naša komuna glasilo občinskega odbora szdl ljubljana-vič-rudnik leto v. LJUBLJANA, FEBRUARJA 1965 ŠTEVILKA 2 ▼ISTO PROBLEMOV BO MOGOČE REŠEVATI LE S ŠIROKIM SODELOVANJEM DELOVNIH IJUDI ▼ »LOVNI ORGANIZACIJI IN V KOMUNI Komunisti - do bistvenih vprašanj v komuni imejmo jasen odnos Novi dopisniki Občinski konferenci Zveste komunk^tov v naši občini, ki je bila dne 29. januarja 1965, je prisostvovalo 117 delegatov In elanov občinskega komiteja ter večjo število gostov; med njimi tudi tov. Janko RUDOLF, fcn Izvršnega komiteja CK ZKS. Konferenco je v luči smernic Vili. kongresa ZKJ ocenila in ana-®*irala našo prakso ter oblikovala *^®jno in politično jasen odnos do ■ckaterih bistvenih vprašanj gos|)0-darskrga in ostalega družbenega raz-v*ja v komuni. med gospodarskimi organizacijami in inštituti ter hitrejše osvajanje modemih tehnoloških postopkov in uporaba znanosti v proizvodnji. Dosedanja planirana investicijska potrošnja v gospodarstvu naše občine marsikod presega realne mož- Konfcrenca je jasno nakazala potreb« po hitrejšem uveljavljanju in izpopolnjevanju delitve po delu v vseh delovnih organizacijah v gospodarstvu in v javnih službah. Predvsem osebni dohodki višje strokovnih in vodilnih kadrov so v večji meri Nadaljevanje na 8. sirani Uredništvo Naše komune je pred nedavnim sprožilo akcijo za pridobitev novih dopisnikov, zlasti iz večjih krajev v naši občini. Tako objavljamo prva imena. Želimo, da bi krajevni odbori SZDL, krajevne skupnosti, šolska vodstva in zbori vojivcev čimprej razpravljali o tovariših in tovarišicah, ki bi bili sposobni postati dopisniki Naše komune. Uredništvo bo z veseljem objavilo vsak kvaliteten prispevek in ga tudi primerno honoriralo. Doslej smo pridobili za dopisnike naslednje tovariše: LOJZE SEVER za Velike Lašče, JOŽE LEVSTEK za Ig, LOJZE HABJAN za Škofljico, JOŽE JESIH za Rudnik, FRANC KONČAN za Horjul. Uredništvo prosi občane, da vae družbeno-politične, gospodarske, kulturne in druge novice, sporočajo kar tem tovarišem. Rok za oddajo rokopisov je vsak 1. v mesecu. Tvlar za tiorce res ni več stanovanj? Dne 9. februarja je imelo združenje borcev NOV naše občine redno letno skupščino. Na njej so med drugim razpravljali In sklepali o najvažnejših problemih naših borcev in izvolili novo skupščino. Z občinske konference ZK nosti — zato bo potrebno odločno in argumentirano nastopati proti vsakršnim neracionalnim investicijam, če hočemo hitreje reševati probleme osebnega in družbenega standarda delovnih ljudi ter izboljševati materialni položaj družbenih služb, predvsem šolstva, varstva in vzgoje otrok ter socialnega varstva. Iz poročila, ki ga je podal predsednik organizacije ZB Stanc Vrbovc je razvidno, da se jo od lani |X>ložaj organizacije izboljšal, kar sc zlasti vidi po razgibanih in kvalitetnih občnih zborih občine. Glavna tema razprav na nedavnih občnih zborih jo bila — stanovanjsko vprašanje, zatem razprave o nejasnosti novega pokojninskega zakona, priznavalnine, zgodovinska dejavnost, urbanistične ureditve posameznih krajev in naselij, spomeniki NOB itd. Problematika, ki so jo obravnavali na terenu je našla svoj odsev tudi na letni občinski skupščini ZB. Tudi tam je bil glavni poudarek na reševanju borčevskih stanovanj. Ugotovili so, da za stanovanja mnogih borcev, ki po mnogih podjetjih nimajo visokih službenih položajev in se bližajo upokojitvi ne kažejo Tako je med drugim poudarila in nujnost takšnega delovanja ^ ■otranjega razvoja Zveze komu-ki bo zagotavljal čim uspeš-uresničevanje njene vodilne ki se mora odražati predvsem * “ocialistični in napredni vsebini •klepov vseh organov samoupravljanj*. v razvijanju neposredne sociali-demokracije ter v prizade\a-za osveščanje in sodelovanje ***» širšega kroga delovnih ljudi pri pomembnih odločitvah v de- REDNA SKUPŠČINA ZVEZE VOJAŠKIH VOJNIH INVALIDOV organizaciji in komuni, konferenca je tudi kritično oce- iyi J r*'® vrsto slabosti v gospodarjenju. "**** osnovne vzroke še vedno nizke J^^okti vnesti vsekakor socli slabo **®Oriščanje obstoječih kapacitet, ne-***t**na strokovna zasedba delovnih . 1 ter slaba organizacija dela 'Ogracijsld procesi se prav tako ^Počasi uveljavljajo in se preozko j®*ujejo. Ne gre vedno le za fi-združitev podjetij, temveč za večje poslovno sodclo-^1° nted podjetji in posameznimi 8®nii za večjo specializacijo in "“oper Invalidi na klimatskem zdravljenju Zveza vojaških vojnih invalidov Vič-Rudhik je imela v sred«, dne 3. februarja v prostorih kluba ZVVI v Malenškov! ulic! redno skupščino. ^®racijo. Ob takem kritičnem ^ l®vanju gospodarstva pa ne sme-^ Prezreti vseh pozitivnih rczulta-j^^Boepodarjenja, k* z ozirom na ° leto kažejo viden napredek v -5 c,*,1 produktivnosti, naraščanja dohodkov 1 v Pogledu in izvoza, kakor celotnega obsega Podnje/ •a renea je tudi poudarila, da mm^-P^^rske organizacije premalo 'l*!0 znanstvenih raziskav in ^^JOožnosii, ki jili nudijo znan-^ra/i'ko\ aini zavodi in inšti-r®bna bo večja povezanost Na njej so kritično pregledali dosedanje delo in si začrtali smernice za prihodnje delo. Zveza sc bori z mnogimi težavami. Kmečko-dciavski sestav zveze povzroča dvojno specifičnost invalidskih problemov. Nadalje imajo veliko težav z invalidi, ki se ne morejo več aktivno udejstvovati, in z mladino, ki odhaja iz dežele v mesto. Vsako leto sc občutno zmanjšuje število članstva. Letos jili je kar 35 manj. Od skupno 1263 jih jo v zvezi včlanjenih le 1070. Ravno tako je stanovanjsko vprašanje sc vedno na mrtvi točki. Vsaj 20 čfnnov nujno itolrcbujc novo stanovanje, sredstev pa ni dovolj. Finančno so odvisni največ od članarin, id so edini redni dohodek zveze, jc pa še vedno premajhen za reševanje samoupravni organi in vodstva, nobenega pravega zanimanja. Njihova glavna :krb so stanovanja za strokovnjake (kar je tudi prav), borec pa tolažijo, da bodo že prišli na vrsto. Diskutanti so se spraševali, če za bivše borce po podjetjih in ustanovah res ni več stanovanj ? Sekretar občinskega komiteja ZKS pa jc poudaril, da bo morala o tem čim [rej c ponovno razpravljati tudi občinska skupščina. Čeprav se jo na terenu razprava okrog priznavalnin nekoliko polegla, so vendar ugotavljali, da no moremo več dopustiti, da bi bila višina priznavalnine enaka kot pred 10. leti. Zaenkrat organizacija še nima podatkov, kateri so dobili priznavalnine in kateri ne. Udeleženci skupščine so predlagali, da bi zdravstvena služba izvedla sistematični pregled vseh borcev. Nadaljevanje na 8. strani POSVET O OSNUTKU RESOLUCIJE ZVEZNE SKUPŠČINE O NADALJNJEM RAZVOJU SISTEMA STANOVANJSKE IZGRADNJE Resolucija naj bo preciznejša Dne 9. II. je občinski odbor SZDL in občinski sintlikalni svet sklilcal [posvet o osnutku resolucije zvezne skupščine o nadaljnjem razvoju sistema stanovanjske izgradnje. Na njem so med drugim razpravljali o osnutku resolucije apliciranem na potrebe v naši občini, o urbanistični uredittvi, e cenah gradbenih storitev in o problemih izgradnje varstvenih ustanov. vseh materialnih problemov. Člani so vse težave premagovali z optimizmom in dobro voljo. Uspeh ni izostal. Tako so izvedli vsaj nekaj izletov v razne kraje, znane iz NOB. [Sli so v Brežice in Kumrovec, izleta bo je udeležilo 94 članov. Za obdarovanje starih in onemoglih članov so porabili 100.000 dinarjev. Največji uspeh v lanskem letu pa so dosegli s tem, da so poslali 71 članov na razna klimatska zdravljenja. Delo zveze bi bilo lahko še plodnejše, če bi imeli svoje prostore. V sedanjih prostorih delujejo namreč še tri druge organizacije. Na skupščini so sestavili noto na Zvezo združenj borcev NOV Jugoslavije, v kateri so ogorčeno protestirali proti odločitvi o zastarelosti vojnih zločinov v Zvezni republiki Nemčiji. V razpravi so diskutanti med drugim poudariti, da je treba tudi v naši občini skrbeti za čim Večje uveljavljanje resolucije. Ugotovili so, da izdelava kompleksnih urbanističnih projektov zaostaja za dejanskimi potrebami. Pri graditvi stanovanj je največji problem [Htmanjkonjc urbanističnih rešitev ali pomanjkljive ur- banistične dokumentacije. Vzrok za tako stanje jc tudi v pomanjkanju denarja. Ugotoviti so tudi, da so pogosto grešiti tudi s tem, da so projektantskim organizacijam prepuščati preveč samostojnosti za urbanistično rešitve. Predlagati so tudi, da bi bilo Nadaljevanje na 8. strani ‘čp • 4t m - a ij. ; ^ ' : ■j-m? Stanovanjski bloki na Viču NEKAJ OKVIRNIH NAVODIL ZA VOLITVE \ OBL INSKO IN REPI BUŠKO SKCPSCINO Evidentiran je KAKO VOLIM? Zdaj. ko smo v jiasih pripravah na marčne oziroma aprilske volitve že prešli javno predlaganje možnih kandidatov, se pripravljamo na kandidacijske zbore. Ker je pred nami sc 'nekaj votivnih laz. smo se odločili. da bomo v tej številki nase volivec vsaj okvirno informirali o nadaljnjem poteku volitev in o volitvah samih. — Da bomo bolje razumeli zamenljivost skupščin pa si moramo biti popolnoma na jasnem vsaj o najvažnejših elementih rotacije. Rotacija Načelo rotacije je uvedla v našo prakso nova ustava. Njeno bistvo je zamenljivost skupščin, se pravi, njihovo redno obnavljanje. Načelo zamenljivosti je tesno povezano tudi z omejitvijo ponovne volilnosti. Obe načeli drugo brez drugega nc moreta biti uspesni. OI>- V doslejsnjih razpravah so sc že v pretežni meri izoblikovala merila, j)D katerih ocenjujemo kadre in sc odločamo zanje v fazi kandidiranja. Zanimati nas mora konkretni odnos kandidatov do družbenega dogajanja, kaj človek \ neposrednem, vsakdanjem življenju stori za razvoj socialistične demokracije, za neposredno delitev dohodka po delu. za intenzivno gospodarjenje, za izboljšanje življenjskega standarda, za humane odnose navijanje volilnih teles bi bilo brez pomena, če bi izvolili spet iste ljudi. To načelo pa ne izključuje možnosti izvolitve v drugi zbor V Načelo rotacije, ni začasen ukrep. To je dolgotrajen instrument, sredstvo, ki s|KKlbuja in zagotavlja napreden razvoj družbenih odnosov. med ljudmi. Človeka ne smemo vrednotiti samo |m> tem, ali ima razumevanje samo za koristi komune in za svoje delovne organizacije, ampak tudi po njegovem odnosu do sirsili družbenih interesov, do napredka vse jugoslovanske socialistične skupnosti. Ne ocenjujmo človeka samo |m> njegovih strokovnih odlikah, soiski izobrazbi. ekonomski razgledanosti in sposobnosti za javno nastopanje! Kako volim? S tem ne mislimo samo na zadnje dejanje, ko obkrožimo zaporedno številko kandidata, za katerega se odloeimo in vržemo glasovalnico v volilno skrinjico. Tak pojem volitev je postal že zdavnaj preozek, da bi izrazil tisto, kar pomenijo volitve v naši stvarnosti — v pogojih samoupravljanja in naše socialistične demokracije. Ko govorimo o volitvah, mislimo pri tem na ves ]*ostopek, od razprav na sestankih socialistične zveze, sindikatov, mladine, samoupravnih organov itd., o čemer smo že govorili, prek kandidacijskih zborov, volitev na občinski skupščini pa do neposrednih volitev. Rotacija seveda nc sme hiti mehanična, češ: obnoviti je treba \olil-na telesa z novimi kadri, pa najsi bodo kakršnikoli. To hi bil formalizem. Pri kadrovskem obnavljanju predstavniških in družbeno-samou-pravnih organov je treba upoštevati sposobnost ljudi iu njihovo znanje. Koliko kandidatov Kar se uče števila kandidntm je to prepuščeno svobodni presoji volivcev. Doslej jr \oiilna zakonodaja dajala prednost le enemu kandidatu. S spremembami v volilnem sistemu pa je ustvarjena sirsa možnost za postavljanje več kandidatov. V II. fazi predlagajo volivci kandidate za odliomikc občinskega zbora. Se prej |>a predstavniki organizacije SZDL in društev navedejo kateri ljudje so bili evidentirani kot možni kandidati za odbornike. Hkrati pojasnijo tudi potrebe občinske skupščine glede na njene prihodnje naloge. Vsak predlagatelj sc mora pri tem sklicevati na podporo najmanj štirih volivcev, katerih imena seveda navede. V središče razprav' kandidacijskih zborov l»omo postavili funkcioniranje skupščine kot nnjvišjega samoupravnega organa v občini. Razen tega pa bomo govorili tudi o njegovi materialni bazi. Na kandidacijskih zborih bo potrebno govoriti o prihodnji usmeritvi skupščine, hkrati pa bomo stimamo nanizali naloge skupščine. Evidentiranje (ki jc že za nami) možnih kandidatov za vse skupščine (občinsko, republiško in zvezno), ni pomenilo, da srnjo s tem že postavili kandidate. To je bilo v resnici javno kadrovanje. Pri nas lahko ugotovimo, da struktura možnih kandidatov še približno ustreza, čeprav z njo ne moremo biti šc zadovoljni. Tako jc za občinsko skupščino predlaganih 163 moških in 29 žensk, od teh jih ima največ (50) osemletko, visoko šolo pa 43. 43 je delavcev, 51 inženirjev. (ki 163 predlaganih jih 146 ni šc bilo voljenih, 39 pa je bil« udeleženih v NOR Kandidature za odlioniike in poslance so veljavne šele tedaj, ko so sprejete na zboru volivcev oziroma na zboru delovnih ljudi in |H>trjcna od občinske volivne komisije. Izmed evidentiranih možnih kandidatov (»a moramo opraviti za kandidate še ožji zbor. Zanje pripada končna odločitev volivcem. x 7>oJ>P/^ c?o •- ?oie:/ Pereza.-----x Kandidacijski zbori bodo od 27. februarja do 9. marca Vr zvez! s tem pa bomo obravnavali tudi pripombe, na družbeni plan. Med drugim bomo morali govoriti Volitve v občinske skupščine V tej fazi bodo prebrali na seji občinske skupščine imena kandidatov za republiško (in zvezno) skupščino, ki jih jc potrdila volilna komisija, Odbornikom bodo razdelili gladovne liste z napisanimi imeni kandidatov. Nato bo začelo glasovanje. Izvolitev poslancev za republiški Neposredne volitve S tem, da volilci neposredno volijo tudi poslance za republiški in zvezni zbor, čeprav so hib le-ti pred tem izvoljeni že na občinski skupščini, jc |H>3cbcj izpričana enotnost |udi o sodelovanju delovnih kolektivov pri razvoju otroško varstven ib ustanov, šol in podobno. zbor pa še nc bo dokončna, ker jih bodo morali izvoliti še volilci na terenu. Izvolitev za štiri samoupravne republiške zbore pa jc dokončna (prav tako izvolitev zveznih [Mtelan-cev, katerih rezultate volitev pa bodo morali primerjati še z rezultat* iz drugih občin). našega političnega sistema. NepO' sredne volitve v občinsko skupščin® pa so tudi zato, da volivci nadzorujejo delo organov komune in prepr*' čujejo možne loknlističnc težnje. Kakšni kriteriji za Izbiranje kandidatov? Za naraščanje kriminala smo krivi tudi sami Svet za splošne in notranja zadeve je imel pred kratkim sejo, na kateri jc obravnaval kriminalitet« in druge, družbi škodljive pojave. — Po statističnih podatkih se kriminaliteta v zadnjih letih giblje na isti ravni, nekje pa celo pada. V porastu pa so naslednji prestopki: telesne poškodlie, pretepi, žalitve in manjše tatvine kakor tudi razni drugi mladoletniški prestopki. VEDO ZA NEPRAVILNOSTI, A SE JIH NE UPAJO POVEDATI Niso redki primeri, ko pošteni delovni ljudje poznajo nepravilnosti v podjetju, pa si jih ne upajo izraziti, ker se boje posledic birokratskega preganjanja. NAJSLABŠI MLADOLETNIKI IZ »BOLJŠIH« DRUŽIN Posebno pozornost zaslužijo mladoletniki. Največ mladoletnih prestopnikov jc iz popolnih družin, kjer jc mati doma in iz ekonomsko srednje ali zelo dobro situiranih družin. Tudi v naših šolah jc čutiti premalo dela socialnih delavcev. Naši šolniki se cesto zadovoljijo s tem, da dijaka — prestopnika izključijo iz šole. Kako bo z dijakom pozneje, nihče več ne skrbi. Na vzgojo mladine občutno vpliva slaba — neprimerna literatura, film in včasih celo televizija. Kljub predpisom niso redki primeri, da v točilnicah točijo mladini, često že pijani, alkoholne pijače. Pri mladoletnih prestopnicah jc v porastu prostitucija. Posebno jc veliko prunerov mladoletnic, ki prihajajo s podeželja v Ljubljano. Cesto taka dekleta ne dobijo primerne zaposlitve niti stanovanja. Nihče ne skrbi zanje in tako so prepuščene vzgoji ulice. ČRTAJMO ŽE Z DNEVNEGA REDA PROBLEME SEZONSKIH DELAVCEV V naši občini so še vedno resen problem sezonski delavci. Kljub vsemu pa je večina naših podjetij do sedaj prav- malo ali pa nič storila za zboljšanje takega stanja. Zaradi slabih razmer, v katerih sezonski delavci živijo, je fluktuacija, velika. Eden od vzrokov je tudi, da podjetja sprejemajo delovno silo na hitro, čestokrat kriminalec, dclomrzncžc in hazarderje, ki so že bili v postopku. Vsekakor jc pri takem izboru in pri fluktuaciji storilnost dela nizka. Ugotovljeno jc, da so prav neurejene razmere in slabi delovni pogoji sezonske delovne sile baza za kriminal. ŽELIMO ELASTICNEJŠE INŠPEKCIJSKE SLUŽBE Pri obravnavanju zatiranja kriminalitete nc moremo prezreti sodelovanja naših inšpekcijskih služb. Vsekakor bi kazalo nekatere inšpekcijske službe prilagoditi elastičncjšim prijemom sistema dela, v smislu večje operativnosti. Glede na to, da je kriminaliteta zelo kompliciran družbeni pojav, predlaga svet za splošne in notranje zadeve skupščine občine Ljubljann-Vič-Rudnik med drugim: • Pri svetu za splošne in notranje zadeve naj sc formira komisija za borbo proti kriminaliteti. • Gospodarske organizacije jc treba opozoriti na boljše zavarovanje družbenega premoženja pred tatvinami, higiensko-tebnični pomoči pri delu, ukrepi proti požarni varnosti in tako naprej. • Predlagati je treba skupščini Ljubljuna-Vič-Rudnik, ZK in SZDL, da glede vzgoje mladine: proučijo možnost uvedbe „hore legulis«, to jc določene ure, po kateri mora biti dijak doma; da sc obravnava in uredi prepoved obiskovanja gostinskih lokalov in točenja alkoholnih pijač mladini pod 18. letom in po 21. uri obisk tudi v spremstvu starejših ljudi. • Priporoči naj sc |>odjctjcm, ki zaposlujejo sezonsko delovno silo, da: z doslednim izvajanjem hišnega reda in primernim saniranjem razmer preprečujejo hazardiranjc, popivanj®’ pretepe in ncprijavljcnjc bivanj® brezdelnežev in klatežev: da uredi j® v delavskih naseljih kulturno živi j®' nje; da si zagotovijo primemo stal**® delovno silo. • Angažira naj se tisk za kompleksno obravnavanje problematik® javnega reda in mini in nc le, "* jHiroča o posameznih izpadih. • Šole naj |H>svetijo več ‘1®^ ideološki in etični vzgoji mladi**®’ * šoli in izven nje. Merilo za usp®^ šole naj bo v liodočc razen stroko*1*1® — predpisane vzgoje tudi delo * mladino izven šole. • Predlagati skupščini, ZK ^ SZDL, da store odločne korake p*®** izdajanju slal>c literature, neprirc*®1*^! zn mladino in vrtenju ncpriniern*H filmov. • Družbenim organizacijam (f SZDL, RK itd.) priporočamo, <1® ^ svojih nalog posvetijo skrbi za ‘l**1 žino, organizacijam varstvenih dov — ustanov za otroke in m*® zaposlenih staršev. Urbanizacija in izgradnja Trnovega Pre>ojjt urlkanističiiih načrtov |>o-»taja v zadnjem času pri nas vse l>olj zade\;i jaMiusti. JaMic razprave ° urbanisličnili načrtih naj prispevajo k čimbolj smotrni ureditvi in oblikovanju prostora. Zato je izrednega pomena razumevanje, s katerim obravnavamo predlagane urbani-slične rešitve. Z razumevanjem moramo obravnavati ne le ožje |H>trel>c >n koristi, ani|xak tudi tiste, ki |m> svojem [M>menu presegajo ta okvir. Urbanistične rešitve neposredno prizadevajo ljudi, saj »e ti v okolju, Ijcr stanujejo, delajo in se gibljejo, resnično na vsak korak srečujejo z njihovimi posledieami. Vsak urbanistični načrt več ali manj prizadene tudi ožje |M>trcbc in koristi nekaterih ljudi. Itazumljivo je njihovo reagiranje in prizadevanje, da bi zaščitili svoje ožje potrebi; in koristi. Upoštevajo pa se le taka mnenja in talci predlogi, ki izboljšujejo predlagane urbanistične rešitve oziroma ne nasprotujejo smotrni ureditvi in oblikovanju prostora. To so težave, ki jih srečamo pri javnih razpravah o Urbanističnih načrtih in pri njiho-'ein izvajanju. Te težave pa lahko zmanjšujemo in odstranjujemo na razne načine, med njimi kar precej Uspešno tudi s pravilnim tolmačenjem vloge in pomena urlianizacije ter •amega urbanističnega načrta in njegovega izvajanja. Mnenja smo, da mora svojo \ logo pri tem opraviti tudi tisk. S tem namenom objavljamo nekaj pojasnil k urbanističnemu načr-osuincziuh obča-naj se v Trnovem uredijo ceste, i®vni promet, javna razsvetljava, vo-hovod, kanalizacija; naj se zgradijo ^rkateri javni in družin;tri objekti ('rtec, ambulanta, kulttmii dom itd.) uaj se omogoči stanovanjska gra-'litev. Da bi oiieiua mogla |>osto|>oma rešiti večje pereče probleme v Tmo-'etn in omogočiti graditev stanovanj, J* mio treba najprej izdelati urlutni-shčui načrt. Graditev in rckonstruk-c'ie komtmalno-telutičnili naprav, ko-"'uuikacij in podobno je draga in *®hteva zelo velika sredstva, zato st; l" "r ntore opraviti stihijsko, pač pa P° načrtu, ki tipoštcca razvoj "useslre. Ta naj bi v prioriteti omo-11 Uvedbo javnega prometa preko P°daljška Titove ceste, graditev sta-Vailj hi vzporednih objektov (otrobi Varstvo’ zdravstvo, preskrba, kul-itd.) in hkrati tudi komunalno ^janje. T rnovo ima sedaj okoli 9 km cest >n ^ htoma v gramozni izvedbi ,o-*-j v Stelo slalnmi asfaltu. So-in Ure<*‘tcv o®3! ui ulic, ureditev iz ^“'tiranje hodnikov za [>cšce, l^^aditcv vsaj 2 km cest za avto-Yej.11 Promet bi pri današnjih cenah * uinogo preko 1 milijarde ^ ^ temu prištejemo še ^°Vod *ts,0jc‘'e kanalizacije, vo-razsv ’.C <:ktričnc na[>cljave in javne U Ct'iav<=. do|)olnitev tclefonskili aV’ ureditev zelenic itd., vidimo, da so za kakršnokoli v perspektivi dokončno ureditev Trnovega potrebna velika sredstva, ki jih smemo vlagati le po načrtu. KAKO JE NASTAL URBANISTIČNI NAČRT ZV TRNOVO? Za ureditev stanovanjske soseske Trnovo je občina v letu 1963 razpisala interni natečaj treh ponudnikov z namenom, da sc najde najprimernejša rešitev za zazidavo tega območja. Natečajna žirija, ki so jo sestavljali priznani strokovnjaki, je od treh predloženih del izbrala idejni projekt ing. arh. Viljema Stermec-kega, ing. arh. Milana Bižala in Rudija Lesjaka. Izbrani idejni natečajni projekt je bil v javni razgrnitvi, obravnavala pa sta ga tudi Svet za urbanizem in občinska skupščina ter sprejela kot osnovo /at izdelavo dokončnega projekta. Programske osnove za izdelavo urbanističnega načrta za Trnovo so bile jmdaiic z regulacijskim načrtom za mestno območje Viča, ki ga je izdelal zavod za urbanizem v Ljubljani, sprejela pa komisija za urbanizem pri Mestnem svetu po predhodnem obravnavanju na zborih volivcev in na občinski skupščini. Elaborat regulacije mestnega območja Viča med drugim obsega tudi programske, rešitve glede rušenj manjvrednih in dol rajali ih objektov (prikazano v karti iuznosti rušenja) in rešitev glede namenske izrabe površin karta površin). V času izdelave dokončnega načrta jc imel projektant stalne stike s predvidenim izvajalcem del in z občino. V dokončnem načrtu so u|H>šte-vanc programske osnove regulacijskega načrta in idejnega natečajnega načrta. Dokončni načrt jc bil javno razgrnjen v prostorih občin« in v prostorih stanovanjske skupnosti. Dvakrat sta o njeni razpravljala svet za urbanizem in občinska skupščina. To nam kaže, da so bili ukrepi, ki naj zagotovijo čim boljše rešitve in da je bil postopek javen in demokratičen. Idejni natečajni projekt jc žirija izbrala od predloženih treh projektov in ga dobro ocenila. Ta v dokončnem načrtu ni bistveno spremenjen. Z javno razgrnitvijo natečajnega projekta in dokončnega načrta in z razpravo na zboru volivcev jc bila Trnovčanom dana vsa in |Klina možnost soodločanja. Te pravice jim ni nihče kratil. Upravičene in umestne pri|K>mbc in predlogi so bili pri sprejemanju dokončnega načrta upoštevani. NEKATERE ZNAČILNOSTI URBANISTIČNEGA NAČRTA ZA TRNOVO Pri obravnavanju urbanističnega načrta ne moremo zmetati vsah stvari v en koš. Urbanistični načrt moramo tudi pravilno pojmovati in če ga presojamo, delajmo to z razumevanjem. Za presojanje urbanističnega načlrta zlasti njegovih jMisamcznih rešitev je potrebno poznavanje načrta, sicer lahko zaidemo ter ga enostransko, pomanjkljivo ali celo napačno razlagamo. Kot argumente za načrt ali proti njemu ne U|Kirnblja-mo domnev. Dejstva naj bodo dejstva, osebnih mnenj pa ne proklami-rajmo za dejstva. Urbanistični načrt za Trnovo kot tudi drugi načrti za naše soseske — niso načrtovanje za eno leto niti samo za eno desetletje, pač pa najmanj za obdobje tridesetih let. Načrt vsebuje ukrepe in rešitve, ki jih jc možno realizirati takoj oziroma v krajši dobi in tudi take, ki so dolgoročni. Takoj oziroma v krajšem času je možno na primer graditi objekte nu prostih površinah, zgraditi podaljšek Titove ceste in nekatere ko-munalno-tehnične naprave. Kasneje pridejo v poštev urbanistične rekonstrukcije (rušenje dotrajanih in pa manjvrednih objektov ter gradnja na tako pridobljenih površinah). Dolgoročna je prav gotovo prestavitev struge Malega grabna. Trnovo pa sc bo izgrajevalo in urejalo le postopoma, skladno s potrebami in možnostmi. Urbanistični načrt za Trnovo jc napravljen skladno s potrebami bodočega razvoja Ljubljane, pri čemer niso prezrte dane možnosti in zakonitosti. Res so severni predeli Ljubljane ugodnejši zaradi nosilnosti tal bi mogli prezreti, da bo v bližnji ali daljši bodočnosti treba podreti in nadomestiti dotrajana in higiensko neustrezna stanovanja. Vsak načrt, ki tega ne bi reševal, bi bil |H>nianj-kljiv. Seveda ne smemo pri obravnavanju rušenja prezreti, da je načrt napravljen za daljše obdobje in da sc bo ves načrt kot tudi vsa rušenja izvrševala postopoma in skladno s potrebami in možnostmi. Enako kot za rušenja velja tudi zn zazidavo trnovskih vrtičkov. Tudi ta zazidava je pogojena s potrebami in možnostmi. Nočemo zanikati določene vloge in pomena trnovske solate in druge zelenjave za preskrbo Ljubljane, ravno tako pa temu ne smemo pripisovati prevelikega pomena. Proizvodnja zelenjave na trnovskih vrtičkih •je v letih po vojni v upadanju prav zaradi spreminjanja strukture prebivalstva. Ta proces sc bo vsekakor nadaljeval in bodo trnovsko zelenjavo nadomestili drugi proizvajalci. Zanemarjene trnovske ceste in nižje potresne stopnje, toda tudi tam nimamo neizčrpnih možnosti, zlasti ne zaradi Ljubljanskega vodo-vodu. ki zaradi higiensko-sanitarnih razlogov zavzema obsežen rezervat. Razen tega pa je po osnutku generalnega urbanističnega plana na severnih območjih Ljubljane predvidena graihij.-t predvsem visokih stanovanjskih objektov in industrije. N.i območju naše občine pa jc predvidena nizka in srednja zazidava. Predvidena nizka in srednja zazidava Trnovega je torej določena že z generalnim urbanističnim planom skladno s potrebami in možnostmi bodočega razvoja Ljubljane. TRNOVO JE SKORAJ V CENTRU MESTA Pri odločanju, katera zemljišča se naj pozidajo in tudi kako ter za kaj se naj pozidajo, igra veliko vlogo ne samo tehnična sposobnost zemljišča, temveč tudi lega zemljišča, ki lahko predstavlja veliko vrednost. V primeru Trnovega jc vrednost lege predvsem v bližini mestnega centra. Skladno z geološkimi pogoji in nosilnostjo terena je na severnem delu Trnovega predvidena gradnja 5 etažnih blokov, ob Ljubljanici pa 7 etažnih stolpičev, na južnem delu pa nizka zazidava. Vsa rušenja, ki jih bo zahtevala realizacija tega načrta, so jiogojcna z dotrajanostjo in higiensko neustreznostjo stanovanjskega fonda v starem severnem delu Trnovega. Nekaj objektov pa sc bo [Hirašilo zato, ker bistveno ovirajo smotrno ureditev soseske. Pri kakršnem koli načrtovanju Trnovega rvc KAKO BO Z EKSISTENCO TRNOVČANOV, KI ŽIVE OD VRTIČKOV? Vprašanje eksistence in vira zaslužku tistih Trnovčanov, ki jim je to edini in pretežni vir za preživljanje, se ho obravnavalo in reševalo individualno. Vsekakor jim bo treba zagotoviti druge vira dohodka, ko lx> prišlo do odvzema njihovih vrtov zaradi predvidenih gradenj. Takih primerov pa ni toliko, da jih nc bi mogli rešiti. Seveda pa pod to firmo ne smemo stlačiti vseh želja in tendenc nekaterih Trnovčanov, ki so drugačnega značaja. Z generalnim urbanističnim načrtom mesta Ljubljane smo sc odločili, da lio Trnovo v glavnem stanovanjsko naselja mestnega značaja in sodobno urejeno. Take ureditve nc moremo zagovarjati hkrati z zelenjadarsko proizvodnjo v Trnovem. V neposredni bližini mesta je še vedno dovolj kmetijskih površin, ki nc pridejo v poštev za graditev'. Na njih bo mogoče pridelati toliko solate in zelenjave, da ne bo problema niti za prebivalec mesta niti za ljubljanske gostinec in turiste. Nekateri Trnovčani kot tudi avtor članka Urbanizacija Trnovega izražajo pomisleke o izbranem urbanističnem načrtu Trnovega, ki jih lahko sumiramo na naslednje: ničesar rušili in tudi m; pozidali trnovskih vrtičkov. Kot razloge in argumente za te pomisleke je slišati in čitati predvsem: slabo nosilnost tal, visoko (Mrircsno stopnjo, visoki stroški izgradnje in urejanja soseske, ekonomičnost in gostota zazidave, preložitev struge Malega grabna. skrb za solato itd. Samo /. nekoliko truda bi bilo možno ugotoviti: — da so bili storjeni vsi ukrepi, ki naj zagotovijo čim boljše, urbanistične rešitve; da predlagani načrt ne pomeni enostranskega posega urbanista in tudi nc urbanističnega „forsiranja“; — da so programske osnove za urbanizacijo Trnovega določene že z generalnim planom mesta Ljubljane, in z regulacijskim načrtom mestnega dela občine Vič, ki v Trnovem določata izgradnjo in ureditev zaključene stanovanjske soseske z vsemi vzporednimi objekti (šolstvo, zdravstvo, varstvo otrok, preskrba, servisi itd.) v skladu s potrebami in razvojem mesta kot celote; — da sta vrsta in način zazidave Trnovega programsko določeni že z generalnim planom mesta in regulacijskim načrtom Viča upoštevajoč geološke pogoje in nosilnost terena; —- da je preiskava nosilnosti tal vedno dvakratna: prvič preiskava na širšem območju, ki služi urbanističnemu načrtovanju, drugič pa detajlna preiskava na določenem gradbišču. ki služi izdelavi projekta za določen objekt (objavljena slika prikazuje to drugo preiskavo tal!); da je bila prva preiskava tal opravljen!! in osnova za načrtovanje v' Trnovem; — da preložitev struge Malega grabna ni široki urbanistični ,,zamah". s čemer naj bi projektant dosegel ekonomičnejšo povezavo s središčem Ljubljane. Ta trditev jc zmotna, ker jc preložitev struge Malega grabna del načrtu sanacije Barja in vodnega režima na ljubljanskem mestnem območju v celoti, ki ga načrt za Trnovo samo upošteva po predlogu Zavoda za vodno gospodarstvo SRS. Upravičeno se nam vsiljuje vprašanje, kje zidati v Trnovem, če smo proti zazidavi vrtičkov in proti rušenju dotrajanih in manjvrednih objektov'. Ob takih staUščih jc nesmiselno hkrati poudarjati, da je za Trnovo kljub temu potreben nek načrt, kajti noben projektant ne bo mogel iti mimo vrtičkov in mimo nujnih urbanističnih rekonstrukcij v obstoječem stanju zazidave Trnovega in stanju posameznih zgradb. Pripombe na stanovanjsko cestno mrežo niso resne. Dovozi so jasno diferencirani in pregledni. Vsak objekt v soseski jc dostopen z ene od obhodnih cest (širina 7—9 m) preko stanovanjske zbirne ceste (širina 6 metrov) in preko kratkih stanovanj-skih dovozov k posameznim grupam objektov (širina 3 m). Dovozi segajo prav do vsakega objekta in omogočajo — ker so kratki in pregledni — kljub ozkemu cestišču normalen in neoviran dostop za osebna, ambulantna in dostavna vozila. Premoga torej nc bo treba nositi v aktovkah. Sedanje stanje cest in ulic v Trnovem je tako, da nc bi moglo ustrezati svoji funkciji pri nadaljnjem razvoju Trnovega. Ceste in ulice so med seboj nediferencirano ter jc preveliko število prometno enakovrednih, kar onemogoča varen promet v stanovanjski soseski kot zaokroženi celoti. Poleg tega so cestišča obstoječih cest in ulic taka, da ne ustrezajo nadaljnjim potrebam urejene soseske. Ohranjanje obstoječih cest oziroma prilagajanje gradnje tem cestam bi bilo neekonomično. Obodne ceste soseske (podaljšek Titove, cesta ob novi strugi Malega Nadaljevanje na 4. strani Urbanizacija in izgradnja Trnovega Na tod v Rakovo Jelšo (levi podaljšek Opekarske ceste se pripravlja ia gradnjo hiš kakih dvajset občanov. Nekateri od kijih so že navozili na svoje parcele gradbeni material. Z gradnjo pa ne morejo začeti, ker je la del občine izven gradbenega okoliša in tako upravni občinski organ ne more izdajati lokacijskih odločb. Nekateri od interesentov so pripravljeni plačati celo del stroškov za izdelavo mikrolokacijskih načrtov ali ustanovili stanovanjsko zadrugo. Cc interesenti ne bi dobili gradbenih dovoljenj je precejšnja možnost, da bi se številni od njih odločili za črno gradnjo. Kljub temu, da na Poti na Rakovo Jelšo ni urejena niti elektrika tud vodovod m kanalizacija nitil cesta niti ni trgovin, bi bilo prav, da ge zastopniki možnih graditeljev in občinske skupščine sestanejo, odkrito pogovorijo o vseh problemih in najdejo ustrezno rešitev. — Na sliki: Kupi opek in peska na Poti na Rakovo Jelšo pričajo o tem, da mislijo lastniki nc glede na prepoved zida- nja na tem območju pričeti z gradnjo. Oktet je zapel Franc — Krištof: Bolnik. Eno od del, ki jih je obetajoči slikar razstavil v horjulskem Prosvetnem domu Na Igu so imeli že dlje moški zbor, v katerem so prepevali vsi, ki so imeli le malo smisla do jietja. Zbor je bil dokaj težak za vadbo, o gostovanju pa zaradi velikih stroškov ni bilo govoru. Ze v tem času se je osnoval oktet, katerega namen je bil, da izboljša kvaliteto petja in sc afirmira. Z rednimi pevskimi vajami je začel v jeseni 1963. leta. V tem času je imel že več nastopov in bil vedno prisrčno sprejet od publike. Prvi večji nastop je imel na Kureščku pri proslavi ustanovitve Ljubljanske brigade, poleg tega pa je sodeloval na mladinskem koncertu in na vseh proslavah. Za note in ostale pripomočke je od krajevne organizacije SZDL dolžil šele pred kratkim dvajset tisoč ilinarjev. Da je oktet lahko dosegel tako lepe uspehe, se moramo med drugim zahvaliti tudi ravnatelju šole Karlu Pfunderju, ki je dal na razpolago prostore za vadbo in brezplačno uporabo harmonija. Pevovodja je Deana de Fabrizio. X bližnji prihodnosti namerava napraviti oktet samostojen koncert in se tako uveljaviti tudi izven Iga. JOŽE LEVSTEK Pomankljiv urbanistični načrt Nadaljevanje s 3. strani grabna in južna obvoznica) so določene z načrtom osnovne cestne mreže za vse mesto. Načrt za Trnovo jih ne more spreminjati. Kazpoke na enem od blokov na sosednjih Prulali ne morejo biti zanesljiva domneva, kaj šele argument, da v 3 rnovem ni pogojena gradnja stolpičev. Ob navajanju tega primera bi vsekakor bilo umestno predhodno razčistiti vzroke za te razpoke bloka na Prulah, ne pa enostavno sklepati na slabo nosilnost tal in to aplicirati na Trnovo. Vzroki so namreč lahko različni: napaka v projektu. nepravilno upoštevanje nosilnosti tal, izvedba sama itd. Pri presoji ekonomičnosti izgradnje in ureditve Trnovega moramo ne glede na katerikoli pač rt računali s sedanjim stanjem Trnovega in z nekaterimi problemi, ki bi sc pojavili pri vsakem načrtu. Trnovo želimo urediti in dati sedanjim in bodočim prebivalcem tega območja I Klij še juigojc življenja. Pri reševanju teh problemov ne moremo zanikati obstoječega stanja, ki v cilju dokončne ureditve zahteva določene urbanistične rekonstrukcije. Vsaka stanovanjska graditev zahteva gradnjo komunalnih naprav in vspo-rednih objektov, temu se ni mogoče izogniti. Zaradi zaostalosti Trnovega so tu te potrebe še večje. Dvomi, ali se vse to splača zlasti glede na dvomljivo gostoto zazidave po predloženem načrtu, niso upravičeni. Gostota naselitve, ki jo predvideva načrt, lio za 20 o/o večje kot je predvideno v programu oziroma v generalnem urbanističnem načrtu, Povečavam je gostote bi — sotkč p« dosedanji praksi — naletelo na mm-ko negodovanje kot zazidava v rtič kar in rušenja. Mnenja smo, da predvidena gostota ustreza in da eventualno še možno jiovečanje gostote n« bi bistveno vplivalo na z.boljšaajn ekonomskega računa. Stanovanjska gradnja brez graditve vzporednih objektov in komunalnih naprav ni možna. To lakfcn odpade le, če opustimo stanovanjsli* gradnjo. Toda v Trnovem, s tem ue bi odpadla jiotrcba |>o ureditvi prometa. po določeni izgradnji komunalnih naprav in drugih objektov Ml družbene službe. Trnovo predstavlja dopolnjevanj* obstoječe zazidave in komunalne ureditve. Problemi Trnovega so torej že, ne glede na nadaljnjo graditev stanovanj in jih je treba rešiti, toda ne stihijsko, pač pn po načrtu, ki te probleme rešuje perspektivno. Vsak urbanistični načrt mora pri smotrnent oblikovanju in pri urejanju prostora predvideti tudi vzporedne objekte, čeprav je njihova gradnja draga. Realizacija vsakega urbanističnega načrta — torej tudi za Trnovo — pa je odvisna od dejanskih potreb ia možnosti. Občinska skupščina, ki določa program izgradnje posamezni« predelov, je že oh sprejemanju načrta določilu postopno izgradnjo Trnovega in sicer v etapah, ki s* ekonomsko najlMilj pogojene in bodo hkrati omogočile rešitev nekaterih problemov v Trnovem. SVET Z V LRBAMZEM SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA-VIC-RUDNIK Z akademijo so proslavil! Prešernovo obletnico Zdaj, ko je končan urbanistični načrt za Trnovo, bo treba kar k malo razmišljati tudi o Krakovem Kaj je z avtobusno postajo na Turjakuj? Horjulska PD Svoboda je priredila v počastitev obletnice našega največjega pesnika slavnostno akademijo. Na akademiji, ki je bila v prepolni dvorani Prosvetnega doma, ao poldrugo uro recitirali Prešernove Kje so tiste stezice ... Največji problem za Horjulčane bo njihove ceste. Že sama cesta v Horjul je zelo slaba, naravnost problematična in nujno potrebna jiopra-vila pa je cesta Koreno—Samotorica. To so pred dvema letoma izločili iz občinskih cest, kur je prebivalce zelo prizadelo. Na vseh sestankih in na rborih volivcev je bil ta problem na dnevnem redu, vendar vesti zaenkrat Se niso ohrabrujoče. V to cesto — ki tudi B turističnega vidika nekaj pomeni — je bilo doslej vloženih kakih 5 milijonov dinarjev, vendar bo Earadi stalnega odnašanja peska s ceste prav kmalu podobna stanju pred rekonstrukcijo. Mladinski aktiv Iskre je imel konec prejšnjega meseca proizvodno konferenco, na kateri bo mladi proizvajalci razpravljali o ekonomskem planu tovarne za letošnje leto, ter o novem pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Mladi proizvajalci so nadalje razpravljali o perečih Btanovanjskih pesmi, člana SNG Štefanija Drolčeva, Branko Miklavc in član celjskega gledališča Marjan Dolinar. V dvoranici, pod odrom kulturnega doma, pa je razstavljal svoja najboljša slikarska dela domačin Franci Zupct-Krištof. Razstava je bila vse dni zelo dobro obiskana. Dobra volja Ilorjulčani so pred izgradnjo novega vodovoda. Zgradili so že novo zajetje pri izviru Horjulsčice, da bi tako razbremenili staro zajetje v Koprivniku. Tudi polovica vodovodne napeljave je že dograjena. Novi vodovod je nujno potreben, saj je sedanji vodovod ponekod celo nižji kot kanalizacija. Prebivalci gradijo napeljavo prostovoljno in s prispevki. Vendar pa kljub dobri volji vodovoda verjetno »c nc bodo dogradili v doglednem času, ker jim primanjkuje finančnih sredstev. Nujno bi potre- problcmih članov kolektiva, o skrajšanem delavniku, o tekmovanju za dvig storilnosti, o izobraževanju ter o kulturi. Iz svojih vrst so izvolili tudi poseben dopisniški odbor, ki je obljubil, da bo o vseh tovarniških problemih sproti obveščal redakcijo njihovega centralnega časopisa Iskra. Med horjulske probleme spada tudi kanalizacija, ki je zastarela. Greznice so brez odtoka in se je celo zgodilo, da je fekalna voda zalila staro zajetje vodovoda v Koprivniku. Nujno potrebno bi bilo, da sc vsa kanalizacija odvaja v Horjulščico, Po novem urbanističnem načrtu bo zgrajenih sc 15 hiš, za katere pa stara kanalizacije ne pride v |>oštev, nova pa v tem načrtu menda ni predvidena. je premalo bovali sc približno 16 milijonov dinarjev. Zaprosili so žc za posojilo 5 milijonov dinarjev, vendar niso prejeli odgovora. Bodo v Brezjah dobili trgovino? Prebivalci Brezja si že vrsto let žele trgovino, saj morajo po najnujnejše življenjske potrebščine prav v štiri kilometre oddaljeni Horjul ali pa celo na Dobrovo. Do Dobrove po ni nič manj kot sedem kilometrov. Vaščani so to željo posredovali tudi nekaterim trgovskim podjetjem, ki pa za takšno realizacijo, žal, nimajo posluha. Mnenja so namreč, da bi takšna prodajalna zagotovo poslovala z izgubo. Čudno pa je, da sta bili med vojno v Brezju kar dve trgovini in sta obe lepo uspevali. Pa še to. Kmetove in delavčeve zahteve so bile takrat gotovo manjše kot dandanes. Turjačani žc več kot dve leti zaman razpravljajo o cestnih priključkih. „Ali naj v tretjem letu še verjamemo obljubam ?“ sc vprašujejo ljudje. Njihov odbornik je o tem žc govoril v občinski skupščini, na upravi Tajništva za notranje zadeve, a cestna uprava ničesar ne ukrene. Posledica je, da avtobusi ne morejo do avtobusne jiostajc pri Zadružnem domu, da »o bile žc štiri prometne nesreče, dve od teh s hujšimi posledicami. Samo pri šoli, ki tudi nima pravega dostopa do ceste (tu so bile tri nesreče), prečka na dan cesto preko sto učencev in drugih vaščanov. Že dosedanji stroški za zdravljenje so znesli kdove kolikokrat več, kot bi stoli prometni znaki. V Turjaku so sadili okrasne grme, denarja za priključke pa »e vedno ni. Koliko časa bodo ljudje 4® odrezani od glavne ceste in kolib* časa Isido še v stalni smrtni nevoT' nosti, če pridejo nanjo ? S. L- (19oda tudi & (Bcezjafr Tudi v poslednjo hišo v l!rezj*b bo sredi letošnjega leta pritekla vod* iz lastnega vodovoda. Vodovod g**' dijo žc dve leti in 1h> veljal, ^ upoštevajoč prostovoljnega dela **' ščanov, okoli štiri milijone dinarje*' Zahvala za dokončno realizacij* ** potrebne komunikacije gre občinah*' mu inšiH-klorju Lojzetu Kncpu. Proizvodna konferenca v Iskri Oceno zemljišč bo treba spremeniti Shema, ki prikazuje vse faze volitev v olK-m.sko skupščino Ukinitev ovzrocila ttas negodovanje prizadetih. Prijeti (K. O. Velike Lašče — III. •koliš) so v Retjah, ki imajo (po •jihovih izjavah) slabo zemljo kot v ^v®rski vasi, kjer je IV. okoliš. Kljub temu, da je kmetom uki-davek, so v prvi akontaciji plačali enake zneske kot prej, ker se I® povišal prispevek za socialno za-Vanovanje. Postavlja se tudi vpraša-*iet kaj je z osebo, ki je edina ®PO«obna za delo in zboli. Kje dobi •ftdstva za preživljanje? Kdo ji Ih) nadomestilo za iiiijnc življenjske •boške? Volivci so bili razen lega tudi ®*°ei>ja. da so uvedene prevelike ^*i*tvc pri razrezu bukovega lesa za Pridelavo, saj znaša za 1 m3 9000 ^Klarjev. Kje je stimulacija za raz- Marljivi pododbor v Št. Joštu V St. Joštu in llotajnovi planini, ^ Rta ostajali-in novo električno napeljavo. Ce "blo na razpolago jvotrebna finančna **'eo£A/r/&4A/ faC>2-AS/H ^A/p/PATOi^ V Zaklancu potrebujejo novo transformatorsko postajo V Zaklancu, Podoljnici in Lesnem brdu potrebujejo novo transformatorsko postajo. Stara napeljava, zgrajena leta 1939 je že močno dotrajana. Zaradi slabe napetosti se redno dogaja, da radioaparati sploh ne igrajo. Isto usodo si delijo še vsi električni gospodinjski pripomočki in stroji. Prebivalci teh krajev želijo problem čim hitreje rešiti. Na se- Po! v Pušče nedostopna Pot v Pušče je skoraj nedostopna, tako »la celo zdravnik ne more obiskovati bolnikov. Kilo jo bo popravil? (Morebiti bi pa vaščani sami zagrabili za lopate.) OLcifraaLa Ze tretje leto je Občinska zveza prijateljev mladine Vič-Rudnik organizirala akcijo ob novoletni jelki na ta način, da je naprosila za pomoč gospodarske organizacije — patronate. Te, naj bi s kolektivnim darilom obdarile pionirsko odrede in vzgojno-varstvene ustanove. Akcija je zelo lepo uspela. Gospodarske organizacije so za to zamisel |M>knzalc veliko razumevanja, saj je bilo podarjenih »laril v skupni vrednosti preko 2 milijona 100 tisoč dinarjev. Zveza prijateljev mladine se v imenu pionirskih odredov, vzgojno-varstvenih zavodov in v svojem imenu, sicer malo pozno a iz srca, toplo zahvaljuje. Prispevale so naslednje gospo»lar-ske organizacije: med vsemi največ Kmetijska zadruga Mokcrc-Ig, Kmetijska zadruga Dobrova, Kmetijska zadruga Velike Lašče, Elektronika Horjul, Tovarna vijakov, Tobačna tovarna, Mercator, Rašica, Žičnica, Žimnica, Kovinska industrija Ig, Mizarska zadruga Vič, Gozdno gospodarstvo Ljubljana, Elck-troprojekt, Lesno podjetje Polhov Gradec, Gozdno gospodarstvo Škofljica, Tekstilka, Eles, Ljubljanske opekarne, Pohištvo, Industrija gostinske opreme, Elcktroprcnos, Vinocet, Galvanotclinikn. Razen gospodarskih organizacij so sc odzvala nuli društva in družbene organizacije, krajevne skupnosti in razni odbori. Vsem še enkrat topla zahvala. ZVEZA PRIJATELJEV MLADINE EJUBLJANA-VIČ-RUDNIK predsednik: Franc Malovrh Stankih in na zborih volivcev je to vprašanje vedno znova v ospredju, vendar ga ne morejo usjiešn# rešiti, ker nimajo na razpolago dovolj finančnih sredstev. Srečal sem Božidarja Jazbinška, nogometaša NK Svobode. Prijatelji nogometa ga poznajo kot dobrega nogometnega vratarja, ki že četrto leto brani gol viške enajsterice. Na kratek razgovor o nogometu je prav rad pristal. — Ali ste pri Svobodi že začeli s pripravami za spomladanski prvenstveni zavrtljaj v slovenski nogometni ligi? — Na prvem skupnem treningu smo se zbrali 25. januarja. Ta »lan smo zaključili zimski odmor, ki je trajal vse od zadnje tekme v jedrskem delu tekmovanja SNL. Treniramo zunaj, na zasneženem igrišču, pod vodstvom izkušenega trenerja Staneta Brezarja. Ta posveča največ skrbi uigravanju moštvu in pa naši kondiciji. — Kateri igralci prihajajo v poštev pri sestavi enajsterice V — Škrjanc, Banjanac, Torkar, Rezar, Pirc, Kadunc, Rešeta, Kosi, Potočnik, Zabukovc, Mesaroš in jaz. V moštvo se bo vključil tudi naš ,,stari" standardni igralec Strmecki, ki prihaja iz JLA. Izgubili pa bomo Verbiča, ki bo odšel na odsluženje vojaškega roka. Naše vrste bo poži- -Ki Ki •’*— ■ L'*-.' . 'Š* * w , ■ Hi ; HMOS .is :. /. * K Vikendi ob Ljubljani, od katerih so spremenili v stanovanjske barake vel tudi igralec, ki je v naš kMr prestopil iz NK Priština. — Slabosti moštva? — Okrepiti bomo morali obbram-bo, ki se je že v jeseni pokazala faat slabši del naše enajsterice. Manjin nam tudi uigranosti. — Kdo bo letošnji 11 pulilHM prvak? — Najvišji naslov bodo osvojil nogometaši Slovana s Kodeljevega. — Kdo je najnevarnejši napadalec v SNL? — Mavčec iz NK Murska Sobota. — Ali bo Olimpija letos prišla ▼ prvo ligo? — Prepričan sem v to. Že v jeseni jo bomo videli v družbi najboljših nogometnih klubov. LADO Podjetni Žažarčani Prebivalci Zažarja so ti pred kratkim sami s prostovoljnim delana in z , denarnimi prispevki uredili vodovodno napeljavo. Sedaj pa an an lotili še kanalizacije. Upajo, da bedo tudi s tem še letos gotovi. Sieen želijo urediti še pokopališče, kjer ni mrliške vežice, vendar trenutno ni Hi razpolago toliko sredstev. V Vrzdencu urediti avtobusno obračališče V Vrzdencu se vsi vaščani trtidijs okoli rešitve avtobusnega obračališča. Avtobusi Be»laj le stežka obračajo na ozkem in dotrajanem obračališču, zlasti je to problem peooši, ker ni na tem mestu nobene svetilka. Med načrte bi radi vključili ie popravilo lesenega mosta, Id kmalu BO bo več uporaben. Na zboru volivcev m o vsean tene veliko razpravljali in ugotovili, lin so pri vseh teh načrtih težave m finančnimi sredstvi, katerih ni na razpolago. Drobiž iz Velikih Lašč Čeprav imajo umetna gnojila 40 odstotkov regresa, jih kmetje malo kupujejo, ker se jim zde predraga. Ko ni bilo na primer Thomasovc žluulre, so vedno povpraševali po njej. Ko jo je zadruga nabavila, jo je velik del ostal v skladišču neizkoriščen. * Nujno so potrebna posojila za popravilo privatnih hiš in gospodarskih jmslopij. Te kredite bo dodeljevala zadruga iz svoje hranilno-kreditne službe. * Preti vojno je imelo nekaj vaščanov v okolici Turjaka enake davke. Sedaj so st precej različni. Možno je, da so nastale napake sedaj ali pa ni bilo pravilnosti pred vojno. Odločili so, da ImhIo na svoje stroške povabiti predavatelja s katastra, kjer bodo ob lestvici in posestnem listu izračunali pravilnost obdavč»mjn. S. L. Cesta v Mohorje pozimi zaprta Proti Mohorju je pozimi cesta zaprta, ker jc ne plužijo. Cesto uporabljajo vsi (vaščani in gozdno gospodarstvo) in jc zato treba poiskati plačnika za oranje. Podobno je pod Turjakom v smeri proti Praznikom. LOJZE SEVER Odslej bom« pričeli pošiljati nas list le rednim naročnikom. Interesenti naj izpolnijo to naročilnico in nam jo čimprej pošljejo. Časopis občinskega odbora SZDL, Ljubljana-Vio-RudhiE NASA KOMUNA je mesečnik. Izhaja na osmih straneh in objavi]«: — Kritične in problemske sestavke — Zanimivosti iz naših krajev — Najvažnejše skupščinske sklepe — Poročila iz delovnih kolektivov na področju obcSpfc — Kmetijsko problematiko — Gradbene in komunalne novice — Mladinske vesti j — Bogato slikovno gradivo Ime in priimek .......................................... Stanovanje .............................................. Pošta ................................................... se naročam na časopis občinskega odbora SZDL, Ljuhljana-Vic-Rudjnik NASA KOMUNA LJUBLJANA, TRG MDB 7 letno 400 dinarjev polletno 200 dinarjev Lastnoročni podpia: Ust revno podčrtaji Piši iitljiTo! IZGRADNJA MLADINSKEGA LETOVIŠČA P A C U G V PIRANSKI OBČINI ZARADI POMANJKANJA DENARJA V ZAGATI Pacug ne sme splavati po vodi Takoj po končanih letovanjih v septembru 1964 je svet zavoda za letovanje mladine Vic-Ruduik pričel razpravo o gradnji nove baze za mladinsko letovišče. Občinska skupščina je za to pokazala mnogo razumevanja. Dne 23. septembra 1964 je na svoji seji razpravljala o tem in zavzela stališče, da sc dokončno uredi ta, za mladino tako potrebna, obmorska letoviška baza. Dne 3. februarja tega leta je bil Pacug spet na sc,ji občinske skupščine, a zaradi pomanjkanja proračunskih sredstev v letošnjem letu skupščina ni mogla izdvojiti niti minimalnih sredstev za začetek gradnje. Zavori za letovanje mladine Vič-Rudnik je bil ustanovljen decembra 1961 z nalogo, da prevzame vso organizacijo in skrb za rekreacijo mladine na območju občine. Ob ustanovitvi je prevzel v upravljanje obmorsko mladinsko letovišče v Rovinju in višinsko letovišče v Logu pod Mangartom. Rovinjska baza je lahko •prejela najprej 80, nato pa 120 otrok v eni izmeni. Zaradi števibiih težav in nedoslednosti olvčinske skupščine Rovinj pa smo to letovišče opustili. Taka situacija nas je silila, da smo razmišljali o novi lokaciji na slovenski obali. Aprila 1964. leta je občinska skupščina na naš predlog kupila od republiške gasilske zveze lokacijo in stavbo z vsem inventar-jem v Pacugli, v občini Piran. Letovišče Pacug je ob morju v dolmi in je lokacijsko zaključena celota, kar zelo ustreza za mladinsko letovišče. Poleg navedenih ugodnosti je tudi kapaciteta mnogo večja kot v Rovinju; saj gre v eno izmeno 180 otrok — 100 v hišicah, ostalo pa v šotorih, ki pa so zelo dotrajani. V letu 1962 je letovalo 440 otrok, leta 1963 — 460, lani pa kar 675 otrok, kar je omogočila nova baza v Pacugu. Interes za obmorsko letovanje je vsako leto večji, kot zmorejo naše kapacitete, medtem ko je pa prijav za letovanje v višjih legah vedno manj. . t ^ sutet, ■ ■ V' ... ......... v. :~V <■» ar * , C - " ' ! Del otrok je preživelo svoje počillnicc tudi v šotorih Vsako leto letuje povprečno 58 otrok brezplačno. Prvenstveno gredo na letovanje socialno in zdravstveno ogroženi otroci, ki dobe pri zdravniškem pregledu indikacijo 1, oziroma jih izberejo društva prijateljev mladine ali šole. V letu 1965 pa se bo v Pacugu zmanjšahi kapaciteta za 40 otrok v eni izmeni zaradi izločitve dotrajanih šotorov. Glede na številne razgovore bi glede na piranski urbanistični načrt, ki predvideva v Pacugu zidane objekte, je nas zavod za po8|>cševanjc turizma bi gostinstva izdelal na podlagi urbanističnega programa ob-gnorskega pasu idejni načrt. Izgradnja letovišča je predvidena v 3 do 5 letih, kar je odvisno od finančnih sredstev. Po izgradnji bo lahko to letovišče v eni izmeni sprejelo 250 otrok, kar bo za naše razmere v bližnji prihodnosti vsekakor zadostovalo. V predsezoni in po njej bomo uporabljali letovišče za šole v naravi. Kapaciteta in ureditev prostorov bi omogočala hkratno bivanje štirih razredov. Zavod za prosvetno pedagoško služim ima v programu, da bi vsako leto šli skozi to šolo razredi iz območja vse občine. Take šole imajo urejene že vse ljubljanske bi še nekatere druge mestne občine v Sloveniji. Ce tudi v letu 1966 ne bo finančnih sredstev za pričetek gradnje, je nevarnost, da Im obema Piran oddala lokacijo drugemu interesentu, ki bo začel z gradnjo takoj. To pomeni za nas izgnlio edino primerne lokacije na slovenski obali. Za rešitev težke situacije otroškega varstva v naši občini bo občinska skupščina izvedla akcijo za potrebna sredstva jhi gospodarskih organizacijah. Apeliramo na starše — delavce, zaposlene v gospodarskih organizacijah na območju občine, da preko samoupravnih organov v gos|>odar-skih organizacijah skušajo izdvojiti sredstva za pričetek gradnje občinskega mladinskega letovišča v Pacugu. IVacrt zgradi) pred v id onega mladinskega letovišča v Pacugu Jedilni pribor iz odpadnega materiala V podjetju IGO so prišli na originalno zamisel. -Podjetje izdeluje pretežni del svojih izdelkov i/. dragega nerjavečega jekla, katerega morajo uvažati. Pri proizvodnji izdelkov pa sc vedno pojavlja odstotek odpadkov, ki so jim zaradi vi- V Velikih Laščah so trdno odločeni graditi šolo Na območju krajevnih skupnosti Velikih Lašč, Turjaka in Roba so imeli zbore volivcev. Volivci so bili seznanjeni z osnutkom predloga občinskega plana in so o tem razpravljali. Ugotovili so, da je še premalo konkreten, saj iz njega ni razvidno, koliko sredstev je predvidenih za neko določeno stvar, ker so številke precej splošne. Na področju vseh treh krajevnih skupnosti so največ razpravljali o šolstvu in kmetijstvu, ki sta tu najbolj pereča. Ze več let pripravljajo graditev nove ecntrabie šole v Velikih Laščah. Delajo razne načrte, za začetek gradnje pa še ni zagotovljenih sredstev. To vprašanje se vleče že od vojne, ko je bila šola |>ožgana. Stvar se je še poslabšala z dotokom učencev višjih razredov na centralno osemletko. Zaradi vsega tega smo povabili inž. arh. Gasparija, ki je obrazložil idejni osnutek nove šole, načrte pa bodo (po njegovi obljubi) pri Projektivnem biroju napravili v kratkem in bo z njimi prišel pred volivce na naslednjem zboru. Tov. Gaspari je poudaril, da mu povzroča nekaj težav teren, ker so urbanisti določili premajhen prostor za šolski kompleks, nekaj pa novi predpisi in normativi za šole. Volivci so postavljali vprašanja in pripombe glede možnosti nadzidave oziroma povečave kapacitete šole v prihodnosti, vzdrževanja šole, ogrevanja, prehrane in nujnega toplega obroka za oddaljene učence, ker v kraju ni predviden obrat družbene prehrane, o celodnevnem varstvu, o juK ruatu v zimskem času za najbolj oddaljene učence, o prevozu šolarjev, objektih za telesno kulturo in vzgojo, o prezračevanju, higieni, prilagojenosti učilnic za učenec na nižji stopnji itd. Zavlačevanje gradnje je povzročilo negodovanje nekaterih ljudi, ki so prenehali s plačevanjem krajevnega samoprispevka. Teh nekaj milijonov ni tako velika vsota v primerjavi z gradbenimi stroški, vendar pa je bila za tak pasivni kraj težko breme. Zaostali znesek bodo še zbrali. Ker je graditev šole v planu že več let, a se še ni pričela graditi, so volivci vseh voli\nih enot soglasno sklenili, da sprejmejo predlog družbenega plana s pridržkom, da sc zagotovi začetek gradnje šole že v letošnjem letu (izgradnja temeljev in podobno). Gospodarske organizacije ne bodo mogle dosti prispevati iz svojih skladov, ker so same obremenjene z velikim odstotkom dajatev. „2e deset let govorimo o rešitvi šolskega vprašanja,“ so povedali na Robu. Predlagali so, da bi za nižje ležeče kraje (Rob, Karlovica, Dvorska vas in po potrebi še drogam vozil večji avtobus, v višje in bolj odročne kraje bi vozil kombi in tako skrajšal učencem naporno pot v šolo. Ugotavljamo, da sc živina, ki jo vozijo iz teh krajev, vozi lepše in kullumejše kot naši učenci. Otroci sedijo ali stojijo drug mi drugem, trgajo obleko in šolske potrebščine, sprevodnik se trudi stisniti v avtobus preveliko število šolarjev, pri čemer tudi njega mine (lotrpljcnje. (Včasih trga po več kart za eno vožnjo in podobno.) Učenci vstajajo zjutraj ob petih ali še prej ter pešačijo po eno uro do avtobusa. Domov prihajajo med 14. in 17. uro, če ima avtobus zamudo, pa še kasneje. Zakaj morajo čakati po pouku na avtobus po dve, tri in štiri ure? 262 učencev je oddaljenih več kot pet kilometrov in bi potreliovali prevoz. (To je 75 o/o vseh učencev na šoli.) Vemo, »la večina zjutraj ne zajtrkuje, od utrujenosti ne morejo kositi in je polovica učencev podhranjenih. Tudi enolončnica v šoli ne reši problema. LOJZE SEVER ICC ZA SKCPJE Lanskoletna bilanca v podjetju IGO je pokazala, da so uspešno izpolnili predvidene naloge. Njihov bruto dohodek je dosegel milijardo 315 milijonov dinarjev, kar ni malo za kolektiv, ki se je šele pred kratkim razvil iz male ključavničarske delavnice. Po letošnjem planu naj bi znašal bruto dohodek že milijardo 430 milijonov dinarjev ali 115 milijonov več kot lani. Ze v začetku leta so sklenili zelo usjiešno (Higodlm z Železarno Skopje za obrat družlienc prehrane * zmogljivostjo 7000 ljudi. Samo za to veliko delo znaša bruto doliodck 150 milijonov dinarjev. Nadalje imajo v programu še izdelavo artiklov, katerih ni na našem tržišču, vendar je po njih veliko povpraševanje, več pozornosti pa bodo jKKSvctili osvajanju novih izdelkov, za katere ni potrebno uvaž.ati surovin. Serijsko proizvodnjo — le-ta zavzema 25 o/o celotne proizvodnje — bodo šc povečali. Nekaj svojih artiklov predvidevajo za izvoz na Vzhod. Ves ta program pa ovirajo mnoge težave. Velik problem je predvsem pomanjkanje skladiščnih prostorov in šoke cene pločevine povzročali ob' čutno škodo. Delno so to izgnlio sicer krili s prodajo teh odpadkov, vendar je bila škoda šc vedno precej velika- Pri iskanju rešitve so pred kratkim prišli na idejo, da bi te odpadke sami porabili za izdelavo stranskih produktov. V kooperaciji s sorodniu* podjetjem so pričeli izdelovati >* njih razne servise in jedilni prilior, ki ga še ni na našem trgu v zadostni količini. Nekaj materiala pa so |X>' rabili za dodatne dele svojim izdelkom, ki so bili do sedaj napravljeni iz raznih plastičnih mas in s telit holj (»odvrženi raznim okvaram. V (»odjetju so povedali, da teh izdelkov ne bodo izdelovali serijsko, pač (»a samo toliko, da krijejo največje pot rchc. S tem so dokaj uspešno in zadovoljivo rešili problem odpadnega materiala, saj stanc kg pločevine 2509 dmarjev, kg odpadkov pa največ 200 dinarjev-. Zasluga za to koristno novost je predvsem v marljivem h' delovnem kolektivu, ki se je iz majlme ključavničarske delavnice * 15 za|H»slcniini sorazmerno hitro razvil v sodobno podjetje s j»reko zaposlenimi. Njihovi izdelki so kvalitetni in na tržišču zelo zaželeni; zaradi česar ni čudno, da sc je ** marljivi kolektiv prebil na vrb jugo' slovanskega tržišča. V. nekvalitetne surovme, kar povzroč*’ prekoračitve dobavnih rokov. Vendar v kolektivu upajo, da h® do tudi to ugodno rešili in v celo® izpolnili naloge. Skrb za kadre v horjulski EMI Tovarna Iskra presenetljivo lepo skrbi za izobraževanje zaposlenega kadra. Lani so za notranje izobraževanje (dopisna šola, večerna šola) izdali skoraj dva milijona dinarjev. V tem znesku pa ni vkalkulirana vsota za 44 štipendistov, ki jih tovarna štipendira na visokih, srednjih in strokovnih šolah. Razveseljivo je, da so vsi ti štipendisti doma v neposredni okolici Horjula. Za zaposlene v Iskri, ki šc vedno nimajo stanovanj, so na seji tovarniškega DS sklenili, da l»odo prispevali iz skladu skupne porabe del potrebnih sredstev za izgradnjo novega šestorčka. V njem bi dobilo svoj prepotrebni življenjski prostor osem družin. Za enkrat je težava v tem, da se urbanisti ne strinjajo s predlaganimi načrti. Zahtevajo namreč, da bi namesto šestorčka postavili šest ali pa osem samostojnih hišic. Na seji so tudi sklenili, da bo*^ tudi za krajevnega zdravniku pri(»r* vili novo stanovanje. JOŽE JESIH Ena šola v treh poslopjih k* V Horjulu imajo izredne te/. s šolo, ali boljo s šolami, saj 0» [K»uk v treh poslopjih. Del P01*1 c imajo v že dotrajani šoli, stari 70 let, del v Gasilskem, del I^1 ( Prosvetnem domu, ker sc kraj vC l»olj razvija. la-vji delež tega Ttl’ voja gre na račun (mdjetij Klek11' nike in LIP, ki vključujeta v P0*^ jetje vedno več novih delavcev, l** se tukaj naseljujejo z družinam* , je že sedaj viden velik [ ki rast ** f obveznih otrok. Zaradi tega je 1,0 šola nujno potrebna. REPORTAŽA O »ORNEM NASELJU*- OB CESTI V MESTNI LOG — O BIVALIŠČIH, V PRIMERJAVI S katerimi so »klasične** barake razkošne vile LJUBLJANSKI HARLEM V poročilu gradbene inšpekcije ObS Ljiibljuna-Vie-Rudnik, ki je bilo že večkrat predmet razprave na »asi občinski skupščini, je rečeno o črnih gradnjah in graditeljih tole: — Ob pregledu je bilo ugotovljeno, da je največ kršilee\ pri gradnji stanovanjskih hiš iz vrst delavcev In uslužbencev z manjšimi prejemki. Kupna moč teli ljudi je nizka in si ne morejo zagotoviti finančnih sredstev, ki bi jih uporabili kot polog /a najetje posojil za nakup stanovanja. Tako se posamezniki odločajo za gradnjo manjšega, bolj primitivnega, zidanega ali lesenega stanovanjskega objekta na periferiji mesta... Taki ..primitivnejši** stanovanjski objekti, ki jih je na območju naše občine zraslo lani okrog 1 ">0. zelo motijo urbaniste pri njihovem načrtovanju novih, komunalno in urbanistično urejenih naselij. Hkrati pa je v številnih primerih prav počasnost teh ..urbanističnih načrtovalcev** kriva, da ljudje ne dobe regularnih dovoljenj za gradnjo in začno gradili kar brez njih. ALI JE BILA UKINITEV 10 STRELSKIH DRUŽIN UPRAVIČENA? Zadetek v strelske družine V OBČINI SAMO ŠE PET STRELSKIH DRUŽIN Te dni so vodstva strelskih družin — Polhov Gradec, Velike Lašče, Mokre na Igu, Brdo pri Ljubljani, Dobrova ter ljubljanskih strelskih klubov Marjan Novak. Tehnik, Tobačna tovarna, Kolezija in Elektra — prejela pismene odločbe, s katerimi občinski strelski odbor pri občinski skupščini Vič-Rudnik ukinja ta strelska društva — z motivacijo popolne nedelavnosti. Na Viču jc nekaj črnih naselij, ki so res ..črne*' pike na zemljevidu naše občine. Harlem, del Sibirije, London, del Galjevice in del Kozarij so iz ..zgradb", ki nikakor ne sodijo na mestno območje. In vse več jih je. — V njih pa žive ljudje, ki so prišli kdo ve od kod, ljudje, ki delajo (ali pa tudi ne) v tovarnah in pri gradbenih podjetjih, ki pa so kljub svojim slabim navadam in revščini vendar ljudje. .. ! Ce sc s trolejbusom zapelješ do ima zelo lepa vrata. Okno je zamaške osemletke in greš potem po .šcjio s papirjem in eimjami. Tudi v c®sti, ki pelje mimo nove tovarne šesti stanujejo ljudje. Potem sc pa '■jakov, opaziš sredi polja med dre- začno drvarnice, enake hišam. Tako se začne: najprej si zgradijo bivališče, v primerjavi s kateriani so harnke razkošne vile, nato pa kolnejo občino in podjetje, da jim ne zagotove človeških življenjskih pogojev. Točno poznamo vso problematiko Sibirije, ki je nastala podobno kol ta nova Sibirija. Komaj smo po desetletjih z naše zavesti za silo izbrisali to naselje kot pojem za revščino, že je zraslo novo. Kot se zdi predlog nečloveški, bi prav zato kazalo, do občina proti tem naseljencem ukrepa najostreje in naredi "slugo sebi. okoliškim prebivalcem in ne v najmanjši meri) prebivalcem Harlema samim. Ves' skupin« barak, ki te takole od dulce spominjajo na kakšno majhno Panonsko vas. In res je skoraj tako. kot misliš 1 ^urn je vas, prava majhna vasica, ki Pft le ni kot druge vasi. Pravijo ji Harlem ... kot znane-,*U| črnskemu naselju v New Yorku. Druga baraka je skoraj nova. meri približno petkrat |>et metrov. 1’retj* jc najslabša. Stisnjena je drugo in četrto. V njej stanu-•H0 trije ljudje. Zakonca z majhno P"ncko. Četrta je črna. Preoblečena d® 8 strešno lepenko in je najboljša. I*1® celo oknu s stekli. Peta je naj-V*8ja- Je iz ncposkoblnnih desk in 5JECIAUZIRANO i«COVSKO PODJETJE f giudbenim ^trrialom •*URAMEX“ Priporoča in nudi vse vrste ^^etvega materiala, /jj^jenm grosistična in t^jlističinn naročila. S v° j e prodajalne ima v Ljubljani, y kurilniski 10 a ^ v poelovn biici 1,11 Lavrici Pred hišami je vodovodna pipa, kjer si vsi točijo vodo. — Kdaj boste podrli te preklete barake? — jc vprašal starejši mrki mož. — Kdaj boste uredili cesto do nas in luč . .. Potem so vsi dolgo molčali. Spregovorila jc neka ženska: — Romunski Vlahi smo. Slišali smo, da tu v Sloveniji ljudje dobro žive. Na odpadu smo kupili ta voz.... Vrnili sc bomo! Srečno 1965 Baraka, do katere sem prišel, jc bila dolga vsaj dvajset metrov. Ce bi zapihal malo močnejši veter, bi jo podrl. Dvomim pa, če bi med ruševinami uspeli najti vsaj eno ui>o-rabno desko. Na enih od dveh vhodnih vrat na zahodni strani barake jc bilo zapisano: »Srečno 1965“. Verjetno jc bilo mišljeno tako: »Zdrži še malo, naša stara . . Sprehodil sem se mimo razpadajočih sten, mimo oken, ki nimajo ptekcl v okvirjih, mimo trdno zaprtih vrat in nisem si upal potrkati. Ko sem na koncu barake zavil, da bi si jo ogledal še z druge strani, sem obstal pred številnimi kokošnjaki in drvarnicami. Hlevčki za kunec, opaženi s koruznimi stebli, so pripovedovali, da so ljudje, ki tu žive, nedavno tega prišli z dežele. Neka vrata so se odprla in slabo oblečeno dekle z rokami pod predpasnikom je prišlo pogledat tujca. — Zima je. Mrzla zima. Ali mislite, da bo še dolga? — jc vprašala. — Že dolgo stanujete tu? — sem hitro vprašal. — Dolgo, je rekla, kam naj pa grem. Mnogo nas stanuje tu: mislim, da nas je 72. — Od kod pa so ti ljudje? Kje pa delajo? —- Oti vsepovsod. Tamle, je pokazala, je precej ljudi, ki govore vsem nerazumljiv jezik. Oti romunske meje so doma. Potem je počasi odšla proti zidani stavbi, slab streljaj od barake. V njej jc skupni Vi C. Dobra garaža ob slabi baraki Presenečenj pa ni bilo še konec 1 V »centru** naselja, sem opazil na tleh sveže sledi avtomobilskih gum. Pogledal sem, kam vodijo, in oči so se mi ustavile na dokaj dobri garaži. — Lastnik avtomobila stanuje tamle, mi povedo, v tisti najslabši baraki. Zdaj ga ni doma. Začudil sem se: kaj ne bi lastnik avtomobila naredil bolje, če bi avto prodal in denar investiral v novo stanovanje ? In sc drugi kontrast: na strehi razpadajoče barake, ki jc za spremembo od drugih lepo pobeljena, stoji visoka televizijska antena. Res, vsak človek ima pravico do televizije (in še do marsičesa drugega), vendar v tem okolju antena naredi vendarle nenavadno čuden vtis. Vrsta stanovanj na »glavni ulici** sc začne s starim cirkuškim vozom na visokih kolesih. Naslov: Cesta v mestni log 64 Deklica, ki jc čepela ob zadnji baraki, sc jc igrala z razglednicami. Na eni od njih je bil z okorno roko zapisan naslov: Cesta v Mestni log 64 (v baraki). Morda jc v svoj kraj poslala fotografijo novega doma. Seveda le l>olj od daleč, da je lepše ... Od daleč spominja viški Harlem na pravo vasico. Le preveč vranov leta nad njo. Pa ti sc itak ne vidijo. Zlasti na razglednicah ne. In še kratek prilog Jc vsemu temu kriva družba? Menimo, »la ne! So temu krivi ljudje iz barak? Tudi oni ne |>ovsem. Kdo pa? EVGEN JUR It Po tem ukrepu občinskega strelskega oilbora, ki ga je ta sprejel na svojem zadnjem plenumu, »Ine 5. novembra 1964. leta, ostane v naši občini samo pet strelskih družin; strelska družina Dioptcr, ki sodi med najboljše v »Iržavi, SI) Hajko Skupin iz Hožnc doline, Sl) Gradbeni tehnik, ki deluje v internatu grad-)>cne srednje šole. novoustanovljena strelska družina kolektiva gozdnega gospodarstva iz Ljubljane ter strelsko društvo Kurcščck iz Želimelj. Med strelci in prijatelji streljanja je ta vest vzbudila veliko začudenje. Mar res ni bilo »Iruge rešitve, kot je ta, morda nekoliko preveč drastičen ukrep, ki ga je izrekla strelska občinska zveza ? Ali jc bilo dovolj storjenega za to, da bi delo p« teh strelskih družinah spet oživelo? Udeležil sem sc zadnje seje občinske strelske zveze, na kateri sta bila navzoča njen predsednik ing. Milan Simič ter tehnični sekretar Stojan Kejžar. Na postavljena vprašanja, ki so zadevala ukinitev desetih strelskih družin, sta med drugim povedala: — Stališče, ki ga je zavzela naša zveza, je popobioma pravilno. Naredili smo vse, kar jc bilo v naši moči, da bi delo po družinah spet zaživelo. Naleteli smo na nezainteresiranost društvenih vodstev, ki niso prirejala niti občnih zborov, kaj še, da bi se družine udeleževale tekmo-vanj, za katera smo jim vedno pošiljali vabila. Tudi osebni stiki z ljudmi po teh društvih niso pomagali. Začnimo pri polhograjskih strelcih. Dali smo jim vzpodbudo za organizacijo občnega zbora in jih v ta namen dvakrat obiskali. Zaman. Občnega zbora ni bilo. Niti odziva na vabila za tekmovanje ne. V Velikih Laščah smo intervenirali celo pri predstavnikih ZK, da bi oni vplivali na delo strelcev. Razmere v strelski družini sc niso izboljšale. V Tobačni tovarni je od vseli strelcev ostal samo eden, čeprav imajo urejen prostor za streljanje, na katerega pa imajo vstop samo člani kolektiva. Odstopili bi ga lahko v uporabo kateremu od okoliških šolskih strelskih društev. Podobno stanje je v SD Elektra. Od 56 registriranih strelcev jc ostal samo predsednik. Imeli so lepo dvorano, ki jc bila last strelske družine, vendar so jo morali zaradi nedelavnosti prepustiti drugim. Take in podobne razmere so vladale tudi v ostalih SD. — Zakaj je bila ukinjena strelska družina Mokre na Igu? Znano je, da sc jc preil leti lotila izgradnje lastnega strelišča. — Ce, posežemo nekaj let nazaj, ko so ižanski strelci začeli graditi strelišča in s svojim prostovoljnim delom ter materialnimi dobrinami vložili okoli 15 milijonov »linarjev vrevedo svoje mnenje. Morda vse skupaj le ni tako tragično. Morda p« člani družin le niso čisto brez volje do streljanja? Razmisliti je potrebno tudi v tem, dn od ločitev občinske strelske prihaja v času, ko je občinska skupščina prijKtročila združitev občinske strelske zveze v zvezo za telesno kulturo in uvrstila strelstvo med tiste športne zvrsti, katerih dejavnost bo prav v letošnjem letu še posebno podprla. LADO LUGU 8 NASA KOMUNA" i Leto V. — Štev. 2 Mt HIKNATRPAMII SEJAH OBČINSKE SKUPŠČINE Ob deseti točki dnevnega reda Vedno večje pristojnosti, ki se prenašajo na občinske skupščine, so ■odilc ni* povsem tehničnih težav, ki postajajo že politične. O njih bo treba kmalu razmišljati in jih a primernimi ukrepi tudi odpraviti. V statističnem poročilu, ki ga je izdala skupščinska pisarna, piše, da je bilo na vsaki seji povprečno 10,4 točk dnevnega reda, čeprav so številne od teh postranskega značaja. Co traja sar. pravu o vsaki točki povprečno pol ure, traja seja pet ur, kar je za Resolucija naj bo preciznejša Nadaljevanje s 1. strani treba nujno zagotoviti možnost najemanja dolgoročnih kreditov za vse vrste urejanja bi priprave zemljišč poed pričetkom industrijske pa tudi »stale gradnje stanovanj. Nadalje so govorili o zaostalosti mehanizacije naših gradbenih podjetij in o plačah v gradbeništvu. Ponovno se je v zelo prohlema-tžhsi luči pokazala gradnja otroških vrtcev, za katere bi bilo potrebno pripraviti program etapne gradnje. V razpravi so med drugim nakazali tudi neskladja med razvojem stanovanjske izgradnje in sedanjimi ahuibeno-ekonomsldmi odnosi. Disku-Moti pa so govorili tudi o problemih okrog kreditiranja vzdrževanja •betoječe ga stanovanjskega fonda. K osiutku resolucije o nadaljnjem razvoju sistema stanovanjskega gospodarstva so dali več pripomb, v katerih se sioer strinjajo za decentralizacijo sredstev, vendar morajo biti v resoluciji stališča obdelana tako, da bo zagotovljena ustrezna izdelava zakonov v smislu načelnih pripomb. Nadalje so imeli pri]>ombe k soudeležbi delovnih organizacij in pričakovalcev stanovanj o minimalni obrestni meri, ekonomski najemnini, o subvencioniranju stanarin, o gospodarjenju s stanovanjskim fondom, o komunalni in urbanistični dejavnosti, o graditvi sekundarnih objektov (šole, servisi, vzgojno-varstvene ustanove), o upokojencih invabdov ZB in se zavzemali za reševanje stanovanjskih problemov članov družbenopolitičnih kolektivov. Komunisti - odnos do bistvenih vprašanj Nadaljevanje s 1. strani odvisni od tega, kakšno delovno mesto kdo zaseda ter od subjektivne ooeno posameznikov, premalo pa je nagrajevanje odvisno od njiltovegs lastnega delovnega uspeha. V obstoječih delitvenih odnoath ■sed politično teritorialnimi skup-aoetmi naša občine ne razpolaga z znatno večjimi materialnimi sredstvi, kot v preteklih letih, in ta ne bodo zadoščala za kritje vseh naraščajočih družbenih potreb. Zato bo potrebno na čim bolj javen in demokratičen način na zborih volivcev in drugod razpravljati in odločati o tem, katerim problemom bo v reševanju in odmerjanju materialnih sredstvih treba dati prednost. Vse probleme v zadovoljevanju družbenih potreb ut izboljšanju materialnega položaja družbenih služb bo mogoče reševati le s tesnim sodelovanjem vseh delovnih organizacij in komune. Pri tem pa morajo biti predvsem komunisti nosilci enotnih gledanj, ki vodijo v usklajevanje kolektivnih interesov in družbenih in-jteresov v komuni. S svojim družbenim vplivom in osveščanjem delovnih ljudi moramo predvsem komunisti prispevati k spoznanjem, da so družbene potrebe občanov v komuni, šol-•tvo, varstvo in vzgoja otrok, zdravstveno in socialno varstvo ter podobno naša skupna skrb, to je skrb delovnih organizacij in komune. V razvijanju in krepitvi samoupravljanja v komuni predstavljajo abori volivcev pomemben faktor. Zato se moramo odločneje zavzemati, Ja se obogati vsebina zborov volivcev z razpravljanjem o vseh tistih pomembnih vprašanjih, ki zadevajo naš družbeni standard občanov v komuni. Dosledno moramo vstrajati tudi pri tem, da bodo pri odločitvah občinske skupščine in njenih organov u|>ošte-vana mnenja in predlogi zborov volivcev in širšega kroga zainteresiranih občanov. * V novi občinski komite so bili na osnovi številnih predlogov, pri čemer so sodelovale vse osnovne organizacije, izvoljeni naslednji tovariši: Alojz Arh, Hinko Bratož, Janez čehulj, Marjan Dolenc, Marija ing. Gruden. Darko Kolenc, Slavko ing. Korbar, Janko Kušar, Vidojka Kozak, Lovro Logar, Jože Logar, Darko Pcrovšck, Janez Plečnik, Anton Ite-bozu, Jože faig. Setnikar, Jože Slivnik, Franci Škof, Marjan Tomšič, Boris Trampuž, Veronika Poljak, Marjan Virant, Stane Virtič, Peter Vrhunc, Pavel Zdešar in Elizabeta Žgajnar. Za delegate na V. kongresu pa so bili izvoljeni: Alojz Arh, Viljem Belič, Franc Borštnik, Angela Bratko, Hinko Bratož, Anton Ferbežar, Zinka Jakoš, Marjanca ing. Kobe, Slavica Kumar, Janko Kušar, Jože Logar, Mira Mihelčič, Milan dr. ing. Osredkar, Marija Pavček, Jože Pečarič, Marjan Sadar, Dušan ing. Sajovic, Veronika Poljak, Franjo Turk in Pavel Zdešar. Po končani konferenci sc je občinski komite sestal na prvo sejo ter ponovno izvolil političnega sekretarja Janka Kušarja in sekretarja Darka Perovska. večino ljudi prevelik napor. V povprečno pol ure sc razpravlja in sklepa o važnih zadevah, ki se pogosto tičejo razvoja cele občine. V povprečno pol ure morajo izmenjati odborniki svoje misli in predloge. Zelo obširni dnevni redi vise kot bič nad glavami skupščinskih odbornikov. Preveč točk dnevnega reda vodi v površnost in formalizem. Teden dni pred sejo dobe odborniki ciklostirano gradivo, ki jih podrobneje seznani s problematiko posameznih točk dnevnega reda. Gradivo ima redkokdaj manj kot 30 tipkanih atrani. Cc ga odbornik bere kot roman, mu vzame to poldrugo uro časa. Cc pa sc hoče resnično poglobiti v gradivo, porabi za vsako stran najmanj petnajst minut. To pa znese že kakih sedem ur ali pa celo pojioldnc. ' Težava je tudi v tem, da se zaradi neenotnosti področij (del je povsem kmetijski, del pa |>ov8em mestni) pogosto križajo tudi interesi odbornikov. Oni iz Horjula verjetno nimajo interesa reševati problemov na primer Trnovega ali pa Turjaka. Cc k temu prištejemo še do nedavnega zelo slab zrak v premajhni sejni dvorani, miniaturne mizice in ropot s Tržaške ceste, dobimo dokaj jasno podobo stanja, v katerem morajo delati naši skupščinski od-bomiki. Skupščina prihaja v nekakšen nesporazum sama s selioj. Njene naloge Mar za f>orce res ni več stanovanj? Nadaljevanje s 1. strani V razpravi so pogosto omenjali niso mogle zediniti za izvolitev novega predsednika. Ob koncu razprav so [Mislaii /.ve-tudi neprimerne urbanistične rešitve a,cmu odboru združenja Uirccv .lupo posameznih krajih in soseskah in goslavijc protestno pismo proti zaata-težave, ki jih imajo borci, ko hočejo ranju vojnih zločinov v Dll Nemčiji. graditi hiše. Za novega predsednika občinskega Grajali so tiste organizacije, ki odbora ZB je bil izvoljen tovariš niso imele letnih konferenc in sc Stane Vrbovc. Z občinske konference ZB Pregled dohodkov In Izdatkov Naše komune za leto 1964 DOHODKI: 1. Dotaiija OhS Vič-Rudnik . . . 2. Dotacija ObO SZDI.......... 3. Dohodki od naročnine .... 4. Dohodki od izdajateljske skupnosti 5. Dohodki od oglasov......... Skupaj dohodki. . . . 2,950.000.- 207.000.- 178.920.- 285.0C0.- 1,376.086,- 4.997.0;:6- IZDATKI: 1. Plača s prispevki.............................. 1,053.721.- 2. Avtorski honorarji, bruto........................ 577.378.- 3. Dnevnice, potni stroški........................... 81.040,- 4. Pisarniški material................................ 5.205.- 5. Stroški banke..................................... 18.796.- 6. PTT stroški....................................... 64.783.- 7. Prevozi.......................................... 158.440.- 8. Sklad za Skopje 21 morale hiti zatorej daljše in pogostejše. V isti sapi p* ugotavljamo, da je odbornikom c0 čedalje bolj dragocen, da se ji® mudi nazaj v podjetje, kjer jih priganjajo nove in nove naloge. Zaradi vsega tega bo najbrž treba iskati primernejše in clastičnejSf oblike skupščinskega dela. Želimo, dl bi o tem razmišljala tako skupščinska uprava kot odbomild in da bi prek Naše komune povedali vse svoj* predloge. Mogoče bi bilo treba iskati moi-nosd za skrajšanje števila točk i# dolžine sej tako, tla bi več končnik odločitev prepustili svetom in komisijam. Ciklostirano gradivo bi bil* mogoče skrajšati tako, da bi zainteresirani odborniki dobili v roke kompletno gradivo o nekem probienitV tisti pa, ki jim je snov tuja, pa 1* izvleček. To bi pa verjetno zakompliciralo in povečalo obseg del* skupščinske pisarne in upravnih organov. Verjetno la) treba razmišljati o celotni organizaciji skupščtnskcg* dela in uporabiti vsa sredstva, da bi se seje skrajšale in bi [Histalo del*1 naše skupščine učinkovitejše. Morebiti bi pa kazalo spremeniti predpise, ki ne dovolijo svetom in drugim organom večje samostojnosti? Razmisliti bi bilo treba tudi * vsebini dnevnih redov. Deset točk n* predstavlja nič jHiscbncga, če gT* pri vsaki točki za nevažne stvari. Bolj zamotano je, če obsega dnevni’ red razpravo in sklepanje o družbenem planu, hkrati pa predvideva S* tri ali štiri točke. Kadar gre ** izredno važne stvari, bi veljalo skli' cali skupščino zaradi ene same točke- Morda pa bi preobsežni dnevni redi odpadli sami po sebi, če bi bili odborniki dovolj predinformirani, P*r možnosti v variantah. Tako bi z#' radi večjega |M>znavanja stvari razpravljalo in povedalo svoje mnenj*' Več ljudi, s čimer bi se hkrati (ko* na primer pri razpravi o črnih gradnjah) (»oglobila vsebina, tehtnost n”1 dokončnost 8klc[>ov. Z dobro prcdinforinironostjo bi ** dosegla najbrž tudi enotnost stalili' V luči vsestranske kratke in jedrnate informacije bi lahko odlMiriiiki kaj hitro ocenili, ali je važneje, d*1 na primer asfaltiramo ceste in da s tem odpovemo eno ali dvoizmensko, mu (Hinku v šolah, ali pu, da vsako ceno zagovarjamo svoj lok**' ni interes. Odločimo sc, da liomo na e*1* izmed naslednjih skupščinskih W dali kot 11. točko dne.vnega red*' Razprava in sklepanje o metod**1 skrajšanja skupščinskih zasedanj 1 PETER LIKAR „Naša komuna", glasilo izdajatelj9*4* skupnosti lista občinskega odb«f* SZDL Ljubljnna-Vič-Rudnik. — VtcS' sodnik izdajateljskega sveta SergO Vošnjak. — Izhaja mesečno. — ja uredniški odbor: Danilo Fnicl’9* (predsednik), Sergej Epih, Boris kover, Peter Likar, Vlado Vit1'1' Darko Pcrovšck hi Jože Jesih. Glavni in odgovorni urednik lc Likar. — Uredništvo in upr*'* Ljubljana, Trg MDR 7/L, telefon **' 22-454. — Tekoči račim pri ^ Ljubljana št. 600-18-608-25. — Ct'f loletma naročnina 400 din, p1’**1 200 din, in je plačljiva vnaprej-Tisk Tiskarne šolskih delavnic *4’ niških šol v Ljubljani-