Kristijan Muck
Apokrifi in apologije
SIJAJ
v osončju niča bela struna morje škrta vrela luna črna larfa žrelo gleda sinja črta divji znak drevena harfa ogenj jezik gre skoz zrak
SYLLABE / le Bdenje
v lobanji božji niti črne zvezde ničesar kot granatni drob zvok prebodenih oči
neskončni pok neki zlog ki ni in je
utrip le bdenje izza beli šip neba bobnenje
gluho vojevanje zim s plameni iz semen premen kosti dna večnosti neki in
Strahotne so sile v vesolju, iz neštetih trpljenj, ko se duša razrašča v Strien ...
Apol. XIX/8/III
neki kje je ne kje je nekje v tem kar je to in kar je izza besed
razloka ki se s časom zgodi oče ki bil je tu sled
odtis luči od tam ki sije iz oči in se dotakne srca snovi da kot nekoč stopa v bivanje
v vse kar je skoz svoj obraz s prizori nedoumljivimi za jaz
ITERATURA	17
Kajti iz dvojih oči zre, obraz, v to, kar je čas, prelom srca in grom ...
Apol. XIX/9/II
neki kdaj je ne kdaj je nekdaj v vsem kar bilo je in bo zlitje ki se v časih zgodi mati ki tu je
opna jezika čutenje govor stvari skorja svetlobe za pojav ki ga ni
od nekoč zobje hrepenenj po njem ki je a kot sen zven snovi