PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad ^erknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. sep-embra 1944 se je tiskal b tiskarni »Doberdob« v Sovcu pri Gorenji Trebu-S', od 18. septembra 1944 a° T maja 1945 v tiskarni •olovenija« pod Vojskim Pn Idriji, do 8. maja 1945
Pa v
osvobojenem Trstu, Jier je izšla zadnja števil-Ka- Bil je edini tiskani par-nzanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
primorski
M	dnevnik
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958
ČEDAD
Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 41 (13.871)
Trst, sreda, 20. februarja 1991
Ameriški predsednik Bush dvomi v koristnost mirovnega načrta Mihaila Gorbačova
Svet čaka Sadamov odgovor
Washin%tonska administracija noče, da bi Sadam Husein politično vnovčil svoj umik iz Kuvajta Razočaranje dvanajsterice v Luksemburgu, ki je pripravila načrt za povojno ureditev Bližnjega vzhoda
Spopad se stopnjuje
. ^ASHINGTON — Kot hladna prha je v precejšnji meri Rladila upanja v mirno rešitev zalivskega spopada včeraj-Ja Busheva izjava, da mirovni načrt sovjetskega predsed-ka Gorbačova vsebuje »precej manj kot bi bilo potrebno«, jp Se Prekine spopad. V Luksemburgu, kjer je dvanajsterica razpravljala o povojni ureditvi bližnjevzhodnega vprašala, so le s težavo prikrivali razočaranje, so- ^rnsriški predsednik Bush je torej prehitel Sadama Hu-'rra, ki bi moral danes odgovoriti Gorbačovu, in je preki-v rholk, ki ga je že marsikdo ocenjeval kot tiho privoljenje Sovjetski mirovni načrt. »Visoko cenim dejstvo, da mi je dsednik Gorbačov poslal kopijo svojega predloga Iraku t4 PPPadu v Zalivu. Včeraj smo mu posredovali naš komen-ja kar se nas tiče, moram še enkrat poudariti, ne bo poga-,^1'cilji so bili že jasno določeni. Ne bo koncesij in mi jih tipj 01110 ^li- Predsednik Gorbačov me je prosil, naj osta-r 1° Podrobnosti njegovega predloga zaupne, kar bom na-bliri .^P0št°val bom njegovo prošnjo v interesu, da se po-fj.,še globlje prouči.« Po teh besedah je Bush še pristavil,
n„J. Dn z Gorbačovom zelo iskren, da mu je poudaril, kako ga je sezi 1 potrebno«.
K?1?*' da ga je seznanil s pobudo, ki pa je »precej manj kot oilo 1
SovSodeč po tej kratki izjavi Bush ni stoodstotno zavrnil j^letske pobude, a je dal precej jasno razumeti, da Sadam Sein ne sme politično vnovčiti svojega morebitnega umi-pri’z Kuvajta. Funkcionarji Pentagona so po Bushevi izjavi %>0rtlnili, da mora biti iraški umik iz Kuvajta »hiter, mno-tjfj n in popoln«. V bistvu bi morali umik izvesti v bornih tejk h, Kar pomeni, da bi morali v Kuvajtu pustiti vso 0 mehanizacijo vključno s tanki in težkim topništvom.
Po vsem sodeč hoče Pentagon ponižati iraško vojsko, ji odvzeti dobršen del orožja, da ne bi jutri predstavljala nove nevarnosti. Še več, v Washingtonu so včeraj poudarjali, da mora Irak pristati na vse resolucije varnostnega sveta OZN in da mora torej Kuvajtu plačati tudi vojno škodo, ker ga je napadel.
V Luksemburgu so zunanji ministri dvanajsterice predlog Mihaila Gorbačova ocenili kot »poziv«, ki je izredno »zanimiv«. Zavzeli so se, da bi po zgledu helsinške KVSE uresničili tudi Konferenco o varnosti in sodelovanju v Sredozemlju. V razčlenjenem dokumentu so podrobno navedli, kako bi bilo treba postopoma reševati bližnjevzhodna vprašanja, vključno s palestinskim. Kot strela z jasnega pa je vse to v bistvu izničila Busheva izjava. Še dobro, da so bili zunanji ministri previdni pri oceni »poziva« Mihaila Gorbačova, saj so navajali, da bo treba počakati na odgovor Sadama Huseina. Iraški zunanji minister Tarek Aziz pa je šele sinoči prispel iz Teherana v Bagdad. Z iranskimi voditelji je šef iraške diplomacije imel izčrpne pogovore. In prav Teheran je ob Moskvi glavni akter sedanjih mirovnih naporov. Sadam Husein se sinoči ni oglasil, še več, francoski viri trdijo celo, da je bil težko ranjen med bombardiranjem bagdadskega zaklonišča. Vsekakor pa je iraška vojska včeraj poskrbela za svoj odgovor, saj so proti Izraelu izstrelili še eno raketo Al Husein, ki pa naj ne bi povzročila žrtev in škode.
Položaj se je torej ponovno zapletel, tako da je palestinski župan Betlehema Elias Freiž odkrito kritiziral Irak in PLO ter Palestince pozval, naj stare voditelje zamenjajo z novimi, ki bodo izbrali »pravo pot«.
Danes zasedata slovenska in zvezna skupščina
V Ljubljani o razdružitvi v Beogradu o centralizaciji
BOGO SAMSA
doli ^ELJANA — Danes bosta zase-0b6 .ovenska in zvezna skupščina.
lltlala na dnevnem redu več Pm, 0111 vprašanj za jugoslovansko
NaTost-
(]v<lnevnem redu zvezne skupščine dsj ^hajst Markovičevih zakonov, ki V1 .naredili zvezno upravo bolj 0vit° in ki vsi izhajajo iz istega ‘D »j ' Preklic samostojnosti republik Vanje zveznil1 pristojnosti, ob-Je. q °ie zvezne centralizirane drža-6111 se je pogovarjal predsednik V*0 v ponedeljek zvečer s slo-i>a ^ Predstavniki in seveda nale-Pfv Popolnoma odklonilen odnos.
I:'* sk° Pet zakonov bi lahko spravili Na P111 imenovalec policijsko-sod-^ ?;ak Sanjanja oseb, ki kršijo zvez-0lle. in ustvarjanja ustreznih slUzb. Pri tem gre za zakon o |Ve2Ro ^ružbenega knjigovodstva, Hitu Sodl^e' kazenski postopek, iz-l'--?niL P0s,;oPek in zakon o kršenju iji; Zakonov. V ta okvir spadajo ,«ave K011 o sistematizaciji državne J* t4ptaCaririski sistem, zakon o notra-,’civ.Q. Vl in podobno. Mejo so doslej IjK p0 aale republike in njihova poli-:'i|a ^ 0vem pa bi lahko zvezna po-b	nadzirala mejne preho-
na6t Po svojem preudarku od-V^jtio t.P°sameznem prehodu vse J sloVp* krajevni policiji, v . J| , nskem primeru bi to pome-V Zve?n- Se na blokih utegnili poja-t|ji^i se J (Preberi srbski) miličniki in C Pr6kr °nfal sedanji sistem liberal-tii,ktolo i/0v. meje, uvedli bi strogo .stifJ 01 je pač običajna za realso-Steme.
'iOht'a,iašatneVarna sta dva zakona, ki o sp,® na ljudsko obrambo. Za-®vlja ni ljudski obrambi povsem ,Sedanji sistem Teritorialne lilt rj^Qro? 1 0 sPreminja v »namenski ^ritn11^ S1l<<, seveda pa povelj-bfe2 ,llalne obrambe imenuje Hsk'k, Cci ršnega koli vmešavanja V*1 4ttlla,otna sestava pa je trdno v tbv,, vQi ji Naslednji zakon se na-Set»i roj. Ko obveznost, ki bi bila
imele več nobenega vpliva, pozive bi neposredno pošiljala armada, jih razporejala po svojem načrtu, seveda ne bi bilo več niti govora o služenju vojaškega roka v domači republiki.
Po mnenju slovenske politike in strokovne javnosti je vse skupaj groba kršitev ustave in temeljnih določil ustave iz leta 1974 in tako se na posreden način v Jugoslaviji uveljavlja neke vrste izredno stanje, kar je za Slovenijo seveda povsem nesprejemljivo. Zaradi tega so v ponedeljek predloge zavrnili in danes jih bodo v zvezni skupščini ponovno odklonili slovenski poslanci. Kakšno bo razmerje sil, je težko reči, prav gotovo pa ne bo soglasja, morda tudi ne bo več večine. Toda za Slovenijo je to že nepomembno, saj je že začela in bo danes ali v četrtek še formalno-pravno uzakonila proces razdruževanja z resolucijo, ki bo na dnevnem redu slovenske skupščine. O tej resoluciji, z njo povezanih dilemah in o političnih odnosih
med strankami je včeraj na predsedstvu republike pet ur potekal uskladitveni sestanek, na katerem so povsem logično prišli do izraza različni pogledi in seveda tudi različni interesi raznih strank. Vendar so menda sklenili sporazum o dnevnem redu, vsebinskem poteku današnjega zasedanja in temeljnih smernicah »Predloga skupščine Republike Slovenije o predlogu za sporazumno razdružitev Socialistične federativne republike Jugoslavije«, kot se dokument uradno imenuje. Prvo poglavje dokumenta utemeljuje slovensko suverenost in izhaja iz plebiscitnih določil.
Zanimivo in važno pa je drugo poglavje, v katerem Slovenija oziroma slovenska skupščina, predlaga vsem republiškim skupščinam, ki jih posamič navaja: »predlog za sporazumno razrešitev SFRJ«. To poglavje obsega tri točke: v prvem se govori o suverenosti republik, dveh ali več, o nedo-
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
Cehtraii
tirana, republike ne bi
Nova funkcija sodnika Falconeja za zdaj še brez uradnega pečata
PALERMO — Vest o premestitvi sodnika Giovannija Falconeja iz Palerma v Rim, kjer naj bi na pravosodnem ministrstvu prevzel mesto generalnega direktorja oddelka za kazenske zadeve, včeraj ni bila ne potrjena ne demantirana. Na sedežu pravosodnega ministrstva v Ulici Arenula so iz krogov »blizu podpredsednika vlade in pravosodnega ministra Claudia Martellija« zagotovili, da bi bilo možno, da prav na željo pravosodnega ministra »sodnik z velikimi izkušnjami v boju proti organiziranemu kriminalu zasede tako odgovorno mesto v pravosodnem ministrstvu«. Nič pa ni bilo včeraj iz Ulice Arenula slišati o glasovih, da naj bi že v kratkem prišlo do srečanja med Martellijem in Falconejem v Rimu.
Tudi neposredno prizadeti, sodnik Falcone, ni bil nič bolj zgovoren. »Kdo ve,« je bil lakoničen odgovor na vprašanje o njegovi premestitvi v Rim. Mnogi si to razlagajo s tem, da sodniki neradi komentirajo novice, ki še
nimajo uradnega pečata. Kljub temu pa je bil bolj zgovoren prvi predsednik palermskega prizivnega sodišča Carmelo Conti, ki je s tem v zvezi dejal, da bi v primeru Falconejeve premestitve v Rim šlo za ovrednotenje enega od najpomembnejših mest v sodni upravi. »Na to mesto bi namreč prišel eden najboljših italijanskih sodnikov, ki je sodstvu dal že doslej precej in bi na mestu s še bolj široko odgovornostjo nedvomno lahko dal še več,« je poudaril Conti.
Ob vseh teh izjavah pa je treba še povedati, da se z verjetnim odhodom Falconeja iz Palerma končuje neko obdobje, ki je bilo povezano z maksiprocesi proti mafiji. Vodstvo palermskih sodnih oblasti bo treba obnoviti, saj bo zaradi dopolnjene starostne meje do konca leta zapustil prizivno sodišče tudi predsednik Carmelo Conti, od aktivne sodne kariere pa se bodo v kratkem poslovili še nekateri znani palermski sodniki.
BAGDAD — Protiiraška koalicija nadaljuje z vojaškimi operacijami, kot da ne bi bilo mirovne diplomatske ofenzive. Še več, po vesteh, ki prihajajo s savdsko-kuvajtske meje, bi marsikdo lahko sklepal, da so se priprave na splošni kopenski spopad v bistvu že pričele. Britanske oklepne enote so včeraj prekoračile mejo, uničile nekaj iraških tankov, oklepnih transporterjev in topniških baterij, zajele nekaj ujetnikov in se vrnile na izhodiščne položaje. S podobnim »otipavanjem« sovražnika so se ukvarjale tudi druge kopenske enote. Jurišni in protitankovski helikopterji so začeli še globje prodirati na kuvajtsko ozemlje, letalsko bombardiranje pa ni poznalo predaha. Še več, včerajšnje bombardiranje Bagdada je bilo eno najhujših od začetka spopada. Iraški viri so včeraj Irancem prvič priznali, da so imeli do sedaj 20 tisoč mrtvih in 60 tisoč ranjenih. Včeraj so se ponovno oglasili tudi 400-milimetrski topovi bojne ladje Wisconsin, ki se je še bolj približala kuvajtski obali.
Na sliki (telefoto AP): britanski vojaki že čakajo na spopad.
DSL in PLI za politične reforme
V odmevnem intervjuju za sovjetsko TV
Jelcin zahteval odstop Mihaila Gorbačova
MOSKVA — Predsednik Ruske federacije Boris Jelcin je na zanj najbolj učinkovit način izkoristil priložnost, ki se mu je po dolgem času ponudila na prvem in najbolj gledanem sovjetskem državnem TV programu. V izredno odmevnem in neposrednem intervjuju tik pred poročili Vremja je ostro napadel predsednika Sovjetske zveze Gorbačova in zahteval njegov nepreklicni odstop.
To svojo zahtevo je tudi motiviral z dolgo argumentacijo. Dejal je, da je Gorbačov od svoje izvolitve leta 1985 naprej sistematično varal ljudstvo z iluzijo perestrojke in glasnosti, v resnici pa je ohranil tog centralizirani sistem iz prejšnjih časov, ni dal samostojnosti sovjetskim republikam, opravljal je denarne manipulacije, pošiljal vojsko nad ljudstvo ter spremenil državo v totalno in totalitaristično diktaturo.
Jelcin je še dodal, da je njegov® oddaljitev od Gorbačova dokončna in nepreklicna, saj je to stvar izbir6' ki jo je opravil že pred časom in sic61 za sistem sovjetske federacije P0^ vodstvom skupnega organizma z množičnimi predstavništvi. Anketa pa medtem presenetljivo kažejo, d® popularnost partije in Gorbačova lahno raste, Jelcinova pa pada.
V Sovjetski zvezi še vedno traja odkrita, pa tudi prikrita napetost' Član CK sovjetske partije Oleg S6" nin je v uvodniku v Pravdi grozil Lit' vi, da bodo, če »bo to potrebno®' uvedli »direktni predsedniški režim®-Tudi Moldovija se upira centraln1 oblasti in ne sprejema vsesovjetske9a referenduma, ki so ga napovedali za 17. marec, v Gruziji pa je bilo v sp0" padih med vojsko in demonstran -ranjenih šest oseb.
RIM — Stališči Demokratične stranke levice in Liberalne stranke sta glede zalivskega vprašanja povsem različni, zato pa sta tajnika Occhetto in Altissimo (na sliki AP) našla precej skupnih točk, ki zadevajo institucionalne reforme. Dobro razpoloženje voditeljev obeh strank po nekaj več kot enournem pogovoru je pričalo, da je med liberalci in demokratičnimi levičarji zavladalo novo vzdušje in na tiskovni konferenci sta tako Occhetto kot Altissimo potrdila, da je treba do političnih reform priti preko reforme političnega sistema in menjave pravil igre. S tem v zvezi je tajnik DSL poudaril, da si bo njegova stranka prizadevala, da bi ugotovila, kakšna pooblastila bi lahko dobili državljani, za® vzel pa se je tudi, naj bi zadnja faza te zakonodajne dobe služila za pripravo novosti, tako da bi že na novih volitvah volilci lahko izrazili svoje glasove po novih pravilih.
Occhetto je izrazil »veliko zadovoljstvo« s pogovori, pozitivni vidik srečanja pa je poudaril tudi liberalni tajnik Altissimo. »Bila bi velika napaka, če bi se zaprli sami vase in ne bi skušali oceniti vseh novosti, ki jih prinaša DSL ter sprejeli načel, ki so osnova vseh demokratičnih strank Zahoda,« je dejal tajnik PLI, ki pa je ob tem tudi poudaril, da vse to še ne pomeni, da so bila odpravljena vsa nasprotja v stališčih, ki zadevajo zunanjo politiko in še posebej vojno v Zalivu.
S srečanjem z Altissimom je Occhetto zaključil »prvi krog« pogovorov, ki jih je imel z nekaterimi voditelji drugih strank. Že v naslednjih dneh naj bi se voditelj DSL sestal s predstavniki Zelenih, možno pa je, da se bo kasneje sestal tudi s tajnikom KD Forlanijem.
Republike naj spoštujejo razsodbe ustavnega sodišča Jugoslavije
BEOGRAD — ZIS je od vlad vseh republik včeraj pisno zahteval, naj takoj prekinejo izvajanje zakonov in drugih predpisov, ki jih je razveljavilo zvezno ustavno sodišče. V pismu je, kot je sporočil njegov sekretariat za informacije, poudaril, da republiške vlade tega niso dolžne storiti zgolj zaradi takšnih določil zvezne ustave, temveč tudi zaradi dogovora, da bodo vse hkrati začele spoštovati določitve zveznega ustavnega sodišča. To so se dogovorili na pogovorih o zagotavljanju delovanja življenjsko pomembnih funkcij federacije v prehodnem obdobju.
V skladu s tem je ZIS zahteval, naj republiške vlade že z današnjim dnem ustavijo izvajanje omenjenih predpisov in o tem obveste svoje skupščine. Pripravljen je tudi z ustreznimi zveznimi organi pomagati tistim republiškim organom, ki naj bi izpeljali omenjene začasne ukrepe.
Zvezno ustavno sodišče je v postopku za ocenjevanje ustavnosti in zakonitosti spornih predpisov sprejelo 20 začasnih ukrepov, ki takšne predpise razglašajo za neveljavne do njegove dokončne odločitve. Gre za deset predpisov, ki jih je sprejela skupščina Republike Srbije, štiri, ki so jih sprejele institucije Republike Hrvaške (sprejetih je bilo sicer pet, vendar je eden od teh predpisov že nehal veljati), štiri iz Republike Slovenije in po enega iz Makedonije, Črne gore in BiH.
ZIS zahteva od republiških vlad, naj do dogovora o prihodnosti Jugoslavije ne sprejemajo novih predpisov, ki bi bili v nasprotju z ustavo SFRJ in zvezno pravno ureditvijo, (dn)
V znamenju polemik izvolili vodstvo slovenske televizije
LJUBLJANA — Od 12. ure do 00.30 je nepretrgoma zasedal svet RTV in po dolgi, burni in sporni razpravi izvolil novo vodstvo slovenske televizije in radia. Na seji je bilo strnjeno prisotnih vseh dvanajst Demosovih svetovalcev, nedemosovci pa so bili krepko razredčeni, saj jih je ostalo le osem, devet. Naposled so z večino glasov izvolili novo vodstvo.
Za generalnega ravnatelja je bil izvoljen dr. Janez Jerovšek, univerzitetni profesor in sociolog. Bil je v skupini štirih (skupaj z Rusom, Hribarjem, Arzenškom), ki so jih pred časom zaradi političnih razlogov odstranili kot predavatelje na fakulteti za novinarstvo in politične vede. Od takrat se je ukvarjal z raziskovanjem, nikoli ni bil ne novinar ne me-nežer.
Za glavnega urednika TV Slovenije so izvolili Boruta Sukljeta, ki je poslanec socialistične stranke, prej pa je bil profesionalni politik na republiški konferenci SZDL Slovenije.
Za direktorja televizije pa so izbrali Janeza Čadeža, ki je nekaj časa že delal na televiziji, vendar je odšel in je bil zaposlen pri Slovenijalesu. Njegova kandidatura je najbolj sporna, ker mu nasprotujejo vsi novinarji. Je menda kandidat Kmečke zveze, ker se je ukvarjal, ko je še bil novinar, s kmečkimi problemi.
Za direktorja radia je bil izvoljen France Vurnik, doslej kulturni novinar radia, starejši
■7
ugledni profesionalec, menda član SDZ, vsaj njen somišljenik.	,;a
Pri imenovanju glavnega urednika rao pa se je zapletlo. Kandidata sta bila dva: sk, datelj Igor Štuhec in dosedanji pomočnik govornega urednika (prenovitelj) Igor Sa Po četrtem glasovanju Štuhec še ni dobil ve ne glasov, nakar so zahtevali, da oba kandi . ta predložita na prihodnjem zasedanju s program in takrat bodo dokončno glasovala Razprava je bila torej dolga, zapisi® 0 glasovanja prav tako in hkrati medseboi pogojena. Za vse, ali za veliko večino, kar> datur pa je značilno, da sta Demos in z . za. večina v svetu povsem obšla določilo, k1 na hteva strokovno kvalifikacijo. Na y° pri-mesta so bili imenovani sicer na splošno P znani in ugledni ljudje, ki pa, na priroff atj. italijanski zakonodaji, ne bi mogli kandid .g Lotizacija »na slovenski način« je tor j0ti)i globlja in še bolj brezobzirna, kar daje ce ^te-zadevi posebej grenak priokus, če se up va, da so bili na vseh mestih pod starini .jj. mom imenovani odgovorni radij ci in te*® jjfi' ci ljudje z nesporno visoko strokovno Rv za kacijo: menežerji in novinarji. Očitno ^ politične račune, ki se nanašajo na pH^ e(jij( volitve, saj je televizija izredno močan j1.gui toda to so zelo kratkoročni politično-v . 0. računi, ki se brez ustrezne strokovne u vitosti nikoli ne izidejo.	g_
• Razdružitev in centralizacija
NADALJEVANJE S 1. STRANI takljivosti obstoječih meja in ozemeljski celovitosti. V drugi je govor o razdružitvenem postopku, ki naj bo sporazumen na podlagi mednarodnega prava. Tretja točka ugotavlja, da se bodo nove države prizadevale za trajno in institucionalno sodelovanje. Konkretni primeri niso navedeni, rečeno je le, da naj bo v obojestransko korist.
V tretjem poglavju se razglaša »Slovenija za samostojno, suvereno in neodvisno državo«. Četrto pa obvezuje skupščino SFRJ, da prične postopek za razdružitev.
O vsem tem naj bi bilo na že omenjenem peturnem zasedanju doseženo načelno soglasje, tako da so bili že včeraj sestanki nekaterih poslanskih skupin, danes zjutraj se bodo sestale še preostale. Danes ob 12. uri pa naj bi bil zaključni uskladitveni sestanek načelnikov skupin in predsednikov strank.
Pa vendar se kaj lahko zgodi, da bo današnje zasedanje slovenskega parlamenta vroče in polemično. Predvsem se na že omenjenem sestanku niso dogovorili o novi slovenski zastavi. Zasedanje skupščine se namreč mora začeti z razpravo o ustavnih spremembah, saj je treba iz veljavnega slovenskega dokumetna črtati določila, ki Slovenijo vežejo na Jugoslavijo in jo še vedno podrejajo zvezni zakonodaji. Zaradi teh členov ne bi smelo biti sporov in polemik, nujni pa so, če se hoče Slovenija legitimno proglasiti za povsem suvereno in neodvisno republiko. Toda v ta sklop je Demos vrinil tudi predlog, da se iz ustave črta člen, ki določa, da je na slovenski zastavi rdeča zvezda. Proti temu je že odločno protestiralo več strank, zlasti prenovitelji, ki pravijo, da je bila med vojno zastava brez zvezde domobranska, da bi tak simbol Slovence delil, povrh pa je
treba ustavni zakon sprejeti z dvet-retjinsko večino. Demos pa vztraja pri svojem in njegove stranke so tako terjale tudi na včerajšnjem sestanku.
Lahko pa pride do spora še o načelnem stališču do razdruževanja. Poslanci bodo namreč dobili na klopi poročilo republiškega predsedstva o dosedanjih razgovorih, ob 16. uri pa je na skupni seji predvideno najprej poročilo predsednika predsedstva Slovenije Milana Kučana, ki bo v bistvu ponovil znana stališča, izrečena na zveznem predsedstvu in že usklajena z opisanim »predlogom za sporazumno razdružitev SFRJ«.
Takoj za njim bo spregovoril član zveznega predsedstva dr. Janez Drnovšek, ki bo poročal o delu zveznega predsedstva in nekaterih predlogih, ki pa so v posameznih odtenkih na bistveno drugačni valovni dolžini. Drnovšek govori o odcepitvi Slovenije od Jugoslavije, hkrati pa ima za sogovornika predvsem federacijo, torej zvezno vlado in zvezno predsedstvo. Včeraj je bil Drnovškov gost znani svetovni ekonomist dr. Sachs, s katerim naj bi skupaj s podpredsednikom vlade Mencingerjem in ministrom za finance Kranjcem razpravljali o slovenskem monetarnem sistemu in gospodarski osamosvojitvi.
Bosta oba vodilna slovenska politika uskladila stališče in predvsem, kakšen bo politični odmev v že tako razburkani, nervozni in neusklajeni slovenski skupščini? Odgovor je težak, saj se bo najbrž ozračje še razgrelo zaradi zastave, na splošno pa je med Slovenci vedno odločnejše razpoloženje, da je treba z Jugom čim prej narediti temeljit rez.
Slovenijo in Jugoslavijo danes torej čaka razburljiv dan: v Beogradu ostra razprava o predlogih za centralizacijo, Slovenija pa bo na tak ali drugačen način naredila odločen korak k »sporazumni razdružitvi«.
Umestnost internacionalizacije krize v Jugoslaviji deli mnenja v javnosti
»Internacionalizacija« jugoslovanske krize je žgoče vprašanje, ki ima tako vsebinske kakor formalne aspekte. Lahko bi rekli, da gre za vprašanji »de jure« in »de faeto«. Pravzaprav prej »de faeto«, zatem »de jure«. V vsakem primeru pa internacionalizacija, o kateri se v Jugoslaviji zmeraj bolj govori, ne bi smela izzveneti kot grob pritisk, s čimer v bistvu soglaša večina političnih dejavnikov, bodisi da pripadajo tej ali oni strani.
Jugoslovanska kriza pa je dejansko že »internacionalizirana«. Tako rekoč dobra stran v tej internacionalizaciji je v tem, da se ta zavzema predvsem za mirno rešitev, za strpen dialog, za to, in to je bistveno, da le ne bi prišlo do državljanske vojne. Pri internacionalizaciji pa bi mednarodni dejavniki morali konec koncev upoštevati tudi to, da Jugoslavija že nekaj desetletij ni več »zaprta« dežela, da se je njen proces odpiranja pričel že okrog 60-ih let, da so bili že tedaj zametki tržnega gospodarstva, pa tudi, čeprav z ozkega zornega kota, političnega pluralizma. Pomemben poskus v nadaljnji demokratizaciji Jugoslavije je bil, mimo značilnih in pozitivnih pojavov okrog 70-ih let, tudi lanski Markovičev reformatorski napor, ki je že dal dragocene rezultate (npr. konvertibilnost dinarja), žal pa ni uspel zaradi političnih trenj. Naglasa vredni so tudi zdajšnji napori za »konfederalizacijo«, ki izražajo težnjo, da bi na demokratičnih temeljih zgradili tako rekoč regionalno skupnost suverenih držav.
Skratka, internacionalizacija jugoslovanske krize bi morala predvsem upoštevati vrsto pozitivnih konotacij, ki že vrsto let, neglede na zdajšnjo napetost, zaznamujejo to deželo in njene sestavne dele. V zvezi s problemom internacionalizacije pa je bilo mednarodno pravo zmeraj kontroverzno. Včasih je bila internacionalizacija določenih problemov dobrodošla (v tem smislu bi morale zdaj delovati tudi jugoslovanske razmere), včasih pa tudi ne, seveda zlasti takrat ne, ko se je spremenila v »vmešavanje«.
Na svetu imamo več starih, pa tudi novih, svežih in žgočih primerov tako dejanske internacionalizacije, kakor internacionalizacije z mednarodnimi pravnimi učinki. Že zdavnaj je npr. internacionalizirano vprašanje baltskih republik, »de faeto« internacionaliziran je bil položaj v Vietnamu.
Izrazit primer, ko se je mednarodna skupnost »de jure« soočila s krizami, pa sta bila korejsko vprašanje in pa problem napada na Sueški prekop leta 1967. Za
»pravni« pristop se je v prvem primeru odločil	;po-
tni svet, v drugem pa kar generalna skupščina. A ' vejši primer ja kajpak Perzijski zaliv, pri čemer le šlo za poseg Varnostnega sveta Združenih narodov- aj
o ry-i r-l s~i m i sin	\\ W T n G T () d Z*	_ /)
Nekateri so mnenja, da reševanje »de faeto« pg pripelje tudi do posredovanja »de jure«, vendar ,.0. drži. Veliko je bilo primerov, ko je bilo vprašanje ju_ rekoč rešeno že v prvi fazi. Lahko to zdaj veljd ^ j,j goslavijo, dasiravno niso redki tisti, ki menijo, ustrezala tudi mednarodna intervencija »de iure“'ajf}oIi mo pa, da mednarodni krogi tej inačici niso L^a-naklonjeni. Konferenca o evropski varnosti in s°a ve so nju, Evropska skupnost in številne druge usM^1. re. prozorno mnenja, da bi posredovanje »de jure« bi ^čje tirano, da bi lahko ustvarilo dodatne in mnog s0 težave. Seveda sprejemajo demokratične proces ,[aV. v Jugoslaviji, zlasti procese na njenem severu, P po-Ijajo iniciative, niso pa za intervencije, ki bi ja. jZjaV^ globile »jugoslovanske jezove«, kakor je te db predsednik Evropske skupnosti v Bruslju. Pn C 0sCi-vidnosti« gre kajpak tudi za bojazen, da se ProC0g Tildi mosvajanja ne bi nezadržno pričeli tudi drug ^ ^a,i predstavniki Organizacije združenih nar0C*C> ,nnnt<lv!l> vedeti, da jim ne prija zamisel o »mednarod internacionalizaciji« jugoslovanskega vprašanj ^ se v ze. Domala vsem gre, zlasti pa seveda Evropi, . u/(j5-Jugoslaviji uveljavi demokracija, da se vsepo spod<lI' niči večstrankarski sistem, da se uvede tržno g ^ toja stvo, da se resnično uveljavijo človekove pr® jugos^' s tem, da se to udejani brez uporabe sile in -e pil vija le ostane kot »sodobna skupnost«, slišati na zadnji plenarni seji Evropske skup, ,,nO Skratka, domala povsod je prisotno ne ^ znamen! ravno stališče«, naj se Jugoslavija -razvije pr0b sodobnih skupnostnih meril, vendar naj bi s_____TnnaliZ
^arb,e-
iza-
ato,
pride v poštev ne^ ker
me reševala sama brez tujih posegov. ^eT^asajnO
cija »de jure« bržčas ne pnae v	• ntgnau«v' ,a
ker niso zreli pogoji, marveč predvsem z .^oV sog‘a,-r0 navsezadnje večina jugoslovanskih dejav ^0t)ijo. s potrebo, da se razmere spremenijo m P ^[epjti PrI v pa seveda spet ne pomeni, da ne bi sVementov ta^° devanja za utrjevanje varnostnih ele sami Jugoslaviji, kakor v tem delu Evrop ■
Odbornik Carbone o ciljih deželne konference o teritoriju
Razčlemba doslej opravljenega dela in priprava smernic za prihodnost
G. Carbone: Park
ne škodi manjšini
, Primorski dnevnik: Dežela prireja svojo urbanistično Konferenco, ko se v deželnem svetu razpravlja o deželnem urbanističnem zakonu in o okvirnem zakonu o par-Klh- Kako lahko konferenca vpliva na ta dva osnutka?
. CARBONE: Predvsem bi rekel, da bo konferenca soočanje med političnimi predstavniki in tehniki, tudi zunanjimi, n bo zato morala povedati, ali je pot, ki smo jo izbrali, Pravilna. S tega vidika naj bi konferenca pripravila vzorec, na katerega se bomo lahko sklicevali. Glede parkov pa bi Poudaril, da imamo na papirju kopico parkov, v resnici pa n* bilo uresničenega še nič konkretnega. Z okvirnim zakonom in z ustanovitvijo primernih ustanov skušamo, seveda Postopno, uresničiti dejanske parke, ki naj po eni strani aSčitijo okolje, obenem pa naj ovrednotijo dejansko druž-6no in gospodarsko vlogo parkov samih. Ponekod smo že oliko naredili, zlasti v gor&tih predelih, kjer so problemi z “Porabo teritorija manjši. Drugje smo z velikim naporom Pfopričali ljudi o pomembnosti parka - mislim predvsem na Ja v^j-ž in Marano, ponekod pa so težave političnega znača-
v PD: Najbrž mislite na kraški park. V tem primeru je -lik problem odnosa med parkom in občinami. Katere Pristojnosti bo imel upravitelj parka in katere bodo branile občine.
> CARBONE: Dobro se zavedam, da gre v tem primeru za Učljivo vprašanje, toda z deželnim načrtom o parkih bomo uločali o načrtovanju dela občinskih teritorijev. Zdi se mi
‘Udi
, naravno, da je tako, saj če odločimo, da so nekatera lik °čja nezazadljiva ali jih je treba zaščititi, ni velike raz-ie i't^e se za to 0^l°či občina, ali kdo drug. Končni rezultat
PD: Toda deželna težnja po centralizaciji je v na-P'0tju z zakonom o decentralizaciji in z vsedržavnimi "'srnicami o ovrednotenju krajevnih uprav...
0s CARBONE: Dežela ne teži k centralizaciji, pač pa k s,vujitvi uresničljivega normativa. Če ne razmišljamo ab-aktno o odnosu med deželo in občinami, pač pa konkret-0 vsebini, se mi zdi lažje. Če soglašamo o nujnosti zašči-s .°kolja, je zelo relativno, s kakšnim instrumentom to do-Zenro, razen če se ne razpihuje polemike o sredstvu, ker 6 "e soglaša s cilji.
Vg pD: Toda tako Demokratična stranka levice kot Slo-t a sl<uPnost sta zaskrbljeni, ker se bojita, da bi s ^'kom krnili pristojnosti občin in torej pravice sloven-Kega prebivalstva.
pt ^ARBONE: Zdi se mi, da je problem prav v tem stalnem tari e*an'u Prob'emov teritorija s političnimi problemi, ki l4^Vai° odnos med Slovenci in Italijani. S tega vidika bi
'ori' svoie politične oblasti na primer ob problemih teri-pj .Ju. načnem tudi svojo možnost vpliva prav na to, kar je 1 Primarni interes, da se ohranim kot skupnost. Mislim,
Polemike izvirajo prav iz tega, kajti če za trenutek odda •	0 ta narodnostni aspekt - čeprav se dobro zavedam,
n0sje težko - bi rekel, da sem se z istimi problemi pristoj-li ? .spoprijel v Gradežu in Maranu, saj so v Gradežu ščiti-pfi^lstične interese, v Maranu pa interese ribištva. V tem rpj^uru smo s posredovanjem dosegli neke vrste kompro-vaj' Ki omogoča Deželi, da nadaljuje po svoji poti, načrto-ohs e.Pa so konec koncev zbrale občinske uprave, tako da Ijajn a iamstvo korektnih odnosov med tistimi, ki priprav-krL, načrt za park, in občinskimi upravami. V primeru ^K®ga parka bi morali delati po podobnem vzorcu, toda dUj “'■taja aprioristični odklon, se bojim, da ne bomo nare-Pt^.^sliko korakov naprej, razen če ne bodo občine pri-l®ne nakazati skupnih operativnih smernic za uresni-kf,; J Kraškega parka. Toda tudi glede tega imam pomisle-biQ*l se mi zdi težko, tudi v luči zgodovinske izkušnje, da ‘gna Trst lahko osvojila skupne operativne smernice z ker lšKo, dolinsko, repentabrsko ali nabrežinsko občino, bl6C° Politične večine različne in tudi občutljivost za pro-k^6 različna. Ob tem pa ne smem pozabiti, da bo v kraš-7.000 ha površine tržaške občine. Zaradi tega si Zamišljam kraški park kot sad posredovanja med ob-fan ji1. Sedaj smo v fazi zid proti zidu, vendar sem prepri-’,Qa je treba najti možnost posredovanja in to je mogo-Afj ® ohranimo enovitost posega, če krepimo pristojnosti 'e p 'f fazi načrtovanja in jih brutalno ne preskočimo, če Ijfji ^hhodno dogovorimo o smernicah in operativni struk-Pj.' “o morala načrtovati park.
tn i^b tem pa je še problem, kdo bo upravljal park.
finrcka ekiinnnet?
e*faška gorska skupnost?
K j^j^RRONE: To bo odvisno pred
.C) TTinral	IrHn nai nn?
,	, ivsem od deželnega sve-
moral odločiti, kdo naj upravlja park. Osebno sem •' je zaradi političnih problemov, ki so v naši r|]ep0 asHi možno zaupati upravo parka KGS s tem, da se Pjj^odstvo dopolni z nekaterimi tehniki.
'eio o' ^ vidika slovenske narodnostne skupnosti posta-sklf shovni problemi jamstva za družbeni in gospodar-Kaj mislite ukreniti s tem v zvezi?
;iuje /IhONE: Mi pregledujemo vse prehode, kar upočas-‘štisjP^fopek. Toda imamo že pripravljene ukrepe za fi-°	KGS, kar ji bo omogočilo vrsto posegov. Nihče
kraški park kot na naselje S. Nazario in torej na v>ebaaovanje, moj prvi cilj je zaščita okolja. S tega vidika ji je v l>0U(iariti, da je težko ostati znotraj državnih meja, r^ie, ^'ašanje kraškega parka tipično mednarodno vpra-ti vtii ^,.hi morali seči s parkom nekako do Postojne.
^ Uorn!^ torei Je zaščita okolja z ustreznim in učinkovi-S^Vf^vjativorn. Če so v območju parka tudi gospodarske j	se mi zdi prav, da te dejavnosti upravljajo tisti,
(L^as Kraški park je drugačen od ostalih parkov, saj tri ■ NPiTakršnega poznamo danes, proizvod človeškega ,km„,.atere dejavnosti je treba spodbuditi, kot na pri-iV seve(j Jsty°, ki ga je treba ovrednotiti. V prehodni fazi t)%ji saa Pride tudi do nedoslednosti, saj na primer gozdni C a PrePrehujejo spreminjanje travnikov v vinogra-Vs? v n o aa nekatere epizode lahko izzovejo jezo ljudi, iti k® (jg.rsPektivi si zamišljam park kot kraj, kjer se člo-'•th2 Up h^ost razvija, seveda z nekaterimi značilnostmi % ^ Vanjem nekaterih pravil. Prav zaradi tega mis-!v?Prej Naredili nekaj koristnega za vso skupnost, če bi kj ''ffeva ■ ustrezen politični dogovor in čimprej začeli z Vv 0kvir ern "ačrta. Če nam ne bi uspelo uresničiti par-'Ji!, je n U dežele, seveda z iskanjem primernega ravno-''VH^Ujih evarn°, da nam park vsili Rim, ki ne pozna vseh tapo2;P.I°hlemov. Tudi zaradi tega bi prepir in čelna '"advi-' k* hi preprečili uresničitev parka, lahko po-4^itn !jChQ usluga za vso skupnost, tudi za slovensko in 10 "lenih interesov.
VOJMIR TAVČAR
TRST — Oceniti, kar je bilo narejenega doslej in pripraviti vrsto ukrepov in smernic za prostorsko planiranje, ki bodo usmerjene v leto 2.000: tako je opredelil deželno konferenco o teritoriju odbornik za načrtovanje Gianfranco Carbone. Cilje in namen konference, ki bo v petek in soboto na pomorski postaji v Trstu, je Carbone predstavil na včerajšnji tiskovni konferenci.
Po Carbonejevi oceni bo konferenca tesno povezana z zelo stvarnimi in vsakodnevnimi vprašanji, iz česar izhaja tudi njena struktura, ki bo temeljila na štirih srečanjih, od katerih bo vsako obravnavalo zelo specifična vprašanja. Tako bo v petek dopoldne konferenca, po Carbonejevem uvodnem poročilu, razčlenila vsebino novega deželnega urbanističnega zakona in bo pregledala tudi nov sistem kom-pjuterizirane kartografije; v petek popoldne bo drugo srečanje posvečeno poročilom resornih odbornikov od odbornika za okolje do odbornika za industrijo, od katerih bo vsak nakazal razvojne smernice v svojem sektorju. V soboto dopoldne bodo na tretjem srečanju preučili odnose in razmerja med deželnimi in državnimi zakoni, v soboto popoldne pa bodo imele besedo politične stranke, ki se bodo soočile o vprašanjih prostorskega urejevanja.
Carbone je dejal, da je konferenca pomembna priložnost za ocenjevanje tega, kar je bilo narejeno doslej, obenem pa tudi priložnost za načrtovanje za prihodnost na področju, ki lahko bistveno vpliva na gospodarski razvoj in vlogo Furla-nije-Julijske krajine.
Ob koncu se je Carbone tudi polemično obregnil ob stališča SSk in DSL zlasti glede okvirnega zakona o parkih. O teh problemih, ki izrazito zadevajo slovensko narodnostno skupnost, pa smo mu postavili vrsto vprašanj. Intervju objavljamo na tej strani.
Stališče samoupravne skupnosti Italijanov s Koprskega
Koprska TV naj ohrani svoj narodnostni značaj
KOPER — Skupščina Samoupravne skupnosti italijanske narodnosti v Kopru je 7. februarja proučila problematiko TV Koper-Čapo-distria in odobrila naslednje zaključke:
1.	TV Capodistria je nastala leta 1971 kot specifična postaja v službi italijanske narodnostne skupnosti. Ta usmeritev ostaja še danes veljavna. Postaja obstaja zato, ker obstaja italijanska narodnostna skupina, ki mora biti prek vseh institucionalnih kanalov subjekt, ki ga upravlja.
2.	TV Capodistrii gre zajamčiti vsa sredstva in svobodo za njih uporabo, da potrdi svojo prisotnost v italijanskem etru kot sestavina širšega enotnega italijanskega kulturnega prostora, katerega je naša etnična skupnost priroden del.
3.	TV Capodistria mora ohraniti svoj značaj nacionalne televizije v soskladju s prvo točko. V skladu s programsko platformo, ki so jo sprejele 6. septembra 1990 v Piranu samoupravne skupnosti italijanske narodnosti, naj postaja deluje v okviru javnega radio-televizijskega sistema in kot taka naj bo deležna
finančnih sredstev, ki jih predvideva zakon.
4.	Zahteva se hitro in poglobljeno analizo o potencialu in človeških, tehničnih ter finančnih razpoložljivostih, namenjenih za zaslombo funkciji, ki jo je TV Capodistria poklicana opravljati v skladu s svojimi ustanovnimi načeli.
5.	Skupščina podpira usmeritve in programski cilj italijanskega programa postaje ter potrjuje potrebo, da založniško linijo odobrijo legitimne in zakonite institucije narodnostne skupine, ki poleg tega imenujejo tudi odgovornega urednika.
6.	Ob potrjevanju izvirne funkcije TV Capodistria skupščina poziva vladi Slovenije in Hrvaške, da omogočita sprejemanje oddajniške-ga signala na vsem območju, kjer prebiva in deluje italijanska narodnostna skupnost.
Samoupravna skupnost italijanske narodnosti v Kopru zaradi tega spodbuja vso italijansko narodno skupnost in Republiko Italijo, da se zavzameta in obvežeta - tudi finančno - za razrešitev tega problema.
Zagotovilo deželnega odbornika Ferruccia Sara
Rudarji ne bodo na cesti
TRST, TRBIŽ — Medtem ko se rabeljski rudarji že dva tedna mučijo v vlažnih in mrzlih rovih (nekaterim je moral priskočiti na pomoč zdravnik) in medtem ko si v Predelu ter okolišu vrstijo Solidarnostne manifestacije z zbiranjem podpisov za ohranitev rudnika, je Dežela trdno odločena rudnik zapreti. To je ponovil včeraj odbornik za industrijo Ferruccio Saro (na sliki) članom četrte stalne komisije med obrazložitvijo programa glede nadaljnje usode stotridesetih rudarjev.
Odbornik Saro je zagotovil pomoč Dežele pri najnujnejši oskrbi prizade-tega delavstva in dodal, da bodo morali tako rudarji kakor uradniki rudniškega podjetja za "določen" čas v dopolnilno blagajno, da pa bodo potem vsi dobili drugo zaposlitev. Kaj bolj točnega o tem, kako zagotoviti krajevnemu prebivalstvu kruh v bodoče, to se pravi gospodarski razvoj tega območja, Saro ni povedal, pač pa je nanizal celo vrsto številk, ki se nanašajo na zgubo pri upravljanju rudnika.
Finančno breme, je dejal, prenašata tako državna kakor deželna uprava. Leta 1988 je znašala pasiva 9,581 milijarde lir, leta 1989 pa 5,452 milijarde lir; za to dveletje je Dežela nakazala 3 milijarde, medtem ko je država prispevala 10 milijard, vseeno pa je ostala vrzel l,799jnilijarde lir. Lanski režijski stroški so terjali 6,980 milijarde lir: država naj bi dala na razpolago 2,800 milijarde, primanjkljaj pa znaša 4,180 milijarde lir.
Vsak posamezen rudar stane vsak mesec več kakor 8 milijonov lir, je pripomnil odbornik Saro, vendar, kakor že rečeno, z zagotovilom, da vsi ti ljudje ne bodo ostali na cesti.
V debato so posegli med drugimi svetovalci Del Negro in Bratina (PDS-DSL) in Lepre (PSI). Kakor piše v deželnem tiskovnem sporočilu, so navzoči izrekli odborniku Sam priznanje za trud, ki ga je vložil v postopek za razrešitev tega žgočega problema.
»''“fe**"' ■ I
.I
Vhod v rabeljski rudnik
»Pakt o sodelovanju« med zelenimi v FJK
TRST — Zeleni marjetice Furlanije-Julijske krajine, zeleni listi iz Gorice in Pordenona ter zelena alternativna lista iz Trsta so podpisale sporazum o sodelovanju. Na ustrezni tiskovni konferenci v Trstu so poudarili, da ta sporazum ne pomeni kontrapozicije nasproti federaciji zelenih smejočega sonca, ki se je porodila na kongresu v Castroca-ru, da pa ta kongres obsojajo. Volilna reprezentativnost pristašev tega pakta se odraža v enem deželnem svetovalcu, v treh pokrajinskih svetovalcih (v Vidmu, Pordenonu in Trstu) ter v 26 občinskih svetovalcih. Kongresu v Castrocaru podpisniki pakta očitajo "pretirano spolitiziranost", ki da jo je narekovala želja po "reciklaži predstavnikov radikalcev in demoproletarcev", prav tako pa očitajo kongresnikom "izničenje manjšin" in "zadušitev notranjih nasprotnih glasov". Zaradi tega - pripominjajo podpisniki pakta - je zmanjkala povezava z bazo, kakor tudi ideja o tranzverzal-nosti zelenih, ki bi morali mimo slehernega političnega prejudica delovati izključno v interesu okolja s konkretnimi dejanji, ki jih morajo vsakokrat spremljati protesti. Skupine zelenih skušajo zdaj na osnovi tega novega sodelovanja spet vzpostaviti zvezo z bazo in z naravovarstvenimi organizacijami.
Visoka kazen ladjarju zaradi 20 kg kokaina
KOPER — Kriminalisti in tehniki koprske uprave za notranje zadeve imajo še polne roke dela z iskanjem sledi o izvoru, pošiljatelju in kupcu 20 kilogramov kokaina, ki so ga v ponedeljek zasegli v koprski tovorni luki na ladji Normandic nizozemske družbe Seatrade iz Grb-ningena. Opojni tovor so odkrili med pretovarjanjem 2.240 ton banan, ki jih je ladja v koprsko pristanišče pripeljala iz Kolumbije. Na predvčerajšnjo zaplembo pa so že včeraj reagirali na koprski carinarnici. Sestala se je namreč komisija za carinske prekrške in ugotovila, da sta ladijska družba in poveljnik ladje kršila carinski zakon. Kot je povedal Radenko Novakovič, gre za kršitev 2. točke 1. odstavka 370. člena carinskega zakona, ki predvideva denarno kazen v vrednosti od ena do petnajstkrat večje od "prikrajšane" carine. Vrednost mamila so ocenili na 2,52 milijarde lir. Ladjar bo moral plačati kazen, ki je osemkrat večja od ocenjene vrednosti, to je več kot 20 milijard lir, poveljnik pa v višini 80 dinarjev (za odgovorno osebo je namreč najvišja kazen 100 dinarjev). Odločbo bo koprska carinarnica izdala danes.
IZTOK UMER
Stopnja nižja, davki višji
PORTOROŽ, IZOLA — Čeprav so vsi slovenski gostinci pričakovali nižje davke in je bila slovenska javnost tudi tako obveščena, da so v republiki sprejeli nižje davke za pijače, se je zgodilo ravno nasprotno. Zdaj velja tak davčni sistem, da bi morali vsi slovenski gostinci zvišati ceno pijač (in jedače), če bi hoteli ohraniti enak zaslužek, kot so ga imeli s prodajo istih pijač v januarju. Če pa bi hoteli upoštevati še vse druge podražitve (nabavne cene pijač in hrane), bi morali vse to podražiti vsaj še za 70%. Kdo pa bi potem sploh še zahajal v slovenska gostišča, če so ta že zdaj znana kot sorazmerno draga?. Kaj se je torej "skuhalo" z davki v gostinstvu? Prvega februarja so začele res veljati malo nižje davčne stopnje, toda hkrati je prenehala olajšava, po kateri so gostinci plačevali samo 36% predpisanih davkov. In kaj to pomeni konkretno?
V izolskem počitniškem domu slovenskih upokojencev, Hotelu Delfin, so izračunali, da so 31. decembra lani plačali 5,93% od prodajne cene vina, zdaj znašata temeljni in republiški prometni davek za vino 12,28%; pri osvežilnih pijačah je znašala prejšnja davčna stopnja 14,34%, zdaj je 22,18%; pri pivu je bila obdavčitev 27,62%, zdaj je 40,48%; pri drugih alkoholnih pijačah je bila prej 39,06%, danes pa je 51,22%.
Seveda pa gostinske in turistične delavce niso prizadele le obdavčitve (na prodajno ceno) pijač, ampak tudi obdavčitve hrane (3%), prav tako na prodajno ceno, in davek na repromateri-al (3%>). »Doslej so se v republiških organih ves čas izgovarjali, da je za (že dosedanjo) neustrezno davčno politiko kriva federacija, ker da odgovorni v zveznih organih nimajo posluha za turizem. Zdaj, ko so republiški organi dobili škarje in platno, pa se obnašajo do turizma in gostinstva še bolj mačehovsko. Poleg vsega smo morali za mesec januar plačati 40% davka na dobiček, čeprav dobička sploh nismo imeli. Imeli smo v 12 dneh - kolikor smo bili odprti -
650.000	dinarjev prometa, plačati pa smo morali
39.000	dinarjev davka na dobiček, ki naj bi ga imeli. Večina portoroških hotelirjev sicer tega problema pravzaprav niti ne pozna, ker so imeli vse do zdaj še večje izgube, kot smo jih imeli mi. Ko pa bodo vendarle prišli do zaslužka, jim ga bodo pobrali dacarji,« je razlagal direktor izolskega hotela Delfin in dodal: »Vsepovsod nam napovedujejo še večjo katastrofo v turistični letini. V takih primerih vsepovsod znižujejo davke, nas pa so dodatno privili!«
BORIS ŠULIGOJ
Upokojenci v Kopru so za ustanovitev lastne neodvisne politične stranke
KOPER — V Semedeli je okrog 2.000 upokojencev - nekako tretjina jih je vključenih v krajevno društvo upokojencev. Številni, ki so se udeležili petkovega občnega zbora, so podprli delovno usmeritev, ki jo je predlagalo staro vodstvo in za delo po različnih interesih izvolili več pododborov. Opozorili so tudi na to, da zdaj gostujejo v domu krajevnih skupnosti, da jim je prejšnja občinska vlada menda obljubila prostore v opuščenem semedelskem gradu (ta je naprodaj, upokojeni pa ga seveda ne morejo kupiti), da so pod novo oblastjo prikrajšani pri pokojninskem in invalidskem zavarovanju in stanovanjskem varstvu. Podprli so tudi predlog, da Zveza društev upokojencev izpelje akcijo za ustanovitev neodvisne politične stranke upokojencev Slovenije. Za predsednika semedelskega DU so ponovno izvolili Jožeta Sedmaka, priznanja pa so podelili Cirilu Janežiču, Milanu Kovaču ter OŠ
Dušana Bordona.
D. G.
Reforma izvoljenih teles odpira celo vrsto aktualnih vprašanj
Statuti javnih uprav pomembna preizkušnja za našo skupnost
Koordinator pobude je Deželni urad za delo
Poskus zaposlovanja odvečne delovne sile
Nedavna razsodba državnega sveta, ki dejansko prepoveduje rabo slovenščine v tržaškem pokrajinskem svetu, je znova odprla vprašanje enakopravnosti slovenskega jezika v javnih upravah in ustanovah. Za našo manjšino je sicer to vedno aktualno in že zgodovinsko vprašanje, s katerim se soočamo skoraj vsak dan. V teh dneh je npr. na dnevnem redu slovenščina v rajonskih svetih tržaške občine, v kratkem pa se bo začela razprava o občinskih in o pokrajinskih statutih. Primorski dnevnik bo tem problematikam v naslednjih dneh posvetil posebno pozornost. Danes objavljamo članek o vprašanju statutov, ki nam ga je posredoval pravnik dr. Pavel Slamič.
Zakon št. 142 iz leta 1990 o reformi krajevnih uprav vnaša vrsto pomembnih novosti v delovanje in ustroj izvoljenih teles, zlasti pa občin in pokrajin. Te novosti so dalj časa v ospredju pozornosti in razmišljanja upraviteljev in izvoljenih predstavnikov, ki bodo morali v kratkem s tem v zvezi sprejeti marsikatero pomembno odločitev. Nadvse pomembna pa je novost, ki izhaja iz četrtega člena tega zakona in ki nalaga občinam in pokrajinam dolžnost, da odobrijo svoje statute. S tem je krajevnim ustanovam priznana tako imenovana statutarna avtonomija, ki nalaga upravam celo vrsto novih nalog in dolžnosti.
Statuti morajo bili odobreni do konca junija, čeprav nekateri že namigujejo na možnost odložitve tega časovnega termina. Mnoge uprave so se vsekakor že lotile dela, ki ne bo lahko in enostavno, saj so statuti nekaj čisto novega in se popolnoma razlikujejo od ostalih upravnih dolžnosti, ki spremljajo poslovanje izvoljenih teles. Pri njihovem oblikovanju torej se ne bo mogoče zgledovati po vnaprej določenih vzorcih, saj zakon jasno govori o »lastnih statutih«, to se pravi o dokumentih, ki morajo izražati specifične lastnosti občine ali pokrajine. Člen št. 4 določa postopek za sprejetje statuta, ki ga mora izvoljena skupščina odobriti s privoljenjem dvotretinske večine izvoljenih svetovalcev. Če ta kvalificirana večina ni dosežena v prvem sklicu, mora biti statut odobren v roku
enega meseca z glasovi absolutne ve-čing svetovalcev.
Statuti se bodo vsebinsko bistveno razlikovali od vseh drugih občinskih aktov. Glede tega pa moramo tako imenovano obvezno vsebino razlikovati od tako imenovane dodatne ali neobvezne vsebine. O prvi govori drugi odstavek člena št. 4, ki določa temeljne pristojnosti izvoljenih teles, ureditev uradov in javnih služb, oblike sodelovanja med raznimi upravami ter ljudsko soudeležbo. To je tako imenovana minimalna vsebina, ki bi jo morala vsaka ustanova dopolniti še s svojimi izvirnimi specifikami, vezanimi na krajevno skupnost ter na vse druge (kulturne, gospodarske, narodnostne itd.) značilnosti posameznih stvarnosti. Sam zakon št. 142 določa glede tega nekaj dodatnih vsebinskih sklopov, kot npr. pri členu št. 8, ki govori o državljanovem pravobranilcu, medtem ko člen št. 33 daje možnost izvolitve v občinsko upravo tudi občanov, ki niso bili izvoljeni v občinski svet.
Občinski in pokrajinski statuti predstavljajo tudi za našo narodnostno skupnost zelo pomembno preizkušnjo. V narodnostno mešanih upravah bo treba stremeti, da bodo statuti upoštevali oziroma vsestransko priznavali specifiko slovenskega prebivalstva, zlasti pa pravico do javne rabe slovenskega jezika v vseh njenih obrisih. V okoliških občinah (posebno v Dolini,
Zgoniku in na Repentabru) tržaške pokrajine, kjer je slovenska narodnostna skupnost uspela obdržati svojo politično moč, bo izhodiščni položaj za oblikovanje statutov dosti boljši kot drugod. Krajevne uprave so tukaj s vztrajnostjo in trudom znale jamčiti pravice Slovencev, pri čemer so se stalno sklicevale na ustavne ter druge norme in na odloke, ki izhajajo iz zavezniške vojaške uprave, z Londonske spomenice itd. Bolj kot problem statutov pa se tudi postavlja problem odnosa pristojnih nadzornih organov do le-teh. Pravi preizkusni kamen, če ga lahko tako imenujemo, pa bo Občina Devin-Nab-režina. Tamkajšnje uprave so v vsem povojnem času dosledno zagovarjale in tudi v praksi jamčile enakopravnost Slovencev in slovenščine, znana afera o dvojezičnih osebnih izkaznicah pa priča, da bi hoteli sedaj nekateri močno okrniti pravice manjšine. Na Pokrajini in na Občini Trst pa so razmere zaradi večkrat odklonilnega odnosa teh uprav do naše manjšine bistveno drugačne in zato zahtevajo od vseh nas posebno pozornost. Problem zase, na katerega bodo morali biti tudi pazljivi, pa predstavlja Občina Milje.
Ob vsem tem lahko pričakujemo, da bo pomanjkanje zaščitnega zakona za marsikaterega politika, upravitelja in nadzornika koristen alibi ali opravičilo za omejevalno tolmačenje statutarne avtonomije krajevnih uprav in celo že obstoječih ter v praksi uveljavljenih določil. Dosedanje izkušnje z nadzornimi telesi (doklada za dvojezičnost, slovenščina v pokrajinskem svetu itd.) nam sicer ne vlivajo velikega optimizma. To pa ne pomeni, da moramo v to akcijo z malodušjem, a prav nasprotno v prepričanju, da se bo s strokovnimi in političnimi sredstvi lahko marsikaj koristnega doseglo.
PAVEL SLAMIČ
Na Uradu za delo so ga poimenovali »Projekt Odisej Trst«, označuje pa poskus načrtno vodenega zaposlovanja delavcev, ki so v dopolnilni blagajni. Projekt, ki skuša usklajevati povpraševanje po delovni sili in trenutno ponudbo na tržišču, zadeva v prvi vrsti delavce večjih tržaških obratov, ki so skušali premagovati krizo z vpisom odvečne delovne sile v dopolnilno blagajno. Na osnovi »Projekta Odisej« ponovno zaposlijo delavce, ki so se vpisali na tako imenovane sezname mobilnosti pri Agenciji za delo, v tržaški pokrajini pa gre konkretno za delavce, ki so bili zaposleni v obratih Iret, Stock in bivši Aguili (sedaj Mon-teshell).
Kot poročajo z Deželnega urada za delo oziroma njegove pokrajinske sekcije, se je projekt začel uradno izvajati 7. januarja letos, ko so poklicali na razgovor prve delavce. Od takrat do danes se je takšnih razgovorov udeležilo 222 delavcev, od katerih so bili 104 prej zaposleni pri Iretu, 72 jih je delalo za Monteshell, 46 pa v tovarni Stock. Istočasno na Pokrajinskem uradu za delo ugotavljajo, da so skoraj vsi delavci, ki so prejeli vabilo, prišli na razgovore. Od zainteresiranih delavcev pa je skoraj polovica, točneje 49 odstotkov žensk.
Z intervjuji delavcem, ki so v dopolnilni blagajni, so funkcionarji Urada za delo želeli predvsem dobiti kolikor toliko jasno sliko o profesionalnih profilih, ki so na tržišču, pomembno pa je bilo tudi ugotoviti, če so delavci pripravljeni sprejeti zaposlitev v drugem podjetju in pod kakšnimi pogoji. Postavlja se namreč vprašanje profesionalne prekvalifikacije ali dodatnega usposabljanja. Med intervjuji pa so delavcem že predstavili, konkretne ponudbe, ki so jih na pristojen organizem, se pravi na Okrožno sekcijo za
Medtem se nadaljuje akcija za zagotovitev sredstev za nemoteno delovanje ustanove
Občni zbor Glasbene matice odložen na poznejši datum
Upravni odbor Glasbene matice je na svoji seji v ponedeljek, 18. t. m., sklenil odložiti na kasnejši datum redni občni zbor, ki je bil že najavljen za 25. t. m.
Do te soglasne odločitve je prišel potem, ko je poslušal poročili ravnatelja šole GM v Gorici prof. Silvana Križmančiča in predsednika Adrijana Semena. Oba sta odbor seznanila z zadnjimi pogovori o bodočnosti naše osrednje glasbene ustanove. Prof. Križmančič je poročal o razgovorih v Gorici med predstavniki pokrajinskega odbora SKGZ za Goriško in Sveta slovenskih organizacij na eni strani ter predstavniki šole GM v Gorici in šole Centra za glasbeno vzgojo »Emil Komel« v Gorici na drugi. Na teh razgovorih je prišla do izraza ugotovitev, da je neracionalno, da imamo Slovenci v Gorici dve glasbeni šoli, obenem pa obojestranska pripravljenost po premostitvi tega stanja s postopnim združevanjem obeh šol, o čemer naj bi poslej tekli pogovori med ravnateljstvoma obeh šol. Predsednik Semen pa je govoril tudi o vedno bolj prisotni potrebi po novih ravnovesjih v odboru Glasbene matice, za kar se dogovarjata obe osrednji slovenski organizaciji.
Ker je vse to v fazi zadovoljivega razvoja, ki pa v času do prvotno sklicanega občnega zbora še ne bo privedel do zaključkov, je po mnenju predsednika Semena umestno občni zbor preložiti na kasnejši datum, predvidoma v roku enega meseca. Ko je izrazil zadovoljstvo nad potekom dogovarjanj, pa je predsednik Semen obenem poudaril, da se finančna kriza Glasbene matice medtem žal nadaljuje in da tudi ob koncu tega meseca ne bo na razpolago sredstev za plače profesorjem in drugim nameščencem. Zato je odboru predlagal odobritev najema nadaljnjega posojila pri Tržaški kreditni banki za izplačilo plač,
Sindikat slovenske šole obvešča neučno osebje (ATA), da zapade dne 21. 3. 1991 rok za vložitev prošnje za premestitev. Obrazci in informacije so na razpolago na sedežu SSŠ - Ul. Carducci 8 - tel. 370301. Urnik: ob torkih in četrtkih od 11. do 13. ure, ob sredah od 17. do 18. ure in ob petkih od 16. do 17. ure.
kar bo sicer še dodatno bremenilo finance G M, a drugega trenutno žal ni. Ob tem pa je predsednik Semen tudi poudaril, da je treba, neglede na odložitev občnega zbora, nadaljevati z akcijo tako pri deželnih in državnih oblasteh kot pri odgovornih oblasteh v matični Sloveniji za ureditev dotoka sredstev za nemoteno delovanje GM.
Član odbora Miran Košuta je upravni odbor seznanil tudi s sejo odbora za kulturo pri skupščini republike Slovenije, na kateri je člane komisije seznanil s kritičnim finančnim položajem vrste slovenskih zamejskih ustanov in med njimi Glasbene matice in sporočil, da se je komisija zavzela, da se v okviru Republike Slovenije zagotovijo predvidena sredstva v ta namen.
Ravnatelj šole Glasbene matice prof. Grgič pa je glede na ugotovitve prejšnje seje, da je zaradi pomanjkanja sredstev pod vprašajem izvedba zadnjih dveh abonmajskih koncertov, sporočil, da bo najavljeni koncert komornega zbora Cappella civica, tudi po zaslugi uvidevnosti zbora samega, redno po predvidenem programu, pod vprašajem pa še vedno ostaja koncert Slovenske filharmonije, ki bo pač moral odpasti, če ne bodo zanj pravočasno zajamčena finančna sredstva, (jk)
zaposlovanje (Sezione circoscrizionale per Limpiego-Sci) poslala razna p°d'
ietia'	.
V	konkretnem so uradniki pri 3C1 zbrali ponudb za 84 delovnih mest: od teh jih je 45 v podjetjih, ki sodijo v okvir združenja Assindustria, 34 v obratih združenja Api in eno v podjetju, ki ni vključeno v nikakršno združenje; Od članov združenja Assindustria j ib je ponudbe poslalo pet (za skupno 34 delovnih mest), 13 podjetij je včlanjenih v Api (ponudili so 34 delovnih mest), eno podjetje (1 delovno mesto) pa ni včlanjeno nikamor.
V	zvezi s temi ponudbami je 51 d®'
lavcev od 222 intervjuvanih izjavilo, da bi bili pripravljeni oditi na ose^?j razgovore v zanteresirana podjetja. O teh je 30 moških in 21 žensk glede n® njihovo prejšnje delovno mesto jih Je bilo 36 (15 moških in 21 žensk) zaposlenih pri Iretu, 15 pa pri Monteshell, Sedem uslužbenk Stocka pa je spre]®' lo ponudbo’ podjetja glede novelacij®; tako da je skupno število delavcev, k1 so pripravljeni sprejeti ponujene mo2 nosti, naraslo na 58.	. ..
Ker sodi »Projekt Odisej Trst« v širs statistični pregled o deželni delovi^ sili, ki je v dopolnilni blagajni, so njegovem okviru izdelali tudi podatk glede najbolj zaželenih profesionalni profilov oziroma o tistih kvalifik®®1 jah, ki jih ni na tržaškem tržišču. Tak je bil npr. precejšen odziv na ponud ^ delovnih mest za splošne delavce i elektromehanike, medtem ko ni bi prijav za mizarje.
Vsi navedeni podatki, ki se v k° . kretnem nanašajo na »Projekt Odis Trst«, sodijo v okvir širše zastavljen analize, za katero sta se dogovori Deželna agencija za delo in pod|elv Orga Nord FST. Raziskavo so zastav^, z namenom, da preučijo, v kakšni m in pod kakšnimi pogoji so delavci, so bili poslani v dopolnilno bla9aJ ' pripravljeni sprejeti novo zaposli
Ob raziskavi, ki poteka na ^e^eza. ravni, pa so v pokrajinskih °^v^ngrcii-
_ urah
za delo, nositelji pa so posamičn-^jj,
čeli izvajati »Projekt Odisej« nator celotne pobude je Deželni za delo, nositelji pa so posamični V krajinski uradi. Kot smo že Poudanje je glavni namen pobude usklajeva ^ ponudbe in povpraševanja v s^la ^ določili zakona št. 56 iz leta 1987, nanaša na organizacijo delovn ^ trga. Po eni strani naj bi pristojru^ v gani iz razgovorov z delavci, ki g dopolnilni blagajni, razbrali, ka bna
so njihove zahteve in želje.
identir3'
pozornost pa je namenjena eviu- ,^a. nju profesionalnih profilov in Pa SiaVe cij, v katerih so prišle do izraza t®sn0. socio-zdravstvenega značaja. Na vi zbranih podatkov bi PosaineZ »reZ' delavcu skušali ponuditi čim u nejše delovno mesto.	diet]8.
Druga plat projekta zadeva P® ki lahko na ustreznih formularjih^^ sejo ponudbe za zaposlitev dela ^ ki so v dopolniln blagajni. Prite nUdi ko računajo na ugodnosti, ki P ib Deželna agencija za delo: podj® Ljni, zaposli delavca v dopolnilni m 9 jo lahko računa na podporo od ^e. 900 tisoč lir mesečno za vsakeg lavca.	^
Predavanje v Peterlinovi dvorani
Dr. Stres v DSI o veri in ekologiji
V Društvu slovenskih izobražencev je v ponedeljek predaval dr. Anton Stres, ki je govoril o krščanstvu in ekologiji. Ta svoj referat z naslovom "Napredek ali ohranitev stvarstva" je avtor predstavil tudi na nedavnem teološkem predavanju v Ljubljani.
Dr. Stres je predvsem poudaril, da je v sodobni kulturi napredek postal že mit. Tudi vero imajo nekateri za nazadnjaško samo zato, ker je stara. Religija pa nikakor ne zavrača napredka kot takega, je opozoril predavatelj. Nasprotuje mu le, če postane sam sebi namen. Sploh pa dandanes ne doživljamo napredka v pravem smislu besede. Kar zadeva moralno plat bi prej lahko trdili, da nazadujemo. Človek postaja namreč vse manj odgovoren do soljudi in narave. Stanje v svetu je naravnost alarmantno, je nadaljeval dr. Stres. Dovolj je, če povemo, da porabi svet vsako minuto 1,8 milijona dolarjev za oboroževanje, da umre vsako uro 1500 otrok zaradi lakote, da vsak dan izgine ena živalska ali rastlinska vrsta, da je bilo v zadnjem desetletju več ljudi žrtev nasilja kot prej v celem stoletju in da se ozračje na zemlji nevarno segreva...
Iz vsega tega sledi, je zaključil Anton Stres svoje predavanje v DSI, da bomo morali nujno izbrati drugačne temeljne vrednote naše civilizacije. Kristjani, ki predstavljajo pomemben del skupnosti, so odgovorni za prihodnost sveta, velik pomen pa je predavatelj pripisal tudi sredstvom javnega obveščanja.
»Začasno« zaprtje kina Radio uvod v razmišljanje o stanju mestnih kinodvoran
Trst je posebnost tudi na filmskem področju
Najbrž je marsikdo že opazil, da je iz stolpca, v katerem navajamo programe tržaških kinodvoran, izginilo še eno ime. Tokrat smo ostali brez kina Radio (na sliki D. Križmančiča), ki so ga pred nedavnim zaprli zaradi nujnih popravil. Da bo zadoščeno kroniki, naj povemo, da so ga zaprli potem ko je zapadel še zadnji rok za obnovo dvorane po predpisih novega zakona o protipožarni varnosti. Kljub temu pa smo - čeprav začasno - v Trstu izgubili še eno kinodvorano.
Nekaj se je torej ponovno spremenilo v ravnovesju mestne kinematografske ponudbe, vendar kaj? In kakšno je pravzaprav zdravstveno stanje te veje mestnega kulturnega sveta?
Trst je tudi na področju filmske ponudbe sila neobičajno mesto. Mestu se namreč še danes pozna, da je bil v prvih povojnih letih pod okriljem zavezniških sil, saj je bilo še v petdesetih letih v samem mestu kakih 50 kinodvoran, kar je bilo tudi za tiste čase ogromno. Poleg tega je bila filmska ponudba izredno raznolika, to pa je med drugim bistveno pripomoglo k rojstvu prave »tržaške šola« filmskih kritikov, od Kezichev in Cosulichev do Tina Ranierija in Franca Giraldija. Menda res ni kaka posebna skrivnost dejstvo, da so na tržaškem trgu krožili filmi, ki jih niso gledali drugod po Italiji.
V šestdesetih letih je gospodarski boom bistveno okrnil zanimanje za filmske predstave, saj so ljudje odkrivali avtomobil in televizijo, za kinodvorane pa ni bilo več toliko posluha. Čeprav je treba priznati, da je bila filmska predstava še vedno najbolj dostopna vrsta zabave. Vzemimo na primer kino Venezia, ki je bil v palači Costanzi, kjer so bile gledalcem na voljo vstopnice za prvi, drugi in tretji red sedežev, najbolj poceni pa so bile lesene pručke tik pod ekranom. V sedemdesetih letih je tudi tržaške dvorane močno prizadela novost zasebnih televizijskih mrež, vendar je kina zdesetkal šele primer turinskega Statuta. Požar, ki je leta 1983 terjal toliko žrtev, je prisilil italijanske zakonodajalce, da so postavili stroga
ndar ’e
petem ali šestem mestu (število pač niha, J®
Trst običajno takoj za cjenuvuj, ».ai ^— , se v“-filmov. To pomeni, da je Trst še vedno na vglilc Ijivo mesto, ki nudi gledalcem sorazmern set>ii število filmskih predstav, dvorane pa so se2j.avit® l v zadnjih letih bistveno na boljšem, saj so ,V^struktl) poskrbeli za popravila, za obnovo tehnični in največkrat tudi za novo ozvočenje. _ . ido0?a Kdo pa so osebe, ki imajo v rokah tI^akaZujei °0. vorane? Teh je sorazmerno malo, kar d0 0je 'P® vlada v mestu posebna »lobby«, ki jo P° sVOjo
za Genovo), kar zadeva * vab-
V LQ.vJ.Cl V lil v! o L Q vJoC U1 i vi 1 w kJ V/ y '' f a j l
seblja gospod Maggiola. Slednji je pričel
,kanat0 Pa d®®1

protipožarna določila. Manjše dvorane niso imele možnosti, da bi zadostile zahtevam novega zakona, večje pa so izkoristile ministrske in deželne finančne olajšave. Šele takrat je prišlo do pravega preobrata, saj so izumrla vaška kina (v Furlaniji so zaprli čisto vse male dvorane) mestne dvorane pa so izkoristile priložnost za celovit »lifting«.
Toliko v uvod k tržaški enkratnosti. Ker moramo namreč pri tem upoštevati dejstvo, da je še danes Trst prava posebnost v italijanski stvarnosti. Glede na število prebivalcev imamo v Trstu dvakrat toliko kinodvoran, kot drugod po deželi, pa tudi v drugih italijanskih mestih. Po številu prodanih vstopnic je Trst trideseto mesto na vsedržavni lestvici, je pa na
riero« v šentjakobskem kinu Marconi, na preselil v mestno središče, to je v Fil°d jvfl kjer je z velikim uspehom odprl prvo me no z rdečo žarnico ob vhodu.	.
„ isassTOrssffijr&i!« s*
sredi sedemdesetih let), ampak v »mcmt j^k0®. rotičnih sekvenc, s katerimi je daljšal sld -uj-at tične filme. Zaradi tega se je moral neKaj ^ vSa^_ varjati pred sodniki, Filodrammatico pa 1 n8t?r n8 deležen vsedržavne reklame. Maggi01 J pCl . kupil stavbo bivšega Ente cinematogr Naprti-Drevoredu 20. septembra in tam odprl pjiodra^gjv le, danes s štirimi dvoranami, ob zaprt), .ce v matica pa je z rdečo brlivko vabil gl ustnik K To pa še ni vse, saj je Maggiola tudi	o.
MlTu°se moramo priključiti novi verigi- g^pas®^ vica Mignona je namreč last g0SP . za tr®n en<) skrbi za letni kino v ljudskem v“ ika to je0isi®r zaprto dvorano Radio. Skupnega la, rani E^^Lpd8 družbo iz Padove, imata tudi ob® začasno« zJ,ic8 ter dvorana Penice, ki je prav tak kot pol® u, že štiri leta. V treh si torej lastijo v	Ab vj-
tržaških kinodvoran. Kaj pa os _ enega uJjeiH8f Capitol, Alcione in Lumiere n113!0, IEj prava izj igt, telja, kino Grattacielo je v tem sklopu P.rideSet saj ima istega upravitelja ze d ? bern - ni-drugih dvoran pa - v dobrem m v slan
Podpis preliminarne pogodbe
Založnik Monti prodal Piccolo za 50 milijard
Založnik Attilio Monti je včeraj dopoldne uradno potrdil prodajo Piccola skupini furlanskih in tržaških podjetnikov, ki bo prevzela časopis pred koncem marca. Preliminarna pogodba je že podpisana, kot je v skladu z delovno pogodbo vče-raj založniksporočil sindikalnim zastopnikom novinarjev in tiskarjev. Družbo, ki bo prevzela časopis, vodi furlanski podjetnik tržaškega porekla Carlo Emanuele Melzi, ki že nadzoruje lastništvo videmskega dnevnika Messaggero Venelo. Za nakup Piccola (formalno bodo kupili delničarsko družbo OTE, ki neposredno izdaja časopis) bodo Melzi in partnerji potrosili približno 50 milijard lir.
Nekatere vsedržavne tiskovne agencije so včeraj znova objavile vest, da je med glavnimi kandidati za novega direktorja Piccola dopisnik RAI v Moskvi Mitja Volčič. To vest je v nekem intervjuju potrdil sam Melzi, ki je rekel, da je novo lastništvo že ponudilo Volčiču mesto glavnega urednika novega časopisa, odgovor pa naj bi dobilo v prihodnjih dneh.
Grupa Monti je predsinoč-njim (neprepričljivo) demantirala prodajo tržaškega dnevnika, včeraj pa jo je uradno potrdila. Govori se, da je glede tega prišlo do ostrega spora med priletnim Attiliom Monti-jem in vnukom Andreo Riffe-rerjem, voditeljem založniške dejavnosti grupe, ki naj bi do *adnjega odločno nasprotoval Prodaji Piccola.
Urbanistična komisija SKGZ izrazila dokaj kritično stališče
Deželna konferenca o teritoriju povsem prezira narodnostno raznolikost FJK
Urbanistična komisija Slovenske kulturno-gospodarske zveze je sinoči priredila notranji posvet, da bi zavzela stališče do deželne konference o teritoriju, ki bo v petek in soboto, 22. in 23. februarja, v Trstu. Na posvetu so ugotovili, da deželna konferenca že v svoji zasnovi nikakor ne upošteva ene izmed temeljnih posebnosti teritorija Furlanije-Julijske krajine, in sicer te, da na njem živijo različne narodnostne skupnosti, med katerimi slovenska.
Povrh bo na konferenci odmerjen izredno tesen prostor za razpravo, tako da bi bilo težko tehtno predstaviti katerokoli kritično ali alternativno stališče. Zaradi vsega tega po mnenju udeležencev sinočnjega posveta deželna konferenca o teritoriju lahko predstavlja le uvod v širšo javno razpravo. Urbanistična komisija SKGZ bo v skladu s tem na konferenci prestavila le krajši protestni dokument, v katerem pa bo napovedala obsežnejši prikaz zahtev in potreb slovenske narodnostne skupnosti na področju prostorskega načrtovanja in upravljanja.
Včerajšnji posvet je potekal na tržaškem sedežu SKGZ. Uvedel ga je predsednik urbanistične komisije SKGZ arhitekt Jože Cej. Dejal je, da bi na takšni konferenci o teritoriju, kakršno zdaj sklicuje deželna uprava, morale priti do izraza vse značilnosti deželnega teritorija, kakor tudi vsi dejavniki, ki nanj vplivajo ali imajo z njim opravka.
V resnici pa je že iz objavljenega programa mogoče razbrati, da bo konferenca bore malo upoštevala posebnosti Furlanije-Julijske krajine, med temi tudi in predvsem prisotnost različnih etničnih skupnosti v njej. Poleg tega je po mnenju arh. Geja konferenca preveč »verticistič-
no« zasnovana, saj bodo na njej imeli besedo v glavnem deželni odborniki in visoki funkcionarji.
Te uvodne ugotovitve so podkrepili in še izostrili vsi, ki so se oglasili k razpravi, pa čeprav z različnimi poudarki. Ravnatelj Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Vojko Kocijančič je ugotovil, da nova deželna urbanistična zakonodaja, tako tista, ki je že bila sprejeta, kot ona, katero bi morali odobriti po deželni konferenci, lahko predstavlja izredno hud udarec slovenski narodnostni skupnosti, saj omejuje pristojnosti občin in gorskih skupnosti, prek katerih smo Slovenci doslej vsaj do neke mere lahko odločali o svojem teritoriju. Poleg tega pa nalaga tudi nove birokratske in drugačne obremenitve zlasti drobnemu gospodarstvu, v katerem smo najbolj prisotni.
Podobno stališče je izrazil tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec, ki je med drugim poudaril, da skorajšnja deželna konferenca o teritoriju nikakor ni tista konferenca o tržaškem teritoriju, za prireditev katere se je deželna uprava prvič pisno obvezala leta 1982 ob odobritvi načrtov za hitre cestne povezave na Tržaškem, zadnjič pa lani ob odobritvi lokacije sinhrotrona pri Bazovici. Konferenco o tržaškem teritoriju smo Slovenci zahtevali, da bi prek nje uveljavili pravico naše narodne skupnosti tako na Tržaškem kot na Goriškem in Videmskem, da odloča o lastnem teritoriju, je dejal Bukavec, zdaj pa smo pred deželno konferenco, ki vse to preprosto prezira. Če bodo šle stvari tako naprej, je pristavil tajnik KZ, nam ne bo preostalo drugega kot odpor.
Ostro kritičen je bil tudi predsednik Slovenskega deželnega zavoda za poklicno izobraževanje Lucijan
Volk, po katerem bo deželna konferenca, tako kot je zasnovana, vsebinsko jalova in prav zato tudi posebno nevarna, saj bo nudila videz, da bo nova centralistična deželna urbanistična zakonodaja sprejeta z blagoslovom vsestranskega demokratičnega ppsvetovanja.
Arhitekt Mitja Race se je s tem strinjal, opozoril pa je predvsem na potrebo, da bi predstavili široko prediskutiran in strokovno izdelan predlog, kako upravljati teritorij na način, da bi prišle do veljave zakonite pravice manjšinske narodnosne skupnosti.
Kot je na koncu povzel predsednik urbanistične komisije Cej, so se razpravljale! strinjali s predlogom, da naj bi deželnim upraviteljem čim prej predložili dokument z izčrpnim prikazom zahtev in potreb slovenskega prebivalstva na področju prostorskega načrtovanja in upravljanja. To se zaradi že uvodoma omenjenih razlogov ne bo moglo zgoditi na sami konferenci. Kot sta predlagala zlasti Pavel Petričič in Mirjam Koršič pa bo urbanistična komisija SKGZ ob sami konferenci objavila krajši dokument, v katerem bo v strnjeni obliki obrazložila svoja kritična stališča do nje. (mb)
Toresella ostane
Po zasedanju skupščine in upravnega odbora Združenja indus-trijcev se je predsednik Piero Toresella, ki je pred dnevi najavil odstop, odločil, da ostane na čelu Združenja. Toresella je tudi potrdil svojo kandidaturo za prihodnjo mandatno dobo.
V Repniču bodo na ogled obrtno-umetniška dela
•e? ran sl°venske kulture bodo na zelo zanimiv način obe-konec tedna tudi'v zgoniški občini. Kulturno društvo a zvezda in športni krožek Kras sta namreč pripravila 2staVo ohrtno-nmetniških del domačih oblikovalcev z na-
slo-
'^om Kras-včeraj, danes, jutri...
^ v galeriji kraške hiše v Repniču si bomo v petek, soboto ^edeljo ter naslednji konec tedna lahko ogledali umet-tih ■ stvaritve, ki so jih upodobili lesni kreator Mirko Guš-j lz Repna, umetniški študijo Sol et luna iz Trsta v sestavi 1^5 0 Kralj, Elvio Sabadin in Barbara Michelazzi (izdelki iz se kamna in kovin) ter Milan Pernarčič iz Nabrežine, ki O^kvarja z oblikovanjem kamnitih predmetov v miniaturi. Pdt°ritev razstave bo v petek ob 20. uri in bo prav gotovo nila pozornost ljubiteljev obrtniške umetnosti kot 9a pristnih izrazov ljudske kulture, (bs)
Seja vzhodnokraškega sveta
^jonski svet za Vzhodni Kras se bo sestal jutri zvečer rwv°jem sedežu na Proseški ulici na Opčinah. Na dnev-rec^u 50 med drugim sporočila predsednika, mnenje o koJ®ciji na Opčinah ter vprašanje pokopov na novem polo n k^u na osnovi pisma, ki ga je rajonskemu svetu posla-fuštvo za zaščito Opčin.
Kdaj bodo počistili pomazane spomenike?
Pokrajinski tajnik PSI Alessandro Perelli je skupaj s predsednikoma obeh kraških rajonov, Michelejem Turittom za Vzhodni Kras in Renatom Busettijem za Zahodni, v prejšnjih dneh obiskal občinskega odbornika Edoarda D Amo-reja, ki odgovarja tudi za službo za čiščenje spomenikov in javnih poslopij, da bi ga opozorili na problem mazanja spomenikom na Krasu. Kot smo pred časom obširno poročali, so "neznani" mazači s široko zasnovano nočno akcijo oskrunili številne spomenike in partizanska obeležja od Bazovice do Proseka in Križa, pristojna občinska služba pa še vedno ni poskrbela, da bi jih očistila, čeprav sta od takrat potekla že več kot dva tedna.
Perelli je v pogovoru z odbornikom podčrtal, kot beremo v tiskovnem poročilu tržaške federacije PSI, da očitno izzivalni napisi fašističnega kova žalijo čustva krajevnega prebivalstva, D Amore pa je zagotovil, da bo občinska uprava poskrbela za čiščenje pomazanih obeležij. Po DAmoreje-vih zagotovilih bo Občina zahtevala tudi od pristojnih oblasti, naj povečajo nadzorstvo, da bi preprečili ponavljanje teh huliganskih akcij in zagotovili pravici odgovorne.
Socialistični predstavniki so tudi opozorili odbornika (ki prav tako pripada PSI) na številne druge napise in gesla, na primer protižidovske vsebine, ki so se v zadnjem času pojavili po mestnih zidovih in ki bi jih morala občinska uprava čim prej odstraniti.
^rozzoli zagovarja carinske olajšave Sede uvoza kave

St) inska uprava namerava poseči rjjianski vladi, da bi zaščitila inte-'‘»Vf, l!?aškega pristanišča in uvoznikov la ohk*10 je na zadnji seji pokrajinske-^ 0ra izjavil predsednik Crozzoli in
la p, nanašal na pobudo genovske-3a Umentarca, ki je pozval finančne-% oWtra Formico, naj odpravi carin-^ieio t ave uvoznikov kave, ki se poslu-Aotn ttzaškega pristanišča. Doslej uvozih (, narnreč ni bilo treba takoj plačati %e ^inskih obveznosti ob prevzemu
i^išče d3 le zavzel tako odločno i” tUHPa ie Crozzoli na seji odborni-t n 1 P°ro^al o prvih pobudah, ki jih pVZe* s tem v zvez*- Predsednik .Aaterj, okrajine je že poslal telegrame, ,'%Vpn Za9ovarja nujo, da se carinske vlne odpravijo, predsedniku itali-a vi4d 3(ie Andreottiju, podpredsedni-•tlom .artelliju, ministru za trgovin-arico Vizziniju in tudi finančne-v. j Formici. V telegramih med Hi m?, l-rtuie' da izhajajo ugodnosti, ti*Sr a tržaško pristanišče, iz določil C>tn ae9.a Prava, prinašajo pa koris-tiiH^oli i » Julijanskemu gospodarstvu. V Še Povedal, da je poslal dopis C0*slLVornim za krajevne ustanove, tio 11 Jarii ZcJuženjem in sindikalnim ^ se	na pokrajinski ravni. V
s kat°ZZoli zavzema za enoten na-3a ^ s SJnm lahko preprečili pre-Mv*1 Za t/1)1	pristanišč donosne-
t>tJ?- MeH ^ z9°dovinskega trgovanja s uJNin ; ru9im bi se s tem okoristila Cro^slovanska pristanišča, je
Ponesrečence so sprejeli v katinarsko bolnišnico
Dve trčenji pred deveto
Dvajsetletni tiskar Gianfranco Giraldi se bo moral kar dva meseca zdraviti zaradi posledic prometne nesreče, v kateri je bil vpleten včeraj zjutraj v mestnem središču. V tiskarja, ki stanuje na Furlanski cesti 69, je s svojim fiatom 500 privozila prav tako dvajsetletna Rebecca Biondi. Dekle stanuje na Ul. Piccardi 45, do prometne nesreče pa je prišlo malo pred deveto uri zjutraj na križiču med ulicama Matteotti in Donadoni.
Izvide so opravili mestni redarji, Giraldija, ki je obležal na cesti, pa so prepeljali v katinarsko bolnišnico z rešilcem Rdečega križa. Zdravniki so ugotovili, da gre za precej hud zlom in so zato zahtevali, naj Giraldi ostane v ortopedskem oddelku vsaj mesec dni, ostalih 30 dni pa se bo smel zdraviti doma.
Malo potem ko so na katinarsko bolnišnico pripeljali ranjenega tiskarja, so morali zdravniki pomagati tudi 31-letni Karin Weber, ki je bila ob 8.30 prav tako žrtev prometne nesreče. Gospa Weber je po poklicu tajnica, stanuje pa v Brišč-kih 42/B. Na kraški pokrajinski cesti pri Banih je v njen volkswagen golf trčil kombi fiat, ki je s stranske ceste privozil na glavno. Karabinjerji openske postaje so prihiteli na kraj nesreče in poklicali rešilec, s katerim so pospremili gospo Weber v bolnišnico. V nesreči si je voznica poškodovala vratna vretenca in se bo morala zaradi tega zdraviti 30 dni.
Po četrturnem lovu po openskih ulicah aretirali tri naborne vojake, ki so v Gorici ukradli avto
Nabrežinski karabinjerji so včeraj prekrižali račune skupinici nabornih vojakov, ki so si kratili čas tako, da so kradli avtomobile. V zlikovsko avanturo so se podali v treh, 21-letni Franco Franceschini iz Ferrare ter njegova dva soletni-ka Pasguale Rispoli iz Cariati Marine pri Cosenzi in Moreno Mazzetto iz kraja Limbiate pri Milanu.
Karabinjerji so med redno patruljno vožnjo opazili tri mlade fante, ki so se tiščali v fiatu 500 z goriško evidenčno tablico in s prerezano platneno streho. Ko so fantje opazili, da jim sledijo karabinjerji, so se pognali v beg. Z avtom so privozili do openskega središča. Tam so morali iz malega fiata kar preko strehe, nato pa so skušali zbežati peš. Lov na trojico je po openskih ulicah trajal četrt ure, nato pa so jih karabinjerji aretirali zaradi kraje avtomobila. Fiat 500 so si vojaki namreč prilastili v popoldanskih urah v Gorici, zvečer pa se niso vrnili v opensko vojašnico Brunner, kjer so vsi trije služili vojaški rok, pač pa so jih pospremili v koronejske zapore.
»Keltska harfa« Alana Stivella v Gledališču Miela
Priznani bretonski harfist Alan Sti-vell, ki je bil že lani v našem mestu, bo v petek, 22. februarja, gost Gledališča Miela, kjer bo nastopil ob 21.30. Stivella bo na odru spremljal njegov zvest sodelavec in kitarist Yves Ribis, ki je že večkrat nastopil z neobičajnim in enkratnim umetnikom.
Stivell in njegova »keltska harfa« bosta tržaškemu občinstvu predstavila del že zgodovinskega repertoarja ter nekaj skladb, ki jih bo glasbenik vključil v novo LP ploščo. Do danes je glasbenik izdal že 15 albumov in v letih utrdil svoj položaj na meji med folk glasbo in rockom. Organizatorji koncerta vabijo gledalce, da pravočasno rezervirajo vstopnice.
Zapustil nas je naš dragi
Viktor Kralj
Pogreb bo jutri, 21. t. m., ob 11.45 ob vhodu na pokopališče pri Sv. Ani.
Žalostno vest sporočajo žena Leda s hčerko Irino, sestra Ljudmila s sinovi Borisom, Etkom in Igorjem in pranečaki ter svak Sergio z ženo Marino in sinom Nicolo.
Trst, 20. februarja 1991
Nenadoma nas je zapustila naša draga sestra in teta
Justina Racman
Pogreb bo danes, 20. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev na Pesek.
Žalujoči brat Anton, sestre Pepa, Ivanka in Marija ter nečak Oskar z družinami, svakinja Marija ter ostalo sorodstvo.
Gročana, 20. februarja 1991
t
Nepričakovano nas je zapustila naša draga
Marija Bernetti
Pogreb bo jutri, 21. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnice v Trstu v bazoviško cerkev.
Žalostno vest sporočajo teta Marija, stric Svetko z Mario, teta Amalija, sestrične, bratranci in drugo sorodstvo.
Bazovica, 20. februarja 1991
t
Za vedno nas je zapustil naš ljubljeni mož, oče in ded
Viktor Corbatti
Pogreb bo jutri, 21. t. m., ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v ric-manjsko cerkev.
Žalostno vest sporočajo žena Nina, hčeri Nives in Dragica, sinova Stojan in VValter, zeta Sandi in Boris, nevesti Nataša in Sabrina, vnuki Nina, Sara, Valentina, Martin, Mitja, Ravel, Aleks in Erika, sestri ter ostalo sorodstvo.
Namesto cvetja, darujte v dobrodelne namene.
Ricmanje, Trst, 20. februarja 1991
Kolegice, učenci in starši COŠ Milje izrekajo učitelju Stojanu in družini globoko sožalje ob smrti dragega očeta.
Ravnateljica, učno in neučno osebje dolinskega didaktičnega ravnateljstva sočustvujejo s kolegom Stojanom ob izgubi dragega očeta.
Ob izgubi dragega svaka in strica Viktorja Hrvatiča sočustvujejo z ženo Nino, hčerama, sinovoma in svojci
Edvin, Maksimilijan in Dorjan Komar z družinama
Ob izgubi Viktorja Hrvatiča izreka svojcem iskrene sožalje
SKD Slavec
Ob izgubi dragega očeta izrekajo iskreno sožalje VValterju Corbattiju
uprava in uslužbenci Primorskega dnevnika in Založništva tržaškega tiska
“j” Pogreb dragega
Ivana Bana
bo danes, 20. t. m., ob 12. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v proseško cerkev.
SVOJCI
Prosek, 20. februarja 1991
Ob smrti dragega očeta Ivana Bana sočustvuje z Valterjem in družino
ŠD Kontovel
Ob smrti dragega moža izreka globoko sožalje gospe Marcelli Ban
osebje srednje šole F. Levstik
Ob izgubi dragega očeta Ivana Bana izrekajo Valterju Banu ter družini občuteno sožalje
direkcija ter kolektiv Tržaške kreditne banke
Dijaki 3. razreda oddelka RTV poklicnega zavoda J. Stefan izrekajo sošolcu Andreju in družini iskreno sožalje ob izgubi dragega očeta.
Ob izgubi ljubljenega očeta Ivana izreka najgloblje sožalje Andreju in Valterju ter družini
mladinski krožek Prosek-Kontovel
Ob izgubi dragega očeta Ivana izrekajo iskreno sožalje Valterju in družini
Aleksander, Andrej, Claudio, Ful-vio, David, Stefano in Vasilij
Ob izgubi dragega Ivana izrekajo iskreno sožalje družini
Giordano, Pina, Vasilij in Sandy
Ciril-Metodovi šolarji pred sedemdesetimi leti
Naš zvesti bralec Just Ferluga nam je posredoval skupinsko sliko 3. deškega razreda Ciril-Metodove šole pri Sv. Ivanu v šolskem letu 1919/1920. Čeprav je poteklo celih 70 let, upamo, da se bo v njej še kdo od naših starejših bralcev prepoznal. Z učenci je na sliki tudi učitelj Grmek.
Prešernovo proslavo so v preteklih dneh imeli tudi v Bazovici na pobudo Slomškovega doma. V polni župnijski dvorani so v kulturnem sporedu nastopili otroci osnovne šole Primož Trubar, otroški zbor Slomšek, ki ga vodi Bojana Kralj, in dekliški zbor Vesela pomlad pod vodstvom Franca Pohajača (na sliki Davorina Križmančiča), slavnostni govornik pa je bil Saša Martelanc.
Datumi izpitov za vstop v stalež
Sindikat slovenske šole obvešča profesorje, ki se udeležujejo rednega natečaja za vstop v stalež na nižjih srednjih šolah v tržaški pokrajini, da so sedeži in točni datumi pisnih izpitov naslednji: umetnostna vzgoja: 12. 3. na umet. zavodu Nordio, Ul. Calvola 1 v Trstu;
telesna vzgoja: 14. 3. na znan. liceju Prešeren;
glasbena vzgoja: 19. 3. na učiteljišču Slomšek;
tehnična vzgoja: 13. 3. na znan. liceju Prešeren;
italijanščina: 7. 3. na znan. liceju Prešeren;
angleščina: 15. 3. na znan. liceju Prešeren;
nemščina: 21. 3. na znan. liceju Prešeren;
matematika in prirodopis: 21. 3.
na znan. liceju Prešeren; slovenščina, zgodovina in zemljepis: 5. 3. na znan. liceju Prešeren.
Vsi izpiti se bodo začeli ob 8. uri.
izleti
Zveza upokojencev CGIL iz Nabrežine organizira v nedeljo, 3. marca, izlet v Cordovado Morsano (PN). Za informacije telefonirati na št. 200036 ob uradnih urah.
SK Brdina organizira v nedeljo, 3. marca, ob priliki zimskih športnih iger avtobusni izlet v Ravascletto. Odhod avtobusa z Opčin ob 6. uri, s Proseka ob 6.10, s Križa ob 6.15, iz Nabrežine ob 6.20 in s Sesljana ob 6.25. Vpisovanje za izlet in tekmo na sedežu kluba v ponedeljek in sredo od 19. do 20. ure. Za informacije tel. na št. 212859, 299573 in 226271.
Ob rojstvu drugorojenca
JAŠE
iskreno čestita Darmi in Hugotu
zgoniška sekcija demokratične stranke levice
Mali Andreji se je pridružil
JAŠA
Darmi in Hugotu čestita
ŠK Kras
kino
ARISTON - 16.00 - 22.00 Appunti dl vi-aggio su moda e cittž, r. W. Wenders.
EKCELSIOR - 17.00, 22.15 Mamma, ho perso 1'aereo, r. Chris Columbus, i. Macaulay Culkin, Joe Pešci.
EKCELSIOR AZZURRA - 16.30, 22.00 Medlterraneo, r. Gabriele Salvatores, i. Diego Abatantuono.
NAZIONALE I - 15.00, 22.15 Highlander II - 11 ritorno, i. Sean Connery, Chris-topher Lambert.
NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Air America, i. Mel Gibson.
NAZIONALE III - 16.15, 22.15 Flavla, la bestia nera, porn., □ □
NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Uno sco-nosciuto alla porta, r. Michael Kea-ton, Melanie Griffith.
GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Niklta, i. A. Parillaud, J. Hugues Anglade.
MIGNON - 16.00, 22.15 Ghost - Fantas-ma.
EDEN - 15.30, 22.00 Le porno gustose,
porn., □□
CAPITOL - 16.00, 22.00 Presunto inno-cente, i. Harrison Ford.
LUMIERE - 16.30, 22.00 Stalker.
ALCIONE - 17.00, 22.00 II tč nel deserte, r. B. Bertolucci, i. John Malkovich, Debra Winger. * 18
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -
18.	letom □ □
Avtonomna ustanova občinsko gledališče "Giuseppe Verdi**
TRST
Avtonomna ustanova občinsko gledališče "G. Verdi" v Trstu razpisuje javni natečaj z izpiti za sledeča prosta mesta v orkestru ustanove:
Prvi violist z obvezo "tutti" — eno mesto
Prvi flavtist z obvezo "tutti" — eno mesto
Angleški rog z obvezo oboe izvzemši prvega — eno mesto
Prvi klarinetist z obvezo "tutti" — eno mesto
Prvi trombon z obvezo "tutti" — dve mesti
Prošnje morajo dospeti v roku tridesetih dni od dneva objave v urad ustanove "Servizio afiari generali" — Riva Tre Novembre 1 — 34121 Trst.
Slovensko stalno gledališče gostuje
do sobote, 23. t. m., v Celju s predstavo TETOVIRANA ROŽA.
GLEDALIŠČE ROSSETTI
Nocoj ob 20.30 bo M. Chiocchio predstavil delo A. Čehova GALEB z Gasto-nom Moschinom, Marzio Ubaldi in Ema-nuelo Moschin. Režija M. Missiroli. V abonmaju odrezek št. 7. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti.
LA CONTRADA
Gledališče Cristallo
V	soboto, 16. marca, ob 20.30 bo gledališka skupina Maria Chiocchia predstavila delo L. Pirandella MA NON E UNA COSA SERIA. Režija Alvaro Pic-cardi. V glavni vlogi Ugo Pagliai in Paola Gassman.
Gledališče'Ul. Ananian
V	petek, 22. t. m., ob 20.30 bo na sporedu delo Osvalda Mariutta FANTASMI, AMORE E VALERIANA.
koncerti
Societa dei concerti -
Tržaško koncertno društvo
V	ponedeljek, 25. t. m., ob 20.30 bodo v gledališču Rossetti nastopili ZAGREBŠKI SOLISTI - C. Morena in B. Giurana.
Glasbena matica
Jutri, 21. t. m., ob 20.30 bo v Kulturnem domu v Trstu koncert ženske komorne skupine Cappelle Civice. Dirigent Marco Sofianopulo; solista: Peter Filipčič (violončelo) in Cristina Lavini (klavir).
VERDI
V	mali dvorani gledališča Verdi se bodo spet pričeli NEDELJSKI KONCERTI. V nedeljo ob 11. uri se bo predstavil komorni orkester gledališča Verdi. Dirigent Igor Terčon. Na sporedu Mozartove skladbe.
Gledališče MIELA
V	petek, 22. t. m., ob 21.30 koncert ALANA STIVELLA (keltska harfa - kitara).
Tor Cucherna Musič Club
V	petek, 22. t. m., ob 22. uri bo nastopila skupina Bocchi & Friends.
včeraj - danes
Danes, SREDA, 20. februarja 1991
URH
Sonce vzide ob 7.00 in zatone ob 17.38 - Dolžina dneva 10.38 - Luna vzide ob 9.05 in zatone ob 24.00.
Jutri, ČETRTEK, 21. februarja 1991
IRENA
PLIMOVANJE DANES: ob 0.17 najvišja - 43 cm, ob 07.07 najnižja - 29 cm, ob 12.50 najvišja - 07 cm, ob 18.05 najnižja -19 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 7 stopinj, zračni tlak 1019,7 mb, stanoviten, brezvetrje, vlaga 64-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje mirno, temperatura morja 6,5 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Francesca De Nardi, Jennifer Mori, Hermes Ferialdi, Francesca Bin, Raffaella Costantini, Luca Kobal, Massimiliano Borovina, Daniele Palci, Christian Brzan, Samantha Curro.
UMRLI SO: 92-letna Maria Cobalti, 76-letni Emilio Benko, 82-letni Antonio Sfiligoi, 87-letna Alba Foglia, 72-letni Giuseppe Cergolj, 59-letni Mario Grassi, 83-letna Alberta Pauletich, 83-letna Ester Vidali, 72-letni Vittorio Corbatti, 61-letni Giovanni Latin, 86-letni Massimo Vil-lach, 53-letna Nerea Predonzani, 90-letna Maria Skropeta, 85-letna Caterina Sarto-ri, 66-letna Maria Bernetti.
SLUŽBA LEKARN
Od ponedeljka, 18., do sobote, 23. februarja 1991
Običajen urnik lekarn:
8.30 - 13.00, 16.00 - 19.30
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Lungo-mare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Ul. Roma 15, Ul. T. Vecellio 24, Ul. S. Giusto 1, Lungomare Venezia 3 (Milje).
NABREŽINA (tel. 200466) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. S. Giusto 1.
INFORMACIJE SIP 192.
SLUŽBA KZE
ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Ob rojstvu prvorojenke VERONIKE želimo srečnima staršema Darji in Marinu vse najboljše, mali Veroniki pa obilo zdravja in sreče v življenju družine Berce - Carli.
Darji in Marinu se je pridružila prvorojenka VERONIKA. Srečnima staršema čestitata, mali Veroniki pa želita veliko srečnih dni družini Kuret in Vannella.
Danes naš EDVIN s Kontovela svoj 5. rojstni dan slavi, zato mu iz vsega srca voščimo vse najboljše vsi, posebno pa nona Albina, ki mu pošilja zvrhan koš poljubčkov.
^■111 TRST Koncertna sezona 90/91
Jutri, 21. 2., ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ŽENSKA KOMORNA SKUPINA CAPPELLE CIVICE
PETER FILIPČIČ, violončelo CRISTINA LAVINI, klavir Dirigent MARCO SOFIANOPULO
Predprodaja vstopnic Utat (Pasaža Protti)
gledališča		\ GLASBENA		razne prireditve
razstave
V	galeriji Cartesius bo od 23. t. m. do 10. marca na ogled retrospektivna razstava GIANNIJA BRUMATIJA.
V	Studiu Bassanese - Trg Giotti 8/1 -je odprta razstava ilustracij EMANUE-LEJA LUZZATTIJA z naslovom OD VOLTAIRA DO MOZARTA. Razstava je odprta ob delavnikih od 17. do 20. ure.
Na Gradu sv. Justa - Bastione fiorito -je še jutri na ogled razstava z naslovom DIEGO DE HENRIOUEZ - Fotografije za muzej. Razstavo so organizirali Dežela F-JK, Pokrajina Trst, Občina Trst in Vojaški zgodovinski muzej. Urnik: od 10. do 15. ure.
V	Občinski razstavni dvorani na
Trgu Unita je na ogled razstava olj, tušev in temper slikarja CLAUDIA COS-SUJA.
V	gledališču Mlela na Trgu Duca de-gli Abruzzi je na ogled fotografska razstava PAOLA RAPALLINA.
V	galeriji Tribbio je na ogled razstava slikarja Tobie Ravaja. Razstava bo odprta do 22. t. m.
KD Rdeča zvezda in ŠK Kras vabita na ogled razstave obrtno umetniških izdelkov M. Guština, M. Pernarčiča in Studia Sol et Luna v občinski stavbi v Rep-niču. Otvoritev razstave bo 22. t. m. ob
20.	uri. Urnik: 23. t. m. od 16. do 19. ure; 24. t. m. od 15. do 18. ure; 1. 3. od 17. do
19.	ure, 2. 3. od 16. do 19. ure in 3. 3. od 15. do 17. ure.
razna obvestila
Občina Devin-Nabrežina razpisuje javno selekcijo za začasno namestitev fizioterapevta. Prošnje je treba predložiti na prostem papirju najkasneje do 11.30 dne 23. februarja 1991. Za morebitna pojasnila se interesenti lahko obrnejo na Urad za stike z javnostjo in prevajanje Občine Devin-Nabrežina - soba štev. 20 (tel. 200421 - int. 17).
Sklad »M. Čuka« v sodelovanju s SK Devin organizira V. ZIMSKE IGRE v nedeljo, 3. marca 1991, v Žabnicah. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo na sedežu Sklada, Proseška ul. 133, vsak dan od 8.30 do 12.30. Informacije po telefonu 212289.
Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja še dva tečaja: -bančna tehnika (30 ur) in - upravljanje podjetij (60 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 23. februarja t. 1. na sedežu Zavoda v Trstu, Ul. Ginnastica 72, tel. 577941.
Zveza slovenskih kulturnih društev
obvešča, da se bo marca odvijal plesni seminar Pomlad skozi gib, ki je nadaljevanje jesenskega roka. Seminar bo potekal od 5. do 10. marca s sledečim urnikom: od ponedeljka do sobote od 17. do
21.	ure in v nedeljo od 11. do 13. ure. Seminar je namenjen voditeljem skupin, animatorjem, vzgojiteljem itd. in bo povezoval gib, likovnost in ples. Vodi koreograf Igor Jelen iz Studia za ples - Celje. Prijave in informacije: ZSKD - tel. 767303, od ponedeljka do petka ob uradnih urah. Rok za prijave do petka, 1. marca 1991.
Pomlad skozi gib - ZSKD obvešča, da se bodo marca pričele plesne delavnice, ki nadaljujejo jesenski ciklus. Delavnice bodo potekale vsako soboto od 9. marca do vključno 25. maja (izključena velikonočna sobota), po sledečem urniku: od 16. do 17. ure - Plesna delavnica za otroke od 5. do 10. leta; od 17. do 18. ure -Sodobna plesna tehnika, Jazz balet, Ustvarjalni gib od 12. do 18. leta. Informacije in prijave do petka 1. marca 1991, na ZSKD - Ul. sv. Frančiška 20/11 - tel. 767303 - vsak dan razen sobote, ob uradnih urah.
ZSKD priredi jutri, 21. t. m., ob 19.30 v Prosvetnem domu na Opčinah informativno srečanje na temo CIVILNO SLUŽENJE IN VOJAŠKO OPOREČNIŠTVO: RAZMERE V ITALIJI IN MOŽNOSTI V OKVIRU SLOVENSKE MANJŠINE. Spregovoril bo predstavnik ARCI. Vabljeni predstavniki društev in organizacij.
dnevu slovenske kulture na otvoritev razstave fotografij MARIA MAGAJNE na temo "RICMANJE IN LOG" v petek,
22.	t. m., ob 20. uri. Sodelujejo otroci ric-manjskega vrtca, učenci 4. in 5. razreda osn. šole "Ivan Trinko-Zamejski", Dekliška pevska skupina F. Venturini ter MePZ Slavec-Slovenec.
Mešani pevski zbor Sveti Jernej 2 Opčin prireja ob Prešernovem dnevu, prazniku slovenske kulture, v Finžgarje-vem domu v nedeljo, 24. t. m., ob 17. un VEČER SLOVENSKE PESMI, ki 9a bodo oblikovali: dekliški pevski zbor VESELA POMLAD - vodi F. Pohajač, nonet "A. M. Slomšek" - pripravila Savica Malalan, DePZ ZVONČEK, Repentabor -vodi Loredana Guštin, Dekliška pevska skupina VESELA POMLAD - vodi F. Pohajač. Priložnostno misel bo podal Pes' nik Vinko Beličič. Igralska skupina Tamara Petaros" iz Finžgarjevega doma bo izvajala napol šaljiv prizor "Intervju (mladi in Prešeren) - pripravila Lučka Susič. Povezoval bo Mitja Ozbič. Vabijo- I ni!
SKD Barko vij e. Ul. Cerreto 12, prireja DAN SLOVENSKE KULTURE v nedeljo, 24. t. m., ob 17. uri. Nastopila bosta vrhunska slovenska zamejska glasbenika in recitator, slavnostni govornik Ivan Florjane.	.
KD F. Venturini v sodelovanju s COS M. Samsa priredi DAN SLOVENSKE KULTURE v soboto, 23. t. m., ob 20. uri v kulturnem centru A. Ukmar - Miro prl Domju.
V osnovni šoli P. Tomažič v Trebčah
bo v soboto, 23. t. m., ob 20. uri PROSLAVA OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Vabljeni!
prispevki
V	spomin na Viktorijo Bogateč,
Verginella in Stanka Bogatca daruj® Jolanda in Srečko 20.000 lir za ŠD Vesna, 20.000 lir za MPZ Vesna in 20.000 Ur z ŽPZ Vesna.	,
Francka Kalc daruje 10.000 lir za graditev doma Skupnosti družine Op ne. V isti namen daruje N.N. 14.000 Ur-
V	spomin na pok. staro mamo FranN
ko daruje Irma Udovič 50.000 lir za SK Barkovlje.	__
V	spomin na Emo Komar darujeta J
nja in Severino Švara 25.000 lir za SK Slavec.	. „
V	spomin na Milko Felicjan daru]®
Tanja in Severino Švara 25.000 Ur SKD Slavec.	je.
V	spomin na Edvarda Gorupa, umcja. ga v nacističnem taborišču Leonberg, ruje sin Dinči z družino 50.000 lir za drževanje spomenika NOB na Pr0STf u(j-
Namesto cvetja na grob Slavka G ^ na daruje Marica Kojanec 10.000 U Godbeno društvo Nabrežina	An.
Ob 2. obletnici smrti sina in brata gela Doljaka darujejo mama, brata L,ab. stri 100.000 lir za Godbeno društvo režina.
mali oglasi
V Mač'
km®čKi
družbl
OSMICO je odprl Slavko Švara v Trn°v ci 14.
OSMICO je odprla Sonja Strain koljah - Križpot.
PRI »BIBCU« v Križu so odprli turizem.
OSMICO odprli smo, da veselo v bo. Josip Berdon - Log pri Domju- tu.
OSMICO je odprl Lupine v PraP Toči belo vino in teran.	auad'
PRODAM avtomobil alfa romeo t'0že-rifoglio verde, 1500, letnik 86, Pre_.eje-nih 43.000 km, v dobrem stanju, fonirati 225857.	kine^'
PRODAM enoosno malo rabljene) .j0r ko prikolico 2,8m x l,5m za srednje velikosti. Tel. 200634._.,„0^
PO UGODNI CENI prodam	79,
št, /7: pa
scirocco G TI 1600, 110 KM,
edini lastnik, v izjemnem stajjU2287‘*3
gato opremo. Telefonirati na -- ,j ob jutranjih in večernih urah štev. 722261 ob delovnih urah. slcega TRI ČISTOKRVNE mladiče neu^. ovčarja prodamo. Informacije i ^ Jo čila po telefonu na št. 228315 o
20.	ure.	0 prs^'
SPOSOBNA prodajalka z večletn r let. so išče stalno zaposlitev za do Telefon 394611.	koii z8'
20-LETNO DEKLE išče katero* poslitev. Tel. 212385.	lekcij® i?
UNIVERZITETNI študent daje i® vjjjiH matematike in fizike diia^°.,ri šol. Telefonirati 229347 po H- u jei;Ci' UNIVERZITETNA študentka nu je iz angleščine. Tel. 229234.	jgi J
NOVOUSTANOVLJENO PVanSka9. nujno išče izkušenega m J«2. tehnika z višješolsko izo“ra(-)ciličU; 1 leno je znanje tujih jezikov, nančni pogoji. Tel. 214245.	, v ju
DAJEM lekcije iz angleščine. J® ^579 ranjih ali večernih urah na
menjalnica_____________________
TTTTC^AT.TTE	FIXING BANKOVCI
TUJE VALUTE	MILAN TRST
Ameriški dolar.... 1119,40	1095.—
Nemška marka......	750,22	745.—
Francoski frank...	220,48	217.—
Holandski florint ...	665,94	660. -
Belgijski frank...	36,449	35,50
Funt šterling..... 2183 — 2150 —
Irski šterling.... 1998,50	1960,—
Danska krona......	195,21	191.—
Grška drahma......	7,01	6,50
Kanadski dolar....	969.—	900.—
19. 2.1
fiking
TUJE VALUTE	MILAN
Japonski jen ......
Švicarski frank....	® /gy
Avstrijski šiling.. 1191,86
Norveška krona..... ?no 84
Švedska krona...... j4g
Portugalski eskudo •	^ 036
Španska peseta ....... oa/jOO
Avstralski dolar...	'
Jugoslov. dinar ........ 5	50
ECU................
pr»ll/p	BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
DCIKd	TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Agenciji
Od marca dalje v Bologni
pm tečaj za
Od marca do junija letos se bo v Bologni odvijal prvi italijanski tečaj za pritrkovalce in vse, ki bi se radi te stare zahtevne in naporne veščine, še zakoreninjene tudi v naših vaseh, naučili. Tečaj pa se bo zaključil s slovesnim (in seveda dovolj glasnim!) koncertom, med katerim se bodo udeleženci predstavili občinstvu. Takrat se bo oglasilo zvonjenje oziroma pri-bkovanje z vseh največjih mestnih zvonikov, koncert pa bo obenem tudi svojevrstni pozdrav poletju, saj bodo na bolonjske zvonove pritrkovali ob Poletnem solsticiju, v noči 21. junija.
Zanimivo pobudo so včeraj predstavili na tiskovni konferenci, na kateri slo spregovorila odbornik za kulturo Občine Bologna Nicola Siniši in predsednik Zveze bolonjskih pritrkovalcev Oesarino Bianchi. Še posebej gre omeniti pomembno vlogo, ki jo že od začetka stoletja odigrava omenjeno bolonjsko združenje. Organizacija je uastala leta 1912, svoj sedež pa ima v zvoniku cerkve sv. Petronija, na Glav-Uorn mestnem trgu. Danes je v združenje včlanjenih 380 pritrkovalcev, ujihova starostna doba pa gre od 17. uo 90. leta. Temu svojevrstnemu društvu gre velika zasluga, da se je v Bo-‘ogni še v sodobnih časih ohranil sta-ri običaj pritrkavanja, ki mu strokov-
Pogovor z Janšo
Gost nocojšnjega Pogovora z odvetnikom bo obrambni minister Republike Slovenije Janez Janša. Oddaja, ki jo po Radiu Opčine vodita prof. Samo Pahor >n odv. Bogdan Berdon, se bo začela ob 20.40 in trajala pozno v noč. Poslušalci, ki bi se radi s slovenskim ministrom pogovoriti ali mu zastavili kako vprašanje, se lahko vključijo v oddajo in pokličejo na telefonsko številko 040/212658.
Minister Janša bo pojasnil vrsto aktualnih problemov, ki se Pojavljajo na poti k slovenski samostojnosti.
pritrkovalce
njaki in zgodovinarji določajo rojstvo med 17. in 18. stoletjem. Druga hvalevredna zasluga tega združenja pa je, da je bolonjskim pritrkovalcem uspelo ohraniti mestne zvonove brez električnega pogona (samo 7 od skupnih 66 je uvedlo sodobnejšo tehniko, pri kateri človek nima več kaj početi).
Pobuda bolonjskega odborništva za kulturo in združenja pritrkovalcev ima predvsem namen, da ponovno oživi oziroma da novega zagona mestni pritrkovalski tradiciji, ki ji po živahnosti in zakoreninjenosti lahko vzporejamo le tovrstna običaja v Veroni in Genovi. Med glavnimi cilji pobude je tudi vabilo in upanje, da bo pritrkavanje vzljubilo čim več novih privržencev tega svojevrstnega glasbenega žanra, ki zahteva veliko nadarjenosti, spretnosti in dobrega posluha. Vsi, ki se bodo udeležili spomladanskega tečaja (lekcije bodo dvakrat tedensko po dve uri v posameznih mestnih zvonikih), bodo lahko spoznali t.i. bolonjsko tehniko in njene značilnosti, kot so uporaba štirih ali petih zvonov naenkrat, posebno nihanje zvona, ki ga poganja zvonar, »skupinski zvok«, za katerega je potrebno veliko sodelovanje med pritrkovalci in izkušenost v koordinaciji raznih gibov in ritmičnih vzorcev.
Mladi o Evropi
Tudi RAI je med 23 organizatorji natečaja Mladi srečujejo Evropo. Pobudo so včeraj predstavili v Milanu, namenjena pa je osnovnošolcem tretjega do petega razreda in dijakom nižjih srednjih šol, ki lahko do 31. marca pošljejo na rimski sedež RAI risbo ali lepljenko na temo bodoče združene Evrope.
V tej kategoriji se lahko predstavijo tudi skupine, medtem ko je drugi del natečaja namenjen posameznikom od 11. do 25. leta starosti: svoj evropski ideal pa lahko izrazijo v verzih, glasbi, prozi, risbi ali kratkem filmu.
______________Ženska in njena stvarnost___meda pahor
Ženska kultura še zavrača vojno?
»Cela stoletja smo s svojim molkom in sokrivdo opravičevale moško kulturo nasilja«. Tako piše v letaku, ki so ga pod pozivom »Zenske zahtevamo mir« sestavile članice novonastalega tržaškega Ženskega koordinacijskega odbora za mir (vanj so pristopile članice sindikatov CGIL in ACLI, gibanja Zelenih, organizacije ARCI Donna ter skupin UDI-ZŽI Mimoza, L'una e l altra, La settima onda, Koordinacijskega odbora 0/6 let, Matere in otroci za mir in UDI Caffe delle donne). Novonastali odbor, ki v letaku utemeljuje, zakaj tudi tržaške ženske zavračajo vojno kot sredstvo za urejevanje odnosov med državami, v teh dneh pripravlja kulturno prireditev-srečanje, ki naj bi bilo v enem izmed tržaških gledališč v prvi polovici marca.
stvo, da je veliko več žensk kot doslej vključenih v vojaške enote držav udeleženk.
Sicer pa pripadnice organizacij in skupin, ki odločno zavračajo vojno, ne menijo, da tokrat ženske, tudi na krajevni ravni, premalo prizadeto spremljajo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Po njihovem mnenju je večjega pomena avtonomno izoblikovanje stališč, kot pa hitra reakcija. Bistveno pa je, da ženske osvojijo zavest o »današnji majhnosti sveta« in o nuji, da miru ni mogoče graditi na vojni.
Na slikah (foto AP) levo vročekrvna zagovornica intervencije ZDA proti Iraku, desno pa mlada Izraelka, ki so jo vpoklicaliv vojsko in ki se je udeležila prvih vojaških vaj po izbruhu vojne v Zalivu.
Vendar pa je še res, da je »ženska kultura naravno vezana na mir«, medtem ko se moška kaže v in preko nasilja? Ženske držav udeleženk, med katere sodi tudi Italija, so se namreč o vojni v Zalivu ob njenem izbruhu. izrekle precej medlo, sčasoma pa se je »ženska opozicija vojni« precej utrdila. Razlogov, da so ženske širom po svetu o »govorici nasilja« spregovorile razmeroma pozno, je več. Pobudnice tržaškega ženskega odbora za mir npr. ugotavljajo, da ima precejšnjo težo politična oziroma strankarska pripadnost žensk (velikokrat so ženske podprle stališče stranke, katere članice so), istočasno pa prihaja do izraza raznolikost ženskih stališč, kar je nedvomno pomembna pridobitev. Kot, je tudi novost dej-
—-
;
lllllllll
RAI 1
^ Aktualno: Uno mattina Nanizanka: Provaci an-cora Harry
..■°0 Jutranji dnevnik
	{ RAI 2	RAI 3	1	TV Slovenija 1	|	| [4P) TV Koper
9.05
Nanizanka: Su e giu per
j. Beverly Hills ■40 Variete: Occhio al bili Sbetto
U n ^r^me in kratke vesti i Variete: Piacere Raiuno Unn dnevnik U 3n ^varkov svet
Dokumentarca: Odprta šola, 15.00 Nepoznana u, Korzika
Otroški variete: L'albero >6 no ?zzurro
17^ Mladinska oddaja: Big!
Iz parlamenta in vesti l8zc Aktualno: Italia ore 6 ICj Lj It. pokal v košarki Sn rvl Almanah in vreme 2^ Dnevnik
^ cilm: II volpone (kom., It- 1988, r. Maurizio Pon-zl. i. Enrico Montesano, 2w Paolo Villaggio)
22,S Dnevnik
Variete: Sanremo Inter-
24.00 nati0nal O.jc , nevnik in vreme
^aterpolo: Italija-Fran-
Iic (prijateljska tekma) kJezzanotte e dintorni
7.00 Risanke in otr. variete
8.30	Nanizanka: Una detecti-ve in gamba
9.30	Aktualno: Radio anch io
10.20	Monografija: Obrtništvo 10.50 Nadaljevanka: Capitol 11.55 Variete: I fatti vostri
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.15	Diogenes, Gospodarstvo
13.45	Nadaljevanke: Beauti-ful, 14.15 Ouando si ama, 15.05 Destini
15.35 Film: II capitano di Ve-nezia (pust., It. 1954, r. Gianni Puccini, i. Leonardo Cortese)
17.00	Vesti in Odprti prostor
17.30	Videocomic
17.45	Nanizanka: Punky Brewster
18.10 Novosti: Casablanca
18.20	Šport in Rock cafe
18.45	Nanizanka: Hunter
19.45	Dnevnik in šport
20.30	TV film: Cambiamento d'aria (dram., r. G. P. Calasso, i. Alvaro Mos-ca, Marina Suma, 1. del)
22.05 Aktualno: Mbcercultura
23.15	Dnevnik, Pegaz, Dosje 0.10 Film: Un pošto ideale
per uccidere (krim., It. 1971, r. Umberto Lenzi, i. Irene Papas)
11.30	Hokej na kotalkah
12.00	Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12.
14.00	Deželne vesti
14.30	Krožek ob 12. (2. del)
15.30	Italijansko prvenstvo v dvoranski atletiki (prenos iz Genove)
17.15 Nanizanki: I mostri - Ci-rano De Munster, 17.40 Vita da strega
18.05 Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Gianclaudio Lopez)
18.35	Drobci barvnega radia
18.45	Športna rubrika: Derby (vodi Aldo Biscardi)
19.00	Dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	BlobCartoon
20.00	Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina spedita da Andrea Barbato
20.30	Aktualnosti: Mi manda Lubrano - Un mercoledi nelLItalia dei tranelli
22.35	Večerni dnevnik
22.40 Aktualno: Cartolina il-lustrata
23.30	Izza kulis: Chris Merritt na vaji za Rossinijevo opero Ermione
0.05 Nočni dnevnik
8.50	Video strani
9.00 Spored za otroke: Živ žav
9.50	Nadaljevanka: Pripovedke iz medenega cvetličnjaka (pon.)
10.55	Nadaljevanka: Daleč si prišla, Katie (3. del)
11.45	Video strani
14.55	Žarišče (pon.)
15.25 Sova (pon.)
16.55	Poslovne informacije
17.00	Dnevnik
17.05	Mozaik. Dokumentarec Gozd je življenje
17.35 Dokumentarna oddaja: Valvasor
17.50	Spored za otroke in mlade: kontaktna oddaja Klub klobuk
19.00	Risanka
19.17 TV okno
19.30 Dnevnik in vreme
20.05	Film: Jeremiah Johnson (vestern, ZDA 1972, r. Sidney Pollack, i. Robert Redford, Will Geer)
21.50	Dnevnik in vreme
22.15 Poje vam Ditka Haberl
22.45	Nočni program Sova, vmes nanizanki Alf in Lovejoy ter dokumentarni niz Veliki fotografi
0.25 Video strani
16.00
18.30
18.45
19.00
19.20
19.25
20.30 21.00
21.30
22.15
22.25
Športni pregled Spored v slovenščini Odprta meja TVD Stičišče Video agenda Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Barbagianni e pa-voncelle, risanki Gianni e Pinotto in Spunky and Tadpole
Nan.: La famiglia Smith Dokumentarna oddaja: II miracolo della vita Nanizanka: Dottori con le ali
TVD Novice Rubrika o športu
[~|jr TV Slovenija 2
16.00
18.30
19.00
19.30 20.00
20.30
22.00
23.15
Satelitski sporedi Mostovi
Studio Maribor: Poslovna borza, nato (19.15) TV ruleta Dnevnik
Danes v skupščini Metropolitanska opera (2. del)
Dokumentarna oddaja: Mednarodno delavsko gibanje - Razpotja Svet poroča, nato Yutel
KANALES
8.3q p.an" La famiglia Brady [Hm: Lavventuriero del-Louisiana (pust., ZDA 1^53, r. R. Mate, i. Tyrone 10.25 ^°Wer» Piper Laurie)
Aktualnosti: Gente co-U.4s *une
*wiza: u pranzo e servito, RSS p35 Tris l3.20 va^le5News
‘\viza: O.K. II prezzo e pusto!, 14.20 II gioco del->5.00 ‘\c°PPie
pktualno: Agenzia ma-Z^Kioniale, 15.30 Ti 16-0q 7®0- parliamone
Otroški variete: Bim N5 vjn.bam in risanke jMo ranizanka: I Robinson 18'4s finale 5 News
19 -)ca: 9 gioco dei nove, t0 5 Tra moglie e mari-
v'^5 s?dioLondra A'4Q ^scialanotizia
■j, amzanki; I segreti di —ln peaks, 21.45 Voci
RETE 4
ITALIA 1
ODEON
2'4q y6lla notte
>0 g£?Ihow*U,“° C°-
'IS s,rnale5News ^O^cialanotizia
23nrV Marcus Welby, Dperazione ladro
8.30 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.00 Cosi gira il mondo, 9.30 Senorita Andrea, 10.00 Per Elisa, 11.00 Senora, 12.00 Topa-zio
13.00	Variete: Buon pomerig-gio
13.05 Nadaljevanke: Ribelle,
13.45	Sentieri, 14.45 La mia piccola solitudine,
15.15	Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini,
16.45	General Hospital,
17.15	Febbre d’amore 18.15 Kviz: Čari genitori
19.00	Aktualno: Ceravamo tanto amati, 19.30 Linea continua
19.40	Nadaljevanka: Marilena
20.35	Film: I magnifici 7 caval-cano ancora (vestern, ZDA 1972, r. George McCowan, i. Lee Van Cleef, Darrel Larson, Stephanie Powers)
23.35	Dokumentarec: National Geographic
23.40	Film: Uocchio che ucci-de (srh., VB 1959, r. Michael Powell, i. Carl Bohm, Moira Shearer)
1.40 Nanizanka: Bonanza - La bambina perduta
6.30	Odprti studio
7.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
8.30	Odprti studio
8.45 Nan.: L'uomo da 6 milio-ni di dollari, 9.50 La donna bionica, 10.45 Sulle strade della California 11.45 Odprti studio
12.00	Nanizanki: TJ. Hooker,
13.00	Happy Days
13.30	Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke
14.30	Kviz:Urka
15.30	Nan.: Tutti al college,
16.00	Compagni di scuo-la, 16.30 Simon & Simon
17.30	Odprti studio
18.05 Nanizanki: Mai dire si -Terribili segreti, 19.00 MacGyver
20.00	Risanke
20.30	Film: Tobia, il cane piu grande che ci sia (fant., VB 1974, r. Joseph McGrath, i. Jim Dale, Špike Milligan), vmes Odprti studio
22.25 Glasba: TopVenti 23.15 Reportaža: Jonathan 0.05 Nanizanka: Cin Cin 0.30 Odprti studio
1.00	Nanizanki: Kung Fu, 2.00 Samurai
13.00	Človek in zemlja
13.30	Risanke
15.00	Nad.: Signore e padrone, 16.00 Pasiones
17.00	Film: Intraprendente signor Dick (kom., ZDA 1947, r. Sidney Sheldon, i. Cary Grant, Myrna Loy)
19.30	Risanke
20.00	Nan.: Flash Gordon
20.30	Film: Zappatore (dram., It. 1980, r. Alfonso Brescia, i. Mario Merola, Regina Bianchi)
22.30	Rubrika o zdravju
23.00	Film: 002 operazione Luna (kom., It. 1964, r. Lucio Fulci, i. Franco Franchi, Ciccio Ingras-sia)
16.45
18.10
19.15
20.00
20.30
22.40
24.00
0.30
Sturges, i. Barbara Stan-wyck)
Rubrika: Ženska TV Nanizanka: Autostop per il cielo
Variete: Ora locale Vesti: TMC News Nogomet: osmine finala za angleški pokal Liver-pool-Everton Top šport: boks Nočne vesti
Film: L ultimo sogno (dram., ZDA 1971, r. Wil-lilam Graham, i. John Nielson)
TELEFRIULI
TMC
8.30	Nanizanka: GetSmart 9.00 Prijateljska narava
9.30	Nan.: Sceriffo Lobo
10.30	Nad.: Anarchici grazie a Dio, 11.20 Potere
12.00	Kosilo z Wilmo
12.30	Nan.: Doris Day Show
13.00	Dnevnik in šport
13.30	Rubrika: Ženska TV
15.00	Film: Lady Eva (kom., ZDA 1941, r. Preston
15.00
16.00 18.00 19.00
19.30
20.30
22.30
23.00
0.30
Roza salon Risanke
Nad.: Vite rubate Igra: Marameo Dnevnik
Film: L indiscrezione (krim., Fr. 1982, r. Pierre Lary, i. Jean Rochefort, Dominigue Sanda) Nočne vesti Čakajoč na polnoč Nočne vesti
TELE 4
(Se povezuje s sporedi Italia 1)
Lastne oddaje:
19.30 Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 9.15 Variete: Ona + jaz = oba (pon.); 9.45 Orkestralna glasba; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Roman: Doktor Zivago (Boris Pasternak 12. del); 12.00 Govorica telesa; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Primorska poje: Moški zbor Vasilij Mirk; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Znani ansambli; 16.00 Slovenski izvajalci na laserskih ploščah: pianistka Dubravka Tomšič; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom; 17.30 Mladi val; 19.20 Zaključek sporedov.
RADIO SLOVENIJA
5.00,	6.00, 6.30, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00,
11.00,	12.00, 13.00, 14.00, 17.00, 18.00, 19.00,
21.00,	23.00 Poročila; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Glasbena matineja; 10.00 Gospodarstvo; 11.05 Oddaja o SLO; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.40 Radijski Merkurček;
15.30	Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije;
17.00	V studiu; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Studio 26; 20.00 Zbori; 20.35 Naši interpreti; 21.05 Knjižni trg; 21.30 Operni oder; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Melodije; 23.05 Literarni nokturno.
RADIO KOPER
(slovenski program)
7.30, 14,30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in promet; 6.30 Jutranjik in cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu radia Koper; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; ■ 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Glasbene želje po telefonu;
19.30	Prenos RS.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.07 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Razglednica; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiaha; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasba;
16.00	Kulturna oddaja; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Slavne arije;
20.00	Nočni program.
RADIO OPČINE
7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matine-ja in obvestila; 17.00 Pogovor z vedeže-valko: Vas zanima vaša prihodnost?;
19.00	Glasba po željah; 20.40 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst.
Po stališču sto dveh zdravnikov tržiške bolnišnice
Tržiške zahteve ponovno vžigajo polemiko o zdravstvu na Goriškem
Stanje v zdravstvu na Goriškem je že precej let predmet polemik in konfliktov. Izbruhnili so ob zaprtju bolnišnic v Gradežu in Krminu, nato pa se stopnjevali ob načrtovanju bodočnosti zdravstva in novih struktur, ki naj bi zagotavljale boljšo oskrbo. V Tržiču so že nekaj let ustavljena dela za gradnjo nove bolnišnice v rajonu San Polo, prav tako pa je nova bolnišnica potrebna (in predvidena) tudi v Gorici, kjer sedanji kompleks v Ul. Vittorio Veneto ne ustreza več potrebam. S tem v zvezi so se v zadnjih letih delila mnenja glede smiselnosti gradnje dveh novih bolnišnic ali pa ene same za celo pokrajino. Ob tem je polemika zajela tudi vprašanje lokacije take skupne bolnišnice. Svojčas je ta predlog odpadel in politiki so izbrali nekako kompromisno rešitev. Tako Gorica kot Tržič naj bi ohranila vsak svojo bolnišnico, ta dva objekta pa naj bi bila sestavni del enotne bolnišnice. Nekatere storitve, za katere bi bili dvojniki na območju s komaj 140 tisoč prebivalci res nesmiselni, naj bi nudili samo v Gorici, ki bi tako razpolagala z glavno pokrajinsko bolnišnico, drugi oddelki in ambulante pa naj bi delovali tudi v Tržiču.
Te odločitve pa danes postavlja pod vprašaj stališče kar stodveh tržiških zdravnikov, ki so ustanovili družbo »Sesamo« (Societa per 1'evoluzione sa-nitaria del Monfalconese - Družba za zdravstveni ravoj Tržiške). Pod novo oznako so zdravniki, ki delujejo v tr-
žiški bolnišnici, objavili dokaj zajeten dosje, ki v bistvu prikazuje prav Tržič kot osrednji center za zdravstvo v pokrajini in zahteva povsem drugačne izbire glede bodoče ureditve zdravstva v naši pokrajini. S statističnimi in tehničnimi podatki opremljen dosje so odposlali na številne naslove: celo do predsednika Cossige in raznih ministrov, pa vsem parlamentarcem iz naše dežele, strokovnim združenjem in političnih ter upravnim predstavnikom v Furlaniji-Julijski krajini.
Tržiški zdravniki v bistvu nasprotujejo sklepu deželnega odbornika za zdravstvo Goričana Maria Brancatija, da bi tržiška bolnišnica igrala podrejeno vlogo v primerjavi z Gorico in navajajo bojazen, da bi to pomenilo prvi korak na poti postopnega zapiranja. Če je že potrebna ena sama bolnišnica, trdijo, potem naj bo ta v Tržiču. To trditev so podkrepili s kopico podatkov o delovanju dveh bolnišnic v zadnjem desetletju, ki po njihovem mnenju dokazujejo, da je tržiška pomembnejša od goriške. Nekatere številke o številu bolnikov sicer potrjujejo za Tržič vsaj večji obseg dela. V petletju 1984-89 so v Tržiču sprejeli 56 tisoč bolnikov iz naše pokrajine v Gorici pa komaj 45 tisoč. Se večja je razlika za bolnike iz drugih pokrajin: iz Trsta (6.221 proti 742), iz Vidma (4.989 proti 2.080) itd. Ne gre za lokalistično konkurenčnost, pravijo tržiški zdravniki, pač pa za dejstvo, da ima Tržič širše
zaledje. Občine na tržiškem območju štejejo skupaj več prebivalcev kot Gorica in sosednje občine, v Tržič prihajajo številni uporabniki iz Devina-Nabrežine in krajev v spodnjem delu furlanske nižine, upoštevati pa je treba tudi zaradi turizma povečano gra-deško populacijo v poletnem času. Nadalje poudarjajo, da je Tržič v boljši legi kot Gorica glede prometnic. Vse te in druge ugotovitve naj bi narekovale ohranitev popolne bolnišnice v Tržiču. Po drugi strani pa vsak dobro ve, da dve taki bolnišnici nista sprejemljivi v tako majhni pokrajini. Zaradi tega družba »Sesamo« napada tudi nekatere odločitve (ohranitev okulistike, porodnišnice in ginekološkega oddelka ter namestitev oddelka za hitro pomoč v Gorici), ki naj bi neupravičeno privilegirale Gorico.
Ta stališča bodo najbrž spet vžgala polemiko. Zaenkrat se je oglasil deželni odbornik Brancati, ki je te dni na srečanju goriških trgovcev odločno obsodil poskuse netenja razdora in konkurenčnosti med Gorico in Tržičem. S tem v zvezi je kritiziral tudi zamisel o skupnem mestu, ki bi ob Tržiču zajelo še Ronke in Štarancanzgolj z namenom, da bi številčno presegli Gorico. Ti poskusi so po njegovi oceni škodljivi, ker vnašajo razdor in ne rešujejo problemov. Poudaril je vlogo Gorice kot glavnega mesta v pokrajini, ki pa naj bo odprta do vseh krajevnih stvarnosti za složno reševanje problemov.
Na pobudo SKPD Mirko Filej
Prireditev ob 100-letnici rojstva Jožeta Lovrenčiča
SKPD Mirko Filej prireja jutri, 21. t. m. ob 20.30 Lovrenčičev večer v Katoliškem domu. Društvo je prireditev načrtovalo že v lanskem letu, da bi se z njo spomnili pesnika in pripovednika ob 100-letnici njegovega rojstva, uresničuje pa jo šele letos. Glavna točka sporeda je govor Lovrenčičevega vnuka, prof. Andreja Vovka iz Ljubljane. Z recitacijami iz pesniškega opusa primorskega rojaka bodo nastopili člani skupine Oder 90, samospeve na Lovrenčičevo besedilo pa bosta ob spremljavi pianistke Helene Plesničar izvajala tenorist Dušan Kobal in baritonist Martin Srebrnič.
Joža Lovrenčič se je rodil v Kredu pri Kobaridu - od lanske jeseni ima tam tudi spominsko ploščo - v Gradcu je doštudiral slavistiko, od leta 1920 je živel v Ljubljani. Ob svojem profesorskem poklicu je kakih deset let urejal dijaški list Mentor. Med zadnjo vojno je bil ravnatelj na slovenski gimnaziji v Gorici, proti koncu vojne pa je vodil učiteljski tečaj v Tolminu. Že kot gimnazijec je sodeloval pri dijaških in drugih listih. Leta 1917 je v Trstu izšla njegova pesniška zbirka Deveta dežela. Lovrenčič je znan tudi po svoji epski pesnitvi Sholar iz Trente. Na podlagi ljudskega izročila je pisal pripovedke in legende v verzih. Njegova proza obsega črtice in povesti, med njimi biografsko povest o Valentinu Staniču in avtobiografsko Med Scilo in Karibdo, v kateri pisatelj opisuje goriška dijaška leta in začetek svoje literarne poti. Pisal je tudi mladinske
Dano Mulitsch predsednik združenja API
Pri združenju malih industrijcev so zamenjali predsednika. To odgovorno funkcijo odslej opravlja dr. Dario Mulitsch. Izvoljen je bil pred kratkim in to soglasno. Mulitsch je predsednik delniške družbe GENE-GO, podjetja, ki se ukvarja z biogene-tiko. Strokovno združenje malih in srednjih industrijcev na Goriškem je skoraj desetletje vodil Gianfranco Marruccio De Marco, ki bo sicer tudi v bodoče član izvršnega organa.
V vodstvu stanovske organizacije so še Cesare Fumo, Enrico Schmucker, Marruccio De Marco, Nadia Lepore in Gianni Orzan. Poleg omenjenih sestavljajo vodstvo organizacije Antonio Pettorossi, Nicold Bresciani, Silvano Lorenzon, Edoardo Noioso, Doris Ti-rel, Fabio Massaro, Ermanno Venica, Irene Vetrih, Lucio Baldini, Alessan-dro Caprara, Diego Fiore, Pietro De Marco in Valter Corazza.
Na sliki: Dario Mulitsch.
Priznanja štiriindvajsetim trgovcem za pomenljivo dolga delovna obdobja
Kot smo poročali, je bilo v ponedeljek na Espomegu slovesno podeljevanje priznanj trgovcev z dolgim delovnim obdobjem. Slovesnost so priredili ob občnem zboru združenja starejših trgovcev Fenacom-Confcommercio, ki se je ob tej priložnosti preimenovalo v "50 e piu - Fenacom". Na slovesnosti so nagradili 24 trgovcev iz goriške pokrajine, ki so v zadnjem času dosegli pomenljiva delovna obdobja. Za 25-letno delovno obdobje so podelili srebrne orle, za 40-letno zlate in za 50-letno diamantne. Priznanja so podelili predstavniki goriške občine, pokrajine, dežele ter kvestor in prefekt.
Srebrno priznanje so prejeli Madda-lena Clama - Gradež, Teresa Dal Cero - Gorica, Andrej Kosič - Gorica, Gius-to Marchioli - Tržič, Ottavio Pischiut-ta - Gorica in Marija Podgornik - Gorica. Zlato priznanje so dobili Antonio Bortolotto - Ronke, Ferruccio Braulin -Špeter, Mario Cravich - Gorica, Pietro Crozzoli - Tržič, Giovanni Dovier -Gradež, Giovanni Battista Franco -Romans, Nevio Morini - Gorica, Regina Nicoletti - Ronke, Dario Orlando -Gorica, Renato Portelli - Vileš, Emilio Riavez - Gorica, Luigi Sartori - Gorica,
Pietro Verbi - Gorica in Caterina Ver-zegnassi - Gradež. Štirim trgovcem pa so podelili diamantna priznanja za 50-letno delovno obdobje. To so Walter Calligaris - Romans, Anna Castellan -Fara, Olivio Cozzutti - Gorica in Ver-gilio Ferfoglia - Gorica. Poleg trgov-
cev so s posebnim priznanjem nagradili tudi uslužbenko združenja Ascom Almo Ressi, ki vestno dela pri združenju že dobrih 45 let in je zaradi tega dobila zlato priznanje.
Na sliki (foto Marinčič): nagrajeni trgovci s predstavniki oblasti.
Nezgoda delavca na gradbišču industrijske hale v Tržiču
Na gradbišču nove industrijske hale v Ulici Bagni v Tržiču se je včeraj popoldne pripetila huda nezgoda ne delu. Enainpetdesetletni Francesco Vidali iz Bergama je padel z višine približno štirih metrov ter se pri tem resno poškodoval. Prepeljali so ga na zdravljenje v bolnišnico na Katinari. Nesreča se je zgodila včeraj okrog 16. ure v hali, ki je v zaključni fazi gradnje in kjer prav zdaj nameščajo inštalacije. Vidali je namreč nameraval namestiti pod stropom nekaj metrov dolg kos cevi za zračenje. Splezal je na oder, od koder je kmalu zatem padel. Ni znano če zaradi slabosti (vrtog-
lavice) ali samo zato, ker mu je preprosto spodrsnilo.
Vidalija so najprej prepeljali v bolnišnico v Tržiču, od tam pa mu dali napotnico za Katinaro.
Ranjenec umrl
Včeraj okrog 15. ure je v bolnišnici na Katinari umrl 81-letni Tržičan Egi-dio Del Bello, Ul. S. Polo 57. Del Bella je v ponedeljek popoldan v Tržiču povozil 17-letni vespist Emanuele Zam-par iz Doberdoba. Ob tem je upokojenec zadobil hude poškodbe na glavi.
Ukradli za 150 milijonov lir parfumov in kozmetičnih izdelkov
Okrog sto petdeset milijonov lir je vredno blago, ki so ga neznanci v ponedeljek ponoči odpeljali iz skladišča grosističnega podjetja Pilan v Tržiču, Ulica Boito 72. Blago so odpeljali z dvema dostavnima voziloma, ki so ju našli v skladišču. Gre za ducato bele barve goriške registracije 141867 in dailly zelene barve, goriške registracije 116710. O vozilih in ukradenem blagu do trenutka, ko to poročamo, še ni nobenega sledu. Dobro organizirana skupina tatov — saj drugače si zadeve ni mogoče zamisliti — je vozili natovorila s parfumi in kozmetičnimi iz-
KSTTJRNI
DOM
ZttD
ZVEZA SLOVENSKIH KULTURNIH DRUŠTEV
Celovečerni koncert ob 40-letnici delovanja SLOVENSKI OKTET
Kulturni dom v Gorici v soboto, 23. februarja, ob 20.30.
Predprodaja vstopnic v uradu ZSKD, UL Malta 2, tel. 531495.
Tatovi so se tokrat oglasili v kapucinskem samostanu v Gorici
V ponedeljek okrog 20. ure so neznanci vtihotapili v samostan kapucinov v Gorici in odnesli poldrugi milijon lir. Redovniki so se kot običajno ob 19.30 zbrali v jedilnici, v pritličju poslopja. Med večerjo je nekdo opazil sumljivo prižiganje luči v pisarniških prostorih. Kapucini so stekli po stopnicah do urada predstojnika, brata Vincenza, kamor so se tatovi zaklenili. Po telefonu so poklicali policijo, vendar je bilo že prepozno. Tatovi so namreč zlezli po železni lestvi iz urada na spodnje dvorišče in zbežali. Tatovi so namreč vdrli v samostanske prosto-
re skozi stransko okno prav s pomočjo lestve, ki so se je poslužili tudi pri begu. Pa še sreča v nesreči. Prior Vin-cenzo je le dobro uro pred tatvino izročil poverjeniku dva milijona lir za plačilo računa za elektriko.
Preiskovalci sumijo, da je podvig opravila izurjena tolpa, ki krade izključno po cerkvah. Pred tednom dni so namreč v stavbi zasačili 50-letnega Tržačana, starega znanca sodnih organov. Tedaj so ga kapucini izročili policiji. Morda si je ogledoval prostore iz "poklicnih" razlogov.
delki najdražjih znamk. V skladišču so ostali kartoni s cenenimi artikli.
Vlom in tatvino je včeraj okrog 7.30 prvi ugotovil eden od solastnikov podjetja, Sergio Lanella. Skoraj istočasno so se nočnega obiska ovedli sosedi. Skladišče, ki so ga obiskali tatovi je namreč v skupni hali, kjer ima prostore tudi podjetje Ifap. Tatovi so do blaga, ki jih je zanimalo, prišli, kot kaže, prav skozi skladišče Ifapa. V predelni steni so napravili luknjo. Naloga je bila od tod dalje, kot se zdi, zelo lahka. Z notranje strani so odprli vrata in tako zbrana druščina se je lotila dela, to je selekcije dražjega blaga. Po prvih ugotovitvah sodeč, je operacija trajala nekaj ur, sodelovalo pa naj bi pet ali šest oseb, ki so si med delom privoščile tudi malico in imele ob tem še tudi dovolj časa za opravljanje telesnih potreb. Nočni obiskovalci so za sabo namreč pustili, poleg napol praznega skladišča, tudi pravo svinjarijo.
Sumijo, da gre tudi v tem primeru za krajo po naročilu. Preiskavo o tem novem primeru organizirane kraje vodijo karabinjerji. Pred kakšnim tednom so zlikovci obiskali znano trgovino konfekcije v Foljanu in odnesli blago vredno nad sto milijonov lir.
Podjetje Pilan zalaga s parfumi in kozmetičnimi izdelki veliko trgovin v vsej deželi. Ima pa tudi lastno prodajalno v Ronkah, ki jo vodi eden od solastnikov, Silvano Pineschi.
spise, n.pr. povest Tonca in Lonca in dramska besedila. Zaradi svoje ideološke usmerjenosti je bil po zadnji vojni pozabljen kot človek in književnik.
Pesniški večer v UGG
Lida Del Piccolo Joppolo bo drevi gost umetniškega večera, ki ga prireja kulturni krožek UGG (Unione ginnas-tica goriziana) pod pokroviteljstvom Občine. Večer bo ob 20.30 v mali dvorani UGG, v Ulici Rismondo 2.
Lida Del Piccolo Joppolo je Gori-čanka, ki se je doslej uspela uveljaviti na treh različnih področjih umetniškega snovanja: glasbi, literaturi in slikarstvu.
V	Gorici je obiskovala mestno glas" beno šolo (klavir) ter nato diplomirala na konservatoriju B. Marcello v Benetkah. Zelo uspešno je stopila na p01 koncertne dejavnosti, ki pa se ji 1® nato odpovedala. Zato pa se zdaj P°' sveča poeziji (zbirka Stelle nel casset-to) in slikanju.
Poezije bo recitirala Anna Maria d -Auria.
V	prihodnjih dneh bodo slike Lide Del Piccolo Joppolo razstavljene tudi v kavarni Verdi.
INICIATIVNI ODBOR
vabi na
ustanovni sestanek SVETOVNEGA SLOVENSKEGA KONGRESA ki bo v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici 25. februarja t. 1. ob 20.30.
Za Iniciativni odbor SKPD - Mirko Filej - Kinoatelje -SMReKK - Skupina Izvir
razna obvestila
KŠD Naš prapor vabi jutri, 21. t. m" 20.30 na proslavo dneva slovenske ku re, ki bo v osnovni šoli v Pevmi.	0
Slovenski deželni zavod za P°k‘lC ,
nekaj
mest za tečaj bančne tehnike (30 za tečaj varstva in zaščite vinske trte ur). Vpisovanje in informacije do 22. ■ ^ na sedežu zavoda v Gorici, Ul. Croce tel. 81826, od 9. do 12. ure.	.. Mg
Radio Trst A bo danes v oc^af DOr-goriškem valu poleg kulturnega in SP j tnega pregleda prenašal pogovore ._ Povšetom, trenerjem 01ympie Ja £ g čem in msgr. Močnikom ter prispev Prešernovi proslavi^ v Podgori in Pra ku sv. Valentina v Štmavru.
izleti
iri-
Društvo slovenskih upokojence
reja 8. marca izlet na Gardsko jezet -gg. Verono. Vpisovanje se zaključi v sredo, 20. februarja.
__________čestitke _
V Tržiču praznuje danes 85. dan Franc Pahor. Iskreno mu ie- . lei žena Cvetka in otroci z družina ^g. mu želijo še mnogo zdravih in voljnih let.
|	kino____________
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Highlander H-"-
VERDI Danes zaprto.
VITTORIA 17.30-22.00 »Le caffl®

vogliono duro«. Prep. ml. P' tom.
Tržič	la tig-
EKCELSIOR 17.30-22.00 >>Van,eSjg' letof1' re del sesso«. Prep. ml. PoCl COMUNALE Danes zaprto.
Nova Gorica	2C,oo
SOČA (Kulturni dom) l000 1 »Preganjalci duhov«.
DEŽURNA LEKARNA V ^R1 tel
D'Udine - Trg sv. Frančišk
530124.	ajčU
DEŽURNA LEKARNA 'T^gle n Občinska lekarna št. 2 -	s(,^g5.
- Ul. A. Manlio 14 a/b - tel. 480
Danes v Gorici ob 9.30 Man y iz bolnišnice Janeza o kopališ£e(' ne-
Jutri v tržaškem KD nastop Cappelle civice
Raznolik koncertni spored
V reviji Sodobna pedagogika
Izobraževanje manjšin v prostoru Alpe-Jadran
Jutrl bo v tržaškem Kulturnem domu (ob 20.30) sedmi koncert letošnje abonmajske sezone Glasbene matice. Nastopil bo komorni vokalni ansambel ženskih glasov Cappelle civice (s pianistko Lavinijevo in violončelistom Filipčičem)
pod vodstvom Marca Sofianopula
V zadnji številki revije Sodobna pedagogika (št. 9-10, 1990), ki jo izdaja Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije v Ljubljani, je poleg nekaterih aktualnih člankov s področja vzgoje in izobraževanja doma in po svetu, objavljen tudi zanimiv prispevek Sonje Novak-Lukanovič z Ljubljanskega instituta za narodnostna vprašanja o izobraževanju manjšin v prostoru Alpe-Jadran. Že v uvodu svoje študije avtorica opozarja na dejstvo, da je za območje Alpe-Jadran, eno izmed evropskih regionalnih skupnosti, ki zajema šestnajst dežel Avstrije, Italije, Jugoslavije, Madžarske in Nemčije, značilna demografska in etnična pestrost. S kulturnega in civilizacijskega pogleda dežele, regije, avtonomne pokrajine, republike in županije, ki sestavljajo skupnost Alpe-Jadran, predstavljajo zanesljivo enega najbolj raznolikih delov. Številne etnične, narodne in jezikovne kulturne manjšine v deželah Alpe-Jadran se nahajajo v geografskem prostoru, kjer se srečujejo kulture petih evropskih narodov (avstrijsko-nemška, hrvaška, italijanska, madžarska in slovenska). Te kulture se med seboj razlikujejo ne le v jezikovnem pogledu, temveč tudi po zgodovinskih okoliščinah, v katerih so se razvijale.
Avtorica v nadaljevanju piše, da različno ustavnopravno reševanje položaja manjšin v posameznih regijah skupnosti Alpe-Jadran pomeni v praksi tudi različno urejanje položaja jezika, šolstva, kulture ter zastopanosti manjšine v političnem in gospodarskem življenju države oz. regije. V posameznih regijah urejajo izobraževa-
Neponovljiv mit šestdesetih let v kulturi in družbi
Kako je pravzaprav s slovitimi še-“desitimi leti, ki se že dolgo vračajo v 'pUs množic in vztrajno oplajajo so-obno glasbo, modo in običaje? Nekaj ^govorov na ta vprašanja skuša Podati srečanje mislecev in protago-Nov tedanjih dogajanj, ki poteka v Klopu rimske razstave Roma anni sesata, ai d j ia della pittura, ki jo je Pbredil Maurizio Calvesi. Med drugi-J/!1 sta se srečanja udeležila tudi Gior-2° Patrizi, docent rimske katedre za 9odovino italijanske književnosti, in 2*3610 Guglielmi, pripadnik »Skupi-* 63«, danes pa direktor Raitre, oba Cer pomembna udeleženca kulturnih e*j v šestdesetih letih.
.Patrizi pravi, da so šestdeseta pripi-t *a v Italijo nov in spodbuden veter n .na področju literature in umet-s*sMr kjer je odmrla idealistična pred-^Va o umetniškem delu in prevladal kf ^opohtizem v umetnosti. Šlo je za bari č*10 sprevračanje in zavračanje st “ioije, kot sta ga pripravili zlasti ''kturalizom in semiotika. Po Gugli-hSf jevein mnenju je to kulturno vi-ci«i ^v° cel° omogočilo kasnejše so-t>a *n P°btične spremembe. Patrizi bodaja, da je šlo po vsej verjetnosti bfPonovljivo skušnjo: prekucništvo ^desetih ni več možno v devetdese-it,'Ko napetosti med intelektualcem o (.j, turno mašinerijo niso več tako bit v.6 *n razvidne in ko se namesto l^bhosti vrača kulturni tradicionali-
Po občnem zboru slovenskih pisateljev
DSP na novem razpotju
Nedavni občni zbor Društva slovenskih pisateljev, ki je potekal v častitljivih prostorih osrednjega sedeža, je pravzaprav minil v vzdušju novega obdobja oziroma novih nalog, ki jih to obdobje prinaša. Kot je posredno v svojem poročilu ugotovil dosedanji predsednik Rudi Šeligo, se je Društvo slovenskih pisateljev znašlo v docela prenovljeni situaciji, ki je na nek način pisatelje presenetila, po drugi strani pa jim omogočila analizo prihodnosti, nemara za druge sektorje razvoja manj razvidno in pojasnjeno. Znano je, da je bilo DSP eno od temeljnih gibal za vzpostavitev pluralistične družbe, za široko razumevanje izven omejitev ene same povsem prevladujoče ideologije in da je v to svojo borbo aktiviralo vse svoje sile in energije, po svoje ustavilo svoje ozko strokovno razmišljanje in se posvetilo bistvenim globalnim nalogam. Zasnova nove demokratične družbe je tukaj, Zveza pisateljev Jugoslavije je praktično razpadla, slovenski narod prehaja v nacijo, v lastno državo, po izkušnjah Vilenice je nemara dosedaj plodna ideje Srednje Evrope svojo vlogo odigrala, toda nastajajoča demokracija je že pokazala smernice, ob katerih se morajo tudi pisatelji rešiti iluzij, oziroma opraviti - kot je rekel kasneje Tone Pavček — »dostojen pogreb teh istih iluzij«.
Za kaj pravzaprav gre? Kultura na žalost v novem času ni prva skrb, logika tržnega gospodarstva je nemara najusodnejša za kulturno sfero, v kolikor to logiko totalno vnašamo v naš prostor. Res da je boj zoper enoumje ene ideologije dobljen in prelomen, očitno pa je, da se sedaj pričenja zavzemanje za tisto vrednotenje kulture, ki bi še naprej krepilo narod kot narod, identiteto kot nepogrešljivo osnovo vsakega polnega narodnostnega komuniciranja.
V razpravi je bil govor o tem, da se stranke za kulturo v bistvu ne zanimajo, niti ena stranka ne protestira zoper kritično obravnavanje te pomembne družbene
veje slovenske družbe, kultura bo očitno prepuščena sami sebi in svoji tržni (?!) iznajdljivosti. V tej točki je torej Društvo slovenskih pisateljev že odkrilo svojo prihodnjo pot, treba bo uradno reagirati na redukcijo deviznega programa, ki bo verjetno ogrozil uvoz tuje literature in tiska, še naprej je nujno zahtevati globalni nacionalno - kulturni program kakor tudi zakon o kulturnih dejavnostih in statusa umetnika. Boriti se bo treba nadalje za razbremenitev davka v zvezi s knjigo ter ostreje poseči v skupščinsko delovanje. To toliko bolj, ker v tem trenutku »slovenske pomladi« številni pisatelji sedijo v vseh najvišjih organih republike od predsedstva navzdol, vendar kulturniške akcije v nastajanju novega razmerja družbenih sil ni od nikoder. Da so sedaj važnejše druge stvari, je več kot razumljivo, usodno pa bi bilo prepustiti tok dogodkov takšni operativni politični mrzlici in konkretizmu.
Lepo je bilo ovrednoteno delo Združenja primorskih književnikov, saj bo njegov predsednik Boris Pangerc po položaju skupaj s predstavnikom mariborskega združenja v upravnem odboru DSP za prihodnjo mandantno dobo. Sam je jasno in z dejstvi predstavil Združenje primorskih književnikov, ki združuje pišoče ljudi z obeh strani meje in stopnjuje svojo aktivnost, sicer pa smo s pluralizmom in različno oceno situacije postregli tudi zamejci, se pravi Zora Tavčar in Marko Kravos, pri čemer velja še posebej omeniti odločitev Založbe »Borec«, naj se preimenuje v »Mladiko«, kot da ne bi živeli v skupnem kulturnem prostoru in zatorej ne zmoremo najosnovnejšega izogibanja podvajanja imen.
V novem upravnem odboru DSP bo tudi Miran Košuta, za novega predsednika Društva slovenskih pisateljev je bil izvoljen znani pesnik Dane Zajc, podpredsednika pa bosta France Pibernik in Andrej Blatnik.
JANEZ POVŠE
Slikar Corrado Damiani z razstavo »Duša podob«
Od danes do sobote v Celju
Dnevi slovenskega filma
Osrednja filmska manifestacija na Slovenskem, nekdanji Teden domačega filma v Celju, se letos predstavlja v prenovljeni izdaji. Z razpadanjem sedanje jugoslovanske države se je dokončno ukinila tudi filmska revija, ki je prikazovala ob slovenskih filmih tudi izbor letne proizvodnje vseh jugoslovanskih kinematografij. Novonastali Dnevi slovenskega filma so bili lanskega novembra že pred otvoritvijo, ko so bili zaradi izjemnih poplav na štajerskem območju razumljivo preklicani in premaknjeni na sedanji termin. A tudi sedaj, ni še jasno, kako bodo potekali, najbrž v znamenju polemike s slovenskim kulturnim ministrom Capudrom, ki naj bi imel tudi otvoritveni govor.
Od danes, 20. februarja, pa do sobote, 23. t. m., se bo torej zvrstila na celjskih platnih vsa slovenska filmska proizvodnja. Otvorili bodo predvajanja »Ječarji« Marjana Cigliča, za njimi bosta v večernem sporedu »Umetni raj« Karpa Godine in »Decembrski dež« Boža Šprajca, medtem ko bo festival sklenil »Do konca in naprej« Jureta Pervanje.
Ob celovečercih se bodo zavrteli tudi kratkometražniki in mednje spada tudi retrospektiva filmov Dušana Polha, zaslužnega in poliedričnega filmskega delavca. Poleg tega bo sekcija »Bili so sporni« prikazala filme, ki jim je ob rojstvu politika bila sila nenaklonjena: »Razseljena oseba« Marjana Cigliča (vprašanje povojnega političnega begunstva), »Christophoros« Andreja Mlakarja (klic po narodni spravi), »Rdeče klasje« Žike Pavloviča (etični propad revolucionarja) in »Nasvidenje v naslednji vojni« istega režiserja (različno videnje NOB). O prehodni krizi slovenskega filma, ki se je odprla z likvidacijo Vibe filma, bo nadalje govor na odprti sceni z naslovom »Slovenski film zdaj«.
Slovenski filmski in kulturni srenji se torej odpirata dva tedna polna slovenskega filmskega in televizijskega ustvarjanja. Od 1. do 5. marca bo namreč v goriškem Kulturnem domu šesti Film Video Monitor, revija slovenskega filma, tv in videa, ki ga pripravlja Kinoatelje.
ALEŠ DOKTORIČ
nje s posebnimi zakoni, ponekod pa je izobraževanje manjšin urejeno s splošnimi zakoni na področju vzgoje in izobraževanja. "Že bežen pogled, upoštevajoč le tipologijo na osnovi vloge jezikov", piše Sonja Novak-Lukanovič, "nam pokaže, da se pripadniki manjšin v posameznih upravno-administrativnih enotah skupnosti Alpe-Jadran lahko izobražujejo na štiri načine.
V prvo skupino sodi izobraževanje v materinem jeziku, in sicer v šolah z materinim učnim jezikom. Denimo, Slovenci v tržaški in goriški pokrajini (dežela Furlanija-Julijska krajina) lahko obiskujejo pouk v šolah s slovenskim učnim jezikom. Izobraževanje v slovenskem jeziku obsega šole vseh stopenj. Nemška manjšina v Gornjem Poadižju, ki v pokrajini Bočen predstavlja večino, obiskuje vrtce, pet let osnovno šolo, tri leta nižjo srednjo šolo ter pet let višje srednje šole z nemškim učnim jezikom. Pripadniki italijanske manjšine v Sloveniji in na Hrvaškem pa se lahko na vseh stopnjah (od predšolske do univerze) izobražujejo v italijanskem jeziku. Drugo skupino tvorijo pripadniki manjšine, ki obiskujejo tudi šole, kjer je učni jezik nevečinskega naroda, toda ob tem se v obliki učnega predmeta seznanjajo s svojim jezikom. V mislih imamo pripadnike madžarske, češke, rusinske manjšine na Hrvaškem, Ladince na Tridentinskem in v Gornjem Poadižju, kjer se v šolah z nemškim ali italijanskim učnim jezikom dve uri učijo ladinski jezik. Celo cimbrski jezik in kultura se izmenično v različnih razredih poučuje v Luser-nu, kraju v deželi Tridentiska-Gornje Poadižje. Avtorica prispevka o izobraževanju manjšin v prostoru Alpe-Jadran omenja, da na Gradiščanskem (Avstrija) ni nobene ljudske šole z izključno madžarskim ali hrvaškim učnim jezikom, ampak se v nekaterih šolah poučuje hrvaščina oz. madžarščina kot prosti predmet (fakultativno).
Oglejmo si še tretjo in četrto skupino. Za prvo velja, da v nekaterih predelih skupnosti Alpe-Jadran pripadniki manjšine obiskujejo dvojezične šole, kjer poteka izobraževalni razvoj v materinem in drugem jeziku (pr. Madžari v Slovenji, Slovenci na avstrijskem Koroškem). V četrto skupino sodijo predeli, kjer manjšina po ustavnopravnih normah nima zagotovljenega izobraževanja v materinem jeziku: pripadniki manjšine ustanavljajo zasebne šole in organizirajo jezikovne tečaje (pr. Slovenci v videmski pokrajini).
Ta razdelitev je po oceni avtorice zelo ohlapna, kajti vsaka oblika izobraževanja, ki jo omenja v svojem prispevku za revijo Sodobna pedagogika, skriva v sebi številne posebnosti. Novakova zato med drugim piše: "Po poimenovanju je izobraževanje navzven enako, toda natančnejši vpogled v notranjo strukturo posamezne oblike izobraževanja pa kaže vsebinske in organizacijske razlike. Na to nas, na primer, opozarja uporaba termina dvojezično izobraževanje oz. dvojezična šola, ki se uporablja na Koroškem in v Sloveniji. Prav ta primera kažeta na razlike v vsebini in organizaciji. Samo podatek, da dvojezično šolo v Prekmurju obiskujejo vsi, tako pripadniki večine kot manjšine, medtem ko na Koroškem dvojezičnemu pouku prisostvujejo le tisti, ki se k temu prijavijo, govori o različnem cilju, ki ga imata oba modela". Posebej Novakova v prispevku opozarja na to, da bi morala biti tipologija izobraževanja, v katero so vključeni pripadniki številnih manjšin v prostoru Alpe-Jadran, zasnovana tako, da bi upoštevala izhodišča vodilne svetovne strokovnjakinje T. Skutnabb Kangas (1984). Kangasova namreč zastavlja tipologijo na osnovi vloge jezikov v izobraževalnem sistemu, ciljev, ki jih ima tako izobraževanje, na osnovi subjektov izobraževanja (komu je namenjeno izobraževanje: samo manjšini, samo večini ali obema), stopenj tipov izobraževanja (ali gre za vrtce, osnovne šole ali za srednje izobraževanje) ter ali obstaja kontinuiteta takega izobraževanja. Tako zastavljena tipologija pa bi - piše Novakova - prikazala različnosti, ki se pojavljajo v posameznih deželah skupnosti Alpe-Jadran.
Ker pa je izobraževanje eno najpomembnejših področij za ohranitev etične identitete vsake manjšine, je v sklepnem delu svojega prispevka avtorica podrobneje pojasnila, kako je le-to organizirano za pripadnike različnih manjšin v Sloveniji in na Hrvaškem; torej gre le za izsek iz celotne alpsko-jadranske izobraževalne tipologije. Za pripadnike večinske in manjšinske populacije na narodnostno mešanih območjih v Slovenijji in na Hrvaškem, Sonja Novak-Lukanovič piše, da so vključeni v različne modele, ki jih pojmujemo kot dvojezična vzgoja in izobraževanje.
IVAN VIRNIK
Po zmagi po 11-m proti Torinu v italijanskem nogometnem pokalu
Sampdoria v polfinalu
Med nagrajenci Kokorovec, Bogatčeva, Kras in Bor
Tržaška občinska uprava se je zahvalila športnikom
SAMPDORIA - TORINO	4:2
po 11-m (1:0, 1:0)
STRELEC: Bonetti v 39. min.
SAMPDORIA: Pagliuca, Mannini, Bonetti, Pari, Vierchowod, Mikhaili-čenko, Cerezo, Vialli, Mancini, Dosse-na (Lombardo).
TORINO: Marcheggiani, Bruno, An-noni (Baggio), Mussi, Carillo, Cravero, Policano, Fusi, Bresciani, Romano, Lentini.
SODNIK: Lo Bello iz Siracuse.
GENOVA — Sampdoria se je po streljanju enajstmetrovk uvrstila v polfinale italijanskega nogometnega pokala. Igralci trenerja Boškova so se morali močno potruditi, da so se znebili trdoživega Torina, ki v regularnem delu tekme sploh ni zaslužil poraza. Edini gol, s katerim je Sampdoria izenačila gol Lentinija iz prve tekme, je dosegel Bonetti s strelom z roba kazenskega prostora.
O polfinalistu so tako odločale enajstmetrovke. Torino je bil uspešen s Policanom in Mussijem, a Cravero, Baggio, Bresciani in Lentini so zgrešili. Sampdoria je strele z bele točke
slabo začela, saj sta Vialli (neverjetno!) in Vierchowod zgrešila. Zatem je zgrešil še Mikhailičenko. A Cerezo, Mancini in Lombardo so s točnimi streli ponesli Sampdorio v polfinale.
Danes bodo na sporedu tekme: Bologna - Napoli (prva tekma 1:0), Milan - Bari (1:0) in Juventus - Roma 1:1.
Danes v Gorici (ob 15.00) Udinese ■ Dinamo Minsk
GORICA — Danes ob 15. uri se bosta na goriškem stadionu na Rojcah srečali v prijateljski tekmi ekipi Udi-neseja, ki se letos uspešno bori v italijanski B ligi, in sovjetskega prvoligaša Dinama iz Minska. Za današnje srečanje vlada med ljubitelji nogometa precejšnje zanimanje, saj se Goričanom le poredkoma ponudijo tako kvalitetne nogometne predstave. Sovjetsko nogometno prvenstvo sedaj namreč miruje zaradi običajnega zimskega premora, igralci Dinama pa so izkoristili priložnost, da so dopotovali v Italijo na kraj-
šo turnejo. Nastanjeni so v priznanem italijanskem termalnem središču Aba-no Terme, ciklus prijateljskih srečanj pa jih bo danes privedel tudi v Gorico.
Današnji nasprotnik Udineseja spada med vrhunske evropske nogometne klube. Kar petkrat je namreč osvojil evropski pokal UEFA, leta 1982 pa je postal tudi sovjetski prvak. Zvezda moštva Dinama iz Minska je vsekakor državni reprezentant Gotzmanov. Današnje prijateljske tekme torej ne gre zamuditi. Vstopnice veljajo 8 tisočakov, za mladino in vojake pa 5 tisoč, (mar)
Tomba prvak tudi v slalomu
RACINES — Po ponedeljkovi zmagi v veleslalomu je Alberto Tomba včeraj osvojil državni naslov tudi v slalomu. Tomba je bil najhitrejši v obeh tekih. Drugouvrščenemu Christianu Poligu je zadal 99 stotink sekunde zaostanka. Na tretje mesto se je uvrstil Carlo Gerosa. Za Alberta Tombo je bil to peti državni naslov.
Tržaška občinska uprava je sinoči nagradila najboljše športnike na Tržaš' kem. Med drugimi so bili priznanja deležni Samo Kokorovec (svetovni kotal-karski prvak), Arianna Bogateč (državna prvakinja v jadranju v razredu eu-ropa) ter namiznoteniški ekipi Krasa in Bora za napredovanji.
Po predzadnjem kolu ženske italijanske namiznoteniške B lige
Kraševke na tretjem mestu
Drevi na Opčinah (18.45)
Borovke
favoritinje
V	končnici pokrajinskega odbojkarskega prvenstva mladink je preostal še poslednji povratni derbi med Slogo Koimpex in Borom Friulexport. V prvem srečanju play-offa so prepričljivo zmagale borovke, ki so nesporne favoritinje tudi drevi. Tekma bo v telovadnici srednje šole De Tom-masini na Opčinah ob 18.45.
V	regularnem delu mladinskega prvenstva, sta Bor Friulexport in Sloga Koimpex igrala skupaj v skupini A. V obeh prvenstvenih obračunih so slavile Tržačanke, najprej na Opčinah s 3:1, v povratnem srečanju pa dokaj prepričljivo s 3:0. Naši šesterki sta bili tudi zanesljivo boljši od ostalih treh nasprotnikov v skupini (Altura, OMA in Julia). V skupini B je Cus pospravil vse razpoložljive točke, v boju za drugo mesto pa so zastopnice Brega s tesnim 3:2 odpravile sovrstnice Kontove-la. V polfinalu je Bor Friulexport odpravil Brežanke, slogašice pa so v dvoboju s CUS izgubile niz.
V	drevišnjem povratnem srečanju je dovolj, da Bor Friulexport osvoji niz in si s tem zagotovi pokrajinski naslov. Gostiteljice res nimajo kaj izgubiti in po vsej verjetnosti bodo zaigrale mnogo bolje kot v petek. (G. F.)
Prizadevne krasovke so v B ligi premagale ekipo Turbiga z izidom 5:2. Čeprav gostje niso igrale s svojo trenerko in igralko, drugokategornico Puricellijevo, ki se ni predstavila v Zgoniku, pa so bile nasprotnice vseeno trd oreh za Kras Corium. Še zlasti zato, ker je Biserka Simoneta komaj okrevala, Rauberjevo pa je že načela gripa. Krasovke so se, kljub težavam, potrudile in osvojile zmago, čeprav niti poraz ne bi spremenil solidnega položaja Krasa Corium na prvenstveni lestvici.
Simonetova je imela tudi nekoliko smole že v prvi tekmi večera, v drugem setu pri 19:19 je Vandonijeva žogica zadela rob in na tretji set ni bilo več misliti, pač pa je Biserka premagala Perlinjevo in prispeval k zmagi domače ekipe z eno točko. Dobro razpoložena od krasovk je bila Monica Radovič, ki je osvojila 2 točki, prav tako par točk Tanja Rauber, ki je zadnjo točko dosegla v treh setih proti Perlinjevi. Krasovke so tako popravile slab vtis, ki so ga pustile v Turbigu v prvem delu prvenstva. Kolo pred koncem ženske B lige si krasovke delijo tretje mesto s Turbigom.
KRAS CORIUM - TURBIGO	5:2
Simoneta - Vandoni 0:2 (16:21, 19:21); Rauber - Antoniazza 2:0 (21:13, 21:10); Radovič - Ferlini 2:1 (21:13, 19:21,
21:17); Rauber - Vandoni 0:2 (18:21, 15:21); Simoneta - Ferlini 2:1 (16:21, 21:18, 21:18); Radovič - Antoniazza 2:1 (21:17, 21:11); Rauber - Ferlini 2:1 (21:8, 20:22, 21:15).
OSTALI IZIDI 13. KOLA (SKUPINA A): Cardano al Čampo - Ora Auerplat-ter Bočen 1:5, Carnia Bočen - Canotti-eri Lecco 2:5, Recoaro Agostini Bočen prost.
LESTVICA: Recoaro Agostini Bočen 22, Ora Auerplatter Bočen 16, Turbigo, Kras Corium 14, Canottieri Lecco 8, Karneid Bočen, Cardano al Čampo 2.
MOŠKA B 2 LIGA
Krasova moška postava je dosegla prestižno zmago. Naši fantje so namreč že nekaj časa z eno nogo v višji ligi glede na prednost, ki so si jo pridobili v predhodnih srečanjih in vodijo ves čas na lestvici. Prav zato bo tudi tekma zadnjega kola s Padovo (3. marca) le gola formalnost za vrle kra-sovce.
Nihče ni več stavil na zmago Krasa, potem ko je Mersi pri stanju 1:1 izgubil srečanje z Parizijem. Treba pa je poudariti, da je bil Mersi v dosedanjih tekmah stoodstotni zmagovalec. V nadaljevanju skoraj tri ure trajajoče tekme je Mersi odpravil druga dva nasprotnika.
Junak večera je bil Marjan Milič, ki doslej ni zmagoval. Kot tretjega moža
postave mu je bila pripisana neprijazna vloga »točkodajalca«, v soboto pa je presenetil. Potem ko sta oba brata zgubila proti igralcu številka 1 Parisi-ju in je Mersi odpravil Marchiorija, nobeden ni več verjel v čudeže pri stanju 4:4, Marjan Milič pa je zmagal ob pravem trenutku. Veselje nad dosežkom najmljašega člana Krasove ekipe je bilo zato tem večje.
KRAS - VILLAZZANO	5:4
Igor Milič - Di Gennaro 2:1 (21:10, 19:21, 21:16); Marjan Milič - Marchiori 0:2 (19:21, 12:21); Mersi - Parisi 1:2 (21:12, 17:21, 20:22); Igor Milič - Marchiori 2:0 (21:12, 21:19); Mersi - Di Gennaro 2:0 (21:10, 21:13); Marjan Milič -Parisi 1:2 (21:16, 15:21, 12:21); Mersi -Marchiori 2:1 (19:21, 21:13, 21:18); Igor Milič - Parisi 0:2 (6:21, 12:21); Marjan Milič - Di Gennaro 2:0 (21:18, 21:16).
OSTALI IZIDI 13. KOLA (SKUPINA C): Azzurra Gorica - Lega Nazionale Gorica 5:1, Alto Adige Bočen - BF Lanterna Bleu Padova 5:3, Duomo Fol-gore Treviso - Volta Bresciana Brescia 0:5.
LESTVICA: Kras Zgonik 22, Volta Bresciana Brescia 20, Alto Adige Bočen, Cassa Rurale Villazano 18, BF Lanterna Bleu Padova 14, Azzurra Gorica 12, lega Nazionale Gorica 2, Duomo Folgore Treviso 0. (J. J.)
Uspehi SK Devin in SK Brdina na smučarskem pokalu 3 dežel
Francesca Rapotec odlična druga v slalomu na Nevejskem sedlu
V nedeljo je bilo na Kobli smučarsko tekmovanje za IV. prehodni pokal prijateljstva Treh dežel, ki sta ga priredila Smučarski klub Snežnik iz Ilirske Bistrice in Smučarski klub Devin. Tekmovanje je ob lepem vremenu dobro uspelo, saj se je nanj prijavilo kar 300 tekmovalcev, ki so se preizkusili v 17 starostnih kategorijah. Proga je bila dobro pripravljena, saj je »zdržala« tolikšni naval tekmovalcev, bila pa je obenem zelo zahtevna ter je terjala veliko število »žrtev«, med katerimi so bili tudi nekateri boljši smučarji.
Iz zamejstva so se poleg Devinčanov udeležili tekmovanja tudi smučarji SK Brdina. Obe naši društvi sta se lepo izkazali, saj je na primer SK Devin osvojil tri prva, štiri druga in dve tretji mesti, člani Brdine pa so dvakrat stopili na najvišjo stopnico odra za zmagovalce, trikrat so bili drugi, dvakrat pa tretji.
Prehodni pokal je z nedeljsko zmago na društveni lestvici dokončno osvojil SK Snežnik; SK Devin je bil drugi, Brdina pa peta.
REZULTATI
Mlajše cicibanke: 1. Kristina Škerk (SK Devin) 24"22, 2. Eva Sancin (SK Brdina) 31"66, 3. Ingrid Bianchi (SK Brdina) 32"18, 4. Katja Rupelj (SK Brdina) 1'32"74.
Mlajši cicibani: 1. Patrik Kocijančič (SK Devin) 27"19.
Cicibanke: 1. Anja Štrekelj (SK Brdina) 21"94, 2. Tjaša Trampuž (SK Devin) 26'99, 3. Mara Pavatič (SK Brdina) 30 "03.
Cicibani: 1. Matevž Lapanje (SK Postojna), 19"54, 2. Dario Košuta (SK Brdina) 22"86, 3. Metlika (SK Devin) 23 "13.
Mlajše pionirke: 1. Taja Kodele (SK Postojna) 49"29, 2. Jasmina Štrekelj (SK Brdina) 50 "01.
Mlajši pionirji: 1. Ago Špacapan (SK Sežana), 2. Kristjan Legiša (SK De-
vin) 54"09, 7. Marko Legiša (SK Devin) 1’02 "93, 8. Ivan Pahor (SK Devin) 1"07"62.
Pionirke: 1. Valentina Suber (SK Brdina) 46 T9, 6. Roberta Greco (SK Devin) 59 "45.
Pionirji: 1. Matjaž Primc (SK Snežnik) 49"17, 5. Aleks Purič (SK Devin) 55’'60, 8. Metlika (SK Devin), 12. Denis Cotič (SK Devin) 1'04"00, 13. Janko Andolšek (SK Brdina) 1"25 "85.
Mlajše mladinke: 1. Meta Černe (SK Portorož) 53'"73, 2. Sanja Furlan (SK Devin) 59 "76.
Mlajši mladinci: 1. Peter Iskra (SK Snežnik) 45 "98, 2. Peter Furlan (SK Brdina) 49"07, 3. Danijel Toscano (SK Devin) 50 "14, 6. Aleks Bratos (SK Brdina) 58 "62.
Mladinke: 1. Gabrijela Pieri (SK Devin) 48""66, 3. Tanja Purič (SK Devin) 1'10 "42, 4. Elizabeta Popovič (SK Brdina) 1T8"81.
Mladinci: 1. Alan Bevčič (SK Snež-nik).
Članice: 1. Vlasta Vadnjal (SK Snežnik) 50"49, 2. Wilma Purič (SK Devin) 51 "14, 4. Katja Škerk (SK Devin) 53 "88,
6.	Elena Prašelj (SK Devin) 101 "56, 9. Kristina Zampara (SK Devin) 1T6"87.
Člani: 1. Andrej Justin (SK Portorož), 4. David Sosič (SK Devin) 47'"03,
7.	Kristjan Zidarič (SK Devin) 48"95, 12. David Zidarič (SK Devin) 51'38, 13. Mauro Franza (SK Devin) 52 "27.
Dame: 1. Ivanka Mikuletič (SK Snežnik) 52"93.
Starejši člani: 1. Tomaž Lekan (SK POstojna) 47"43, 6. Stojan Sosič (SK Devin) 51 "49, 7. Rado Suber (SK Brdina) 51 "99).
DRUŠTVENA LESTVICA
1. SK Snežnik 437 točk, 2. SK Devin 326, 3. SK Portorož 303, 4. SK Sežana 284, 5. SK Brdina 217, 6. SK Postojna 117, 7. SK Mašun 44.
Francesca Rapotec, druga
Konec preteklega tedna je bilo v naši deželi celo vrsto tekmovanj, ki so se jih udeležili tudi smučarji zamejskih društev.
V	soboto je bil na Zoncolanu superveleslalom, na katerem so smučarji SK Brdina dosegli dobre rezultate. Med pionirkami je Valentina Suber (Brdina) zasedla dobro 6. mesto (bila je 1. v tržaškem okrožju). Med naraščajnica-mi je bila Jasmina Štrekelj (Brdina) 5., med naraščajniki pa je Gabrijel Talot-ti zasedel 6. mesto.
V	nedeljo je bil prav tako na Zoncolanu veleslalom v istih kategorijah, na katerem so nastopili tekmovalci Meddruštvene zamejske smučarske tekmovalne ekipe Metaltrading.
Alex Praselj je bil med pionirji deveti, medtem ko je bila Tanja Pitacco (Mladina-Resco MZSTE- Metaltra-
ding) peta, Heidi Sigoni (Mladina-Resco MZSTE-Metaltrading) sedma.
Najboljši rezultat je zopet zabeležila Francesca Rapotec (Breg MZSTE-Metaltrading) v slalomu, ki je bil v nedeljo na Nevejskem sedlu. Rapotčeva se je namreč uvrstila na odlično 2. mesto. Zmagala je Roberta Selenati (Zonco-lan). Med mladinci se je Kristjan Volpi (Brdina) uvrstil na 23. mesto.
Francesca je prejšnji teden tekmovala na državnem prvenstvu v kraju Pica Valle d Aosta s kar spodbudnimi rezultati, medtem ko se sedaj udeležuje raznih tekmovanjih v Italiji.
V nedeljo je bil v Trbižu deželni finale v slalomu za najmlajše kategorije. Test je bil za naše najmlajše smučarje zelo pomemben, ker so se na tem tekmovanju pomerili z vsemi najboljšimi smučarji iz naše dežele. Naši smučarji so dosegli dobre izide. Med 48 tekmovalkami je v kategoriji cici-bank Fjona Mezgec (Mladina-Resco MZSTE-Metaltrading) dosegla 13. mesto s časom 35"22, na 18. mesto se je uvrstila Karin Mezgec (Mladina-Resco MZSTE-Metaltrading) s časom 36 "93, medtem ko je bila Nastja Milič (Mladina-Resco MZSTE-Metaltrading) 28. s časom 40’09. V tej kategoriji je zmagala Tržačanka Irina Germani (Sci Club 70) s časom 31 "62. V kategoriji baby sprint je dosegel Borut Bogateč (Mladina-Resco MZSTE-Metaltrading) med 28 tekmovalci 15. mesto, kar je lep uspeh za tekmovalca, ki se šele prvo leto ukvarja z agonističim smučanjem.
Res škoda, da se nekateri mladi zamejski smučarji, ki so bili na štartni listi, niso udeležili tekmovanja.
Baby sprint in cicibane čaka že to nedeljo v Piancavallu deželni finale v veleslalomu, mladinci pa se bodo v soboto in nedeljo na Trbižupomerili v veleslalomu, oziroma slalomu.
(EZA)
Ženska rokometna C liga
Krasova dekleta visoko zmagala
KRAS - SAN FIOR	55:14
KRAS: Calzi, Natural 11, T. Marzeth 2, K. Marzetti, Simeone 19, Ferluga '> Jagodic 3, Ukmar 3, Kozlovič 1, Bizjak 9.
Krasove rokometašice so v soboto na domačem igrišču visoko premagal® ekipo San Fior iz okolice Tre viša-Nasprotnice so bile zelo mlade in ne' izkušene, a so se vseskozi zagrizeno borile ter vztrajno kljubovale našinj' Krasovke pa so takoj v prvih minutah povedle, tako da so si že na konca prvega polčasa zagotovile zmago. Pr0' ti inladim igralkam je bila še posebno uspešna osebna obramba, ki je omogO' čila našim, da so prestregle nasprotn1' cam veliko število žog in zaključeval® akcije s protinapadi. Pri tem gre fe posebej pohvaliti izkušeno Simeone]6' vo in tudi Naturalovo, ki je zdal6 najhitrejša igralka v Krasovih vrstah-
V prihodnjem kolu (v nedeljo, 24. ■ m., ob 10.30) čaka naše rokometaš6 težka preizkušnja. V gosteh se boa pomerile z Musilejem, ki je drugi n lestvici, takoj za krasovkami. V PrV g delu prvenstva so jih naše po izredn napetem in izenačenem boju pr®11}3, gale le z dvema goloma razlike. Sre<-nje bo torej zares zanimivo, saj bo o ločalo o samem vrhu lestvice. (Tanj
MOŠKA C LIGA
CUS VIDEM - KRAS TRIMAC 25:*9
(12:11)	o
KRAS: Klinc, Rossi, Milič, Murah * Raseni, Kozlovič 4, Brissi 7, Rocca Fonda, Doljak, Kralj, Oberdan.
Krasovi rokometaši so proti skemu CUS utrpeli letošnji najt® t poraz. Potek srečanja pa ni bil tak, k « ga daje slutiti končni rezultat. Yegjj del tekme so se naši uspešno uPira-nasprotniku, ki velja za favorita zaAt predovanje v B ligo in so nekajk1 v tudi vodili (1:3 v 5. minuti in 16;
40. minuti). Motor Krasove ekipe j® j tokrat res razigrani Brissi, ki je ugnati tudi tako solidno obrambo ^ je CUSova. Upanja krasovcev pa s® tj začela počasi razblinjati po 47. 1111 (19:19), ko so po nekaterih napak ^ fantje zgubili zalet in koncentracij® e niso bili več zmožni zgraditi ene sa^. zrele priložnosti za gol. V zadnjih setih minutah tekme so tako večih . ^ iz protinapada zadevali le domačih visoko zmagali.	. ^1
S tem kolom se je končal PrVliatr prvenstva, ki se je iztekel precej J" še, kot so pričakovali v Krasoveh1 et boru. Krasova ekipa je zbrala le ® 0t>' točk, celo manj kot lani v isteih »o dobju in bo le težko dosegla v je|i-končno uvrstitev. Ker so Krasovo jo mo prihodnjega kola preložili' krasovci nadaljevali prvenstvo k čez dva tedna. (Pjotr)	.	'
OSTALI IZIDI 11. KOLA: C N1® $■ Fides 42:21; Mestrino - Jolly 1®' MaT Dona - Q.d'Altino 18:24; Tassina -di 18:16.
‘JO
175:2$ t1 216:}®, jj
I96	>5
201: ^ ,0
j
>
174:1® 7 200:24* 6 179:2$ 0 186:2^,
Prihodnje kolo (23. 2.): CUS a h3 O. d"Altino; Fides - Kras (prene* J0jiy' 9. 3.); S. Dona - Oriago; Tassina Mestrino - Cividin.
Cividin CUS Videm Jolly Čamp. Q. d"Altino San Dona Kras Trimac Fides S. Vito Tassiuna RO Nardi V. Ven. Mestrino PD Oriago Dolo
LESTVICA
10 10 0 o 8 1 1 7
10
10
10
10
10
10
10
10
10
10
4 2
2
4
5
4
5
5
6 5
10
V prvi četrtfinalni tekmi kadetskega turnirja Alpe-Jadran
Trofeja Jadran v mimbasketu v Nabrežini
Podvig Kontovela v Gorici
Po pričakovanju
Diana - KONTOVEL 68:72 (42:31)
KONTOVEL: Ban 11 (3:8), Turk 2 (0:2), M. Milič 2 (2:2), I. Milič 23 (5:7), Budin 19 (4:6), Daneu 7 (1:2), Černe 2, Vodopivec 8, Baitz.
TRI TOČKE: Budin 1.
Kontovelci so na prvem četrtfinal-Uem srečanju kadetskega turnirja Alpe-Jadran poskrbeli za pravi podvig: kar sredi Gorice so namreč prelagali močno ekipo Diane.
Naši so pričeli dokaj slabo, saj so zaostajali že za 17 točk razlike (12:29). Nato pa so se le opogumili in ob polčasu nekoliko ublažili poraz.
Ključ Kontovelove zmage je bil nedvomno conska obramba 1-2-2, ki so 1° naši uvedli v drugem polčasu in tako skoraj povsem onemogočili na-Pad gostiteljev, ki so v tem delu srečanja dosegli bornih 26 točk. Kontovelci pa so tudi v napadu igrali dokaj umirjeno in premišljeno ter povsem Zasluženo zmagali.
Povratno srečanje bo čez teden dni v Repnu. Kontovelci so torej na pra-9u lepega podviga, uvrstitev v polfi-Uale. V povratni tekmi pa seveda ne smejo izgubili več kot s tremi točkami razlike. (I. E.)
DRŽAVNI MLADINCI
PALL. PORDENONE -JADRAN FARGO 86:79 (50:40)
JADRAN FARGO: Oberdan 4 (2:5), Crisma 16 (0:1), Škerk 12, Pertot 5 t:2), Paulina 17, Stanisa 6, Smotlak 19 (u:6), Gerli, Sosič, Lesica.
TRi TOČKE: Crisma 2, Paulina 1. PON: Smotlak (38), Pertot (40).
Na eni doslej svojih boljših tekem s° jadranovci v mladinskem držav-Uem prvenstvu (skupina A) sicer iz-Subili v Pordenonu proti močni do-Utači istoimenski ekipi, toda s prika-2ano igro so povsem zadovoljili. Ne ?umo: dobršen del srečanja so igrali Koraj brezhibno. Žal pa jim je bilo Usodnih zadnjih pet minut prvega in pcvih pet minut drugega polčasa (v min. so namreč zaostajali kar za 17 točk, 44:61).
, Jadranovci so dokaj dobro začeli (v ■ min. je bilo stanje izenačeno 14:14), 10. min. so celo vodili s 27:24, v 15. j lm je bilo stanje še 34:35, nakar pa naši prvič odpovedali. Tudi v za-®tku drugega polčasa si niso opo-j U9li, tako da so zaostajali za 17 .uck. Naši pa niso popustili in v pe-u minutah z delnim izidom 20:2 uto povedli s točko razlike (64:63). utlej se je bil izenačen boj za vsako
točko. V 38. min. je bilo stanje še 78:76 za gostitelje, nekaj prenaglih napadov pa je našim onemogočilo pot do zmage.
Če smo se v prejšnjem kolu na tekmi v Repnu precej hudovali na sojenje Bradamanteja in Baisa, moramo priznati, da sta ista sodnika v Pordenonu skoraj brezhibno opravila svojo nalogo.
Za dobro igro je treba tokrat pohvaliti vso ekipo za požrtvovalnost in borbenost, vseeno pa so bili boljši od ostalih Aleks Smotlak (8 skokov v obrambi, 3 blokade, 2 pridobljeni žogi, 1 asistenca, 7:7 pri metu za 2 točki in 5:6 pri prostih metih), Marco Crisma in Martin Pertot.
DEŽELNI KADETI
KONTOVEL - FERROVIARIO 79:62
(45:28)
KONTOVEL: Pečar 28 (2:3), Ravbar 6 (0:3), Bizjak 2, Hmeljak, Krevatin 29 (3:4), Bajc 11 (5:6), Godnič 5 (1:4).
PM: 10:16. ON: 16.
Kontovelci so ponovno igrali v nepopolni postavi in tokrat zasluženo zmagali proti solidni tržaški ekipi, ki jih je v začetku prvenstva premagala za 13 točk. »Plavi« so stopili na igrišče zelo nemotivirani. Začetek je bil enakovreden in ekipi sta se izmenjavali v vodstvu, nakar so domačini s hitro pressing igro popolnoma nadigrali nasprotnike in jim zapirali pot do koša (v 18. min. 44:22). V tem delu tekme je bil posebno uspešen center Crevatin, ki je polovil veliko število odbitih žog, tako v obrambi, kot v napadu. Omeniti moramo, da se je v premoru med metom na koš huje poškodoval Hmeljak, ki se je moral zateči v bolnišnico. Drugi polčas je tako potekal v znamenju izenačenosti med obema ekipama, saj so si naši priigrali visoko prednost že v prvem počasu. Kontovelci so tokrat pokazali zrelo igro in dokazali, da si ne zaslužijo tako nizkega mesta na lestvici.
(J. E. G.)
DEČKI
KONTOVEL - SOKOL 151:73 (72:41)
KONTOVEL: Spadoni 29 (2:2), Spacal 12, M. Starc 9, B. Starc 21 (1:2), Škerk 31 (1:4), Štoka 31 (3:7), Rustja 16 (0:3), Drasič 2.
SOKOL: Peric 10 (2:2), Vidoni 4, Kocjan 2 (0:2), Masten 4, Taučer 53 (7:12).
Kontovelci so po pričakovanju in brez težav dobili slovenski derbi s
Sokolom, ki je nastopil z močno okrnjeno postavo. Zmaga Kontovelovih košarkarjev tako ni bila nikoli v dvomu.
Od gostov se je spet odlikoval De-van Taučer, ki je dosegel kar 53 točk.
OSTALI IZIDI 12. KOLA: Stefanel - Poggi 136:50; Latte Carso - Barcola-na 62:46; Don Bosco - Ricreatori 163:19; Bor prost.
LESTVICA: Stefanel 24; Don Bosco 22; Bor in SGT 16; Kontovel in Poggi 14; Barcolana 6; Sokol, Santos, Latte Carso in Ricreatori 4.
PROPAGANDA
DOM - USG	60:27
ON: Dom 11, USG 14
DOM: Cej 8, Bresciani 4, Devetak P. 4, Mužič 14, Sošol 8, Covi 4, Devetak G. 18, Primožič, Furlan, Devetak E.
Domovci so poskrbeli za lepo presenečenje in zanesljivo premagali močno ekipo USG. Čeprav pod košema niso igrali najbolje, so Semoličevi varovanci vseeno pospravili nov par točk. (S. Primožič)
MINIBASKET
DOM - UGG	37:27
ON: Dom 14, UGG 20
DOM: Covi 10, Devetak 15, Coz-zuccoli, Mužič 13, Sošol, Gravner, Furlan 2.
Domovci so v tej tekmi kar dobro in borbeno igrali. S hitrim napadom in tudi z dobro obrambo so zasluženo zmagali. Naj omenimo, da je tokrat vodil našo ekipo David Ambrosi.
(S. Primožič)
MLADINSKE IGRE
CANKAR - CODERMATZ 76:73
(37:34)
CANKAR: Mezzari, Colja 8, Mozetič, Brazzani 4, Furlan, Buda (0:2), Jogan 25 (0:2), Lipovec, Uršič 18, Oberdan 21 (1:1).
TRI TOČKE: Jogan 1. PON: Colja (38).
Naši dijaki so tesno, a povsem zasluženo zmagali, saj so bili stalno v vodstvu. V 38. min. so vodili kar zli točkami razlike (76:65). Nasprotniki so močno reagirali in našim ogrozili zmago. Na srečo pa slovenski dijaki le ohranili mirne živce in slavili zmago. Za ta uspeh je treba pohvaliti vse Cankarjeve igralce. (M. Jogan)
Ekipi Brega in Divače s trenerjema pred nedeljskim zelo izenačenim srečanjem v Nabrežini	(Foto Magajna)
Najzanimivejše in najbolj izenačeno srečanje 4. kola Trofeje Jadran v minibasketu za letnike 1979 in mlajše, ki je bilo v nedeljo v Nabrežini, je bilo gotovo drugo med Bregom in Divačo. Košarkarji iz Divače so v 1. in 3. kolu že zanesljivo premagali Se-žance, oz. Kontovelce in vse je kazalo, da bodo zlahka opravili tudi z Brežani. Le-ti pa so nudili Divači zelo močan odpor in le v končnih minutah so varovanci trenerja Sile ujeli pravi ritem, priigrali so si 6 točk razlike in tako tudi zmagali.
Drugi dve tekmi sta se po pričakovanju končali z zmagama goriškega Dpma proti Sokolu, oz. Sežane proti Kontovelu.
IZIDI 4. KOLA
DOM - SOKOL	62:10
DOM: Cej 20, P. Devetak 14, Gravner 2, E. Devetak 8, Covi 12, Cuzzu-coli, Furlan 6.
SOKOL: Širca 6, Jaklič, Hrovatin, Stanič, Frandoli 4, Rogelja, Rebula, Lupine.
SODNIK: Lakovič.
DIVAČA - BREG	44:38
DIVAČA: Fedrigo 2, Cenčič, Jurman 4, Vatovec 6, Čolič 2, Zafred, Kos 18, Grubešič 4, Bombač 8, Na-don, Sila.
BREG: Stefančič 5, Gigante 10, Kozlovič, Žerjal 2, Slavec 11, Metlika, Cova 4, Mura, Lista 4, Žiberna, Kocjančič 2.
SODNIKA: Žiberna in Hmeljak.
SEŽANA - KONTOVEL	81:26
SEŽANA: Brezec 19, Bunc 16, Len-dero 6, Mikašinovič 10, Bomeštar 4, Pajer 12, Pavlovič 2, Omerinovič 2, Križman, Ivančič 10.
KONTOVEL: Drasič 13, Puntar, Bogateč 2, Semec, Budin 2, Šušteršič, Bukavec 9.
SODNIK: Šik.
DOSEDANJI IZIDI
1.	KOLO: Polet - Sežana 38:31; Breg - Dom 37:28; Kontovel - Sokol 35:15; Divača prosta.
2.	KOLO: Divača - Sežana 46:21; Breg - Kontovel 59:29; Polet - Dom 66:44; Sokol prost.
3.	KOLO: Divača - Kontovel 45:17; Polet - Sokol 70:24; Sežana - Breg n.o.; Dom prost.
4.	KOLO: Dom - Sokol 62:10; Divača - Breg 44:38; Sežana - Kontovel 81:26; Polet prost.
LESTVICA
Polet	3	3	0	174:99	6
Divača	3	3	0	135:76	6
Breg	3	2	1	134:101	4
Sežana	3	1	2	133:110	2
Dom	3	1	2	134:113	2
Kontovel	4	1	3	107:200	2
Sokol	3	0	3	49:167	0
Peto kolo bo	na	sporedu prihodnji			
mesec v Dolini, (bi)
NA TRŽAŠKEM UNDER 18
5-ANDREA - BREG	2:0
KIMORJE - S. NAZARIO	1:5
OSTALI IZIDI
atr°niio - Muggesana 3:1, Edile Adri-U Ca - Opicina 1:0, Costalunga - Cam-l^slle 3:0, Fortitudo - Olimpia 0:0, it,, ntebello - Azzurra 13:0. Chiarbola blla prosta.
LESTVICA
j^j-niarbola 24 točk, Muggesana, j, ^ebello, S. Andrea in Costalunga C fortitudo in S. Nazario 20, Edile Mnntica 19' BREG in Dom‘0 17. PRI-
^RJE 16, Opicina 14, Olimpia 5, Az-
c PRIHODNJE KOLO
C^bola - Montebello, Azzurra -Pan 1fUc*0, Olimpia - Costalunga, Cam-‘elle - PRIMORJE, S. Nazario - Edi-s. oriatica, Opicina - Domio, Mugge-4 ~ S. Andrea. BREG je prost.
0 NARAŠČAJNIKI
IMPija - BREG	1:1 (1:1)
npRELEC ZA BREG: Mauri Uič' : fctok Rapotec, Kalc, Strain, *Ca' Reja, Švab, Čuk, Črt Rapotec, Pavletič, Gropazzi.
tla Seabi brežani so končno dokazali, teKj.bidi proti vodilnim na lestvici s staVi ■ 0 slabšo ekipo v okrnjeni po-Ci k, ^ s petimi poškodovanimi igral-slu£eJ10 bori na isti ravni. Naši so za-Sj 0 osvojili dragoceno točko. Naj-bali f?ZVeseljivo pa je to, da se je po ^Vajj?esecih spet vrnil na igrišče dis-PlOop, 'ffani Kalc, ki je mnogo pripo-Tei, bregovi obrambi. boijjCfa je bila že od vsega začetka. Pš Sfg^ffso vsekakor igrali bolje in - a*ni igrišča popolnoma onemo-

obvestili
v v f, *Vo slovenskih novinarjev tbC“lnKK Adria j'Ilatersi,a Predstavitev mednarodne '83 ŽSš]3j,tolesarske dlrke za I5- tro"
v driist^ 1,0 danes' 20' m" ob


Venih prostorih v Lonjer-
>šč,
S' vV;t”’uib
V vkl|ilA sela predstavnikov druš-Cenlh v MZSTE.
20.
sv.
gočili naše. Sredi prvega dela je vratar Rapotec z bliskovitim posegom ubranil nevaren strel, kar pa žal ni mogel ponoviti pri nadaljnjem strelu, s katerim so domačini povedli. Gostitelji so se še veselili zadetka, ko je Mauri, ki je bil tudi poškodovan, izvedel sijajen prosti strel, s katerim je Breg izenačil.
Čeprav je Olimpija v drugem polčasu skoraj stalno napadala, so imeli naši ob koncu še priliko za podvojitev. Poleg pozitivnega nastopa Kalca si celotna ekipa zasluži pohvalo za požrtvovalnost. (Luka)
PRIMORJE - CGS	1:2 (1:1)
STRELEC za PRIMORJE: Sardoč v 39. min.
PRIMORJE: Ciacchi, Puntar, Zac-chigna, Guštin, Sardoč, Emili, Štolfa, Franza, Lukša, Digovič.
Domačini so proti solidnemu nasprotniku so izgubili z najmanjšo razliko, kar je presenetljivo, saj so nastopili v močno okrnjeni postavi. Že v prvem polčasu so gostje zagospodarili na igrišču in tudi prešli v vodstvo. Skozi ves prvi polčas so se rdeče-ru-meni krčevito branili, a izvedli so tudi nekaj dobrih akcij. V zadnji minuti so rdeče-rumeni nepričakovano izenačili s Sardočem, ki se je po podaji Štolfe lepo rešil kopice branilcev in neubranljivo streljal v desni kot vrat.
V drugem delu so Tržačani še povečali ritem igre in si z zmagovitim za-detkomzagotovili obe točki. Tokrat je poraz primorjašev povsem opravičljiv zaradi odsotnosti kar štirih standardnih igralcev. Pohvala gre posebno brezhibnemu Sardoču in pa še Štolfi, ki se je srčno boril proti solidnim veznim igralcem gostov. (Maxi)
ZARJA - DON BOSCO	2:1
OSTALI IZIDI
Campanelle - S. Luigi 3:9, Chiarbola - S. Andrea 0:5, Zaule - Portuale prel., Opicina - Fortitudo 3:1, Costalunga -Domio prek.
LESTVICA
Olimpia in S. Luigi 31 točk, CGS 27, Chiarbola 24, Zaule in PRIMORJE 20, S. Andrea in Costalunga 19, BREG 17, ZARJA 15, Portuale 14, Opicina 12, Don Bosco 11, Fortitudo 9, Čampanel-le 7, Domio 6.
PRIHODNJE KOLO
Don Bosco - Costalunga, Domio -Opicina, Fortitudo - Zaule, Portuale -
Chiarbola, S. Andrea - Campanelle, S. Luigi - PRIMORJE, CGS - Olimpia, BREG - ZARJA.
NAJMLAJŠI Skupina A
ZARJA ADRIAIMPEK - OLIMPIA
1:4 (0:1)
STRELEC za ZARJO: Jurinčič (11-m).
ZARJA: Družina, Ražman, Tence, Ražem, Domio, Kocman, Caenazzo, Cocevari, Jurinčič, Grgič, Balbi, Jerman, Lipovec.
Zarja je doživela že drugi zaporedni poraz v tekmovanju »play-off« v prvenstvu najmlajših. Poraz je zaslužen, saj se domačini pri graditvi igre niso posebno izkazali. Gostje so zaigrali bolj agresivno od naših mladih igralcev in učinkovito napadali. S tako igro so si tudi zagotovili uspeh. Sedaj je upati, da bo Zarja že v soboto popravila slab vtis s tega začetka tekmovanja v končnici prvenstva. (P. B.)
OSTALI IZIDI
CGS - S. Nazario 1:0, Costalunga -Fortitudo 6:1, S. Luigi - S. Giovanni 1:2, Opicina - Fani 4:0. PRIMORJE je bilo prosto.
LESTVICA
Costalunga in CGS 6 točk, Opicina 5, S. Nazario in Olimpia 4, S. Luigi in S. Giovanni 2, PRIMORJE 1, Fortitudo, ZARJA in Fani 0.
PRIHODNJE KOLO
Olimpia - PRIMORJE, Fani - ZARJA, S. Giovanni - Opicina, Fortitudo -S. Luigi, S. Nazario - Costalunga. CGS je prost.
ZAČETNIKI Skupina A
PRIMORJE - ESPERIA S. GIOVANNI
4:0 (1:0)
STRELCI: Šušteršič v 5. min., Šemec v 32. min., Furlani v 34. min. (11-m), Škrlj v 36. min.
PRIMORJE: Husu (Budin), Turk (M. Milič), A. Milič, Ostrouška, Miliani, Šušteršič, Šemec, Lovrečič, Bergagna, Furlani in Škrlj.
»Rdeče-rumeni« so začeli borbeno in poletavno. Imeli so več priložnosti. V 5. min. je Šušteršič lepo realiziral z mehkim strelom. Po zadetku je prišlo do reakcije gostov, ki so skozi ves polčas ogrožali Husuja. V drugem polčasu so primorjaši le prevzeli spet vajeti
igre v svoje roke in v štirih minutah zapečatili rezultat. Najprej je Šemec streljal izven kazenskega prostora. Nato je sodnik dosodil 11-metrovko zaradi igranja z roko v kazenskem prostoru. Najstrožjo kazen je realiziral Furlani. »Poker« je dopolnil Škrlj, ki je v off sideu z lahkoto premagal vratarja. Pohvalo zaslužita še posebno Šemec in Furlani. (Maxi)
OSTALI IZIDI
Domio - Ponziana A 0:0, Chiarbola -Opicina B 1:1, Muggesana - Soncini A 29, Altura - Fani 0:2, Portuale - Fortitudo A 2:1, S. Sergio - S. Andrea 0:1. ZARJA je bila prosta.
LESTVICA
Soncini A 29 točk, Portuale in Ponziana A 27, Fortitudo A 24, Chiarbola, Domio in PRIMORJE 17, S. Sergio 15, Opicina B 11, ZARJA 10, Altura 9, Fani in Esperia 5, Muggesana 2.
PRIHODNJE KOLO
ZARJA - S. Sergio, S. Andrea - Portuale, Fortitudo A - PRIMORJE, Esperia - Altura, Fani - Muggesana, Soncini A - Chiarbola, Opicina B - Domio. Ponziana A je prosta.
CICIBANI Skupina B
S. LUIGI - BOR	1:2
PRIMORJE - PORTUALE	2:2
OSTALI IZIDI
S. Vito - S. Andrea 1:3, Don Bosco -Fani A 1:6, Esperia - Roianese 1:4.
LESTVICA
S. Luigi 20 točk, Roianese 19, BOR 16, Portuale 13, PRIMORJE in S. Andrea 12, Olimpia 10, S. Vito in Don Bosco 4, Esperia o.
PRIHODNJE KOLO
Roianese - S. Luigi, BOR - Don Bosco, Fani A - S. Vito, S. Andrea - PRIMORJE, Esperia - Portuale.
MLAJŠI CICIBANI Skupina A
PONZIANA - BOR	3:0
OSTALI IZIDI
Fortitudo - S. Giovanni 1:3, Zaule -S. Luigi B 2:0, Esperia - Altura 2:1, Costalunga - Opicina B 0:0.
LESTVICA
Esperia 22 točk, Ponziana 19, S. Giovanni 16, Altura 13, BOR in Fortitudo 10, Costalunga 7, S. Luigi 6, Zaule 4, Opicina B 1.
PRIHODNJE KOLO
Opicina B - Esperia, Altura - Ponziana, BOR - Zaule, S. Luigi B - Fortitudo, S. Giovanni - Costalunga.
NA GORIŠKEM
NARAŠČAJNIKI
CORNO - JUVENTINA	0:0
JUVENTINA: Zanier, Bais, Marvin (Todde), Marko Peteani, Marino Pete-ani, Dario, Florenin, Kobal, Devetak, D. Gergolet (Paoletti), Ferfolja (P. Ger-golet).
Proti ekipi iz Corna so naši predstavniki zaigrali eno naj lepših tekem v prvenstvu, saj so bodisi v prvem kot v drugem polčasu žal brez sreče stalno napadali. Domačini pa so le v redkih protinapadih ogrožali vratarja Zanier-ja, ki si zasluži posebno pohvalo, saj je bila to prva tekma v letošnjem prvenstvu, da je stopil v naša vrata. Naslednjo tekmo bodo naši igrali proti Mug-gesani, ki zaseda drugo mesto na lestvici. (Aleš Ferfolja)
NAJMLAJŠI
JUVENTINA - ISONTINA 2:1 (1:1)
STRELCA za JUVENTINO: Gallo in Scimone.
JUVENTINA: Pavio, Scimone, Maz-gon, Ambrosi, Zanier, Trampuš, Gallo, P. Gergolet, A. Gergolet, Černigoj, Paoletti (Rassu).
Začetek tekme je bil za Juventino nič kaj spodbuden. Igra domačih je bila slaba in nasprotnik je to znal izkoristiti v sredini prvega polčasa. Po golu so igralci Juventine pridobili nekdanjo agresivnost irT začeli napadati. Prvi gol je dal Gallo po predložku. V drugem polčasu se je igra izboljšala in ekipi sta si bili enakovredni. Zadetek za Juventino je dal Scimone. Nato so igralci Isontine reagirali in v kratkem času dosegli enajstmetrovko. Te sicer niso izkoristili, kajti strel je domači vratar Pavio uspešno branil. Srečanje se je kmalu nato izteklo.
(Aljoša Gergolet)
Ob boleči izgubi dragega očeta Viktorja izrekajo iskreno sožalje Stojanu in Walterju Corbattiju
vodstvo, trenerji in igralci K K Bor
Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna predna-ročnina 200.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din; mesečna naročnina 190.00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761
Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-ESTsrl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611.
primorski
M.	dnevnik
sreda, 20. februarja 1991
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559
Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418
GORICA - Drevored 24 maggio 1
Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958
ČEDAD - Ul. Rlstori 28
Tel. (0432) 731190
Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar
Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF
član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
V podrti zgradbi včeraj nenadoma popustil strop v tretjem nadstropju
Med prenovo stare stavbe v Rimu pod ruševinami umrla ena oseba
Uspešna protimafijska akcija karabinjerjev pri Caltanissetti in Geli
CALTANISSETTA — Karabinjerji so te dni aretirali šest oseb v nekem stanovanju pri Caltanissetti. Vseh šest aretirancev je iz kraja Riesi, sumijo pa, da so vpleteni v vrsto umorov. Ko je šesterica opazila, da so jo karabinjerji obkolili, je vrgla skozi okno orožje, ki ga je imela pri sebi: dve pištoli in dva revolverja 38 special in 357 magnum, ki jih bodo sedaj pregledali, da bi ugotovili, če so jih rabili Pr* omenjenih zločinih.
Aretiranci, ki so sicer že stari znanci policije zaradi združevanja v zločinske namene, so Pino Cammarata (37). ki naj bi bil šef tolpe, njegova brata Vincenzo (32) in Fran-cesco (29), Rosolino Li Vecchi (29), Giuseppe Li Vecchi (33) ter Pietro Bordonaro (27). Vse so obtožili združevanja v organizacijo mafijskega kova ter nedovoljene posesti orožja. Po mnenju karabinjerjev iz Caltanissette in Gele, ki so jih nadzorovali že dalj časa, se je šesterica sestajala v stanovanju, ki jim ga je dal na razpolago Ignazio La GJuatra. Stanovanje je last njegove tete, ki je emigrirala v Nemčij0'-La Ouatro pa so obtožili sodelovanja pri kaznivem dejanju-Okna stanovanja so bila hermetično zaprta in celo prelepljena s temnim selotejpom, da ne bi nihče videl, da v njeni gori luč, saj je bila lastnica v Nemčiji in torej bi stanovanje moralo biti prazno. Kljub temu pa so karabinjerji prepričani, da so vsi sosedje vedeli, kaj se dogaja, in kdo se sestaja v stanovanju. Iz strahu pred skupino nasilnežev pa so VS1 raje zatisnili obe očesi.
Preiskovalci so poleg orožja zaplenili še blindiran 127, evidenčne tablice avtov, ki so bili ukradeni v pokrajin1 Ragusa, dva radia, s katerimi so lahko poslušali pogovore med policijskimi avti, nekaj sto nabojev ter kakih 10 milij0' nov lir.
RIM — Pri obnovitvenih delih v stari hiši na Piazza del Fico (na sliki AP levo) v Rimu je včeraj umrl 49-let-ni obrtnik Luciano Ciamaglia (na sliki AP desno gasilci odnašajo njegovo truplo), v bolnišnici Santo Spirito in San Giacomo pa so odpeljali sedem ranjencev, med katerimi naj bi bila tudi vodja obnovitvenih del in lastnik zgradbe.
Do nesreče je prišlo približno ob 11.30, ko se je nenadoma podrl strop v tretjem nadstropju, nato pa se je notranjost zgradbe dobesedno sesula. Pod ruševinami je izgubil življenje nesrečni Ciamaglia, ki je opravljal mizarska dela v pritličju. V trenutku nesreče so bili na strehi zgradbe tudi trije delavci, ki pa so jo odnesli le z lažjimi poškodbami.
Zanimivo je, da je zgradba, v kateri je prišlo do nesreče, v zadnjih nekaj mesecih kar trikrat menjala lastnika. Prvotni lastnik je bila rimska Občina, ki pa je zgradbo avgusta lani prodala privatniku. Obnovitvena dela so se začela že pred časom, zaradi nesreče pa je policija začela s preiskavo, da bi ugotovila vzroke, ki so povzročili nesrečo.
Past za razpečevalca s 600 kilogrami hašiša
GIOIA DEL COLLE (BARI) — Včeraj so med uspešno akcijo karabinjerjev aretirali dva razpečevalca mamil ter zaplenili približno 600 kg hašiša. Akcijo so izvedli v neki staji pri vasici Murge Fra Gennaro v okolici manjšega kraja Gioia del Colle pri Bariju, zaplenjeno mamilo pa ima tržno ceno okoli milijarde lir.
Karabinjerji so v bliskoviti akciji aretirali lastnika stavbe, kjer so odkrili mamilo, 45-letnega Bartolomea Ca-potorta, ki je pravici prav dobro znan, in njegovega 21-letnega sina Giovan-nija. V njuni hiši so še dobili samokres parabellum kalibra 9, mamilo, skrito v neki stranski sobi, katere vhod so zakrili s senom, pa je bilo pripravljeno v zabojčkih v obliki steklenice, že pripravljeno za prodajo.
Capotorto in njegov sin sta dobivala neobdelan hašiš neposredno iz Libanona, v svoji samotni kmetiji pa sta ga pripravljala za prodajo, katero sta opravljala kar sama. Preprodajalca sta namreč imela doma pravi laboratorij za pripravo končnega produkta in sicer preše ter hladilne in mikrovalovne naprave.
Akcijo so, kot že rečeno, izvedli karabinjerji iz Taranta s sodelovanjem karabinjerjev iz Gioia del Colle, bila-pa je pripravljena do podtankosti. Razpečevalcema so namreč na sledi že od lanskega oktobra, od takrat pa so že aretirali mnogo njunih »kolegov« v krajih Laterza, Castellaneta in Ginosa, na sledi pa so še mnogim drugim »prodajalcem smrti«.
Zimske igre na snegu
Tudi ruske zime niso več tisto, kar so bile in to sta izkoristili obe ^oS^Ap) čanki, ki sta se v nedeljo »veselo igrali« ob reki, ki teče skozi Moskvo '
Zaradi visokih temperatur meteorologi še vedno opozarjajo na veliko nevarnost snežnih plazov
Pri Courmayeurju pod ledeno gmoto še štirje smučarji
COURMAVEUR — Približno 150 ljudi je včeraj nadaljevalo z iskanjem nesrečnih smučarjev, ki jih je v nedeljo zasul snežni plaz na italijanski strani Mont Blanca. Včeraj so našli le volneno čepico male dveletne Giudit-te, ki naj bi skupaj z očetom ostala pod ledeno gmoto, in pa neko smučko. Kot v ponedeljek so tudi včeraj približno opoldne prekinili z iskanjem ponesrečencev, saj je zaradi sorazmerno visokih temperatur grozila nevarnost novih plazov.
Iskalne ekipe (na sliki AP) imajo vse več težav, da bi odkrila trupla (doslej so jih našli devet) preostalih štirih
-	po menju karabinjerjev pod plazom ne bi smelo biti drugih ponesrečencev
-	ponesrečencev. Gre za 34-letnega Francesca Gattija in njegovo hčerko Giuditto ter za Maurizia Astionija in Ivana Bottara. Sneg postaja vse bolj kompakten in uporaba sond postaja
vse težja, 30 lavinskih psov pa ima velike težave tudi zaradi številnih zasutih živali, ki so ob nesrečnih smučarjih prav tako končale pod uničujočo snežno gmoto.
V zvezi s plazovi pa je treba opozoriti, da je na celotnem alpskem področju nevarnost snežnih plazov še izredno velika. O tem govorijo vremenske napovedi in pa tudi opozorila civilne zaščite. Vzrok za povečano nevarnost je občuten dvig temperature in zato meteorologi pri vojaškem letalstvu svetujejo vsem, ki se podajajo v gore, izredno previdnost in to še posebej kar zadeva gorsko smučanje in smučanje izven označenih smučarskih prog. Na maksimalno previdnost pa opozarja tudi »Meteomont«, sistem zbiranja in posredovanja podatkov o snežnih razmerah in nevarnosti plazov.
Poslovna nepoštenost
WASHINGTON — Ameriško pravosodno ministrstvo je ukradlo »s prevaro, z goljufijo in z nezakonitimi posli« vojaški kompjuterski program »Promis« washington-ski družbi Inslaw in ga prodalo izraelski in iraški vladi. Da to ni znanstvenofantastična novinarska raca pričajo številna zaprisežena pričevanja, med katerimi so bistvene važnosti izjave bivšega agenta izraelske protiobveščevalne službe Mosad Arija Ben Menaseja. Vsa zadeva bi bržkone ostala neznana, če ne bi družba Inslaw zašla v finančne težave, ker ji je prav pravosodno ministrstvo odpovedalo nadaljnje sodelovanje. Stečajni sodnik George Basona je pri iskanju vzrokov, zakaj je washington-ska administracija preklicala dogovor s podjetjem In-slaw, odkril ta umazani posel. Da bi bila mera polna, so omenjeni softviare pred prodajo Izraelu in Iraku s pridom uporabljali tako pri tajnoobveščevalni službi CIA, kot pri drugih sorodnih agencijah in pri pravosodnem ministrstvu.
CIA in Pentagon dajata različne obračune
WASHINGTON — CIA in Pentagon sta si v zobeh glede obračuna škode, ki naj bi jo zavezniško letalstvo povzročilo iraškemu vojaškemu stroju. Pentagon trdi namreč, da so uničili tretjino iraškega vojaškega potenciala, CIA pa je mnenja, da je iraška vojska utrpela le 10-odstot-ne izgube. Kako je prišlo do teh razhajanj ni povsem jasno, ker imata tako CIA kot Pentagon iste vire, in sicer satelitske in letalske posnetke, pričevanja pilotov, iraških vojnih ujetnikov in beguncev. Po vsem sodeč Amerika nima na iraškem in kuvajtskem ozemlju svojih agentov, ki bi posredovali bolj točne podatke od satelitskih posnetkov.
Točni podatki pa so v teh trenutkih bistvene važnosti, ker je od njih odvisno, če je kopenski napad izvedljiv. S strateškega vidika bi lahko zavezniki prešli v kopensko ofenzivo le v primeru, da bi iraška vojska utrpela od 35 do 50 od-
stotkov izgub. Po podatkih Pentagona so že dosegli ta pogoj, CIA pa vztraja pri svojem obračunu, ki v bistvu odsvetuje napad, ker je iraška vojska po njenem še vedno premočna.
Za čudo z obračunom ameriškega obrambnega ministrstva sovpadajo britanske in francoske vojaške analize, tako da med izvedenci že prevladuje prepričanje, kako vojaki dobesedno izsiljujejo kopenski spopad, ker se bojijo predolgega čakanja. CIA in DIA (vojaška protivohunska služba) se čutita užaljeni, ker Pentagon ne upošteva njihovih analiz. Po njunem je treba podatke o uspešno zadetih ciljih, ki jih posredujejo zavezniški piloti, zmanjšati za trikrat, da se ima vsaj približno točen obračun škode. Nedvomno je to veljalo v drugi svetovni vojni, v korejskem in vietnamskem spopadu, danes pa ni še povsem jasno, če so »pametne bombe« spremenile to razmerje.
Hona Stallerjeva za odprtje javnih his
RIM — Poslanka radikalne svet<>Siri<i ske skupine Ilona Staller, bolje PoZ. nSki kot Cicciolina, je včeraj v pos1 ^vCt. zbornici iznesla zakonski predlog v najstih točkah o ponovnem odprti nih hiš za prostitucijo.	nvos^
V predlogu je nekaj bistvenih n ^jjji
v primerjavi s stanjem, ki je hilo '■ do leta 1958, ko je poslanka pttjf svojim predlogom povzročila z.^nje javnih hiš. Glavna novost je, da s ne bi bile več pod državno uPr°v0(,cldiIe več pod privatno, saj bi jih lahko jj združenja, zadruge ali pa (vrdke, ^ seveda morale imeti vsa jams '^o lahko opravljajo to delo in torej a P upravljajo tak posel.	___nred'
V ostalih točkah so med drug-
imf:
jedi
videni tedenski zdravniški ptod^jak lužbenk in uslužbencev v /avnl <z' klienti pa bi morali imeti pravni ^e. kaznico, iz katere so razvidni re prO' gledi. Po drugi strani pa morajo	^arO'
stitutke socialno in zdravstveno vane in delati v optimalnih P09uLazloi'' Poslanka Stallerjeva je tudi 0 jiaga'a la razloge, zaradi katerih le Pr b0 pr*'' ponovno odprtje javnih	J(a Qejal* le'
gotovo dvignilo mnogo prahu.	cjejtiv'
da zakon Merlin nikakor m re gb[atP°' nosti organizirane prostitucije,	nef
pahnil jo je le v roke orga kriminala, ki je nečloveško	ce
prostitutke ter v nekaterih PrW tini pf ' ogrožal njihovo življenje. .. ne de‘ merih so bile prostitutke prf faj jdieP1. ti v nemogočih pogojih ter sVo/e 0 kar po cestah, kar ima seve jektivne nevarnosti.	, sj ve*1 -u
Stallerjeva je še do(^g Vpitja iaf ta Italijanov želi ponovnega P obn0vi hiš in je zato nujno, daj dl0g l dejavnost. Podoben zakon^demoW^. dal pred letom dni sociajdeni ^ ^ poslenec Antonio Bruno, gov predlog ni bil spreje •