fećaj XV List 57. go obertnijske m narodske izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl. $ za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr V Ljubljani v saboto 18. julija 1857 Kmet mora podučen biti Vendar od sol ne mislim tù govoriti, sola Govor 2,'osp. Fr..Eim v knez-Švarcenbergovega gospodarskega svetovavca. v vélikem zboru Dunaj i 16. maja Srečno kmetijstvo je sreča dežele io ljudstva. Poglejmo okoli sebe! Vidili bomo, kako kupčija in obertuija čedalje bolj napredujete; koliko novega se vsako leto po svetu iznaj- marsikaj nauči. Treba je namreč, da veliko skusi in si po skušnjah svoj um razbistri, da vé vselej spoznati, kaj je naj le obde- luje mlađega duha kmečkega fanta, — naj mladino le sposobno naredi za poznejše podučenje in za pozneje opravila njenega stanu. Al kdor hoče biti kmetovavec kakor mora biti, mu šolsko podučenje ni še zadosti. Treba je, da se v življenji de; blago to in uno je čedalje lepše, pa veudar čedalje bolji kupi Kako bi to moglo biti, ako bi se ne rabila sedaj mar-siktera stvar za to in uno, od ktere se še našim preduikom sanjalo ni, da bi bila za kaj. Poglejmo pa na naše kmetijstvo, posebno na kmetije naših kmetov! Koliko jih je, da so, kakor bi lahko bile in bi mogle biti, da bi gospodarju nêsle več dobička! Celó lahko malo. Na enega umnega gospodarja se jih našteje 100, ki niso nič bolji kot hlapci. Poljodelstvo in živinoreja je še na nizki stopnji; kmetuje se le z roko, 7 glavo malo. prav, kaj mu je v prid, kaj ne, — da bistroumno presodi in p rev da ri vsako reč, — k vsemu temu se dá v šoli podla ga položiti, naučiti pa še le v življenji. Namen tega mojega govora ni tedaj, potrebo šolskega podučenja dokazavati, ampak nekaj druzega, in to je, opom-niti kako dobro in potrebno bi bilo, da bi, kakor drugi mladi rokodelci, tudi kmetiški fantje za kake leta po svetu šli (vandralij in v ptujih krajih se kmetijstva učili. Ozrimo se v take dežele, kjer so kmetje bolj podučeni (Konec sledi.) j omikani, in vidili bomo, kako tam kmetija cvetč, kako kmetje dobro stoje. Zakaj v naših deželah ni taka? Zato, ker Nadloga manjpremoznega rokodelca m kmeta so naše kmetije zaostale, - zato, ker naši kmetje ne po- jjj potreba hraílillltóllih DOddrUŽÍliC DO dCŽelí Iz Gradca smo v 315. listu dunajskega caspîka ^Wan znajo ti stih del avn/c, kjer se kmetiski fant mora ravno tako kmetovanja učiti kakor „šustarski" ali „šlosarski" fant svojega rokodelstva, — zato, ker naši kmetiški ljudje no- derer" brali dopis, kteri pod gori navedenim nadpisom irno-bene prave vednosti nimajo od nature, s k gold. v P 18 4 ; n i z 191 kr. in pri B gold so sozidali novo šolo gold. 15% gold O v kr. I8V4 dohodkov kr. 58 kr., e r k v i zagoto castitega gosp. vred nika, se sledeci gospodje : Plas kan, J. Š e h e 1, J. L e v i č n i k, A. L i p o v š e k, A. O 1 i b a u, J. Šubic, P. Cizej, Paar, Franklin, J. Kosmač, J. 200 gold. Vari, Pikl, Agrež, Robi d a, J. Hašnik. Zagore, v St. P učeoiku Leop. Gestrin, J. Virk, Sevšek, J. Pavalac S topič a h bo dobi val L. Dol i nar, J. Oreš nik, Po v h in Bleiweis. Natisnjene menda dohodke v Cer m letnih dohodkov, in podučenikove so letošnje „Drobtinice4' z debelejšimi pismenkami, ...wuw. i so povzdignili od 70 ua 120 gold, za to, da bi se vstreglo slabejim očém. Sklenemo p a pri po- 22 9 rodilo svoje zalih „Drobtiuic" s prosojo gosp. urednika y ki gda mb je treba, samo z onim mesom dotekne, gde je ona m takole glasi: „Priporočam se spet častitim gospodom pi- trava. To je, kaj govoriju, da je žuna pametna, sateljem, da mi blagovolijo poslati vsaj drobtinčico za Moči je ovu istu travu iše na drugi način dobiti, najme prihodnji tečaj berž ko se bo dalo, ako mogoče, že pred v letu, gda se seuo kosi. Onda višeput opade kosa koscu, jesenjo. Častiti pisatelji, kterih sostavki niso v pričujočem ar prereže ovu travu, i sigdar, gda koju přeřeže opadne, tečaji natisnjeni ali vsaj vsi ne, ki so se mi poslali, ne makar kak jako nabita ; mora opasti. Onda gda mu opadne, da bi mi zaměřili: saj vidijo, da ni bilo blaga kam djati, zna y da je onu travu prereza!, onda pobere one 'se trave. ker so vsi predali polni. Da mi se novih spisov pošljejo, koje je onda přeřezal, 'saku naj menjšu, i nese na tekuću vodu i meče 'saku po se. Koja ne je prava, 'saka po vodi dol plava, a koja pa je prava, ona suproti vodi pliva. Onda prosim, * da bo spet k leti gradiva dovolj. Zivljenjopis apostolov slovanskih y s v. Ci rila in Metuda, s posebnim ozirom na deželo horva- ju je spoznal, da je ona, i onda si ju 'zeme. sko, pride v horvaškem jeziku kmalo ua svetio. Spisal je obiirno in kritično delo gosp. dr. Tr. Rački v Seni. Bil je negda jen pastir, koj je imel jednoga sina i koji jako bil je siromasen. On njegov sin zaljubi! se je v eno * mije V Petrogradu 1856, je iz tiskárně carske akade- devojku, koja bila je lepa marljiva ali jako siromašna. Zato a svetio přišel „Bulgarski slovníku spisan od ju on ne je mogel eeti, čeprem ga je ona jako rada imela. Najdena Gero va. Ravno ta pisatelj je izdal leta 1856 tudi Tak gda je negda svoje govedo pri jedni šumici pasel v v Rusko-Bulharsky slovník". Slovensko slovnico za Slovence od gosp mislih zadubljeu y kak si mogel pomoci, da more dragu Ida v svoju dobiti, na jenkrat čuje čvrkutanje mladih vtic. A. Janežiča, učitelja na višji realki Celovški, je c. k. sumu i najde mlade v gujezdu jednoga drva. To bili su ministerstvo za nauk in bogoslovje priporočilo ko šolsko mladi od žune. On se na jenput seti, da žuna jednu travu knjigo v gimnazijah in realkah. pozna, s koju m 'se na svetu odpreti more, i da se ta trava * Ravno je prišla na dan v „Novicah" večkrat hvaljena more tak dobiti, da, ako se mladi njeui najdu, luknju zabiti gledišna igra v horvaškem jeziku gosp. Josipa Freuden- treba s klinom i od zdoli metnuti robec. Gda stara dojde i reich-a „Graničari ili zbor na Ilijevu", ktero je vidi, da su ji mladi zabiti, odleti i doleti za neki čas z ne« na svoje stroške izdal gosp. K o« t a Stojišič. Drugo pot kakvum travum vu kljuuu, koju travu kak do klina donese kaj več o ti igri. klin odskoči i trava pade na robec. Deček kak to opazi, ___dotrči po travu. I kak ju je v rukoj imel, opazi pečinu i _T, . , ji . i it «r yj, , na tij pećini železná vrata. Ou metne na vrata onu travu i L\aroane DriĐOvedKe iz oKoiice varazamsKe, vrata se strašnim preskom odpreju, ali kak se odpreju, opazi Od vučjega pastira. jednoga starca, koji mu rece: evo, 'zemi si peuez, kuliko goder oceš, ali pazi, da travu Veli se, daje 'saki deseti sin vučji pastir. Ako koj takov koj bi moral biti vučji pastir, neće biti, on više mogel nuter po drugi ne ostaviš nutri, onda ne buš put dojti po peneze. On od ve- selja skoči taki kupu žutakov, kajti on ne je zna!, kaj su da ga vuki nekak, gda spi, doneseju v šumu i 'se oko! nje- dragi kameni i drage druge stvari, nego nagrabi si punu ga naložiju ogenj i oni stojiju 'se okol. Gda se prebudi, torbu žutakov i od veselja pozabi travu. Za to kak van izi- đe, štel je pak nuter, da si išce penez donese, ali kak se vidi vukol sebe vuke i mora na nje paziti. Ako pak odide dimo, vuki ga opet odneseju, i ako onda odide, opet ga vu ozre, ne je več pećine nikakve bilo, kajti je nutri travu sumu doneseju, tak dugo, dok mora pri njih ostati. Ako ko- ostavil i tak je pećine ne stalo. Ali on itak dosta penez jega vuka pastir kam po kaj pošlje, nigdo mu nikaj vćiniti imel je, i kak je dimo došel, pověda ocu, kaj se je ž njim nemre. Tak je bil jeden ovčar, koj je moral 'saki den po dogodilo. Otec ne je štel veruvati, ali gda dukate opazi. svojem slugi svojemu pastiru kiselo mleko pošiljati, kajti je razveseli se i reče: vezda, maj sinek, moreš zeti Maru. ________I vučji pastir ovčaru to išče, gda su se skup igrali, gda su gda je on došel svoji Mari, zapita ju, oče li ga ona zeti. I bili mali, povedal, da on mora biti vučji pastir i mu mora gda ji je povedal, kak je dobil tuliko blaga, onda mu ona mleko pošiljati, drugac on posije vuka i on mu ovcu odnese. Tak se je i dogodilo; gda ne je štel poslati mleka došel je vuk i odnesel je ovcu. Ov ovčar je znal večkrat k vezda, ar znas da y y odgovori: moj dragi, ti zuaš, da Bog ljubečim pomoče bi tebe 'zela, da ti i nisi tak bogat postal išče rajši » i ja neg tomu vučjemu pastiru dojti, koj mu je povedal, da ako bi se gdo čez obruč, kojega mu on bi dal, štel pripeljati, onda bi on bil oslobodjen. Ne je blago ni srebro ni zlato, Neg je blago, kaj je srcu drago. Kračmanov. Od žuiie* *) Pripovedaju, da je černá zuna spametna, ar ona zna onu travu najti, koja ima tu moč. da more 'saki zatvor odpreti, ma bil kak mu drago velik. Gda ima žuna mla- Ona luknju načini detel s kljunom. de, onda je moči od nje naj legše dobiti onu travu. ima vu luknji mlade koju zabiti luknju, da Gda odide na pašu, onda ji treba s klinom nemre vnuter. Gda se povrati, najde luknju zabitu i nemre do mladih, pa ide mam vu livade, i najde ovu, pa ide ž mora za toga y njum k luknji. A ov, kaj oče, da dobi travu, prestrti črleni robec ili sukno, pa oditi za koje drugo drvo da ga ne vidi. Gda ona dojde i dotekne se s travum, taki kliu odskoči od luknje, i pusti ona travu na robec, ar misli, da je ono ogenj zato. da neće, da bi gdo onu travu dobil v ruke. Omla on ide i zeme travu i robec, i lak postanu nekoji veliki tati, ar more onda ž njum 'saki zatvor odpreti, i ako je vu reštu odpadne 'se železje od njega. Da travu ne zgubi, more si dlana ili persta zarezati i travu 0 nuter deti, da se zarase, pa onda nemre nigda zgubiti, a V *) Zuna, žolna, detalj, Specht. Novičar iz avstrijanskih krajev Iz doljnega Zagorja na Horvaškeiit se pise Gosp. Listu" 11. dan t. m. : Ako letošnje sterni gledamo, vidimo, da tu okoli po berdih iu doliuah vse lepo stoji; reži 5? SO lepe, nenavadno y velike, klasje visi, misliti se tedaj more al večkrat se goljufamo z očmí, kadar začne- y da je polno mo mlatiti, pa mlatimo prazno slamo; jari ječmen je lepši od ozimnega; oves je posebno lep; poslednji dež je ovsu in kuruzi pomagal. Vinogradi so rodoviti, vendar je viditi, da jim je silno vetrovno in deževno vreme ob času cvetja škodovalo; drobno jagodje se je začelo sušiti in če odpasti. Ni se prenagliti z vpitjem, da bo dobro; Bog zna, kaj še bo do jeseni. Iz gorice do kleti in gostivnice dolga je pot. Vino se delà mesca velikega serpana (augusta) in kimovca (septembra), to sta glavna dva mesca; ako sta ona lepa, tedaj se moremo nadjati dobre kapljice; težko bo letošnje vino dobro, 0 ker nenavadui mraz spomladi iu mesca maja ga je zlo zakasni!. Seaa ni obilo, vendar dosti ga je in dobro je, kjer mu ni močno deževje škodovalo. * 228 Iz Železnikov 12. julija. Veselo je slišaii, da ee zlo povsod letos žetev dobro obnaša. Tudi okoli nas se po hvaliti smemo, da nam je dobrotna roka božja žitne polja obilno blagoslovila. Sená pa, kakor drugej, tudi tukaj niso ravno od več nakosili, ker mu je suša o svojem času rast bila prehudo zamorila, ob košnji zdaj pa dež nekoliko preveč nagaja. Cena sená je že toraj zdaj precej visoka. Upati pa je vendar, da se nam bo otava boljse obnesla, zakaj vsaki popoldan nam pohleven dežek zemljo dobro pomoči in nova trava je že na mnogih krajih tako lepo in veselo ozelenéla, kakor da bi se nam bila ljuba spomlad zopet povernila. — Tudi sadja bi utegnilo v naših krajih prav obilno biti; češenj nam toliko iz soseduih hribov na prodaj donašajo, da bi človek kmalo mislil, vsako gojzdno drevó je letos češnje rodilo. Tudi orehov bo toliko, da že veliko let ne toliko. — Přetekli tedeu so Podlonkom in v Jelovci medveda sledili; eni so še clo pravili, da je eno kravo nekaj poškodoval. To je januarja ali februarja. Judom je sopet spodletelo v der žavni zbor angležki kot poslancoTn izvoljenim bili. Veliko let si že prizadevajo za to; tabart je ministerstvo samo to reč eprožilo, pa v zgornji zbornici je bilo 139 glasov za-njo, 173 pa zoper nje predlog. Sliši se, da turška y avstrijanska in angležka vlada hočejo dovoliti zedinjenje Moldave in Vlahije, ako se vse terdnjave obéh dežel iz- ročijo Turkom. Od glasovitega roparja D a beka y ki je bil pred nekimi leti strah in groza vsi poljski deželi, piše „Czas44 neko strašno zvijačo. V ječi v Kraljevca je hudo zbolel; prosi duhovna, kteri ga obiše; ko ga duhoven zapusti, vidi čuvaj, da ropar terdo spi ; ker mu pa le predolgo spi, stopi blize in najde — m eri i ča, pa merlič ni bil ropar, ampak duhoven, v čigar otleki je razbojnik iz ječe všel. — Kako dolgo zamore pčs brez jedi in pijace živeti je unidan skušnja v Berolinu učila. Někdo se je podal od doma na daljno poti 17 dni pride domů in najde ubogega psička še živega I čez za nase kraje, akoravno imamo v blizavi visoke gore, vendar že redka prikazen, ker ljudje stare gojzde vedno bolje posekujejo in tako jemljejo divjim zvěřinám varno zavetje. Zdravje se nas, hvala Bogu, bolezni ga dozdaj v naših krajih ni sledů, nes. Z Bogom! dobro derzi, tudi o kaki živiuski Toliko za da-J. Levičnik. Iz Ljubljane* Namesto gosp. prof, viteza Pach J y kteri pride na Dunaj, je gosp dr Aloj Valent y sedaj visji vojaski zdravuik in asistent porodničarstva v cet zdravn. Jožefovi akademii na Dunaji, za profesorja porod ničarstva v Ljublj izvolj Nenavadna suša. ktera vec casa terpi iu je v okolici ljubljanski zamorila posebno otavo. je naredila tudi, da mnogim mestnim vodnjakom vode zmanjkuje. Slovo od čast. gosp. J. Grašič-a y C profesorja na gimnazii Celjski Tiho pričakuje vsa narava temno noc. Kadar a zahodu zlato solncice zahaja. Pa serce u grudih nam omamlja skrita moc. Dviga kviško kviško do nebeškega je raja5 In kdor sence iskal prej pod hrastom ond širokom Se ozera zdaj na hribe zlate tužnim okom. r Gledam, stari može, solznimi i Te očmi, Ah! ker Te, dragi oce, prijatelj zapustiti Novičar iz raznih krajev Terzaski časnik je razglasil slovesnosti, s kterimi se bo obhajal pervi prihod vozov po železnici v Terst. 27. dan t. m. med 10. in 11. uro dopoldne bo privihral pervi hlapon z Njih Vel. Cesarjem in muogimi gostovi. Svitli škof Teržaški gg. Jernej Legat bojo blagoslovili kolodvor in železnico. Zanimivo je, kar gosp. od ljubljansko-teržaške ceste piše, rekoč, da cesar dr H. Costa v „Tiiest. Zeit • y K VI. je leta 1716 pervi ukazal k t med Ljublj in Terst napraviti le n 0 si 1 i ali t o vo r i 1 so poprej blago Leta 719 je bila že toliko dode lana, da se je še dandanašnji navadna vožnja že začeli mogla, in leta 1728 se je cesar Kori VI. že sam v kočíi s 'še tedaj 1 30 sesterimi konji Ljublj v Terst peljal. Ni*še vožnja se bo začela v Terst let preteklo, in vsa dru Tako se svet preminja in čedalj dostuje. Kjer je nekdaj Ie tovor nosil blago bolj svojim potreba za dosihmal b oga živina lik ter p boj voden em vali v Terst prihodnj po puhu tirani vozovi po zeleznih šinah pripiska 15. dan t. m. so perve delà začeli za že leznico kor os k 0; slisali smo, da je imel ta zacetek po sebno slovesen biti, ker železniea bode koroški deželi v ve lik dobiček, zato (če je res kar „Wanderer41 piše) so dali y b D Ker hiša za pod pato napraviti, s ktero so važno delo začeli ali j