%y.	OisMswcyi,	'vy č~" ’ ~
'{pUJul Jp,	J*£. *%CO?U^&Ććt^
^mmm-iam Številk« slane 2 bresti.
»a Oslu : Celo leto 35 din, pol lei» četrt lete 9 din. izve» Jugoslavije: — tete 65 din. laaerafi aH oznanila se gMmlanajo p« dogovor«; pri večkratnem tearirsA^i primer*« popust Upravnižtto i naročnino, tawwei© in reklamacij*.
ste«. 113
Munta ust a slovensko

SS, Ä««aw.
Mapibop, dna 2S. julija 1S22,
iz vladnega tržišča.
Denar in politika.
Vladna večina vodi že od nekdaj kupoprodajno po-feitiko, v zadnjem času pa stopajo še posebej brez vsakega sramu in z največjim cinizmom na dan posamezne skupine in klike z najumazanejšo trgovino po znanem načelu «kaj mi daš, da ti dam.«
Ko je vlada za ustavo kupila glasove bosanskih mu slimanov, se je cela kupčija predstavljala kot nekaka odškodnina za razna imetja, danes, ko je šla musliman ska večina v opozicijo, pa ji Pašičeva vlada javno očita in sponaša podkup ter vse njegove ostanke prenaša v korist vladnih muslimanov.
Vladnim strankam neprestano lebdi v zraku kakšna floskula, ki trenutno fascinira tudi okolico. Tako je bilo z ustavo, tako je sedaj S posojilom in z raznimi železnicami. Vladinovce pri teh stvareh fascinira denar, okolici bi pa radi pokazali, da je pri vsem tem, kar jim daje tako lepe profite, še nekaj visokega, rodoljubnega in splošno koristnega. Tako govorijo navzdol, med seboj se pa jasno pomenijo žvenkljajoč z zlatniki v žepu. — Tako je Diša .Popadič nagovarjal dvojico zemljoradničkih poslancev, naj vendar glasujeta za ustavo, ker se o-beta — 50 do 100.000 dinarjev zaslužka, poslanec Benin, prej zemljoradnik ,zdaj «srbski narodni seljak«, je zopet dvojici ponujal po pol milijona kron, če glasujeta za amerikansko posojilo, sebi pa nedavno kupil v Vršen hišo za 500.000 dinarjev itd. in tudi takih primerov nam ne manjka, da vladne stranke z zlato mano delajo sebi reklamo. Na vladi izžemajo državnega uslužbenca, po listih pa razglašajo,, kako se je ta in oni funkcijo-<iar in prvak stranke zavzel za bedni položaj državnih nameščencev, kako se trudi, da dobi «kredite« in kako celo preti s svojim odstopom, na vladi sami zapirajo bolnišnice, v listih pa razglašajo in poveličujejo svoje korake v prid raznih dobrodelnih zavodov.
Denar je postal v naši vladni politiki merilo vrednosti in uspeha ter vodnik vseh političnih transakcij, iz ustave je napravil pazar-tržišče in pazari-trguje se v vseh panogah državnega delokroga.
«Partijske« železnice.
Strankarski, denarno pohlepni interesi, ki so strankarsko prikrojili ustavo, ki strankarskuulhfčfešom za-" postavljajo moralno odgovornost na vseh službenih mestih, ki strankarski sestavljajo državne svete, nam pripravljajo tudi strankarske železnice. Zlata mana ameriškega posojila je razvnela strankarske duhove, prvaki od ene in druge strani so se pulili za provizije, ko se je pa ta boj polegel, ko so se zedinili, kdo naj neposredno pri najetju posojila zasluži, so naenkrat zagledali nov vir dobička v železniških progah. Ceiitra-iistični Beograd že od nekdaj sanja o pravi srbski železnici po pravih srbskih tleh do morja in centralisti so složni v mnenju, naj bi prečanske železnice samo toliko držale in obratovale, da bi dovažale blago v Beograd, kjer bo porodica vse to lepo «scentralizirala« ter brez kontrole po svojih zvezah spravila v trgovino, — strankarska žila jim pa vendar ne da miru in razvleči hočejo to progo še po svojih posebnih strankarskih inte res ih. Strankarsko vnemo za železniške proge dobro označuje splitska «Nova Doba«, ki drugače dovolj kopja lomi proti takozvanim «separatistom«: «Če se vse te železnice dogradijo, kar pa Bog ne daj, lahko takoj preneha ustanova Državnih železnic SHS, mesto nje bodemo pa imeli «samostojno-kmetijske železnice, vladno-muslimanske železnice, radikalske železnice za Bosno, demokratske železnice za Črno goro, ki se bodo pa vedno večjemu razsulu javne varnosti kmalu spremenile v «komitske« železnice itd. po vrsti, samo, da gospodar-iških železnic ne bodemo imeli na celi naši geografski karti-----Mesto državnih, imamo strankarske mini-
stre, zakaj ne bi mesto državnih imeli tudi strankarske železnice.
Sprejem ameriškega posojila.
Vsa korupcija in nemoralnost kupoprodajne vladne politike je privrela na dan v razpravah in debatah povodom glasovanja za ameriško posojilo. Glede prej omenjenega podkupnega poskusa je stavil v imenu Jugoslovanskega kluba poslanec g. dr. Šimrak ta-le nujni predlog:
1.	Narodna skupščina naj izvoli odbor, v katerega naj vstopi iz vsakega kluba po en član in ki naj prouči izjavo poslanca Saviča, da je hotel poslanec Benin kupiti njega in njegovega tovariša z 250.000 dinarji, da bi glasovala za posojilo. 2. Dokler la odbor ne. dovrši svojega dela, naj Narodna skupščina odgodi razpravo o posojilu.«
Ta zahteva je bila storjena v interesu časti in ugleda poslancev, zbornice in države, vlada je pa po finančnem ministru izjavila, da prvi del predloga sicer sprejme, da se lahko sestavi preiskovalni odbor, da pa drugega dela nikakor ne more sprejeti. Ta izjava je vzbudi la seveda veliko ogorčenje in klice: Vi ste podkupljeni! — Med nadaljevanjem seje je govoril zemljoradniški poslanec Moskovljevič, ki je označil posojilo kol rop in brezvestno izkoriščanje države, njegov tovariš Vasilij 'Popovič, ki je v svojem govoru povdarjal, da bodo ra-
di zunanjega posojila največ trpele široke mase ljudstva, ker prinaša posojilo s seboj nemožnosl, da bi se znižale cene monopolskih predmetov, kakor tudi carine, ker so zastavljene, in zastavnine se ne morejo znižati in končno še poslanec Jugoslovanskega kluba g. dr. Šimrak,^ ki je dobro označil in pribil, da bo posojilo služilo in koristilo samo bankokratskim špekulantom. Vladna «večina« je skrivala svojo korupcijo pod frazo «narodnega edinstva«, Ljuba Jovanovič je zagovarjal srbsko železnico, češ, da bo zato potrebna in koristna, ker postane • Sredozemsko morje važen faktor, ko se dvigneta (!) Sirija in Mezopotamija, dočim bi jačja zveza zapada z vzhodom izzvala «infiltracijo Avstro-Ogrske«, itd., drugi poslanci so pa z dejanskim divjaštvom hoteli pomagati tem medlim frazam. Navalili so se na poslanca Moskovljeviča, ki je zaklical: «Vse vas bi bilo treba staviti pod obtožbo!« — suvali so ga in tiščali za vrat. Na stvarno kritiko vladni ljudje niso znali reagirati, zato so pa trosili fraze, opoziciji so podtikali protidržavnost in kolikor ni to zaleglo, so hoteli spopolniti še s tintniki, stoli in pestmi-.
Izjava Jugoslovanskega kluba in glasovanje.
Vsled takih divjaških izpadov, ki kažejo, da nima opozicija v tej zbornici niti osebne varnosti ,so sklenili poslanci Jugoslovanskega kluba, da se odstranijo pred glasovanjem. Opozicijonalni muslimanski klub se jim je pridružil in podana je bila nastopna izjava:
«Člani Jugoslovanskega kluba, hrvatske in slovenske ljudske stranke ter člani Jugoslovanskega muslimanskega kluba so, sodelujoč pri glavni razpravi o državnem posojilu prišli do prepričanja, da so na eni strani pogoji družbe za zgradbo železnice Blairove skupine taki, da nam ne nudijo nobenega jamstva, na drugi strani pa so vse točke tako težke, da naše gospodarsko življenje skozi desetletja ne bo samo zastalo, temveč ga bodo dovedli do tega, da bo za dolgo vrsto let ostalo pasivno. Ugotovili smo, da je zgradba železnice, ki bi šla preko južnih krajev, potrebna, vendar pa smatramo, da je potrebno, da gre ona proga preko Bosne in Hercegovine z izhodom na Split. Istotako smatramo za potrebno, da se ima zvezati železniška zveza Ljubljana—Kočevje z zgrajeno železnico Zagreb— Ogulin—Sušak, kakor tudi, da se dovršita unska in Jiška .železnica,. Radi tega* ne nmrcja_jčlani .umenjenih klubov prevzeti pred narodom nobene odgovornosti ter delajo za sprejetje tega zakona odgovorno vlado. V znak protesta ne bodo nadalje sodelovali pri delu narodne skupščine pri tem zakonu«.
Zatem je pričelo glasovanje brez opozicije. Glasovalo je 150 poslancev, med njimi nekateri proti. Vlada je sama naročila nekaterim poslancem, naj glasujejo proti, da bi se videlo, kakor da je bila na seji tudi opozicij \ Število poslancev, ki so bili pri glasovanju, je za vlado naravnost porazno, ker dokazuje, da je bila navzoča komaj tretjina od skupnega števila poslancev. Dasi je vlada obljubila, da se ne bo prešlo na podrobno debato pred izvedbo preiskave v aferi poslanca Benina, vendar se je takoj po načelnem glasovanju prešlo na podrobno razpravo. Brez opozicije so bili sprejeti nato tudi vsi posamezni členi zakona o zunanjem posojilu. Tako je bilo posojilo sprejeto in vladno tržišče pokazano v svoji pravi luči in svojem pristnem značaju.
|®a®w	»	a ’%? o
Politični položaj.
Balugdžič — redivivus? Bivši minister dvora in sedanji naš poslanik v Atenah je bil skupno s starino Pašičem pozvan h kralju na Bled. Balugdžič je moral svojčas bežati pred Pašičem v avstrijski Zemun, da se izogne devetmesečni ječi, katero mu je nakopalo sodišče vsled njegove neizprosne kritike Pašičeve koruptne porodične politike. Od tedaj datira nepomirljivo sovraštvo med obema. Zato so «črnorokci«, katerih član je Balugdžič, posadili najhujšega Pašičevega nasprotnika na velevažno mesto zaupnika krone in dvornega ministra. Ker se je pa Pašič približal «črnorokcem« in zaradi nenasitnega pohlepa po oblasti žrtvoval radikalno stranko Pribičevičevi «dinastiji« njemu sličnega kova ,kateri je podrejeno skupno stremljenje beograjske porodice za uresničitev svoje Velike Srbije, — je Balugdžič, čim je Pašič prišel zopet na površje, moral zapustiti dvor in državo ter oditi v Atene. Prihod Pašiča v družbi Balugdžiča je torej gotovo predznak novih dogodkov. Eno je gotovo: Pašič in Balugdžič predstavljata dva nepomirljiva svetova z enakimi cilji. Balugdžič kot dvorni minister in zaupnik krone pomenja trdno jamstvo «črnorokcem«, da se dvoma politika ne bo spremenila na njihovo škodo, ko bo Pašič končno odšel v preteklost. Tej igri slepomišenja bo nastal konec še le takrat, ko bo delovanje starokopitnih in nazadnjaških osebnosti omejeno na okuženi del Jugoslavije, na beograjsko sfero v avtonomni Šumadiji. Ko zdrobimo centralizem, se nam ne bo bati strupenih vplivov kakega Pašiča ali Balugdžiča na kralja in avtonomno Slovenijo. Politika ljudstva mora končno zmagati na vsej črti.	'
Delovanje narodne skupščine. Na svoji zadnji seji
Poštnina plačana v gotovini
»Straža* izhaja v pondeljek, sredo ta potete, Uredništvo in upravništvo je v Maribora^, Koroška cesta štev. 5. Z uredništvom m-noce govoriti vsak dan samo od 1L 12. or« dopoldne. Rokopisi se ne ’ Nezaprte reklamacije so poštnine Telefon inierarba» štev. 113.
Letnik XIY.
je razpravljala skupščina proračun prosvetnega ministrstva. Razni govorniki so napadali prosvetnega ministra, ki se je končno ojimačil in izustil v svojem obrambnem govoru neresnične besede: Prosvetna politika naše države je strogo demokratična in liberalna (recte — kulturnobojna!) Proračun prosvetnega ministrstva je bil končno sprejet z vladno večino. Za debate o budžetu je prišla na vrsto razprava o proračunu verskega in notranjega ministrstva. Proračun notranjega ministrstva je zadel na ostro kritiko iz ust opozicije, id je iznesla ob tej priliki stvarno kritiko o nedostatkik naše uprave.
Dvanajstine tudi za avgust. Gospod finančni minister je zaprosil ministrski svet, naj mu ta dovoli, da predloži narodni skupščini predlog o dvanajstinah za avgust, ker še proračun ni izglasan.
Vprašanje novega ministra za notranja dela. Vprašanje novega notranjega ministra se bo še le rešilo, ko bo končnoveljavno sprejet proračun in imenovani vsi državni svetniki.
Predsednik narodne skupščine hoče demisijonirati.
Predsednik narodne skupščine dr. Ivan Ribar je obljubil šefoma kiubov, da se bo glasovalo glede ameriškega posojila najprej samo načelno, podrobni pretres o posojilu pa se bo preložil do onega dne, ko bo anketna komisija preiskala afero poslancev: Saviča, Mladenoviča in Benina. Tako Ribar, a vlada je prisilila Ribarja, da je popustil in dovolil definitivno glasovanje o posojilu. V parlamentarnih krogih se trdi, da bo podal Riba* ostavko na predsedniško mesto, ker je moral na pritisk vlade snesti besedo, dano klubovim šefom. Žalostno, da mora policajdemokratsko pest sedanjega režima občutili in se njej ukloniti celo predsednik parlamenta.
Pravda Protič—Pribičevič. V soboto se je vršila seja imunitetnega odbora, na kateri so se posvetovali o zahtevi pravosodnega ministra, naj se izroči sodišču poslanec Stojan Protič in sicer po obtožbi ministra Svetozarja Pribičeviča. Po daljši debati in ko so bili pce-čitani vsi tozadevni spisi, je odbor sklenil, da bo predlagal narodni skupščini, naj se Stojan Protič izroči sodišču. To je sklenjeno že drugič. Prvič so vladni poslanci nalašč izostali iz skupščine, da seja ni bila sklepčna in najbrž bodo to tudi sedaj storili. Protič je že davno pripravljen, stopiti pred sodnijo in Uidi Pribi--čeviča je.že neštetokrat vabil, ta se pa zavija v papirnate zaupnice svojih ožjih pajdašev, ki tudi skrbijo, da se stvar zavleče.
Komisija za konkordat. Minister za notranje posle jc imenoval komisijo, ki se bo bavila z vprašanjem konkordata med našo državo in Vatikanom. V to komisija so imenovani Marko Djuričič, Ljuba Jovanovič, Grgur Andjelinovič, dr. Pečanac, dr. Hohnjee, ljubljanski škof-dr. Anton Bonaventura Jeglič, djakovski škoj Aksamo-vič, bivši poslanec Joka Nestorovič, zagrebški kanonik Stjepan Korenič, zadarski kanonik dr. Jakov Čuka la načelnik v ministrstvu ver dr. Miha Lanovič. Za tajnika te komisije je imenovan tajnik v ministrstvu zunanjih poslov Anic.
Po svetu.
BOLGARSKA JAVNOST. '
Nezavisno «Slovo« ugotavlja, kako so Srbi' boleli zavleči Romunijo in Grčijo v rožljanje z orožjem, kar se jim pa ni posrečilo. Beograd je sedaj v skrbeh. Romunski minister-predsednik Bratiano se je uprl insinuacijam Beograda glede nekakih dozdevnih vpadov bolgarskih četašev v Dobrudžo, zatrjajoé, da je Srbija nameravala izzvati komplikacije. Zapuščen Beograd je začel menjati taktiko. Ni torej čudno, če zunanji minister Ninčič sedaj izraža svoje obžalovanje, ker se Jugoslavija ni poprej neposredno sporazumela z Bolgarija predno je prišla zadeva macedonskih četašev pred Zvezo narodov.
Opozicijski «Preporec« izraža svoje zadovoljstvo, da je bolgarska vlada obtožbe proti njej predložila Zvezi narodov, kjer je vsled pogrešne politike naših sosedov prišlo na površje več vprašanj, ki zanimajo Bolgare in Bolgarijo in so v zvezi z nejsko mirovno pogodbo. Vpadi četašev so v ozki zvezi z notranjim položajem v Macedoniji. Od tega položaja je odvisna rešitev vprašanja varstva bolgarskih manjšin in s tem pa tudi rešitev vprašanja uspostavitve bolgarske vojske.
Avstrija proti zakotnemu trgovanju z valutami. Na rodni svet je sprejel zakon o zakotnem trgovanju z valutami. Prestopki predpisov o trgovini in prometu z inozemskimi plačilnimi sredstvi in ureditvi plačevanja in prometa vrednostnih papirjev z inozemstvom se kaznuje s strogim zaporom od enega meseca do enega leta ter z denarno globo v pet- do petdesetkratni izmeri vrednosti inozemskih plačilnih sredstev in vrednosti, ki so tvorile prestopek.
Notranjepolitični položaj v Rumuniji je na las podoben onemu v Jugoslaviji. Valuta konstantno pada, draginja narašča, uradniške plače je treba zvišati, pokritja pa ni. Bratianu je izdelal proračun, v katerem sa vsi izredni izdatki principijelno črtani, toda to je umetno sredstvo, ki ne bo obstalo pred realnimi potrebami* Glavno vprašanje je vprašanje ustave in upravne ref or—
me. Bralianu hoče jeseni parlamentu predložiti novo listavo, ki pa je tako reakcijonamo zamišljena, da bo v opoziciji izzvala najhujši odpor.
Italija, sama gnjila in razjedena po notranjih bojih levice in desnice in v predznakih državljanske vojne, se vspričo našega notranjega položaja in simpatij beograjske porodice napram njej zaveda naše popolne nesposobnosti za odločen nastop v zaščito naših pod italijanskim jarmom zasužnjenih bratov. Za danes opuščamo rekriminaeije in izdajstvo nekdanje srbske vlade pod okriljem ital j ansko- srbskega komiteja v sporazumu s Sonninijevo politiko. Tudi vesničizem v rapallski pogodbi ostaja zaenkrat nespremenjeno dejstvo.
Toda naše brezpogojno zaupanje v dobro zvezdo in zdrav smisel našega naroda, pred vesm v slovenskem in hrvatskem delu to- in onstran italijansko-jugoslovans-kih mejnikov nam vliva trdno vero v boljšo bodočnost in končno osvoboditev nas -vseh. Zedinjenje in osvoboditev vseh naših bratov od Črnega morja do bregov naše osvelniške Soče bodi cilj osvobojevalne akcije ljudske politike.
Trpljenje primorskih bratov pod Italijo ne more in ne bo trajalo večno, kot ne more in ne bo trajalo večno trpljenje jugoslovanskega ljudstva pod mračnim cen-, tralizmom korumpirane in nepoštene beograjske porodice. Novo izdajo Kobarida morajo pripraviti volilne krogljice na naših voliščih za avtonomistične stranke. Vsaka druga koncepcija misli protiitalijanske akcije je za danes neizvršljiva. Boj za revizijo ustave, za prijateljstvo in tesnejše združenje z brati Bolgari; boj proti nepoštenosti in korupciji v naši državi in proti italijanskemu nasilju — vse to vsebuje zahteva za avtonomistično ureditev Jugoslavije. Samo avtonomne jugoslovanske pokrajine morejo nuditi moč, srečo in blagostanje ljudstvu in državi. Močna, srečna in bogata država pa bo prej ali slej uredila tudi razmerje z našimi brati izven svojih meja. S padcem centralizma pri nas bo začetek konca tudi dobi italijanstva v Primorju.
Bavarski deželni zbor je napovedal boj državnemu zboru v Berlinu, odklonil zakon o zaščiti republike ter s tem zaščitil na svojem področju monarhistično reakcijo. Ta odklonilni sklep se naslanja na nemško državno ustavo, ki to dopušča, dosegli so ga pa nacijonalisti in razbila se je pri tem tudi koalicija.
Med Francijo in Anglijo se ponovno pojavljajo stara nesoglasja. Francija bi rada, da bi ji Anglija spregledala vse medvojne dolgove, Anglija pa stoji na stališču, da bi se dalo o kakem popustu ali celo o odpustu medvojnih dolgov še le tedaj govoriti, če se Francija odreče delu nemških reparacij, če izprazni levo obalo Rena ter privoli v sprejem Nemčije v društvo narodov. Francoska vlada pa noče o tem ničesar slišati.
Beležke.
Ministru pravde Lazarju Markoviču posvečuje beograjska «Epoha«, kar zaporedoma od glavnega urednika Ristoviča podpisane uvodnike pod sledečimi našlo vi: «Prodane duše«, «Nevaljalac«, (Ničvrednež) «Ministar nitkov«, (minister nikdo) «Žuti ministar«. Urednik Ristovič obtožuje ministra Markoviča, — «drobno ekscelenco«, kakor ga imenuje, da je po cele noči popival z agenti Blerove bančne skupine in da se je zato tudi tako zavzemal za to nesrečno amerikansko posojilo. Minister Markovič je označil to kot laž in listu «Videlo«, ki je posnel «Epohine« članke, je poslal popravek ter spustil za sebe v boj nekatere radikalne liste. To je Ristoviča še bolj razvnelo, svojo obtožbo ponavlja vedno ostrejše in v zadnjem članku je tudi zapisal: «Toliko nič-vrednosti na uradni dolžnosti si nisem mogel predstavljati niti pred vsem grdim in slabim, ki se vsakodnevno v tej zemlji dogaja.« — Ali mislite, da bo kaj iz vsega tega? — Laziča Markovič bo lepo ministi’oval naprej, če se mu bode zljubilo, še kaj hujšega uganjal in — Ristovič bo lahko še dalje pisal ter rotil ves svet proti korupciji, če mu «drobna ekscelencija« na kak način ne podstavi noge ter po stari balkanski navadi kako stvar ne podtakne, da se naenkrat znajde v kleti «glavnjače«, ali pa po noči na kakem oglu nevarno pretepen od — neznanih storilcev.
Slika iz bosanske sodnije. O bosanskih sodnijah se dandanes mnogo govori in zato ne bi bil odveč kak realni primer iz bosanskega sodnijskega poslovanja, ki se pa seveda ne razlikuje preveč od sodišč v drugih prečanskih krajih. V Derventi je neki natakar Sl. A. Srbin pravoslavne vere razžalil kralja v neki gostilni pred več pričami. To je bilo v februarju t. 1. in prišel je v zapor okrajnega derventskega sodišča, kjer je pa ostal samo kakih 14 dni, — ko je bilo zasliševanje končano, je pa prišel na svobodo. Sedaj je v isti gostilni kot poprej in ljudje govore, da še vedno tako žaljivo preklinja, pa se mu nič ne zgodi. — Tako se sodi Srba, pravoslavne vere, sedaj pa glejte, kako še godi muslimanom. Pred mostarskim okrožnim sodiščem se je vodila razprava proti Ahmetu Neziriču, težaku iz Luga, ki je v svojih 20 letih samo enkrat prišel v mesto, vse druge dni pa preživel v hribih kot pastir med živino. Pred sodiščem je stal radi istega delikta kot srbski natakar in ko ga je vprašal predsednik sodišča: «Ali veš, kdo sedaj vlada v naši državi?« — je odgovoril: «Vranji sin«. Ta pastir je bil obsojen na tri leta ječe. Torej za isto stvar nevedni, nerazsodni Ahmet 3 leta, pravoslavni Srbin pa 14 dni. («Hrv. Obrana«).
«Opasno«! — «Počasi vozi!« Muslimanska «Pravda« piše: Zgoraj citirane besede so najnovejši izum gradbene direkcije in gradbenega ministrstva. Ko je centralistična uprava upropastila ceste in mostove po Bosni, je nalepila na trhle in razklopotane mostove napise, kako nevarno je voziti preko, namesto, da bi se bri-
gala za popravo mostov. Vlade se ne tičejo nezgode in nesreče, ki se dogajajo dnevno vsled slabih bosanskih Ì mostov, vladinovci mirno čakajo, da zastane vsak pro-; met po Bosni. Za Srbijo in Črno goró so na razpolago ; mijonski krediti za zgradbo novih cest in mostov, za j Bosance pa ni toliko denarja, da bi se lahko izmenjale i trhle deske na mostovih.
Podkupovalno poslansko afero, katero je Jugoslov.
; klub spravil pred preiskovalni odbor, hočejo sedaj pri-i kriti s pijanostjo. Srbski narodnoseljački poslanec Be-I nin pravi, da je isti dan v neki vinski družbi dosti popival in da je potem v vinskem razpoloženju napravil
j.	samo «šalo«, da lahko tovariša poslanca zaslužita po j pol milijona kron, če glasujeta za posojilo. Poslanec ; Savič, ki je njegov nasprolnik, naj bi bil ta «dovtip« na7 : lašč iznesel pred skupščino kot nekaj resnega. Tako, —
; pijanost je lep izgovor, da je malo čuden za poslanca, to seveda prav nič ne moti. Sedaj bo menda tudi Diša ; Popadič povedal, da je bil pijan, ko je drugim prigo-, varjal, naj se dajo podkupiti.
«Zlato« amerikansko posojilo je poslanec Jugoslovanskega kluba takole označil: «Ameriško posojilo je j strašen hazard. Ako se prične graditi jadranska železnica, potem moramo na vsak način dobiti tudi denar za nadaljevanje grajenja. Radi tega bomo morali pristati na vse in tudi na najtežje pogoje, ako bomo hoteli dobiti tudi ostale dele posojila. Razen tega je tudi sklenjeno, da za ostale dele posojila ni treba kontrole parlamenta, ker jih bodo tako odobrili z ukazom. S tem posojilom se diskreditira naša država, ki se poslavlja v položaj kolonijalnih držav. Radi tega pomenja to posojilo izvir gospodarske nesreče za narod in državo.«
Sarajevska «Kritika«, list, ki je pred kratkem začel izhajati, opisuje na uvodnem mestu Pašiča, ki sedi na svojem stolcu in — molči. Ko so mu očitali, da si je prisvojil milijon carskih rubljev, je molčal, ko so mu očitali, da nas je izdal Italiji, je molčal, ko so mu očitali, da pleni državne blagajne ter si kopiči bogastvo, je molčal. Premnoge državnike je politika osiromašila, iz njega pa je napravila milijonarja. «Uz njegovu mudru šutnju (molk) mi postajemo roblje (sužnji) gramzivih kapitalista, a suverena država — obična kolonija.«
Pot do državnega svetnika. Beograjska «Republi-! ka« poroča, da je nižje sodišče prisodilo «revnemu« Pa-šiču 82.000 dinarjev vojne odškodnine za med evakua-cijo izgubljeno vino, razne dragoeenosti/lpomine itd. Pašič je seveda rekùriral in višje sodišče je povišalo odškodninsko svoto na 420.000 dinarjev. Predsednik tega sodišča je demokratski kandidat za državnega svetnika 1 in ker je odškodnino tako lepo povišal, je Pašič njegovo ; kandidaturo z obema rokama sprejel.
«Preiskavo naj izvedejo do konca«, — zahteva Pro-I tičev «Radikal« od sobote, ko piše: V demokratskem klu bu je bil izbran poseben odbor, da preišče afero z Jadr. banko. Ko se je že izvolil poseben odbor iz demokratskih poslancev, da preišče osebno poštenje, g. dr. Žerjava, bi bilo jako dobro, da se tà odbor pozabava tudi malo z ono obsodbo na šest mescev radi lažnjivega banko-i kratstva in pa o tem, kako se je g. dr. Žerjav svoječas-I no rešil tega zapora. Potem naj bodo gospodje iz tega ; odbora še tako prijazni, da objavijo rezultat te preiska-i ve.
Dnevne novice.
Katoliški shod v Konjicah, združen z blagoslovit-! vijo novega prapora in javnim nastopom konjiškega Orla, je obrodil s svojim vsestranskim uspehom najlepše plodove. Že v soboto, dne 22. t. m. dopoldne so se začela zborovanja, na katerih sta poleg domačih govornikov nastopila tudi g. dr. Basaj iz Ljubljane ter gospa Štupca iz Maribora. Zvečer je bil na lepo okrašenem trgu pred cerkvijo koncert salezijanske godbe iz Ljubljane, na to pa se je vršil obilno obiskani komerz v dvorani hotela Filipič. Visoko na skali v konjiški gori je gorel velik kres v obliki velikega ognjenega križa. Dru-j gi dan v nedeljo, je bila ob 5. uri zjutraj budnica ter ob : 8. uri zjutraj ogromni manifestacijski sprevod od Prevrata na zborovališče, kjer se je zbralo nad 8000 ljudi. Po blagoslovitvi novega prapora konjiškega orlovskega odseka, kateremu je kumovala gospa županja Gologran-čeva in je imel veleč. g. arhidijakon Hrastelj kot blago-• slovitelj velepomemben nagovor, so zagrmeli topiči, za-j zvonili zvonovi in zadonela je himna orlostva. Nato je j bila pridiga veleč. g. dr. Jerovšeka in sv. maša, ki jo je I služil veleč, gospod arhidijakon. Po cerkvenem opravilu se je otvorilo zborovanje, kateremu v predsedstvo i so bili izbrani g. Franc Gologranc, župan trga Konjice, kot predsednik, za podpredsednike pa gg. Josip Vinter, župan v Zrečah, Anton Leskovar, župan v Oplotnici in ! Alojzij Cvahta, župan Sv. Jernej pri Ločah. Govorili so gg.: dr. Leskovar, dr. Basaj, poslanec žebot, urednik Smodej in dr. Jerovšek. V smislu njihovih izvajanj je bilo sprejeto več tozadevnih resolucij. Zborovalci so z velikim zanimanjem in z navdušenim odobravanjem sledili izvajanjem govornikov. Po zborovanju so bile večernice in posvetitev k presv. Srcu Jezusovemu, nakar je veleč. g. arhidijakon podelil pontifikata! blagoslov. — Popoldne se je vršila javna tleovadba, po telovadbi pa sta govorila o pomenu orlovske organizacije zastopnik JOZ br. J. Pirc in predsed. marib. Orla brat Radešček. Nato je brat Joža Pirc izvršil zaprisego kon-! jiških Orlov, Orlic, gojenk in naraščaja na novi pra-por s kratkim, jedrnatim nagovorom. — S tem je bil izčrpan program zborovanj in ljudstvo se je razšlo z no-I vim ognjem v srcih na svoje domove.
Petindvajsetletnico mašništva so slavili na Brez-: nu ob Dravi 25. L m. sledeči gospodje: Ferdinand Ciu-; ha, župnik v Selnici ob Dravi, dr, Anton Jerovšek, rav-
; natelj Tiskarne sv. Cirila, Anton Kolarič, profesor na ptujski gimnaziji, Kolarič Anton, župnik v Mozirju in Miroslav Volčič, župnik v Breznem. Jubilantom naše častilke.
Razčiščenje dr. žerjavove afere. Demokratje so izvolili poseben odbor, ki raziskuje afero dr. Žerjava z Jadransko banko. «Jugoslavija« dostavlja poročilu o iz volitvi preiskovalnega odbora, naj pogleda ta demokr. odbor v svoječasno obsodbo dr. Žerjava radi potvorbe menic na zaporno kazen 6 mesecev in na kak način se je rešil g. Žerjav zaslužene ječe in bil amnestiran furti-maškim potom s pomočjo svojega najožjega prijatelja dr. Kramerja.
■ Pred novimi razkritji v JDS. Ugleden ljubljanski trgovec je založil pri svojem zastopniku odvetniku dr.
H.	nad polmilijonski znesek za sklad JDS, da so mu j vplivni veljaki JDS izposlovali pri vladi gotove ugod-I nosti. Načelstvo JDS in blagajnik ne vedo ničesar o j tem darilu in zatrjujejo, da tudi ne vedo, v katere svrhe in po katerih osebah se je la znesek mporabil. Dotični trgovec, ki je sam vnet pristaš JDS, se sedaj silno jezi, češ, da so ga lastni pristaši opeharili. Čujemo, da se za to zadevo zanima tudi sam gospod predsednik JDS dr. Puc, ki bo skoro gotovo prišel na pravo sled. — «Novi Čas«.
Samostojni kmetje bodo praznovali svoj slabostojni kmetski praznik dne 8. septembra na Bledu skupno s Srbijanci. Od obstoja Samostojne so Se izmislili slabostojni kolovodje in upeljali poseben kmetski praznik, katerega obhajajo med godbo, plesom in popivanjem 8. septembra na Bledu. Proslavo tega slaboslojnega praznika razglašajo tudi za letos. Kakor znano in vidno, zapušča vse Samostojno in bi bil letošnji samostojni praz nik ena čisto samostojna blamaža. Da se rešijo samostoj ni prazničnega fiaska, so si povabili na svoj blejski ples Srbijance. Finančni minister je dovolil srbijanskim seljakom (v kmete preoblečenim policajdemokratskim u-čiteljem in uradnikom) kredit 100.000 dinarjev, da se bodo lahko udeležili samostojnega praznika na Bledu. V Ljubljani se je izbral poseben odbor, ki bo sprejemal srbijanske «seljake« in jih gostil z državnim denarjem. Gostoljubnost je lepa čednost, a graje vredna, če jo kdo vrši na državne stroške. Pošten slovenski kmet noče več plesati in rajati na samostojnih komedijah, pa bodo sedaj srbijanski izletniki, katere se mora pa za ta dirin-daj posebej dobro plačati in pogostiti.
Dijaške štipendije bodo zopet reducirali. Prosvetno ministrstvo je odposlalo enega delegata na Dunaj in v Prago, kjer bo preiskoval ta gospod napredovanje našega dijaštva. Ko bo končal svoje delo, bo nato prosvetno ministrstvo reduciralo štipendije vsem onim dijakom, ki niso zadostili obveznostim štipendij.
Lažnjiva poročila muslimanov centralistov.. Muslimani centralisti pošiljajo v svet čisto zlagana poročita o sijajnem obisku njihovih shodov. Glavni turški cen-tralist — znani poslanec Sahib Korkut javlja, da je zboroval te dni v Zenici v Bosni in je obiskalo njegov shod 5000 muslimanov. Že zadnjič šmo javili, da je začela vladi udane muslimane podpirati policija in žandarmerija, ki goni nasilnim potom Bosanca na shoda centralističnih poslancev. Kako se obnesejo shodi pod' senco bajonetov, pa je našim čitateljem znano iz Slovenije. Da bi bosanski žandarji in policaji nagnali na shod 5000 poslušalcev, pa ne verjame nikdo, še menda naši slovenski policajdemokrati ne!
Nesrečna Macedonia. Beograjsko časopisje je objavilo nedavno zanimive podrobnosti o delovanju neke tajne organizacije med dijaki prilepske gimnazije jj Macedoniji. Policija je ob priliki razkritja tajinstvene-ga umora dijaka Blagoje Balabanova prišla na sled! še drugim strašnim stvarem; ki opravičujejo pismo, katero so poslali člani dijaške tajne organizacije gimnazijskemu ravnatelju. Pismo se glasi: «Gospod ravnatelj! Mi smo Vas že večkrat opozorili z anonimnimi pismi na neznosno in kvarno postopanje učiteljskega zbora, posebno pa glede pouka zgodovine in zemlje-pisja. Vam je vsekakor znano, kakor tudi gg. profesorjem, da smo mi Bolgari. Vendar Vas in profesorje to nikakor ne ovira, da blatite na skrajno žaljiv način vse, kar nam je sveto in drago. Mi smo proti svoji volji Vaši učenci, nikakor pa Vam ne zavidamo Vaše kulture, ki je zašla na pot podlosti in nizkosti. Mi smo priče nenravnosti, s katero okužuje pčiteljski zbor deklice — naše sestre. Da se izrazimo jasno, šole so postale tolerančne hiše. Z ozirom na to strašno dejstvo izjavljamo, kot sinovi Macedonije, da se bomo borili ta se ne bomo ustrašili niti tega, da spremenimo našo zemljo v ruševino in pepel, če bo treba. Vekovni boj macedonskih apostolov za svobodo je prešel sramotno M Vašo korist zato, da nas potisnete pod nov jarem suž-nosti, ki je strašnejša od turške. Turki so vsaj spoštovali naš jezik, naše običaje in naše tradicije, — Vi pa vse to blatite. Mi ne bomo trpeli, da se naše šole spre-; minjajo v tolerančne hiše! Rajše vidimo, da se vsa naša. zemlja spremeni v prah in pepel, kakor pa, da še nadalje gledamo prizore najmračnejše kulture«. — To «a tako strašne obtožbe, da nam zastaja pero in ledeni kri v žilah pri misli, da koruptni in skozi in skozi pokvarjeni režim sedanje nasilne vlade Pašičevcev, policajde-mokratov in izdajalskih samostojnežev zastruplja tuđi našo milo Slovenijo s svojimi podlimi metodami nekulturnega centralizma. Zadnji čas je, da vsa poštena javnost izpregleda in odločno zahteva revizijo ustave in avtonomijo pokrajin, ne izvzemši Macedonije.
Za Sokola v Kumanovem. Belgrajski listi priobčuje jo sledečo notico: «Sokolskemu društvu v Kumanovem je dalo ministrstvo za socijalno politiko (!) 400,000 K, podpore za zgradbo lastnega doma.« — In invalidi? Po—: habljeni, bolni in sestradani siromaki se potikajo brez; doma naokrog. Na sramotno nizkih podporah jim dol-
IRAŽA
Straa S. 1
i^f'
"v	T*w*o"yrx» •
guje država milijone in milijone, po kleteh, kolibah in drugih nezdravih kotih, brez prehrane, brez obleke so tudi njihove družine zapisane strašni smrti ob velikem «socijalnom skrbstvu« in uspešni «socijalni politiki« na še| vlade, ki je polna naklonjenosti in darežljivosti do sokolašev in fašistov. Sedaj se je invalidsko udruženje obrnilo na ministra za socijalno politiko, naj invalidom vsaj tiste male, lesene hišice prepusti, ki so naročene v Nemčiji.
I Hvalevreden pokret med mladim uradništvom. V
Beogradu se je v mlajših in izobraženih uradniških krogih pojavila ideja in namera, da se zbere večje število kvalificiranih in poštenih mladih uradniških moči za upravno službo v južnih srbskih krajih, da nadomestijo in odpravijo nepotrebno, koruptno in divjaško jato sedanjih južnosrbskih «uradnikov«, ki od dneva ,do dneva povečujejo gorje in nered v teh. krajih. Za po-žrtovalno upravno službo se je prijavilo že okrog 100 ailadih ljudi, profesorjev, učiteljev, inženirjev, zdravnikov, administrativnih uradnikov, juristov itd.
Malo čudna grožnja stavke. Višji uradniki pri vseh naših ministrstvih so priredili 23. t. m. manifestacijo in zahtevali od ministrstev, da se jim zboljša njihovo ma-terijelno stanje. Predsednika skupščine in posameznim ministrom so predali resolucijo, v kateri grozijo s štrajkom, ako bi se vlada ne uklonila njihovim zahtevam. Ako preti delavstvo radi glada in vsestranskega poman j kanja s štrajkom, ima vlada takoj zakon o zaščiti države pri rokah, ječe še odpirajo in bajoneti se bliskajo krog tovarn in rudnikov. Višjim uradnikom pri ministrstvih pa bodo gotovo ugodili in pozabili na zakon o zaščiti države.
Nov atentat na vojne invalide. Pod tem naslovom je priobčila «Straža« v 80. številki članek radi nastavitve več Wranglovcev na mariborski pošti. Torej za Wranglovce skrbi naša vlada bolje, kakor invalidski od sek za vojne invalide. Mi invalidi smo namreč tako srečni, da imamo invalidski odsek. Toda pri tem odseku gotovo sedijo bivši c. kr. oficirji in naredniki. Ako namreč kak invalid prosi pri invalidskem odseku za kako službo, pošlje ta «srečni« odsek pristojnemu orožništ->u naročilo, da ono takorekoč rekognoscira, ali ni morebiti dotični invalid posestnik, ako lahko — in še kaj dela, če ima denar in bogve kaj še vse. Mogoče vodi ta odsek statistiko za invalide-milijonarje, ali pa za inva-iide-demokrate. Žalibog, da to rekognosciranje traja po sveč mescev, predno invalid sploh kak odgovor dobi, kaj še le službo. Če se pri invalidih zahteva taka natančnost, maj se zahteva to tudi pri drugih uradnikih! Invalidski odsek pa si naj zapomni, da navadno prosi le taki invalid za službo, ki je revež in službe potreben. Pa tudi upravičen je, posebno, če ima strokovno naobrazbo! Tudi to še naj bo povedano, da kmet invalid (enoroki ali «aonogi) niti toliko invalidnine ne dobi, koliko ga hlapec stane. Srečen je le toliko, da mu ni treba službe «skati, škodo pa ima veliko. O blaženi SHS centralism, ki si nas osrečil z invalidskim odsekom. — Vojni invalid.
K poglavju o moralni zaušnici. Dopis iz Konjic. Na dopis v «Taboru« z dne 11. julija in v «Novi Dobi« z dne 20. julija samo tole: Dne 20. julija zvečer ob 6. uri sem govoril pred deško šolo z gospodom nadzornikom Schell, ki me opozori na imenovani dopis v «Novi Do-M«. Pove, da je postal pozoren na njega vsled pogovora Žreh gospodov, ki so se jezili, da je bil dopis objavljen, «etudi je bilo takoj za dopisom poslano ekspresno pismo v katerem se dopis preklicuje in želi, da se ne objavi, ker ne odgovarja resnici. Dopisa kažeta najhujšo jezo in gnjev dopisnikovo; zato mi je ta izjava tem ljubša, da ne bom v sodbi prestrog. Čuta pravičnosti jim na tej podlagi ne odrekam, vendar pa svojo resnicoljubnost »ravno v tej zadevi še pokažite, sicer naj javnost sodi. ’Bog živi! Franc Tovornik, kaplan.
Medved v bližini Ljubljane. Med Mokercem in Ku-ireščkom nad Igom se že dalj časa klati velik medved, 8d pa dosedaj še ni oškodoval ne ljudi ne živali. Videli no ga pastirji, ki so prestrašeni pribežali domov s pa-
j še. Lovci se še niso spustili na pohod proti medvedu, ] menda mislijo: ti nas, mi pa tebe pustimo pri mini. j lega miroljubnega kosmatinca je videla tudi neka: kmetica, ko je nosila koscem kosilo v senožet. Medved ! je mimo sedel in mirno se je okrenil, ko je ženska preplašeno zavpila in zbežala.
Češki izletniki so preplavili Dalmacijo. Vsled visokega stanja čehoslovaške valute so letošnjo poletno sezono Primorje preplavili češki izletniki od Bakra do Kotora. Vsa dalmatinska mesta so polna čehoslovaških izletnikov. Računajo, da je v Dalmaciji 12 tisoč čeških izletnikov.
Nov ruski list v Beogradu. V Beogradu prične v kratkem izhajati nov ruski list «Ruskoje delo«, ki bi menda centralno glasilo vseh Wranglovcev v naši — državi.
Novosadski vodovod. Mesto Novi Sad ima zelo sla-! bo pitno vodo, ker doslej še nima dobro urejenega vodovoda. Mestna občina je sedaj sklenila sezidati nov vodovod ter je vsa dela poverila neki angleški tvrdki.
Pred nosom policije vlom v mest. blagajono v Sisku. V noči od 20. na 21. t. m. so doslej neodkriti zlikovci vlomili v mestno blagajno in si osvojili iz nje 328.000 I kron. Po izvršenem vlomu so vlomilci v pivnici tik ! blagajne jedli ter pili in nato — neznano kam izginili.
: Zanimivo je, da je v mestni hiši, kjer je blagajna, poli-
icija in poseben vratar, a nikdo ni slišal vlomilcev.
Metropolit toži svojega svečenika. Bivši sarajevski metropolit Letica toži svojega svečenika radi članka, katerega je obelodanil s svojim podpisom v «Srpski Riječi.« Razprava bo zanimiva, ker se bo ob tej priliki obravnavalo delovanje metropolita pod rajno Avstrijo.
Reformistična župnija v Zagrebu. Te dni je bil v Zagrebu na svečan način ustoličen prvi župnik hrvatske narodne cerkve Ivan Krstitelj pl. Cerovski, rodom iz Zagreba in dosedaj dekan v Hrdetiču pri Karlovcu. Razglašajo, da se je upisalo v to novo reformistično župnijo 6000 Zagrebčanov, ki so se zavezali, da bodo vzdrževali hrvatsko narodno župnijo s svojimi sredstvi. — če je to prvi, bo najbrže tudi zadnji samozvani župnik. Od-padništvo še nikdar ni rodilo dobrega in trajnega sadu.
Prestopi iz pravoslavja v islam. Srbi trumoma prestopajo v turško vero. Mnogo se je že o tem pisalo in govorilo, nekateri beograjski listi so trdili, da povzročajo prestop duhovniška sodišča, ki tako počasi oprav-lajo svoje posle v ločitvah zakona, da srbijanski možaki, ki ne trpijo več svojih zakonskih polovic, bežijo k hodži, da jih poturči in s turškimi dekleti oženi. Duhovniška sodišča so ponovno zahtevala kredit, da pospešijo svoje sodnijsko delovanje, kredit se je tudi dovolil, Srbijanci pa še vedno prestopajo v turško vero. Zato bodo menda še drugi vzroki in ne samo težki zakonski jarmi. Često tudi dobičkanosne kupčije s Tinki. Sedaj je naslovil arhierejski sinod potom ministra ver pismo na ministra notranjih zadev, v katerem zahteva, naj pozove svoje podrejene organe, da strogo in vestno izvršujejo zakon v tem kočljivem vprašanju.
Sablja našega pokojnega kralja. Gospa Mila Pavlovič v Dubrovniku poseda sabljo pokojnega kralja Petra Do te sablje je prišla vdova po svojem možu, ki je bil j novinar in svoječasni črnogorski minister. V onem času, ko se je mudil knez Peter Karadjordjevič na Cetinju, je mož gospe Pavle mnogo občeval z njim in je knez pogostoma posečal njegovo hišo kot gost. Nekega dne mu je poklonil rajni Peter viden znak prijateljstva in sicer svojo sabljo, katero je nosil kot ustaš v bosanski Krajini. Sablja je zakrivljena, okovana s srebrom in nosi v srebro urezano ime: Knez Petar Karadjordjevič. Dubrovčani hočejo sedaj kupiti to sabljo in jo poklo-! niti kralju Aleksandru kot dragocen spomin na rajnega j očeta.
j Amerikanski senatorji in poslanci poselijo Beo-, grad. Amerikanski senatorji in poslanci, ki se bodo I udeležili mednarodne konference na Dunaju, bodo obis-I kali na povabilo naše vlade tudi Beograd. Odlične Ame-! rikance bo spremljalo večje število ameriških novinarjev.
LISTEK.
GLADIATORJI.
\K29. nadaljevanje.)
Obdana od kroga gladiatorjev, ki so v glasnem kriku m vpitju izražali svoje priznanje in svojo dobro voljo, sta sl stala nasproti dva borca ter kazala prav malo veselja, da bi se spopadla .—
Brezuspešno so Placid in njegovi junaki iskali cesarja. Ker je bila palača prazna in brez brambe ter v njihovih rokah, so si gladiatorji nakladali svoj plen in se pripravljali na odhod, češ, da so storili svojo dolžnost in prejeli plačilo.
Toda dobro je vedel tribun, da mu glava ni vama med rameni, ako Vitelij preživi noč, in da ga je moral najti in dobiti v svoje roke za vsako ceno.
Zbral je torej peščico gladiatorjev z obljubami in z grožnjami m z njimi skrbno pregledal sobo za sobo. Nobenega kota, nobene luknje ni pustil neprebrskane, prepričan je bit da je cezar še v palači in torej v njegovih rokah. •
Sumil pa je izdajstvo.
Že pozni prihod Euhenorjev k večerji se mu je zdel sumljiv. Njegov sum je podkrepil tudi Grk sam, ker se mč kaj rad ni zagrabil z Germani. Ves čas med bojem je tribun strogo pazil nanj in ga imel blizu sebe in več kot enkrat mu je zabranil, da ni zbežal.
Po končanem boju je prišel tribun, iskajoč Vitelija, tudi v dvorano, kjer je Eska našel Spadona pri večerji. — Težek zastor je zakrival ozka vratiča, ki so peljala v temno sobico, namenjeno prvotno za kopeL
In tu ob zastoru, pol leže, pol sede, je čepel debel, o-! koren človek in stokal in se tresel in se nemirno premikal v blaznem smrtnem strahu.
Tribun je planil naprej in diabolično veselje se mu je zabliščalo v očeh —.
Pa razočaran je obstal, ko je v debelem človeku spoznal le — Spadona.
Toda celo v svoji jezi in nevolji si je znal Placid privoščiti zlobno veselje.
»Ej, Euhenorl Ti še nisi mnogo krvavel nocojl Suni svoj meč skozi tole okorno truplo in spravi nam ga s poti!«
Grk se je izogibal krvoločnosti le samo tedaj, kadar je bila v nevarnosti njegova lastna oseba. Tu pa je rade-voljno potegnil meč in planil nad Spadona in oči so mu zažarele kakor tigru.
Njegov napad je zbudil zadnje ostanke možatosti v ubogi žrtvi.
Spadon je skočil na noge z obupnim pogumom človeka, ki zanj ni rešitve.
Na tleh ob njem je ležal pariški lok in tulj s pisano barvanimi puščicami.
»Puščice so zastrupljene!« je kriknil. «Kogar se dotaknejo, je zapadel smrti!«
Napel je lok in gledal krog sebe kakor divja zver, ki so jo lovski psi ugnali.
Euhenor se je ustavil v svojem skoku kakor okame-nel. Njegova nepremična, življenja polna postava bi bila vsekakor nudila prelepo študijo njegovim sorojakom-ki-parjem.
Toda njegovi sirovi tovariši niso imeli zmisla za take lepote, nje je le dražil smešni prizor in krohotali so se, da so se morali držati za trebuhe, ko sta oba strahopetneža stala drug drugemu nasproti
! _ Zadovoljiva letošnja žetev. Poljedelsko ministrstva»
j je prejelo iz vseh naših žitorodnih krajev poročila o ; letošnji žetvi, ki je povsem zadovoljiva. Po teh poročilih I se ho lahko izvozilo letos iz naše države 150.000 vagonov pšenice, ječmena, rži in koruze. Letošnji izvoz bo torej dvakrat večji, kot vsi dosedanji. Pri veiikem izvozu žita iz naše države treba povdariti, da pridejo letos I pri izvozu v poštev velike množine sadja, osobito sliv i» š jabolk. Zanimanje za naše proizvode v inozemstvu je i veliko.	. H
f Toča je pred kakimi 14 dnevi precej hudo obiskala j vas Orehek v Šmarju pri Jelšah.
Beograd brez vode. Radi suše, velike porabe vode pri novih stavbah in pri škropljenju cest je sedaj Beograd skoro brez vode. Beograjčani se postavljajo v dolgih vrstah pred vodnjake, da se jim nalije vode za najnujnejše potrebe.
Iz Celja.
Pevska prireditev v Celju je preteklo nedeljo uspela nad vse pričakovanje sijajno. Pri sv. maši je nedosegli-vo lepo pela «Ljubljana«. Po sv. maši je bil občni zbor Pevske zveze s krasnim predavanjem č. g. Hugolimt Sattnerja, o moderni glasbi. Pri popoldanskem koncertu v veliki dvorani hotela «Union« je bila naravnost pravcata tekma med posameznimi zbori. Brez vsakega odmora so se v najiepšem redu vrstili zbori iz Rimskih’ Toplic, Dobrne, Celja, Trbovelj, Teharij, Vojnika, Radov, ljice in Ljubljane. Vsak zbor je poslušalce naravnost iz-nenadil s svojim lepim nastopom in krasnim proizvajanjem. Na zadnje so peli vsi zbori skupaj krog 25Ü pevcev štiri pesmi pod spretnim vodstvom neumorno delavnega zvezinega pevovodje prof. Bajnika. Tak mnogoštevilen zbor nam je pokazal vso moč slovenske pesmi. Cela prireditev je popolnoma dosegla svoj namen. Vzbudila je navdušenje in veselje do lepega petja.
Obrtna razstava v Celju (od 12. do 22. avgusta t. L). Odbor obrtne razstave v Celju je začel razpošiljati vsem razstavljalcem nakazila njih prostorov in navodila glede dopošiljanja razstavnih predmetov. Te predmete je. vposlati na naslov: «Javno skladišče in prevozna družba d. d. v Celju za odbor obrtne razstave.« Razstavne predmete je na voznih listih označiti kot «Izložbeno bla j go.« Razstavljalcem se razpošljejo tudi permanentne,
I brezplačne vstopnice, katere veljajo tudi kot leghima-j cija za polovično vožnjo od vstopne postaje v Celje in j obratno! Opozarja se vse razstavi j alce, da morajo isti.
! sami urediti razstavne prostore. Tisti pa, ki želijo, da I jim razstavni odbor to uredi, javijo naj to v najkrajšem času obrtne razstave v Celju. Zavarovanje razstavnih predmetov oskrbe naše slov. zavarovalnice pod jako ugodnimi pogoji. Delo na razstavišču je postalo jako živahno in kaže, da bode razstava v polni meri odgovar-[ jala svojemu namenu. Želeti je, da razstavljalci kolikor ! mogoče kmalu dopošljejo razstavne predmete, da se lah i ko delo v miru in redu vrši. V prihodnjih dneh se bode i razpošiljalo na razne kraje vstopnice za obiskovalce raz:
S stave v predprodajo. Te vstopnice veljajo istotako kot \ legitimacije za polovično vožnjo po vseh železnicah na-] še države. Razstavni odbor poziva tem potom ponovno ! celjsko prebivalstvo, da priglasi v razstavni pisarni prenočišča za posetnike razstave. Razstava je za celjsko mesto in okolico tako velike važnosti, da je pričakovati od strani prebivalstva največje podpore, tud? bo razstava privabila v Celje nebroj tujcev, ki bodo spoznali lepoto našega mesta in posečali istega tudi v prihodnje. Seveda se mora nuditi obiskovalcem obrtne razstave vse le mogoče ugodnosti, da se jih na ta način pridobi za nadaljni poset. Jasno je, da leži prihodnjost Celja in o-kolice le v največjem razvoju industrije, obrti, trgovine in tujskega prometa. V teh panogah našega gospodarstva je iskati poboljšanja blagostanja našega celjskega j prebivalstva.
»Ej, Euhenor! Loti se ga!« so ga ščuvali kakor lovec ščuje psa na svoj plen. »Àio! Primi ga! — Tule gre stari Hirpin! Branil te bo! Vedno ti je pravil, da si strahopetnežl Pokaži mu, da si junak!«
Razdražen po teh besedah je Euhenor z naglo kretnjo poskusil zvijačen napad, pa se takoj sključil, da bi se pripravil za nov sunek.
Spadon pa je ves prestrašen in zmeden izpustil tetivo iz svojih slabotnih prstov, puščica je zletela in prasnila Grka po roki, komaj da se je pokazala kaplja krvi, in je padla, kakor se je zdelo, brez škode na tla.
Nov prezirljiv smeh je zaoril, Euhenor je spustil meč, prinesel roko k ustom in jo izsesaval.
Pa ni se še polegel smeh, ko je Grk prebledel, njegov obraz se je skremžil, z divjim krikom je planil po koncu, zakrilil z rokami in mrtev omahnil na Ila —.
Pol tucata mečev se je zagreblo v eunuhovo telo, še preden je Euhenor padel —.
Lutorij in Eumolpus pa sta odgrnila zastor in izginila v temi —.
Vzklik iznenađenja in začudenja —, nato krik, proseč usmiljenja —. Noge so se vlekle po tleh ,nekaj težkega je padlo in gladiatorja sta se prikazala med zastorom, za seboj pa sta vlekla bledega, zabuhlega, slabotnega starce.
»Cezar je pobegnil!« je rekel starec in pogledal divje naokrog. »Cezarja iščete —?« —
Opazil je temen smehljaj na tribunovem licu —.
Zadnji up mu je upadel, prekrižal je dostojanstveno roke na prsih in dejal:
»Jaz sem cezar —. Udarite, ako ni več za me usmiljenja in prizanašanja —I«
Tribun je pomišljaL —

msm
___________(Dalje sledi)
makaroni)
PEKATETE (testenine tudi same -
■	Tovarna Žnidaršič & Valenčič, Ilirska Bistritsa
se dobe povsod in le sahtevalo vse gospodinje. Zaloga: R« Bunc in dtug, Ljubljana — Celje — Maribor.
Iz Maribora.
Pregrzni vlomilci so porabili deževno in viharno »oč od pondeljka na torek za popolno izropanje zlatar ja in urarja Stoječa v Jurčičevi ulici. Velika stara hiša, v kateri se nahaja prodajalna, mora biti za vlome posebno pripravna in se je v njo v zadnjih par letih že večkrat vlomilo. Eden vhod je iz Jurčičeve, dva pa iz Vetrinjske ulice, vlomilci so tokrat prišli v vežo ter toliko prevrtali lesena vrata, da so lahko segli skozi ter od znotraj odklenili. Pobrali so mnogo zlatnine in drugih dragocenosti, imeli so vse pri roki, ker zlatar ni, kakor po navadi v izložbi razstavljenih stvari poprej zaprl v blagajno. S seboj so odnesli celo knjigo zaloge. Zlatar Stoječ ima nad 2 milijona kron škode, ker ni bil zavarovan. Kakor rečeno, je vlom podpirala deževna noč, k temu pa pride še to, da mimogredoči stražniki ne morejo pregledati lokala, ker ni običajnega okenca na za-kiopnici. Zlikovci se pridno zasledujejo in obvestila o tem vlomu so šla na vse strani.
Nagla smrt. Te dni so našli šetalci v gozdu Kalva rije mrtvega Adolfa Klein, ki je bil nekdaj ravnatelj «Simmeringer-Werke«, sedaj je pa kot zasebnik živel v Mariboru. Pokojni je bil samec, živel je osamljeno in v samoti ga je tudi zadela nagla smrt, najbrž kap. Bavil se je s finančnimi in gospodarsko političnimi vprašanji in spisal je tudi več člankov. Od sorodnikov je znana samo njegova sestra, ki živi v Rušah.
Pijana vojaška straža. Javne varnosti po mariborskih ulicah ne čuva v noči samo policija, ampak tudi vo jaštvo z nasajenimi baroneti in nabit.puškami. Po trije in trije vojaki se podijo po noči po uiicah in stičejo bogzna za kom. V noči od sobote na nedeljo se je podil ■ taka vojaška straža po mariborskih ulicah v škandaloznem stanju pijanosti. Bogzna, kje so se ti vojaki napili in potem so drveli kot divjaki z nasajenimi bajoneti po ulicah. Vsi nočni pasanti só se s strahom skrivali pred pijano stražo, ki je bila pripravljena tudi brez vzroka koga osrečiti z ojstrino jugoslovanskega bajoneta. Oči-vidno se je tudi policijska straža potuhnila pred pijanimi vojaki in jih pustila, da so drveli po ulicah. Komanda mariborskega mesta bi se pač lahko vsaj toliko
brigala, da bi pošiljala, če je že potrebno, na ulico v noči trezne patrulje. Pijane nočne straže ne delajo nobeni vojski časti — gotovo tudi naši jugoslovanski ne!
Jugoslovanska Strokovna zveza, vabi svoje člane in članice ter prijatelje krščansko socijalnega delavstva na shod, ki se vrši v petek 28. t. m- ob 8. uri zvečer v Splavarski ulici 4. Pride govornik iz Ljubljane.
Gradbena akcija za mesto Maribor. Zborovanje se je vršilo na okrajnem glavarstvu dne 25. t. m. in sklenilo se je, da se akcija razvije. Izvolil se je pripravljalni odbor: predsednik ravnatelj Križnič, odbor: župan Grčar, podžupan Roglič, stavbenik Glaser, dr. Pipuš, dr. Lipoid, doc. dr. Matko, ravnatelj dr. Jerovšek, obč. svetnika Novak in Weixl. Pripravlja se velika anketa in takoj se prične posvetovanje med hišnimi posestniki in najemniki glede prizidov novih nadstropij, podstrešij itd. O akciji bomo prinašali stalna poročila.
Trgovski in privatni nameščenci pozor! V torek, dne 1. avgusta točno ob 7. uri zvečer se vrši v restavraciji Halbwid! veliko protestno zborovanje Osrednjega društva trgovskih nästavljencev, proti nameravanemu podaljšanju delovnega časa. Tovariši! Gre za vašo bodočnost! Nikakor ne smemo dopustiti, da se upelje 10 urni delavnik. Naj pri tem zborovanju ne izostane nobeden trgovski in privatni nameščenec. Pokažite vašo moč, nastopajte složno!
Br. posl. Žebot je blagovolil podariti mariborskemu orlovskemu odseku 400 K v podporo. Vspričo velikih nalog, ki čakajo naš odsek v najbližnji bodočnosti, izražam v imenu odseka iskreno zahvalo br. poslancu Žebotu z željo, da bi njegov čin našel še mnogo posnemovalcev. Bog živi! —' Predsednik.
Razglas mestnega magistrata. V smislu § 70 občinskega reda za mesto Maribor se javno naznanja, da so računski sklepi o dohodkih in troskih za leto 1921 in sicer mestnega zaklada in tujih, v upravi mestne občine se nahajajočih zakladov sestavljeni in da bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu M dni, od 24. julija do 7. avgusta 1922, javno občanom na vpogled, da lahko navedejo svoje opazke v njih.
Knjiga o čehoslovaški republiki, ki jo je spisal strokovnjak dr. Šarabon, v par dneh izide. — Opremljen« bo izborno karto republike. Cena bo približno 12 dinarjev za izvod, pri skupnih naročilih primeren popust. —, Knjiga se naroča pri Društveni nabavni zadrugi v Ljubljani, Ljudski dom. Posebno pomembna in zanimiva bo knjiga za one, ki potujejo v Čehoslovaško republiko, posebno pa za udeležence brnskega zleta.
«Čebelarstvo.« «Pčelarenje.« Znani čebelarski strokovnjak P. Wiltmann je spisal naučno knjigo o čebelarstvu, ki je izšla v zalogi «Cirilo-Metodske Nakladne knjižare d. d. Zagreb, Preradovičev trg 4.« Onim, ki se bavijo s čebelarstvom, bo knjiga dobrodošla, ker je spisana s posebnim ozirom na razmere v banovini. Spisana je v hrvafskeni jeziku in stane s poštnino vred 13 din. 50 para.
Cenejše bo vse, sukno, platno in sploh vse manufakturno blago, tako se vobče govori. Zato naj še le 14 dni. vsak počaka, da se odpre nova trgovina, to je stara številka 16 na Glavnem trgu (Franc Mastek), tam, kjer je bila razprodaja. Dan za dnem dovažajo samo češk* in angleško blago, vsak si naj to ogleda. Splošno se sodi, da bo zaloga najbogatejša in izbira največja. Pravije da bo res samo dobro blago, in res prav po ceni.
Bezgove jagode ta!
m»|!h. kupuje trgovina
maline Niefergal, Maribor,1
Koroška cesta i.
9—281
Slikarski
in pleskarski učenec, priden in pošten z dežele, se sprejme. Oton Tratner, Krekova uliča 8, Maribor. Hrana in stanovanje v hiši.	329
! Sirom ST E dobrimi spričevali
! UCBUbC slovenskega innem-
' škega jezika vešč, se sprejme.
; Hrana in stanovanje v hiši. M.
I Berdajs, trgovina s Špecerijskim blagom in semeni, Maribor.
5309	2-3
Spodnještajerska ljudska posojilnica p		
v Mariboru, Stolna ulica štev. 6, r. z. z n. z. P		
obrestuje od Novega leta naprej navadne jßSt df vloge po MM «	1 0	1Ì a 't 1 É
« Tn|ite m večje vloge pa po dogovora. mm	2	0. J
Svarilo!
ŽP STT“ " -“J“
Svarim vsakogar, da mojemu sinu Emilijanu kaj posodi, ker nisem plačnik za njega.
Vohl Marko, trgovec, oče. 330	Marija Snežna.
Za zgradbo hiš
se prodaja: votla cementna opeka, cementna strešna opeka, masa za Heraklith-stene, gio-sove dile in prvovrstni m tland-ski cement m srke »Split« v vsaki množini pri »Hitnzidu«, Mari bor, Vetrinjska ulica 30, Telefon 212.	3-—3* 3I5
Zadružna gospodarska banka d.d.
Podružnica v Mariboru.
Začasno: Koroška cesta 1A — Telefon 311. — Brzojavi: Gospobaoko.
Centrala: (Mana. Podružnica: Ujakovo, Sarajeva, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
liter e sna »kapnom s Svnopčo Zanattijsko banka 4 4 v Zagreba kt njeno podružnic* v Kariovan in Gospodarsko banka d. d. V Novem Sadu.
Kapital in rezerte skapno z afilžiacfjamž čez K 50,Q8Q.00tr-~.
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, krni bar dira vrednostne papirje, kupuje in prodaja taie vaiate in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice tar preskrbama vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredno loterija *'
S E
slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke — kupuje in prodaja —
OSET ANDREJ, MARIBOR
Aleksandrova cesta štev. 57, teief. 88.	3—323
Modele čevljev
v celih serijah ie lepenke, po modernih kopitnih oblikah ali a merika as kih oblikah izrezane, dobavlja za tvornice obuvala in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo.
Zgornje dele
izdelujem iz od naročnika mi do poslanega materijala, prvovrstno, hitro in poceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov, sa
tonarne obuvala.
Nakup, reparatura in prodaja
Čevljarskih strojev.
Zahtevajte prospekte od
Ralph F, Richter,
Subotica VI.
Poučevanje
v vseh strokah moderne, mehanične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekte! t— 33'stl-
Naznanjam, da sem kupil
kovačije od g« Hovačeka v Maribora,
Frist»*»*.Sfetss, culi©;*.
Iatotam se bo vršilo zdravljenje živine od 9.—12. ure, nakar se cenj. občinstvo opozarja ter,?e priporoma za obilen obisk.
Ivan Ssštarid, živinozdravnik.
AMERIKU M 'S K I
SINGER
»■alni strofi ^ novi trgovini
Maribor, Šolska ulica it 2
Singer nadomest deli
kakor tudi:
Singer $	....................
Cintino šivalni stroji za rodbinsko rabo in obrt-JliigtSr niške svrhe.
Prodaj&lnapneseSno odplačilo (24 mesecev).
Lastna mehanična delavnica za popravila vseh sistemov šivalnih štrojev.
Singer šivalni stroji
Bourne & Co., New-York
Maribor, Šolska ulica štev. 2.
6—1* 306
Tide tiskarne sv. Cirila v Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdajatelj in založnik: Konz. «Straže«.