p— ohum 9f cmmi> »ji*. mf srdse w tu pr»uu»t« a. 8. iwtow, r««>m»»r o—ml iti^JlO*, A«t alOtt. S, llOMUnrM «n Jmmm 14» 1111. IR8KIH LUKAH E POČIVAJO. Ameriška t*, LoildflfH H, okt drugemu me*etar.TU m r.aracuui pri toM pbl dolu rja dobitku, da-sij/ivtto nI imel drugih troškov krt! ** papir fc črnilo. Mašetar, kfijtr č^fcCtaftlVšrji ustrašijo gro Uhj 'iMnVčhih Jezdecev aH če po-W*n?KjttaMcf> bombažkt te- GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE t? rodni! k i la uprava lik i pf •url: mi ft. Law»4ate a?. Offloaaf 4057 Bo. La«»fV' \ Kakšna javna dela nameravata izvesti stari stranki, če pride /; • Zavarovanja proti bolezni, ne-«rcčl, starosti in bpezpoaelnosti. Ce so kandidatje za iskri reforme, tedaj naj govejo, na kakšen način se nai izvedejo. Ali so kandidatje starih strank (»roti izkoriščanju otrok pod "Ktnajstim letom! Kakšne zakone predlagajo v ta namen! Ali so kandidatje starih strank za uvedbo postavnega ose murne-tra delavniks, oziroma štiri in šti-ridenet ur dela v tednu v industriji in v transportnih podjetjih! In tako se lahko naštejejo še 'Irujra vprašanja, ki so vss bolj važna za ameriško ljudstvo kot P« ligs. Ali o vseh teh vprsšsnjih mol '■»• kandidatje starih strank In >"mlevajo le ligo na volilnih ^••• mokratični. la tako ae menjajo fr*/e m ligo in pmti ligi. Ps»e*t "i volilri He ne bodo ozirali na te 1' voraact-at ligo ta proti ligi in Atlanta, Qa. — Ponočni jezdeci so zopet na delu. Dolge vrste našemljenih postav jezdi od farme do farme in grosi farmarjem s požigom, če ne prenehajo s prodajo bombaža, dokler ne pojde cena za funt boifibaža na štirideset centov. Pri teh nočnih pohodih nabijajo na vrata skednjev, v katerih čistijo bombaž, lepake, v katerih groze posestnikom s požigom, če ne prenehajo prodajati bombaža. I>a mislijo resno na požig in da p jih grožnje niso prazna šala, puste povsod škatljfco vžigalic. Ponočni jezdeci ne groze le na-sadnikoni in farmarjem, ampak napadajo tudi trgovce, ki triijo k bombažem. V nekem okraju so ?nočtii jezdeci požgali skladišča v^h-trgovcev, ki ae niata ozirala a, g*ožn1 ponočnih jezdecev. ( Ta f^Kps "valiva na bankirje,(|> kš, jao'11 MN^š^m posodili denar, ~ zaračun1 mešetarni m« PREKUPČEVALCI SO PODRAŽILI PREMOG, PROTI NJI* SE PRIPRAVLJA OBTOŽNICA. Premog, ki stane pri rudniku $4.05, se prodaja v Chioagu po $13.60. Chicago, 111. — Dognano je, da *o navijali cena premogu navzgor prekupčevalci in mešetarji. Nekateri teh oderuhov imamo v na jemu samo pisalno mizo v notra-! njem mestu, drugi imajo najeto pisarno, nobeden pa nima svojega akladišč*. Veleporota zd%j ])reiskujc manipulacijo teh oderuhov in dokazi govore, da so mešetarji drug drugemu prodajali premog, da so tako naganjali cene navzgor. Zgodilo ae je, da je šla večkrat tona premoga skozi roko pet prekupčevalcev, preden je bila prodana trgovcu, ki prodaja premog na drobno. Ti mešetarji so parasitje na pa-rasitih. Oni stoje med trgovci, ki prodajajo premog na debelo, in premogovniškimi podjetniki. —( ^reden premog doseže trgovca na debelo in gre od njega k trgov-cu, ki prodaja premog na drobno, gre sko^i roke mešetarja. A-meSetarski parasitje niso pro-dsli pr^og takoj trgovcu na de-elo, ampak so ga prodajali drug drugemu, dokler niso navili cene navzgor, da je bilo strah in groza. In ti mešetarji in trgO*e* na debelo so celo v današnji družbi popolnoma nepotrebni fafctorji, ter trgovci, ki prodajajo premog na drobno, lahko naroče premog direktno pri premogovniškemu podjetniku. Ali trgovci so sami ustanovili ta dva parasltsjca razreda, ki pomagata odirati kontu-men te. Kadar mešetar kupi premog a papirju seveda,'tedaj ga proda ITAUJAJIS*! mku JE DAL SVOJEGA SINA UČIT BOKO DELSTVA Parlx. 8. okt. —- Iz Rima poro fajo. da še italijanski kralj pri prav I ja za " možne eventualno nti Svojega sina je vzel iz kole gijn in ga dal v strokovno šolo, da se naiičt rokodelstva. Soelallstl 1 Italiji pozdravljajo ta korak kra Ija, ker vidijo v tem znamenje zmage njihovega revoluelonarne-ga gilMnja, ki prisili kralja na abdikeijo. AMERIŠKI SOCIALISTI IN 3, INTERNACIONALA. * |"» T" f ' 1' I ,., 1. , , , ,.. . , Stranka na itopi v tretjo inter jnacienalo, ako ne bo sprejeta ■M^Hi pridržki DEBS HOČE BITI IZKLJUČNO KOMUNIST daj Wa!nk1rjl ne bodo tako kmalu dobili posojila nazaj. 1 * • (lovemer Hugh Dorsey je priobčil v Časopisju odprto pismo na ljudstvo, v fcatenem apelira nanj, ,dn napravi konec početju potioči{ih jezdecev. Teror ponočnih jezdeeev dokazuje, kako nazadnjaško je še ljudstvo v južnih državah ,če se poslužuje takih sredstev za povišanje cene bombažu. Tem ljudem se'nit} ne sanja, da je Amerika prenehala le zdavnej biti glavni pHf>dueent bombala, Vojna je končana in zdaj prihaja na trg bombaž iz Kffipt*, Indije in Avstralije. Apckulantje se seve ln posluŽijo te ugodnosti in pjritl-nnejo cene doli. Za odpravo ponočnih jezdecev bi bilo vehko pametneje, če bi oblasti izdsle letske. v katerih bi podučile far-marje, zaksj padajo eene, kakor da i zda js jo nanj apele. Tak poduk bi seveda več Izdal kot pa a-peli Ali tak poduk bi tudi odprl ondotnlm farmarjem in nasadni-kom oči. kdo jih izkorišča. Tsk poduk bi bil obsodbs sedsnjegs sistema produkcije. Farmsrjem bi se odprle oči, ds niso tisti fsr ms rji njih nasprotniki, ki so zadolženi In so prisiljeni prodati bombaž po nizki eeni, da plačajo dolgove .stopak da so njih izko-riščevslei mešetsrji, boreijani in preknp< i. Oslje W spoznali, da se take razmere ne dajo odpraviti s požigom In terorjem, ampak se odpravijo z dobrimi postavami Da i»a |watavodajne zborniee sprejmejo dobre postave v inte resn faciisrjev, se pa morajo far marjl združiti z delavci in posta viti svoje kandidate in zanje tu di glasovati. . V lerorjn ni od pomoči za farmarje. ampak od pomoč sanje je r volilne listku, če ga farmarji prrvilne rabijo. kf je kupil premog od. prvega mešetarja, ga proda drugemu mešetarju In zopet zaračuni p»>l dolarja dobička pri toni premoga. In tako gre premog iz mefičtar-skih rok v mešetarske roke, (ffl kler ne doseže oderuške cene. » Dognano je. ds je bila tona premoga iz okraja Franklina, ki je stala pri rudniku, štiri dolarje In pet centov, prodana predvčerajšnjim po trinajst dolarjev konznmentom. Komisija v, Indi-ani je določila ceno za tono pre moga pri rudniku na tri dolarje in net in dvajset centov. Podjetniki pa prodajajo premog če pri rudniku po višji ceni. češ, da 1-majo pogodbo s kupel, da fra ku pij o po dogovorjeni in višji eenl To dejstvo zopet govori, ds če državna komlaija prav določi ee-no za premog pri rudniku, ds profitarji vedno najdejo Izgovor za podražitev premoga. Kadar rudarji zahtevajo par centov prlboljška, tedsj je vse velebizniško časopisje proti njltn in jih zmerjs na najsurovejŠi na-čin, pri tem ps kliče oblasti proti njim na porotf. Ksdsr pridejo taka odeništva ns dan, kakor jih je zdaj odkrila veleporotniška preiskava ,tedaj oe velebizniško časopisje ne gain v obrambo in-e reso v konzumentav, ampak mi sli, da je storilo »vojo dtfllnoHt. 'e navede gole fskte, ksU ritn pa dods take pritlkllne, da malo o perejo te (»deruhe, ki sodijo v caifnilnleo, ds tam tolčejo kame nje. , Tako je storilo tudi wlsj vele bizniško časn tega no bo storila iiHsjsvlja. d« ho vstraMU pri svoji zahfevi, da se iutemjr<»»An|tS no sme vtikati v notranje zadeve stranke. Na tem stališču je tudi Kugeim V. Dehs, predsedniški kandidat stranke. Pred nekaj i^nevl je Dehn izjavil ipred strankinim kampanjskim odborom, ki ga vsak teden obišče v atlantski ječi, da *c nikakor ne strinja s taktiko ruskih komunistov, ki hočejo diktirati ameriškim socialistom, kako naj vrše delo za socializem v Anic-riki. Dehs je dejal, da on in dosti njegovih sodrugov ne stopi v tretjo internaeionalo, ako je ta inter-nacionala izključno komunistična. Tretja luternacionals V- J<* rekel dslje Debs — je v štsdlju eksperimentiranja In- vsled tega nima pravice ukazovati, da se vsi problemi v vseh državah rešujejo po eni sami metodi. "Naša stranka jo sooiaiistična, ne pa komunistična," je dejal Debs in potem Ji« dostavil: "Naša naloga nI, da bi se prerekali s tretjo internaeionalo zaradi pridruženja, temveč organizirati moramo stranko, h kateri se bomo pridružili." iMftrris llillfjuit, ki je kandidat zs kongrcsnlks v Nevv Vorku, je objsvil "v uewyorškrm "Csllu" dolg članek, v katerem kritizira atallšče eksekutlve v Moskvi glede dlktiranjs bojevne tsktfVe so elallstični stranki v Ameriki. Nota Kraslnu sa glasi, da bodo ruska bojna ladja potopljena, 6« m prikažejo na Ornem ^ ■.; _ ■ morju. BOJEVANJE NA POLJSKI FRONTI JE PRENEHALO. I.ondnn. 8. okt. — Leonod Krasiti, sovjetski komisar v Londouu, je prejel noto od angleške vlsde, ki grosi sovjetski Kusiji, da bo angleška flota v (vrnem morju na mestu potopila ruske sovjetske bojne ladje in submarinke, ako se prikažejo v bližini Nikolajeva. Krasiu pravi, da je prajol noto od lorda Tursous, tajnika nuna njih zadev. V tukajšnjih diploma-tlčuih krogih se smatra nntit za napoved vojne sovjetski Rusiji. 'Nota se glasi," je dejal Krasiu, 'da je angleška vlada informirana o kroženju sovjetskih potsp-jač v ("Vnem morju nedaleč od Sllkolajeva, in če je to rus, tedaj hmIo angleške )>ojne ladje na mestu potopila potapljače ii( druge sovjetske bojno ladje, ki se prl-k>»žejo v Imenovanem okolišu." K ranili je dalje rekel, ds ne 'tsume. kaj misli Anglljs n to noto, kajti Nikolajev je vendar na ruskem teritoriju. Krssiu je poslsl noto v Moskvo. Vsi^šsvs, H. okt. — Tukaj poro-čaju, ds je na predvečer premirja prenehalo bojevanje na vaej poljski fronti. Tradno poročilo se gla si, da je vrhovno poljsko po val j. stvo MV^ prenehati s s«Kvrsž iu)stmi u^,$rtl Potnree-()rany, 4* V I0WI BODO KURILI 8 KO RUBO, KER JE PO GENI IN PREMOO JE DRAO. Klvvood, Iowa. — Farmarji v tem kraju bodo to zimo kurili s koruzo namesto s premogom. To na premoga stane #20 In |2.r>0 Je treba plačati od vsake tone voz nlku. ki ga pripelje. Na druqi strani je cena koruzi padla na t)0 centov bušelj. Za tono koruse dobi farmar $15.75, sa premog mora plačati $22,50. Is tega . razlogu bodo farmarji kurili n koruzo, ki ima bsje enako vaoto toplote kot premog. — Krasna .slika kaplta llstlčnega sistema! , TAJNA TR60VINA MED RUSIJO IN ITALIJO. Italija ja Importirtla sa v^ kot 50 miljoaov Ur bta«a Is sov-1 ▼ tekočem li j etike Rusija ODPRTA SVBSA PRIDI PO POLJBKBM MIRU. ZDRUŽENE DRŽAVE IMAJO 106,688,119 PREBIVALCEV hod o glasovali proti vsakemu kandidatu, ki mat* ligino vpra Šanje za najvažnejše med vsem vprašanji, ki m tičejo ameriške ga ljudetva. Od lota 1910 m |a prebivalstvo pomoožilo n 18,710,842 ita novnikov, Waahington, D. 0. — Atevni ti* rad imznanja. da štejejo stružene drkavc l05,W«i.|(W prebival-eev se je |H»mnoŽilo v d«-setlb letih sa 18.710,H42 oseb «11 sa IO odstotkov. Okoli vz.ms**) oseb Živi ne kolonijaIni |H#sesti lu če m ti ljudje prištrjo preMvalst vu Zdrp-žiMtili držav, tedaj Šteje preM valstv«, približno 11«1.000,000 o Rim, H. okt. (Poroča II. K. Mmlervvell.) — Italija je importl-rala za več kot petdoaet mil Jono v lir materijala is holjfteviške Kusije sad nje mesece. Trgovaka pot med Rusijo in Italijo je tajat, ker se hoče ltslijii Izogniti vmešava nju francoskih in astalih zavesnl-šklh misij. To primavajo Italijanski vladni uradniki sami. IM plomstlčna zveza med Moakvo In Rimom bo vpostavljona takoj #iw se pmlpiše mir mod Poljsko In )tit-aijo. Ko se to s«odl. bo trfovina meti oliema drftavama javna. .Praueosom, ki vedo. da^MlU« ša blago is Rusije, ni to n|š|b ljsjo, da p#elimin«nmto mirovna pogodba med INdjsko in sovjetsko - J' tj^Jf-Husijo obsf zaJ5 točKiu dvkgatje k,Juh l'm" " ^"i14 "" strank ^K gle^le hs vse t «• trudil«, .I. w |M>W»II>« p.ul)>U.,? oktobra. NsjlH>|j zsvlsčujočs točka je koridor med Litvo in Hu ni jo. Poljaki sahtevsjo, da morajo imeti koridor z Letsvljo v okolišu Dvinska, kar pomeni, da l>o Litva odrezana od Husije. Druga zshte va Poljakov Je, ds jim Rusija ds delež svoje slstc r/zerve, ksr so ps sovjetski delegstjc (slločno odklonili. Rusi so se oflri>kll vsein zahtevam do vshodn« (laliclje lu obrat no so Poljaki umaknili vse zahteve 4° l'krajine in obljubili so, da bodo nevtralni v bojih med sovjetskimi In Peflnrlnlml (nk%i-jinsklml) četami. Riga, 7. okt. — Prendrtia po-godbs med Rusi lu Poljaki bo |K>dplsaiu jutri ( v petek). Jan Dombskl in Adolf Joffe takoj po (»odpisu odpotujeta prvi v Varila va In drugI v Moskvo, kjer predložita pogodbo svojima vladsms v odobritev. Lit vilic! ili Leti (Ml zelo Iiezado- Vnln z Rusijo, kar dokasuje, kak«) zavezniki lntrigirajo drug proti drugemu. . 1 Blago, ki zapusti rdečo ftu#ljo, je us potu 4'pobeljenoto se pravi, da je osnačeno kot blago If "prijateljske dežele". Kdino v enem slučaju Je Italljs odprto naložila parnik a pšenico v Odesi) to je bilo tokrat, ko j« Italijanska ladja "Pletro Calvl" po vedla v Odeso ruske vojne ujetnike, na raj grede Je pa Mla ladja napolnjena s Kitom. Zavezniki se nisof brigsli za ta tover, ker je bil par-ulk na "uradnih potih". Itslijsiisks vlsds J« selo sktlv-na s pri prav s m i za ImnIočo trgovino z Rusijo. V Rimu sfs dva za stopnikg sovjetske Rusije: Mihael Vodovosov in lloris Ws*. OtMms gre vlada selo us roko. Vlada kupuje v Rusiji s posredovanjem socialističnih kooperativnih dru štev v Italiji, ki so v ts namen or- voljui a predloženo premlriio črto, ganlzlrala posebno korporueljo katera dsje Poljakom koridor do'Ta korporaelja Je v direktni svcsl Dvine, I^eti pravijo, da J« Is črta h sovjetskimi zastopniki v Rimu. direktno kršenje njihove mirovne |Htgodbe s sovjetsko Rusijo Irftl so odločno proti temu. da bi imeli skupno mejo s Poljski, ker Jim ne zaupajo. Ijindoii. H. okt. Hoelalističul "Dally llersld" poroča, da je ru-aks sovjctuks vlsds odgovorils us Miigleško noto z dne I oktobra, ds usr<»čs blsgo In prodsjs Halljsn ski msterljsl, dočim vlada poleni prekopi rusko blago ml Imenovane korporaeije. Hprva so ruski as-slopnlk! plačevali 1 gotovim de> usi jem, tods /daj so že dobili kredit. Italljs tivsžs Iz sovjetske Rusije Iisjveč žito lit kole, irvsls v Rusijo t>a medicine, poljedstake seli. trv premogs. ventn«"""*; "i fttstittiks šlevnegs urada pri piaje eelo takrat zagovarja "dopoveduje, ds mi se ljudje v zad nihe. kadar je oderuštvo dokaza ||Jr||| aesrtlHj«! selili z dežele 1 no jasno kot beli dan. j most* Več M polovica ameriške mi f1 judaivs zdsj pnldvs v mi Vreme «tik Atevilke govore tskole: M rhieago in okollea: V nedeljo tn\ti.2M ««n,. Zaoadni vetrvvl. Temprra štejejo 2^00 prebivaleev sli v^č. tSTv zadnjih 24 urah t najvišja tOjmjm rs ali 4« ! ^Isiotks «f» najnižja M Mne* izide ob pa na deželi. «V^ide I Ako gremo še tedaj do- „vobodi angleško ujetnike takojistroje, želetuUke tračnice In ras-kakor hitro bo Anglija Izpolnila,*' kovinske Izdelke dano heaodo In Izpustila ruske, ____[iL ^ lljet llike. OdgOVOr Rusije se udi!!«R1JJfJJ JJ11 D0* glasi, ds snglešks vlsds nI samo BRO POBLUBATI. l»ozaMla na vse sveje obljubo, ' uf.m temveč ilomsgs sovrsžnikimi i«»v. i R*nsaa Olty, Kan* -jetov, Aiurlljs Je vavojl noti z dne!' »'••m si je kupil *edeŽ v gledali-1 oktobra zagrozila, da prične a'^« v sprednji vrsti in ns nsjvtš-"gotovo skd Jo" pmtl sovjetski J' ••'""J .. Rusiji, ako ne l^lo »sdjševlkl is- K ^vks odm. ki T?'!! ___j i iinela^rome Hbimiar witk Me"' »,hall s propsgando v Aziji do ■ . ^ ^ ^ v č«. 1: avNii, slišal je sifMskl hinto številke. stopil . . . ^ 1VSI prehivaleev. tako da r res Sastal je vrišč v gledališki, nirl ns deželi pi^dea le 41.001 Pnnna so pobrali In dognal«, da 701 osel., ali 8M odstotkov. Uma zbmiljrnn nogo in noa. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB LATMNA NAKOPIHB PODPOMU ■ Cm« oglasov po dogovoru. NootnlM: Zodtfi|«n« MaveJtavoa Chka*o> ^^to, Uj*^** pol loto in fl.W m ti i mesoee; Chicago $6.50 no m tri moaoco, in so inoi*-m»tvf> $8 00. "PROSVETA" MS7 So. Lovatfolo Af THE ENLIGHTENMENT" Or«•» of Um »lov—I« NoKomI Ommmi by tU Slovesi« »Ml AdrertUinf rstos on i|MSnt Mtription: (Jalte* States («c«pt Cbkogo) ond Conodo $ft por jmtl |«.&o, ond foroign countrio« $8.00 por jrsar. _ j^M—I » oMopopj« a. pr. (S«pt*mb«r 1-20) « fM jO • «•! m fui m ultofi Uit. PONORELA ŠOVINISTIČNA PROPAGANDA. Rojaki, Mite previdni pri istamvljiiiju zaimžnih nrndaialn H* uus|mv$ • Jied delavstvom se opaža vedno bolj zanimanje za zadružno gibanje in zadružne prodajalne se ustanavljajo v vseh vodjih delavskih naselbinah. Tn to gHmnje izrabljajo tudi razni pustolovci v svoje namene in no 'malokrat se pripeti, da se pojavi med delavstvom kak "organizator" za zadružne prodajalne, ki ima zelo sladak jezik in oslepari delavstvo za teško prisluženi denar Bn tak slučaj se je pripetil pred enim letom tudi v Nashvillc. Teonessee._________ s ,''1 Delavstvo v tem mestu je zelo slabo organizirano in takorekoč šc nič podučeno o zadružnem gi ban ju. Velepod jetniki ga tudi Izkoriščajo na vse mogoče načine. Pred dobrim letom se je pa poja vil med tamoftnjim delavstvom neki "organizator" za zadružne prodajalne in pričel vzpodbujati delavstvo, da uaUnoyjflo ,zadniž It Neki rojak nam je poslal iz Borovelj na Koroškem lep sveženj literature v slovenskem in nemškem jeziku^ da se prepričamo na svoje oči, kako slovenskf in nemškififo tfftttjMA. Pripoftdbval tk "' " r • " ,, j_ i. kil „ ..maji In Ml lii/ti tum šovinisti vodijo propagando v pasovih A m B, v kmterin Ima ljudstvo odločiti s splošnim glasovanjem, ali se pasova pridružita Jugoslaviji ali Avstriji. ; Rojak je bil tako prijazen, da nam je poslal letake v slovenščini, "Draupost", nemški list, ki dela propagando t" za Jugoslavijo, in nemške liberalne in klerikalne liste tn letake, ki agitirajo za Avstrijo, da dobimo pravo sliko o propagandi. Lep kupček literature je in vzelo je tudi nekaj časa za čitanje. Ali ko človek prečita to propagan-diatično šovinistično literaturo, pride tudi do preprtttoja, da je kupček gnoja, in se oddahne, ko jo položi na stran. V zmerjanju so slovenski šovinisti ravno tako krepki kot nemški. V krepkih in najsurovejših izrazih prav nič ne zaostajajo za njimi, pa tudi v lažeh se lahko kosajo z njimi. Zastonj človek išče stvarnih razprav, ki naj bi ljudstvu služile za poduk, kako naj glasuje* Obrekovanje, aM^g^^i^cs'^ p nfstUrugtti uapelx)v kot povečavo sMnraftrovttd s genskim in nemškim ljudstvom na Koroikenj, ne glede |a to, kako'izpade glasovanje. << - Vni • "Mf 'Slovenki letaki niso podpisani in se torsj ne v«, kdo jih izdaja. Mogoče je tistih sram, ki se poslužujejdrona|el, da je ta sistem soeijaliatieni, boljše viški in veleizdajiki in da uničuje družine. Dela^stVo se je vjelo na dobro nastavljene li mmncc in ker je še nekoliko po-tipal na patrijotično žilico Ame rlkaneev. Daviš, tako se je imenoval ta "organizator", je nabral dovolj veliko vsoto denarja in odprl je trgovino pod imenom Bratska prodajalna" (ferother-hood Btores.) Izdelali so tudi nekaka pravila, ki so pa bila popolnoma nasprotna vsem prind pom zadružništva. :r'< Ko je ^'Ameriška ^Iflj-užna $ gu" zvedela za t# prodajalno ^ po kakem sistemu jje ustanovi n^ posvarila vse d^otm^ to prodajalne, da naj »w4o previdni^ da se ne nasedejo kakeinu zvitemu sleparju in da ae ne! bo- 3o: ,pozneje ke*ali. Tf^a "prga ^" Divis je na avoji strani iu raditega so popol BsBjSn® ''mm m d propaganda ni le sirova, ampak letaki so pisani dru^e lig* v Nashvitte in je »klical javen shod, na katerega je povabil vse odbornike te. pro- pidno maso, ki verjame vse, kar jim govore šovinisti. Z veseljem pa konštatiramo, da se zavedno nemško in slovensko delavstvo ob tej šovinistični gonji zadrži mirno in se ni pridružilo tej pobesneli šovinistični gonji, k! struplja srca ljudstva na Koroškem. V nedeljo se vrši glasovanje. Ljudstvo bo s sfojimi glasovi odločilo, kam se pridruži: Jugoslaviji ali Avstriji Pametni ljudje bi smatrali izid glasovanja za ljudako voljo, ki Je sveta. Od šovinistov ne pričakujmo tega. Komaj bo glasovanje končano, bodo šovinisti tiste narodtoodti, ki podleže pri ljudskem glasovanju, pričeli z novo gonjo. To prav jasno pripovedujejo progandistktei letaki šovinistov obeh narodnosti, v7 katerih je toliko skritih groženj med vrsticami, da ni pričakovati po končanim glasovanju gautotorjem. miru, ampak da šovinistični boj izbruhne še a več jo silo. "Goljufija je bila," bodo zakričali šovinisti tiste n* rodnosti, katerim ne bo izid glasovanja po volji. "Tero-rizem nasprotne stranke je kriv, da smo bitko izgubili/' bodo nadaljevali s krikom, ko se malo oddahnejo. In za-vriščal bo zopet šovinistični boj, čeprav bodo gospodja prepričani, da ni bilo goljufije in terorizma. In kaj pa naj buržoazija drugega dela kot ščuva k na« rodnemu sovraštvu? Perečih gospodarskih vprašanj ne razume ali jih pa no& razumeti, katerih rešitev je izredne važnosti za ljudstvo v Jugoslaviji in Avstriji. Pravilna rešitev gospodarskih vpinftanj koristi le kmečkemu ljudstvu in delavstvu v obeh državah, burifoasftji pa ne obeta nič dobrega. Te resnice se zaveda nemška in jugoslovanska buržoazija in zaradi tega podžiga s šovinističnimi frazami slovenske in nemške kmete k boju, od katerega imata koristi le nemška in jugoslovanska buritotsija. Taka je buržoazija! Sedanjega časa ne razume, ali ga pa noče razumeti! In tako Švedra dalje svojo pot v šovinistični gnojnici, dokler ne utone v nji. In Radar se to sgodi, bodo vsa narodnostna vprašanja kmalu in pravično rešena. v takenrtonu, kakor da so namenjfeni ljudem brez i*9Žga- nov Zdi da nemška in slovenaka iavjn*«*. gWod. ^^^^ smatra slovensko in nemško ljudstvo na Koroškem za stu- pojasniti delavcem pi*vi rplmi^ *o kapitalistični Zastopnik Prijatelj, res je, da bi Hovek lunalu rekel "Wltat's tke t*e," saj tako ji* velja voliti, če pravilno izvoljenim zastopnikom na zaflnjaftki političarji ne dovolijo mandatov. AH vse eno, ne odne Kaj. vsaki taki nazadnjaški korak veleMzffMtrHi zastopnikov množi glasove soeialistom, dokaze imamo. Zatorej naprej, agitirajmo, or-ganizirajmo se in propafirajmo v nakili organizacijah za industri-jjelno formo unije in za 'direktno akcijo,' in ko bonfc organizirani v indtntHjelni uniji in dosegli sporazum za direktno akcijo med delavstvom, bomo pa fehko rekli onini nazadnjaškim poSitičarjem halt." Kajti moč direktne akcije v Angliji zadržuje isto, da ne, napove vojne sovjetski Rusiji in misHm, da bi ravno ta tnoč, če bi jo posedal ameriški preleta rijat, dala nazadnjaškimi ameri-4kwn političarjem smrtni udarec. In da se doseže ta raoe, j<* treba !»iti organiziran in za to naprej Za organizacijo Viidustrijelne u-ftije in delavske politične stranke. Pač imamo dosti delavcev, ka trtim ni danes priložnost se 0r gatiiziftoti. Tu v Dulutliu imaino nAaj delavnic, in prva je jeklar na v Kew Duluthu, spadajoču I jeklarAcjsn trustu. Če v tej to varni bos izve, da si v strokovni aH socialistični organizaciji, si takoj ob delo, ker se je že veliko krut pripetilo. In mi Slovani k; j« Že sploh itirada, imamo kontpanijslce f p<^dr«fpnike ! sa|>o, da skrbijo, da bos zve .se Kodi In<»d nami. Ravno ta ko jim je tudi trn v peti družtvo "Leo Tolstoj." Dosti članov je ki/#e bojijo biti odbornik tega druAtva, da bi ne izgubili dela Poznani osebe, katere to delajo in če to ne preneha, jih bom ob prilfki izdal v javnost. Ali prijatelj delavec, ti, ki ra di tvojega obstanka nimaš pri t i biti organiziran, nam lah z volilnem listkom tvoj glM W<*f nTlmi je muče dek glam oroMMfiUvMp« o-rožje manjfce vr^fibati, kajti če delavstvo peha Ti stavke v stavko, tedaj tako opeSs, 4a na-stane velika reakcija in da^flelav-atvo ni s|H)sobuo za nobeno akci-|da r njem- zrfmre <*elo zanimanje za poHtični b«j. Da so listi v pravem, potadi zadiiftt prvi med njimi jc Atlantski jetntfoiei, e HvJ in aefi ni atarček, kateri jc Vse svo; 1 jen je podariltebi, ^elavec, daj na stara leta. mora umirati v kaznilnici, kakor kak hudodelci lit (to za njegov trnd, ki je ti^ blagostanje in bratstvo m«d narodi in ta- veliki , mož je naft Ev In kdor ne odda glas za tega moža, ni demokrat, kajti šo bi o iu dragi socialistični kandidatje | bili izvoljeni, ibodo vpostavili bolj posneuuili angl zadružništva. Toda Daviš je ta ko pridobil na svojo stran vse odbornike in tudi delavatvot da ae ni hotelo odzvati povabilu na shod. ' f '■: r t Toda ta trgovina je poslovala samo sedem meaeeev. Nekega lepega jutra pa so opazili odborniki, da bo vrata trgovin« zaprta, in "organizator", ki ja bil razumno tudi poalovodja ta trgovi-Obi a* je poslovil po franeoako in vaol s s«*boj ves gotovi denar in avtomobil, ln šele sedaj so se jim odprle oči In so spoznali, da je i-mola ameriška /adružna liga prav, d» jc svarila iwed tem or- To naj bo «a vzgled vsem rojakom, in da naj bodo previdni, kdo bo ufed njimi agitiral za za« družno prodajalno. Posebno v Chicsiru in Ulinoisu se pojavljajo tudi nekaki ag*nti za neko vrste aadruSne trgovine, ki niso v ni kaki /vri s Narodno zadružno zveao v 1'hieagu, ampak so afent je neke "Zadružne dražbe v ('hi .eaffu", ki je ustanovljena edino I« ne špt^kulatKni podlaffi. tolikokrat obljubovali. Zatorej dolžnost slehernega de lavea je, da stoji vedno priprav Tjen Oddati glas za take može, k so 11 i raje v ječo, kakor pa da bi izdali delavski rasned in ker so Ali v ječo, so šli v jočo za tebe, delavec. In kaj si ti delavec naredil, da bi jih rešil iz ječef m Zatorej na 2. novembra t. 1. boš imel priliko, da boš pokazal, da fofteš, da se izpusti iz ječe E. V. Dcbs iii pokazal boš s tem, če Hoš volil zanj. - Naročnik. ks mu,i r bo oajjdo d^ advokata, ki bo zagovarjal Jofc Kočevarja pri prihodnji pot-o*,, obravnavi, ki se rHi enkrat seca novoBibra. Ako ne bo do^i, priapevkov, potreba bo iu,j„)Ul. oki-hg iMOOO, bo koeevar tator,, -ker ne stavka jeklarskfh delavcev. De*] vornika. ^ bo imel nobenega dobr^a /aK,. Pomisliti je da m» obrs treba samo avci so se zanašali ' edino na stavko, pmijHnikt so * jih pa po* razili s politično močjo, katero no njim izročili delavci. Sindikalisti so t«4i proti vsaki'padporni or ganieselji. Oni tiaaprotujejo kon zumnUii Mdm|ftm in tudi takim podpornim organizacijam kot je na pr. "Slovenska narodna pod •potna jednota" eeš, da so delav ei bolj revohieijonarni, kolikor bolj trpe. Nauki sindikalistov so direktnem -protislovju z sociali stičnimi nauki. £Sndikalist ae verjame tla pr. v zakone seda njega gospo ci ]>red izbruhom svetovne vojne malo doseigli, "dokler so se posluževali izključno le aindikaHstič-ne taktike. Izvedene so bile velike stkvke, ali žrtve, ki ho bile ■ gromne pri takih stavkah, najbol; .Ji na to, • v«# v mestu ijcr ima kompanija popoluo m* iu je izrecen nagien gotovih 0-seb. da spravijo padolžse os«W ht r«ose|no še Mbee V iap«r jne*to pravih krivcev, -ki se nahi-lajo na prostem. Pri prvi obravnavi, ki se je vršila, zagovornik teh obdolžencev, Kočevarja il0. releti in (Jiaeomozzt tako,,';, ni izpi^oviorfl niti besedic i„ posledico tega, jc bila, da su bi k omenjena dva Italijana .obsojena v dosihTtiio ječo ln fcoČcvar p« čaka sedaj porotae obravnav, Xn od te obravnave je sedaj edviano, ali Ijo Koeevar po u^o]. inem obsojen v dosmrtno je,t0 ali pa bo prost. Ako bodo Ja*o Slovani zbrali 4o*fJj veliko vsoto, da se najame dobrega advokata. ki bo zagovarjal obdolženca in iirbral vso evideneo, ki ho govorila *a njega, bo prost, v nasprotnem slučaju bo obsojen kot morilec in sieer popolno po nedolžnem . Obdolžitev se nantreč gl^i, da rto Kočevar, Moreletti in Olfteo-mo^zo skovali načrt ubiti nek, Avede, s katerim j© Sel Kbčerar skuptio rta delo, kot Je bilo že pojasnjeno v Prosveti in da j« bil pri tem napadu tibit tudi Ita- tttn se DOPISI. Dvlvth, man. — Politična borba je v teku (h bliža te dan otl ločitve, katera akupina bo vadila vladne vajeti bodoča Štiri leta. Delavec, tvoj čas je tukaj in ludi Zakaj? — Razni komercialni klubi v Chfcagu žele, da do prvega oktobra vatopi v milico pet tiao* mož. Ker zdaj ni nevamoati, da se Združene drftave zapletejo kmalu v novo vojno, je ta ielja velika uganka, katere reftltev Je znana le članom teh komercijalnih klubov. čemur Je doksz zakonodajni »borniea države New York, kjei so Ae vdrugič izključili postav-no Izvoljene socialiRtičnr finalan et In kot ao izključili Viktor Ber ®erja. ki je hO i »voljen kongres aikom v petem kongresnem dis triktu v wiaeonslnu,^ kateremu nI bil dovoljen sedež ? kongresu. (Opomba uredništva. — Inda-slrijaina organizacija, direktna akcija In volilni listek jc slabo skuhsns kaša, je zmes. ki nima repa ne glave. Kaj je lndustrijal-na organizacija? To jc delavska strokovua orgsnizacija, v ksteri so organizirani vsi delavci , ki delajo v eni industriji. Tske organizacije že post<)je v Ameriki. Ki pr. organizacija p*«kov»klh delavcev, pivovarniških delavcev rudarjev, delavcev v krojaški in-dustriji itd. Prve tri organizseijt so združene z "AračriŠko delav sko fe! pred izbruhom svetovno- vojne,"ampak i ke^ se m> vojni 'poslužuje volilnega aistkif. ]z vsakega nadkuaestnega nega Imja' izidejo kandidat je d.< Javske atranko kot ali pa dobe tako velik« .število glasov, da jim jo zmaga pr^ pri- delavee r politični akciji iji, n^iij metali okoli sebe. s sindikalistično frazo o tlirektni akciji, bi menda imeli tudi U večje uspehe. Kakšne uspehe doseže delavstvo, kjer je sindikalistično organizirano in so med njim razširjeni sindikaliatični nauki kot nova vera, pa imamo dokaze v Franciji, kjer ni opaziti uspehov. Toliko v pojasnilo, d* ne bodo pri prihodnjih dopisih indu-strijalna organizacija, direktna akcija in volilirt MsWk • zopet v eni skledi, kajti direktna akeija je dozdaj v vaeh državah v kalorih fr industrija razbita in so se ljudje vovzdigniH. j nac vsakdanjim anambetizmom ve A 'škodila delavcem, kot pa koriati la. Kdor je sindikalist ne more biti soeislist, socialist pa ne sindikalist, ker sinclikalizem ni so-eializem in priložnost imaš. da Mfje* »voje Direktna akcija j>omcni v mir zastopnike v zakonodaj^, j ^m času stavko in jc glsvno boj- Morda mi 1k» kdo relfel. Če pol tm sredstvo sindiksHstov. Kaj pa šljemo delavske zsstopnike, jim itak ne bodo dovoljeni sedeži od republikancev in di-mokratov. je lji Poaiv na dobroarčne rojaka Pueblo, Oolo. — Se ni dolgo tega, ko je bilo poročano v Pro sveti fe^de žalostne nsode, ki ča ka rojaka John Kočevarja, ki obdolžcn za vrstnega umora Sedaj čaka v zaporu v Telluride Colo,. porotne obravnave. Obdolžen jc popolnoma po nedolžnem, da je streljal na svoje tovariše In ako se ne posreči na brati dovolj proatovoljnih pri apevkov, ds se najame advo-kst, bo gotovo obsojen v dosmH no ječo. kot sts bila dva Italija-na, ki sta bila tudi obdolžena popolnoma po nedolžnem istegs zlo-čiirn, nj se ne zgodi ta vnebopijoča "kriv ca nad nedolžnimi Žrtvami glavno orožje in kakšni so ei- ae Je zavzelo urodnttvo Italijan sindikalistov? Pred vsem pro- skega delavskega liata LTnione ti parlament a mi. njih glavno o- in priobča vedno apele za nabira roija Je stavka, končno splašn* nje prisiievkor, kateri apeli pa stavka s končno raatasritvijo in, uvedbo ekonomskega federsltama n ne aoeialiama. fttadikslinti pravijo, da je treba voditi delaviv is stavke v stavka, da tako ne asspi revo I ur i j« na ros misel v delavcih. «Wlsll«ti so \m tej tsktiki naa-protnl In peavljo, da Je volilni H- ftbn1 ost si i brezrspešni in med Itslijsni Je Mlo že nabranega precej denarja, s pomočjo kste-rrga bodo spravi!} celo zadevo pred najvišje prisivno sodišče. Tn uredništvo je raspoalalo apele tndi na JngOslovsne za nabiranj^ prostovoljnih priapevkov, . ■ ,-*• , ■ . m, . n Da je obdolžitev popolnonu brez vsake podlage, svodoči £e to, ker rojak Kočevar ne zna govoriti italijanskega jezika ia zelo slabo angleški, ona dva Italijana trn tndi ne anata govoriti sloven-Kkega jezika in ravnotjilu r.elo i^abo angleščino, in raSfe > neamdselno< misliti, da bi skovali tak načrt in poleg tep& ni hi Ib prav n!obetičira vzrok« za kak tak zločin. v kateri se je dotični rlo-«n izvrflH, da bo lažje zac^var jal Kočevarja pri porotni obr.iv- & .H , : Ta mor se 5e tudi zattel, d« bi našel prave kHV^e in bte iz-rOčfl sodfuji, da dobijo zaaluiono kazen. ln za vse to je pa potreba denarja, ker John Hočevar nima nobene osebe, ki bi se zavzela u njega in je pdj>olnoma prtpuifrn na miloat in nemilost porotni-, kom in solo, s pripombo, da ao rs obhimbo •Toh^Kjdčptifjlf. ' Jugoslovani, pojdite takoj o« delo in nabirajte ^prostovoljk prispevke za neareWga lijaki, da ne bo obsojan po nedolžni v dosmrtno ječo. CaK^ kritek, ker ol»ra\-nava so vrti žc prihod nji meaoc. DrtOttveni tnjniki lahko pobirajo na . Vw<\nmxo HtrniVbV*«**" oziroma glavni urednik, Vietor Chiariglione, je dobil dosedsj <* ns sled njih rojakov prostovrljn« Prispevke: JMp Pinisn, Eureka. Oolo. $10; Martin *asp*t, Inri«. Ps, $8; Frank Me«*, »m****' tltah. Joe Oregarr, Ps* SOI, ,Xew Mex. Kirkarille, Mo. , €kil M-dVed, Ifuntingtoo, Ark. s Pet« Pavlovieh, fomUMi. ^ mSO; Mstt Plut, «®tte, Mor #«0; Oeo. Krhnell. «alphton, Mike Weitin, Helen« Mont. nMi JartrPtaMr. BjdL $5; Rev CyriJ Snjpaa B^J Mensingvr. Ptieblo. .€olo » |S: Skupaj #l«tJl. ^r K veliko premalo. VaM tefs ieJ: pelirs na Vse Jugoslovane. 4M*J| nsMrajo pi istonlju mi 1 PROSVETA »i mogel čakati obravnave, ampak ga je ul»U,' preden je prifilo do obravnave, ravnajoč ie po a ve-lopiaemakem reku "oko ta oko.'* večina proti, domu je bilo v Ber-» Hnu oddanih .1000 glaaov veMiie -{ca združenje z riukiiui komunisti. (1 * 4 * ----------■ » ■ j Ee visi j a ustave lige narodov. Milan, 8. okt. — Prihodnji to-t rek se vrSi tukaj konferenc« za-Stopnikov lige narodov, na kateri ae bo razpravljalo o rezi vi ji ligina ustave. Italija. Anglija. FraueiK Belgija, Španija, Poljakk, Švica, Portugalska, Cehoslovakija, Jugo slavija, Kumunija in Japonska bodo zastopane na konferenci. j Belgrad zanika brutalnosti na Koroškem Bel grad, 5. okt. — fpo jugo-slov. ni form. biroju SHS v NVaah-ingtopu.) — Dunajski listi poročajo, da so jugoslovanski landar-ji v plebiscitnem okrožju na Ko-roikera dobili nalog, da postopajo t vsemi prebivalci, ki delujejo za avstrijsko republiko, kot z izdajalci. Pišejo tudi, da jugoslovanski žandarji izvrSujejo velike brutalnosti nad Nemci v plebiscitnem < pasu. Daljo poročajo, da s)• bilo to znano, pa ga je radi tega tndl plačeval, ako ne v denarjem. pa vsej a hvaležnostjo. Radi toga as je rad atriiijsl ž njegovo nakano. (lede Rrsobogate pa je e.-1o sklenil. da mu ptukočl m pomoč Preti polttdnevu as je oblekel ter odžel k njej v gornjo sobo. "Pridem k vam kot val stari znanec, da po izvem, kako vam služi zdravje ter vas vprašata, kako vam ja všač, jt odvrnila Krosenka in globoko vzdihnila. Knez se nasmeje. "Da ste vi v onšnjostif Zajeli smo vss ob e-nem » Hspiehovimi vojaki tei vaa pripeljali sern-ksj, toda samo radi vsše vsraosti. Niti las vam vam tukaj ne pade s glave. Vedite gospodični, ds jsz spoštujem malo koga toliko kakor knagi-njo Gi izeldo, kateri ate bližnja eorodnioo. Višnje-vecki i»i Zoiosjski sU moja tomiša. Ve Vidno najdete tukaj vse, kar vam ja potrebno, in jaz pridem kot va* pravi prijatelj ter všftu pravim, odrinite, ako hočete oditi, bodiai takoj; dam vsm celo spremstvo, Uasi nimam mnogo vojakov. Od-lili ate iz Zaaioatja, kakor aem ališal, da prevzamete vam zapisana posestva. Toda sedaj jai čas niti mialiti na to. Celo v mirnem času bi vam le malo hasnilo pokroviteljstvo gospoda ttafithe, kajti on umre 1« na Vitebskem zapovedovati, tu pa ae. Hieer pa bi tudi on prepustil to stvar samo svojim komissrjom . Vi potrebujete nakio-ujenegs iit zvitega človeka, ki uživa v deželi spoštovanje. Tak se v tej zadevi gotovo ne bi dsl prekaniti." "Kje najdem jaz revica takega varuha f" za kliče Anica. "Bol v Tavrogih. . ." "Nemara bi vi, svetli knez sami.. ." Pri tem je Anica sklenila roke ter zrla v liogoslavu v oči tako ganljivo, dp bi jel kncf, ko bi ne 4>il tako utrujen, gotovo manj vneto-mi*li-ti ns Kakovičevo zadevo, toda s*to človek Jmikto^iSrmi Ne sMujem'm."lA hi takegs prezirsli." /jii nu, ds prevzame povetjiiUt vo nad avežo Pobesnelost italijanski soldateske v Deskli Goriškem. če: TfUAko "Delo" poroča slede izid t«K» l">Hodn ter uprav ridi"teg« žeUlTufi kolikor največ mogoče vojakov, da bi se v alučs-ju lahko pridružili tem ali onim ter in*l s tem vpliv ui; nadaljevanje te vojne. Radi tega je pri poročal mlademu knezu, naj ae poiuri kolikor je le mogoče, in takoj za prvim glasnikom ja poslal *e drugega, ki je doapel dvanajst ur pozneje. Knez je bil prlmoran iti. OdlaAal nI niti minute, dasi ae gs je bila polastila mrsllea znoviČ z vso močjo. Radi tega je naroČil Sakoviču, naj v slučaju nevarnosti pripelje močnika z clevo vre«I v Kraljrvijc. pri čemup ae bo nemara ponudila priljka, da ae bniilo naravnost izzivalno, ker je pa 4-ivilno ljudstvu oatalo kljub temu popolnoma mirno In hladnokrvno, m« je omenjena dni-iba podala v Medve&fekovo gostilno v. vas. Tu so se ponavljala ista, celo še hujša izzivanja napram, mirnim domačinom. H prirojeno jim zvijačo ao akužali, da bi ae jim phdružili domači fantje in dekleta. Toda tudi tukaj se je njihov zviti načrt — izjalovil. Nato so se odpravili iz gostilne. Okrog %, ure zvečer ae je pripeljal*zopet druga družba vojakov ravnotako iz Plavi, ki je. pa pri hajala iz Kanala, ter se vstavila v gostilni R. Zinite. Med ten| je bil • tudi. narednik Lrditov, kateri je bil povzročite^) in ,,« voditelj groznih dogodkov tega večer. rppoi-OostilniČar, videvši napetost pri »vojakih in še vedno pozivanje, je opozoril iste na policijsko uro ; to je dalo vojaštvu povod, da so zahtevali, naj se odstranijo prej civilni goatjc. Na prošnjo krč-marja so s<' domačini takoj in mirno odstranili. Vojaštvo je nato zahtevalo Se pijače, kar jim je gostilničar tudi vstregel v največjem atrahu. Vojaki so se zahtevali, da mora gostilničar dovoliti igranje na orkestrion, čeft, da oni hočejo plesati. Krčmar, vi-d^č njih nazihiost, — se je izgovori, da je od strani županstva godba zabranjona. Sedaj so za-Utevuli, da so jim pokaže ž»panor vo ustanoven je, da gaipieko iz aosednje. karako* Ar,-ckit-narednik to videč, ae je naletel t žensko z raznimi priimki jOi gonU spst, nakar jo. je udaril s palioo po roki, 4» jei je ood*v-si '•oe med silnim strel je njem, ,i-tfakšiti otroke. Končno na.ji je ven-dar posrečilo spraviti otroke v barsko, le stsrejšoga Franceta ni b(lo nikjer. Družina je šla zopet igbfti pogrešanega. Streljanje ae je. veduo bolj im»bolj nadaljera« lo; med tem ao drugi vojaki raz-bijali po aoacdnjih barakah. Ljudje so v groznem strahu valed puškinih aslv in divjegs vpitja sbcšsli po polju in gozdovih, kli-čoč ns pomoč. Med tem je omenjena družina9 že našla pogrebi, nega, toda — mrtvega. Ko ao vojski to videli, ao zagnali rsdoatcn klic: U110 e morto! Nato je naatal med ljudatvom grozen jok in krik. V tem čaau je par fantov obvcatilo karabinerje v Kanalu, kateri se pa niao takoj javili. Doli iz vaai nt je podal proti do-mn R. Kodri ja v družbi lenncga trgovca Ivana Čepak iz Trata. Ko ata prišla r bližino Gorjanče-ve barake, na meato prrjžnjega strašnega dogodka, je njiju zadete i ata usoda. Prvi je bil le lahko ran je* drugi pa smvtno Leani trgovce že ranjen, mlakoči že par korakov In ae zgrudi na tla. Vo-jaki < to videč, priškoči eib-n k njemu In mu tada smrtni strti.; Valed prevelikega žtevila voja Žtva. mu je bila pomoč — nemogoča . šele ko ao karahinerji doli* Is Kansla. gs je bilo mogoč<> w.n silo obvezati. Zjutraj, po teh strašnih dogodkih, je bil z svtomobl-lom prepeljan v bolnišnica, kjer je pa podlegel ranam t«jndstvn. ki Je videlo te grozota, je v it rahn bežalo proti vasi Deakle. vojažtvo pa jih je zaale dovalo tn straljalo za njimi. Ko •o prttli v vaa, so začeli razbija ti po barakah Kjer je bila bara ka zaprta, so s silo vlomili in razbili vae, kar jim je prižlo pod roke. Po barakah ho imžli le starčke, kajti vae drugo je iz strahu zbežalo. -Vaa vaa je bila prazua. j Ljudstvo je nspoloblcČeno pobegnilo v gore in po polju. Pri/.ori ao bili tako atrasni, da ae je rnar-aikateri izrazil, da niti v bivši vojni se 1 ni ksj tacega pripetilo. Ta -*traši}i prizor je trajal od 10. 111 po 'i. in po polnoči, t. j. do jMW|gda karabinerje v, kateri »o rea r Čaau priaotnoati izvrševali vcatno avojo aluŽbo in tako re Žili a avojo navzočnost jo, gotovih in hujših neareč. Dogodki v Plaveh in aedanji dogodki v iJeaklah kažejo podiv-janotft zoaedbenih čet in hrez-veatnost vlade, ki pošilja iiajhrez-obraznejže vojaštvo rneii naše ljudstvo. Pa pravijo, da ao naši odrešenimi in prinažalci avolMKle' Mi pa pribijemo, da so rca odre-žitelj, — toda do aidaj v naši va ai le dveh — iz tega sveta. Morda miorda prihaja Že d'Annunzio iz Beke na Goriško-- Vprašamd inerodajno oblast ukrene-li kedaj, da bomo imeli vsaj ponoči mir pred nasilneži Ah, kedaj nam zaaije toliko za želj^ avobodc in m,iru, ki' jo pričakujemo kot Vemio na zlatih in a cvetjem posutih krtlfh! Pri de-li kedaj? 1 ( Pogreb žrtve — enajstletnega Frapceta Kralja se je vršil dnr 31. avg. ob 10.30 uH ob veMki u-deležbi. in z velikp alovesnostjo Godba je igrdla pogrebne žalo stinkc; ljudstvo je bilo vinjeno in pokazalo, da' bije v njihovih sreih čut soŽalja. ^ _ potreb ' žčine v Petrograd iStockholm, 6. okt. — ftv*d«ki Rdeči križ je pripravil zdravi! obvez in drugih zdravnižkih po! trebščin v vrednoati 50,000 km,, ki se odpoaljejo v Petrograd. U. Stopuiki Rdečega križa, ki w> w vrnili iz Petrograda, pravijo, d« je bil zdravstveni položaj tam do-her v poletnem čaau, toda »ovjet-kke oblasti se boje, da jim bo te*, ko kontrolirati razne bolezni, ka-dar pride zopet zima, ker zelo pri. manjkujejo zdravniške potrebni-ne. — -----------__ IZ JU v GOSPODARSKE VESTI GOSLAVUE. (Iz urada am. Rdeč. križa, infor odd.) Reja svil opre jk v Jugoslaviji Anrer. konzul v Belgradu.K. S. fatton popoča, da bodo 'zna žali letofinji do^odtii odf aVilo^ ^jk okrog deaet rpiljono^ db MALI OGLASI ClMtified Wvmiteaents POTREBUJEMO DELAVCE ILLIKOIS OAR U MPG 00. m§ HAMMOHD, IKD POTREBUJEMO MONTERJE ILLINOIS CAR A MPO. C0 HAMMOND, IND lariev. toda za čaaa vojne )e bittV ..Jk^iii vclito' murVihih5 POTREBUJEMO postrežnice za nafto kavarno h» reatavracijo. To je samo nekaj ur dela v naši glavni kavarni. Dela se od 11 dop. do 2:30 pop. Oglasite se pri: - 11TO swrrr a 00. Employment Division čral Office, ™,JI- " ' Uh^ri ^toek Vkfds. i!—U.i: )i J,l ,)/ jifi.mi krčg 36,000 m' ''dčset tisoč metrskih ton. Na leto so pa vporabi v Jugoslaviji .okrog^O tiao^ metrskih to^i in 'ho P® »voto dčnaHa in iipam tudi treba Se najmani' 2« tisoč toW.» V "talno delo. Tajnost poluoma porušena. Pov prečna cena funtu iflartko*Ju Jugoslaviji znaša 40e. Francija sgradi tovarna sa lokomotiv« v Jugoslaviji — A me riški konzul K. S. Pstton poroča ls Belgrada, da so trije franco ski inženirji kot zastopniki važ nih mdustrijelnih podjetij pred ložili jugoslovanski vladi načrt sa zgradbo tovarn za lokomothe in želeenižke vozove in sploh že leznižki materijal v Jugoslaviji Ta materijal bi ae vporabil na ju goslovanskih železnicah in fran coskih kolonijah na bližnjem vs hodu,—- ,Mfl" KOTRBA Bi0i.J%(" " 36^6 m v M^nikrega moža za ku^if.^lede pik Če4 se otfUafte na kPJUlDHV " tE»trVBWA PONUDBA ^ Mttkfentti- ^lfi IH, ke M m-Jmaniil z dekletom ali vdovo * iVWto 'ŠtfiitviK ' Sem teirheibi V^-denja iMftftnjeno k- Isnajdbe. .Tehnično -ziumstvc ni oriaek višjega h vet a narodnega gospodarstva v .Moskvi je vpisal v zadnjih dveh menečili nmiogo važnih isnajdb. .18 iznajdb ima vojaško važnoat in se jih mora držati tajno. Med drugimi is-ufMfenii je tudi iznajti ha motorji«) IIP (konjskih sil) za le-talaH avtomobil ni industriji sc je izbilo nove nsdomestke zs bencin in neksj novih avtomo-bilnih gonilnih naprav. Emačld teden V moskovski, tanvbovskl in vitebaki giibemiji s*" je vpelje I o M Kmečki teden". Tegs tc