List 27. k s. ^ 94 ^ -0 t i • M' ■V'-, ; 9 rn v • lecaj LIX I m I po Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 6 kron, za pol leta 3 krone in za četrt leta 1 krono 50 vin., — pošti prejemane pa za celo leto 7 kron, za pol leta 3 krone 50 vin., za četrt leta 1 krona 80 vin. — Za prinašanje na dom v Ljub Ijani se plača na leto 80 vin. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in si plača za vsako vrsto za enkrat 16 vin., za dvakrat 24 vin., za trikrat 30 vin. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". Ljubljani 5. jul^a 1901. račenja silobrana, obsojen na šest tednov težke ječe tero je moral tudi prestati. 1 ka- Tako se čarju v Celju. postopalo pri Slovencu Gostin Gostinčar Adenau. Zdaj pa si oglejmo afero Adenau. Uradnik c. kr. to » Imeni, ki smo jih postavili na čelo tem vrsticam, sta imeni junakov dveh političnih afer, s uaterima aferama so se bavila tudi pristojna sodišča. 0 Nečemo pisati kritike o postopanju c. kr. sodišč. Za temeljito kritiko bi bilo potrebno pregledati akte, kar nam ni dovoljeno, a ker slučaj Adenauov sploh ni prišel bačne tovarne ljubljanske Adenau je velik hujskač. je Imel v Ljubljani zaradi provokatoričnega nastopanja in bismarckovanja že nekaj konfliktov tako, da je tovarniški inšpektor na nekem uradnem mestu sam izjavil: Še jeden korflikt in Adenau pojde na Gališko. do obravnave ) nemogoče 1 izreči sodbo o njem. Po tem pa J kar vemo, kar smo izvedeli od oči Ta c. kr. uradnik Adenau se skega izleta v Idriji. Tam so bili turnarji napadeni, obsojamo ta napad ne glede na to, da so turnarji udeležil turnar- Mi pro- ve cirali Napadalce zadela zaslužena kazen Toda > vidcev samih, naj nam bo dovoljeno, da navedemo oba k^ko se je rečeni Adenau pri tem'napadu obnašal? slučaja torej suha fakta vsporedno, prepustivši občinstvu. da si potem misli kar se mu zdi pravično. Napad se je zgodil po dnevi. Nekateri fantalini so za turnarji metali repo in kamenje. Turnarji niso bili v Afera Gostinčar je javnosti dobro znana. Povodom nikaki resni nevarnosti. Sedeli so na vozu in se lepo obiska čeških izletnikov v Celju 1. 1898. je prišel tudi peljali Adenau je pri tem napadu vzel revolver v roke 1 jako miroljubni učitelj Gostinčar v celjski » Narodni dom a pomeril in ustrelil, ne da bi pomoč priklical, ne da in se udeležil veselica, radi katere so Nemci uprizarjali bi bil v kaki resni nevarnosti za življenje, ampak da bi uprav tolovajske izgrede polnoči Gostinčar družbi nekaterih Žalčanov zapustil «Narodni dom tt se peljal domov v Griže Blizu » Narodnega doma 1 tt v da človeka zadel. Ustrelil enkrat. To pot ni nič zadel. Mož s tem ni bil zadovoljen. Dvignil je zopet revolver » so pomeril zopet, to pot nekoliko višje, in ustrelil. Zdaj je celjski Nemci napadli Gostinčarja. Ugasnili so cestne imel uspeh. Kroglja svetilke in porabivši temo, napadli Gostinčarja s poleni Idrijčana. zadela in močno ranila nekega in z noži. Podrli so Gostinčarja na tla in udrihali po Stvar se je ovadila sodišču Toda C. kr. državno njem > kakor besni tem strašnem položaju ) ko bilo pravdništvo se postavilo na stališče 1 da tako C kr. to da ni no klicanje po policiji brezuspešno, ko je bil Gostinčar v bačne tovarne uradnik Adenau postopal opravičenem strahu za svoje življenje, je mož posegel benega vzroka proti njemu sodno postopati. Vsled tega se je postopanje proti Adenauu ustavilo. Ranjeni Idrijčan Dottm hotel sam dvigniti tožbo proti Adenauu, a tudi po revolverju in v \temi ustrelil, ne z namenom, da bi koga zadel črna noč -hotela. saj sploh ni mogel meriti ker je vladala ampak da bi priklical pomoč. Nesreča je to sodišče preprečilo predno se je vršila obrav da je zadel ranil jednega najbesnejših na nava proti onim fantalinom, ki so metali repo in ka padalcev. menje, še predno se torej njihova krivda dognala Vsled česar bil Gostinčar aretovan, pridržan rednim potom, je c. kr. sodišče že spoznalo, da je Adenau dolgo časa v preiskovalnem zaporu, naposled postavljen pred sodišče, tožen radi poskušenega uboja, radi preko- nedolžen ) da kar je storil 1 to storil v opravičenem silobranu in je vsled tega zavrglo tudi samostojno tožbo / / Stran 262 C E Letnik LIX a ranjenega Idrijčana. In pri tem je ostalo. Tisti fantiči, ki so za turnarji repo metali, pojdejo v ječo, c. kr. uradnik Adenau, ki je na ljudi streljal, kakor na zajce, preudarno, Seja dne julija. skrbno zopet provocira pomerivši streljal na svojo žrtev Božiča naznanil tej seji je deželni glavar na interpelacijo poslanca 1 tisti pa da je načrt za uravnavo Račne in Sore odobren in da je vlada zagotovila 50 o/o prispevka I bo izvršena To so fakta Čim uravnava, se izdela načrt za cesto v Žiri. zanesljive strani. Kakor rečeno, nečemo Navedli smo gola dejstva, obžalujemo pa da ki jih izvedeli od popolnoma Ta načrt se predloži v prihodnjem zasedanju. V tej seji pisati kritike, je bilo rešeno več prošenj in se je naročilo deželnemu da ---o—«. pa, ua ni upanja, vv*«^^^«, v*« y loiu /laecuaijju JZVrsi SKiep IZ se afera Adenau vsestransko pojasnila na pod- glede uvrstitve okrajne ceste Škofja Loka-Kranj odboru da še v tem zasedanju izvrši sklep iz lagi aktov 1898 \ Deželni zbor kranjski. Seja dne 2 5. junija. Zbornica je odobrila več računskih sklepov in proračunov raznih zakladov, ter rešila daljšo vrsto prošenj. Glede pospeševanja vinarstva se je sklenilo dovoza pod-zoper za brezobrestna posojila 60 000 kron in Sila dolga razprava se je vnela o poročilu zastran Pri tej priliki je grof Barbo z ozirom deželne kulture na časniška poročila o tem tijske družbe da se glavni odbor kme mogel zjediniti glede izvolitve barona Heina izjavil, da nemška stranka zasluge barona Heina popolnoma priznava m da ni bil nihče pooblaščen v imeni nemške stranke sploh kaj govoriti. Poslanec Povše liti: Za deželni matičnjak v Ljubljani 173 kron poro petim trtnicam 10.000 kron, za streljanje točo 2000 kron pojasnil, da ni bil stavljen noben formalni je glede imenovanja barona Heina predlog 1 družbe 9 in da se tudi ni častnim članom kmetijske za vinarskega učitelja 1780 kron. Nadalje so bili storjeni naslednji sklepi: 1. Deželni odbor se pooblašča, da v proračun za 1. 1902. postavi v svrho dovolitve brezobrestnih posojil za obnovljenje vornik rezko nič glasovalo, sicer pa go izrazil svoje obžalovanje, da se od gotove strani vedno in vedno gromadijo zapreke kmetijski družbi. Deželni predsednik baron He je pojasnil, da bo vino gradov svoto 50 000 kron s pogojem namen m za isto leto dovoli ravno toliko odboru da vlada v isti 2. Deželnemu izseljevanju konec šele tedaj, ko se v deželo razvije bo gata industrija. Po tej bi ljudstvo dobilo zaslužka vrh tega se naroča, posredovati pri pa kmetje za svoje pridelke več dobili, ko sedaj c ozirom na živahno kupčijo s trtami t francoskimi producenti trt in iz te kr. mej vladi ubic je predlagal, naj se vsi vodovodni naj z projekti ka ogrskimi in kupčije izvirajočo « ,--J-----------------------oa- terih leži pri deželnem odboru nad 300, razdele v take, ki so neobhodno potrebni in v take, ki so samo koristni nevarnost, da se zanese in razširi črna rja, prepore uva žanje ogrskih \rt v južne vinorodne pokrajine tostranske državne polovice, uštevši tudi Kranjsko. 3. Deželnemu naroča naj poskrbi, da se v vsaki vinorodni ----, -VXIOUIIJ, ter naj se pred vsem izvršijo samo prvi. Županstvom naj se naznani da je vlaganja novih projektov za odboru se občini po kakem zaupniku in pod vodstvom in prihodnost povse brezuspešno » bilo sprejetih mnogo resolucij bližnjo in Najsvetejše kar se je čulo, je bilo pojasnilo zastran specijalni debati je izraženih mnogo želja. de- stvom potovalnega učitelja napravijo kar možno natančni statistični zapiski, tako o. množigi vsako leto v dotični občini pridelanega vina, kakor tudi o površini obnovljenih vinogradov. Morebitne stroške je plačati iz deželnega kulturnega zaklada. nadzor- želne zavarovalnice Poslanec Božič namreč interpeliral v zadevi osnovanja deželne zavarovalnice proti požaru, in se čudil da ni že tri leta o tem predlogu, hrupom stavljen, ne duha ne sluha je bil s Seja dne 2 7. junija. tolikim da zlasti tista • w stranka, ki je ta predlog v zbornico spravila, že tri leta in tako sumljivo molči. Da se ta molk pretrže, vpraša re tej seil bilo zopet rešenih več računskih ferenta v deželnem odboru kaj se je ukrenilo na so- sklepov in raznih prošenj. Dolga razprava se je razvila ^^^^^^ deželnega zbora 1898.. da sklicati o dolenjskih železnicah ) dežela morala naslova 80 v kateri se je pojasnilo, da je garancije posoditi dolenjski pre-Zdaj enketo spraviti že v prihodnjem zasedanju primerne predloge J ter predlagal resolucijo » nai železnici 200.000 gld., ker je bilo v zadnjih letih meniti iz mehkega lesa narejene železniške pragove. zasedanju deželnemu zboru se v prihodnjem o tem poroča, odnosno stavi svoje predloge. Poslanec Povše odgovoril, da je to pragovi premenjeni in, ker se množil tako da tudi obrat po bila dolenjska železnica že lani aktivna je vse upanje, 'da bo tekom prihodnjih let povrnila deželi z 5 0/^ obrestmi vred ves iz naslova garancije poso- isti se je vnela tudi glede Bohinjske želez » vprašanje zategadelj počivalo, ker je nemogoče osnovati kakoršna se je predlagala, ker ne zavarovalnico, imela življenske moči, in ker obeta vlada jem denar nice dolga razprava, ker je poslanec Ažman predlagal zakon še letos, s katerim s ' valo. državen se zavarovanje monipolizo- predloge okviru tega zakona bo stavil deželni odbor svoje J naj se postaje drugače razvrste. Sprejet je bil samo tisti del Ažmanovega predloga, ki se je tikal pravic slo venskega jezika, vsi drugi deli so bili odklonjeni. ff Letnik LIX. Stran 263 Politični pregled* Notranji položaj Vzlic zasedanju deželnih zborov se mora reči, da je politi^^no življ v naäi državni polovi Obrtnija sedaj jako mirno. Vse je tiho, od nikoder ni sapice bi vladajočim krogom kalila poletne poöitni Minister Kezek bil šel v Prago v politični misiji in se je iz Prage vrnil na Dunaj, a kar bi sicer obudilo največjo pozornost, za to so se celo časniki malo zmenili. Politični položaj se najbolje označi kot politično mirovanje. Deželni zbori se večinoma razidejo prve dni tega meseca in bodo svoja zasedanja nadaljevali v septembru. Istrski Zavarovalstvo. IL Iz zadnjič omenjenega uradnega izkaza valstvu razvideti 1 da večina zavarovalnic o zavaro-dandanes deželni zbor sploh ni prišel do kake seje. Deželni glavar v precej težkem položaju. To je čisto naravno. Zavaro valstvo se je namreč silno razvilo, konkurenca mej po pač sklical drugo sejo, a italijanska večina ni prišla tako da je bila ta nesklepčna, Italij seji, so torej deželni zbor sameznimi zavarovalnicami je velikanska, premije so vsled tega nizke tako da 80 morale nekatere zavarovalnice razgnali in vladi prizadeli občuten udarec. VpraSanje je sedaj: plačevati dividende iz ali bo vlada ta udarec mirno vtaknila, ali bo reagirala? Du svojih rezervnih zakladov J ki so najska oücij Information trdi da vlada pred oŠabnostjo ne bo kapitulirala, ali kaj misli vlada storiti laško tega jih nabrale v onih dobrih časih, zavarovalnica delala silne dobičke. ko je tudi najslabša n Unio catholica" je rečeni oficij list ne ve. prišla celo v nesrečni položaj 1 Vsesokolski shod v Pragi Zadnje dni meseca ju- zvišati kar za 15% vsled da česar morala zararovalnino v jednem samem nija se je vršila v Pragi velikanska slavnost. Bil je tam letu odpadlo okrog 1000 zavarovancev. IV sesokolski shod. Udeležilo se ga je okrog 15.000 Sokolov Zastopane so bile poleg čehov vse slovanske narodnosti so Slovenci, Poljaki, Hrvatje in Srbi, Eusi in Bolgari DoSli Došli Položaj zavarovalnic je torej v obče neugoden. Kakor povsod, tako vidimo tndi pri zavarovalstvu, da velika so pa na to slavnost tudi odposlanci francoskih gimnastov in podjetja ne puste malih rasti in razvijati. Največje zava odposlanci mesta Pariza V posameznosti te kolosalne slav nosti se ne bomo spuščali, konstatujemo pa da je bila ta slavnost znamenita manifestacija slovanske vzajemnosti in posebno znamenita manifestacija vzajemnosti mej Slovani in pa Francozi. To so tudi Nemci spoznali m vsled rovalnice, ki imajo velike glavnice in velike reserve bodo sčasoma zadušile male zavarovalnice. Prav te dni je pro-padla ogrska vzajemna zavarovalnica, ker poleg velikih tega zagnali podjetij ni mogla eksistirati^ Bodočnost malih zavaro- silen hrup, češ, da so se avstrijski Slovani z Eusi in Fran- valnic je torej jako neprijetna in za zavarovalce kaj malo cozi zarotili zoper trozvezo Naj bi bili pristavili, da tudi zoper razširjajoči se pangermanizem tolažljiva. Kar vidimo v industriji, da namreč poleg ve Češke stranke Bližajoče se volitve za deželni zbor mej posa so prinesle neko razbistrenje razmer, ki vladajo meznimi češkimi strankami.. Vse kaže, da se izvrši novo gru- tudi v zavarovalstvu. likih podjetij mala ginevajo, kar vidimo v trgovini velika podjetja male konkurente pozobljejo, to se , da kaže piranje strank Zdaj tečejo razna kompromi pogajanja Bržčas se izvrši novo grupiranje, tako da se bodo agrarci in Prav zato nam pa dela velike skrbi lansko leto Staročehi postavili na stran veleposestnikov. Okrog Mladočehov ustanovljena „Vzajemna zavarovalnica proti po se bodo zbrali Masarykovci, socijalisti pa bodo bržčas z žarnim škodam in poškodbam zvonov v Ljub radikale! tvorili tretjo skupino. Francija društveni zakon Zadnj dni bil uradoma razglašen Ijani". Koncesijo za ustanovitev so dobili gg.: Ivan je v prvi vrsti naperjen proti duhovniškim redovom. Vlada ima oblast, da sme vsak red razpustiti in kon Vencajz, K. Pollak, J. Sušnik, J. Šiška in J. Jarc, sami častivredni gospodje, ki imajo gotovo jako ,dobro voljo ) fiskovati njegovo premoženje. Sedanja vlada se bo gotovo po- ki pa o zavarovalstvu preklicano malo razumejo. Zava služila te pravice, ker vidi v duhovščini sploh zlasti pa v rovalstvo je specijelna stroka, v kateri treba redovnihih največje nasprotnike republike. Rusija Mej ruskim carjem in višjim prokuratorjem obsežnega specijalnega znanja in mnogo praktičnih izkušenj, ako se svetega sinoda Pobödonoscevom je nastal konflikt. Car se ne strinja več^ s Pobčdonoscevem in bo tu odstopil. Liberalno hoče uspevati, zlasti pa so potrebne take skušnje in tako znanje možem, ki hočejo upeljati povse novo društvo ter misleče kroge to silno veseli, da je vsegamožni prokurator voditi njegove posle. padel , ter upajo, da bodo sedaj nastale boljše razmere Vojna v južni Afriki dogodkih na bojišču vedno dobro poučena „Inde' pendence Belge" pravi, da položaj Burov v se nikdar ni bil tako ugoden kakor sedaj t Vzroki, da nimamo zaupanja v novo „Vzajemno zavarovalnico v Ljubljani", so jako tehtni, kakor nam bo > podkovan Buri so rad pritrdil vsak, objektivno sodeč strokovno zopet prodrli v Kaplandijo, torej v angleški teritorij, in sicer človek. celo v take okraje, kjer niti vojno stanje ni razglasenö, ker Anglži niso mogli misliti, da pridej Dogodki na Kitajskem. Buri akor Vse boljše rizike ) to druge države ličkaj varna pred ognjem 1 so so tista poslopja, ki so ko- Slovenskem že davno na zmanjšala tudi naša vlada svoje čete in število ladij v Vzhodni Aziji, zavarovana in sicer pri družbah, ki so popolnoma sigurna tako da ostane v Kitaju le 100 mož. — Ruski poslanik jn imajo lepe rezervne zaklade. Novo društvo ne je javil kitajskih pooblaščencem, da se takoj potem ko se dožene vprašanj glede odškodnine, začno pogajanja glede Mandžuriji in Busom mora dobiti upravo bo vstrezala Kitajcem dobi % dobrih rizik, naj zanj agitira, kdor hoče ne dobi jih, ker skoro vsakdo zavarovan na 10 let. Vzeti mora same slabe rizike, ki jih druge zavarovalnice ne marajo, in če zavarovalnica v «e primeri nesreči. količkaj večji požar t stran-264. Letnik L1X. ) nice. Danes v resnici ni več prostora za male zavaroval- s tem najnovejšim sredstvom. Mogoče, da se nam vender m * banka Slovenija se ni mogla ohraniti, kako se posreči dobiti po dolgem pričakovanju tisto sredstvo, s naj obrani „Vzajemna zavarovalnica", ki se ima vrh tega katerim se bo predeniea zlahka zatirala. boriti z nasprotstvom napredne stranske ter ne dobi iz ' _ je odkazana na kmetski te stranke zavarovancev, tako da proletarijat. n Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani a ima pre Krompir, ki je postal po zimi sladak majhen ustanovni fond in ima preveč organizacijskih Letošnja ostra zima napravila veliko škode v stroškov. Administracija velja veliko več kakor so do kmetijstvu. Po vinogradih so trte močno pozeble in po bodki in vsled tega bodo morali zavarovanci pri količkaj znatnejši škodi veliko doplačati. pokale 1 v drevesnicah je trpelo mlado drevje itd. Tudi naše kleti niso bile varne pred letošnjim hudim mrazom. Prav v tem, da garantirajo zavarovanci za vso Mnogo krompirja v pravem pomenu besede zmrznilo ) škodo z'vsem svojim premoženjem, da se morajo premije mnogo pa postalo neprijetno sladkega okusa. zvišati tako, da se ž njimi pokrije vsa izguba, iz kratka } Dosedaj se je sploh mislilo, da je tudi tak krompir v načelu vzajemnost, na katerem sloni ta zavarovalnica, zmrznjen, ki postane po zimi vsled nizke topline sladak, v tem tiči občna gospodarska nevarnost. in da ni poraben ne za jed, niti za seme. Novejše pre- današnjih razmerah bi po našem svetem pre- iskave pa uče, da je tak krompir še dober, in da se ta pričanju nova privatna zavarovalnica niti tedaj ne mogla napaka dä prav lahko popraviti. uspevati, ako bi se je oklenile vse slovenske stranke in složno zanjo delale, ker bi ne mogla konkurirati z veli Krompir postane sladak sploh pri nizki toploti; kimi zavarovalnicami » kakoršna na pr D Siavija tt pri nizki toploti > znaša lahko nekaj stopinj nad ničlo 9 Strankarska zavarovalnica, kakoršno ustanovila kato liško-narodna stranka pa že celo nima upanja na uspeh in smo prepričani, da bo kmalu primorana likvidirati. se začne krompirjev škrob rad pretvarjati v sladkor. To se opazuje zlasti v letih z dolgotrajno ostro zimo. Ta neprijetna sladkoba se pa krompirju lahko odvzame, ako ga spravimo za en dober teden na gorak kraj, kjer znaša toplota kakih 15 ^ po B. Pri tej toploti se namreč nastali sladkor spremeni Novo sredstvo za zatiranje predenice. Predeniea (predlanc) nam dela veliko škode na de telji, pa tudi že na travnikih, odkar smo jih začeli gno « jiti. z deteljo vred tudi bujnejši razvoj predenice. Za uničevanje te zajedalke se priporočajo dandanes različna sredstva, a nobeno izmed teh ni popolnoma za- deloma nazaj v škrob, deloma pa v ogljikovo kislino izhlapi v zrak. ki ogljikovo kislino se pretvarja sladkor s pomočjo kisika, katerega sprejema krompir iz zraka. Razne poskušnje so tudi dognale, da je krompir postal ki vsled mraza sladak, ravno tako kaljiv in takimi gnojili se namreč pospešuje rast detelje in ravno tako dober za saditev, kakor krompir, ki ni trpel nobene škode. Neporaben je pa krompir, ki je po zimi zmrznil nesljivo in izdatno. najbolj vspešno smo jo zatir a Zmrznjeni krompir poznamo na tem, da postane trd ko dosedaj s požiganjem napadenih mest. kamen. Ko se otaja, pa je mehak in hitro gnije. Krompir zmrzne v kletih še le takrat, kadar se zniža toplina na zadnjem času se nam pa priporoča neko novo 3 o do 4 ^ po C. pod ničlo, sredstvo proti tej škodljivki in sicer kaj nit, tedaj tisto r umetno gnojilo, katero rabimo z najboljšim uspehom za gnojenje travnikov. Poskušnje, katere je delal s kajnitom neki Sališ-Postel, kmetovalec » ki je že na dobrem glasu v nemški Šleziji in na Poznanjskem, so baje dognale, da se da s kajnitom predeniea prav dobro zatirati, ako se namreč kajnit n a d e b e 1 o r a z t r o s i po napadenih mestih ni j a t je 12 delalo Kmetijske raznoterosti. Skušnje na podkovski šoli vršile so se dne 27 pred izpraševalno komisijo. Kovačev brez šole prišlo in sicer 8 Kranjcev Štaj arci, Hrvat. 10 kovačev na ta način, da se za vsah štirjaški meter prostora po- leto pri skušnji propadla izpit prvikrat, dva sta ponovila izpit, ker sta lansko Vspeh bil j ako nepovolen rabi v 2 kajnita. kovačev zadostovalo, 7 kovačev mora ponoviti izpit drugo Ako se kajnit v toliki množini raztrosi po napadenih mestih, se predeniea popolnoma uniči in zatre. Posuši se sicer s predenico tudi detelja in trava, a ta začne takoj oziroma priti v podkovsko šolo Učenca bila sta v tem leto, tečaju le dva in sicer jeden Kranjec, jeden Štajerc; oba imela sta,podporo. Pri izpitu dobil je učenec Matija Kavčič iz Češ- _ - . - njice, X« -------------- „----- zopet z nova poganjati. Sališ-Postel je delal poskuse s isti red dobil je iz obeh predmetov Fran Pucko iz Ivrekovcih kajnitom za sedaj na svojih travnikih; pričakovati pa je, okraj Ptuj, Štajarsko. da se bodo v tem slučaju tudi na deteljiščih dobro ob- _l_ « nesli. Zaradi tega opozarjamo na to naše napredne gospodarje in jih prosimo, da delajo tudi sami poskušnje okraj Kranj, iz podkovstva in mesogledstva red dobro u 1 Letnik LIX. Stran 265. Ob osmih zvečer! / Sedim in stojim sam v gledališču v prvih vrstah, ter kot lep mož s svojim kukalom gledam po vsem lepem. In kar je lepo v slovenskem gledališču, ve tudi to. Mene pa ne pripravijo te prijetne razmere ne v zadrego, kake pikantne neprevidnosti. Vida, Vida! Vidim te na mehkem kanapeji leno ne v Drzni vrabci podili so se pred več leti v mene, ko sem kot mlad neki lep spomladi popoludne poleg neoženjen in še ne pravilno zaljubljen sodni adjunkt koketno od svo]ega samskega stanovanja stopal proti sloneti in poleg teh tajnih najinih pogovorov in kakor blagoizvoliš ljubeznivo imenovati bedarij — pripetiti se zna, da ti poljubim belo roko nad bistrim komolikem. Poznam to lepo roko. Sitna lepa priroda ti jo je poda- uradni hiši pravice rila in tega se zavedaš in tudi znaš za to daritev In Bil sem v istini lep mož in zavedal sem se tudi zanesljivo te bogate prirodne mi daritve. Visok, črn, bledih lic in lepih fino in drzno zafrknjenih brk! Skratka lep mož in telesno zdrav. Vrabci poznali so moje dobro srce. Ni čuda! o priliki poljuba drsne lahko moj pogled v Tvoje črne oči, na pol odprte, polno sreče za oba. Pride čut, ko se Neka mala blondinka mi v šoli mej svojimi nič manj od nje lepimi in dobrotnimi prijateljicami nabrala nanosila toliko svitlih desetič, da sem si nakupil po skoro preveč živila za siromašne, sestradane vrabce. in zimi No hvaležnost izredna. Škodi nikomur Prišedši v pisarno 9 sedem 9 da napišem konečno sodbo o neki pravdi zaradi očetovstva. drugimi poštnimi pošiljatvami prinese mi sluga tudi privatni list. Pri uradnem delu odložim tudi tega ter se uglobim v pravdo in sodbo. Tožnik v Ameriki. Ko se slučajno čez več let povrne domov, pozdravi ga ženica s kopico otrok, katerim v prsih potaplja slabotno in krepostno srce v neko negotovo morje polno sreče in tudi krepostni čolnič ne dobi vselej potapljenca. Vstopivši sodni pristav Božič, kolega moj, spravi me v nemalo zadrego v tem premišljevanju, ko me opozori, da moram zvečer v klub, sicer zapadem določeni globi na korist mestnim sirotam. Obljubim mu takoj točni prihod. Ko odide pogledam hitro na uro. Četrta popoludne stoprav in do osmih še samo štiri ure! Pravdo in sodbo odložim in poloti se me nekak nemir. Vidka je tudi dovtipnih besedij. Svoje oko upre v tvoje ) da se niti ne upaš pogledati kam drugam in kadar on večinoma po njegovem brezdvomnem prepričanju m čuješ nje najslabši dovtip Zdi se 9 da izvrsten in pravi oče. Konec Tožba in sodba nje oko lovi ti tako tvoj pogled, da nehote gledaš v nje Odložim koncept in odprem privatni list Velecenjeni gospod adjunkt! Iz včerajšnjega naji oko dolgo, dolgo Nje oko ti svedoči: Zmagalo sem! Tako sedim sam v pisarni ter se lovim v tem de H T ^ IT nega pogovora na vrtu pri Streharju, kateri pogovor me loma nepotrebnem premišljevanju je zelo osrečil, povabim Vas zvečer v naše stanovanje nocoj Sama bodem točno ob Stric uri odpo Zapustim urad ter krenem v drevored, kjer na samotnem prostoru sedem na klop. Večerni vetrič po- toval da nakupi sedaj v spomladi potrebnega deteljnega pihlja nad menoj po starih ljubljanskih kostanjih m mi in krompirjevega semena Pričakujem Vas z isto strastjo, ljubeznivo natrosi na cilinder nekoliko pomladanskih katero ste mi sinoči na vrtu pri s toliko Streharju našepetali kapljic preprijetnih tajnih drobnosti in reciva bedarij Zopetno se me poloti nekaka utrujenost, kakor me z Osrečite ostanejo odprta v redu. Vaša Vida Vašim ljubkim posetom. Vrtna vrata hipoma zgubljal življenje, moč in odločnost Dozdeva se pes D Giga" v varnem hlevu, sicer vse mi 9 tt Vida, Vida! Moj Bog da bi lahko vsak v tem hipu z menoj storil, kar hoče. Vis a vis od mene v bližnjem mestnem gozdiču katerega rede na oglasi se nenadoma poredni škorec Umeje se ob sebi 9 da mi po prečitanju tega lju- mestne stroške. Obrne se proti meni ter kriči zapore beznjivega lista do sedaj skoraj mi neznana telesna gor- doma in z neko parlamentarno spretnostjo » Koketa 9 kota lije po lici 9 in da se mi brez pravilnega in dokaza- koketa nega vzroka prične prav lahkotno tresti list v roki, kakor slabotnemu pohlepnemu starcu. Zamislim se. Vidka sama. — Vem! Naslonila se bode lahno na mehki temni kanape v divnem salonu in poleg nje sedel bodem na jako nizkem stolčeku sam ter govoričil in kramljal ž njo o vseh toaletnih in Da bi te zlomek vzel"! u « Hipoma ga hočem nocoj mislim si ovaditi Vidi; a spomnil zakona «? drugih tajnostih koncertov „Glasbene Ma tiče m o damah katere po ložah in sedežih obiskujejo zadnje slovenske opere in drame v slovenskem gledališču. sem takoj § 145. še ne izvršenega kazenskega in moje preblago srce utripnilo je pomirljivo ter me resno in moralno posvarilo: — „Ne bodi denuncijant Ljubi skorček, obrača se vedno v me in ko prestane njegov klic, pogleduje me svarilno, vzdiguje svoj kljunček in mi konečno nekako s ponosom obrne svoje na mestne stroške dobro porejeno repato telesce ScraD 266. C E Letnlü LIX 1 Vstanem in odidem na to Ijicami potresenim cilindrom. s pomladanskimi kap Čez več mesecev sedim zopet v uradu in sluga mi Negotov C nikdar nisem bil vodi me v bližnjo pivnico, v katerej še Brhka točarica pozdravi me kakor starega znanca običajno prinese poštne novosti. Odprem in čitam tožbo lepe znane mi Vide meni popolnoma neznanega gospoda zaradi — Vida, Vida! zoper očetovstva. 1 rr naslanja se mi mi pripoveduje konečno na ramo, sede poleg mene m Molčal .sem to tudi sebi. Sladkovič. bilo pivo sveže „Moj Bog, da Plačam in odidem. Ves ta čas sem skoro pozabil na list Nepričakovani. Vido pri Črtica rodo in osmo uro Kar / čujem > da v bližnjem zvoniku iz kmetskega življenja. (Piše A. Prop bije ura! Vstrepetal sem. Nisem hotel šteti; a štel sem vender Štela moja strast; ne jaz f Tilnova Rezika v resnici ni bila lepa. Vender tr-Jaz niti hotel hudobnih jezikov, da je Rezika naravnost grda, se nisem, niti smel nisem šteti in štel sem vender in slišal nisem niti jednega udarca! Sedem in tri četrt! pre » tem hipu blizu osodnega stanovališča pozdravi me moj kolega Božič v popolnoma novi spomladanski obleki, steguje mi že od daleč prijateljsko roko in mi pripoveduje, da so pri najvišjem sodišču v neki zamotani pravdi, katero sem vodil jaz in napisal sodbo, obveljali vsi moji zakonito stvarni nagibi in dostavlja, da drugačne sodbe ni bilo pričakovati, ter me uljudno naprosi, ali sme sodbo prijaviti v strokovnem listu. : Molčal sem in se zamislil v vso znano mi pravdno strast, katera je vodila prepirajoči se stranki, v vso silo, s katero utemeljuje stranka svoje pravo ali navidezno pravo pravico in vsako svojo recimo povest, v ves napor, uničiti deloma vsled malenkostnih osobnih ozirov nasprot- nika ne glede na stroške Ves trud stranki bil in konec! zaman. Ti ali jaz! To bila iima poravnati, beseda osma ura! Kolega mi reče: „Pomisli prijatelj"! Sedaj udari v zvoniku — Jaz zrem v zrak in dejem mirno: „Da, da"! tem hipu vidim Vido! Poznam m tudi ne! Pogledam preti sosedni hiši, v kateri stanuje Vida, in v katero šem hitel tolikrat, da jo občudujem v krogu njenih domačinov. Moj prijatelj Božič gleda me mirno v oči > ter se nekako neprikrito čudi Na to reče: da molčim D Kakor vidim, zamislil si se! Težki nalog dokončal si. Čestitam ti! Ta pravda in nagibi sodbini"! „Zdravo prijatelj kolega"! poslovim se. Hitim po trgu. Noge postanejo mi okorne. Po ne potrebnosti kupim si rokavice. Povsodi Vida! — Hipoma vidim, kakor bi izgubila Vida vso lepoto in zdi se mi, da tudi sam nisem več tisti lepi mož, kakor me pozna svet. mi zdi nekoliko pretirana. Slučaj, da je bila na jedni nogi — kakor ljudje pri nas navadno pravijo — kruljava, in bil in ni mogel biti merodajen v tem, da bi odločeval o lepoti in nelepoti. To mojo trditev potrduje tudi dejstvo, bilo pod farnim zvonom vse mnogo deklet, katere da so bile mnogo bolj nelepe nego Tilnova Rezika, katerim pa vender nikdo ni rekel, da so grde. Nu pa naj so dejali hudobni jeziki, kar so hoteli t nova Rezika ni bila * ^ grds J dejstvo kar je res da Til. res in to se mora priznati slabost pa tudi — lepa ne. Di si pa to svojo neko- če to sploh smemo tako imenovati liko pokrije, je bila*zato jako pobožna. Pobožna pa je bila Tilnova Rezika, kajti ni minulo nobenega tedna, v % spovedi in prejela sv. obha- katerem ne jilo In tega Rezika šla bila vajena iz nečne mladosti, ko je še oče Tiln skrbel, da se Rezika ni razvadila. Oče Tiln je m znal v resnici krščansko vzgajati otroke svoje. Že zgodaj v jutro morali so vstajati, iti najprvo še potem na polje vedno tega zlatega tt reda. Vsako jutro službi božji in na delo. In Rezika držala se je kakor ga je imenoval oče Tiln službi božji in še po kon- šla čanem opravilu je dolgo molila in sedela v feerkvi. Otroci očeta Tilna in Tilnove matere šteli so tri glave. Prva dva paglavca kakor se je večkrat poljubilo reči očetu Tilnu delala sta na polju ) kajti bila sta za tako delo sposobna in dovolj razvita. Reziko ki je bila bolj šibke narave in zatorej za težko delo pa, na polju nezmožna, dal JO je oče Tiln 17 letu v bližnje mesto se šivanja učit. že To v njenem trpelo nekoliko let. Prišla je zopet domov v rojstno vas 1 se nastanila v očetovi hiši in. tiho šivala. Dela imela na mnogo Tilnova Rezika, kajti ljudje in posebno farani so bili mnenja, da obleko, katero je izgotovila Rezika ženskem telesu jako lepo in čedno stoji. Sicer bi Tilnova družina nikdar ne trpela vMed tega če Rezika prav nič ne delala, kajti Tilnovi bili najbogatejši. v vasi- Toda oče Tiln ki so nosil tudi čast župana na svojih plečih » trdil v jedno mer 1 da Pridem na zrak; hočem se že vrniti » mora vsakdo delati" in pri tem vedno trkal ob svoj tudi Pomladni gorki mrak Prepozno! žep, kjer so žvenketali srebrnjaki, katere D baje a pada na mesto in čez pol ure pridelal. dospem utrujen v klub kolegov, kateri mi s hrupom in govori čestitajo glede imenovane sodbe. Bilo je vroče poletno vreme 1 neki popoldan ob času prve košnje. Tilnovi so bili vsi z doma in celo Letnik LIX. Stran 267. domači pes Liksel pohitel z 'drugimi vred na polje, hčerke. Na obrazu se mu je poznalo, da mu je hudo Le Rezika je ostala doma in mirno gledala skozi okno pri srcu. Glasno so molili na bližnji gozd; njene oči počivale so na njega temini. Bolnici je prišlo jako slabo 9 začela se je zvijati ) Bilo jej je vroče in zato jenjala šivati. Lahen vetrič ječati . . . igral se je z njenimi lasmi, katere je razplela v valo Srca navzočih so pričela glasneje utripati. Pričako tem hipu zdela se je človeku celo krasna, vali so bližajočo se smrt. vite kodre. Njene mili so bile raztresene in v tem hipu mislila ni na ničesar. Z levo roko podprši si obraz, zrla je naprej čez travnike, v svitlo in tamno zeleno ravnino. Nakrat prime jo nekdo na lahno za desnico. Samo tihi jok matere je bilo čuti! Bolnici je bilo strašno. Zvijala in mučila se grozno. Naenkrat pa se je pod odejo bolnice oglasil nila se je f » Oh Ti poredneš, Ti pa tako tiho Zga-prideš! Zakaj me strašiš" ? tanek glasek, - vasi pa je šel porodila bil je otročji. Navzoči so strmeli po kmalu na to glas: Tilnova Rezika je f i f * n Nič ne bodi huda prišlec. Bil nisem te hotel ustrašiti"^ dejal * •x* sosedov sin Janez. Kakih 20 let star, bil uže moške postave in pod nosom naznanjal je * Minulo je precej časa. Tilnova Rezika je bila zopet mehki mah, da se bodo tam nekdaj razprostirale gočne brke. mo- zdrava, toda doma ni bila več. Stanovala je v koči zunaj vasi in pri sebi je imela svojega zalega sinčka. Oče Tiln „Ali si res huda, „Mislil sem, da ne bode da sem prišel a dejal on. nobenega doma, zato sem prišel se je strašno jezil nad tem dogodkom, in Rezika je morala ko j po porodu zapustiti očetovo hišo. Lepo to ni 1 bilo da Ti ne bode dolg čas 1 a mati upirala se je temu dejanju J toda njena a prošnja ni poinagala ničesar. n Gledala sem tu skozi okno. Kako krasna je Ljudje so zopet mnogo ugibali o tem dogodku » zemlja"! dodala je brzo. razgled" „Ali se 'ti ne dopada, ta-ie \ zlasti jim je bila želja zvedeti za nezakonskega očeta. « Toda ta želja se jim ni izpolnila, kajti Rezika zaupala „Da, ali Ti se mi še bolje tt J rekel je Janez in je to skrivnost svoji materi 1 a ta molčala kot zid. skušal jo objeti okoli pasu. o 1» D I) To ni lepo", rekla je Rezika. „To je greh"! Pojdi, pojdi"! Ali ne veruješ" Ne" Samo hudobni jeziki so zopet klepetali, da to ni nihče drugi, nego sosedov sin Janez. Razgovor je tekel dalje, katerega pa nadalje ne bodemo ponavljali. Povem da se je mnogokrat sukal okoli tistega čuta, kateremu zaljubljenci pravijo ljubezen. To se bode komu morda malo čudno zdelo, ako pomisli. da je bila Rezika za kakih let starejša od Janeza. Osebne vesti. Deželnovladni tajnik gosp. Viljem Haas v Ljubljani je dobil naslov in značaj okrajnega glavarja. — ViSji okrajni komisar in vodja glavarstva v Črnomlju gosp. Viktor Parma ter deželnovladni tajnik in vodja gla- Toda ljudje so vedeli vkljub temu povedati, da Janez varstva v Logatcu, gosp. Ivan Tekavčič sta imenovana za jako rad postopa za Tilnovo Reziko, in da tudi Rezika, okrajna glavarja. — Okrajni komisar gosp. dr. Robert Prax- vkljub svoji pobožnosti za Janezove želje ni vedno slepa m ar er je imenovan deželnovladnim tajnikom Zdravnik gosp. Josip T i čar je vstopil kot volonter v deželno bolnico * * v Ljubljani. Učitelj in začasni šolski vodja v Ljubljani, gosp Jožef Mai er, je imenovan nadučiteljem, naduöitelj gosp. Bilo je nekaj mesecev pozneje. Cvetje in listje na Fran G-abršček v Ljubljani je imenovan šolskim voditeljem. drevju je pričelo orumenevati, in narava prihod jeseni. naznanjala Tilnova Rezika pričela bolehati, in ljudje so si Premeščeni so na razpisana učiteljska mesta v Ljubljani . Ivan Leveč, nadučitelj v Radečah pri Zidanem mostu; Fran Maro It, nadučitelj v Lukovici; Viktor Jaklič, učitelj šepetali v 1 da jetična. In v resnici Št. Vidu nad Ljubljano, in Karol Simon, nadučitelj v je Tilnova Rezika Vel. Laščah. postala bleda, prej rudeča lica so upadla in tudi oči postajale so od dne do dne trudnejše. Počasi je hodila saj delati ni mogla! Ljudje so jo milovali in ena Poštnimi oficijali so imenovani poštni asistenti gg. Anton Berger v Gorici, Josip Božja in Rudolf Sto k. v Pulju, Hugo H reg lieh v Malem Lošinju, Edvard okoli, težila jim je o svojih slabostih. Ljudje so ugibali in Bur i an v Ljubliani, Viktor Aprile, Josip S i m s i g , ugibali o njeni bolezni, a uganili niso ničesar Ne cega August Achtschin, Fran Dose, Julij Ersehen, Fran Bjekar in Ivan Schwagerl v Trstu. Zajedno je premeščen Anton Pezdič iz Pazina v Gorico. dne je Rezika morala v posteljo. Poslali so po gospoda Promocija^ V ponedeljek, dne julija je bil na župnika, le-ta jo je spovedal, jo obhajal in tudi domačim češkem vseučilišču v Pragi promoviran doktorjem prava gosp. naznanil srečno vest, da je Rezika spravljena z, Bogom. Domači so stali okoli postelje in molili rožni venec. Stanko L a p a j n e iz Krškega, C. kr. kateri je prvi Slovenec, ki je postal na avskultant v Gorici, visoki šoli doktor. Odlikovanje. Mati je prižgala luč in solzeča stopila k zglavju bolnice. ^Glasbene Matice Oče Gosp. Josip Prochazka, učitelj v Ljubljani dobil je za svojo najnovejšo stal ob vznožju postelje in tamno gledal na bolno kompozicijo, veliki „Trio za klavir, gosli in violončelo u pn Stran 268. Letnik L1X. konkursu, kateri razpi čeSka družba za komorno glasbo Vsesokolska slavnost v darilo 400 kron. Priznano je bilo da njegova kompozicij zlati Pragi V starodavni Pragi se je v petek, na praznik sv. Petra, in v nedeljo iste vrednosti kakor sonata za klavir gosp. V. Novaka,, naj- zbralo na tisoče in tisoče navdušenih gojiteljev sokolske ideje genijalnejšega skladatelja mlade generacije čeških komponistov, iz vseh slovanskih pokrajin, na severu m na jugu in tudi kateri ie tndi konkuriral, čestitamo Časten občan. Dne 30. junija t. 1. odbor v Podkraju izvolil gosp. Karola K častnim občanom za zasluge. je občinski k enoglasno prijateljev njenih iz drugih dežel in narodov. Bil je to pravi kongres narodov, featerl se ]e seSei v ua uavauSenja prekipevajoči prestoliei žilavega češkega naroda, ki je burno pozdravljal Za pogorelce vasi Mraševo je cesar iz svoje blagajne daroval 2000 kron drage goste iz Franci) sije, južne brate od S od obalij Jadranskih brate iz P o lis k e in širne 3 iz Ljubi bistre S a v i] 1 Za g r e b a b o 1 g a r s k 3»Glasbena Matica1 Mir poroča Bilo lansko leto na nekem kolodvoru med Beljakom Trbižem. Priš je več Zilank v predvežje (peron) je zahteval portir vozne listke od njih. Vprašale so ga še po neki stvari, a ta se za- je sledil prolog in alegorična živa čela ob 7. uri. V vestibalu je goste pozdravil intendant dr Herold. Posebno pozornost so vzbujale uprav herkulične postave Črnogorcev v. bogatih nošah in Sokoli z vsega slovanskega sveta. Po Dvorakovi slavnostni over turi „Husitska" praporom podoba bregne osorno nad njimi n Teh verstehe nichts windisch. Eeden k ol s k i m", ki vzbujalo burno, navdušeno odobravani I sie deutsch"! In ni hotel govoriti ž njimi slovensko V to je opazoval iz bližine koroški rodoljub Ko Zilanke odidej Potem se je pel prvi del Kovafovičeve opere „Psohlavci". Ko so Sokoli-gostje zapuščali gledališče, so zažarele njega konture stopi neuljudnemu portirju in ga vpraša: „Gospod kako v čarobni razsvetlj Ob bil je prijateljski sestanek v morete trditi, da ne znate slovenščine, ko sem vender jaz sam Žofinjski dvorani. Tu so se zbrali: Rusi, junaški orli 6r že govoril z vami slovensko saj ste rojen Slovenec Mož nogorski, Sokoli IZ sesterske Polj s k Bolg bratj bolj tiho: „Res je, kiar pravite; a vedite, S osupne in pravi jaz s potniki slovensko govoriti ne smem. Bilo mi je u k Hrvati, vitežki F dva d an s k gimnasta Sokoli Z an o, da moram, kedar je slovensko govoriti res neobhodno starosta češke obce Amerike, katere vse je pozdravil zbor daljne sokolske, dr. P odi i p ny. Pevski potrebno, poklicati tolmač a jaz s k im i praškega ti Sokola u je zapel slavnostno himno „Svoji k svojim trank am n e mem govoriti slovensk Velika zmaga za cel bolški okraj Široko Govorili so potem: zastopnik francoskih gimnastov gosp so Fland starosta mesta Arras, Francoz Lenglet, načelnik znane razburljive pritožbe z Bolškega zaradi gozdnih pašnih hrvatskega „Sokola" Lazar Car, Črnogorec inženir Jova prepovedi Tudi v deželnem in državnem zboru je bilo o tem povic, podstarosta ljubljanskega „Sokola" dr. Kušar, Rus govora. Narodno-napredna stranka poslala vlado posebno Mih. Mihajlovič Bojevič in Danec Holger N spomenico, nižjih oblastij Tudi poljedelsko ministrstvo je ostato na stališču Kodanja. Tako se je končal prvi slavnostni dan. Pri glav so izdale one prepovedi. Dr. Henrik Tum a točki druzega dne pri k an s ki, sijajno uspeli javni astopil v imenu občine Bovec tožbo na upravno sodišče in telovadbi so tudi ki telo v ad dob je šel tudi sam na Dunaj, kjer je zmagal na celi črti, kajti g upravno sodišče je uničilo ves postopek c. kr. oblastij tega ostane paša na planini Vsled darilo. Izseljevanje v Ameriko. Meseca junija t Goričica in raba gozdov Gošča, odpotovalo z ljubljanskega južnega kolodvora v Ameriko 197 oseb Skrilje, Gabrije, Jerebov žleb itd. kakor je zloglasnimi prepovedi. bila pred onimi Zaradi nameravanega izseljenja pred izpolnitvijo vojaške dolžnosti bilo aretovanih oseb Tudi je bil agent za izseljenje »Narodni dom« v Trstu. Ustanovni občni zbor Trstu je preložen in se bo vršil prijet društva „Narodni dom" v Samomor učenca ljudske šole. Občno senzacija dne 7. julija. zbuja, da se obesil ISletni Komat, učenec ljudske šole Suspendiranje rojanskega župnika. Tržaški na Mirni pri Trebnjem na Dolenjskem Da mogel biti posebna škof je župnika v Rojanu pri Trstu, zloglasnega don Jurizzo, „nadarjen, suspendiral a divinis z omejitvijo, da sme še nadalje ob ne- dotne šole deljah in praznikih maševati. Mej župnikom Jurizzo in škofom kaže že to da hodil še vedno v razred on- Nesreča Rajhenburga se piše vlada že dlje časa jako oster konflikt. Jurizza, ljubljenec bližini Rajhenburški ima umirovljeni brzoj neposredni inšpektor No- tržaškega magistrata, je v „Piccolo" ali sam in po kakem votnv za svojo hišo kamenolom. Ko se je dne 28. junija ondi prijatelju pojasnil, da ga je škof suspendiral, ker ni hotel pri lomilo kamenje, odkrušili sta se v višini ogromni skali popoludanskem razstavljenju najsvetejšega „Tantum ergo" peti 1 m 2 V obsegu, ter lomastili doli proti kraju, kjer stala v slovenskem jeziku Mestna delegacija je imela danes teden soproga omenjenega lastnika. Sirota se ni več zamogla ogniti o tej zadevi sejo. Ravnatelj magistratnih uradov dr. Artico je jednemu proti njej drvečemu kolo pojasnil, da je bil pri škofu intervenirat, za župnika Jurizzo, jedno nogo od kolena počenši jo je podrl ter zdrobil proti stegnu popolnoma, a na način ne bo a se je prepričal, da se škof na noben Mestna delegacija je sklenila, podpirati Jurizzo zoper škofa. udal. drugi zmečkal ji je dvoje prstov. Nesrečnico so takoj pričestili junija po brez- in nato odvedli v krško bolnico 29 Letnik LIX. I Stran 269. uspeSni amputaciji izdihnila v strašnih bolečinah. Pokojnica, provzročil alkohol. Število idijotov, potomcev alkoho rodom Videmöanka, je bila vrla, dobrotna žena in je tudi narodne zavode vedno prav gmotno podpirala. Bodi jej prijazen tero likov, znaša vsako leto nad 100.000. Ako bi nesrečo JO dela alkohol v Franciji, izrazili v številkah pravi omenjeno spomm f Nagla smrt. Nedeljo zvečer se je pripeljal z brzo glasilo, bi morali zaznamovati vsako leto nal 12 miljardov fr gmoiue Škode, katero ima r aro