MARKSIZEM TUDI V OSNOVNO ŠOLO
Zakoni, ki urejajo delo osnovnih Sol, so pred meseci doživeli spremembe, pomembne za ravnanje učiteljev, staršev in učencev. Zato bomo ob njih zapisali nekaj misli, z željo, da bi prispevale k pristnejšemu ter uspešnejšemu reševanju šolskih težav.
Najprej velja omeniti uskladitev zakona o osnovni šoli s splošnim drožbenim dogajanjem, saj je bil za-tegadelj dopolnjen 2. člen, ki sicer navaja pota, po katerih osnovna šola dosega svoje cilje. Novo določilo, pridano navedenemu členu, pravi, da je potrebno v ta namen ucence ,,uvajati v razumevanje temeljnih za-konitosti razvoja narave in družbe, s čimer jim šola daje temelje za obli-kovanje maiksisticnega pogleda na svet"
Citirano dopolnilo k drugemu členu zakona o osnovni šoli obve-zuje slehemega učitelja, da pri vsa-kišni učni snovi posreduje ucencem samo odkritja znanosti. Tudi tedaj, ko govori o dogajanju v naravi tei družbi, v bistvu o spoznavnosti stva-ri in o njihovi nenehni menjavi, ki izvira iz določenih, z Marxovimi nauki pojasnjenimi zakonitostmi. Za tisto, kar naj bi bilo fe poleg, v. ali nad naravo, pa v šoli ne more biti prostora, že zato ne, ker ni spoznav-no in ne predmet znanstvenega pro-učevanja.
Povedano je vredno premisleka, tudi zaradi ustreznega ravnanja v domači vzgoji. Znano je namreč, kako nebogljen, razdvojen in poln dvomov je otrok, ki je deležen dvoj-ne vzgoje, ki ga krojita ode in mati, ne skupaj ter neenotno, marveč vsak zase pa vsak drugače. Natanko tako je s solsko in družinsko vzgojo: biti mora skladna ali vsaj takšna, da eden ne podira tega, kar je drugi gradil, če hočemo otroka varovati pred kasnejšimi dvomL
OCENA
SE DA POPRAVTTI Šolsko očenjevanje je že dolgo izvor negodovanja, upravidenega ali neupravičenega. Nezadovoljni so učitelji, še veliko bolj učenci ter starši, ki imajo o znanju svojih otrok pogostoma predobro mnenje. Spor-ne so vse ocene, najbolj nezadostne, saj mora učenec zaradi njih oprav-ljati popravne izpite ali pa se celo več kot leto dni dlje zadrževati v istem raziedu.
Jezo, očitke in še vse drugo, kai je v zvezi s šolskim ocenjevanjem, skuša omiliti spremenjeni 37. člen zakona o osnovni šoli. Doslej so roditelji imeli pravico, da so v roku 3 dni učiteljskemu zboru predložili obrazložen ugovor zoper vzgojitelje-vo oceno, zapisano v spridevalu o letnem uspehu. O upravičenosti pri-tožbe je odločal učiteljski zbor. Če je menil, da ni dovolj utemeljena, jo je zavrnil, s iimei je ocena, zapisana v letnem izkazu ali v zapisnikih o popravnem izpitu, ostala. Odslej bo dtugače. Na obrazložen ugovor zo-per učiteljevo oceno bo učiteljski zbor dolžan sestaviti komisijo, v ka-teri mora biti tudi ravnatelj šole, kot opazovalec pa pedagoški svetovalec zavoda za šolstvo. Ta komisija se bo prepričala o učenfievem znanju in ga dokončno ocenila. Ce bo zado-voljivo, bo učenec dobil novo spri-čevalo ter napredoval v višji razred, četudi je bil ptvotno negativno oce-njen.
Spremenjeni 37. člen zakona o osnovni šoli bo učencem, ki menijo, da v letnem spričevalu ali pri po-pravnem izpitu niso bili usttezno ocenjeni, v pomoč, saj bodo lahko pred nepristransko koinisyo doka-zali svoje znanje, si pridobili pozitiv-no oceno ter pravico napredovanja v višji razred. Ponovno omenjamo: to pravico bodo imeli samo na koncu šolskega leta, zato učencem ali star-šem med šolskim letom ne kaže, da bi poskušali spremeniti zapisano oceno, ne zlepa in ne zgrda.
BREZ DELA NE BO ŠLO Osnovna šola ne pripravlja učen-cev za študij na srednjih šolah, vsaj neposredno ne. Pravimo, dajesploš-noizobraževalna namenjena pridobi-vanju osnovne splošne izobrazbe ter takšna, da bi jo morali v osmih letih dokončati vsi normalno razviti otro-ci. To je veljalo tudi doslej, vendar le kot priporočilo, ne kot obvez-nost, ki bi jo učitelj moral upošte-vati. (Samo mimogiede pa naj ome-nimo, da so jo ponekod jemali res-no, saj je na priliko na Ijubljanskih osnovnih iiolah že lani izdelalo -več kot 98 % vseh učencev.)
Z letos v zakon o osnovni šoli
tirinicanim  ^7   n fi.]t*nnm na ip rpdnn
napredovanje iz nižjega v višji razred zagotovljeno in s tem pravica sleher-nega normalno razvit^ga učenca v osnovni šoli. Presenetljiveje pa je to, da je po novem in z istim členom tudi ponavljanje samo še pravica učenca. Poslužil se je bo takrat, ko bo sam, s. pomočjo učitelja ali s pomočjo staršev ugotovil, da je za-radi daljše odsotnosti zamudil toliko učne snovi, da bi v višjem razredu ne mogel uspevati. Prisiuio ponavlja-nje bo samo še izjema, možna v primerih, če bo vsa dopolnilna po-moč biez haska in tedaj, ko bosta mogla razrednik ter prizadeti učitelj predložiti pedagoškemu zboru šole pisno, dovolj utemeljeno zahtevo, da ta ali oni učenec razred ponavlja.
Navidezno je napredovanje iz niž-jega v višji razred predpisana pod-pota lenob. Pa ni tako in bi bila napaka, nepopravljiva napaka, če bi tako mislili. Osnovna šola je na izo-braževalni lestvici najnižje, toda to je njena moč, ne slabost. Ce je piizadet temelj, potem je kthka ce-lotna zgradba. Res ni potrebno -tako smo deiali - da bi si učenec že v osnovni šoli nabral kdo ve kakšno znanje. Potrebno pa je, da si nabere osnovnih delovnih navad, da si pri-dobi nekaj, zaradi česai bo kasneje s podporo pridobljene vestnosti, na-tančnosti vn vedeieljnosti prodiial v čudoviti svet človeške ustvarjat nosti. To je potrebno za napredek in to je tisto, kar si učenec v osnovni Soli mora prisvojiti. Ce bi bilo dru-gače, potem bi tavnal zares nespa-metno, da se je enkrat samkrat odlo-čil za napredovanje v višji razred.
Jaz