PoStntna plačana v gotovini.
Maribor, petek 1. julija 1938
Štev. 146. leto XH. (XIX.)
MARIBORSKI
Cena 1 Dtn
VECERNIK
UreJaiitfo in npravai Maribor, G raj (ki trg 7 / TcL oredaiitta in oprave 24-55 lakaja ruep nedelje in prašnikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v opravi ali po poiti 10 din, dottavljen na dom 12 din / Oglasi po cenikn > Oglate (prejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljnbljani / Poštni ček. raE. št. 1L409
JUTRA
99
V blesku sokolskih idealov
Praga, 1. julija. Ves slovanski svet zre te dni v zlato Prago, ki je vsa v blesku sokolskih idealov ter slovanske misli. Vse te dni bodo stotisoči na svoje lastne oči lahko videli, kaj premore vztrajna izvežbanost, vzorna disciplina, slovansko sokolska ustvarjajoča sila. Te dni se bo lahko ves svet Prepričal, kako blodna je ona po tujih, sovražnih ovinkih sugerirana misel, češ da je slovanstvo premalo konstruktivno in premalo tvorno. Ta bajka je sicer že davno razgnana po sijajno izpričani gra-dilni sili slovanskih narodov v pogledu svoje državne ter družbene organizacije. Jubilejni praški vsesokolski zlet pa je z novim, veličastnim povdarkom razodel impozantno organizatorno silo bratskega češkoslovaškega naroda ter njegovih predstavnikov, ki jim je bilo naloženo, da razgrnejo pred vsem svetom pomemben dokument svoje graditeljske sile, slovanskega ponosa in bratskega gostoljubja. Treba je imeti le malo vpogleda v to, koliko vztrajne energije ter sistematičnega mišljenja zahtevajo priprave za triumfalne manifestacije, kakor jih te dni doživlja zlata, slovanska Praga.
Praga razliva te dni v vsem izobilju svojo ljubezen in toploto okoli sebe ter jo izkazuje vsem, ki so te dni prispeli v prelepo prestolnico bratske republike. Ta toplota je do triumpfnega obsega objela že naše sokolske naraščajnike in nara-ščajnice ter se je znova posvedočila ob prihodu jugoslovenskih Sokolov in So-kolic. Včerajšnji dan je bil ves v znamenju prihoda preko 7000 pripadnikov velike jugoslovenske sokolske družine. V Pragi so po prihodu vsakega našega vlaka sprejeli jugoslovenske brate češkoslovaški sokolski oddelki z godbami in zastavami ter jih pospremili na njih prenočišča. Stotisoči pa so po praških ulicah ob viharnem vzklikanju pozdravljali cvet ju-goslovenskega naroda. Uprav impozanten Pa je bil obseg manifestacij ter navdušenja ob prihodu obeh sokolskih vlakov iz Slovenije. Znova se je pokazala vsa ona globoka vez, ki spaja od nekdaj naše in Češkoslovaško sokolstvo.
Praga pa je sprejela toplo in navdušeno tudi ostale goste iz Poljske, odposlanstvo češkoslovaškega sokolstva iz Sev. Amerike ter drugih držav. Nad milijon Potnikov je prispelo te dni v Prago, da Prisostvuje eni najsilovitejših, najmogočnejših emanacii vseslovanske sokolske misli.
Sporedno pa potekajo vztrajni sokolski napori na terenu mednarodnih telovadnih tekem, pri katerih sodelujejo v moških vrstah predstavniki osmih narodov, v zenskih vrstah pa zastopnice slovanskih narodov. Nič še ni mogoče točnega povedati, ničesar prorokovati, vendar pa se 2di, da pojde borba za prvo mesto pri foških med Švicarji in Cehoslovakl, pri ^nskah pa med Cehoslovakinjami in Po-iakinjami, dočim je že skoro gotovo, da jjo tretje mesto pripadlo jugoslovenskim Kokolom.
Upati je, da se bodo naši Sokoli, ovenčani s slavo lepega uspeha, vračali v Jugoslavijo. Sokolska mladina, naša nada in "P. pa naj bi oplojena po blesku Slovanih praških dni, prinesla med sovrstni-novega poleta ter stopnjevanega nav-qnšenja za vzvišene ter vekotrajne ide-ii^-ki jih vsebuje Tyršev nauk.
Britanski načrt glede Španije sprejet
ZANJ SO GLASOVALI VSI ZASTOPNIKI, RAZEN SOVJETSKEGA. —
LONDON, 1. julija. Včeraj popoldan <e je sestal pododsek španskega odbora za nevmešavanje in je bilo v dlplomatičnih krogih za sejo veliko zanimanje. Pričakovanja niso beležila razočaranj. Kmalu po seji je izšel službeni komunike, v smislu katerega so se z izjemo sovjetske Rusije vse v odseku zastopane države izrekle za brezpogojno sprejetje britanskega načrta. Sovjetski zastopnik je skušal zavleči odsekove sklepe z Izjavo, da pri-
čakuje navodila moskovske vlade, vendar pa se je večina zastopnikov izrekla za takojšnje sklepanje in je sprejela britanski načrt izrekajoč se za takojšnjo Izvedbo tega načrta. Dne 5. julija se sestane plenum odbora za nevmešavanje, na katerem bo britanski načrt predložen predstav nikom 27 držav, ki so zastopane v odseku. Načrt bo navzlic morebitni sovjetski zavlačevalni taktiki takoj sprejet ter predložen vladam v Burgosu in Barceloni.
Kitajska vlada odklonila japonske mirovne ponudbe
ŠANGHAJ, 1. julija. Po potrjenih vesteh je japo.iska vlada naslovila s pomočjo severno kitajske japonofilske vlade na maršala Čangkajška novo mirovno ponudbo, ki jo je pa Kuomlntangova vlada, v kateri so pristaši sodelovanja z Moskvo prevladali, gladko odklonjena. Japonska je naslovila na maršala Čangkajška sledeče zahteve: 1., Kitajska pri-
stopi takoj k protiboljševiški zvezi Japonske Italije ter Nemčije. 2. Kitajska tvori skupno z Mandžukuom ter Japonsko gospodarsko celoto. 3. Japonska dobi pravico, da razpostavi v Kitajski svoje garnizije na poljudnih mestih. Kitajska se obvezuje za plačilo vojne odškodnine Japonski.
Obsojeni prvaki romunskih železnih gardistov
BUKAREŠTA, 1. julija. Po 14 dnevnem procesu je bila danes razglašena sodba proti 21 vodilnim članom razpuščene železne garde. Predsednik bukareške organizacije železne garde Climea je bil obsojen na 7 let zapora, 20.000 lejev globe ter 6 let izgube Častnih državljanskih pravic, častni predsednik knez Cantacu-
zene, ki je z nekaterimi drugimi vodilnimi Člani lahko pobegnil, pa je bil v odsotnosti obsojen na 9 let ječe, 120.000 lejev denarne kazni ter 0 let izgube častnih državljanskih pravic. Ostali obtoženci so bili obsojeni na manjše zaporne kazni.
PARIZ, l. julija. Iz okolice zunanjega ^'nstrstva se doznava, da je vsak dan pričakovati podpisa turške francoske po-™dbe v aleksandretskem vprašanju. Po-*°dba je ie parafirana.
V soboto pričetek razprave o narodnostnem statutu
PRAGA, 1. julija. Kakor poročajo »Li-dove Noviny«, se sestane v soboto ta-kozvani tehnični odbor čeških koalicijskih strank, da obravnava narodnostni statut ter novi jezikovni zakon. Predsed-
stvo teh posvetovanj, ki se jih bodo udeležili tudi politični ministri, bosta izmenično vodila predsednika parlament oz. senata Malypetr in Soukup.
30.000 žrtev kolere v Indiji
LONDON, 1. julija. DNB poroča: Po vesteh iz Alahabada divja kolera v Indiji že 11 tednov. Doslej je umrlo okoli
30.000 ljudi. PolsluŽbeno izjavljajo, da so vsi ukrepi za pobijanje kolere ostali doslej brezuspešni.
Zanimiva Biircklova pojasnila
DUNAJ, 1. julija. United Prefi poroča, da je pokrajinski vodja Biirckel izjavil na neki novinarski konferenci, da se bivši kancelar dr. Schuschnigg še vedno nahaja na Dunaju. Dr. Schuschnigg bo moral pred sodišče radi smrtne obsodbe 33 avstrijskih narodnih socialistov. Nadalje Biirckel trdi, da se dr. Schuschnigg ni poročil. Od ostalih Biircklovih
izjav so najvažnejše sledeče: I. Vsa posestva Habsburgovcev so zaplenjena. 2. Doslej je bilo poslanih v Dachau skupno 150 oseb, med katerimi je polovica nearijcev. 3. Trenutno je v Avstriji zaprtih 3780 političnih aretirancev. 4. Glede imetja tujih Židov v Avstriji bodo postopali kakor z drugimi tujci.
Pintarič je danes dopoldne priznal številne doslej nepojasnjene vlome
Danes zjutraj je poveljnik mariborske orožniške čete g. kapetan Mavrič pričel z zasliševanjem Melhlorja Pintariča In ga bodo po končanem zaslišanju izročili v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. Kakor smo doznali, je Pintarič priznal, da je Izvršil nešteto tatvin in vlomov po Dravskem polju, Ptujskem polju in Slovenskih goricah, ki so doslej ostali nepojasnjeni. Do pred enim mesecem so bili Pintaričev! pajdaši, že aretirana Juhart in Kelc ter neki Majerič, s katerimi je izvršil številne tatvine in vlome. Zna-
čilno je, da se je mudil Pintarič večkrat v Mariboru, kjer so ga videli razni ljudje in zaupniki policije, vendar se je znal Pintarič vselej skrivati pred polciijo. Da ga ne bi zasačili, je prenočeval v bet-navskem gozdu. Dognano je, da Je bil Pintarič vselej skrivati pred policijo. Da od koder pa je zvečer zopet pobegnil proti Skokam, kjer se je sestal s pajdašem Koderjem. Zasliševanje bo trajalo najbrž precej časa, ker skušajo orožniki razjasniti vse zločine, ki so se vršili v zadnjih mesecih v mariborski okolici.
O zločinih in kazni
»Kmet. list« poroča v štev. 26: »Generalno glasilo našega sokolstva v dravski banovini poroča v zadnji številki pod teni naslovom tole tudi za naše razmero dokaj zanimivo reč: »Znano nam je, da so zločinske roke požgale že več sokolskih domov in uničile drago sokolsko imovino. Tako se je zgodilo lansko leto tudi v Popovičih poleg* Dubrovnika. Zločinca Filipa Muso in Miha Alavanjo, ' sta zažgala tamošnji sokolski dom, so vlovili. Vsak od teh dveh lumpov je dobil štiri mesece strogega zapora. Lopova sta se pritožila na kasaeijsko sodišče v Zagrebu, ki pa je njih pritožbo odbilo in potrdilo sodbo okrožnega sodišča v Dubrovniku. — Vladno glasilo »Samouprava«, ki o teh zločinih tudi poroča, dostavlja, »da bodo imela naša sodišča — žal — priliko razpravljat! Še o mnogih sličnih primerih«. Kmetje kaj pravite? Ali smo tozadevno kaj boljši od divjakov v Kanibaliji? — Po mojem mnenju skoraj nič!«
Ganljivo
»Proboj« poroča v Št. 7: »V Slavonskem Brodu izhaja list »Istina«, v katerem piše nek Hrvat, ki se je udeležil Evharističnega kongresa v Budimpešti, takole: »Mi Hrvati smo bili na tem kongresu prvič v inozemstvu Obravnavani kot narod. Ko je Šla v petek zvečer procesija na razsvetljenih parobrodih po Donavi, je zazvenel iz stotin zvočnikov, postavljenih po peštanskih ulicah, močan glas napovedovalca v hrvatskem jeziku. Poleg jezikov velikih narodov se je slišala ravno v najsvečanejšem trenutku tudi hrvatska beseda, kar je globoko ganilo naše romarje. To je očividni znak, da as v inozemstvu smatrajo kot narod.* Vsai 20 let po razsulu bivše monarhije so dosegli Hrvati svoj največji uspeh s tem, da so jih sedaj tudi Madžari priznali kot narodi Biti je moralo naravnost ganljivo, ko je prišel pozdravit hrvatske romarje tudi bivši ban Hrvatske in Slavonije dr. Ivan Skerlecz! Još Hrvatska ni propala!«
„Melšpajs"
Celjska »Nova doba« poroča v Št. 26: »Žalostni pojavi. Iz nekega kraja v Savinjski dolini smo prejeli: Dva fanta, stara kakih pet do sedem let, in še mlajša deklica prosijo po hišah za milodare, ker so baje vsi trije otroci revnih staršev. Dobro uro pozneje so vsi trije zbrani okoli vozička s sladoledom in vsi trije ližejo kepico sladoleda. — Po cesti ponuja slaščičar svoje izdelke in kriči: »Mel-špajs!« — Neka renegatska domačinka starega kalibra vstopi v neko novo trgovino. Uslužbenec jo pozdravi: »Dobro jutro!«, ona pa mu odgovori: »Sprechen Sie nicht auch deutsch?« (Ali ne govorite tudi nemško?) — V kraju stanujoči Nemci in renegati so se po zadnjih dogodkih v Avstriji še tesneje oklenili starega svojega principa, da govorijo slovensko le z ljudmi, ki ne razumejo nemščine — z vsemi ostalimi pa izključno v nemščini. Slovenci jim pa lepo odgovarjajo v tujem jeziku... — V gostilnah se ljudje enemu renegatu na ljubo poslužujejo tujega, namesto narodnega jezika. — Narodni ponos — kjer si?l
Sladkor
Iz zagrebškega »Jugosl. Lloyda« povzemamo: »Sladkorna industrija je kar-telizirana in urejuje produkcijo po kartelnem dogovoru o kontingentih. 2e nekaj let se produkcija sladkorja pri nas ome-
Kralj Peter II. na Bledu
BEOGRAD, 1. julija. Nj. Vel. kralj Peter II., je prispel včeraj dopoldne ob 9. url na Bled. V njegovem spremstvu sta bila njegov dežurni adjutant general Žarko Majstorovič In vzgojitelj Ceclle Paro-te. Kralja so na Bledu sprejeli in pozdravili Nj. Vis. knez namestnik Pavle, minister dvora Antič, dežurni adjutant general Linus Dekanova ki načelnik radovljiškega sreza.
Zveza za tujski promet je imela včeraj dopoldne svoj redni letni občni zbor v dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani. Zborovanje je otvoril in vodil predsed. Zveze dr. Rudolf Marn. Mariborsko Tuj skoprometno zvezo je zastopal predsednik inž. Šlajmer. Na občnem zboru je bilo obravnavadnih nekaj predlogov o tem, naj bi se letoviščem in kopališčem nudile v pogledu znižanih voznin iste ugodnosti, kakor jih uživa Jadran, wee-kendske karte po naj bi bile dovoljene tudi ob praznikih. Z občnega zbora je bila odposlana udanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II.
Skladatelj dr. Anton Schwab je umrl v ljubljanskem Leonišču. Bil je v prvi vrsti komponist zborov, prehodnik med narodno in umetno pesmijo. Bil je velik sin našega rodu. Njegove pesmi so bile pisane našemu pevcu iz duše in srca. Zaslužnemu možu svetal spomin.
Mož je obstrelil ženo. V Ljutomeru je dimnikar Andrej Tratnik obstrelil svojo ženo, ki so jo prepeljali v murskosoboško bolnišnico. Tratnika so orožniki aretirali.
UoiUitkC
fosfuuUttske stiske tiueja našega tunelat
detouta iu aMnika
Ob lepo uspelem zborovanju 3NS v Ljutomeru
V nedeljo 26. junija je bil v Ljutomeru zbor Jugoslovenske nacionalne stranke za ljutomersko-radgonski srez, ki se ga je udeležilo 179 delegatov. Zbor je otvoril in vodil zaslužni predsednik Fran Skuhala, ki je v svojih uvodnih besedah toplo pozdravil senatorja g. Ivana Puclja ter narodnega poslanca gosp. Lukačiča, ki so ju navzoči živahno aklamirali. Po odposlani pozdravni brzojavki strankinemu predsedniku Petru Živkoviču so navzoči počastili spomin prerano umrlega bivšega poslanca Hajdinjaka. Sledilo je izčrpno poročilo predsednika g. Skuhale, ki se je v svojih stvarnih izvajanjih dotaknil neumornega dela srezke organizacije ter
vseh gospodarskih težkoč, ki tarejo našega kmeta, delavca in obrtnika. Zatem je burno pozdravljen spregovoril senator Ivan Pucelj, ki je govoril o naši notranji politiki ter o bratski Češkoslovaški, dočim se je nar. poslanec A. L u k a-č i č pomudil pri gospodarskih vprašanjih ki čakajo nujne rešitve. Oba govornika sta bila za svoja izvajanja deležna toplega priznanja in burnega odobravanja. Lepo uspela skupščina naših obmejnih nacionalistov je pokazala, da vlada med pristaši neugnana borbenost, disciplina in sloga. Značilno za starejšo generacijo je, da je 70 letni Žinkovič Franc, posestnik in Hrašenskega vrha pri Radencih, prišel 24 km daleč peš na ta zbor.
te nofteej	(kemitu...
SftotUto
Jadranski pokal. V dvoboju za Jadranski pokal med plavalnima ekipama Fiu-mane z Reke in splitskega Jadrana, ki se je vršil-v sredo v Splitu so zmagali Italijani, in sicer v razmerju 57:52. V water-polu so zmagali Splitčani z rezultatom 12:0. Nadaljnje srečanje bo drevi med Ilirijo in Viktorijo na Sušaku.
Jugoslovenski državni nogometni prvak, zagrebški Hašk, je na povratku iz Kladna odigral prijateljsko tekmo s FC Bratislavo, v kateri so domačini zmagali s 3:2,
Lepo zmago si je priboril zagrebški uradjanski, ki je na praznik 29. junija v nočni tekmi premagal beograjski Jugoslavijo s 4:0 (2:0).
Wimbledon. Jugoslovenska dvojica Kukuljevič-Palada je premagala dvojico
juje v zmislu tega dogovora, doma je pre malo konzuma, ker je sladkor predrag Pri nas bi lahko imeli sladkor po 5 do 6 dinarjev kilogram, in sicer celo inozemski, če ne bi bil tako obdavčen. Domači konzum sladkorja je sramotno nizek. V naši državi se porabi 5 do 6 kg sladkorja na leto in državljana, dočim ga v drugih državah porabijo po 15, 20, 40 in več kilogramov na državljana. Naše prebivalstvo ne konzumira sladkorja, ker je predrag, kar je zasluga državnega fiskusa ki hoče imeti iz te davščine izredno ve-lik dohodek. Pisali smo že o tem vpraša-nju in rekli, da bi se konzum sladkorja pri nas ob zmernih cenah in boljših plačah konzumentov lahko takoj podvojil in potrojil, kar bi državnemu fiskusu mnogo več donašalo kakor sedanja petdesetodstotna davčna obremenitev, ki zmanjšuje konzum dvakrat ali trikrat. Znižati je treba cene sladkorju in s tem povečati konzum, kar bo pa uspevalo tudi le tedaj, če pojde ta politika sporedno za tem, da se bistveno dvigne življenjski standard v državi sploh. Državljanom sicer ne bo nič pomagano in tudi industriji ne, če se samo metoda vijaka izmenja.«
Kardinal - indijanski poglavar
L. 1926 je bil praški kardinal nadškof dr. Kaspar vodja češkoslovaške delegacije na kongresu v Chicagu in je potem obiskal indijansko pleme Siouxa v zvezni državi Dakoti. Te dni pa je bil kardinal dr. Kaspar službeno obveščen, da ga je pleme Siouxa izbralo za častnega plemenskega poglavarja s častnim naslovom »Bamb d Ohotira« (Hrabri orel).
Ljutomerski Sokol je s sijajno uspelo akademijo in nastopom proslavil 35 letnico svojega obstoja
Letos poteka 35 let, kar je razprostrl Murski Sokol svoja krila v Ljutomeru, odkoder se je nato širila sokolska ideja po vsem Murskem polju. Krepko pred njimi koraka ljutomerski Sokol. V proslavo 35 letnice je bila na predvečer telovadnega nastopa svečana akademija, ki je bila zelo dobro obiskana.
Tehnični del akademije je obsegal nastop šestorice (gimnastične vaje članov), orodno telovadbo (drog), in dvanajstori-co (ritmične vaje članov in članic). Vse navedene točke so bile izvajane ob spremljavi klavirja. Nastop telovadcev in telovadk pa je bil strumen, harmoničen in ekstakten, za kar gre zasluga br. Mar i-č i č u in br. P o h 1 u, ki sta pri študiju po kazala vse svoje tehnične sposobnosti.
S prosvetnim delom akademije so nam Ljutomerčani pokazali veseloigro Ljubosumnost, ki je prav dobro uspela.
Tu smo videli nove igralske moči, ki so se v doživljanju dejanja prav dobro obnesle ter so poleg ostalih igralcev izborno rešile svoje vloge. Spretna režija in scenerija br. Stoparja je povzdignila zunanji efekt. Lutkovni odsek je nastopil s 4 dejanji iz Fausta, čigar izvedba je bila v rokah br. B e r c e t a. Nove lutke in kulise ter vsa zamisel br. B e r c e t a pri tej predstavi še je izborno obnesla. Sledil je pevski nastop s 4 narodnimi pesmimi, ki so prav prijetno zvenele. Alegorična slika, ki je zaključila pester akademijski spored, je predstavljala Tyršev sestav. Med odmori je igral društveni orkester pod strokovnim vodstvom br. Iva Seršena. Vsem sodelujočim moramo na uspehu te akademije prav iskreno čestitati, ker so pokazali, da stoji ljutomerski Sokol na trdnih temeljih. Zdravo! -ko.
Sturion-Takatt s 6:3, 10:8, 6:4 in se s tem kvalificirala za polfinale.
V teniških tekmah za prvenstvo Hr-vatske v Zagrebu je Ilirijan Smerdu osvo jil prvenstvo juniorjev. Prvenstvo se-
niorjev si je priboril Franc Schaffer.
Naši najboljši kajakaši iz Zagreba in Liubljane bodo v nedeljo 3. t. m. tekmovali v Zagrebu na Savi v slalomu s kajaki.
£ r. c t*nAnmsli0 Mfžfcp
Stanje posetve po vsem svetu. Mednarodni kmetijski zavod v Rimu, ki je zbral informacije o stanju posetve po vsem svetu, pravi v svojem komunikeju, do bo žetev letos bržkone boljša kakor la ni. To velja zlasti za Madžarsko, Jugoslavijo, Romunijo, Bolgarijo, Poljsko, Litvo, Rusijo, azijske in afriške žitnice ter Argentino, kjer so poleg tega posejali z žitom mnogo več polja kakor lani. Tudi v Severni Ameriki bo žetev kljub velikim nalivom nadpovprečna.
Jesenice za Zenico. Tovarna železa v Zenici je v smislu poročil sklenila s Kranjsko industrijsko družbo na Jesenicah pogodbo, na podlagi katere bodo Jesenice izdelale za Zenico 15.000 ton jekla v palicah.
Kmečki dolgovi. Od 1. januarja do 23. junija so kmetje plačali na račun prvih anuitet 42,716.000 din. Do 23. junija je bilo izdanih 3% državnih obveznic 229, 717.000 ali 82.04% od kvote 280 milij. din. Na račun prve anuitete je Priv. agrarna banka izplačala do 23. junija 2548 zavodom 115,249.000 din.
Uvozniki plačali vse, izvozniki dobili 25%. Kakor znano, je Narodna banka odredila, da se morajo vse naše terjatve, odnosno dolgovi v kliringu z bivšo Avstrijo plačati do 31. maja t. 1. na poseben račun pri Narodni banki. Naši uvozniki avstrijskega blaga so vplačali vse svoje dolgove in je bilo v samem Beogradu vplačanih nad 30 milijonov dinarjev. — Medtem bi morali vplačati tudi avstrijski uvozniki našega blaga, toda, kakor pravijo poročila, je komaj 25% naših terjatev vplačanih.
Carinska olajšava za dvolastnike. Finančni minister je podpisal uredbo, da se oproste dvolastniki na naši meji proti Nemčiji in Madžarski plačevanja carine in drugih obmejnih davščin pri uvozu pridelkov s svojih zemljišč v našo državo.
Trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Poljsko so se pričela včeraj v Beogradu. Namen beograjskih pogajanj je
sklepanje o razširitvi poljsko-jugosloven-ske zunanje trgovine v okviru sedanje trgovinske pogodbe in sedanjega sporazuma o kliringu.
Konkurzne zadeve. Konkurz je razgla-še o imovini Riharda Conradija, trgovca v Slovenski Bistrici. Prvi zbor upnikov pri sreskem sodišču v Slovenski Bistrici dne 8. t. m., prijavni rok do 20. avgusta, ugotovitveni narok 3. septembra. Upravnik mase odvetnik dr. Josip Pučnik v Sl. Bistrici.
Kafro so rokovnjača Pintariča pripeliali v Maribor
»Carugo so upropastlle ionske, mene pa alkohol11
Veliko senzacijo je zbudilo včeraj v poznih popoldanskih urah motorno kolo s prikolico, ki je privozilo preko državnega mostu na Glavni trg in odtod v Krekovo ulico. Bil je to motocikel mariborske orožniške čete, na katerem sta sedela dva orožnika, od katerih je prvi držal v rokah samokres, ki je bil naperjen proti civilistu, ki je sedel vklenjen v prikolici. Pasantom je bilo takoj jasno, da so orožniki pripeljali v Maribor zloglasnega roparja Melhiorja Pintariča, ki so ga, kakor smo že včeraj poročali, zajeli v Rodoškovem vinotoču pri Ptujski gori, in sicer po ljuti borbi. Na Pintariču so še poznali sledovi te borbe, ker je imel na glavi obliže. Pintariča so pripeljali do poveljstva mariborske orožniške čete v Krekovi ulici, kjer so ga razvezali ter ga spravili v neko sobico na dvorišču, kjer sta ga vso noč stražila dva orožnika. Z velikim apetitom je pojedel večerjo ter se je obnašal tako, kakor da se sploh ni nič zgodilo in kakor da ne bi imel na vesti nobenega težkega zločina.
Kakor smo že včeraj poročali so se mariborski orožniki s poveljnikom kapetanom Mavričem takoj po sprejetju obvestila o aretaciji Pintariča včeraj zjutraj odpeljali na Pl.ijsko goro, kjer so Pintariča na kratko zaslišali. Pintarič je ‘ pri zaslišanju priznal številne svoje grehe, nakar so ga zvezanega na motornem | kolesu peljali proti Slov. Bistrici in odtod
v Kalše, kjer so ga konfrontirali z vdovo Ačkovo, ki je akoj spoznala morilca svojega moža. Pintarič je imel na sebi obleko, ki jo je ukradel ob priliki razboj-ništva pri Ačkovih v Kalšah. Nato so Pin tariča peljali v Polskavo, kjer so ga pokazali koscem, ki sta jih Pintarič in Koder srečala v soboto zjutraj na cesti. Tudi kosci so Pintariča takoj spoznali. V teku zasliševanj je Pintarič izpovedal, da sta po nočnem streljanju z orožniki v Hajdošah sklenila, da ne bosta več uporabila orožja in da bosta kradla samo jestvine. Dejal je, da ga je upropastil le alkohol, kajti če ne bi bilo vina, ga orožni ki nikdar ne bi dobili živega. Pristavil je, da se mu godi kakor zloglasnemu hrvaškemu razbojniku Čarugi ,ki so ga upro-pastile ženske. Podrobno je orisal vse zločine, ki jih je izvršil s pajdašem Kodrom, glede katerega je dejal, da mu ni nikdar zaupal, ker ga je hotel vedno ofrnažiti. Dejal je, da mu je pri razLoj-ništvih Koder ukazal, naj stoji na straži, dokler ne bo izvršil »hišne preiskave«. Pintarič pa je šel vedno za njim v hiše, ker je bil prepričan, da mu bo Koder eventualno zatajil kakšen plen. Ko so Thn tariču predočili, naj govori resnico, je Pintarič pristal, da bo govoril čisto resnico, ker itak \ 2, da pride na »štrik«.
Danes dopoldne so Pintariča zopet od-p.ijali in sicer v smeri proti Hočam. Naj-brže ga bodo ponovno peljali na mesta
razbojniških napadov.
Glede pobeglega Kodra vršijo orožniki intenzivna poizvedovanja in ni izključeno, da bo skušal pobegniti s področja Dravskega polja, ker je Pintarič pri zasliševanju dejal, da sta nameravala po-p.begniti proti Celju.
Motociklistična nesreča se je pripetila davi ob 7.30 v Hočah. Neki motociklist iz Maribora, ki se je vozil iz Slovenske Bistrice proti Mariboru, je zadel s svojim vozilom v zadnji del kolesa 141etnega pastirja Josipa D o 1 š e k a, ki se je peljal po šmiklavški cesti proti Reki. Na križišču pred hočko cerkvijo je prišlo do karambola. Pastir je treščil v velikem loki' proti cerkvenem zidu, dočim je motociklist padel proti Visočnikovi gostilni. Kolo je močno poškodovano, motociklistu in kolesarju pa se ni nič hudega zgodilo.
Uzmoviči skrbijo že za zimo. Izpred neke trgovine v Gosposki ulici je še ne-izsledeni tatun ukradel z dvokolesa gostilničarke Rozalije Zupanove rjav damski plašč v vrednosti 500 din. Za drznim storilcem poizveduje policija.
Specialist na holandski krompir se ic pojavil v noči na nedeljo v petem mestnem okraju. Na njivi hišnega posestnika Jožefa Senekoviča v Koseskega ulici je izruval nad 150 krompirjevih sadik s sadeži vred ter jih neznano kam odpeljal*
fkmšmke m .akdilke jtmlte
t i  im—i—um
L Badueva, tinUlenka našega pteda-tiskega aSiinstva, zaftušta HUuMot
Včeraj je podpisala angažma z vodstvom ljubljanske opere oz. operete gdč. Elza Barbičev a, ljubljenka našega operetnega občinstva. Z njo izgubi mariborska opereta izborno subreto, vsestran sko uporabno moč. Elza Barbičeva je izvrstna plesalka, dobra pevka, pa tudi v drami se je odlično izkazala. Je vsestranski odrski talent, ki se je na našem mariborskem odru uspešno razvijal. S svojo ljubkostjo si je v teku svojega večletnega delovanja v mariborski opereti pridobila
tople simpatije občinstva, ki je vedelo ceniti njene prvovrstne subretne sposobnosti. Po soglasni sodbi naše kritike, so se te njene sposobnosti v teku let povzpele do stopnje, na kateri je le malo subret naših jugoslov. odrov. Kakor bo naše ma riborsko gledališče zelo občutno pogrešalo njenih odrskih vrlin in odlik, tako je prav, da stopi Elza Barbičeva na operetni oder slovenske prestolnice, kjer ji želimo obilo uspehov ter čim vidnejšega spopol-njevanja.
Dr. Milko Danev
bliskovito naglico nam je iz srede borcev za narodno dobro iztrgala smrt našega, vsem dobro znanega dr. Milka D a n e v a. Ni še poteklo mesec dni, ko je zdrav in poln življenja slavil rojstvo prvorojene mu hčerkice. Poln nad, pri pravljen žrtvovati svoje odlične sposobnosti, se je tako hitro moral posloviti od nas, od življenja, od katerega je še toliko pričakoval. Milka ni več med nami, a z nami in z vsakomur, ki ga je poznal, bo ostal njegov duh, njega vedrost in iskrenost.
*
Dr. Milko Danev se je rodil v Trstu leta 1904., gimnazijo je dokončal v Mariboru ter dovršil ekonomsko-komercial-ne študije v Trstu, kjer je tudi oromovi-ral z odličnim uspehom. Po končanih študijah je poučeval nekaj časa na Slovenski trgovski šoli v Trstu. Leta 1930. se je vrnil v Maribor, kjer se je udejstvoval kot bančni uradnik, pozneje kot gospodarski svetnik, bil poslovodja ^ružbe »Ekonomist«. Za časa svojih študijev v Trstu je bil predsednik Akademskega društva »Balkan«, v Mariboru do svoje smrti tajnik Udruženja diplomiranih ekonomistov.
Dr. Milko Danev danes ni več med nami, a z nami bo ostal njegov spomin in njegov duh.
Dunajska vremenska napoved predvideva za jutri v soboto 2. julija sledeče vreme: Negotovo vreme, najbrže oblačno ne več tako vroče, mestoma padavine.
Smrtna kosa. V tuk. splošni bolnišnici je preminil 71 letni prevžitkar Medved Jurij. Žalujočim preostalim naše iskreno sočutje!
Posestva gredo iz rok v roke. Posestnica Marija Kolaričeva je prodala Miroslavi Tartagliji hišo v Splavarski ul!ci 7 za 275.000 dinarjev. Ana Sokolova je kupila od Henrika žorža hišo in parcelo v Beograjski ulici 9 za 175.000 dinarjev., železniški uradnik v Subotici, Herman Dvoršak, je kupil od Roze Roršakove hišo na Ruški cesti 4 za 80.000 dinarjev. Posestnik Anton Lavrenčič je prodal trgovčevi soprogi Hermini Kančevi parcelo ob Tyrševi ulici za 100.000 dinarjev.
Himen! V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Brumec Anton, pomožni delavec, Pobrežje, in Terglavčnik Marija, tov. delavka, Zg. Radvanje; Miklavc F., čev. pom. m Kren Karolina, sobarica, oba Studenci: Jelen Franc, ključ. pom. in Šmarčnik Marija, bivša tkalka, oba Pobreška 21; Reisman Jožef, trg. pom., Dušanova 7, in Božič Kar., trg. pom, Pobrežje; Šprajcar Franc, trg. pom., Tezno, in Božič Alojzija, tkalka. Pobrežje; Resnik Leopold, prof. Negotin, in Masten K., učiteljska abit., Dalmatinova 29; Pava-lec Henrik, miz. pom. in Bauman Karolina, kuharica, oba Pobrežje. Princi Vikt., teh. vodja avtob. podjetja, in Vogrinc M., zasebnica, Aleksandrova 57; Šuc Ign., ključavniča; drž. žel., in Zimšek Ana, pletilja, Aleksandrova 64. Jazbec Armand in Ana Klavora, Vremec Stanislav in Majda l^ečko, Skušek Janez in Stupan Marija. _Rilo_ srečno!
Potujoča protiplinska razstava v Mariboru. V času od 5. do 16. t. m. bo v Ma-riboru potujoča protiplinska razstava.
Prvi skupinski italijanski obisk v Mariboru. Dne 25. t m. prispe v Maribor 50 magistratnih uradnikov iz Genove. V Ma riboru jih bodo sprejeli magistratni usluž benci. Je to prvi italijanski skupinski obisk v jugoslovenskem Mariboru. Iz Maribora pojdejo na Dunaj. Vračali so bodo preko Varaždina, Zagreba in Ljubljane.
GRAJSKI KINO
Danes
• ft
**
BELI JORCOVAN
Janeti a Mac’ Donald, znamenita pevka.
Z avtokarom v Gradec v sredo, dne 6. julija. Priložnost za ogled svečanih predstav na gradu. Vožnja in vizum le Din 100. Takojšnje prijave pri Putniku Mari-bor-Celje-Ptuj.
Staro-katollška birma v Mariboru. Gospod gen. vikar — posvečen škof. Vladimir Kos iz Zagreba bo v nedeljo 3. VII. podelil prvim birmancem sv. birmo; začetek službe božje ob 9. uri. Narodne noše dobrodošle! Verniki se vabijo po možnosti k sprejemu v cerkvi. (Vel. dvorana Narodnega doma) v soboto ob 'A6. uri popoldan.
Hotel »Mariborski dvor
nudi vsak petek svojim gostom razne ribe, ob sobotah in nedeljah pojedina piščancev in Adamova bovla.	Cene nizke.
Prekrasno Vrbsko jezero vabi! Putni-kov izlet z luksuznim avtokarom v nedeljo, dne 10. julija. Vožnja in vizum le Din 120. Prijave do petka, dne 8. julija opoldne pri Putniku Maribor.
V hladni »Grajski kleti« od 1. julija nova salonska kapela, dnevno koncert in zabava.
NAŠIM NAROČNIKOM!
Včerajšnji številki »Večernika« smo pri ložili poštne položnice za vse zunanje naročnike ter jih vljudno prosimo, da nam naročnino za mesec julij blagovolijo na-kajati. Prosimo tudi one naročnike, ki so z naročnino še v zaostanka, da to čim prej poravnalo.
Uprava »VEČERNIKA«.
»Mariborskega tedna«, Maribor, Trg svobode — Grad, kjer dobijo tudi vse potrebne informacije in podrobne pogoje razpisa. Ponudbe se morajo vposlati v zapečatenih kuvertah z odgovarjajočo označbo. Uprava »Mariborskega tedna« si pridržuje pravico proste odločitve glede oddaje posameznih obratov na podlagi vposlanih ponudb.
Prijave za VIL Mariborski teden. Vsi razstavljalci, trgovci in prodajalci, ki se nameravajo udeležiti letošnjega VII. Mariborskega tedna v času od 6. do 15. vg. se naprošajo, da vložijo svoje prijave naj kasneje do 10. julija 1938 na naslov »Mariborski teden«, Maribor, Trg svobode — Grad. Istotam dobijo interesenti vse podrobnejše informacije in navodila vsak dan med 15. in 18. uro popoldne. Poznejše prijave za udeležbo na VII. Mariborskem tednu se ne bodo mogle vpoštevati.
tkokoie
Rdeči petelin. Na Petrovo popoldne je v Pečkeh pri Makolah nenadno izbruhnil požar, ki bi bil kmalu usoden za vso vas. Zagorelo je gospodarsko poslopje posestnika Antona Krapšeta, ki je bilo v hipu v divjem plamenu. Neposredno po izbruhu so se znašli na kraju člani ma-kolske gas. čete, ki so s pomočjo domačinov z vzgledno požrtvovalnostjo posfegli v akcijo. V bližini komaj 5 m namreč sta bila očuvana leseni objekt in stanovanjska hiša. Goreti je že pričelo tudi pri sosedu Goričanu s slamo krito gospodarsko in stanovanjsko poslopje. Požrtvovalno so pomagali pri gašenju tudi polj-čanski gasilci. Javno zahvalo zasluži mlada makolska gasilska četa.
pMoetstte navite
Spodnja Polskava. Sinoči okoli 9. ure zvečer je iz še neznanega vzroka izbruhnil pri posestniku Hrastniku ogenj. Goreti je začelo na skednju nad hlevi, ki je bil poln sena. Ogenj se je zato z bliskovito naglico razširil in se je le požrtvovalnim spodnjepolskavskim gasilcem zahvaliti, da so ogenj tako hitro lokalizirali. Zlikovca, ki je ogenj podtaknil, doslej še niso prijeli.
Mal' poloii dar domu na oltar
Tombola Sokola Pobrežje 3. julija t. 1,
Opozarjamo, da izide 9. številka »To-tega lista« jutri, v soboto, dne 2. julija zjutraj. List dobite v vseh trafikah. Cena 1.50 Din.
V soboto 2. julija od pol 9. do 10. ure zvečer promenadni koncert v mestnem
parku. Igra godba »Drava« pod vodstvom kapelnika g. L. Ž e k a r j a.
Tombola. V nedeljo dne 3. julija vsi na veliko dobrodelno tombolo Rdečega križa v Radvanju (pri šoli). 1. tombola din 1.000, nadalje še 7 drugih krasnih tombol ter 250 manjših dobitkov. Pri tomboli bomo točili pijače. Sodelovala bo tudi godba.
Mednarodni zadružni dan. Obveščamo vse člane Nabavljalne zadruge drž. uslužbencev, Maribor, da se vrši proslava »Mednarodnega zadružnega dne« šele v nedeljo 10. 7. 1938. Nastale so ovire, ki jih uprava ni predvidevala. Spored ostane isti. Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev, Maribor.
Razpis gostinskih obratov za VII. Mariborski teden. »Mariborski teden« r. z. z o. z. v Mariboru razpisuje za letošnji VII. Mariborski teden, ki se vrši v času od 6. do 15. avgusta, tri gostilniške obrate, kavarno s sporedom, dva šotora za jestvine in vinotoč izključno za točenje štajerskih vin brez prodaje jestvin. Re-flektanti morajo poslati ponudbe najkasneje do 10. julija 1938 na naslov pisarne
0 UtH
iu au&H
Umrl v starosti 102 let
Predvčerajšnjim je preminil v Mitroviči tapetniški pomočnik Florijan Hofman, ki je dosegel starost 102 leti. Delal je do zadnjega dne.
Zlati otok
Japonska starodavna pravljica govori
o Zlatem otoku, ki leži sredi velikega morja. Pravljica trdi, da je bil ta otok pred davnimi stoletji zelo bogat. Vladal mu je knez, ki je imel polno zlata. Hiše na otoku so bile zgrajene iz čistega zlata in ljudje so na njem živeli kakor v raju. Te dni pa se je izkazalo, da omenjena pravljica ni nastala čisto brez osnove. Neki japonski pomorski oficir je dobil nalog, preiskati razne otoke, če je na njih kaj železne rude, ki je Japonci tako zelo potrebujejo za oboroževanje. In zdaj je tisti japonski oficir poslal svoji vladi poročilo, da je pri iskanju železne rude našel zlati otok, ki se imenuje Sado. V poročilu navaja oficir, da je kamenje na Sadu silno težko. Prvotno je misli!, da je tako zelo težko zaradi tega, ker je v njem mnogo železa. Ko pa je kamenje preiskal, je ugotovil, da je v njem nenavadno mnogo zlata. Ko je otok natančneje preiskal,
Kino Union. Od danes dalje grandiozni velefilm »Ujetnik dvorca Zente« z Ronald Colmanom.
je našel v razvalinah nekdanjih naselbin mnogo kamnov iz nekdanjih zgradb, in vsi ti kamni imajo v sebi mnogo zlata. Tako je torej vsaj delno resnično, kar trdi pravljica, da so tamkajšnji otočani imeli hiše zgrajene iz čistega zlata. Viharji, ki divjajo nad tem otokom, pa otoku niso v škodo, marveč v korist. Japonci so namreč začeli preiskovati vse kamenje na otoku in so ugotovili, da nima vse kamenje zlata, temveč le tisto, ki ga hud vihar iz morja vrže na suho. Če bi viharji ponehali, bi prenehali padati na otok tudi kamni z zlatom. Iz tega sledi, da morajo skale, ki je v njih zlato, ležati na morskem dnu. Kadar pa zadivjajo viharji, tedaj se spodaj krhajo skale in vihar meče drobce okrušenih skal na otok. To se na otoku dogaja že dolga stoletja. Zdaj je japonska vlada poslala na otok novo znanstveno odpravo, ki bo skušala dognati, kje leži tista čudovita zlata žila. če se bo izplačalo bodo začeli kopati zlato kar na morskem dnu s pomočjo po-tapljalcev.
Profesor in kača
Silno razburjenje je nastalo v neki potovalni pisarni v Parizu, ko so našli v zabojčku 80 cm dolgo kačo. Uradniki so bili vsi iz sebe, videč, da je kača zlezla iz zabojčka in da se plazi po pisarni.* Nihče ni imel poguma zadržati jo, ker niso vedeli, kakšne vrste je. Končno je pa šinila nekomu srečna misel, da je nastavil kači zabojček. Uradniki so se globoko oddahnili in brž so obvestili policijo, ki je poslala kačo v živalski vrt. Tam so ugotovili, da gre za zelo nevarno strupeno kačo iz Brazilije in da so »moli uradniki srečo, da ni nikogar pičila Komaj so pa spravili kačo v živalski vrt, je prihitel v potovalno pisarno popularni francoski profesor in ves nesrečen je iska! svoj zabojček. Izkazalo se je, da je tudi on hotel odnesti nevarno strupeno kačo v živalski vrt, pa je v svoji raztresenosti zabojček pozabil v potovalni pisarni. Zdaj bo pa moral plačati precej visoko kazen, ker ni pazil na kačo, ki bi bila lahko povzročila veliko nesrečo. Profesor je hotel redko kačo podariti živalskemu vrtu, a zdaj bo za svojo velikodušnost še kaznovan.
Na]idealne]ii ionski šport
Zdaj, ko se ženske prav tako uveljavljajo v športu kakor moški, bo prav gotovo marsikoga presenetilo, da je Francija šele nedavno dovolila tudi ženskam udeleževati se tekem v poletih z baloni. Oni dan je dobila v Franciji ženska celo nagrado za uspeh v letanju z balonom. Nagrado je dobila članica francoskega Aerokluba Pauletta VVeber, ki je že stokrat letala z balonom ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu. Weberjeva leta navadno sama in dosegla je v poletu z balonom ženski vztrajnostni rekord. Ona je v Franciji edina ženska, ki leta z balonom in znana je tudi po tem, da skrbi sama za vse priprave in da tudi sama opravi vse delo med poletom.
Novinarjem je pripovedovala, da je letanje z balonom lepše od vsakega drugega. V balonu je zdravo, človeka ne duši smrad po bencinu in ne moti ga ropot motorjev, ki je pogosto tako neprijeten med poletom z letalom, človek se v balonu ne utrudi, saj mu je treba samo mirno sedeti v gondoli. Weberjeva smatra letanje z balonom za najidealnejši ženski šport. Bodočnost leži v zraku, je dejala, in me ženske moramo biti pripravljene, da zavzamemo tam svoja mesta ob moških.
Dobljena stava.
Oče in mati sedita na verandi. V sobi naenkrat močno zažvenketa. Mati prestrašena zaječi: »Glavo stavim, da je paglavec razbil dragoceno kitajsko vazo.« — Tedaj pa pomoli skozi vrata svojo kuštravo glavo mali Pavlek in pravi: »Mama, stavo si dobila.«
Slepec ga bo pil.
Mož pride v gostilno po liter vina. Gostilničar ga vpraša, ali želi belo ali rdečo.
»To ni važno, saj ga bo pil slepeča
lova je izrazit kovaški premog z okoli 7000 do 7200 kalorijami. Notranja vrednost omenjenega premogokopa se je cenila na 2,000.000 nemških mark.
K nadaljnji razjasnitvi mojega »slučaja« bi nadsdje omenil, da se glasom uradnega sporočila policiji v Rigi št. 8633 z dne 30. aprila 1938 ni omenjena policija nikdar za mene zanimala. Isto velja tudi za londonsko policijo (Scotland Yard). Ker sem bil v gotovem listu v zvezi z mojo aretacijo označen kot »trgovec z belim blagom«, ženitveni slepar« itd. bi samo omenil, da sem katoliškemu samostanu dominikank v W6rrishofnu (Nemčija) skozi dve leti (6924-1926) dobavljal živila in obleke za 154 sestradanih otrok in 32 sestrer, ker je omenjeni samostan v letih inflacije izgubil vse svoje premoženje. Dokaz: Cela vrsta zahvalnih pisem priorke, drugih sester in otrok.
Za finansiranje premogokopa Zbelovo so se zanimali tudi že prominentni finančniki Nemčije, med drugim baron Ferdinand v. Stumm, tvrdka Titz, dr. inž. E. Rumpler (VDI), dir. Briinnert, Monako-vo, dr. Spengruber, Monakovo in Pulejo-Milano. Finansiranje se je zavleklo zgolj radi tehničnih zaprek pri dobavi deviz.
Ob zaključku bi samo še omenil, da sem kupil veleposestvo Aksakova-Belibei od Jekaterine Aleksandrovne Kurline, in sicer v izmeri 8600 desjatin. (Dokumenti so v mojih rokah — Notarius Mihajil Simonovič Afanasijev, Samara, Aleksejev-ski ploščad, akt v knjigi št. 1246, register št 167.)
Vse moje navedbe odgovarjajo dokumentom, ki se lahko vsak čas prekon-trolirajo pri omenjenih sodiščih in oblastih.
Edgar Klaus svoječasno konzul in odposlanec carsko-ruske armade severozapadne fronte Rdečega križa in opolnomočenec Švedske.
Maribor, 1. julija 1938.
Smrt zglednega narodnjaka. Z neizprosno roko je posegla smrt v znano narodno družino Tonejčevih. Po dolgotrajni bolezni je izdihnil svojo blago dušo dobričina Rudi Tonejc, vpokojeni železniški uradnik v Ptuju. Blagi pokojnik, ki si je s svojim ljubeznivim nastopom znal pridobiti naklonjenost in spoštovanje vseh, ki so prišli z njim v dotiko, je bil že izza svoje mladosti navdušen Sokol ter je vse dotlej, dokler ga ni bolezen priklonila na bolniško postelj, aktivno deloval v vseh narodnih organizacijah. Svoji družini je bil skrben očka svoji ženi pa zgleden zakonski drug. Skozi vse življenje se je kot nepretrgana niti vlekla neporušna nacionalna zavest, ki je ni nikdar zatajil. Njegova smrt je zasekala v družino To-nejčeva globoko rano, saj odhaja z njim v večnost eden izmed onih redkih predvojnih nacionalistov, ki so pripravljali pot našemu končnemu osvobojenju. Težko prizadeti gospe Veri in sinu Stanetu ter vsem sorodnikom v tej težki uri neizmerne bolesti naše iskreno in toplo sočutje.
Lepo uspel poslovilni večer so priredili ptujski Sokoli svojemu agilnemu članu dr. Šedlbauerju Ceneku, ravnatelju tuk. Glasbene matice, ki odhaja v Ljubljano. Za časa svojega bivanja v Ptuju si je neumorni nacionalni in kulturni delavec br. Šedlbauer pridobil veliko zaslug, zlasti za dvig in procvit ptujske Glasbene matice. Živahno pa se je udejstvoval tudi v
ostalih narodnih in kulturnih organizacijah in v sokolski organizaciji, ki izgublja ob njegovem odhodu enega svojih najboljših in najdelavnejših članov. Da se ptujsko sokolstvo vsaj malo oddolži za njegovo delo ter da mu izkaže hvaležnost za vse storjeno, mu je priredilo prav animiran poslovilni večer-, ki ga je po-setilo izredno mnogo Ptujčanov. Številen obisk in prisrčen potek poslovilnega večera je živo izpričal, kako radi so imel Ptujčani br. Šedlbauerja, ki mu na njegovem novem službenem mestu prav iz srca žele obilo sreče in uspehov.
la Humuje. Df*A*nuo
Predavanje o telesni vzgoji priredi banska uprava v Gornji Radgoni dne 3. julija 1938 ob pol 10. uri dopoldne v narodni šoli.
Sprememba posesti. Pauličevo posestvo v Meleh št. 22 in 28, obč. Gornja Radgona, sta kupila zakonca Štefan in Irena Celec, trgovca v Sebeborcih v Prekmurju, za 112.000 din. Nova lastnika renovirata in preurejujeta sedaj vse lokale. — Na javni sodni dražbi 23. junija t. 1. je bila prodana I. Sedonji, gostilničarju v Žepovcih, lastna polovica nepremičnin z gostilno vred, in sicer je isto izdražbal Hajnžič Franc, posestnik v Lo-manoših za 43.300 din. Ta polovica je bila na dražbi že leta 1937 ter je isto pri draž-benem naroku meseca septembra 1937 izdražbal prvo Omig Jožef, vinski veletrgovec v Ptuju za 53.000 din. Ornig Jožef je namreč že iz prejšnjih časov posedoval ženino polovico, katero je pridobil takisto dražbenim potom leta 1934. Zemljiškoprometna komisija pa septembra 1937 ni odobrila prenosa lastninske pravice glede možu izdražbane polovice Ornig Jožefu, radi česar se je vršila sedaj^ ponovna Iražba. Sedonjeve gostilne v Žepovcih sta torej sedaj lastnika Ornig Jožef in Hajnžič Franc vsak do ene polovice.
Darujte za azi'nl sklad PTLI
Selnica 06 dtavi
Ob zaključku šolskega leta so učenci in učenke višjih razredov razstavili svoje risarske iii ročnodelske izdelke v stari šoli. Mračna soba stare šole je bila lično okrašena. Razstavo je posetilo mnogo ljudi. Največje veselje so imeli starši in mladina. Prvič je bila v Selnici tovrstna razstava.
Sokol. Minulo nedeljo je imel selniški Sokol kolesarski izlet k Sv. Ožbaltu. 26 kolesarjev je krenilo na pot. Prav lepo je bilo videti dolgo vrsto kolesarjev. Vsako kolo je bilo okrašeno z državno zastavo. Na trgu v Ožboltu smo zapeli domoljubne pesmi, in ker se je nabralo precej vaščanov, smo jim pokazali v strumnem nastopu izvedbo praških prostih vai. Z narodno himno smo zaključili nastOD.
Itovtie ia 1kateidet$a
Na zadnji občinski seji je bil izvoljen g. Jugovič Valentin za občinskega blagajnika.
Občinska seja 20. junija je bila zelo zanimiva. Ker oblastva niso potrdila na zadnji seji izvoljenega odbora občinske hranilnice, je sedaj sresko načelstvo spremenilo statute tega zavoda in je po-soiilnica sama predlagala 7 članov, občina pa 3. Tako ima sedaj hran.lnica sledečo slovensko upravo: Ternik Simon, Škarabot Kazimir, Bele Marjan, Matjaž Jurij, Verber Ludvik in Mezner Ivan, do-čim občina še ni izvolila ostalih treh članov. Ostavko na mesto občinskega odbornika je podal Altenbaher I. Soglasno je bil izvoljen nov krajevni šolski odbor, pri Sv. Treh Kraljih: Ternik S. župan, Riedl L., šol. upr., dr. H6ningman, ban. zdravnik, Pernik G., A. Friderik, Napotnik I, Onuk R., Napotnik I. in Gradi J.
Ne pozabi naročnine!
Rasno
VELIKO CIRIL-METODOVO SLAVJE
bo 3. julija popoldne v gostilni Lešnik-Maher. Dogoše pri mestu. Godba, dobro vino, ocvrte piške- Zvečer veliki kresovi* Ss priporoča gostilničarka-	4018
V nedeljo pristne
PRLEŠKE POGANCE
prvovrstna vina, sveže Pivo, lep senčnat vrt priporoča gostilničar Klemenšak, gostil na Kren.	4037
IN Tl?
2■ 7. 1938 ob pol 21. uri sigurno!	4035
Predno odpotujete nc pozabite kupiti KOVČEKE, NAHRBTNIKE kopalne torbice itd. pri Ivanu Kravosu, Aleksandrova 13. 3975
AFRK ŽIMO. VOLNO
kapok. vato kupite najceneje pri tvrdki »Obnova« F. Novak. .Turčičsva 6-	3954
Posest
HIŠA
dve sobi. kuhinja. 1076 nr linije, naprodaj- Firinova 36 Že- Radvanje-	4034
Prodam
Radi selitve ugodno prodam POHIŠTVO Aleksandrova c- 64. vrata 1-4019
Sobo odda
Sončno, opremljeno SOBO
oddam s 15. julijem. Tattenba chova 30-1. desno- 4022
LEPO SOBO
oddam takoj- Studenci, Ciril-Metodova 17-	4020
Lepo opremljeno, sončno ZRAČNO SOBO
oddam. Ogled med 12. do 15. uro. Naslov v upravi. 4002
Stanovanje
ODDAM SOBO IN KUHINJO
Studenci. Cankarjeva 5- 4038
DVOSOBNO STANOVANJE
v novi hiši takoj oddam- — Verstovškova 40, pod Zobarjem-	4032
Službo dob
POŠTENO DEKLE
za prodajo sladoleda in bonbonov sprejmem- Aleksandro va 19. v veži-	4036
Čitajte.jVečernik"
!■■■■■■■■»
Pridite, ds ozdravite!
Varaždinske Toplice spadajo med najuspešnejša evropska kopališča za reumatizem, neuralgije, išijas, protin, ženske bolezni, kožne bolezni, kronične katarje itd. Brezpogojno zdravilno kopanje, lepe sobe, divna okolica, izbrana družba, prvovrstna jedila, nizke cene: 5obe Din 20’—, kopeli Din 10'—, oskrba Din 25 — 35'— dnevno. Zahtevajte takoj prospekt od ravnateljstva kopališča
Zadeva E. Klausa
>SIučaj« Edgarja Klausa je pred ne-uavnim polnil stolpce skoro vseh jugo-slovenskih listov. Edgar Klaus, ki ga je mariborska policija aretirala radi suma materialnih poneverb ter ga izročila mariborskemu okrožnemu sodišču in ga je nato preiskovalni sodnik na pobudo državnega tožilstva zopet izpustilo, nakar ga je mariborska policija ponovno aretirala in ga zadržala delj časa v policijskih zaporih, nam radi obramb esvoje moralične pozicije sporoča naslednje:
Vprašanje: Kdo je konzul Klaus? Kaj je s premogokopom Zbelovo in kaj ima konzul Klaus, hočem pojasniti z naslednjimi podatki:	'
Edgar Klaus ima pravilno izstavljen potni list št. 182/132, izstavljen od policijskega predsednika v Berlinu z dne 18. marca 1935. Nujnost potovanja sta razen tega potrdila berlinska trgovska zbornica in berlinski policijski predsednik (št. 152 z dne 18. marca 1935). Jaz, Edgar Klaus sem bil kot konzul odposlanec carsko ruskega Rdečega križa na severo zapad-ni fronti, bil sem pa istočasno tudi opolnomočenec za Švedsko. Razen tega sem bil tajnik kraljevskega danskega konzulata v Rigi in kurijer kraljevsko danskega poslaništva v Berlinu (1919-1921). Da vodim naslov konzul po vsej pravici, izhaja tudi iz neke sodne odločbe (Berlin, 56 E 81/31, 12. marca 1932), ki leži kot dokument pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, razen tega med drugim tudi iz potrdila nemškega poslaništva v Rigi.
Nadaljnje zanimanje za mojo osebo je tvorilo vprašanje, od kod bi imel denar, da bi kupil premogokop. V rešitev tega vprašanja navajam, da sem imel od leta 1904 znatne kapitalije. Leta 1904 sem finansiral vojaško efektno trgovino v Rigi, razen tega sem imel v Rigi naslednje realitete: Elizabetina ulica 27, Aleksandrova cesta 77, Kovaška ulica 29, v Ma-jorenhoffu pri Rigi zelo veliko vilo in na Trgovski cesti - vogal Kolodvorska cesta 6.
V Berlinu sem imel naslednje hiše oziroma realitete: Kurfilrstendamm št. 243, Budapester Strasse 15, Kaiser-Friedricli Strasse 82, SpielHagenstrasse 11, Kno-belsdorfstrasse 27, Anspaoherstrasse 48, Rankestrasse 27, Lohmeyerstra3se 27, Joachim-Friedrich Strasse 34 in Ruben-strasse štev. 27/29 v skupni vrednosti 1,050.000 zlatih mark. Vse navedene hiše so bile zabeležene v zemljiški knjigi na moje ime konzul Edgar Klaus, in sicer pri sodišču Berlin-Charlottenburg, „ Amisge-richtsplatz.
V Liibecku-Travemiide sem imel realitete v Kaiser Allee 27, Bertlingstrasse -1 in 4, Mittsipps 10, 2 in 4 in Steuerbord 2.4 in 6. Omenjene realitete so bile vknji-žene na ime konzul Klaus pri sodišču v Liibecku. Vse omenjene realitete v Berlinu in v Lubecku-Travemiinde so bile cenjene na 3,760.000 nemških mark.
Premogokop Zbelovo sem kupil od barona Renee Trausla in sicer za 105.000 dolarjev USA in za 150.000 nemških mark, vknjiženih na ime konzul Edgar Klaus, Berlin Charlottenburg in pri okrož nem sodišču v Ljubljani (Lit. V. 541). Ta objekt sem dal oceniti po prommentnib strokovnjakih in sicer po inž. Albertu Gottingu iz Zagreba, inž. Velsenu v. Zenveck (ravnatelj saarskih premogo-kopov), nadalje po državni železniški delavnici v Zagrebu potom inž. Jermana in po tvornicah v Štorah. Premog iz Zbe-
£enfca
VzradoŠčeno dekle ga je takoj odprlo, naglo prečitala in ga spravilo za mlade prsi, da ga doma še enkrat, dvakrat prečita.
Včasih sta prišli tudi dve pismi in Elis je določala:
»To ie vaše, to pa za v grajsko kapelo.«
Tam ga je namreč Marinka oddala Lenki, s katero sta se vsako nedeljo tam videli.
»No, kaj piše?« je vprašala nato gospodična, ko je dekle prečitalo pismo.
»Mnogo pozdravov in zahvalo in da se veseli, ko bo spet tu.«
»Verjamem, verjamem; in vi tudi, eo-spodična Marinka, kaj ne?«
Nekako dvakrat je pisal Fribort naravnost gospodinči Elis. Vavrena pa tudi večkrat. Zelenka se pa ni niti enkrat spomnil in tudi Špina ni dal glasu od sebe.
»Kaj bi revež pisal, k večjemu o nesreči,« je menila gospodična Elis, ko ga je v pogovoru omenila Marinka.
Tako so minili dnevi veselih počitnic, študentom doma naglo, skokoma, dekletom v Litomišlju pa polagoma, korak za korakom.
Lenki se je po slavnosti »majales« godilo slabše kot prej. Loti kakor bi ji ne bila sestrična, teta je postala strožja in pri stricu, ki ga je v domačih stvareh
komandirala žena, ni imela sirota nobene zaslombe. Lenka je delala za dom, za vse in vendar jim še ni bilo dosti. 2e ljudje so to opazili in tu in tam govorili, kako postopajo z marljivim dekletom. Zamerili so gospej aktuarjevi, da svojo nečakinjo vedno pušča doma kakor Pe-pelko, je nikamor ne vodi in ji ne privošči nikakega razvedrila.
V tem pa so se motili. Lenki je bilo laže, kadar je bila sama. Tako je lahko vsaj nemoteno čitala svoje češke knjige in Vavrenina pisma, se je vsaj lahko vdajala svojim sanjam.
Odkar so bile počitnice se ji je toliko olajšalo, da je vsaj smela z doma. Ob nedeljah dopoldne je hodila v grajsko kapelo, popoldne včasih v park, včasih na
pokopališče obiskat grobove svojih staršev. Edina najljubša prijateljica ji je bila Marinka, ki ji je poleg pisem prinesla tudi vabilo naj vendar enkrat obišče gospodično Elis. Tretjo nedeljo v počitnicah se je srečala s svojo pokroviteljico na pokopališču, odkoder je odšla na njeno stanovanje, kamor bi bila rada že davno pogledala.
Bilo je krasno popoldne v svetli sobi, kier je vladal najlepši red in se je vse svetilo.
Dekle je obstalo sredi sobe in se zagledalo v sliko mladega duhovnika — strica.
Lenka in Elis sta ginjeni gledali sliko toliko ljubljenega iii dragega obraza.
(Dalje.)
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za Inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. <L,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.