OCENE IN POROČILA
Half pa pu - The Language of Slovene Americans
Ljubljana: ŠKUC, 1995. (Studia humanitatis, Apes).
Obsežna raziskava temelji na empiričnih podatkih, zbranih v letih 1987-1990 med ameriškimi Slovenci v Cleve-landu v Združenih državah Amerike. Raziskava je imela namen ugotoviti, koliko je slovenščina še ohranjena med priseljenci slovenskega rodu.
Doc. dr. Nada Šabec je izbrala 200 informatorjev in z njimi posnela nad 420 ur govornega gradiva ter z njimi izpolnila 185 vprašalnikov. Izidi analize izpolnjenih vprašalnikov kažejo na velike razlike med predvojnimi in povojnimi priseljenci, hkrati pa tudi na velike razlike med pripadniki posameznjh rodov v okviru teh dveh skupin.
Prvi večji val priseljencev na prehodu iz 19. v 20. stoletje je bil praviloma brez formalne izobrazbe, to se pravi, da niso obvladali ne knjižne slovenščine in ne angleščine. Svoje narečje so uporabljali tudi v etnično strnjenih naseljih s slovenskim družabnim življenjem, s slovenskimi trgovinami, gostilnami, šolami in cerkvami. P*ri prevzemanju angleških besed je zanje odločilna glasoslovna, deloma tudi oblikoslov-na adaptacija tujih besed domačemu jeziku. V jeziku prvega rodu (vseh 35 informatorjev ima slovenščino za svoj matemi jezik) se kažejo še arhaizmi zaradi časovne in prostorske oddaljenosti od domovine.
Njihovi otroci so se v Clevelandu že šolali v ameriškem izobraževalnem sistemu in se učili angleščine, napredovali na družbeni in ekonomski lestvici ter se začeli izseljevati iz t. i. getov v etnično mešana predmestja. Ta drugi predvojni rod obvlada narečno slovenščino in knjižno angleščino, torej je najbolj dvojezičen od vseh; govori z možnostjo kodnega preklapljanja na
povedni in nadpovedni ravni. Od 86 anketirancev v tej generaciji jih je 51 (59 %) navedlo kot matemi jezik slovenščino, 35 (41 %) pa angleščino.
V tretjem rodu predvojnih priseljencev, ki dosega tudi višjo in visoko izobrazbo, pa je vseh 19 informatorjev izbralo za svojo materinščino angleščino.
Povojni, predvsem politični priseljenci so večinoma izobraženi, obvladajo svoje narečje, slovenski knjižni kezik, pogosto pa tudi angleščino. Ti uporabljajo kodno preklapljanje, odvisno od jezikovne zmožnosti in preference sobesednika. Od 28 informatorjev jih je 26 navedlo slovenščino kot svoj matemi jezik — njihovi otroci, večinoma visoko izobraženi, pa navajajo kot svojo materinščino angleščino.
Najbolj dramatična ugotovitev raziskave je, da v povojnem drugem rodu slovenščina že izgublja funkcionalno vrednost in da je z vsakim novim rodom bližje jezikovna smrt. Upadanje kompetence v slovenščini je še posebej očitno, če upoštevamo podatke ne le za govor, temveč tudi za branje in pisanje.
Slovenski jezik izgublja svojo vlogo zlasti med mladimi, pa tudi v tisku, namenjenem izseljencem. Slovenščina pristaja na nekakšni simbolni ravni, prave sporazumevalne vrednosti pa nima več.
Dejavniki, ki najodločilneje pripomorejo opuščanju slovenščine, so:
— etnično mešani zakoni,
— družbeno   ekonomska   in   zemljepisna mobilnost.
334
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 41, 95/96, št. 6
OCENE  IN  POROČILA
— jezikni med najpomembnejšimi dejavniki za opredeljevanje za Slovenca, pomembnejši so jim kulturni dejavnik, vera, etnična kuhinja, delovna etika in drugo.
Možnosti ohranitve slovenščine na ameriških tleh so torej minimalne, vendar bo ameriška slovenska skupnost preživela zaradi istovetenja
njenih pripadnikov z ameriško in slovensko kulturo, ki se bogatita in dopolnjujeta med seboj.
Razprava o jeziku ameriških Slovencev je dragocena tudi zaradi številnih vzorcev anket in prepisov s kaset ter zaradi poglobljene analize gradiva. Z njo dobivamo Slovenci prvo znanstveno razčlembo položaja slovenščine v določeni ameriški regiji.
Zinka Zorko
Pedagoška fakulteta v Mariboru
335
JEZIK IN SLOVSTVO, Letnik 41, 95/96, št, 6