OSREDNJA
KNJSŽK1CA
■ ' 'D
SM SAVINJSKA
trgovska družba, d. d.
3310 Žalec, Šlandrov trg 35 tel. sedež. 03 / 713 69 00 komerciala fax: 03 / 713 69 20 finance fax: 07 / 713 69 15
cJUTEKS
Ložnica 53 a 3310 Žalec
tel.: 03/ 712 07 00 faks: 03/ 712 07 55
Leto V • številka 1 • cena 350 SiT • 29. januar 2003
Občina Žalec	Savintske zgodbe
Uresničena želja	Biti čimbolj samostojen
str. 3	str. 25
TEHNIČNA TRGOVINA -SERVIS, d.o.o.
Šempeter, Rimska c. 35 tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52 servis tel.: 703 84 53
MESTNI PLINOVODI
DISTRIBLCUAPLINAd.o.o.
PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321
Uradne ure:
Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00
Delovni obisk ministra za delo
V petek dopoldne je bil na delovnem obisku v Žalcu minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski. Najprej se je srečal s predsednikom Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije Petrom Vriskom, s katerim sta govorila o izvajanju zakona o varnosti in zdravju pri delu za kmete, o socialni problematiki kmetij in zadružništvu. V nadaljevanju obiska se je minister pogovarjal s predstavniki ustanov, organizacij in društev, ki v žalski občini delujejo na področju sociale, nato pa se je udeležil odprtja novega Varstveno-delovnega centra v Žalcu.
Minister Vlado Dimovski in Peter Vrisk sta se dogovorila za stalno sodelovanje med ministrstvom za delo in kmetijsko zbornico. Oba sta podprla pobudo za ustanovitev eko-nomsko-socialnega sveta v kmetijstvu, v katerem bi med drugim sodelovali tudi predstavniki sindikata
kmetov. Glede izvajanja zakona o varnosti in zdravju pri delu, ki po enoletnem odlogu od prvega januarja letos velja tudi za kmete, sta se dogovorila, da bodo inšpektorji za
delo v tem prvem letu kmete bolj opozarjali in jim svetovali, kaj morajo narediti za ustrezno varnost na kmetijah. Na kmetijah se običajno odvija več dejavnosti, vsaka izboljšava, tudi zaradi večje varnosti pri delu,
pa je zaradi stroškov in nizkih prihodkov kmetij velika obremenitev, je med drugim povedal Peter Vrisk. V lanskem letu je bilo usposobljenih 35 kmetijskih svetovalnih delavcev,
ki bodo prav tako pomagali kmetom pri zagotavljanju določil zakona in ki naj bi jim ministrstvo za delo podelilo ustrezne licence.
K. R., foto: T. T.
S tiskovne konference po srečanju: minister dr. Vlado Dimovski (v sredini), levo Peter Vrisk, desno župan Lojze Posedel
Občani občine Braslovče lahko Utrip Savinjske doline kupijo v trgovini Pauer v Braslovčah, občani Tabora pa v trgovini Kmetijske zadruge. Občina Braslovče bo izvode za svoje občane odkupila predvidoma z marcem, odločitev Občine Tabor pa bo tudi znana dv prihodnjiih dneh.
Komi*
€
sIKebio
Komis
KOTfllK
OflRDNJt IN SUKOPUSKRRSTVO
Igor KOTNIK, ^
Nikole Testa 6, 3310 Žalec
GSM 041/612 283 Telefon/fox 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 €-mail
igor.kotniB@siol.net
SUKOPieSKfìfìSKfl IN ZiDfìRSKfì D€IA HOMPLCTN6 FINALIZACIJA OßJCKTOV TOPLOTN€ IN KLASIČNC FASADC
čf/l/crafr/eb/canftvv xe od Zela j365
d.o.o
Stane Ropotar,
Soseska 15, Prebold tel.: 03 705 31 83 gsm: 041 646 198
■ vzorčna prodaja keramičnih ploščic polaganje keramičnih ploščic svetovanje in adaptacija kopalnic in drugih prostorov knjigovodske storitve
Žalski občinski svet jutri
Jutri bodo imeli četrto redno sejo svetniki občine Žalec. Obravnavali bodo predvidoma 16 točk dnevnega reda, kar nekaj jih je povezanih z okoljem.
Če bo sprejet takšen dnevni red, kot ga je v vabilu za sejo predlagal župan, bodo žalski svetniki jutri po potrditvi zapisnika prejšnje seje najprej obravnavali predlog programa varstva okolja za Občino Žalec in se seznanili s katastrom onesnaževalcev voda, ki so ga izdelali člani Ribiške družine Šempeter. V prvi in drugi obravnavi bo predlog sprememb odloka o plačilu komunalnega prispevka, s katerimi naj bi bili plačila komunalnega prispevka za gradnjo objektov oproščeni tudi objekti s področja požarnega varstva in civilne zaščite.
K. R.
Pa je tu leto 2003■ Silvestrovali smo bučno, vsaj kar se pokanja petard, raket in ognjemetov tiče. V Žalcu je bilo ponovno silvestrovanje na prostem na avtobusni postaji in mnogi so ga nizkim temperaturam navkljub potegnili do zgodnjih jutranjih ur.
Pravo zimsko vzdušje pa je prišlo šele po praznikih. Čeprav je bilo počitnic konec, so otroci uživali na snegu, oživela so nižinska smučišča, zasnežene ceste in poledica pa sta povzročila tudi nekaj slabe volje. Po decembrskem prazničnem norenju in mrtvilu v prvih novoletnih dneh se je življenje vrnilo v svoj ustaljeni ritem, kaj vse se je v letu 2003 že zgodilo v naši dolini, pa seveda lahko izveste v tej številki Utripa. Prijetno branje in čim več zimskih užitkov!
Foto: T. T.
Vračilo vlaganj v telefonijo izglasovano
Letošnje leto se je za Slovence pričelo referendumsko in se bo po vsej verjetnosti tako tudi nadaljevalo. V nedeljo, 19. januarja, sta bila kar dva predhodna zakonodajna referenduma in za oba je bila značilna nizka volilna udeležba. Volivci so se izrekli proti referendumski pobudi zaposlenih na Slovenskih železnicah, da le-te tudi v prihodnje delujejo kot javno in enovito podjetje, s prepričljivo večino pa so podprli pobudo za celotno vračilo vlaganj v javno
telekomunikacijsko omrežje.
Na ravni države je bila udeležba volivcev na referendumih 31,17-odstotna, na ravni 5. volilne enote Celje pa 30,45-odstotna. V 5. volilni enoti je v zvezi z železnicami za glasovalo 43,68 % volivcev, ki so se udeležili referenduma, proti pa 54,55 %. Za vračilo vlaganj v telefonijo je glasovalo 78,14 % volivcev, proti pa 20,93 %.
In kakšna je bila udeležba v 4. in 5. volilnem okraju, ki pokrivata Spodnjo Savinjsko dolino, sedež pa imata v Žalcu?
V 4. volilnem okraju je bilo v volil-
ni imenik vpisanih 16.365 volilnih upravičencev. O železnicah je glasovalo 31,82 % volivcah, od tega jih je bilo na pobudo 40,14 %. 0 telefoniji se je izreklo 31,83 %, pobudo o vračilu pa jih je podprlo 73,43 %.
V 5. volilnem okraju je bilo 17.027 volilnih upravičencev. 0 železnicah je glasovalo 36,69 %, o telekomunikacijah pa 36,73 %. Za referendumsko pobudo o železnicah se je izreklo komaj 39,65 % volivcev, medtem ko je pobudo za vračilo vlaganj v telekomunikacijo podprlo 82,22 %.
K. R.
tel.: 03/ 713 26 SO. 713 26 66
Nagradna igra za nakup nad ŽOOG SIT!
Nagrade:
3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic Izžrebani nagrajenci:
1.	Ameti As an.
Vrbje 38, Žalec
2.	Jože Ogrinek,
Podgorje 4, Kamnik
3.	Rozalija Vipotnik,
Gotovlje 99, Žalec
•BRAMAC-
SKG
CREATON/
NARAVNO „VODILNO"I
ESA !U
onhovo	SPLOŠNO
KLEPARSTVO - KROVSTVO
-	svetovanje
-	sanacija vseh vrst streh
-	10-letna garancija na dela
Igor GOMINŠEK, s.p.
Ložnica pri Žalcu 11 b, 3310 ŽALEC
tel./faks: 03/ 571 76 36 mobitel: 041/ 646-091
4?




&
Branko ZOTTEL, s.p.
Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 mobitel: 041 635 868
PROIZVODNI
PROGRAM:
•
INOX
•odi za vino •
INOX
mlini za grozdja
•
INOX
mlini za Jabolka
januar2003
Občina Žalec
Nov datum praznovanja
Na svoji prvi redni seji v novem mandatu se je sestal svet Mestne skupnosti Žalec. Med drugim je sprejel predlog obnov in naložb v letošnjem letu, sklenil pa je tudi, da bo poslej praznik Mestne skupnosti Žalec 29. septembra in ne več 6. septembra.
Podpredsednik sveta MS Janez Meglič je povedal, da so v letu 2003 na območju mestne skupnosti predvidena nadaljevanja del pri obnovi kanalizacije, vodovodov in asfaltnih površin v Partizanski ulici, ulici Rista Savina in v Pohorski ulici. “Priprave že potekajo za obnove v Ipavčevi, Pečnikovi in Vrečarjevi ulici, čim prej pa so potrebni tudi posegi v Župančičevi, Hausenbichlerjevi in Tomšičevi ulici. Za Ložnico je potrebno izdelati projekt za kanalizacijo, nujna je razširitev mostu čez potok Ložnico in ureditev bližnjice do naselja Podvin. Stanovalcem
“Kolonije” na Ložnici je potrebno omogočiti vsaj zasilne parkirne prostore, ker jih sedaj nimajo.
Nadaljevala se bodo prizadevanja za oceno obsega in pridobitev dokumentacije za obnovo starega mestnega jedra, to je Šlandrovega trga. Po nadaljnji obnovi kliče “Mavrica” oziroma prehod čez obvoznico. V mestnem parku je predvidena postavitev ličnega paviljona za nastopajoče in za miren počitek. Nadaljevali bomo s prizadevanji za pridobitev dodatnih parkirnih prostorov (zlasti za zdravstveni dom), za obnovo zelenic in klopi v parkih in otroških igrišč. Svet Mestne skupnosti Žalec bo sodeloval pri iskanju možnosti za pridobitev prostorov za udejstvovanje mladih in upokojencev. Obsežna bodo dela tudi na pokopališču, za kar imamo že ponudbe za ureditev dodatnih žarnih grobov. V programu je tudi nakup kontejnerja s hidravliko in vrste manjših pridobitev. Vse navede-
no pa bo možno uresničiti le ob primernih sredstvih - to je deleža občinskega proračuna in lastnih prihodkov MS Žalec.”
Svet MS Žalec je na prvi delovni seji imenoval nadzorni odbor, odbore in komisije. Potrdil je poročilo popisne komisije in sprejel rebalans proračuna za leto 2002. Precej razprave je bilo o ceniku uslug MS za to leto in drugih tekočih zadevah. Sprejeta je bila še ena pomembna odločitev, da bo v prihodnje praznik Mestne skupnosti Žalec 29. septembra. 29- septembra leta 1967 je namreč Skupščina Republike Slovenije Žalec razglasila za mesto. Tako se bosta ločili praznovanji občinskega in mestnega praznika, saj dosedanji datum (6. september) ostaja praznik celome občine, v spomin na drugi slovenski tabor, ki je bil v Žalcu leta 1868.
K. R.
Boj s snegom in poledico
..........................v....
luč miru iz Betlehema tudi v Žalcu
Letošnji januar nam je postregel s pravo zimo. Iridi v dolini je zapadlo okoli 30 cm snega, tako da so pristojne službe le stežka sproti čistile ceste in pločnike. Tempetrature so se spustile vse do minus 20 stopinj. Nekaj dni zatem je začelo rahlo deževati in poledica je bila še hujša.
V občini Žalec je skupaj skoraj 121 km cest, lokalnih cest je dobrih 17 km, nekategoriziranih cest pa je skoraj 288 kilometrov. Za pluženje slednjih Občina pokriva dve tretjini zimskega vzdrževanja po kilometru na javnih poteh. Skupaj je v občinskem proračunu za letošnjo zimo predvidenih skoraj 11 milijonov tolarjev. Za pluženje parkirišč so zadolženi njihovi lastniki.
Občina Žalec je letos poskrbela, da so lahko občani brezplačno dobi-
li sol za posipanje poledenelih povr- ima skladišče 30 m od upravne stav-šin, po katero so morah sami na be.
Javno komunalno podjetje Žalec, ki	K. R-, foto: T. T.
Na osnovni šoli Šempeter deluje taborniški rod Bistra Savinja, v katerem je približno 60 mladih tabornikov. Vsako leto odidejo na zimovanje in letno taborjenje, se udeležujejo taborniških mnogobojev in srečanj, vključijo pa se tudi v mednarodni projekt Luč miru iz Betlehema. Nosilec projekta v Sloveniji je Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov. Združenje sodeluje z
Zvezo tabornikov Slovenije, Zvezo bratovščin odraslih katoliških skavtov, Mladinskim cehom, društvom MMM ter drugimi organizacijami. Letos so šempetrski taborniki Luč miru prinesli tudi županu Lojzetu Posedelu.
Predstavih so mu poslanstvo tega projekta z letošnjim geslom Dar sosedu. K temu geslu so spodbudili predvsem dogodki na naših mejah v zadnjem času in nestrpnost med raz-
ličnimi sosedskimi narodi in skupnostmi po svetu. Ob mednarodnem lem gora so želeh izpostaviti povezanost z naravo, predvsem z gorami, saj imajo te za naš narod poseben pomen. Letos so tako z Lučjo miru želeh nagovoriti ljudi, naj se spustijo z gora predsodkov in sprejmejo svojega soseda ter sočloveka kot dar. Tisto, po čemer se razlikujemo, naj v svetlobi Luči miru iz Betlehema postane naše bogastvo, pravi letošnja poslanica.	K. R., foto: T. T.
Duhovniki z županom in podžupanoma Zlatkom Masnecem in Jankom Kosom
Poslanstvo duhovnikov je pomembno
Decembrskim zaključkom in prednovoletnim srečanjem sledijo novoletni sprejemi. Med tradicionalnimi je v žalski občini novoletni sprejem, ki ga za vse duhovnike žalske dekanije pripravi župan občine Žalec. Iridi tokrat so se srečali v Gotovljah.
Novoletna srečanja tako imenovane “posvetne” oblasti z duhovniki so se še v časih SZDL-ja pričela v 80. letih prejšnjega stoletja. Takrat so se duhovniki počutili odrinjene na rob družbe, danes pa je povsem drugače. Župan Lojze Posedel je povedal, da občinska uprava ceni delo duhovnikov, ki je še posebej pomembno na področju ohranjanja kulturne dediščine in dela z mladimi. Sodelovanje med občinsko upravo in duhovniki
je ocenil kot zelo dobro, kljub temu pa ga bo potrebno v prihodnosti še poglobiti. Zbranim je zaželel vehko zdravja in uspehov pri opravljanju njihovega poslanstva v lem 2003.
V imenu duhovnikov žalske dekanije, kamor sodi tudi župnija Polzela, se je za sprejem zahvalil dekan Jože Kovačec. Županu je čestital za ponovno izvolitev in se mu zahvalil, da
Kandidati za občinske svetnike, doma iz krajevne skupnosti Liboje, so imeli na zadnjih lokalnih volitvah veliko uspeha. Izvoljeni so bili kar trije: Matjaž Jazbec, Milan Dolenc in Milan Čadej.
Milan Čadej je povedal, da se vsi
ohranja tradicijo novoletnih srečanj. Nekdaj so bila ta srečanja zgolj farsa, danes pa lahko na tovrstnih srečanjih duhovniki v resnici povedo, kar jih tare, je poudaril dekan in dodal, da se srečanj radi udeležujejo. Županu je zaupal tudi željo vseh, da bi bilo za sakralno dediščino v občinskih proračunih namenjenega več denarja.	K.	R., foto: T. T.
trije svetniki iz KS Liboje zahvaljujejo za izkazano podporo na volitvah. Občanke in občane pozivajo, da jim svoje predloge, pobude, želje ali informacije posredujejo v času uradnih ur vsak četrtek od 18. do 20. ure v Kulturnem domu Liboje.
K. R.
Trije svetniki iz KS Liboje
Vpis v 1. razred 9-letne osnovne šole
Občina Žalec, Oddelek za negospodarske in gospodarske dejavnosti, obvešča vse starše otrok, rojene v letu 1997, da morajo vpisati svojega otroka v 1. razred 9-letne osnovne šole za šolsko leto 2003/2004
v šolskem okolišu, kjer imajo stalno prebivališče.
Osnovne šole GRIŽE, PETROVČE, ŠEMPETER in I. OSNOVNA ŠOLA ŽALEC bodo vpisovale otroke v 1. razred vsak šolski dan od 3- februarja 2003 dalje (dopoldan).
Starše obveščamo, da bodo otroci dobili vabilo za vpis po pošti. V kolikor vabila ne boste dobili, se oglasite na matični osnovni šoli, ki pokriva tisti šolski okoliš, kjer imate stalno prebivališče.
PREGLED ŠOLSKIH OKOLIŠEV PO NASELJIH V OBČINI ŽALEC
OSNOVNA ŠOLA GRIŽE
(tel.: 03/713 21 98, svetovalna delavka Breda Rovan)
1.	matična šola Griže	Griže, Migojnice, Pongrac (razen hišnih številk od 155 do 170/a),
Zabukovica (razen hišnih številk od 138 do l60/a in hišne številke I69)
2.	Podružnična osnovna šola Liboje Bmica (razen hišnih številk 1, la, lb, 2,3,4,5),
Kasaze (razen hišnih številk l,la, 2, 4, 5, 5a, 6, 6a, 7, 8, 8a, 8b, 8c, 9, 10,11,12,12a, 13,14,66,66a, 66b, 66c, 66d, 67,68,68a, 68b, 69, 69a, 69b, 69c, 69e, 70, 70a, 70b, 70c, 70d, 70e, 70f, 70g, 70h, 70i, 70j, 70k, 701, 71, 71a, 72, 72a, 72b,73,74, 74a, 75, 77, 77a, 76, 78, 79, 81,84,86,87,88,88a, 89,93,93a,
Liboje, Pongrac (od hišne številke 155 do 170/a), Zabukovica (od hišne številke 138 do l60/a in hišne številke I69)-
OSNOVNA ŠOLA PETROVČE
(tel.: 03/713 22 38, svetovalna delavka Feja Krajnc)
1.	matična šola Petrovče	Arja vas, del naselja Bmica (hišne številke l,la,lb,2,3,4,5),
Dobrišavas, Drešinja vas, del naselja Kasaze (hišne številke l,la,2,4,5, 5a, 6,6a, 7,8,8a, 8b, 8c, 9,10,11,12,12a, 13,14,66,66a, 66b, 66c, 66d, 67,68,68a, 68b, 69,69a, 69b, 69c, 69e, 70,70a, 70b, 70c, 70d, 70e, 70f, 70g, 70h, 70i, 70j, 70k, 701, 71, 71a, 72, 72a, 72b,73, 74, 74a, 75,77, 77a, 76, 78,79,81,84,86,87,88,88a, 89,93,93a), Levec, Mala Pirešica, Petrovče, Ruše, Zaloška Gorica, Novo Celje
2.	Podružnična osnovna šola Trje Galicija, Hramše, Velika Pirešica, Pemovo, Zavrh pri Galiciji, Železno OSNOVNA ŠOU ŠEMPETER
(tel.: 03/703 20 61, svetovalna delavka Petra Stepišnik)
1. matična šola Šempeter	Kale, Podlog v Savinjski dolini, Spodnje Grušovlje, Spodnje Roje,
Šempeter v Savinjski dolini, Zalog pri Šempetru, Zgornje Grušovlje, Zgornje Roje
I. OSNOVNA ŠOU ŽALEC
(tel.: 03/ 571 72 74, svetovalna delavka Monika Korbar)
1.	matična šola Žalec	Ložnica pri Žalcu, Podvin, Žalec, Vrbje
2.	Podružnična osnovna šola Gotovlje Gotovlje
3.	Podružnična osnovna šola Podkraj, Ponikva pri Žalcu, Studence Ponikva
Šempetrski taborniki so Luč miru prinesli tudi v Žalec.
Občina Žalec
januar2003
Želja končno uresničena
Več kot deset let je minilo od ministrstvo, prvih pogovorov o gradnji Varstveno-delovni center Žalec je
*4+-*
Trak so prerezali (od leve): varovanec VDC-ja Matjan, minister Dimovski, direktorica centra Golovec Brigita Šoster, župan Lojze Posedel in predsednik Sožitja Rihard Kopušar
novega varstveno-delovnega centra v Žalcu. Varstveno-delovni centri so namenjeni osebam s posebnimi potrebami, ki se zaradi duševne prizadetosti po končanem šolanju ne morejo zaposliti in samostojno skrbeti zase. Žalski VDC je dolga leta deloval v kletnih prostorih stavbe nekdanje žalske šole, ki so bili ne le neprimerni, pač pa tudi premajhni za vse, ki bi želeli dopoldneve namesto doma preživljati v družbi sebi enakih, pod strokovnim vodstvom in varstvom, delati ter se seveda ukvarjati tudi s športom in kulturo. Z letošnjim letom se je VDC preselil v nove prostore, katerih slavnostno odprtje je bilo prejšnji petek.
Če so od prvih idej do uresničitve minila leta, pa je od podpisa pogodbe o gradnji do odprtja minilo precej manj časa. Podpisa pogodbe, položitve temeljnega kamna 6. septembra leta 2001 in slovesnosti ob odprtju se je udeležil tudi minister za delo, družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski.
Varstveno-delovni center Žalec je v novem objektu za občinsko stavbo, v katerem je približno 1.620 kvadratnih metrov površin. Od tega je VDC-ju namenjenih 807 kvadratnih metrov v pritličju in prvem nadstropju, kjer so mizarska in šiviljska delavnica, pralnica z likalnico, trgovina, prostori za fizioterapijo, bolniška soba, prostor za vodstvo VDC-ja ter dva prostora za dnevno varstvo oseb, ki niso sposobne sodelovati v delovnem procesu. VDC lahko sprejme do 35 varovancev. V prvem nadstropju je tudi 45 m2 pisarn. V drugem nadstropju in mansardi je 14 občinskih stanovanj, v katera so se najemniki preselili že septembra lani.
Vrednost celotne investicije znaša 286 milijonov tolarjev. Od tega je Občina Žalec zagotovila 40 milijonov tolarjev vredno komunalno opremljeno zemljišče, vrednost projekta in nadzora znaša 9 milijonov, vrednost gradbeno-obrtniških del in instalacij pa 210 milijonov, ki sta jih soinvesti-rala ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Občina Žalec. Novo in sodobno opremo v vrednosti 27 milijonov tolarjev je financiralo
še vedno enota centra Golovec iz Celja. V ustanavljanju je sicer nov zavod, katerega ustanoviteljice so občine Žalec, Mozirje in Velenje. Sedež tega zavoda bo v Velenju, vse tri njegove enote pa bodo delovale samostojno. Ta čas poteka imenovanje vršilca dolžnosti direktorja zavoda.
Na slovesnosti ob odprtju novega varstveno-delovnega centra Žalec je o tej pomembni pridobitvi za odrasle s posebnimi potrebami najprej spregovorila direktorica Centra za varstvo in delo Golovec Celje Brigita Šoster. Zahvalila se je vsem, ki so si prizadevali za njegovo gradnjo in prispevali k uresničitvi želje varovancev in njihovih staršev. Med njimi je bil gonilna sila predsednik medobčinskega društva Sožitje za pomoč duševno prizadetim Rihard Kopušar. V svojem govoru je poudaril, da je bilo potrebnih veh ko let truda in prepričevanja, da pa se ob uspešnem zaključku tega truda ne splača ozirati nazaj, ampak v prihodnost, z novimi željami in cilji. Starši si namreč že dalj časa prizadevajo tudi za druge oblike dela in varstva v VDC-ju, ki jih bodo novi prostori omogočali. Priznanje Sožitju Žalec in vsem, ki so prispevali h gradnji, je zatem izrekel direktor Zveze društev Sožitje Slovenije Tomaž Jereb.
Številnim zbranim je spregovoril tudi župan Lojze Posedel, ki je med drugim omenil, da žalska enota ne
odhaja izpod okrilja Golovca zaradi nezadovoljstva z njihovim delom, pač pa da stori korak naprej in se vključi v mrežo VDC-jev, ki jo izgrajuje ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Minister dr. Vlado Dimovski je povedal, da je trenutno v Sloveniji na 93 lokacijah 37 varstve-no-delovnih centrov, ki delujejo kot javni zavodi ali koncesionarji (zasebni VDC je tudi MUC v Preserjah pri Braslovčah). Ministrstvo je leta 1993 od občin prevzelo skrb za odrasle s posebnimi potrebami in od takrat zelo hitro izgrajevalo mrežo VDC-jev, vendar vseh potreb hkrati ni bilo mogoče uresničiti. Zato je bila pomembna tudi aktivnost lokalnih skupnosti, pri čemer je bila Občina Žalec prav gotovo med najbolj uspešnimi.
Slovesnost ob odprtju novih prostorov je bila tudi priložnost za številne zahvale in obdarovanja. Varovanci so se še enkrat spomnili in zahvalili za vrednostna bona, ki sta jih ob odprtju svoje trgovine darovala ERA in Draganovičevi ob odprtju Avtokontrolovega centra za tehnične preglede. Rudi Španzel, ki se je udeležil slovesnosti, jim je v svojem imenu in imenu žene Biljane Umkovske podaril dve grafiki, prav tako so umetniška dela prispevali mnogi likovniki: Sašo Korbar, Vlado Geršak, Marjana Juhart, Savina Vybihal, Marko Fužin, Borut Hol in Anica Tamše, Andrej Čehovin pa jim je podaril fotografije poteka izgradnje VDC-ja. Grafiko je prispevala tudi žalska občina.
Rihard Kopušar se je s priložnostnim darilom za sodelovanje zahvalil Vladuški Cimperman z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Varovanca Monika in Dušan sta spominska darila izročila ministru Vladu Dimovskemu, državni sekretarki Lidiji Apohal Vučkovič, Vladuški Cimperman, Lojzetu Posedelu, Rihardu Kopušarju, direktorici Centra za socialno delo Žalec Ireni Pražnikar, vodji oddelka za gospodarstvo in negospodarstvo občine Žalec Tanji Razboršek Rehar in Alenu Srebočanu s tega oddelka. Rihard Kopušar je dobil posebno zahvalo od varovancev in njihovih staršev. V kulturnem programu so nastopili varovanci VDC-ja, pevski zbor II. OŠ Žalec, harmonikarji DU Vrbje in godba Zabukovica. Po prerezu traku si je minister s sodelavci ogledal nove prostore, stavbo pa je medtem zunaj blagoslovil žalski župnik Viktor Arh. Praznovanje se je nato nadaljevalo v VDC-ju, v katerem bodo varovanci in zaposleni z veseljem sprejemali tudi obiske.
K. R., foto: T. T.
Obiskovalci so si po slovesnem odprtju z zanimanjem ogledali velike, svetle prostore novega VDC-ja
X Šempetru nov AMZS-jev center
V Sloveniji deluje 16 VM7.S-jevih centrov, kjer je mogoče opravljati tehnične preglede in registracijo vozil. Zadnjega v tej verigi, šestnajstega, so po večletnih dogovorih odprli 9. januarja v Šempetru. Slednji je kot izpostava celjske enote AMZS, ki jo vodi direktor Ivan Karo, ki ga marsikdo pozna tudi kot navdušenega ljubitelja starodobnih motorjev. S tem centrom smo Savinjčani, v razmahu nekaj mesecev za Avtokontrolom v Žalcu, dobili še drugi center za tehnične preglede in registracijo vozil.
Nov objekt, ki je svoje mesto našel zadaj poslovne zgradbe Pluton in Špar, je investitorje veljal okrog 300 milijonov tolarjev. V novi enoti AMZS je trenutno zaposlenih sedem delavcev, ki opravljajo tehnične preglede avtomobilov, motorjev, traktorjev in drugih vozil do 3500 kg skupne mase. Urejajo tudi vse postopke v zvezi z registracijo vozil in vse vrste zavarovanj zavarovalnic Triglav Adriatic, Slovenica, Tilia in Mariborske zavarovalnice. Izdajajo mednarodne dokumente, vinjete,
Še pred kratkim so bile najpomembnejše za povezanost krajev ceste, danes pa jih vse bolj povezujejo tudi tako imenovane informacijske avtoceste. Če želite obiskati Šempeter in kaj izvedeti o krajevni skupnosti, lahko sedete za računalnik in se po internetu odpeljete na naslov: www.sempe-ter.si. To pa ni edina novost. Krajevna skupnost Šempeter je dobila tudi nov zaščitni znak oziroma grb in zastavo.
Na spletnem naslovu šempetrske krajevne skupnosti lahko izberete predstavitve krajevne skupnosti, kraja, društev, gospodarstva in možnosti za preživljanje prostega časa, narejene so povezave do drugih spletnih strani, objavljene pa bodo
Nov grb KS Šempeter
tudi novice in obvestila. S klikom na krajevno skupnost lahko poleg splošnih podatkov izveste nekaj o zgodovini Šempetra, pomembne naslove, se seznanite z zdravstvom, šolstvom in župnijskim uradom, zastavite pa lahko tudi vprašanja, na katera bo predsednik sveta Jože Randl odgovarjal predvidoma enkrat na teden. Uradne ure predsednika sveta na krajevni skupnosti so vsako sredo od 10. do približno 15. ure.
Šempeter ima nov grb in zastavo, Jože Randl temu pravi zaščitni znak. Prejšnja sta bila po njegovih besedah premalo prepoznavna, zato je vodstvo krajevne skupnosti najprej pozvalo šempetrsko osnovno šolo, da učenci v okviru likovnega krožka
nudijo pomoč na cesti in omogočajo izposojo vozil rent a car Hertz. Slednje je novost AMZS-ja, d. d., saj so s 1. januarjem letošnjega leta prevzeli franšizo za sodelovanje s korporacijo Hertz, katero je imel pred tem 38 let Kompas. Poleg tega je v enoti v Šempetru mogoče postati član AMZS-ja, kar prinaša še dodatne ugodnosti.
Na odprtju novega centra je bilo izrečenih precej pohvalnih besed, predsednik uprave delniške družbe AMZS Boris Penko pa je povedal, da so v minulih treh letih za različne
podajo svoje ideje za grb. Na osnovi idej učencev je agencija Formitas izdelala grb. Uporabila je elemente, ki so se pri učencih ponavljali. V sre-
Jože Randl
dini grba in zastave je podoba Spektacijeve grobnice iz šempetrske-
Zastava KS Šempeter
ga antičnega parka. Zeleno polje ponazarja zeleno dolino in zeleno zlato in je povezava z osnovno barvo
investicije porabili 15 milijonov evrov. Denar so namenih izgradnji novih baz, posodabljanju obstoječih in posodobitvi informacijskega sistema. V prihodnje bodo več pozornosti namenih predvsem ustvarjanju pogojev, ki bodo primerljivi z razvitimi evropskimi državami. Posebna pozornost bo namenjena vzgoji mladih in tistih, ki bodo prvič sedli za
volan.
Zbrane je na odprtju pozdravil tudi žalski župan Lojze Posedel in ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo nad novo pridobitvijo.	D. N.
občinskega grba, rumena pa predstavlja žarke sonca in svetlobo. Svet krajevne skupnosti je nov zaščitni znak že sprejel in ga zapisal tudi v statutu, izdelan je nov žig, za izdelavo novih zastav pa bo potrebno pridobiti še finančna sredstva.
Konec lanskega leta sta bili v središču Šempetra postavljeni dve novi avtobusni postajališči in prenovljen odsek ceste ima zdaj končno podobo. Denar za avtobusni postajališči, eno znaša 830.000 tolarjev, so v krajevni skupnosti zagotovili s pomočjo sponzorjev, in sicer s pomočjo agencije Dober dan in podjetja Aero Šempeter, ki imata za določeno število let na voljo tako imenovano “city light” oglasno tablo. V decembru je bila postavljena tudi javna razsvetljava ob obnovljeni cestì s pločnikom od križišča proti pokopališču, kar je krajevno skupnost stalo 1,8 milijona tolarjev. Ta čas se vodstvo ukvarja s pripravo programa investicij za več-
letno obdobje, iz katerega izhaja tudi program za proračunsko leto 2003.
K. R
Www.sempeter.si
FF
Nov center AMZS v Šempetru na dan slovesnega odprtja
januar2003
Občine
Sprejetih več sklepov in odlokov
Na 2. seji občinskega sveta v novem mandatu so svetniki občine Vransko sprejeli več pomembnih sklepov.
Cene programov predšolske vzgoje OŠ Vransko-Tabor, OE vrtec Vransko, se v bodoče ne usklajujejo več mesečno z uradno objavljeno stopnjo rasti življenjskih potrebščin za pretekli mesec. Tako se naslednjih 6 mesecev cena vrtca ne bo spremenila. Za izvajanje zimske službe znaša cena pluženja oziroma oranja snega 5.200 in posipanje 4.500 SIT na uro.
Sofinanciranje izgradnje kanalizacije za naselje Vransko in Brode za gospodinjstvo znaša 1250 EUR v tolarski protivrednosti na dan plačila. Delež sofinanciranja za gospodarske subjekte znaša 1250 EUR v tolarski protivrednosti na vsakih 15 kubičnih metrov mesečne porabe pitne vode glede na povprečje zadnjih let. Plačan prispevek je pogoj za priklop na omrežje.
Cene pogrebnih in pokopaliških storitev se s 1.11. 2002 usklajujejo z uradno objavljenim indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, to je za 7,7 odstotka. Potrjen je bil sklep o
odmeri komunalnega prispevka podjetje INDE Vransko v višini 3-200.000 SIT. Sprejet je bil tudi odlok o ureditvenem načrtu za obrtno stanovanjsko cono Brode, s katerim je odprta možnost gradnje 21 obrtno-stano-vanjskih objektov in odlok o zazidalnem načrtu za poslovno-obrtno-trgovsko cono ob avtocestnem priključku Čeplje. S tem odlokom se odpre možnost izgradnje dveh večjih poslovno proizvodnih objektov in še šestih manjših.
Dalj časa so se svetniki zadržali pri odloku proračuna občine Vransko za leto 2003, ki je bil sprejet v prvem branju in so ga dah v javno obravnavo do 1. februarja. V času javne obravnave bo možnost vložitve pisnih amandmajev, dokončno pa naj bi ga sprejeli na februarski seji občinskega sveta. V predlogu je zapisano, da se letos planira
282.740.000	SIT prihodkov in
272.230.000	SIT odhodkov. Predlog
sklepa o izstopu iz Gospodarskega interesnega združenja Razvojna agencija Savinja bodo svetniki obravnavah na naslednji seji občinskega sveta.	T. Tavčar
Podprli Puklovo
Vranski svetniki so po krajši razpravi na seji občinskega sveta podah pozitivno mnenje k ponovnemu imenovanju ravnateljice Javnega zavoda Osnovna šola Vransko-Tabor Valerije Pukl. Istočasno je svet sprejel pripo-
ročilo ravnateljice za čim bolj racionalno poslovanje zavoda ter predlagal ponovni razmislek o uporabi dvorane Kulturnega doma Vransko za šolske prireditve.
T. Tavčar
Kratka seja
Na drugi redni seji občinskega sveta Braslovče, ki je bila končana prej kot v eni uri, so svetniki potrdili sklep o začasnem financiranju proračuna občine in bili seznanjeni o prerazporejanju proračunskih sredstev za leto 2002. Imenovah so tudi
komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Člani komisije so: Franc Rančigaj, Mateja Perger, Rudi Sedovšek, Ivan Fale, Marija Elizabeta Marovt, Janez Štusej in Bogdan Trop.
T. Tavčar
V Braslovčah spremembe
Kot je znano, deluje v vasi Parižlje Združenje za interese občanov, lastnikov hiš. V preteklem obdobju je bilo precej aktivno zlasti na področju uveljavljanja interesov lokalnega pomena, ki se niso mogli uveljaviti v občinsko delovanje.
V volitvah oziroma izvolitvi novih predstavnikov občinskega sveta je združenje videlo svojo priložnost, zato se je aktivno vključilo v predvolilno dogajanje. Podprlo je kandidate, ki so sprejeli njihov program, prav tako je podprlo nujne spremembe v organiziranosti lokalne samouprave in novega župana občine Braslovče.
Predsednik združenja Milan Starc je povedal, da po volitvah že potekajo aktivnosti vključitve programa združenja tudi v programe občine Braslovče, predvsem je doseženo informiranje in obveščanje občanov, kot porok uspešnega nadaljnjega dela. Povedal je tudi, da je vesel, da so občani podprli programe tistih, ki žehjo spremembe tudi v delovanju novega župana. Jože Završnik, član združenja, je prav tako zadovoljen z
začetnimi spremembami v razumevanju lokalne samouprave, ki, tako pravi, mora biti vgrajena in delovati za dobro vseh občanov. Če bodo spremembe zaživele, rezultati za dobro vseh občanov ne smejo izostati, je poudaril. Sogovornika sta pojasnila, da je združenje v fazi postopka registracije, če pa bo prišlo do spremenjene oblike organiziranosti lokalne samouprave, bi se lahko interesi združenja zaokrožili v eno izmed možnih oblik znotraj občine Braslovče.
Milan Starc in Jože Završnik sta še poudarila, da sta zadovoljna, ker tak način delovanja podpirajo občani širše v občini s podobnim programom. Ta program je razvoj občine kot celote, enakopravnost občanov in njihovo povezovanje. Program bo zajemal vse kraje in zaselke ter vse sloje občanov od kmeta, delavca, podjetnika, intelektualca, upokojenca do mladine, pri čemer ne bodo pozabili na socialno ogrožene. Presekah žehjo strankarske in osebne interese. Izpostavljena je bila tudi potreba po korektnem informiranju.
T. T.
Najpomembnejši so razvojni načrti
OBČINA TABOR
razpisuje prosto delovno mesto
SVETOVALEC I,
PODROČJE OKOLJA IN PROSTORA.
Kandidatov mora imeti univerzitetno ah visoko strokovno izobrazbo upravne smeri ah univerzitetno izobrazbo druge naravoslovne ah družboslovne smeri.
Obvezne so delovne izkušnje na enakih ah podobnih delovnih mestih. Prijave pošljite do 31.1.2003 na naslov: OBČINA TABOR, TABOR 25, 3304 TABOR.
V Taboru že štiri seje
Občina Braslovče je decembra lani dobila novega župana. Marko Balant bo svoje županovanje opravljal nepoklicno, ob redni službi, občankam in občanom pa je v svoji pisarni na voljo ob sredah od 15. do 18. in petkih od 14. do 15. ure. Kot je povedal, je trenutno najpomembnejša naloga občinske uprave in novega občinskega sveta priprava srednjeročnega razvojnega in prostorskega programa občine Braslovče, katerega temelji bodo začrtani z letošnjim proračunom.
“V tem prvem občinskem proračunu, ki ga pripravljamo v novem mandatu, je glavni cilj dokončanje gradnje prizidka k osnovni šoli Braslovče, v katerem bo vrtec. S tem bo možno 1. septembra letos prestaviti vrtec in v šoh pričeti z devetletko. To je glavna investicija. Pripravili se bomo na razpis za nadaljevanje gradnje prizidka telovadnice in preureditve sedanje telovadnice v učilnice. Ta investicija je še zelo odprta, pričakujemo pa razumevanje in sofinanciranje s strani države. Pomembno je
tudi nadaljevanje gradnje kanalizacije v Parižljah, da bomo lahko potem začeh z urejanjem cest na tem območju. Načrtov in odprtih zadev je še ogromno, tudi na primer pridobi-
Marko Balant
tev zemljišč za gradnjo stanovanjskih objektov,” je povedal Marko Balant.
Ker je občina Braslovče ohranila krajevne skupnosti, je ena od prvih nalog novega občinskega sveta tudi imenovanje članov in predsednikov krajevnih odborov, ki jim je prav tako potekel mandat. Imenoval jih bo občinski svet na predlog župana, saj bi bile volitve v odbore krajevne skupnosti predrage.
Svetniki občine Tabor so se v novem mandatu sestali že štirikrat. Poleg konstitutivne seje so imeli sredi decembra prvo izredno sejo in pozneje še eno redno, druga redna seja pa je bila ta ponedeljek. Na decembrski izredni seji so najprej potrdili mandat članu občinskega sveta Antonu Gržini, nato pa sprejeli sklepa o povprečni gradbeni ceni v občini za letošnje leto ter o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Na dnevnem redu je bilo tudi imenovanje podžupana, ki pa nato ni bil izglasovan.
Taborski svetniki so imenovah komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter statutamo-
pravno komisijo. Predsednik mandatne komisije je Vid Poznič, člani pa Tatjana Kobale Kodary, Leon Strnad, Vinko Goropevšek in Jože Cestnik. Statutamo-pravno komisijo sestavljajo isti člani, ki pa še niso imeli konstitutivne seje. Na izredni seji so dah pozitivno mnenje k ponovnemu imenovanju Valerije Pukl za ravnateljico OŠ Vransko - Tabor.
Ta ponedeljek so se sestali na drugi redni seji. Med drugim so obravnavah imenovanje odborov in podžupana ter predlog proračuna občine za leto 2003.
Župan občine Tabor Vilko Jazbinšek svojo funkcijo opravlja nepoklicno. Občanom je v svoji pisarni na voljo vsak ponedeljek od 16. do 19- ure.
K.R.
K. R.
Zbori občanov v občini Polzela
V občini Polzela so v januarju potekali zbori občanov, ki jih je sklical župan Ljubo Žnidar. Na dnevnem redu zborov sta bili samo dve točki, in sicer Imenovanje članov za krajevne odbore in Razno. Prejšnjim članom krajevnih odborov je namreč prenehal mandat.
Pri imenovanju članov krajevnih odborov je bila občanom dana možnost, da predlagajo svoje pred-stavnike.Vsi predlogi so bik s strani udeležencev potrjeni z vehko večino in vse predloge bo v potrditev občinskemu svetu podala komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja v mesecu februarju. Predsedniki krajevnih odborov so po statutu občine Polzela posvetovalno telo župana.
Pod točko Razno je župan zbrane seznanil z dejavnostjo občine v preteklem letu in aktivnostmi, ki jih občina načrtuje v prihodnjem obdobju. Občani so lahko izkoristili tudi priložnost za vprašanja županu. T. T.
Z zbora občanov v Andražu
Zima na Polzeli
Prvi dan obilnega sneženja so se s snegom na cestah in pločnikih borili tudi na Polzeli.
Pri pluženju cest so bik zasuti pločniki, kar je večinoma povsod vehk problem, saj imajo s čiščenjem pločnikov tako dvojno delo.
T. T.
Občine
januar2003
prodaja rezerìmii delov
JA AVTOMOBILE, KOMBIJE, MOTORJE IN KOLESA.
A V T O D E L I
Delovni čas:
Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tei: 03/700 16 1
od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure.
0 vrtcu in letošnjem proračunu
Svetniki občine Prebold so imeli prejšnji četrtek tretjo redno sejo v novem mandatu. Od osmih točk dnevnega reda so se najdlje zadržali pri obravnavi cen programov in sistematizaciji delovnih mest v preboldskem vrtcu ter pri predlogu proračuna občine za leto 2003, ki so ga dali v javno obravnavo do 13. februarja.
Problematiko delovanja preboldskega vrtca, ki od ustanovitve občine Prebold deluje kot enota osnovne šole, sta podrobneje predstavila predsednik odbora za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti Franc Škrabe in ravnatelj šole Milan Jezernik. Vrtec je predlagal 12-odstotno povišanje cen, po daljši razpravi pa so svetniki prišli do ugotovitve, da tudi tako ne bodo odpravili težav v poslovanju vrtca.
Zadnje povišanje cen programov v preboldskem vrtcu je bilo marca lani. Cene vrtca so najnižje v Spodnji Savinjski dolini, res pa je tudi povprečna bruto plača v preboldski občini najnižja, je med drugim povedal Franc Škrabe. Država je predšolsko vzgojo v nasprotju z izobraževanjem v celoti prepustila v pristojnost občinam, ker pa kljub vsemu predpisuje stroge obvezne standarde in tudi višino plač zaposlenih v vrtcih, se mnoge slovenske občine zavzemajo za to, da bi država vendarle prevzela del stroškov.
Cene programov v vrtcu se pokrivajo iz dveh virov - prispevka staršev, ki so glede na prihodek na družinskega člana razvrščeni v osem plačilnih razredov, in deleža občine, ki pokrije razliko do 100-odstotne cene. V vsakem primeru občina sofinancira najmanj 20 odstotkov cene. Decembra lani je preboldska občina za vrtec tako plačala 4,2 milijona tolarjev, prispevek staršev pa je znašal 1,2 milijona. 16 otrok je bilo oproščenih plačevanja vrtca, za 32 otrok so starši plačah 10 % cene, za 14 otrok 20 %, za 13 otrok 30 %, za 10 otrok 40 % cene, za 5 otrok 50 %, za štiri otroke 60 %, v sedmi plačilni razred ni bil uvrščen nihče, najvišji prispevek - 80 % pa sta plačala samo dva.
Vrtec se srečuje z velikimi likvidnostnimi težavami, do konca lanskega leta se je nabralo
3.345.000,00 tolarjev primanjkljaja, precejšen je dolg staršev, nekaj denarja vrtcu dolgujejo tudi druge
sistematizaciji delovnih mest v vrtcu, kjer je sistematiziranih 20,2 delovnih mest, toliko je Uidi zaposlenih, pre-
Preboldski vrtec ima svoje prostore v montažni zgradbi, kar povečuje stroške vzdrževanja, ker pa je otrok vedno manj, ima v njej prostore tudi žalska glasbena šola, v njej pa je tudi pevska soba moškega pevskega zbora Svoboda Prebold.
računano statistično, saj nekateri zaposleni opravljajo delo tako za vrtec kot šolo.
V nadaljevanju seje je župan svetnikom podrobneje predstavil osnutek letošnjega občinskega proračuna. Skupnih prihodkov bo predvidoma 550.372.000 tolarjev, skupni odhodki pa bodo znašali 642.170.000. Razlika se bo pokrila s prenesenimi sredstvi iz lanskega proračuna. Svetniki so po predstavitvi osnutka podali pripombe, ki se že štejejo kot del javne razprave. Predlog proračuna je v javni razpravi do 13. februarja, gradivo pa lahko občani vidijo na sedežu občine, pri občinskih svetnikih in članih krajevnih odborov.
Člani občinskega sveta so se seznanili še s programi dela delovnih teles občinskega sveta, med aktualnimi informacijami pa jih je župan seznanil, da s 1. februarjem vodenje občinske uprave prevzema Anton Vesolak, že do sedaj zaposlen na občini. Prvo letošnjo sejo je neposredno prenašala tudi preboldska kabelska televizija.
K. R.
občine, iz katerih otroci obiskujejo preboldski vrtec. Zaradi neplačevanja v zakonitem roku ima vrtec tudi stroške z zamudnimi obrestmi, v zimskih mesecih pa položaj dodatno otežujejo višji stroški zaradi ogrevanja.
Svetniki so po daljši razpravi dah soglasje k 12-odstotnemu povišanju cen programov, ki velja od 1. februarja letos. Za dnevni 9-umi program v starosti od 1 do 3 let se tako cena z 59-205,00 tolarjev povečuje na 66.309,00, v skupini 3 do 7 let pa z 53-539,00 na 59-964,00. Nova cena poldnevnega oz. 4 do 6-umega programa v starostni skupini 1 do 3 let znaša 53-428,00 tolarjev, v skupini 3 do 7 let pa 34.446,00. V najnižjem plačilnem razredu za starše to pomeni približno 6OO tolarjev višje plačilo, večina pa jih bo plačala do 800 tolarjev več. Breme občine bo seveda precej večje, za razliko plačila cene programov bo letos morala zagotoviti približno 70 milijonov tolarjev.
Svetniki občine Prebold so na predlog župana Vinka Debelaka soglašali tudi s tem, da občina Prebold ob januarski mesečni akontaciji vrtcu nakaže še februarsko akontacijo in tako nekoliko omili likvidnostne težave. Prav tako so dah soglasje k
Razbita tabla in kozolec, nekaj dni predenje zapadel sneg in pritisnil mraz, ki je ohladil tudi vandale.
Vandalizem na delu
\ prejšnji številki Utripa smo poročali o novi trim stezi v Preboldu in objavili sliko ličnega kozolca s panoramsko tablo, ki je mimoidoče seznanjala o obstoju trim steze in poteku njene poti z vadbenimi točkami. Nekoga pa je ta tabla močno motila in odločil se je, sam ali s pomočjo drugih, za uničenje le-te. Podobna usoda je doletela tudi tablo za kmečko tržnico ob šoli in še bi lahko naštevali, saj se v zadnjem času Prebold sooča s hudim porastom vandalizma.
Še posebno bodejo v oči nekdanje vikend hišice v Preboldskem gaju, v
katere so nepridipravi že vlomih, so pa tudi že vse razbite. Odprta in razbita so vrata, okna, razdejanja v njih pa kažejo na nerazumljiv vandalizem, ki je najbrž delo le peščice mladih, ki na tak način sproščajo svojo energijo.
Ob vsem tem je nerazumljivo, da nihče ne ve ah noče vedeti, kdo so povzročitelji, da bi jim lahko stopih na prste in se z njimi vsaj pošteno pogovorih. Dokler bo tako, najbrž ne bo nič bolje, vandali pa bodo veselo na delu. Kako dolgo še?
D. N.
Predsednica TZ SSD Božena Kosu podeljuje priznanje županu občine Polzela Ljubu Žnidarju za drugi najlepše urejen kraj v kategoriji večjih krajev
Moja dežela lepa in gostoljubna
Turistična zveza Spodnje Savinjske doline je že nekaj časa v nezavidljivem položaju, saj je ostala brez strokovnega delavca in tudi brez denarja, ker posamezne občine niso pokrile svojih obveznosti za skupaj dogovorjene projekte. Kljub temu so sredi januarja s pomočjo sponzorjev uspeli izpeljati zapoznelo podelitev priznanj v akciji Moja dežela lepa in gostoljubna za leto 2002.
Slovesna podelitev je bila v gostišču Cizej v Studencah pri Žalcu, ki je tudi eno izmed sponzorjev in se že ponaša s priznanjem tovrstne akcije. Prireditev sta s pesmijo Savinjska dohna pričela glasbenika Dua Hops, ki sta pozneje skrbela tudi za ples. Program so obogatili še mladi glasbeniki Glasbene šole Risto Savin Žalec, z izbranimi besedami pa moderatorka Simona Brglez z Radia Celje. Zbrane, med katerimi so bili tudi predsednik TZ Slovenije dr. Marjan Rožič, podpredsednik TZ Jože Kandolf, župan občine Polzela Ljubo Žnidar, podžupanja občine Žalec Zlatka Masnec in drugi predstavniki občin in ustanov, je najprej pozdravila predsednica TZ Spodnje Savinjske dohne Božena Kosu, ki je na kratko spregovorila o poteku akcije ocenjevanja in se zahvalila sponzorjem za pomoč pri izpeljavi prireditve.
V nadaljevanju je sledila podehtev priznanj. V kategoriji večjih krajev je prvo mesto zasedlo mesto Žalec, ki se že vrsto let uvršča med najbolj urejena manjša mesta v Sloveniji. Drugo in tretje mesto pa so ocenje-
valci prisodili Polzeli in Braslovčam. V kategoriji manjših krajev je prvo mesto zasedlo Gomilsko z naseljema Grajska vas in Šmatevž, drugo mesto je komisija prisodila Taboru z okolico in tretje Letušu. Predstavnikom omenjenih krajev je priznanja podelila Božena Kosu. Direktorica Razvojne agencije Savinja Žalec Danica Jezovšek - Korent je podehla priznanji za lepo urejeno okolje Osnovni šoli Braslovče in Osnovni šoh Polzela, ki sta pri ocenjevanju dosegli enako število točk. Enako priznanje je v kategoriji vrtcev prejel vrtec v Aškerčevi uhci v Žalcu, ki sodi med najstarejše vrtce v Savinjski dolini.
Predsednik Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec Jani Ulaga in Božena Kosu sta podehla priznanja še trinajstim podjetnikom oziroma podjetjem. Priznanja so prejeh: gostišče in kamp Savinja v Latkovi vasi, Hotel Žalec, gostišče Aida v Prekopi, picerija Taurus iz Levca, frizerstvo Božič Polzela, podjetje za predelavo in prodajo lesa Rak, obratovalnica Križnik Ojstriška vas, podjetje Franca Šmajsa Grajska vas, Sadika Vransko, Dentalni laboratorij Martina Praprotnika iz Žalca, podjetje Kevin Polzela, Pekama Brglez Vransko in Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec.
Po podelitvi je nagrajencem čestital dr. Marjan Rožič in poudaril pomen te akcije, ki naj bi imela tudi v prihodnje pomembno mesto v razvoju turizma in turističnega gospodarstva v Sloveniji, saj nam prav turizem na široko odpira vrata v Evropo in svet.
D. N.
Prizidek dobiva končno podobo
IVA
d. o. o.
Sprejem za novorojenčke
V občini Braslovče je navada, da po novem letu župan pripravi sprejem za v minulem letu rojene občane v občini Braslovče. Itidi novi župan Marko Balant je pripravil sprejem v občinski sejni sobi.
Lani se je v občini rodilo 64 otrok. Število občanov se je tako povzpelo na 5020. Ob sprejemu je župan Balant novorojencem podaril 30 tisoč tolarjev in knjigo. Tako županu kot staršem novorojencev je bilo srečanje v čast in veselje.
T. Tavčar
Dela na prizidku k osnovni šoli Braslovče, v katerem bo vrtec, pospešeno tečejo. Objekt je že dobil okna in fasado, v letošnjem letu pa naj bi nadaljevali z instalacijami in ometi v notranjosti. Dela bodo predvidoma končana spomladi, tako da bodo že letos lahko prejeli prve varovance v jasli, ki jih doslej na območju občine Braslovče ni bilo.
Na zahtevo Ministrstva za šolstvo, znanost in šport je prišlo ob usklajevanju in pridobivanju njihovega soglasja do nekaterih sprememb pri projektu. Zahtevah so širše hodnike v prvem nadstropju in več svetlobe ter še nekaj drugih sprememb, zaradi česar je zmanjkalo prostora za kabinete. To bodo nadomestili tako,
da bodo izkoristili veliko, doslej prazno podstrešje. V njem bosta dve učilnici in manjkajoči kabinet.
Občina Braslovče je pridobila tudi soglasje Ministrstva za finance in odobreno sofinanciranje v letu 2003
v višini 18 milijonov tolarjev, v letu 2004 pa 30 milijonov tolarjev. Po zakonu o financiranju občin velja za občino Braslovče razmerje financiranja države : občina 30 : 70.
T. Tavčar
Nov prizidek k OŠ Braslovče
WALKGfj MARN,,.p.
Vransko 18/b
Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655
IZDELAVA IN MONTAŽA
IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI
* za osebna vozila "delovne stroje
lažja tovorna vozila * traktorje motocikle * športne izpuhe *
Fotokopiranje in plastificiranje po zelo ugodnih cenah.
6
januar2003
Po DOLINI
Savinjske doline
Žive jaslice si je 25. in 26. decembra ogledah približno 1500 obiskovalcev, od tega več kot pohvica otrok, ki so imeli brezplačen vstop.
Uspešen zaključek turistične sezone
Turistično društvo Šempeter je zaključek svoje turistične sezone tudi lani sklenilo z organizacijo prireditve Božična skrivnost v jami Pekel. Prvi dve leti se je božična zgodba odvijala na posebnem prireditvenem odru v jami, tokrat pa so dogajanje zgodbe Kristusovega rojstva prenesli v podobi živih jaslic v spodnje prostore jame.
Tokratno Božično zgodbo je Turistično društvo Šempeter pripravilo v sodelovanju s Kulturno umetniškim društvom Grifon Šempeter. Ti so vključili posamezne prizore božične zgodbe v čudovit jamski ambient in ob spremljavi božičnih pesmi in glasbe, ki so jih prispevale vokalno-instrumentalna skupina
Margareta s Polzele, Vokalna skupina Nika Župnije Žalec in Savinjski oktet, pripravili doživeto prireditev. Prodanih je bilo 688 vstopnic, najmanj toliko pa je bilo v jami tudi predšolskih in osnovnošolskih otrok, ki so imeli prost vstop, kar pomeni, da je bilo v tem božičnem času v jami približno 1500 obiskovalcev. Tako kot prejšnja leta pa od te prireditve v 'Hirističnem društvu niso pričakovali kakšnega dobička, saj so ves denar od prodanih vstopnic porabili za pokritje stroškov. Pri TD pravijo, da jim gre v prvi vrsti za dobro promocijo jame, ki pomeni dobro naložbo v smislu propagande v prihodnje. Uidi ostale prireditve, ki so jih pripravili v okviru 50-letnice Rimske nekropole, so imele podoben namen. Sicer pa si je jamo v lan-
Dnevni center Eureka in Želva je bil v minulem letu precej dejaven. V tednu boja proti drogam je bih pred centrom še posebno živahno.
Dejavno vključevanje društva
Društvo za pomoč in samopomoč Želva - Eureka Žalec se je v lanskem letu, ko je v Sloveniji potekal preventivni mesec boja proti drogam, katerega namen je predvsem seznaniti širšo javnost s tem problemom in predstavitev programov, ki potekajo na področju zasvojenosti, zelo dejavno vključilo v te aktivnosti. Predvsem so bili aktivni člani Dnevnega centra Želva, v katerega so vključeni mladostniki, ki uživajo drogo, in njihovi svojci.
Med najbolj odmevne aktivnosti zagotovo sodijo celodnevne informativne akcije, ki so jih izvajali pred svojim Dnevnim centrom Želva in Eureka. Na stojnicah so obiskovalcem delili razne zloženke s področja zasvojenosti in preprečevanja spolno prenosljivih bolezni ter kondome. Nastopila sta tudi kantavtorja Aleš
Romih in Dani Bedrač, ki sta bila še posebno glasbeno dejavna ob svetovnem dnevu boja proti AIDS-u. Poleg tega je bila organizirana tudi delavnica samopodobe za člane Dnevnega centra Želva. Vodja Dnevnega centra Natalija Zupančič je sodelovala na okrogli mizi Mladi in droge na OŠ Prebold in na okrogli mizi s podobno tematiko v Žalcu.
Veliko pozornosti so namenih svetovnemu dnevu boja proti AIDS-u, kugi 21. stoletja. Poleg stojnice z zloženkami so opozarjali na to nevarnost s plakati, razdeljevanjem kondomov in belo-rdečih pentelj. Ta dan so jih obiskali tudi predstavniki raznih javnih ustanov in se podrobneje seznanili z delovanjem Dnevnega centra Želva, ki je pomembna pridobitev za pomoč odvisnikom in prva stopnička za dolgotrajne nadaljnje korake odvajanja od prepovedanih drog.
D. N.
skem lem ogledalo 14.446 obiskovalcev, kar je za 2,5 odstotka manj kot v lem 2001. Obisk je manjši predvsem na račun šolskih skupin, je pa razveseljivo, da si je jamo ogledalo precej več tujcev. Teh je bilo veliko tudi v antičnem parku, ki beleži 3,5 odstotka boljši obisk, in sicer 11.417 obiskovalcev. Sam porast gre najbrž pripisati večji promociji; lansko leto je Rimska nekropola praznovala 50-letnico odkritja.
Pri TD Šempeter, ki ga že nekaj let uspešno vodi Metka Vočko, so zadovoljni z lanskoletno turistično sezono, vendar si želijo obisk v obeh svojih destinacijah še povečati, čeprav takšnega, kot je bil pred odprtjem avtoceste, ko so v jami beležili preko 20 tisoč obiskovalcev, najbrž ne bo mogoče zlahka doseči.
D. N.
Izobraževanje turističnih društev
Razvojna agencija Savinja že drugo leto sodeluje v projektu Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo “Prenos dobrih praks” z nalogo, da pripravi model prenosa svojih izkušenj na področju sodelovanja s turističnimi društvi na druge sorodne centre ter na turistična društva v Sloveniji. V okviru tega projekta bomo v letu 2003 med drugim izvajali vrsto izobraževanj za turistična društva v Savinjski dolini, v Savinjski regiji in tudi širše, prvo tovrstno delavnico na temo razvojnega načrtovanja pa smo imeli že prejšnjo sredo v Žalcu.
Na delavnici, ki smo jo izvedli v sodelovanju s Turistično zvezo Slovenije, Turistično zvezo Spodnje Savinjske doline in Zvezo turističnih društev Občine Žalec, smo člane turističnih in nekaterih drugih društev najprej seznanili s strategijo
razvoja slovenskega turizma za obdobje 2002-2006, z regionalnim razvojnim programom Savinjske regije in s strategijo razvoja turizma v občini Žalec, z razvojnimi načrti Turistične zveze Slovenije ter načrti obeh zvez, ki delujeta na območju Spodnje Savinjske doline. Prisotni so pridobili Uidi nekatere teoretične metodološke osnove za razvojno načrtovanje ter informacije o izobraževalnih projektih, ki trenutno potekajo v okviru programa PHARE 2000, predvsem pa smo se vsi sodelujoči seznanili tudi z razvojnimi razmišljanji in plani naših društev.
Po večurnem delu so bili na delavnici sprejeti nekateri zaključki, ki bodo pomembno vodilo za naše nadaljnje delo in sodelovanje med Razvojno agencijo Savinja ter turističnimi zvezami in društvi, hkrati pa bodo društva in obe turistični zvezi te usmeritve zagovarjali pri usklajevanju svojih programov v svojih okoljih.
Med drugim se bomo v Spodnji Savinjski dolini še naprej trudili, da bi izvajali nekatere skupne promocijske aktivnosti (npr. nastop na sejmu Alpe-Adria, ponatis turističnega vodnika ipd.), usklajevali programe prireditev, sodelovali bomo pri izvajanju nekaterih večjih projektov (“Po poteh žovneških gospodov”, Hmeljarski muzej, Park tehnične kulture, kolesarske poti, označevanje turističnih znamenitosti, akcija “Moja dežela-lepa in gostoljubna”, “Turizmu pomaga lastna glava, ipd.) in skupaj bomo načrtovali ter izvajali izobraževalne programe s področja turizma. Dogovorih smo se, da bo Razvojna agencija naslednjo delavnico organizirala še pred koncem meseca februarja, med temami pa bo med drugim ozaveščanje za turizem in ekoturizem, metodologija priprave programov in letnih planov in še kaj, kar bodo predlagala turistična in njim sorodna društva v Spodnji Savinjski dolini.
Danica Jezovšek Korent
Lani večkrat gorelo
Gasilska zveza Žalec združuje gasilska društva občin Braslovče, Polzela, Tabor, Vransko in Žalec. Aktivnosti v lanskem letu so bile zelo raznolike, vse pa so bile namenjene uspešnemu in strokovnemu posredovanju ob požarih in drugih nesrečah.
Poveljnik GZ Žalec Franci Naraks je povedal, da so dah poseben poudarek strokovnemu izobraževanju. Pripravili so več osnovnih in nadaljevalnih tečajev gasilcev in tečaje specialnosti za nosilce dihalnega aparata, za ravnanje z nevarnimi snovmi, tehnično reševanje, tečaj za predavatelje, višje gasilske častnike in višje
Novi temelji turizmu
Na občnem zboru Turističnega društva Braslovče je predsednik društva Boštjan Kragl v svojem poročilu delo
društva ocenil kot zelo dobro. Med osrednjimi prireditvami sta Dan hmeljarjev in Salamiada, ki jo pripravljajo
Društvo Mavrica
Društvo za nenasilno komunikacijo Mavrica, ki je bilo ustanovljeno na pobudo svetnic občin Spodnje Savinjske doline, stopa letos v tretje leto svojega delovanja. V tem času je društvo pripravilo vrsto najrazličnejših oblik izobraževanja in pogovorov o problemih nasilja na vseh področjih našega življenja. Vrsto aktivnosti je bilo usmerjenih tudi v delo z mladimi in na druga področja.
Pri svojem delovanju se povezujejo z drugimi institucijami in službami, kot so socialna služba, šolske in druge svetovalne službe. Prav tako so navezah stike z materinskimi domovi
in iskali pomoč pri različnih strokovnjakih. Sicer pa je njihov poudarek na preventivnem delu in pomoči vsem, ki to pomoč potrebujejo oziroma iščejo. Oblikovah so tudi skupine za samopomoč, kjer je poudarek zlasti na pomenu poslušanja brez obsojanja in spoštovanja drugačnosti.
Društvo ima sedež v Bergmannovi hiši, kjer se odvija precejšen del njihovih aktivnosti. V minulem božično-novoletnem času smo se z delom njihove dejavnosti lahko srečah tudi na nekaterih božično-novoletnih sejmih, na katerih so članice društva prodajale razne izdelke. Izkupiček od prodaje so namenih za humanitarne aktivnosti društva.
D. N.
Stojnica društva Mavrica na preboldskem božično-novoletnem sejmu
skupaj z lovskim društvom Braslovče.
Obe prireditvi privabita vedno več sodelujočih in obiskovalcev. Vehko pozornost posvečajo svoji turistični brunarici, do katere so asfaltirah dovozno cesto, jo temeljito obnovili, polepšali okolje in jo dodatno opremili. Ob svetovnem dnevu turizma so očistili okohco jezera in odstranili dotrajano, za sprehajalce nevarno čolnarsko hišico. Sodelovali so na sejmu Alpe Adria in z drugimi društvi v občini kupih računalnik. Skupaj z novim občinskim vodstvom na čelu z županom Markom Balantom žehjo postaviti nove temelje za razvoj turizma v občini Braslovče. Opravljah bodo vse dosedanje aktivnosti, pripravili informacijski material tako, da bodo dokončah že začete promocijske materiale kot so predstavitvena zgoščenka, prospekti, internetne strani itd. Na prostoru, kjer je največ obiskovalcev bodo predstavljeni izdelki domače obrti in turističnega podmladka OŠ Braslovče. Organizirah bodo izlet v dohno Boršt v sosednji Italiji, skupaj s Triatlonsko zvezo pri Športni uniji Slovenije pa žehjo v mesecu juniju organizirah triatlon na Žovneškem jezeru in njegovi okohci.	T. Tavčar
gasilske častnike organizacijske smeri. Usposabljali: so se na praktičnih vajah, pripravili dneve odprtih vrat in drugo.
Preventivno področje je tisto, kjer je mogoče z minimalnimi stroški preprečiti požare in škode. Opravili so številne preventivne preglede hmelj skih sušilnic in hidrantnega sistema. Predvsem mladi gasilci radi tekmujejo. Kar 700 jih je tekmovalo na različnih tekmovanjih in doseženi so bih številni odlični rezultati, najbolj pa izstopata ekipi iz Andraža in Gomilskega, ki bosta sodelovali na mladinski gasilski ohmpiadi v Avstriji.
V lanskem letu so gasilci posredovah 117-krat. To je več kot v letu 2001, večja pa je tudi materialna škoda, ki je ocenjena na 211,5 milijona tolarjev, medtem ko so stroški gasilskih posredovanj znašali 9 milijonov tolarjev. Večja posredovanja so strokovno analizirali in ugotovili, da so gasilci operativci svoje delo opravili strokovno in zelo odgovorno.
T. Tavčar
Zbor šempetrskih turistov
Turistično društvo Šempeter bo imelo jutri ob 18. uri v dvorani Kmetijske zadruge občni zbor. Na njem bodo med drugim volili nove člane upravnega in nadzornega odbora ter disciplinskega sodišča.
Poleg občnega zbora, na katerem bodo podana poročila o delu v lanskem letu in podeljena priznanja, pripravljajo tudi razstavo fotografij Mirana Orožima o Šempetru.	K. R.


Rimska cesta 35, 3311 S0VP€T€R. telj 03/ 700 0Ó 30
OKULISTIČNI PREGLEDI VIDA ZR OČRLA IN KONTRKTNE LEČE!
!- ZDRAVSTVENI DOM PREBOLD ČETRTEK, 30. 1. 2003
-	OPTIKA SIMONR ŠEMPETER ČETRTEK, 13. 2. 2003
-	ZDRAVSTVENI DOM PREBOLD ČETRTEK, 20. 2. 2003 Naročite se! NOVO . VcIiko ^
modelov sončnih očal!! - NOVO N RS IN VIDEU BOSTE BOUE!
čos: pon. - pet od 8. do 1Ö. ure, sobota od 8. do 12. ure.
ifflßl VflS OPT1HB
mtmi
Po DOLINI
januar2003
------------------------------------------------1
RDEČI KRIŽ SLOVENIJE - OBMOČNO ZDRUŽENJE
ŽALEC organizira krvodajalsko akcijo v četrtek,
27. februarja 2003, med 7. in 12. uro na
Vranskem - v Zdravstveni postaji Vransko.
Minili so že dnevi, ko sta tudi po naših krajih razveseljevala otroke Božiček in dedek Mraz. Kljub časovni odmaknjenosti pa je prav, da spomnimo na prijeten dogodek iz Zagrebena v KS Griže, kjer je Božiček v zadnjih dneh lanskega leta prvikrat obdaril tamkajšnje otroke.
Tratnikova, po domače Knezova domačija, je bila tisti večer vsa v pričakovanju Božička. V velikem prostoru se je gnetlo otrok iz tega zaselka. V preddverju so bili njihovi starei in skupaj z otroki so dočakali prihod
Božička z medvedoma, ki sta nosila polno vrečo daril. Še pred obdaritvijo so otroci skupaj z Božičkom zapeli nekaj pesmic, nato pa mu je vsak obdarjenec sedel v naročje in z njim malo poklepetal, najpogumnejši so zapeli še kakšno pesmico.
Vse skupaj je bilo prisrčno in Božiček je obljubil, da jih bo poslej obiskal vsako leto, le pridni morajo biti. Organizatorjem se je zahvalil za dobro idejo in zamisel, ki prispeva k dodatnemu zbliževanju in utrjevanju dobrih sosedskih odnosov v tem zaselku.
D. N.
Božiček obdaruje
Obdaril jih je Božiček
Sožitje - Medobčinsko društvo za pomoč duševno prizadetim Žalec je svoj 30-letni jubilej zaokrožilo z novoletnim praznovanjem in prihodom Božička. Kulturno-zabavna prireditev je bila v dvorani Kmetijske zadruge Šempeter.
Društvo šteje 208 članov, prizadetih oseb pa je 75. Pred prihodom Božička je govoril predsednik Medobčinskega društva Sožitje Rihard Kopušar in na kratko orisal 30-letno delo, nekaj več besed pa je namenil aktivnostim v jubilejnem letu 2002. Izvedli so velik humanitarni koncert, več izobraževalnih seminarjev, družabno srečanje na Rinki, izlet po Beh krajini in pripravili še vrsto drugih aktivnosti. Svoje 30-letno delo so opisah v brošuri, ki je
izšla ob koncu leta. V njej je podrobno opisano delo društva v teh letih, potek gradnje novega VDC-ja, v brošuri so prispevki staršev in sodelujočih ter vizija nadaljnjega razvoja pomoči osebam z motnjami v duševnem razvoju v Spodnji Savinjski dolini. Na koncu so zapisana razna obvestila in informacije, ki so pomembne za člane društva.
Svoje bodoče potrebe žehjo uresničevati tudi v celodnevni domski obliki varstva kot tudi drugih alternativnih oblikah nastanitve. Zbrane je pozdravil žalski župan Lojze Posedel, ki se je edini od šestih županov Spodnje Savinjske doline udeležil srečanja. V kulturnem programu so nastopih učenci podružnične OŠ Gotovlje in ansambel bratje Dobrovnik.	T. Tavčar
Območna organizacija Rdečega križa Žalec je s pomočjo občinske organizacije Polzela prejšnji petek v mali dvorani Kulturnega doma na Polzeli pripravila krvodajalsko akcijo za Zavod za transfuzijo krvi Ljubljana. V prvi letošnji krvodajalski akciji v Spodnji Savinjski dolini je kri darovalo 149 ljudi, več kot polovica krvodajalcev je bilo iz polzel-ske tovarne nogavic.
Iddi tokrat je bil med krvodajalci Marjan Žagar iz Ločice ob Savinji, ki je kri daroval stoprvič. Sicer pa je krvodajalstvo v Spodnji Savinjski dolini najbolj množična humanitarna dejavnost. V lanskem letu je na enajstih krvodajalskih akcijah kri darovalo I.920 krvodajalcev. Vehko je takih, ki dajo kri več desetkrat, razveseljivo pa je, da vsakokrat pride tudi nekaj novincev.
T. T.
možnost uporabe računalnika, nekatere bo razveseljeval videorekorder in še kaj. Pri RK upajo, da bo tovrstni primer obdarovanja vzpodbudil tudi druge podjetnike in da bodo sledili zgledu letošnjega dobrotnika Zvoneta Petka, ki se je odločil, da bo nekatere obdarjence še obiskal in jim pomagal tudi v prihodnje. In kaj pravi sam na to svojo odločitev?
“Ko smo se veselih slovesnega odprtja naših novih poslovnih prostorov in prijateljevanja ob zaključku poslovnega leta, se je nekaj zganilo v našem razmišljanju in skupnimi močmi smo uresničili naše namere. V imenu prijaznosti, zaupanja, ljubezni in dobrih dejanj smo se odpovedali tovrstnim slovesnostim in sklenili denar namenih otrokom za uresničitev njihovih želja. Odločili smo se obdariti družine iz naše okohce in s pomočjo Območnega združenja Rdečega križa Žalec smo akcijo tudi izpeljali. Zelo sem vesel, da smo se tako odločili in upam, da se z nami vesehjo tudi naši poslovni partnerji, saj so ob razumevanju naše odločitve
Trije bratje so dobili vsak svoje kob, najmlajši se bo moral z njim še naučiti voziti.
otroških sob, koles, računalnikov, videorekorderjev ... vsaki družini podaril še bon za nakup čevljev v vrednosti 30.000,00 tolarjev in daril-
srečali z vse mogočimi življenjskimi razmerami in zgodbami, ki so nas stisnile pri srcu. Pri jemo presenečeni smo bili nad dvema očetoma, ki v
Zvone Petek z očetom in sinom, ki je dobil novo otroško sobo.
živi družina brez elektrike in v eni sobici, ki je hkrati kuhinja, spalnica in dnevna soba.
Pri Območni organizaciji RK Žalec so zelo veseh, da se je našel človek, ki je na neposreden način pomagal in osrečil deset družin oziroma 25 otrok. Devet od teh jih bo spalo v novih posteljah, pet se jih bo vozilo z novimi kolesi, precej jih bo imelo
posredno tudi sami podprh akcijo obdarovanja.”
Veljalo bi slediti njegovemu zgledu. Kohko družin v stiskah bi lahko osrečili, če bi denar, ki je namenjen za različne slovesnosti, namenih socialno ogroženim družinam. Sicer pa je to tema, o kateri bi veljalo obširneje spregovoriti kdaj drugič.
D. Naraglav
Lani skoraj 2000 krvodajalcev
Vse več je raznih dobrodelnih prireditev. Itidi v Libojah so v okviru OŠ v lanskem letu pripravili dobrodelni koncert z naslovom Za naše otroke. Prireditev je potekala v dvorani kulturnega doma Liboje.
Koncert so pričeli godbeniki Godbe Liboje in naredili prijetno uvodno vzdušje. Nadaljeval je šolski pevski zbor z Unescovo pesmijo, na
odru so se nato zvrstili še glasbeni družini Klinc in Frece, Klobasekov Pepi, ansambel Cato band, ženski pevski zbor iz Griž, dramska skupina Liboje in drugi. Ob zaključku je vsa dvorana zapela pesem Ko si srečen.
Z dobrodelnim koncertom so zbrali preko 300.000 tolarjev in jih namenih za nakup računalniške opreme.
D. N.
Iskrice sreče v očeh 25 otrok
Marjan Žagar je kri dal stoprvič.
Iddi v Libojah za otroke
Prijaznost dobrega dejanja ustvarja ljubezen. Tako je menil in razmišljal Lao Zi že v 6. stoletju pred našim štetjem. Od tedaj je bilo izgovorjenih ogromno prijaznih besed, zapisanih veliko prijaznih misli in premnoga prijazna dobra dejanja so se upodobila v ljubezni, v ljubezni do soljudi in pomoči tistim, ki so jo potrebni.
Vstop v novo leto je bil za deset družin v naši dolini tudi čas spoznanja, da živijo v njihovem okolju ljudje, ki ob svoji sreči in uspešnosti ne pozabljajo na težave in želje drugih. Še zlasti si bodo to zapomnili otroci, saj so prejeh darila, ki so si jih najbolj želeh, a zanje starši niso imeli denarja. Presenečenje otrok je bilo popolno, saj so za obdaritev vedeh le starši, ki so strokovni delavki Območne organizacije RK Žalec Majdi Pilih zaupali želje oziroma potrebe svojih otrok.
Akcije ne bi bilo mogoče izpeljati, če se ne bi našel dobrotnik, ki je bil pripravljen te želje tudi uresničiti. Za ta korak se je odločil Zvone Petek, direktor gradbenega podjetja Pluton iz Šempetra, ki je poleg daril v obliki
no vrečko. Vrednost podarjenega je tako presegla 2 milijona tolarjev.
Družine so bile izbrane s pomočjo vodstev šol in krajevnih oziroma občinskih organizacij RK, strokovna
vlogi samohranilca z izjemno ljubeznijo skrbita za svoje otroke, eden celo še za svojo popolnoma hromo mamo. Težko je pri vsem tem doumeti, da sredi občinskega središča
Štiribtni Patrik in šest in polbtna Patricija z očetom, ki zeb bpo sam skrbi zanju.
delavka RK Majda Pilih pa je poskrbela za dogovor s starši in izročitev daril. Obdaritev je bila za dobrotnika in za vse nas, ki smo prisostvovali, prijetno opravilo, po drugi strani pa tudi žalostno spoznanje, saj smo se
1 Ji '^rm J Is *lDIM0 VAM POPOLN PROGRAM ZA IMm mlf NEGO OBRAZA IN TELESA	
Vesna	Z VRHUNSKIMI PREPARATI
Vesna Fijavž s p.	NOVOST:
HOTEL ŽALEC	• TERAPEVTSKE MASAŽE
041 670 929	• MANIKIRA
Ulica heroja Staneta 3 3310 Žalec tel.: 713 68 88 faks: 713 68 90 e-pošta: iitrip@zalec.si
Božiček v Zagrebena je z darili razveselil vseh 20 otrok tega zaselka.
Božiček v Zagrebenu
januar2003
Osrednje teme
Težave z zemljiško knjigo
Prejšnji ponedeljek je načelnik Upravne enote Žalec Marjan Žohar sklical sejo koordinacijskega sosveta, v katerem so župani spodnjesavinj-skih občin, poslanca in predstavniki vseh tako imenovanih državnih služb. Tokrat so se sestali v sejni sobi Zbornice Zasebnega gospodarstva v Žalcu.
Najprej je predsednik Okrajnega sodišča Žalec Milan Bratušek prisotne seznanil s še vedno zelo perečo problematiko zemljiške knjige pri okrajnem sodišču. Zemljiška knjiga se prenaša v elektronsko obliko, kar poleg velikega števila pripada vlog za vpis še veča zaostanke. Na žalskem sodišču je namreč kar 26 tisoč zem-ljiško-knjižnih vložkov, do sedaj pa jih je bilo prenešenih v elektronsko obliko približno 45 odstotkov. Za Savinjsko dolino je značilno izjemno veliko parcel, ki pa so večinoma zelo majhne. S pomočjo evidenčnega
oddelka in notranjih razporeditev skuša sodišče kadrovsko okrepiti oddelek Zemljiške knjige, kljub temu pa po besedah predsednika sodišča najbrž ne bodo uspeh dela dokončati do konca letošnjega leta, kot je naložila vlada. Podatki iz elektronske zemljiške knjige še niso na voljo državnim inštitucijam, kot so geodetska uprava in občine.
Vodja Uprave za obrambo Celje Zoran Justin je zatem predstavil novo organiziranost izpostav ministrstva za obrambo. Spremembe so med drugim posledica prilagajanja standardom Nata in dejstva, da obveznega nabora ne bo več. Vojaški del in civil-no-zaščitni del sta zdaj organizacijsko ločena, čeprav še vedno pod enim ministrstvom. Namesto 13 uprav za obrambo jih je po novem v Sloveniji le osem. Uprava za obrambo Celje ima osem izpostav, med njimi tudi izpostavo v Velenju, kamor zdaj sodi tako imenovana pisarna v Žalcu (pisarna velenjske izpostave je
tudi v Mozirju). Kljub reorganizaciji v zvezi s prostori v Žalcu zaenkrat ni sprememb, čeprav bi dodatne prostore potrebovala žalska policijska postaja.
Sosvet načelnika se je seznanil Uidi z delovanjem enot za izvajanje tehničnih pregledov na območju Spodnje Savinjske doline. Informacije sta podala direktor podjetja Avtokontrol Enes Draganovič in vodja AMZS - poslovne enote Celje Ivo Karo. Slednja je svojo poslovalnico v Šempetru odprla 9- januarja letos, Avtokontrol pa tehnične preglede v Žalcu opravlja že od 23. oktobra lani. V zadnjih dveh mesecih lanskega leta so tehnično pregledah približno 2.500 vozil, pri uvajanju nove dejavnosti pa večjih težav niso imeli. Od 11 zaposlenih je pet referentov, štirje kontrolorji, vodja tehničnih pregledov in računovodja. Tehnične preglede tako kot v AMZS opravljajo za motorna vozila do
3.500	kg, od marca do maja pa
načrtujejo tudi tehnične preglede za traktorje na terenu. Registracije vozil opravljajo za upravni enoti Žalec in Velenje. AMZS v Šempetru zaenkrat vse v zvezi z registracijami, prijavami in odjavami vozil opravlja za občane z območja Upravne enote Žalec, vendar bodo iskali pooblastila Uidi za druge upravne enote. Opravljajo pa še nekatere druge storitve, povezane s posebno organiziranostjo in dejavnostjo Avto moto zveze Slovenije. Ivo
Karo je povedal, da se bosta obe podjetji, ki v Savinjski dolini opravljata tehnične preglede, dogovarjati za sodelovanje. Omenil je, da bo z decembrom letos pri tehničnih pregledih obvezno še merjenje izpušnih ptinov, kar bo čas tehničnega pregleda s sedanjih 8 podaljšalo na 15 minut, obe enoti pa sta že opremljeni z ustreznimi merilnimi napravami. Podaljšan čas za tehnične preglede bodo reševati z več stezami, ki pa so
resnici na ljubo izredno drage, je še povedal Ivo Karo. Za opravljanje tehničnih pregledov za vozila z območja upravne enote Žalec so še vedno pooblaščena določena podjetja iz Celja, Mozirja in Velenja, saj dosedaj v Spodnji Savinjski dolini nobeno podjetje ni opravljalo tovrstne dejavnosti. Vsa ta podjetja pooblastila zaenkrat še vedno imajo, saj jih po mnenju sodelujočih na seji sosveta ni smiselno takoj odvzeti, h. r., foto: d. n.
ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA • ANKETA •
So referendumi potrebni ali ne?
Po lanskoletnih lokalnih volitvah za občinske svetnike in župane in volitvah za predsednika države, ki so nas dvakrat vodila na volišča, smo bili pred dobrim tednom znova povabljeni na volišča, kjer smo odločali o privatizaciji železnic in vračanju denarja upravičencem za vlaganje v telekomunikacijsko omrežje. Udeležba je bila (pričakovano) nizka, saj je šlo za referenduma, ki jih po prepričanju večine Slovencev ne bi bilo potrebno izvesti in s tem brez potrebe zapraviti okrog 600 milijonov tolarjev, saj bi se o tem lahko odločili v Državnem zboru. Vsekakor pa je potrebno izraziti ljudsko voljo v zadevah, ki so plebiscitarne narave in zadevajo ves slovenski narod.
V letih samostojne države smo se na referendumih odločati o izgradnji T3 (termoelektrarne) v Trbovljah, o volilnem sistemu, o oplojevanju z biomedicinsko pomočjo in o vprašanju privatizacije železnic in vračanju telekomunikacijskega denarja. To leto bo leto referendumom saj nas poleg že omenjenih najbrž čaka še referendum proti odprtju trgovin ob nedeljah. In morda še kakšen. Kako naši občani komentirajo referendumski izbruh in kakšen je njihov pogled na bližnja referenduma o Natu in EU, smo poskušali izvedeti v pričujoči anketi.
Rihard Kopušar: “Ne vem, če je res potrebno, da se moramo volivci izrekati o takšnih vprašanjih kot na minulem referendumu, saj menim, da bi to morali razrešiti v vladi oziroma parlamentu. Če pa do referenduma že pride, mislim, da bi bilo prav, da bi se izid tudi upošteval oziroma bil zavezujoč. Ne nazadnje vsak referendum veliko stane in bi bilo smotrno, da bi se pobudniki za posamezen referendum tega tudi

zavedali. Je pa res, da jim to omogoča zelo ohlapna zakonodaja glede referendumov in se oprimejo vsake možnosti za uveljavitev svojih interesov. Glede vključevanja Slovenije v Nato in EU pa mislim, da je prav, da se o tem odločamo na referendumu. Osebno sem tako za vključitev v Nato kot EU, saj menim, da je glede na našo majhnost dobro biti v zavezništvu s severnoatlantsko vojaško zvezo, z ekonomskega stališča pa še toliko bolj v Evropski uniji.”
Robert Novak: “Zadnjih dveh referendumov se nisem udeležil, saj menim, da jih sploh ne bi bilo potrebno izpeljati, če bi se o teh vprašanjih poenotili znotraj zakonodajnega telesa. Mislim, da so poslanci predstavniki vseh	nas, saj
smo	jih izvo-
liti na volitvah in bi vsaj o vprašanjih, ki sta jih vsebovala zadnja dva referenduma, o železnici in telefoniji, lahko to razrešili znotraj parlamenta in s tem prihraniti precejšno vsoto denarja. Najbrž pa je tista vprašanja, ki se tičejo vseh nas in ki vplivajo na našo prihodnost, smiselno potrjevati z večinsko	voljo	ljudstva,	torej na
referendumu.	Mislim, da	bo zato
udeležba na referendumu o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in Nato bistveno večja. Vsekakor pa sem pristaš tega, da je na referendumu izražena ljudska volja tudi obvezujoča, saj je le tako referendum smiseln. Kako se bom v primeru Nata in EU odločil, pa zaenkrat še ne vem.” Miran Pajenk: “Čeprav so referendumi izraz demokracije in odraz ljudske volje, mislim, da so v nekaterih primerih bolj potuha zakonodajnemu telesu oziroma možnost določenim lobijem, da s pomočjo referenduma uveljavijo svoj interes. Zakonodaja glede referendu-
$
'm
ma o ljudski iniciativi je dokaj ohlapna in nedorečena, prav z dajanjem pobude za referendum pa se nekatere odločitve vsaj začasno odložijo. Če v Državnem zboru ne bodo dorekli predpisov in zakonov, se bo poplava referendumov v Sloveniji nadaljevala. Veliko besed in razprav je sedaj namenjenih vstopu Slovenije v Nato in Evropsko unijo. Še vedno pa ni povsem jasno, kaj bosta pomenila referenduma oziroma njegova izida za vlado, čeprav se vse politične opcije zaenkrat strinjajo, da morajo biti rezultati obvezujoči. Osebno nisem na strani tistih, ki podpirajo vstop v Nato, glede vstopa v EU pa mislim, da ne bi smelo biti dilem.” Petra Grabner: “Zadnja dva referenduma, zlasti glede železnice, sta bila s svojimi vprašanji zelo zapletena in kdor se ni poglobil v tematiko, ni povsem razumel, kaj z njima I ni predlagatelji te? MK sploh hočejo doseči. Zaradi tega jih veliko tudi ni šlo na referendum. Uidi sama nisem šla na volišče, saj se mi je zdelo povsem nepotrebno, da je do teh referendumov sploh prišlo. Zanju je šlo veliko denarja, s katerim bi že lahko poplačali del terjatev upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje. Še bolje pa bi bilo ta denar nameniti za izgradnjo kakšne bolnišnice ati druge potrebne stvari, ki so v skupno dobro. Vem pa, da določenih odločitev vendarle ne gre prepuščati samo vladi oziroma parlamentu, tako da je kakšen referendum vendarle nujen. To pa sta vsekakor vstop v Nato in EU, saj odločata o naši prihodnosti.”
Alojz Lednik: "Referendumi po mojem niso smiselni, z redkimi izjemami, saj preveč stanejo. Vlada, parlament oziroma predlagatelji bi morati to sami razrešiti, saj imajo za to strokovne podlage in ljudi, ki se na to spoznajo. Konec koncev pa smo jim to tudi zaupati s tem, ko smo jih izvoliti. Če pa so referendumi že nei-
zbežni,	bi
morala referendumska vprašanja biti jasna	in
nedvoumna, rezultati pa obvezujoči. Odločati o nečem, kar nekako visi v zraku in nikogar ne zavezuje, je po mojem popoln nesmisel. Najbrž bo potrebno kar dobro prevetriti našo zakonodajo glede referendumov, saj se zna zgoditi, da bomo drugače postati druga Švica, kjer je referendumov kot listja in trave, vendar tam je ta oblika uveljavljanja ljudske volje v veljavi že desetletja in nekaj povsem običajnega. Vsekakor pa podpiram takšne referendume, ki zadevajo vse nas in so plebiscitarne narave.” Vlado Tkalec: “O določenih vprašanjih, o katerih smo v minulih letih odločati na referendumih, bi se I dalo po
o
mojem najti konsenz znotraj vlade in parlamenta, če bi za to obstajala prava volja. S tem bi lahko
prihraniti velike vsote denarja in z njim kupiti marsikakšno aparaturo za naše bolnišnice ati zgraditi prepotrebne objekte, ki bi biti v skupno dobro. Dobro pri tem zadnjem referendumu je bilo predvsem to, da sta bila oba hkrati in so biti tako stroški manjši. Tako se je prihranilo, kot pravijo, vsaj 400 milijonov tolarjev. Še bolj racionalno pa bi bilo, če bi z njima počakati do 23. marca, ko se bomo odločali glede vstopa Slovenije v EU in Nato, saj bi s tem prihranili še mnogo več. Sicer pa ne vem, kako se bom odločil o vprašanjih, ki se tičejo Nata in EU. V primeru Nata obstaja še precej dvomov.”
Andrej Tkavc: “Mislim, da je referendum najbolj demokratičen način izražanja ljudske volje. Seveda pa to le v primeru, da se ta volja potem tudi upošteva. Za takšne referendume vsekakor sem, čeprav je že kakšen tudi bil, kot na primer glede izgradnje T3, o oplojevanju z biomedicinsko pomočjo in tudi nedavni glede privatizacije železnic, ki so biti
po mojem brez potrebe, saj bi se o tem lahko odločali v vladi oziroma parlamentu. Glede vračanja vloženega denarja v telekomunikacijski sistem je prav, da se vrne, saj so nekateri morati za to v določenem obdobju prispevati res veliko. Rezultat referenduma je v njihovo korist in država bo sedaj to morala upoštevati. Okrog referendumov, ki se nam obetata konec marca, je po mojem še veliko nejasnih vprašanj. Mislim, da nam bodo predlagatelji morati še marsikaj pojasniti in z argumenti utemeljiti predvsem vstop v Nato.” Ivo Djuras: “Če sem odkrit, se mi referendumi v veliki meri zdijo metanje denarja skozi okno. Vsaj zadnjima dvema in že kateremu prejšnjemu bi prilepil takšno etiketo. Postavlja se mi vprašanje, ati res moramo za vsako figo iskati pomoč za uveljavitev svojih interesov v referendumih. Kaj nimamo za to parlamenta, ki nas predstavlja in kateremu smo zaupati odločanje v našem imenu, in vlado, ki mora skrbeti za realizacijo dogovorjenih odločitev? K sreči je doslej že veliko poskusov za razpis referendumov propadlo, saj predlagatelji niso uspeti zbrati dovolj velikega števila podpisov. Če bi bili vsi izvedeni, najbrž ne bi veliko zaostati za Švicarji in za to porabili veliko našega davkoplačevalskega denarja. Je pa res, da se nekaterim referendumov skorajda ne da izogniti, saj so pomembni za našo prihodnost. Vstop v Nato in EU sta že takšna in osebno bom tudi podprl vključitvi.”
Vinko Volavšek: “Zadnja dva referenduma sta bila po mojem mnenju povsem nepotrebna in bi to morala urediti država sama. Sicer pa mislim, da je reorganizacija železnic potrebna, saj nenehno doziranje državnega denarja omogoča kljub izgubi železnici dokaj dobro eksi-
stenco in jih dela brezbrižne. Prav zato so hoteti, da bi ostati enovito podjetje v državni lasti in tako še naprej v varnem zavetju. Glede vračanja denarja iz naslova telefonije pa bi dejal, da je prav, da se izplačilo tudi opravi, kot to zahtevajo predlagatelji. Z referendumom so sedaj že izborili svojo pravico, vprašanje pa je, kdaj, kako in koliko bodo tudi v resnici dobiti povrnjen vložek. Če se zdaj opredelim še na referenduma, ki sta pred vrati, bi dejal, da sta to odločitvi, ki sta skoraj tako pomembni kot odločitev za samostojno Slovenijo. Prav zato bo udeležba visoka, sam pa podpiram tako vključitev v Nato kot EU.” Janus Rasiewicz: “Mnogo je vprašanj, ki bi jih lahko reševal parlament. Mislim, da gre pri referendumih predvsem za nesposobnost vlade. Veliko bi se dalo rešiti na vladnem nivoju, saj so ti ljudje dobiti mandat oziroma zaupanje volivcev. V to pa je potrebno vključevati tudi odgovornost, ki jo nosi vlada. Prenos določenih stvari na volivce v mnogih primerih pomeni le prenašanje odgovornosti. Demokracija ni samo to, da se odloča v imenu ljudstva, ampak da tisti, ki so od ljudstva izbrani, poklicani, odločajo na zaupanju, ki ga imajo. Referenduma, ki sta pred nami, imata seveda precej večjo težo, saj odločata o stvareh, ki so izjemnega pomena za slovenski narod in sta zato tako rekoč potrebna. Vsekakor pa morata biti tudi zavezujoča in resnično odraz ljudske volje. Vključevanje v Nato kot EU pa je nujna stvar, saj ne moremo ostati kot osamljena oaza sredi Evrope in sredi vseh trenj, ki se v svetu dogajajo.”
D. Naraglav
Osrednje teme
Januar 2003
Državni svet bi moral imeti večji ugled
Konec lanskega leta smo dobili nov državni svet, v katerem so zastopani lokalni in funkcionalni interesi. 32 občin celjske regije bo naslednjih pet let v državnem svetu zastopal Gregor Vovk Petrovski, doma iz Gotovelj.
Gregor Vovk Petrovski je bil leta 1962 rojen v Celju. Po izobrazbi je politolog, zaposlen kot koordinator lokalnih odborov stranke LDS. Je tudi občinski svetnik. Z družino živi v Gotovljah. Izmed 22 volilnih enot v državnem svem zastopa največjo, saj celjska volilna enota obsega območje od Logarske doline do Rogatca oziroma hrvaške meje in od Radeč do Slovenskih Konjic. Izvolilo ga je 45 elektorjev.
Mnogi kritiki političnega sistema v Sloveniji pravijo, da je državni svet le podvajanje državnega zbora.”Po mojem osebnem mnenju ni v konceptu naše politike, ki se je oblikoval z novo slovensko ustavo, da bi bil državni svet tako imenovani drugi dom. Če je državni zbor predstavniški zbor, bi naj bil državni svet intelektualni dom, prostor, kjer bi se obravnavale oziroma predebatirale ključne zadeve. S prvim predsednikom državnega sveta dr. Ivanom Kristanom je tak koncept uspeval, v prejšnjem mandatu pa ga je koalicija razvrednotila s slabim vodstvom. Bojim se, da bo zdaj enako. Osebno sem bil na primer proti, da bi državni svet izglasoval veto, ko je parlament državnemu svetu namenili
Zdaj samo gradbeno dovoljenje
pravne varnosti tudi za investitorja. Dovoljenja za gradnjo naj bi se izdajala brez nepotrebnih zapletov in v rokih, ki jih predpisuje zakon o splošnem upravnem postopku, pri čemer morajo tako pristojni organi kot investitorji zagotavljati, da bodo objekti ter njihovi posamezni deli zanesljivi in skladni z veljavnimi prostorskimi akti.
V zvezi z lokacijsko informacijo novi zakon o urejanju prostora določa, da je občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, dolžan vsakomur na zahtevo izdati lokacijsko informacijo, ki ima značaj potrdila iz uradne evidence, za katero je potrebno plačati takso. Z njo daje občina investitorju nameravane gradnje oziroma kupcu ah prodajalcu določenega zemljišča jasna merila in pogoje za načrtovanje gradnje, kot jih določajo občinski prostorski akti ter podatke o morebitnih prepovedih, ki jih določajo vladne uredbe oziroma občinski odloki o začasnih ukrepih za zavarovanje prostora. Lokacijska informacija zato ni odločba in zoper njo ni možna pritožba. Izdaja se predvsem za tri namene: za namene prometa z zemljišči, za projektiranje objektov in za namene gradnje enostavnih objektov. V njej mora biti zato poudarek na vseh tistih podatkih, ki so pomembni oziroma relevantni za določen namen.
Za gradnjo tako imenovanih enostavnih objektov ni potrebno gradbeno dovoljenje, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in nato takšen objekt tudi gradi v skladu s pogoji iz
Z začetkom tega leta je pričela veljati nova zakonodaja s področja urejanja prostora in gradnje objektov. Nova zakona sta bila v tretjem branju v državnem zboru sprejeta konec lanskega novembra, objavljena pa sta bila v Uradnem listu 18. decembra lani. Ker je bilo časa za razlago novosti zelo malo, se ob
RO+SO
SKALETOVA 13, HUDINJA - CEUE
Telefon 03 425 40 80 SERVIS IN PRODAJA VOZIL
AKCIJA
FABIA KLIMA BRAZPLAČNA
OCTAVIA POPUST DO
430.000	SIT
FABIA
POPUST DO
350.000	SIT
POSEBNO UGODNI KREDITI KREDIT NA POLOŽNICE Trgovina z:
•	rezervnimi deli
•	montaža gum
•	rabljena vozila
•	kleparska in ličarska dela
začetku njune veljavnosti porajajo številna vprašanja. Župan občine Žalec in načelnik Upravne enote Žalec sta zato v začetku januarja sklicala posvet, na katerem je spremembe predstavnikom občin in upravnih enot celjske statistične regije predstavil Marjan Tomaž Jeglič, svetovalec vlade in vodja službe za pravno-sistemska vprašanja graditve in prostora pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo.
Posvet je bil v dvorani Doma D. slovenskega tabora v Žalcu in je bil zelo dobro obiskan. Na vsa vprašanja pa Marjan Tomaž Jeglič ni mogel odgovoriti. Ker se ministrstvo za okolje zaveda pomena pravilnosti in enotnega izvajanja obeh novih zakonov, je ustanovilo medresorsko komisijo, ki usklajuje odgovore na vsa vprašanja. Za delavce občinskih uprav in upravnih enot ministrstvo pripravlja tudi posebne posvete na to temo.
Osnovna prostorska plana sta po novem Strategija prostorskega razvoja Slovenije in strategija prostorskega razvoja občine. Do sprejetja novih planov seveda veljajo vsi dosedanji prostorski akti. Občane oziroma investitorje pa najbolj zanimajo postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja. Novo gradbeno dovoljenje je poenostavljeno rečeno podobno prejšnjemu enotnemu dovoljenju za gradnjo, ločenega lokacijskega dovoljenja namreč ni več, lokacijska informacija pa je del vloge za gradbeno dovoljenje. Temeljni namen obeh novih zakonov naj bi bile po pojasnilih ministrstva za okolje poenostavitve postopkov in zagotavljanje
manj denarja. Jaz bi bil pripravljen v Ljubljano hoditi zastonj. Državnemu svem je potrebno dvigniti ugled, kar je stvar personifikacije. Zdaj je podpredsednik Jože Stanič, v državnem svem je nekaj akademikov in ti bi lahko najbolj pripomogli k dvigu ugleda. Po mojem mnenju bi moral državni svet več delati na zakonodajnih referendumih, na primer v zvezi z vsesplošno plačilno nedisciplino. Tildi veto na zakon, ki ga sprejme državni zbor, je primerna rešitev, vendar bi ga moral državni zbor vzeti kot premislek, ne pa da tak zakon avtomatsko sprejme še enkrat. Državni svetniki imamo tudi daljši mandat od poslancev. Če bo zadeva
Gregor Vovk Petrovski šla tako slabo naprej, če ne bo več vsebinskega dela, se tudi na mednarodnem področju ne bo moglo narediti veliko. Državni svet ima namreč kar veliko vlogo v politični strukturi
Evropske unije,” je povedal Gregor Vovk Petrovski.
Prejšnjo sredo se je pričela tretja seja državnega sveta, na kateri so med drugim imenovali člane odborov in komisij. Državni svetniki so lahko sami povedali, kateri odbori in komisije bi jih najbolj zanimali. Gregor Vovk Petrovski je postal podpredsednik komisije za lokalno infrastrukturo, ki se mu zlasti zaradi ustanovitve pokrajin zdi izredno pomemben. "Zanima me tudi področje turizma, ker to strukturo dobro poznam. Po mojem mnenju so na tem področju v Spodnji Savinjski dolini še zelo velike možnosti, obrat kapitala v turizmu je zelo hiter. Ko bo zgrajen hipodrom na Vranskem, sem prepričan, da bodo v dolini zrasli še štirje hoteli, število turistov se bo gotovo povečalo tudi z odprtjem igralnice v Žalcu.”
V naslednjem obdobju bo ena najbolj aktualnih političnih tem zagotovo regionalizacija Slovenije oziroma oblikovanje pokrajin. Gregor Vovk Petrovski je o tem povedal:”Podpiram oblikovanje treh pokrajin, ki se mi zdijo realne, to so osrednja Ljubljanska, vzhodna in zahodna. V končni fazi bom podprl tudi tako imenovano celjsko regijo, v kateri bi
bilo sedanjih 32 občin. Tri pokrajine pa so po mojem mnenju najbolj sprejemljive za Evropsko unijo, s tem da bi bile za njo tudi najdražje. Seveda pa bi se morali končno domeniti, katere naloge bodo v pristojnosti občine, katere od države in kaj bo na sedežih pokrajin. Tudi v primeru samo treh pokrajin bi seveda izpostave ostale, tako da se za državljane ne bi veliko spremenilo, ampak to je čisti upravni postopek. Da imamo skoraj toliko načelnikov upravnih enot kot županov, pa se mi zdi nepotrebno podvajanje. Tudi občine bo potrebno ekonomsko prisiliti k sodelovanju. Uprava mora biti racionalna, ekonomična in dovzetna za novo združbo narodov, kamor bomo prišli.”
In kako bo Gregor Vovk Petrovski kot državni svetnik vzdrževal stike z občinami, ki jih zastopa?” Mislim, da bom delal drugače, kot je bilo običajno doslej. Vse župane občin, ki jih zastopam, pa tudi predsednike odborov stranke, iz katere prihajam, bom obvestil, da jih bom obiskal dvakrat na leto. Marca bom že imel v Rogatcu sestanek za šest občin. Na ta način neposredno izveš, kateri so glavni problemi v določenem okolju. Če bo možno, bom imel na razpolago v državnem svetu pisarno, v kateri bomo lahko organizirah sestanke. Do sedaj smo vedno gostovali, večinoma v poslanskem klubu LDS. Ker pa sem zdaj kot državni svetnik predstavnik vseh strank oziroma gre za lokalno in ne politično funkcijo, to ne bi bilo več primemo. Kot je povedal generalni sekretar državnega sveta, bomo tak prostor tudi dobili.” K. R.
omenjenega akta. Prav tako je pogoj, da so velikost, način gradnje in raba takšnega objekta v skladu s posebnim predpisom, izdanim na podlagi 2. odstavka 8. člena Zakona o graditvi objektov. Ker ta predpis še ni sprejet, veljajo prehodne določbe.
Z novim zakonom o graditvi objektov naj bi bilo projektiranju vrnjeno mesto, ki ga je v preteklosti že imelo. Pri projektiranju so dolžni strokovno usposobljeni inženirji izdelati takšno projektno dokumentacijo, da bo na njeni podlagi investitorju omogočeno brez vsakršnih problemov pridobiti gradbeno dovoljenje, po končani gradnji pa izdelati takšno tehnično dokumentacijo, da bo lahko invesdtor pridobil uporabno dovoljenje, objekt vpisal v uradne evidence in ga ustrezno vzdrževal. Zakon o graditvi objektov zato že v uvodnih temeljnih določbah razlikuje med projektno in tehnično dokumentacijo. Podrobnejša vsebina projektne in tehnične dokumentacije, način izdelave in vrste načrtov bo določena z novim izvršilnim predpisom. Do izdaje tega predpisa se projektna dokumentacija izdeluje na način, kot jo je do sedaj določal Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije za projekte, namenjene za pridobitev enotnega dovoljenja za gradnjo.	K. R.
Zima in prometna varnost
Vremenske razmere so ene izmed okoliščin, ki najbolj vplivajo na prometno varnost. Pomembnejši dejavnik pa je še vedno človek, ki je udeležen v prometu, v vseh časovnih obdobjih in v vseh različnih vremenskih razmerah. Na ravnanje voznikov v cestnem prometu lahko vpliva vsak udeleženec sam in s tem poskrbi za večjo varnost v prometu. Na vreme in s tem tudi na prometno-vamostne razmere pa ne moremo vplivati, zato se jim moramo prilagoditi.
Zima je čas, ko je potrebno voziti posebej pozorno in počasi, prav tako pa morajo v tem času za vse udeležence veljati posebna ravnanja v cestnem prometu. Le na takšen način bo vožnja za voznika in druge udeležence vama.
Podjetja za vzdrževanje cest izvajajo svoje aktivnosti z namenom, da zagotavljajo prevozne ceste in da ceste, kot rečemo po domače, posolijo in popeskajo. Potrebno pa je vedeti, da so sredstva proti zmrzovanju učinkovita le do temperature - 4 stopinje Celzija. V primem, ko je cesta posoljena z natrijevim kloridom ali magnezijevim kloridom in so temperature nižje od - 4 stopinje Celzija, lahko vsak voznik pričakuje poledico, saj v teh okoliščinah ta sredstva ne preprečujejo zmrzovanja. Peskanje je sicer učinkovito, vendar le za kratek čas, saj vozila z vozišča odstranijo pesek, pod njim pa voznika pričaka poledica.
Marsikdo teh okoliščin ne pozna ali pa jih spregleda. Prav zaradi tega je število prometnih nesreč v tem času povečano. Po dragi strani pa morajo vse te okoliščine upoštevati tudi dragi udeleženci v prometu, predvsem pešci in posamezni vozniki koles z motorjem in kolesarji. V času zime je vidljivost pogosto bistveno slabša, predvsem zaradi megle, prav tako pa je dan bistveno krajši. Pešci in vozniki enoslednih vozil morajo upoštevati, da je pot zaustavljanja vozila (vozišče je vlažno, spolzko, poledenelo ...) bistveno daljša kot v poletnem času. Po drugi strani pa morajo ti udeleženci poskrbeti, da bodo v prometu vidni. S tem bodo poskrbeli za lastno varnost, vozniki jih bodo hitreje opazili in s tem preprečili morebitno trčenje.
Vse opisane okoliščine potrjujejo tudi podatki o prometnih nesrečah in posledicah. Na območju Policijske postaje Žalec se je v letu 2002 zgodilo 14 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 17 udeležencev v prometu. Takšnega števila smrtnih žrtev na naših cestah ni bilo že deset let. Skupno število prometnih nesreč se ni povečalo, povečalo pa se je število najhujših posledic. V lanskem letu se je na naših cestah zaradi neprilagojene hitrosti zgodilo 267 tovrstnih prometnih nesreč (32 % vseh prometnih nesreč). Če hitrosti dodamo še 103 prometne nesreče zaradi prekratke varnostne razdalje (12,3 % vseh prometnih nesreč), lahko takoj razberemo, da se zaradi teh dveh vzrokov, ki sta v tesni povezanosti, zgodi skoraj 45 % vseh prometnih nesreč.
Da so pešci in vozniki enoslednih vozil dejansko skupina udeležencev, ki je zelo ogrožena, govori podatek, da so v letu 2002 umrli trije pešci (11 je bilo poškodovanih), dva kolesarja (19 je bilo poškodovanih) in en voznik motornega kolesa (13 je bilo telesno poškodovanih) in da je bilo deset voznikov koles z motorjem poškodovanih.
Skratka, cestni promet ni nekaj vsakdanjega in rutinskega. Udeležba v cestnem prometu je na tak ah drugačen način veščina in način življenja, ki ga moramo razumeti in poskrbeti, da bomo na cesti vami. Če bi vsak udeleženec razmislil o tem, bi bilo prometnih nesreč in hudih posledic zagotovo manj. Potrebno je vedeti, da se naša pot konča šele takrat, ko se živi in zdravi vrnemo domov.
STOPIMO IZ TEME!
Beno BALAŽIČ, komandir Policijske postaje Žalec
GEODETSKE STORITVE
PARCELACIJE UREDITVE MEJ OBNOVE MEJ VRIS OBJEKTOV ETAŽNI NAČRTI ZAKOLIČBE OBJEKTOV POSNETKI ZA LOKACIJE KATASTER KOM. NAPRAV MERITVE ZA PROJEKTIVO INŽENIRSKA GEODEZIJA
GPS
MERITVE
ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC, TEL. 03/71 20 200, FAX: 03/71 20 220
januar2003
Podjetništvo
Štiri generacije Mizarstva Piki
“Tovarna”, kjer nastajajo sejmiščni elementi in drugi mizarski izdelki po naročilu.
Miran in njegov sin Andrej pa sedaj skupaj z Avgustovim sinom Gregorjem, ki je nasledil svojega očeta v vodenju podjetja, ostajata sotvorca nadaljnjega dela Mizarstva Piki.
Njihovo delo je zanimivo in dinamično, saj so veliko na terenu. Ob tem spoznavajo nove kraje, ljudi, zanimivosti, običaje in navade, čeprav za to ni ravno veliko časa. V minulih tridesetih letih so dodobra spoznah marsikatera večja mesta bivše Jugoslavije in tudi Evrope, saj
ji naročnik in poslovni partner. Razstavne paviljone so izdelovali in postavljah še za vrsto drugih podjetij celjske regije. Danes je tega sicer manj, saj je konkurenca precej velika, kljub temu pa jim dela ne manjka, še posebno, ker se ponovno odpirajo trgi v državah bivše Jugoslavije.
Mizarsko podjetje Piki izdeluje tudi pohištveno opremo, stavbno pohištvo od oken do vrat in vse ostale mizarske proizvode. Od leta 1984 delajo v novozgrajeni proizvodni
prireditvami Za zvestobo začel Roman Brglez in tako dal osnovo za Vranske poletne večere, sponzorsko sodeluje pri pripravi odra in ostalih mizarskih opravilih. Tako bo tudi v prihodnje, pravi Gush Piki, ki je zelo vesel, da njegovo delo nadaljuje sin Gregor. Kljub upokojitvi Gush najbrž ne bo mogel mirovah in bo tudi v prihodnje poprijel za kakšno delo v delavnici, saj ni lahko kar tako izpreči, če nekaj delaš z veseljem in ljubeznijo.
D. N.
Mizarska dejavnost je pri Piklovih z Vranskega zvezda stalnica, saj je z novim letom dobila že četrtega družinskega naslednika. Hkrati pa je ta čas zaokrožil nadvse uspešno 30-letno delo mizarskega mojstra Avgust Piki, mlajši, ki je prevzel delavnico od svojega očeta Avgusta starejšega leta 1973. Sicer pa se je kot mizar med obema svetovnima vojnama uveljavil tudi stari oče Anton, ki je postavi osnovne temelje mizarske dejavnosti svojim bodočim rodovom in s tem tudi svojemu pravnuku Gregorju, ki danes nadaljuje družinsko tradicijo.
Mizarstvo Piki so v preteklosti in tudi še danes sestavljali predvsem družinski člani. Avgust starejši, ki je imel obrt do leta 1973, je imel tri sinove in vsi so se izučili za mizarja ter družno delali v skupni obratovalnici. To je od leta 1973 vodil najstarejši brat Avgust, ml., ki ga večina pozna kot Gushja. Adolf in Gush sta že upokojena, njun 18 let mlajši brat
so delali v Franciji, Nemčiji, Italiji, Angliji, na Danskem in drugod. Spoznah so tudi Kitajsko, Rusijo, Ukrajino, Grčijo, Turčijo, Iran in še nekatere druge dežele, kjer so organizirala sejme slovenska podjetja. Seveda pa vsega tega ne bi spoznah in doživeli, če se pred 29 leh ne bi začeh ukvarjati z izdelovanjem in montažo sejemskih prostorov za nekatera slovenska podjetja, ki so
hali, ki ima preko 250 m2 delovne površine in skladiščne ter poslovne prostore. Ih ustvarjajo sejemske elemente, ki jih skrbno izdelajo na osnovi naročnikovega projekta in nato sestavijo na določenem sejmišču doma ah v tujini. Večino tega po končanem sejmu demontirajo in shranijo, saj je vsaj kakšen eksponat mogoče uporabiti na katerem od naslednjih sejmov.
Tretja in četrta generacija mizarstva Andrej Piki in Gregor Piki
tržne niše iskala tudi na tujih trgih. Med njimi je bilo na prvem mestu Gorenje, ki je še danes njihov največ-
Pikl v sestavi: Miran Piki, Avgust Piki,
Mizarstvo Piki je nepogrešljivo tudi pri vsakoletnih Vranskih poletnih večerih, saj že ves čas, kar je s
UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
mìa piijAjtai e-jutU
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Kotnikova 5,1000 Ljubljana
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ŠPORT
Ljubljana, Trg 0F18
EVROPSKI rezin ZA sodobnega MANAGE 1JIA
Na UPI-Ljmbki univerzi Žalec smo že začeli z intenzivnimi pripravami za izvajanje projekta EVROPSKI JEZIKI ZA SODOBNEGA MANAGERJA, ki smo ga prijavili in je bil odobren v okviru programa PHARE 2000 - DONACUSKA SHEMA V SAVINJSKI REGIJI: AKTIVIRANJE ZAPOSLITVENIH POTENCIALOV NA LOKALNI RAVNI. Namen projekta je osvežiti, izboljšati in nadgraditi znanje angleškega in nemškega jezika med srednjim in višjim menedžmentom v majhnih in srednjih podjetjih na področju savinjske regije ter tako izboljšati učinkovitost in fleksibilnost posameznikov, podjetjem pa na ta način olajšati vstop oziroma delovanje na evropskem trgu.
V tečaje angleškega oz. nemškega jezika na osnovni ali višji ravni bomo vključili približno 100 udeležencev iz podjetij, ki delujejo na področju turizma, orodjarstva, kemične industrije in poslovnih storitev ter 20% brezposlenih oz. iskalcev zaposlitve. Udeleženci bodo izobraževanje zaključili z opravljanjem izpita iz angleškega ali nemškega jezika za odrasle ter si tako pridobili javno veljavno Astino Državnega izpitnega centra
Pri izvedbi projekta sodelujemo z naslednjimi partnerji: Razvojna agencija Savinja, Andragoški zavod Ljudska univerza Velenje ter Ljudska univerza Občine Šentjur.
STAVBNO KLEPARSTVO IN KROVSTVO
_____JOŽE-LILJANA STROŽER, s.p.
KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE
Tel.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312
Z vami 20 let
SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV.
Pokrivanje CREATONA in ostalih kritin ter tesarska dela.
MASTNAK BOŽENA , s. p. “CVETLIČARNA BOŽA”
Rimska cesta 35, 3311 Šempeter v Savinjski dolini
razpisuje 1 (eno) kadrovsko štipendijo za redni študij 1. letnika na Biotehničški fakulteti, Jamnikova ul., 1001 Ljubljana, smer agronomija in hortikultura - visokošolski študij za šol. 1. 2002/03.
K prijavi za razpis je potrebno priložiti:
•	dokazilo o rednem vpisu v 1. letnik, iz katerega naj bosta razvidna program in smer,
•	dokazilo o učnem uspehu zaključnega letnika srednje šole,
•	potrdilo o državljanstvu,
•	kratek življenjepis.
Pri izbiri bodo imeli prednost tisti kandidati, ki so v zaključnem letniku dosegli boljši uspeh. Prijave z zahtevano dokumentacijo pošljite v 8 dneh po datumu objave na naslov: Božena Mastnak, s. p., “Cvetličarna Boža”, Rimska cesta 35, 3311 Šempeter.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh po preteku roka za oddajo vlog.
SLOVENSKA ZADRUŽNA KMETIJSKA BANKA d.d.
1000 Ljubljana, Kolodvorska 9
tel. +386(01 9 4727-100, fax.: +386(01) 4727-405 http: //www.szkbanka.si, e-pošta: info@szkbanka.si
Ugodni krediti za prebivalstvo:
•	potrošniški krediti,
•	stanovanjski kredih,
•	krediti na podlagi zastave vrednostnih papirjev,
•	hitri krediti na tekočem računu
Ugodni krediti za kmete
Informacije in informativne izračune boste našli na spletni strani banke na naslovu www.szkbanka.si.
OBIŠČITE NAŠE ENOTE V SAVINJSKI DOLINI Žalec, Cesta Žalskega tabora 1	tel.:	03/571	52 11
Petrovče, Petrovče 1	tel.:	03/713	32	60
Šempeter, Petrov trg 7	tel.:	03/703	30	75
Vransko, Vransko 59	tel.:	03/703	30	80
Prebold, Hmeljarska 8	tel.:	03/703	30	85
Polzela, Polzela Ila	tel.: 03/703 30 90
Braslovče, Braslovče 23	tel.: 03/703 30 70
PRAVA BANKA ZA DOBRE GOSPODARJE


UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC
àaùi fenijofytuA, ijudč
SPLOŠNO IZOBRAŽEVANJE
•	RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽEVANJE
•	ŠOLA IN IZPITI ZA ECDL
•	TEČAJ ZA VODITELJA ČOLNA
•	VODENJE POSLOVNIH KNJIG, RETORIKA
•	PRIPRAVA NA MATURO (MAT, AN, SLO)
•	TEČAJ DRUŽABNIH PLESOV, AEROBIKA IN TAE-AEROBIKA
•	PRIPRAVE ZA POSLOVODJE (trgovski, gostinski) IN DELOVODJE
•	POSREDOVANJE V PROMETU Z NEPREMIČNINAMI NOVO!!
(Izpiti so na GZS.)
JEZIKOVNO IZOBRAŽEVANJE:
angleščina, nemščina, francoščina, italijanščina, ruščina, španščina
•	INTENZIVNI IN OSVEŽITVENI TEČAJI ZA ODRASLE
•	TEČAJI POSLOVNEGA JEZIKA
•	PRIPRAVE NA IZPITE IZ TUJIH JEZIKOV ZA ODRASLE IN IZPITI
•	SLOVENŠČINA ZA TUJCE .
(tečaj, priprave na izpite, izpiti)
UPI-Ljudska univerza Žalec, Ivanke Uranjek 6, Žalec; tel: 03/713 35 50, spletna stran www.upi.si, elektronski naslov lu-zalec@upi.si
VPIS V SPOMLADANSKI SEMESTER DO 7. FEBRUARJA!
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
m
AVTO HIŠA
S*
Migojnice 140, 3302 GRIŽE
•	PRODAJA VOZIL
•	PRENOS LASTNIŠTVA
•	ODKUP VOZIL
tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 www.daca.si
Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka
UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE,
•	MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO	LEASING DO 5 LET
•	VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI
•	PRODAJA PNEVMATIK: TOYO, PIRELLI, MICHELIN, KORMORAN
•	KOVINSKA IN ALU PLATIŠČA
Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo.
Savinjske doline jg'
Podjetništvo
januar2003
11
Manager leta 2002 Zoran Jankovič, Irena Mužič, župan Lojze Posedel in predsednik Golding kluba Dolfe Naraks
Poleg razuma pomembna tudi čustva
Golding klub Žalec, ki združuje managerje in strokovnjake iz Spodnje Savinjske doline in je lani praznoval deseto obletnico svojega delovanja, vsako leto pripravi po dve srečanji z uglednim in zanimivim slovenskim gospodarstvenikom. Prvo srečanje letos so že pripravili prejšnji torek Pri mlinarju v Gotovljah, v goste pa so povabili predsednika uprave poslovnega sistema Mercator, d. d., Zorana Jankoviča, slovenskega mana-gerja leta 2002. Poleg članov je vodstvo kluba na pogovor povabilo tudi druge gospodarstvenike.
Pogovor z Zoranom Jankovičem je vodila Irena Mužič, ki je najprej na kratko predstavila njegovo manager-sko kariero. Zoran Jankovič je postal predsednik uprave Mercatorja leta 1997, ko je imela ta družba več kot milijardo tolarjev izgube. Znan je po tem, da je odstavil 25 direktorjev. Povedal je, da je ponosen, da se z nobenim izmed odstavljenih ne toži. Kljub nepriljubljenim ukrepom, ki jih je uvedel, in hudim nasprotovanjem, je ’preživel”, Mercator pa spremenil v eno najuspešnejših slovenskih družb. Po prihodkih in številu zaposlenih (15.000) je Mercator največja trgovska družba.
Vpeljal je nekatera poslovna načela, ki jih danes imenujejo kar Jankovičeva načela. Čustva in iskrenost sta bistveni lastnosti dobrega direktorja, je med drugim povedal zbranim savinjskim gospodarstvenikom. Podjetje moraš imeti rad, prav
tako mora manager oblikovati dober tim sodelavcev in biti vedno z vsem na tekočem. Zoran Jankovič ima vsak prvi torek v mesecu dan odprtih vrat in z njim se lahko pogovori kdor koli. Velik poudarek daje na mlade, posluša strokovne izpite, razen izjem pa vsakega najprej zaposli za določen čas. Golf bo igral, ko bo lastnik Mercatorja ali pa upokojenec, je povedal v svojem znanem slogu.
Jankovič je znan tudi kot izredno trd pogajalec z dobavitelji; poleg visokih standardov kakovosti zahteva najnižje cene, te pa se ne smejo spreminjati brez Mercatorjevega soglasja. Poslovni sistem prodaja kar 76 odstotkov slovenskega blaga, kar pomeni, da je na Mercator vezan dobršen del slovenske proizvodnje. Tako naj bi bilo tudi v prihodnje, kljub vstopu Slovenije v Evropsko unijo.
Mercator je kupil tudi precej manjših trgovcev, pri pripojitvah pa velja načelo, da stari direktorji ne morejo ostati direktorji. Tako je bilo tudi z Žano Žalec, ki je po Jankovičevih besedah poseben primer zgodbe o uspehu. Žana namreč najprej ni želela sodelovati z Mercatorjem, kupil jo je Emona blagovni center, ki pa jo je pozneje vendarle prodal Mercatorju, kar je izjemen primer in uspeh direktorja Dolfa Naraksa, je povedal Zoran Jankovič. Z novim letom je Žana Žalec kot samostojna družba"ugasni-la”, dosedanji direktor je postal Jankovičev svetovalec, od zaposlenih pa nihče ni izgubil dela. Uidi dalj časa načrtovana prenova poslovnega centra Lena v Levcu se bo pričela to
pomlad, trenutno so projekti v reviziji. Spomladi se bo pričela tudi gradnja v Celju.
Zoran Jankovič je moral odgovoriti na številna vprašanja prisotnih gospodarstvenikov. O izjemni lokaciji v Beogradu je povedal, da so jo kot edini ponudnik dobili na licitaciji in da je bila ena najdražjih doslej. Tamkajšnji hipermarket dosega izjemne uspehe. V zahodnoevropske države se ne nameravajo širiti, ker tam ni več dobrih lokacij za trgovske centre, poleg držav naslednic nekdanje Jugoslavije pa sta trenutno zanimivi še Romunija in Bolgarija.
V zvezi z lastništvom poslovnega sistema se zavzema za četrtinsko lastništvo managementa, ključnih dobaviteljev, države (ali finančne institucije) ter strateškega tujega partnerja (tako bi dosegli ugodnejše nabavne pogoje tujega blaga). Država si Mercatorja po Jankovičevem prepričanju ne upa prodati, saj je na ta poslovni sistem vezanih 70.000 ljudi. Razen države so tudi največji investitor ta čas. V zvezi z morebitnim referendumom o obratovalnem času trgovin oziroma nedeljskem delu je povedal, da je to norost, da bo samo v Mercatorju 500 zaposlenih odveč v primeru zaprtja trgovin ob nedeljah in da bo tako slovenska trgovina v izrazito neenakopravnem položaju. Ob sprostitvi mej po vstopu Slovenije v Evropsko unijo pa Mercator računa zlasti na svojo kvaliteto in zvestobo kupcev. Gospodarski razvoj Slovenije je manager leta 2002 ocenil kot uspešnega.
K. R., foto: D. N

Različ za poti
udi ločljive) izi gospodinjstva,
toplotnih črpalk
nstva in turizma.
i 1

>| vs*
termotehnikd
Orla vas 27a, 3314 Braslovče

SIP odslej le za kmetijsko mehanizacijo
Podjetje SIP Strojna oprema iz Šempetra je pred kratkim prodalo obe svoji hčerinski družbi: SIP Sico in SIP Mobil. Obe sta bili v njegovi stoodstotni lasti, s proizodnjo pa sta bili na matično podjetje vezani le 2 5-odstotno. Družbi sta poslovno zelo uspešni, kljub zamenjavi lastnikov pa nihče od delavcev ni ostal na cesti.
SIP Sico je eden največjih ponudnikov za laserski razrez v Sloveniji, ima 55 zaposlenih, od katerih je skoraj polovica invalidov. Podjetje je kupilo pet vodilnih managerjev, ostali zaposleni pa se za sodelovanje pri
nakupu niso odločili. Z novimi vlaganji v tehnologijo Sip Sico pričakuje nadaljnjo hitro rast podjetja in uveljavitev tudi na tujih trgih.
SIP Mobil je kupila EMO orodjarna iz Celja, še naprej pa bo samostojno podjetje z lastnim programom. V njem je bilo približno 70 zaposlenih, novi lastniki so jih prevzeli 49, ostale pa matična družba SIP.
Po besedah direktorja SIP-a Bojana Voha, se bo matična družba odslej ukvarjala samo s svojo osnovno dejavnostjo, to je proizvodnjo kmetijske mehanizacije in strojev. Del kupnine bodo namenili naložbam, med njihovimi načrti pa je tudi
ustanovitev mešanih podjetij v Srbiji in Romuniji. S tem si bodo namreč na teh dveh trgih pridobili status domačega proizvajalca. SIP sicer največ izvaža v Nemčijo in na Hrvaško, pa tudi v Avstrijo, Italijo, Švico, Švedsko, Srbijo in Bosno. Letos naj bi se delež izvoza v celotni prodaji povečal na 80 do 85 odstotkov. SIP se povezuje z nemškim koncernom Krone, v okviru katerega naj bi se specializiral predvsem za razvoj in izdelovanje manjših in srednje velikih strojev za spravilo travinj. Kapitalskega povezovanja zaenkrat ne bo.
K. R.
35. podelitev nagrad
Gospodarska zbornica Slovenije vsako leto objavi razpis za podelitev nagrad za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke kot priznanje za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodaratvu. Letošnja, že 35. podelitev, bo ta petek opoldne v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Imena nagrajencev bodo objavljena tiskovni konferenci pred svečano podelitvijo. Posamezni nagrajenci so nosilci odličnega razmišljanja, odločanja in delovanja, pravijo na Gospodarski zbornici. Nagrade kažejo smer želenega delovanja in so hkrati moralno priznanje posarne-
CENITVE
nepremičnin in premičnin
za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20,
041 649 234
Ulica heroja Staneta 3 3310 Žalec tel.: 713 68 88 faks: 713 68 90 e-pošta: utrip@zalec.si
marginalija
zniku in podjetju. So izziv za celotno slovensko gospodarstvo. Nagrajenci s svojim samozavestnim delom dokazujejo, da živijo in delujejo v logiki prihodnosti. Nagrajence je izmed prispelih predlogov izbrala komisija za nagrade, ki ji predseduje Edvard Svetlik.
Pred svečano podelitvijo (nagrade bo izročil predsednik zbornice Jožko Čuk) bo tudi okrogla miza na temo Konkurenčnost slovenskega gospodarstva ob vstopu Evropsko unijo. Pogovor o tej aktualni temi bo vodil podpredsednik Gospodarske zbornice Slovenije Miro Sotlar. 0 izzivih, ki spremljajo slovensko gospodarstvo ob vstopu v Evropsko unijo bo spre-
govoril tudi minister za finance dr. Dušan Mramor. Svoje izkušnje o tem bosta predstavila tudi Zdenko Pavček, direktor podjetja Viator&Vektor ter Milan Dolar, direktor podjetja Juteks z Ložnice pri Žalcu. Okrogla miza bo v konferenčni dvorani E3 v Cankarjevem domu.
Poleg omenjenih dogodkih oziroma po svečani podelitvi nagrad bo še sprejem v Veliki sprejemni dvorani, kjer bo ves dan ogled razstava podjetij, v katerih delujejo nagrajenci.
O nagrajenci bomo poročali v naslednji številki Utripa.
K. R.
vrfSST' RAČUNOVODSKE STORITVE ZA S.P. IN PODJETJA
MLAKAR F&S dao. Uttca XNjdMäfc 14,3000 Celje
T*:<a/427~44-6q fi». 03/427-4*55, Hofatei : 041/631-1»
Roman Brglez
pekarna - slaščičarna - trgovina Vransko 17, 3305 Vransko
Pekarna in trgovina Vransko, tel.: 703 30 30; trgovina Žalec 710 23 70; slaščičarna Žalec 710 23 71 ; Pekarna Velenje 587 12 11 ; trgovina Griže 571 80 22; slaščičarna Petrovče 570 79 30; trgovina Ostrožno 547 26 30; trgovina Vrbje 710 31 83.
Zvestoba pekarne in trgovine naša je podoba, kdor pri nas kupuje, dobro načrtuje.
Spoštovani naši zvesti kupci!
Za nami sta najbolj vesel mesec leta in tudi prvi mesec leta 2003. Znova smo v toku in ritmu vsakdanjega dela in hkrati trdno odločeni, da skupaj z vami naredimo tudi letošnje leto lepo in prijetno. Imamo nove ideje, nova znanja, predvsem pa voljo, da naredimo kaj lepega in prijetnega, kar bo v vaše in naše zadovoljstvo. Vsekakor pa ostajamo zvesti našemu sloganu
Zvestoba se nagrajuje,
ki bo imel tudi v tem letu svoj smisel in veljavo. Predvsem nas sredi poletja znova čaka skupna zabava za Zvestobo,
ki je in ostaja naš skupni praznik.
Pred nami je Valentinovo, praznik ljubezni, ko bomo izkazovali naklonjenost in pozornost do svojih najdražjih tudi s priložnostnimi darili. Vabimo vas, da jih izberete na naših policah, saj so bogato založene.
NE POZABITE!
ZVESTOBA SE NAGRAJUJE.
Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ
januar2003
Podjetništvo
aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno . aktualno .
AKTUALNE INFORMACIJE - JANUAR 2003
RAZVOJNA AGENCIJA SAVICA vas obvešča in vam priporoča:
JAVNI RAZPISI
Javni razpisi v 6. okvirnem programu Eli, prvi poziv (Dl EC, z dne 17. 12. 2002). Roki prispetja vlog so od 8. 4.
2003	do 31. 12. 2003 (http://fp6.cordis.lu/fp6/caUs.cfm).
Javni razpis za prijavo projektov v okviru donacijske sheme Skupni ekonomski prostor (CL RS št. 103/02, z dne 29- 11. 2003). Rok za oddajo vlog je 17. 03. 2003 do 13. ure. Javni razpis za sofinanciranje znanstveno - tehnološkega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo v letih 2003 in
2004	(lil RS št. 115/02, z dne 27.12. 2002)
Rok za oddajo vlog: 24. 02. 2003 do 14. ure, ne glede na vrsto prenosa vloge! Javni razpis za zbiranje predlogov za financiranje in sofinanciranje kulturnih programov in projektov s področja kulturnih dejavnosti za leto 2003 (C1 RS št. 1-3/03). Rok za oddajo vlog: 10. 02. 2003 do 12. ure. Popravek javnega razpisa za sofinanciranje projektov v okviru donacijske sheme PHARE 2001 “Krepitev Slovenije na lokalni ravni” sklop A - socialna vključenost (Ul RS št. 5/03). Nov rok za oddajo vlog: 10. 03. 2003 do 12. ure.
Javni razpis za sofinanciranje delovanja mladinskih svetov lokalnih skupnosti v letih 2003 in 2004 (CL RS št. 5/03). Prvi rok za oddajo vlog: do 11.02.2003.
Javni razpis za sofinanciranje koordinacije projektov za otroke v letu 2003 in 2004 (CL RS št. 5/03). Rok za oddajo vlog: do 11. 02. 2003.
Javni razpis za sofinanciranje dejavnosti mladinskih centrov v 2003 in 2004 (CL RS št. 5/03). Rok za
oddajo vlog: do 15. 02. 2003.
Javni razpis za financiranje pilotskih projektov na temo Vzpodbujanje in krepitev nevladnih organizacij, ki delujejo na področju enakih možnosti in položaja žensk (CL RS št. 5/03). Rok za oddajo vlog: do 14. 02. 2003.
OSTALE INFORMACQE
Različni razpisi; na sedežu naše agencije lahko dobite tudi informacije o aktualnih domačih in tujih razpisih za dobavo opreme, gradnjo razhčnih objektov in podobno.
Poslovni prostori; na sedežu naše agencije imate možnost ponudbe in povpraševanja po poslovnih prostorih in obrtnih conah na območju naše doUne in širše okoUce. Idejni projekti; pozivamo vse, ki imate razvojno - investicijske načrte, ki bodo pri-spevah k odpiranju novih delovnih mest, dvigu kvalitete okolja, izenačevanju življenjskih, socialnih in drugih pogojev, da nam le - te zaupate in vgradili jih bomo v skupne razvojne dokumente naše doline. Vavčerski sistem svetovanja; podjetniki, potencialni podjetniki in kmetje, vključitev v vavčerski sistem svetovanja vam omogoča nepovratno sofinanciranje splošnega in specialističnega podjetniškega svetovanja ter izobraževanja in usposabljanja v višini 50 % vrednosti za delujoča podjetja in kmetije, svetovanje potencialnim podjetnikom pa se subvencionira v celoti! Povezovanje podjetij v lokalne grozde; mala in srednja podjetja, ki ugotavljate, da boste povezani zmogli svoje cilje doseči v večjem obsegu, hitreje in ceneje, oglasite se na našem naslovu!
Poklicno uveljavljanje žensk je projekt, s katerim poskušamo pomagati ženskam vstopati in hoditi po poti podjetništva, predvsem pa premagovati ovire, zaradi katerih se za samostojno poklicno pot pogosto sploh ne odločijo!
Center za informiranje in poklicno svetova-
nje ČIPS; vsi, ki iščete odgovore na vprašanja, ki se navezujejo na izbiro poklica in iskanje zaposlitve (mladi, brezposelni, presežni delavci itd.). Osebno in telefonsko informiranje: v ponedeljek od 10. do 14. ure, v torek od 13. do 17. ure, v sredo in petek od 8. do 12. ure in v četrtek od 12. do 16. ure. Nahajamo se v prostorih UPI - Ljudske univerze Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6, Žalec. Telefon: 03 713 35 65, e-pošta: čips @upi.si. Vljudno vabljeni! Svetovalno središče ISIO Žalec (UPI-LU Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 6); odraslim brezplačno pomagamo pri odločitvah za izobraževanje, med njegovim potekom ah ob dokončanju. Na voljo so informacije o izobraževalnih, jezikovnih, računalniških ter drugih izobraževalnih programih (avto-šole, glasbene šole idr.), informacije o izobraževalnih programih za brezposelne, o izobraževalnih programih obrtnih in gospodarskih zbornic, socialnih in zdravstvenih ustanov, knjižnic in muzejev... Pomagamo pri pridobitvi štipendij in posojil ter pri odpravljanju učnih težav, svetujemo tudi glede možnosti zaposlovanja. Telefon: 03 713 35 65; e-pošta: isio@upi.si.
Sklad dela Savinjske regije; podjetja, ki imate težave in ugotavljate presežke delavcev, in podjetja, ki morate svoje zaposlene prekvalificirati ali dodamo izobraziti zaradi spremenjenih potreb trga, sodelujte z našim Skladom dela.
VABIMO VAS K SODELOVANJU! Dodatne informacije:
Razvojna agencija Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec, teL: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70, ra.savi-nja@zalec.si (Danica Jezovšek - Korent, Aenka Doler, Mirjana Bevanda, Ksenja Kovačič, mag. Ivan Polajžer, Boris Podpečan) ali preko naših partnerjev: UPI - Ljudska univerza Žalec (03 713 35 63, ga. Franja Centrih), PPC Žalec (041 726 546, g. Virant), IZVIR, d.o.o., Žalec (03 713 31 00, g. Kač).
ISIO - SVETOVALNO SREDIŠČE ŽALEC
Ul. Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec
OPOZARJA
vse odrasle, ki bi se želeli v študijskem letu 2003/2004 vpisati v pni letnik na katero koli fakulteto, akademijo, visoko ali višjo strokovno šolo, da je rok za oddajo prijave za vpis 8. marec 2003. Prijavite se na obrazcu DZS 1,71/1 (oziroma DZS 1,253 za vpis v višje strokovne šole), ki ga kupite v vseh večjih papirnicah in knjigarnah.
V primeru težav pri izpolnjevanju obrazcev in morebitnih vprašanj glede posameznih izobraževalnih programov in organizacij vas vabimo, da se oglasite. Z veseljem vam bomo brezplačno pomagali, vas informirali in vam svetovali pri izbiri primernega izobraževalnega programa.
Vse informacije na telefonski številki 03 713 35 65 ali na e-naslovu isio@upi.si

SERVIS BELE TEHNIKE ter
SERVIS IN MONTAŽA OLJNIH GORILCEV DANILO PIKL, s.p. Starovaška ul. 1 3311 Šempeter Telefon: 03/ 570 20 70 GSM: 041 709 186
POPRAVILA:
•	PRALNIH STROJEV,
•	ŠTEDILNIKOV
- plin, elektrika,
•	BOJLERJEV,
•	SUŠILCEV,
•	MALIH GOSP. APARATOV
•	OSTALA ELEKT. POPRAVILA
SERVIS IN MERITVE
OLJNIH GORILCEV
-A
SIPRO
STANOVANJSKO PODJETJE 3310 ŽALEC, Pečnikova 1
31^
CERTIFIKAT «. 12«
ISO 9001
tel.: 03/ 712-13-60, faks: 03/ 712-13-62, e-mail: sipro.doo@siol.net
NAJEMNINE ZA STANOVANJA se bodo v mesecu januarju 2003 povečale za 0,28 %. Povprečna najemnina za stanovanje v občini Žalec znaša v mesecu januarju 2003 17.268,63 SIT in je 542,28 SIT/m2. V občini Prebold je povprečna najemnina za stanovanje 15.167,66 SIT, na Polzeli pa 16.338,61 SIT.
Najemnine v neprofitnih stanovanjih se bodo v mesecu januarju 2003 oblikovale v skladu z Odlokom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Ur.l.RS, št. 23/2000) in se bodo povečale ah zmanjšale v skladu z odlokom.
Najemnine za stanovanja in stroški upravljanja se oblikujejo v skladu s pravilnikom o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih. Pravilnik je objavljen v Uradnem listu RS, št. 23/2000.
Najemniki, ki so bili upravičeni do znižane najemnine v letu 2002, morajo obnoviti vloge, sicer jim bo v januarju 2003 zaračunana polna najemnina. Pravico do znižanja neprofitne najemnine lahko uveljavijo tudi najemniki, ki do sedaj še niso uveljavili te pravice in imajo nizke dohodke.
Januarska akontacija ogrevanja za kurilno sezono 2002/2003 za centralno kotlovnico v Žalcu bo po sklepu kurilnega odbora v povprečju znašala 149,40 SIT in se ne bo povečala v primerjavi s predhodnim mesecem.
Stroške lahko plačate na naši blagajni vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure in ob petkih od 7. do 13. ure.
Vsak dan lahko dobite tudi informacije o poslovanju za vaš stanovanjski objekt. Informacije dajemo po telefonu, pisno ali ustno.________________
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE
Kotnikova 5,1000 Ljubljana
REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO, ZNANOST IN ŠPORT
Ljubljana, Trg 0F 18
IZOBRAŽEVANJA IN USPOSABLJANJA V OKVIRU PROJEKTA PHARE 2000
V preteklem letu je Razvojna agencija Savinja sama in v sodelovanju s partnerji uspela na prijavi razpisa PHARE 2000 - Donacijska shema v Savinjski regiji: aktiviranje zaposlitvenih potencialov na lokalni ravni. V okviru projekta se bodo tako v letošnjem letu izvajala različna izobraževanja in usposabljanja:
“SOCIALNA OSKRBA -ZAPOSLITVENA PRILOŽNOST” (prijavitelj RA Savinja, partnerja: Socialna zbornica Slovenije in Rado Social.) Cilj: aktiviranje brezposelnih oseb z območja Savinjske regije za izvajanje socialne oskrbe v okviru javne mreže pomoči na domu, socialnega servisa in osebnega dopolnilnega dela kot podlaga za pokbcno uveljavljanje žensk.
“EVROPSKI JEZIKI ZA SODOBNEGA MANAGERS” (Prijavitelj: UPI-LU Žalec, partnerji RA Savinja in drugi). Namen: osvežiti, izboljšati in nadgraditi znanje angleškega / nemškega jezika udeležencev določene ciljne skupine (srednji in višji management, brez-posebii) ter s tem izboljšati njihovo učinkovitost, fleksibilnost in zaposljivost. Ob koncu uspešno opravljenega zunanjega preverjanja znanja udeleženci prejmejo javno veljavno hstino o znanju tujega jezika.
“AKTIVIRANJE NEIZKORIŠČENIH POTENCIALOV PODEŽELJA” (Prijavitelj: Zavod Rogaška Dediščina Rogatec, Partnerji RA Savinja, RA Sotla, Savinjsko - Šaleška razvojna agencija, SIC - ORA Pohorje - Dravinja, KGZ Celje in drugi) Cilj: prepoznavanje možnosti in priložnosti uvajanja dohodkovno učinkovitejših dejavnosti na kmetijah , pridobitev dodatnih in novih znanj. Izvajanje projekta bo potekalo preko razhčnih izobraževalnih modulov: predelava sadja v sok, sadni mošt in kis; predelava mesa; predelava mleka; peka; sušenje sadja, vrtnin, gob in zebšč; usposabljanje za predelovanje zebšč, usposabljanje za kreativno pripravo shrankov in domačih pripravkov zebšč; čebelarstvo; higienski minimum za turistična kmetije; turizem na kmetiji; ekološko kmetovanje; ekološko kmetovanje -nadaljevalni tečaj čebelarstvo in živinoreja; kamnoseštvo; pletenje iz šibja; poslovna darila; računalništvo; podjetništvo - perspektiva za razvoj podeželja; trženje produktov in storitev; priprava na uspešno poslovanje).
Opozorilo: Zaradi velikega števila interesentov in prijavljenih so skupine pri nekaterih modulih že zelo zasedene, določena izobraževanja pa se že izvajajo, zato interesente prosimo, da se čimprej prijavijo, saj bomo upoštevah vrstni red prijav.
“USPOSABIJANJE TIJRI-STIČNIH VODNIKOV” (Prijavitelj RA Sotla, partnerji: RA Savinja, Savinjsko - Šaleška območna razvojna agencija, Območna razvojna agencija Pohorje - Dravinja, Ljudska univerza Rogaška Slatina). Cilj: iskalcem prve zaposlitve, študentom in vsem mladim do 30 let omogočiti pridobivanje dodatnih znanj s področja vodenja turistov kot podjetniške in zaposlitvene priložnosti na področju turizma. Izobraževalni modub: Uspešna komunikacija pri turističnem vodenju; Usposabljanje lokalnih turističnih vodnikov; Učenje tujega jezika-nemščina in itabjanščina; Priprava na opravljanje izpitov za pridobitev državne bcence, ki jo zahteva zakon.
“ŽENSKO PODJETNIŠTVO KOT ZAPOSLITVENA MOŽNOST NA PODEŽEIJU”
(Prijavitelj Razvojna agencija Sotla, partnerji:	RA Savinja,
Savinjsko - Šaleška območna razvojna agencija, Območna razvojna agencija Pohorje - Dravinja, Ljudska univerza Rogaška Slatina). Projekt je usmerjen v izobraževanje žensk s podeželja z namenom omogočanja novih obbk zaposlitve oziroma dodatnih virov zaslužka. Izobraževalni modub: Začetni tečaj krojenja in šivanja; Nadaljevalni tečaj krojenja in šivanja; Shkanje na svilo in platno; Aranžiranje in izdelava cvetkčnih aranžmajev iz suhega cvetja; Podjetništvo na podeželju kot zaposlitvena možnost žensk; Vstop kmečkih žena na trg dela; Pot do uspešne komunikacije.
“POVEČEVANJE ZAPOSLOVALA Z IZOBRAŽEVANJEM IN PROMOVIRANEM FLEKSIBILNE OBLIKE ZAPOSLOVANJA” (Prijavitelj SIC Konjice, partner RA Savinja in drugi). Projekt je usmerjen v predvsem v ciljnio skupino mladih brezposelnih in delavcev brez kvalifikacije.
“IZOBRAŽEVANE IN USPOS-ABLJANJE ZA KAKOVOST TURISTIČNIH STORITEV’ (Prijavitelj: SIC Slovenske Konjice, partnerji: RA Savinja, GIZ R TIM Žalec, GIZ
Dravinjske dobne, Višja šola za gostinstvo in turizem). Cilj: dvig znanja v ciljni skupini managemen-ta, pa tudi brezposelnim osebam, ki so potencialni nosilci turistične dejavnosti. Izobraževalni program: Lokalni turistični vodnik; Tečaj za nosilce turistične dejavnosti na kmetiji, Usposabljanje za zaposlene v turizmu - kuhanje in strežba; Usposabljanje gostinsko turističnih delavcev - kakovost, gastronomija, kultura pitja; Spodbujanje podjetništva na podeželju, obbkovanje m trženje turističnih produktov; Usposabljanje za turistični management; Usposabljanje - ’’skkills improvement”.
Projekti so sofinancirani s strani Evropske unije, Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve in Ministrstva za šolstvo, znanost in šport.
Vabimo vse, ki se žebte vključiti v katerega od zgoraj naštetih izobraževanj in usposabljanj, da se oglasite na sedežu Razvojne agencije Savinja, Ul. heroja Staneta 3, 3310 Žalec ali pri posameznih prijaviteljih (najkasneje do konca januarja 2003) in si tako zagotovite svojo udeležbo v ponujenih finančno ugodnih obhkah pridobivanja dodatnih znanj. Vse informacije tudi na telefon: 03/713 68 60 (Danica Jezovšek - Korent, Ksenja Kovačič, Alenka Doler).
PRODAMO
stanovanjske hiše, stanovanja, vikende, poslovne prostore in objekte, stavbna zemljišča.
Hql, d. o. o., Parižlje 15
BRASLOVČE
BIRO ZA CENITVE
TER
MANAGEMENT
NEPREMIČNIN
Šlandrov trg 40/11, Žalec 710 03 60, 041 649 234 (od 8.30 do 9-30)
JAVNO KOMUNALNO PODJETJE ŽALEC, d.o.o.
Nade Cilenšek 5, 3310 Žalec, telefon: 03/ 713 67 50, faks: 03/ 713 67 70
Za odpravo vseh večjih okvar na javnem vodovodnem omrežju na območju občin ŽALEC, POLZELA, PREBOLD, BRASLOVČE, TABOR in VRANSKO je organizirana dežurna služba v popoldanskem in nočnem času. Okvaro lahko prijavite dežurnemu vzdrževalcu neposredno prek mobilnega telefona na številko:
041/612 731.
Uradne ure za stranke na DE Vodovod IN ZA IZDAJO SOGLASIJ SO: ponedeljek od 8. do 12. ure, sreda od 11. do 15. ure, petek od 8. do 12. ure.
Delovni čas JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA ŽALEC JE OD 7. DO 15. URE.
'OUTIÒNE STRANKE
januar2003
13}
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Prispevek ni bil posredovan do zaključka redakcije.
Nedeljsko jutro 12. januarja 2003 je pretreslo vsakega rodoljuba in človeka, ki mu vrednote pomenijo način bivanja in funkcioniranja. Ustavilo se je utrujeno in ranjeno srce dr. Jožeta Pučnika, Slovenca, ki je s svojim delom in ravnanjem dokazal dolgoročnost svoje vizije. Krutost komunističnega nasilja je okusil do skrajnih podrobnosti, saj so ga pahnili v ječo zaradi kritične misli do sistema, ki se je sam v sebi lomil od neskladja. Pisanje v Perspektivah in v reviji 57 je bilo tisto, kar je takratni režim smatral za napad na “ljudsko oblast", zato ga je “v imenu ljudstva” obsodil in mu vzel sedem let svobode. Pretrpel je vsa ponižanja, od pretepanja do tega, da mu zaradi nekakšnih pravilnikov niso izdali diplome. V Nemčiji, kjer je dobil politični azil, je zato ponovno diplomiral, doktoriral in postal predavatelj na univerzi, vendar pa nikdar ni sprejel nemškega državljanstva. Ko so mu v osemdesetih letih začeli v domovini objavljati njegove članke in celo knjigo, je postal ena ključnih osebnosti premikov miselnosti o izhodu iz Jugoslavije in socializma. Postal je predsednik socialdemokratske stranke in predsednik Demosa. Leta 1990 je kandidiral na volitvah za predsednika države, na katerih pa je odločil ogromen finančni, medijski in oblastni kapital njegovega protikandidata. Ostal je predsednik Demosa, žal pa so ga nekateri uspeh prepričati, da ni po tistih volitvah prevzel vodenje vlade. Mnogi dogodki bi se odvijah na drugačen način, podoba Slovenije bi bila zanesljivo drugačna. Pričakovanja Slovenk in Slovencev so bila po plebiscitu jasna; nihče si ni upal pomisliti na prefinjene zvijače prenoviteljev in liberalcev, ki so, sklicujoč se na tranzicijo, čez noč obogateh na račun množice ponižanih in izigranih. Bliskovit porast socialnih razhk, revščine in brezposelnosti niso bili cilj in smisel izrekanja za samostojno državo. Na tem mestu nas čaka ogromno dela in truda, kajti nekoč
SDS
mora biti in bo drugače.
Z dr. Jožetom Pučnikom smo Slovenci izgubili velikega sina. Zaveza nas rodoljubov in vseh, ki se zavzemamo za lepši in pravičnejši jutri, je, da bodo prihodnji rodovi vedeh, kdo je bil ta velikan slovenstva iz majhne vasi ter kako je nastajala in se v svetlobi, pogumu in upanju rojevala Slovenija.
Skoraj neverjetno, vendar 12. januarja je minilo natančno 13 let od ustanovitve Demosa občine Žalec. Demos, katerega predsednik je bil ravno dr. Jože Pučnik. Usoda je hotela, da je prav na obletnico tega dogodka Slovenijo pretresla kruta vest o smrti vehkega tvorca slovenske države. Socialdemokrati občine Žalec se bomo iz spoštovanja do našega častnega predsednika zavzemali za namestitev spominske table v preddverje Gasilskega doma, kjer je bil Demos občine Žalec ustanovljen, dokler ne bomo uspeh in bo prevladal razum na strani, ki temu nasprotuje. To je delček dolga, ki ga moramo izpolniti. To smo dolžni viziji podobe domovine, kot jo je videl on in kakršno si želimo.
Referendumska tekma se je začela. Moje skromno mnenje je, da je to odraz nesposobne oblasti, kajti vlada vodi državo in ima formalno oblast. Če pa imamo oblast, ki ni sposobna o ključnih stvareh odločati suvereno, je končno čas, da se vprašamo, kaj je narobe. Neizpodbitno je, da so na oblasti še vedno iste ehte kot leta 1989, zato torej ni moč govoriti o demokraciji. Abecedo demokracije se bomo morah začeti učiti znova. A noč se vedno konča, za svitanjem pride dan.
Za 00 SDS Žalec
Januš Rasiewicz
strankamladihslovenije
WWW.
S.Sl
Prispevek ni bil posredovan do zaključka redakcije.
Tokrat gre zares!
V	zadnjem času se je zvrstilo toliko dogodkov na področju ugotavljanja, usklajevanja in izplačevanja pokojnin, da se upokojenci upravičeno sprašujemo, kaj se bo zgodilo v našo škodo. Evidentno je namreč, da nova vlada do neke mere uspeva krotiti plače in seveda s tem vplivati na višino naših pokojnin, ki so odvisne od rasti plač. Izgleda pa, da glede višine pokojnin taka stagnacija ne zadostuje, kajti dnevno se soočamo z izjavami vladnih predstavnikov nove vlade, da je potrebno s pokojninsko reformo nadaljevati, saj le ta doslej ni dala zadovoljivih rezultatov.
V	naše razmere se vtikajo tudi eksperti Mednarodnega denarnega sklada, ki predlagajo tak sistem usklajevanja pokojnin, kakršnega je vsebovala prvotna verzija pokojninske reforme, ki smo jo z velikimi težavami preprečili, to je usklajevanje z rastjo inflacije. Vemo, kakšen je program vlade na področju inflacije, in sicer znižanje na evropsko raven, medtem ko naše plače ne dosegajo niti 50 % evropskih, pa se jim bomo morah sčasoma vsaj približati, če že ne z njimi izenačiti.
Nevama so tudi nekatera razmišljanja mlajših nadobudnežev, ki vidijo naše pokojnine samo kot nepotreben strošek. Naše pokojni-
DeSUS
ne naj bi bile namreč odvisne od njihove dobre volje. Zato je pobuda naše stranke povsem na mestu, saj se zavzemamo za spremembo ustave, ki govori le o socialnih pravicah, saj so lahko takšne ah drugačne ah pa jih sploh ni. Če pa bo zapisano v Ustavi, da so pokojnine ustavna pravica oziroma kategorija, se nam ni treba bati, da bi naše pokojnine usahnile, kar je v brezobzirnem kapitalizmu, kakršen je naš, vse možno.
Iz nakazane problematike izhaja, da čaka našo stranko obilo trdega dela, če hočemo preprečiti namen naše vlade, da nas oškoduje in s tem zmanjša že tako skromne, težko prislužene pokojnine. Vemo namreč, da so načrtovane spremembe izvedljive le preko glasovanja v Državnem zboru. Tam pa imamo le štiri poslance, ki bodo sicer napeh vse sile, da do spremembe v škodo upokojencev ne bi prišlo. Obvezo za izpolnitev obljube bi lahko stranka prevzela, če bi bila naša poslanska skupina številčnejša.
Upam, da se bomo tega zavedali in prišli k pameti do vohtev v Državni zbor, ki bodo v jeseni leta 2004.
Rado Rotar
SE
POMNITE,
TOVARIŠI
Naslov tokratnega prispevka je vzet iz oddaje, ki nas je na našem nacionalnem radiu skoraj pol stoletja, nedeljo za nedeljo poučevala in nam razkrivala marsikatere resnice iz našega narodnoosvobodilnega boja. Naslov ni bil nikoh moteč, prav tako pa tudi ne oddaja. Zanimivo ji je bilo prisluhniti, saj je govorila o zgodbah, ki so bile pomemben del naše zgodovine. Med drugim nam je zaradi nje ostalo v zavesti, da se revolucija in njeni voditelji porajajo skozi trpljenje. Zapor je bila univerza za skok v kasnejši politični amfiteater oblasti. Tega se ni nihče sramoval, celo v ponos je bilo.
Ob nenadni smrti enega izmed tvorcev slovenske osamosvojitve, g. Jožeta Pučnika, pa so na to kar nekako hoteh pozabiti, zlasti tisti, ki so mu bili po tej preizkušnji enaki. Škoda, da je omenjena oddaja po osamosvojitvi utihnila. Prav gotovo bi nam bila postavila g. Pučnika in njegovo bivanje v šoli življenja na nivo, ki ga zasluži in bi se ne bilo potrebno prerekati o njegovem poslanstvu na državni ravni. Tildi če pustimo ob strani rek, da se o mrtvih ne govori nič slabega, nam ta priložnostni incident gotovo ne more biti v ponos.
S tem razmišljanjem bi se tudi v naši stranki radi zahvalili človeku, ki se je nesebično in s pogumom postavil na stran podeželja, iz katerega je
izšel. Bil je tisti, ki mu je bila kmečka zveza edina legitimna organizacija v bivši republiki, v kateri je videl voljo in zagnanost ljudi, da si pišejo sami svojo sodbo. Iz te močne volje in odločenosti ljudi so nastale še druge zveze, ki so sčasoma prerasle svoj okvir in postale stranke. Pokazalo se je, da Demos ni bila zabloda, temveč odraz volje in duhovnega stanja v slovenskem prostoru. Če takrat Demos ne bi bil razpadel, bi danes najbrž imeh le dve močni nacionalni stranki, levo in desno. Vendar pa je g. Pučnik takrat uvidel, da je v interesu ljudi njihovo svobodno udejstvovanje in druženje s somišljeniki, saj le tako lahko slovenska demokracija zaživi v demokratičnem duhu, za katerega smo se odločili na plebiscitu. Vehčino in duh filozofa in sociologa Jožeta Pučnika bo raziskovala zgodovina, nam, ki smo ju doživljali v živo, pa izpričujeta človeka, ki je živel in se izživel za tisto, kar je najbolj ljubil, domovino in svobodo z osebno demokracijo.
SLS lahko odkrito prizna, da verjetno danes ne bi bila stranka s tradicijo od avstroogrske monarhije naprej, marveč bi obstala le kot zveza, če ne bi bilo ljudi, kot je bil g. Pučnik in njemu podobni. V imenu občinskih odborov se mu še enkrat zahvaljujemo za njegov trud, ki ga je dal Slovencem in naši stranki, ki ima v svoj program vtkanih Uidi veliko njegovih zamisli.
Ivan Jošt
Ustanovili smo Mlado Liberalno Demokracijo Žalec
Občina Žalec je dobila svojo prvo politično grupacijo, katere osnovna težnja, je zavzemanje za mladinsko problematiko v celotni občini. 23. decembra 2002 se je na prvem občnem zboru MLD sestalo novo vodstvo stranke, ki je bilo tudi soglasno potrjeno s strani svojih članic in članov. Na 00 MLD Žalec so bih povabljeni vsi člani MLD, ki jih je trenutno okoh štirideset, Stane Štravs, ki je podpredsednik MLD Slovenije, Gregor Vovk Petrovski in Tomaž Cvar, član 10 MLD Slovenije. Stranka je v preteklosti sicer že obstajala, vendar je bila nekaj let neaktivna. Staro vodstvo in iniciativni odbor MLD ter LDS Žalec smo se odločili, da je čas za drugačno politiko v občini še posebej do problematike mladih.
Tako je MLD Žalec za svojega predsednika izvolila Mitja Knapiča, za podpredsednika Grega Peera in Boruta Cinka. Stranka je bda vzpostavljena pod okriljem LDS Žalec in sicer deluje MLD kot podmladek stranke LDS. MLD si žeh postati eden vodilnih segmentov mladinskega kulturnega in športnega dogajanja mladih v občini Žalec. Zaradi tega, so Mladi Liberalni Demokrati in Demokratke, tudi pripravljeni biti del takšnih prireditev in podpirati ustvarjalnost v občini na kakršenkoli način.
MLD Žalec je na samem začetku že izdelala celovit program za izgradnjo novega Mladinskega centra v Žalcu, za katerega smo prepričani, da je edini, ki dolgoročno rešuje mladinsko problematiko v občini Žalec. Ta projekt smo s pomočjo letakov že predstavih Žalcu, kar pa na to temo še zdaleč ni vse. Prizadevalah si bomo povečati zanimanje tako za občinsko, kakor tudi za splošno politiko med mladimi, poizkušali bomo ustvarjati klimo, ki bo ugodna za razvoj
LDS
Liberalna demokracija Slovenije
MLADI LIBERALNI DEMOKRATI IN DEMOKRATKE
prostočasnih in za večji razmah mladinskih organizacij v občini.
Prepričani smo, da mladi v Žalcu in v celotni občini potrebujejo spremembe in si jih tudi žehjo. To je bilo naše vodilo, da smo se zbrali in ponovno obuditi MLD. Članstvo v MLD se močno povečuje, kar kaže Uidi na interes mladih, da bi postati eden izmed dejavnikov sprememb. Zavedamo se problematike drog v Žalcu in si želimo biti del rešitve oziroma pomoči tudi na tem področju.
Trenutno stanje v občini Žalec je bolj ah manj neprijazno do mladih in gluho do njihovih želja. To se nam zdi skrajno neprimerno. V ta namen smo se odločiti za takšno predstavitev, v kateri med drugim tudi pozivamo vse mlade do 30. leta, ki so zainteresirani za delo v MLD in s tem pripomoči po svojih močeh, da skupaj poizkusimo spremeniti stvari, ki nas motijo, da kontaktirajo Mitja na 041/335-317, Grega na 041/404-710 in Boruta na 041/897-616, ki so kontaktne osebe stranke.
V MLD se zavedamo, da smo relativno novi na političnem prizorišču in da moramo šele pridobiti vaše zaupanje, za kar se bomo truditi po naših najboljših močeh. Prve odmevnejše projekte bomo predstaviti že konec naslednjega meseca, saj imamo v MLD namen obuditi koncertno tradicijo v Žalcu, ki je bila pred leti že zelo razvita.
MLD žeti vsem tudi srečno in veselo 2003 in obilo pozitivnih sprememb.
Mitja Knapič
Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu.
januar2003
Po DOLINI
Starši v igrici Zmeda
Zmeda v vrtcu
V vrtcu Polzela se dobro zavedajo, da uspehov pri vzgoji otrok ne morejo doseči brez tesnega sodelovanja med vzgojitelji in starši. Za še tesnejše sodelovanje so se odločili, da veselo zimsko popoldne preživijo skupaj. Ker v skupini sre-dinčkov izvajajo projekt Otrok in pravljica, so starši kar sami pripravili igrico in jo zaigrali.
Zimske popoldneve so preživljali
na vajah, pri pripravi scene in peki slaščic za svoje malčke. Druženje jih je bogatilo, največja nagrada pa je bila sreča v očeh njihovih otrok ob gledanju igrice Zmeda. Pojedli so slaščice, rajah, nazdravili in si izmenjali darila. Kar prehitro je minilo popoldne, ki je stkalo še močnejše niti med vrtcem in domom, med vzgojiteljicami, starši in otroki.
T.T.
Vrtci žalske občine na snegu
Letos so malčki žalske občine na smučišču Celjske koče pod strokovnim vodstvom smučarskih učiteljev in vaditeljev športnega društva Mali talent iz Griž napravili prve smučarske korake na snegu.
Dvainsedemdeset tečajnikov iz vrt-
cev Žalec, Šempeter, Petrovče, Trje, Levec, Griže in Zabukovica je pridno vadilo. Tudi vreme jim je bilo naklonjeno, tako da so se v tednu smučanja naužili svežega zraka in pridobili smučarsko znanje.
Foto in tekst: Ljubo Korber
Srečanje dveh kultur
Valerija Pukl, ravnateljica OŠ Vransko - Tabor, ki poučuje družbo in etiko, je osmošolcem pripravila srečanje s Kindo Al-Monsour z namenom v živo predstaviti sožitje dveh kultur - slovenske in arabske ter dveh religij - krščanske in muslimanske.
Kinda je bila rojena v Siriji, vendar že od leta 1991 živi v Sloveniji, kjer živita tudi starša, oče Sirijec in mati Slovenka. Kot študentka gradbeništva je spoznala svojega sedanjega moža Roberta Kranjca, se z njim poročila in sedaj pričakujeta že drugega otroka. Kinda je osmošolcem najprej spregovorila o življenju v Siriji, kjer žive v sožitju z muslimani, kristjani in drugi ljudje in jim odkrila marsikatero zanimivost tega sveta, ki se v resnici zelo razlikuje od opisa v knjigah. Posebej je poudarila pomen družine, njihove povezanosti, pristnih prijateljskih vezi, česar dostikrat
v Sloveniji primanjkuje.
Temelj njenega zakona je ljubezen, ki ne pozna meja. Z možem sta se dogovorila za spoštovanje obeh
veroizpovedi, Kinda pa ima dvojno državljanstvo.
Pridružil se jim je tudi Ali Khadary, doma iz Sudana, ki že 21 let živi v Taboru. Otroci so tako v živo spoznali, da razvoj človeškega življenja ni vsepovsod enak, marveč kaže nena-
vadno raznolikost družb in civilizacij, ki pa jih lahko preseže edino sodelovanje med kulturami.
Srečanje je bilo nenavadno prisrčno, predvsem pa pomembna popotnica za življenje.
T.T.
Med razgovorom
ercator
SUPERMARKET MERCATOR Žalec, TRGOVSKI CENTER Levec in FRANŠIZNE PRODAJALNE
Spet nova akcija za Vas:		
Golaž, 300 g, Podravka	\ 662,00/	524,00
Sir Jošt mini, 45 % m.m. 1 kg, Ljubljanske mlekarne	1/482,00	980,00
Margarina Letta, 250 g, lonček, Kolinska	289,00	219,00
Testenine Paradiso, 400 g, 2 vrsti, Intes	1^8,00	87,00
Kisla repa, 650 g, Eta	3 WOO	199,00
Čaj gozdni sadeži, 50 g, Droga	387,00	269,00
Bonboni Negro Pionir, 100 g, Mercator	1 Woo	99,00
Keksi Hit Bahlsen, 250, 3. okusi, Magistrat International	283,00	199,00
Rolada Jomo XXL punč, 420 g, Mercator		323,00
Labello zaščita za ustnice, duo pack, dve vrsti, Beiersdorf Otroški robci Huggies, 64/1, 2 vrsti, Pejo Trading	7
Detergent Jar za ročno pomivanje posode, 500 ml, 3 vrste, Orbico Čistilo WC Net gel, 750 ml, 3 vrste, Pejo Trading	52
... IN ŠE MNOGO VEČ!
Akcija traja od 23. 1. do 6. 2. 2003 oziroma do razprodaje zalog.
599.00
649.00
159.00
319.00
NOVO V MERCATORJU!
VSAK VIKEND VEDNO NOVA
VIKEND PONUDBA
ZA še ugodnejši nakup MERCATOR PIKA KARTICA!
Izkoristite možnost plačila na obroke brez obresti z zeleno Mercator Pika kartico!
PRODAJALNA
športnih oblačil in opreme | |N| f tl 11	I
Mercator, d. d., Ljubljana, Dunajska 107, Ljubljana
Po DOLINI
januar2003
Planinski dom na Gori Oljki in njegova okolica sta bila minulo soboto kot mravljišče ljubiteljev gora in narave. Z obzidja okrog cerkve seje ponujal čudovit pogled na vse strani neba.
Zdravju naproti na Goro Oljko
Paki, Šoštanja, Velenja in tudi od drugod. Na vrhu, pri planinskem domu, ki je v končni fazi temeljite prenove, jih je čakal topel čaj in tradicionalno trdo kuhano jajce. Z vrha se je ponujal čudovit pogled na Kamniško-Savinjske Alpe z Ojstrico, celotno Savinjsko dolino, Zasavsko hribovje, Uršljo Goro, Pohorje ....
Pohoda se vsako leto udeleži od 700 do 800 pohodnikov. Najmanj toliko jih je bilo Uidi letos. Med največjimi organiziranimi skupinami so bili planinci iz Vinske gore, saj jih je na Goro Oljko prišlo preko petdeset.
D. N.
Januar je mesec množičnih zimskih pohodov, ki so letos potekali v res pravih zimskih razmerah, z zasneženo in sončno naravo. Ridi tradicionalni pohod Zdravju naproti, ki so ga tretjo soboto v januarju že 21. organizirali planinci PD Oljka Polzela, ne bi mogel biti lepši.
Gora Oljka s planinskim domom in cerkvijo Sv. Križa je privabila planince iz vseh koncev Slovenije in tudi iz sosednje Hrvaške: Ti so se, tako kot običajno, povzpeli na 734 m visoki hrib s Polzele, Šmartnega ob
Pravi zimski pohod
Preboldski planinci so tudi letos organizirali tradicionalni pohod krajanov v Dom pod Reško planino. Pohod je bil že 26 po vrsti in je od vsega začetka organiziran vsako drugo nedeljo v januarju, letos se je pohoda udeležilo okrog 500 pohodnikov, manjša udeležba je bila zaradi dokaj debele snežne odeje in izjemno nizkih temperatur.
Kljub temu pa so vsi, ki so ta dan prišli v Marijo Reko, lahko uživah v čudoviti sončni in zasneženi pokrajini bližnjih hribov in se okrepčali v planinskem domu, kjer so se lahko ob zvokih narodno-zabavne glasbe tudi zavrteli. Za vse je bil na voljo
topel čaj in jabolko za zdravje, kar je bila letos zanimiva novost. Sicer pa je bil letošnji pohod zagotovo eden najlepših doslej, saj je potekal v pravi zimski idili, v mrzlem, a hkrati čudovitem in jasnem vremenu, ki je naredil zimsko pokrajino še lepšo in prijetnejšo.
Pohod že dolgo ni več le krajevni oziroma občinski, saj se ga udeležujejo planinci iz vseh krajev Slovenije.
Tradicija se nadaljuje, prav gotovo pa bo 26. pohod ostal zapisan v spominu udeležencev kot eden izmed najbolj zanimivih, pa tudi najbolj zahtevnih doslej, saj so morah po nekod, vsaj tisti prvi, utirati pot po celem snegu.
D. N.
Letošnji pohod je bil eden najlepših doslej, saj je ponujal pravo zimsko idilo.
Tudi letos konji blagoslovljeni
društva. Župnijska cerkev na Gomilskem je tudi edina v Savinjski dolini, ki ima za župnijskega zavetni-
ca Polzeli so letos prvič obudili star običaj blagoslavljanja konj na god sv. Štefana. Blagoslov, ki ga je opravil dekan Jože Kovačec, je pripravila Malteška konjenica Polzela.
Prireditev, ki je bila na parkirišču pod cerkvijo, se je pričela s predsta-
je v imenu slovenskega društva Suverenega malteškega viteškega reda, katerega član je, govoril Stanko Novak. Povedal je, da je malteški viteški red zelo star in da so bili vitezi na Polzeli na gradu Komenda od leta 1263 do 1780, torej kar dobrega pol tisočletja. Konji so bik v tistem času nepogrešljivo potovalno sreds-
Dekan Jože Kovačec pri blagoslovu konj na Polzeli; na konju najmlajša udeleženka prireditve, triletna Lana
vitvijo konj in njihovih lastnikov, nato tvo. Povedal je tudi, da slovensko
društvo prav na god sv. Štefana praznuje prvo obletnico svojega delovanja. V nadaljevanju je pozdravil Malteško konjenico, njenega predsednika Zvoneta Zupanca in vse ostale. Dekan Jože Kovačec je vsakemu konju ponudil košček kruha s soljo in ga blagoslovil.
Blagoslov konj so pripravili tudi na Gomilskem, tokrat že sedmič, in sicer v organizaciji Konjeniškega društva Mustang in Turističnega
ka sv. Štefana. Rejci konj so se zbrali pred Domom krajanov, kjer so po predstavitvi konj, ki so ob tem prejeli spominske medalje, blagoslov opravili domači župnik Martin Cirer, Dani Jesenek, kaplan iz Tabora, in Niko Krajnc, župnik iz Andraža. Pozdrav vsem je izrekel tudi braslov-ški župan Marko Balant. Na obeh prireditvah se je zbralo veliko ljudi.
T. Tavčar
Z blagoslovitve konj na Gomilskem
Tekmovanje konjskih vpreg
Konjeništvo pridobiva v zadnjih letih vedno več privržencev. Veliko je rejcev konj, še več je ljubiteljev. Povečuje se tudi število raznih prireditev v povezavi s konji.
Konjeniško društvo Mustang Gomilsko je pripravilo že drugo tekmo eno- in dvovpreg v sani. V prelepem zimskem nedeljskem popoldnevu na Gomilskem se je tekmovanja udeležilo 18 vpreg iz domačega društva in konjerejskih društev Lukovica, Zgornja Savinjska dolina
in Celje. V obeh kategorijah so prva tri mesta zasedli isti tekmovalci v istem vrstnem redu. Obakrat je zmagal Anton Puncer iz Konjerejskega društva Zgornja Savinjska dolina pred Brankom Lešerjem iz Konjeniškega društva Celje in Silvom Lenkom iz Konjeniškega društva Mustang Gomilsko. Prvi trije v obeh kategorijah so prejeh pokale, tekmovanje pa si je ogledalo okrog 400 ljudi, ki so navdušeni vzpodbujali tekmovalce.
T. Tavčar
Med tekmovanjem dvovpreg v spretnostni vožnji
Z občnega zbora preboldskih čebelarjev
Velik pomen čebel
O pomenu čebel za kmetijstvo je bilo izrečenih kar precej besed tudi na občnem zboru Čebelarskega društva Prebold, ki sicer sodi po številu članov med manjša tovrstna društva v Spodnji Savinjski dolini. Ima pa zelo aktivne člane, med njimi tudi 90-letne-ga Filipa Kočevarja, ki si prizadevajo za takšen položaj v družbi, kot si ga čebelarji glede na pomen čebel v kmetijstvu tudi zaslužijo.
Dejstvo je, da imajo čebelarji od čebel le okrog 20 odstotkov koristi, ostalih 80 odstotkov pa kmetijstvo (zaradi opraševanja), ki v preteklosti o tem ni hotelo vehko slišati, pa tudi država je imela do tovrstne dejavnosti mačehovski odnos. Zadnje čase se ta odnos izboljšuje, saj se čebelarstvu namenja večja pozornost, ki se kaže tudi v denarni podpori. Kljub temu še zdaleč ni tako, kot bi moralo biti, oziroma tako, kakor je v nekaterih drugih razvitih državah.
Na občnem zboru je zbrane najprej pozdravil predsednik društva Ivan Leber in povedal, da je v društvo trenutno včlanjenih 11 čebelarjev, ki pridelajo lemo v povprečju 3,5 tone medu. Ta je pretežno cvetlični, gozdni in kostanjev. Po številu čebeljih družin in pridelanem medu se uvrščajo med ljubiteljske čebelarje. Društvo je lansko leto obeležilo 50-letnico delovanja. V okviru tega so izpeljati več priložnostnih aktivnosti, letos pa bodo v muzejski zbirki Prebold skozi čas, ki je na ogled v prostorih graščine Prebold, urediti tudi čebelarski kotiček.
Zbora so se udeležiti tudi predstavniki nekaterih sosednjih čebelarskih društev, vključno s predstavnikom Zveze čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline Rudijem Anželjem, ki je predstavil nekatere novosti s področja čebelarstva in delovanja zveze. Zbora sta se udeležila tudi podžupan občine Prebold Franc Škrabe in predsednik odbora za kmetijstvo Marjan Golavšek. D. N.
5 5 let CD Polzela
Mesec januar je obdobje, v katerem organizirajo društva letne konference in občne zbore in ko vodstva društev oziroma njihovi upravni odbori razparvljajo o uspešnosti delovanja in poslovanja v preteklem letu in si postavljajo nove naloge.
V občini Polzela je med prvimi v letošnjem lem zborovalo Čebelarsko društvo Polzela. Njegovi člani in gostje so se zbrati v čebelarskem domu, ki so ga zgraditi pred tridesetimi leti. Predsednik društva Radivoj Verbnjak je podal poročilo o delu in poudaril, da so biti v minulem lem zelo delavni. Organizirati so dvoje predavanj o zdravljenju čebeljih bolezni, sodelo-
vati na sejmu dobrot s kmetij in na božičnem sejmu, ki ga je pripravilo TUristično društvo Polzela. Udeležiti so se spomladanske akcije čiščenja okolja in opraviti vrsto del pri svojem domu. Zbora se je udeležil tudi častni predsednik Zveze čebelarskih društev Spodnje Savinjske doline Anton Rozman, ki je prisotne seznanil s pripravami na svetovni kongres čebelarjev Apimondija 2003, ki bo v mesecu avgustu v Ljubljani.
Čebelarsko društvo Polzela slavi v letošnjem letu 55-letnico delovanja, zato so si zastaviti kar precej nalog, izražena pa je bila tudi želja o izdaji biltena. Poleg izobraževanja pa bodo še naprej skrbno vzdrževali svoj dom.
T. Tavčar
Povprečna čebelarska letina
Člani Čebelarskega društva Braslovče in gostje so se zbrali na rednem letnem občnem zboru. V poročilu je predsednik Stanko Rizmal povedal, da je društvo v celoti realiziralo svoj program dela. Strokovna predavanja, ki so jih pripravili v sodelovanju s Čebelarsko zvezo Spodnje Savinjske doline, so bila dobro obiskana, prav tako tudi strokovna ekskurzija h koroškim čebelarjem. Pri osnovni šoli Braslovče so postavili opazovalni panj, kjer si lahko učenci nabirajo osnovno znanje o čebelarjenju. Zadovoljni so tudi s pozornostjo, ki so jo vzbudili s svojo predstavitveno stojnico na trškem sejmu v Braslovčah.
Čebelja bera je bila lani povprečna. Zaradi spomladanskega neugodnega vremena je bilo manj cvetličnega medu, nekaj več je bilo lipovega in kostanjevega. Največ težav povzroča čebelarjem viroza, opažajo pa tudi vedno več zastrupitev čebel z raznimi škropivi, ki so nestrokovno uporabljena. Načrti za to leto so podobni lanskim. Na zboru so govoriti tudi o možnosti pridobitve poklica čebelar. Izobraževanje pripravlja Razvojna agencija Savinja v sodelovanju z Zavodom Rogaška dediščina Rogatec. Izobraževanje se bo pričelo 21. februarja in bo trajalo 50 ur.
Zbora se je med drugimi gosti udeležil braslovški župan Marko Balant, ki je delo društva pohvalil in mu zaželel bogato medeno bero v letošnjem letu.
T. Tavčar
januar2003
Po DOLINI
Občni zbori društev GZ Prebold
Gasilci Ponikve uspešni
V	soboto so se v občini Prebold začeli občni zbori gasilskih društev Gasilske zveze Prebold. Z njimi naj bi zaključili do 2. marca, ko se bodo na svojem občnem zboru zbrali gasilci PGD Latkova vas. Vsi občni zbori so volilni, saj se zaključuje petletni mandat vodstev društev, hkrati pa tudi mandat Gasilske zveze Prebold, ki je bila ustanovljena pred štirimi leti. Sklep o ustanovitvi samostojne gasilske zveze je bil sprejet prav v Svetem Lovrencu, kjer se vsako leto začenjajo občni zbori društev GZ Prebold. Tako je bilo tudi letos.
V	dvorani gasilskega doma je zbrane najprej pozdravil predsednik društva Boris Kupec, ki je posebno dobrodošlico izrekel županu Vinku Debelaku, predsedniku in poveljniku GZ Prebold Jožetu Vebru in Branku Verku ter predstavnikom PGD Zbure na Dolenjskem, s katerimi so navezali prijateljske stike v lanskem letu.
Iz poročil, ki so sledila, je bilo mogoče razbrati nadvse pestro in vsestransko aktivnost društva, ki mu dajejo pomemben pečat dekleta in žene gasilke, ki se, z izjemo gasilk iz Industrijskega gasilskega društva TT Prebold, edine udeležujejo gasilskih tekmovanj in drugih gasilskih prireditev v občini Prebold in izven nje. Pravzaprav tvorijo jedro gasilk v GZ Prebold in so v društvu nanje upravičeno ponosni.
V minulih petih letih so v društvu marsikaj postorili in naredili. V letu 1998 so praznovali svojo 80-letnico in ob novi motorni brizgalni razvili tudi nov gasilski prapor. V letih, ki so sledila, niso toliko investirah, so pa velik poudarek dajali izobraževanju, izdelavi operativnih načrtov varstva pred požari in dograjevanju hidran-tnega sistema. Nabavljeno je bilo Uidi
precej opreme za osebno zaščito gasilcev, veliko energije pa so morah vložiti v pridobivanje dokumentacije za dograditev doma, saj je njihova orodjarna gasilske tehnike postala premajhna. Sicer pa je bilo v vseh omenjenih letih uspešno izvedenih tudi vehko drugih aktivnosti, ki posegajo na področje kulture, športa in turizma. Med temi vsekakor izstopa
vsakoletna prireditev “Tekma koscev in grabljic", ki je tudi ena največjih turistično-etnografskih prireditev v Savinjski dolini. Na ta dan pa organizirajo tudi hitrostno gasilsko tekmovanje za pokal Sv. Lovrenca. Desetine članov in članic, različnih starostnih kategorij, se udeležuje vseh tekmovanj v GZ Prebold in izven nje.
Njihovo delo so na občnem zboru
pohvalili vsi v uvodu omenjeni gostje ter novemu upravnemu odboru zaželeli uspešno delo. Člani društva so vodenje svoje organizacije znova zaupali predsedniku Borisu Kupcu in poveljniku Marku Nateku. Ob tej priložnosti so podelili tudi nekaj društvenih priznanj in priznanja GZ Slovenije.
D. N.
Jože Veber podeljuje priznanje Milku Herodežu
Praznik preboldske župnije
V nedeljo je bilo v preboldski župniji zelo slovesno. Praznovali so namreč župnijski praznik, saj je zavetnik župnije sv. Pavel. Tudi tokrat je sveto mašo skupaj z domačim župnikom Francem Sercem
daroval naslovni škof dr. Vekoslav Grmič. Poleg maše v cerkvi sv. Pavla sta isti dan maševala še v Mariji Reki.
Po obeh mašah je v župnišču v Preboldu potekalo še prijetno srečanje predstavnikov župnij Sv. Pavel in
Marija Reka. Srečanje je potekalo v sproščenem vzdušju in izmenjavi mnenj. Župan Vinko Debelak je dr. Grmiča seznanil z delom občine in s splošnim položajem v občini, ki je odraz zelo slabega stanja preboldskega gospodarstva.
D. N.
Najbolj množično sekcijo sestavljajo članice in člani Mešanega pevskega zbora.
Dve uspeli prireditvi
V Šeščah so krajani in nekateri drugi občani občine Prebold v mesecu dni kar dvakrat napolnili dvorano svojega kulturnega društva in tako obogatili božično-novoletni čas ter prve dni novega leta s prijetnim druženjem ob glasbi, petju, igranju in humorju.
Prva tradicionalna božično-novo-letna prireditev je postregla s predstavitvijo delovanja društva. Predstavile so se vse sekcije, ki delujejo v okviru kulturnega društva, večer pa so obogatili tudi gosti. Zbrani, med katerimi je bil tudi župan občine Prebold Vinko
Debelak, so prisluhnili Mešanemu pevskemu zboru, ki deluje pod vodstvom umetniškega vodje Januša Rasiewicza., pevski skupini Šest še in recitatorjem iz vrst osnovnošolske mladine. Z veseljem in zanimanjem so spremljali tudi nastop folklorne skupine iz Sv. Lovrenca, ki deluje pod vodstvom Fanike Žličar in v kateri sodelujejo tudi otroci iz njihove vasi.
Za poslastico in smeh so poskrbeli gostje iz omenjene vasi, ki so zaigrah skeč Dobri sosedski odnosi.
Drugi večer, ki so mu dah naslov Večer z ljudsko pesmijo v novo leto, so kot glavni organizatorji pripravili
člani pevske skupine Šest še pod vodstvom Zvonka Babiča in v goste povabih tri gostujoče skupine. Občinstvu so se tako predstavili Ajmerčki iz Vrbja, trio Brajda iz Vrbja in ljudske pevke treh vasi iz Gotovelj. Vsi skupaj so pripravili prijetno prireditev.
V kulturnem društvu Šešče, ki sodi med najmlajša kulturna društva v dolini, si bodo tudi v prihodnje prizadevali za popestritev njihovega življenja na vasi, s svojimi sekcijami pa bogatih tudi kulturno življenje v občini Prebold.
D. N.
Zadnja januarska sobota je bila za gasilsko društvo Ponikva pri Žalcu v znamenju obračuna njihovega dela v minulem enoletnem obdobju. Zbrali so se v gasilskem domu, ki po funkcionalnosti, predvsem pa po urejenosti sodi med najlepše urejene gasilske domove v GZ Žalec. Na dom kot na svoje delo so lahko resnično ponosni.
Korenine PGD Ponikva pri Žalcu segajo v leto 1930, ko so fantje in možje začeh uresničevati zamisel, kako pomagati pri reševanju svoje imovine in imovine sokrajanov. Leta 1931 je bilo ustanovljeno društvo z dvajsetimi člani. Vsa ta desetletja so uspešno opravljah svoje poslanstvo in bogatih svoje delo z vedno novimi uspehi in rezultati. Ti so zadnja obdobja vidni v izgradnji novega gasilskega doma, ki so ga slavnostno predah namenu leta 1995, v nakupu kombiniranega vozila s cisterno za 20001 vode v letu 1997, v kupljenem novem orodnem vozilu GW-1, ki je še izboljšalo požamo-vamostno preventivo, in še v marsičem. Pika na “i” minulega desetletja, ki je bilo tudi desetletje delovanja društva v novi mladi državi Sloveniji, je nov društveni prapor, ki so ga razvili ob svojem 70-letnem jubileju leta 2001.
Ob takšnih rezultatih je vsakoletni občni zbor le potrditev njihovega uspešnega dela, ki se nadaljuje z zagnanostjo. O letu, ki je minilo, so poročali predsednik Albin Vasle, poveljnik Martin Potočnik in drugi funkcionarji društva, ki skupaj z ostalim članstvom sooblikujejo delo in življenje njihove organizacije. V minulem letu je bilo vehko dela
opravljenega z vnosom evidence članstva v računalnik v okviru programa GAS. V ta namen so se morah oskrbeti z računalniško opremo. Sicer pa so njihove aktivnosti potekale na izobraževalnem, požamo-var-nostnem, tekmovalnem in drugih področjih. Intervencijsko so morah posredovati v štirih primerih, vendar
požari niso povzročiti vehko škode. Na tekmovalnem področju so nastopati s petimi desetinami, najboljši rezultat so dosegle pionirke, ki so osvojile 2. mesto. Vehko dobrih uvrstitev so prispevati tudi vsi ostati, ki so biti nosilci aktivnosti ob organizaciji družabnega srečanja gasilskega sektorja 2 in aktivnostih v mesecu požarne varnosti.
Podobne naloge so si zastaviti tudi za letošnje leto, v katerem naj bi kupih nekaj zaščitnih delovnih oblek. Pozornost bo dana tudi izobraževanju, vzdrževalnim delom na domu in drugim področjem delovanja.
D. N.
Z občnega zbora PGD Ponikva
Francija Zemeta, harmonikarja Vilija, Klobasevega Pepija in druge.
Vaška godba Hramše je nastala povsem po naključju. Lani avgusta so vaški fantje pomagati pri prekrivanju strehe pri Marčičevih in se seveda pri tem zelo razgovorih. Beseda je tekla tudi o tem, kako se na vasi nič ne dogaja, kako nihče več brez posebnega razloga ne prepeva in ne igra, skratka, pravi dolgčas. In trije izmed njih, Darko, Drago in Boštjan so kar naenkrat ziniti: flustanovimo pleh puskox. Rečeno, storjeno! Doslej so se mladi godbeniki že nekajkrat predstaviti občinstvu, izuriti pa so se tako, da imajo že nekaj lastnih skladb. Koncert, ki je navdušil občinstvo, je bil namenjen zbiranju sredstev za nakup uniform in glasbil.
T. Tavčar
Vaška godba iz Hramš
Dvorana zadružnega doma v Galiciji je bila minulo nedeljo polna do zadnjega kotička, pa tudi na odru je bilo dosti drena. Vaška godb s Hramš je
namreč pripravila prvi samostojni koncert in zraven povabila goste kot so Moški pevski zbor iz Ljubečne, ansambel Izvir, Navihanke, ansambel
Med nastopom Vaške godbe iz Hramš
Avtokontrol, d. o. o.
TEHNIČNI PREGLEDI
V ŽALCU tel.: 713 17 77
TEHNIČNI PREGLEDI ZA OSEBNA VOZILA, MOTORNA KOLESA IN TRAKTORJE Sklepamo avtomobilska zavarovanja zavarovalnic:
Maribor, Triglav in Adriatic Delovni čas: od 7. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure.
Vabljeni tudi v našo avtopralnico in okrepčevalnico!
Napovednik
januar2003
PRIREDITVE V FEBRUARJU					
		KULTURNE IN TURISTIČNE PRIREDITVE			
DATUM, ura	NAZIV PRIREDITVE:	KRAJ PRIREDITVE:	ORGANIZATOR:	KONTAKTNA OSEBA:	TELEFON:
8. 2 ob 16. uri	OSREDNJA OBČINSKA PROSUVA OB SLOVENSKEM KUIXURNEM PRAZNIKU	KULTURNI DOM VRANSKO	ZAVOD ZA MUZEJ., KULTURNO, TURISTIČNO IN ŠPORTNO	SUZANA FELICIJAN BRATOŽ	031 210 298
			DEJAVNOST VRANSKO		
23. 2. ob 16. uri	Amatersko gledališče Vrbje CHARLEYEVA TETA	KULTURNI DOM VRANSKO	ZAVOD ZA MUZEJ., KULTURNO, TURISTIČNO IN ŠPORTNO	SUZANA FELICIJAN BRATOŽ	031 210 298
			DEJAVNOST VRANSKO.		
6. 2. ob 19- uri	SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK	DOM KRAJANOV GOTOVLJE	KD GOTOVLJE	TATJANA ŽGANK MEŽA	571 72 74
7. 2. ob 18. uri	KULTURNI PRAZNIK	DOM SVOBODE GRIŽE	TD GRIŽE	BOŽO TRNOVŠEK	031 337 097
7. 2. ob 18.30 uri	PREŠERNOVA PROSUVA	HMELJARSKI DOM PETROVČE	KUD PETROVČE	JANA NAGLIČ JUG	570 76-08 ali 040 516 601
7. 2.	SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK	DVORANA ŠEMPETER	KUD GRIFON ŠEMPETER	ZDENKO ŠTRUCL	041 517 607
8. 2.	SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK	DVORANA - PONIKVA	KUD PONIKVA	PETRA ZUTAR	040 211 655
8. 2. ob 19.30 uri	OBČINSKA PROSUVA OB KULTURNEM PRAZNIKU	DOM H. SLOVENSKEGA TABORA ŽALEC	OBČINA ŽALE	UROŠ GOVEK	713 64 22
10. 2. do 14. 2.	VALENTINOV TEDEN	KOVAČIJA ZOTEL	NIKO ZOTEL		710 16 20
ŠPORTNE PRIREDITVE ZA POHODNIŠTVO					
1.2. ob 18. uri	DRŽAVNO PRVENSTVO V ROKOMETU (mladinke)	I. OŠ ŽALEC	ROKOMETNI KLUB ŽALEC	VILI IRMAN	041 660 249
8. 2 ob 8. uri	4. POHOD (zbirno mesto pri FRECE)	LIBOJE-ŠMOHOR-MALIČ-BRNICA	PLANINSKO DRUŠTVO LIBOJE	FRANC ČRETNIK	031 627 923
8. 2. ob 7.30	PLANINSKI POHOD (zbir.mesto Gost. Rimljan)	DRAMLJE-URŠUU	PLANINSKO DRUŠTVO ŠEMPETER	SILVO ČREPINŠEK	031 501 244
23. 2. ob 8. uri	POHOD (zbirno mesto pri KILI)	NA CELJSKO KOČO IN TOVST	PLANINSKO DRUŠTVO LIBOJE	FRANC ČRETNIK	031 627 923
Program prireditev pripravlja Turistična zveza Spodnje Savinjske doline (tel.: 71J 68 68). Program je okviren, za morebitne spremembe spremljajte druga obvestila.
OBČINA PREBOLD				
DATUM, ura	NAZIV PRIREDITVE:	ORGANIZATOR:	KRAJ PRIREDITVE:	KONTAKTNA OSEBA:
1. 2. od 9- do 17. ure	Dan Smučarskega kluba Prebold Brezplačno smučanje za vse občane občine Prebold	Smučarski klub Prebold	Smučišče Prebold	tel.:04l 736 161
5. 2. ob 18. uri	Odprtje razstave Mirana Orožima “ŽIVLJENJE JE LEPO”. Razstava bo na ogled do 15. februarja; med tednom od 16. do 18. ure, sobota in nedelja od 10. do 12. in od 16. do 18. ure.	Občina Prebold	Dvorana Prebold	Občina Prebold tel.: 703 64 02
7. 2. ob 19. uri	Osrednja občinska proslava ob slovenskem kulturnem prazniku	Občina Prebold in DPD Svoboda Prebold	Dvorana Prebold	Občina Prebold tel.: 703 64 02
8. 2. od 15. do 17. ure	Organiziran rekreativni tek na smučeh z demonstracijo pravilnega teka	Smučarski klub Prebold	Smučišče Prebold	tel.: 041 736 161
8. 2. ob 8. uri	Zimski pohod na Mrzlico, odhod ob 8. uri izpred osnovne šole	Planinsko društvo Prebold		Dušan Vedenik tel.: 041 752 899
15. 2. ob 19. uri	Občinski gledališki abonma. Marc Camoletti: STROGO ZAUPNO - Kulturno društvo Liboje	Občina Prebold in DPD Svoboda Prebold	Dvorana Prebold	Anica Trivan tel.: 572 42 24
15. 2. ob 7. uri	Zimski pohod na Peco, odhod ob 7. uri izpred osnovne šole	Planinsko društvo Prebold		Adi Vidmajer tel.: 705 31 53
19.2.	Izlet za osnovnošolce občine Prebold; smučanje na Roglo, če v dolini ne bo snega; prijave v OŠ Prebold	Smučarski klub Prebold		tel.: 041 736 161
23. 2. od 14. do 17. ure	Organizirano rekreativno sankanje in vožnja z zračnicami na smučišču Prebold	Smučarski klub Prebold	Smučišče Prebold	tel.: 041 736 I6I
ves mesec februar	Tečaji smučanja za predšolske in šolske otroke ter odrasle	Smučarski klub Prebold	Smučišče Prebold	Prijave na tel.: 041 736 161 - Vlado Žuža
KINO VRANSKO
31. januar:	OSEM ŽENSK - romantična drama
7. februar:	HARY POTTER IN DVORANA SKRIVNOSTI
pustolovski mladinski film 14. februar:	POZABIJENI ZAKLAD
slovenski mladinski pustolovski film 21. februar ob 17. uri: BOŽIČEK 2 - komedija
ob 19. uri: 3000 MILJ DO GRACELANDA - akcijski film 28. februar:	Ji^JCA NA VERIGI - akcijska komedija
Predstave so vsak PETEK ob 18. uri, razen ob zasedenosti dvorane za druge dejavnosti, predstava odpade. Prosimo za razumevanje. Cena vstopnice: 500 SIT
	KI1VO ŽALEC
31. 1.-2. 2.	LOMILKI SRC (CREATIVA) JAJCA NA VERIGI (LK)
7. - 9 -2.	MOJA OBILNA GRŠKA POROKA (CREATIVA) JAMES BOND (CONT.) HARRY POTER IN DVORANA SKRIVNOSTI (LK)
14. -16. 2.	GURU (KARANT.)
2I.-23. 2.	FRAJERSKE SUPERGE (CONT.) GOSTIŠČE PRI MAMI (LK)
28. 2. - 2. 3.	GOVORI Z NJO (CREATIVA)
7. - 9. 3.	ROP STOLETJA (CENEX)
14. -16. 3.	TUXEDO (KARANT.) MELANIE SE POROČI (CENEX)
21.-23. 3.	NOČ ČAROVNIC (CENEX)
28. - 30. 3.	UJEMI ME, ČE ME LAHKO (KARANT.)
Predstave bodo ob sobotah ob 20. uri, ob nedeljah	
ob 18. in 20. uri.	
Medobčinska matična knjižnica Žalec
Sreda, 11. februar 2003, ob 19- uri
- predstavitev knjige pripovedi, ODSTAVITEV GLAVNE JUNAKINJE, Mareta Cestnika.
Društvo kmečkih žena Ponikva pri Žalcu -
sekcija Ljudske pevke vabi na večer ljudskih pesmi
PESEM NAS DRUŽI,
ki bo v soboto, 8. februarja, ob 19. uri v zadružnem domu na Ponikvi pri Žalcu.
ZAVOD ZA KULTURO, ŠPORT IN TURIZEM ŽALEC
10.	2. ob 19.30 uri
11.	2. ob 19.30 uri 13. 2. ob 16. uri
27. 2. ob 17. uri
‘M TE UBIJ! - ponedeljkov abonma ‘M TE IIBU! - torkov abonma KDO JE NAPRAVIL VIDRE SRAJČICO
cicibanov abonma
TU SE NE DA NIČ DRUGEGA KOT PISATI PISMA
mladinski abonma
Vse prireditve so v DOMU II. SLOVENSKEGA TABORA. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, tel.: 712 12 50
DEKORACIJE Z BALOM
Za poroke, obletnice, prireditve, Valentinovo, pustovanja in druge prireditve.
Jani Jošovc, Petrovče 123 041 783 840 http://magicjani. com
PRIREDITVE V OBČINI POLZELA
7.	2. ob 18. uri
proslava ob kulturnem prazniku v Kulturnem domu Polzela (Marko Slokar, 572 26 64)
9. 2. ob 9.15
proslava ob kulturnem prazniku v Domu krajanov Andraž (Vili Pižom, 572 03 37)
8.	2. ob 7. uri
pohod - Solčava Sv. Duh pod Olševo (Ema Drofenik, 572 01 20)
8. in 9- 2. ob 10. uri
tečaj pranskega zdravljenja v Kulturnem domu Polzela (Andreja Novak, 031 309 169)
18. 2. ob 20. uri
koncert zbora Perpetuum jazzile v Kulturnem domu Polzela (Marko Slokar, 572 26 64)
TURISTIČNO DRUŠTVO ŽALEC
J| i a	4 0 j
jpA-JCOVAČflA ZOTEL gé
prirejata od 10. do 14. februarja 2003 od 9- do 18. ure VALENTINOV TEDEN s ponudbo Valentinovih darilc in spominkov.
V petek, 14. februarja, ob 18.30 pa vas vabimo na VALENTINOV VEČER OB SOJU SVEČ IN ZVOKIH
j j
s Srečkom in Lucijo Laubič,
MÌÉtóffÀBBSpPl I
Praznikom v čast na Vranskem
Kulturno društvo Vransko in Mešani pevski zbor Acappella iz Petrovč, ki ga vodi Mitja Bervar, sta v cerkvi sv. Mihaela na Vranskem pripravila božično-novoletni koncert. Uvodoma je številno občinstvo pozdravil predsednik KD Vransko Janko Reberšek, ki ni skrival navdušenja nad tako številčno udeležbo krajanov Vranskega. Le-ti so lahko izkoristili priložnost za izpolnitev svojih pričakovanj, ki so skrita
v božičnih in duhovnih pesmih, obenem pa so s koncertom počastili tudi praznik samostojnosti Republike Slovenije. V teh burnih časih je tak koncert tudi priložnost, da vsaj za nekaj časa pozabimo na vsakdanje skrbi in se umirimo.
Pevce je na koncertu spremljala pianistka Nataša Valant, nagrajenka Prešernovega sklada. Koncertni program je bil sestavljen iz nabožnih skladb Uljih klasikov in domačih skladateljev.
T. Tavčar
Med govorom Janka Reberška, v ozadju MPZ Acappella iz Petrovč
Godbeniki zvesti tradiciji
Tudi konec lanskega leta je bil prežet s številnimi kulturnimi, zabavnimi in drugimi prireditvami, ki so polepšale božično-novoletni čas. Zvesti tradiciji so ostali tudi vsi trije pihalni orkestri naše doline, ki delujejo v Preboldu, Libojah ter Zabukovici oziroma Grižah.
Z najdaljšo tradicijo božično-no-voletnih koncertov se lahko pohvalijo godbeniki preboldske pihalne godbe, ki jo vodi Milan Posavec. S tovrstnimi koncerti na božični dan so pričeli že pred 16 leti. Lani so gostili tudi mešani pevski zbor KD Šešče in narodno-zabavni ansambel Ta pravi muzikantje iz Griž. Skupaj s povezovalko koncerta Jožico Ocvirk so dali prireditvi še prijetnejšo vsebino.
Nadvse prijetno in veselo je bilo naslednji dan v dvorani Doma Svobode v Grižah, ko so se občinstvu predstavili godbeniki Godbe Zabukovica pod vodstvom Aleša Ulage. Njihove gostje so bile pevke
Dekliškega seksteta Vransko, s katerimi že vrsto let dobro sodelujejo. Koncert je tokrat povezovala Savina Vybihal s Polzele.
Kar tri koncerte so pripravili libo-jski godbeniki, ki so se 28. decembra predstavili v dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu, dan pozneje pa svojemu občinstvu v Libojah. V ponedeljek, 6. januarja, so izvedli tretji koncert za Golding klub oziroma podjetnike občine Žalec. Glasbeni gostje na vseh treh koncertih so bili člani narodnozabavnega ansambla Dori. Prvi dve prireditvi je povezoval igralec Kondrad Požin, januarsko pa televizijska voditeljica Barbara Žarn, večletna moderatorka božično-novo-letnih koncertov libojskih godbenikov, ki od septembra lanskega leta delujejo pod vodstvom novega umetniškega vodje Andreja Žganka iz Maribora, sicer Iibojskega rojaka.
D. N.
1	
i 1	11/ y
Koncert preboldskih godbenikov z gosti
Zelo prisrčen in topel je bil koncert božičnih pesmi v starem delu župnijske cerkve na Polzeli, ki so ga pripravili domači glasbeniki (Mihaela Komočar, sopran, Sebastjan Podbregar, tenor, Marjeta Kozmus, klavir, Dejan Podbregar, trobenta, in Tina Novak, klavir) v sodelovanju z učenci OŠ Polzela. Organizacija je bila v rokah Kulturnega glasbenega društva Cecilija Polzela.
Številne obiskovalce koncerta so nastopajoči razveselili z vrsto starih slovenskih božičnih pesmi, med
katerimi je bilo tudi nekaj takih, ki jih doslej niso slišali. Dejan Podbregar je igral skladbe Schuberta, Mozarta in Bacha.
Na predbožičnem koncertu, zadnjo adventno nedeljo, pa so Polzelane razveselili solisti mariborske opere. V župnijski cerkvi so nastopili: Zorica Fatur, Emil Baronik in Alfonz Kodrič, ki so poslušalcem približali advent in božič s skladbami Vebra, Schuberta, Ravenala, Bacha, Gunoda, Mozarta in drugih velikih mojstrov klasike. Pevce je na orglah spremljal Jože Vagner.
T. Tavčar
Z rock žura v Libojah
Rock žur v Libojah
V minulem mesecu so v Libojah na svoj račun prišli tudi ljubitelji rock glasbe. Organiziran je bil namreč rock žur, ki je potekal pod okriljem tamkajšnjega kulturnega društva. Zasluge za prireditev gre v prvi vrsti pripisati predsedniku KI) Liboje Matjažu Jazbecu, ki je tudi sicer vnesel v kraj veliko mladostne svežine in vsestransko aktivnost.
Na rock žuru, ki naj bi zaživel tudi s poletno prireditvijo na prostem, so nastopile skupine Dolly Bell iz Šempe-
tra, domača skupina Cato bend ter Reper dy Honey. Fantje iz Šempetra so poslušalce navduševali predvsem z dobrimi starimi skladbami, domačini pa so igrali stari dobri rock. Glede na odziv občinstva bi lahko sklepali, da se ta zvrst glasbe spet vrača, saj so ji z zanimanjem prisluhnili tako stari kot mladi rockerji.
Rock žur je dobro uspel. Želja vseh nastopajočih in občinstva je, da bi prireditev postala tradicionalna in sicer znan glasbeni kraj obogatila z novo glasbeno prireditvijo.
D. N.
Sebastjan Podbregar in pri klavirju Marjeta Kozmus
Dva koncerta na Polzeli
Žalec ob 820-letnici dobil tretji muzej
V prazničnem razpoloženju in ob soju sveč je Žalec ob 820-letnici sprejel biser - Zotlovo hišo in kovačijo, v kateri že 200 let živi in ustvarja kleni rod. Najstarejša trška hiša, ki pripoveduje tudi zgodbo ljudi in predstavlja kovaško tradicijo, postaja živi muzej, ki ob hmeljarskem in gasilskem savinjsko prestolnico bogati z zanimivo turistično ponudbo.
Načrti sedanjega rodu, sina Nika in žene Tanje Zotel, so poleg tradicionalne proizvodnje in storitvene dejavnosti tudi umetnostna kovaška obrt s podkvijo kot simbolom v novoustanovljenem muzeju. Zotlova hiša in kovačija torej že 200 let ponosno stoji na začetku starega mestnega jedra nasproti mestnega parka, cerkve sv. Nikolaja in Štangarja - simbola savinjskih hmeljarjev. Je torej najstarejša trška stavba, v kateri je bila protestantska šola, v njej je poučeval tudi Primož Trubar.
“Hiša je zavetje, je dom, je ljubezen. Hiša niso samo zidovi. Zidovi spregovore, če jih le znamo pravilno razumeti,” je na slovesnosti dejal mag. arh. Mirko Gajšek. Zato Zotlova hiša pripoveduje zgodbo o ljudeh, ki odslikava čas dragocenih spominov, družinskih vezi, spoštovanja in klenosti, kakršno oblikuje kovaški ogenj in težko nakovalo. Skrbno razporejeni stari dokumenti, spričevala, pogodbe, albumi s slikami pričajo o tradiciji, ki se bo še nadaljevala. Življenje bo izpisovalo čas tretjega stoletja Zotlove kovačije, ki v svoji notranjosti živo priča o preteklosti in bo ohranjena naslednjim rodovom. Rod družine Zotel izhaja iz Žgoš, kasneje iz Podbrezja ob Tržiški Bistrici na Gorenjskem, o čemer pričajo zapisani podatki iz leta 1678. V Žalcu pa se je zgodovina Zotlovih začela pisati leta 1802 s prihodom Antona Zotla. Hišo z zemljo vred je kupil za 1020 zlatnikov in jo preuredil za
potrebe kovaštva. Deveti rod kovačev je nadaljeval Ivan Zotl, ki se je obrti izučil pri očetu, obrt pa prevzel leta 1953.
“Čas je zahteval spremembe in sodoben pristop dejavnosti, za kar sem si pridobil tudi strojno tehniško izobrazbo. Kultivatorji, vozovi in traktorske prikolice so zahtevali nova znanja, orodja in sodobne tehnološke stroje. Od tedaj tudi prve osnove umetnega kovaštva. Prve izdelke smo naredili za prijatelje, kmalu pa je bilo vse več novih in zahtevnejših naročnikov. Naši umetniško kovani izdelki so bili neserijs-ki. Zaradi razmaha serijske proizvodnje smo dejavnost razširili tudi na ključavničarstvo. Kovaška obrt se je tako dolgo ohranjala morda prav zaradi moškega potomstva. Doma so fantje našli učno mesto in vse, kar je bilo potrebno za življenje,” pravi oče Ivan Zotel, ki je že predal kovačijo sinu Niku in dodaja, da je zadovoljen, ker se bo tradicija nadaljevala.
Po dveh stoletjih je dobila Kovačija Zotel novo vsebino, prilagojeno zahtevam trga in tehnološkega razvoja. Zgodovina dveh stoletij bo ohranjena v stari hiši in postavljena na ogled obiskovalcem. Proizvodnjo dejavnost je Niko Zotl preselil na novo lokacijo, žena Tanja pa bo skrbela za staro kovačijo, v kateri bodo obiskovalcem ponudili marsikaj zanimivega. Obnovili bodo črno kuhinjo in v njej pripravljali značilne jedi. Podkve, svečniki in drugi spominki bodo obogatili njihovo ponudbo, z njo pa bo bogatejše tudi mesto, ki postaja vse prepoznavnejše v slovenskem turističnem prostoru. Pri uresničevanju muzejskih načrtov sta Zotlovim nudila pomoč tudi Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec in Občina Žalec, zato je bil župan Lojze Posedel prvi dobitnik Zotlove podkve.
DAR
Razpis za kulturne programe in
projekte
Javni sklad Republike Slovenije	za kulturne
dejavnosti zbira predloge za financiranje in sofinanciranje kulturnih programov in projektov za leto 2003. Z razpisom bodo razdelili 90 milijonov tolarjev, zadnji rok za prijavo na razpis je 10. februar.
Predloge	programov in
posameznih projektov s področja kulturne dejavnosti, ki bodo v letošnjem letu izvedem kot prireditve, izobraževanje za potrebe kulture in založništvo, lahko skladu pošljejo registrirana kulturna društva in njihove zveze, za kulturno delovanje Slovencev, ki živijo na tujem, pa njihove organizacije. Vloge morajo biti oddane na ustreznih
obrazcih iz razpisne dokumentacije, ki jo zainteresirani dobijo na območnih izpostavah sklada in na sedežu republiškega sklada, pa tudi na internetni strani sklada ().
Vloge je potrebno poslati na naslov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, p. p. 1699, Štefanova 5,1001 Ljubljana.
K.R.
Kulturno društvo Svoboda Griže
(Dramska skupina, Godba Zabukovica, Ženski pevski zbor, Cigurite in Ubrane strune)
vabi
7. februarja ob 19. uri na proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku v Dom Svobode v Griže.
Kultura
januar2003
19
Prizor s prve predstave preboldskega gledališkega abonmaja
Gledališki abonma v Preboldu
S komedijo Poročil se bom s svojo ženo, avtorja Marjana Marinca, se je v občini Prebold začel občinski gledališki abonma, ki je novost v tem kraju pod Žvajgo, čeprav tudi v preteklosti ni manjkalo gledaliških iger domačih ali gostujočih dramskih skupin. Pri DPD Svoboda Prebold so se v dogovoru z Občino že lani odločili, da pripravijo občinski gledališki abonma, ki bo omogočil občanom ogled različnih predstav.
Prvo predstavo gledališkega abonmaja so prispevali gledališčniki Kulturnega društva Gomilsko z omenjeno komedijo v treh dejanjih, ki jo je na oder postavil režiser Tone Kozmelj. V njej nastopajo: Matej Košenina, Maja Laznik, Sara Štefančič, Lučka Blatnik, Bogomir Breznikar, Roška Drča, Aleš Blatnik, Matjaž Klančnik in Aljoša Ramšak. Scensko odrsko delo sta opravila Drago Šmit in Ivi Kosem, vlogo šepetalke pa ima Anica Rojnik.
Avtor komedije Marjan Marinc se je v tem delu lotil dokaj občutljive in vedno aktualne teme podnajemniška. Gledališki abonma je s to komedijo napolnil preboldsko kinodvorano, ki sedaj, ko je obnovljena, omogoča tudi boljše počutje tako gledalcem kot izvajalcem programa.
V abonmaju bo na ogled pet gledaliških del - komedij, ki bodo na sporedu enkrat mesečno. V februarju bodo na preboldskem odru nastopih s komedijo Strogo zaupno gledališčniki iz Liboj. V marcu bo abonmajski program obogatil preboldski rojak Janko Petrovec s svojo monoigro Devetsto. Aprila bodo nastopih domači gledališčniki. Predstavili se bodo s komedijo Življenje vaških plejbojev po drugi svetovni vojni ah ... in napovedujejo vehko smeha. V začetku maja bodo gledališki abonma za sezono 2002/03 zaključili igralci Celjskega mladinskega gledališča s komedijo Vse se da, če ženske hočejo, v režiji Mance Urbanc iz Ljubljane.
D. N.
Rekonstukcija kapele na filmu
Dvorec Novo Celje - biser naše zgodovinske in kulturne dediščine je po zaslugi občine Žalec, ki je tudi lastnik dvorca, znova začel oživljati. Še pred dobrima dvema letoma smo bili priča propadanju, ki mu je še dodatno botroval vandalizem. Na občini so temu želeli narediti konec, čeprav kot lastniki nimajo dovolj denarja za celovito obnovo. S prijavo na razpis na Ministrstvo za kulturo so uspeli od države dobiti prvih 10 milijonov tolarjev, kar je bil ob enakem deležu občine začetni kapital za začetek obnove. Z njim so se lotili ureditve vhodne avle in obnove kapelice.
Vhodna avla omogoča že dobro leto organizacijo raznih manjših kulturnih in drugih prireditev, prehod v druge prostore pa je zaprt. V avli so organizatorji že dve leti zapored organizirah adventni sejem. Nadvse zanimiva je bila tudi predstavitev dokumentarnega filma o rekonstrukciji kapele v dvorcu, ki poteka pod budnim očesom Zavoda za naravno in kulturno dediščino Celje. Restavratorsko delo je v rokah mojstra Šiljarja iz Celja, ki je edini v Sloveniji, ki obvlada posebno tehniko izdelovanja pilastrov. Kako ti nastajajo, je bilo mogoče videti na
filmu, snemalca Francija Gabra, ki je mojstra in njegove sodelavce snemal pri delu v kapelici in v restavratorski
Franci Gaber v avli kapele na dan projekcije dokumentarca
delavnici v Celju. Sicer pa je Franci spremljal celotno dosedanjo obnovo kapelice in ob pomoči besedil Anke Aškerc iz Zavoda za naravno in kulturno dediščino, Uroša Goveka iz občine Žalec in mojstra Šiljarja res zanimiv dokumentarec.
Slednji še ni končan, saj naj bi ga dopolnili s shko in besedo nadaljnje obnove kapele. Ta naj bi bila končana predvidoma do začetka meseca junija, v času krajevnega praznika KS Petrovče. Ob tej priložnosti bodo kapelo slavnostno predah svojemu namenu, na ogled pa naj bi bil tudi celoten dokumentarec o rekonstrukciji kapele.
D. N.
Knjižnica so knjige in računalniki
Ob začetku novega leta se radi ozremo v starega in ocenimo njegovo uspešnost. V Medobčinski matični knjižnici Žalec pravijo, da je bilo preteklo leto prelomno za knjižnično dejavnost v njihovi mreži in da jo je glede potreb in razvoja usmerilo v obsežen in zahteven program, ki so si ga zadali za prihodnja tri leta.
V letu 2002 se je Medobčinska matična knjižnica Žalec, ki je bila do aprila lani sestavna enota Zavoda za kulturo Žalec, osamosvojila in postala medobčinska. Njene ustanoviteljice so občine Žalec, Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko. Knjižnično mrežo sestavlja devet izposojevahšč. Štiri so v občini Žalec: Žalec, Griže, Petrovče in Šempeter, pet izposojevahšč pa ima status občinske knjižnice (Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko in Tabor). V mrežo spadata tudi izposojevahšči s premičnimi zbirkami na Ponikvi in v Galiciji. Slednja ima dokaj obsežno
Office. V čitalnici je vedno na voljo referenčna zbirka (to je gradivo, ki se ne izposoja na dom), ta pa vključuje tudi nekaj naslovov periodičnega tiska. Čas odprtja knjižnice se je podaljšal na 20 ur tedensko. Gradivo je vneseno v lokalni elektronski katalog v sistem Cobiss, ki združuje vse knjižnice v Sloveniji.
Razumevanje župana in vseh, ki poznajo potrebe svojih občanov, je zasejalo nove temelje tudi Občinski knjižnici Prebold. Utesnjeni prostori, ki so zaenkrat na voljo obsežni zbirki gradiva, so že preurejeni v dopadljivo in funkcionalno okolje za uporabnike (takšna knjižnica je bila prvič odprta prejšnji četrtek). Urejeno je prijetno računalniško delovno mesto z internetom, elektronskimi katalogi in programom Office. Svoj prostor s knjigami bodo našh tudi mladi. Čakajo jih mehke blazine, da bodo nekatere knjige lahko prelistali že v knjižnici. Predvidoma do junija letos bo gradivo vneseno v lokalni elektronski kat-
ÖL	fm
j	
1	m
	*1
	r Ul
	
Knjiga in računalnik z roko v roki (posnetek iz žalske knjižnice)
zbirko gradiva, pridobljenega z darovi.
Danes ima knjižnica v svojem okolju več vlog: je informacijsko središče, skrbi za bralno opismenjevanje, srečanja z ustvarjalci in drugo. Zato je potrebno strokovno znanje in finančna sredstva vložiti v maksimalen razvoj posameznih enot, je povedala Irena Štusej, vodja knjižnice.
V letu 2002 je kot sodobna knjižnica odprla vrata Občinska knjižnica Vransko. Gradivo v njej je postavljeno v ločena oddelka za mladino in odrasle, v prostorni čitalnici je uporabnikom na voljo deset čitalniških mest, od tega je eno računalniško delovno mesto z dostopom do interneta, elektronskimi katalogi knjižnic in programom
alog, nakar bodo prešh na izposojo Cobiss in s tem na 20-umi čas odprtosti za uporabnike. Vsega knjižnega gradiva, ki je v lasti občine Prebold, zaradi prostorske stiske ne bo mogoče postaviti v prosti pristop, tako bodo na varnem shranjeni dragoceni letniki starejše slovenske periodike in drugo gradivo, ki ga običajno vzamejo v roke knjižni sladokusci. Morda se bodo v prihodnje našh tudi novi prostori za knjižnico, kjer bodo občani lahko spoznah bogato bero gradiva preteklih let.
Preureditev in posodobitev v kratkem načrtujeta tudi Občinska knjižnica Polzela in Občinska knjižnica Braslovče. Prav tako razmišlja o selitvi Občinska knjižnica Tabor, ki hrani svoje gradivo v zgledno urejenih prostorih, vendar so h
je lepo
nekoliko oddaljeni od občinskega središča.
Knjižnica v Žalcu, ki je osrednja v omenjeni mreži, je v preteklem letu prešla na izposojo v sistem Cobiss, uporabnikom je omogočila podaljševanje izposoje gradiva prek interneta, ves čas pa so jim na voljo tri računalniška delovna mesta. V prihodnjem obdobju načrtuje povečano število računalniških delovnih mest za uporabnike, posodobitev čitalnice z uporabo mediacentra, večjo pozornost bodo namenih izobraževanju v tretjem življenjskem obdobju (bralni krožki in drugo), predvsem pa skrbeh za nabavo potrebne strokovne in leposlovne literature.
V občini Žalec kričita po prenovi in posodobitvi izposojevahšči v Grižah in Šempetru. V kratkem se bo potrebno odločiti, ah bodo pretehtali stroški za prostorsko prenovo, računalniško opremo, strokovni kader, tekočo nabavo gradivo in vzdrževanje teh dveh izposojevahšč ah stroški alternativne izbire: nakup bibliobusa, ki bi kot sodobno opremljen informacijski center lahko pokril ne le potrebe knjižnične dejavnosti za Griže in Šempeter, temveč mnogih drugih odročnih kra-
jev ne območju vseh občin ustanoviteljic Medobčinske matične knjižnice Žalec.
O kroženju knjižničnega gradiva in iskanju informacij najbolj zgovorno pripovedujejo naslednji podatki: v preteklem letu je bilo 228.200 izposojenih enot gradiva in drugih aktivnosti članov, 31.473 obiskov v knjižnici, 216 na novo včlanjenih v lanskem lem, 4.961 kupljenih enot knjižničnega gradiva, 27 predstavitvenih ogledov knjižnice s pravljičnim dodatkom, 15 različnih kulturnih prireditev in izvedba slovenskega knjižnega kviza.
Od aprila lani so v prostorih knjigarne Mladinska knjiga v Žalcu enkrat mesečno organizirane knjižne čajanke, ki jih vodi knjižničarka iz Medobčinske matične knjižnice Žalec. Vsak mesec so predstavljene knjige na določeno temo, predstavitev pa se vsakič spremeni v prijetno klepetalnico ob čaju in pecivu.
Naj za konec še povemo, da si s člansko izkaznico, ki dokazuje, da ste kot član vpisani v eno od enot knjižnične mreže Medobčinske matične knjižnice Žalec, lahko gradivo izposojate v vseh enotah, ki spadajo v to mrežo. Poleg tega je vsem uporabnikom v medobčinski mreži na voljo obsežna referenčna zbirka, ki je postavljena v matični knjižnici.
K. R., foto: T. T.
Miran Orožim iz Šempetra je že uveljavljen fotograf, ki je najbolj znan po svojih fotografijah narave. Odmevna je bila njegova razstava z naslovom Tako živi vrbenski ribnik, ta petek pa bo ob občnem zboru turističnega društva Šemepter na ogled razstava z naslovom Šempeter.
To pa ne bo edina razstava ta čas. 5. februarja ob 18. uri bo v dvorani Zadružnega doma v Preboldu odprta razstava
fotografij Življenje je lepo. Na ogled bo do 1$. februarja. K. R.
TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO “UPA” GOTOVIJE
RAZPISUJE PREDHODNI POSVETOVALNO-ZAKONOD^fM REFERENDUM 2. MARCA OB 10.37 V SREDIŠČU VASI GOTOVIJE O VPLIVU RDEČEGA PAJKA NA DRSTEFJE CIPLOV V PIRANSKEM ZALIVU.
1.	Ob 10.37 prihod Pustnega volilnega odbora v središče vasi, opredelitev referendumskega vprašanja, razdelitev glasovnic, začetek glasovanja po zaselkih Gotovelj in pobratenega Podloga.
2.	V referendumski kampanji sodelujejo Dimitrij Rupel in George Robertson z NATO, posebej iz Iraka prihaja George Bush, ml., Joško Joras s častno četo SV iz Sečovelj in mnogi drugi ste vabljeni k množični podpori referenduma. S sabo pripeljite tudi otroke in žene in izkoristite lep dan za sprehod vaših hišnih ljubljenčkov.
3.	Glasovanje bo potekalo na trasi Vas - Gmajna - Zalog - Jedert - Mehč - Podlog. Prvo ugotavljanje rezultatov bo v dvorani KZ Gotovlje ob približno 17.42.
Torek, 4. svečana, ob 14.47 v središču vasi Gotovlje in oholi 16. ure v Žalcu.
1.	Po temeljiti preučitvi rezultatov glasovanja prenos glasovnic preko Vrbja v Žalec, kjer bo ob ca. 15-53 slavnostna razglasitev rezultatov in predaja glasovnic županu in njegovi občinski volilni komisiji.
2.	Pri slavnostni predaji sodelujejo vsi udeleženci glasovanja in prej omenjeni častni gostje.
3.	Odhod iz Žalca in prihod v dvorano KZ Gotovlje ob 17.23. Ocena uspešnosti izvedbe naloge z zabavnim rajanjem Pustnjakov volilnih odborov pozno v pepelnično jutro.
Programje podprt s sredstvi PHARE, zato so vse cene v EURIH. Drobiža ne vračamo. Hrano in pijačo prinesite s seboj, pazite na svoje otroke in žene pred Korejci in Iračani, hitrost ubija. K prireditvam vljudno vabljeni.
Turistično olepševalno društvo “UPA” Gotovlje, zanj prropisani Henrik Krajnc
Andrea Švab, s. p. Prevajanje in jezikovno izobraževanje
Polzela 57/e, 3313 Polzela Tel.: 03/705 07 77
Jezikovna šola AS vabi k vpisu v nove tečaje!
Še vedno se lahko pri nas pripravite na maturo iz angleškega in nemškega jezika.
Delo poteka v majhnih skupinah v prijetnem vzdušju. S tečaji bomo začeh takoj ob zapolnitvi skupine, zato ne odlašajte in čimprej pokličite!
Ob vpisu do 10. februarja nudimo 5 % popust. Organiziramo tudi jezikovne tečaje za odrasle, za otroke in podjetja.
AS - Prevajanje in jezikovno izobraževanje, Andrea Švab, s. p., Polzela 57/e, tel.: 03/705 07 77.
januar2003
Uspešno v deseto leto delovanja
Lokostrelski klub Polzela bo letos praznoval desetletnico svojega delovanja. Jubilej, ob katerem lahko rečemo, da je neko društvo bolj ali manj uspešno delovalo v svojem okolju in s tem bogatilo življenjski utrip kraja in okolice. Za polzelski klub to nedvomno velja. Člani kluba v društvu bogatijo svojega duha, samozavest in prijateljstvo, ki se vsakodnevno, kljub tekmovalnosti, tke na treningih in tekmovanjih, kjer preizkušajo svoje znanje in sposobnosti v različnih lokostrelskih slogih in disciplinah.
V vseh letih delovanja so polzelski lokostrelci držah kakovosten nivo in stik z najboljšimi lokostrelskimi klubi v Sloveniji. Bila so obdobja vzponov, pa tudi obdobja, ko ni šlo ve po načrtih. Na splošno pa so bili in ostajajo v samem vrhu lokostrelskega športa, o čemer pričajo mdi lanskoletni rezultati. Še posebno so za to zaslužni veterani Franc Romih, Roman Zupanc in Borut Žabkar, v članski konkurenci pa Dušan Zupanc in Marjan Novak,
ki je v disciplini dolgi lok dosegel dobre uvrstitve. Franc Romih, ki se ponaša s prvimi mesti tudi iz evropskih prvenstev, je v CAMO pokalu in tudi na državnem prvenstvu ugnal vse svoje nasprotnike, ki streljajo z dolgim lokom, uspeh pa je dopolnil Roman Zupanc s tretjim mestom tako v CAMO pokalu kot tudi na državnem prvenstvu, ki je bilo jeseni na Polzeli. V disciplini 3D je postal državni prvak Borut Žabkar, ki se prav tako ponaša z vrsto zmag in naslovov v tej disciplini. Pri članih pa je v disciplini dolgi lok RT naslov državnega prvaka osvojil Dušan Zupanc. Na državnem prvenstvu je v stilu minis brez merilne naprave državni prvak postal tudi Jaka Jager, ki je tako dopolnil biro državnih prvakov polzelskega kluba.
Polzelski LK svoje znanje in energijo vlaga v razvoj in promocijo lokostrelskega športa. V ta namen sodelujejo s taborniki, šolami in drugimi. So tudi izvajalci programov šolskih dejavnosti in na raznih naravoslovnih dnevih, šolah v naravi in ob podobnih priložnostih omogočajo mladim stik z lokom in puščico.
Đ. N.
	: VTVfj 'aM	
■č~jmks f* - j		
	W M v jB 8i.< 7	
■ S*		f il ì
Franc Romih med učenjem streljanja z lokom mladih preboldskih šolaijev v šoli v naravi v Marija Reki
Pogled na 25-melrsko skakalnico v Brišah pri Vranskem
Prvouvrščena ekipa Velenja in drugouvrščena ekipa Gomilskega
Prvo Velenje, drugo Gomilsko
V polzelski športni dvorani so odigrali zaključni turnir za naslov prvaka v Savinjski košarkarski ligi Polzela 2002. Končnica tekmovanja je potekala v dveh skupinah. Ekipe, ki so se v rednem delu uvrstile do 4. mesta, so se pomerile za naslov prvaka oziroma za razvrstitev od 1. do 4. mesta, druge štiri ekipe pa za uvrstitev od 5. do 8. mesta.
Tekma za sedmo mesto se je končala z zmago Prebolda proti Polzeli, za peto mesto so Žalčani premagati ekipo Pariželj, za tretje mesto so Laščani brez težav premagati ekipo Gornjega Grada, v finalni tekmi pa sta se pomeriti ekipi Velenja in Gomilskega. Velenjčani, ki so imeti v svojih vrstah nekaj odličnih košarkarjev, so brez težav zmagati z rezultatom 78 : 58.
Tekmovanje je potekalo od 3-novembra lani do 19. januarja letos. Osem ekip je v sedmih krogih in končnici odigralo 36 tekem. Tekmovalna komisija ugotavlja, da je
liga potekala brez večjih nepravilnosti. Tekmovanje postaja čedalje močnejše, saj v ligi sodelujejo mnogi košarkarji, ki so ati še igrajo za znane košarkarske klube. Ob koncu tekmovanja so podeliti priznanja in nagrade v posamičnih uvrstitvah, kjer so biti upoštevani dosežki v rednem delu tekmovanja, to je v prvih sedmih krogih. Pokale in priznanja je podelil predsednik ŠKD Kos Polzela Dani Turnšek.
V izvajanju prostih metov so v konkurenci igralci, ki so v rednem delu lige prosto metati vsaj enaindvajsetkrat. Najuspešnejši je bil Zoran Blatnik (Laško) z 90,3-odstotnim metom. Pri strelcih trojk je s 24 trojkami zmagal Davor Napotnik (Gomilsko), največ točk v ligi pa je dosegel Tomaž Beloglavec (Laško), in sicer 165. Nagrade sta prispevala podjetje Ekotrade iz Otiškega vrha in Polzela, tovarna nogavic, d. d., generalni pokrovitelj je bila Pekarska družba Savinjski kruhek, d. o. o..
T. Tavčar
S finalne tekme med Velenjem in Gomilskim
Smučarski skoki na Vranskem
Prizadevni člani Športnega društva Tana z Vranskega so na čelu z nekdanjim domačim smučarskim tekmovalcem Vinkom Šoštarjem pripravili meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih na 15- in 2 5-metrski skakalnici.
Tekmovanje v Brišah pri Vranskem pripravljajo že 23 let. Tokratnega se je udeležilo 32 tekmovalcev, v sončnem nedeljskem
popoldnevu pa si je tekmovanje ogledalo 600 obiskovalcev. Tekmovanje je potekalo v štirih kategorijah. Pri dečkih do 10 let je zmagal Robi Kumer, pri fantih nad 15 let Matjaž Gorič, pri članih Grega Piki, ki je z 20,5 m dosegel tudi najdaljšo daljavo, in pri veteranih Roman Korun. Če bo snega dovolj v prihodnjih dneh, bodo pripraviti še eno tovrstno tekmovanje.
T. Tavčar
OBČINA ŽALEC IN ZVEZA ŠPORTNIH DRUŠTEV OBČINE ŽALEC
vabita na
podelitev nagrad in priznanj najuspešnejšim športnikom naše občine.
Prireditev “Šport 2002 v občini Žalec” bo potekala ob prisotnosti znanih športnih imen (pustite se presenetiti) v sredo, 5. februarja 2003, ob 18. uri v Domu II. slovenskega tabora Žalec.
Ob predstavitvi športnikov se boste lahko sprostili tudi ob športnih videoposnetkih in zanimivo obarvanem programu.
Vabljeni vsi ljubitelji športa. Vstopnine ni!
Uspešno leto
Leto 2002 so braslovški taek-wondoisti zaključili izjemno uspešno. Na močnem mednarodnem turnirju v čeških Budjevicah so braslovški pionirji in mladinci med 360 tekmovalci iz 28 klubov petih držav osvojili skupno tretje mesto. Osvojili so 12 medalj, prva mesta pa so si priborili v borbah Jernej Basle, Luka Hriberšek, Sabina Bec in v formah Mateja Karo.
Na splošno je bilo leto 2002 za Taekwon do klub Sun Braslovče zelo naporno. Osvojiti so veliko zmag in medalj na mednarodnih odprtih prvenstvih, pet naslovov državnih prvakov in še nekaj izjemnih rezultatov. Vrhunec tekmovalne sezone je gotovo naslov članskega evropskega podprvaka Mitje Potočnika, ki je v svojem prvem članskem reprezen-
Mitja Potočnik - evropski podprvak
tančnem nastopu s srebro medaljo presenetil celo Evropo. Stalni odlični rezultati mladega braslovškega borca kažejo na njegov izjemen talent ter
kvalitetno delo z mladimi v klubu.
V lanskem letu so Braslovčam še poglobili sodelovanje s trenerjem boksa iz Celja Sašem Jokanovičem,
Državni prvak Simon Jan
kar je že obrodilo prve sadove. Trener kluba Simon Jan je osvojil naslov državnega prvaka v kick boksu za leto 2002, svoj prvi nastop v boksu pa je na Zlati rokavici Slovenije na Ptuju uspešno zaključila Lidija Antonič, ki poleg tega vodi rekreacijo tae bo v klubu Sun. Ti rezultati so dodamo spodbuditi trenerja za nastope kluba tudi v kick boksu. Kot član ekipe Slovenije je Simon Jan nastopil tudi proti kick boks reprezentanci Švice na prireditvi Tomaž Barada GALA 111, kjer je stopil v ring s svetovnim, evropskim in večkratnim državnim prvakom v full tight contactu in low kicku Besnihu Ramadaniju.
V lem 2003 si trener in člani kluba Sun želijo podobnih rezultatov in vsaj malo več razumevanja, spoštovanja in pomoči odgovornih za šport v Braslovčah.
T. T.
Uspešni Braslovčam na Češkem
Sport
januar2003
Drugi pohod na Mrzlico
Drugemu pohodu na Mrzlico, 5. januarja 2003, vreme ni bilo naklonjeno. Zjutraj je v dolini močno deževalo, Mrzlico pa je že pokrivala snežna odeja. Kljub slabemu vremenu se je pred pekarno Uduč zbralo 150 pohodnikov iz Savinjske doline, Trbovelj in Hrastnika.
Na startu je pohodnike ogrel topel čaj in ob 9- uri se je večina pohodnikov (na posnetku) počasi, posamezniki pa tudi zelo hitro, odpravila proti zasneženi Mrzlici.
Organizatorji se zahvaljujejo vsem sponzorjem za pomoč pri izvedbi pohoda, za naslednje leto pa si želijo in upajo na boljše vreme.
M. Č.
Hopsi zopet zmagujejo
Zadnji mesec je bil za košarkarje Polzele zelo pester in uspešen. Ob imenitnih treh zmagah je odšel prejšnji trener, Ranko Mladič, novi trener pa je dosedanji igralec in kapetan moštva Matjaž Tovornik. Poleg tega ima klub na Polzeli novo ime in sicer se po novem imenuje HOPSI POLZELA.
V	zadnjih treh prvenstvenih tekmah, ko je polzelske košarkarje že vodil novi trener Matjaž Tovornik, so mladi košarkarji zaigrah kot prerojeni. Pod novim vodstvom so na prvi tekmi v domači dvorani gostih odlično ekipo Heliosa iz Domžal. Hopsi so že ob samem začetku po vodstvu 17 : 8 dah slutiti, da bodo favoriti. Hopsi so srečanje dobili kar 99 : 84, so pa na srečanju vodih tudi za 20 in več točk.
V	naslednjem kolu so gostovah pri ekipi Kraškega zidarja v Sežani. Hopsi so za obstanek na vrhu na prvenstveni lestvici morah zmagati.
Že v 15. minuti so vodih 39 : 20 in tudi to srečanje odločili v svojo korist, ob koncu le za tri točke prednosti - 83 :80.
Tretje srečanje so Hopsi doma odigrah proti ekipi Birokrat SOL iz Ljubljane. Po začetni izenačeni igri so Polzelani na čelu z Jasminom Čatovičem, ki je dosegel kar 37 točk, zmagah z rezultatom 92 :86. Tako so Hopsi prekinili že prav čudežen niz štirih zaporednih zmag ekipe Birokrata. Po srečanju je trener Matjaž Tovornik povedal: “Košarkarji so bih precej nervozni, saj so morah potrditi zadnje zmage. Čestitam Čatoviču za natančne mete in vsem za borbenost in pogum, ki sta nam prinesla zmago proti dobri ekipi Birokrata.”
Prvenstvo se bo nadaljevalo to soboto, 1. februarja, z gostovanjem Hopsov pri ekipi Alpos Komoplast.
Matjaž Tovornik - legenda slovenske košarke je pred dnevi praznoval 43. rojstni dan.
T. Tavčar
Prvi v Španiji
mestu.
V drugi slovenski ženski odbojkarski ligi je ekipa Spodnje Savinjske doma izgubila srečanje proti ekipi Tabor Maribor z rezultatom 3:1.
T. T.
OGLAŠUJTE V
Slovenska kadetska odbojkarska reprezentanca, ki jo vodi Šempetrčan Rudi Zupanc in v kateri igrajo tudi Šempet-rčani Zlatko Pulko, Rudi Zupanc, ml., in Marko Bojino-vič, je sodelovala na močnem turnirju v Španiji. Poleg Slovenije so nastopile še reprezentance Belgije, Portugalske in Španije.
V predtekmovanju vehkega turnirja so igrah po sistemu vsak z vsakim tri nize in vsak osvojen niz je prinesel točko. Slovenska reprezentanca
Slovenska kadetska reprezentanca v odbojki, v kateri nastopajo tudi trije Šempetrčani
Savinjska planinska pot
Savinjska planinska pot je od leta 1972 do 31. decembra 2002 prehodilo 2.192 pohodnikov. Lani je pot prehodilo 86 planincev iz 19 društev. Med 2.192 pohodniki je 1.527 pohodnikov iz Spodnje in Zgornje Savinjske dohne.
Največ je za predstavitev Vodnika do sedaj napravilo Planinsko društvo
Polzela. Društvo je Vodnik predstavilo na zadnjem pohodu na Goro Oljko.
Planinska društva so v lanskem lem dosegla vehko delovno zmago, izdala so Vodnik, ki ni samo planinski Vodnik, temveč ima vehko turistično vrednost.
F. Ježovnik
Pomembna zmaga odbojkarjev SIP-a
V soboto se je nadaljevalo prvenstvo v prvi in drugi slovenski odbojkarski ligi. Ekipa SIP Šempetra je v 13. kolu doma gostila ekipo SVIT iz Slovenske Bistrice, ki je trenutno na tretjem mestu prvenstvene lestvice. Favoriti srečanja so bili gostje, vendar jih je igra domačinov presenetila in pred več kot tristo gledalci so v telovadnici šempetrske osnovne šole izgubili z rezultatom 3 : 1.
Šempetrani, ki so se pred dnevi okrepili z Medvedom (Topolšica), so zabeležili pomembno zmago. Že v prvem nizu je kazalo, da bo srečanje trdo in da domačini lahko presenetijo. Šempetrani so povedk 10:14,16 : 20 in prvi niz dobili 19 : 25. V drugem nizu so v začetku povedli gostje, v nadaljevanju pa so Šempetrani z nekaterimi menjavami in odlično igro na mreži najprej izenačili in nato dobili drugi niz 22 : 25. V tretjem nizu je prišlo do preobrata. Domači odbojkarji nikakor niso mogli zaustaviti odlične igre Bistričanov ter niz izgubili 25 : 17. Zanimiv je bil četrti niz, v katerem sta se ekipi menjavah v vodstvu, ob koncu pa so zmagah Šempetrani in tako zabeležili četrto zmago v prvenstvu. Na prvenstveni lestvici so po 31. krogu z 11 točkami na osmem
Žalske rokometašice so v prvih dneh novega leta gostovale v Osijeku, kjer je potekala prva tekma šestnajstine finala evropskega pokala EHI. Domov so se vrnile poražene, s petimi goli razlike v korist Osiječank, ki so prišle na drugo tekmo šestnajstine finala pripravljene zmagati in se uvrstiti v nadaljnje tekmovanje evropskega pokala. Žalčanke kljub zaostanku petih golov še niso vrgle puške v koruzo. Dale so vse od sebe, da bi preobrnile rezultat v svojo korist. Na trenutke so se že približale tekmicam, zaradi zapravljenih strelov iz čistih položajev pa so na koncu uspele iztržiti neodločen izid 20 : 20 in se posloviti od nadaljnjega tekmovanja v Evropi. Kljub vsemu ima žalski ženski rokomet v tekmah evropskih pokalov še vedno pozitivno bilanco. Kar pomeni, da so v 26 tekmah 13-krat zmagale, 12-krat pa izgubile. Prvič se je zgodilo, da so parket zapustile z neodločenim izidom.
Kljub slovesu od evropskih tekem v tej sezoni Žalčanke niso razočarane, saj bi, če bi zmagale, morale igrah z Romunkami, ki so večkratne državne prvakinje, in prod njim najbrž ne bi imele vehko možnosti. Tako so si “prihranile” naporno pot v Romunijo, klubu pa precejšnjo vsoto denarja.
Za tekmo z Osiječankami lahko rečemo, da so bile Hrvatice v obeh tekmah boljši nasprotnik, k čemur je prispevala tudi njihova višina, saj so v povprečju precej višje od Žalčank. Na povratni tekmi v Žalcu so si slednje
ustvarile nekaj priložnosti iz protinapadov, ki pa so nekajkrat ostali neizkoriščeni. Gostje so povedle in v 13. minuti že vodile s 6 : 3, kar je pomenilo osem golov zaostanka za Osiječankami. Kljub temu se Žalčanke pod vodstvom kapetanke Tine Randl niso predale in v 30. minuti prvega polčasa dosegle prvo vodstvo na tekmi. Drugi polčas je prinesel v 39-minuti s strelom Tine Randl dva gola razlike, podobna razlika je bila tudi v 43. minuti in je bilo še nekaj upanja za zasuk tekme v popolno korist domačink, a se ob trdi obrambi gostij ter prevelikih napakah Žalčank to ni zgodilo. Največ golov za Žalčanke je dala Nina Potočnik, ki je Osiječankam zabila sedem golov od 16 strelov. Druga najuspešnejša, Tina Randl, je za 5 doseženih golov streljala na vrata Oisjeka 9-krat. Igralke in vodstvo so povedali, da so gostje v vseh pogledih uspešnejše nasprotnice in upravičeno napredujejo v osmino finala evropskega pokala.
Na Evropo so vsi skupaj že pozabili, saj so njihovi cilji usmerjeni v državno prvenstvo, kjer so po nedokončanem jesenskem delu na tretjem mestu. Za utrditev na tem mestu jih čaka zaostala tekma iz jesenskega dela z ekipo Škofje Loke. Ah bodo po jesenskem delu na 3. ah 4. mestu, pa bo odvisno od Olimpije, ki mora odigrah še dve zaostali tekmi. V vmesnem času poteka državno prvenstvo mladink, ki so po doslej odigranih tekmah na prvem mestu, kjer bodo najbrž tudi ob koncu prvenstva, saj v žalskem ŽRK vehko pozornost namenjajo prav vzgoji mladih igralk, ki so kadrovska baza za člansko ekipo.
D. N.
MOTO CENTER PROMOTOR, Drešinja vas 18, PETROVČE: 03/ 570 71 51
PE MOTO CENTER PILK0, Koprska 2, Ljubljana: 01/ 422 85 70 www.slomotO.com
je prvi dan po odlični igri premagala Belgijo 2 : 1, v drugem krogu je premagala goshtelje - Špance s 3 : 0 in reprezentanco Portugalske, prav tako s 3 : 0. V izenačenem finalu so slovenski kadeti slabo začeh, Belgijci so povedli z 2 : 0 v nizih, nato pa je sledil preobrat, odlična igra in predvsem velika borbenost je našim mladim odbojkarjem prinesla povsem zasluženo zmago 3 : 2 v nizih.
Vrstni red: 1. Slovenija, 2. Belgija, 3. Španija, 4. Portugalska.
T. Tavčar
CBR 600 F
EN 500
skuterji
I A /tTTTSrš motoristična ' W/N/Ea oblačila
zaščitne čelade
pneumatike - olja - filtri - svečke
fllrK
w
skuterji - chopperji
Žalčanke pred začetkom tekme z Osiječankami
Slovo od Evrope - boj za točke v državnem prvenstvu
januar2003
Pisma bralcev
Pisma bralcev
Skupina za samopomoč starejših
Od takrat, ko me je Irena (mag. Irena Pražnikar, direktorica Centra za socialno delo Žalec, op. p.) povabila na prvi sestanek, je minilo že šest let. Bila sem nezaupljiva, saj nisem vedela, kaj bom tam počela. Pa sem vseeno šla. Irena nas je seznanila s programom dela skupine in se nam predstavila kot voditeljica. Bila sem navdušena. Sama se, vedno, kadar čas dopušča, potopim v knjige in misel, da bomo tudi me napisale svojo, po kateri bodo segali bralci in iz nje črpali vedenje o življenju babic in dedkov, me je omrežila. Vedela sem, da na srečanja skupine ne bom zamujala. Verjetno so podobno mislile tudi dnige članice skupine, kajti odziv je bil precej nad pričakovanji. Naša Irena je bila pripravljena tudi na to. Ustanovili smo dve skupim, Lipa in Dobra misel, vodenje druge pa je prevzela Anuša, kasneje jo je nadomestila Tatjana (Tatjana Pogorelčnik, socialna delavka na Centru za socialno delo Žalec, op.
p.).
Resno smo pričele z delom in ga z enakim žarom nadaljujemo tudi danes. Srečujemo se enkrat tedensko popoldne v prostorih Osnovne šole Griže. Pritlični prostori nam zelo odgovarjajo in srečanj se lahko udeležujejo tudi invalidi. Vsa naša druženja je v prvih letih povezovala
rdeča nit: nastajala je naša prva knjiga. In kako je danes, ko je knjiga Spominčice že v ponatisu razprodana? Rdeča nit, ki nas povezuje, je prijateljstvo. Veliko vemo druga o drugi, med sabo prenašamo znanja, spoznanja, se zabavamo, pa tudi tolažimo. Občutek, da kljub starosti še dosti zmoremo, nam ne da miru. Srečanje začnemo s telovadbo. Sledijo različna predavanja, ki jih pripravita voditeljici, potrudimo pa se tudi članice, preberemo zanimive članke in jih v skupini predstavimo. Ob koncu vsakega srečanja nas Valčka popelje v čarobni svet slovenskih narodnih pesmi in me ji z veseljem sledimo. Ko vreme dobro kaže, si privoščimo planinske pohode, vedno prilagojene prav vsem članicam skupine. Povzpele smo se na Mrzlico, Kal, Šmohor, Hom, na hribe, ki obkrožajo naše lepe Griže. Priljubljena dejavnost naših srečanj so izleti. V letih druženj smo obiskale že skoraj vse slovenske pokrajine, podale pa smo se že tudi preko meje.
Pred časom se je v skupini porodila ideja, da obiščemo rudarski muzej v Velenju. Obisk je na vsako izmed nas naredil tako močan vtis in prav je, da o njem nekaj več napišem. Članice izhajamo večinoma iz rudarskih družin, zato smo bile nad pobudo navdušene. Končno si bomo lahko ogledale stvari, o kateri so nam govorih naši možje, očetje, bratje. Stojka, široko čelo, zrušek, nesreče z žrtvami, bobnenje in tresenje tal ob nesreči. Ah je slika o vsem tem, ki smo si jo ob poslušanju pripovedi ustvarile, pravilna? Gremo v jamo in videle bomo! Pred vhodom
v jamo nas je sprejel rudarski strokovnjak, ki je bil tudi naš jamski vodnik. Peljal nas je v prostor, kjer smo se preoblekle. Dobile smo kratke pelerine z velikimi žepi. Vanje smo spravile malico - kranjsko klobaso, žemljo in sok. Na glavo smo si poveznile čelade. Nato smo se spustile 170 metrov globoko. Od m naprej smo le sledile vodniku iz rova v rov, spraševale, poslušale in se spraševale, ah je vse to res. O, pa še kako, nam je zatrdil naš vodnik. Čeprav je bila vse le animacija, smo dobile shko resničnosti. Zase lahko trdim, da so bile moje shke o podzemnem delovišču moža Francija kar blizu resničnosti. Ni kaj, pripovedovati in opisovati je pa moj mož res dobro znal.
Končno smo prispele v vehk osvetljen prostor z mizo in klopmi. Vidno utrujene smo posedle. Kljub temu nam je malica prav teknila. Pa nam utrujenosti ni nihče zameril, saj imamo zavidljivo povprečno starost, z nami pa je bilo tudi nekaj osemdesetletnic. Med njimi je bila tudi čisto prava “knapovka” Nežika, ki je delala v jami Zabukovica. Ob izstopu z jamskega vlaka, ki nas je pripeljal iz jame, je rekla: “Iz dveh jam sem se vrnila, iz tretje se pa ne bom.”
Naši Nežiki in vsem “knapovkam” rudarski pozdrav: Srečno!
Naj zaključim s priporočilom, da vsi, ki v svojih okoljih še nimate podobnih skupin, spoznajte vrednost tovrstnih druženj, posnemajte nas in z vrstniki v prijetnem, ustvarjalnem ozračju polnite svoje dni. Dan, ki ga preživimo s prijatelji, pa še v spoznanju, da smo se nekaj naučili,
nekomu pomagali, bik ustvarjalni, je vreden, da ga podoživljamo. Polni nam dušo in srce, iz sobe prežene praznino dolgih večerov, naredi nas pomembne. In za vse to se je vredno potruditi.
Heda Resnik
Spoštovani “prijatelj”
Upam, da se bova kmalu srečala, poklepetala ob kavi, da se h osebno najlepše zahvalim za objestno dejanje, storjeno v soboto, 18. 1. 2003, dopoldne pred blagovnico Savinjka Žalec. Iskreno ti priznam, ko sem videla, kako si se znesel nad našim avtom, me je skoraj zadela kap. Posrečilo se ti je, da si mi prinesel tudi nekaj noči slabega spanja. Obveščam te tudi, da ti je uspelo narediti škode za 149.220,22 SIT. Popravilo avta, ki ni kasko zavarovan, bomo najprej plačah mi, potem pa “h”!
Ker nisi zrak, ti sporočam, da te je nekdo, ki te dobro pozna, videl pri tvojem početju. Menim, da nisi kriv, da si takšen, kot si, ampak tvoji starši so bili verjetno ob tvojem spočetju bolj slabe volje. Pa še nekaj, ah tvoja družina sploh ve, kako nesrečen je njihov oče in s čim si kuje slavo na tem božjem svem. Slišim pa vsak dan za vedno več tvojih strank. Ker me dobro poznaš, se mi s predstavljanjem ni potrebno truditi. Ostal mi boš v večnem spominu.
Zelo jezna in žalostna občanka
(Polni naslov je v uredništvu)
P. S. Postani boljši človek! Mi se bomo nekoč poslovili, naši otroci in spomini pa ostali.
Vrtec Vransko je v sodelovanju z otroki in njihovimi starši v prvih decembrskih dneh pripravil dobrodelno zbiralno akcijo igrač, ki jih otroci ne potrebujejo več.
Doma se je našlo marsikaj in otroci so vsako jutro prinašali velike in male, pisane in malo manj pisane, mehke in trde igrače, ki so jih dajali v zbiralne kartone. Kmalu se je nabralo tohko igrač, da so jih vzgojiteljice komaj naložile v avtomobil in
odpeljale v Bolnišnico Celje. Na otroškem oddelku ORL (na posnetku) so jih otroci in tamkajšnje medicinske sestre z veseljem sprejeli, saj igrače lahko razveselijo otroke, ki so na oddelku sami in bolni. Veseh smo bih res vsi, tisti, ki smo podarjali, in tisti, ki so sprejemali.
Naj december vedno ostane mesec obdarovanj, smo si zaželeh in veselo pričakovali novo leto 2003.
Maja Jerman, OŠ Vransko - Tabor
Otroci za otroke
jo. In nenazadnje, taka razstava ohranja tudi kulturno dediščino za mlajše rodove. Ko smo si voščili vesele božične praznike in zdravja polno novo leto, smo se zamislih, kako nesmiselno je prepirati se in sovražiti. Želim si, da bi znah drug drugemu toplo stisniti roko ter si odkrito in prijateljsko pogledah v oči. Lepe besede nič ne stanejo, zatorej ne skoparimo z njimi!
Franc Zavašnik
Družinske jaslice v Drešinji vasi
Pred božičnimi prazniki, 20., 21. in 22. decembra 2002, je Prostovoljno gasilsko društvo v sodelovanju s turistično sekcijo v gasilskem domu pripravilo razstavo božičnih jaslic in okraskov.
Že v oktobru smo na Uho drug drugega spraševali, ah bi tudi letos pripravili razstavo družinskih jaslic. Ob ugotovitvi, da so družine pripravljene sodelovati na tej decembrski prireditvi, smo se sestali člani turistične sekcije in začeh s pripravami. Družine, zadolžene za postavitev jaslic, so razmišljale, kaj bi še dodale, da bi razstava lepo in čim bolj domače izgledala. Razstava, narejena z domišljijo in ljubeznijo do lepega družinskega praznika, je bila odprta tri dni. Prvi dan so jo obiskali
otroci vrtca Petrovče, ki so tudi sodelovali pri sami razstavi skupaj z vrtcem Levec. Zelo lepe jashce pa je v parku pod hmeljsko piramido postavil g. Jože Stepišnik.
V soboto, 21. decembra, smo pripravili simbolično odprtje razstave s kratkim kulturnim programom, ki so ga izvajali Dani Žagar, Aleš Stepišnik in moški pevski zbor Vandrovčki iz Petrovč. Prireditev je povezovala vodja turistične sekcije Monika Oset. Nekaj besed o zgodovini jashc sta povedala pater Manes iz petrovške bazilike in g. Zavašnik. Posebno čast nam je s svojim obiskom izkazal žalski župan g. Lojze Posedel. Obiskal nas je tudi Božiček in obdaril najmlajše.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem, ki ste kakor koh pripomogli,
bodisi materialno, denarno ah pa z delom, da je razstava tako lepo uspela, kar je razvidno tudi v knjigi mnenj, kamor so svoje vtise in opažanja zapisovali obiskovalci. Če bomo vztrajali še naprej, potem sem prepričan, da lahko pričakujemo še večjo podporo kot letos, saj si pridni in delovni ljudje to vsekakor zasluži-
ŽALSKE LEKARNE SVET(J|EJO
ALI DAJEMO PREMALO
POZORNOSTI KOŽI?
Koža je naš pomemben in največji organ, ki pokriva celotno površino telesa in kot tak mora izpolnjevati številne, za življenje neobhodno potrebne naloge. Je glavna prepreka vsem škodljivim in telesu nevarnim snovem, ki bi lahko poškodovale popolnost organizma. Že njen videz izdaja marsikaj o našem telesnem in duševnem ugodju ah počutju. To še posebej velja za kožo na obrazu, čeprav ta v bistvu ni drugačna kot koža drugod po telesu, zato jo moramo pravilno negovati, da bo čim dlje voljna, napeta in prožna.
ZGRADBA KOŽE
Koža je zgrajena iz treh glavnih plash:
•	Vrhnjica (epidermis) je biološko najaktivnejša plast kože. V njenem zgornjem sloju so kerahnske celice, ki so že oroženele (roženi sloj) in služijo kot ščit, pigmentne cehce, ki se odzivajo na svetlobne dražljaje in izdelujejo rjavo kožno barvilo melanin, in imunske cehce, ki zatirajo bakterije in druge povzročitelje bolezni. Pod tem slojem leži zarodna plast.
•	Usnjica (cutis) je srednja, debelejša plast kože, ki je sestavljena iz trdnega vezivnega tkiva. Ta plast je najbolj odgovorna za elastičnost, čvrstost kože, saj jo med drugimi sestavljajo kolagenska in elashčna vlakna. Od njene kakovosti je odvisno ah je koža videti mlada in napeta ah pa stara in zgubana. Prav kolagenska vlakna so tista, ki odigrajo m veliko vlogo, saj imajo sposobnost nabrekanja in tako lahko zadržujejo vehko vode. Na žalost pa s staranjem in pod vplivom zunanjih faktorjev, predvsem UV žarkov, vlakna postanejo krhka.
•	Podkožje (subcutis) v glavnem sestavljajo večje ah manjše maščobne cehce. To tkivo služi kot varovalna blazina pred udarci, kot toplotna izolacijska plast in kot zaloga energije.
NALOGA KOŽE
Koža je organ s številnimi nalogami. Pokriva celotno površino telesa in varuje organizem pred mehanskimi, toplotnimi in kemičnimi dražljaji ter preprečuje prodiranje mikrobov v telo in nenazadnje preprečuje izsušitev telesa, za kar se imamo zahvaliti predvsem roženemu sloju kože (vrhnjica). Pri tem koži bistveno pomaga t. i. kislinski zaščitni plašč, ki kot tanek Him prekriva površino kože in je rahlo kisel. Ta plašč si koža izdeluje sama in ga v primeru mehanske odstranitve (različna čistilna sredstva ...) tudi sama obnovi. Pomembnejši kot omenjeni film je t. i. lipidni zaščitni film., saj deluje kot “pregrada", skozi katerega mnogo tujih snovi preprosto ne more.
Ljudje smo si različni, prav tako tudi naša koža. Poznamo štiri glavne tipe kože: normalna, suha, mastna in mešana. Glede na tip kože moramo uporabljah primerne kozmetične izdelke, ki so nam danes na voljo. Če žehmo svojo kožo pravilno negovati, jo moramo najprej pravilno opredeliti, saj bomo le tako nudili koži pravilno nego.
Ker je koža na obrazu najbolj izpostavljena zunanjim vplivom, še nekaj o posameznih tipih kože in njihovi negi.
Suha koža
Je stanje, ki ga povzroča pomanjkanje vode v zgornji plash kože (rožena plast), skupaj s porušitvijo zaščitne bariere lipidov, ter keratina v nižjih plasteh vrhnjice. Suho kožo je potrebno negovati z dovolj mastnimi kremami, kajti takšni koži v prvi vrsti manjka maščob, katere naredijo primemo bariero, ki prepreči izhlapevanja vode iz nižjih plasti kože. Zato je še tohko bolj pomembna nega suhe kože pozimi, kajti nizka relativna vlažnost v ozračju, centralno ogrevanje in mraz dodatno izsušita kožo. Suha koža pa je na udaru tudi poleti, saj sonce in klimatske naprave prav tako negativno vplivajo na njen normalni videz.
Mastna koža
O mastni koži govorimo, kadar lojnice proizvajajo preveč loja na površino kože. Takšno kožo praviloma spremljajo povečane pore, ogrci in mozolji. Pravilen izbor kozmetične kreme za ta tip kože te težave odpravi. Praviloma jo negujemo z manj mastnimi oziroma samo vlažilnimi kremami brez dodanih maščob, enkrat do dvakrat tedensko pa lahko uporabimo tudi čistilno masko ah piling, ki odstrani zgornji poroženeli del vrhnjice.
Mešana in normalna koža
Za mešano kožo je značilna tako imenovana T-linija. Kar pomeni, da so čelo, nos in brada mastni, ostala področja pa so suha ah normalna. Zanje je potrebno izbrati pravilne pripravke, ki mastne predele matirajo, ostalim predelom na koži pa zagotavljajo dovolj vlažnosti. Najmanj problematična za nego je normalna koža, pri kateri je razlika med mastnim in suhim predelom na koži uravnotežena in nemoteča.
Lepa koža je v ponos posamezniku, zato jo nikar ne zanemarite.
Nuša Košak, mag. farm.
Mladi
januar2003
Moja mami
Njen obraz je vesel, včasih pa žalosten. Oči ima čokoladno rjave barve. Njeni lasje so črni. Sedaj ima rdeče in so kratko pristrižem. Obrvi in trepalnice ima goste in črne. Usta ima majhna. Se ne šminka. Je nizke postave in bolj vitka. Sedaj, ko je zima, nosi bundo. V službi nosi hlače, malokdaj obleče krilo. Zaposlena je v Tekstilni tovarni nogavic Prebold. Ima veliko dela. Dela v službi in doma. Uidi zame si vzame čas, tako za učenje kot za igro. Moja mama je vesela in dobre volje.
Alen Otavnik, 4. b.
OŠ Prebold
Moja mami
je srednje velikosti. Njene oči so sivomodre. Njen obraz je svetle polti. Na nosu pa nosi vijolična očala. Njeni lasje so svetli. Njena najljubša barva je modra, zato se najraje oblači v modra oblačila. Rada je urejena. Je zelo hitre jeze, potem pa ji je žal. Pretirava s čiščenjem, posebej še s prahom, ker je nanj alergična. Rada bi naredila čim boljše kosilo, da bi jo hvalili. Do mene je zelo prijazna. Zvečer mi pomaga pripraviti torbo. Popoldan mi pregleda domačo nalogo. Pred njo ne morem ničesar skriti. Imam jo zelo rad.
Matic Potočnik, 4. b OŠ Prebold
Moja mami
je še dokaj mlada, zato večkrat razume moje probleme. Z njo se lahko pogovarjam o čemerkoli. Ker pa med tednom prihaja bolj pozno domov, je čas za pogovore krajši. Zato pa preživiva več časa skupaj ob vikendih, ko urejava zvezke, skrbiva za vrt ter na mojo žalost tudi pospravljava. Kljub obilici dela jo z očijem, sestro in psičko spravimo ob popoldnevih na sprehod. Mami je delovna, vztrajna in popustljiva do neke meje. Skratka, lahko je vzor. Na obrazu ima nasmeh. Tudi njene sivozelenomodre oči se smehljajo. Njeni kratki lasje spominjajo na pšenično klasje. Je visoke rasti in srednje postave. Kljub temu da se večkrat jezi name, jo imam zelo rada.
Nina Knapič, 4. b OŠ Prebold
Moja mami
je visoke postave. Je vedno nasmejana. Krasi jo dvoje zelenih in prijaznih oči. Usta ima namazana, sicer pa živahno nasmejana. Lase ima naravno rjave, včasih si jih pobarva rdeče. Nosi uhane, vendar se ne vidijo, ker so pokriti z lasmi. Največkrat je oblečena v hlače in majico. Zjutraj je ne vidim, zato mi je hudo. Rada jo imam, ker mi pomaga iz vsake stiske in pa tudi zato, ker je pač moja mami.
Tina Petek, 4. a OŠ Prebold
Moja mama
ima svetlorjave lase. Njene očke so modre. Lička pokrivajo majhni mozoljčki, usta pa so majhna in skoraj vedno nasmejana. Najraje se obleče v sive hlače in rdečo majico. Zjutraj odide v službo in ker je mrzlo, si obleče še rjavo bundo. Na glavo si povezne črn klobuček s sivi-
mi trakci. Popoldne se vrne utrujena, a ko me zagleda, se nasmehne in me toplo objame. Takrat vem, da me ima zelo rada. Tildi mojega očka ima rada, jaz pa imam rada oba.
Natalija Parašuh, 4. a OŠ Prebold
Moja mama
ima temno rjave lase. Sedaj ima pobarvane. Njene oči so rjavozelene. Nos ji krasijo svetle pegice. Njen obraz je večkrat nasmejan, včasih pa tudi ne, če z bratom ne opraviva svojih del v hiši. Nima veliko časa za zabavo z mano, ker je učiteljica in ima veliko dela. Rada jo imam, saj mi pomaga iz vsake stiske. Ima me rada in je zelo prijazna. Večkrat ji pomagam pri delu, kakor tudi ona meni. Zelo je imam rada!
Ana Kobal, 4. a OŠ Prebold
Moj oče
Moj oče se dan na dan krega in jezi, ker nihče ga ne posluša in se ne uči. Moj oče se spet jezi, ker nas domov še ni...
... ker mami nas čaka, večerje še ni...
Po večerji gremo spat, ker je zjutraj treba zgodaj vstat. Danes pridni smo mi, zato se oče ne jezi.
Kevin Stranjšak, 3. a
I.	OŠ Žalec
Na dvorišču
Mačka boli tačka, kura se s črvom igračka, račka pa žalostno ga-ga, ker ji sosedova gos nagaja.
Pes Piki veselo laja, ker mu družba ugaja.
Ko pa zagleda prazen lonec, je njegovega veselja konec.
Matic Peternel, 3. a
I.	OŠ Žalec
Črt
Nekdo je prišel na vrt, pa ne vem, če je bil krt, lahko bi bil tudi hrt.
Vem pa, da nekdo je razgrnil prt... Tisti, ki je to naredil, je grd, ker prt se ne raztegne na vrt... Aha, že vem!
To je bil naš mali Črt, ki je pravkar prišel na vrt.
Rok Antloga, 3. a
I.	OŠ Žalec
Los
O,	ta naš los, laže kot kos, se “fura” kot kura in plava kot krava.
O,	ta los je res grd kot smrt, najraje bi pojedel kar prt.
A nas je odpeljal na vrt, kjer je živel krt.
Tam je pojedel še zvonec.
In pesmice je konec.
Katarina Zakonjšek, 3. a
I.	OŠ Žalec
Kros
Gos je odšla na kros. Zraven je odšla kokoš. Prišel je tudi los, ki je bil bos.
Pa je prišel lovec, ustrelil v lonec
in pesmice je konec.
Matija Bratina - Kveder, 3. a
I.	OŠ Žalec
Še eno priznanje za Ano
Tonči Balonči
Moj Tonči Balonči je pravi žabon.
Ponoči vstane, oči si pomane in ko odbije polnoč, se odpravi v noč...
Na ulici sreča Mačko Tačko, ki pridno kvačka in se ob ribniku z račko igračka.
Ko se vrne domov, priviha svoj nos, ker je na mizi pečena gos...
Eva Posedel, 3. a I. OŠ Žalec
Moja mačka
Moja mačka je res igračka, ker z mano se rada igra.
Kadar mami vzame lonec, mačka skoči kakor norec.
Hitro iz kuhinje zbeži, da je še pes ne dohiti.
Nik Šuler, 3. a I. OŠ Žalec
Nora gos
Fant beži po bregu bos, ker lovi ga stara gos.
Beži, beži za drevo, da ujela ga ne bo...
Stara gos je mimo šla, fant zavriska od srca.
Rešil se je te gosi, ki po vasi zdaj nori...
Hitro steči mora v vas, ker prišel bo dedek Mraz.
Ta prinesel bo darila in lepa voščila...
Tilen Arhanič, 3. a
I.	OŠ Žalec
Zima
Kakšna rima?
Takšna rima.
Meni je najboljša zima...
Takšna zima z dost’ snega zame je kot pravljica...
Po snegu noro se podim, v njem še kak preval nar’dim. Kepe mečem sem in tja, ustvarim sneženega moža.
Po hribu drvijo moje sani, dokler se sneg ne stali...
Staša Hlupič, 3. a I. OŠ Žalec
Moja mačka
Moja mačka, klopotačka misli, da je račka...
Ko na zvonec pozvoni naš stari lovec, hitro steče v svoj brlogec.
Zvečer, ko spat se že mudi, vsa potna zunaj še stoji.
Sicer jo je strah kot miš, ko zapiha rahel piš.
Takšna mala nagajivka je naša mačka,
ko zaljubi se v sosedovega Tačka.
Nastja Bregar, 3. a I. OŠ Žalec
O Ani Bojinovič smo v našem časopisu že pisali, saj je Ana odlična športnica - odbojkarica. Že v osnovni šoli je bila odlična učenka, prav tako tudi na Prvi gimnaziji Celje, med drugim pa je že dobitnica priznanja Krajevne skupnosti Šempeter. Svojim uspehom je v lanskem letu dodala še eno odličje. Univerza v Ljubljani ji je podelila zlato plaketo kot eni od treh najboljših študentov.
Ana Bojnovič je študentka 4. letnika Fakultete za družbene vede, smeri mednarodni odnosi, s katerimi ima že kar nekaj izkušenj, saj je med drugim dobila štipendijo za poletno šolo v New Jerseyu. Že štiri leta dela tudi na Eurofonu, po katerem študenti posredujejo informacije o Evropski uniji in vsem, kar je povezano z vstopom Slovenije vanjo.
K. R., foto: T. T.
Nasilje med in nad otroki
Najhuje je, da žrtve niso nič krive. Vsi, ki ste tepeni ah kako drugače zlorabljeni, takoj povejte osebi, ki ji zaupate, ah psihologinji. Mogoče so tudi vaši starši doživljali enako. Tak krog je treba prekiniti in poiskati pomoč. Mislim, da vse težave reši brezpogojna ljubezen staršev in otrok. Meni vedno najbolj pomaga čvrst objem mamice ah atija in zavest, da me imata vedno rada, tudi takrat, ko nisem največji angel.
Kristina Bogataj, 4. a OŠ Vransko - Tabor
Nasilje ...
Najbolj krut dan njenega življenja bil je ta, ko drugega očeta je spoznala.
Bil je mlad, srednjih let, do nje bil je sladek kakor med.
Vedno ji govoril je:
“Lepa si kot mama.”
Poljubljal jo na hca
in ji pravil: “Moja mala dama.”
Nekega dne pa si je zaželela,
da k očetu bi odšla, zato življenje si je vzela, pri očeto je srečna bila.
Teja Goropevšek, 7. a OŠ Vransko - Tabor
Učimo se živeti skupaj
T\idi mi, sošolci, se včasih ne znamo lepo pogovarjati med sabo in brez potrebe postanemo nasilni. Pa vendar nam neki glas v nas govori, da tega nočemo storiti. Vsak bi si moral reči: “Nikogar ne bom udaril, ker tudi jaz ne želim, da bi kdo udaril mene. Nikogar ne bom užalil, ker tudi jaz ne žehm, da bi kdo užalil mene.” To bi bilo prvo poglavje pri učenju “Učimo se živeti skupaj".
Irena Labohar, 3. a OŠ Vransko - Tabor
Pozor, pozor, pomoč prihaja
V tem šolskem letu je na osnovni
šoh Petrovče začel delovati humanitarni krožek, v katerega se je vključilo kar 27 učenk in učencev višjih razredov. Delovne akcije so se vrstile eno za drugo: zbiranje oblačil in igrač, izdelovanje ročnih del, spoznavanje humanitarnih organizacij, zbiranje podatkov o ljudeh v stiski, izdelovanje voščilnic za Karitas Petrovče, prodaja voščilnic za RK Žalec, pisanje voščilnic starejšim krajanom, sodelovanje z Iskrico Nedeljskega in še kaj.
Karitas je pohvalil naše prizadevno sodelovanje, nekdo od starejših občanov nam je napisal hvaležno in spodbudno pismo, Iskrica Nedeljskega pa se je takoj odzvala na naš SOS za družino iz Petrovč. Ekipa nas je obiskala v torek, čeprav je ves dan snežilo. Kako je bilo, lahko preberete v Nedeljskem dnevniku, mi pa vam ponujamo nekaj “dobrodelnih” razmišljanj naših članov.
Član humanitarnega krožka sem postal, da bi pomagal ljudem, ki so pomoči potrebni. Naše delo je, da opazimo, kdo pomoč potrebuje. Pomagamo lahko denarno, z oblačili, z igračami, s potrebščinami, z obiskom in drugače. (Anže, 6. r.)
Čutim dolžnost, da pomagam. Da naredim čimveč dobrega. Vsakič, ko mi to uspe, imam dober, topel občutek. (Urška, 8. r.)
Nekateri otroci nimajo ne družne ne denarja, še doma ne. Takšni otroci so zares potrebni pomoči, kakršna koh je. (Neh, 7. r.)
Zelo mi je bilo všeč, ko nas je obiskala Iskrica Nedeljskega, predvsem zgodba o mornarju, ki je nekoč prinesel v uredništvo zajetno vsoto denarja in prosil, naj ga porabijo za uboge otroke. (Ines, 7. r.)
Na svem je mnogo otrok, ki so bolni ah revni. Po časopisih, radiu in televiziji je vehko pozivov k dobrodelnim dejavnostim. Zato sem se vprašala, zakaj ne bi sodelovala. Odločila sem se za humanitarno dejavnost na naši šoh. (Juhja, 6. r.)
Vehko mi pomeni pomagati ljudem, saj sam nikoh ne veš, kdaj bo doletelo tebe. Vsak dan obiščem sosedo, pomaga pa ji tudi vsa moja družina. Zanimalo me je, kako poteka pomoč, zato sem se vpisala v humanitarni krožek. (Romana, 7. r.)
Zelo mi je bilo všeč, ko so nas poklicali v knjižnico in smo lahko
pripovedovali o našem delu. Pogovarjali smo se z ga. Nado Mavrič o Iskrici Nedeljskega. Bila sem počaščena, da sem kot predsednica krožka skupaj z Iskrico obiskala Planinškove in da sem imela čast podariti “temeljni kamen” za uresničitev njihove želje. (Mojca, 8. r.)
Strinjam se z ga. Nado, da za pomoč ljudem potrebuješ dušo in srce. Da je to delo zares občutljivo in ni za vsakogar. Upam, da bomo čim večkrat lahko pomagali tistim, ki pomoč potrebujejo, pa čeprav samo z nasmehom, pozdravom ah majhno pozornostjo. Z Iskrico Nedeljskega smo se dogovorih za sodelovanje. Samo obvestiti jih moramo, kdo so otroci, ki bi nujno potrebovali denarno ah materialno pomoč. To lahko storite tudi vi, drage bralke in bralci! Vsem skupaj pa žehm še vehko uspehov in zadovoljstva ob sreči drugih, saj je to, da nekoga osrečiš, eno najlepših, če ne najlepše darilo. (Anja, 8. r.)
Humanitarni krožek, OŠ Petrovče
Mladi novinarji
Tudi na OŠ Šempeter je mnogo mladih talentov, ki bodo nekoč morda novinarji in že sedaj obiskujejo izbirni predmet šolsko novinarstvo.
Pri predmetu nas je petnajst, imamo pa ga ob petkih. Čeprav poteka ura novinarstva zjutraj in pridemo v šolo še vsi zaspani, se kmalu prebudimo. V dobro voljo nas spravi naša učiteljica, Petra Stepišnik, ki je vedno dobre volje in njenega smeha se kmalu nalezemo tudi vsi učenci. Ura nam hitro mine in meni se zdi ena ura šolskega novinarstva na teden absolutno premalo. Na začetku leta si je vsak učenec izbral določeno temo, npr. glasba, šport, ekonomija, moda... Na to temo skozi celo šolsko leto zbiramo članke in smo zanjo že pravi mah strokovnjaki. Letos smo se že naučili pisati vest, poročilo, intervju. Tako je vsak izmed nas že opravil in zapisal svoj intervju, ki je bil osebnostni ah pa tematski. Ravno zadnjo uro pa smo spoznah tudi etični kodeks novinarjev. Pri predmetu se imamo lepo, smo sproščeni in radi ustvarjamo. Naučili smo se vehko stvari o pisanju, ki jih bomo še velikokrat potrebovali.
Vesna Črepinšek, 8. b
Šolsko novinarstvo, OŠ Šempeter
januar2003
Savinjske zgodbe
Gostilničar Privošnik ima 90 let
Pred dnevi je dopolnil 90 let eden izmed najbolj znanih Savinjčanov, kot lastnik gostilne Privošnik poznane domala po vsej Sloveniji, Franc Privošnik iz Šempetra v Savinjski dolini. Ob jubileju nam je zaupal svojo življenjsko zgodbo.
Franc Privošnik se je rodil 3- -1913. leta Francu in Frančiški Privošnik kot edini otrok. Otroška leta je preživljal tako kot drugi otroci v tistih časih, se pravi bolj ali manj delavno, nikakor pa ne le ob igri, kot otroci dandanes. Po osnovni šob je končal meščansko šolo, potem pa ostal doma. Pomagal je v gostilni in na 3 ha veliki kmetiji. Do leta i960 so tudi hmeljarili. Ob delu je opravil še nekatere izpite in tečaje, ki so bili že v tistih časih potrebni za vodenje gostilne.
Takrat je bila Privošnikova gostilna, katere korenine segajo najmanj do leta 1870, furmanska, najprej z zvenečim italijanskim imenom, nato se je reklo gostilni Pri Flisu, lastnica pa se je pisala Serdoner. Od leta 1919, ko se je tja priženil oče jubi-
Franc Privošnik z obiskovalci
lanta, nosi ime Privošnik. Franc se je oženil zelo pozno, pri 47 letih. Ima dva sinova, Francija in Janka. Žena Trezika je prekmalu umrla, že leta 1980, le štirinajst dni za tem, ko je umrl njegov oče.
Pred 18 leti je gostilno prepustil tretjemu rodu družine, svojemu sinu Franciju in njegovi ženi Jožici. Uidi Franci in Jožica imata dva otroka, in sicer sina Francija in hčer Sašo, ki že pridno pomagata pri raznih opravilih, poleg tega pa sta pridna tudi pri učenju. Franc Privošnik je kljub visokim letom prava korenina. Vozi avto, redno prebira časopise in tudi postori še kaj. Seveda rad posedi v gostilni in k njemu pogosto prisede kak star znanec.
Ob visokem jubileju so ga obiskali tudi predstavniki KS Šempeter Jože Randl, Peter Skrabar in Marija Hrovat. Zaželeli so mu še veliko srečnih let in zdravja ter prijetnih voženj, pa ne prehitro, da ne bo, tako kot prav na njegov rojstni dan, “zaradi divjanja” plačal kazni.
T. Tavčar
V Porencah zvesti
tradiciji
V zaselku Porence v KS Liboje so ob koncu minulega leta pripravili srečanje svojih prebivalcev, kar je že večletna tradicija. V zaselku se ljudje razumejo in si radi pomagajo. Preko leta imajo skupne sestanke, kjer obravnavajo tekočo problematiko zaselka, se dogovorijo za delovne akcije in prireditve.
Nekakšna krona vsega njihovega dela pa je vsakoletno srečanje, kjer ocenijo svoje delo, si zastavijo nove naloge in se poveselijo ter nazdravijo novemu letu. Organizacija srečanja je v rokah trenutnega predsednika zaselka. Zadnji dve leti je to Matjaž
Jazbec, kateremu so ob tej priložnosti izrekli vse čestitke ob izvolitvi za občinskega svetnika in mu v znak zahvale izročili posebno darilo. Uradni del srečanja je s krajšim kulturnim programom popestrila domačinka Martina Maček. Pozneje so se Porenčani poveselili na način, kot znajo le oni. Pozno v noč z veliko smeha in dobre volje.
Življenje Porenčanov je lahko za vzgled mnogim, saj je v takšni skupnosti lepo in prijetno živeti. Medsebojno spoštovanje, pripravljenost pomagati eden drugemu, dobri sosedski odnosi in še kaj pa so predpogoj za takšno sobivanje.
D. N.
Porenčani se imajo lepo in so lahko za vzgled mnogim drugim.
S slovesnosti zlate poroke
Zlatoporočenca Golobič z Vranskega
Življenje sestavljajo mnogi pomembni dogodki in lepi trenutki. Za zakonca je gotovo med najlepšimi dogodki doživetje zlate poroke, to je 50-letnice skupnega življenja. To srečo sta dočakala tudi Štefan in Marija Golobič z Vranskega. Civilni obred je v posebni sobi gostišča Slovan - Filač opravil vranski župan Franc Sušnik, cerkvenega pa v domači župnijski cerkvi župnik Jože Turinek.
Štefan Golobič se je rodil leta 1930 v Hardeku pri Ormožu kot drugi izmed desetih otrok. Star komaj šest let je moral od doma. Kljub temu se je pridno učil, tako da si je pridobil poklic ključavničarja in se zaposlil v mariborski Metalni,
potem pa v Železarni Ravne na Koroškem. Marija se je rodila istega leta na Planini v Ljubnem ob Savinji. Iddi njo je iskanje zaslužka pripeljalo v ravensko železarno, kjer je spoznala Jožeta. Mlada družina z dvema sinovoma se je veliko selila in nazadnje pristala na Vranskem, kjer sta zakonca leta 1971 kupila hišo. Sedaj sta že oba upokojena, družina pa se je povečala za tri vnuke. Sin Maksimiljan živi z družino v Velenju, mlajši sin Štefan pa na Vranskem. Zlatoporočenca Štefan in Marija sta zadovoljna. Lepo sta vzgojila svoja sinova, srečno prebrodila mnoge težave in ohranila medsebojno spoštovanje in ljubezen. Obojega imata dovolj na zalogi tudi za bodoča leta.
T. Tavčar
Še eno poročno slavje
Sinovi Srečko, Janko in Dori z družinami so svojima staršema Mariji in Jožefu Vinderju iz Velike Pirešice v znak ljubezni in hvaležnosti pripravili zlatoporočno slavje, ki sicer ni trajalo ves teden kot nekoč poroka, bilo pa je prav tako veselo ob družbi številnih sorodnikov in prijateljev.
Jožef se je rodil leta 1929 v Gotovljah pri Žalcu v družini šestih otrok. Pomemben mejnik je bila vojaška služba pri mornarici, po vrnitvi se je zaposlil v KZ Gotovlje, nadaljeval v žalskem Juteksu in se leta 1988 upokojil v Minervi. Marija se je rodila leta 1930 kot prva izmed štirih otrok pri Sv. Štefanu. Ko je bila stara 3 leta, se je družina preselila v Veliko Pirešico, kjer so kupih domačijo. Ta je še pred selitvijo pogorela in njeni starši so nov dom gradili z veliko truda in odrekanja. Jožef in Marija sta se spoznala na
domači zabavi in takoj ugotovila, da sta kot nalašč ustvarjena drug za drugega. Na poroko sta se pripeljala s kolesi, potem pa ves teden slavila. Ko je njihov dom postal pretesen, sta prevzela Razborškovo kmetijo, na kateri sta živela ostarela zakonca brez otrok. S skupnimi močmi so kmetijo obdelovali, domačijo obnovih in modernizirah in v slogi zadovoljno živeli. Kljub trdemu delu je zakonca ves čas povezovala ljubezen in nikoh jima ni zmanjkalo dobre volje. Prav zato sinovi in njihove družine z veseljem hodijo domov in skupaj preživijo veliko lepih uric.
Cerkveni obred je v podružnični cerkvi na Pemovem opravil župnik Janko Cigala, civilnega pa v Savinovi hiši v Žalcu Franc Žuža. Številnim čestitkam so se pridružili tudi predstavniki KS in RK Galicija, ki so ju obiskali dan pred slavjem.
T. Tavčar
Druženje ob klobasah
Vsako leto se v sredini januarja v vikendu Rudija Divjaka s Polzele zbere okrog deset mož. V bistvu gre za potrjevanje dolgoletnega prijateljstva med nekdanjimi sodelavci, ki so ali pa še delajo v SIP-u Šempeter. Moto njihovih srečanj je tako imenovana klobasijada, ki je letos praznovala že 14. rojstni dan.
Kot prijatelji so se večkrat drug drugemu radi pohvalili, kakšne dobre klobase so naredili. Nato pa so se odločili, da se bodo zbrali na pokušini in skušah ugotoviti, čigave klobase so boljše. Zdaj vsako leto sledijo takratni odločitvi in ocenjevanje poteka po ustaljenem protokolu. Že nekaj let ni več pomembno, čigave so klobase, ampak kdo jo je prinesel na ocenjevanje.
Vsak udeleženec prinese s sabo dva para klobas, ki jih kuhar označi s posebno številko in skuha. Kakšno številko ima katera klobasa in kdo je njen lastnik, ve samo kuhar, ki v ocenjevanju ne sodeluje. S številko označeni krožniki klobas so dani v pokušino in ocenjevanje. Tisti vzorec klobase, ki zbere največ točk, je proglašen za zmagovalno klobaso. Rezultati vseh klobasijad so ob spremnem tekstu skrbno vpisani tudi v posebno knjigo.
Najboljše klobase je letos prinesel Martin Štorman, izdelali pa so jih na Thristični kmetiji Mlinar v Gotovljah. Enako število točk so prisodih klobasam, ki jih je prinesel Marjan Kuzman, vendar so bili vsi mnenja, da so Martinove oziroma Mlinarjeve vendarle za spoznanje boljše.
D. N.
Prijatelji, ki jih družijo klobase (od leve): Martin Štorman, Marjan Kuzman, Zvone Zupanc, Franc Pinter, Peter Skrabar, Dani Pfeifer, gostitelj Rudi Divjak in Peter Haver, manjka Leon Metelan, ki pa je dal kljub odsotnosti klobase v ocenjevanje.
Združila ju je bolnišnica
V petrovški baziliki sta svojo petdeset let trajajočo zakonsko zvezo potrdila domačina Stanislav in Pavla Jager. Zlatoporočni obred je opravil pater Manes Zdolšek, civilni obred v Savinovi hiši v Žalcu pa Franc Žuža.
81-letni ženin Stanislav se je rodil v Rečici pri Laškem. Starši so imeh majhno kmetijo in gostilno, kjer je preživel svojo mladost in pomagal staršem pri delu. Leta 1940 se je zaposhl v mesnici Jungar v Celju, kjer je zbolel in se zdravil v celjski bolnišnici. Po ozdravitvi je v bolnišnici ostal kot strežnik. Po okupaciji je bil vpoklican k naboru, vendar zaradi bolezni ni bil sposoben za vojsko, nato pa se je po končani vojni izšolal za medicinskega tehnika.
Nevesta Pavla, ki je 10 let mlajša, se je rodila v Lotarjah pri Šentjurju. Uidi ona se je zaposlila v Bolnici Celje, kjer je spoznala Stanislava, in ob delu postala višja medicinska sestra. Kmalu sta se poročila in v zakonu sta se jim rodila sin Božo in hči Cvetka. Skrbno sta ju vzgajala in šolala. Sin je postal magister ekonomije, hči pa fizioterapevtka. Imata tudi že 3 vnuke, Kristjana, Majo in Matejo, vsi skupaj pa ju radi obiskujejo.
Zlatoporočenca, ki sta od leta 1982 upokojena, sta še vedno aktivna. On pri društvu upokojencev kot blagajnik, ona pri Karitas. Ob njunem prazniku sta prejela številne čestitke, v katerih so jima želeh predvsem zdravja in še vehko skupnih let.
T. Tavčar
januar2003
Biti čim bolj samostojen...
Leto 2003 je evropsko leto invalidov, katerega namen je opozoriti, da so invalidi enakopravni in aktivni državljani. V Evropi je kar 37 milijonov invalidov, v Sloveniji pa jih je
160.000.	Živijo med nami, pa jih pogosto ne opazimo in ne znamo videti vseh ovir, ki jim preprečujejo, da bi se čim bolj samostojno vključevali v družbo. Med tistimi, ki jim je trenutek usodno spremenil življenje, a so še polni energije, idej in volje, ki jih vlečejo stran od bolniške postelje, je Alojz Strniša iz Šempetra. Na vrhuncu življenjske in poklicne kariere je ostal priklenjen na invalidski voziček, a to sploh ni največja tegoba, poudarja. In dodaja, da je poleg rehabilitacije največji problem ta, kako se sprijazniti z invalidnostjo.
Alojz Strniša se je rodil v Trbovljah, nekaj let je živel v Radečah, nato pa se je družina preselila na Ptuj, kjer je oče delal v tekstilni tovarni, po njenem propadu pa se je zaposlil v žalskem Juteksu. Po prihodu v Savinjsko dolino so živeli v Šeščah. Oženil se je v bližnji Šempeter, kjer živi še danes. Po izobrazbi je inženir gradbeništva in univerzitetni diplomiran ekonomist. Doštudiral je ob delu, poklicno pot pa pričel kot gradbinec v Ingradu. Nekaj časa je delal v žalski Nami in se nato zaposlil v Gorenju servisu in zatem Gorenju Notranji opremi, kjer je bil direktor profitnega centra kopalnice. Tu se je leta 1999 invalidsko upokojil. Dve leti prej je imel namreč prometno nesrečo. Blizu doma je pri izogibanju drugega avta zapeljal s ceste v hmeljsko žičnico in postal tetraplegik.
Samo trenutek je dovolj, da se ti svet postavi na glavo: “To je grozno. Prej sem bil ves čas aktiven, Gorenjev profitni center sem postavil na noge, saj je bil do takrat v izgubi, zdaj pa je to še vedno najboljši program v Notranji opremi. Izvozi se kar 80 do 90 odstotkov artiklov. V času nesreče sem bil star 41 let, tudi fizično na višku, saj sem bil strasten kolesar, v službi so bile odprte perspektive, potem pa naenkrat konec. Meni še zdaj ni vse jasno, še vedno sanjam, da bom hodil, da bo medicina to omogočila, a morda bo to za nas že prepozno. Najtežje se je sprijazniti in urediti v glavi - nekaterim to uspe prej, drugim pozneje,” pravi Alojz Strniša.
Da se postaviš “na noge”, ti najbolj pomaga družina, poudarja. Njemu je največja opora. Žena, ki je zaposlena za štiri ure, skrbi zanj, saj sam ne more niti vstati s postelje in se obleči. “To, kar se ne vidi, je huje kot dejstvo, da si na invalidskem vozičku,” pravi. “Če bi bila žena polno zaposlena, bi bilo veliko težje. Sicer obstajajo možnosti pomoči oziroma zaposlitve na domu, a še jaz kot član upravnega odbora društva ne izvem dovolj o tem, kajšele drugi invalidi. Društvo je zdaj zaposlilo dve osebi za pomoč invalidom, javne ustanove pa nekako bežijo od tega, tako da si moramo invalidi pomagati sami." Hčeri študirata v Ljubljani, ena medicino, druga pravo. A tudi Alojz ima obilico dela, tako da mu kot čisto pravemu upokojencu
zmanjkuje časa.
Že ko je bil na rehabilitaciji v Soči (sedem mesecev) so ga obiskali predstavniki Zveze paraplegikov Slovenije in vse od takrat je zelo aktiven član Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske. V zvezo je namreč vključenih devet regijskih društev. Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske ima sedež v
Celju (Podjavorškova 1) in pokriva 32 občin celjske regije. Ima 110 članov, to so večinoma invalidi s poškodbami hrbtenice, približno 10 odstotkov jih je z območja žalske
občine. Deluje v upravnem odboru, še posebej pa je ponosen na glasilo Korak, ki je na njegovo pobudo začelo izhajati v lanskem letu. Glasilo zveze Paraplegik je bolj strokovno, Korak pa je lokalno obarvan. Alojz Strniša je glavni in odgovorni urednik, Uidi tehnični urednik, prav tako naredi sam računalniški prelom, tiska pa ga Tiskarna Golc. Lani so izšle tri številke, naklada je 200 izvodov. Ime glasila - Korak - je simbolično, v O-ju je narisana noga, “rak” pa pomeni tudi hojo nazaj.
“Namen izdajanja našega glasila je zapisati, poslikati in dokumentirati vso bogato paleto dejavnosti v društvu in tako vsem članom posredovati informacije o tem, kaj se dogaja oziroma kaj se je zgodilo in kaj se še bo. Avtorji prispevkov so predvsem člani, ki tu lahko objavljajo tudi svoje pesmi in podobno. Predstavljamo uspešne športnike -invalide in druge zanimive ljudi, s čimer želimo spodbujati naše invalide. Pišemo o mladih. Seveda se lotevamo tudi za nas aktualnih tem, kot so na primer socialno delo, zakonodaja, arhitekturne ovire in podobno, pa Uidi za smeh je poskrbljeno,” je povedal Alojz, ki preživi veliko časa ob računalniku. Ker ne more uporabljati prstov, ima
poseben pripomoček za tipkanje.
Dela veliko. Poleg urejanja Koraka v društvu sodeluje pri popisovanju arhitektonskih ovir in izdaji brošure, prizadeva si za nove društvene prostore. Ima pa tudi nekaj zasebnih projektov. Tisti dan, ko se je ponesrečil, je zakoličil svojo novo hišo. Potem jo je bilo treba prilagajati potrebam invalida. Danes Alojz Strniša natančno ve, kakšna bi morala biti paraplegiku prilagojena hiša. Rad bi postavil vzorčno hišo in nato še nekaj takšnih hiš za invalide.
“Človek bi bil rad čim bolj samostojen, a marsikaj je invalidom nedostopnega zaradi povsem drobnih stvari, kot je na primer smer odpiranja vrat ali kljuk. Zakaj bi morah prositi za pomoč, če bi bi zadostovala že majhna prilagoditev? Na vse to bomo še bolj kot doslej opozarjali v tem evropskem letu invalidov,” dodaja Alojz Strniša, ki ga
na primer zelo jezi tudi to, da pri nas ni jasnih oziroma vsem znanih postopkov za pridobitev invalidskih pripomočkov. Ti so dragi, vsaka olajšava pa zahteva izjemno veliko birokracije. “Naša ljuba samostojna država je do nas invalidov iz leta v
Društvo managerjev in strokovnjakov Golding klub Žalec je ob novem letu dodelilo finančno pomoč Alojzu Strniši, ki se zanjo zahvaljuje. Pravi, da je bil nad to odločitvijo presenečen, saj ni bil član tega društva, čeprav so ga povabili, pomoč pa bo uporabil za doplačilo in nakup invalidskih pripomočkov.
leto bolj skopa,” ugotavlja.
Evropsko leto invalidov je priložnost za promocijo pravic invalidov, ozaveščanje javnosti in spreminjanja odnosa do njih, za spodbujanje neodvisnega življenja invalidov, podpiranje družin z invalidnim družinskim članom, za vzpodbujanje izobraževanja in zaposlovanja invalidov ter njihovo vključevanje v vse življenjske situacije. Kar se stori v imenu invalidnosti danes, bo jutri pomembno za vse, pravijo.
K. R.
V prejšnji številki I tripa smo objavili intervju z vedeževalko Majdo Golubovič iz Žalca. V zapisu njenega elektronskega naslova je prišlo do napake.
Pravilen e-naslov je: majda.golubovič@netsi.net
Alojz Strniša v družbi domačega ljubljanca
Zvončkovih 90 let
90 let je sredi januarja praznoval Tone Pikelj iz Jeronima nad Vranskim. S tem se uvršča med najstarejše krajane Vranskega.
Tone se je na Jeronimu tudi rodil, kasneje, ko si je ustvaril družino, pa si je v bližini rojstne hiše postavil svojo lastno, v kateri biva še danes. Doma je ostal tudi najmlajši sin Marjan s svojo ženo in tremi otroki, med katerimi njegov najmlajši vnuk Tinček prav rad raztegne meh frajtonarice, kar je storil tudi ob našem obisku. Tone je bil eden izmed šestih otrok, življenje pa mu z rožicami ni bilo postlano, saj je že zgodaj služil za pastirja in hlapca. Kmalu si je našel sopotnico Ivanko, se z njo
poročil in pred sedmimi leti sta skupaj slavila biserno poroko, le leto zatem pa je ovdovel.
V zakonu se jima je rodilo šest otrok, tri dekleta in trije fantje, danes pa ima še 18 vnukov, kar 32 pravnukov in pet prapravnukov.
41 let je bil Tone zaposlen kot gozdar pri GG Nazarje, prenekateri pa ga poznajo tudi po tem, da je znal iz lesa izdelati marsikaj, predvsem pa toporišča za cepine, motike, sekire, izdeloval je celo kuhalnice in pletel koše. Morda bo spomladi, ko bo bolj toplo, spet odšel v svojo delavnico med les, s katerim je tako tesno povezan že vse življenje. Gozd in les pač sodita skupaj. Dolga leta je Uidi član Lovske družine Nazarje in nek-
daj se je rad podal na jago, a le bolj malo ujel, če mu sploh gre verjeti, saj lovci navadno ne govorijo ravno resnice. Da se še vedno rad pošali, je dokazal tudi ob našem obisku, ko je povedal marsikatero staro šalo. Njegovi otroci Ivanka, Marija, Anton, Joško in Betka, k njemu in bratu Marjanu obenem zelo radi prihajajo, kar se je večkrat zgodilo prav v dneh ob njegovem jubileju. Enkrat so se zbrali samo zaradi našega obiska, spet drugič zato, ker so ga obiskali lovci, voščit pa so mu prišli tudi predstavniki Karitasa in Rdečega križa. Pomembno je le, da so vsi prišli z enim samim dobrim namenom - da bi mu zaželeli še veliko zdravih let. Prav slednjega, zdravja namreč, pa bi bil Tone zares vesel.
Tekst in foto: Mojca Marot
S Homa do Šešč na saneh
Med najbolj obiskanimi planinskimi vrhovi v Spodnji Savinjski dolini je zagotovo Hom, ki skupaj z Dragovim planinskim domom, ki so ga zgradili planinci PD Zabukovica, ponuja dobro počutje obiskovalcem. K dobremu počutju prispevata tudi prijazna oskrbnika Ivan in Dragica. Ivan je tudi zelo dober organizator, zato ne manjka raznih prireditev, ki privabijo na Hom še obiskovalce.
Iddi v nedeljo je bila zanimiva prireditev, katere namen je bil še poudariti zimsko idilo Homa ter omogočiti njeno doživljanje s pomočjo sani. V veliki meri je to uspelo, čeprav so morah tekmovalci, ki so se podah po sankaški progi, del le-te prehoditi oziroma preteči. Kombinacija sankanja in teka pa ni zmanjšala zanimivosti tekmovanja.
“Tega sankanja smo se domislili skupaj z županom Lojzetom Posedelom že leta 1999- Takrat smo izpeljali prvo tekmovanje, ki je izvrstno uspelo, k čemer nam je pripomogla tudi narava, saj je bilo dovolj snega. Kar tri leta zatem ni bilo snega in tekmovanje nismo mogli izpeljati, čeprav smo ga imeli v programu. Letos je zima spet bolj radodarna s snegom, vendar nam bi zadnji dvig temperatur skoraj preprečil izvedbo drugega tovrstnega tekmovanja. Lahko bi rekel, da smo ulovih še zadnji vlak,” je na cilju v Šeščah pri gasilskem domu ves vesel povedal Ivan Pinter. Seveda se je s sanmi tudi podal na progo s “svojega" Homa.
Tekmovanja se je udeležilo okrog 30 tekmovalcev, ki so tekmovali v štirih kategorijah, in sicer v kategoriji mladincev do 25 let, v kategoriji članov do 45 let in v kategoriji veteranov nad 45 let, v četrti kategoriji pa so bile ženske. Tekmovalci so morah
prevoziti oziroma preteči okrog 5 km dolgo progo. Najhitreje je to uspelo Cirilu Marcelu, ki je potreboval 9 minut in 33 sekund časa. Vse tekmovalce so ob progi in še bolj na cilju pozdravljah gledalci, ki so kljub dokaj hladnemu vetru uživah ob živi glasbi, toplem čaju, kuhanem vinu in še vsem, kar sodi k takšni zimski prireditvi. Tisti, ki so si želeli toplote, so na razglasitev rezultatov čakali v tamkajšnjem gostišču.
Organizator je pokale pripravil za prve tri najboljše v vsaki kategoriji. V kategoriji žensk je prvo mesto osvojila Darinka Piki, ki je za progo potrebovala 12 minut in 3 sekunde, drugo mesto je osvojila Irma Vodovnik in tretje Maruša Kovačič. V kategoriji mladih do 25 let je bil zmagovalec že omenjeni Ciril Marcel, drugo mesto je zasedel .Aljoša Žohar, tretje pa Mitja Germ.
Pri članih do 45 let je prvo mesto dosegel Jani Kuder, ki je bil le za 12 sekund počasnejši od najhitrejšega Marcela, drugo mesto je prisankal Anton Žohar in tretje Zvone Breznikar. Med veterani je zmagal Ivan Pinter, in sicer z rezultatom 13
minut in 5 sekund, drugi je bil Marko Dolinar in tretji Oto Artelj.
Pokale sta tekmovalcem podelila župan občine Žalec Lojze Posedel in župan občine Prebold Vinko Debelak, ki sta organizatorjem kot tekmovalcem izrekla vse priznanje. Prvim za dobro organizacijo, drugim za odločitev in pogum, da so se spustih po zahtevni progi, ki je zlasti v zgornjem delu bila zelo hitra. Ob koncu se je v imenu Društva prijaznih planincev Homa Ivan Pintar zahvalil županoma in vsem, ki so pomagali izpeljati tekmovanje. Ob tem pa je še povedal, da bodo poskušali v februarji izpeljati še smuk z vrha Homa do Šešč. Obljubil je tudi pestro dogajanje v ostalih mesecih leta, ko naj bi organizirah tek na Hom, kolesarjenje in še kaj.
D. Naraglav
Januar2003
Naša dediščina
Legende v Spodnji Savinjski dolini (VII. del)
Gora Oljka - Komenda
Med kraji, ki jih ob spustu s Trojan v Savinjsko dolino najprej zagledamo in zbudijo v nas občudovanje, je 773 m visok hrib, ki se dviga nad Polzelo in okoliškimi vasmi tako smelo, kot bi bil narejen umetno. To je Gora Oljka, ki se prvič omenja leta 1234. Omenimo, da je cerkev leta 1932 pogorela. Pri cerkvi je bila zgrajena prostorna hiša, v kateri je leta 1952 PD Celje uredilo planinsko zavetišče. Leta 1959 ga je prevzelo PD Polzela, društvo ga je moralo prepustiti drugim, nazaj so ga dobili leta 1980 in po dveh letih krepkega dela, leta 1982, svečano odprli. Tli je doma zanimiva zgodovina. Lani je bilo kar nekaj okroglih
obletnic. Marsikaj je odšlo v pozabo. Ne smejo pa v pozabo legende s tega področja.
Deklica in par volov
Na strmem pobočju Oljke je globok prepad. Obrasel je z grmovjem, da ga opaziš šele, ko si že tik nad njim. Nekoč je v bližini peljala deklica vole, ki so začeli teči po bregu navzdol proti prepadu. Uboga deklica je hitela za njimi, da bi jih ulovila. Ni se ji posrečilo. Voh so zabredli v grmovje in pachi v rupo, z njimi pa tudi deklica. Nihče ni vedel, kam so izginili. Čez nekaj let pa so našli pri Gabrovškem studencu vlasnice in volovske telege.
Deček in ovce
Pred davnimi časi je deček pasel ovce pri duplini na Oljki in metal kamenje v prepad. Ni trajalo dolgo, ko se je iz jame prikazal zeleni fantek in vprašal pastirja, kdo meče kamenje v jamo. Prestrašeni deček se je zlagal in pokazal na koštruna. Ko je zeleni fantek to slišal, je nataknil koštruna na rogovile in izginil z njim v prepad.
Zanimivo je, da je to legendo objavil Planinski vestnik leta 1922.
Jezero v Oljki
V starih časih so kopah na Oljki rudo. Ko so prikopali do globine, so prišli do izvira. Takoj so opustih rudnik, da se ne bi po dolini razlilo jezero.
Riba iz Gorooljskega jezera
Pod Oljko so kosci kosih otavo. Ne daleč od tam je bil studenec, iz katerega se je širil smrad po trohneči Živah. Kosci so šh gledat, kaj je, in našh so precej dolg kos ribe. Prepričam so bili, da je v Oljki jezero, iz katerega je voda prinesla ribo.
Mesto pod Oljko
Nekoč je stalo pod Oljko lepo rimsko mesto. Prihrumel pa je divji narod in ga zrušil. Ljudje so tam izkopali najrazličnejše reči. Neki posestnik je našel lep zlat kelih in železno skledo z žlicami. Kjer je stalo mesto, se razprostira lepo polje. (Vir: Šaleški razgledi, 1555-1996).
Omenimo, da je bližnji sosed Gore
Oljke Vimperg (po Krajevnem leksikonu Slovenije) ah Vinski vrh (po Vodnikovi Savinjski planinski poh), na katerem je cerkvica sv. Miklavž. Legenda pripoveduje, da je sv. Miklavž zaščitnik splavarjev. Z vrha skrbi zanje.
Leta 2002 je Osnovna šola Polzela izdala knjižico, v kateri so objavljene legende s Polzele in okohce. V knjižici najdemo legendo o tem, od kod ime Polzela. Dva kmeta sta se prepirala, oba sta hotela veliko glavo zelja, ki je rasla na meji zemljišča obeh kmetov. Dogovorila sta se, da vsak dobi “pol zela“. Od tu ime Polzela.
Na Slovenskem so štiri postojanke malteškega viteškega reda. Med njimi Komenda na Polzeli. Po neka-
terih virih je Komenda povezana z Goro Oljko.
Spomin na preteklost Komende
V Komendi so prebivah duhovni vitezi, ki so oskrbovali tudi polzelsko faro. Župna cerkev je bila v Komendi. Danes duhovnih vitezov ni več in v Komendi ni miru. Pravijo, da v njej straši. Toda vsakdo se strahu ne boji. Gospodje v Komendi so se baje držah tudi sodobnih navad. Za kmeta so imeh srce, toda ne vedno, pravijo, da so preproste ljudi tudi mučili in jih zazidavali. Iz Komende je vodil podzemeljski rov v Orovo vas, ki leži v vzhodni smeri od Komende in se je nekdaj imenovala Mašniška vas. Duhovnik je bival v hiši št. 1, kjer se je ta rov končal.	F. Ježovnik
Furež in koline
Prvi zimski dnevi naznanjajo praznik kolin. Čas zanje je, ko pritisne pravi mraz, tam okoli novega leta. Prašiči so spitani. Furež in koline od nekdaj veljata pri Slovencih za domači praznik, s tem ima tudi prašič na Slovenskem dolgo tradicijo.
V	urbarjih je zapisano, da so morah tlačani plačevati tako imenovani svinjski davek. Prašiči so upodobljeni na nekaterih srednjeveških freskah, recimo na znanem celjskem stolpu v celjski graščini.
Čez slovensko ozemlje je več sto let vodila svinjska ah prašičja pot, in sicer so iz Hrvaške gonih mlade prašiče na Kranjsko. Cesto, ki je peljala čez Savinjsko dolino, so imenovah prašičja cesta. Bela cesta je bila torej prašičja cesta.
V	zvezi s tem je bilo od nekdaj povezanih vehko šeg, običajev in navad. Bile so pojedine in bogate domače kuharske dobrote. Skušajmo razložiti pojma furež in kohne: furež pomeni le pojedino ob domačem prazniku, kohne pa pripravljah prašiča za hrano. Na mizo se dajo dobrote od Živah, ki simbohzirajo požrešnost, nenasitnost, ki se valja v blatu. Zakoljejo tudi merjasce, ki so nekoč veljali za simbol moške moči.
Ah veste, da so pri zakolu prašiča uporabljali Štefanovo sol? Sol je bila na Štefanovo blagoslovljena v cerkvi, pri kolinah pa so jo nastrgali v leseno krnico, v posodo za kri. Na dolgo pričakovani dan, dan kohn, je bila družina že zgodaj na nogah, klavci pa so prišli že ob prvem svim. Vsakdo v družini je vedel, kakšno delo ga čaka. Gospodinja je šla prva v svinjak z dolgo medo, da je “poco-prala“ svinjo. To je storila tako, da jo je z medo sunila v oči in ji tako “vzela vid“. Svinjo so morah nato spravid iz hleva. BUa je razširjena vera, da svinja ne pogine, če je navzoč kdo, ki se mu žival smili.
In v Savinjski dolini?
V	knjigi Ponkovška miza od petka do svetka lahko preberemo zapis Nevenke Jelen.
“...Kot je bil največji zimski praznik za človeško dušo božič, pa so bde kohne za telo. Gospod Maksimiljan Jezernik - Kresnikov Mdan pravi, da je v njegovih otroških ledh bd to dan, ko so otroci smeh izostati od pouka. Njihov atek je bil
eden tistih, ki so bili naprošeni za pomoč. Ko je šel kam na kohne, je bila na večerjo povabljena tudi mama, za domov pa sta dobila tudi precej mesa in klobas. To dejavnost je od njega nasledil sin Ferdinand -Nandi.
Kohne so ponavadi potekale po utečenem vrstnem redu. Zjutraj, glede na zimski mraz, dobršna mera žganja. Ko so prašiča barak, je bilo treba pogreti tudi roke. V ta namen je gospodinja prinesla “šnopsov čaj“ ah kuhano vino. Prva hrana je bila pečena kri. Spekla se je tako, da se je v skledo pripravila enaka količina mleka in sveže krvi, dodah sta se dve jajci, moka in malo soh. Maso je bilo potrebno malo razžvrkljati in politi na pomaščen segret pekač. Peklo se je v pečici kot carski praženec -šmorn. Za pozno kosilo je bila pečenka in kislo zelje ali repa. Večerja je bila praznična: juha iz svežih kosti z rezanci- hrtišna juha, zeljna solata, pražen krompir, pečenka, krvavice; posebnost je bil kompot iz suhih sliv, v katerega so vlili tohko žganja, da za otroke sploh ni bil primeren.
Največje veselje so bile kohne za domače, vendar je bila navada, da so na večerjo povabih tudi precej sorodnikov, tako da so dobršen del mesa pojedli še isti dan. Otroci na kohne niso bili povabljeni, vendar je gospodinja zanje staršem pred odhodom domov zavila nekaj dobrot.
Glede na takšno menjavo mesa je skozi vso zimo lahko bila na mizi sveža pečenka, seveda ne vsak dan. Ker vsega mesa tisti dan le niso pojedli, so ga nekaj konzervirah. Določene dele so dah v slanico in nato povodih, če pa so ga želeli obdržati za svežo uporabo, so ga spekli in dah v vehko posodo ter zalih z mastjo. Pred uporabo so nato vzeli meso iz masti in ga pogreti, okusno mast pa porabiti za namaz na kruh...“
Poudariti moramo, da si je moral kmet nekoč, ko še ni bilo hladilnika, pripraviti meso in zabelo za vse leto. Včasih je bilo natančno določeno, kateri kos svinjine pride na mizo ob posebnih praznikih in priložnostih. Npr. na vehko noč pleče in gnjat, za binkošti pleče in jezik, krače so bile za mlatiče, želodec za kosce itd.
Ob letošnjih kolinah se spomnimo, kako je bilo nekoč.
F. Ježovnik
Januar - prosinec
Poslovili smo se od decembra - grudna. Smo v mesecu januarju - prosincu, nekateri so ga imenovali tudi mali božičnik, po istih virih so december poimenovali veliki božičnik. Poimenovanje mali božičnik izhaja iz dejstva, da božični čas traja do 6. januarja, do svetih treh kraljev, in zajema božič, novo leto in svete tri kralje. To je čas, ko narava na videz umre, počiva in se začne prebujati v drugi polovici meseca januarja. V januarju smo sredi zimskega tromesečja.
V decembru smo si pričarati razigrani in lepši svet, ki nas je odmaknil od resničnosti. Resničnost se nam spet prikaže v januarju. Za čas med božičem in svetimi tremi kralji velja prepričanje, da se v tem času mrtvi vračajo v svoje družine. Po božiču, v mesecu januarju, sonce pridobiva na moči, začenja se novo življenje. Pripravlja se novo stvarjenje in mrtvi se nadejajo vrnitve v življenje, ki bo trajno in konkretno. Končano je
pokanje petard. Včasih so streljati v želji, da bi pregnati zle duhove, danes kar vse povprek.
Če ste med čestitkami prejeh mušnico, jo shranite. Kot simbol življenja je mušnica povezana z raznimi nadnaravnimi bitji. Na primer škrati ah palčki naj bi pod njenim klobukom počivati. To je čas, ko je prišla v kmečke domove pratika -knjižica s koledarskimi podatki, je bila včasih zelo redka. V zapisu Frana Kočevarja iz leta 1870 lahko preberemo, da je bil okoti leta 1840 koledar ah pratika zelo redko na kmečkih domovih. Edini koledar ah pratiko v fari je imel župnik in mogoče še župan. Zato je bila velika zasluga Mohorjeve družbe, da je začela izdajati koledar ah pratiko. Poleg koledarskega dela, v katerem so označeni godovi posameznih svetnikov, praznikov, nam pratika prinaša še marsikaj drugega. Spregovori nam o vremenu, opozarja nas na različna opravila itd.
Od kod ime prosinec za januar?
Ena izmed domnev je, da je prišlo
ime prosinec od prosa, saj so bile med novim letom in svetimi tremi kralji značilne jedi iz prosa. To lepo slovensko ime je utonilo v pozabo. Danes imamo januar, ime po bogu Janušu, ki je imel dva obraza in je z enim gledal v preteklost, z drugim pa v prihodnost.
V starih koledarjih, pratikah lahko preberemo:
“Sv. Makarij (2. januar) jasen ah meglen, naznanja enako jesen. Ko o sv. Vincenciju (22. januar) sonce sije, se v jeseni kruha in vina užije. Prosinec mrzel, da poka, sadje v jeseni in moka.
Kralji se vrnejo - zimo obrnejo.“ Mesečna opravila v prosincu (po stari pratiki):
“Sadje, krompir, korenje in drugo se prebira, kar je gnilega se odmetuje, da se s slabim vred tudi dobro ne pokvari.“
“Varuj pred zmrzlino zlasti sadje, v hudi zimi varuj tudi kruh, vino in druge podobne reči.“
“Hleve zadelaj, da bodo gorki, čisti.“ “Tkalec in predica čujeta v pozno noč.“
“Za delo zunaj hiše se dobro obleci.“ “Drevje varuj pred zajcem.“
F. Ježovnik
Ttgovina IRA
Hmeljarska 15, 3312 Prebold Tel.: 03 / 572 45 54
S Herman Albin s.p.
slikopleskarstvo in izdelava plastičnih fasad Soseska 12,3312 Prebold,
tel.: 03 / 705 30 52, mob.: 041 / 626-116
aMLBAMSa
TEHNIČNA TRGOVINA-SERVIS, d.o.o.
Šempeter, Rimska cesta 35, Tel.: 703 84 50, faks: 703 84 52, servis: 703 84 53 Delovni čas: TRGOVINA: 8. do 19., SOBOTA 8. do12. ure,
SERVIS: od ponedeljka do petka 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure.
BELA TEHNIKA, AKUSTIKA, MALI GOSPODINJSKI APARATI
IZREDNO UGODEN KREDIT ZA BELO TEHNIKO IN TV GORENJE NA 6 AL112 MESECEV EOM 7,00 BREZ STROŠKOV KREDITA!!!
«
c
•o
o
n
E
o
</i
0)
X.
<u
IO
>
PRALNI STROJ GORENJE WA1381 S (1300 obratov)
97.900,00 SIT
SUSILEC PERILA GORENJE KONDENZACIJSKI
82.900,00 SIT
SUSILEC PERILA, ODZRAČEVALNI OD 52.900,00 SIT
TELEVIZOR GORENJE 55 cm stereo, v srebrni barvi 51.900,00 SIT
ZAMRZOVALNA OMARA 54 X 85 cm (4 predalna)
39.900,00 SIT
KOMBINIRANI HLADNILNIK 54 X 176 cm 59.900,00 SIT
DIGITALNA MIKROVALOVNA PEČICA ORION S POGREVANJEM IN ODTAJANJEM
18.900,00 SIT
ŠTEDILNIK, 50 cm 3 plin, 1 elektrika 64.500,00 SIT
ŠTEDILNIK, 60 cm STEKLOKERAMIKA
89.500,00 SIT
RADIO KASETNIK s CD-jem 12.900,00 SIT
AVTO RADIO AIWA s CD-jem 34.500,00 SIT
j s»
w m
PALICI BOSCH 5.900,00 SIT
*
AKCIJA TRAJA DO RAZPRODAJE ZALOG | RTV SERVIS IN POOBLAŠČENI SERVIS SESALCEV VORWERK
BREZPLAČNA DOSTAVA do 30 kml ALIANSA VAŠA ZADNJA ŠANSA!!! I REZERVNI DELI ZA GOSPODINJSKE APARATE
Križanka
januar2003
Jr ';fj - Ji*
avtor
JANEZ
KORENT
VELIK KUP LESA ZA
GORENJE
RAZKROJ
PODOL-
GOVATA,
OZKA
IZBOKLINA
ANJA
ZAVADLAV
REAKTIVNI
IZSTRELEK
V
v
PODATKI,
NAVEDBE
KANAD.
POPEVKAR
(BRYAN)
KIH
ZDRUŽENE
DRŽAVE
AMERIKE
üskT
CAR,
PUŠKINOV
JUNAK
UTRU-
JENOST
SLIKAR
KLEMENČIČ
■MAJ
ŽLAHTNI PLIN (ZNAK Ar)
PAVLE
RAVNOHRIB
DAN. FIZIK (HANS CH.) ZEVSOVA LJUBICA
OBER
TUJA
DREVESNA
VRSTA
SL
POPEVKAR
(RAFKO)
HRV.
POLITIK
(ANDRUA)
LOCEK
PODOBA
GOLEGA
TELESA
BERILU
BIVŠA TOVARNA V MARIBORU
TEODOR
URSULA
ANDRESS
ALKALOID
VČAJU
SREDIŠČE
VRTENJA
IGRALKA
TAYLOR
ENICA
SMUČAR
MLEKUŽ
MEHKA,
FINA
TKANINA
TULEC,
TOK
GLAVNI
ŠTEVNIK
OSNOVNI
DELEC
PISATELJ
(FRANZ)
AM.
IZUMITELJ
(GEORGE)
TV
PSIČEK
LUTKA
RADOVEDNI)
PRITOK DONAVE V NEMČUI
JAP.
PISATELJ
(KOBO)
REKA NA ŠKOTSKEM
DIALEKT
NEM.
PISATELJ
TOP
FR, PISATELJICA
UTRIP
PRISTAŠ
TOMIZMA
LUNINO
ŠTEVILO
VRSTA
VRBE
ŠKOT, ROD, SKUPNOST
ČEBULA
SMUČAR
PETROVIČ
OMEJENO
TRAJANJE
ŽENSKI
GLAS
IUA
ILF
UTRIP
MLAD
NEUMNEŽ
PISATELJ
BEVK
IGRALKA
NIELSEN
MAJHNA
IGLA
VELIKAN V GR MIT.
KRAJ V DELTI NERETVE (BIH)
KOREOGRAF
OTRIN
2 (RIM.)
MADZ. M. IME
IGRALEC
FURUAN
SL DRAM. IGRALKA
ITALIJANI
(ZANIČUJ
A IVI Z
UUBTTEU
MESTO V
EGIP.BOG
MRTVIH
LUČAJ
IVANA
KOBILCA
PREKOP
ZARODEK
TRI RIM. BOGINJE USODE
AM.
VIOLINIST
(ISAAC)
TRENUTEK
FR DRAM. (JEAN-BAPRSTE)
EGIP.BOG
SONCA
VETER V SREDO-ZEMUU
NAČRTNA NAMESTITEV ŽIC AU CEVI
JUNAK
VITEŠKIH
ROMANOV
ANDREJ
ŠIFRER
IGRALEC
CONNERY
IGRALKA
IVANIČ
FR. FOTOGRAF (FELIX)
SUANJE
VEDA O POUČEVANJU
PESNIK
MERMOUA
VODNA
ŽIVAL
UUDSKO
BRENKALNO
GLASBILO
TRAKUUA
ŽUŽELKA
JQJRL
UTEŽNA
MERA
ŽIVAL Ž SPOLA
PUST
SVET
FRANCE PREŠEREN POEZUE
"V
GR. BOG. LOVA
NOVO
SREBRO
Daos
PLUGOM
DOBRO
ZAPRT
PROSTOR
BOLEČE KRČENJE MATERNICE OB PORODU
DVOJICA
SUKAR
VOUEVICA
CELJSKI
ARHITEKT
(NANDE)
PRCA
ROPARICA
OSTANEK
GORENJA
NAJVIŠJI ORGAN MED NOB
PLOŠČATA POSODA ZA TEKOČINE
ČUDODELNI
NAPOJ
EMIL
NAVINŠEK
EMIL
ADAMIČ
BITJE Z VEL OČMI
VPIS
PODATKOV
RIMSKA
BOGINJA
PLODNOST
VRSTA
HROŠČA
CUNJA
IVAN
LEVAR
PREPIR
RT NA JUGU ŠPANUE
OUT
24 UR
DALM.
ŽIME
GOSPODAR.
DEJAVNOST
PTIČ
PEVEC
NATRU
TOŽILKA
CERAR
cr
ARHEQL
GROBIŠČE
PALEC,
COLA
KOVA
KONRAD
ADENAUER
SLAVKO
HREN
PRAVO-
SLAVNA
PODOBA
SL
POPEVKAR IN RADU. VODITEU
NENADEN
VSTOP
VELKA
KAČA
ENB
LEVI
PRITOK
LABE
(NEMČUA)
GRČUA KOT RIM. PROVINCA
Nagradna križanka
Rešitve križanke, objavljene v decembrski številki, pokrovitelja Gostišče in hoteli Štorman, Anton - Zvone Štorman, s. p, Rimska c. 10. Šempeter;
RESTAVRACIJA-ŠTORMAN-LOVSKI-GRADIČ-TRBOVLJE-SLADiCA-RDEČI-BARON Izžrebani nagrajenci 1. Matic Muck, Velenjska 9, Žalec; 2. Silva Kos, Laikova vas 257, Prebold; 3. Ani Slokan, Rezana 6/a, Gomilsko. Nagrajenci prejmete vrednostne bone v uredništvu Utripa.
Rešitve križanke, pokrovitelja Mesarstvo Čas, Čas Ervin, s. p., Savinjska c. 77, Žalec: MESARSTVO-ČAS-ERVIN-S-P-ŽALEC-CELJE-PETROVČE-GOSTILNA-PICERIJA-ČAS-MAUCE-MESNl-IZDELKI-HRENOVKE-NAREZia. Izžrebani nagrajenci: 1. Vinko Maver, Andraž 39, Polzela; 2. Alojzija Štimulak, Podkraj 32, Šentilj, Velenje; 3. Vera Pipai, Migojnice 2/a, Griže. Nagrajenci se zglasite v uredništvu Utripa, kjer boste prejeli vrednostne bone.
Pokrovitelj križanke, ki jo objavljamo v tej številki Utripa, je AMZS, d. d.. Poslovalnica Šempeter v Savinjski dolini, Rimska cesta 98/b, Šempeter. Vrednost nagrad je 5.000, 3.000 in 2.000 SIT.
Rešitve križanke (samo gesla) pošljite izključno na dopisnicah na naslov uredništva do 14. februarja 2003.
28
januar2003
Živimo z zemljo
m
Savinjske doline
Udeleženke tečaja z voditeljico Majdo Tumpej
Delale bodo sir
V zidanici Soseske Dobrič je potekal tečaj za izdelovanje sirov in drugih mlečnih izdelkov na kmetiji. Tečaj je pripravila Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijski gozdarski zavod Celje, enota za kmetijsko svetovanje Žalec, vodila pa ga je specialistka za male sirarne Majda Tumpej s Kmetijskega zavoda Ptuj.
Tečaja se je udeležilo dvajset žena in deklet iz Dobriča in Andraža, ki so pozorno spremljale predavanje in sodelovale pri praktičnem delu. Tumpejeva je dejala, da je izdelovanje sira tehnološko zelo zahtevno,
vendar se lahko sir na kmetiji izdela tudi dokaj enostavno. Potrebujemo le lonček kislega mleka kot kulturo, sirišče, ustrezno posodo, termometer, ustrezno znanje in nož za rezanje sira.
Na tečaju so se lotile izdelovanja belega majskega sira, ki ga je lahko pripraviti in je takoj užiten kot sveži sir. Medtem čakanjem, da se je mleko sesirilo, so pripravile več sirnih namazov, solat, sladko presenečenje, jabolčno sirovo pito in zavitek lene gospodinje. Tečaj je minil v prijetnem razpoloženju, ob koncu pa so vse pripravljene dobrote tudi poskusile. Tovrstnih tečajev si žene in dekleta še želijo.
T. Tavčar
SLOVENSKI KMETIJSKO OKOLJSKI PROGRAM
Spoštovani kmetje,
5-letna pogodba SKOP z Agencijo RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (ARSKTRP) vas zavezuje, da se udeležite predavanj. Uvodna izobraževanja za SKOP - REJ = sonaravna reja domačih živali bodo:
-	ponedeljek, 3. 2. 2003, ob 10. uri, v sejni sobi Kmetijske zadruge Braslovče,
-	torek, 4. 2. 2003, ob 10. uri v sejni sobi Kmetijske zadruge Prebold,
-	sreda, 5. 2. 2003, ob 10. uri v šoli Loke - Tabor,
-	četrtek, 6. 2. 2003, ob 10. uri v sejni sobi Kmetijske zadruge Polzela,
-	petek, 7. 2. 2003, ob 10. uri v prostorih Krajevne skupnosti Vinska gora,
-	torek, 11. 2. 2003, ob 10. uri v Kulturnem domu Vransko,
-	sreda, 12. 2. 2003, ob 10. uri, v balkonski sobi Hmeljarskega doma v Žalcu,
-	sreda, 12. 2. 2003, ob 10. uri v Osnovni šoli Loke - Tabor,
-	četrtek, 13- 2. 2003, ob 10. uri v Kulturnem domu Vransko,
- petek, 14. 2. 2003, ob 10. uri v balkonski sobi hmeljarskega doma v Žalcu.
Program:
•	predstavitev SKOP - REJ
•	pogoji in določila pogodbe ter vodenje evidenc
•	dobra kmetijska praksa pri gnojenju
•	ureditev skladišč za organska gnojila.
V času trajanja pedetne obveznosti bo potrebno opraviti najmanj 15-umi izobraževalni program (uvodna predavanja, tehnološka in okoljevarstvena) ter sodelovati vsaj na enem demonstracijskem prikazu.
Na gornja predavanja boste podpisniki pogodb osebno povabljeni.
OGLAŠUJTE V
tel.: 713 68 88 faks: 713 68 90 utrip@zalec.si
Tečaj o turizmu na kmetiji
Kmetijska gozdarska zbornica Slovenije - oddelek za kmetijsko svetovanje Celje pri Gozdarskem zavodu Celje in Kmetijska svetovalna služba sta pripravila večdnevni tečaj za nosilce turistične dejavnosti na kmetijah celjske regije. Teoretični del tečaja, ki se ga je udeležilo 20 slušateljev in je trajal 40 ur, je potekal na izletniški kmetiji Pri Mlinarju v Gotovljah.
Na tečaju so obravnavali številne teme, kot so: turizem v svetu in pri nas ter turizem na kmetijah, zakonski predpisi, veterinarsko-sanitami pogoji za predelavo živil živalskega izvora, ureditev okolice turistične kmetije, ohranjanje etnološke in arhitekturne dediščine, ureditev prostora, komuniciranje z gosti, oblikovanje ponudbe in trženja, govorili so tudi o kalkulacijah, cenah in drugem. V štirih dneh so se kot predavatelji zvrstili: Miša Novak, Jožica
Krašovec, Marija Geč, Milan Kulovec, Tanja Hohnec, Peter Požauko, Andreja Žolnir, Stanko Jamnik, Vesna
Čuček, Stane Bizjak, Simona Uršič in Sonja Kreslin. Praktični del tečaja, ki bo trajal 30 ur, bo potekal na Srednji
gospodinjski šoli v Zrečah.
T. T.
Udeleženci tečaja za nosilce turističnih dejavnosti na kmetiji
Deset let društva podeželske mladine
Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline (v nadaljevanju DPM SSD) je bilo ustanovljeno 28. novembra leta 1992 v dvorani Kmetijske zadruge Gotovlje za območje takratne občine Žalec. Ustanovitev in registracija našega društva je bila ena prvih v Sloveniji, po obdobju delovanja aktivov mladih zadružnikov. Pobuda za organiziranje je bila s strani mladih s cele doline in Kmetijske svetovalne službe Žalec. Danes v Sloveniji deluje že več kot 40 podobnih društev, ki se povezujemo v Zvezo slovenske podeželske mladine.
Društvo povezuje mlade s podeželja in trenutno deluje 5 odborov:	Petrovče, Polzela,
Šempeter, Tabor, želimo pa obuditi tudi delo na Vranskem, Braslovčah, Gomilskem in v Preboldu.
Cilji in namen delovanja našega društva so: da povezuje vse mlade na podeželju in tiste, ki čutijo pripadnost ali povezanost z njimi, da ohranja in oživlja tradicionalne vrednote, ki temeljijo na spoštovanju družine, doma in narave, ohranja materialno in duhovno dediščino kmečkega stanu, širi znanje o nujnosti skladnega razvoja podeželja z okolju prijazno kmetijsko dejavnostjo ter pridelavo zdrave hrane, oživi stare
#
24 UR
SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, (Lo.o., ŽALEC
Celjska cesta 3/a, Žalec
Telefon: 03 / 713 20 52, 03/713 20 50; mobitel dežurni: 041 616 786 NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV:
PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDELJA IN PRAZNIKI od 7. do 8. URE.
AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI:
PONEDELJEK - PETEK od 7. do 11. ure in od 16. do 18. ure, SOBOTA od 7. do 9. ure.
IZPOSTAVA VRANSKO
telefon: 03 / 703 34 90
Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure.
IZPOSTAVA POLZELA
telefon: 03 / 703 34 80
kmečke običaje in druženje na vasi, da se povezuje z enakimi in podobnimi društvi, gibanji ali mladinskimi organizacijami v državi in izven nje, sodeluje pri prenosu znanja iz kmetijskih šol in drugih strokovnih institucij na podeželje do kmeta.
Naše društvo sodeluje z Društvom podeželske mladine Laško - Radeče, z Društvom mladih Zreškega Pohorja, z Društvom podeželske mladine Zgornje Savinjske doline, z Društvom podeželske mladine Šentjur, z Društvom podeželske mladine Celje - Dobrna - Štore - Vojnik, z Društvom podeželske mladine Šmarje pri Jelšah, z Aktivom podeželske mladine Šaleška dolina in z Društvom podeželske mladine Slovenske Konjice. V zimskem času se srečujemo vsak mesec in pripravljamo zanimive večere. V decembru smo si izmenjali načrte dela in se že obiskujemo. Pri tem se stkejo tudi trajna prijateljstva, kar pa je tudi eden izmed naših ciljev.
Vsako leto pripravljamo tekmovanje Mladi in kmetijstvo, kjer se pomerimo odbori znotraj našega društva, kmečke igre, kresovanje za 1. maj, tekmovanja v športnih igrah kot je odbojka in mali nogomet, pripravimo lemo skupščino in veselico, odbor iz Tabora organizira vsako leto Valentinov ples. Odbori si organizirajo izlete, ekskurzije, piknike, gredo skupaj na morje, v planine, se udeležujejo čistilnih akcij in drugih aktivnosti v občinah.
Lansko leto je bilo naše društvo gostitelj vseslovenskega srečanja društev podeželske mladine 20. 7. 2002 v Žalcu v Športnem centru. Gostili smo 18 društev iz vse Slovenije in ZSPM. Med seboj smo tekmovali v nogometu, odbojki, v teku, skoku v daljino, v metu krogle.
Društvo sodeluje tudi na državnih prireditvah. Lani je bil kandidat za mladega gospodarja Slovenije iz Celjske regije prav naš član, Boštjan Skrabar in dosegel odlično drugo mesto.
Ob sredah se člani društva dobivamo ob 20. uri v telovadnici na
Tečaj iz varstva rastlin za hmeljarje
Še pred začetkom nove hmeljarske sezone želimo na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec organizirati 3. osnovni tečaj iz varstva rastlin za hmeljarje. Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec je na podlagi Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (Ur. 1. RS 11/01) in Pravilnika o strokovnem usposabljanju in preverjanju znanja iz fitomed-icine (Ur. 1. RS 36/02) pooblaščen s strani M KG P RS za izvajanje permanentnega usposabljanja na področju varstva rastlin za izvajalce ukrepov zdravstvenega varstva rastlin.
Da bo to usposabljanje čim bolj usmerjeno in prilagojeno hmeljarjem, bomo za hmeljarje pripravili poseben program, ki bo vseboval poleg splošnih tem tudi teme, kot so predstavitev aktualne zakonodaje s področja varstva rastlin, osvežitev osnovnega znanja o fitofarmacevtskih sredstvih in varnem ravnanju z njimi. Poleg teh bomo dodah še posebne vsebine, s katerimi se hmeljarji vsakodnevno srečujete pri varstvu hmeljišč, kot so najpomembnejše bolezni in škodljivci v hmeljiščih, učinkovita zaščita pred njimi, integrirano varstvo hmeljišč, aplikacija fitofarmacevtskih sredstev in predstavitev novosti pri napravah za nanašanje sredstev za varstvo rastlin. Tečaj bo vseboval teoretični
in praktični del, pri čemer bomo pri praktičnem delu predstavih pršilnike ter postopke priprave in nastavitve le-teh.
Novosti, ki jih prinaša nov pravilnik, je več. Med njimi je tudi ta, da lahko pridobijo potrdilo za izvajalca ukrepov zdravstvenega varstva brez opravljanja tečaja tisti pridelovalci, ki imajo najmanj V. stopnjo izobrazbe kmetijstva - rastlinske smeri. Pri izvajalcu usposabljanja (npr. IHP) morajo predložiti pisno prošnjo, dokazilo o izobrazbi in dokazilo o plačam pristojbini.
Vsi tisti, ki so opravili usposabljanje za višje stopnje usposabljanja (npr. prodajalci FFS, odgovorne osebe in predavatelji fitomedicine), jim potrdilo velja za izvajalca ukrepov zdravstvenega varstva rastlin.
Cena tečaja je 12.000 SIT. V ceno je vključena izvedba 15-umega tečaja, študijsko gradivo, ki ga pripravljajo predavatelji, izpit, izdaja potrdila o pridobitvi znanja iz varstva rastlin in DDV.
Tečaj bomo organizirali le v primeru, če bo prijavljenih najmanj 25 kandidatov.
Podrobnosti glede tečaja bomo na podlagi prijav sporočiti naknadno.
Prijave sprejemamo na Oddelku za varstvo rasthn na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec, telefon: 03/712 16 00 in 03/ 712 16 28 le do petka, 7. februarja 2003 do 14. ure.
Klaudija Matjaž - Petek
Polzeti pri odbojki. Vljudno vabimo nove člane, da se nam pridružijo.
V letošnjem letu bomo praznovati 10-letnico delovanja. Hvaležni smo vsem predsednikom (Peter Cestnik, Ivi Rančigaj, Tomaž Korošec, Tine Vasle, Rok Sedminek) in članom, da so nam zapustiti bogato preteklost. Za naših 10 let uspešnega delovanja
se imamo v veliki meri zahvaliti Andreji Žolnir s Kmetijske svetovalne službe - izpostava Žalec. Brez njene pomoči bi menjavanje generacij v društvu že povzročilo konec, ona pa je delo budno spremljala in pripravljala načrte.
Sergej Zabukovnik, predsednik DPM Sp. Savinjska dolina
Po DOLINI
januar 2003
Letos že 41. seminar o hmeljarstvu
Letos Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec v sodelovanju s KGZS-Kmetijsko svetovalno službo organizira že 41. seminar o hmeljarstvu. Seminar bo 28. februarja v Čebelarskem centru Slovenije v Lukovici.
Tradicionalni seminar o hmeljarstvu ima pomembno vlogo predstavljanja in uvajanja novejših spoznanj in strokovnih dosežkov s področja hmeljarstva. Prvenstveno je namenjen prenosu rezultatov poskusov in raziskav hmeljarjem, izmenjavi izkušenj in ugotovitvam o pridelavi hmelja v preteklem letu. Tildi letos si želimo, da bi poleg raziskovalcev in svetovalcev kot referenti sodelovali hmeljarji. Pomembena naloga srečanja je izmenjava mnenj o najbolj perečih problemih v hmeljarstvu. Glede na pobude hmeljarjev, smo se odločili za enodnevni seminar z naslednjima
Farma
VETERINARSKA
AMBULANTA
Podlog 1,3311 Šempeter
Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202
Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00
sobota, nedelja: 7.00 - 9.00
glavnima temama:
I.	Perspektive slovenskega hmeljarstva
V	okviru te teme želimo hmeljarje informirati o trenutnem stanju na področju hmeljarstva in o vlogi slovenskega hmeljarstva v slovenskem kmetijstvu ob vstopu v EU. Spregovoriti želimo o programih prodaje v prihodnosti (vključno s svetovnimi trendi). V povezavi s to temo bomo podah tudi informacijo o trenutnem stanju na področju žlaht-njenja in sadilnega materiala. Predstavljene pa bodo tudi novosti s področja zakonodaje (delovna sila, certificiranje...).
II.	Tehnologije pridelave hmelja in varstvo hmelja
V	okviru tega sklopa bomo podah oceno letnika 2002 in osvetliti vzroke za majhne pridelke in nižjo vsebnost alfa kislin. Opozoriti želimo na napake in pomanjkljivosti, ki so se v lanskem letu v praksi najpogosteje pojavljale in nakazati
V Svetem Lovrencu pri Preboldu je že pred drugo svetovno vojno aktivno delovalo Društvo kmečkih fantov in deklet. Člani društva so bili poznani po narodni zavednosti, iz tistih časov
možnosti za odpravo le teh. Udeležence seminarja želimo opozoriti tudi na ukrepe v zvezi z zapleveljenostjo hmeljišč, kakor tudi na nekatere bolezni (hmeljeva uvelost, hmeljeva pepelovka) in škodljivce (prosena vešča, hmeljni hrošč, hmeljev bolhač), ki se v zadnjih letih pojavljajo vse pogosteje v večjem obsegu. Del časa v tem sklopu pa žehmo posvetih zelo aktualni temi v tem obdobju, to je sanaciji žičnic.
Če vas teme zanimajo, vas vabimo, da se nam pridružite. Prosimo, da se za seminar čimprej prijavite na naslov: IHP Žalec, Cesta Žalskega tabora 2, 3310 Žalec, telefonska številka: 03 71 21 600.
Kotizacija za udeležence znaša 10.000 SIT in vključuje knjigo Priročnik za hmeljarje (izdano 2002), pisne materiale, prigrizke, osvežilno pijačo, toplo matico in svečano večerjo. Kotizacijo poravnate v tajništvu Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Žalec.
Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite in se aktivno vključite v razprave v uradnem delu seminarja ter se s strokovnjaki pogovorite o problemih v hmeljarstvu tudi na družabnem večeru.
Za organizacijski odbor:
Irena Friškovec
pa izvira tudi tekmovanje koscev in grabljic. Gasilci sedaj že več kot 20 let vztrajajo in ohranjajo tradicijo.
Njihova kulturna sekcija je zelo prizadevna, saj pripravijo
Kulturniki na vasi
GARANT, d. d., POLZELA ^
Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31
UGODNO V INDUSTRIJSKI PRODAJALNI GARANT NA POLZELI
NUDIMO POHIŠTVO ZA OPREMO SPALNIC, DNEVNIH SOB, PREDSOB, OMARE V RAZLIČNIH BARVAH, KOSOVNO POHIŠTVO, KUHINJE, RAČUNALNIŠKE IN PISALNE MIZE TER VZMETNICE.
Ugodni plačilni pogoji:
ČEKI, KREDITI
* Znižane cene omar z drsnimi vrati ZENA * Ugodna ponudba sedežnih garnitur, kavčev in vzmetnic
Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure.
Informacije po tel.: 03/703 71 30, 03/703 71 31 E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si
Dekorativno ustvarjanje
Dekorativnost je znanje, s pomočjo katerega polepšamo svoje bivalne prostore, izložbena okna, lokale, obleko... tako rekoč vse, kar nas obdaja in $ čimer želimo spodbuditi določeno pozornost. V vsakem od nas je nekaj kreativnosti in ustvarjalnosti, vendar z estetskim dekorativnim delom se ukvarjajo predvsem tisti, ki imajo bodisi naravne danosti ali posebej za to pridobljena znanja, kar pa se največkrat dopolnjuje. Zelo zanimivo je delo mladega Tomaža Turka. Deluje namreč na področju kulinarične dekorativnosti, kar pomeni, da so dobrote na mizi zaradi ustvarjenih dekoracij iz sadja, zelenjave in drugih sestavin na pogled bolj okusne in privlačne.
Tomaž Turk je zaposlen pri enem najbolj znanih slovenskih gostincev v Sloveniji, pri Zvonetu Štormanu, ki mu je tudi omogočil, da se je neposredno preko svojih stanovskih kolegov v Ljubljani seznanil z dekorativno umetnostno kulinariko. Svoje gostinsko znanje je nabiral v srednji šoti za gostinstvo in turizem v Celju in se izučil za gostinskega tehnika -kuharja.
Pred časom je na gostinskem sejmu v Salzburgu v Avstriji njegovo pozornost pritegnil kitajski mojster,
ki je s posebnimi nožički izdeloval dekorativne izdelke iz sadja, zelenjave in drugih materialov.
“Bil sem kar nekako očaran nad njegovim delom in prešinila me je misel, da bi se tudi sam preizkusil v tem delu. Kupil sem si serijo special-
smeri. V marcu bo sodeloval že na drugem tovrstnem tečaju, potem pa upa, da mu bo omogočeno opraviti še dva specialna tečaja, na katerih naj bi obogatil svoje znanje.
Marsikatere njegove dekoracije smo lahko videti na kakšnih sloves-
Tomaž med izdelovanjem cvetlice iz korenja
nih nožev, nekaj literature tega mojstra in se doma spopadel z izdelovanjem raznih figur iz jabolk, korenja, rdeče pese ... Ugotovil sem, da mi gre to delo dobro od rok. To mi je dalo dodatno spodbudo in ko je v Slovenijo prišel mojster, ki sem ga spoznal v Salzburgu, sem se udeležil tudi njegovega tečaja v Ljubljani,” je povedal Tomaž, ki je trdno odločen izpopolnjevati svoje znanje v tej
nostih, na katerih je za gostinsko ponudbo skrbelo podjetje Štorman. Kaj vse je mogoče narediti na primer iz jabolk ati korenja, so naši občani lahko spoznati tudi ob raznih drugih priložnostih, saj Tomaž vsakemu rad pokaže, kakšno je njegovo delo, ki zahteva veliko koncentracije in potrpežljivosti.
D. Naraglav
gledališčniki vsako leto vsaj enega ati dva krajša gledališka projekta, ki ponavadi doživi/ta svojo prvo predstavitev ob materinskem dnevu. V okviru te sekcije deluje od začetka leta 2002 tudi otroška folklorna skupina, ki jo vodi Fanika Žličar in v okviru katere pripravijo tudi razna predavanja, literarni večer in koncert za mlade. Letos so ga pripravili s skupino Bananas.	D. N.
Mali oglasi
PRODAM kakovostno belo vino ali zamenjam za smrekov les. Tel.: 03/582 31 82, mobitel: 031 782 708.
KUPUJEMO stanovanjske hiše, stanovanja, vikende, bivalne vikende, poslovne objekte in prostore ter stavbna zemljišča za znane kupce. Hql d. o. o., Parižlje 15, BRASLOVČE - BIRO ZA CENITVE TER MANAGEMENT NEPREMIČNIN, Šlandrov trg 40/11, Žalec.
Tel.: 710 03 60,041 649 234 (od 8. 30 do 9.30).
	9 UKAS
j »09002	
Trgovine z gradbenimi materiali
PRODAJNI CENTER
LATKOVA VAS	TRGOVINA NAZARJE
Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53	Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91
Faks: 03 570 22 51	Faks: 03 839 47 72
VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO
NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE:
betonske in opečne zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, fasade in fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, orodje ter opremo za gradbeništvo in še mnogo več.
I) K C I J S K € C € N €
STREŠNE KRITINE BRAMAC KOPALNIŠKIH BLOKOV IN KERAMIKE BARVE JUPOL, LAMINATOV MODUL
ZIDAKOV IN ŠE VEČ.
SVETOVANJE, DOSTAVA NA DOM, UGODNI KREDITI!
V SAM-u NISI NIKOLI SAM!
Kronika
utrip
Savinjske doline^
januar2003
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dobrega moža, očeta in dedka
ANTONA HLUPICA
iz Vrbja
se iskreno zahvaljujemo vsem za izražena sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše.
Posebej se zahvaljujemo vsem sosedom, ki so v teh težkih trenutkih nudili nesebično pomoč, dr. Kramaijevi in ostalemu medicinskemu osebju bolnišnice Topolšica, g. župniku in g. Pungartniku.
Se enkrat hvala vsem in vsakemu posebej.
Zena Katica, hči Vera, vnukinja Staša in ostalo sorodstvo
Umreti je samo zazreti se vase;
življenje odpeti navznoter samo;
in grad nezavzeten postati za žive v življenju.
(J. R. Jimenez)
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
VINKA KOSCA
iz Petrovč 283
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem hvala za izraženo ustno in pisno sožalje, darovano cvetje, sveče in sv. maše. Hvala patru Vanču za lepo opravljen pogrebni obred, cerkvenim pevcem, organistki Marti in moškemu pevskemu zboru iz Petrovč za zapete žalostinke, govorniku g. Zavašniku za poslovilne besede ter gasilcem iz Drešinje vasi za zadnji pozdrav.
Hvala vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali.
Njegovi: žena Milka, hčerka Mojca, sin Gregor z družino, sestra Alenka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je za vedno zapustil
dragi oče, stari oče in brat
PAVLE MARKO
z Vranskega 158 (20. 6. 1935 - 2. 1. 2003).
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena pisna in ustna sožalja, za darovano cvetje, sveče in svete maše.
Hvaležni smo INDE Vransko, sodelavcem Elektra Šempeter, sodelavcem Juteksa Žalec, Planinskemu društvu Vransko, Gasilskemu društvu Šempeter, župniku g. Turineku, pevcem ter vsem ostalim, ki ste nam tako ali drugače stali ob strani in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Zahvaljujemo se tudi pogrebni službi Ropotar za opravljeno storitev.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči vsi njegovi
Utrip Savinjske doline, naslov uredništva: Ulica Heroja Staneta 3, 3310 Žalec, telefon: 03/713-68-88, telefaks: 03/713-68-90, elektronska pošta: utrip@zalec.si; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica: Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Rado Rotar, Marijan Ibričnik, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija - Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 250 SIT.
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame in stare mame
MINKE KRUŠIČ
iz Prekope pri Vranskem
se iskreno zahvaljujemo za premnoge izraze sožalja.
Za dolgotrajno skrbno zdravljenje in lajšanje bolečin se posebej zahvaljujemo gospe dr. Ljubi Centrih - Cetina in patronažni sestri Anici Bogataj. Hvala pogrebni službi Ropotar, g. župniku Jožetu za lepo opravljen pogrebni obred, govorniku g. Rudiju Hermanu - nekdanjemu sodelavcu, sorodnikom, pevcem, sosedom in vsem, ki so na kakršen koli način pripomogli, da smo se od naše drage mame lepo in mimo poslovili.
Žalujoči:
sin Jani z ženo Trezi, vnuki Jerneja, Urša in Jani
Vse odhaja, kakor tiha reka, le spomini spremljajo človeka na minule srečne dni.
V SPOMIN
PETEK PAVLA in EDI
iz Pongraca
(31. 8. 1929 - 24. 8. 1996)
Vsi njuni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
FRANČIŠKE MRAK
iz Preserij
(9. 11. 1911 - 14 1. 2003)
se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremib na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, svete maše in sredstva za cerkvene potrebe.
Hvala g. župniku Zidanšku, dr. Cukjatiju in družini Kolšek.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni
(28. 6. 1926 -
1. 2. 2002)
TISK ČASOPISOV IN REVIJ d.d.
Dunajska 5
1000 Ljubljana Slovenija
Telefon: *386 01/47 38 320.47 38 330
Faks:	*386 01/47 38 305,47 38 315
http://www.delo-tcr.si
E-mail: komercia la@delo-tcr.si
Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
V SPOMIN
27. januarja je minilo šest let, odkar si za vedno odšel na pot brez vrnitve, moj dragi mož
PAVEL RANČIGAJ
z Brega pri Polzeli.
Iskrena hvala vsem, ki obiščete njegov grob, prižgete svečko ali se s kakšno lepo mislijo spomnite nanj.
Še enkrat hvala!
Zena Marija
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija
ANTONA - ZVONKA FLORJANCA
iz Ločice pri Polzeli
se zahvaljujemo vsem in vsakemu posebej, ki je na svoj način sočustvoval z nami in nam pomagal v težkih trenutkih. Iskreno se zahvaljujemo družini Ocvirk. Hvala za darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste se poklonili njegovemu spominu in ga pospremili na zadnji poti.
Žalujoči:
žena Milica, sinova Bojan in Simon z družinama
letos mineva deset let
Od dne, ko prenehalo je biti tvoje srce.
Je praznina ostala,
Z lepimi spomini živimo,
Ko skupaj delili smo srečne In radostne dni.
V SPOMIN
ALOJZIJI URATNIK -ZABUKOVNIK
(1. 5. 1935 - 17. 1. 1993).
Marija, Branko, Silvo, Vera in ostalo sorodstvo
Kdor ljubljen je, nikoli ne umre, ker v srcih naših je.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in dedija
ZVONETA ULAGA
iz Ločice ob Savinji (roj. 20. 2. 1942 - 8. 1. 2003)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in izrekli sožalje ter nudili pomoč v težkih trenutkih.
Posebna hvala obema govornikoma za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in gasilcem za opravljen obred. Prav tako velja zahvala podjetju Tovarna nogavic Polzela in pogrebni službi Ropotar.
v Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat hvala. Žalujoči: žena Ana, hči Tanja z vnukinjo Urško in sin Darko z družino
Kronika
januar2003
Zahvale
za februarsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 21. februarja 2003.
Uredništvo je v Žalcu, Ulica heroja Staneta 3, tel.: 713 68 88, faks: 713 68 90.
O, mati!
Kaj naj najdem v zameno za Tvoje srce...
(A Gradnik)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, babice in prababice
BARBKE PAVLIČ
iz Petrovč
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala tudi osebju zdravstvenega doma Žalec, ki so jo obiskovali in lajšali bolečine.
Žalujoči otroci in vnuki
Tako rad si imel življenje, polno načrtov in idej.
Vedno si bil pripravljen pomagati, a tebi žal nismo mogli pomagati.
ZAHVALA
ob nenadni izgubi dragega moža in svaka
OTONA LESJAKA
iz Levca 65.
Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in sosedom za neizmerno pomoč, g. župniku Manesu za prelepe poslovilne besede in g. Javorniku za poslovilni govor.
Zahvaljujemo se vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in sveče in izrazili toliko sožalj. Posebna zahvala gasilskim enotam za izkazano čast, zahvala tudi pevcem iz Petrovč za prelepo petje.
V globoki žalosti žena Lenka in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti naše mame, tašče in babice
MARIJE ZUPANC, roj. Koren,
(18. 9. 1911 - 25. 12. 2002)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje, sveče, maše ter ustno in pisno izražena sožalja. Še posebej smo hvaležni osebju Doma upokojencev na Polzeli za skrbno nego in vsem, ki ste jo obiskovali v času njene težke bolezni. Hvala g. Daniju Kisovarju in patru Vanču za lep pogrebni obred, govorniku g. Dušanu Banku za tople besede slovesa, Savinjskemu oktetu za zapete žalostinke in pogrebni službi Strahovnik. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sin Valter z ženo Vero, zet Jože Zajc in vnuki Boštjan, Nataša, Joži in Luka ter ostalo sorodstvo
Odšla si tiho, brez slovesa, predobra naša Ani, toda vedi da v naših srcih ostala bosta tvoj topli nasmeh in pogled.
ZAHVALA
ob boleči in nenadni izgubi

ANE GROS
z Vranskega 130/a.
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sostanovalcem bloka 130/a, sosedom, prijateljem in znancem za izraženo sočutje in darove ter vsem, ki so Ano pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Ob zadnjem slovesu od naše ljube
LEE PREDAN,
upokojene upraviteljice Osnovne šole Petrovče,
se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki ste na zadnji poti počastili njen spomin.
Prisrčna hvala govornikoma Lenči Remše - Kojc in Jožetu Krulcu za spoštljive poslovilne besede, pevcem Savinjskega okteta in predstavnikom Zveze borcev Celje “Savinja”. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam ustno ali pisno izrazili mile besede sočutja, darovali cvetje in sveče.
Topla hvala vsem, ki ste našo BABI spoštovali in jo imeli radi, še posebej njeni dobri gospe Jožici.
Ves njen rod
Slovo je prišlo prehitro, ugasnila je iskrica v tvojih toplih očeh.
Vendar nas bo grel lep spomin nate in tvoje plemenito srce.
Angelca, pogrešali te bomo...
ZAHVALA
V 48. letu starosti nas je nenadoma in mnogo prezgodaj zapustila
ljubljena žena, mamica, sestra in hčerka
ANGELCA NAGLIČ
iz Liboj.
Toda v najtežjih trenutkih nismo bili sami. Zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za darovano prelepo cvetje, številne sveče in sv. maše ter za izrečena in pisna sožalja. Hvala g. župniku Planincu za lepo opravljen cerkveni obred, osebju celjske bolnice za dolgoletno nego in pomoč, KS Griže, pevcem, pogrebcem in pogrebnemu kolektivu Ropotar za opravljeno storitev in poslovilne besede. Vsem, ki ste jo v tako velikem številu prišli pospremit na njeni zadnji poti, še enkrat hvala. Žalujoči: mož Ivan, sin Klemen s Petro, mama, ate, brat, sestra in ostalo sorodstvo
POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA
MORANA
Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje lic, Braslovče
TEL. 03 700 06 40
življenjsko pot je sklenil
- JANEZ VOVK
iz Dobriše vasi (1937 - 2002).
Pokopali smo ga v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Celju.
Zena Sonja in sinova Matej ter Gregor z družinama
V SPOMIN
30. januarja bo minilo leto dni, od kar nas je zapustil naš stric
FRANC ŽOLNIR
s Polzele.
Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Andreja, Marko, Neža
Vsi ljudje smo prah, nekateri so zlati prah.
Težko je pozabiti človeka, ki ti je bil drag, še težja je zavest, da si ga za vedno izgubil, a vendar je najtežje naučiti se živeti brez njega.
V SPOMIN
JOZEFINI JELEN, roj. Pižom,
iz Ponikve pri Žalcu 60 (22. 4. 1934 - 13. 1. 1998).
Minilo je peto leto bolečine in praznine, ki se ju ne da nadomestiti.
Prisrčna hvala vsem, ki ste vsaj za hipec postali ob njenem grobu, ji posvetili lepe misli, prižgali svečko ali poklonili cvetje v spomin.
Vsi tvoji najdražji
V 80. letu je sklenila svojo življenjsko pot
FRANČIŠKA PLASKAN -ROMANA
iz Latkove vasi 209.
Pokopali smo jo v ožjem družinskem krogu na pokopališču v Preboldu.
Vsi njeni
Svojo
JOŽE
januar2003
Zanimivosti
Snežno veselje
V začetku januarja je zapadel že težko pričakovani sneg, ki so se ga posebno razveselili otroci in ljubitelji zimskih športov. Povsod je pobio otroškega veselja, ki se predaja sankanju, smučanju, izdelovanju snežakov, snežnih hišk - iglujev in drugih snežnih umetnin. Na svoj račun so prišli tudi najmlajši, med njimi dve in polletno dekletce iz Savinjske doline (na sliki), ki je z veseljem sodelovalo pri izgradnji igluja ter tudi preizkusilo njegovo udobnost, prostornost in trdnost.
D. IM.
Ob ugodnih razmerah pestra aktivnost
Smučarski klub Prebold je tudi letos pripravil pester program aktivnosti, ki bo seveda odvisen od snežnih razmer. Prvi mesec jim je po dveh letih “zimske suše” omogočil, da so lahko znova pognali žičnico in omogočili smučanje na domačem smučišču. Pod streho so že spravili dva tečaja smučanja, ki se ju je udeležilo preko 60 otrok in odraslih. S tečaji pa bodo nadaljevali tudi v prihodnje, če jim bodo to omogočale vremenske razmere.
Tečaji nej bi potekali še ves mesec februar, in sicer tako za predšolske kot šolske otroke in tudi odrasle.
Tečajnike poučuje od pet do sedem učiteljev smučanja. Poleg smučišča, ki omogoča tudi nočno smuko, je urejena tudi dober kilometer dolga tekaška proga. Kot je povedal predsednik kluba Vlado Žuža, bo v februarju, če bo seveda sneg, na smučišču zelo pestro. Poleg tečajev bodo imeh 1. februarja ob dnevu Smučarskega kluba brezplačno smučanje za vse otroke in odrasle iz občine Prebold. Teden dni kasneje naj bi bil organiziran rekreacijski tek z demonstracijo pravilnega teka. Devetnajstega februarja bo organiziran izlet na Roglo za OŠ Prebold. V nedeljo, 23. februarja, pa pripravljajo rekreativno sankanje in vožnjo z zračnicami.	D. N.
Na smučišču pod Žvajgo znova živahno
Najmlajši tekmovalci na vrečah, napolnjenimi s senom, čakajo na startu.
Snežne igre brez meja
Turistično društvo Polzela in Zveza športnih društev občine Polzela sta v teh čudovitih zimskih dneh v Ovčji jami v Seneku pripravila igre brez meja na snegu, katerih namen je bilo gibanje in druženje na snegu, ki so ga bolj za šalo kot zares povezali s tekmovanjem in ga začinili z lepimi nagradami.
Tekmovalo je 97 udeležencev obeh spolov in vseh starosti. Seveda so imeh vsi, ki so tekmovali, za sabo kar lepo število navijačev, tako da se je v Šeneku zbralo okrog 500 gledalcev. Čeprav pri takih igrah velja pregovor, da je važno sodelovati in ne zmagati, naj vseeno navedemo najboljše.
Najmlajši so se pomerili v vožnji z vrečami, napolnjenimi s senom. Zmagala je Anja Novak. V slalomu s sankami so tekmovali v štirih starostnih kategorijah. Zmagah so Matic Perger, Leonid Glavnik, Tomaž Terček in Simona Tkalec. V ekipnem spustu z zračnicami so v treh kategorijah zmagah Tina Žnidar in Jure Kolšek, Andrej Petek in Srečko Špindler ter Dragica Skomšek in Danijel Stražar. Najlepšega snežaka so naredih Mrakovi, izven konkurence pa sta se po bregu na zračnicah spustila polzelski župan Ljubo Žnidar in braslovški Marko Balant.
T. Tavčar
Iz oči v oči s sovo - no, v resnici preko 200 mm fotografskega objektiva
Sove med nami
V žalskem mestnem parku in okrog Zdravstvenega doma je v tem zimskem času mogoče opaziti kar nekaj sov uharic. Že v eni od prejšnjih številk Utripa smo poročali o njihovi prisotnosti ter po zaslugi M. Burjana lahko prebrali tudi članek o teh pticah.
Male uharice so lahko klateške ah stalne v nekem okolju, kar je odvisno od pogojev za njihovo življenje.
Očitno se v tem delu Žalca dobro počutijo, da ostajajo tu kljub snegu in mrazu, ki je njihov vehk sovražnik, še zlasti, če je zima dolga in mrzla. Prav v takšnih razmerah je nastala fotografija, ki smo jo posneh skozi okno zdravstvenega doma.
Sicer pa osebju doma kot tudi pacientom sove lepšajo pogled na zimsko idilo, hkrati pa upajo, da bodo uspešno preživele zimo, saj so precej ogrožena vrsta ptic. D. 1M.
Zaljubljeni v Šmohor in Mrzlico
Na 1112 m visoki Mrzlici in 784 m visokem Šmohorju so se zbrali člani kluba ljubiteljev Mrzlice in Šmohorja. Oba planinska domova sta med planinci in rekreativci zelo priljubljena in njihova pogosta cilja. Lani je bilo na Mrzlici okrog 25 tisoč zabeleženih obiskov, na Šmohorju pa okrog 9 tisoč.
Nekateri planinci ta dva domova obiskujejo tedensko in še pogosteje.
Lanski rekorder je s 315 vzponi na Mrzlico postal Stane Iipoglavšek iz Hrastnika, 278 vzponov je dosegel Zvone Podlesnik iz Trbovelj, 237 Lea Močnik iz Zabukovice, 222 Jože Klep iz Marija Reke, 217 pa Brane Močivnik iz Zabukovice. Tudi Šmohor ima svoje rekorderje. Mirko Lesjak iz Laškega je bil na vrhu 400-krat, Pavel Podbevšek 278-krat, Robi Podbevšek 186, oba iz Zgornje Rečice, Darko Lopart iz Liboj pa je bil lani na Šmohorju kar 181-krat.
Skrb za ptice
Zimski čas je za ptice, ki niso selivke, zelo neprijazen. V naravi težko najdejo hrano, zato je v zimskem obdobju nujno potrebno skrbeti zanje, saj zaradi pomanjkanja hrane mnoge ne preživijo.
Tega se na srečo zaveda večina
ljudi in tako po naših vrtovih ne manjka ptičjih hišic z okusnimi semeni sončnic in drugih dobrot, ki jih ljudje ponudijo pticam tudi na okenskih policah. Tako lahko uživamo ob pogledu na ptice povsem od blizu.
D. N.
Pogled na dolino s helikopterja
Minilo soboto si je našo dolino iz ptičje perspektive ogledalo osem srečnih nagrajencev radijske nagradne igre, ki so jo izpeljali v AMZS na dan odprtja njihovega novega centra v Šempetru.
Ob tej priložnosti so podelili več nagrad, od uslug za jeklene konjičke
do brezplačnega članstva v AMZS. Med najbolj atraktivnimi nagradami, ki so pritegnile pozornost velikega števila ljudi, je bilo zagotovo 8 panoramskih preletov s helikopterjem.
In ne zgodi ravno vsak dan, da bi na travniku sredi Šempetra pristajal in vzletal helikopter.	D. N.

TEČAJ CPP
Z UGODNOSTMI ZA DIJAKE IN ŠTUDENTE
3. februar 2003 ob 16. uri
NOVO! NOVO! NOVO! NOVO! NOVO!
Ul. Ivanke Uranjek 1,3301 ŽALEC Tel.: 03/ 571-76-16 GSM: 041 /627 162 e-pošta:info@avtosolacadej.si www.avtosolacadej.si
Prirejamo veliko nagradno igro, z bogatimi nagradami. Več o nagradni igri lahko izveste v Avtošoli Čadej.
Nagrajenke s pilotom pred vkrcanjem v helikopter