■ L V SREDIŠČU POZORNOSTI KRANJ, torek, 9. 3.1982 CENA 9 din U Oavni urednik: Igor Slavec Odgovorni urednik v. d. Jože Košnjek Št. 19 Leto XXXV 35 let GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO »Ilegala« je škodljiva JUdaje čase večkrat slišimo, %a» aekatere osnovne organi-|Wc Zveze komunistov prema-JfattfvBe, da so elani pasivni, Jfljs ob strani in večkrat tudi i, ds so nekatere osnovne ije Zveze komunistov, delo in aktivnost ne dovolj. »Partija je v ile-haassn navado reci in z prav dobro označili Ijivo obnašanje in rav-sossmeznih osnovnih or- i primere, ki niso na mestu in je treba odpravljati, je se-treba opozoriti, a tako, da izzvenelo posplošeno. Pose osnovne organizacije in da za njihovo delo ffoJj na sestanku prisotni je značilen za nekatere ae pa za vse. Marsikje in ih okoljih, bodisi v skupnostih ali v orga-združe nega dela, je de-eeaornih organizacij Zveze odprto, komunisti so tnstfarda in tisti »motor«, mU ia usklajuje vse akcije, sekaj časa pa za delo in osnovnih organizacij Zve-iv ne vedo nekatera tsko v krajevnih skupno-v organizacijah zdrn*.ene-Člani se s takim delom, in nikomur znanim, in kar je še huje, od-od delovnih ljudi in obča-postajajo za delo Zveze »v neobčutljivi ali celo Zapisniki s sej os-inizacij gredo v arhiv bi bili javno izobesi- fchvalno o delu ibenega C.«iJ -..... udu svet Zveze sindikatov jftko skupaj z drugimi pod-pnstopil k dogovoru o usta-družbenega sveta pri enoti družbenega knjigovodstva v ft v dveh letih zgledno zali dosledno spremljal delo 8DK vKraniu. V letu 1981 m leva! zlasti za poenoteno podatkov o gospodarjenju ijjtkem in o enakomerneje Ijenem izplačevanju osebnih _J». Izplačevanja osebnih do-BjNr teče okrog 15. in prvega v 71. družbeni svet pa je predlagaj bi vsaj v večjih organizaci Htraienega dela izplačevali skozi EV j* «i« glavnih nalog sveta BNMjanje članov samoupravnih ENin kontrol, ki bi s tekočim Jahanjem uspele preprečevati rSn neskladja. V prihodnje pa Kjljalo usposobiti tudi računo-delovnih organizac i j za raz ^podatkov samoupravnim 01-k> m sindikatu kot nosilcu ob-zaključnih ni na oglasnih deskah, sklepov osnovnih organizacij se ne pove, namesto da bi postali vodilo za delo vseh delavcev, partija se tako odmika, kar je tistim komunistom, ki vedo za politiko in za smotre in namene partijskega dela povsem nesprejemljivo in nerazumljivo. Tako tudi Martinu Koširju, ki je na programsko-volilni konferenci ZK v Radovljici med drugim dejal, da Zveza komunistov — ne le v Radovljici, temveč tudi drugod — mora opozoriti tudi na takšne napake in jih odpravljati, če hoče ostati avantgarda delavskega razreda. Kot je dejal član CK Martin Košir, starim borcem in revolucionarjem še tedaj, v najtežjih časih, ni niti približno prihajalo na misel, da bi partijska vodstva in člani partije delali odmaknjeno od najširših množic. Celo več: oslonili so se na množice, jih učili in vodili, pridobili in zato tudi uspeli. Prav zato bo treba odpraviti prav nič zaželeno in celo hudo Škodljivo prakso nekaterih osnovnih organizacij ZK, ki mislijo, da so same.sebi dovolj in ki jim delo ne izhaja iz problemov in konkretnih razmer delovnega ali življenjskega okolja in ki ne povedo, kakine so njihove ocene, njihova spoznanja in ki ne nazadnje ne storijo dovolj, da bi njihovo delo in njihove izkušnje odmevale med najširšimi množicami. I). Kuralt Razgibano politično delo v armadi Ljubljana — V enotah in ustanovah ljubljanskega armadnega območja končujejo priprave na volitve delegatov za družbenopolitične in samoupravne interesne skupnosti, katere so po prvih ocenah odgovorno in uspešno opravili. Med njimi so hfle vsestransko dejavne /lasti organizacije Zveze komunistov v vojaških kolektivih, kjer je zadnji čas nasploh razgibano politično delo. Pravkar potekajo dveletni volilni sestanki osnovnih organizacij sindikata in volilne garnizijske konference, konec maja pa bo volilna konferenca sindikalne organizacij« v ljubljanskem armadnem območju. Na njej bodo obravnavali sindikalno dejavnost v minulih štirih letih in oblikovali stališča za bodoče delo. Seveda je treba k temu dodati vse dejavnosti, ki izhajajo iz priprav in poteka kongresa Z veze sindikatov Slovenije ter kongresa Zveze sindikatov -Jugoslavije. Veliko delo so komunisti opravili v dosedanjih pripravah na 7. konferenco organizacije ZK v ljubljanskem armadnem območju, ki bo 25, mana letos. Ore za številne organizacijske, kadrovske in druge politične naloge. Nič manj intenzivne niso priprave na 7. konferenco organizacije ZK v naši armadi in XII. kongres ZK-J. med katerimi je bila \ ospredju razprava o novem statutu ZK-J in novih statutarnih sklepih organizacije ZK v armadi. Pozornost posvečajo tudi preučevanju gradiva za IX. kongres ZK Slovenije, vso skrb pa namenjajo izbiri delegatov za konference in kongrese, saj komunisti i/ armade delujejo na raznih področjih naše družbene organiziranosti. Ob vseh teh dejavnostih družbenopolitični delavci v armadi ne pozabljaj« na nekatere pomembne dogodke, kot bodo proslava dneva ZK-J. praznovanje 90. obletnice rojstva tovariša Tita in 40. obletnice ustanovitve prvih slovenskih brigad ter druge svečanosti. Osnovna naloga komunistov pa bo Se naprej, je naglasil na nedavni tiskovni konferenci ' sekretar predsedstva komiteja organizacije ZK v ljubljanskem armadnem območju Ivo Bajt. učinkovito delo za zagotavljanje popolne bojne pripravljenosti vojaških enot. poveljstev in ustanov Pred tiskovno konferenco je poveljstvo ljubljanskega armadnega območja pripravilo tudi posvet z novinarji. Na njem so obravnavali analizo o lanskoletnem obveščanju slovenske javnosti z delom in življenjem pripadnikov naše armade. S. Saje Srečali se bomo na Poreznu V nedeljo, 21. marca, bo že sedmi tradicionalni zimski pohod na partizanski Porezen, kjer bo ob enajstih spominska svečanost — Sporočila in navodila odbora za organizacijo pohoda in fH'riodičnih I > Z Kranj — Odbor za organizacijo sedmega tradicionalnega zimskega pohoda na partizanski Porezen tudi prek našega Glasa poziva prebivalce Gorenjske. Primorske in drugih predelov in krajev na tradicionalni po hod, ki bo letos 21. marca. Pri spo meniku na vrhu Porezna bo oh II uri spominska svečanost v spomin [iN*' Ivinim rt pri Čuvarjih naših meja niso redkost. Tak /v hil tudi n?«*»*»/ izlet kranjskih planincev (sekcija DO Iskre) pretek/o sobo/n V iS iLisrvr/i na rrhu Sofudina nad Sidkaooni m Ooricu. Smanje je » *prijetno.Vojaki *o povedali marsikaj zanimivega <> življenju in hA iut„fti«lkih na karavli. Planince so porabili in jih spremljali tudi '»/«•/ minut mldaljem napis »SAŠI TITO«, i hI k< ' naravne Ivptttv in mesta vne d<> Jadrana. — l*. I. ir~-:- na padle v borbi na vrhu Porezna in /rtve kasnejšega maščevanja okupatorja. '17 let poteka letos od boja na Poreznu. V boju in preboju ter kasnejšem maščevanju okupatorja na pragu svobode je padlo skupno l.{.r) borcev in političnih delavcev / Oorenjske. ki so se skušali v zadnji sovražnikovi ofenzivi prebiti iz obroča prek Porezna v bohinjsko dolino Letošnji pohod na Porezen hn tako kot vsi pretekli dobro organiziran. Za to skrbijo družbenopolitične organizacije Cerknega, preživeli borci brigade Srečka Kosovela, borci in aktivisti gorenjskega vojnega področja borci inženirskega bataljona •'ti. divizije in planinci s Cerknega. Po več poteh se bo v nedeljo. 21. marca, mogoče povzpeli na Pore« /.en. K spomeniku na vrhu se lahko povzpnemo i/. Cerkna ali Vrš mimo lovske koče. iz Selške doline prek Davče in Vrhovčeve ter -lureževe kmetije, iz Petrovega brda ter i/ Baske grape. Pod brda in mimo vasi Porezen. udeleženci bodo morali spoštovati navodila, prav tako pa poskrbeti za varnost, čeprav organizatorji dajejo vso pozornost tudi tej plati pohoda. Organizirana bo zdravniška služba, predvsem pa ne gre pozabiti, da bodo vladale na pogodu zimske razmere in je zato-potrebna še večja previdnost. Na voljo bo čaj. za drugo hrano in okrej>čila pa bo moral poskrbeti vsak sam. Kazen še živih udeležencev dogodkov na Poreznu vabljeni na pohod vsi. ki boste kos prijetni boji na partizanski Porezen. kjer je padel tudi narodni heroj Andrej Zv»h-Horis. Začenja se tretji delegatski mandat ■ Pojutrišnjem in v nedeljo bomo izvolili delegacije, ki bodo pošiljale delegate na zasedanja skupščin družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti. S tejn bomo odprli vrata tretjemu mandatnemu obdobju delegatskega sistema. Obsežno delo. ki je bilo opravljeno v predkandidacijskih in kandidacijskih postopkih, dokazuje, da se v vseh okoljih dobro zavedajo pomena volitev in tega. kuko pomembno je. da v delegatske klopi sedejo sposobni ljudje, ki so že z dosedanjim delom dokazali, da so pripravljeni spoprijeti se s problemi našega razvoja, da se znajo odzvati na ključna vprašanja, ki se pojavljajo v temeljni samo upravni sredini, občini ah republiki. Več kot 40.000 evidentiranih možnih kandidatov dokazuje širino in demokratičnost delegatskega sistema, saj ima skoraj tretjina aktivnega prebivalstva možnost, da neposredno z odločanjem v delegaciji in skupščini poseže v dogajanja v družbi. Prve ocene predvolilnih postopkov na Gorenjskem Sil ugodne, čeprav to ne pomeni, da je povsod potekalo najbolje. Poročila temeljnih kandidacijskih konferenc govore, da se ljudje v vseh okoljih dobro zavedajo pomena izbora kandidatov za volitve in da je v vseh sredinah že prevladalo prepričanje, da je delegatska funkcija priznanje za dosedanje uspešno delo. Čeprav imamo z delegatskim sistemom že kar precej izkušenj, čaka tudi delegate novega sklica še vrsta nalog, ki so neposrednu povezane z uveljavljanjem delegatskega sistema. Marsikje se namreč odločitve šc vedno sprejemajo t ozkem krogu, delegati na sejah delegatskih skupščin pa jih le bolj ali manj potrjujejo. /Ve povsod, tam. kjer seje skupščin minejo skoraj brez razprave. Zato kaže novo izvoljenim delegatom nuditi več pomoči, predvsem pa ho potrebno boljše sodelovanje i;: povezovanje delegacij s samoupravnimi organi in strokovnimi službami v delovnih organizacijah in : družbenopolitičnimi organizacijami v krajevnih skupnostih. Le tako bodo delegacije lahko s svojimi stališči bolj odločno in strokovno utemeljeno posegale i odločanje. Ce bomo delegate le izvolili in jih potem za štiri leta prepustili samim sebi, ho odločanje v skupščinah še vedno lahko šlo mirno nas — delegatske baze (VEC O VOLITVAH \'A 2. STRAŠI) _ inHiimiai Po informativnih (dnevih na srednjih šolah Lažja pot do prave ^dlo Letošnji osmošolci imajo v primerjavi z lanskimi, ko smo v Sloveniji šele začeli uvajati usmerjeno izobraževanje in ni manjkalo manjših ali večjih spodrsljajev, značilnih za stvari, ki v praksi še niso preizkušene, neprimerno lažjo pot pri odločanju za programe in smeri izobraževanja. Tako je bilo letos, na primer, precej manj zapletov okrog mreže šol, zgodnejši je bil razpis za •pis v prvi letnik srednjih šol, prav tako razpis kadrovskih štipendij in razpis za sprejem v domove učencev. Hkrati se je občutno izboljšalo tudi usmerjanje učencev. Lanske izkušnje pri vpisih ter težave pri zaposlovanju mladine so najbolj zgovoren dokaz, da tiščanje v suficitarne družboslovne usmeritve ni preveč pametno. Preojtret v mišljenju otrok se je pokazal že pri raziskavah o njihovih namerah. Čeprav deficitarne usmeritve kot. na primer, gostinstvo, gu-rnarstvo, metalurgija, gradbeništvo, tekstilništvo in še nekatere, niso povsem odpravljene, je vendarle opazno dokaj veliko zanimanje za proizvodno-tehnične usmeritve. K temu so seveda veliko prispevali starši, poklicni svetovalci in usmerjevalci pa tudi potrebe združenega dela, saj je le devet odstotkov vseh razpisanih kadrovskih štipendij namenjenih učencem v družboslovju. Tako letošnje preusmerjanje — šole bodo sprejemale vpise za prvi letnik izobraževanja v srednjih in skrajšanih programih do 25. marca — ne bo tako množično kot lani. Bo pa po drugi strani zahtevnejše, saj so namere učencev bolj pretehtane in trdne Velik pomen pri odločitvah za programe in smeri kot tudi pri preusmerjanju iz prenapolnjenih v manj zasičene imajo vsekakor informativni dnevi, ki so jih srednje šole pripravile za osmošolce v Četrtek, za odrasle pa v soboto. Na njih so kandidati dobili podrobnejša pojasnila o razpisu za vpis, o možnostih in pogojih izobraževanja po programih in smereh izobraževanja, o poklicih oziroma delih ter motnostih zaposlovanja kot tudi številne druge podatke, pomembne za njihovo odločitev. Informativni dnevi so bili dobro pripravljeni. Nekatere učence so utrdili v njihovi poklicni nameri, druge pa so eval k organiziranju oborožene vstaje in' k zmagi revolucije narodov in narodnosti Jugoslavije. Na najodgovornejših položajih v družbenem in političnem življenju Hrvatske in Jugoslavije si bil in ostal zgled brezkompromisnega borca pri uresničevanju Titovih idej in revolucionarnosti KPJ in ZKJ. Proučeval si teorijo znanstvenega socializma in s svojimi deli si prispeval k raz svetlitvi in reševanju številnih vprašanj, ki zadevajo nadaljnjo izgradnjo, razvoj in krepitev naše socialistične, samoupravne in neuvrščene skupnosti pobratenih narodov in narodnosti.« CENE V INDUSTRIJI Proizvodne i m fx Ustanovitelji Glas« občinske konierence SZOL Jesenic«. Kranj. Radovljica. Skofja Loka In Trtic — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Glavni uradnik Igor Slavec — V. d. odgovornega uradnika Joža Kosnjek — Novinarji: Leopoldina Bogataj. Danica Dolenc. Dušan Kumar. Helena Jelovčan. Laa Mencinger, Stojan Saj«. Darink* Sedej-Kuralt. Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Zalar in Danica žlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični uradnik Marjan Ajdovec — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Tomai Gruden. Slavko Hain in Igor Kokelj — Liit.izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot pol tednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltadnik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tlak Kranj, tlak ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprava lista: Kranj. Mose Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500 603-31999 — Telefoni: direktor in glavni uradnik 2« 463. redakcija 21460. odgovorni uradnik 21-835. tehnični uradnik 21-835. komeaciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina .27-960— Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnen'u 421-1 72 — Polletna naročnina 300,— din. Novi predsednik itbčinske konference ZKS Kamnik bo Lado Pod-bevšek iz Titana, ki je dva mandata opravljal funkcijo sekretarja osnovne organizacije v Tita novih skupnih službah. nje. ki širšemu krogu ljudi ne dopušča objektivnega odločanja na podlagi trdno argumentirane informacije. Govornik je poudaril, da je trezna informacija pogoj, da voz napredka laže peljt do cilja, vanj pa je treba vpreči luui <>;:tiko in samokritiko. Brez pravo o/eščenosti, s katero komunisti prijaoVvno širijo svojo fronto, ostajamo na Škodljivi ravni kritizerstva. V uvodnem poročilu se je dosedanji predsednik dotaknil tudi kadrovske politike. Da bi se izognili slabostim, bo treba v prihodnje daljnoročneje računati na bodoče nosilce odgovornih nalog v občini. Razprava se je dojjjo zadrževala pri gospodarskih vprašanjih, zlasti so delegati razmišljali o nezavidljivem položaju nekaterih organizacij združenega dela, ki že več let poslujejo z izgubo. Med njimi izstopata Titanova temeljna organizacija Livarna z obdelavo, že več let pa je problematično tudi turistično gospodarstvo RTC Velike planine. Problematičnim panogam so se v občini že nekoliko bolj posvetili, vendar pa so se zavedali, da ne gre pri tem opuščati misli na celovito podobo gospodarstva v občini. Le-to je namreč še vedno preveč razdrobljeno, naložbe nenačrtovane in zato neizpolnjene. Pot k trdnejšemu gospodarjenju je v njihov prešibak glas. Stani > popraviti z aktivom komurV posrednih proizvajalcev Govorili so o kadrovski A med komunisti. Pred k?ti fc«*J zaživelo delo komunistov moč manipulirati v »kadr^lj nji«, s koriferenco pa so usnfji'j ti forumsko delo in delo k^tn^S odpreti navzven, hkrati p« tudi delo osnovnih organit^ji. a Na konferenci so izvolili tarja občinskega komiteja 1$ lana Mariniča m za Pre*^J* konference Lada Podbev*k« i ■ Uveljavljanje sodišč združenega d*^ Kranj - Občinski sirtrJik**^ " Kranju je presojal oflpJ*j dela sodišč združenega dela 4 ji ' / upravnih sodišč v orias*^ f dela. Za oboji*^ > uveljavljajo, izrekli o svojem delu. (kaniti velja dve vprašanji, ki so *ptaebej poudarili. Najprej gre za Nafta izostankov z dela, pijanče-^kji med delovnim časom, neupra-\msji zapuščanja delovnih mest N Mom, izkoriščanja bolniške do %Kt dni. Vse to povzroča gospo-Storu velike izgube. Zahtevajo, da \tko dobi le tisti, ki je res %rit*n. za vse druge pa je treba Iti ostrejše" kriterije glede odsot- JJctkr bodo v delovnih organiza-j| pristajali na nered in nedisci-||jk\ aa sistem delitve dohodka, ki Hflarie na prispevek posameznemu Vt« zagotavlja enako plačo. J* bo. Nujni so odločni ukrepi v 5Wn delovne discipline. Večina ivcev, posebej neposrednih jih zagovarja. Tako -jvci komunisti, vprašanje pa zadeva način tja z dohodkom, zlasti s ti- stim, ki ga vlagamo v razširjeno reprodukcijo. Će na tem področju ne bomo napovedali odločnega boja sedanji praksi, ko se denar troši za majhne potrebe, velike pa ostajajo neuresničene, se iz teh razmer ne bomo nikoli izkopali. To pomeni, da moramo na sestankih najbolj odloč-4 no vztrajati, da se preneha z investicijsko politiko »privatnih, kolektiv-wnih vrtičkov«, ne glede na to, ali za njo stoji direktor ali kak drug odgovorni posameznik v občini. Svoiega razvoja ne smemo* videti le v delovni organizaciji ali v občini, temveč v skladnem razvoju cele republike in Jugoslavije. Ti dve vprašanji sta po našem mnenju letos najpomembnejši, pravijo jeseniški komunisti - neposredni proizvajalci, kajti le tako bodo uresničili vse druge naloge: več izvozili, prestrukturirali gospodarstvo, združevali delo in sredstva ... M. Volčjak Slabe dohodkovne povezave r-:-—--—. Združevanje dela in sredstev in dohodkovno povezovanje se v škofjeloški občini ni uveljavilo tako, kot so načrtovali --Ni bila dosežena boljša povezava v obutveni industriji Skorja Loka — Samoupravno združevanje dela in sredstev v organizacijah združenega dela, se ni uveljavilo tako, kot bi bilo treba, je bilo poudarjeno n» nedavni pro-gramsko-volilni konferenci ZKS Skofja Loka. Zveza komunistov in drugi subjektivni dejavniki so se premalo odločno zavzeli, da se bolje in dosledneje izpelje povezava nekaterih reprodukcijskih verig v občini in izven nje v slovenskem in jugoslovanskem , prostoru za doseganje boljših gospodarskih rezultatov in večje socialne varnosti delavcev. Vse preveč je bila pobuda prepuščena posameznim nosilcem povezav. Tako lahko sedaj ugotavljajo, da kljub dogovorom in sklepom ni bila dosežena boljša povezava med proizvajalci obutve v občini — žirovsko Alpino, Poliksom - TOZD Lahka obutev in Ratitovcem iz Železnikov. Prav tako ni uspela predvidena povezava v gradbeništvu. Kljub analizam, ki so potrdile nujnost povezave v gradbeništvu — združile naj bi se Inštalacije, Slikoplesk in Tehnik, referendum ni uspel. Analiza vzrokov rezultatov referenduma, ki je bila opravljena, je zelo suhoparno ugotovila, da pač niso dozoreli pogoji za združevanje teh dejavnosti. Zanimivo bi bilo sedaj dobiti še ovske kmetice tia porodniški dopust tiri - Letos imajo tudi kme-*kt kooperantke pravico do krodniškega dopusta, če so se %o dogovorili v okviru svoje ^bjruf?. Nadomestilo za čas po ^iftega dopusta znaša toliko. \ ft zajamčeni osebni dohodek •Sloveniji. Lani je bilo to 5100 Virjev, letos pa približno ti-Vakveč. .Piejtojo nedeljo so imeli re-Smdum o* uvedbi pravice do (Vodniškega dopusta v K metij-jS pMdarski zadrugi Sora Žiri. Hsnv na tem območju skoraj ni Naft kmetic, ki bi lahko uve-JMjaje to pravico, je vendar J*r* 66 odstotkov članov za-Vfr glasovalo za uvedbo po-Nfaafeca dopusta oziroma za kfcpmkTki ga bo vsaka kmetija Wala v ta namen. Predvsem ^poudarili na zborih zadružni-V ki no bili pred referendu- mom, da je ta odločitev naložba za naprej. Znano je namreč, da se dekleta težko odločajo za možitev na kmetijo, ker pravice kmetice do sedaj še zdaleč niso bile enake tistim, ki jih imajo druge delavke v združenem delu. Najbrž se bodo sedaj laže odločile. Razvoj kmetijstva, vsake posamezne kmetije bo zagotovljen le, če bodo mladi ostajali na zemlji. Pravico do porodniškega dopusta bodo članice žirovske zadruge lahko uveljavile takoj, *ko bo zadružna zveza tudi zanje podpisala samoupravni . sporazum s skupnostjo otroškega varstva. Pričakujejo, da bo to že ta mesec, aprila pa bi prve že lahko nastopile porodniški dopust oziroma dobile nadomestilo. • L.B. informacijo, kdaj bodo pogoji za združitev pravšnji. Še vse premalo je bilo narejenega za bolj organizirano pridelovanje hrane, ki je prioritetna naloga. Pripravljenost delavcev, ki združujejo denar za večje količine hrane, se je pokazala, ko je bil brez odporov sprejet sporazum o združevanju sredstev v kmetijski sklad, vendar bo potrebno veliko več narediti za vertikalno dohodkovno povezavo od kmeta do trgovane. Tudi v industriji marsikje ne zaživijo odnosi, ki bi morali temeljiti na skupno ustvarjenem prihodku. Tako je v LTH - med temeljno organizacijo Zavod za hladilno tehniko ih drugimi temeljnimi organizacijami. Kljub sprejetim dogovorom in sporazumom teh ne izvajajo ampak razrešujejo spore in probleme prek sodišč. V takšnih razmerah se uspešno razrašča birokrati-zem pri gospodarjenju in upravljanju z družbenimi sredstvi. Prvi koraki povezovanja so bili narejeni v lesni industriji. Gre za skupen nastop Jelovice in Gradisa - temeljne organizacije LIO na tujem tržiču. Vključile bi se lahko tudi druge organizacije združenega dela, ki bi s svojim proizvodnim programom obogatile program lesne industrije Gorenjske. Komunisti so aktivno spremljali tudi področje bančništva, kjer so se ob izvedeni reorganizaciji leta 1977 dogovorili o delovanju bančnega sistema, ki se mora približati združenemu delu in omogočiti njegov večji vpliv pri odločanju v bankah. Vendar organizcija Temeljne banke še ni v celoti izvedena, kar pogosto Eovzroča nezaupanje v delov« n i«> ančenga sistema. L. Bogataj V leski pekarni napečejo dnevno 12 ton kruha za jeseniško in radovljiško občino, ob praznikih in v poletni turistični sezoni pa še več. Vendar opažajo, da veliko kruha prihaja nazaj v pekarno in ga morajo predelati v drobtine, črni kruh pa so kmetje celo kupovali za krmo živini, saj je bil cenejši kot krmila. Zdaj na tržišču ni dovolj črnega kriha, še posebej ne na Jesenicah, ki so velik potabnik prav črnega kruha, a leski peki obljubljajo, da ga bo že februarja dovolj. Potrošniki pa zelo malo kupujejo druge vrste kruha kot so ržen, štajerski, prleški in črni hlebčki, ki so (ibstojnejši od osnovnih vrst, a seveda nekoliko dražji. — Foto: D. Kuralt Solidarnostno pokritje izgube Premogovnika Hrastnik in Kotredež, v katera je lani vdrla voda, bi brez pomoči drugih organizacij elektrogospodarskega sistema imela 184,4 milijona dinarjev izgube Premogovnika v Hrastniku in Kotredežu sta lani doživaljala vrsto težav. V Hrastniku so imeli več zaporednih vdorov vode, prizadel jih je tudi požar. Kotredeško jamo pa je kljub dolgotrajnemu upiranju rudarjev sploh zalilo in trajalo bo Še nekaj mesecev, da jo bodo ponovno usposobili. Nič čudnega torej, če sta obe organizaciji lansko poslovno leto zaključili z izgubo, ki skupaj znaša 184,4 milijone dinarjev; 61 milijonov dinarjev v premogovniku Hrastnik in 123,4 milijona dinarjev v Kotrdežu. Vendar pa obe temeljni organizaciji iz REK nimata pod črto rdečih številk oziroma natančneje, deloma rdeče ima le premogovnik Kotrdež. Še pred rokom za oddajo zaključnih računov je namreč delavski svet Združenih elektrogospodarskih podjetij Slovenije odločil, da v vseh organizacijah elektrogospodarskega sistema tudi letos izpričajo svojo trdno dohodkovno povezanost in solidarnostno pokrijejo izgubo v obeh w Zičničarski plani V radovljiški občini si prizadevajo, da bi bili smučarski centri na Kobli, Voglu in Zatrniku bolje urejeni - Razvojni programi Radovljica - Žičnice in zičničarski sistemi s smučišči so sestavni del turistične ponudbe in zatorej precej pomembni tudi za radovljiško občino, še posebej Bled in Bohinj. V radovljiški občini so trije smučarski centri: na Kobli, Voglu in Zatrniku. Na Kobli imajo dve vlečnici in tri dvosedežnice, na Voglu je osem žičnic in sicer pet vlečnic in dve sedežnici, medtem ko na Zatrniku obratuje pet žičnic in sicer ena dvo-sedežnica in štiri vlečnice. Podatki kažejo, da vlečnice in žičnice prepeljejo iz leta v leto več smučarjev. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Kako naj se učim? Varjenega izobraževan, basanjem: »Kako naj s Si pevka in sprem« Wm šolo in srednjim Množica mladih, ki se spopadajo z goro informacij ^krvilnih podatkov, ki jim jih ponujajo učbeniki Varjenega izobraževanja, je pred zahtevnim 'mm vendar učim, da bom mbi zahtevnosti med m izobraževanjem?« Od učencev srednjega usmerjenega izobraževanja *» primerjavi s svojimi »predniki« v nezavidljivem Voiaju: govorim zlasti o kandidatih s sorazmerno Sduai učenim uspehom iz osnovne šole (dober, zado-W ki nameravajo zaključiti poklicno izobraževanje S H.. III. ali IV. zahtevnost ni stopnji usmerjenega SkVttevania in so se znašli skupaj z vrstniki, ki jim \ eiK eek> V. zahtevnostma stopnja oziroma izohraz-Vkidaj* inženirske in profesorske nazive. Čutijo se neznansko* oddaljene od cilja, saj so namesto orodja svojega poklica zaenkrat še neusmiljeno vezani na svinčnik, zvezek, knjigo, razred ... Hkrati vendar želijo doseči svoj poklicni cilj in premagati te nepričakovane ovire. Ob tem se sprašujejo: Kako? Kako naj premaga težave pri pridobivanju znanja srednješolec, ki odrašča/postaja svoboden v. razpolaganj u s svojim prostim časom. Odgovor na to vprašanje naj bo nekaj informacij o učnih (delovnih) navadah in metodah učenja. Za uvod v to temo pa najprej nekaj vprašanj srednješolcem, ki imajo težave pri učenju? ' 1. Imaš navado napraviti vsakodnevni delovni načrt? 2. Se ravnaš po njem? 3 Ali se težko spraviš k učenju? 4. Ali opraviš delo v času, ki si ga za to določil? 5. Te tvoje delo za šolo zanima? 6*. Se pogovoriš s profesorjem, če česa ne razumeš? 7. Ali pregledaš novo snov, preden se jo začneš učiti? 8. Ali imaš za vsak predmet svoj zvezek? 9: Ali zapisuješ predavanja učitelja v pregledni obliki? 10. Ali delaš kratke povzetke nove snovi (četudi za »plonkliste«)? 11. Ti pismeno izražanje povzroča težave? 12. Se težko tekoče ustno izražaš? 13. Se učiš ponoči pred spraševanjem, kontrolno ali šolsko nalogo? 14. Se znajdeš pri svoji delovni mizi? 15. Zadosti spiš? 16. Imaš rezerviran čas za sprostitev in rekreacijo? H. Habjan-Križaj Vsi zičničarski centri imajo svoje razvojne programe. Na Kobli nameravajo povečati žičničarske zmogljivosti in se tako kot v drugih dveh centrih zavzeti za kvalitetnejšo ponudbo. Planum TOZD Kobla planira izgradnjo ene sedežnice in šestih vlečnic, Zatrnik treh vlečnic in ene sedežnice, Žičnice Vogel pa bodo v tem srednjeročnem obdobju postavile novo dvosedežnico in vlečnico. Po predvidevanjih temeljnih organizacij se bodo v tem srednjeročnem obdobju zmogljivosti žičnic povečale za 11.800 oseb na uro. kar je v primerjavi s sedanjimi zmogljivostmi 13.400 oseb precejšnje povečanje.. Treba pa bo urediti tudi proge, nabaviti ustrezno opremo in zgraditi ali urediti gospodarske objekte ter komunalno infrastrukturo. Na Zatrniku se tudi pripravljajo, da bodo zgradili sankaško progo, ki bo ločena-od smučišč. V spodnjem delu Zatrnika bo tekaška proga. Na. Voglu pa se pripravljajo, da bi uredili progo skozi Žagarjev graben. Za smučišča je potrebna tudi oprema. Tako smučarsko središče Kobla potrebuje nov teptalni stroj, nov kombi in se zavzema za opremo tekaških prog na Ravnah. Nov teptalni stroj potrebujejo tudi na Zatrniku, poleg manjšega za urejanje tekaških prog. Velika hiba in velika pomanjkljivost smučarskih središč radovljiške občine so premajhne gostinske zmogljivosti na smučiščih. Na Ravnah na Kobli predvideva Železniško gospodarstvo TTG. da bo zgradilo samopostrežno restavracijo s 180 sedeži in 80 ležišči, izposojevalnico smuči, prvo pomoč in servis. Prav tako se gradnja samopostrežne restavracije predvideva na Zatrniku. na vrhu Berjance pa naj bi postavili brunarico. V razvojnih programih smučarskih središč so še parkirišča in ureditev okolice, komunalna infrastruktura, viri financiranja pa večinoma slonijo na bančnih in zdniženih sredstvih. I). Kurah' premogovnikih. Tako so se organizacije za proizvodnjo, prenos in distribucijo električne energije ter promo-govniške organizacije odločile, da bodo združile kar 70 odstotkov sredstev svojih rezervnih skladov in jih kot nevračljiva ■ sredstva nakazale organizacijam z izgubo. Tako bo v celoti pokrita izguba v premogovniku Hrastnik, posamezne organizacije pa bodo prispevale: Dravske elektrarne 6,7 milijona dinarjev, Savske elektrarne 2,4, Soške elektrarne 8,9, Termoelektrarna Brestanica 1,5, Termoelektrarna Šoštanj 14, Toplarna Ljublajna 2,3, Elektro Celje 5,5, Elektro Primorska 4 3 Elektro Gorenjska 3,1, Elektro Ljublajna 8,1 in Elektro Maribor 4. Žal pa je bilo solidarnostnih sredstev premalo, da bi z njimi v celoti, še pred oddajo zakjučnega računa, odpravili izgubo v rudniku Kotredež Potem ko ie 33,7 milijona dinarjev prispeval Rudnik lignita Titovo Velenje, nad 588 tisoč dinarjev pa Elektro Maribor in ko so še okoli 35 milijonov dinarjev zbrale še same temeljne organizacije iz REK. ima namrfeč Kotredež še vedno nad 50 miliionoiv dinarjev nepokrite izgube To so priKazali z zaključnim računom, izdelati bodo morali sanacijski program in za dokončno pokritje izgube zaprositi pri občinskih in republiških skladih rezerv. Plan naložb Bled -* Na minuli seji centralnega sveta temeljne organizacije kooperantov, zbora delegatov hranilno kreditne službe in upravnega odbora temeljne organizacije kooperantov pri Gozdnem gospodarstvu Bled so razpravljali o zaključnem računu, finančnem in proizvodnem načrtu in o planu naložb za letos, prav tako pa tudi o režimu dodeljevanja lesa za lastno porabo v letu 1962 in o pripravah na letošnje volitve. Na seji so bili degati seznanjeni, da so temeljne organizacije gozdarstva in temeljne organizacije kooperantov lani prodale skupaj 148.892 kubičnih metrov lesa ali 14.079 kubičnih metrov več kot leto prej in tako lanskoletni plan presegle za en odstotek. Iz družbenih gozdov je bil načrt oddaje presežen za 4 odstotke, oddaja iz zasebnih gozdov je bila 2 odstotka pod načrtovna količino, ker zasebniki niso oddali načrtovane količine listavcev. Cene za les so bile lani poleg povečanega obsega prodaje glavni vzrok za ugodni poslovno-finančni uspeh. Povprečne cene so. se v primerjavi z letom prej povečale za 53,9 odstotka. Višje cene so bile dosežene zaradi novega cenika za gozdne proizvode, ki je bil sprejet ob koncu minulega leta, in zaradi strukture proizvodov, izdelanih je bilo več proizvodov z višjo tržno ceno. Tudi hranilno-kreditna služba je bila lani zelo uspešna. Skupno kreditiranja kmetij je bilo 9 milijonov 624.705 dinarjev. Na seji so sprejeli investicijski načrt temeljne organizacije kooperantov za letos, ki med drugim predvideva tudi 12,7 kilometrov novih gozdnih cest v skupni vrednosti 23 milijonov 760.000 dinarjev, medtem ko so za investicije za vzdrževanje predvideli milijon dinarjev. Ciril Rozman O LA8 4 STRAN DELEGATSKO ODLOČANJE TOREK. 9 IMftAr* KRANJ 48. seja Zbora združenega dela 49. seja Zbora krajevnih skupnosti 48. seja Družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Kranj bo v sredo, 17. marca, 1982, ob 15. uri v poslopju Skupščine občine Kranj Predlog dnevnega reda: 1. Izvolitev komisije za verifikacijo pooblastil in ugotovitev sklepčnosti 2. Odobritev zapisnika 47. seje ZZD. 4«. seje ZKS in 47. seje DOP ter poročilo o izvršitvi sklepov 3. Poročilo o družbenem razvoju in delovanju organov občine Kranj v mandatnem obdobju 1978—1982 4. Poročilo o stanju obrambnih in varnostnih priprav ter načrtov v letu 1981 5. Poročilo o delu Družbenega pravobranilca samoupravljanja v letu 1981 6. Dodatno poročilo o delu Sodišča združenega dela v Kratim v letu 1981 7. Poročilo o delu Javnega pravobranilstva Gorenjske za leto 1981 Poročilo 6 delu Postaje milice Kranj v letu 1981 Spremembe in dopolnitve Statuta občine Kranj (predlog) Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Kranj Predlog odloka o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Kranj Predlog odloka o spremembah odloka o posebnem občinskem prometnem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Kranj Odlok o povprečni gradbeni ceni stanovanj, odstotku od povprečne gradbene cene in o povprečnih stroških komunalnega urejanja zemliiftč na območju občine Kranj (predlog) Odlok o spremembi odloka o ur banističnem načrtu Kranja za območje KS Zabnica (predlog) Asanacijski načrt za območje KS Zabnica (predlog) Predlog detajlnega urbanističnega reda za KS Jošt Predlog spremembe kriterijev za delitev sredstev iz proračuna občine Kranj za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti Predlogi in vprašanja delegacij in delegatov 12. 13. DOGOVORIMO SE Stanje obrambnih in varnostnih priprav ter načrtov V letu 1981 je bila posvečena posebna pozornost dopolnjevanju obrambnih načrtov v družbenopolitičnih organizacijah, skupščinskih organih, organizacijah združenega dela. interesnih in krajevnih skup nostih. a pri množičnem usposabljanju je bila dosežena kvalitetnejša * vsebina, prav to pa velja tudi za organizacijo akcije NNNP-81. Usposabljanje občanov, pripadnikov TO ter vodstev KS in OZD je potekalo na temo Protidesantna ohrani ba. Delovanje družbenopolitičnega in ekonomskega sistema v izrednih in vojnih razmerah je organizacijsko in vsebinsko dokončno opredeljeno Se z vlogo interesnih skupnosti v teh razmerah. Kljub angažiranosti upravnih organov v letu 1981 »o se zaradi mnogih akcij odkrile tudi določene pomanjkljivosti pri usklajevanju načrtovanja dejavnosti kmetijstva, preskrbe, energetike in zlasti kadrov. Izpolnjen je bil načrt usposabljanja in opremljanja Teritorialne obrambe, kar pa ne moremo trditi tudi za narodno zaščito, pri kateri razen delnega opremljanja niso bile izvršene naloge iz programa usposabljanja za delovanje v izrednih in vojnih razmerah. Uspešno je potekalo usposabljanje in opremljanje civilne zaščite, zlasti v bolj ogroženih krajevnih skupnostih in večjih organizacijah združenega dela. Usposobljena so bila rovna zaklonišča pod mestom, pri gradnji javnih zaklonišč pa smo v zaostanku zaradi urbanistične neurejenosti kot tudi zaradi neracionalnega vlaganja zbranih sredstev. Dokončno je usposobljen center za obveščanje in alarmiranje, tako da ta služba lahko funkcionalno deluje, opraviti pa je Se treba celotno vključevanje vseh imetnikov avtonomnih sistemov zvez. Izvaja se program zamenjave siren v mestu. Večina pobud uspoštevanih Lani je družbeni pravobranilec samoupravljanja obravnaval 801 zadevo, od tega je bila večina do konca leta zaključenih — Danih je bilo skoraj 500 pobud in predlogov, večina je bila upoštevana — Samoupravni splošni akti še niso povsod urejeni Lani je družbeni pravobranilec samoupravljanja posvetil največ pozornosti kontroli izvajanja sprejete politike ekonomske stabilizacije ter preprečevanju pojavov in teženj naraSčanja vseh oblik porabe družbenih sredstev izven dogovorjenih okvirov. V programu dela so bile tudi konkretne naloge s področja varstva samoupravnih pravi* delav Sprememba kriterijev Delitev sredstev za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti temelji na« kriterijih proračunskega financiranja. Ker se v sistem financiranja delovanja krajevnih skupnosti postopoma vključujejo elementi svobodne menjave dela. je predlog sprememb kriterijev za delitev teh sredstev naslednji: 1. Obseg in zahtevnost letnega programa dela krajevnih skupnosti je osnova za dodeljevanje sredstev za osnovno dejavnost krajevnih skupnosti in vključuje tudi elemente krajevne samouprave in delegatskega sistema, informiranje in opravljanje nalog na področju SLO. 2. Strokovno in administrativno delo krajevnih skupnosti omogoča učinkovito in kvalitetno izvajanje posameznih planiranih nalog. .}. Vzdrževanje prostorov je zaradi stalnega porasta cen energije za vsako krajevno skupnost resen gospodarski in finančni problem, zato je vrednoteno po obsegu uporabnih površin. 4. Skupna sredstva vključujejo: — sredstva za financiranje posebnih akcij krajevne skupnosti, kot so referendum za krajevni samoprispevek, zahtevnejše neplanirane zadeve na družbenem, gospodarskem ali komunalnem področju. — rezervna sredstva omogočajo poračun dodeljenih sredstev zaradi spremembe vsebine programa dela. Števila prebivalcev ali prostorske reorganizacije. cev m družbene lastnine, kar je stalna naloga družbenih pravobranilcev samoupravljanja. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je v letu 1981 obravnaval skupaj koi zadevo. Od tega je do konca leta zaključil 755 primerov V 349 primerih ni slo za kršitev samoupravnih pravic in družbene lastnine, ker je, bila s pravočasno intervencijo družbenega pravobra-nilca preprečena možnost nastanka negativnih poštedio, 154 pobud pa je bilo neutemeljnih. V 2'»:} zadevah je družbeni pravobranilec ukrepal samoiniciativno, največ pobud pa so dali delavci posamezniki, nato pošlo« vodni organi, skupine delavcev in delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi. V letu 1981 je družbeni pravobranilec dal 494 opozoril, pobud in predlogov, od katerih jih je bila večina upoštevana Junija lani je družbeni pravobranilec- zahteval od vseh organizacij združenega dela ter drugih organizacij in skupnosti v občini vse samoupravne splošne akte in oh tem ugotovil, da je Se precej organizacij in skupnosti, ki notranjih odnosov niso imele pravilno urejenih v celoti in ne na povsem pravilen način. Izvedena je bila tudi akcija za ugotovitev dejanskega stanja na področju pogodbenega dela. po pregledu stanja pa so bile obravnavanim organizacijam in skupnostim poslane primerne pobude z opozorili o nepravilnostih. Družbeni pravobranilec je aktivno sodeloval v skupini za pripravci predloga nove organiziranosti skupnih služb samoupravnih interesnih skupnosti. Lani ni bilo bistvenih sprememb pri sodelovanju z organi samoupravne delavske kontrole,, osnovnimi organizacijami sindikata in organi upravljanja v organizacijah združenega dela. čeprav hi bilo to v obojestranskem interesu. Večji interes za skupno reševanje problemov pa se kaže pri poslovodnih delavcih in delavcih s |Misebiiimi pooblastili in odgovornostjo uresničuje pa se tudi nakup radio-telefonskih postaj za krajevne skupnosti. Sistem financiranja zagotavlja izvajanje programa skupnih nalog v občini, razen ureditve zaklonišč. V nekaterih organizacijah združenega dela Se niso uspeli izvršiti svojih nalog niti uporabiti namenskih finančnih sredstev, ker nimajo ustreznih programov niti kadrov z ustreznim strokovnim znanjem. Še naprej se je usposabljala pozivna služba v krajevnih skupnostih, izvajalo se je redno dopolnjevanje enot oboroženih sil in drugih delavnikov SLO in DS. Kadrov za vojaške šole je še vedno premalo, čeprav so propagandne akcije v letu 1981 vzbudile večje zanimanje za vojaške poklice. To je tudi zasluga pristnega stika z mladinci, krajevnimi skupnostmi in družbenopolitičnimi organizacijami pri pripravi ki izvedbi nabora. Svet in komite za SLO in DS sta tudi v letu 1981 skupaj usmerjala in obravnavala vsa pomembna vprašanja razvoja SLO in DS v občini. Ta aktivnost se je prenašala na komiteje za SLO in DS v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, pri čemer je treba'ugotoviti večjo zavzetost komitejev v krajevnih skupnostih. Boljše delo na področju načrtovanja in izvajanja akcij pri obrambnih pripravah v občini moramo navsezadnje pripisati vedno bolj usklajenemu sodelovanju vodstev družbenopolitičnih organizacij, skupščinskih in upravnih organov. Končno ugotavljamo, da so nosilci obrambnih in varnostnih priprav pri izvajanju upoštevali in večinoma uresničili priporočila iz zaključka poročila za leto 1980. V prvem poglavju poročila je ocenjeno stanje obrambnih in varnostnih priprav ter načrtov v krajevnih skupnostih, organizacijah združenega dela, interesnih skupnostih, družbenopolitičnih organizacijah, pri skupščinskih in upravnih organih, v teritorialni obrambi in civilni zaščiti. Opisana je problematika pri gradnji zaklonišč, dosežki pri usposabljanju občanov, izvenšolske mladine in drugih kadrov ter opisana dejavnost v akciji NNNP-81. stanje na področju zvez. obveščanja in alarmiranja, organiziranost pozivne službe, popoln jevan je dejavnikov SLO in DS z obvezniki in materialnimi sredstvi, nabor in pridobivanie mladih za vojaške šole in. poklice. V drugem poglavju je opisana realizacija programa koriščenja sredstev za skupne naloge SLO in DS v občini za preteklo leto in nakazane perspektive nadaljnjega združevanja sredstev za te naloge. Na koncu drugega poglavja so po obravnavah na svetu za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, komiteju za SLO in DS ter na izvršnem svetu predlagani zaključki ugotovitev poročila s priporočili za leto 1982. Predlog detajlnega urbanističnega reda za KS Jošt Strokovna organizacija Doniplan ie pripravila predlog detajlnega urbanističnega reda za KS Jošt. Sestavljen je iz grafičnega in tekstualnega dela; tekstualni del je pripravljen v obliki pravilnika, s katerim so podrobno obrazloženi grafični in tekstualni elementi dokumenta in podane smernice za njegovo izvajanje. Pravilnik za izvajanje detajlne ga urbanističnega reda obravnava splošna določila, namensko rabo površin, program in oblikovanje zazidanih in zazidljivih povrSin. način urejanja ter posege in ukrepe v prostoru zaklanjanja prebivalstva, osnovno komunalno, spomeniško varstvo in urbanistično oblikovalska izhodišča. Ureditveno območje detajlnega urganističnega reda za KS Jošt sestavljajo vedutno izpostavljena naselja Pševo. Javornik. Jošt. CVpu-Ije. Planica in Lavtarski vrh. Za ta naselja so značilne manjše grupacije stavb, sorazmerno skrite med zelenjem. Nove gradnje, predvsem |M>-čitniški objekti, so zaradi individualne razpršenosti nepravilno vključene v celotno sliko obravnavanega območja, ki je del kvalitet ne kulturne krajine. Družbeni razvoj občine Kranj 1978 - 82 V poglavju o razvoju občine v letih 1978T 1982 so podatki inocsr j o družbenoekonomskih razmerah razvoja občine v drugem delu nt * prikazan družbenoekonomski razvoj občine v teh letih. Posebno * poudarjeni gibanje zunanjetrgovinske menjave,, investicijska polni* na različnih področjih gospodarstva in družbenih dejavnosti in »ban« družbenega proizvoda v obdobju 1978— 1982. V naslednjem poglavju so v prvem delu podatki v letu \ft izvoljenih delegacij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in iote resnih skupnosti, prikazane temeljne ugotovitve o uveljavljanj« a delovanju skupščinskega delegatskega sistema v občini in nekateft značilnosti delovanja občinske skupščine ter delegatov v njenih zbor* i Drugi del vsebuje prikaz organiziranosti in pomembnejših aktivno* i izvršnega sveta in upravnih organov. Ustrezna pozornost je posveta* konstituiranju organov državne uprave v skladu z novimi sistemski* j zakoni. V četrtem poglavju je prikazan razvoj na posameznih področjih-uveljavljanje dohodkovnih odnosov ter združevanja dela in sredstr« gospodarstva, urbanizma, gradbenih, stanovanjskih in komunalni zadev, družbenih dejavnosti, javnih financ, davkov in prispevkov, ljuske obrambe, varnosti druŽhene samozaščite, notranjih zadev • razvoja krajevnih skupnosti. V poročilu so tudi priloge z grafičnim prikazom pomembnejša p* datkov o družbenem razvoju občine in številčni podatki o delu zboa* občinske skupščine v obdobju 1978— 1982. Predlogi odlokov • Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Kranj — Izvajanje določil dogovora o temeljih družbenega plana občine Kranj za obdobje 1981—1985 nas obvezuje, da oblikujemo tako davčno politiko, ki bo spodbujala razvoj deficitarnih dejavnosti. Pomembne spremembe so olajšave za prvo, drugo in tretje leto poslovanja za zavezance, ki opravljajo osebne storitve in obrtne storitve deficitarnih dejavnosti v višini 90,70 oziroma 50 odstotkov od odmerjenega davka. Za proizvodne dejavnosti je predlagana olajšava tudi za drugo leto poslovanja v višini 50 odstotkov. Olajšave so predvidene tudi za zavezance, ki imajo učence in študente na proizvodnem delu oziroma delovni praksi. Ostale .-spremembe temeljijo na' dogovoru o usklajevanju davčne politike v letu 1982. Spremembo predlagamo za: - kompenzacijski davek za nekmete od 10 na 25 odstotkov - davek od kmetijstva za 1. skupino KOodllna 12 odstotkov - dohodek od gozda - kmetje od 32 na 25 odstotkov, nekmet je od 56 na 40 odstotkov - davek na posest gozda - menjava faktorja od 0,5 na 1 Po uskladitvi v gorenjski regiji davka po odbitku ne bi plačevali od dohodka, doseženega s pluženjem snega (če je kmet), od zbiranje odpadnega materiala, od izdelkov domače obrti, od fizičnih del! ki jih organizirajo krajevne skupnosti in šole, od prevoza otrok v šolo. od tovorje-nja blaga za planinske postojanke in od popisa in vrednotenja stanovanj Ostale stopnje so ostale nespremenjene, le da so nekatere oblike dohodka prerazporejene v drugo skupino kot do sedaj. Zaradi uskladitev davka na dobitke od iger na srečo se zviša stopnja od 10 na 15 odstotkov. Spremembe naj bi veljale od 1. januarja 1982 v skladu z zakonom o podaljšanju rokov za določitev davčnih stopenj. • Predlog odloka o spremembah odloka o komunalnih taksah v občini Kranj - Dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1982 predvideva uskladitev turističnih taks v regijah. Med gorenjskimi občinami je bilo doseženo soglasje, naj bi znašale turistične takse za bivanje v campingih od 12 do 15 din za vsak dan bivanja, v ostalih krajih pa 6 do 10 din na dan. Sredstva, zbrana od turističnih taks. se v celoti odstopajo za potrebe turizma v skladu z dogovorom <•> namenski porabi turistične takse. Sprememba naj bi veljala od 1. januarja 1983 dalje. Poročilo javnega pravobranilstva Gorenjske Javno pravobranilstvo Gorenjske je organ družbenopolitične skupnosti, ki v skladu z zakonom varuje in zastopa premoženjskopravne interese družbenopolitičnih skupnosti in njenih organov, skladov, ki so pravne osebe, ter krajevnih skupnosti. Ena .od nalog pravobranilstva je pregled pogodb, ki jih občani sklepajo z družhenopravnimi osebami pri prenosu nepremičnin, zemljišč in stavb. Poročilo opozarja na problem pravične odškodnine kmetom, ki zaradi zazidave ali drugih splošnih potreb izgubljajo obdelovalno zemljo in je s tem ogrožena njihova ekstistenca. Javno pravobranilstvo tudi opozarja, da po zakonu ne more več zastopati v premoženjskopravnih postopkih interesne skupnosti, ki so del skupščinskega sistema in organizacije združenega dela. ki imajo v teh interesnih skupnostih status izvajalca. Pomembna* je vloga Javnega pravobranilstva pri izterjavi neplačanih prispevkov in nekaterih stroškov za storitve, ki jih za občane opravljajo organi družbenopolitičnih skupnosti. Poročilo vsebuje tudi tabelarni prikaz po vrstah zadev po |h»mme/.nih občinah Gorenjske iti način reševanja po postopkih. • Predlog odloka o pasta«** činaketn prometnem davka oi p* meta proizvodov in od placi] «v ritve v občini Kranj - Tudi te sf membe so le uskladitev z dnitbaaa Slovorom o usklajevanju davčne etu 1982. Predlagane so sledečih davčnih stopenj: - za pivo od 30 na 35 odstotkov - od drugih alkoholnih pijač od • 50 odstotkov - od alkoholnih pijač (manj k* odstotkov domačih surovini oa M odstotkov. Pri preprodaji rabljenih moteni se razširja obveznost tudi d« kolesa s prostornino nad 125 m stotni davek). Veljavnost ten qJ# predlaga od 1. aprila 1982 dali* • Predlog odloka o povira«, beni ceni stanovanj, odstetkaj preene gradbene cene In % nih stroških aenujite na obmoejn Po zakonu o razlastitvi o firenosu nepremičnin v **-hsi.. r Ur. list SRS, štev. 5/80) gradbena cena stanovanj a stroški komunalnega urejanja ugotavljajo vsako leto t odtoW tako se z istim odlokom doJoN stotek od povprečne gTadben katerem se izračuna korist a stavbno zemljišče. Podatki, ki «. v odlok, so povprečni podatki leta po stanju 31. decembra, povprečij, ugotovljenih po od&T, 1981: "^tul a i Povprečna gradbena cena 31.dec. l»sa „l Kranj Preddvor Cerklje Šenčur 13.640 din 12.276 din 12.276 din 12.276 din h) Povprečni stroški komuiuue* janja zemljišč po stanju: ! 31-dec. 1M0 Ji ^ Kranj: oprema individualne rabe 814din i«,** oprema kolektivne rabe 783 din i Preddvor: 740 din #J» 830 din i (MŠ Cerklje: 740 din obnovitev na pol fr'nisenega Tavčarjevega dvor- * f**r načrt za prenovo Cetene yni. ene izmed vasi v loških 'h- ki naj ohrani svoj izvirni ■fcj in vsebino. i*j*xstava si bosje lahko ogle 1 do 15.mana. vsak dan od i* l* ure. J Prireditve v Cankarjevem domu Ljubljana — V Tanka neveni domu v Ljubljani se bo ta teden zvrstilo več zanimivih prireditev. Pravkar se je iztekla razstava »Zakladi NI'K« in v sprejemni dvorani bodo v četrtek. 11. marca, odprli * iazstavo»Kanadska tapiserija«. ki bo na ogled do 26. marca. V spodnjem preddverju pa si boste lahko do 17. marca ogledali razstavo likovnih del. kaset, plošč in knjig založbe Drava in Mohorjeve založbe s Koroškega. Danes in jutri ob 19.30 bosta v Mali dvorani na sporede večera neprofesionalnega fijma. ki bosta predstavila izbor iz slovenske, jugoslovanske in SKUG-ove produkcije ljubiteljskega, neprofesionalnega in alternativnega filma zadnjih dveh let. Drevi ob 20. uri ho v Okrogli dvorani gostovalo Narodno pozori-šte iz Beograda z eno najuspešnejših predstav sezone HO/81, z uprizoritvijo teksta Predraga Perišića: Strah in nada Nadežde Mandel-Stam. V sredo. 10. marca, ob 9. in oh II. uri ho Lutkovno gledališče J. Pengov i/ Ljubljane uprizorilo lutkovno igro Daneta Zajca: Petelin se predstavi Zvečer oh 19..10 ho ^tttava karikatur Milana Orlica - V prostorih llomtt II. \ i hrti "'"/<• h- ,hu na >.uU;l raisfava karikatur Milana Orlica, zaposlenega Pranem ,„,d,et,u , K ran,,,. S karikatur,, se ukvarja -V />«•/ let. t; [Hi **he»u prva sa mostu,no predstavitev. Predstavlja sv s tridesetim, '""hnnran,, sinjih sodelavca Obiskovalci, ki so si ,/os/e, ogledali ,. ..., knjigo vtisni- zapisali, da so jim karikature rsee. priponi ,*i mt. t/a <,b upodobit) ah pogrešajo imena. gostovala zelo uspešna makedonska gledališka skupina »Dom na mladite ->. maj« iz Skopja / delom Gorana Stefanovskega Let na mestu, ki ga lahko označimo kot zgodovinsko fresko iz makedonske polpreteklosti V četrtek. 11. marca, ob 19..10 bo v okviru redne medrepubliške izme njave gostoval orkester Zagrebške filharmonije pod vodstvom dirigenta Milana Hrovata in z znamenito solistko, sop.anistko Mileno Bulju-bašič Razstava in koncert ob dnevu žena Tržič — Zavod za kulturo in izobraževanje Tržič, enota galerija se s kulturno prireditvijo v petek. 12. marca pridružuje dogajanjem ob letošnjem mednarodnem dnevu žena. Tega dne bo ob 18. uri v paviljonu NOB nastopila mezzosopranist-ka Sabira Hajdarevič. ki bo ob spremljavi pianista Marijana Li-povška zapela dva samospeva Franca Shuberta. sledilo bo pet |>esmi skladatelja Zoltana Kodalvja. spored pa ho zaključila z Lipovškovnni najnovejšimi deli. Po koncertu bodo odprli razstavo terakot in betonskih skulptur akademske kiparke Mojce Smerduievc. ob njenih delih pa ho razstavila risbe aktov akademska slikarka -Jana Vizjak iz Ljubljane Avtorici razstavljenih del sodita v najmlajšo likovno generacijo pri nas. ki sta javnost opozorili nase kot dobitnici študentskih Prešernovih nagrad v letu I97H (M. Snierdu) in 1981 (Jana Vizjak). Razstavo si bo mogoče v marcu ogledati "vsak (lan. razen oh ponedeljkih med 10. iti 18 uro. .1 S Razstavljajo novi člani DSLU Ljubljana - Drevi oh 18. uri bodo v galeriji Društva slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. Ko-menskega 8, odprli razstavo del v letu 1981 sprejetih članov. Prvi del razstave bo na ogled do 22. marca, drugi del pa bodo odprli v četrtek. 25. marca, odprta na bo do 8. aprila. S ^vojiini deli se. bodo predstav ili: Egon Bavčer. Mirsad Begič. Boris Henčič. Nina Carnelutli. Marjeta Cvetko. Milan Erič. Kva Heiiner. Lovro Inkret. Fran« Kiralv. Stane Kolman. Igor Kregar, Irena Majcen. Matej Metlikovič. Mirna Pavlove«. Dušan Pirih. Viktor Plestenjak. Fran« Purg. Stojan Razmovski. Izt«»k Smajs. Jana* Vizjak. Franko Volk in Vinko Zeleznikar Kulturna in narodnostna celovitost Bogata kuiturno-politična tradicija Slovenske prosvetne zveze na Koroškem - Prostor za vse, ki se čutijo Slovenci in skušajo ohraniti bogastvo slovenske kulture - V zvezi združenih 33 kulturnih društev treh koroških dolin Organizirana kulturna in prosvetna dejavnost Slovencev na Koroškem sega daleč nazaj, v 19. stoletje. Prva leta tega stoletja pa so izkazala potrebo po enotni kulturni organizaciji koroških Slovencev, ki ho združevala nepolitična društva in jih gmotno in moralno podpirala. Tako je leta 1907. nastala Slovenska krščanskr socialna zveza za Koroško, predhodnica današnje Slovenske prosvetne zveze, ki je kmalu štela prek društev. 75-let na zgodovina je zadajala zvezi težke udarce, vendar je krizo vedno premagovala z novim zagonom in še trdnejšo zvestobo slovenski besedi. Po koroškem plebiscitu so po krajšem zatišju vnovič zaživela krajevna prosvetna društva, pa tudi osrednja organizacija si je kmalu opomogla. Leta 193.'). se je organizacija preimenovala v Slovensko prosvetno zvezo. Temu obdobju je sledil za koroške Slovence najtežji čas. Nacizem, ki je / najstrašnejšim terorjem skušal zatreti slovensko besedo, pa ni izkoreninil slovenstva. Med borci proti fašizmu, v osvobodilnem boju slovenskega naroda, je tudi narodni heroj Fraiic Pasterk-Lenart iz Železne Kaple. Po zlomu nacizma so se Slovenci na Koroškem soočili / novo nevarnostjo, težnjo k prikriti narodnostni asimilaciji. Le z zavestjo slovenstva in ves čas živo besedo v mate me m jeziku je bilo moč kljubovati pritiskom tujerodnega okolja. Slovenska kulturna združenja so dolga leta ohranjala kulturno in narodnostno identiteto in tudi danes igrajo vlogo ki jim jo je namenila zgodovina. Društva, združena pod eno slovensko streho, v Slovenski prosvetni zvezi, se zavzemajo za kulturno enotnost vsega slovenskega naroda, za ohranitev tradicije in posebnosti ljudske kulture Slovencev na Koroškem, poleg prizadevanj za monolitnost slovenske kulture pa skušajo doseči tudi narodnostno strpnost in mirno sožitje med obema narodoma na Koroškem« V sl«>-venski prosvetni zvezi je najti ljudi vseh svetovnih nazorov, člane različnih strankarskih združenj, ki jih druži pripadnost dvema tesno povezanima vrednotama - slovenstvu in kulturi. * Slovenci vseh treh koroških dolin. Roža. Podjune in Zilje. kujejo v svojih kulturnih združenjih trdno vez pripadnosti slovenski narodnostni skupnosti. Prek trideset društev so ustanovili, v njih ;>a doživeto zapeta slovenska pesem, vedra odrska dela. zvoki ljudskih instrumentov, literarna beseda vzgajajo mladi rod Slovencev, ki raste na Koroškem. Ve.iko mladih so pritegnili k sodelovanju, skoraj vsako društvo se»ponaša tudi z mladinskim zborom, dramsko skupino mladih ali lut-kovntm odrom najmlajših. In prav ta generacija je zagotovilo, da hk! ho Slovencev onstran meje obstal, z njim pa tudi sl«»venska beseda. I). Žlebu* J Koncert skupine Orno - \ '"rtrtek. II. marca, ob /.9..W ho t Delav skem domu v Kranju v organizaciji kranjskega Kluba ljubiteljev glasbe nastopil avstrijski ročk ansambel Orno iz (iraza. Tako bomo prvić na kranjskem koncertnem odru prisluhnili rockovskin, dogajanjem naših severnih sosedov. Orno igrajo nekakšen hard rotk. v katerega vpletajo precej elementov jaz za. včasih tudi svobodnega muziciranja. K nam bodo prišli tudi s svojo tehnično opremo in tehnikom. Skupino sestavljajo: pevka Karin Spirk. pevee Simon Pichler. basist Peter Fut Hnbo. kitarist Seppo (iriindler in bobnar Sepp Klammer. Ker je pri njih tehnično osebje povsem enakopraven član ansambla, naj omenimo tudi tehnika Horsta Steppaneka in Neie Diiker. ki bo skrbela za razsvetljavo. Vsekakor se t četrtek obeta zanimiv rockovski večer. — Marko-fenšterle V GLG živahen, utrip Kranj - Kulturno društvo GLG iz Kranja, ki ima dvoranico v gradu Kiselštajn. se je dodobra vključilo v spored prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. Ves februar in še nekaj dni v marcu so se vrstile pri- « red it ve. Skupaj so jih pripravili kar £3. od tega osem lutkovnih predstav, štiri filmske večere, pet literarnih večerov, štiri glasbene koncerte in otvoritev razstave, s katero je predstavil fotografije Cveto Zlate. V glasbenih vesenic najbolj dvignile dobro ute<"ene lutkovne predstave, malce so ga znižale novosti: literarni, filmski in glasbeni večj'ii. ki si svojega občinstva š«' niso mogli pridobiti. Za dvorano v gradu Kiselštajn. ki jo je pred letom dni usposobil Cveto Sever, je tako rekoč vse leto značilen živahen utrip. Doslej je bilo v njej kar 105 prireditev, ki si jih je ogledalo 7.500 obiskovalcev, torej 72 na posamezno prireditev. Najbolj pridno grad Kiselštajn seveda obiskujejo otroci, saj so jim lutkovne predstave, ki so na sporejdu vsak^,četrtek, postale že sestavni del življenja. Lutke so si tako že pridobile stalno občinstvo. Spored je pisan in vsak teden otroci lahk«» vidijo drugo lutkovno predstavo V gradu Kiselštajn je gostovalo dvajset lutkovnih skupin iz vse Slovenije s tridesetimi igrami. Za nekatere je bilo zanimanje celo tolikšno, da so morali pripraviti namesto dveh pO tri predstave. * Gostovanja pa seveda za GLG predstavljajo denarno breme, saj šb sredstva, ki jih dobiva v okviru Zvez»> kulturnih organizacij, name njena samo delu društva. Gostovanja hi nmrala potemtakem najti drug finančni vir. M. Volčjak O LAS 6 STRAN ŠPORT IN REKREACIJA TOREK, 9 MARCA]* Več vlaganj v športno znanje r Konjeniški klub Komenda eden najmočnejših v Sloveniji — Zadnja leta veliko vlaganj v objekte, tako da investicijska vnema že prerašča športno Komenda — Konjeniški klub iz Komende črpa moč za svojo športno de-, javnost iz svoje M-letne tradicije. Zadnjih nekaj let pa je v tem koncu Gorenjske čutiti še bolj živahen razvoj konjeniškega športa, saj se je klub številčno silno okrepil, članstvo je delavno in požrtvovalno, pa tudi uspehi zadnjih nekaj -let dokazujejo, da je tovrstni šport tu že skoraj prerasel ljubiteljstvo. Začeli so sicer bolj skromno, vendar se je v Komendi in okolici kmalu pokazalo, da je ljudem konjeništvo blizu, zato so sklenili dejavnost razširiti in poskrbeti za njeno množičnost. Konjeniških prireditev se je udeleževalo več tisoč ljudi, kar je narekovalo izgradnjo urejene tribune, vse to pa je potegnilo za sabo še urejanje jahalne in kasaške steze. Za klub je to pomenilo ne le ogromna denarna sredstva, izprosili so si jih pri temeljni telesnokulturni skupnosti in delovnih organizacijah, ki so pokazale interes za konjeništvo, temveč tudi veliko prostovoljnega dela članov Zadnji dve leti so v Gorenjci v ligaških tekmovanjih KOŠARKA- V nadaljevanju druge zvezne ženske lige Savčanke to pot v dvorani na Planini niso imele težkega dela, da so premagale gostje ljubljanske Ilirije. Zirovjte. so doma gostile eno najboljših ekip te lige, Marles iz Maribora. Po pričakovanju so igralke Marlesa to srečanje izgubile. Jeseničanke so v slovenski ligi gostovale v Divači, kjer so morale priznati premoč domači ekipi Senožeč. Kranjski Triglav pa v slovenski moški ligi ni imel težav, da je visoko dobil srečanje s štorskim Kovinarjem. Izidi - ženske: Sava : Ilirija 63:56 (.16:29), Alpina : Marles 75:83 ( 46:46), Senožeče : Jesenice 75:70 ( 64:64, 30:33). moški: Triglav : Kovinar 114:87 (58:49). Pari prihodnjega kola: ženske: Jugoplastika : Sava, Zadar : Alpina, Jesenice : Alpina, moški: Zagorje : Triglav. KEGLJANJE - V tretjem kolu moške in ženske republiške lige so kegljači kranjskega Triglava doma gostili Celjane. V obeh konkurencah so bili uspešni domačini. Izid — moški - Triglav : Celje 5600:5358 (Triglav: Fende 890, Potočnik 922, Boštar 965, Turk 965, Zvršen 935. Marinšek 923). Ženske - Triglav : Celje 2520:2516 (Triglav: Cej 428, Vidali 422. Cerin 395, Vrhovnik 410, Zaje 450, Zore 415). ODBOJKA - S pomladanskim tekmovanjem so začeli tudi odbojkarji v prvi zvezni ligi B. Blejčani so doma gost ili Reko in morali priznati premoč gostom. V zahodni SOL moški ligi Je Brezovica dobila srečanje z Bledom. Zelezar je bil uspešen v igri z Izolo, Triglav pa je doma izgubil s Partizanom Črnuče. V ženski SOL so Kamničanke bile slabše od Partizana Vič, z enakim izidom kot Kamničanke pa so izgubile tudi Oorjanke v srečanju s Palomo-Branik. Isidi - moški - Bled : Keka 1:3, Triglav : Črnuče 0:3, Zelezar Az'Aa 3:0. Brezovica : Bled 3:1, ženske — Gorje: Paloma-Branik 1:3, Kamnik : Partizan Vič 1:3. Pari prihodnjega kola - moški - R. Cajevec : Bled, Bled : Zelezar. Izola : Triglav, ženske — Branik Paloma Kamnik. Golovec : Gorje. -dh Komendi dogradili tribuno, zgradili enega najlepših hipodromov daleč naokoli, prijetno uredili okolico hipodroma in začeli graditi kasaško progo. Športna plat je ob tem ostala nekoliko v ozadju. Kasači so se lani in predlani na tekmovanjih sicer dobro odrezali, saj so odnesli leta 1980 osem prvih, sedem drugih in prav toliko tretjih meVit, 1981 pa fi prvih, osem drugih in sedem tretjih, malce pa se je zataknilo pri jahačih. 1980 leta so se v militarvju resda dobro uvrstili, lani pa jih je prezgodnji termin »vrgel rz sedla«, tako da /. lanskimi športnimi rezultati niso nič kaj zadovoljni. Kasaška sekcija ima 14 konj in prav toliko tekmovalcev, jahačev pa je 20 ob desetih konjih. Letos bodo bržkone pomnožili druščino jahalnih konj v hlevu, poleg nujne ureditve jahaške steze (ta teče prek močvirja, zato jo bodo utrdili z drenažo) pa je letos na prvem mestu stro-kovnejši trening. Trenerja do zdaj niso imeli, in če naj jahači ambiciozno računajo na tekmovalno konkurenco v državnem merilu,-je nujen strokovni trening. Na nedavnem občnem zboru so bili člani konjeniškega kluba sila samokritični, vendar pa so bili veseli tudi priznanj Konjeniške zveze Slovenije, ki je pohvalila zlasti njihovo požrtvovalnost in prostovoljno delo posameznikov. Priznanj so bili deležni predsednik Janko Juhant. Franc Sršen in sedanji predsednik Lojze Lah. Klub pa je preostalim zaslužnim podelil častne listine. D.Zlebir PRKVOZ NA POKLJUKO Skofja Loka — Društvo Partizan Skofja Loka. sekcija za hojo in tek na smučeh, organizira skupen prevoz z avtobusom na Yassa tek. ki ho na Pokljuki v soboto, 13. marca. Odhod avtobusa je v soboto ob 6.30 uri izpred avtobusne postaje v Škof ji Loki. Prijave in vplačila sprejema Milan Vodnik. Groharjevo naselje 23 V Škofji Loki do vključno četrtka. 11. marca Š'ntanski veleslalom I). K Podljubelj - S pomočjo prizadevnih članov Turističnega društva Podljubelj, se je v nedeljo 7. 3. 1982 pridružil san-kaftkim tekmovanjem še S ntanski veleslalom. Potekal je na lepem domačem terenu na »Gubah« in se ga je udeležilo 44 tekmovalcev. Rezultati: cicibanke: 1. Rejc Saša 35,02. 2. Ahačič Zorka 1.21,97; cicibani 1 Knific Janez 30,56. 2. Perko Igor 31,24, 1. Meglic Marko 36,81; pionirke: 1. Meglic Lojzka 45,29, 2. Nemec Barbi 53,19, 3. Mežek Tanja 58,87; pionirji: 1. Meglic Marko 40.08. 2. Ahačič Tomaž 42.77. 3. Krašovec Tomaž 44,5!); ženske A: 1. Ahačič Jeni 47,21, 2. Hladnik Majda 47,66, 3. Hladnik Mojca 49,34; moški A: 1. Polajnar Slavko 37,83, 2. Jane Franci 38,04 , 3. Kos Srečo 39,75; ženske B: 1. Polajnar Marija 63,33; moški B: 1. Ahačič Janez 38.67. 2. Ahačič Marjan 49.61; moški 'C: 1 Hladnik Jože 38.39. 2 Zupančič Franc 42.85. .'(. Ahačič Janko 47.09. M. K. ALPINA tovarna obutve Ziri, Stara vas 23, n. sol. o. Delovna skupnost skupnih služb alpina na podi skupnil objavljamo prosta dela in naloge na podlagi sklepa razpisne komisije za Delovno skupnost skupnih služb VODENJE KNJIGOVODSTVA za dobo 4 let Kandidati za razporeditev na navedene delovne naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja ekonomska šola. — .r> let delovnih izkušenj iz finančno-knjigovodskega področja. — oziroma Ugotovljeno in priznano z delom pridobljeno delovno zmožnost za opravljanje določenih del oz. nalog. Pismene prijave z dokazili pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov Alpina tovarna obutve Ziri, Razpisna komisija za Delovno skupnost skupnih služb, 64226 2IRI. V trpljenju neizprosne bolezni nas je zapustila draga mami. /ena MAGDA FEDERENKO rojena Kotlovšek Zaro s posmrtnimi ostanki bomo pospremili v četrtek, ob 15.30 na pokopališče Blejska Dobrava Žalujoči: mož Stane, hčerka Alenka, sestre Mlini. Nada. |ka / družinami in ostalo sorodstvo a Jesenice. Ljubljana, Tržič, Koper, Skofja Loka, Kranj. Gorenja vas, 8. marca 1982 ALPINISTIČNE NOVICE Kot smo že poročali, se je januarja zamenjalo vodstvo Alpinističnega odseka pri PD Kranj. S kadrovskimi spremembami se je v marsičem spremenil tudi plan dela odseka. Na novo je podan plan. ki zajema vse od vrhunskega alpinizma, ekspedicioniz-ma, dela s tečajniki, ki naj še bolj kot sedaj postane osnova kvalitetnejšemu delu odseka pa tudi društvenega dela in dela v okviru Planinskega društva Prva novost So predavanja, ki se bodo pričela že na naslednjih rednih sestankih AO. Predavanja, ki bodo kratka, a tematsko zaokrožena bodo zajela teme, ki so morda malo preveč zanemarjene, ali pa tako pomembne, da samo enkratno predavanje v okviru alpinistične šole ne zadostuje. Tako se bo na naslednjem sestanku pričel ciklus kratkih predavanj iž osnov prve pomoči, ki bo obvezen za vse člane. Ciklus bo obsegal predavanja o poškodbah zaradi mraza in sonca, zlomih, krvavitvah, nenadnih obolenjih itd., ter nas bo poleg tega seznanil še z povijanjem, prvo ^ pomočjo v nujnih primerih in podobnim. Poleg tega bomo spomladi organizirali še predavanje in prikaz priprave in nege smučarske opreme, v jeseni pa bomo nadaljevali z obširnim ciklju-som o fotografiji. Predavanja bodo pripravili člani odseka sami. Z njim se bodo običajni sestanki prav gotovo močno poživili in postali zanimivejši, aktivirala pa se bo tudi večja skupina alpinistov, ki bi lahko svoje znanje prenašali na mlajše. . Matiaž Dolenc v_,_J Smučarski skoki Zmagovalca Triglav in Zupan Ljubljana - Najmlajši skakalci so s tekmo za pokal coekte zaključili letošnjo sezono tekmovanj. Med mlajšimi cicibani je bil tudi na zadnji tekmi najboljši Kranjčan Boštjan Zupan, ki je tako osvojil tudi prvo mesto v pokalu. V ekipni konkurenci pa je bil najboljši kranjski Triglav. Rezultati: 1. Zupan (Triglav) 198,2 (10, 10.5), 2. Fras (Ilirija) 195,3 (10.5 ID. 3. Ažman (Braslovče) 189,0 (10.5, 10,5), 4. Pagon (Triglav), 5. Špenko (Triglav), 7. Pogorele (Žirovnica). 8. Poljane (Bled), 9. Kaltenekar (Žirovnica), 13. Košelnik (Žirovnica), 15. Ambrožič (Bled). J. J. Veleslalom zahodne regije Smučarski klub Jesenice je pripravil veleslalom za cicibane in cicibanke zahodne regije. Tekmovanje je bilo v Kranjski gori. Nastopilo je preko 250 cicibanov in cicibank iz 16 klubov gorenjske, primorske in Kamnika. Proga.je bila dobro pripravljena, tekmovanje pa je nekoliko motilo sneženje. Pri cicibanih je zmagal Jazbec, pri cicibankah pa Jakopičeva. Rezultati - cicibanke: Jakopič (RAD) 51.42. Kobilica (BLE) 51,67, Grm (TRG) 51,83, Božnar (TRZ) 52.69. Klinar (BLE) 52.91. Sitar (KAM) 53, Hvasti (TRG) .54,06. Kajdiž (BLD) 54.33. Kotnik (KRG) 54,62, Dežman (TRG) 54.72; cicibani: Jazbec (TRZ) 47,68, Stojanovič (TRG) 48,11, Košir (JES) 48,56, Zupan (TRG) 48,58. Stare (BOH) 49.27, ,Krampl (Trg) 49.48, Upajna (TRZ) 49.68, Zidar (JES) 50,62, Košir (RAD) 50.71. Gartner (ZEL) } Brata Petrič najuspešnejša Prireditev »Rekreacija za vse« Jesenice — Komisija za množično rekreacijo pri Zvezi telesnokulturnih organizacij Jesenice se je odločila, da letos skuša še bolj približati zdravo športno rekreacijo zaposlenim delavcem v TOZD in drugih organizacijah združenega dela v jeseniški občini. Prva takšna akcija je bila izvedba športnozabavne prireditve »Rekreacija za vse«, ki je bila na sporedu v soboto 27. februarja v osnovni šoli Tone Cufar na Jesenicah. Ze takoj je treba reči, da gre za novost, saj takšne prireditve na Jesenicah še ni bilo, sam program pa spominja na znane prireditve Mita Trefalta / različnimi rekreativnimi vajami. Na razpis organizatorjev sta se prijavili dve ekipi in sicer Sektorja za ekonomiko, tehnično kontrolo in novogradnje jeseniške Železarne in TOZD Iskre z Blejske Dobrave. Člani obeh ekip so morali izvesti deset različnih rekreativnih vaj in iger. Med drugim so merili moči v igranju nogometa z rokami, v štafeti, namiznem tenisu, napihovanju spirometra. skoku v daljino, vlečenju vrvi in podobno. Poleg krepitve zdrave športne rekreacije pri posameznih vajah ni manjkalo smeha in dobre volje med člani obeh ekip. še posebno pa seveda med gledalci. Zmagovalec je bil znan šele po zadnji vaji, to je vlečenju vrvi. kjer so bili močnejši člani ekipe Sektorja /a ekonomiko, tehnično kontrolo in novogradnje, ki so tako zmagali z dvema točkama razlike Prireditev je popestril nastop folklorne skupine in Orffovega ansambla Osnovne šole Gorenjski odred i/ Žirovnice ter zabavni ansambel Sa fari. Komisija /a množično rekreuciiu ima v načrtu še več (todohnih prireditev, k sodelovanju |w vabi čimveč ekip iz delovnih organizacij. J Rahu KRANJ - V zimskem bazenu v Kranju je bilo letošnje absolutno zimsko republiško prvenstvo članov in mladincev. Za naslove se je borilo nad sto pla. valk in plavalcev iz dvanajstih slovenskih plavalnih kolektivov. Tokrat ni bilo rekordnih dosežkov, vendar so vsi pokazali borbenost jn kvalitetno plavanje. Med moškimi sta bila najuspešnejša !>rata Petrič, medtem ko sta se pri ženskah izkazali Alaufova i/ Trbovelj in Avbljeva iz Ljubljane. Rezultati — moški: 400 m kravi-II). Petrič (Triglav) 4:00,41. 2. Bučar (Ljubljana) 4:15,96. 3. Kadoič (Triglav) t:J8.89; 200 m hrbtno: i. Kos 2:09.79, 2 Pesičer 2.16,04. 1. Ambrož (vsi Fužinar); Uspehov ne manjka Cerklje — V soboto je imelo pro-gra ms ko volilno konferenco Športno društvo Krvavec Cerklje, na kateri so pre. gledali opravljeno delo v preteklem letu in ga ocenili za uspešnega. V programu dela za letošnje leto po sekcijah so poudarili, da bodo dali se večjo pozornost množičnosti, tako partizanskemu mnogoboju, množičnim pohodom ob 1. tnaju na Davovec skupaj z KO ZB Cerklje in na Krvavec in nazadnje seveda tudi množični smučarski tekaški prireditvi, pri tem Ene bodo pozabili tudi na tekmovalni ort v rokometu, košarki in kegljanju, društvo šteje že 320 članov. Iz poročil sekcij povzemamo, da so kegljači že nekaj časa ob kegljišče, da bo potrebno misliti na izgradnjo novega g0_ štovanja pa so vse dražja. Košarkarji bodo tudi letos odigrali maratonsko tekmo, rokometaši bodo nadaljevali s tekmovanjem v občinski rokometni ligi, še več pozornosti pa bodo dali množičnemu smučarskemu teku in pa organizaciji smučarskih tečajev. Na občnem zboru so 20 posameznikom ob zaključku praznovanja 30-let niče športnega društva podelili društvena pn_ znanja za dolgoletno delo v društvu, M razvoj košarke in rokometa v Cerkljah, za tekmovalne dosežke in uspešen razvoj množičnosti. Priznanja so podelili tudi kegljačem za društveno tekmovanje Zmagal je Boris Som pred Andrejem RQJ pretom m Francem Janežičem. Izvolili so tudi novo 17-člansko predsedstvo, ^ Rredsednika pa so ponovno izvolili Janeza lartinčiča. Spregovorili so tudi o uspešnem sodelovanju z Gorenjskim odredom. Poudarili so, da se bodo stiki še naprej krepili, on_ stajajo pa tudi možnosti sodelovanja z osnovno šolo Davorin Jenko. J. Kuhar Smučarski teki Bestrov memorial za kranjski Triglav Nemilje - Na tekaških terenih je bi|, letos že tretje večje takaško tekmovanje' V soboto je kranjski Triglav izve Dol 44. 3. Bohinj 40, 4. Gorje in Lov>4n' po 27. 6. Rateče 24, 7. Olimpija 22. 8. Ihan 14. 9. Fužinar 10. v p. Kranj 9. 11 j0 gatec in Maribor po 8. 13. Kamnik 6 J, Brdo 1 J.Javornik Petrič t»« Kos (Fužinar) 2:19** » fc- 1. B. 200 m delfin 2:11,84. 2. Kos tr uzinm' (Triglav) 2:20.15; 50 m kr*VI; ,Fui»*r trič (VP Kranj) 24,93. 2. Kos 1 ^ 26,00, 3. I). Petrič (Triglav).' kravi: 1. B. Petrič (VP Kranj(,y D. Petrič (Triglav) 55,51. 3. B««" j> Ijana) 56,00; 100 m p«"0; ., ^0 (Triglav) 1:09,98. 2. Kos 1^*'^ • oba Fužinar) 1:11.66; 100 » ,vp 1 Kos (Fužinar) 1:00.15. ~., y0 Kranj). 3. Pešičer (Fužmari 9. , 1** 4 x 200 m kravi: 1 Fužinar 8::35.84, 3. Ilirija kravi: L B Petrič (VP Kr»nj . Petrič (Triglav) lj*-^%>; 59*66; 200 nj% (Ljubljana) 1:59.6«; w- irr LJocič (Triglav) 2:30.89. 2. JJ^ji* žinar) 2:35,77. 3. Šolar <™^pK,*<\ 200 m mešano: L B. PetrJ :l .:52.27: , 4:15.85. 2. Fužinar 4:16.30. 4:30.25; 1500 m kravi: (Triglav) 15:24.93. 2. Bučar 16:44,48. 3. Kadoič (TnfU* 100 m delfin: I. 1:01.06, 2. D. Petrič Ambrož (Fužinar) l:«"-'* '.1 fW-M kravi: 1. Triglav 3:W.»U. - Wfc 3:52.74. 3. Ljubljana ^Jj^H^K 400 m krav: L 0. Avbelj ^fo^jtj B. Petnf £ ril (Trigl»v»l>f( \ 1 1:03.73; * * tf0, U v 3:50.75. V no: l Jelen ____ja> l21 .....»vno: 1. Alauf r/Jl*J |S , Moštveni vrstni red ijulf, • riglav (Kranjr 35.104. I- .,(f 29.524, 3. Ilirija (Ljubljana).-6. Radovljica 12.371; nfo*££\ * glav 30370, 2. Ljubljana l"^1 '4.48:1. h. Radovljica 9.^' Tek krajevnih skupnosti jeseniške občine Jesenice - V nedeljo. 28 f^JJJ»j "d za Žvagnovem mostom na "a smučeh krajevnih skupno^^ »bčine, ki ga je organiziral«j» itftM množično rekreacijo pn Zl ^ka se je udeležilo 65 »»kffSf tekmovalk. Ob prihodu na ^^m*. Prejel značko kot »kromen -.^JL. udeležbo na prijetnem rekreacj ^ ^anju. ki bo v prihodnje PoSt* ud*fi »alen. Tokrat ie bil najsta^pf "ec star 70 let. najmlajša Vd*'^dji % •eta. Teka so se udeležil' 'JjJLrfJ rfacije iz šestih krajevnih »T^Of. 7«cije iz .šestih Krajevnuv ^„,.1-. skupno enajstih v jesenišk" ^ ^ 7-a prvi tek je bil sicer z*»*J% so organizatorji prepričani, o , yf Preostalih krajevnih skupn.^1 ,t%J. ljubitelji teka. ki se tokrat n«" ^ £ Organizatorji so na prj'*"-,%1ii ^ Podelili prehodni pokal "osti. ki je glede na Število V . „r •mela največ udeležencev ^ P<)kal je' osvojila kra.)^."* ., Hruška pred KS Plavž in K.*" , pt* POREt fcsarsKii - KOLKSAK.JI Z\ pCxt A tichF ' M /c.sarsf«, sr-nna se p*tfa»i -'»i^l non> *<■;<>»,, pri/muljali v A>„'//' '^n*' najboljši kole f V 0 ^ f>nretu tudi kolesarji is CSSff •''^naših najbolj** . hliv^ organizator sobotne dirke, k, „. £?'V Kolesarski klub K"^ frt.(f Foto: I) Hiimer n,t" r tem času priprav toUHMU 1982 KRONIKA 7. STRAN O Varno v zraku in na tleh *niki - Za mednarodno letali-^ a varnost potnikov in nedotak-jw njihove prtljege skrbi cela ^dejavnikov. Njihove dolžnosti 4 ^aodabnejša tehnična opremi je-* aaofočajo. da je Brnik, kar j»i varnost, izenačen z velikimi JJtrođJnmi letališči. Zlasti zah->» naloge milice na letalskem %a prehodu. SA MILICA ^ia miličnika na mejnem preho-^lano prepleta z delom cariniki remer prvi skrbi pretežno za jk**- drugi pa nadzira prek "me je ^■o blago. Na letališkem mej-£r***iu miličnik kontrolira J* Batine in preverja njeno Mat, ugotavlja pa tudi more- Sne$ orožja, streliv. radijskih ■ tujega (morda sovražnega) ^»drtavo. Opazovanje potnikov gibanja na letališču je Afcej zahtevna naloga, saj -je L^fe prav tako obmejno območje Skjtttma r <•••• r i»- v ■-.,■< k< -oaebo treba se posebej opazovati. Za varnost je namreč treba poskrbeti 0.tleh. Ko je letalo v zraku, je ^prepozno! H Wzor blaga in prtljago potni-at brniškem letališču so-^ tehnično opremljeni, za rav-?< temi napravami pa so uspo-?W miličnike. Prtljaga mora kLtojpmako napravo, ki reagira iNaVe predmete in jih zabeleži Aat. Med opremo .so tudi tfSji n drugi pripomočki za Qp4|fetl potnikov. Le-ta mora ^prtljago, ki gre nato skozi A prav tako ročna prtljaga. miličniki preverjajo, ali C* prenaša orožja ali drugih in prepovedanih predme kkSr potnikov na letaliških anehodih je postal tehnično Wt to pa zato. ker je prav ijNdaem letalskem prometu IJHioneprijetnih dogodivščin. Ipterv do tihotapljenja orož-Va ogroženosti v letalskem Osebni pregled potnika z na/sodobnejšimi tehničnimi pripomočki /e tudi na brniškem letališču postal del vsakodnevnih nalog miličnikov prometu so se tudi majhna letališča primerno zavarovala, saj tudi ta niso varna pred neprijetnostmi. Ko govorimo o varnosti na letališču, ne moremo mimo varnega in urejenega prometa pred letališko zgradbo. Tudi ta dolžnost spada v delokrog miličnikov, ki se v tej svoji nalogi tesno povezujejo z drugimi dejavniki na letališču. Za večjo varnost pa je potrebno še kaj več kot le nadzor. Tudi varovanje letal in naprav za vodenje letal in naprav za zbiranje meteoroloških podatkov. Vse te naloge terjajo visoko strokovno usposobljenost. Miličniki, ki sklenejo obvezno šolanje in se zaposlijo na letališkem mejnem prehodu, morajo kasneje opraviti še tečaje, v katerih se nauče vse^> varovanju letališča, kjer se usposobijo tudi za morebitne protidesantne posege. Naloge vsekakor niso lahke, mnogo lažje pa, če se jih složno lotijo vsi zaposleni na letališču. » rte vrača z rednega leta. med katerim so miličniki s ptičje perspek ^mnliprometne razmere. očni rop na črpalki s%aj - Neznani ropar, ogrnjen v vojaško pelerino in oborožen z •»Satskim orožjem, je v noči na petek. .">. marca, oropal bencinsko \t na Lahora h. Mrattne« je okrog pol druge ure po polnoči vdrl v prostore črpalke V*"4bj*njega delavca pozval, naj se z njim pomakne proti vratom. O jV naperil avtomatsko orožje, ki ga je skrival pod vojaško V*, m zahteval, naj m ti sledi proti izhodu. Zunaj je od njega ^»1 denar. V«** delavca črpalke sta se- \ zadnjih prostorih bencinskega zadrževala tudi dva delavca organov za notranje zadeve, ki VMttpneznanca v prostor sprva ni zbudil pozornosti, saj takoj ni z %Vrpokazal, kaj kani storiti. Ko pa je storilec na delavca nameril k. miličnika nista mogla ukrepati, saj je grozilo, da hi ob tnore-tfreljanju zadela delavca črpalke, za kateri.n se je ropat kril. Jjabpa je tudi nevarnost. rla pride do eksplozije betu ina. Utlazdaj še neznanim roparjem še vedno poizvedujejo I) Z LETALSKA ENOTA MILICE Na Brniku ima sedež tudi letalska enota milice, ki se po svojih nalogah povsem razlikuje od mejne enote, pa vendar ima z njo tudi marsikaj skupnega. Letalska enota se namreč povezuje z različnimi kategorijami miličnikov, da jim olajša delo. Tako enota letalske milice pomaga pri nadzoru prometa. Kadar je huda prometna gneča in miličniške-itni avtomobilu ni moč dovolj'hitro in učinkovito ukrepati, priskoči na pomoč helikopter. S hitrim preleta-vanjem terena je moč k mahi oceniti stanje nekaj sto metrov spodaj in mobilizirati miličnike na tleh, da začno urejati promet. V helikopterju mora biti za take primere usposobljen miličnik opazovalec. Zaradi hitrosti je letalska enota dobrodošla tudi v nadzoru državne meje in mejnega območja. V hitrem rutinskem letu čez območje državne meje je moč bliskovito zaznati, če je spodaj kaj narobe. Če je. helikopter zmore tudi zasledovanje in lahko hitro blokira storilca kaznivega dejanja. Hitrost je že pol uspeha, pravijo miličniki letalske enote, mislijo pa na vrsto uspešnih akcij, ko sta odločali takojšnja reakcija pripadnikov teh enot in hitra jeklena ptica. Letalska enota se je izkazala tudi pri reševanju v gorah. Nemalokrat so jih klicali s Krvavca in drugih smučišč pa iz nevarnih sten, koder so obtičali alpinisti. Piloti helikopterja morajo biti v ta namen izurjeni za posebno tehniko reševanja s helikopterjem. Premalo pa se poslužujejo letalske milice v nadzoru požarne varnosti. Nekajkrat so s helikopterjem že reševali iz gorečih stolpnic, preredko pa nadzirajo gozdne požare in na mesto požara pripeljejo gasilce. To področje bo treba bolj razviti, kasneje pa bi morda, helikopter oskrbeli tudi s kontejnerjem za gašenje. Letalska milica na področju varnosti sodeluje tudi z elektro gospodarstvom, RTV, žičnico itd. Miličniki so v letalu v glavnem sopotniki, lahko se izšolajo tudi za pilote, vendar se ta možnost pokaže na vsakih nekaj let tistim, ki so docela zdravi in sposobni prenašati posebne okoliščine nenehnega dela v zraku. D. Zlebir NESREČE: napezljiv MOTORIST Skorja Loka - Zaradi nepazljivosti in neprimerne hitrosti je voznik motornega kolesa 2()-letni Branko Šter v soboto. b\ marca, povzročil prometno nesrečo, v kateri ie bil laže ranjen, Ster je peljal proti Škofji Loki. V Podlubniku je y bližini osnovne šole zapeljal v blagi ovinek. Ker pri motorju prej ni dvignil nožic. je ob nagibu z njimi zadel ob cesto. Udarec ga je vrgel s ceste v prometni znak. Ranjenega motorista so odpeljali v Klinični center v Ljubljano. pešec Izgubil ravnotežje Hlebce — Nepreviden pešec- je v soboto. f>. marca, zakrivil prometno nezgodo na cesti med Lescami in Begunjami blizu naselja Hlebce Voznica osebnega avtomobila. 21-letna Valerija Stalnic je v bližini križišča Hlebce—Begunje —Za puže dohitela |>ešca. 19-letnega Alojza Markovčiča. V tem trenutku je pešec stopil proti sredini Vozišča, zaradi česar ga je voznica sklenila obvoziti. Zal ji ni uspelo in je Markovčiča povozila. V nesreči je bil ta laže ranjen in so ga prepeljali v jeseniško bolnišnico. Vzrok Mar kovčičeve nezanesljive hoje ni bil alkohol, temveč nedavna holezeji. zaradi katere- večkrat izgubi ravnotežje. I) Z. Sodobna tehnična opremljenost t šoli omogoča, da se kadeti dobro seznanijo z delom, ki ga bodo opravljali kasneje na postajah milice. Trdo, a privlačno delo Mladi se te dni odločajo za svojo poklicno pot in marsikoga je navdušil tudi privlačen in težak poklic miličnika — Miličniko-ve naloge postajajo s podružbljanjem sistema varnosti vse širše Miličnik danes ni več zadolžen le za vzdrževanje javnega reda in miru. temveč je njegova naloga zahtevnejša. Osnovne naloge milice so varstvo ustavne ureditve, varovanje Življenja in osebne varnosti ljudi, varovanje družbenega in zasebnega premoženja, urejanje in nadzorovanje prometa, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj, nadzor državne meje, odpravljanje posledic elementarnih nesreč in podobno. V ospredju vseh miličnikovih zadolžitev je človek, prav zato terja poklic miličnika zrelo, zdravo osebnost, ki se zaveda te največje vrednote in je pripravljen pomagati ter hitro, učinkovito in zakonito opravljati svoje naloge. Biti pa mora tudi politično razgledan in moralno trden. Mladega človeka, ki se je odločil, da bo postal miličnik, izobražujejo posebne izobraževalne ustanove. Dve poti sta do tega cilja: v kadetski šoli za miličnike se šoia mladina iz osnovne šole, v drugi (šoli za miličnike) pa odrasli iz dela. Šolanje za potrebe organov za notranje zadeve poteka kot drugje v srednjem usmerjenem izobraževanju, le da z nekaterimi posebnostmi. V kadetski šoli za miličnike mlad človek dobi obilo splošnega znanja, strokovni predmeti pa ga seznanijo z nalogami, ki jih opravlja v svojem poklicu. V kadetski šoli, ki je zgledno tehnično opremljena, imajo tudi šolsko postajo milice, kjer se praktično usposabljajo za kasnejši poklic. Šola je združena z internatom za miličnike kadete, v katerem skrbe za dinamično In koristno preživljanje prostega časa mladine. Vrsta športnih objektov, interni TV studio, strelišča in podobno so na voljo za polno in koristno zaposlitev mladih. Sola za miličnike, kjer se lahko šolajo odrasli z že pridobljenim poklicem, je odprta tudi dekletom. Slušatelji v prvih dveh mesecih pridobivajo osnovna znanja, v enoletnem šolanju pa je poudarek na pridobivanju strokovnega znanja. Tudi tu se slušatelji praktično izpopolnjujejo na šolski postaji milice. Sposobnemu prosto pot, to je načelo tudi v organih za notranje zadeve. Po končanem šolanju se namreč tisti, ki želi svoje teoretično znanje še dopolniti, lahko šola na višji šoli za notranje zadeve ali na oddelku pravne fakultete. Pa tudi praksa na. postajah milice nudi več možnosti za dograjevanje znanja. Miličnik se namreč lahko usposobi za posebne delovne naloge: lahko postane opazovalec prometa v letalski enoti milice, konjenik, vodnik službenega psa, potapljač . . Možnosti za zaposlitev so neomejene. Ko sklenejo šolanje, se miličniki lahko zaposlijo na splošnih postajah milice, kjer je najizrazitejši stik med miličnikom in občanom, tod pa se miličnik sreča z najširšim spektrom nalog, o katerih je slišal v šoli. Veliko možnosti ima za delo na postajah milice s posebnim delovnim področjem: na prometnih postajah, mejnih, železniških. Posebne enote milice pa zahtevajo dodatno znanje in usposabljanje. - Delo miličnika je razgibano, raznoliko, privlačno, kot nalašč za mlade ljudi. Vendar pa je to tudi trdo delo, ki zahteva celega človeka, njegovo notranjo moč, treznost in velike moralno odgovornost. I). Zlehir K? 4k I 1 Izsiljeval v križišču - Minuli ponedeljek sta t križišču regionalne ceste Kranj— Šenčur m nove ceste med Planino in Primskovim trčili vozili zastava 7.50. ki ga je vozil :I2-letni Ciril Rogelj, in t atksu agen tožnika Boštjana C ufa rja. starega 21 let z Bleda Rogelj, ki je t križi šču izsil/eva/pretlnost. je bil brez vozniškega dovoljenja. V trčenju s/a bila Rogelj in Cufarjeva sopo/nica. 19 letna Maja Arih z fi/etfa. laži' ranjena. - Fo/o: A. Mali ita(7) Varnostna obveščevalna služba Osvobodilne fronte VKamČ je leta 1941 zapisal: »Narodi, ^JjeJi odkriti pete kolone, so izgubili ^^hato. Zasužnjeni narodi, ki ne bodo be in boj proti peti koloni, če valeč, december 1941) Slovenski poro- mojih koreninah »podrezati početje Artnmjih sovražnikov, se ne bodo ^ kraja oavohoditi. Razen tega bodo \ W neprimerno strahotnejše. kakor ' >> «bi zahteva hoj k fašističnimi za-^W in kri izdanih — samo tak je fb)| lahkovernosti in nezadostne čuječ-\So oroti peti koloni — proti narodni '»Kidrič: Naloge obveščevalne služ- Zato sta bili v odločilnih trenutkih osvobodilnega boja slovenskega naroda proti fašističnim okupatorjem in njihovim pomagačem na pobudo KPS ustanovljeni varnostne) obveščevalna služba — VOS in narodna zaščita - NZ. Tako je politične in vojaške akcije podprla še aktivnost na obveščevalnem področju. CK KPS je leta 1941 ustanovil VOS O F z namenom, da osredotoči boj svojih pripadnikov proti okupatorju ter vsem vohunskim, poli- tičnim in drugim sovražnim organizacijam. Svojo dejavnost je usmeril na zbiranje vseh vrst podatkov in obvestil o dogajanjih na bojiščih, zlasti pa iz političnih in obveščevalnih krogov okupatorja. Organizacijo VOS OK so izdelali in aktivnost organizirali preizkušeni aktivisti OF — skojevci in komunisti — ki so gradili svoj obveščevalni in varnostni sistem na izkušnjah predvojnega ilegalnega dela. Organizacija, metode in kadri, ki so delali v VOS. so bili v globoki ilegali. Javni so bili samo rezultati, ki jih je VOS OF objavila z namenom, da se pospeši razvoj NOB. Slovenski poročevalec 1. oktobra 1941 prvič omenja VOS. S tem ie vodstvo NOB nedvomno in jasno opozorilo vse sovražne elemente iz »domačih logov«, da bo boj proti njim prav tako oster kakor proti okupatorju. To akcijo je spremljal tudi odlok, ki je navajal postopek in sankcije proti izdajalcem. Obveščevalna služba je sčasoma postala množična, njeni posebni obveščevalci pa so prodirali v same vrhove, poveljstev sovražnikove vojske, policije in obveščevalnih služb ter odkrivali najbolj skrite namere sovražnika. V obveščevalnem sektorju VOS sta se izoblikovali množična in specialna obvešče -valna služba. Drugi del VOS je bil varnostni sektor. Njegcrva naloga je bila skupaj z obveščevalnim omogočati Čim večjo uspešnost in varnost celotnega narodnoosvobodilnega gibanja. 8. STRAN ROMAN, POTOPIS, NADALJEVANKA TOREK, 9.MMCAtJf BOGDAN ŽONTAR Ko študent Ghardaio. središče saharske pokrajine Mzab. so \ enajstem stoletni ustanovili pripadniki ene »hI obeh berberskih skupnosti, ki so kot skupina verskih odpadnikov na begu pred mačevanjem pravovernih muslimanov zapustili domove na planotah Visokega Atlasa in prišli na varnejše območje M/aha. Tu so leta KM 1 ustanovili KI Ateuf. zatem pa še Beni Issuen. Meliko Ben Nouro in Ghardaio. kjer je tajna, stroga puritanska vera sanioodpovedi živela naprej. Kljub temu. da j«', dolina, skrita med kamnitimi skladi puščav*', ideal no zatočišče je bil obstanek skupnosti odvisen od trgovanja drugod in pošiljanja izkupička domov, tako da so ino/abitski moški stoletja odhajali na sever iskati možnosti za kupčije in se vračali domov k družini, ko so si nabrali dovolj denarja. V Ghardaio smo se pripeljali na smrt utrujeni. Kot irokošeni smo popadali na tla pod visokimi palmami, kamor smo s«- zavlekli. Še preden nam je uspelo zatis-niU oči nam je načrte prekrižal mlad Alžirec. ki nas je povabil k sebi To je bilo mahanja preden smo se sporazumeli. Zdpovedala poslušnost, naenkrat je vse hotelo iz mene. Se dobro, da je bilo stranišče v bližini. Stranišče je bil ograjen prostor velikosti tri krat tri metre z betonsko ploščo na tleh in v njej pravokotno luknjo velikosti približno 15 krat 30 centimetrov, skozi katero je treba opraviti potrebo. Komaj sem /vlekel hlače z riti že je naredilo »Pljusk.« seveda več mimo luknje kakor vanjo. Par naslednjih ur. ko sta kolega spala, sem imel izpolnjenih a tekanjem na stranišče, počepa njem nad luknjo, čiščenjem sebe in tal ter s poskusi da bi vsemu navkljub vendarle zaspal. Kmalu mi je zmanjkalo toaletnega papirja, tako da zaradi pripravljanja vode in pranja zadnjice nisem imel med opravljanjem ene in druge potrebe niti toliko časa. da hi se vlegel in sem lahko počitek kar odpisal. Še sreča, da se je potem, ko setu bil že čisto prazen in se je posvetilo skozme. vse skupaj umirilo. Za popoldne sem si vbil v glavo preprosto logiko: če nič ne ješ ne moreš srat. imaš mir in lahko brez skrbi skačeš naokrog, sicer pa v tej vročini človek nima kaj prida apetita. Fanta sta me bila naslednje dni kar vesela, medtem ko sja onadva jedla sveže stvari sem jaz na tepa val stare krajce. Poleti oaza zares živi do devete ure dopoldne in od štirih popoldne naprej. Vmes življenje zamre in je mogoče na prste prešteti ljudi, ki si privoščijo iti sredi dneva na Unco. Kako tudi ne. Oe je bilo verjeti ljudem smo imeli tistega dne najvišjo dnevno temperaturo 48 stopinj v senci, kar ni ravno tnalo, sonce pa je tako žgalo. da se je zares ulilo od nas šele v senci, na soncu pa se je koža sproti sušila. Billa je vročina tako zdelala, da je še pozno popoldne raje presedel v senci ob metinem čaju, ki topel prijetno poživi in zaleže več kot pol litra vode, predvsem pa je boljši od vode v tem. da ne povzroča dodatnega izgubljanja tekočine in še hujše žeje. V tej vročini se je prijetno bolje obleči — domačini tie nosijo svojih ohlapnih oblačil, ki zakrivajo vse telo. kar tako brez zveze, saj jim precej olajšajo pogoje za življenje. Poleg tega. da so na:-, dolgi rokavi in hlače ščitile pred žgočim soncem, smo tako oblečeni veliko laže sklepali poznanstva z domačini, ki neradi gledajo nezakrite noge, sploh pa te takega ne spuste v hišo kjer pridno delajo njihove žene in hčerke. Ti ljudje dekleta, takoj ko prično dobivati ženske obline zapro v hiše. kjer pridno kuhajo, pospravljajo, šivajo, tko preproge, vse dokler se ne pojavi snubec s svojimi starši. Pri v* m skupaj mlada dva nimata kaj dosti besede. Pogaja lje o ceni daril, ki jih bo snubec izročil dekletu, oziroma vsoti denarja, ki ga ji bo [mklonil, da si bo darila sama kupila, o doti. o hiši. kjer »osta mlada dva živela in vsem ostalem kar sodi zraven, lahko le nemo poslušata in se obnašat« no na- na rajzo gre j (ihardaU de/ r$aze. hi sc kunca : nasadom palm vodilih staršev. Tudi po poroki žena nirha kaj dosti besede, iz hiše se napoti zelo poredko, pa še takrat si jih večina zastira obraze. Nekatere izpod kupa cunj v katere so zavite zro v svet celo samo z enim očesom. Premožnejši moški si lahko privošči do štiri žene. ki mu strežejo in vzgajajo številne otroke. Take družine so ponavadi več kot deset članske in oni smatrajo, da so edinci zelo nesrečni, saj so brez prave družbe v družini. Ulice so ozke. zastrte s kosi tkanine, ki ščiti pred neusmiljeno sončno pripeko in ohranja znosnejši hlad kamenja, ki je tu edini gradbeni material in služi pravzaprav za vse. Sredi ulice se .pretakajo odpadki, kar jih sproti ne izpari ali izgine med kamnitim tlakom jih konča pot na ovčjem trgu, kjer domačini izmenjujejo svoje imetje od ovc. koz. datljev, ovele zelenjave do slikovitih doma narejenih preprog in oblačil. Ko se sonce prične spuščati in postane sončna pripeka nekoliko znosnejša se izplača zagristi v kolena in se povzpeti na kamnito ravan, ki obkroža Ghardaio. Ves trud je poplačan, ko človek uzre pod seboj tri naselbine v katerih se mešajo hiše z rdečimi, belimi in modrimi pročelji, ožganimi od sonca. V njihovi bližini se nahajajo pokopališča na katerih je ogromno razbitih vrčev. ob vsakem pogrebu namreč položijo na pokojnikov grob lončen vrč. v daljavi na drugi strani oaze pa se razprostira nasad palm. Ob robovih oaze se kamniti skladi strmo dvigajo v mrtvo puščavo. Med kamni sicer raste nekaj travnih biljk. pa še te so zelo redke in tako prilagojene neusmiljenemu podnebju, da je vsak stik z njimi boleč. Sem dol sem prišel prepričan, da je puščava ponoči mrzla in da nas bo vsako noč pošteno zeblo. Najbrž je tO res, ampak v hladnih zimskih mesecih, ko je sonce na drugi strani ekvatorja, prav gotovo pa ne poleti. Precej po sončnem zahodu, ko se je pokrajina že odevala v mrak. smo zapustili Ghardaio in se postavili k cesti, ki vodi dalje proti jugovzhodu. Sonce je res že zdavnaj zašlo, a skale izžarevajo akumulirano toploto huje kot vsaka termoakumulacijska peč. Najraje bi se do golega slekel. a tak štop najbrž ne bi bil kaj prida. Znoj nam zaliva oči. da kljub neprestanemu otiranju komaj gledamo. Domačini pridno ustavljajo, a gredo vsi le na drugi konec oaze ali v Beni-Issuen- oazo v bližini, mi pa nočemo naprej proti peščeni puščavi. Na tej poti je prva oaza Ouarsla (Varsla). ki je od Ghardaie oddaljena 191 kilometrov. Po kaki uri se nas usmili ogromen kamion, da se mi skoraj zvrti v glavi, ko iz kabine pogledam nazaj proti tlem. Šofer zna samo arabsko, tako da se ne moremo kaj dosti pogovoriti in ker kamion ni kamela, da bi sam sledil cesti ne more za pogovor uporabljati rok. Ko se povzpnemo iz luknje, kjer leži Ghardaia vozi stalnih-devetdeset. Nobena stvar ga ne prisili, da bi spremenil hitrost, to da nas kdaj pa kdaj malo premetava po kabini in da posode z vodo frče naokrog pa je sploh malenkost, ki ni vredna omembe. Drugih avtomobilov skoraj ni videti. 27 SMILJMr BOZMMT TA GLAVNA URŠA »Vi, vojni mornarji, ste vsi nekoliko čez les. Sploh niste ta pravic narji, cepite na tistih vaših konservnih škatlah in čakate na vojno, fct"*| pride vojna, tri topovske salve in že ste na dnu med ribami.« »Mislim sem, da me bo vrglo, da me bo zadela kap. Pomisli, kuj si je ta cepce upal reči, in to meni v obraz. Skočil sem s stola »K naslednjem hipu se mi je v desni zabliskalu sablja!« Dedek je pokazal, kuko je to storil. Roku, ki je lebdelu nekuj času nad gluvo, je padla utrujenu k boku. »Vsu sreću, du je takrat prišel stari Preplašen je obstul na prugu in nuju prepadeno prebudul z očnu, mene, zduj njegu. Nekuj čusu se mu je pogled gugul med nama, pen le počasi spregovoril, kot bi bližul buline. »Kaj pu se gresta?« »Anteju sem pokazal zumah s subljo.« Šturi Mute je zumuhml z roko in postavil nu mizo liter črnine, pijta! Tudi jaz sem bil mlud in neumen.« Šturi Mute je bil bistregi in pruv dobro je vedel, kuj se kuha med Antejem in mano. Prišla je bravka, sedlu v kot in se lotilu pletenja. Mi pa smo srkali črnino in je spet pripovedovul, kuko so bili nekoč nu ŠarguŠkem morju ni vklenjeni v bonuco. »Potem je bilo vse v redu,« sem se oddahnila. »Sploh ni bilo v redu,« je podčrtul dedek kot razvajen otrok, slednji dun me je Ante obiskul nu ludji. V purudni kupetanski m Kot iz škatlice. No, v tisti, nuvudni, civilni. Sprejel sem ga v svoji Se sesti ni hotel. Začel je, kot du raportira: Franc, včeruj sem ti kuko in kuj. Lahko se zuletim v tvojo konservo . . . Zarjovel sem: Poslušuj, kupetun Ante, če zineš še eno tako b prebodci s subljo kot ružniič. Žališ vojno mornarico in mojo čust! Prijel sem zu ročuj sublje. Ante je stegnil predse roko, braneč se, in videti je bilo, stvar k" resno. Začel se je opruščuti: Kupetun Frunc, oprosti. Moraš me rat*' zelo sem prizadet in nervozen. Toda od numere ne odstopim %* »Muriuno«, tuko je bilo ime njegovemu purniku, se bom zaleteli1 rušilee, pu čeprav grem tukoj nu dno, in to se bo verjetno tudi zgodilo. Po moje bi te moruli posluti v norišnico; sem odvrnil in se dušiti/ Kakšnu baraba, kako me je sumo izsiljeval. To bodo verjetno storili. Videl sem, da z njim ne morem Kapetan Ante, in kaj naj storim? Prišel sem te prosit, da bi mi bil za pričo pri moji poroki z Urša, kur sesedel sem se. Stopil sem k omari, si natoči! je prebral tisi i dekret pred doti Amaliem i«i nekaterimi*dtugimi indijanskimi možmi ki so bili pravkar v cahihiti, Težko je bilo ugotovili, ali je ta decreto pogin va rji I po volji ali ne Kekel je: »Oe je* I o ukaz vlade. zgodilo. ie .bil m> vemher Zadnji dan drugega tedna po tistem, ko ie prispel decreto. je prišla zgodaj zjutraj \ ca hildo delegacija moških iz San Migneta in je hotela govorili s secretarioni. San Miguel je bil barrio. ki bi moral prt hodnje leto izvoliti poglavarja. V tisti delegaciji ni bil nnV/oč Navidad. člmek. ki |e imel največ upania. da bo v prihodnjem letu postal jefe. l'o videzu sodeč so bili vsi moški v delegaciji, sedem po številu, čisto navadni, pre-prsti Indijanci. Kinjmašni kmetje Na bosih nogah so nosili sandale. Oblečeni so bili v pravkar oprane bombažne srajce in hlače Na nekaterih te bila vsa obleka v zaplatah, da menda ni ostal na njih niti košček nekdanjega blaga, i/ katerega je bila obleka. t"e/ rame so vrgli lorongo i/ sive volne, / dolgimi resami na obeh koncih. Po navadi svoje nacije so sj /a vi hali hlače nad kblena. tako da *o se jim razločno videla trdna, močna meča na nogah Vided ie bilo. da so jim noge izrezljane i/ t a roga. trdega rjavega lesa. kot iib lahko včasih vidimo na lesenem Kristusu mi ra/pe hi. starem vsaj |>etsio"|el Ko so možje stopili v pisaVno cahtlda. so m-odkrili. Vsak od n|ih je stopil pred sekretarja. mu povedal svoje ime in se s konicami prstov dotaknil njegovi- roke. se globoko priklonil in se takoj nato s|>et umaknil. Djon Abelardo jim je ponudil cigarete. Vsak je vzel cigareto in začel kaditi. Nato jih je sekretar vprašal, ali, ne hi hoteli sesti po klopeh. Odgovorili so mu. da rajši stojijo. Vsi so imeli s seboj tnacbete. trije pa še pitške na šibre. navadne španske enocevne samok resnice V* lo orožje pa so pustili zunaj v porticu cahilda, Dva moška, ki sla prišla / njimi, sla pocenila na ilovnata tla v porticu. kadila in klepetala. Psi. ki so prišli s člani delegacije, so s«, preganjali po trgu pred eahildom in se spopadali in igrali s psi tukajšnje naselbine Ko so ljudje, ki so se zbrali v pisarni ca bi Ida. nejkaj časa molče kadili, je najprej spregovoril secrelario in vprašal: »Que puedo hacerla para ustedrs?« -S rim sem vam lahko na uslugo?« Krien m indijanskih nacij. da bi se ravnali ^ sistemu 7n,, >..~l: _:i_______ v," ..o .,, n«. ravnali itofML sistemu Zato tudi nikomur, pa na, h« K »i predsednik republike, ne dovolimo'da a» I vsilil navade, o katerih ne vemo alih.^/B ' ristile in od katerih si ne obetamo ujHI napredka Pripravljeni spmi vr*»kylZfM'K in slabe strani kakšnega nove«* VJ« njegovo upuraki^J rN l. >*■ sistema in spoznati moremo in nočemo pa dovoliti, da Iv posegala v naše pravic«-, ki vetja* našo comarco.« i Tomas vsega tega ni |siveda| ; *ifl dahom in gladko. Govoril je počasi maJ^| mišljeno Govoril ie nerodno po ^»vB Včasih si je povedal stavek najpivi p".* jansko. da bi sam dobro razumel im*U i hotel izreči, in da bi njegovi to\ari*JH katerih sla samo dva razumela š|»a»vsk|,r | slišali, kaj prav i. Sekretar je.ra/.uniel tisto inditansa«/ ie. ki so ga govorili v Pebvilu. čepnn t slabo govoril S prekrižanmit nogami je sedel mirno poslušal. Zdaj si je prižgal dma>«t/ to m ponudil naokoli, a nol>en.oh«s*(»\)/ več segel po tobaku »To je decreto vlade.« je rekel »lu ne morem nič pomagati Tega dfU* nisem jaz izmislil« [MH,» M»BCA 1982 GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE 9. STRAN GLAS Luč bodo zanesli v vodo U te^P*™* ki ga naši ljudje Se vedno Štejejo za prvi spo-JJadanski dan, se ptički ženijo - Dan je daljši in obrtniki pri •tti n«? rabno veft luči _ a„ ~«—i:x_ ______ --rr. ' 'c,,yw — j«? uhijsi m oortniKi pri ■to ne rabijo več luči - Nekdaj so jo simbolično »zanesli I »»odo« - Večstoletni običaj v Tržiču zdaj posnemajo otroci I najlepše makete starih triiških stavb, ki jih na večer pred Gregorjevim poTržiški Bistrici, sodita posnetka valjavke in sušilnice usnja. — - Ko je veljal še stari juli-koledar, je godoval sv. Gregor m dan začetka pomladi. Z no-lotedarjem se mu je god pomak-ij, na 12. marec. V ljudskem . jp pa velja ta znameniti svetiti na dolgujemo predelavo kole vedno za začetnika Saj res že pihljajo tople t lonce si je opomoglo, prvi n nabreknili, ptički veselo t ker čutijo pomlad v zraku rabi. Kuret v knjigi Praznično tncev omenja po vsem Slo-razsirjeno govorico, češ da tgorjevo ptički ženijo. S tem pile tudi o zanimivih nava-" prednikov. V Kropi, na to kovači na Gregorjevo zatlom v vigenjcžh *e zgodaj in ah čakat v -gozd ptičje gozdu so plezali na dreve-; oponašali ptičje petje in ter uganjali razne razposa- L^forjevo pa pozna še en običaj. Sojem nastanku ni kmečki am-^tbrtnifti in delavski, tudi ni po- vezan s sv. Gregorjem, ampak le z letnim časom, ki delavcu in obrtniku dovoljuje dalj časa delati pri dnevni svetlobi. Luči ne potrebuje več. V Tržiču — podobno so napravili tudi v Železnikih, Kamni gorici in Kropi — so zato čevljarji in drugi obrtniki v razigranem veselju »luč zanesli v vodo«. Že pred Gregorjevim so si pripravili za vodo kres. Šolarji in rokodelski vajenci pa so si oskrbe li starih brezovih metel, jih polili s smolo in ovili s slamo. Zvečer pred Gregorjevim, ko se je stemnilo, se je staro in mlado zbralo na določenem kraju ob potoku Mošeniku. Zažgali so kres, zapalili metle in jih vrteli v krogih in osmicah, dokler niso začele dogorevati. Konce metel so potem še Vgoreče pometali v vodo. Drugi so si naredili papirnate ladjice, vanje postavili po več kratkih sveč, jih prižgali in ladjice spustili po vodi. Ko so svečke dogorele, se je papirnata ladjica vžgala in goreča potopila. Se drugi so v stare peharje naložili s smolo oblitih oblancev in jih spuščali po vodi, češ naj voda odnese neprijetno delo pri slabi luči. t tir - Za M. marec /v aktiv žena v tržiškem Peku letos prvič pripravi/ *}i*lac» ročnih del. V tovarniški dvorani so bili od petka do pone ■kka na ogled Številni makrameji, gobelini, tapiserije, prti in plete %. ki so jih delavke napravile v prostem času Sicer pa so dan žena t % preživele delavno, brez tradicionalnih zabav ali daril. Od strojev ^totalnih miz so se utrgale le za uro proslave, ki sta jim jo pripravila 'finm&ki pevski zbor in kulturna skupina Pobratenje. — Foto: ^ Idncčan ORENJS K A OBLAČILA KRANJ Cesta JLA 24/a Delavski svet DO razpisuje delovne naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi VODJE FINANCNO-RACUNOVODSKE SLUŽBE j* vasjo finančno računovodske službe je lahko izbran kandi-X ki poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom izpolnjuje ^•aatedaje pogoj«: N da ima višjo ali visoko izobrazbo, " da ima pet let praktičnih izkušenj pri delih, kjer je lahko pokazal organizacijske sposobnosti. " da ni bil sodno kaznovan in ni v kazenskem postopku. s da ustreza družbenopolitičnim in moralnoetičnim merilom iz družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Kranj. Skidati morajo poleg vseh dokumentov predložiti tudi potrdilo o negovanju v dokaz, da niso v sodnem postopku. St sa prijavo je IS dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obve-\ri sissaaao v 15 dneh po sklepu DS. Save pošljite na splo*no>kadrovsko službo. Cesta JLA 24/a, SaLzozasko »za razpisno komisijo«. Dandanes posnemajo in obnavljajo ta večstoletni trŽiški običaj, s katerim naznanjajo prihod vesele pomladi, otroci. Turistično društvo, ki je pred desetletjem se živelo, je našlo somišljenike v mentorjih osnovnih šol. Pod njihovim vodstvom otroci izdelajo iz trdega papirja ali lepenke vsako leto po sto in celo več različno velikih hišic, ki jih pritrdijo na deščice. V stenah izrežejo okenske odprtine in jih prelepijo s tenkim obarvanim papirjem. V hišice postavijo sveče oziroma baterije in jih prižgo. Svetloba lepo odsvita skozi pisana okenca. Ker so hišice zelo lepe makete starih tržiških stavb, jih je seveda škoda spustiti po vodi. Otroci jih navežejo na vrvice, da jim ne uidejo in jih nato potegnejo nazaj. Doslej najlepša posnetka predstavljata staro valjavko in sušilnico usnja, ki so ju izdelali v osnovni šoli heroja Grajzerja. Tudi na letošnji predvečer Gregorjevega, to je v Četrtek, bo na Tržiški Bistrici zamigljalo sto in sto lučk. Večino hišic, ki jih otroci te dni nestrpno dokončujejo, bodi tisti dan razstavili v Kurnikovi hiši. Ko bo padel mrak, bo krenila svetla povorka do avtobusne postaje, zavila po trgu do cerkve sv. Andreja in nato po Partizanski cesti do obrežja reke. Da bo vse skupaj čim bolj podobno stari šegi, bodo taborniki zakurili kres, v muzeju, ki zadnja leta vodi »spuščanje luči« po vodi, pa si tudi prizadevajo, da bi se hišicam pridružile, kot nekdaj ladjicam, še goreče metle in peharji s smolo oblitih oblancev. H. Jelovčan TRPEČE ŽIVALI »In zgodilo seje,« piše S. L. iz Radovljice, »Tam pred trgovino na Breznici je nedavno nekdo odložil psička. Več dni je uboga živalca čakala na odrešenje Nazadnje se ga je usmilila tovarištva N. B. Kužek se je prijel hiše in si ob dobri oskrbi opomogel. Zadnjič pa se je zgodilo tudi tole: ta kužek je pripeljal k hiši še šest drugih štirinožcev. ki sit jih sicer nakrmili, vendar jih niso mogli obdržati pri hiši. Se tole. K sosedovemu psu se je zatekel zapuščen psiček. In kaj je naredil sosedot čuvaj? Prepustil mu je svoje ležišče t uti, sam pa se je vlegel pod, vhod. . . Pri današnji, tal. tako raz-človečeni družbi bi lahko rekli: živa/ osramoti človeka"! Sem član OPMŽ, vendar to društvo je danes kljub vsemu prizadevanju zgolj glas t pijače-ga v puščavi egoizma in trdo srčnosti, odkar se naši moto rizirani družbi vse predobro godi.« Kuharski tečaj Radovljica — Na delavski univerzi v Radovljici se je februarja začel zanimiv in koristen kuharski tečaj za zaposlene žene. ki ga vodi znani slovenski kuharski mojster Ivan Ivačič. Tečaj bo trajal 40 ur. dvakrat po dve uri v popoldanskem času. kar najbolj ustreza tečajnicam. Teh se je za prvi tečaj prijavilo 14 in so zelo zadovoljne s progra mom. Ce ho dovolj zanimanja, namerava Delavska univerza Radovljica razpisati še tečaj v aprilu, sicer pa načrtuje vec takšnih tečajev v jesenskem in zimskem času. m Razstava Jesenice — V soboto. H. marca, so v prostorih Delavskega doma v počastitev dneva žena odprli deseto jubilejno razstavo tkanin izdelkov, ki jo je pripravil odsek za ročna dela pri DPD Svoboda Tone Cufar Jesenice. Razstavo si lahko ogledate do 17. marca, vsak dan od 9. do 19. ure. Svoja ročna dela razstavlja trideset razstavijalk, katerih mentorica je mojstrica umetnih obrti Vida Robič. Doslei so pripravile že deset razstav na Jesenicah in dve v Radovljici, po eno pa v Žirovnici in na Bledu. Leta 1980 so prejele priznanje občinske konference SZDi. Jesenice. Pripravile so že vrsto tečajev vezenja, ^kvačkanja, klekljanja. uia-krameja. nitne grafike in tkanja Črtomir Zoreč POMENKI O GORENJSKIH KRAJIH IN LJUDEH NA PODROČJU LJUBLJANSKIH OBČIN (3. zapis) Hotel bi, da moja pripoved o Valentinu Vodniku, »ljubljanskem Gorenjcu«, ne bi zvenela preveč po šolsko. Zato vpletam tudi nekatere misli o pesnikovem značaju, o njegovi človeški, ne le umetniški plati. VODNIKOV ROD Kaže, da je bil Valentin Vodnik že povsem dozorel mož, ko je sestopil z bohinjskih Gorjuš, kjer je »pasel ovce«, v Ljubljano, da bi postal vodnik (z naglasom na i) v slovenskem posvetnem pesništvu. Morda se je nevede in nehote že vso mladost in precejšen del svoje moške dobe pripravljal na veliko poslanstvo? Mar mu ni usoda že s priimkom določila nalogo narodnega vodnflca? Saj si je naš Balant (t. j. domače ime za Valentina) v prvem podpisu sam dal naglas na črko i -torej je bil zavesten vodnik! V preprostih pesmih se nam Vodnik predstavi kot veder, vesel človek, že kar šegav in malce nagajiv. Sicer pa je sam zapisal, da izhaja iz zdravega rodu, ki je rad delal, pel, pa tudi pil. Krepko zdravje in vedro srce — česa drugega si človek pač ne more želeti. Življenje okrog Ljubljane pa na cestah proti Gorenjski je bilo pred 200 leti karseda živahno. Vrste težkih tovornih voz in .veseli vozniki s svojimi domislicami, petjem in pitjem, so dajali obcestnim gostilnam svojevrsten pečat. Mali Balant je poslušal in v njem se je najbrž že tedaj nekaj utrnilo: domača, naravna, spevna in preprosta pesem, tako podobna gorenjski narodni pesmi, alpski poskočnici, ki spodbuja k plesu. Pozneje zapeta pesem o Zadovoljnem Kranjcu je bila gotovo le odmev mladostnih vtisov, dobljenih tam okrog Zibertove domačije na Jami. Na Jami? Da, tako se še danes imenuje kar cela stanovanjska četrt v šišenskem delu Ljubljane. Mimogrede: prebivalci Šiške si nikoli niso rekli, da so Šiškarji - tako so jih zmerjali Ljubljančani - pač pa so hoteli biti Sišenci! Sicer pa je Jamo (veliko opuščeno globel, ki je nastala po izkopih ilovice za žganje opeke) omenjal že stari Valvasor: da so v njej leta 1414 taborili Turki, ko so oblegali Ljubljano; isUt pove za Turško jamo za Bežigradom. Seveda ne morem teh Valvasorjevih trditev preverjati — verjemimo ali pa tudi ne! HIŠA PRI KAMNITI MIZI Reči bi moral: gostilna »Pri kamniti mizi« - a kaj. ko gostilne že zdavnaj ni več v tej stari hiši, zgolj številka 65 med visokimi bloki in stolpnicami. Hiša je slabo oskrbovana, preprosti stanovalci komaj vedo, kdo je bil tu rojen. Pač. če prečitajo napis na vzidani plošči, ki to v častitljivi slovenščini na kratko pove. »Tu se je rodil 3. svečana 1758 Valentin Vodnik, pervi slovenski pesnik.« Tudi kamnita miza še stoji pod staro lipo, ki še vedno zeleni . . . Hiša, dom prvega slovenskega pesnika, bi res morala biti vse drueače oskrbovana! Če smo znali poskrbeti za Prešernovo, Jurčičevo, Gregorčičevo, Cankarjevo. Zupančičevo in Finžgarjevo hišo, ni vrag, da ne bi zmogli stroškov tudi za ureditev Vodnikovega doma, zelene oaze med betonsko puščavo. Saj nimam v mislih kakega bahaškega razmetavanja denarja, mislim bolj na pieteten in zvest spomin našemu prvemu pevcu. Zal pred leti tako lepo zamišljena akcija ni uspela. Šišenska občinska Zveza prijateljev mladine skupaj z Osnovni šolo »Valentin Vodnik« je Načrt za nagrobnik Valentinu Vodniku v empirskem slogu (zdaj stoji v ljubljanskem Navju) organizirala zbiranje starega papirja pa tudi Vodnikovo bralno značko so uvedli v šole na ljubljanskem območju. V akcijski odbor — že ustanovljen - naj bi nujno vključili tudi Slavistično društvo, Zvezo kuiturnoprosvetnih organizacij, republiški Zavod za spomeniško varstvo. Društvo slovenskih pisateljev, morda tudi Društvo slovenskih časnikarjev. S skupnimi močmi bi utegnili le kaj začeti in - srečno končati? JEKLENICE Bolj redki so, ki vedo, da je bil Valentin Vodnik tudi avtor prve slovenske delavske pesmi! »Jeklenke« so nenavadne za čas romantičnih sanjarjenj, ker realno govore o delu v javorniških Zoisovih jeklarnah. Pesem v značilnem ritmu posnema hrušč in trušč železarskega vzdušja. Zato najbrž ne bo narobe, če nekaj odlomkov iz »Jeklenic« povem: Neprašum, ne barom, kaj godci poj o: le samo to maram, da kladva teko. Piičcil debile zdaj vješo grme. da iskre vesele nad streho lete. Ta tanka — ta tosta prepeva ves dan: boli zrna je gosta, bolj mojster iskan Pesnik opisuje, kako so v Zoisovi jeklarni na laški (brescijanski) način kovali jeklo. Nekaj pojasnil: »pišča-li« so cevi, ki dovajajo zrak iz mehov v plamen: »ješa« je ognjišče pri peči, v kateri se žari železo; »gosto zrno«! čim gostejše je jeklo, če ga prelomimo, tem boljše je. Pesem »Jeklenke« (naglas na drugem »e«) je bila prvič natisnjena šele leta 1854. velja pa kot prva slovenska pesem, ki opeva delo. Alpski kvintet dobil drugo zlato ploščo - Alpski kvintet ; Ivanko Krašovec poznamo. Fantje in Ivanka so posneli že več plošč. Preti kratkim so posneli spet novo ploščo z dvanajstimi skladbami na bese-dilo Ivana Sivca. Ansambel nashipa ie šestnajsto leto. pred dobrim mesecem dni /hi so tlitbili v ansambel novega pevca, -tanka K opreta iz Tržiča Letos februarju jim je firmu VM HF.CORDS podelila že tlrugo zlato ploščo. - -lože Ambrožič O LAS 10. STRAN OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE TOREK, 9. MARCA 1* SVET VZGOJNOVARSTVENE ORGANIZACIJE ' SKOFJA LOKA p. o. razpisuje v skladu* s 156. členom statuta in na podlagi sklepa razpisne komisije z dne 1. 3.1982 imenovanje RAVNATELJA VZGOJNOVARSTVENE ORGANIZACIJE za štiriletno mandatno dobo. Kandidati za opravljanje razpisnih del in nalog morajo izpolnjevati poleg splošnih, z zakonom o združenem delu določenih pogojev, še naslednje pogoje: - izpolnjuje pogoje za opravljanje del vzgojitelja ali strokovnega delavca po določilih 38. in 39. člena zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok ali izpolnjuje pogoje za opravljanje del učitelja po določilih 96. člena zakona o osnovni Soli. - ima 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok. - ima organizacijske in strokovne sposobnosti, kar dokazuje s svojim preteklim delom. - ima aktiven in pozitiven odnos do socialistične revolucije, bratstva, in enotnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti, ustvarjalnosti in zavzetosti za razvijanje socialističnih samoupravnih odnosom družbene samozaščite in ljudske obrambe ter do doslednega uveljavljanja načela delitve po delu. Kandidati naj svoje vloge, opremljene z dokazili o izpolnjevanju pogojev, pošljejo v 20, dneh po objavi v zaprti ovojnici za oznako »za'razpis« na naslov: Vzgojnovarstvena organizacija Skofja Loka, Podlubnik 1 D. 64220 Skofja Loka. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh od dneva izbire. SVET VZGOJNOVARSTVENE ORGANIZACIJE SKOFJA LOKA, p. o. razpisuje v skladu s 175. členom statuta in na podlagi sklepa razpisne komisije z dne 1. 3.1982 imenovanje- - VODJE ENOTE CICIBAN - VODJE ENOTE KROJ - VODJE ENOTE NAJDIHOJCA - VODJE ENOTE NOVI SVET - VODJE ENOTEPODLUBNIK - VODJE ENOTE TRATA za štiriletno mandatno dobo. Kandidati za opravljanje razpisnih del in nalog morajo izpolnjevati poleg splošnih z zakonom o združenem delu določenih pogojev, še naslednje pogoje: - je vzgojitelj, medicinska sestra pediatrične smeri, pedagog, socialni delavec, psiholog, specialni pedagog ali učitelj. - ima najmanj 3 leta delovnih izkušenj po opravljenem strokovnem izpitu, od tega najmanj 2 leti dela pri vzgoji in varstvu predšolskih otrok, - ima aktiven in pozitiven odnos do tradicij socialistične revolucije, do samoupravljanja, do sodelovanja in povezovanja združenega dela in do družbenih interesov nasploh, ter do interesov družbene samozaščite m vseljudske obrambe ter do bratskih narodov. - »na organizacijske tu strokovne sposobnosti, ki jamčijo, da ho s svojim delom prispeval k uresničevanju smotrov in nalog VVO. il?il5Ldati n«j 8*V°je vIo,ge* op^mljene z dokazili o izpolnjevanju »™ II ' P0*1^0 v \5 dne» PO objavi v zaprti ovojnici z oznako 1 nI« KSi* ka»una8l°Vi Vzgojnovarstvena organizacija Skofja date obvestili v 15 dneh od dneva izbire. LOKA Proizvodno, trgovsko in gostinsko podjetje n. sol. o. Skorja Loka, TOZD JELEN gostinstvo Kranj ■ komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge L 2NATAKARJEV • Pogoj: - KV natakar ali PK V natakar. - poskusno delo traja 45 koledarskih dni. 2 TOČAJKE Pogoj: - KV ali* PKV natakar, poskusno delo traja 45 koledarskih dni. j 3. 2 KUHARIC Pogoj: — KV kuhar, poskusno delo traja 45 koledarskih dni. 4. DELAVKE ZA VZDRŽEVANJE ČISTOČE V GOSTILNI STARI MAYR Vsa dela se opravljajo v gostinskih obratih v Kranju. Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi pošljite v 15 dneh po objavi oglasa v kadrovsko službo podjetja ABC Pomurka, LOKA, d88s, Kidričeva 53, Skofja Loka. GLASBENA ŠOLA KRANJ . Komisija za delovna razmerja glasbene šole razpisuje naslednja prosta dela in naloge • TAJNICE SOLE za določen čas - nadomeščali je delavke na porodniškem dopustu Nastop dela 12. 4. 82 SNAŽILKE s polovično obveznostjo za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu Nastop dela 15. 4. 82 Prijave sprejema komisijs za delovna razmerja 15 dni po objavi, ki jih pošljite na naslov Glasbena šola Kranj, Trubarjev trg 3, Kranj. GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ n. sol. o. V skladu z določili samoupravnih splošnih aktov objavljajo: 1. TOZD GOZDARSTVO SKOFJA LOKA n. sol. o. Komisija za delovna razmerja prosta dela in naloge DELA PRI GOJENJU IN VARSTVU GOZDOV Delo se združuje za določen čas (april — oktober) Pogoji: — šola za gozdarje ali dokončana osnovna šola. Za izvršitev objavljenih del za določen čas bomo sklenili delovno razmerje z 18 delavci, osebni dohodek 14.000 din. Kandidati naj pismene vloge vložijo v roku 15 dni po objavi na naslov: TOZD GOZDARSTVO SKOFJA LOKA, Partizanska 22, 64220 SKOFJA LOKA. 2 TOZD GOZDNO' GRADBENIŠTVO, TRANSPORT IN MEHANIZACIJA KRANJ n. sol. o.. Komisija za delovna razmerja prosta dela in naloge ,. KOVAŠKA DELA - 1 kandidat 2. VZDRŽEVANJE VOZIL - 1 kandidat 3 UPRAVLJANJE TEŽKE GRADBENE MEHANIZACIJE - 1 kandidat 4 TESARSKA DELA - 1 kandidat 5. GRADBENA DELA - 2 kandidata Pogoji: pod 1. .— ustrezna poklicna šola. pod 2. — osemletka, pod 3. - tečaj za strojnika težke gradbene mehanizacije, pod 4. — ustrezna poklicna šola ali PK delavec tesarske stroke. pod 5. — osemletka. Vsi kandidati bodo sprejeti "za nedoločen čas. Poizkusno delo je predvideno 30 dni. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje prostih del in nalog sprejemamo 15 dni po objavi na naslov: TOZD GGTM KRANJ, Staneta Žagarja 53,64000 KRANJ. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav. 3. DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB Komisija za delovna razmerja prosta dela in naloge Čiščenje pisarniških prostorov Pogoj: — končana osemletka Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas. Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ - DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB, Staneta Žagarja 27/b 64000 KRANJ. Komunalno podjetje KOVINAR JESENICE TOZD Nizke gradnje Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge KUHARICE za nedoločen čas Pogoji: - poklicna gostinska šola in 1 leto delovnih izkušenj ali z delom pridobljena delovna sposobnost in 2 leti ustreznih delovnih izkušenj Pisne prijave / dokazili o izpolnjevanju pogojev oglasa sprejema Komisija za delovna razmerja TOZD Nizke gradnje komunalnega podjetja Kovinar Jesenice. 15 dni od dneva objave oglasa. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sklepu Komisije za delovna razmerja. _ PE - KRANJ GRADITELJI POZOR! Industrijski Kranj Komi mei tve •misija aa delovna n* »rja TOZD tovarne d* »Planika B resnica objavlja ta potrebe TO**3 Breznica naslednja prs** dela in naloge OPRAVLJANJE OBRATNOELEKTRICm* Za uspešno opravljani« & in nalog se zahtevajo tT slednji pogoji: — 3-letna srednja stroko***, izobrazba elektro m/P- i 3 leta delovnih* izk<4**>J in uspešno opravij**" 2-mesečno poskusno d** m Pismene ponudbe sat kadrovski oddelek kes**4 nato Planika Kranj, 8ar**» loka 21, v T5 dnX> objavi. ZAVOD SR SLOVENljr ZA ŠOLSTVO razpisuje za OE Kranj dela in naloge TAJNICE za določen čas od 15. 4.82 dalje (za čas porodniške«, pusta) ^* Pogoji: - srednja izobrazba upr***" administrativne smeri - poskusno delo 1 mesec Kandidati naj pošljejo ne prijave z dokasili o t-kovnosti v 15 dneh n. slov Zavod S RS za ft*V iEr.°ni. KnnU 8tri««*"1 -*- GRADBENE MATERIALE — IZOLACIJSKE MATERIALE — STAVBNO POHIŠTVO — DEKORATIVNE OBLOGE LAHKO DOBITE V SKLADIŠČU NA PRIMSKOVEM Informacije po tel. 064-26076 . Odprto: Ponedeljek, sreda, petek torek, četrtek soboto od 7.00 do 17.00 od 7.00 do 14.00 od 7.00 do 12.00 / MEK. 9. MARCA 1982 OBVESTILA, OGLASI IN OBJAVE 11. STRAN OLA i OGLASI telefon 27-960 huproti porodnišnice) t JLA 1# uprava komerciala 28-463 OPRODAM ^===^~ rnkm več PRAŠIČEV, primernih za S tMh od 20 do 60 kg. Stanonik, Log %f»Loki , 1743 .*#rifc\ maja in Junija bom prodajal ! i seaeca stare JARCKE, rjave in gi a-«t. Sprejemam naročila! Stanonik. Skofja Loka J 1744 GOSENICARJA original ita iat c vitlo. Okvirna oena 17 SM. pod: Gosenica r 1777 lanvoaaja 9 mesecev starih KOKOŠI S*»i u zakol. Strahinj 38. Naklo 1809 eno leto starega OVNA za plela sekaj OVC. Bistrica 26. Trtic 1890 vNtaaa skoraj nov BARVNI TELE VI-1 JLfc f garanciji. Zalog 4, Golnik 1966 otroiko STAJICO. Ravnikar, 'ifcPreddvor 1967 , %ava kombinirano GLASBENO !toW0. Telefon 064-62-212 1968 S'-tUi pomanjkanja krme prodam V0«roenUlko (maja 4. tele), težko "*fe>400 Sx. Trata 3. Cerklje 1969 t\dan KRAVO a teletom. TaDei. % 47, Gorje 1970 Aaam 5 tednov starega BIKCA ali 'jfcfcVoklo 44, Šenčur 1971 \km iadflni KROMPIR ijzor. Ko-Dattaaova2 1972 S-Ha« II mesecev stare KOKOŠI za si nadaljnjo rejo in 1 teden starega TA - BIKCA. Zorko Blenkuš, Sm gora. Gasilska 12. tel. 88-731 1973 Aaa suro SPALNICO in omare. Ni tetrtek po 15. uri. Jenko, Stru- SfltKaaj 1974 A*» KROMPIR igor. Jurij Roz-SDa»»!ajml6Jtolednik 1975 AaaVOZICEK za kosilnico BCS \* Gomuesavska 21 K ran j 1976 tSaaa sterao RADIO proxima 2x10 'tmHstft. Hotovlja 48, Poljane Prodam dnevno OMARO barbara in PRALNI STROJ. Telefon 74-185 1978 Prodam zelo malo rabljeno OPREMO za v dnevno sobo (omara, kavč. 2 fotelja in miza). Poljanska 13, Skofja Loka, telefon 60-829 1979 Prodam OBRAČALNIK reform. Telefon 65-155 [gjflo Oddam 6 tednov stare PSE - NEMŠKE DOGE. Aleš Majes, kropa 104 1981 Prodam otroško POSTELJICO z opremo. Vida Ahčin, C. na Klanec 61. Kranj 1997 Prodam dva PRAŠIČKA, stara 7 tednov. Zemlja, Vrba 23 199« STANOVANJA Zidarski mojster prevzame dograditev hiše do I. plošče ali izdelavo fasade v zameno za enosobno STANOVANJE za dobo dveh let. Golnik 25 1992 1 POSESTI KUPIM Kupim PONY KOLO (od (i do 8 let sta rosti). Alojz Vodnik. Trboje 80. Kranj ' 1982 VOZILA Prodam OPEL REKORD 1900 C. celega ali po delih, motor po generalni. Ogled vsak dan po 15. uri. Zg. Bitnje 109 1810 Prodam VW 1200, Ietnilčl975. Cirče 29. Kranj 1925 Prodam ZASTAVO 101, letnik 1973. in motor z menjalnikom za zastavo 750. Primoži«, Davča 50, Železniki 19&3 Prodam motor za ZASTAVO 7.50. Ogled 11. 3. 82. Snediceva 4. Kokrica, Kranj 1934 Prodam MOTOR in MENJALNIK ter pet GUM za vvartburga. Nasovče 24, Komenda 19HT, ZASTAVO 750. letnik 1977, registrirano do januarja 1983. prodam. Telefon 23-112 1986 Poceni prodam avto VVARTBURG karavan. Dru lovka 20, Kranj 1987 Poceni prodam VW 1200 J. letnik 1974 Staretova 32 Kranj igga Prodam ZASTAVO 750. letnik 1976 cena 3 SM, registrirano in vozno. Šuljo Bešlagič, Pejce 4/A, Jesenice 1989 Prodam avto R-4. letnik 1978. Anton Potočnik, Zg. Gorje 17 1990 Prodam. ZASTAVO 101 mediteran 1300, junij 1980. Delno lahko na gradbeni kredit. Telefon 62-659 1991 Prodam STROJ za fičota in druge dele. Radončič Rafet. Malo Naklo4/a 1999 Prodam HIŠO in PARCELO, samo za devize v gotovini. Naslov v oglasnem oddelku. 1830 Družina vzame v najem STANOVANJE ali starejšo enodružinsko HIŠO v „okolici Tržiča za 3 do 4 leta. Možna tudi delna pomoč starejfli osebi. Šifra DOGOVOR 1993 ZAPOSLITVE 1 Delavko ali delavca, sprejmem takoj v redno ali honorarno zaposlitev. Naslov v oglasnem oddelku. 1757 Zaposlim KV ali PKV PLESKARJA, delo na terenu. Telefon 064-23-143 1835 Takoj sprejmem v redno delovno razmerje stavbnega KLEPARJA ali delavca za priučjtev. OD po dogovoru. Janez Grilc, Šenčur, Sveteljeva 4 1R36 Takoj zaposlim KV STAVBNEGA KLEPARJA. Marko Svetelj. Grmičeva 31, Kranj 1994 OBVESTILA VPISUJEMO v tečaj iz CESTNO PROMETNIH PREDPISOV za voznike B-kategorije. MLADINSKI SERVIS KRANJ 1672 BAGAT TEČAJ KROJENJA IN ŠIVANJA v Kranju začne z vpisom v ZAČETNI IN NADALJEVALNI TEČAJ 9. marca 1982 ob 15. uri in 10. marca 1982, ob 8. uri. Delavski dom. vhod VI. ali do tel. 47-256 1838 IZGUBLJENO V soboto, 6. 3. sem na prireditvi ob dnevu žena, ki io je priredila Živila Kranj v Iskri na Laborah izgubila ZLATO URO na verižici. Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne, ker mi je zelo drag spomin. Odda naj jo v trgovino Živila na Rokrici. Hvala Izgubil se je črn KOKER-ŠPANJEL. Slifti na ime ATOŠ. Telefon 25-594 1995 OSTALO Kdo CITRE? •8 ma naučil ifra DARJA IGRATI NA 1996 IZBRALI SO VAS Šivalni stroj »Ruža«, nov izdelek Bagata oblikuje prep.ostn ravnanje in izpopolnjen elektronski mehanizem. Odličen pripomoček za vse, ki si radi tudi kaj sami sešijejo, prodajajo v blagovnici FUŽINA R na Jesenicah. Cena: 16.274,50 din HERKUfiJU V MBUSU so se prav S na novo založili s SttUmmt posodami. Saje tudi uvoz iz I taft m Nemčije, vendar St plastika, proizvodi SfMphstike, prav nič J »ostajajo. Kaj vse \ videli na policah f Isje vseh vrst doz za mor, kavo in podobne hnpke stvari, vedra. \fi. vikend garniture*. Sunlmki. doze za ma-mta posod, ki se Jfcro zapiraio in so Khie ta shranjevanje hladilniku. Sicer {najbolje, da pogleda -Mat ar almifo Odbor za delovna razmerja pri TOZD pr. pletenin »ALMIRA« Bohinj-Bohinjska Bistrica objavlja prosta dela ia naloge ftVANJA PLETENIN Pogoji: - dokončana ali nedokončana poklicna šola šiviljske usmeritve - Praksa zaželjena - Delo združuje /.a nedoločen čas s :\ mesečnim poizkusnim delom. Idati naj poAljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoje* »ta »ALMIRA« — alpska modna industrija Radovljica - lalnova I.fcev.2 - za odbor /.a delovna razmerja TOZD Bohinj. \usis velja do zasedbe del in nalog. \»Miste bomo o rezultatih izbire obvestili v 14 dneh po vSridjeaem izboru. O prešitih plaščih in o tem, kako modni so to jesen in zimo, smo že pi sali. Tegale v olivno zeleni barvi — na voljo imajo fta tudi črne — smo videli pri MURKI na Jesenicah (supermarket Union, zgoraj). Material je 60 odstotkov bombaža in 40 odstotkov poliestra. Velikosti se dobe od :I6 do 44. Cena: 2.800 din ZAHVALA Oh boleči izgubi ljubljenega moža. očeta, starega očeta, brata in strica JANEZA LUKANCA st. se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjene vence in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Onkološkemu inštitutu, dr. Hriberniku ter sestri Mariji Brun za zdravljenje. Prav tako se zahvaljujemo njegovim bivšim sodelavcem iz Tekstilin-dusa. delavcem Tekstilindusa - TO/1) Tkalnica I; ISKRA -TOZD Števci in SAVA - TOZD Energetika, gospodu župniku za lep pogrebni obred in tolažilne besede. Žalujoči vsi njegovi Baselj, Bistrica, Tenetise ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta. moža. starega očeta, brata in strica JOŽETA FORTUNA se iskreno zahvaljujemo dobrim' sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in tako številno spremstvo na zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo dr. Bojanu Gregorčiču za zdravljenje, gasilcem za zadnje slovo, pevcem za lepo petje m duhovnikom za lep pogrebni obred. ŽALUJOČI: žena Ljudmila, hči Joži, sin, Franci z družino in drugo sorodstvo Gorenja vas, 23. februarja 1982 ZAHVALA Ob prerani izgubi naše drage EME KORDEŠ se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste jo pospremil.«na zadnji pot. in ji darovali cvetje. Posebno se zahvaljujemo zdravnikom Zdravstvenega doma Skofja Loka za lajšanje bolečin m kolektivu Planike Kranj za pomoč in poslovilne besede. VSI NJENI Škofia Loka, Kranj, Nova Gorica.Sežana, 1. marca 1982 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame. sestre in lete CILKE LEGAT se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in prijateljem za pomoč, darovane vence in cvetje in vsem. ki ste nam izrekli soža Ije in jo pospremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem kvinteta Gorenjci in godbi iz Lesc ter g. župniku za opravljen obred in tolažilne besede. VSI NJENI Begunje, 4. marca 1982 flparočsmo žalostno vest. da je po težki bolezni umrl naš dragi mož. oče. stari. oče. dedek. brat. tast in stric FRANC DREMPETIĆ električar v pokoju Psetk našega dragega pokojnika bo v 10. marca, ob 16. uri izpred hiše žalosti Britof 156 na po1 >paiišče v Predoslje talAUDĆI: žena Francka, sin Blaž z oruiino. vnukinja Nada z družino, vnuk JoAko. brat in sestri \< r drugo sorodstvo Britof — Kranj. 8. marca 1982 Umrl je naš ANTON GRAŠIČ-HOSTOV, prostovoljni borec za severno mejo Pogreb bo v torek, 9. marca 1982 ob 15.30 v Kranju. Vsi njegovi | 4 j, I * t. t < > * r i GLASOVA ANKETA Spomin na Rožičevo mamo Ko se bliža osmi marec, se spomnimo vseh partizanskih mater in bork - Rožičeva mama je živela na Kupljenik u V dneh okrog 8. marca tudi moje misli vsako leto poromajo daleč nazaj v čase, ko je ta praznik še imel poseben pomen. Zanj smo slišali že v prvih letih vojne, a praznovali smo ga pravzaprav prvič leta 1944. Tisto leto je sneg zgodaj odlezel in pionir-čki so lahko na prisojnih pobočjih notranjskih hribov nabrali prve cvetove teloha in pomladno resje. S skupino otrok sem naskrivaj vadila prizorčke, da bi presenetila vaške žene in matere. Kadar nisem mogla priti na sestanek, so mali navdušenci vadili kar sami. Meseca februarja smo terenski aktivisti doživeli hud napad belogar-nistov in takrat je bila smrtno ranjena moja soborka, stara partizanka, ki je določena, da bo govorila na proslavi ženskega praznika. Krogla jo je zadela v hrbtenico, prepeljali so jo v bolnišnico pod Snežnikom, a pomagati ji nismo mogli. Tiho smo žalovali za njo. vsak pa je mislil, kako jo bo maščeval. Spominjam se proslave, ki smo jo imeli v veliki kmečki hiši. Prišlo je veliko žena. proslava je popolnoma uspela. Danes vsepovsod po naši domovini živijo in umirajo žene in matere, ki so sodelovale s partizani. Ena izmed njih je tudi Rožičeva mama iz vasi pod Babjim zobom, ki spada v krajevno skupnost Bohinjska Bela. Vas Kupljeni k šteje štirinajst hiš. prav toliko jih je bilo pred vojno. Rožičeva hiša je med največjimi in stoji sredi vasi. Družina Razingerjev je kot številne družine na Kupljeni-ku pomagala partizanom, čeprav so razmeroma težko živeli in malo pridelali. Ta vas je bila kot en sam dom in zavetišče tistim, ki so to potreboval. Ivankin sin se še spominja, koliko ljudi je bilo v vasi po znani draž-goški bitki. Čeprav je bil tedaj še otrok, je večkrat odšel na Bled po hrano, živež, obleke. Vse vaščanke so bile tesno povezane med seboj. Blizu vasi so postavili spominska obeležja, kamor polagajo šopke cvetja pionirji. Tudi sama sem obiskala Rožičevo mamo in pogovarjali sva se, kot da bi se poznali že več let. čeprav me je nanjo opozoril šele nekdanji blejski partizan. Ko sem za osmi marec poslala Rožičevi mami čestitko, jo je odnesel njen vnuček Slavko. Na- slednji dan so otroci čestitali meni in iz gruče Kupljenčanov je stopil Rožičev Slavko. V levici je držal papirnato vrečko, v desnici pa šopek. Oboje mi je dal in hitro povedal, da je teloh in resje natrgal spotoma, v vreči pa so suhe slive, ki mi jih pošilja stara mama. Drobni cvetovi resja so rdeče žareli, bili so taki kot Slav-kova lička, ki jih je na dolgi poti božal marčni veter. Odložila sem šopek in vzela nekaj črnih sadežev. Povedala sem otrokom, da so bile suhe slive, hruške in posušeni jabolčni krhlji najslajši bonboni nam. partizanom. Pri Rožičevih se je po osvoboditvi začelo lepše življenje. V vas so prihajali tudi mladi igralci amaterji z Bohinjske Bele. Velika izba pri Rožičevih je nadomestila dvorano, po predstavi pa se je dalo v njej zaplesati. Današnji prebivalci Kupljenika po večini hodijo na delo v dolino, zraven pa obdelujejo svoje polje, da je vas še vedno kmečka. A smrt je neusmiljeno kosila posebno v zadnjih letih in tako je na belskem pokopališču našla svoje zadnje počivališče tudi Rožičeva mama. Tako odhajajo ena za drugo, a v naših mislih in spominih so žive. o njih pripovedujemo mladim, da ne bodo pozabljene. Akcija za lepši videz Kranja Vsak naj počisti in uredi pred svojim pragom * **l 4 V akciji za lepši in čistejši Kranj naj bi sodelovali mladina, krajevne skupnosti, hišni sveti in družbene organizacije -Izvršni svet občinske skupščine in KOGP pa bosta poskrbela za asfaltiranje ulic Kranj — Kranj postaja zanemarjeno in umazano mesto. Ne le, da N pade vsak dan nanj več ton saj iz tovarniških dimnikov, tudi drugače se z urejenostjo in čistočo ne moremo hvaliti. K neurejenemu videzu dodajajo svoje še luknjaste ulice, zlasti Prešernova in Tavčarjeva, zanemarjen Trg revolucije, polomljeno grmovje in smeti na zelenicah. »Nikakor se ne smemo z razmerami sprijazniti.« je dejal na sestanku predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, mestnih krajevnih skupnosti. komunale in delovnih organizacij, ki se ukvarjajo z urejenostjo mesta, predsednik občinske skupščine Stane Božič. »Vsi skupaj si moramo prizadevati, da naredimo Kranj lepši, da bomo vsi živeli v lepšem in bolj urejenem okolju.« Zato je dal pobudo, da bi vsi začeli akcijo za lepše, bolj urejeno in čistejše okolje in to ne le v mestu Kranju, temveč v vsej občini. Sodelovale naj bi delovne organizacije, ki jim je skrb za čistočo delovno področje, občinska skupščina in družbenopolitične organizaicje. predvsem pa vse krajevne skupnosti, hišni sveti, mladina in družbene organizacije. ščevalne akcije. V akcijo bi se vključila tudi KZK z urejanjem zelenic, komunala pa bi morala bolj vestno skrbeti za pranje in pometanje mestnih ulic. Akcija naj bi stekla tako. da bi vsi dobesedno počistili in uredili svojo okolico. Hkrati naj bi skrb za čistočo postala stalna naloga. Nikakor namreč ni mogoče, da bi prav vse, kar nasmetimo okoli hiš. po ulicah in zelenicah, počistili le komunalci. Skrb za urejeno okolje mora postati naša skupna skrb. del naše kulture. Na sestanku so imenovali posebno delovno skupino, ki bo že ta teden pripravila program spomladanskih del in predlagala, kaj naj bi kdo opravil. Nedvomno bo akcija uspešna le. če bo vsak opravil svojo nalogo in to v zavesti, da dela zato, da bo živel v lepšem okolju. Tudi obiskovalcem, ob dnevu mladosti bomo" namreč gostitelji mladine desetih jugoslovanskih prijateljskih mest. morajo pokazati lepše in bolj urejeno mesto. I.. Bogataj Največ nalog odpade seveda prav na Kranj. Tako naj bi komunala skupno y. izvršnim svetom občinske skupščine poskrbela, da bosta najkasneje do dneva mladosti asfaltirani Prešernova in Tavčarjeva ulica ter urejen Trg revolucije, mladina, krajevne skupnosti in družbene organizacije pa bi poskrbele za oči- Velemojstri na Bledu Bled - V hotelu Park na Bledu bo od 18. do 29. marca tretji tradicionalni mednarodni šahovski festival, ki ga pripravlja Šahovska zveza Gorenjske. Prvo kolo turnirja, na katerem sodelujejo šahisti in šahistke iz domovine. Francije. Nemčije. Italije. Avstrije in Romunije. Nizozemske, se bo začelo iH. marca po otvoritveni slovesnosti oh II. uri. sklenilo pa z enajstim kolom 29. marca. Igra bo potekala po ivicarsketn sistemu. Organizator turnirja predvideva, da se bodo festivalu odzvali udi velemojstri Nikolič. Ostojjc. ^emet. Planine. Djurić in Šaho-.ič. Pokrovitelj tradicionalne Kipite mednarodne prireditve je Turistično poslovna skupnost Bled Gorice - V zadružnem domu je bifn v nedeljo Itvh tekmut a nje m/o dih zadružnikov na temo »Mladi in kmetijstvo*. Sodelovale ho ekipe aktivov mladih zadružnikov iz Radovljice. Sakla. Kranja in Cerkelj. Odgovarjali so na vprašanja iz kmetijstva. največ znanja pa sta poka zali druga ekipa Škofje Loke hi druga ekipa TZO Sloga iz Kranja. \u dodatna vprašan/rt je holfe odgovorila druga ekipa Sloge, ki b<> kol zniagitvalec zastopala Gorenjska na republiškem tekmovanju. Zanjo so nastopali Darko Porentu iz Stražišfa, Majda Ccbašek iz Podrečc iri Martin Knznar iz Stražišća. Ostale ekipi- so se takole uvrstile j Škof /a Loka II. Sloga I. 4. Cerklje I. Skofja Loka I. H. \aklo. 7. Sloga I in h. Radovljica. Prireditev je organiziral Medobčinski svet ZSMS za Gorenjsko, pri njeni izvedbi pa so pomagali ćlam aktu a mladih :a družnikov pri T70 Sak/o. Koto: ,\ Mali Telefonski imenik je razprodan Januarja je izšel telefonski imenik Slovenije v nadaljnjih 20.000 izvodih. Prvotna naklada imenika je bila 100.000 izvodov in je takoj pošla, kar je razumljivo, saj imenik vsebuje okoli :J.r) tisoč spremenjenih telefonskih številk Naklada je bila manjša zaradi pomanjkanja papirja. Pri PTT so si prizadevali, da bi zagotovili še 0f> ton papirja za januarski ponatis. Tudi tokrat je bil imenik takoj razprodan in zdaj ni več možnosti, da bi ga še enkrat ponatisniti D K Praznik Praznik žena, mednarodni praznik, praznujemo pri nas že vsa leta po vojni. Praznujemo v vseh okoljih, tako ali drugače, čeprav marsikateri ženi in materi danes, ko je povsem enakopravna, ko si položaj v družbi kroji popolnoma sama, ta dan ne pomeni več toliko kot nekoč. Praznik žena je spominski dan na revolucionarne dni in boje žene. da bi se tudi sama lahko uveljavila v družbi. A vendar ga iz leta v leto praznujemo kar najbolj hrupno po mestih in bolj skromno in prisrčno po manjših krajih in vaseh. Res je lepo, če dobi kmečka delavka ali partizanska mati praznični šopek, a prav nič lepo. Če se kar ne more nehati po mestih veseljačenje. ki je pod krinko ženskega ali »materinskega« dne za žensko naravnost ponižujoče. Zato smo obiskali tri žene in matere, ki jim ta dan še vedno nekaj pomeni, ki so vesele vsake pozornosti in vsakega pogovora. V domu dr. Janka Benedika v Radovljici smo se pogovarjali s tremi najstarejšimi ženam« in jih povprašali: kako živite? Katarina Rauhekar, stara 88 let. doma iz Bohinjske Bistrice. »Osmi marec mi je praznik, saj* na ta dan spominjajo mladi svojih mater in žena. Praznujemo ga zdaj, po vojni, med vojno pa je bilo izredno hudo. Sama sem preživela vse strahote druge svetovne vojne, česar se še zdaj, četudi po dolgih letih, vedno spominjam Zdaj sem že bolehna. delati ne morem več in to je tisto, kar me teži. Ce bi le delala lahko, bi bila izredno zadovoljna in vesela Veste, delo krepi človeka.« Frančiška Ravnik je stara let, doma je iz Bohinja: »Tu. v domu dr. Janka Benedika. se imamo vsi prav lepo. Nekateri se pritožujejo, češ da jim to in to ni prav. sa sama pa mislim, da se imamo izredno dobro. Ze res. da je hudo. ko na stara leta odideš od doma. a moraš, če ti starost prinaša veliko hudih bolezni. Osmega marca pa se spominjam tako. da smo se včasih malo po-veselili in se dobro imeli. Tudi \ domu so bili letos ob H. marcu pozorni.« Ivanka Novak je stara 901«. doma pa. je iz Šentvida pri Ljubljani: »Iz bolnice sem prišla v it dom. kjer se izredno dobro py Čutim, čeprav me bolijo noge # mi peša vid. Tako je. kot da bi bi v hotelu in čez dan že kaj delam* a rade bi še več. ko bi le ?.mot>. Veste, bolje je. če takole star i* bolan živiš v domu. kjer utf skrbijo, saj si nege hudo potte ben. Osmi marec pa je lep p» nik. ki ga upravičeno praznu; vse delovne žene in matere.« D. Kurah Spomenik pisatelju Josipu Vandotu Kranjska gora - Ze nekaj časa je v Kranjski gori živa misel, da bi postavili spominsko obeležje mladinskemu pisatelju Josipu Vandotu ter skulpturo Kekca, junaka Vando-tovih knjižnih del. Nameravajo jo postaviti že letos, ob praznovanju dneva mladosti. Predstavniki turi* stičnega društva in drugih krajevnih organizacij so še dogovorili z znanim jugoslovanskim kiparjem Nebojšem Mitrovičem. ki živi v Kranjski gori. da bo izdelal kip Kekca. ki ga bodo vlili v livarni jeseniške železarne. V sredo, :l. marca, se je v zvezi s tem sestala občinska konferenca ZSMS Jesenice, ki bo pokrovitelj in organizator priprav. Dogovorili so se. da bo slovesnost 2»j. maja. Skulpturo nameravajo postaviti oh cesti na Vršič, v bližini kranjskogorske J Obvestilo invalidom Kranj — Društvo invalidov Kranj aprila spet začenja z izlet-ništvom. V svojih prostorih na Begunjski cesti že zdaj sprejema prijave za prvi izlet v Moravske toplice, ki ho 16. in 17. aprila. Ona dvodnevnega izleta je 1 (KM) dinarjev. Društvo invalidov Kranj za 20. marec pripravlja seminar o vseh vidikili invalidske problematike, od socialne varnosti, delovnega usposabljanja do zakonske ureditve njihovega položaja. Seminarja se bodo udeležili člani izvršnega odbora društva, poverjeniki in člani vseh komisij. D. Ž. elektrarne, kjer je studenček m *j zdaj urejen majhen park. Ob odklv ju spomenika bodo pripravili \w turni spored, slavnostni govornik L bo France Zvan. Slovesnosti se bar udeležili šolarji kranjskogorske / novne šole, pa tudi iz Mojstri/^ Jesenic in od drugod. Na šolah Sar I predvajali filme o Kekcu. 15. marca ho v Kranjski gori sesl£ nek. na katerem se bodo dofjova£j še o vseh podrobnostih. Odločili ■■. bodo. kje ho stala skulpture, r. nekateri pravijo, da bi bilo bolje, £ bi jo postavili ob hotelu. PrisaVl (»lede datuma prireditve pa £i nekateri mnenja, da bi bilo hoht.rj hi bila v nedeljo. 23. maja. saj h) * r' tako lahko udeležili tudi odrasli govorili se bodo tudi o postavit'] spominskega obeležja pisatelju \