Dopisi. Med Muroj in Dravoj. Srčno razveselil si, ljubi nGospodar"! ni samo nas Hermanove volilce, ampak slobodno rečem celi slovenski narod, s tem, ker si nam prinesel y domači besedi glasoviti govor, s kojim je naš izvoljenec g. Herman na novo posvedočil, kako mu je vedno pri srcu blagor kmečkega stanu, in javno življenje slovenskega uaroda, kojega pravice tako možato in sijajno zastopa. Zares ponosni smemo biti mi stanovniki in volilci okrajev: sv. lenartskega, gornjeradgonskega, ljutomerskega, ormužkega, ptujskega, rogačkega in Šmaiskega, da smo si izbrali moža prebrisane glave in poštenega srca, ki se za resnico in |>ravico neastrašljivo poteguje. Poatenje, resnica in pravica ae so vselej zmagale in bodo se tudi zdaj. Gromovite besede, ktcre so v pretečenem adventu federalistični poslauci v Beču govorili, čule in zapomnile so se tudi na odličnišem niestu in zarad tcga stoji zdajno ministerstvo že na slabili nogab. Tako 86 pač vsak dan glasneje po novinab piše. — Veselejši časi 8e tedaj nam katoliškim Slovenceni približevati počenjajo. Z radostnim srcem opazujemo, kako se složnost, ta angelj varuh med sini jedne majke i jezika, zopet krepi in dan na dan mogočniae razširjuje. Le tako naprej in prihodnje volitve nas bodo vse zjedinjene našle. Stari zarjaveni sovražniki Slovencev: radvanjaki npaverski kmet", _kamški strab", ,,ljutomerški strah", ,,negovski strah", bodo sicer pestnice stiskavali in s svojimi skihanimi zobmi škripali, ali zastonj; nikdo se jih več ne bode bal, 8mejali se njim bomo, tem votlim nemčurskim strabom. Vsak strab je: na sredi votel, ob kraju pa ga nič ni. Ker so mi slučajno ,,strabi" v pero smuknoli in ker sem rekel, da so vsi nstrabi" votli in smešni, bočem za zdaj o ,,negovskem stiabu" pokazati, kako je votel. Bilo je nekoliko dni pred Božičera, ko pridem zopet enkrat v Ptuj, in tam obišem tadi prijatelja in nekdanjega sošolca. Razgovarjala sva se o času, ko sva še po šolskih klopib v Mariboru hlače trgala, o nepozabljivem življenju na vseučilišču, o pruski napubnjenosti, o tuiški surovosti, o bercegovaškem junaštvu, o steklini nemčurjev, ko nekdo na dveri potrka. ,,Slobodno"! in v sobo stopi ligtonoša s pismom in novinatni. Domačin vzame pismo, ga obrača sem ter tje, vganja pisatelja in si zgolči: na poštarski nacin zavito ... dva pečata .... J. S. ... Negau . . .". nNo heraoft Negova! lehkič je od -Straha" dodam jaz; J. S. pomeni ,,Jaz Stiab". ,,Bi znalo biti", odgovori domačin, ,,kajti jaz sem mu poslal pred nekirni dnevi Hermanov govor, ker vem, da ga jegov evangelij, namreč gračka ,,Tagespost" ne bode prinesla ! Mogoče, da že odgovarja !" Po teh rečeh razpečati pismo in začne brati: Euer Woblgebobrn! Fiir Ibre Aufmerksamkeit rueinem verbindlichsten Dauk. — den idealen Unsinu der Hermauschen Rede habe ich scbon gelesen. — kan aber der Ansicht derselben dag mir Landleite zur Zeit ala wir die Fusstiite des Adels als Gnadenbezeugungen hinnebmen, — undjene des Klerus exofficio kttssen mussten, — glticklicber ala jetzt gevvesen nicht beipflichten, obgleich Hermann um jene Verbaltnisae wieder Herzustellen fiir seine Parthei (namlich fiir Adel u. Klerus) das: ,,zertheile und Herrsche" berbei zufiibren wllnscht. — Heitnan ist und bleibt ein —! ,,No, kaj rečes na tako nepodpisano olikanost?" zapita me domačin. ,,Druga uič, kakor da je ,,Strahu" od glave do pete podobna; in prosim Te, daj mi, da si to nemčursko grdobo verno prepišem. pred ko njo na gnoj poženeš." Javno Ti zabvaljujem, dragi prijatelj! da si mi to željo izpolnil, in nezameri rui, da sern to cvetlico nemčurske kulture brez Tvojega dovoljenja in znanja se vsemi gramatičnimi in pravopisnimi kozli tukaj razglasil. Dobro je, da se naše Ijudstvo popoinem osvedoči, kako plitvi in votli zagrizenci so naši nemčurji, in da naši potemci zvejo, s kake baže ljudmi smo se mi, na domači zemlji, za svoje pravice trgati morali! Iz Teharjev. (S1 e p a r. — Ž a 1 o s t n a s m r t.) Lenoba je mati hudodelstvu. V Tebarski srenji živi kmet, ki ima pridno skrbno ženo in petero otrok. Gospodavstvo jegovo ni bilo slabo. Toda pri hiši je on to, kar je trot pri čebelab. Ne dela nič, le živel bi rad dobro. Ker je tako slabo za svojo družino skrbel, dala ga je goapodska za zapravljivca proglasiti. — Ker niu delo ne diai,  začel je ljudi goljufati; s piijaznimi, priliznjivimi  besedami je marsikaterega že osleparil. Znan je tudi v ljubljanski in graški posilnici. Preteeeni advent je šel — se ve brez vedenja in dovoljenja gospodske — za neko podružnico tebarsko žita beračit. Koliko ga je nabral, in kam ga je znosil, to bo sodnijska preiskava pokazala. — V soboto, 8. pros. je bil v Tebarjih žalosten pogieb. Pokopali so mladenča, vojaka, komaj 24 let starega. Na sv. Janeza večer je pil z neko  potepenko v oatariji slabega slovesa. Pridruži se  jima jegov brat in še nekaj drugih potepuhov, ki so se za potepeno ,,lajno" pipali. Pri vinu na- stane prepir in pretep, kakor je pri takih okoliači- nah navada. Na potu proti vlačiiginemu domu ga neki hudobnež vdari tako pV» glavi, da je 5rez 10  dni umrl. Sum gre celo, da ga je lastni brat ubil. — Uzrokov takim nesrečam je mnogo. Pred vsem je temu uzrok, slaba izreja otrok, potem slabo pohujaljivo življenje stariaev — grdobno ponoče-  vanje — preslabo nadzorovanje policijskih oseb —  največ pa nearečna postava, po kateri zamore vsak kočar krčrao imeti; tam se zbirajo vlačuge in vlačugarji in brez straba pred policijo do ra- nega jutia razsajajo. Sodnijska preiskava se je začela, in več umora sumljivib je že zaprtih. Iz pod Pohorja. Začelo se nam je zopet novo leto; treba nam je zopet casnikov si naročiti; pa kakoanih ? Takošnih, kateri so v pravem katoliškem dubu vredovani in tak list je naš ,,S1. Gospodar". Naj bi se Slovenci obilno nanj naročili, posebno župani in občinski odborniki, da se bolje v pravem katoliskem domoljnbnem duhu izobražimo. Začelo se je tudi pridno uabiranje udov za družbo Mohorsko: marsikterega zdaj griva, da že lani ni pristopil, ko vidi, kako lepe in bvalevredne molitvene bukve rNebeaka hrana", so udje prejeli. In zares ta molitvena knjiga, kedar bo z drugim delom eklenjena, bo presegla vse druge molitvenike! Pisatelj te knjige so si neizvenljiv spotninck postavili. Dubovni za Mohorsko družbo že itak veliko storijo. Tieba je, da še drugi kaj storimo in ljudi nagovarjamo, naj pristopijo družbi in si za 1 gld. na leto priskrbijo izvrstne du- icvne hrane. Lavantinska škoflja vedno steje največ udov j dobro pazimo, da nas druge ne prese žejo. Vsako leto veliko atevilo novih udov prietopi, da je vseh število že ogromno, kar je za nau Slovence hvalevredno ! Iz Mozirja. V nedeljo 2. t. m. napravil je naš krajni šolski svet igro (bob iz Kranja), spisano od dr. Jan. Bleiweis-a; potem je bila tombola, in na zadnje plee in petje. Izigrovala so se pri tomboli, v domači, dekliski šoli izdelana ročna dela — in drugi darovi. Jako dobro se je vršila igra, katere vodja sta bila naša č. g. učitelja. Izvrstno so jima po magali g. Drozg, gospa Lipoldova in pa gospa Blaš-kinja. Da jih je to veliko truda atalo, vem da vsaki rad priznava, ker so se vsi se le prvokrat 8 tem ukvarjali. Čisti dobodek se je obrnil v podporo ubogim učencem. Pač blag namen io blago delo naših rodoljubov, da se bočejo toliko truditi za naio mladino. Iz Gradca. (Glaa do preč. duhovništva). Gospod Dr. R. Peinlich, ravnatelj I. državne gimnazije v Gradcu spjsuje pregled kužnib časov (Pestperioden) celega Štajera, ter po tej poti prosi, naj bi ga prečaatni duhovniki Slovenskega Štajera v tem podpirali, pošiljaje mi v kratkem času dotične podatke iz župnib pisem ali spomenikov, tedaj o čaau, številu, gpolu, dobi ali starosti bolnikov in umrlih (kolikor se daje razločevati); zraven pak tudi, kakib se je narod posluževal zdravil! Kar se tiče besed, najbolje bi bilo piepisati v izvirnem jeziku. J. Macun Iz Rogatca. (Vinska letina) bila je lani pri nas dobra; ali cena se vinu sem od branja nikamor neče pomeknoti. Polovnjak vina se lehko dobi za 21—25 fl. Vino ni slabo, grozdje je bilo popolnem zrelo. Naši vinorejci so marljivi in sicer po svoji starodavui šegi — vendar razumni; zlasti pa radi segajo po trsnib sortah, ki obilo rodijo. Zemlja kaže veliko trdega pesnatega kamna, iz katerega izdelujejo biuse. Pri nas nikdo vina dolgo ne brani; vsak gleda, da ga brž v denar spravi. Lani je k nam prišlo več mariborskib vinskih tržcev, ki so mnogo vina pokupili. Pripoveduje se nam, da so potem po nana neznanih kletarskih pomočkih kmalu iz njega vedeli napiaviti 4 leta staro vino in ga Srez Tist v Ameriko drago prodali! Iz Zemon. Predragi Slov. Gospodar, sprejmi naslednje žalostne vrstice! Na novega leta večei80 naši fanti po 8tari šegi hodili koledvat in pii vseh bišab so jim dali: klobas, orebov, jabelk itd. le pri eni biši niao dobili. To pa je nekega brusta tako razdražilo, da je gospodarja dnigi dan od sv. uieš gredočega napadel in z britvo (popkarco) v rebra zabodel. Ljudje so bili vsled te budobije tako razkačeni, da bi hudodelnika bili akoio kamnjali, da ga nebi nekdo obranil. Poznej pa je prišel v vas z dvocevnim samokiesoin in je razBajal, kakor da bi bil obaeden in splob razbija, da 8e ga vae boji; in vendar ga naša Bistriška sodnija ne preme. Pred nekaj leti je ravno ta  hrust nekega fanta z dvocevko hudo po glavi zdelal. Pri obravnavi pa rnu je sodnik samokres mirno dal nazaj. Ko je dnes zagledal ranjenca, je djal, da se je morebiti sam na kakem plotu odrl in da morajo priče pred njega priti, sicer ga spusti. Res čudno je, kako da se s takimi hudodelniki tako mebko postopa, mnogo ljudi, cela vas pa za- volj Djega v nevarnosti puača! Naposled bodo Ijadje prisiljeni, da si bodo sami piavico delali in  take izvržke — pobijali. — Še bi^ imel o našem  zdravniku nekoliko spregovoriti. Županija mu jc  plačo za 50 fl. poviaala, pa malo kdo ga zakliče k  sebi, ker ima silno velike: ,,takse". Naš ranjenec je po njega zastonj pošiljal, ker je imel železnico  oskrbovati. Dvema gospodoma se ne more služiti.