PoStntna plačana v gotovini. Maribor, petek 1. julija 1938 Štev. 146. leto XH. (XIX.) MARIBORSKI Cena 1 Dtn VECERNIK UreJaiitfo in npravai Maribor, G raj (ki trg 7 / TcL oredaiitta in oprave 24-55 lakaja ruep nedelje in prašnikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v opravi ali po poiti 10 din, dottavljen na dom 12 din / Oglasi po cenikn > Oglate (prejema tndi oglasni oddelek »Jutra« v Ljnbljani / Poštni ček. raE. št. 1L409 JUTRA 99 V blesku sokolskih idealov Praga, 1. julija. Ves slovanski svet zre te dni v zlato Prago, ki je vsa v blesku sokolskih idealov ter slovanske misli. Vse te dni bodo stotisoči na svoje lastne oči lahko videli, kaj premore vztrajna izvežbanost, vzorna disciplina, slovansko sokolska ustvarjajoča sila. Te dni se bo lahko ves svet Prepričal, kako blodna je ona po tujih, sovražnih ovinkih sugerirana misel, češ da je slovanstvo premalo konstruktivno in premalo tvorno. Ta bajka je sicer že davno razgnana po sijajno izpričani gra-dilni sili slovanskih narodov v pogledu svoje državne ter družbene organizacije. Jubilejni praški vsesokolski zlet pa je z novim, veličastnim povdarkom razodel impozantno organizatorno silo bratskega češkoslovaškega naroda ter njegovih predstavnikov, ki jim je bilo naloženo, da razgrnejo pred vsem svetom pomemben dokument svoje graditeljske sile, slovanskega ponosa in bratskega gostoljubja. Treba je imeti le malo vpogleda v to, koliko vztrajne energije ter sistematičnega mišljenja zahtevajo priprave za triumfalne manifestacije, kakor jih te dni doživlja zlata, slovanska Praga. Praga razliva te dni v vsem izobilju svojo ljubezen in toploto okoli sebe ter jo izkazuje vsem, ki so te dni prispeli v prelepo prestolnico bratske republike. Ta toplota je do triumpfnega obsega objela že naše sokolske naraščajnike in nara-ščajnice ter se je znova posvedočila ob prihodu jugoslovenskih Sokolov in So-kolic. Včerajšnji dan je bil ves v znamenju prihoda preko 7000 pripadnikov velike jugoslovenske sokolske družine. V Pragi so po prihodu vsakega našega vlaka sprejeli jugoslovenske brate češkoslovaški sokolski oddelki z godbami in zastavami ter jih pospremili na njih prenočišča. Stotisoči pa so po praških ulicah ob viharnem vzklikanju pozdravljali cvet ju-goslovenskega naroda. Uprav impozanten Pa je bil obseg manifestacij ter navdušenja ob prihodu obeh sokolskih vlakov iz Slovenije. Znova se je pokazala vsa ona globoka vez, ki spaja od nekdaj naše in Češkoslovaško sokolstvo. Praga pa je sprejela toplo in navdušeno tudi ostale goste iz Poljske, odposlanstvo češkoslovaškega sokolstva iz Sev. Amerike ter drugih držav. Nad milijon Potnikov je prispelo te dni v Prago, da Prisostvuje eni najsilovitejših, najmogočnejših emanacii vseslovanske sokolske misli. Sporedno pa potekajo vztrajni sokolski napori na terenu mednarodnih telovadnih tekem, pri katerih sodelujejo v moških vrstah predstavniki osmih narodov, v zenskih vrstah pa zastopnice slovanskih narodov. Nič še ni mogoče točnega povedati, ničesar prorokovati, vendar pa se 2di, da pojde borba za prvo mesto pri foških med Švicarji in Cehoslovakl, pri ^nskah pa med Cehoslovakinjami in Po-iakinjami, dočim je že skoro gotovo, da jjo tretje mesto pripadlo jugoslovenskim Kokolom. Upati je, da se bodo naši Sokoli, ovenčani s slavo lepega uspeha, vračali v Jugoslavijo. Sokolska mladina, naša nada in "P. pa naj bi oplojena po blesku Slovanih praških dni, prinesla med sovrstni-novega poleta ter stopnjevanega nav-qnšenja za vzvišene ter vekotrajne ide-ii^-ki jih vsebuje Tyršev nauk. Britanski načrt glede Španije sprejet ZANJ SO GLASOVALI VSI ZASTOPNIKI, RAZEN SOVJETSKEGA. — LONDON, 1. julija. Včeraj popoldan SIučaj« Edgarja Klausa je pred ne-uavnim polnil stolpce skoro vseh jugo-slovenskih listov. Edgar Klaus, ki ga je mariborska policija aretirala radi suma materialnih poneverb ter ga izročila mariborskemu okrožnemu sodišču in ga je nato preiskovalni sodnik na pobudo državnega tožilstva zopet izpustilo, nakar ga je mariborska policija ponovno aretirala in ga zadržala delj časa v policijskih zaporih, nam radi obramb esvoje moralične pozicije sporoča naslednje: Vprašanje: Kdo je konzul Klaus? Kaj je s premogokopom Zbelovo in kaj ima konzul Klaus, hočem pojasniti z naslednjimi podatki: ' Edgar Klaus ima pravilno izstavljen potni list št. 182/132, izstavljen od policijskega predsednika v Berlinu z dne 18. marca 1935. Nujnost potovanja sta razen tega potrdila berlinska trgovska zbornica in berlinski policijski predsednik (št. 152 z dne 18. marca 1935). Jaz, Edgar Klaus sem bil kot konzul odposlanec carsko ruskega Rdečega križa na severo zapad-ni fronti, bil sem pa istočasno tudi opolnomočenec za Švedsko. Razen tega sem bil tajnik kraljevskega danskega konzulata v Rigi in kurijer kraljevsko danskega poslaništva v Berlinu (1919-1921). Da vodim naslov konzul po vsej pravici, izhaja tudi iz neke sodne odločbe (Berlin, 56 E 81/31, 12. marca 1932), ki leži kot dokument pri predstojništvu mestne policije v Mariboru, razen tega med drugim tudi iz potrdila nemškega poslaništva v Rigi. Nadaljnje zanimanje za mojo osebo je tvorilo vprašanje, od kod bi imel denar, da bi kupil premogokop. V rešitev tega vprašanja navajam, da sem imel od leta 1904 znatne kapitalije. Leta 1904 sem finansiral vojaško efektno trgovino v Rigi, razen tega sem imel v Rigi naslednje realitete: Elizabetina ulica 27, Aleksandrova cesta 77, Kovaška ulica 29, v Ma-jorenhoffu pri Rigi zelo veliko vilo in na Trgovski cesti - vogal Kolodvorska cesta 6. V Berlinu sem imel naslednje hiše oziroma realitete: Kurfilrstendamm št. 243, Budapester Strasse 15, Kaiser-Friedricli Strasse 82, SpielHagenstrasse 11, Kno-belsdorfstrasse 27, Anspaoherstrasse 48, Rankestrasse 27, Lohmeyerstra3se 27, Joachim-Friedrich Strasse 34 in Ruben-strasse štev. 27/29 v skupni vrednosti 1,050.000 zlatih mark. Vse navedene hiše so bile zabeležene v zemljiški knjigi na moje ime konzul Edgar Klaus, in sicer pri sodišču Berlin-Charlottenburg, „ Amisge-richtsplatz. V Liibecku-Travemiide sem imel realitete v Kaiser Allee 27, Bertlingstrasse -1 in 4, Mittsipps 10, 2 in 4 in Steuerbord 2.4 in 6. Omenjene realitete so bile vknji-žene na ime konzul Klaus pri sodišču v Liibecku. Vse omenjene realitete v Berlinu in v Lubecku-Travemiinde so bile cenjene na 3,760.000 nemških mark. Premogokop Zbelovo sem kupil od barona Renee Trausla in sicer za 105.000 dolarjev USA in za 150.000 nemških mark, vknjiženih na ime konzul Edgar Klaus, Berlin Charlottenburg in pri okrož nem sodišču v Ljubljani (Lit. V. 541). Ta objekt sem dal oceniti po prommentnib strokovnjakih in sicer po inž. Albertu Gottingu iz Zagreba, inž. Velsenu v. Zenveck (ravnatelj saarskih premogo-kopov), nadalje po državni železniški delavnici v Zagrebu potom inž. Jermana in po tvornicah v Štorah. Premog iz Zbe- £enfca VzradoŠčeno dekle ga je takoj odprlo, naglo prečitala in ga spravilo za mlade prsi, da ga doma še enkrat, dvakrat prečita. Včasih sta prišli tudi dve pismi in Elis je določala: »To ie vaše, to pa za v grajsko kapelo.« Tam ga je namreč Marinka oddala Lenki, s katero sta se vsako nedeljo tam videli. »No, kaj piše?« je vprašala nato gospodična, ko je dekle prečitalo pismo. »Mnogo pozdravov in zahvalo in da se veseli, ko bo spet tu.« »Verjamem, verjamem; in vi tudi, eo-spodična Marinka, kaj ne?« Nekako dvakrat je pisal Fribort naravnost gospodinči Elis. Vavrena pa tudi večkrat. Zelenka se pa ni niti enkrat spomnil in tudi Špina ni dal glasu od sebe. »Kaj bi revež pisal, k večjemu o nesreči,« je menila gospodična Elis, ko ga je v pogovoru omenila Marinka. Tako so minili dnevi veselih počitnic, študentom doma naglo, skokoma, dekletom v Litomišlju pa polagoma, korak za korakom. Lenki se je po slavnosti »majales« godilo slabše kot prej. Loti kakor bi ji ne bila sestrična, teta je postala strožja in pri stricu, ki ga je v domačih stvareh komandirala žena, ni imela sirota nobene zaslombe. Lenka je delala za dom, za vse in vendar jim še ni bilo dosti. 2e ljudje so to opazili in tu in tam govorili, kako postopajo z marljivim dekletom. Zamerili so gospej aktuarjevi, da svojo nečakinjo vedno pušča doma kakor Pe-pelko, je nikamor ne vodi in ji ne privošči nikakega razvedrila. V tem pa so se motili. Lenki je bilo laže, kadar je bila sama. Tako je lahko vsaj nemoteno čitala svoje češke knjige in Vavrenina pisma, se je vsaj lahko vdajala svojim sanjam. Odkar so bile počitnice se ji je toliko olajšalo, da je vsaj smela z doma. Ob nedeljah dopoldne je hodila v grajsko kapelo, popoldne včasih v park, včasih na pokopališče obiskat grobove svojih staršev. Edina najljubša prijateljica ji je bila Marinka, ki ji je poleg pisem prinesla tudi vabilo naj vendar enkrat obišče gospodično Elis. Tretjo nedeljo v počitnicah se je srečala s svojo pokroviteljico na pokopališču, odkoder je odšla na njeno stanovanje, kamor bi bila rada že davno pogledala. Bilo je krasno popoldne v svetli sobi, kier je vladal najlepši red in se je vse svetilo. Dekle je obstalo sredi sobe in se zagledalo v sliko mladega duhovnika — strica. Lenka in Elis sta ginjeni gledali sliko toliko ljubljenega iii dragega obraza. (Dalje.) Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za Inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.