—   48   —
Z v o n č e k.
Ko je Gospod na križu visel         Z glavico belo vanj obrnjen In kri za rod Človeški lil,               Njegovo strašno zrl je bol
Kraj Njegav jjnmi zvonfek nežen   In žalostno nedolžno cvetko (z zemlje je na dan prikril.            Povesil zvonCek je navzdol.
Slavko Slavič.