147ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS – LETNIK 55, 2001, 2 (123) KAZALO – CONTENTS ^LANKI – STUDIES Rajko B r a t o ‘, Venencij Fortunat in shizma Treh poglavij ..................................................... 149–176 Venancij Fortunat and the Three Chapter Schism Matja‘ B i z j a k, Poznosrednjeve{ka finan~na dokumentacija in knjigovodstvo zemlji{kih gospostev in uradov v osrednjeslovenskih de‘elah .............................................................. 177–222 Late Middle Age Financial Documentation and bookkeeping of Estates and Offices in Central Slovene Lands Jo`ef S m e j, Primer ~arovni{tva v `upniji sv. Benedikta v Kan~evcih iz leta 1651 .................. 223–230 Ein Hexereifall in der Pfarrei Sveti Benedikt in Kan~evci aus dem Jahre 1651 Miroslav S t i p l o v { e k, Prizadevanja banskega sveta Dravske banovine za udejanjenje banovinske samouprave in decentralizacije uprave ter za raz{iritev svojih pristojnosti leta 1933 ................................................................................................................................. 231–253 Efforts of the Drava Province Council to Realize Provincial Autonomy, Decentralize Administration, and Expand Its Competences Danijela T r { k a n, Didakti~no-metodi~na struktura sodobnih u~nih na~rtov za srednje{olsko zgodovino v Sloveniji, Franciji, Veliki Britaniji in mednarodnih {olah ................................. 255–268 Didactic and Methodical Structures of Contemporary Curriculums for Secondary-School History in Slovenia, France, Grat Britain, and in International Schools ZAPISI – NOTES Katarina K e b e r, Socialna zgodovina medicine: raziskovanja na robu modernega zgodovinopisja? ..................................................................................................................... 269–273 Social History of Medicine: Research on the Edge of Modern Historiography? JUBILEJI – ANNIVERSARIES Dr. Štefan Trojar – sedemdesetletnik (Danijela T r { k a n) ......................................................... 275–276 Dr. Štefan Trojar – Septuagenarian KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE – CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS Deseta poletna {ola za razvoj visoko{olskega pou~evanja “Za ve~jo odprtost in fleksibilnost visoko{olskega {tudija”, Radovljica, 11.–14. junij 2001 (Danijela T r { k a n) ..................... 277–278 »For a More Open and Flexible Higher Education«. The10th Summer School for the Development of Higher Education. 148 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Mednarodna znanstvena konferenca ob deseti obletnici samostojnosti Republike Slovenije “Dan prej” in odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Republike Slovenije, Koper, 25.–26. oktober 2001 (Jure Gomba~) .................................................................................... 279–281 »The Day Before«. The International Scientific Conference on the Occasion of the Tenth Anniversary of Slovenia’s Independence, and the Departure of the Last Yugoslav Soldier from Slovene Soil. OCENE IN PORO^ILA – REVIEWS AND REPORTS Helena Hauptman, Od Verneka do Oble Gorice. Gradovi in gra{~ine v ob~ini Litija (Davorin Vu g a) .................................................................................................................... 283–284 Pascal Dibie, Etnologija spalnice (Maja G o m b a ~) .................................................................. 284–287 Peter Schubert, Piava 1918 : Zadnja bitka avstro-ogrske monarhije (Rok S t e r g a r) ............... 287–288 Kärntner Landesgeschichte und Archivwissenschaft : Festschrift für Alfred Ogris zum 60. Geburtstag (Jo‘e @ o n t a r) ..................................................................................... 288–290 IZVLE^KI – ABSTRACTS Izvle~ki iz razprav in ~lankov v Zgodovinskem ~asopisu 55, 2001, 2 (123) .................................... I–IV Abstracts from Papers and Articles in Zgodovinski ~asopis – Historical Review 55, 2001, 2 (123) 149ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Rajko Brato‘ Venancij Fortunat in shizma Treh poglavij 1. Uvod O odnosu Venancija Fortunata do shizme Treh poglavij so bila doslej izra‘ena precej razli~na mnenja. Edina podlaga za raziskovanje tega vpra{anja je pesnikova literarna zapu{~ina1 . Dve stoletji kasnej{i kratek biografski zapis Pavla Diakona temelji le na pozna- vanju pesnikovega opusa2 in se vpra{anja niti ne dotakne. Pri iskanju odgovora na to vpra{anje so posamezni raziskovalci bodisi analizirali posamezne, v celoti gledano redke odlomke v pesnikovem opusu, spet drugi so sku{ali najti odgovor na podlagi njegove umestitve v kontekst politi~nih in cerkvenih razmer v severni Italiji in na celotnem Zahodu v drugi polovici 6. stoletja. Venancijev odnos do shizme Treh poglavij je v tem primeru postal sestavni del enega temeljnih vpra{anj pri razumevanja njegovega ‘ivljenja in dela: kateri so vzroki za njegov odhod iz Italije v Galijo 5653. Pesnik je imel po preselitvi v novo 1 Vse navedbe sledijo ediciji: Venanti Honori Clementiani Fortunati presbyteri Italici Opera poetica, recensuit et emendavit F. LEO, MGH AA 4,1, München 19812; Venanti Honori Clementiani Fortunati pres- byteri Italici Opera pedestria, recensuit et emendavit B. KRUSCH, MGH AA 4,2, München 19952. Zaradi komentarja velja upo{tevati tudi edicijo v PL 88, 9–596. Nove dvojezi~ne edicije s komentarjem: VENANCE FORTUNAT, Poèmes, Tome 1: Livres I–IV), ed. M. REYDELLET, Paris 1994; VENANCE FORTUNAT, Oeuvres, Tome 4: Vie de saint Martin, ed. S. QUESNEL, Paris 1996; Venanti Honori Clementiani Fortunati Opera 1– VENANZIO FORTUNATO, Opere 1 (izd. S. DI BRAZZANO), CSEA 8/1, Aquileia 2001. Prevodi s komentarjem (nam dostopna dela): VENANTIUS FORTUNATUS: Personal and Political Poems. Translated with notes and introduction by J. GEORGE, Translated Texts for Historians 23, Liverpool 1995; VENANZIO FORTUNATO, Vita di san Martino di Tours. Traduzione, introduzione e note a cura di G. PALERMO, Collana di testi patristici 52, Roma 19952. Izbrane Venancijeve pesmi v izvirniku in prevodu s komentarjem prina{ata dve slovenski antologiji: Zgodnjekr{~anska latinska poezija (prev. M. ŠPELI~), Ljubljana 1997, 249–254; Srednjeve{ki cvetnik – Florarium mediaevale. Latinska lirika srednjega veka (prev. P. SIMONITI), Ljubljana 2000, 10–19. 2 PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2,13 (izd. F. BRADA~, B. GRAFENAUER, K. GANTAR, Maribor 1988, 68–71; ed. L. CAPO, Fondazione Lorenzo Valla 20005, 90–95, 436–437). 3 Temeljna bibliografija o navedenem vpra{anju (v kronolo{kem zaporedju izida): R. KOEBNER, Venan- tius Fortunatus. Seine Persönlichkeit und seine Stellung in der geistigen Kultur des Merowingerreiches. Beiträge zur Kulturgeschichte des Mittelalters und der Renaissance 22, Leipzig 1915; H. WOPFNER, Die Reise des Venantius Fortunatus durch die Ostalpen. Ein Beitrag zur frühmittelalterlichen Verkehrs- und Siedlungs- geschichte, Schlern-Schriften 9, 1925 (Festschrift zu Ehren Emil von Ottenthals), Innsbruck 1925, 362– 417, zlasti 365; D. TARDI, Fortunat: Étude sur un dernier représentant de la poésie latine dans la Gaule mérovingienne, Paris 1927; E. STEIN, Histoire du Bas-Empire II, Paris 1949, 833–834 (pesnik privr‘enec shizme); G. CUSCITO, Cristianesimo antico ad Aquileia e in Istria, Trieste 1977, 287–288; ISTI, Venanzio Fortunato e le chiese istriane. Problemi e ipotesi, Atti e Memorie della Società Istriana 78 (26 n.s.), 1978, 207–225; J. ŠA{EL, Il viaggio di Venanzio Fortunato e la sua attività in ordine alla politica bizantina, AAAd 19, 1981, 359–375 (= Opera selecta, Situla 30, Ljubljana 1992, 766–782); H. BERG, Bischöfe und Bischofssitze im Ostalpen- und Donauraum vom 4. bis zum 8. Jahrhundert, v: H. WOLFRAM, A. SCHWARCZ (Hg.), Die Bayern und ihre Nachbarn I, Wien 1985, 61–108, zlasti 84–85; B. BRENNAN, The Career of Venantius Fortunatus, Traditio 41, 1985, 49–78; ISTI, Venantius Fortunatus: Byzantine agent?, Byzantion 65, 1995, 7–16; J. W. GEORGE, Venantius Fortunatus. A Latin Poet in Merovingian Gaul, Oxford 1992; L. PIETRI, Venance Fortunat et ses commanditaires: un poète italien dans la société gallo-franque, Settimane di studio del Centro italiano di studi sull’alto medioevo 39, 1992, 729–754; H. KRAHWINKLER, Friaul im Frühmittelalter, Wien, Köln, ZGODOVINSK ̂ ASOPI • 55 • 2001 • 2 (123) • 149–176 150 R. BRATO@: VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ domovino prav malo stikov z Italijo in o~itno ni sledil razvoju tamkaj{njih dogodkov, sam cerkveni spor pa v merovin{ki Galiji ni bil aktualen. Svoj odnos do shizme je lahko izo- blikoval v ~asu pred odhodom v Galijo, torej v ~asu svoje mladosti in dozorevanja na Bene{kem in v Raveni. Venancij Fortunat naj bi bil v ~asu svojega odhoda iz Italije star ok. 25–30 let. Letnica njegovega rojstva ni dolo~ljiva (predlogi raziskovalcev se gibljejo v desetletnem razponu od 530 do 540, po mnenju velike ve~ine naj bi bil rojen ok. 535–540), kronolo{ka rekon- strukcija pesnikovega ‘ivljenja je za prvo, italsko obdobje njegovega ustvarjanja vse prej kot jasna4. Gotovo je v ~asu {olanja v Raveni dosegel odli~no, na razli~na podro~ja segajo~o izobrazbo z vsaj temeljnim znanjem gr{~ine5. Kot potomec premo`ne dru`ine je imel {tevil- ne pomembne zveze v rodni Venetiji, ki so segale prek rojstnega kraja v ve~ mest na Bene{kem. V ~asu pred odhodom iz Italije {e ne moremo ra~unati z njegovim pomembnej{im pesni{kim slovesom, saj sta od ok. 230 ohranjenih pesmi le prvi dve zanesljivo nastali na italskih tleh, od proznih spisov pa nobeden. Prav tako za ta ~as ne moremo dokazati njegovih morebitnih {ir{ih, prek ozemlja med Raveno in Akvilejo segajo~ih osebnih ali politi~nih zvez s pomemb- nimi cerkvenimi in posvetnimi dostojanstveniki, ki so kasneje v merovin{ki Galiji bistveno zaznamovale njegovo `ivljenje in delo. Zdi se, da je v bene{ki domovini vzdr`eval stike (predvsem) z osebami duhovnega stanu, saj med sicer redkimi omenjenimi posamezniki – z izjemo pripadnikov o`jega sorodstva – ne naletimo na posvetne osebe. Na njegovo pred- vsem religiozno mladostno usmeritev bi kazalo tudi pesnikovo ime; izmed {tirih sestavnih delov svojega imena (Venantius Honorius Clementianus Fortunatus) je uporabljal predvsem pridevek Fortunatus. Slednji, povzet po istoimenskem oglejskem mu~encu6, je razodeval predvsem njegovo duhovno in religiozno usmerjenost, ne pa njegovega dru‘benega porek- la iz premo‘nih slojev. Kot mlad izobra‘enec duhovne usmeritve je bil v desetletju pred Weimar 1992, zlasti 24–26; M. PAVAN, Venanzio Fortunato tra Venetia, Danubio e Gallia merovingica, v: Venanzio Fortunato tra Italia e Francia (Atti del convegno internazionale di Studi), Treviso 1993, 11–23 (= V. PAVAN, Dall’Adriatico al Danubio, Padova 1991, 331–344; zlasti privr‘enost shizmi, ob tem tudi zaobljuba ob ozdravitvi); G. ROSADA, Il “viaggio” di Venanzio Fortunato ad Turones: il tratto da Ravenna ai Breonum loca e la strada per submontana castella, v: Venanzio Fortunato tra Italia e Francia (kot v predhodni navedbi), 25–57, zlasti 43–48 (zlasti privr‘enost shizmi, ob sicer{njih te‘kih razmerah v severo- vzhodni Italiji v letih pred langobardsko invazijo). 4 Predlo‘ene letnice pesnikovega rojstva: R. KOEBNER, Venantius Fortunatus, 11 (leta 540); D. TARDI, Fortunat, 24 (leta 530); E. STEIN, Histoire II, 694 (okrog 535); J. W. GEORGE, Venantius Fortunatus, 19 (malo pred 540); B. BRENNAN, The Career, 50 op. 11 (nagiba se k predlogu J. Szövérffyja, da je bil rojen v drugi polovici tridesetih let, ok. 535–540); G. PALERMO, v: VENANZIO FORTUNATO (op. 1), 5 (morda 535); M. REYDELLET, v: VENANCE FORTUNAT (op. 1), VII (rojstvo med 530–540, zavrnitev Koebnerjevih argumentov za datacijo v leto 540); R. DÜCHTING, Venantius Fortunatus, Lexikon des Mittelalters 8, 1997, 1453 (pred 540); N. DELHEY, Venantius Fortunatus, v: S. DÖPP, W. GEERLINGS, Lexikon der antiken christlichen Literatur, Freiburg, Basel, Wien 19992, 622 (med 530 in 540); prim. tudi S. DI BRAZZANO v: VENANZIO FORTUNATO, 15. 5 Pesnikova “ocena” lastne izobrazbe (VENANTIUS FORTUNATUS, Vita Martini 1, 26–35, MGH AA 4,1, 296; prim. G. PALERMO v: VENANZIO FORTUNATO, Vita..., 51) je literani topos (avtorjeva poni`nost), iz katerega je jasno le to, da se je izobra`eval v gramatiki, retoriki in verjetno tudi v pravu; prim. tudi PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2,13 (Sed tamen Ravennae nutritus et doctus, in arte gramatica sive rethorica seu etiam metrica clarissimus extitit.). O njegovem vsaj osnovnem znanju gr{~ine prim. G. PALERMO v: VENANZIO FORTUNATO (kot v op. 1), 9–10. Njegova dela odra`ajo ne le odli~no poznavanje poezije (tako klasikov kot kr{~anskih avtorjev), temve~ tudi teolo{ko znanje. O {irini in globini Venancije izobrazbe so bila izra`ena razli~na mnenja; prim. ocene pri: B. BRENNAN, The Career, 52–53; J.W. GEORGE, Venantius Fortunatus, 21–22. 6 O pesnikovem imenu gl. J. ŠA{EL, Il viaggio (op. 3), 359–362 (= Opera selecta, 766–768); J. W. GEORGE, Venantius Fortunatus, 19; B. BRENNAN, The Career, 50; G. PALERMO v: VENANZIO FORTUNATO, 3–4. Samo z imenom Fortunatus ga ozna~ujeta najprej sodobnik in prijatelj GREGORIJ TOURSKI (De miraculis s. Martini 1,13–15; PL 71, 926B; 927C), dve stoletji kasneje pa PAVEL DIAKON (Hist. Lang. 2,13). 151ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) odhodom v Galijo pri~a dogodkom, ki so globoko posegali prav v duhovno in cerkveno sfero in bistveno zaznamovali razvoj v njegovi domovini. 2. Venancijeva poro~ila, ki jih moremo povezovati s shizmo Treh poglavij Shizma Treh poglavij, posledica poteka in rezultatov 5. ekumenskega koncila oziroma Justinijanove verske politike, je v akutni obliki nastopila v severovzhodni Italiji 557. Tedaj je bil za oglejskega patriarha izvoljen Pavlin, ki je prekinil stike s tedanjim pape‘em Pela- gijem I.7 V ~asu teh za cerkev na Bene{kem odlo~ilnih dogodkov naj bi bil Venancij Fortu- nat star okrog dvajset let. V taki starosti je bil lahko le opazovalec dogodkov, vendar je kot mlad izobra‘enec gotovo vedel za njihov pomen. Dogodki njegovega otro{tva, predvsem gotsko-bizantinska vojna (535–552), ki se je najmanj enkrat (540) dotaknila Treviza in njegove {ir{e okolice8, v njegovi literarni zapu{~ini niso pustili opazne sledi. Na podlagi pesnikovih avtobiografskih notic se ne da dokazati, da bi v otro{tvu oz. mladosti kdaj prebival v Akvileji; gotovo je le to, da je imel s tem mestom stike, ki pa so lahko potekali v obliki obiskovanja in dopisovanja9. Akvileja je bila tedaj sredi{~e provincialne uprave in metropolitsko sredi{~e ne le za Bene~ijo in Istro, temve~ tudi za preostalo obmo~je Sredo- zemskega Norika, za ostanke zahodnega dela panonskih in ju‘nega dela recijskih provinc. Podoba mesta sredi 6. stoletja, eno stoletje po hunskem razru{enju in neposredno po koncu gotsko-bizantinske vojne, seveda ni bila primerljiva z ono v 4. stoletju, ko je bila Akvileja po velikosti in pomenu tretje mesto Italije in deveto v rimskem cesarstvu. Po skromnih gradbenih dose‘kih v Odoakrovi in Teoderikovi dobi se je za~ela sistemati~na obnova mesta – tako kot drugod v Italiji – {ele po dokon~ni bizantinski osvojitvi mesta 552 oziroma po koncu gotsko-bizantinske vojne 55510. Dva pesni{ka vlo‘ka o Akvileji ka‘eta na to, da je imel v pesnik v pesnitvah iz ~asa ok. 575 (Vita s. Martini) oziroma ok. 576–580 (Carmina 8,3: De virginitate) predstavo o Akvi- 7 G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 293–293; C. SOTINEL, Pelagio I, v: Enciclopedia dei papi I, Roma 2000, 529–536, zlasti 533–534; C. SOTINEL v: Histoire de christianisme (ur. J.-M. MAYEUR, Ch. et L. PIETRI, A. VAUCHET, M. VENARD), 3: Les Églises d’Orient et d’Occident (432–610) (ur. L. PIETRI), Paris 1998, 441–442. 8 PROKOPIJ, Bellum Gothicum 3(7), 1, 35 (ed. H.B. DEWING, LCL, Procop. IV, London 1962, 162) omenja bitko pri Trevizu 540, v kateri so Goti (kralj Ildibad) uni~ujo~e porazili bizantinsko vojsko (vojskovodja Vitalius), v kateri so se bojevali {tevilni herulski federati; prim. H. WOLFRAM, Die Goten, München 19903, 351; PLRE III, 614 (s.v. Ildibadus). 9 Hipotezo, da je pesnik ve~ let svoje mladosti pre‘ivel v Akvileji, kamor naj bi se njegova dru‘ina umaknila pred voja{kimi operacijami v gotsko-bizantinski vojni, je zagovarjal zlasti D. TARDI, Fortunat, 27– 28 in 35–37, v novej{em ~asu pa jo zastopajo le redki avtorji (na primer G. CUSCITO, Venanzio Fortunato, 209). Kot neutemeljeno je zavra~ajo: E. STEIN, Histoire II, 695 op. 1; B. BRENNAN, The Career, 51–52; J.W. GEORGE, Venantius Fortunatus, 19–20 (prim. rec. J. GRUBER, Gnomon 71, 1999, 418). 10 AUSONIUS, Ordo urbium nobilium IX (ed. H.G.E. WHITE, LCL, 1968, Aus. I, 274). O hunskem zavzetju in razru{enju Akvileje in delni obnovi mesta v ~asu {kofov Niketa in Marcelijana gl. R. BRATO‘, La chiesa aquileiese e i barbari (V–VII sec.), v: Aquileia e il suo patriarcato (ur. S. TAVANO, G. BERGAMINI, S. CAVAZZA), Udine 2000, 101–149, zlasti 112–116, 122–128 in 147–149. O splo{ni obnovi razru{enih mest v Italiji po zmagi nad Goti poro~a zadnji del Kopenhagenske kronike (Auctarii Hauniensis extrema, 3–4; Chronica minora I, ed. Th. MOMMSEN, MGH AA IX, 1892, 337: (3) Narses patricius ... Italiam Imperio Romano reddidit urbesque dirutas restauravit ... (4) Narses patricius cum Italiam florentissime administraret et urbes atque moenia ad pristinum decorem per XII annos restauraret et populos suo iure atque prudentia foveret...). Narzesovo prizadevanje, da bi obnovili cerkve, omenja tudi PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2,3 (... in recupe- randis basilicis satis studiosus ...), za njim pa DANDULUS, Chronica A. 557–565 (ed. E. PASTORELLO, Bologna 1939, 73,13). Gl. kratko S. TAVANO, Aquileia e Grado, Trieste 1986, 45 in PLRE III, 926 (Narses 1). 152 R. BRATO@: VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ leji svoje mladosti, iz dobe pred odhodom v Galijo (565). Iz kratkih omemb ne dobimo vtisa, da bi pesnik vedel za pomembne dogodke, ki so po letu 565 spremenili podobo in pomen mesta: beg cerkvenega sredi{~a v Grade‘, nato langobardsko zavzetje in ponovno ru{enje mesta 568, ki seveda ni bilo primerljivo z onim v ~asu Atilovega vdora v Italijo 452. Obe omembi Akvileje se v prvi vrsti nana{ata na ~e{~enje doma~ih mu~encev v mestu, pesnikova knjiga pa naj bi sedaj raz{irila tjakaj tudi slavo sv. Martina11 . Mesto se ozna~uje kot Aquiliensis urbs. Oznaka urbs, ki se pojavlja v tem ~asu sorazmeroma redko, je bila primerna predvsem za ve~ja in pomembnej{a mesta12 . Pridevni{ka oblika Aquiliensis (na- mesto starej{e Aquileiensis in poznej{e srednjeve{ke Aquileg(i)ensis) je bila v tej dobi o~itno precej raz{irjena, saj naletimo nanjo ve~krat v zapisih cerkvene provenience od druge polo- vice 6. do sklepnega dela 7. oz. za~etka 8. stoletja13 . Venancij Fortunat je v odlomkih navedel oglejske svetnike, katerih grobovi so bili takrat splo{no poznani in o~itno priljub- ljeni romarski cilji. Ob enkratni omembi Kancijeve skupine (Cantianos domini nimium venereris amicos [sc. libellus Vitae s. Martini]) sta kar dve omembi ~e{~enja mu~enca Fortu- nata, pesnikovega soimenjaka, svetnika v mu~eni{ki dvojici Feliks in Fortunat, ~igar po- smrtni ostanki so tedaj po~ivali v Akvileji14 . Na podlagi dvakratne in zato izstopajo~e omembe Fortunata kot oglejskega mu~enca15 se zdi, da je bilo ~e{~enje tega svetnika v mestu posebej raz{irjeno in samemu pesniku posebej drago. Njegov rojak, mladostni vrst- nik, prijatelj in so{olec v ~asu {tudija v Raveni in kasnej{i {kof v Trevizu Feliks16 , pa je nosil ime somu~enca v tej svetni{ki skupini. Ker je v oglejskem izro~ilu poznanih ve~ Fortunatov, obstaja sicer teoreti~no majhna mo‘nost, da bi se omemba Fortunata v pesnitvi 11 Verzi, ki se nana{ajo na Akvilejo, se glasijo (Vita s. Martini 4,656–662, str. 368–369): hinc Venetum saltus campestria perge per arva, / submontana quidem castella per ardua tendens; / aut Aquiliensem si forte accesseris urbem, / Cantianos domini nimium venereris amicos / ac Fortunati benedictam martyris urnam / pontificemque pium Paulum cupienter adora, / qui me primaevis converti optabat ab annis. Prim. tudi VENANCE FORTUNAT, Oeuvres IV (ed. S. QUESNEL), 99 in 170 (komentar); VENANZIO FORTUNATO, Vita di san Martino di Tours (ed. G. PALERMO), 151–152. 12 Akvileja se kot veliko in pomembno mesto pojavlja z oznako urbs ‘e v virih od 4. stol. dalje (eno prvih omemb posreduje AUSONIUS, Ordo urbium nobilium IX,2 [nona inter claras Aquileia ... urbes]), nato pa ve~krat v virih vse do 9. stol., vendar pa je bil vseskozi v uporabi tudi izraz civitas kot najbolj splo{na oznaka za mesto (prim. R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileiese prima di Costantino, Udine–Gorizia 1999, 44 op. 43). O~itno je Venancij Fortunat uporabljal oznako urbs ‘e precej svobodno, saj jo v nadaljevanju najdemo ‘e pri omembi Padove (gl. op. 38). 13 Pridevni{ka oblika Aquiliensis (namesto starej{e Aquileiensis) se nahaja v naslednjih virih: Episcopo- rum schismaticorum epistula ad Mauricium 9; 17; 18; 19 (Concilium universale Constantinopolitanum sub Iustiniano habitum, ed. E. SCHWARTZ, ACO IV/2, Argentorate 1914, 133,9 [in sancta Aquiliensi ecclesia]; 135,4 [in sancta sede Aquiliensi]; 135,11 [metropolitana Aquiliensis ecclesia]; 135,16 [ad Aquiliensem synodum]; 135,25–26 [matris nostrae Aquiliensis ecclesiae]); Concilium universale Constantinopolitanum tertium (ed. R. RIEDINGER, ACO, series secunda, I,1, Berlin 1990), Actio quarta (155,7: episcopus sanctae ecclesiae Aquiliensis); prim. k slednjemu zapisu R. BRATO‘, Das Patriarchat Grado im monotheletischen Streit, v: Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo (ur. R. BRATO‘), Situla 39, Ljubljana 2000, 609–658, zlasti 636. 14 Carmina 8,3, 165–166 (MGH AA 4,1, 185): Felicem meritis Vicetia laeta refundit / et Fortunatum fert Aquileia suum... O ~e{~enju obeh oglejskih mu~encev v tej dobi prim. R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileiese (kot v op. 12), 389–399; nazadnje G. CUSCITO, I martiri aquileiesi, v: Aquileia e il suo patriarcato (ur. S. TAVANO, G. BERGAMINI, S. CAVAZZA), Udine 2000, 33–50, zlasti 43–47. 15 V pesmi De virginitate, 137–176 (Carmina 8,3; MGH AA 4,1, 184–185) na{teva pesnik posebej “reprezentativne” svetnike za posamezna mesta in de`ele, ponavadi po enega ob vsaki geografski omembi, le redko (kot za Rim ali Milano) po dva svetnika. Akvilejo v tem primeru zastopa Fortunat; analogije iz sosedstva: ... dat Siscia clara Quirinum [v. 153].... Vitalem ac reliquos quos cara Ravenna sepultat, / Gervasium, Ambrosium, Mediolane, meum: Iustinam Patavi... [v. 167–169]). 16 O tarvizijskem {kofu Feliksu gl. op. 34. 153ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Vita s. Martini ne nana{ala na Feliksovega dru‘abnika v mu~eni{tvu, pa~ pa na Mohorjeve- ga istoimenskega diakona, ki v elogiju v Hieronimijanskem martirologiju (sreda 5. stol.) kot edinem zapisu o tej mu~eni{ki skupini iz antike nastopa na prvem mestu (pred {kofom Mohorjem). Medtem kot grob in relikvije Mohorja in Fortunata pred “odkritjem” v za~etku 7. stoletja niso bili poznani, pa je bila benedicta urna Feliksovega dru‘abnika v mu~eni{tvu znan romarski cilj17 . a. Venancij Fortunat in oglejski patriarh Pavlin Posebno pozornost zaslu‘ita dva verza o oglejskem {kofu Pavlu (oz. Pavlinu, kot se splo{no imenuje v zgodovinopisju). Škofa je ozna~il na izredno spo{tljiv in obenem oseben na~in, ki ka‘e na to, da sta se dobro poznala. Paulus (in ne Paulinus, kot se omenja v dveh pismih pape‘a Pelagija I.)18 je ozna~en kot pontifex pius, s pridevkom, ki poudarja njegov rang in njegove osebne odlike. Tudi izraz pontifex, ~e ni bil izbran le iz metri~nih razlogov, je bolj vzvi{en od obi~ajne oznake episcopus in je bil primeren za predstojnika pomembne {kofije19 . Knjiga, ki jo pesnik po{ilja na pot, naj ob prihodu v Akvilejo na posebej spo{tljiv na~in izka‘e ~ast tamkaj{njemu {kofu (cupienter adora), pri ~emer iz same uporabe glagola adorare ni povsem jasno, ali si je pesnik s tem predstavljal {e aktivnega (kar se zdi vsekakor verjetnej{e) ali ‘e pokojnega {kofa20. Tak osebni odnos se je lahko izoblikoval na podlagi dolgotrajnih stikov. Pesnik poro~a, da ga je Pavel (oz. Pavlin) ‘e od otro{tva (primaevis ab annis) sku{al usmeriti v duhovno ‘ivljenje (qui me ... converti optabat). Ker je bil Pavlin pred izvolitvijo za {kofa menih in ker ozna~uje pesnik njegovo prizadevanje z glagolom converti se zdi, da ga je sku{al pridobiti za meni{ki stan. Iz hagiografskega izro~ila 5. in 6. stoletja je znanih ve~ primerov vplivanja odraslega asketa na otroka v smislu vzgoje v meni{ko conversio; enega takih opisuje med severnoitalskimi pisci Enodij21 . Poro~ilo samo 17 Prim. G. CUSCITO, I martiri aquileiesi, 45 in S. DI BRAZZANO v: VENANZIO FORTUNATO, 437 op. 24; nejasna v tem oziru G. PALERMO, v: VENANZIO FORTUNATO (op. 1), 152 op. 39 (mu~enec iz dobe Numerijana ali Dioklecija- na) in S. QUESNEL v: VENANCE FORTUNAT IV (op. 1), 170 op. 89 (F. akvilejski {kof in mu~enec). O vpra{anju identificiranja razli~nih oglejskih svetnikov z imenom Fortunatus prim. R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileie- se, 79–82 in 395–396. 18 Z imenom Paulinus (le-temu sledi oznaka pseudoepiscopus) ga ozna~uje (le na dveh mestih) njegov sodobnik in nasprotnik PELAGIUS I PAPA, Epistulae quae supersunt (556–561), Epist. 59,1 (ed. P.M. GASSÓ – C.M. BATTLE, Montserrat 1956, 155 oz. Epist. 46 v PL Supplementum I, Paris 1967, 1303) in Epist. 57 (PL Suppl. IV, 1306 oz. ed. P.M. GASSÓ – C.M. BATTLE, 182). Ne le pri sodobniku Venanciju Fortunatu, tudi dve stoletji kasneje pri Pavlu Diakonu (Hist. Lang. 2,10; 2,25) in {tiri stoletja kasneje v grade{ko-bene{kih kronikah se dosledno ozna~uje kot Paulus (gl. G. MONTICOLO, Cronache veneziane antichissime, Roma 1890, 6, v. 4 in 7 [Cronica de singulis patriarchis Nove Aquileie]; 41, v. 33; 42, v. 4 in 26; 49, v. 1 in 4 [Chronicon Gradense]; 62, v. 9 in 15; 68, v. 4 [IOHANNES DIACONUS, Chronicon Venetum]); Origo civitatum Italie seu Venetiarum [ed. R. CESSI, Roma 1933], 40–42, 72–75, 122–123, 128), enako ga ozna~uje tudi DANDULUS, Chronica, a. 557–569 (ed. E. PASTORELLO, Bologna 1938, 72, 75, 76). 19 Gl. op. 11. Naslov pontifex je v tem primeru sinonimna oznaka za naslov archiepiscopus, ki so ga uporabljali shizmati~ni {kofje kot uradno oznako za patriarha Helija in Severa (Episcoporum schismatico- rum epistula ad Mauricium 6,8,9 [ACO IV/2, 133]). 20 Prim. S. QUESNEL, v: VENANCE FORTUNAT IV, 170 op. 90; gl. tudi J.F. NIERMEYER, Mediae latinitatis lexicon minus, Leiden 1976, s.v. adorare. ^e bi se pesnikova oznaka nana{ala na pokojnega {kofa, bi izraz kazal na njegovo svetni{ko ~e{~enje (adoratio). 21 ENNODIUS, Vita beati Antoni 8–9 (ed. F. VOGEL, MGH AA 7, 19612, 186; sv. Severin iz Norika je Antonija od osmega leta dalje vzgajal na pot bodo~ega asketskega ‘ivljenja). Prim. A.N. NOCK, Bekehrung, RAC 2, 1954, 105–118, zlasti 117; M. ROTHENHÄUSLER, Conversio morum, RAC 3, 1957, 422–424. 154 R. BRATO@: VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ ka‘e na tesne stike Venancija Fortunata z menihom Pavlom (Pavlinom), kasnej{im patriarhom, pod vplivom katerega je kot otrok duhovno dozoreval22 . Dejstvo, da Venancij ni do‘ivel conversio in stopil na pot askeze, ka‘e na to, da ti stiki le niso bili tako intenzivni, da bi privedli do cilja. Pesnik je ostal temu ‘ivljenjskemu idealu vseskozi blizu in ga je visoko cenil. Mladi Venancij je odra{~al in dozoreval v ~asu stopnjevanja spora Treh poglavij. Po koncu gotsko-bizantinske vojne (555), ki mu je sledil nekaj let kasneje izgon Frankov in ostankov Gotov iz severne Italije (561–563)23 , je postal cerkveni spor osrednji politi~ni problem v severni Italiji. Ob postopnem zmanj{evanju in umirjanju spora v drugih delih bizantinske Italije sta to krizno ‘ari{~e sku{ala pogasiti pape‘ in bizantinska posvetna oblast v Italiji24 . Pisma pape‘a Pelagija I. razli~nim bizantinskim dostojanstvenikom omogo~ajo vpogled v oblike in intenzivnost pritiska na shizmati~nega patriarha le v kratkem razdobju od februarja do aprila leta 559. V pismu patriciju Joannesu je Pelagij I. v februarju 559 ostro napadel shizmatike, oglejskega {kofa ironi~no ozna~il kot “patriarha” Bene~ij in Istre in “prvaka” shizmatikov (quispiam Venetiarum, ut ipsi putant, atque Histryae patriarcha ... eorum princeps ... non consecratus sed execratus episcopus...)25 . Ko je Pavlin omenjenega bizantinskega dostojanstvenika, ki se je o~itno nahajal v Akvileji, izob~il, je pape‘ proti koncu marca nastopil ostreje in s konkretno gro‘njo: v pismu patriciju Valerijanu je v tem- peramentnem tonu navedel razloge za policijski poseg proti shizmati~nemu patriarhu26 , prav tako je spodbudil k ostremu postopanju proti shizmatiku, ki je uzurpiral {kofijski prestol (Aquileiensis ecclesiae inuasor), patricija Joannesa27 . Podobne vsebine so bila tudi druga pape‘eva pisma patriciju Valerijanu28 , patriciju Narzesu in drugim posvetnim do- stojanstvenikom, da bi odstavili shizmati~ne {kofe tudi drugod v Italiji29 . Venancij Fortunat se je v letih pritiska na oglejskega patriarha nahajal v Raveni, ki je bila v tem ~asu kot cerkveno in upravno sredi{~e nasprotnik Akvileje: {kof Agnellus je stal trdno na pape‘evi strani, tamkaj{nje bizantinske posvetne dostojanstvenike pa je pape‘ sku{al pridobiti za energi~no ukrepanje proti Pavlinu. Po pape‘evih pismih iz leta 559 viri o Pavlinu vse do langobardske invazije v Italijo devet let kasneje presahnejo. Kaj se je dogajalo s patriarhom v letih 559–565, ko se je Fortunat nahajal v Raveni, ni znano; o~itno je le to, da je pritisk prek Ravene in Rima vzdr‘al. Ob langobardski nevarnosti je prav on – kot se zdi ob popolni odsotnosti posvetne 22 PELAGIUS I PAPA, Epist. 24, 5 (ed. kot v op. 18; 75 v. 17): ... Quid autem iam de eorum principe loquar, qui et monachum, si tamen aliquando fuit, inuadendi episcopatum ambitu perdidit... Ob pomanjkanju dokazov, da bi pesnik v mladosti prebival v Akvileji, je S. DI BRAZZANO (VENANZIO FORTUNATO, 16) izrazil hipotezo, da je do teh stikov pri{lo v enem od urbanih sredi{~ v pesnikovi o‘ji domovini (Treviso, Opiter- gium, Altinum), kjer naj bi pesnik odra{~al in pridobival osnovno izobrazbo. Vpra{anje dolo~itve kraja njunih stikov ostaja nere{ljivo. 23 PLRE III, 923 sl. (Narses 1); E. STEIN, Histoire II, 610–611. 24 G. CUSCITO, Cristianesimo antico, 293 sl.; C. SOTINEL, Pelagio I (kot v op. 7), 533–534. 25 PELAGIUS I PAPA, Epistulae 24,1;5;7 (ed. P.M. GASSÓ – C.M. BATTLE [kot v op. 18], 73–75). O omenjenem patriciju gl. PLRE III, 669–700 (Ioannes 71). 26 PELAGIUS I PAPA, Epist. 52 (kot v op. 18, 134–139). 27 PELAGIUS I PAPA, Epist. 53 (kot v op. 18, 140–142), zlasti 53,10 (142, 33–36; pape‘ ja patricija spodbudil, naj oglejskega {kofa kot prestopnika aretira in po{lje k cesarju na zagovor); prim. tudi Epist. 52,14,64–65 [138]: ... hi qui talia praesumpserunt ad piissimum principem sub digna custodia dirigantur... 28 PELAGIUS I PAPA, Epist. 59 (kot v op. 18, 155–158); o patriciju Valerijanu gl. PLRE III, 1361 (Valeria- nus 1). 29 PELAGIUS I PAPA, Epist. 60; 65 (kot v op. 18, 159–173). V Epist. 65,5 (173,19–21) je pape‘ neposredno izrazil svojo zahtevo po policijskih posegih proti shizmatikom (... ut ab ecclesiae unitate diuisi, et eius pacem iniquissime perturbantes, a saecularibus etiam potestatibus conprimantur). 155ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) oblasti(!) – vodil preselitev cerkvenega sredi{~a in s tem v znatni meri tudi prebivalstva v Grade‘30 . Med relikvijami ve~jega {tevila mu~encev, ki so bile po kasnej{em izro~ilu bodisi tedaj, bodisi nekoliko kasneje, ko so se Langobardi umaknili iz poru{enega mesta, prene{ene v Grade‘, se omenjajo tudi relikvije mu~encev Kancijeve skupine in drugih mu~encev, ne pa relikvije mu~enca Fortunata31 . Akvileja je bila po langobardskem zavzetju in razru{enju izpraznjeno mesto, sadovi kratkotrajne obnove so bili izni~eni. V naslednjem letu je patriarh Pavlin po dvanajstletnem pontifikatu v neznanih okoli{~inah v Grade‘u umrl32 . Zdi se, da pesnik po odhodu v Galijo ni imel nikakr{nih vesti o Akvileji. V ~asu nastanka obeh odlomkov o Akvileji je bil namre~ Pavlin ‘e ve~ let pokojni, cerkveno sredi{~e pa se je nahajalo v Grade‘u. Tam (in ne ve~ v Akvileji) so bile spravljene relikvije mu~encev Kan- cijeve skupine, za relikvijami mu~enca Fortunata pa se je za~asno izgubila vsaka sled. Langobardska Akvileja v sedemdesetih letih 6. stoletja ni bila in ni mogla biti romarski kraj v takem smislu kot pred 568, saj se je ve~ji del relikvij doma~ih mu~encev nahajal v Gra- de‘u. b. Venancij in cerkve na Bene{kem Venancij omenja tri cerkve na Bene{kem: Konkordijo, Treviso in Padovo. V primeru Konkordije je pesnikov zapis za na{ vidik obravnave malo zanimiv, saj se nana{a le na svetni{ko ~e{~enje, ne vsebuje pa nobene reminiscence na pesnikovo sodobnost33 . Tamkaj{nji {kof v {estdesetih letih 6. stol. tudi sicer ni poznan. Povsem druga~e je z omembo rojstne {kofije Treviza. V tem primeru pesnik ne poro~a o lokalnem svetni{kem kultu, pa~ pa o svojem rojaku, vrstniku in prijatelju v ~asu {tudija v Raveni Feliksu, s katerim je skupaj do‘ivel ~ude‘no ozdravitev pred podobo sv. Martina34 . Feliks, pesnikov inlustris socius, je izbral druga~no ‘ivljenjsko pot kot Venancij Fortunat. 30 PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2, 10: Aquileiensi quoque civitati eiusque populis beatus Paulus patriar- cha praeerat. Qui Langobardorum barbariem metuens, ex Aquileia ad Gradus insulam confugiit secumque omnem suae thesaurum ecclesiae deportavit. O vlogi {kofov v pozni antiki kot duhovnih in posvetnih voditeljev skupnosti gl. S. MOCHI ONORY, Vescovi e Città, Rivista di storia del diritto italiano 4, 1931, 245– 329 in 555–600; 5, 1932, 99–179 in 241–312; 6, 1933, 199–238. 31 Chronicon Gradense (G. MONTICOLO, Chronache veneziane antichissime, Roma 1890, 40–41): ... qui sanctissimus patriarcha ... corpora autem sanctorum Cancii, Canciani et Cancianille in ecclesia sancti Johannis evangeliste celeberrime composuit ... corpora sanctorum Quirini, Illari et Taciani et ceterorum secum asportaverunt. Relikvije Feliksa in Fortunata naj bi bile po kasnej{em izro~ilu odkrite {ele 628 in nato prene{ene v Grade‘; prim. Cronica de singulis patriarchis Nove Aquileie (G. MONTICOLO, Cronache, 10; R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileiese, 395 op. 141). 32 PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2, 25: Paulus quoque patriarcha annis duodecim sacerdotium gerens, ab hac luce subtractus est regendamque ecclesiam Probino reliquit. 33 Vita s. Martini 4, 663–676 (MGH AA 4,1, 369): si petis illud iter qua se Concordia cingit, / Augustinus adest pretiosus Basiliusque. O ~e{~enju teh svetnikov v Konkordiji, ki ga izpri~uje samo Venancij Fortunat, prim. S. TAVANO v: La chiesa concordiese 389–1989 I. Concordia e la sua cattedrale (izd. C.G. MOR, P. NONIS), Pordenone 1989, 47; prim. tudi S. QUESNEL v: VENANCE FORTUNAT IV, 171 op. 91 (nagiba se k mnenju, da se za imeni skrivata sv. Avgu{tin in Basilij Veliki); k zapletenemu vpra{anju prim. tudi P. ZOVATTO, Le origini del cristianesimo a Concordia, Udine 1975, 27–28; 82 (nagiba se k mnenju, da gre za lokalna mu~enca). 34 Vita s. Martini 4, 663–676 (MGH AA 4,1, 369): Qua mea Tarvisus residet, si molliter intras, / inlustrem socium Felicem quaeso require, / cui mecum lumen Martinus reddit olim. Epizodo ~ude‘ne ozdravitve v Raveni, ki sta je bila dele‘na Venancij Fortunat in Feliks (ipsius socius), opisujeta tudi GREGORIUS EP. TURONEN- SIS, De miraculis s. Martini 1,15 (PL 71, 927C) in PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2, 13. 156 R. BRATO@: VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ Neznano kdaj, skoraj gotovo pa {ele po njuni lo~itvi ob Fortunatovem odhodu v Galijo (565), je postal {kof v rodnem Trevizu. ^e je bil Fortunatov vrstnik (torej tudi rojen ok. 535 ali kako leto kasneje), bi v ~asu izvolitve (kmalu po 565?) dosegel starost {ele (dobrih) tridesetih let, vsekakor premalo, da bi mogel po tedaj veljavni zakonodaji prevzeti {kofov- sko dostojanstvo35 . Dol‘ina njegovega pontifikata ni poznana. Po presenetljivi odsotnosti tarvizijske cerkve na grade{ki sinodi (579) se omenja naslednji {kof (Rusticus) {ele v ~asu maranske sinode (590), njegov naslednjik Feliks (II.), ki se omenja leto zatem v pismu bene{kih {kofov cesarju Mavrikiju, pa o~itno ni identi~en s Fortunatovim mladostnim prija- teljem. Ta je bil o~itno izrazita, mo~na in samozavestna osebnost, saj je poleti 568 ob pribli‘evanju Langobardov kot edini med italskimi {kofi tvegal drzen korak in bil popla~an z uspehom: langobardskemu kralju Alboinu je sam pri{el naproti in od njega dosegel celo pisno potrjeno obljubo, da se Langobardi ne bodo polastili cerkvenega premo‘enja36 . S tem je doma~o cerkveno skupnost vsaj za nekaj ~asa re{il pred usodo ve~ine drugih skupnosti, ki jih je prihod pod langobardsko oblast bistveno bolj prizadel. Z dose`enim stanjem je postal pravzaprav predhodnik shizmati~nih {kofov 7. stoletja, ki so se – ob za{~iti langobardske oblasti – izognili verskemu pritisku pape`ev in Bizanca in vztrajali v shizmi vse do leta 698. O njem ne poro~a noben drugi vir. Glede na zadr`anje celotne oglejske metropolitanske cerkve je bil zelo verjetno privr`enec shizme Treh poglavij, tako kot vsi njegovi so{kofi na Bene{kem in kot naslednja dva poznana {kofa iz Treviza, Rustik (590) in Feliks [II.](591)37 . Nekoliko bolj ob{irno je Venancijevo poro~aje o padovanski cerkvi, pri katerem naleti- mo, tako kot v primeru Akvileje, na oba elementa: svetni{ko ~e{~enje in omembo uglednega sodobnika in znanca38 . Tudi ta kraj je Venancij Fortunat o~itno dobro poznal (saj omenja detajl v tamkaj{nji cerkvi), zlasti pa je poznal tamkaj{njega dostojanstvenika (o~itno {kofa) Johannesa, za katerega je uporabil sicer bolj poredko izpri~ani pridevek “vzvi{eni” (celsus Iohannes)39 . Ker je pesnikovo izra‘anje nejasno, Johannes pa se ne omenja v nobenem 35 Venancij Fortunat ga ozna~uje z izrazom socius, torej ne omenja njegovega {kofovskega naslova, ki ga je zelo verjetno imel {e leta 575, ko je pesem nastala. Po cerkveni ureditvi v pozni antiki bi lahko postal Feliks v tridesetem letu starosti presbyter (Concilium Neocaesariense, c. 11; Concil. Trullanum, c. 14; gl. C. KIRCH, Enchiridion fontium ecclesiae antiquae, Barcinone itd. 19659, 226; P.-P. JOANNOU, Les canons des conciles oecuméniques, Grottaferrata (Roma) 1962, 143). Justinijanov zakon iz leta 546 je dolo~il starostno mejo za prevzem {kofovskega dostojanstva, ki je zna{ala non minus quam triginta quinque aetatis annos (IUSTINIANUS, Novellae 123, 1,1 [Coprus iuris civilis III, edd. R. SCHOELL, G. KROLL, Berlin 19597, p. 594]). 36 PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2, 12 (ediciji kot v op. 2: 68 in 90 op. 42 oziroma 90 in 435): Igitur Alboin cum ad fluvium Plavem venisset, ibi ei Felix episcopus Tarvisianae ecclesiae occurrit. Cui rex, ut erat largissimus, omnes suae ecclesiae facultates postulanti concessit et per suum pracmaticum postulata firma- vit. Feliksovo dejanje, ki spominja na sre~anje med Atilo in pape‘em Leonom Velikim 452, ima ve~ analogij v 5. in 6. stoletju, ko so {kofje (ali mo‘je svetni{kega slovesa) z neustra{enim nastopom pred barbarskimi vladarji re{ili svojo cerkveno skupnost iz eksisten~ne stiske (prim. nekaj primerov v R. BRATO‘, Der “heilige Mann” und seine Biographie, v: Historiographie im frühen Mittelalter [Hg. A. SCHARER, G. SCHEIBELREITER], Wien, München 1994, 233 op. 44 in 45). Feliksovo dejanje je bilo izredno tvegano ne samo zaradi negotovega izida sre~anja, temve~ tudi zato, ker bi bil lahko s strani svoje skupnosti ali bizantinske posvetne oblasti izpostavljen o~itku izdaje mesta. 37 PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 3,26 (Rusticus de Tarvisio); Episcoporum schismaticorum epistula ad Mauricium, v: ACO IV,2, 135 (Felix episcopus sanctae Teruisianae ecclesiae). 38 Vita s. Martini 4, 672–676 (MGH AA 4,1, 369): Si Patavina tibi pateat via, pergis ad urbem: / huc sacra Iustinae, rogo, lambe sepulchra beatae, / cuius habet paries Martini gesta figuris; / quove salutis opus celso depende Iohanni / atque suis genitis, sociis per carmina nostris. 39 Prim. epitafa pape‘a Feliksa IV. († 530; ILCV 986,4: ... promeruit ... celsum locum) in Janeza II. († 535; ILCV 988,5: celso dignus honore). Kot {kofa ga nazadnje ozna~uje G. FEDALTO, Aquileia una chiesa due patriarcati, Roma, Gorizia 1999, 350. 157ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) drugem viru, ne vemo o njem tako reko~ ni~40 . Nenavaden in zato te‘ko razumljiv zadnji verz – pozdrav Venancijeve knjige naj velja tudi “Johannesovim sinovom, prek pesmi na{im dru‘abnikom” – postavlja dodatno vpra{anje brez odgovora. Dokaj neobi~ajen, pravzaprav v nasprotju z veljavno zakonodajo, bi bil v tistem ~asu v bizantinski dr‘avi primer {kofa, ki bi bil pred prevzemom {kofovskega dostojanstva poro~en in bi imel otroke41 . Verzi, ki se nana{ajo na Padovo, ne posredujejo nobenega podatka, ki bi ga mogli povezati s pesniko- vim odnosom do shizme Treh poglavij. Naslednji poznani padovanski {kof Virgulus (Ber- gullus) je bil kot udele‘enec grade{ke sinode (579) eden od {kofov shizmati~nega oglejske- ga patriarhata42 . Kot se zdi izvolitev obeh omenjenih bene{kih {kofov v okviru shizmati~ne oglejske cerkve ni bila v skladu z normami Justinijanove zakonodaje. V tem primeru o~itno ne gre za taka odstopanja od veljavne zakonodaje, ki bi posebej izstopala. Omenjena {kofa, od katerih je bil prvi (verjetno) premlad, drugi pa poro~en, oba pa po pesnikovi oznaki spo{tovanja vredni osebi, gotovo niti zdale~ nista izstopala na tak na~in kot njun vrstnik in stanovski kolega iz Pore~a (Evfrazij), ki naj bi po – nedvomno vsaj deloma pretiranih – trditvah pape‘a Pelagija I. zagre{il prava hudodelstva, za katera je bila po Justinijanovih zakonih zagro‘ena smrtna kazen43 . c. Venancijeva {kofa Vitalis in Johannes: vpra{anje njunega izvora in njune opredelitve c. v sporu Treh poglavij Medtem ko sta Venancijevi omembi oglejskega in padovanskega {kofa v pesnitvi Vita s. Martini prostorsko in ~asovno opredeljivi, pa je predstavitev dveh nadaljnjih italskih {ko- fov, Vitalisa in Johannesa, nejasna in dopu{~a razli~ne razlage. Škofa nastopata v prvih dveh pesmih Venancijevega opusa, ki sta bili kot edini zanesljivo napisani na italskih tleh. Prva pesem je naslovljena na “ravenskega” {kofa Vitalisa, druga pa opisuje cerkev sv. Andreja, ki jo je ta {kof zgradil, njegov stanovski kolega Johannes pa obdaroval z dragocenimi re- likvijami. Izhodi{~e za nastanek razli~nih razlag je omemba “ravenskega” {kofa44 . Ker se v 40 Mnenja komentatorjev tega mesta: S. QUESNEL, v: VENANCE FORTUNAT IV, 171 op. 94: padovanski Johannes morda identi~en s {kofom Janezom, ki je preskrbel relikvije za cerkev sv. Andreja (gl. op. 52); G. PALERMO, v: VENANZIO FORTUNATO, 153 op. 47: padovanski {kof, o katerem ni sicer ni~ znanega. 41 Po Justinijanovih zakonih iz leta 528 (Codex Iustinianus 1,3,41,2–4 [Corpus iuris civilis II, rec. P. KRÜGER, Dublin-Zürich 196714, 26]) in 531 (Codex Iust. 1,3,47 [prav tam, 34]) ni mogel postati {kof tisti, ki je imel ‘eno in otroke; ~e je bil izvoljen tak {kof, je njegova izvolitev veljala za ni~no. Izvolitev {kofa Janeza, ki je bil eno generacijo starej{i od pesnika in s tem vrstnik oglejskega patriarha Pavlina (Janezovi sinovi so se ‘e pred 565 posve~ali poeziji!), je bila v tem primeru protizakonita. O vpra{anju poro~enih klerikov v tej dobi kratko R. BRATO‘, Ecclesia in gentibus, Grafenauerjev zbornik (ur. V. RAJ{P), Ljubljana 1996, 205–225, zlasti 217–218 sl. op. 59. Edini poznani poro~eni klerik v shizmati~ni oglejski cerkvi v tem ~asu je bil pore{ki arhidiakon Klavdij, ki je upodobljen skupaj s svojim sinom na apsidalnem mozaiku Evfrazijeve bazilike (M. PRELOG, The basilica of Euphrasius in Pore~, Zagreb, Pore~ 1994, 66). 42 H. WOLFF, Die Kontinuität der Kirchenorganisation in Raetien und Noricum bis an die Schwelle des 7. Jahrhunderts, v: Das Christentum im bairischen Raum. Von den Anfängen bis ins 11. Jahrhundert (Hg. E. BOSHOF, H. WOLFF), Köln, Weimar, Wien 1994, 1–27, zlasti 26; gl. tudi G. FEDALTO, Aquileia (kot v op. 39), 350. 43 PELAGIUS I PAPA, Epist. 53,7–8 (ed. kot v op. 18, 141–142: ... Eufrasii ... scelera ... in homicidio ... incestuoso autem in adulterio ...). Prim. Codex Iustinianus 9,9,29(30) (kot v op. 41, 376). 44 V vrsti rokopisov je {kof Vitalis ozna~en s pridevkom (v akuzativu) rauennensem (tudi: rauensem, rauenatem), ki ga v uvodnem seznamu pesmi ne najdemo (prim. MGH AA 4,1, 3 in 7; M. REYDELLET, v: VENANCE FORTUNAT I, 19 in 166 [komentar]; S. DI BRAZZANO, v: VENANZIO FORTUNATO, 108–109). 158 R. BRATO@: VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ izro~ilu ravenske cerkve za obravnavano razdobje ne omenja noben {kof z imenom Vitalis – v ~asu Venancijevega prebivanja na Bene{kem in v Raveni sta vodila ravensko cerkev dva {kofa, Maksimijan (546–557)45 in Agnellus (557–569/70)46 –, je pesnikova omemba {e enega {kofa dala povod za ve~ med seboj izklju~ujo~ih se razlag. Naj najprej kratko predsta- vimo vsebino obeh pesmi. Prva pesem47 , v kateri je pesnik omenjenega {kofa ‘e uvodoma predstavil s pridevki v prese‘nikih, opisuje njegov veliki gradbeni podvig, cerkev sv. Andreja, ki je bila po pe- snikovem pri~evanju o~itno izredno lepa in razko{na z mozaiki okra{ena stavba48 . Pri gra- dnji sta bila zaslu‘na tudi dva neimenovana posvetna velika{a (egregii viri), ki jih je {kofu uspelo pridobiti za ta podvig: voja{ki poveljnik (dux ... armis) in visoki funkcionar v pravo- sodju oziroma civilni upravi (praefectus legibus)49 . Pesnik je zaklju~il pesem v himni~no vzvi{enem tonu in ob tem izrazil upanje, da bo Vitalis zgradil {e nove bo‘je hrame (Dei ... templa). Druga pesem50 , ki enako kot prva {teje 28 verzov, spominja na verzificirane gradbene napise v cerkvah iz 6. stoletja, kakr{ni so se ohranili v Pore~u, Grade‘u, Raveni in drugod v severnoitalskem prostoru51 . Za uvodnimi verzi (1–6), ki ponovno slavijo Vitalisa kot gradi- telja cerkve sv. Andreja, so predstavljeni svetniki, katerih relikvije (veneranda viscera, vi- scera sancta) so shranjene v cerkvi. Kot najbolj zaslu‘en za pridobitev le-teh se omenja “dobri {kof Janez” (bonus antistes ... Iohannes), ki je vse te relikvije na spodbudo {kofa Vitalisa pokopal na ~astnem mestu (egregio loco), o~itno v oltarju52 . Te relikvije kar enaj- stih svetnikov (treh apostolov, dveh mu~encev in ene mu~enke iz dobe preganjanj kristja- nov, enega {kofa-mu~enca in treh njegovih klerikov iz ~asa poganske reakcije ob koncu 4. stoletja, enega {kofa-asketa) je pesnik kratko predstavil glede na njihov izvor in na~in njihove smrti. To so bili: apostoli Peter, Pavel in Andrej, rimska mu~enca Lavrencij in Ceci- lija, mu~enec Vitalis iz Bologne, tridentinski {kof-mu~enec Vigilij, mu~enci Marturij, Sisen- 45 AGNELLUS (qui et Andreas), Liber pontificalis ecclesiae Ravennatis 69–83 (ed. O. HOLDER-EGGER, MGH Script. rerum Langob. et Ital. s. VI–IX, Hannover 1878, 325–333); gl. komentarje v naslednjih edicijah: Codex pontificalis ecclesiae Ravennatis I (ed. A. TESTI RASPONI, RIS II/3, Bologna 1924), 186–213; D.M. DELIYANNIS, The Liber pontificalis ecclesiae Ravennatis. Critical edition and commentary, Ann Arbor (Michi- gan) 1994, 523–533; AGNELLUS von Ravenna, Liber pontificalis – Bischofsbuch. Übersetzt und erläutert von C. NAUERTH, Fontes christiani 21,1–2, Freiburg itd. 1996, 300–337. 46 AGNELLUS (qui et Andreas), Liber pontificalis ecclesiae Ravennatis 84–92 (ed. O. HOLDER-EGGER, 333–336). 47 Carmina 1,1 (MGH AA 4,1, 7–8); prim. VENANCE FORTUNAT, Poèmes I (ed. M. REYDELLET), Paris 1994, 20–21 in 166–67 (komentar) in VENANZIO FORTUNATO 1 (ed. S. DI BRAZZANO), Aquileia 2001, 108–111. 48 Prim. Carm. 1,1,11–12: emicat aula potens, solido perfecta metallo, / quo sine nocte manet continua- ta dies. 49 C. 1,1, 19–22: Prosperitas se vestra probat, quae gaudia supplens / intulit egregios ad tua vota viros. / dux nitet hinc armis, praefectus legibus illinc: / venerunt per quos crescere festa solent. 50 Carm. 1,2 (MGH AA 4,1, 8–9); prim. VENANCE FORTUNAT, Poèmes I (ed. M. REYDELLET), 21–23, 167–168 [komentar] in VENANZIO FORTUNATO 1 (ed. S. DI BRAZZANO), 110–113. Ker se Vitalis v njej ozna~uje s pridevkom rauennensis le v dveh rokopisih, v vseh ostalih pa s krajevno oznako Rauenna ali Rauennae, se M. REYDELLET (166 op. 1) nagiba k mnenju, da oznaka Rauenna ozna~uje kraj, kjer je pesem nastala; le-tega naj bi prepisovalci zamenjali s {kofijskim sede‘em protagonista te pesmi. 51 G. CUSCITO, Venanzio Fortunato (kot v op. 3), 215, opozarja na podobnost z Evfrazijevim gradbenim napisom iz Pore~a (Inscriptiones Italiae X,2, 81). Prim. tudi: G. CUSCITO, Vescovo e cattedrale nella docu- mentazione epigrafica in Occidente. Italia e Dalmazia, v: Actes du XIe congrès international d’archéologie chrétienne (izd. N. DUVAL, Collection de l’École Française de Rome 123 – Studi di antichità cristiana 41), Roma 1989, 735–776, zlasti 746–753 in 759–765. 52 Carm. 1,2,25–26 (MGH AA 4,1, 9): haec bonus antistes Vitale urguente Iohannes / condidit egregio viscera sancta loco. 159ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) nus in Aleksander, ter galski asket in {kof Martin53 . Seznam omenjenih relikvij je v znatni meri skladen z relikvijami, ki so bile v tej dobi v posesti ravenske cerkve; po lokalnem izro~ilu jih je {kof Maksimijan spravil v cerkvi sv. Štefana54 . Kdo se skriva za {tirimi pesnikovimi sodobniki (dva {kofa in dva posvetna veljaka), ki se omenjajo v teh dveh pesmih: naslovljenec pesmi {kof Vitalis in njegov stanovski kolega Johannes ter neimenovana voja{ki in civilni dostojanstvenik? Pri iskanju odgovora na to vpra{anje je bil vseskozi razumljivo v ospredju Vitalis, medtem ko so bili poskusi razlage ostalih osebnosti bolj ali manj podrejeni razlagi osebnosti prvo imenovanega {kofa. Po na{em vedenju so raziskovalci v zadnjem stoletju postavili najmanj {tiri razlage o njegovem izvoru in obe mo‘ni razlagi o njegovi versko-politi~ni opredelitvi (privr‘enec ali nasprot- nik shizme Treh poglavij). Za Vitalisom naj bi se skrival (1) ravenski, (2) milanski, (3) altinsko-aguntski ali (4) istrski {kof. Naj jih kratko predstavimo, pri ~emer se bomo bolj podrobno posvetili zadnjima dvema poskusoma. Najstarej{a je vsekakor razlaga, da gre za ravenskega {kofa, kot ga v obeh pesmih ozna~uje sam pesnik. Ob dejstvu, da v izro~ilu ravenske cerkve v tem ~asu ni poznan noben Vitalis, sta se pojavila dva predloga za re{itev tega vpra{anja. Po prvem mnenju naj bi se za tem imenom skrival {kof Maksimijan (546–557), ena velikih osebnosti ravenske cerkve, doma iz puljske {kofije v Istri, ki ga je ustoli~il Justinijan in je veljal v ~asu spora Treh poglavij za osrednjo osebnost v cesarjevi cerkveni politiki v Italiji55 . Zagovorniki te teze so navajali, da je po lokalnem izro~ilu Maksimijan dejansko obnovil cerkev sv. Andreja v Raveni. Pri tem dejanju bi mogli sodelovati tedanji najvi{ji posvetni in cerkveni dostojanstveniki v Italiji: dux armis naj bi bil Narzes, “dobri {kof Janez” pa sam pape` Janez III. (561–574)56 . Ta hipoteza je danes opu{~ena, saj temelji na celi vrsti {ibkih in komajda verjetnih predpostavk57 . 53 Carm. 1,2,7–24. Relikvije apostolov (zlasti Andrejeve) so bile ‘e ok. 400 prene{ene na Zahod in nato raz{irjene v raznih cerkvah (prim. Y.-M. DUVAL, Aquilée et la Palestine entre 370 et 420, AAAd 12, 1977, 263–322, zlasti 309–314; o njihovi navzo~nosti v severni Italiji in na oglejskem obmo~ju ok. 400 prim. tudi R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileiese [kot v op. 12], 97–98). 54 Od omenjenih relikvij sedmih posameznih svetnikov in ene svetni{ke skupine se omenja za ta ~as v Raveni navzo~nost kar petih svetni{kih relikvij. Škof Maksimijan je zgradil cerkev sv. Štefana, v kateri je spravil relikvije dvajsetih svetnikov, med katerimi se omenjajo tudi naslednje: apostolov Petra, Pavla in Andreja, na 12. mestu se omenja Lavrencij (AGNELLUS, Liber pontificalis, c. 72 [ed. O. HOLDER-EGGER, kot v op. 45, str. 327–328; ed. A. TESTI RASPONI, 191]). V Raveni so se nahajale tudi relikvije mu~enca Vitalisa, kateremu je {kof zgradil posebno cerkev (AGNELLUS, Liber pontificalis, c. 77, prav tam, 329–330) in je po Venancijevih predstavah veljal za ravenskega mu~enca (prim. Vita Martini 4, 682). V omenjeni ravenski skupini relikvij manjkajo sv. Martin, tridentinski {kof Vigilij s tremi spremljevalci (Marturius, Sisennus, Alexander; gl. A. QUACQUARELLI, I. ROGGER [izd.], I martiri della Val di Non e la reazione pagana alla fine del IV secolo, Trento 1985, zlasti 159–170), prav tako v tej skupini ne nastopa nazadnje imenovana Cicilia (namesto Cecilia). Slednja se istodobno pojavlja – v enaki grafiji kot pri Venanciju (!) – med upodobitvami dvanajstih svetnic v Evfrazijevi baziliki v Pore~u (M. PRELOG [kot v op. 41], 19; R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileiese, 440 op. 273). 55 AGNELLUS, Liber pontificalis ecclesiae Ravennatis 69–83 (ed. O. HOLDER-EGGER, 325–333); Maksimijan je bil velik ~astilec apostola Andreja in je v mestu obnovil njemu posve~eno cerkev (Liber pontif. 76; ed. O. HOLDER-EGGER, 329; ed. A. TESTI RASPONI, 195–196). 56 Prim. LUCHI v: PL 88, 63–66 (komentar); tezo je sprejel in nekoliko korigiral J. DOSTAL, Über Identität und Zeit von Personen bei Venantius Fortunatus, Separat-Abdruck aus dem “Jahres-Berichte des k. k. Staats- Obergymnasiums zu Wiener-Neustadt”, Wiener-Neustadt 1900, 18 (bonus antistes Iohannes ni pape` Janez III., ki je nastopil {ele po Maksimijanovi [=Vitalisovi] smrti, temve~ kasnej{i istoimenski ravenski {kof [578– 595]), prav tako (z rezervo) D. TARDI, Fortunat, 31–33; k temu mnenju se je nagibal tudi HOLDER-EGGER, 329 op. 2. 57 Prim. ‘e O. HOLDER-EGGER, 329 (komentar); G. CUSCITO, Venanzio Fortunato, 215–216; M. REYDELLET, 166 (komentar); J.W. GEORGE, Venantius Fortunatus, 23 (z razlago, da je “ravenski” izvor {kofa konjektura prepisovalca, ki je vedel, da je pesnik {tudiral v Raveni). 160 R. BRATO@: VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ Maksimijan se nikjer ne pojavlja s pridevkom “Vitalis”, ki ga tudi ne najdemo na nobenem od njegovih gradbenih napisov; v Raveni je `e obstajala cerkev sv. Andreja, ki jo je Maksi- mijan (le) prenovil in jo obdaroval z relikvijami apostola Andreja, tako da ne bi mogel “prevzeti” vloge graditelja a fundamentis ad dedicationem, pa~ pa v najbolj{em primeru vlogo drugega {kofa Janeza58 . Slednji se ne omenja v nobenem od sodobnih ravenskih virov. Stvarnej{o podlago tezi, da gre v primeru Vitalisa res za ravenskega {kofa, je dal E. Stein59 . Po ponovni analizi virov za zgodovino ravenske cerkve sredi 6. stoletja, v katerih se ne omenja noben Vitalis, je spri~o domnevne kronolo{ke vrzeli ve~ kot dveh let med Mak- simijanovo smrtjo (po Steinu ok. 554) in Agnellovim nastopom (23. junij 557) postavil tezo, da je v tem ~asu vodil ravensko cerkev prav tisti Vitalis, ki ga opeva Venancij Fortunat. Njegov sicer malo pomembni in zato tako malo opa‘eni (v ravenskem izro~ilu “pozabljeni”) pontifikat bi lahko padel v ~as po Maksimijanu, saj je {ele ta pridobil iz prestolnice relikvije apostola Andreja. Po tej razlagi bi bil Vitalis katoli{ki (protishizmati~ni) {kof, dux ... armis, ki ga omenja Venancij, pa bi bil lahko Narzes. Teza je bila – kljub veliki avtoriteti njenega avtorja – sprejeta v ve~ini primerov s pridr‘ki, le kot verjetna ali vsaj mo‘na re{itev vpra{anja60 . Hipoteza, da se za Venancijevim Vitalisom skriva istoimenski shizmati~ni {kof iz Milana (552/3 – 556/7), je bila izra‘ena samo kot mo‘nost, ne da bi bila posebej utemeljena61 . ^eprav tako ime kot kronologija pontifikata milanskega {kofa Vitalisa tako hipotezo podpi- rata, pa se zdi le-ta brez stvarne podlage. Ni znano, da bi zveze Venancija Fortunata segale na obmo~je Milana, prav tako ni tamkaj za ta ~as ni~ znanega o gradnji Andrejeve cerkve. Po naslednji domnevi naj bi se za tem {kofom skrival altinski {kof Vitalis, ki se je po bizantinski zmagi v vojni proti Gotom in po izgonu Frankov iz severne Italije, “mnogo let” pred letom 565, zatekel v frankovsko kraljestvo in to ad Agonthiensem civitatem (verjetneje v Aguntum kakor v Mainz). Bizantinski poveljnik Narzes naj bi ga v letu Justinijanove smrti in nastopa Justina II. (565) ujel in ga nato kaznoval z izgonom na Sicilijo62 . Vitalis naj bi bil 58 AGNELLUS, Liber pontificalis ecclesiae Ravennatis 76 (ed. O. HOLDER-EGGER, 329): Ecclesiam vero beati Andreae apostoli hic Ravennae cum omni diligentia non longe a regione Herculana, columnas marmoreas suffulsit, ablatasque vetustas ligneas de nucibus, proconisas decoravit. Tunc ablatum corpus ipsius apostoli Ravennam ducere conabatur...): c. 82 (332)... sepultusque est in basilica sancti Andreae apostoli iuxta altarium, ubi barbas praedicti apostoli condidit). Prim. komentar pri A. TESTI RASPSONI (kot v op. 45), 195–196. 59 E. STEIN, Beiträge zur Geschichte von Ravenna in spätrömischer und byzantinischer Zeit, Klio 16, 1920, 40–71, zlasti 53–56; kratko ISTI, Histoire II, 832. 60 F.W. DEICHMANN, Ravenna. Hauptstadt des spätantiken Abendlandes II/2, Wiesbaden 1976, 303–306. Prim. tudi C. NAUERTH v ediciji: AGNELLUS VON RAVENNA, Liber pontificalis eccl. Ravenn. (gl. op. 45), 20–21 in 314–315 op. 316; J.-Ch. PICARD, Le souvenir des évêques. Sépultures, listes épiscopales et culte des évêques en Italie du Nord des origines au Xe siècle (Bibliothèque des Écoles Françaises d’Athenes et de Rome 278), Roma 1988, 489 (hipotezo obravnava kot mo‘nost, vendar daje prednost domnevi, da gre za {kofa, ki je izhajal iz Ravene, njegov {kofijski sede‘ pa naj bi bil drugod). 61 Kot mo‘nost jo navaja M. REYDELLET, 166 (milanski {kof Vitalis, naslednik {kofa Datija, je bil izjemoma posve~en v Raveni v navzo~nosti predstavnikov posvetne oblasti). O milanskem {kofu Vitalisu prim E. STEIN, Chronologie des métropolitains schismatiques de Milan et d’Aquilée-Grado, v: ISTI, Opera minora selecta, Amsterdam 1968, 131 in J.-Ch. PICARD, Le souvenir, 58, 72–73. 62 PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2,4 (ed. F. BRADA~ ... [op. 2], 62 in 87 op. 17 oziroma ed. L. CAPO, 82; 427– 428 [komentar]): Inter haec Iustiniano principe vita decidente, Iustinus minor rem publicam apud Constan- tinopolim regendam suscepit. His quoque temporibus Narsis patricius, cuius ad omnia studium vigilabat, Vitalem episcopum Altinae civitatis, qui ante annos plurimos ad Francorum regnum confugerat, hoc est ad Agonthiensem civitatem, tandem conprehensum aput Siciliam exilio damnavit. Prim. O. HAGENEDER, Die kirchliche Organisation im Zentralalpenraum vom 6. bis 10. Jahrhundert, v: Frühmittelalterliche 161ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) profrankovsko usmerjen {kof, torej nasprotnik Bizantincev; in kot tak naj bi bil privr‘enec shizme Treh poglavij. Vitalisov beg na frankovski teritorij bi mogli postaviti v zvezo z Narzesovimi zmagami nad Franki (dokon~no 561/3) in z njegovimi ukrepi proti shizmati~nim {kofom63 . Spri~o tesnih vezi med Vitalisom in pesnikom naj bi bil ta {kof celo “prvi patron Venancija Fortunata”, ki se je po padcu tega {kofa v roke Bizantincev in njegovem kazno- vanju z izgonom umaknil v Galijo, na poti pa obiskal tudi Aguntum, kjer naj bi pred tem ve~ let prebival njegov patron in somi{ljenik Vitalis64 . Tako kot nekdaj altinski {kof naj bi se kasneje tudi pesnik umaknil z bizantinskega ozemlja na frankovsko iz versko-politi~nih razlogov, {e ve~; Venancij naj bi na podlagi stikov z Vitalisom dobil priporo~ilna pisma, ki so mu omogo~ila dostop v visoke cerkvene in posvetne kroge v merovin{ki dr`avi65 . Ta razlaga, ki ima najve~ zagovornikov, vsebuje – ob hipoteti~nem istovetenju “raven- skega” {kofa z istoimenskim altinskim – {e nekaj {ibkih to~k. V njej ne najdemo opornih to~k za identifikacijo drugega {kofa, Vitalisovega vrstnika Johannesa, ki je cerkev obdaro- val s celo vrsto presti`nih relikvij in je moral biti potemtakem vsaj v zvezi z nekim pomemb- nim cerkvenim sredi{~em kot so bila Ravena, Milano ali Akvileja66 . Tudi za razlago neime- novanih posvetnih dostojanstvenikov (dux armis, praefectus legibus) nimamo zanesljivih opornih to~k67 . Kakr{nakoli gradnja v Altinu, ki bi jo mogli postaviti v predstavljeni kon- tekst, ni poznana68 . Na obmo~ju Agunta na ozemlju frankovske dr`ave, kamor je altinski {kof zbe`al, pa tudi ni poznana stavba, ki bi jo mogli primerjati z Venancijevim opisom. V samem Aguntu (Lienz-Patriasdorf) so bili pod tlakom farne cerkve, posve~ene apostolu Andreju (!), odkriti ostanki zgodnjekr{~anske cerkve iz 5.–6. stol. Vendar velja pri tem opozoriti, da ni dokaza za obstoj patrocinija `e v antiki (pa~ pa {ele v karolin{ki dobi in kasneje), da sami ostanki cerkve ka`ejo na (pre)skromno zgradbo in da Venancijev Aguntum o~itno ni identi~en z rimsko naselbino v Lienzu, temve~ z vi{insko utrdbo Kirchbichl nad Lavantom jugovzhodno od anti~nega mesta. Poleg tega si ne moremo predstavljali, da bi Ethnogenese im Alpenraum, Nationes 5, 1985, 201–235, zlasti 219–220; H. BERG, Bischöfe (kot v op. 3), 84; H. KRAHWINKLER, Friaul (kot v op. 3), 24. Proti ve~insko sprejetemu mnenju, da se za oznako skriva Aguntum, daje H. WOLFF, Die Kontinuität (kot v op. 42), 11 op. 20 prednost nekaterim rokopisom, ki prina{ajo obliko ad Magonthiensem civitatem (Mainz). Tudi ~e rokopisno izro~ilo dopu{~a to mo‘nost, se vendar zdi nemogo~e, da bi mogel Narzes aretirati ubeglega {kofa globoko znotraj frankovske dr‘ave. 63 O Narzesovi osvojitvi severne Italije in ukrepih proti shizmatikom gl. PLRE III, 923–924 (Narses). 64 Domnevo, da se za Venancijevim Vitalisom skriva omenjeni altinski {kof, je prvi izrazil R. KOEBNER, Venantius Fortunatus (kot v op. 3), 120–125. V novej{em ~asu so jo sprejeli: H. BERG, Bischöfe (kot v op. 3), 84–85; B. BRENNAN, The Career (kot v op. 3), 53 in 58; J.W. GEORGE, Venantius Fortunatus (kot v op. 3), 23 in 26 (~e je Venancijev Vitalis identi~en z altinskim {kofom, ki je zbe‘al na ozemlje frankovske dr‘ave, moremo tu iskati za~etke “frankovskih zvez”, prek katerih naj bi dobil pesnik priporo~ila pred potovanjem v Galijo); H. KRAHWINKLER, Friaul (kot v op. 3), 24–25 (Vitalis ozna~en kot pesnikov prijatelj); H. WOLFRAM, Österreichische Geschichte 378–907. Grenzen und Räume, Wien 1995, 98 (Vitalis iz Altina prvi pesnikov patron). K tej razlagi se nagiba tudi J.Ch. PICARD, Le souvenir (kot v op. 60), 489. 65 J.W. GEORGE Venantius Fortunatus, 26; B. BRENNAN, The Career, 57–58 (z domnevo, da so te zveze vodile prek treverskega {kofa Nicetija, ki je vzdr‘aval stike s cerkvenimi dostojanstveniki v severni Italiji). 66 R. KOEBNER, Venantius Fortunatus, 125 op. 1 je izrazil domnevo, da je bonus antistes Iohannes identi~en z istoimenskim {kofom iz Padove (celsus Iohannes; gl. op. 40). 67 R. KOEBNER, Venantius Fortunatus, 123–124, je izrazil domnevo, da se za drugim skriva praefectus praetorio per Italiam, za prvim pa bizantinski voja{ki poveljnik na severni meji z naslovom dux s sede‘em v Tridentu. V tistem ~asu (do upora 566) je to funkcijo opravljal Herul Sindual (gl. PLRE III, 1154–1155, s.v. Sindual). Na nezanesljivost te razlage je opozoril E. STEIN, Beiträge (kot v op. 59), 53–54 (opombe); ISTI, Histoire II, 832. 68 P. TESTINI, G. CANTINO WATAGHIN, L. PANI ERMINI, La cattedrale in Italia, v: Actes du XIe congrès internatio- nal d’archéologie chrétienne (kot v op. 51), 22 (“nessuna proposta di ubicazione”). 162 R. BRATO@: VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ Vitalis kot begunski {kof, v vlogi gosta tedanjega {kofa iz Agunta (ta iz virov ni poznan), lahko v svojem imenu zgradil tako presti`no cerkev, kot jo opisuje Venancij69 . Do povsem druga~nih sklepov vodi (~etrta) hipoteza, po kateri naj bi bil Vitalis pravo- verni istrski {kof. Ta razlaga ne temelji na identi~nosti z imenom nekega iz drugih virov znanega {kofa (kot sta bila Vitalis iz Altina ali Vitalis iz Milana), pa~ pa na raz{irjenosti apostolu Andreju posve~enih cerkva na ozemlju bizantinske Istre. Njeno izhodi{~e sta istr- ski izvor ravenskega {kofa Maksimijana in poskus ravenske cerkve, da bi uveljavila svoje interese v (ju‘ni) Istri. Na podlagi odlo~itve cesarja Justinijana je ravenskega {kofa Maksimijana (546–556), doma iz puljske {kofije, posvetil pape‘ Vigilij v gr{kem Patrasu, kraju mu~eni{tva sv. An- dreja. Maksimijan je bil odtlej {e posebej privr‘en ~e{~enju apostola Andreja70 , kot voditelj ravenske cerkve pa tudi vnet zastopnik pravovernosti. Kot Istran in pravoveren {kof si je ob podpori posvetne bizantinske oblasti prizadeval, da bi okrepil svoj polo‘aj v Istri. Leta 548 je po zaklju~ku spora za gozdno posest pri Vistru v bli‘ini Rovinja (domnevnem rojstnem kraju), pridobil od Justinijana to obmo~je v trajno posest ravenske cerkve71 , zatem je v Puli zgradil veli~astno cerkev (S. Maria Formosa) in {kofijski dvorec72 . Po darovnici zelo sporne vrednosti z datumom 21. februar 546(?) naj bi Maksimijan tudi obdaroval samostan sv. Andreja na otoku ob vhodu v puljsko pristani{~e in omenjeno Marijino cerkev v Puli. Darilo naj bi potrdili s svojimi podpisi oglejski {kof Makedonij, tr‘a{ki {kof (Frugiferus), puljski {kof (Isaacius) ter {kofa German in Teodor neugotovljive provenience73 . Darovnica, ki se je ohranila le v leta 1657 odkritem prepisu, vsebuje poleg nepreverljivih tudi napa~ne podat- ke, kot na primer datum (letnico) izstavitve, saj je bil Maksimijan posve~en {ele 14. oktobra istega leta. Vendar pa prina{a zapis tudi podatke, ki jih potrjujejo drugi viri, zlasti v zvezi s prizadevanjem ravenske cerkve, da bi raz{irila svoj vpliv na obmo~je ju‘ne Istre. Obstoj zgodnjekr{~anske cerkve (samostana sv. Andreja?) na otoku pred Pulo potrjujejo arheolo{ke 69 O zgodnjekr{~anskih cerkvah na obmo~ju Agunta gl. F. GLASER, Die Christianisierung von Noricum Mediterraneum bis zum 7. Jahrhundert nach den archäologischen Zeugnissen, v: E. BOSHOF, H. WOLFF (Hg.), Das Christentum im bairischen Raum. Von den Anfängen bis in s 11. Jahrhundert, Köln, Weimar, Wien 1994, 218–221; ISTI, Frühes Christentum in Alpenraum, Graz, Wien, Köln, Regensburg 1997, 143–147 (s podrobno literaturo). Toponim Patriasdorf in patrocinij sv. Andreja ka‘eta na oglejsko vplivno obmo~je v zgodnjem srednjem veku (prim. H. DOPSCH, Salzburg als Missions- und Kirchenzentrum, v: Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze [ur. R. BRATO‘], Situla 39, Ljubljana 2000, 683– 684 [s podrobno literaturo]). Venancijev Aguontus (Vita s. Martini 4, 650) naj ne bi bil identi~en z Lienzom (ki le‘i v dolini), temve~ z vzpetino Kirchbichl von Lavant {tiri kilometre jugovzhodno od anti~nega mesta (montana sedens in colle). Prim. G. ROSADA, Il “viaggio” (kot v op. 3), 33–34; 53 op. 30–33. 70 AGNELLUS, Liber pontificalis..., 69 (ex Polense ecclesia); 70 (Qui [sc. imperator] iussit consecrari beatum Maximianum Polensem diaconum episcopum a Vigilio papa in civitate Patras aput Achaiam); c. 76 (O. HOLDER-EGGER, 326 in 329). 71 AGNELLUS, Liber pontificalis, 74 (ed. O. HOLDER-EGGER, 328). V ~asu spora za posest nad gozdom Vistrum v Istri je dvakrat potoval v Konstantinopel; pri tem naj bi Justinijana prepri~al, da je izdal odlok (praecep- tum), po katerem naj bi sporni gozd perpetue legaliterque pripadel ravenski cerkvi. Prim. F. KOS, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku I, Ljubljana 1902, 39 (32–33). 72 AGNELLUS, Liber pontificalis, 76 (ed. HOLDER-EGGER, 329): Aedificavitque ecclesiam beatae Mariae in Pola quae vocatur Formosa, unde diaconus fuit, mira pulcritudine et diversis ornavit lapidibus. Domum vero, ubi rector istius ecclesiae in ipsa civitate habitat, ipse haedificavit et omnes opes suas Ravennati ecclesiae tradidit... Prim. kratko G. CUSCITO, Cristianesimo antico (kot v op. 3), 286–287. 73 F. KOS, Gradivo I, {t. 38 (str. 32): ... huic donationi ... factae monasterio b. Andreae apostoli, vel basilicae s. Mariae, vel eisdem locis deservientibus... Prim. tudi: B.M. DE RUBEIS, Monumenta Ecclesiae Aquileiensis, Argentinae 1740, 192–193; P. KANDLER, Codice diplomatico Istriano, Trieste s.a. (19862), a. 547. O darovnici gl. tudi G. CUSCITO, Venanzio Fortunato (kot v op. 3), 218; ISTI, Cristianesimo antico, 287; A. TESTI-RASPONI, 194. 163ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)ZGOD VINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • (122) 19–54 raziskave74 , obstoj tamkaj{njega samostana sv. Andreja pa zapisi iz ~asa okrog leta 100075 . Poleg obeh ustanov v Puli, Marijine cerkve in samostana sv. Andreja, naj bi Maksimijan zgradil tudi samostanom sv. Andreja na otoku Serra (dan. Crveni otok) ju‘no od Rovinja, ki se v pisanih virih resda omenja {ele po sredi 9. stoletja, vendar pa – tako kot v primeru otoka pred Pulo – arheolo{ke raziskave ka‘ejo na sakralni objekt iz 6. stoletja76 . Tako naj bi po prizadevanju ravenskega {kofa nastale v ju‘ni Istri kar tri ustanove77 . Dodaten element pri razjasnitvi vpra{anja vloge ravenske cerkve pri nastanku istrskih cerkva, posve~enih apostolu Andreju, so prinesle arheolo{ke raziskave v letih 1975–1977 na podro~ju samostanskega kompleksa sv. Andreja v Betiki pri Barbarigi (pribli‘no na sredini med Pulo in Rovinjem). Odkrito je bilo zgodnjekr{~ansko cerkveno sredi{~e v razdobju od srede 5. do konca 6. stoletja, ko naj bi se preoblikovalo v samostan78 . To cerkveno sredi{~e, ki naj bi bilo identi~no z istrsko Cisso79 in je bilo o~itno posve~eno sv. Andreju, izstopa z razko{no opremo. V trilistni kapeli z oltarnim grobom so bile shranjene relikvije ‘al neimeno- vanih svetnikov. Odkritje je prineslo ‘e tretjo Andrejevo cerkev z izvorom iz antike na soraz- meroma majhnem ozemlju, ki se prostorsko ume{~a med obema oto{kima cerkvama, na otoku pred Pulo in na otoku ju‘no od Rovinja. Opis, ki ga posreduje Venancij Fortunat, vsebuje nekatere elemente, ki jih sre~amo pri tej cerkvi (razko{ni mozaik in relikvije svetnikov v oltarnem grobu), po drugi strani pa so tudi o~itna neskladja: bazilika z mozai~nim tlakom je bila zgrajena v prvi polovici ali sredi 5. stol., torej celo stoletje pred Venancijevo pesmijo, krstilnica in morebitna kasnej{a obogatitev oltarnega groba pa najprej sredi 6. stoletja80 . Kronolo{ka neskladja enega stoletja je B. Maru{i} sku{al pojasniti z domnevo, da je Venancij prikazal Vitalisa kot graditelja celotnega kompleksa, ki se je postopoma preoblikoval v ve~ kot enem stoletju. Po njegovem mnenju se za graditeljem kompleksa v Betiki skriva bonus antistes Iohannes, domnevno prvi (pravoverni) kesenski {kof81 ; njegov domnevni naslednik Vindemij, ki se je udele‘il sinode v Grade‘u, pa je prestopil v shizmnati~ni tabor. 74 G. CUSCITO, Venanzio Fortunato, 218–219 (na podlagi Kandlerja); omembo prina{a tudi B. MARU{I}, Kasnoanti~ka i bizantinska Pula, Pula 1967, 25 in 39; nazadnje @. UJ~I}, Pola paleocristiana alla luce del catasto austriaco dell’anno 1820, v: Acta XIII congressus internationalis archaeologiae christianae III (ur. N. CAMBI, E. MARIN), Città del Vaticano – Split 1998, 743–758, zlasti 747 in 756 (avtor zavra~a povezovanje cerkve sv. Andreja z vsebino fiktivne darovnice). 75 V zvezi z dogodki spomladi 1000 (prihod do‘a Orseola II. z mornarico v Pulo) omenja samostan JOHANNES DIACONUS, Chronicon Venetum (G. MONTICOLO, Cronache veneziane antichissime, Roma 1890, 156, 19–20: ... apud monasterii sancti Andreae insulam, quae iuxta Pollensem civitatem manet...), nato pa diploma Otona III. iz leta 1001 (MGH, Diplomata regum et imperatorum Germaniae II/2. Ottonis III. diplomata, München 19802, n. 420, p. 854,20–21: ... cum monasterio et abbatia sancti Andraee (!) apostoli foras eandem civitatem [sc. Polam] in insula maris sita ...). Prim. G. CUSCITO, Venanzio Fortunato, 219. 76 Slednji se prvi~ omenja {ele 858 (abbas monasterii sancte Marie et sancti Andree apostoli in insula que uocatur Serra partibus Hystriensis; gl. F. KOS, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku II, Ljubljana 1906, {t. 159; prim. tudi {t. 480 iz leta 983). B. MARU{I}, Kasnoanti~ka i bizantinska Pula, 39 je zastopal mnenje, da je tudi ta samostan nastal v 6. stol. in da je bil kasneje nadrejen obema ustanovama v Puli. 77 Mnenja o tem, ali moremo pripisati Maksimijanu vse tri ustanove ali samo obe v Puli, se razhajajo; medtem ko je A. TESTI RASPONI (komentar k ediciji AGNELLUS, Liber pontif. [kot v op. 45], 213) zagovarjal to mnenje, je bil G. BOVINI, L’opera di Massimiano da Pola a Ravenna, AAAd 2, 1972, 155 in 160 v tem oziru bolj zadr‘an. 78 B. MARU{I}, J. ŠA{EL, De la cella trichora au complexe monastique de St. André à Betika entre Pula et Rovinj, Arheolo{ki vestnik 37, 1986, 307–342. 79 B. MARU{I}, Še o istrski Kisi (Cissa) in kesenskem {kofu (episcopus Cessensis), Arheolo{ki vestnik 41, 1990, 403–430; prim. R. BRATO‘, Das Patriarchat Grado im monotheletischen Streit, v: Slovenija in sosednje de‘ele med antiko in karolin{ko dobo. Za~etki slovenske etnogeneze (ur. R. BRATO‘), Situla 39, Ljubljana 2000, 609–658, zlasti 638–644. 80 B. MARU{I}, Še o istrski Kisi, 418. 81 B. MARU{I}, Še o istrski Kisi, 419. 164 R. BRATO@: VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ 82 Prim. G. CUSCITO, Venanzio Fortunato, 221–223; ISTI, Cristianesimo antico, 287–288. 83 F. LANZONI, Le diocesi d’Italia dalle origini al principio del secolo VII (an. 604), Faenza 1927, 847–849 ju je uvrstil (pogojno) v seznam puljskih {kofov za obdobje ok. 550–565 (Vitalis je ozna~en kot “vescovo ravennate in Pola?”, Joannes kot {kof “presso Pola?”). 84 G. CUSCITO, Venanzio Fortunato, 222; prim. PELAGIUS I PAPA, Epist. 50 (ed. P.M. GASSÓ – C.M. BATTLE, Montserrat 1956, 131). 85 Epistolae Pelagii Iunioris papae ad episcopos Histriae 2, 30 (ACO IV,2, 1914, 112,9–11): Uel si hoc pro longinquitate locorum uel temporum qualitate pauescitis, illic Rauennae fiat congregatio sacerdotum, quo nos etiam qui loco nostro intersint, diuinitate propitia dirigamus... Gl. G. CUSCITO, Aquileia e Bisanzio nella controversia dei Tre Capitoli, AAAd 12, 1977, 231–262; ISTI, Cristianesimo antico, 293–304. 86 PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 3,26; Episcoporum schismaticorum epistula ad Mauricium 9 (ACO IV,2, 133–134). Prim. nazadnje P. ŠTIH, O seznamu {kofov v Paulus Diaconus, Historia Langobardorum III,26, v: Zbornik Pravnog fakulteta Sveu~ili{ta u Rijeci, Suppl. 1, Rijeka 2001, 105–116. 87 GREGORIUS MAGNUS, Registrum 9,156,22–27 (CCSL 140 A, 712–713): Et idcirco sanctitas tua (ravenski {kof Marinijan) illic episcopum ordinet eandemque insulam in sua diocesi habeat, quousque ad fidem catholicam Histrici episcopi reuertantur... Gl. L. MARGETI}, Histrica et Adriatica, Trieste 1983, 113–114. 88 Prim. R. BRATO‘, Das Patriarchat Grado (kot v op. 13), 643–644 op. 119. V kontekstu obeh pesmi Venancija Fortunata naj bi razvoj ju‘noistrskih cerkva v tem ~asu dobil sorazmeroma jasno podobo82 . Oznako “ravenskega {kofa” za Vitalisa bi mogli razumeti v prenesenem smislu, kot oznako pravovernega {kofa, ki je izvajal “ravensko” cerkveno politiko v duhu prizadevanj {kofa Maksimijana. Katoli{ka {kofa v Istri Vitalis in Johannes naj bi kot eksponenta ravenske cerkve delovala v sozvo~ju z nosilci bizantinske posvetne oblasti, kot sta bila neimenovana dux armis in praefectus legibus. Njuno podro~je delovanja naj bi bila ju`na Istra, oba naj bi prebivala na obmo~ju puljske {kofije83 . Na uveljavitev ravenske cerkve v Istri naj bi kazali tudi ravenski elementi v liturgiji (559 je pape` Pelagij I. vztrajal na tem, da sta v canon missae na ozemlju celotne oglejske cerkve vklju~eni samo imeni pape`a in ravenskega {kofa!)84 , prav tako naj bi na to kazala vloga ravenske cerkve v naslednjih desetletjih, ko je postala prestolnica bizantinske Italije sredi{~e boja proti shizmi Treh poglavij: ok. 585/6 je Pelagij II. naro~il shizmati~nemu patriarhu Heliju in njegovim sufraganom, naj pridejo – ~e se bojijo dolge poti v Rim – v Raveno, kjer se bo sre~al z njimi85 ; ok. 588 je eksarh Smaragd patriarha Severa in tri njegove sufragane iz Istre nasilno odvedel v Raveno in jih tam prisilil k prestopu v katoli{ko cerkev86 ; {e 599 je Gregorij Veliki ob kaoti~nih razmerah v Kopru koprsko cerkveno skupnost postavil pod jurisdikcijo ravenske cerkve, pod katero naj bi ostala do trenutka, ko bi se shizmati~ni {kofje vrnili v naro~je pravovernosti87 . Arheolo{ke raziskave v Betiki vna{ajo dodaten element v interpretacijo Venancijevih pesmi. ^e{~enje sv. Andreja v ju‘ni Istri in obstoj temu svetniku posve~enih cerkva (dveh samostanskih in ene domnevno {kofijske) sta z veliko mero verjetnosti potrjena na sorazme- roma majhnem ozemlju puljske {kofije ‘e sredi 6. stoletja in to kar v treh primerih. Seveda pa arheolo{ka odkritja ne morejo dati zanesljivega odgovora na vpra{anje, ali gre za isto cer- kev, kot jo omenja Venancij. ^e se za Venancijevim opisom Andrejeve cerkve skriva ena od istrskih cerkva, se postavlja vpra{anje, ali je Venancij potoval v Istro in to zgradbo videl, saj opis ka‘e na zelo dobro poznavanje objekta. Povezovanje neznanega graditelja kompleksa v Betiki z Venancijevim {kofom Janezom kot prvim cissenskim {kofom (ok. 560) je mo‘no le na hipoteti~ni ravni88 . Na hipoteti~nost takega sklepanja {e posebej ka‘e dejstvo, da prinos relikvij sv. Andreja oz. posvetitev Andrejevih cerkva v Istri (torej na obmo~ju oglejske cerkve) nista nujno povezana z dejavnostjo ravenskega {kofa Maksimijana. Relikvije apo- stola Andreja so bile namre~ na oglejskem obmo~ju navzo~e ‘e ok. leta 400, ko se omenjajo 165ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) 89 R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileiese (kot v op. 12), 97–98. 90 Origo civitatum Italie seu Venetiarum, ed. secunda (ed. R. CESSI), Roma 1933, 78,27–29; 164,25. Prim. F. KOS, Gradivo I, 78 (79 z op. 2; 83); P. ZOVATTO, Il monachesimo benedettino del Friuli, Quarto d’Altino (Venezia) 1977, 80 (cerkev in ‘enski samostan na otoku sv. Andreja v Maranski laguni zahodno od Grade‘a). 91 Oglejski {kof Paulus se ozna~uje kot pius pontifex (Vita Martini 4, 661), pesnikov mladostni prijatelj Felix, kasnej{i {kof v Trevisu, se ozna~uje kot inlustris socius (Vita Martini 4, 666), padovanski {kof Johannes je celsus (Vita Martini 4, 675); od {kofov neugotovljivega izvora je Vitalis (ob vrsti ~astnih pridevkov) tudi dignus apostolica praefulgens mente sacerdos (Carmina 1,1,5), Iohannes pa bonus antistes (Carmina 1,2,25). 92 Shizmati~ni {kofje so v pismu cesarju Mavrikiju 591 prvo obdobje shizme v ~asu cesarja Justinijana (torej do 565) prikazali predvsem kot versko-politi~ni spopad, ki je le v manj{i meri potekal v obliki neposredne prisile. Na slednjo ka‘e stavek: Et licet postea imperiali pondere ad consensum damnationis capitulorum ipsorum paulatim singuli tunc fuerint coartati, nostrarum tamen prouinciarum uenerandi decessores, quibus indigni successimus, praedicti quondam Vigilii instructionibus informati, ad hoc inclinari nullo modo potuerunt (Episcoporum schismaticorum epistula ad Mauricium 5, v: ACO IV,2, 135,17–21). 93 Prim. PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 3,26; Episcoporum schismaticorum epistula ad Mauricium 7–9, v: ACO IV,2, 135–136 (zlasti 133,39–42: ... archiepiscopo nostro Seuero quae contumeliae inlatae sint et quibus iniuriis ac caede corporali fustium et qua uiolentia ad Rauennatem fuerit ciuitatem perductus atque redactus in custodia, quibusque necessitatibus oppressus atque contritus fuerit ...). v Konkordiji in Akvileji89 , eno Andrejevo cerkev pa naj bi – gotovo neodvisno od raven- skih relikvij – po kasnej{em izro~ilu posvetil shizmati~ni patriarh Helija (ok. 571–586)90 . V duhu “istrske” teze o {kofu Vitalisu in njegovem stanovskem kolegu Johannesu kot eksponentoma ravenskega nad{kofa Maksimijana ali njegovega naslednika Agnella bi se kazal pesnikov odnos so shizme Treh poglavij v povsem nejasni lu~i. Pesnik daje namre~ petim italskim {kofom, ki jih omenja (Paulus iz Ogleja, Felix iz Treviza, Johannes iz Padove, ter Vitalis in Johannes neugotovljivega izvora) zelo spo{tljive pridevke91 . Prav ni~ ne poro~a o njihovi eventualni opredelitvi v tedanjem verskem sporu, ki ga je spro‘ila Justinijanova verska politika. Iz drugih virov vemo, da je bil prvi voditelj shizmatikov, naslednja dva zelo verjetno njegova privr‘enca. O Vitalisu in Johannesu ni znanega ni~ zanesljivega: v primeru veljavnosti “altinsko-aguntinske” teze naj bi bila tudi onadva shizmati~na {kofa; v primeru veljavnosti “istrske” teze pa bi pesnik izrazil svojo privr‘enost dvema katoli{kima {kofoma iz ju‘ne Istre, ki naj bi bila privr‘enca ravenskega {kofa Maksimijana in s tem tudi Justinija- nove cerkvene politike. Hipotezi se med seboj izklju~ujeta, saj vodita do razli~ne razlage pesnikove osebnosti in razlogov za njegov odhod v frankovsko dr‘avo. V dobi pred pesnikovim odhodom v Galijo so napetosti v bizantinski severni Italiji pri{le do izraza predvsem v obliki versko-politi~ne polemike na podro~ju publicistike (ko- respondenca pape‘a Pelagija I. 559), le v posameznih primerih pa kot neposredna fizi~na oblika nasilja (Narzesov poseg proti altinskemu {kofu Vitalisu, ki se je zatekel na frankov- sko ozemlje, in njegovo kaznovanje z izgonom 565). Pesnikova spo{tljiva, vendar idejno “nevtralna” oznaka {kofov ka‘e na to, da je bilo v letih po odkritem izbruhu spora (557) mo‘no obdr‘ati “distanco” do dramati~nih dogodkov in njihovih protagonistov92 , kar je bilo kasneje vedno te‘je, eno generacijo kasneje (ok. 588–591), ko je spor dobil oblike fizi~nega nasilja93 , pa o~itno nemogo~e. d. Venancijev opis shizme Treh poglavij Pesnikov odnos do shizme Treh poglavij je na najbolj izrazit na~in razpoznaven iz zahvalne pesmi, ki jo je naslovil na Justinijanovega naslednika Justina II. (565–578) in 166 R. BRATO@: VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ 94 O Justinu II. in njegovi izredno vplivni ‘eni Sofiji gl. PLRE III, 754–756 (Iustinus 5) in 1179–1180 (Sophia 1); A. CAMERON, The empress Sophia, Byzantion 45, 1976, 5–21; nazadnje The Cambridge Ancient History XIV. Late Antiquity: Empire and Successors A.D. 425–600 (ed. A. CAMERON, B. WARD-PERKINS, M. WHITBY), Cambridge 2000, 86–94, 828–830. O pridobitvi relikvij Sv. kri‘a v lu~i te in {e nekaj drugih Venancijevih pesmi gl. J.W. GEORGE, Venantius Fortunatus (kot v op. 3), 62–67; ISTA, v: VENANTIUS FORTUNATUS, Personal and Political Poems (kot v op. 1), 111–115. Od sodobnih virov poro~a o pridobitvi relikvij tudi GREGORIUS TURONENSIS, Historiae 9,40 (ed. R. BUCHNER, Darmstadt 1974, II, 302). Spri~o Venancijevih aluzij na Justinov nastop (ne pa na kasnej{e dogodke) datira A. CAMERON, The empress, 13, prinos relikvij v ~as “nedolgo po 566/67”. 95 B. BRENNAN, The disputed authorship of Fortunatus’ Byzantine poems, Byzantion 66, 1996, 335–345 (avtor je prepri~ljivo zavrnil hipotezo o Radegundinem avtorstvu te pesmi). 96 Gl op. 119. 97 Appendix II, 21–26 (MGH AA 4,1, 276): Gloria summa tibi, rerum sator atque redemptor, / qui das Iustinum iustus in orbe caput. / Ecclesiae turbata fides solidata refulget / et redit ad priscum lex veneranda locum. / Reddite vota deo, quoniam nova purpura quidquid / concilium statuit Calchedonense tenet. ... (v. 35–38) dat tibi Christus opem, tu Christo solvis honorem: / ille dedit culmen, reddis et ipse fidem. / Nil fuit in terris quod plus daret ille regendum, / nec quod plus reddas quam valet alma fides. Prim. tudi S. DI BRAZANO v: VENANZIO FORTUNATO (kot v op. 1), 630–637 (s prevodom in komentarjem). 98 Concilium universale Chalcedonense, Actio 5, 32 (ed. E. SCHWARTZ), ACO III/1, Berlin-Leipzig 1935, [394] 135; prim. tudi A. HAHN, Bibliothek der Symbole und Glaubensregeln der Alten Kirche, Breslau 1897, 146–147 (str. 166–168) oz. H. DENZINGER, A. SCHÖNMETZER, Enchiridion symbolorum definitionum et declara- tionum de rebus fidei et morum, Barcinone itd. 197335, 301–302 (str. 108). 99 Episcoporum schismaticorum epistula ad Mauricium 3–4 (ACO IV/2, 133,8–15): ... scandalum ecclesiae, quod tempore diuae memoriae Iustiniani principis totius mundi ecclesias conturbauit ... quae in sancta synodo Chalcedonensi recepta sunt, et Vigilio tunc Romano praesuli atque omnibus paene sacerdo- tibus damnatio ipsa (sc. trium capitulorum), sicut reuera contraria sancti Chalcedonensis concilii, execra- bilis noscitur extitisse ... njegovo ‘eno Sofijo, potem ko sta ta dva ugodila pro{nji pesnikove za{~itnice Radegunde in ji podarila relikvije Sv. kri‘a. Dogodke, ki so ozadje te pesmi (Radegundina pro{nja, naslovljena na bizantinski vladarski par na podlagi predhodnega soglasja kralja Sigiberta, poslanstvo, nato transport relikvij in njihov slavnostni prinos v Poitiers, zatem zahvala bizantinskemu vladarskemu paru) moremo datirati najkasneje v leta 569/57094 . ^eprav so avtorstvo te pesmi nekateri, vsekakor brez trdne podlage, pripisovali sami Radegundi, jo moremo zanesljivo {teti za Venancijevo delo95 . V sto verzov dolgi gratiarum actio je pesnik v panegiri~nem duhu na{tel odlike cesarskega para, ki ga primerja z dvojico Konstantin in njegova mati Helena (v. 65–68). Pesnik se je dotaknil cesarjevega odnosa do tedaj izredno aktualnega spora Treh poglavij. Pri tem je na ve~ na~inov izrazil svojo popolno privr‘enost halkedonskemu koncilu in stali{~em cerkva na Zahodu. V uvodnih verzih (v. 1–10) je v pesni{ki obliki izpovedal bistveni deli svoje “veroizpovedi”, medsebojno razmerje med osebami Sv. Trojice, ki se ujema s halkedonsko formulo veroizpovedi in Justinovim verskim ediktom96 . V nadaljevanju (v. 11–22) je izrazil veselje nad nastopom pravovernega cesarja, “ker sledi nauku, ki ga izpoveduje Petrov (t.j. pape{ki) prestol”. Uvodnemu delu pesmi sledi izredno zanimiv opis cerkvenega spora, ki naj bi bil z nastopom Justina II. odpravljen potem, ko naj bi novi cesar v celoti obnovil veljavnost sklepov halkedonskega koncila. Pesnik ga slavi kot obnovitelja halkedonske veroizpove- di97 , to je tiste veroizpovedi, na katero so vedno znova prisegali privr‘enci shizme Treh poglavij98 . Halkedonski koncil je veljal za privr‘ence shizme Treh poglavij kot idejna podlaga za njihovo lo~itev od katoli{ke cerkve, Justinijanova delna revizija njegovih skle- pov pa neposredni vzrok zanjo99 . Kot tak je odigral osrednjo vlogo tudi v protishizmati~ni polemiki pape‘ev Pelagija I., Pelagija II. in Gregorija Velikega, ki so vedno znova poudarja- li, da Justinijan v ni~emer ni storil sile veroizpovedi halkedonskega koncila, da tudi sami 167ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) 100 Prim. Epistolae Pelagii Iunioris papae ad episcopos Histriae I–III (ACO IV/2, 1914, 105–132), zlasti Epist. I, 11–13 (106); Epist. II, 11–17 (109–110); Epist. III (passim; avtor tega polemi~nega traktata naj bi bil bodo~i pape‘ Gregor); GREGORIUS MAGNUS, Registrum epist. 3,10 (CCSL 140, 157–158); 4,3 (prav tam, 219–220); 4,4 (220–221); 4, 37 (257–258); 5,52 (346–347); 6,2 (370–371); 8,4,75–79 (CCSL 140A, 520–521); 9,148,52–118 (700–702). 101 Epistula II ad episcopos Histriae 16 (ACO IV/2, 110,8–10: ... quantum sit periculum pro superfluis quaestionibus et haereticorum defensione capitulorum tam diu ab uniuersali ecclesia segregari.); 19 (prav tam, 110,26–27: ... tantis temporibus per superfluas quaestiones ab ecclesia dei ... diuidi uos ... duratis). 102 Prim. GREGORIUS MAGNUS, Registrum epist. 4,3,12–13 (CCSL 140, 218): ... postquam talis scissura pro nulla re facta est, iustum fuit ut sedes apostolica curam gereret... (pismo milanskemu {kofu Konstanciju 593). 103 Prim. E. STEIN, Histoire II, 669–675; o pape‘ih te dobe gl. E. CASPAR, Geschichte des Papsttums II, Tübigen 1933, 286–305; Enciclopedia dei papi I, Roma 2000, 529–536, s.v. Pelagio I. (C. SOTINEL); 537–539, s.v. Giovanni III. (M.C. PENNACHIO). 104 Appendix II, 39–44 (MGH AA 4,1, 276): Exilio positi patres pro nomine Christi / tunc rediere sibi, cum diadema tibi. / Carcere laxati, residentes sede priore / esse ferunt unum te generale bonum. / Tot confessorum sanans, Auguste, dolores / innumeris populis una medella venis. 105 EUAGRIUS, Hist. eccl. 5,1 (PG 86, 2789A); sporo~ilo je v 14. stol. vsebinsko raz{iril in preciziral NICEPHORUS CALLISTUS, Hist. eccl. 17,33 (PG 147, 304 D). 106 JOHANNES BICLARENSIS, Chronica, ad a. 567 (ed. Th. MOMMSEN, MGH AA XI, 1894, 211 oz. PL 72, 863B): Qui Justinus anno primo regni sui, ea quae contra synodum Chalcedonensem fuerant commentata, destruxit... 107 Prim. E. STEIN, Histoire II, 681–682 op. 1; Histoire du christianisme 3 (ur. L. PIETRI), Paris 1998, 461–462; The Cambridge Ancient History XIV (kot v op. 94), 828–829. 108 Appendix II, 27–32 (MGH AA 4,1, 276): Hoc meritis, Auguste, tuis et Gallia cantat / hoc Rhodanus, Rhenus, Hister et Albis agit. / Axe sub occiduo audivit Gallicia factum, / Vascone vicino Cantaber ista refert. / Currit ad extremas fidei pia fabula gentes / et trans Oceanum terra Britanna favet. 109 Appendix II, 45–46 (prav tam): tot confessorum sanans, Auguste, dolores / innumeris populis una medella venis. / Thrax Italus Scytha Phryx Daca Dalmata Thessalus Afer / quod patriam meruit nunc tibi vota facit. dosledno priznavajo sklepe tega koncila100 oziroma – kot sta se neposredno izrazila pape‘a Pelagij II. in nato Gregor I. – da gre za odve~na vpra{anja101 ter da je vzrok za razkol ni~ev102 . Pesnik se je pri tem izognil omembi cesarja Justinijana in njegove verske politike, zlasti sklepom petega ekumenskega koncila. Izredno povzdigovanje novega cesarja Justina II. s poudarkom na bistveni pozitivni novosti v njegovi politiki pa ‘e samo na sebi me~e temno senco na versko politiko preminulega cesarja in predpostavlja pesnikov najmanj kriti~en odnos do nje. ^eprav je Venancij zrastel, se izobrazil in tudi ‘e formiral kot pesnik v Justinija- novem ~asu, cesarja nikjer ne omenja, kot tudi ne omenja so~asnih pape‘ev (Pelagija I. [556– 561] in Janeza III. [561–574]), ki sta bila prav tako nasprotnika Treh poglavij103 . Najpomembnej{e dejanje novega cesarja po nastopu je bil preklic kazni izgona za celo vrsto {kofov, ki so bili pregnani na podlagi Justinijanovih ediktov. Temu dejanju pripisuje pesnik izreden pomen in velike dimenzije104 . Pri tem velja poudariti, da drugi viri dajejo temu dejanju le skromnej{i pomen: ukinitev kazni izgona za pregnane {kofe omenjata le sodobnik Euagrij in na njegovi podlagi en kasnej{i zapis105 , medtem ko je kratek zapis sodobnega {panskega kronista splo{en in dopu{~a razli~ne interpretativne mo‘nosti106 . Viroslovno izro~ilo o~itno dogodku samemu ne daje takega pomena kot mu ga pripisuje pesnik, najbolj iz~rpni viri za ta ~as ga namre~ sploh ne omenjajo. Dejansko je bila cerkvena politika novega cesarja dokaj zmerna, njegov prelom z Justinijanovo dobo niti zdale~ ni bil radikalen107 . Ponoven nastop pravovernosti na cesarskem prestolu naj bi izzval veliko navdu{enje na vsem Zahodu, navdu{enje, ki ga je pesnik orisal v dveh katalogih, prvem “geografskem”, z imeni rek, de`el in ljudstev na Zahodu108 , in drugem, “etnografskem”, v katerem je na{tel ljudstva, ki se veselijo te spremembe109 . Oba kataloga se glede na geografski okvir precej razlikujeta. 168 R. BRATO@: VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ 110 Prim. F. DELLA CORTE, Venanzio Fortunato, il poeta dei fiumi, v: Venanzio Fortunato tra Italia e Francia (kot v op. 3), 137–147. 111 Prim. MGH AA 4,2, p. 129 (Index regionum et locorum, s.v. Germania). Izjema v tem oziru je GREGORIUS TURONENSIS, Historiae 4,23 in 4,29 (ed. R. BUCHNER, Darmstadt 1974, I, 224 in 232); avtor ozna~uje dva pohoda Avarov proti frankovskemu kraljestvu (561 in nato 566) z odlo~ilnima spopadoma v Turingiji kot pohoda v Galijo(!) (Chunni Gallias appetunt ... iterum in Gallias venire conabantur). Bolj precizen je bil pri opisu istih dogodkov PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2,10 (izd. F. BRADA~, B. GRAFENAUER, K. GANTAR, 68: ... in Turingia ... iuxta Albem fluvium ... in locis ubi et prius pugnantes...). 112 Epistulae Austrasicae 7, 8,62–64 (ed. W. GUNDLACH, CCSL 117, 1957, 418): Nam notum tibi (sc. Iustiniano) sit, quod tota Italia, integra Africa, Hispania uel Gallia coniuncta nomen tuum cum deperditione tua plorant, anathematizant. Tendenciozna trditev galskega {kofa zaslu‘i {e posebej pozornost zato, ker je bil Nicetij eden od prvih pesnikovih gostiteljev in pokroviteljev, ki ga je pesnik obiskal {e pred prihodom v Metz (prim. B. BRENNAN, The Career [kot v op. 3], 57–58; J.W. GEORGE, Venantius Fortunatus [kot v op. 3], 26–28). 113 Gl. citat v op. 99. O odmevih spora Treh poglavij v omenjenih de‘elah na Zahodu, ki so bile izven dosega bizantinske politike, gl. kratko J. DANIÉLOU – H. MARROU, Zgodovina Cerkve 1, Ljubljana 1988, 422, zlasti pa Histoire du christianisme 3. Les Églises d’Orient et d’Occident (432–610) (ur. L. PIETRI), Paris 1998, 431–433 in 747–750; É. AMANN, Trois-Chapitres, Dictionnaire de théologie catholique 15/2, Paris 1950, 1868–1924, zlasti 1913–1914; R. SCHIEFFER, Zur Beurteilung des norditalischen Dreikapitel-Schismas. Eine überlieferungsgeschichtliche Studie, Zeitschrift für Kirchengeschichte 87, 1976, 167–201, zlasti 168–169; kratko C. SOTINEL, Le concile, l’empereur, l’évêque. Les statuts d’autorité dans le débat sur les Trois chapitres, v: Orthodoxie, christianisme, histoire (Collection de l’École Française de Rome 270), Roma 2000, 275–299, zlasti 285–286. Prvi katalog je izrazito “zahoden”. Reference v njem se nana{ajo na tri de`ele. Najprej na Galijo ali to~neje na merovin{ko dr`avo v celotnem obsegu, saj se od {tirih rek, ki ozna~ujejo to de`elo (Rodan, Ren, Donava in Laba)110 , zadnji dve nana{ata na ozemlja Alamanov, Bavarcev in Turingijcev (ob srednjem toku Labe), ki so jih Franki premagali ve~ kot tri desetletja pred tem (Alamane ‘e 506/7, Turingijce in Bavarce ok. 531/34), po sodobnih predstavah pa so spadala v Germanijo in ne v Galijo111 . Naslednja referenca se nana{a na {pansko Galicijo, torej katoli{ko dr‘avno tvorbo Svebov, v kateri so prebivali tudi omenjeni Baski in Kantabri, zadnja na ~ezmorsko Britanijo. V celoti moremo re~i, da teh de‘el Justi- nijanovi ukrepi proti privr‘encem Treh poglavij, zlasti dekret o izgonu {kofov, niso prizade- li. Te de‘ele so v sporu ostale pasivne (npr. obmo~je Britanije) ali pa je bila njihova vklju~enost v spor kratkotrajna in le delna. Temeljila je na slabi obve{~enosti ali kar nepoznavanju prave teolo{ke vsebine spora in je bila brez kakih pomembnej{ih ali trajnej{ih posledic (Galija in Španija). V tem primeru je o~itno, da je pesnik pretiraval v maniri panegiri~ne poezije. Vendar pa njegovo mnenje ni bilo izolirano. Na podobno predstavo o shizmi Treh poglavij, ki naj bi prizadela tako reko~ vse de‘ele na Zahodu, naletimo najprej pri {kofu Nicetiju iz Trierja, enem od pesnikovih gostiteljev, v njegovem pismu cesarju Justinijanu112 ; {e dve desetletji po nastanku Venancijeve pesmi so shizmati~ni {kofje Bene~ije v pismu cesarju Mavrikiju (591) trdili, da je obsodba Treh poglavij prizadela cerkve “vsega sveta”113 . Drugi katalog daje bolj konkretno in precizno podobo obmo~ja, ki je bilo prizadeto zaradi Justinijanove cerkvene politike: Trakija, Italija, Skitija, Frigija, Dakija, Dalmacija, Tesalija in Afrika, torej balkansko-podonavski prostor, Italija, Afrika, deloma tudi gr{ke de‘ele in Mala Azija. Od omenjenih osmih de‘el je bil v {tirih (Dakiji, Dalmaciji, Italiji in Afriki) odpor proti Justinijanovi verski politiki mo~an ali vsaj opazen; ve~ tamkaj{njih {kofov (zlasti v Afriki) je bilo odstavljenih in pregnanih in ti so se po nastopu Justina II. lahko vrnili v domovino. Prav malo ali ni~ pa ni znanega o odporu proti tej politiki v Tra{ki diecezi (Trakija, Skitija), ter v Tesaliji in Frigiji. Vklju~itev teh de‘el v seznam je mo‘na le, 169ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) 114 Gl. kratko E. STEIN, Histoire II, 681–682 op. 1. O razmerah v gr{kih de‘elah Vzhodnega Ilirika (kamor je spadala tudi Tesalija) in v da~anski diecezi gl. Ch. PIETRI, La géographie de l’Illyricum ecclésiasti- que et ses relations avec l’Église de Rome (Ve – VIe siècles), v: Villes et peuplement dans l’Illyricum protobyzantin (Collection de l’École Française de Rome 77), Roma 1983, 21–62, zlasti 52–53; o razmerah v Dalmaciji gl. C. CAPIZZI, I vescovi illirici e l’affare dei “Tre Capitoli”, Atti e memorie della Società dalmata di storia patria 12, 1987, 71–117, zlasti 108–117; kratko R. BRATO‘, Razvoj organizacije zgodnjekr{~anske cerkve na ozemlju Jugoslavije od 3. do 6. stoletja, Zgodovinski ~asopis 40, 1986, 363–395, zlasti 379 op. 83; o odporu v Afriki, Iliriku in Italiji gl. Histoire du christianisme 3, 433–434; 705–709. Za omembo Trakije in Frigije, ki v tem sporu nista igrali nobene vloge, je predlagal E. STEIN (l.c.) dve mo‘ni razlagi: ali se omemba nana{a na drugi spor, v katerega sta bili de‘eli vklju~eni (aftartodoketizem; gl. kratko A. FLICHE – V. MARTIN [izd.], Storia della Chiesa IV, Torino 1972, 607–608; A. GRILLMEIER, Aphthartodoketismus, Lexikon für Theologie und Kirche 1, 19932, 803–804) ali pa naj bi bili enozlo‘ni imeni Thrax in Phryx vne{eni iz metri~nih razlogov. Prvi predlog se nam zdi verjetnej{i. 115 DANDULUS, Chronica, A. 579 (ed. E. PASTORELLO, Bologna 1938, 83); gl. G. CUSCITO, La fede calcedo- nese e i concili di Grado (579) e di Marano (591), AAAd 17, 1980, 207–230, zlasti 217 in 228. 116 V tem smislu J. KASTELIC, Stil in ideja mozaikov Eufrazijeve bazilike v Pore~u, Situla 8, 1965, 209– 212 in P. GLEIRSCHER, Der Drei-Kapitel-Streit und seine baulichen Auswirkungen auf die Bischofskirchen im Patriarchat von Aquileia, Der Schlern 74, 2000, 9–18. ~e je pesnik mislil tudi na druge cerkvene spore Justinijanove dobe (kot je bil v zadnjih letih njegove vlade zlasti aftartodoketski spor), pri katerih so bile morda prizadete tudi omenjene de‘ele114 . Vsekakor moremo re~i, da Venancijeva “kataloga” de`el in ljudstev, ki jih je prizadela Justinijanova verska politika, nista produkt gole pesni{ke domi{ljije, temve~ (ob o~itnih velikih pretiravanjih) do neke mere ustrezata dejanskemu stanju. Pesnik, ki se je nahajal v ~asu nastanka pesmi `e okroglo pet let v Galiji, je o~itno poznal posledice Justi- nijanove verske politike. Njegovo navdu{eno poro~anje o Justinu II. je odraz zavra~anja ali vsaj posredne kritike politike njegovega predhodnika, zlasti v tistem delu, ki je bil za Zahod klju~nega pomena: pritisk na privr`ence Treh poglavij. e. Venancijeva “veroizpoved” Venancijeve teolo{ke predstave, ki jih zasledimo na ve~ mestih v njegovem pesni{kem in proznem opusu, ne morejo prispevati nobenega uporabnega podatka o njegovem odnosu do shizme Treh poglavij. V razdobju od 557 do 565, v ~asu pesnikovega prebivanja v italski domovini, shizmati~na oglejska cerkev {e ni razvila svoje specifi~ne teologije, v kateri bi se mogla na razpoznaven na~in izra‘ati – neodvisno od splo{nega zavra~anja Justinijanove obsodbe Treh poglavij – distinkcija med halkedonskim in drugim carigrajskih koncilom. Kasnej{a in zato nezanesljiva rekonstrukcija veroizpovedi grade{ke sinode, ki jo sporo~a {ele Dandulus, je po vsebini le nekoliko poenostavljena formula nikajskega koncila, po- trjena in dopolnjena na naslednjih ekumenskih koncilih do Halkedona (451) in zato brez kakr{nihkoli izvirnih potez115 . Interpretacija materialnih spomenikov – kot na primer mozai~ne kompozicije v Evfrazijevi baziliki v Pore~u ali arhitekturnih zna~ilnosti cerkva v Noriku iz 6. stoletja – v smislu izra‘anja teolo{kega “programa” shizmatikov je mo‘na zaenkrat samo na hipoteti~ni ravni, saj zanjo ni dovolj zanesljivih elementov116 . V razme- rah lo~itve od katoli{ke cerkve in polemike s pape‘i, ki se je nana{ala na tedaj aktualna teolo{ka vpra{anja, so si oglejski patriarhi gotovo prizadevali, da bi pri{li do teolo{ke lite- rature in na tej osnovi poglabljali svoje znanje ter s tem idejno krepili svoj polo‘aj. Zapisi iz 7. stoletja, iz ~asa monoteletskega spora in zadnjega obdobja oglejske shizme, ka‘ejo na to, 170 R. BRATO@: VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ 117 Prim. R. BRATO‘, Das Patriarchat Grado (kot v op. 13), 626–627 in 648. Temeljna {tudija o tem vpra{anju: R. SCHIEFFER, Zur Beurteilung (kot v op. 113), zlasti 176–180 (po avtorjevi analizi so obstajali v oglejskem patriarhatu teksti, ki so bili za shizmati~no cerkev temeljnega pomena, kot na primer dela Fakunda iz Hermiane [Pro defensione trium capitulorum, In Mocianum], latinski prevod obse‘nih aktov halkedonskega koncila in izbrani odlomki iz besedil, ki so bila v teolo{kem oziru najbolj aktualna). Obstoj doma~ih teolo{kih besedil je dokumentiran {ele za ~as patriarha Helija (571–587; gl. Pelagii papae II epistula II ad episcopos Histriae [ACO IV72, 108–112], ki je pape‘ev odgovor na predhodno patriahovo pismo [scripta, epistula] teolo{ke vsebine) in Severa (588–606; na maranski sinodi 590 je patriarh predlo‘il libellus erroris sui [PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 3,26]). 118 Prim. Carmina 7,9,7–12 (MGH AA 4,1, 163): exul ab Italia nono, puto, volvor in anno / litoris Oceani contiguante salo: / tempora tot fugiunt et adhuc per scripta parentum / nullus ab exclusis me recreavit apex. / Quod pater ac genetrix, frater, soror, ordo nepotum, / quod poterat regio, solvis amore pio. Prim. tudi Carm. 9,7,89 (prav tam, 214): ... me in Galliis posito post tot annos... 119 Expositio symboli (MGH AA 4,1, 253–258; s prevodom in komentarjem S. DI BRAZZANO, v: VENANZIO FORTUNATO, 600–613); Symbolum Athanasianum (MGH AA 4,2, 105–106); Expositio fidei catholicae (prav tam, 106–110). 120 Appendix II, 1–10 (MGH AA 4,1, 275): Gloria summa patris natique et spiritus almi, / unus adorandus hac trinitate deus, / maiestas, persona triplex, substantia simplex, / aequalis consors atque coaeva sibi, / virtus una manens idem, tribus una potestas, / (quae pater haec genitus, spiritus ipsa potest), / personis distincta quidem, coniuncta vigore, / naturae unius, par ope luce throno, / secum semper erat trinitas, sine tempore regnans, / nullius usus egens nec capiendo capax. Venancijev opis Sv. Trojice je vsebinsko podoben verskemu ediktu Justina II., ki je po svoji vsebini komentirana veroizpoved (EUAGRIUS, Hist. eccl. 5,4 [PG 86, 2793–2801, zlasti 2796]); prav tako se vsebinsko ujema z opisom Sv. Trojice v Koripovem panegiriku (CORIPPUS, In laudem Justini 4, 290–299 [PL Supplementum IV, Paris 1967, 1177– 1178]). Prim. J. GEORGE v: VENANTIUS FORTUNATUS, Personal and Political Poems, 111–112 op. 3; A. CAMERON, The empress (kot v op. 94), 13; L. PIETRI, Venance Fortunat (kot v op. 3), 752–753. 121 In laudem sanctae Mariae (MGH AA 4,1, 371–380; izdajatelj F. LEO jo je pri{tel med spuria). Prim. R. KOEBNER, Venantius Fortunatus, 143–148 (po njegovem mnenju gre za pozno Venancijevo delo); A. DI BERARDINO, Patrologia IV, Genova 1996, 328. Venancijeva pesni{ka predstavitev Marije v 360 verzih je vsebinsko primerljiva z nekaj desetletij starej{o in bistveno kraj{o (v 18 verzih) pesni{ko upodobitvijo, ki jo je spesnil ok. 566/567 CORIPPUS, In laudem Justini 2, 52–69 [PL Suppl. IV, 1148–1149]; gl. DI BRAZZANO, v: VENANZIO FORTUNATO, 633 op. 24). da so bili v severni Italiji raz{irjeni spisi vzhodnih teologov, katerih dela so pomenila izhodi{~e teh sporov (pronestorijanski pisci Teodor iz Mopsuestije, Teodoret iz Kira in Ibas iz Edese, verjetno tudi monofizitski teolog Sever iz Antiohije)117 . Za za~etno obdobje shizme, pred Venancijevim odhodom v Galijo, se obstoja nekega specifi~nega shizmati~nega teolo{kega “programa” ali celo obstoja doma~e teolo{ke literature ne da potrditi. Upo{tevati moramo tudi, da so bili pesnikovi stiki z domovino po odhodu v Galijo zelo {ibki118 . Besedila, v katerih je pesnik izrazil svoje teolo{ke predstave, so nastala v Galiji od ok. 570 (pesem v ~ast Justina II.) do pozne dobe njegovega ustvarjanja (pesnitev v ~ast Mariji, prozni komentarji veroizpovedi)119 , zato niso mogla nastati pod vplivom so~asnih razmer v pesnikovi domovini. Ta dela na nobenem mestu ne odra‘ajo pesnikovega odnosa do cerkvenega spora in so v celoti pravoverna. Predstavitev Sv. Trojice v uvodu zahvalne pesmi v ~ast bizantinskega kraljevskega para je pesni{ka sinteza doktrine o sv. Trojici, ki se vsebinsko ujema s so~asnimi pravovernimi besedili120 . Tudi pesnitev v ~ast Mariji, katere avtorstvo je dolgo ~asa veljalo za sporno, po dana{njem ve~inskem mnenju pa gre za eno poznih pesnikovih stvaritev, prav tako ne izkazuje nobenih teolo{kih posebnosti121 . Med pravoverne razlage veroizpovedi spadajo tudi trije kraj{i prozni teksti, Expositio symboli, t.i. Symbolum Athanasianum in Expositio fidei catholicae. V vseh treh naletimo na eno zna~ilno sestavino stare oglejske veroizpovedi (in veroizpovedi {e nekaterih drugih, spo~etka sicer malo{tevilnih cerkva), kot jo sporo~a in pojasnjuje ok. 400 Rufinus: na predstavo o 171ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) 122 Carmina 11,1,29 (= Expositio symboli 29; MGH AA 4,1, 256); Expositio fidei catholicae 36 (MGH AA 4,2, 110); enako tudi Symbolum Athanasianum 36 (prav tam, 106); prim. RUFINUS, Expositio symboli 12; 14–16 (CCSL 20, 149–153); R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileiese (kot v op. 12), 129–134. O odnosu med Rufinovim in Venancijevim komentarjem k veroizpovedi gl. F. KATTENBUSCH, Das apostolische Symbol I, Leipzig 1894, 102, 106 in 130–132. Na pesni{ki na~in je Venancij upodobil Kristusov odhod v podzemlje v pesnitvi In laudem sanctae Mariae, 328–330 (MGH AA 4,1, 379: ... cuius et agnus ovis conterit ora lupi, / Tartara disrumpens, patriae captiva reducens / et libertati post iuga pressa refers ...). 123 Prim. J.N.D. KELLY, Altchristliche Glaubensbekenntnisse. Geschichte und Theologie, Berlin 1971, 371–377 in 403–411. O zapletenem vpra{anju izvora Venancijeve veroizpovedi (Akvileja ali Poitiers) prim. F. KATTENBUSCH, Das apostolische Symbol II, Leipzig 1900, 458–459 op. 1 in 482 op. 13. 124 Gl. op. 97. 125 Gl. op. 118. 126 Vita s. Martini 4, 644 (MGH AA 4,1, 368): si vacat ire viam neque te Baiovarius obstat. Kristusovem spustu v podzemlje (descendit ad infernum oz. descendit ad inferos)122 . Ker drugih poglavitnih posebnosti oglejske veroizpovedi iz ~asa ok. 400 ne najdemo, sama predstava o Kristusovem odhodu v podzemlje pa se je v 6. stol. na Zahodu precej raz{irila, Venancijevo veroizpoved le z velikimi pridr‘ki ozna~ujemo kot “oglejsko”123 . Omenjeni element Venancijeve veroizpovedi v sporu Treh poglavij ni odigral nobene vloge. 3. Sklep: shizma Treh poglavij kot eden od vzrokov za pesnikov odhod iz Italije? Omembe dogodkov in osebnosti, ki so bile v povezavi s shizmo Treh poglavij, omogo~ajo vsaj okvirno oceno pesnikovega odnosa do cerkvenega spora. Uvodoma naj poudarimo, da pesnik shizme nikjer ne omenja z imenom, le na enem mestu uporablja zanjo opisno obliko (ecclesiae turbata fides)124 . O posameznikih, ki so bili bodisi protagonisti shizme (patriarh Pavlin) bodisi njeni privr‘enci (pesnikov vrstnik in kasnej{i {kof v Trevizu Feliks, domnev- no tudi {kof Johannes iz Padove), se je izrazil z veliko naklonjenostjo in spo{tovanjem, kar ka‘e na to, da je te ljudi visoko cenil. Pesnik na nobenem mestu ni omenil nasprotnikov shizme kot sta bila zlasti pape‘ Pelagij I. in cesar Justinijan, izredno pozitivno pa je predsta- vil Justina II., ki je po nastopu razveljavil Justinijanove najbolj radikalne ukrepe proti privr‘encem Treh poglavij oz. kar povrnil pravo vero (... reddis et ipse fidem ...). Prostorski okvir, ki ga je pri tem predstavil, ka‘e na to, da je upo{teval celotni tedanji kr{~anski svet in ne samo Bene~ije z Istro ali oglejskega patriarhata, kjer so nasprotja dobila najbolj akutne oblike. Vse pesnikove omembe dogodkov in protagonistov shizme izhajajo iz prvega deset- letja bivanja v frankovski dr‘avi. Na osnovi njegovih {ibkih stikov z domovino125 si more- mo razlagati njegovo slabo informiranost o tamkaj{njih razmerah. Pesnik ni poznal ali vsaj ne upo{teval cele vrste sprememb, ki so se zgodile v razdobju 565–575. Ni upo{teval posle- dic vdora Langobardov v Italijo; le-ti bi tudi mogli predstavljati, tako kot omenjeni Bavar- ci126 , oviro na fantazijskem potovanju njegovega pesni{kega ‘ivljenjepisa sv. Martina iz Toursa v Raveno. Prav tako ni upo{teval posledic drugega padca Akvileje, njenega ponov- nega razru{enja ter pred tem uspelega prenosa cerkvenega sredi{~a v Grade‘. Od osebnih usod mu ni bilo poznano dejanje {kofa Feliksa iz Treviza ob prihodu Langobardov, prav tako zelo verjetno ni vedel za smrt patriarha Pavlina v Grade‘u 569. Temeljnega pomena za ocenjevanje pesnikovega odnosa do shizme Treh poglavij in sploh do njegovega razmerja do takratnih centrov mo~i v Italiji in na Zahodu je razume- vanje prvih dveh pesmi v zbirki, v katerih je proslavil izjemni gradbeni podvig “ravenske- ga” {kofa Vitalisa. ^e je bil Vitalis res ravenski {kof (naslednik Maksimijana) ali pa {kof na 172 R. BRATO@: VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ 127 O ~ude‘u gl. Vita s. Martini 4, 686–701 (MGH AA 4,1, 369–370; ed. S. QUESNEL [kot v op. 1], 100–101; ed. G. PALERMO [kot v op. 1], 153–154); o njem poro~ata tudi GREGORIUS TURONENSIS, De miraculis s. Matini 1,15 (PL 71, 927 C) in PAULUS DIACONUS, Hist. Lang. 2, 13 (ed. F. BRADA~, B. GRAFENAUER, K. GANTAR, 68–71). O sekundarnem pomenu religioznega motiva prim. ‘e R. KOEBNER, Venantius Fortunatus, 14. 128 Gl. navedbo v op. 118; prim. Carmina 3,13, 32 (MGH AA 4,1, 66: exul). Shizmati~ni {kofje, ki jih je Justinijan pregnal, Justin II. pa po nastopu osvobodil kazni pregnanstva, se prav kato ozna~ujejo Exilio positi patres (Appendix carminum 2, 39; prav tam, 276). 129 R. KOEBNER, Venantius Fortunatus, 14; H. BERG, Bischöfe (kot v op. 3), 84–85 (nezadovoljstvo z bizantisnko oblastjo); H. KRAHWINKLER, Friaul (kot v op. 3), 25 (domnevna protibizantinska usmerjenost). 130 H. WOPFNER, Die Reise, 365–366 in zlasti E. STEIN, Histoire II, 833–834 (oba kot v op. 3). 131 V najbolj izdelani obliki J. ŠA{EL, Il viaggio (kot v op. 3); to mnenje zagovarja tudi M. ROUCHE, Autocensure de diplomatie chez Fortunat à propos de l’elegie sur Galeswinthe, v: Venanzio Fortunato tra Italia e Francia, Treviso 1993, 149–159, zlasti 157–158, deloma tudi M. REYDELLET, v: VENANCE FORTUNAT (kot v op. 1), XIX (Venancijevi stiki z Martinom iz Brage naj bi imeli politi~no ozadje; v ozadju Martinovega prihoda v Španijo naj bi bili Justinijanovi na~rti rekonkviste). 132 L. PIETRI, Venance Fortunat (kot v op. 3), 735–736; B. BRENNAN, Venantius Fortunatus: Byzantine agent? (kot v op. 3). 133 Navedemo naj primera dveh osebnosti, za kateri obstajata (najmanj) dve razli~ni razlagi vzrokov in motivov za za~asni ali trajni odhod v daljne de‘ele (predvsem peregrinatio religiosa ali predvsem politi~ni motivi): sv. Severin iz Norika († 482) in sv. Martin iz Brage († ok. 580), s katerim je Venancij Fortunat vzdr‘eval stike (prim. Carm. 5,1–2 [MGH AA 4,1, 246–252]). O razli~nih razlagah ‘ivljenjske poti istrskih tleh, ki je izvajal “ravensko” cerkveno politiko, potem bi imeli pred seboj katoli{kega {kofa na liniji Justinijanove cerkvene politike, torej ~loveka, ki bi bil vsaj z ozirom na verskopoliti~no opredelitev (skupaj z drugo imenovanim Janezom) nasprotnik shizmatikov. ^e bi se za tem Vitalisom skrival istoimenski shizmati~ni {kof iz Altina, ki se je pred nasprot- niki shizme zatekel na frankovsko ozemlje, bi bila razlaga dogodkov bolj jasna: Bizantinci (Narzes) so posegli na frankovsko ozemlje in kaznovali ubeglega {kofa Vitalisa, ker je bil profrankovsko usmerjen shizmatik. Pesnik, ki se sicer politi~no ni izpostavljal, bi od{el v Galijo tudi zato, da bi se izognil {kofovi usodi. Vpra{anje identifikacije oseb v prvih dveh pesmih je klju~nega pomena za razlago vzro- kov in motivov za pesnikov odhod v Galijo. Vsi moderni raziskovalci so si enotni, da je motiv, ki ga omenja pesnik sam, romanje na grob sv. Martina zaradi ~ude‘ne ozdravitve pred svetnikovo podobo v eni od ravenskih cerkva (peregrinatio religiosa), sekundarnega pome- na127 . Pesnik samega sebe ozna~uje kot izgnanca (exul)128 in ne kot romarja na svetnikov grob (peregrinus), kar ka‘e na to, da glavni motiv za odhod ni bil religiozne narave, ~eprav same religiozne komponente pri globoko vernem pesniku, ki je vzdr‘eval stike predvsem s cerkvenimi dostojanstveniki in je o~itno rad obiskoval grobove svetnikov in ~astil njihove relikvije, ne smemo minimizirati ali celo izklju~iti. O tem, kateri so bili poglavitni “posvetni” vzroki, so bile izra`ene razlage, ki so med seboj te`ko uskladljive ali pa se kar izklju~ujejo. Poleg splo{ne razlage o politi~nih vzro- kih129 sta se izoblikovali dve razlagi, ki sta sku{ali dati konkreten odgovor na postavljeno vpra{anje: (1) pesnik naj bi od{el iz Italije zaradi privr‘enosti shizmi Treh poglavij130 oziroma zato, (2) da bi – kot neke vrste skrivni diplomat – deloval v merovin{ki dr‘avi v duhu interesov bizantinske dr‘ave131 . Zadnji dve razlagi se med seboj izklju~ujeta. Obe sta bili v predlo‘eni obliki v novej{em ~asu zavrnjeni132 . Vzrokov za pesnikov odhod je bilo kot se zdi ve~. Ti vzroki in motivi se prepletajo in medsebojno pogojujejo, tako da ni mogo~e izdvojiti glavnega med njimi. Najprej velja poudariti, da odhod v tujino kot peregriantio religiosa le ni tako nepomemben motiv, da bi ga mogli nujno podrejati nekemu konkretnemu “posvetnemu” cilju. Na to ka`e ve~ prime- rov iz pozne antike133 . J.W. George je ta motiv povezala s pesnikovim prizadevanjem, da bi 173ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) sv. Severina prim. R. BRATO‘, Der “heilige Mann” (kot v op. 36), 246–252 (z bibliografijo); v ozadju prihoda Panonijca Martina iz Palestine v {pansko Galicijo je videl J. ŠA{EL, Il viaggio (kot v op. 3), 373 (oz. Opera selecta, 740–745; prim. tudi: ISTI, Omemba Slovanov v pesmi Martina iz Brage na Portugalskem, Kronika 24, 1976, 151–158, zlasti 152, 155–156; Postila k Martinu iz Brage, Kronika 25, 1977, 166–167) politi~ne namene, ki naj bi sovpadali z Justinijanovo politiko, B. BRENNAN, Venantius Fortunatus (kot v op. 3) pa je zavrnil to razlago kot premalo utemeljno. 134 A. CAMERON, Wandering Poets: a literary movement in Byzantine Egypt, Historia 14, 1965, 470–509 (za obdobje od 4. do 6. stoletja). 135 J.W. GEORGE, Venantius Fortunatus, 26. Pomen {kofov kot patronov pesnikov v 5. in 6. stol. poudarja tudi I.N. WOOD v: The Cambridge Ancient History XIV (kot v op. 94), 433. 136 L. PIETRI, Venance Fortunat (kot v op. 3), 736. 137 Še okvirno v ~asu pesnikovega odhoda v Galijo je – po Justinijanovi smrti sredi novembra 565 – izbruhnil upor Herulov na Tridentinskem, ki so svojega poveljnika Sinduala oklicali za kralja. Narzes je uzurpatorja premagal, zajel in usmrtil (najverjetneje 566; gl. PLRE III, 1155). Obseg in pomen nevarnosti na severni meji bizantinske Italije v tej dobi odra‘a zelo izpoveden komentar k omembi Narzesove zmage nad upornimi Heruli v Liber pontificalis, LXIII (Iohannes III), 2 (ed. L. DUCHESNE, Paris 19552, 305): Erat enim tota Italia gaudens. 138 Pritiske ene in druge strani v razdobju od Justinijanove vlade do 591 v dramati~nem tonu opisuje pismo shizmati~nih {kofov cesarju Mavrikiju (Episcoporum schismaticorum epistula ad Mauricium; ACO IV/2, 132–135), zlasti c. 7–10 (pritisk bizantinske posvetne oblasti v osemdesetih letih 6. stol.) in c. 18–19 (nevarnost s strani frankovske cerkve v ~asu Justinijana, t.j. pred 565, nato ponovna potencialna nevarnost s te strani ok. 590). na{el kultiviranega in vplivnega za{~itnika, da gre pri Venanciju Fortunatu za primer “potujo~ega pesnika”, kakr{ni so bili v pozni antiki poznani tudi drugod, najbolj {tevilni pa so bili v Egiptu134 . Pesnik naj bi povezoval romanje na svetnikov grob s prizadevanjem, da bi na{el takega za{~itnika. Pri tem naj bi mu pomagal {kof Vitalis iz Altina s svojimi zvezami v frankovski dr‘avi, ki naj bi mu s priporo~ilnimi pismi utrl pot do vplivnih galskih {ko- fov135 . Pri iskanju vzrokov za pesnikov odhod iz Italije velja upo{tevati motive osebne narave, kot je bila osebne narave njegova kasnej{a odlo~itev, da ostane v novi domovini136 . V ozadju pesnikove odlo~itve so bile razmere v severovzhodni Italiji v razdobju ok. 560–565. Te razmere so bile zapletene na voja{ko-politi~nem in cerkvenem podro~ju, do- stikrat v tesni medsebojni prepletenosti. Tudi po Narzesovih zmagah v severni Italiji 560/63 je na severnem obmejnem podro~ju vladala napetost z ob~asnimi voja{kimi spopadi137 . Ob negotovih voja{ko-politi~nih razmerah so se stopnjevale tudi verske napetosti zaradi vse huj{ega pritiska na shizmati~no oglejsko cerkev. Ta pritisk je od za~etne polemike postopo- ma pre{el na oblike voja{ko-policijskih posegov proti shizmati~nim {kofom, kot ka‘e pri- mer Narzesove aretacije in kaznovanja profrankovsko usmerjenega shizmati~nega {kofa Vitalisa iz Altina 565. Shizmati~na oglejska cerkev pod vodstvom patriarha Pavlina, s kate- rim so pesnika povezovale ‘e od rane mladosti tesne osebne in duhovne vezi, je bila zaradi svoje obmejne lege izpostavljena posegom tako Bizanca kot Frankov138 . V takih razmerah je odhod v Galijo kljub velikemu tveganju obetal mirnej{o prihodnost. Še bolj kot pesnikova odlo~itev za odhod postane ob upo{tevanju razmer v severovzhodni Italiji razumljiva njegova odlo~itev, da v Galiji tudi ostane. ^e opisuje pesnik v Vita s. Martini potovanje kot sorazmeroma varno, saj se omenjajo kot morebitni mote~ element na ~ezalpskih potovanjih samo Bavarci, pa je vdor Langobardov v Italijo 568 pomenil bistve- no poslab{anje razmer. V vzhodnem sosedstvu je nastanek avarskega kaganata s sredi{~em v Panoniji, z ru{ilnimi premiki Avarov in Slovanov (spo~etka sicer predvsem v smeri vzhodne- 174 R. BRATO@: VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ ga in osrednjega Balkana), pomenil potencialno gro‘njo tudi za severovzhodno Italijo139 . V primerjavi z nevarnimi in povsem nepredvidljivimi razmerami v severovzhodni Italiji po 568 so bile politi~ne in cerkvene razmere v Galiji bolj stabilne, bolj{i so bili tudi izgledi za kulturno delovanje, ki je v langobardski Italiji v tem ~asu skoraj povsem zamrlo, v bizantin- ski Italiji pa je bilo tudi v upadu140 . V vrsti med seboj prepletenih subjektivnih in objektiv- nih motivov za pesnikov odhod v Galijo in za njegovo kasnej{o odlo~itev, da ostane v novi domovini, nastopajo vsaj v posrednem smislu tudi konfliktne cerkvene razmere zaradi shiz- me Treh poglavij. Seznam kratic: AAAd Antichità Altoadriatiche, Udine. ACO Acta conciliorum oecumenicorum, Berlin (in drugod). CCSL Corpus Christianorum. Series Latina, Turnhout. CSEA Corpus Scriptorum Ecclesiae Aquileiensis, Aquileia. ILCV Inscriptiones Latinae Christianae Veteres (ed. E. DIEHL, Dublin – Zürich 1970.3) LCL The Loeb Classical Library, Cambridge (Massachusetts) – London. MGH Monumenta Germaniae Historica, Hannover–Berlin. MGH AA Monumenta Germaniae Historica. Auctores antiquissimi, Berlin. PG Patrologia Graeca, Paris. PL Patrologia Latina, Paris. PLRE III The Prosopography of the Later Roman Empire, Vol. IIIa-b A.D. 527–641 (by J.R. MARTINDALE, Cambridge 1992). RAC Reallexikon für Antike und Christentum, Stuttgart RIS Rerum Italicarum scriptores, Bologna. P.s.: Prispevek prina{a dopolnjeno slovensko besedilo referata “Venanzio Fortunato e lo scisma dei Tre capitoli”, ki ga je avtor predstavil na mednarodnem simpoziju “Venanzio Fortunato e il suo tempo” v Trevizu (29. 11. – 1. 12. 2001). Avtor se zahvaljuje kolegom, ki so mu pomagali pri zbiranju nekaterih te`je dostopnih publikakcij: dr. Stefano Di Brazzano (Trst), dr. Reinhardt Harreither (Dunaj), prof. dr. Peter Štih in doc. dr. Gerhard Waldherr (Regensburg). 139 O tem prostoru pesnik ne daje omembe vrednih podatkov. Panonija (in v enem primeru posebej Savarija) se omenjata kot domovina sv. Martina iz Toursa (Vita s. Martini 1,46; Carmina 10, 6, 93; gl. MGH AA 4,1, 237 in 296), Panonija {e enkrat kot domovina Martina iz Brage (Carmina 5, 2, 21; prav tam, 104), Siscia kot domovina mu~enca sv. Kvirina (Carmina 8, 3, 153; prav tam, 185). Ilirik se omenja kot obmo~je misijona apostola Pavla (Carmina 5, 2, 7; prav tam, 104) in obmo~je, kamor se je raz{iril arianizem (Vita s. Martini 1,110; prav tam, 299). Pesnik ne daje o tem prostoru nobenega podatka, ki bi pojasnjeval so~asne razmere na tem obmo~ju. O razmerah v podonavsko-balkanskem prostoru v razdobju od 567 do ok. 600 gl. W. POHL, Die Awaren, München 1988, 58–162. 140 Prim. nazadnje The Cambridge Ancient History XIV, 416, 873. 175ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Z u s a m m e n f a s s u n g Venantius Fortunatus und das Drei-Kapitel-Schisma Rajko Brato‘ Die Meinungen der Forscher über das Verhältnis von Venantius Fortunatus zum Drei-Kapitel-Schi- sma bildeten sich parallel zur Interpretation von wenigen Stellen im Dichteropus und zur Deutung seines Schicksals heraus, vor allem der Gründe für seinen Abgang aus der italischen Heimat nach Gallien im Jahre 565. Von grundlegender Bedeutung für die im Titel gestellte Frage sind der Entstehungsgeschichte nach: 1. die ersten zwei Gedichte im literarischen Nachlaß, die auf italischem Boden (also vor 565) entstanden sind; 2. das Danklied an Kaiser Justinus II. und die Kaiserin Sophie (um 569–570) und 3. einige Verse in der Beschreibung der Reise des Dichters von Italien nach Gallien aus der Zeit um 575, die in Form eines Phantasie-Itinerariums der Dichtung Vita s. Martini von Gallien nach Ravenna im Schlußteil der gleichnamigen Dichtung (Buch 4, vor allem die Verse 658-676) überliefert ist. Jugend- und Ausbildungsjahre des jungen Venantius fielen in die Zeit des ausbrechenden Drei- Kapitel-Streits (557) und des Pontifikats des ersten schismatischen Patriarchen Paulus von Aquileia (um 569). Den Patriarchen Paulus schildert er auf eine respektvolle und persönliche Weise, mit ebenso großer Zuneigung auch zwei Bischöfe aus dem Raum des Patriarchats von Aquileia: Johannes von Padua und seinen jugendlichen Freund Felix, der erst nach ihrer Trennung Bischof von Treviso wurde. Äußerst verwickelt und vorerst ungeklärt ist aber die Identität der Bischöfe Vitalis und Johannes, die in den ersten beiden Gedichten erwähnt werden, den einzigen, die eindeutig auf italischem Boden entstanden sind. Vor allem der erste Bischof wird in Superlativen angepriesen, die von ihm errichtete Andreaskirche als ein Meisterbauwerk gerühmt. In den bisherigen Forschungen bildeten sich (mindestens) vier verschiedene Deutungsversuche hinsichtlich des Bischofs Vitalis heraus: es handele sich 1. um einen in anderen Quellen nicht überlieferten katholischen Bischof von Ravenna, 2. um einen gleichnamigen schismatischen Bischof von Mailand, 3. um einen gleichnamigen schismatischen Bischof von Altino, der sich aus dem byzantinischen Territorium ins fränkische Äguntum zurückgezogen hätte oder 4. um einen durch andere Quellen nicht belegten katholischen Bischof aus Südistrien, der als Exponent der Kirche von Ravenna eine der drei spätantiken Andreaskirchen (auf der Insel des Hl. Andreas vor Pula oder in Betika zwischen Pula und Rovinj) erbaut haben soll. Nach der ersten und vierten Deutung wäre Vitalis (zusammen mit Johannes) ein katholischer Bischof auf Seiten Ravennas gewesen, nach der zweiten und dritten aber ein Schismaanhänger wie die drei oben genannten Bischöfe. Alle vier Interpretationen enthalten eine Reihe von Schwachstellen, vor allem ist aber keine von ihnen durch materielle Funde überzeugend belegt. Auf der Grundlage der verhältnismäßig gut bekannten historischen Umstände in Nordostitalien in der Zeit um 560-565 spricht das meiste für die dritte Deutung. Über das Verhältnis des Dichters zum Schisma legt das Danklied zu Ehren von Justin II. und Sophie bestes Zeugnis ab. In ihm pries der Dichter - nicht ganz zu Recht - den neuen byzantinischen Kaiser (Regierungsantritt Mitte November 565) und seine Gattin nicht nur als Spender der überaus kostbaren Reliquie vom hl. Kreuz an das Kloster in Poitiers, sondern auch als Herrscher, der Justinians Religions- edikt widerrufen und die Rechtgläubigkeit wiederhergestellt hat. Die Darstellung des durch Justinian ausgelösten Religionsstreites, der durch Justins Edikt nach seinem Regierungsantritt endgültig beigelegt werden sollte, enthält in der Manier der panegyrischen Poesie zahlreiche Übertreibungen, sowohl was den räumlichen Umfang des Schismas betrifft als auch dessen tatsächliche Folgen für die Kirche im Westen bzw. die Intensität und Tiefe von Justinians Eingriffen in das Leben der Kirche. Die überdimensionierte Bedeutung des Religionsedikts weist - durch Verschweigen von Justinians Namens und Hervorheben des Kontrasts zwischen den Zuständen vor und nach Justins Regierungsantritt - darauf hin, daß der Dichter gegenüber der Religionspolitik Justinians kritisch, zugleich wohlwollend gegenüber der schismatischen Kirche eingestellt war. Dabei vertiefte er sich nicht in den theologischen Gehalt des Streites selbst, weil er ihn wahrscheinlich nicht gut genug kannte. Er verließ Italien nämlich bereits 565, bevor der Streit seinen Höhepunkt in der theologischen Polemik erreichte (zur Zeit Pelagius II. und Gregorius des Großen), in Gallien selbst war das Wesen des Streites nur wenig bekannt. 176 R. BRATO@: VENANCIJ FORTUNAT IN SHIZMA TREH POGLAVIJ Eine der Fragen, die sich im Zusammenhang mit dem Verhältnis des Dichters zum Schisma stellt, betrifft die Gründe für seinen Abgang nach Gallien. Außer dem religiösen Streit in Norditalien könnte einer der folgenden persönlichen Gründe eine Rolle gespielt haben: Dichterambitionen eines begabten, jedoch noch nicht etablierten Dichters, Pilgerfahrt zum Grab des hl. Martin von Tours, eventuelle voran- gegangene Verbindungen mit fränkischen Bischöfen - gefolgt von verwickelten militärisch-politischen Verhältnissen in Nordostitalien. Einleuchtender als die Beweggründe für seinen Abgang ist der Entschluß des Dichters, in der neuen Heimat zu bleiben. Die allgemeinen Sicherheits-, Gesellschafts-, Wirtschafts- aber auch Religionsverhältnisse in Nordostitalien haben sich im Gefolge der langobardischen Oberherr- schaft, der Steigerung des religiösen Drei-Kapitel-Streits und der unsicheren Verhältnisse an der Nord- und Ostgrenze radikal verschlechtert. HISTORIA znanstvena zbirka oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani V zbirki HISTORIA, ki jo izdaja oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, so do sedaj iz{le monografije: Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi ~as : zbornik, Lipica, 29. maj - 1. junij 1996. - Ljubljana 1997. - 1.000 SIT Mojega ‘ivljenja pot : spomini dr. Vladimirja Ravniharja. - Ljubljana 1997. - 1.500 SIT Janez Per{i~, @idje in kreditno poslovanje v srednjeve{kem Piranu. - Ljubljana 1999. - 1.000 SIT Miku‘ev zbornik. - Ljubljana 1999. - 2.000 SIT Navedene knjige lahko dobite na Filozofski fakulteti, v knji‘nici oddelka za zgodovino, Ljubljana, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200). 177ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Matja‘ Bizjak Poznosrednjeve{ka finan~na dokumentacija in knjigovodstvo zemlji{kih gospostev in uradov v osrednjeslovenskih de‘elah1 I. Uvod 1. Utemeljitev pojma. Finan~na dokumentacija ali z drugimi besedami ra~unsko gradivo po mnenju novej{e diplomati~ne in arhivske stroke ne predstavlja posebne veje ali tipa arhivalij, ampak spada glede na svoj zna~aj med listine oziroma akte.2 V ti dve veji se namre~ deli tisto arhivsko gradivo, ki ga glede na “notranje razmerje do dogodkov oziroma do zgodovinskega stanja”3 imenujemo preostanki, ~e seveda pustimo ob strani geografske karte, fotografije, avdio-vizualni material in ostale nepisane arhivalije. Neko~ so na listine in akte gledali kot na dve lo~eni vrsti gradiva, zna~ilni za dve razli~ni zgodovinski obdobji; listine naj bi bile produkt srednjega, akti pa novega veka. Vendar ta delitev ne ustreza povsem dejanskemu stanju, saj so tako viri enega kot drugega tipa nastajali v obeh ob- dobjih. Tako se je (postmabillonska) diplomatika, prvenstveno “veda o listinah” nujno morala ukvarjati tudi z ostalim srednjeve{kim gradivom, torej z akti, vsaj kolikor so se le-ti navezovali na listine,4 novove{ko gradivo pa je tako bolj ali manj ostalo zunaj njenega interesa. Novej{a stroka pojmuje listino ne glede na ~as nastanka kot pravno relevanten (rechtserheblich) dokument, akte pa v nasprotju s tem kot celotno pisno gradivo, ki je KRATICE: ADG – Archiv der Diözese Gurk, Klagenfurt; AEM – Archiv des Erzbistums München und Freising, München; AÖG – Archiv für österreichische Geschichtsforschung (olim AKÖGQ – Archiv für Kunde österreichischer Geschichts-Quellen); AS – Arhiv Slovenije, Ljubljana; ASL – Auswärtige Staaten Literalien; BayHStA – Bayerisches Hauptstaatsarchiv; BKStGQ – Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen; CDA-F – Codex diplomaticus Austriaco-Frisingensis; DAB – Diözesanarchiv Brixen; FRA – Fontes rerum Austriacarum; GVK – Geschichtsverein für Kärnten; GMS – Glasnik muzejskega dru{tva za Slovenijo; GZL – Gradivo za zgodovino Ljubljane v srednjem veku; GZM – Gradivo za zgodovino Maribora; Heck. – Heckenstalleriana (olim Heckenstaller’s Frisingensia); HHStA – Haus-, Hof- und Staatsarchiv, Wien; HL – Hochstiftliterale; HKA – Hofkammerarchiv, Wien; HS – Handschrift; IfÖG – Institut für österreichische Geschichte; IMK – Izvestja Muzejskega dru{tva za Kranjsko; JI^ – Jugoslo- venski istorijski ~asopis; KA – Kapitelarchiv (v DAB); KAL – Kapiteljski arhiv Ljubljana (v NŠAL); KLA – Kärntner Landesarchiv, Klagenfurt; LR – Lo{ki Razgledi; MIÖG – Mitteilungen des Instituts für österrei- chische Geschichte; MMK – Mitteilungen des Musealvereins für Krain; NŠAL – Nad{kofijski arhiv Ljublja- na; SAZU – Slovenska akademija znanosti in umetnosti; StLA – Steiermärkisches Landesarchiv, Graz; ŠAL – Škofijski arhiv Ljubljana (v NŠAL); TLA – Tiroler Landesarchiv, Innsbruck; U – Urbare, urbarji; Vic. a. – Vicedomski arhiv (v AS); Z^ – Zgodovinski ~asopis; ZIMK – Zgodovinski in{titut Milka Kosa; ZRC – Znanstveno raziskovalni center. 1 Razprava je nekoliko predelan in dopolnjen del magistrske naloge “Ra~unske knjige v slovenskih de`elah kot vir za zgodovino (13.–15. stoletje)”, ki je bila obranjena 17. marca 2000 na Filozofski fakulteti v Ljubljani pred komisijo v sestavi: predsednik dr. Peter Štih in ~lana dr. Janez Per{i~ ter dr. Du{an Kos; slednjemu se kot mentorju za nasvete in pomo~ pri nastajanju pri~ujo~ega prispevka iskreno zahvaljujem. 2 Heinrich Otto MEISNER, Archivalienkunde vom 16. Jahrhundert bis 1918, Leipzig 1960, str. 52. 3 Bogo GRAFENAUER, Struktura in tehnika zgodovinske vede, Ljubljana 1960, str. 258. 4 Harry BRESSLAU, Handbuch der Urkundenlehre, Leipzig 19122, str. 3. ZGODOVINSK ̂ ASOPI • 55 • 2001 • 2 (123) • 177–222 178 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... slu‘ilo oblastnim strukturam za interno poslovanje.5 V skladu s tem uvr{~a med listine tiste ra~unske dokumente, ki so predstavljali podlago za denarne terjatve in torej slu‘ili kot dokaz.6 V to skupino spadajo predvsem razli~na ra~unska pisma (raittbrief, ratio finalis), ki so bila izstavljena po polaganju obra~una na podlagi vpisa v ra~unski knjigi, pa tudi npr. sumarni obra~uni v kodeksih, v kolikor so vsebovali overovitvene elemente.7 Obi~ajne ra~unske knjige, ki niso zapu{~ale registraturne skrinje, in so bile torej namenjene interni uporabi finan~nega urada, {tejemo med akte, natan~neje med serijske akte, kamor sodijo vse poznosrednjeve{ke poslovne oz. uradne knjige (razen ~e seveda ne vsebujejo gradiva z listinskim zna~ajem – npr. kopialne knjige).8 2. Viri. Pri~ujo~a razprava temelji na na~rtno zbranem gradivu, ki zajema precej{en del v slovenski historiografiji znane kot tudi doslej {e neopa‘ene srednjeve{ke finan~ne doku- mentacije za ozemlje osrednje Slovenije.9 Zaradi povsem lo~enega razvoja je bila iz obrav- nave v celoti izvzeta slovenska obala z neposrednim zaledjem, prav tako pa tudi nekateri specifi~ni ra~unski viri, ki se ne nana{ajo na redno poslovanje teritorialnih oziroma urbanih oblasti, kot npr. vsi eventualno ohranjeni produkti trgovskega knjigovodstva, ali pa denimo ra~unska knjiga, ki dokumentira popravila na t. i. bov{ki cesti v letih 1399–1400.10 Med- tem ko snov kronolo{ko navzdol omejuje ‘e sama ohranjenost virov, je iz pragmati~nih razlogov kot zgornja meja upo{tevana ‘e obi~ajna letnica 1500 (mestoma ne povsem togo). Te, za razpravo temeljne vire11 v nadaljevanju navajam okraj{ano, pri ~emer so kratice tvorjene na podlagi tematskih sklopov (RDK – ra~unske knjige de‘elnih knezov; RBR – briksen{ke {kofije; RFR – freisin{ke {.; RKR – kr{ke {.; RLJ – ljubljanske {. in RMI – ra~unske knjige mestnih institucij), v okviru teh pa se dr‘ijo kronolo{kega reda: 5 Ahasver von BRANDT, Vorbemerkungen zur einer Mittelalterlichen Aktenlehre, Archivar und Historiker, Studien Zur Archiv- und Gesschichtswissenschaft (Zum 65. Geburtstag von Heinrich Otto Meisner), Berlin 1956, str. 431; prim. MEISNER, Archivalienkunde (kot v op. 2), str. 52. 6 Kurt DÜLFER, Urkunden, Akten und Schreiben in Mittelalter und Neuzeit, Archivalische Zeitschrift, München 53 (1957), str. 34–5. 7 Npr. obra~uni ljubljanskega stolnega kapitlja, glej spodaj, str. 193. 8 Za pojma “poslovna knjiga” in “serijski akti” glej BRANDT, Vorbemerkungen (kot v op. 5), str. 435 ss. 9 Od ustreznih znanih virov mi v ~asu raziskave niso bili dostopni le obra~uni {entvi{kega urada (Šentvid pri Sti~ni) samostana v Rheinu (v zaenkrat neznanem obsegu!), celoten tekst habsbur{ke ra~unske knjige iz 1422–1424 (urada Gu{tanj in ^rna na Koro{kem) in ra~unska knjiga oglejskega patriarha Ludvika iz let 1360–1361. Prim. Gerhard JARIZ, Die Reiner Rechnungsbücher (1399–1477) als Quelle zur klösterli- chen Sachkultur des Spätmittelalters, v: Die Function der schriftlichen Quelle in der Sachkulturforschung, Veröffentlichungen des Instituts für mittelalterliche Realienkunde Österreichs 1 (= Sitzungsberichte des Philosophisch-Historischen Klasses der Österreichischen Akademie der Wissenschaften 304/4), Wien 1976, str. 148–9; Milko Kos, Gradivo za starej{o zgodovino Slovencev v arhivih izven na{ih meja, JI^ 2/1 (1963), str. 39; ibidem, JI^ 2/2 (1963), str. 64. 10 Prvi znani trgovski knjigi s slovenskega ozemlja izvirata iz 16. stoletja (obj.: Sergij VILFAN, Ljubljanski trgovski knjigi iz prve polovice 16. stoletja, Viri za zgodovino Slovencev 8, Ljubljana: SAZU, 1986). Glede bov{ke ceste glej Janez ŠUMRADA, O popravilu bov{ke ceste na prelomu iz 14. v 15. stoletje, Z^ 41 (1987), str. 313 ss. 11 Vsi {e neobjavljeni rokopisi so opisani po diplomati~nih na~elih v: Matja‘ BIZJAK, Ra~unske knjige v slovenskih de‘elah kot vir za zgodovino (13.–15. stoletje), Magistrska naloga (tipkopis), Ljubljana 2000, str. 105–53. 179ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) RDK 1 Tirolska ra~unska knjiga 1289–1293; BayHStA, ASL, Tirol, {t. 8; Obj.: Chri- stoph Haidacher, Die älteren Tiroler Rechnungsbücher (Analyse und Edi- tion), Tiroler Geschichtsquellen 33, Innsbruck 1993, str. 183–432. RDK 2 Habsbur{ka ra~unska knjiga 1326– 1338; HHStA, HS B 19; Obj.: Jose- ph Chmel, Zur österreichischen Fi- nanzgeschichte in der ersten Hälfte des vierzehenten Jahrhunderts, Der österreichische Geschichtsforscher 1, Wien 1838, str. 28–49; 2/2, Wien 1841, str. 203–59; 2/3, Wien 1842, str. 418–48. RDK 3 Habsbur{ka ra~unska knjiga 1392– 1394; BayHStA, ASL, Tirol, {t. 18; Obj.: Christian Lackner, Ein Rech- nungsbuch Herzog Albrechts III. von Österreich, Edition und Textanalyse, Studien und Forschungen aus dem niederösterreichischen Institut für Landeskunde, Band 23, Wien 1996. RDK 4 Obra~uni gori{kih uradnikov 1398, 1402; HHStA, HS W 594; Obj.: Jo- seph Chmel, Aus einem Rationarium und Diplomatarium der Grafen von Görz aus den Jahren 1398 und 1402, Notizenblatt, Beilage zum AKÖGQ 3/1853, str. 290–6; z ozirom na slov. ozemlje: Milko Kos, Urbarji Slo- venskega primorja II, Viri za zgodo- vino Slovencev 3, Srednjeve{ki ur- barji za Slovenijo 3, Ljubljana 1954, 118–32. RDK 5 Habsbur{ka ra~unska knjiga 1422– 1424; HKA, HS 107; Obj. obr. za kranjski vicedomski urad: Bo‘o Otorepec, GZL IX, Listine 1220– 1497, Ljubljana 1964, {t. 61. RDK 6 Ra~unska knjiga de‘elnokne‘jih uradov na Kranjskem 1436–1439; AS, Vic. a., {k. 101, ex TLA, U 275/1. RDK 7 Ra~unska knjiga de‘elnokne‘jih uradov na Kranjskem 1442–1448; AS, Vic. a., {k. 101, ex TLA, U 276/1. RDK 8 Obra~un de‘elnokne‘jega urada Vivodina 1463–1469; AS, Vic. a., {k. 101, ex TLA, U 277/1. RBR 1 Obra~un pro{tije na blejskem otoku 1458; DAB, KA, fasc. 38, {t. 7 A; Obj.: Milko Kos, Briksen{ki urbarji, tipkopis, pripravljen za objavo, Ro- kopisna zapu{~ina prof. Milka Kosa na ZIMK, ZRC SAZU, fasc. 5. RFR 1 Knjiga obra~unov freisin{kih go- spostev 1395–1401; BayHStA, HL Freising, {t. 69; Obj. dveh obra- ~unov (Klevev‘ 1395, Loka 1396): Pavle Blaznik, Urbarji freisin{ke {kofije, Srednjeve{ki urbarji za Slo- venijo 4, Viri za zgodovino Sloven- cev 4, Ljubljana 1963, str. 259–78. RFR 2 Knjiga obra~unov freisin{kih go- spostev 1437–1450; BayHStA, HL Freising, {t. 70; Obj. obra~una za lo{ko gosp. 1437: ibidem, 279–87. RFR 3 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1476; α) AEM, Heck. 142; β) BayHStA, HL 4, fasc. 36, {t. 194. RFR 4 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1477; BayHStA, HL 4, fasc. 36, {t. 194. RFR 5 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1485; α) in β) BayHStA, HL 4, fasc. 36, {t. 194. RFR 6 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1486; α) in β) BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 1. RFR 7 Obra~un mitnine in sodi{~a v Škof- ji Loki 1486; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 1. 180 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... RFR 8 Obra~un freisin{kega klevev{kega gospostva 1486; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 1. RFR 9 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1487; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 2. RFR 10 Obra~una freisin{kega lo{kega go- spostva 1489 in 1490; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 4. RFR 11 Triletni obra~un ka{~nega urada freisin{kega lo{kega gospostva 1488–1490; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 3. RFR 12 Register izdatkov in oddaje ‘ita frei- sin{kega lo{kega gospostva 1489; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 4. RFR 13 Registeri izdatkov in oddaje natu- ralij freisin{kega lo{kega gospostva 1490 in 1491; AEM, Heck. 164. RFR 14 Obra~un mitnine in sodi{~a v Škof- ji Loki 1492; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 6. RFR 15 Knjiga dol‘nikov freisin{kega lo{- kega gospostva 1485–1492; Bay- HStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 4. RFR 16 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1493; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 7. RFR 17 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1494; BayHStA, HL Frei- sing, {t. 516. RFR 18 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1495; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 8. RFR 19 Obra~un freisin{kega lo{kega go- spostva 1496; BayHStA, HL Frei- sing, {t. 518. RFR 20 Obra~un mitnine in sodi{~a v Ško- fji Loki 1497; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 9. RFR 21 Štiriletni obra~un freisin{kega lo{kega gospostva 1497–1500; BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 5. RKR 1 Ra~unska knjiga kr{kih uradov v “Marki” 1425–1437; ADG, HS 106. RKR 2 Ra~unska knjiga kr{kih uradov v “Marki” 1438–1452; ADG, HS 122. RKR 3 Obra~uni kr{kih uradov v “Marki” 1467–1472; KLA, GVK, HS 2/9. RLJ 1 Ve~namenska poslovna knjiga lju- bljanskega stolnega kapitlja 1494– 1533; NŠAL, KAL, U 1. RLJ 2 Priro~ni urbar gospostva Gornji Grad 1476 s popisom izdatkov; NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 11/9. RLJ 3 Obra~una gospostva Gornji Grad 1493–1494 in 1494–1495; NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 13/1. RLJ 4 Obra~una gospostva Gornji Grad 1496 in 1497; NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 13/1. RLJ 5 Register prejemkov gospostva Gor- nji Grad 1497; NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 14. RLJ 6 Register prejemkov gospostva Gor- nji Grad 1498 in 1499; NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 14. RLJ 7 Register izdatkov gospostva Gornji Grad 1506 (?); NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 14. RLJ 8 Skupni obra~uni gospostva Gornji Grad 1498, 1499, 1500 in 1501; NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 20. 181ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) RLJ 9 Urbar ‘upnije s. Pankracija v Slo- venjgradcu 1452 z obra~unom 1455; NŠAL, ŠAL, Spisi, fasc. 28/ 1/2; Obj. obra~una: Arnold Luschin, Das Fürstbischöfliche Archiv zu Laibach, BKStGQ 5/1868, str. 86–95. RLJ 10 Registri Marijine bratov{~ine v ce- rkvi Sv. Radegunde v Slovenjgradcu 1488, 1490, 1494; NŠAL, ŠAL, Spi- si, fasc. 28/1/7. RLJ 11 Register Kri{tofove bratov{~ine v Ljubljani 1489–1518; NŠAL, KAL, fasc. 92, {t. 11; Obj.: Bo‘o Otore- pec, GZL VIII, Register Kri{tofove bratov{~ine v Ljubljani 1489– 1518, Ljubljana 1963. RMI 1 Ra~unska knjiga celjskih mestnih sodnikov 1457–1513; StLA, Cilli, fasc. 1, {t. 4. RMI 2 Mariborski dav~ni registri in obra~uni 1452–1531; StLA, Mar- burg, fasc. 7, {t. 42–44; Obj.: Jo‘e Mlinari~, GZM XVII, Dav~ni regi- stri in obra~unske knjige 1452– 1593, Maribor 1991. 3. Terminologija. Dejstvo, da v doma~i zgodovinski literaturi srednjeve{ki finan~ni viri {e niso bili dele‘ni sistemati~ne obravnave, mi daje povod, da se dotaknem nekaterih terminolo{kih vpra{anj. Pri tem ne gre za kak{no obse‘nej{e poseganje v jezik, konstrui- ranje novih izrazov ipd., ampak zgolj za prilagajanje strokovnega izrazja razli~nih strok in fiksiranje pomenov nekaterih dvoumnih pojmov, v kolikor je to nujno za jasno izra‘anje in bolj{e razumevanje napisanega. Kar se ti~e usklajevanja, gre tu predvsem za dve stroki; na eni strani diplomatiko, ki ima za predmet svojega raziskovanja (prete‘no) srednjeve{ke pisane vire in na drugi moderno knjigovodstvo, ki dokumentira teko~e poslovanje pravnih oseb. Usklajevanje je potrebno zaradi specifi~nosti obravnavanih virov. Dana{nja knjigovod- ska terminologija ne ustreza ve~ dokumentom na tako nizki razvojni stopnji, kot so srednje- ve{ke ra~unske knjige, diplomati~no izrazoslovje pa se je razvilo predvsem na podlagi listin in je za obravnavane vire v podrobnostih precej pomanjkljivo. Poleg tega je treba ovredno- titi in po potrebi zamenjati nekatere ‘e uveljavljene izraze, ki so se v doma~em zgodovino- pisju pojavili prilo‘nostno, obi~ajno s prevajanjem iz drugih jezikov (predvsem nem{~ine). Kot splo{na oznaka za vse srednjeve{ke (in novove{ke) finan~ne dokumente se je v slovenski historiografiji uveljavil pojem “ra~unska knjiga”. Izraz je dobesedni prevod nem{kega Rechnungsbuch, kar v prvi vrsti pomeni knjigo (teko~ih) ra~unov, prete`no pa se uporablja v mno`ini za bolj ali manj kontinuirano ve~letno serijo tovrstnih knjig. V svojem o`jem pomenu se izraz nana{a na razli~ne vrste knjig, ki jih pozna sistem dvojnega knjigo- vodstva (dnevnik, glavna knjiga, itd.), v {ir{em pomenu pa predstavlja krovni pojem za vse knjige s finan~no-ra~unsko vsebino. V tem primeru zajema tudi t. i. “obra~unske knjige” (Abrechnungsbücher), ki vsebujejo zgolj periodi~ne obra~une. Ti so bili v ve~ini primerov edini ohranjeni produkt srednjeve{kega, ~e izvzamemo trgovsko, ve~inoma enostavnega knjigovodstva. Obra~uni pa so lahko nastajali tudi posami~no, v obliki tankih se{itkov ali zvezkov; v tem primeru je nesmiselno govoriti o knjigah, {e manj pa, kadar imamo v mislih konkreten obra~un v ra~unski knjigi. V tem primeru je uporaba tega termina celo zavajajo~a.12 12 Prim. Pavle BLAZNIK, Urbarji freisin{ke {kofije, Viri za zgodovino Slovencev 4, Srednjeve{ki urbarji za Slovenijo 4, Ljubljana: SAZU, 1963, str. 20. 182 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... Gledano s stali{~a diplomatike je obra~un sestavljen iz protokola in konteksta (redkeje tudi eshatokola). Delitev je bila prevzeta iz listinskega besednjaka. Ta podobnost, ki se v grobem ka‘e med dvema tipoma virov s povsem razli~no pravno vlogo pa je zgolj odsev navad v tedanji pisarni{ki praksi; pri nadaljnjem raz~lenjevanju nas listinska terminologija namre~ pusti na cedilu. Protokol je povsem nasprotno kot pri listinah izvle~ek s karakteristi~nimi podatki, ki so nekak{ni elementi identifikacije. Tudi kontekst ni sestav- ljen iz razli~nih formul kot pri listini, ampak se deli na tri osnovne dele; na popis prejemkov, popis izdatkov in bilanco oz. zaklju~ek. Pojma prejemkov (percepta, innemen, einnemen) in izdatkov (exposita, expedita, defalcationes, awsgaben), se z majhnimi odstopanji skladata z dana{njim pojmovanjem blagajni{kega poslovanja; na~eloma namre~ predstavljata dejan- ske spremembe v blagajni, kadar gre za denarni, oziroma v ka{~i, ~e gre za naturalni promet. Odstopanje obstaja v tem, da prejemki, navedeni v obra~unih dostikrat (npr. pri vseh urba- rialnih uradih) niso dejanski, ampak predvideni, torej fiksirana vsota podlo‘ni{kih obvez- nosti, ne glede na realizacijo. Kot protiute‘ temu vklju~ujejo izdatki poleg dejanskih izpla~il tudi odstopanja od te fiksirane vsote, t. i. primanjkljaj ali izgubo (abgang). Pri takem na~inu knji‘enja sta lahko vsoti prejemkov in izdatkov ve~ji od dejanskih, a se prese‘ka pri bilan- ciranju izni~ita. Bilanca ali zaklju~ek obra~una pomeni prikaz razlike med prihodki in izdatki, torej ugotavljanje salda, ki je izra‘en kot dolg ene ali druge stranke. Popisa prihodkov in izdatkov tvorijo posamezne vknji‘be, vodene po razli~nih rubrikah, katerih vsebina ustreza nekako knjigovodskima pojmoma konta oz. postavke. Konto je namre~ skupek vseh vknji‘b, ki se ti~ejo dolo~enega podro~ja ali predmeta poslovanja, sumarno izra‘eno stanje nekega konta v dolo~enem trenutku, vne{eno v knjigovodsko bilanco pa predstavlja postavko. Bistvena razlika obstaja v tem, da so rubrike srednjeve{kih obra~unov skoraj izklju~no oblikovane lo~eno za prihodke oz. izdatke, medtem ko sodobni konti oz. postavke zdru‘ujejo pozitivno in negativno poslovanje posameznega podro~ja. 4. Tipologija. Glede na vsebino delimo ra~unske knjige v ve~ tipov, ki predstavljajo razli~ne faze knjigovodskega procesa. Najbolj pogost tip srednjeve{ke finan~ne dokumen- tacije, ki ga danes sre~ujemo v arhivih je obra~un. To pa {e zdale~ ne pomeni, da so se srednjeve{ke pisarne prete‘no omejevale na tovrstno dokumentiranje svojega poslovanja. Stanje ohranjenosti je le posledica dejstva, da je po izgotovitvi obra~una, ta je predstavljal periodi~no poro~ilo o poslovanju, ve~ina druge dokumentacije, nastale v obra~unski perio- di, ostala brez prakti~ne vrednosti. To je tudi vzrok, da razmeroma slabo poznamo razne vrste predlog, ki so jih v vsaki pisarni vodili nekoliko po svoje. a) Prvo stopnjo v knjigovodskem procesu predstavljajo registri prejemkov in izdatkov. Njihova vsebina in na~ini vodenja so se od pisarne do pisarne mo~no razlikovali. Najpre- prostej{i tip je bil kronolo{ko urejeni register. Vanj so brez razlike vpisovali vse izdatke oziroma prejemke v kronolo{kem zaporedju. Vknji‘be so obi~ajno datirane (RLJ 2, 7), ni pa nujno (RLJ 5). Lahko so jih vodili vsakodnevno, lahko pa tudi v kraj{ih intervalih, morda po spominu ali na podlagi zapisov na listi~ih. V tem primeru so datirani le nekateri vpisi, nekoliko pa je lahko poru{en tudi kronolo{ki red (RFR 12, 13). Navadno je vpise omejevala obra~unska doba, ponekod pa so lahko registri pokrivali kraj{a, nekajmese~na obdobja (RFR 12, 13). Razen ~asovne so mo‘ne {e druga~ne ureditve; register prejemkov gornjegrajske- ga oskrbnika iz let 1498–1499 (RLJ 6) je npr. urejen tematsko in znotraj tega po uradih, freisin{ki ka{~arjevi registri iz pribli‘no istega obdobja (RFR 12, 13) pa so sestavljeni iz kronolo{kega popisa predvsem izrednih izdatkov, seznama oddanega ‘ita v ka{~o (prejemki !), urejenega po uradih, popisa izgub, itd. 183ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) b) Ti registri so se kot ena od predlog13 uporabljali pri izdelavi periodi~nega obra~una, ki je predstavljal izkaz poslovanja nekega urada v dolo~enem obra~unskem obdobju. Zanj sta zna~ilni trodelna zgradba: prejemki – izdatki – bilanca (s saldom, ki se je prenesel v naslednje obra~unsko obdobje) in shematska ureditev po tematskih postavkah. V teh bistve- nih elementih med izdelki posameznih pisarn prakti~no ni razlik. Vsekakor se je moralo poslovanje obra~unavati redno, obi~ajno enkrat na leto. Ponekod je obra~unsko obdobje trajalo tudi dlje, dve ali tri leta, medtem ko so nekateri dvorni uradniki v dr‘avni upravi polagali svoje obra~une v nekajmese~nih intervalih.14 c) Na sumarne ve~letne obra~une naletimo bolj poredko; z obravnavanega obmo~ja poznam le tri primerke; dva za freisin{ko lo{ko gospostvo in enega za kranjski de‘elno- kne‘ji urad Vivodino. Za razliko od obi~ajnih obra~unov so vse postavke navedene sumar- no in navadno zelo pregledno. Najverjetneje niso sodili med redno dokumentacijo, ampak so jih sestavljali na izrecno zahtevo nadrejenih organov ob razli~nih izjemnih prilo‘no- stih.15 Kot taki so lahko predstavljali dopolnilo redni dokumentaciji (RFR 11, 21) ali pa morda nadome{~ali ve~ izostalih zaporednih letnih obra~unov (RDK 3). d) Knjige dol‘nikov so predstavljale osnovo za izterjavo neporavnanih dajatev. Zaenkrat ne poznam primera, da bi táko knjigo vodili skozi dalj{e obdobje (nekaj desetletij) in sproti bele‘ili nove dolgove, stare pa nemara ~rtali, kot je bilo obi~ajno pri trgovcih.16 Edini primerek iz lo{kega gospostva (RFR 15) je nastal v izjemnih razmerah, ko je nelikvidnost podlo‘nikov dosegla alarmantne razse‘nosti. Seznam so sestavili naenkrat za ve~ let nazaj na podlagi starih registrov. e) Ponekod so, namesto da bi vodili ve~ razli~nih knjig, vse poslovanje zapisovali v eno. Te t. i. ve~namenske poslovne knjige so bile v srednjem veku dokaj pogost pojav.17 Pri nas so se tega sistema poslu‘evali pri stolnem kapitlju ljubljanske {kofije (RLJ 1), pa tudi v razli~nih bratov{~inah (RLJ 10, 11); glede na njihov omejen obseg poslovanja povsem razumljivo. V teh knjigah najdemo vse prej omenjene tipe, poleg tega pa {e kak{en urbar, statut ustanove, in podobno. f) Na tem mestu bi rad omenil {e nekaj virov, ki jih sicer ne moremo ozna~iti kot ra~unske knjige, so pa z njimi v najtesnej{i povezavi. Gre predvsem za dva tipa listin; pobotnice in ra~unska pisma. Oskrbniki uradov so pri vsakem izpla~ilu po nalogu svojega gospoda od sla, ki je denar prevzel, zahtevali pobotnico, to je pisno potrdilo o prejeti vsoti. Te pobotnice (literae, brief, quitung) so predstavljale tako predlogo pri sestavljanju, kot tudi dokazilo pri polaganju obra~una. Oskrbnik jih je moral skupaj z obra~unom oddati svojemu predpostav- ljenemu.18 Ra~unsko pismo (ratio finalis, raitbrief) se je imenovala listina, izstavljena po 13 Obi~ajno so pokrivali le dolo~en segment poslovanja; nekateri podatki so se ~rpali iz drugih predlog, kot so pobotnice, priro~ni urbarji, itd., prim. spodaj, str. 215. 14 Rolf KÖHN, Die Auszahlungen des Kammermeisters Georg von Welsberg für 1399–1400. Zur Finan- zverwaltung in den österreichischen Vorlanden unter Herzog Leopold IV., Zeitschrift für die Geschichte des Oberrheins 140 (1992), str. 83. 15 Šestletni obra~un za de‘elnokne‘ji urad Vivodino je denimo izvedel kranjski vicedom Jurij Raynner auf geschefft des r. k. etc. meins allergenedigisten herrn vnd nach beuelhen heren Krystoffen von Moersperg. RDK 8, fol. 18; prim. spodaj, str. 188 in pril. 7. 16 Npr. VILFAN, Trgovski knjigi (kot v op. 10), str. 166. 17 BRANDT, Vorbemerkungen (kot v op. 5), str. 434; Hans PATZE, Neue Typen des Geschäftsschriftgutes im 14. Jahrhundert, Vorträge und Forschungen 13 (= Der deutsche Territorialstaat im 14. Jahrhundert 1), Sigmaringen 1970, str. 55. 18 Christian LACKNER, Das Finanzwesen der Herzoge von Österreich in der zweiten Hëlfte des 14. Jahrhun- derts, Unsere Heimat 63 (1992), str. 286–7; Christian LACKNER, Ein Rechnungsbuch Herzog Albrechts III. von Österreich, Edition und Textanalyse, Studien und Forschungen aus dem niederösterreichischen Institut für Landeskunde 23, Wien 1996, str. 19. 184 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... izvr{enem obra~unu. Gre za posebno obliko zadol‘nice (schuldbrief), ki je izkazovala mo- rebitni saldo in je v primeru deficita predstavljala podlago za oskrbnikove terjatve do go- spoda, v nasprotnem primeru pa kontrolni element v rokah slednjega.19 Druga delitev jemlje za kriterij obseg teritorija, ki ga pokrivajo ra~unske knjige, ali bolje re~eno nivo obra~unanega urada. {tevilo razli~nih tipov je odvisno od tega, kako razvejan je bil upravni sistem in s kako obse‘no posestjo imamo opravka. Spodnjo mejo predstavlja povsod nivo gospostva ali izjemoma urada (pri tem je mi{ljen urad kot del zemlji{kega gospo- stva). To je bila najni‘ja upravna enota, katere predstojniki so svoje poslovanje izkazovali z obra~uni; globlje finan~na kontrola ni segla. Ti lokalni uradniki so bili v nekaterih primerih direktno podrejeni centralni upravi, lahko pa so bili tej strukturi dodani vmesni, regionalni organi. Tipi ra~unskih knjig, ki jih je producirala tako organizirana uprava so naslednji: 1. centralne ra~unske knjige 2. regionalne ra~unske knjige 3. obra~uni in druga finan~na dokumentacija posameznih gospostev oz. uradov. Ta delitev v grobem ustreza dejanskemu stanju, vendar jo je treba jemati bolj fleksibilno. Zaradi razli~nih na~inov uprave in velikosti enako imenovanih upravnih enot je razpon v okviru ene kategorije lahko precej{en; zna~ilno pa je tudi, da prakti~no noben upravni sistem ni poznal finan~ne dokumentacije na vseh treh omenjenih stopnjah. Problematika je v vsej razse‘nosti razvidna na primeru ra~unskih knjig razli~nih de‘elnokne‘jih posesti. Christian Lackner v uvodu k svoji ediciji ra~unske knjige avstrijskega vojvode Albrehta III. iz let 1392–1394 zastopa dvostopenjsko delitev. Na eni strani vidi ra~unske knjige centralnega knjigovodstva, na drugi pa posamezne ra~unske zapise lokalnih uradnikov oziroma dvornih funkcionarjev. Iz konteksta je razbrati, da mu centralni nivo predstavlja dinasti~ni okvir vseh habsbur{kih dednih de‘el, ra~unsko knjigo na tem nivoju pa naj bi sestavljali obra~uni lokalnih uradnikov.20 @e iz strukture objavljene ra~unske knjige, ki jo razgrne na naslednjih straneh pa je videti, da to dr‘i le deloma, saj se kot polagalci obra~unov razen v (Zgornji in Spodnji) Avstriji namesto lokalnih oskrbnikov (ali ob njih) povsod pojavljajo regionalni uradniki (ozna~uje jih z überregionale Amtsträger) de‘elnega ranga kot npr. kranjski in koro{ki vicedom ali {tajerski de‘elni pisar.21 Neenotna upravna struktu- ra, ki se zrcali v tej ra~unski knjigi, je bila posledica spontane preobrazbe avstrijskih de‘el- nih upravnih organov v centralne, ko so jim postopoma postajali podrejeni upravni organi priklju~enih de‘el (V {estdeset let starej{i centralni ra~unski knjigi denimo {e ni kranjskih in tirolskih obra~unov.22 ).23 V prvotni obliki, ki jo je mogo~e izlu{~iti iz te sheme (~e odmisli- mo tirolske, {tajerske, koro{ke in kranjske dodatke), je vrhnjo instanco predstavljala de‘el- na uprava pod vodstvom hubnega mojstra (Hubmeister), ki je obra~unavala z lokalnimi uradniki. Natanko tak{no upravno strukturo ka‘ejo nekatere mlaj{e ra~unske knjige, npr. za de‘elnokne‘je urade na Kranjskem sredi 15. stoletja. V ra~unskih knjigah, kjer se kot kon- trolni organ omenja vicedom, so zbrani obra~uni lokalnih uradnikov.24 19 IDEM, Finanzwesen (kot v op. 18), str. 287; IDEM, Rechnungsbuch (kot v op. 18), str. 21–2. 20 IDEM, Rechnungsbuch (kot v op. 18), str. 9. 21 Ibidem, str. 16. 22 Joseph CHMEL, Zur österreichischen Finanzgeschichte in der ersten Hälfte des vierzehenten Jahrhun- derts, Der österreichische Geschichtsforscher 1, Wien 1838, str. 28–49. 23 LACKNER, Finanzwesen (kot v op. 18), str. 298; Otto BRUNNER, Das Archiv der niederösterreichischen Kammer und des Vizedoms in Österreich unter der Enns und seine Bedeutung für die Landesgeschichte, Jahrbuch für Landeskunde von Niederösterreich, n. s. 29 (1944–1948), str. 146. 24 RDK 6 in RDK 7. 185ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Slika 1: Obra~un de`elnokne`jega urada Ig za leti 1437 in 1438, prva stran s protokolom, remanenco in urbarialnimi prihodki (Ig das ambt/ Nota an montag vor vincula Petri anno etc. 39 hat Wilhalm Snitzenpawmer/ verraitt die nutz vnd gulte, …). Ra~unska knjiga de`elnokne`jih uradov na Kranjskem 1436–1439; AS, Vic. a., {k. 101, ex TLA, U 275/1, fol. 28. 186 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... Nekoliko druga~no strukturo navaja Walter Ziegler za Spodnjo Bavarsko v drugi polovi- ci 15. stoletja. Tam je med centralno upravo na ravni de‘ele (to~neje dela de‘ele – Teilfür- stentum) in lokalnim nivojem obstajala tudi vmesna stopnja, t. i. urad rentnega mojstra (Rentmeisteramt), ki je pokrival obmo~je posameznega okraja.25 Lokalni uradniki so pola- gali svoje obra~une rentnemu mojstru, ta pa je na podlagi njihovega in svojega poslovanja sestavil obra~un za celoten okraj, ki je vseboval tudi sumarne lokalne obra~une. Zagovarjal ga je pred dvorno ra~unsko komisijo (Hofrechnungskommision), prilo‘nostno sestavljeno iz dvornih uradnikov, ki je predstavljala najvi{jo instanco na tem podro~ju in tako reko~ nadome{~ala neobstoje~o centralno finan~no upravo.26 Tako organizirana uprava je torej producirala dva tipa obra~unov: lokalne in okrajne; obra~unavanja na de‘elni ravni (v tem primeru tudi centralni) na Bavarskem niso poznali. Tristopenjska hierarhija finan~ne uprave in obenem dokumentacije, ki je bila na Bavar- skem zaklju~ena v okviru ene de‘ele oz. vsake od njenih polovic, je bila na habsbur{kih tleh v 14. in 15. stoletju raztegnjena na celotno unijo de‘el pod njihovo oblastjo. Z izjemo Tirolske, kjer se je po zaslugi izjemno napredne uprave v ~asu gori{ko-tirolske oblasti razvila notranja organizacija, celo naprednej{a od bavarske,27 in Avstrije, kjer centralni organi nikoli niso izgubili svojih de‘elnih funkcij,28 so regionalni nivo predstavljali vrhovni finan~ni uradniki de‘el (oba vicedoma in de‘elni pisar) oziroma njihove knjige obra~unov z oskrbniki de‘elnokne‘jih gospostev, centralnega pa avstrijski hubni mojster in ‘e omenjene centralne ra~unske knjige. Finan~no-upravna organizacija cerkvenih knezov je v tem ~asu obi~ajno shajala z eno- stopenjsko dokumentacijo poslovanja. Obra~unavanje je navadno potekalo na nivoju go- spostva. Pri tem so lahko nastajale ra~unske knjige centralnega oz. regionalnega tipa, ali pa zgolj lo~eni obra~uni posameznih gospostev. Freisin{ka centralna uprava je denimo obra~unavala neposredno z oskrbniki gospostev, raztresenih po razli~nih de‘elah (Bavarski, Tirolski, Spodnji Avstriji, Štajerski in Kranjski). V za~etku so bili vsi ti obra~uni vpisani v enotno centralno ra~unsko knjigo (RFR 1, 2). Ko pa je kasneje pravni akt obra~unavanja pre{el na poobla{~ene {kofove odposlance in se je njegovo izvajanje preneslo na sede‘e dislociranih gospostev, je taista uprava producirala le {e separatno dokumentacijo za posa- mezna gospostva (RFR 3–21). Kr{ka {kofija s podobno strukturo posesti in na~inom obra~unavanja je vodila finan~no dokumentacijo lo~eno po de‘elah. Ra~unske knjige z obra~uni gospostev na Koro{kem oz. v Marki (Spodnja Štajerska in del Kranjske) so tako predstavljale regionalni nivo (RKR 1, 2). Edino finan~na uprava ljubljanske {kofije je po- znala dvostopenjsko obra~unavanje. Princip je bil podoben, kot so ga izvajale bavarske de‘elne oblasti, le da je bil tu velikostni rang za stopnjo ni‘ji. Na najni‘jem nivoju so obra~unavali oskrbniki uradov, o njihovem in obenem svojem poslovanju pa je na nivoju gospostva sestavil obra~un oskrbnik in ga zagovarjal pred organi centralne uprave. Te oskrb- nikove obra~une s popisi sumarnih obra~unov lokalnih oskrbnikov uradov bi v tem primeru lahko ozna~ili kot nekak{ne “mikroregionalne ra~unske knjige” s pridr‘kom, da ta mikrore- gija ne presega lokalnega okvira (RLJ 3, 4, 8). 25 Walter ZIEGLER, Studien zum Staatshaushalt Bayerns in der zweiten Hälfte des 15. Jahrhunderts. Die regulären Kammereinkünfte des Herzogtums Niederbayern 1450–1500, München 1981, str. 51. 26 Ibidem, str. 14, 54–55. 27 Theodor MAYER, Beiträge zur Geschichte der tirolischen Finanzverwaltung im späteren Mittelalter, Forschungen und Mitteilungen zur Geschichte Tirols und Vorarlbergs 16–17 (1919–1920), str. 121, 125, 168. 28 BRUNNER, Archiv der niederösterreichischen Kammer (kot v op. 23), str. 146. 187ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) II. Strukturne zna~ilnosti obra~unov Ohranjeni srednjeve{ki obra~uni uradov ka‘ejo dokaj enostavno strukturo. V svoji razviti obliki, v 15. stoletju, so bili v grobem sestavljeni iz uvodnega protokola in konteksta, ki se je delil na prihodke, izdatke ter bilanco. Prihodki in izdatki so se dalje delili na posamezne, ob koncu sumirane postavke, njihova razporeditev pa je bila bolj ali manj neobvezna. Z rahlimi zunanjimi (lepotnimi) izbolj{avami je ta tip obra~una urada, t. i. Amtsrechnung ali Stuckrechnung, kljub glasnemu grajanju sodobnih ekonomskih in knjigovodskih teore- tikov pre‘ivel v avstrijski dr‘avni upravi vse do konca 18. stoletja.29 Ko so se ob koncu 13. stoletja na dvorih posameznih velika{ev pojavili prvi (danes znani) obra~uni,30 se je to zgodilo iz ‘ive potrebe po ~im bolj{em pregledu nad delovanjem finan~ne uprave, ki je dobivala vedno ve~je razse‘nosti. Vzniknili so v razli~nih delih Evrope bolj ali manj so~asno, zgledujo~ se morda na prakso trgovcev v svojem okolju. Za obra~une, ki so se uveljavili na srednjeve{kem nem{kem govornem obmo~ju ob koncu 13. stoletja (predvsem tirolske ra~unske knjige) je zna~ilno, da imajo oblikovno precej sti~nih to~k s sodnimi zapisniki.31 Za to obstajata najmanj dva prakti~na razloga: prvi~ so sodno in upravno oblast izvr{evali isti organi in drugi~ se obra~unski postopek vsaj v za~etku tehni~no precej spominjal na sodnega; obra~unavajo~i uradnik je namre~ zago- varjal svoje preteklo poslovanje pred nadrejenim uradnikom ali komisijo (nekak{nim razsodni{kim telesom), kar lahko v nekem smislu primerjamo s sodno obravnavo. V veliki meri se ta vez med obema vrstama virov odra‘a v obra~unskem protokolu. 1. Protokol je navadno od slede~ega besedila z nekoliko ve~jim razmakom lo~eni odstavek, ki vsebuje vse najpomembnej{e elemente identifikacije uvajanega obra~una. V jedrnatem slogu, navadno v eni povedi, navaja: – datum (~as, v~asih tudi kraj) izvr{itve pravnega dejanja, – ra~unopolagal~evo ime in polo‘aj, – predmet obra~unavanja (kraj (lokacijo) in vrsto (tip) obra~unavanega urada oziroma – podrobneje navedenih predmetov), – obra~unsko obdobje, – pri~e oz. ~lane obra~unske komisije. Vsaka pisarna je razvila svoj vzorec, ki se je obi~ajno prena{al s starej{e generacije pisarjev na mlaj{o in ponekod ostajal nespremenjen skozi dalj{a obdobja. Pisarna kr{ke {kofije je med leti 1425–1472 uporabljala prakti~no isti protokol, le manj{e spremembe pa je opaziti pri protokolih freisin{kih obra~unov v letih 1395–1448 in obra~unov celjskih mestnih sodnikov 1457–1501. Na drugi strani pa opa‘amo dokaj{ne razlike med protokoli razli~nih pisarn. Razlikujejo se tako po vsebini, t. j. izboru vsebovanih elementov, kot tudi po njihovi razvrstitvi in obliki – na~inu izra‘anja. 29 Josef Calasanz LICHTNAGEL, Geschichte der Entwicklung des österreichischen Rechnungs- und Con- trolwesens, Graz 1872, str. 13. 30 Najzgodnej{a ohranjena finan~na dokumentacija teritorialnih oblasti izvira iz Savojsko-Piemontske grofije (ca. 1260), Tirolske (od 1288 dalje) in Bavarske (1291–1294), Otto STOLZ, Der geschichtliche Inhalt der Rechnungsbücher der Tiroler Landesfürsten von 1288–1350, Schlern-Schriften 175, Innsbruck 1957, str. 10. 31 Christoph HAIDACHER, Die älteren Tiroler Rechnungsbücher. Analyse und Edition, Tiroler Geschicht- squellen 33, Innsbruck 1993, str. 19. Primerjaj Kamni{ke sodne zapisnike iz za~. 16. stol. v: Wladimir LEVEC- Arnold LUSCHIN, Ein Protokoll der Stadt Stein in Krain aus der Jahren 1502/3, MMK 18 (1905), predvsem str. 64–6. 188 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... Za ra~unske knjige Majnhardove Tirolsko-gori{ke komore s konca 13. stoletja je zna~ilno zapisovanje obra~unov v zgo{~eni obliki. Posamezen vpis se je obi~ajno nana{al na obra~un nekega uradnika, ki pa je vseboval le izvle~ke obra~unov njemu podrejenih uradnikov v sumarni obliki (v komornikovem obra~unu (pril. 1) so med drugim zajeti prejemki ljubljan- skega kletarskega urada). Pri tako zgo{~enem na~inu protokol navadno ni bil fizi~no lo~en od konteksta ampak se je z njim zlival. Njegova vsebina {e ni bila strogo dolo~ena kot pri kasnej{ih detajlnih obra~unih. Nepogre{ljiva sta bila le datum in navedba obra~unavajo~ega uradnika, ostali elementi pa so bili dodani po potrebi. Protokol v obra~unu ljubljanskega klju~arja (pril. 2) je dokaj iz~rpen; poleg nujnega vsebuje tudi predmet obra~unavanja (de eo, quod dedit domino comiti Alberto de Goricia) in celo obra~unski termin (de anno pre- senti, qui expirat in epyphania domini), kar je precej redko, treba pa je poudariti, da samo- stojni obra~uni tako nizkih uradnikov nasploh niso bili obi~ajni. Dokaj{no neustaljenost je opaziti tudi v protokolih habsbur{ke ra~unske knjige iz druge ~etrtine 13. stoletja (1326–1338). Ti so sicer bili ‘e deloma lo~eni od konteksta – ne {e povsem; v okviru protokola je obi~ajno navedena zakupna vsota, ki nadome{~a popis prihod- kov32 – vsebina pa je {e vedno do neke mere variirala. Poljubno je navajan ali izpu{~an predvsem datum izvr{itve obra~una, razlike pa nastopajo tudi v dokumentiranju obra~unskega leta; v najbolj{em primeru je navedena letnica, obi~ajno pa je izra‘eno zgolj opisno: anno preterito, a. precedenti, eodem a. ipd. (v vseh treh primerih v odnosu do datuma izvr{itve, pri ~emer zadnja opcija ni povsem to~na, saj se letnica na za~etku vpisa nana{a na obra~unski akt, obra~unsko leto pa prevzema letnico koledarskega, v katerem se je za~elo; torej prihaja navidezno do enoletnega zamika). Zanimivo je ob~asno navajanje precizne lokacije obra~unskega akta, npr. in domo plebani Wiennensis (pril. 3). Novost, ki tudi ni upo{tevana striktno, je navajanje prisostvujo~ih, ki pa so tu {e povsem obi~ajne pri~e, kar jasno izpri~uje fraza et aliis viris fidedignis (pril. 3). V dobre pol stoletja mlaj{i ra~unski knjigi vojvode Albrehta III. so protokoli obse‘nih obra~unov, ki se raztezajo ~ez ve~ folijev, ‘e jasno lo~eni od konteksta, vendar je njihova oblika in vsebina {e vedno dokaj neenotna. Zna~ilno je, da so se pri razli~nih vrstah uradov uporabljale razli~ne oblike protokolov; obra~un vice- domskega urada (pril. 4) se je za~el z Raittung (ali Racio) von dem vicztumampt..., obra~uni ve~inoma zakupljenih sodi{~ z Iudicium in (npr.) Wienna. Conductum per... in podobno. Na povsem razvito obliko protokola naletimo v habsbur{kih ra~unskih knjigah {ele v 15. sto- letju. Protokol uvaja precizen datum izvr{itve, sledi mu ra~unopolagatelj, obra~unsko ob- dobje z mejnima datumoma in obra~unani urad. Obra~un vicedomskega urada za Kranjsko za obr. leto 1421–1422 (pril. 5), ki ob koncu navaja tri~lansko komisijo, pred katero je vicedom zagovarjal svoje poslovanje v preteklem obra~unskem obdobju, ka‘e na postopen prenos funkcij na vedno bolj razvejani birokratski aparat, dejstvo samo, da so tovrstne navedbe postale del protokola, pa opozarja na vedno ve~je zahteve po izkazovanju odgo- vornosti. Tak postopek je razviden tudi iz protokolov de‘elnokne‘jih obra~unov za razli~ne urade na Kranjskem v letih 1437–1447 (pril. 6), kjer so se vsi obra~uni enega leta odvijali pred isto de‘elno komisijo. Prav poseben primer protokola ima nekoliko mlaj{i {estletni obra~un vivodinskega urada (pril. 7). V njem sta izrecno navedena naro~nik obra~unskega akta (de‘elni knez) in pa neposredni izdajatelj ukaza (Kri{tof Mörber{ki),33 kar ka‘e verjet- no na izredno zahtevo po izterjavi zanemarjene oskrbnikove dol‘nosti obra~una. 32 Glej spodaj, str. 197. 33 Christoph Mörsberg je veljal za enega vodilnih finan~nih strokovnjakov cesarjevega dvornega sveta. Paul-Joachim HEINIG, Kaiser Friedrich III. (1440–1493). Hof, Regierung und Politik, Forschungen zur Kaiser- und Papstgeschichte des Mittelalters 17, Köln, Weimar, Wien 1997, str. 204–206). 189ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Protokoli obra~unov gori{kih grofov so ‘e ob koncu 14. oz. za~etku 15. stoletja vsebo- vali vse poglavitne identifikacijske elemente, le v nekoliko druga~nem vrstnem redu, kot je bilo to obi~ajno za habsbur{ko finan~no dokumentacijo. Nasploh sta bili v uporabi dve razli~ici. Lo~ita se glede na osebo, ki jo zapis postavlja kot nosilca obra~unskega akta. V prvem primeru (pril. 8) so to ~lani obra~unske komisije, ki so z oskrbnikom ein gancze raytung getan habent. Vsi tovrstni protokoli se za~enjajo z uvodnim: es ist ze merkchen daz ..., namesto dejanskega navajanja izvr{itelja obra~una pa je ponekod uporabljena nedolo~na oblika hat man gerait.34 V drugem primeru (pril. 9) je kot nosilec dejanja pojmo- van sam polagatelj obra~una. Kazalni zaimek derselb se tu nana{a na izvle~ek iz protokola, ki v obliki naslova (v ve~je pisani knji‘ni minuskuli) z navedbo urada in njegovega nosilca za~enja vsak obra~un. Razlika med obema razli~icama je le slovni~na oziroma stilska. Ve- rjetno je dejansko {lo v obeh primerih za isti postopek. To, da je nekdo obra~unal dolo~en urad, pomeni obenem, da je to storil pred nekom drugim, predpostavljenim, oziroma, da je ta, drugi obra~unal z njim. Morda pa je bila z izbiro enega ali drugega protokola vendarle nakazana neka razlika v postopku, ki pa je iz samih obra~unov ni mogo~e razbrati. Protokol obra~una je v pisarni freisin{kih {kofov imel dokaj ustaljeno obliko vsaj ‘e konec 14. stoletja, medtem ko ostaja vpra{anje predhodnega razvoja {e povsem odprto. Objavljeni primer iz za~etka 14. stoletja (pril. 10) namre~ ni del obi~ajnega obra~una v ra~unski knjigi, ampak del kopije ra~unskega pisma v bele‘nici {kofa Konrada. Kot re~eno gre za zgo{~eno obliko obra~una, ki pa ima presenetljivo dolg protokolarni del. Posebej presene~a zelo podrobna raz~lemba obra~unavajo~ega predmeta, ki se prepleta z navedbami razli~nih obra~unskih obdobij (pro anno transacto CCC XVI ... anni presentis ... usque in tempus presens). Tak{ne oblike ne smemo kar avtomati~no prena{ati na sodobne ra~unske knjige, ki jih protokol sicer izrecno omenja (in libro racionum), ohranile pa se niso. Vsekakor slabih sto let mlaj{i primerki ka‘ejo nekoliko druga~no podobo (pril. 11), ki se v naslednjih petdesetih letih ni ve~ bistveno spreminjala. Uvodni formulaciji racio facta est cum sledijo ime in funkcija obra~unavajo~ega uradnika, obr. obdobje in popolna datacija, z navedbo kraja in ~asa izvr{itve. Ker so se vsi obra~uni v ra~unskih knjigah nana{ali na zemlji{ka gospostva, raztresena od Bavarske do Kranjske, je navedba kraja v sklopu funkcije uradnika (in Lack) za identifikacijo povsem zado{~ala. Navedba tipa obra~unanega urada je bila tako nepotrebna in je verjetno izpadla iz protokola ‘e v predhodni razvojni fazi. Tudi nadaljnji razvoj je potekal v smislu redukcije, in sicer je sredi 15. stoletja izpadel pomo‘ni glagol est, izlo~en je bil tudi zadnji ostanek predmeta obra~unavanja (de perceptis et distributis), obra~unsko obdobje pa je bilo navedeno enostavneje, le s kon~no letnico (de anno etc. ... qui expiravit ...). Datacija je ostala nespremenjena. V drugi polovici 15. stoletja v nasprotju s starej{imi centralnimi ra~unskimi knjigami naletimo le {e na obra~une posameznih gospo- stev. Zaradi zahtev po ve~ji iz~rpnosti in preglednosti so obra~uni postajali vedno ob- se‘nej{i (med leti 1493–1496 so lo{ki obra~uni obsegali ‘e pribli‘no 15 folijev; 1438–1441 okoli 6, 1396–1401 pa le okoli 4), ob vedno hitrej{em nara{~anju koli~ine raznovrstnih aktov pa je postala lo~ena hramba dokumentov za posamezna gospostva nujna. Spremenil se je tudi sam postopek obra~unavanja; med tem ko je prej ra~unska knjiga potovala skupaj s pisarno v {kofovem spremstvu in so se ra~uni polagali v vsakokratni {kofovi rezidenci, so mu sedaj ‘e izgotovljen obra~un po komisarjih po{iljali v odobritev.35 Lepim, v pergament 34 Npr. Obra~un za Spodnji Kras, RDK 4, fol. 16, objava v Milko KOS, Urbarji Slovenskega primorja 2, Viri za zgodovino Slovencev 3, Srednjeve{ki urbarji za Slovenijo 3, Ljubljana: SAZU, 1954, str. 130–1. 35 Pavle BLAZNIK, Sikstova Pisma, tipkopis pripravljen za objavo, nedokon~an, gotova transkripcija (deloma v izvle~kih), register in nekaj uvodnih besed, Rokopisna zapu{~ina dr. Pavleta Blaznika, Zgodovin- ski arhiv Ljubljana, enota Škofja Loka, str. 17; Franc KOS, Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja, Ljubljana 1894, str. 100–2. 190 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... vezanim ra~unskim kodeksom se je ~as vsaj v Fresingu iztekel, s tem pa je bila dana mo‘nost nadaljnji redukciji protokola. Letnim obra~unom, razvr{~enim v serije, je zadostovala navedba kraja urada in obra~unskega leta, datum in ime uradnika sta bila opu{~ena skupaj z obra~unskim “obredom” (pril. 12–14). Pa~ pa je (ponovno) postal aktualen tip urada, saj so sodi{~a z mitnino sedaj obra~unavali lo~eno sodniki sami (pril. 12), medtem ko so bila prej obra~unana v sklopu mati~nega urada.36 Uvodna formulacija se pomensko ni bistveno spremenila, latinski racio facta je zamenjal nem{ki vermerkht die raitung. Izjemoma naleti- mo v obra~unu za leto 1493 na eshatokol (pril. 15). Sestavljata ga precizna datacija in popis vseh, ki so pravnemu aktu prisostvovali (vklju~no s polagateljem obra~una). O~itno gre za poskus zapolnjevanja vrzeli, nastale z okle{~anjem protokola, ki pa ni pre{el v ustaljeno rabo. Najve~jo ustaljenost pri pisanju obra~unskih protokolov lahko ugotovimo za pisarno kr{kih {kofov. V petdesetih letih, iz katerih so ohranjeni obra~uni za urade na Spodnjem Štajerskem in Dolenjskem, se obrazec protokola ni niti malo spremenil. Kljub temu, da so ‘e konteksti prvih znanih obra~unov iz dvajsetih let 15. stoletja pisani v nem{~ini, je protokol vseskozi ohranil latinsko obliko (pril. 16). Obrazec se vsebinsko od sodobnega freisin{kega prav ni~ ne lo~i, stilsko pa ga zaznamuje var~no in elegantno izra‘anje v genitivu. Zanimiva je tudi formulacija audite sunt rationes, tokrat postavljena za datacijo, ki jasno ka‘e na na~in izvajanja obra~unskega “obreda”; uradnik je moral svoje poslovanje ustno zagovarjati. Od finan~ne dokumentacije tretjega med velikimi cerkvenimi posestniki na slovenskih tleh, briksen{ke {kofije, se je ohranilo bore malo – vsega en obra~un blejske oto{ke pro{tije. Pri tem ne gre za kako sistemati~no vodeno ra~unsko knjigo ampak zgolj za prilo‘nostni zapis, ohranjen v prepisu skupaj z urbarjem za isto posest iz leta 1431.37 Sam obra~un nima uvodnega protokola, objavljeni pasus (pril. 17) je del prepisa ra~unskega pisma na zadnji strani. Protokol vsebuje vse bistvene dele, vendar je identi~nost s protokoli eventualnih ra~unskih knjig malo verjetna. Medtem ko lahko za ve~ino pisarn cerkvenih knezov ugotavljamo precej{njo ustaljenost, je pomanjkanje tradicije pri ra~unskih virih {ele 1461. leta ustanovljene ljubljanske {kofije ve~ kot o~itna. Obra~uni gornjegrajskega gospostva s konca 15. stoletja na prvi pogled ka‘ejo dokaj neurejeno podobo, ~eprav gre v resnici za samosvoj, a razvejan sistem finan~ne dokumentacije, od katere so ‘al ohranjeni le drobci.38 Ra~unska knjiga (gesamtrechnun- gen) je bila sestavljena iz oskrbnikovega obra~una, ki je vklju~eval sumarne obra~une podrejenih uradnikov (oskrbnikov uradov, na katere je bilo razdeljeno gospostvo). Ti su- marni obra~uni so bili obi~ajno postavljeni pred ostale oskrbnikove rubrike, tako da obra~un pravega protokola ve~inoma sploh ni imel. Izjema je obra~un oskrbnika Andreja Harerja iz leta 1496, kjer je vrstni red (sode~ po statistiki ohranjenih virov!) obrnjen na glavo (pril. 18). Protokoli sumarnih obra~unov so bili zelo zgo{~eni, navedbe se omejujejo na uradnika, urad in obra~unska leta (pril. 19). Ostale podatke, ki so bili skupni vsem obra~unom (po- drobna omejitev obra~unskega obdobja, datum izvr{itve, obra~unska komisija) je bilo mogo~e najti na drugem mestu, npr. v nekak{nem skupnem zaklju~nem protokolu, zdru‘enem z bilanco (kontekstualni element!), na koncu knjige (pril. 20)39 ali pa v kasneje pripisanem pisarni{kem zaznamku z izrazito protokolarno obliko in vsebino (pril. 21). V lo~enih knji- 36 Glej spodaj, str. 207. 37 Glej Milko KOS, Transkripcija briksen{kih urbarjev za blejsko gospostvo, tipkopis pripravljen za objavo, ZIMK, ZRC SAZU, uvod, str. 3. 38 Glej spodaj, str. 208. 39 Bilanci je bila lahko dodana tudi le datacija, RLJ 3, pag. 30. 191ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Slika 2: Obra~un kr{kega urada Vitanje za leto 1437, prva stran s protokolom ter denar- nimi in delom naturalnih prihodkov (Weytenstain/ Anno domini etc. XXXVIIIO in vigilia Petri et Pauli audite sunt rationes/ Sartoris officialis, …). Ra~unska knjiga kr{kih uradov v “Marki” 1425–1437; ADG, HS 106. 192 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... Slika 3: Ra~unska knjiga celjskih mestnih sodnikov 1457–1513, prva stran z uvodnim pojasnilom o uvedbi ra~unske knjige po smrti Ulrika II. Celjskega in prevzemu oblasti cesarja Friderika ter prihodki obra~una za leti 1457 in 1458 (Iesus/ Nach Kristi gepue rd- tawsent vierhundert vnd in dem/ newen vnd fuenffczigisten jar ist angefangen worden/ in dicz puch ze schreleben der richter zu Cili raittung, ...). StLA, Cilli, fasc. 1, {t. 4, fol. 1. 193ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) gah prejemkov in izdatkov, ki so jih vodili posamezni uradniki razli~nih rangov, najdemo posamezne protokolarne elemente (predmetne, krajevne in ~asovne oznake) v obliki naslo- vov – Decime seruientes pecuniam anno domini etc. in pod tem mdr. Decima in Porebri...40 ali Am suntag ante Mathei, ki uvaja popis dnevnih izdatkov.41 Pri ra~unovodstvu ljubljan- skega stolnega kapitlja imamo spet opraviti z zgo{~enimi oblikami obra~unov, ki so bili skupaj z izdatki, prejemki, dolgovi, popisi posesti, itd. zapisovani v univerzalno finan~no knjigo. Ti obra~uni imajo obliko sicer okrnjene, vendar obi~ajno s pe~ati overovljene listi- ne.42 Njihov kontekst je obdan s protokolom, ki precizno navaja nazive in obra~unske termine ter podrobno raz~lenjuje predmet obra~unavanja (pril. 22), in eshatokolom z data- cijo in pri~ami (pril. 23). Zanimivo je, da podobno obliko protokola najdemo tudi pri obra~unu slovenjegra{ke ‘upnije (pril. 24), ki izvira {e iz obdobja pred ustanovitvijo ljubljanske {kofije. Presenetljivo je tudi ta, sicer edini ohranjeni za omenjeno ‘upnijo, vpisan v nekak{en ve~namenski urbar. Sumarni podatki o bilanci so prav tako opremljeni z uvodnim in zaklju~- nim protokolom, ki pa sta nekoliko enostavnej{a kot v kasnej{ih kapiteljskih obra~unih. V uvodu so navedeni le osnovni podatki (predmet obra~unavanja, ra~unopolagatelj, izvr{itelj in leto obra~una), ob koncu pa je podana datacija. Prav tako ni zaslediti nobenih elementov overovitve. Podobnosti med obema primeroma gotovo niso naklju~ne in morda ka‘ejo na neko splo{no raz{irjeno knjigovodsko prakso ‘upnij (morda v okviru oglejskega patriarha- ta?), ki jo je prevzela in izpopolnila finan~na administracija ljubljanskega kapitlja; ne sme- mo namre~ pozabiti, da je glavnino kapiteljske posesti predstavljalo {est inkorporiranih ‘upnij, od katerih je pet predhodno pripadalo Ogleju.43 Prvi ohranjeni obra~uni celjskih mestnih sodnikov izvirajo iz ~asa, ko je mesto pri{lo pod habsbur{ko oblast. Leta 1459 so jih za~eli vpisovati v novo ra~unsko knjigo, ki je ostala v uporabi dobrih petdeset let. Protokol (pril. 25) je vse do konca 15. stoletja ohranil skoraj nespremenjeno podobo. Dataciji sledi fraza ist ain raittung beschehen mit, nato pa po vrsti podatki o vsakokratnem sodniku, predmetu obra~unavanja in obra~unskem obdobju. Pred- metne oznake obra~unanih podro~ij sodnikovega delovanja so ob~asno nekoliko variirale; poleg mestnega davka so ostale postavke nekajkrat izrecno navedene, sicer pa zajete s skupno oznako ander zusteannd (ostale pritikline), ki so se od leta 1481 dalje ozna~evale kot niderlegung. Medtem ko sam protokol ka‘e precej{no stabilnost, pa je kontinuiran razvoj opaziti nekje drugje – pri protokolarnem izvle~ku, ki v obliki naslova stoji na za~etku vsakega obra~una. Le-ta je bil, pisan v odebeljeni knji‘ni minuskuli, sprva namenjen zgolj bolj{i preglednosti knjige. S postopnim dodajanjem vedno novih elementov protokola (pril. 26, debelej{i tisk) pa je njegov obseg postajal vedno ve~ji, tako da sta v dolo~enem trenutku obra~un uvajala dva skoraj identi~na zapisa. Zato so po letu 1506 stari protokol opustili, njegovo vlogo pa je prevzel kaligrafsko pisani izvle~ek. Na nekoliko druga~no knjigovodsko prakso v pribli‘no istem ~asu naletimo v Mariboru. Tamkaj{nje (dav~ne) knjige so sodnikom slu‘ile predvsem za vpisovanje poravnanih in zaostalih obveznosti me{~anov, v~asih pa je vanje za{el tudi kak obra~un, ki ga je sodnik, kot ka‘e, polagal le ob koncu svojega ve~letnega mandata. Protokol, povsem druga~en od 40 RLJ 6, fol. 7. 41 RLJ 7, pag. 2. 42 Listinski elementi se obi~ajno omejujejo na dispozicij, datacij, seznam pri~ in koroboracij (prim. RLJ 1, fol. 80, pag. 115, 120, 155, 177), v zadnjem primeru izjemoma na samem za~etku tudi publikacij (Notandum quod, …). 43 Lilijana @NIDAR{I~ GOLEC, Duhovniki kranjskega dela ljubljanske {kofije do tridentinskega koncila, Acta ecclesiastica Sloveniae 22, Ljubljana 2000, str. 37–41, 50–1. 194 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... vzorca, ki smo ga vajeni (pril. 27), zgolj naznanja zapis pravnega dejanja in pri tem poudarja dol‘nost, izvirajo~o iz podeljene slu‘be. Pisan je v prvi osebi s strani mestnega sodnika in pojasnjuje dvoje: da je namre~ dol‘an polo‘iti obra~un svétnikom ter mestni ob~ini in to za ves ~as svojega slu‘bovanja, od dne, ko so ga le-ti postavili na omenjeni polo‘aj. Tisto, kar bi pri~akovali v uvodu, najdemo na koncu, v eshatokolu (pril. 28). Ta vsebuje vse bistvene identifikacijske elemente: obra~unsko komisijo, polagatelja, podrobno raz~lenjen predmet obra~unavanja in datacijo. Nosilec dejanja tu ni ve~ sodnik, ampak tisti, na katere se v uvodu obra~a – svétniki, nekaj predstavnikov mestne ob~ine in, kar je najzanimivej{e, novi sodnik. Polaganje obra~una se je torej izvajalo po preteku sodnikovega mandata, ali pa je bilo morda celo zdru‘eno z umestitvenim aktom. Vsekakor je bil obra~un zadnje dejanje starega in obenem prvo novoizvoljenega mestnega sodnika. 2. Kontekst vsebinsko sestavljajo {tirje osnovni deli, v obi~ajnem vrstnem redu: rema- nenca (ostanek), prihodki, izdatki in bilanca. Pri prvem, ki ni nujno samostojna rubrika, gre navadno za kratko, enovrsti~no navedbo bilan~nega izzida (salda) iz preteklega obra~unskega obdobja. Predstavljala je za~etno stanje obra~una in morda tudi dejansko tisto zalogo, iz katere je lahko ~rpal oskrbnik, dokler se niso v blagajno in ka{~o za~ela stekati nova sred- stva. Naj poudarim, da se je kot remanenca knji‘il izklju~no pozitivni saldo in nikakor eventualni primanjkljaj; tega so povsem nevpadljivo zapisovali med izdatke. Deloma so na to vplivali ~isto prakti~ni razlogi. Negativni znesek (= izdatki!) bi tik pred prihodkovnim delom prejkone vna{al zmedo. Kako jasno je bilo razumevanje remanence kot pozitivnega ostanka, ka‘ejo {tevilni obra~uni, ki to rubriko enostavno izpu{~ajo in zadevni znesek preprosto vklju~ujejo v rubriko denarnih prihodkov (kot prvo vknji‘bo). Ponekod so tudi naturalne ostanke vna{ali v remanen~no rubriko, ki je v tem primeru predstavljala celoten popis zalog, s katerimi je gospostvo stopilo v novo poslovno leto. Lep primer za to so freisin{ki obra~uni 1437–1450 (RFR 2). V primeru separatnih naturalnih “miniobra~unov”44 je vsak od njih na prvem mestu med prihodki vseboval remanen~no vknji‘bo. Popisi prihodkov v obra~unih so obi~ajno razdeljeni v ve~ rubrik (postavk). Njihovo {tevilo in vsebina sta odvisna od dejavnosti, ki jih je gospostvo ali urad opravljal(o), pa tudi od na~ina uprave. Pri strogo urbarialnih uradih, ki so bili praviloma oddani oskrbniku “proti obra~unu” (gegen Verrechnung, pflegweise, zu treuen hannden), se njihovo {tevilo obi~ajno omejuje na eno postavko dajatev v denarju (percepta der (czins)phenning, innemen phen- ning des vrbars, itd.) in nekaj postavk za razli~ne naturalne dajatve (razli~ne vrsta `ita, vino, redkeje kostanj, bob ipd.). Ob~asno se omenja mala pravda (percepta der kleinen rechten), ki je v~asih zajeta tudi med alia percepta oz. ander innemen. Ta rubrika je bila obi~ajno namenjena za razli~ne neurbarialne prihodke (odvet{~ina, v zakup oddani objekti, ali dese- tine), pri uradih, ki so zajemali tudi de`elno ali mestno sodi{~a, pa predvsem za davek, mitnine, sodne globe in podobno. Vsako od teh postavk je tvorilo ve~ ob koncu sumiranih vknji`b. Navadno (~e gre za urbarialne prejemke) te postavke navajajo predpisane oz. pri~akovane zneske in koli~ine. Rubrike so torej imele ustaljeno obliko in stalno vsebino, ki so jo obi~ajno prepisovali iz enega v naslednji obra~un. Vse spremembe in odstopanja so bele`ili med izdatke. Dejanske prihodke prina{ajo predvsem postavke, ki se nana{ajo na poslovanje sodi{~, to~neje na mitnino in globe. Precej enostavneje je bilo navajanje prihod- kov pri uradih, ki so bili oddani v zakup (de`elna in mestna sodi{~a). V tem primeru tvorijo prihodki eno samo rubriko (pecepta des bestannds), ki navaja vi{ino zakupa. 44 Glej spodaj str. 196. 195ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Podobno kot prihodki so v obra~unih urabarialnih uradov tudi izdatki razdeljeni v ve~ rubrik denarnih in naturalnih postavk. Med tem ko so naturalne postavke urejene po vrstah pridelkov, se denarne obi~ajno delijo na redne – gewondlich, ordentlich awsgeben (pla~e oskrbnika in grajske posadke, vsakoletni nakup vina itd.) in izredne – alia exposita, ause- rordentlich awsgeben, kamor so uvr{~eni vsi ostali izdatki. Pogosto je raz~lemba {e podrobnej{a. Posebne postavke tvorijo npr.: denar, izdan na pobotnice – exposita auf brief, per literas; izgube zaradi opustelosti zemlji{~a – abgang; odpis dajatev zaradi slabe letine, opusto{enj itd. – hengnus; izdatki za gradbena dela – exposita auf paw; potni stro{ki – zerung in pla~ila za sle – potenlon. Ob koncu vsakega obra~una je prikazana razlika med prihodki in izdatki oziroma bilan- ca. Prikazana je v obliki dol‘ni{ko-upni{kega odnosa med lastnikom urada in njegovim oskrbnikom. V primeru, da so prihodki presegali izdatke (slednji so se krili iz prvih), je bila bilanca pozitivna. To je tedanja knjigovodska stroka pojmovala kot dolg oskrbnika (offi- cialis, amptman) svojemu gospodu, lastniku (domino, herren). Oskrbnik je kot lastnikov namestnik pobral prihodke urada, in ~esar ni porabil v teko~em poslovanju, je bil dol‘an izro~iti svojemu gospodu. Kadar pa so izdatki presegli prihodke, je bila bilanca negativna. Oskrbnik je moral nepokriti del izdatkov teoreti~no zalagati iz lastnega ‘epa, torej mu je bil dol‘an lastnik urada ta kredit povrniti. Ta negativni ali pozitivni ostanek se je obi~ajno prenesel v naslednje obra~unsko obdobje. Oskrbnikov dolg je bil v prihodnjem obra~unu knji‘en med prihodki, gospodov dolg oskrbniku pa med izdatki.45 V {ir{i sklop bilanciranja je spadalo tudi sprotno sumiranje. V prvih obra~unih so se delni se{tevki lahko nahajali ‘e med tekstom, povsem neobvezno, za nekaj sorodnih postavk, sicer pa so vse sumarne naved- be sledile na koncu, v sklopu bilance. Kasneje je bilo skladno s strukturo tudi sumiranje urejeno hierarhi~no od najo‘jih skupin dalje. Obi~ajno so bili sumarni zneski zapisani za zadnjo postavko rubrike, oziroma za zadnjim se{tevkom v skupini rubrik, kadar je {lo za t. i. summam summarum. Detajlnej{i obra~uni s konca 15. stoletja so poleg tega poznali tudi sumiranje po straneh (znesek se je nahajal na dnu vsake strani). Teoreti~no se je sumiranje izvedlo v toliko stopnjah, kolikor je bilo potrebnih, da je na koncu ostal le po en znesek za vsako od valut (denar, razli~ne vrste ‘ita, …); prakti~no so obi~ajno zado{~ale dve do tri. Vsi ti parcialni se{tevki, ki so bili dejansko predpriprava za kon~no bilanco, so obenem pove~ali preglednost obra~una in olaj{ali morebitno kasnej{e preverjanje. Ob strogo ra~unskemu delu besedila naletimo v~asih tudi na razli~ne dodatke, ki so v bolj ali manj tesni zvezi z obra~unom. Ena od vrst teh dodatkov, zna~ilna za zbirne ra~unske knjige (centralne, regionalne), so podatki o medsebojnih razmerjih lokalnih ‘itnih mer. Obi~ajno so navedeni ob koncu naturalnih prihodkov v obliki vrsti~nega ali odstav~nega vpisa, ki ga od ostalih vknji‘b lo~i uvodni nota. Tovrstne opombe so bile spri~o kaoti~nih razmer v srednjeve{kem merstvu zelo prakti~en a ‘al ne povsod obvezen sestavni del obra~u- nov. Med tem ko de‘elnokne‘je ra~unske knjige za Kranjsko redno navajajo pretvorbe lokalnih mer v ljubljansko (de‘elno), kaj podobnega zaman i{~emo pri freisin{kih ali kr{kih ra~unskih knjigah. Danes so podatki nepogre{ljivi pri rekonstrukciji starih merskih siste- mov. Drug zanimiv tip so razli~ni inventarji. Obstajajo indici, ki ka‘ejo na prvotno skupni izvor obra~unov in inventarjev. Redovni statuti dr‘ave Nem{kega vite{kega reda so namre~ predpisovali, da mora vsak oskrbnik ob zaklju~ku svojega slu‘bovanja v nekem uradu izgotoviti primopredajni protokol o “‘ivem” in “mrtvem” hi{nem inventarju, gotovinskem stanju ter nepla~anih terjatvah.46 Mi{ljenje, da ti dve vrsti zapisov sodita skupaj, je bilo 45 Npr. Obra~un za Pazinsko grofijo 1438–1439, RDK 6, fol. 22’. 46 PATZE, Geschäftsschriftgut (kot v op. 17), str. 50. 196 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... prisotno tudi na obravnavanem ozemlju. Ve~krat se namre~ med obra~uni ali kot njihovi deli nahajajo razni popisi inventarja (predvsem oro‘ja), ki ga je v gradu zapustil odhajajo~i oskrbnik.47 Oblikovani so kot ena izmed rubrik obra~una z naslovom (npr. Vermerckt was Martinus Wagner zewg in beiden heawsern zu Weittenstain gelassen hat dem Staindoerffer vnd Dietreichstainer48 ) in vrsti~nimi vpisi, ki jih uvaja besedica item. Tretjo skupino presta- vljajo razni poslovni zaznamki, ki se nana{ajo na doti~ni urad, oskrbnika in njegovo poslo- vanje. Sem sodijo npr. prepisi ra~unskih pisem,49 izvle~ki iz reverzov50 in podobno. Tovr- stni zapisi se v~asih nahajajo na posameznih listkih in so (zlo`eni) potisnjeni med vezavo ali pa z voskom prilepljeni v kodeks.51 Pri povezovanju opisanih sestavnih delov v celoto je `e v okviru iste pisarne prihajalo do {tevilnih variacij v obliki in strukturi, {e toliko bolj izven tega okvira. Na to so deloma vplivale razlike v strukturi gospostev oz. uradov samih, predvsem pa t. i. ~love{ki faktor, ali povedano druga~e, iskanje optimalnih na~inov obra~unavanja v danih okoli{~inah. Bistvo konteksta, in obenem obra~una v celoti, je prikazati prihodke na eni in izdatke na drugi strani ter njuno pozitivno oziroma negativno razmerje. Pri tem je bilo prvo na~elo, upo{tevano prakti~no v vseh obra~unih, lo~evanje prihodkov in izdatkov. Pisar je najprej zapisal vse prihodke in jih se{tel, na enak na~in zabele`il izdatke ter na koncu navedel razliko. Tak na~in je bil gotovo najpreglednej{i, pa vendar naletimo v posameznih pisarnah na odklone. Pisarjem je povzro~alo preglavice predvsem kri`anje takrat `e prevladujo~ega denarnega prometa z naturalnim. Tako imajo freisin{ki obra~uni s konca 14. stoletja prav nenavadno podobo. Denarnim prihodkom sledijo zaklju~eni obra~uni posameznih naturalnih artiklov (sir, razli~ne vrste `it, itd.) s prihodki, izdatki in bilanco, pri ~emer je zadnja prera~unana v denar in torej prikazana kot denarni prejemek. V primeru, da celotna koli~ina nekega artikla ni bila prodana, je poleg “denarnega prejemka” zabele`en tudi ostanek v “naturalni valuti”. Tako zbranim prihodkom, zreduciranim na “denarno valuto”, sledjo denarni izdatki in na koncu bilanca, pri kateri pa zaman i{~emo naturalne ostanke. Zabele`eni so {ele v obra~unu za prihodnje leto, kot prva postavka prihodkov v “miniobra~unih” naturalnih artiklov. Po- vsem jasno je, da je tak{na raztresenost podatkov ote`evala ~e `e ne onemogo~ala dober pregled nad poslovnim izzidom. Te`nje po izbolj{avi so opazne v okoli {tirideset let mlaj{ih obra~unih, kjer so v kon~no bilanco vklju~eni zbrani naturalni ostanki, v obra~unu nasled- njega leta pa so povsem na za~etku prera~unani v denar in vodeni kot denarni prejemek. Separatni naturalni obra~uni so nekaj ~asa ohranili nenaravno mesto med denarnimi prihod- ki in izdatki, kasneje pa so jih pomaknili povsem na konec, `e za izra~unano bilanco (na mesto, kjer so bili pred tem zbrani njihovi bilan~ni izvle~ki). Tako so naturalni, tako reko~ `itni obra~uni predstavljali povsem lo~en, samostojen del celotnega obra~una. Tak{no struk- turo imata zadnja dva lo{ka obra~una iz t. i. centralnih ra~unskih knjig (za leti 1441 in 1448). Na lokalni ravni, vsaj kar zadeva kranjski gospostvi, je ta razvojna faza izostala, saj ka`ejo samostojni obra~uni lo{kega gospostva tja do konca osemdesetih let 15. stoletja natanko tako podobo kot slabih sto let prej. Reforma v za~etku devetdesetih pa je prinesla povsem nov tip obra~una, kjer so prihodki in izdatki striktno lo~eni. Oba dela sta navznoter 47 RDK 6, fol. 6; RKR 2, fol. 32’, 43’; RFR 2, fol. 176’; primerjaj Maja @VANUT, Pisni viri za materialno kulturo v obdobju gotike na Slovenskem, Gotika v Sloveniji, Svet Predmetov, Ljubljana 1995, str. 121 ss. 48 RKR 1, fol. 141’, obj.: Ignaz ORO‘EN, Das Dekanat Neukirchen, Das Bistum und die Diözese Lavant 8, Marburg 1893, str. 454–6. 49 RKR 2, fol. 32’. 50 RDK 6, fol. 6’. 51 Prim. LACKNER, Rechnungsbuch (kot v op. 18), str. 20. 197ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) {e naprej razdeljena v denarnega in naturalnega (`itnega), prihodkovni del pa je poleg tega urejen po uradih in ustrezno sumiran. Kljub temu, da so bili sedaj naturalni izdatki knji`eni lo~eno od prihodkov, pa so njihove se{tevke {e vedno vna{ali v prihodkovni del in po stari navadi naturalno bilanco (prera~unano) upo{tevali kot denarni prihodek. S tem smo se obenem seznanili tudi `e z drugim problemom – lo~evanjem denarnih postavk od naturalnih. Zemlji{ka gospostva so temeljila na proizvodnji naturalnih dobrin. ^eprav so v obravnavanem ~asu podlo`niki `e ve~ino dajatev poravnavali v denarju, je naturalna oddaja {e vedno predstavljala ob~uten dele` prihodkov. Gospostvo je del teh produktov potro{ilo samo, ostanek pa prodalo oziroma skladi{~ilo kot zalogo. Obenem pa so, ~eprav v omejenem obsegu, slu`ili tudi kot pla~ilno sredstvo (npr. pri pla~evanju gospo{~inskih name{~encev). Srednjeve{ki poslovne` si ni belil glave z razli~nimi funkcijami, ki jih je isto blago pri tem imelo. Zanj je oves ali sir, kadar je sestavljal obra~un, predstavljal le eno do valut (podobno kot denar), celotno poslovanje z njo pa premo`enjski del, ki ga je bilo treba obra~unati. Tak{no naziranje je vna{alo v ra~unovodstvo dokaj{no zmedo, ki so jo najelegantneje re{evali s striktnim lo~evanjem vseh sestavnih delov koncepta (prihod- kov, izdatkov in bilance) na denarnega in naturalnega. Pri tem so naturalno bilanco ob koncu prera~unali v denar in vse skupaj ponovno bilancirali. Tak{no urejenost so imeli npr. de`elnokne`ji obra~uni za Kranjsko v 15. stoletju, bolj ali manj uspe{no pa so se ji v razli~nih obdobjih pribli`evali freisin{ki obra~uni (glej zgoraj). Popolno nasprotje temu pa predstav- lja knjigovodska praksa pisarne gori{kih grofov ob koncu 14. in za~etku 15. stoletja. Prihodki oziroma izdatki so raz~lenjeni v o`je skupine, pri katerih se zvrstijo vse mogo~e dobrine – od denarja preko razli~nih vrst `ita do `ivine in drobnice. Obra~un dejansko kalkulira z vsemi temi valutami vzporedno in ne izpostavlja ene izmed njih kot glavne, univerzalne, v katero bi se vse ostale prera~unavale. Niti kon~na bilanca ne pozna prevajanja na skupni imenovalec, tako da je bila verjetno celo za izku{eno oko sodobnega uradnika predstava o celotnem znesku, tako, na prvi pogled (brez prera~unavanja), prakti~no nemogo~a. Tak na~in obra~unavanja so poznali tudi v pisarni kr{kih {kofov skozi celo 15. stoletje. Tretji prijem, ki so se ga poslu`evale pisarne pri formiranju strukture obra~unskega koncepta, je bilo oblikovanje o`jih zaklju~enih skupin – postavk. Prvi obra~uni niso pozna- li zdru`evanja sorodnih vknji`b v skupine (postavke). Posamezni prihodki oz. izdatki so si sledili v sklenjeni vrsti ali v stolpcu v povsem naklju~nem vrstnem redu.52 Tak na~in je bil zlasti pri ve~jem {tevilu podatkov zalo neprakti~en. Potreba po zdru`evanju se je kazala predvsem v uradih (gospostvih), ki so pokrivali ve~ji teritorij, zdru`evali raznovrstne dejav- nosti ali pripadali isto~asno ve~ razli~nim posestnikom. Vse na{teto je zdru`eval denimo urad {tajerskega de`elnega pisarja; pokrival je razli~na gospodarska podro~ja na celotnem ozemlju de`ele in bil v prvi polovici 14. stoletja, ko so nastali najzgodnej{i danes ohranjeni obra~uni, razdeljen med dva lastnika – brata Albrehta in Otona Habsbur{ka. Urad je bil v tem ~asu oddajan v zakup, tako da so prihodki navedeni sumarno, kar v okviru protokola,53 zato pa je spisek izdatkov izredno dolg. Skupine, ki do neke mere izbolj{ujejo preglednost, so tvorjene na podlagi izdajatelja pobotnic, na katere se posamezni izdatki glasijo (exposuit in literis duci Alberti (Ottonis), in literis domine regine, ...), glede na teritorialni okvir (defalca- tiones vallis Anasi), ali pa na dolo~eno dejavnost (purchuete, defalcationes eiusdem offi- 52 Prim. HAIDACHER, Tiroler Rechnungsbücher (kot v op. 31), slike na str. 523–33 in objava teksta. 53 Prim. zgoraj, str. 188, in pril. 3. 54 Pri tej konkretni skupini gre za izdatke lokalnih de‘elnokne‘jih uradov, torej za izdatke od de‘elne uprave nasploh. 198 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... cii54 ). Tak{no razvr{~anje po ve~ vzporednih na~elih je v kasnej{ih obra~unih zamenjala uporaba enega samega, najve~krat vsebinskega ali geografskega; kar se je pa~ zdelo prikladnej{e glede na zna~aj obra~unanega urada, izjemoma pa tudi kombinacija obeh. Tako so bili npr. prihodki kranjskega vicedoma v obra~unu za leto 1421/22 razvr{~eni v naslednje skupine: percepta der meutt, alia percepta, percepta der clain rechten, … , ven- dar tudi percepta der zehend der obern empter in percepta der zehend in der nydern em- btern. Podobno so bili razvr{~eni izdatki za gradbena dela na posameznih objektih v lo{kem gospostvu v obra~unih iz prve polovice 15. stoletja (paw in der vesten, paw am turen, paw an der muel ze Westret, …). Tak{na stopenjska ureditev pa je bila precej redka. Obi~ajno se je pisar odlo~il za eno od na~el. Oblikoval je npr. vsebinske skupine, znotraj njih pa navedel sumarne zneske posameznih geografskih enot, ali pa je oblikoval skupine po uradih (krajih) in v okviru njih navedel prihodke od posameznih dajatev. Ti temeljni principi so se med seboj stapljali na razli~ne na~ine. Struktura konteksta je bila odvisna od tega, katero na~elo je bilo izbrano kot prednostno oziroma na kak{en na~in so jih kombinirali med seboj. Pri tem je nastalo ve~ razli~ic, ki pa jih lahko shematsko strnemo v tri osnovne tipe in v okviru nekak{ne delovne nomenklature ozna~imo kot: 1) monobilan~ni monovalutni tip, 2) monobilan~ni polivalutni tip in 3) polibilan~ni poliva- lutni tip. 199ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Poglavitna kriterija za tak{no delitev sta uporaba enotne oz. ve~ razli~nih obra~unskih valut ter skupnega oz. posami~nega (v okviru vsake od valut) bilanciranja. Prva dva tipa sta si v osnovi dokaj podobna. Pri obeh je glavno vodilo lo~evanje prihodkov in izdatkov, ki so bilancirani ob koncu na sumarni ravni. Razlika med njima je v tem, da prvi striktno lo~uje denarno poslovanje od naturalnega in ju ob koncu, prevedena na enotno “valuto” (denar), bilancira med seboj, drugi pa ves ~as enakovredno operira z razli~nimi (denarnimi in natu- ralnimi) vrednostmi, ki jih niti v kon~ni bilanci ne postavi na skupni imenovalec. V obeh primerih je obra~un zaklju~en z enim zneskom, le da je ta v drugem primeru izra`en v ve~ valutah. Tretji tip je nekak{en derivat obeh prej{njih. Glede lo~evanja prihodkov in izdat- kov ter denarnega in naturalnega poslovanja je podoben prvemu, le da je hierarhija na~el tu obrnjena. Glede neprevajanja naturalnih vrednosti v denar se pribli`uje drugemu tipu, a gre pri tem {e nekoliko dlje; skupne bilance namre~ ne pozna, obra~un je zaklju~en za vsako valuto posebej. Kranjski de`elnokne`ji obra~uni so prvega tipa, kr{ki in gori{ki drugega, tretji tip pa je zna~ilen za eno od razvojnih stopenj freisin{kih obra~unov. Gornjegrajski ter celjski in mariborski mestni obra~uni kalkulirajo zgolj z denarjem, tako da je njihova struk- tura precej enostavna – deli se na prihodke in izdatke, ki so po potrebi razdeljeni v rubrike. K bolj{i preglednosti obra~una je precej prispevala tudi oblika kontekstualnega zapisa. Prvotno obliko kontinuiranega zapisa preko cele {irine strani (zna~ilnega za zvezna besedi- la), {e mo~no prevladujo~o v tirolskih ra~unskih knjigah, je kmalu zamenjal vrsti~ni oziro- ma odstav~ni zapis posameznih vknji`b, v katerega so postopoma prodirali vedno novi oblikovni elementi. Naslovi postavk so dobili svoje vrstice, obi~ajno so stali na sredini strani, v~asih pisani nekoliko krepkeje. Podobno so bili na sredino vrstice pod zadnjo vknji`bo postavke ali pa na desni rob vzporedno z vknji`bami pomaknjeni se{tevki (sum- mae) postavk. Vknji`be znotraj tako omejene postavke so stale vsaka v svoji vrsti ali odstav- ku, ~e je bil zanjo potreben dalj{i tekst. Koli~ine v denarju oziroma merskih enotah blagov- nih vrednosti so bile lahko od teksta nekoliko odmaknjene in so tvorile svojo kolono, kar je precej olaj{alo ra~unanje. Nadaljnji korak so predstavljale vezne ~rte, ki so vodoravno povezovale tekst vknji`be z ustrezno {tevilko v koli~inski koloni, navpi~no pa vse vknji`be ene postavke z njihovim se{tevkom (pri zapisu vsote pod zadnjo vknji`bo v obliki veznega loka, obi~ajno na levi strani,55 pri zapisu vsote na desni rob pa v obliki dveh v klin spu{~ajo~ih se premic56 ). Na ta na~in so bile postavke lo~ene med seboj, kar je bilo lahko poudarjeno z nekoliko vi{jim medvrsti~nim prostorom. Ponekod v tej funkciji zasledimo tudi lo~ne ~rte,57 redkeje pa se lo~nice nahajajo med zadnjo vknji`bo in vsoto, kot je to obi~ajno danes.58 Vsako vknji`bo je obi~ajno za~enjala besedica item, lahko tudi nekoliko odmaknjena od slede~ega besedila, kar je pri{lo do izraza predvsem pri postavkah z dolgimi (odstav~nimi) vknji`bami. Ve~inoma kasnej{i dodatki so marginalna opozorila, ki ka`ejo na morebitne neporavnane obveznosti ipd. Ozna~ena so z nota, n. b. (nota bene) ali pa s stilizirano risbo roke z iztegnjenim kazalcem ().59 Te oznake lahko uvajajo kraj{e besedilce, lahko pa stojijo samostojno. Od njih je potrebno lo~evati marginalne opombe, ki korigirajo vrstni red postavk. Pisar je tovrstne napake opremil z drobnimi ~rkami ob robu (a., b.), kar je zmanj{evalo mo`nost pomot pri kasnej{ih kalkulacijah.60 55 Npr. RFR 1. 56 RDK 6. 57 Zelo pogosto v RFR 1. 58 V obravnavanih obra~unih le v enem primeru, RFR 2, fol. 122. 59 RFR 2, fol. 71; RLJ 8, pag. 81. 60 Pogosto predvsem v RKR 2, npr. fol. 138. 200 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... Najve~jo stopnjo urejenosti ka`ejo izdelki de`elnokne`je pisarne. V obra~unih za Kranjsko (1436–1448) je mogo~e zaslediti skoraj vse opisane oblikovne elemente, katerih raba je skozi celo besedilo zelo dosledna. Podobno sliko ka`ejo tudi zgodnej{i freisin{ki obra~uni, kjer je {e izrazitej{a uporaba razli~nih ~rt, pedvsem lo~nic, ni pa prav pretirane stalnosti v obliki. Kolone denarnih in merskih enot, ki jih v prvih obra~unih (1395–1400) prakti~no ni, imajo v zadnjih (1440–1441) `e raz~lenjeno obliko (podpisovanje istih enot). Oblikovno so freisin{ki obra~uni nekoliko nazadovali po ukinitvi centralnih ra~unskih knjig v drugi polovici 15. stoletja, v devetdesetih pa je bila njihova zasnova postavljena na povsem nove temelje. Z vnaprej{njim vna{anjem nespremenljivih delov po predlogi pred- hodnega obra~una (z zelo odebeljeno kaligrafsko pisavo) je postala oblika posamezne stra- ni prakti~no stalna, denarne in naturalne vrednosti so bile zaradi razlike v pisavi opazne `e na prvi pogled. Pojavilo se je tudi sumiranje po straneh. Res pa je taka uniformiranost veljala le za prihodkovni del; pri izdatkih zaradi njihove spremenljivosti prakti~no ni bila izvedlji- va. Dokaj urejen videz ka`ejo tudi kr{ki obra~uni, vendar je tu uporaba oblikovnih elemen- tov na precej ni`ji ravni. Denarnih kolon ni, oblika temelji na vrsti~nem oziroma odstav~nem zapisu z ob~asnimi presledki in nedosledno rabljenim dvostopenjskim zamikom od levega robu (za naslove in vsote) – podobno kot pri freisin{kih obra~unih iz let 1476–1490, nekaj takega pa velja tudi za obra~une celjskih mestnih sodnikov. V kombinaciji vrsti~nega in odstav~nega zapisa z na sredino pomaknjenimi vsotami postavk in njihovimi naslovi so pisani tudi gori{ki obra~uni s konca 14. in za~etka 15. stoletja (RDK 4) ter centralna ra~unska knjiga habsbur{kih de`el (RDK 3). Pri prvih bode v o~i ob~asna, kar potratna uporaba zares impozantne teksture, v kateri so sicer izpisani naslovi obra~unov, za naslove postavk.61 Njihova posebnost, sicer redkeje rabljena, so tudi v klin spu{~ajo~e se vijugaste vezne ~rte, ki povezujejo postavke z opombo o `itni meri. Za drugo je zna~ilna teko~a glava besedila, iz katere je mogo~e na vsaki strani `e na prvi pogled ugotoviti za kateri obra~un gre. Ele- ment je bil za knjigo z izjemno velikim {tevilom obra~unov zelo prakti~en. III. Knjigovodska praksa Velika ve~ina del, ki se ukvarja z razvojem knjigovodske tehnike, posve~a svoj prostor skoraj izklju~no obravnavi trgovskih tehnik vodenja poslovnih knjig.62 To dejavnost je s pomo~jo ohranjenih virov mogo~e zasledovati `e od za~etka 13. stoletja dalje. Fragmenti prve ohranjene glavne knjige florentinskega bankirja izvirajo namre~ iz leta 1211.63 Te- melji knjigovodske tehnike, razvidne iz teh fragmentov, po splo{no privzetem mnenju izvi- rajo {e iz rimskih ~asov.64 Grobo re~eno bi lahko trgovsko knjigovodstvo razdelili v dve veji: enostavno in dvojno. Pri tem ne gre za dva povsem lo~ena sistema, ampak za postopen 61 RDK 4, fol. 3’ (So bringt sein awzgeben), 5 (Ze merkchen), 12’ (Das sind ettleich abgeng). 62 Balduin PENDORF, Geschichte der Buchhaltung in Deutschland, Leipzig 1913; Manfred RICKER, Beiträ- ge zur ältesten Geschichte der Buchhaltung in Deutschland, v: Hartmut SCHIELE-Manfred RICKER, Betriebswir- tschaftliche Aufschlüsse aus der Fuggerzeit, Nürnberger Abhandlungen zu den Wirtschaftas- und Socialwis- senschaften 25, Berlin 1967, str. 111–218; Alfred W. CROSBY, The Measure of Reality, Quantification and Western Society (1250–1600), Cambridge 1997; VILFAN, Trgovski knjigi (kot v op. 10); Gustav SYKORA, Systeme, Methoden und Formen der Buchhaltung von ihren Anfängen bis zur Gegenwart, Wien 1952, z navedbo starej{e literature. (Gre le za o‘ji izbor.) 63 RICKER, Beiträge (kot v op. 62), str. 135. 64 SYKORA, Systeme, Methoden und Formen (kot v op. 62), str. 33. 201ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) razvoj, ki je na neki to~ki dosegel vi{jo stopnjo. Prvotnim rekordancam s kronolo{kim redom so sledile sistemati~no urejene knjige po osebnih kontih dol`nikov in upnikov, tem so se pridru`ili stvarni konti (za posamezne vrste blaga), konti uspeha, dobi~ka in izgube, {ele dosledno dvakratno knji`enje vsake postavke (obremenitvi na nekem kontu je sledila odobritev na nekem drugem in obratno) pa je pomenilo lo~nico, ki je od prve polovice 14. stoletja dalje za~ela lo~evati dvojno knjigovodstvo od enostavnega. Omenjena domisli- ca je namre~ omogo~ala, da se je trgovec lahko po analiti~ni obdelavi (bilanciranju ali izravnavi – se{tevek vseh debetnih postavk je bil ob korektnem vodenju knjig enak se{tevku kreditnih) prepri~al o stanju posameznih delov svojega kapitala.65 Odslej sta v Italiji oba sistema `ivela vzporedno (enostavno knjigovodstvo je bilo sprejemljivo le za male trgovce in kramarje),66 v nem{kih de`elah pa do konca srednjega veka prva faza ni bila prese`ena. Najosnovnej{i obliki vodenja poslovnih knjig je na~eloma zadostovala ena sama knjiga, v katero je trgovec lo~eno zapisoval vse posle v kronolo{kem zaporedju in osebne konte poslovnih partnerjev. Z razvojem pa je {tevilo razli~nih knjig vedno bolj nara{~alo; naj na{tejem le poglavitne: dnevnik (za sprotno bele`enje poslov), glavna knjiga (z vsemi konti), blagajni{ka knjiga (izkazovala je vse denarne prejemke in izdatke), knjiga upnikov in dol`nikov ali saldakonti, itd. In kaj imajo te trgovske tehnike skupnega z vodenjem finan~nega poslovanja teritorial- nih (tako svetnih kot tudi cerkvenih) in urbanih, pogojno posplo{eno, javnih67 oblasti? Pravzaprav ne dosti. Nastale so namre~ za potrebe posredni{ke trgovine. Poslovanje oskrb- nika teritorialnega urada pa je zajemalo na eni strani produkcijo (predvsem poljedelsko in `ivinorejsko), prodajo ustvarjenih dobrin in vzdr`evanje infrastrukture, na drugi pa pobi- ranje raznih pristojbin in izvajanje finan~nih transakcij po nalogu svojega gospoda. Uprav- ljal je torej z bolj ali manj kompleksnim gospodarskim obratom, ki je terjal druga~en pristop k dokumentiranju poslovanja. Celotna finan~na sfera je bila strnjena okoli gospo{~inske blagajne, s katero je bila zdru`ena ka{~a, ~e je urad zajemal tudi zemlji{ko posest. Srednjeve{kim javnim oblastem je ve~inoma povsem zado{~ala finan~na dokumentacija na nivoju nekak{nega “blagajni{kega knjigovodstva”, ki je pri trgovskih podjetjih z razvejano strukturo predstavljalo le en segment celotnega vodenja poslovnih knjig. Obenem je te- meljilo to blagajni{ko knjigovodstvo izklju~no na enostavnem sistemu in torej ni omogo~alo vpogleda v stanje posameznih delov kapitala, dobi~ka, izgube, itd. Bolj kot to se v ra~unskih knjigah ka`e potreba po utemeljevanju, t. j. dokazovanju korektnosti denarnega poslo- vanja. Glede na strukturo knjigovodske dokumentacije v arhivih bi v prvi sapi zlahka sklepali, da se je knjigovodstvo javne uprave v srednjem veku omejevalo na ob~asne (eno- ali ve~letne) obra~une. Taka razlaga je morda sprejemljiva za zgodnej{o dobo, v mislih imam tirolske ra~unske knjige poznega 13. in zgodnjega 14. stoletja, pa tudi za ta ~as ni izklju~ena mo`nost obstoja razli~nih predlog v obliki zapisov na listi~ih ali osebnih registrov uradnikov. Prvi taki primeri z obravnavanega obmo~ja so znani s konca 14. stoletja; npr. dobeseden prepis vsebine listka z izdatki v obra~unu gori{kega urada Švarcenek iz leta 1398.68 Vsekakor 65 VILFAN, Trgovski knjigi (kot v op. 10), str. 162; SYKORA, Systeme, Methoden und Formen (kot v op. 62), str. 34. 66 RICKER, Beiträge (kot v op. 62), str. 135. 67 O pojmovanju javnosti oblasti v srednjem veku glej Sergij VILFAN, Pravna zgodovina Slovencev, Ljubljana 1961, str. 84 ss, 192–3. 68 Der obgeschriben zedeln copie, hernach von stukch ze stukchen aigenleich verschriben, …, M. KOS, Primorski urbarji (kot v op. 34), str. 120. 202 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... ustni zagovor ali polaganje obra~una ni potekal(o) brez pisnih predlog. Razlog za njihovo neohranjanje ti~i v tem, da so tovrstni dokumenti v razmeroma kratkem ~asu izgubili svojo pravno in administrativno vrednost.69 Izjemo pri tem predstavljajo morda edino pobotnice, overovljene listine, ki so jih “blagajniku” kot potrdilo o prevzemu izdajale osebe, katerim je po nalogu svojega gospoda izdajal denar, in ra~unska pisma, ki jih je izdal prejemnik obra~una po opravljenem zagovoru in so vsebovala dolg ene ali druge stranke. Medtem ko se prve, ~e `e niso ohranjene v originalu, omenjajo domala v vseh obra~unih, najdemo druge pogosto prilepljene ali prepisane v ra~unske knjige kot priloge obra~unom.70 Zelo redko nam ohranjeni viri omogo~ajo vpogled v celotno knjigovodsko dejavnost nekega srednjeve{kega upravnega sistema. Eden zgodnej{ih takih primerov je Dr`ava nem{kega vite{kega reda od srede 14. stoletja dalje. Oskrbniki posameznih komend so bili ob sestopu s polo`aja dol`ni sestavljati nekak{ne primopredajne protokole, ki so vsebovali stanje v blagajni, neporavnane terjatve, pa tudi popis zalog in oro`ja. Izgotovljeni so bili v dveh izvodih, od katerih je eden ostal v uradu, drugega pa so poslali na sede` dr`avne uprave, kjer so te protokole vna{ali v “veliko uradno knjigo”. Poleg tega so komturji pola- gali periodi~ne obra~une zakladni~arju, ki jih je vpisoval v nekak{no centralno “zakladni~no knjigo” treßlerbuch). Lo~eno so vodili upravo glavnega konventa v Marienburgu; primo- predajni protokoli se nahajajo v “marienbur{ki uradni knjigi”, obra~uni prihodkov in izdat- kov pa v “marienbur{ki konventni knjigi”. Razen tega je vrhovni mojster vodil tudi poseb- no knjigo dvornih izdatkov.71 Povsem nekaj drugega pa je sistem, ki ga je na podlagi italijanske trgovske tehnike priredila za potrebe teritorialnega knjigovodstva tirolska komora ob koncu 15. stoletja. Vse pobotnice so hranili v posebni {katli in jih po kronolo{kem zaporedju v skraj{ani obliki vpisovali v `urnal. Obenem so zaradi la`jega obra~unavanja poenotili vse denarne enote. Vsakemu vpisu v `urnalu so na rob pripisali oznako konta v glavni knjigi, kateremu je pripadal. Glavna knjiga je tako zdru`evala posamezne postavke v predmetne rubrike. Na podlagi te knjige so obi~ajno enkrat letno naredili obra~un, pred tem pa je bila opravljena kontrola ujemanja njenih postavk s tistimi v `urnalu. Pri obra~unu ugotovljeni saldo (rema- nenco) so prenesli v naslednje obra~unsko obdobje; glede na pozitiven ali negativen zna~aj so ga pri{teli prihodkom oz. izdatkom.72 Tirolska centralna finan~na uprava je v tem ~asu spadala med najbolje urejene v krogu nem{kih de`el.73 Videli bomo, da je razvoj v ni`jih upravnih sferah v slovenskih de`elah potekal pribli`no v isti smeri, vendar je pomanjkanje ~uta, predvsem pa potreb po urejenosti in doslednosti ohranjalo njihove knjigovodske sisteme na precej ni`ji ravni. Podrobneje ohranjena dokumentacija obstaja {ele s konca 15. stoletja, in sicer gre za dve fragmentarno ohranjeni seriji ra~unskih virov iz lo{kega in gornjegrajskega gospostva ter univerzalno poslovno knjigo ljubljanskega stolnega kapitlja. Sisteme vodenja finan~ne dokumentacije bom posku{al osvetliti z medsebojno vsebinsko primerjavo posameznih segmentov v okvi- ru virov iste provenience. 69 PATZE, Geschäftschriftgut (kot v op. 17), str. 48. 70 LACKNER, Rechnungsbuch (kot v op. 18), str. 21–2. 71 PATZE, Geschäftschriftgut (kot v op. 17), str. 50–1. 72 Angelika WIESFLECKER, Die “oberösterreichischen” Kammerraitbücher zu Innsbruck 1493–1519. Ein Beitrag zur Wirtschafts-, Finanz- und Kulturgeschichte der oberösterreichischen Ländergruppe, Dissertatio- nen der Karl-Franzens-Universität, Graz 1987, str. 10. 73 MAYER, Tirolische Finanzverwaltung (kot v op. 27), str. 168. 203ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) 1. Freisin{ko lo{ko gospostvo sodi med tiste, ki so imela na obravnavanem obmo~ju v srednjem veku najbolj dodelan upravni sistem. Tovrstne sodbe so resda mo`ne le na podlagi ohranjenega gradiva, kar pa v tem primeru govori trditvi v prid; predpogoj za dobro ohranjenost arhivalij je dobro in urejeno poslovanje. Najve~ja koncentracija raznovrstne ra~unske dokumentacije izvira iz osemdesetih in devetdesetih let 15. stoletja. V ta okvir sodijo letni obra~uni gospostva in mestnega sodi{~a, registri prejemkov in izdatkov, revizije ve~letnega poslovanja ter knjige dol`nikov. Oskrbniku, ki je v tem ~asu upravljal gospostvo kot {kofov namestnik, je bil podrejen ka{~ar, zadol`en za gospodarsko dejavnost (prete`no poljedelsko proizvodnjo). Ta je torej ob~asno predlo`il dokumentacijo o svojem poslo- vanju oskrbniku, ki je na podlagi le-te sestavljal letni obra~un. Neodvisno od tega je centra- la obra~unavala z mestnim sodnikom, v ~igar pristojnost so sodile tudi vse mitnice. a) Ka{~ni register. Ka{~ar je o sprotnem poslovanju vodil nekak{en register, kamor je vpisoval nekatere izdatke, oddajo naturalnih dajatev v ka{~o (traid am kassten), odpis daja- tev (henngnus), izgubo (abgangkh). Ti registri ne obsegajo celotnega poslovanja gospo- stva. ^e jih primerjamo z obra~uni za ista leta, naletimo na precej{nje vsebinske razlike. V registru manjkajo vsi denarni prihodki, redni in tudi nekateri izredni izdatki. Tudi ~asovno register in obra~un nista bila nujno usklajena. Iz ~asa od pomladi 1489 do poletja 1491 so ohranjeni {tirje ka{~arjevi registri, ki zaokro`ajo ~asovne intervale od {tirih mesecev do enega leta, med tem ko si obra~uni sledijo v rednem enoletnem razmaku.74 Vsekakor pa so bili podatki iz registrov upo{tevani v letnih obra~unih. Ka{~ar je od ~asa do ~asa, na kak{en na~in je bil termin dolo~en ni mogo~e razbrati, oskrbniku predal izkupi~ek od svojega poslovanja, obenem s tem pa mu je izro~il tudi register. Nanj je oskrbnik ob predaji lastnoro~no zapisal potrdilo, da je prejel vse, kar je v registru zapisano in zagotovil, da bodo pri obra~unu upo{tevani vsi ka{~arjevi izdatki.75 Vse te potrditve imajo formo listine, sicer mo~no okr- njene, dve od {tirih pa sta bili v originalu overovljeni z oskrbnikovim pe~atom.76 Iz tega je mogo~e sklepati, da oskrbnik ni obdr`al registra kot predlogo za izdelavo obra~una ali kaj podobnega, temve~ ga je po potrditvi vrnil ka{~arju, saj bi bilo dokaj nenavadno, ~e bi listina ostala v rokah izstavitelja. Glede na to, da vse na{e vedenje o teh registrih temelji na prepisih, je vpra{ljiva tudi njihova zunanja podoba. Prepisi niso posledica rednega poslovanja, ampak so bili izgotov- ljeni z nekim dolo~enim namenom. Ta bi lahko vplival na selekcijo oz. kompilacijo pri oblikovanju ohranjenih primerkov. Tako bi bilo npr. mo`no, da je v originalu register pred- stavljal obse`nej{i, v naprej vezan, kontinuirano voden kodeks z ob~asnimi potrditvami, ali pa da je {lo zgolj za posamezne, gole sezname izdatkov, ki jim je prepisovalec po potrebi dodal {e podatke iz drugih virov. Pri vsem tem je gotovo naslednje: 1) Registri izdatkov za dolo~en ~asovni interval, ki jih mdr. vsebujejo prepisi, so bili s strani lo{ke administracije pojmovani kot posamezne enote; revizija triletnega ka{~arjevega poslovanja (1488–1490) govori izrecno o izdatkih, izkazanih durch ain register.77 2) Oskrbnikova potrditev je bila fizi~no del registra (nahajala se je na koncu), o ~emer govorijo formulacije same potrditve 74 Ohranjena sta le dva – za leti 1489 in 1490, RFR 10. 75 Npr.: Ich Iacob Lamberger bekenn mit diser meiner handtgeschrifft, das ich von meinen gueten frewu ndt Jorigen Sigesdorrffer als das empfangen hab das in dem register stett vnd sol im in der rayttung abgezogen werden. RFR 13, fol. 29'. 76 Tako v registrih iz let 1489–1490 in 1490–1491. V ohranjenih prepisih o tem pri~a le {e korobora- cijska formula, npr.: Zu bestatt der dingen hab ich mein pettschafft zu sambt meiner handgeschrifft auff das register gedrugkht. RFR 13, fol. 41'. Prim. triletni obra~un za leta 1488–1490, RFR 11, fol. 4'. 77 RFR 11, fol. 4', 5. 204 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... Slika 4: Obra~un freisin{kega lo{kega gospostva za leto 1496, prva stran s protokolom in prihodki; mdr. od uradov Klenovrh in @iri (Vermerkt dye nue tz vnd rantt der/ herrschafft Lagk 9 VIto/ Czehendt inn Lurenfeld gulden XL, …). BayHStA, HL Freising, {t. 516, fol. 1. 205ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) kot npr. als das vor in dem register stett in hab ich mein pettschafft zu sambt meiner handt- geschrifft auff das register gedrugkht,78 prav tako pa navedbe v omenjeni reviziji (npr. laut ains registers, das mit des herrn handtgeschrifft verzaichent vnd sein pettschadt furge- drugkht ist79 ). Na kak{en na~in so torej podatki iz registra prehajali v obra~un? Prihodki `ita so bili v registru navedeni po posameznih podlo`nikih v okviru uradov. Ti podatki niso nikjer sumi- rani, kar skoraj izklju~uje mo`nost, da bi bili namenjeni prenosu v obra~un. Tam so vsi redni prejemki tako ali tako navajani v vi{ini, ki jo narekuje urbar, odstopanja pa so knji`ena med izdatki. Torej bi lahko tu register ob primerjavi z urbarjem slu`il za ugotavljanje izostankov.80 Izdatki so v register v grobem vne{eni kronolo{ko; datirani so le nekateri izmed vpisov, kronolo{ko zaporedje pa je ponekod kr{eno, kar morda ka`e na kampanjsko zapisovanje od ~asa do ~asa. Temu v prid govori tudi ob~asno (nesistemati~no) tvorjenje tematskih sklopov pod izpostavljenim naslovom kot npr. Dy ersten solldner ali Wein.81 Zna~ilno je, da so vsi seznami izdatkov, kar za ostale dele registra ne velja, sumirani, in to ne le ob koncu, temve~ tudi na vsaki strani posebej. To presene~a toliko bolj, ker so izdatki v obra~un preneseni posami~no in zelo nedosledno. Identifikacija vknji`b je mo`na med obra~unom za leto 1490 (24. april 1490–24. april 1491) in registroma, ki zajemata ~as od januarja 1490 do junija 1491. Še najve~ dvojnih vknji`b je mogo~e najti med izdatki za gradnjo (okoli 80 %, ~e vzamemo za izhodi{~e obra~un), pa tudi tu vsebuje vsak od virov nekaj takih, ki jih v drugem ni. Kljub rahlemu razhajanju ta segment podatkov zadovoljivo potrjuje povezavo med obema viroma, je pa obenem edini (pri ostalih segmentih – potni stro{ki, pla~e stra`arjev – se podvajanje vknji`b omejuje na posamezne primere), kar ob dokaj spremenjenem bese- dilu vknji`b in pome{anem vrstnem redu prakti~no izklju~uje mo`nost direktnega vnosa podatkov iz registra v obra~un, oziroma uporabo prvega kot pisne predloge pri izdelavi drugega. b) Letni obra~un. Po koncu obra~unskega leta (mejni datum je bil jurjevo, 24. april, obra~unsko leto pa je nosilo letnico koledarskega leta, v katerem se je za~elo) je bil oskrbnik dol`an izdelati obra~un o celotnem poslovanju gospostva, in ga skupaj z izkupi~kom preda- ti {kofovim odposlancem, ko so ti pri{li v Škofjo Loko. ^etudi je njihov obisk kak{no leto izostal, in je oskrbnik na isti dan polagal ra~une za ve~ let skupaj, je lo~eno obra~unal poslovanje vsakega leta. Pri obra~unskem aktu so odposlanci zastopali {kofa, dejanju pa so kot pri~e prisostvovali najpomembnej{i gospo{~inski uradniki in predstavniki mesta ter mestni pisar kot zapisovalec.82 O~itno je, da so odposlanci obra~une izro~ali {kofu osebno, saj je ta ob~asno na zadnjo stran pripisal (ali dal pripisati) kak{no opombo, ki se je nana{ala na poslovanje gospostva. Tovrstno besedilo, dodano obra~unu za leto 1485 je namre~ napi- sano od iste roke kot instrukcije odposlancem za to leto in jedrnato povzema rezultate 78 RFR 13, fol. 25', 41'. 79 RFR 11, fol. 4'. 80 Pri tem ni povsem jasno njegovo razmerje do priro~nega urbarja, kjer je ozna~ena dejanska vsakolet- na oddaja za posameznega podlo‘nika. Prim. priro~ni urbar lo{kega gospostva (pred l. 1492), BayHStA, HL 4, fasc. 36, {t. 196. 81 RFR 13, fol. 32, 34. 82 To je lepo razvidno iz eshatokola obra~unov za leti 1489 in 1490: Item pey solher rechnung der obgenanten zwayer jar so Jacob Lamberger heren Casparen Marolt et Wolffgang Rueger vnd Sigmunden Puecher anstatt vnd von wegen meins genadigen herren von Freyssing getan hatt, sind gebesen Jorig Sigessdorffer, Wolffgang Swarcz, Petter Larensagkh statt richter zw Lagkh, Vrban Schuester, Michell Smid purger vnd Jorig stattschreyber. Daselbs weschehen am mantag in den phingst feyertagen anno etc. im ain vnd newnczigisten (23. maj 1491). RFR 10, fol. 19. 206 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... poslanstva; najprej navaja denar, ki so ga odposlanci uspeli izterjati, za tem pa neporavnane dolgove.83 Iz obra~una se zrcali oskrbnik kot edina odgovorna oseba za poslovanje gospostva. Na nobenem mestu se ne sklicuje na ka{~arja, ki o~itno v odnose s centralo ni samostojno posegal. Kot predloge za prihodkovni del sta oskrbniku slu`ila urbar in dav~ni register. Nekateri izdatki so bili knji`eni na podlagi razli~nih temeljnic kot so pobotnice in podobno (npr. nach weuelh meins genadigen heren,84 nach lawtt etlicher quittung, den solneren nach lawtt irer quittung85 ), ve~inoma pa le-te niso navedene, v kolikor so sploh obstajale oz. bile hranjene kot ra~unska dokumentacija. Kot `e re~eno, so nekateri podatki vsaj posred- no temeljili na osnovi ka{~arjevega registra, to velja predvsem za izdatke pri gradbenih delih, kaj je to pomenilo v praksi, pa ni mogo~e povsem dore~i. c) Triletni ka{~ni obra~un. Ni povsem jasno, v kak{ni zvezi je nastala edina ohranjena revizija triletnega ka{~arjevega poslovanja. @e sam naslov (Aller emphang so auff dem Sigesdorrffer86 gefunden wierdett) ka`e, da ne gre za obi~ajno dokumentacijo rednega poslovanja. Po Blaznikovi zaslugi je znano, da so se prav v tem ~asu pri upravljanju gospo- stva dogajale razne nepravilnosti, ki so se stopnjevale do podlo`ni{kega upora,87 vendar zaenkrat dokumenta {e ni mogo~e zadovoljivo umestiti v takratno dogajanje. Revizija je bila izvedena s strani {tiri~lanske komisije, katere vsaj dva ~lana sta bila iz vrst uglednih lo{kih me{~anov, druga dva pa bi morda utegnila biti {kofova odposlanca.88 Dokument je zasnovan zelo pregledno. Najprej so v sumarni obliki navedeni prihodki triletnega poslovanja (tri letne rente z upo{tevanim odpisom in izgubo dajatev, davki treh let, izterjani izostanki). Temu sledijo izdatki; sprotna izpla~ila oskrbniku so navedena za vsako leto posebej, redni izdatki za vsa tri leta skupaj, izredni pa sklicujo~ se na omenjene registre. Ob koncu je potegnjena bilanca, pod njo pa so navedeni {e dodatni zaostanki in izgube, s katerimi je ka{~ar “oklestil” sicer kar obilni negativni saldo. Povsem druga~e kot redni letni obra~uni, ki ka`ejo poslovanje gospostva kot celote, je revizija vzela pod drob- nogled ka{~arski urad (kasstennambt). To je lepo razvidno iz pojmovanja izdatkov, ki se v tem primeru nana{ajo na vse, kar je ka{~ar dal iz rok, med drugim tudi prejete dajatve podlo`nikov, ki jih je posredoval naprej oskrbniku (fol. 3), kar je sicer sodilo med prihodke gospostva. Odstopanja od redne lo{ke ra~unske dokumentacije so opazna tudi v pregledno- sti dokumenta in uporabi bogatej{ega izbora italijanske knjigovodske terminologije. Bese- 83 Dÿ raet so zw Lakch sein gebesen haben eingenomen alte schuld von dem pfleger facit IM IIIIC LXVIIII ducaten ß 32 item von der neuen schuld ducaten VIIII ß XVI. Item von dem richter ducaten LXXXIII ß LI. Item von her Casper Tschernemlin ducaten quinquaginta. Item dÿ schuld Jacob Lamberger macht XIIC ducaten so er ueber obgeschriben schuldig ist. Item dÿ schuld der Casper Tschernemlin macht noch LXXXXVII ducaten. Item her Baltesar Tschernemel sol noch rechen vnd czalen altes vnd neues. RFR 5, a, fol. 6’. Prim. z instrukcijami za isto leto, BayHStA, HL 3, rep. 53, fasc. 295, {t. 10. Glede identifikacije Sikstove pisave glej Manfred KÖNIG, Die Korrespondenzbücher des Bischofs Sixtus von Freising und ihre Bedeutung für die Geschichte des ausgehenden 15. Jahrhunderts, Inaugural-Dissertation (tipkopis), Graz 1975, str. 13; Anhang IX, Schrift A. 84 RFR 10, fol. 11’. 85 RFR 6, fol. 6’–7; RFR 5, fol. 5’–6. 86 Jurij Sigesdorfer je vsaj od leta 1488 dalje opravljal slu‘bo lo{kega ka{~arja. Blaznik za~etek njego- vega poslovanja postavlja v leto 1491 (Pavle BLAZNIK, Škofja Loka in lo{ko gospostvo, Škofja Loka 1973, str. 454), vendar doti~ni vir (RFR 11) skupaj s prej omenjenimi registri (RFR 12 in 13) govori v prid zgodnej{i dataciji. 87 Pavle BLAZNIK, Upori lo{kih podlo‘nikov konec XV. in v za~etku XVI. stoletja, LR 2 (1955), str. 66; IDEM, Urbarji (kot v op. 12), str. 23, 36; IDEM, Škofja Loka (kot v op. 86), str. 140 ss. 88 Razpoznavna sta Wolfgang Swartz, uspe{ni veletrgovec in nosilec razli~nih funkcij v slu‘bi Fr. {kofa in de‘elnega kneza (glej Josip @ONTAR, Lo~an Volbenk Schwarz, LR 4 (1957), str. 26–30) in Oswald Neglitz, kasnej{i mestni sodnik (BLAZNIK, Škofja Loka (kot v op. 86), str. 455). Neidentificirani osebi sta prvo- in drugopodpisani Rueprecht Stainer in Martin Knoll (RFR 11, fol. 6’). 207ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) dilo postavk je pisano v ozki koloni na sredini strani, na desni strani se nahajajo denarni zneski, na levi pa marginalne opombe kot npr. empfang prima (secunda, tertia, ...) grossa. Vsote so postavljene na dno vsake strani, v primeru, da je v po{tev pri{el en sam znesek, pa je to ozna~eno z izrazom summa per se. d) Knjiga dol`nikov. Pri tem prav tako izrednem produktu lo{ke pisarne gre v bistvu za popis urbarialnih in dav~nih zaostankov, t. j. neporavnanih podlo`ni{kih obveznosti. P. Blaznik njegov nastanek povezuje z uporom podlo`nikov v letih 1484–1492.89 Po zatr- tem uporu je {kof ka{~arja Jurija Sigesdorferja zadol`il za izdelavo popisa zaostalih podlo`ni{kih dolgov, ki naj jih s~asoma, kolikor bo mogo~e tudi izterja.90 O uspe{nosti izterjave razen res redkih pripisov v sami knjigi, ki govorijo o posameznih pla~anih zneskih, ni podatkov. Tako npr., samo za ilustracijo, pri dolgu kmeta iz Pra{, Matev`evega sina Jakoba, stoji pripis dedit sein weib LXXVII ß, kar zna{a dobrih 10 % celotnega dolga.91 Za obliko knjige dol`nikov bi z rezervo lahko rekli, da je sestavljena iz osebnih kontov. Pri tem tvorijo glavno besedilo same debetne vknji`be, pri vsaki je navedeno leto dolga in izvor obveznosti, omenjeni redki pripisi pa predstavljajo kreditne.92 Morda gre zgolj za slu~aj, vendar se te kreditne vknji`be redno nahajajo na desni strani, kot je bilo to obi~ajno pri trgovskem sistemu dvojnega knjigovodstva. e) Obra~un mestnega sodnika. Obenem z oskrbnikom je {kofovim odposlancem polagal ra~une tudi mestni sodnik. Neposredna podrejenost zemlji{kemu, obenem mestnemu gospo- du je odraz krepitve mestne avtonomije, ki je v Škofji Loki v drugi polovici 15. stoletja dokaj o~itna.93 ^eprav izvira prvi ohranjeni obra~un iz leta 1486, se je praksa samostojnega knjigovodstva mestnih sodnikov uveljavila `e dosti prej. Za~etki datirajo v leto 1440. Pred tem je nadzor nad obra~unavanjem mestnega sodi{~a sodil v pristojnost oskrbnika; do vklju~no leta 1439 namre~ redno sre~ujemo postavko o prihodkih omenjenega urada (de iudicio ciuitatis, de iudicio et muta) v gospo{~inskih obra~unih.94 Sistem knji`enja je bil v principu tak kot pri obra~unu gospostva, le da je bil sodnikov obra~un z ozirom na manj{i obseg poslovanja precej enostavnej{i. Trem rubrikam prihodkov (mitnina, najemnina od mesnic in sodne globe) sta sledila popis izdatkov in bilanca ob koncu. Temeljnice se sicer nikjer ne omenjajo, vendar lahko sklepamo, da so podatki v prete`ni meri temeljili na sodni knjigi, kjer bi pri~akovali kopije zakupnih reverzov za razli~ne vrste mitnin, zapisnike obravnav kaznivih dejanj, morda tudi kronolo{ki register izdatkov.95 2. Primer gornjegrajskega gospostva. V teritorialno upravnem pogledu je bilo gor- njegrajsko gospostvo ljubljanske {kofije razdeljeno v dober ducat uradov, ki so jim na~elovali oficiali – lokalni oskrbniki (ambtlewt).96 Svoje urade so upravljali avtonomno; o svojem poslovanju so vsako leto polagali ra~une oskrbniku, ki je na~eloval finan~ni upravi gospo- stva. V primerjavi s freisin{kim lo{kim gospostvom, ki tako po celotnem obsegu kot po 89 BLAZNIK, Škofja Loka (kot v op. 86), str. 142; IDEM, Upori (kot v op. 87), str. 67. 90 BLAZNIK, Sikstova pisma (kot v op. 35), str. 40 (fol. 179’); IDEM, Škofja Loka (kot v op. 86), str. 143. 91 RFR 15, fol. 44’. 92 Ferdo GESTRIN, Knjigovodstvo na Slovenskem v 16. stoletju, Vilfanov zbornik. Pravo – zgodovina – narod, Ljubljana 1999, str. 261. 93 BLAZNIK, Škofja Loka (kot v op. 86), str. 123–4. 94 RFR 1, fol. 11, 34, 82, 94’, 145'; RFR 2, fol. 7’,47’, 54’. 95 Glede vsebine sodnih knjig glej Josip @ONTAR, Najstarej{a sodna knjiga mesta Kranja (1517–1520), Ponatis iz zbornika znanstvenih razprav juridi~ne fakultete v Ljubljani XVIII., Ljubljana 1942, str. 2 ss in LEVEC-LUSCHIN, Protokol (kot v op. 31), str. 59–69. 96 Ferdo GESTRIN, Gospodarska in socialna struktura gornjegrajske posesti po urbarju leta 1426, Z^ 6–7 (1952–1953), str. 476. 208 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... velikosti uradov sodi nekako v isti rang, se zdi tak{na upravna struktura bolj razdrobljena. Od ra~unske dokumentacije so se iz let ob prelomu 15. v 16. stoletje ohranili register izdat- kov, dva registra prejemkov in nekaj obra~unov. Popis prejemkov iz let 1498 in 1499 ter obra~un za leti 1499 in 1500 se vsebinsko ujemata, kar daje nekaj mo`nosti za rekon- strukcijo knjigovodske prakse. a) Register izdatkov. Nedatirani register, ki po vsej verjetnosti izvira iz let 1506–1507,97 je vsebinsko sestavljen iz dveh delov. V prvem so v kronolo{kem redu zabele`eni dnevni izdatki, v drugem pa tisti, ki so nastali po {kofovem ukazu oziroma za njega osebno. Dnevni izdatki so dejansko knji`eni lo~eno po dnevih, pri ~emer se vsaka postavka za~ne z data- cijsko vrstico (vsaka druga ali tretja je opremljena s svetnikom, pri ostalih pa je naveden le dan v tednu). Register je sumiran ob koncu in po straneh, sestavljen pa je, kar velja za vse gornjegrajske ra~unske knjige, iz lo~enih popisov “~rnega“ in “belega” denarja.98 Register je zelo verjetno pripadal oskrbniku. Pri tej domnevi se opiram na njegov obra~un za leti 1499 in 1500, kjer se med izdatki nahaja rubrika z naslovom Auff taglichn ausgab, ... , ki v sumarni obliki navaja izdatke nach lawt seiner register.99 Ker se register z obra~unom ~asov- no ne ujema, je vsebovani dele` izdatkov te`ko ugotavljati. Glede na vi{ine zneskov sklepam, da register ne zajema vseh.100 Vsekakor pa je slu`il kot ena od predlog za sestavo obra~una. b) Register prejemkov. Na voljo sta dva primerka. Prvega, iz let 1498–1499, je nedvomno vodil oskrbnik Mihael Valar. Tekst je pisan v prvi osebi ter je sestavljen pregledno iz ve~ delov (dohodki od letne rente in (izrednega) `idovskega davka, od desetin, od cerkvenih vikarjev, ...). V okviru tega so postavke oblikovane po uradih; povsod je navedena predpisana slu`nost, dejanska oddaja in morebitna odstopanja. Postavke in {ir{i sklopi so vzorno sumirani. Drugi datira v leto 1497, pripadal pa je upravitelju gospostva Ahacu Vi{njegorskemu.101 Upravitelj je bil po polo`aju najvi{ji gospo{~inski uradnik, te`i{~e njegovega delovanja pa ka`e postaviti nekako v pravno-politi~no sfero. V skladu s tem je opravljal funkcijo de`elskega sodnika in kot tak tudi obra~unaval poslovanje tega urada,102 kar prejkone ka`e na to, da bi se omenjeni register moral nana{ati na ta urad. Oporo tej domnevi daje en sam vpis v registru: Item was ich von dem gericht emphangen hab syder Sandpetrs tag der nachsten raytung dy ich than hab.103 Vir ni urejen sistemati~no; deli se v dva sklopa posa- 97 Izhodi{~e za datiranje registra predstavlja vpis: in die circumcisionis feria sexta (RLJ 7, fol. 5). Omenjena kombinacija se pojavlja v verjetnih letih 1490, 1496, 1501 in 1507. @e eden od predhodnih raziskovalcev je vpis opremil z letnico 1507 in pristavil vpra{aj. Za dokaj{no verjetnost pravilnosti te datacije govori dejstvo, da se v registru pojavlja precej{nje {tevilo oseb iz {kofove pla~ilne liste iz l. 1504 (Ignaz ORO‘EN, Das Dekanat Oberburg, Das Bistum und die Diözese Lavant 2/2, Marburg 1877, str. 6). Ker se v za~etku opombe navedeni vpis (1. januar) nahaja sredi registra, je pri dataciji treba upo{tevati obr. leto 1506 oz. letnici 1506–1507. 98 Gre za razlikovanje med dvema {tevnima denarnima sistemoma, do katerega je pri{lo v drugi polovici 15. stoletja na slovenskem ozemlju, kot prehodni coni med obmo~jem severnoitalijanskega denarja na eni in dunajskega (avstrijskega) na drugi strani. Nekaj ve~ vredni italijanski pfenigi se v virih omenjajo kot “~rni”, slab{i dunajski pa kot “beli”. Podrobno o tem Sergij VILFAN, Temelji in razvoj denarnih sistemov v slovenskih de`elah do 17. stoletja, Z^ 40 (1986), str. 397 ss. 99 RLJ 8, pag. 115. 100 Vsote izdatkov v ~rnem denarju zna{ajo: register 1496 – 441 lb 41 ß; obra~un 1498 – 970 lb 102 ß; obra~un 1499, 1500 – 1563 lb 37 ß (v povpre~ju za eno leto 781 lb 138 ß 1 d). RLJ 4, pag. 27, 31, 36; RLJ 8, pag. 82, 117). 101 RLJ 5, fol. 1. 102 … von … alles seines einnemens vnd ausgebens von pennfallen, straffgelt vnd annders laut seiner eingelegten register ein … raittung gethan, Ra~unsko pismo iz 1524, jun. 4., NŠAL, ŠAL, GG, A, fasc., 14. Obra~un upravnika Ahaca Vi{njegorskega iz leta 1497 npr. izkazuje ca. 244 goldinarjev prihodkov in 194 gld. izdatkov, kar je predstavljalo, grobo re~eno, desetino prometa gornjegrajskega gospostva. RLJ 4, pag. 49. 209ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Slika 5: Obra~un gospostva Gornji Grad za leti 1495 in 1496, prihodki od desetine v uradu Vologa (Der Matheus hat gerat von den zehent traid zw Wolag vnd/ dint all jar wacz mut XX, …). NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 13/1, pag. 45. 210 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... meznih vknji`b, zdi se, dnevnih prejemkov, vknji`be pa se nana{ajo predvsem na davek, potne stro{ke, kupnino (kaufrecht) in desetino, ki jih je Ahac prejemal od lokalnih urad- nikov. O~itno je, da gre za dokumentacijo precej manj obse`nega poslovanja, kakor v gor- njem primeru. Glede na to, da se obra~un z Ahacem za isto obra~unsko leto (spet brez vsakr{ne tematske oznake urada), nahaja v oskrbnikovem obra~unu gospostva, lahko z gotovostjo trdimo, da gre za produkt knjigovodstva na ni`ji ravni, ki pa ga vseeno ne gre ena~iti z eventualnimi registri lokalnih uradov. c) Letni obra~uni. Enkrat letno, v~asih pa tudi na dve leti, je oskrbnik o prejemkih od lokalnih in nekaterih drugih podrejenih uradnikov, obenem pa tudi o svojih (dvornih) prihod- kih in izdatkih, sestavil obra~un, ki ga je zagovarjal v Ljubljani, v obravnavanem ~asu spri~o {kofove odsotnosti pred {kofijskim administratorjem ali morda komisijo pod njego- vim predsedstvom.104 Kot ka`e, obra~unsko leto ni bilo fiksirano; ohranjeni obra~uni si sledijo brez vsakega reda.105 Tudi njihova sestava ni bila ustaljena. Obra~un za leti 1498 in 1499, za katerega je na voljo tudi pripadajo~i register prejemkov, je bil sestavljen takole: V prvem delu so razvr{~eni obra~uni lokalnih oskrbnikov po posameznih uradih. Izgotovljeni so, dokaj razli~no, za eno ali dve leti v okviru triletnega intervala (1497–1499). Vsak od njih se ujema z ustrezno postavko iz oskrbnikovega registra prejemkov. Za primer naj slu`ita vpisa za urad Ljubensko hribovje:106 103 RLJ 5, fol. 4. 104 Die raitung ist geschehen zu Laybach am freitag vor sannd Margreten tag im LXXXXV jar. RLJ 3, pag. 30. Med leti 1491 in 1501 je {kof Kri{tof Raubar {tudiral v Padovi, svetne zadeve v {kofiji pa je kot administrator vodil njegov sorodnik Ga{per Raubar. Primo‘ SIMONITI, Humanizem na Slovenskem in sloven- ski humanisti do srede XVI. stoletja, Ljubljana 1979, str. 66. 105 7. 7. 1493 – 13. 7. 1495; 25. 12. 1496 – 25. 12. 1497; 25. 12. 1497 – 29. 8. 1497; 13. 12. 1499 – 10. 8. 1501. RLJ 3, pag. 32; RLJ 4, pag. 37, 38; RLJ 8, pag. 117. 106 RLJ 6, fol. 4; RLJ 8, pag. 69. 107 Ljubenska gora ali Planina; hribovje v obmo~ju Ljubnega. 211ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Slika 6: »Protokol« obra~una gospostva Gornji grad za leti 1493 in 1494 (Nota des Anndre Rawbers raÿttung/ vonn den nue ttzenn vnd renntten zw/ dem gotzhawss Obernburg gehoe rend, …). NŠAL, ŠAL, Gg, A, fasc. 13/1, pag. 32. 212 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... Slika 7: Redni prejemki ljubljanskih kanonikov za leto 1497 (Anno domini 1497/ prepo- situs/ Angaria crucis percepit XIIII ducatos, …). Ve~namenska poslovna knjiga ljubljanskega stolnega kapitlja 1494–1533; NŠAL, KAL, U 1. 213ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Prva postavka v obra~unu je vedno sumarni znesek iz registra prejemkov, t. j. se{tevek vsega denarja, ki ga je oskrbnik med letom odvajal v komoro. Zatem so navedeni {e ostali prejemki in izdatki, bilanca in nekaj dodatnih pripomb. Uporaba tretje osebe v zapisu (hat er geben heren Michelen in die chamer) ka`e, da so se tudi ti obra~uni ni`jih uradnikov vr{ili pred komisijo. Ni izklju~eno, da so obra~unavali hkrati in pred isto komisijo kot oskrbnik. Uporaba njegovega registra kot predloge njihovim obra~unom in nenazadnje dejstvo, da so le-ti zapisani na istem mestu kot njegov obra~un, govorita temu v prid. Slednji namre~ predstavlja drugi del celotnega dokumenta. Njegova zgradba je povsem obi~ajna (prihodki – izdatki – bilanca). Prihodkovni del v prete`ni meri temelji na registru. Iz njega so ~rpani dohodki od zemlji{ke rente, desetine, `idovskega davka, cerkvenih vikarjev, itd. Postavka iz rentnega dela se v na{em primeru glasi takole: Asbalt ambtman in Pirg ab Lawffen hat geben heren Michelen 75 lb 12 ß.112 Tudi pri izdatkih se na nekaterih mestih kot temeljnica omenja register,113 ponekod vknji`be temeljijo na podlagi pobotnic in drugih zapisov (aufschrreiben),114 ve~inoma pa predloge niso omenjene. Obra~un za leti 1493 in 1494 je zasnovan podobno, le da so obra~uni oskrbnikov, name- sto da bi imeli vlogo nekak{ne priloge, organsko vklju~eni vanj; tvorijo namre~ prvo rub- riko prejemkov. V nasprotju s tem ima prvi ohranjeni obra~un, za leti 1495 in 1496, vsaj do neke mere bolj obi~ajno strukturo prihodkovnih in izdatkovnih rubrik, ki pa so razvr{~ene v nekoliko neobi~ajnem vrstnem redu. Najprej so – lo~eno – navedeni izdatki obeh obra~unskih let, za njimi pa v enakem kronolo{kem redu ustrezajo~i prihodki. Na koncu je zabele`en popis dolgov oskrbnikov. 3. Primer ljubljanskega stolnega kapitlja. V primerjavi z drugimi je finan~na uprava ljubljanskega stolnega kapitlja svojo dokumentacijo vodila na nekoliko neobi~ajen na~in. Izmed zbora kanonikov imenovani oskrbnik (procurator), ki je bil zadol`en za upravljanje s kapiteljskim premo`enjem, je namre~ o svojem poslovanju vodil eno samo knjigo. V za~etku je bil v njej predviden prostor za seznama prihodkov in izdatkov, letni obra~un ter popis dolgov preteklega obra~unskega obdobja. Kasneje so njeno namembnost {e raz{irili, saj najdemo v njej temeljne urbarje kapiteljske posesti in celo zapise statutov.115 Na prvi pogled konfuzna podoba {tevilnih rubrik s polno drobnimi pripisi, pre~rtanimi deli besedila itd., se ob temeljitej{em branju izka`e za dokaj urejeno in domiselno zasnova- no knjigo. Za ponazoritev vzemimo pod drobnogled izsek besedila, ki se nana{a na obra~unsko 108 Ljubno v Savinjski dolini. 109 Vsota 60 lb (dunajskih) 19 ß (kratkih, bene{kih) je enaka 90 markam (dunajskim) in 38 pfenigom (~rnim) v registru; minus je o~itno pripisan pomotoma. 110 Mihael Valar, v letih 1498–1500 oskrbnik gornjegrajskega {kofijskega gospostva. 111 Kmetija Repel{ak, severno od Ljubnega. 112 RLJ 8, pag. 76. 113 Npr.: Item hat her Michel nach laut des register vmb wein geben swarczer muns 100 vnd 5 lb ß 41. RLJ 8, pag. 82. 114 Npr. v obra~unu za leti 1493 in 1494: Aber so hat er auf ain quitung den verweser in Stein stewr gelt entricht 50 phunt d in weÿsser münss macht Hungrisch gulden 37,5; Aber so pringt des Anndree Rawber ausgab so er in halt seines aufschrreibens zuaintzigen, ... RLJ 3, pag. 29. 115 RLJ 1; prim. Anton KOBLAR, Star urbar v ljubljanskem kapiteljskem arhivu, IMK 9 (1899), str. 141 ss. 214 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... leto 1499.116 Pod naslovom Notantur redditus principales capituli Leybacensis primo anni 1499 so najprej navedeni dohodki kapitlju inkorporiranih `upnij, sledijo dohodki od dese- tin, posameznih kolonov, ma{ne ustanove {kofa @ige Lamberga (redditus ad fundationem episcopi in basilica)117 , dohodki od vrtov na Poljanah in razli~ni manj{i, izredni prihodki (percepta minuta). Pri vseh rednih dohodkih je na prvem mestu navedena slu`nost, zatem pa sledijo vse dejansko odvedene vsote. Popisu prihodkov sledi popis izdatkov, in sicer najprej porcije (nekak{na pre`ivnina) kanonikov za vsako ~etrtletje (angaria) posebej, zatem pa {e manj{i izredni izdatki, na koncu stro{ki gradbenih (verjetno vzdr`evalnih) del na kopali{~u, ki so zapisani kar v obliki obra~una s kopali{kim mojstrom.118 Registra kot celoti nista sumirana, se{tevki se delno nana{ajo na tematske sklope, delno pa se nahajajo na dnu strani. Obra~un, ki sledi registroma, je zapisan v sumarni obliki. V zelo zreduciranem kontekstual- nem delu se omejuje zgolj na ostanek denarja v blagajni in na neporavnane dolgove teko~ega in eventualno prej{njih let. Navajanje kakr{nih koli sumarnih zneskov prihodkov in izdat- kov se o~itno ni zdelo potrebno, saj so se doti~ni registri nahajali v isti knjigi. Glede na vestno navajanje zneskov razli~nih vrst denarja,119 je evidentno, da se je obenem s pola- ganjem obra~una izvajala tudi dejanska (fizi~na) inventura blagajne. Obra~un sta prejemala obi~ajno dva izmed kanonikov, ki sta dokument potrdila z lastnoro~nim podpisom (suis scriptum singulis signetis roboravant). Nazadnje je naveden popis dolgov, t. j. obveznosti, ki do polaganja obra~una {e niso bile poravnane. Najlep{e lahko vidimo na~in zapisovanja dolgov na primeru leta 1497. Obra~un za to leto jih navaja v skupnem znesku okoli 164 funtov.120 Obra~unu sledi podroben popis zaostalih obveznosti, najprej za teko~e leto (de- bita que remanserunt de annis pereuntis primo de anno 97), za tem pa {e za leta pred tem (antiqua debita). Dol`niki so popisani s presledki, tako da je oskrbnik lahko sproti bele`il vra~ila. Vsako vra~ilo je praviloma datirano, pripisan pa je tudi ostanek dolga, njegov more- bitni odpis ipd. Ob koncu popisa je naveden sumarni znesek teh ostankov, ki jih spet najde- mo kot “stare dolgove” posami~no zapisane v popisu, ki sodi k naslednjemu letu.121 * ^e na kratko povzamemo, je bila glavna naloga knjigovodstva tako v lo{kem kot tudi gornjegrajskem gospostvu izdelava vsakoletnega obra~una, ki je obsegal vse sfere poslo- vanja v zaokro`eni dislocirani teritorialni enoti. V Škofji Loki se je s~asoma spri~o utrjevanja mestne avtonomije izpod oskrbnikove pristojnosti osamosvojil urad mestnega sodnika, tako da sta od druge polovice 15. stoletja oba vodilna name{~enca polagala ra~une lo~eno. Zemlji{kega oz. mestnega gospoda so pri tem zaradi oddaljenosti gospostva od upravnega sede`a zastopali odposlanci, ki so letne obra~une (skupaj z dohodki) posredovali {kofu oz. njegovemu osrednjemu finan~nemu uradu. To je bil torej edini del finan~ne dokumentacije, ki se je hranil v freisin{ki registraturi. 116 RLJ 1, pag. 132–59. 117 Prim. RLJ 1, pag. 139 in @NIDAR{I~ GOLEC, Duhovniki ljubljanske {kofije (kot v op. 43), str. 84. 118 S kopali{kim mojstrom je najverjetneje obra~unal oskrbnik, saj je protokol obra~una pisan v prvi osebi ednine (Feci rationem cum Michaele walneatore de expositis per eum pro structura walnei, ...). RLJ 1, pag. 153. 119 Npr. v obra~unu za leto 1498: ... remanserunt in corbana ducati Hungari tregintanouem, Renenses vero florenos quinquaginta, nigre monete circa centum LXIII tl d. Etiam remanserunt sex ducati per tl et IIII ß. Remanserunt etiam marcelli viginti nouem. RLJ 1, pag. 120. 120 Remanserunt etiam debita subscripta quorum summa est circa centum sexaginta quatuor tl d, ... . RLJ 1, pag. 115. 121 Pod naslovom Debita antiqua de annis 96, 97 non dum soluta. RLJ 1, pag. 129. 215ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Vsi ostali akti so bili izklju~no internega ali celo privatnega zna~aja in so se ohranili zgolj slu~ajno. ^eprav je letni obra~un v prete`ni meri slonel na poslovanju ka{~arja, ta uradnik neposrednih stikov s centralno finan~no upravo, razen tega, da je bil podvr`en ob~asni kontroli, ni imel. Bil je podrejen oskrbniku, kljub temu pa njegovi registri niso slu`ili kot neposredna predloga pri izdelavi obra~una. Kot glavne predloge moramo vsekakor smatrati urbarje in dav~ne registre, poleg tega pa {e razli~ne pobotnice in zadol`nice, upo{tevati pa je treba tudi mo`nost, da dobr{en del, predvsem izdatkov, ni bi knji`en na podlagi temeljnic. V Gornjem Gradu je upravni aparat segel za stopnjo ni`e, na nivo uradov, ki so jih samostojno upravljali lokalni oskrbniki. Ti so dohodke od svojih uradov posredovali pred- postavljenemu oskrbniku gospostva, obra~unavali pa so verjetno skupaj z njim pred {ko- fijsko komisijo v Ljubljani. Oskrbnik je o svojem poslovanju vodil registre prejemkov in izdatkov, ki so mu slu`ili kot direktna predloga pri sestavi obra~una. Razen tega so vknji`be obra~una temeljile na razli~nih potrdilih in zapisih. Oblika in vsebina ra~unske dokumenta- cije v tem ~asu nista bili ustaljeni, ampak sta iz leta v leto variirali, kar velja tudi za obra~unska obdobja. Nekoliko druga~en sistem so poznali ljubljanski kanoniki. Oskrbnik je svoje poslovanje izkazoval neposredno z registri prejemkov, izdatkov in dolgov, sam obra~un pa je predvsem izkazoval dejansko (fizi~no preverjeno) stanje v blagajni. Vsa omenjena dokumentacija je bila vodena v eni knjigi. Na podobne te`nje (hraniti vso poslovno dokumentacijo v eni knjigi) naletimo v tem ~asu tudi pri razli~nih bratov{~inah, kar pa je razumljivo, saj je njihovo poslovanje imelo dokaj omejen obseg.122 Podobne sisteme vodenja finan~nih knjig (predvsem z ozirom na prva dva primera), seveda z odstopanji zaradi razli~ne upravne strukture, tradicije, itd., lahko domnevamo tudi za ostale teritorialne in urbane urade “javne uprave”, pri katerih so od finan~ne dokumenta- cije ohranjeni le obra~uni. Bistvenih razlik v njihovi sestavi ni, kar ka`e na obstoj neke ~asovno in prostorsko pogojene ustaljene knjigovodske prakse. Kot temeljnice predvsem izdatkovnim postavkam se povsod bolj ali manj pogosto omenjajo razne pobotnice. Neka- teri kranjski de`elnokne`ji obra~uni celo v lo~enih rubrikah navajajo exposita auf brief in alia exposita.123 Redno vodenje registrov prejemkov in izdatkov izkazujejo npr. obra~uni celjskega mestnega sodnika vsaj od za~etka {estdesetih let 15. stoletja dalje.124 122 Bo‘o OTOREPEC, Register Kri{tofove bratov{~ine v Ljubljani 1489–1518, GZL 8, Ljubljana 1963, str. III. 123 Tako obra~uni za: Vicedomski urad iz let 1421–1422, (RDK 5, fol. 34’–35); de‘elsko sodi{~e Kamnik v letih 1437 in 1438 (RDK 6, fol. 4); gospostvo Gamberk v letih 1436–1438 (RDK 6, fol. 26–26’); urad Ig 1437–1438 (RDK 6, fol. 29’); 124 Alles seins innemen hat pracht mit sambt der niderleg, standtgelt vnd stewr inhalt seins register aufschreÿben facit, ...; Daendtgegen hat sein ausgab pracht inhalt des registers facit, ... . RMI 1, fol. 60. 216 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... IV. Priloga – Primeri obra~unskih protokolov DE`ELNOKNE`JI OBRA~UNI Tirolsko-gori{ka komora 1. 1291, maj 18., grad Tirol. Anno eodem [1291 op. M.B.], die Veneris 14 exeunte maio, in castro Tyrol fecit Chunr[adus] [camerarius op. M.B.] de Frideberch rationem de receptis.125 Ljubljanski kletarski urad 2. 1290, maj 15. Anno domini millesimo CC LXXXX, die XV intrante maio, fecit Nycolaus, clauiger de Layba- cho, rationem de eo, quod dedit domino comiti Alberto de Goricia, quem expediuerat de anno presenti, qui expirat in epyphania domini...126 Urad de`elnega pisarja na Štajerskem 3. 1331, julij 27., Dunaj. Anno domini 1331 notatur ratio habita cum discreto viro Johanne lantschriba Styrensi per dominos duces Austrie et Styrie, Alberto et Ottone, in Wienna, in domo plebani Wiennen- sis. Presentibus honorabilibus viris, magistris Heinrico predicto plebano, Heinrico de Win- tertawer, prothonotariis suis, Chunrado plebano de Ruekersbûrch, Hermanno plebano in Mirein, Nycolao de Ebenfurt et aliis viris fidedignis, de officio suo lantschribatus Styrie, quod eodem anno convenit pro tribus milibus et quingentis marcis argenti puri, et hec ratio est habita proxima sabbati die post diem beati Jacobi apostoli.127 Kranjski vicedomski urad 4. 1392. Raittung von dem vicztumampt ze Laÿbach von sand Michels tag ïn dem LXXXXI iar vnczen auf sand Michels tag in dem LXXXXII iar.128 5. 1424, marec 14. Nota an sontag letare anno etc. vigesimo tercio hat Cristan von Arnuels vicztum in Krayn verraytt dasselb vicztumbampt von sand Michels tag des vergangen vierczehenhun- dert vnd ainvundczwainczigisten jars vncz vff sand Michels tag des vierczehenhundertisten vnd zwaiundzwainczigisten jars presentibus domino Arnesto episcopo Gurcensis cancella- rio, Conrado de Kreyg magistro curie, Johanne Greyfenegker magistro camere et Conrado Zeidlerer plebano in Marchpurg notario camere.129 125 RDK 1, fol. 49'; obj. v: HAIDACHER, Tiroler Rechnungsbücher (kot v op. 31), tekst B, {t. 145, str. 300. 126 RDK 1, fol. 27’; obj. ibidem, tekst B, {t. 76, str. 245–6. 127 RDK 2, fol. 47'; obj. v: Joseph CHMEL, Zur österreichischen Finanzgeschichte in der ersten Hälfte des vierzehenten Jahrhunderts, Der österreichische Geschichtsforscher 2/2, Wien 1841, {t. XXVIII, str. 216. 128 RDK 3, fol. 43'; obj. v: LACKNER, Rechnungsbuch (kot v op. 18), {t. 24, str. 79. 129 RDK 5, fol. 32’. 217ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Urbarialni urad Kamnik – Stari grad 6. 1439, julij 21. Nota an eritag nach Margarete anno domini etc. XXXIXO hat Sigmund Lamberger an stat weilnt Jacoben Lamberger seins vater verraitt die nucz, czins vnd guolte der vessten vnd vrbars czu Ober Stain von czwain ganczen jarn die sich czu sand Jorgen tag nachstuergan- gen geendet haben. Presentibus Jeorio Tscharnoml vicedomino et Wernhart Fuxperger.130 Urbarialni urad Vivodina 7. 1469, november 30. Nota am phintztag an sannd Anndres tag anno etc. LX nono hab ich Jorig Raynner vitztuomb in Krain auf geshefft des R[omischen op. M.B.] k[aisers op. M.B.] etc. meins allgenedigtsten heren vnd nach beuelhen heren Krystoffen von Moersperger mit Jacoben Wuortzpuochler seiner hanndlung innemenn vnd ausgeben der nuotz vnd guld des ampts an dem Oberen Hertzogtumb von VI ganntzen jaren die sich zw sannd Jorgen tag des XIIIIC vnd LXIII jars angefenngt vnd sich zu sannd Jorgen tag des benanten XIIIIC vnd newon vnd sechtzi- gcsten jars nachst vergangenn geenndet hat, das ist von dem LXIII, LXIIII, LXV, LXVI, LXVII vnd LXVIII jaren.131 Gori{ki uradi 8. 1402, april 26. Es ist ze merkchen daz Erasem purkchgraff hawbtman ze Luncz, Hanns von Rabbat hawbtman ze Goercz, Jorg im Turn ze Luncz und Friedreich Helawz von meiner herren wegen ein gancze raytung getan habent mit Ibann amptmann ze Reyfenberg [Rihemberk], an miti- chen nach sand Jorgen tag anno domini MCCCC secundo; von einem ganczen jare, das sich an demselbn nachst vergangenen sand Joergen tag geendet hat.132 9. 1398, julij 15. Derselb Johannes Staczner hat geraitet das ampt zu der Alben [Planina] an mentag vor Margarethe des LXXXXVIII jares vnd ist auf in gelegt gancz nucz von einem jare, das sich an sand Joergen tag in dem LXXXXVIII jare geendet hat.133 OBRA~UNI CERKVENIH GOSPOSTEV Freisin{ki gospostvi Škofja Loka in Klevev` 10. 1317, november 6. Anno domini millesimo CCC XVII, dominica ante Martini, habita finali racione cum Pilgri- mo capellano granatore in Enczestorf et positis super eum remanenciis proxime computa- 130 RDK 6, fol. 1. 131 RDK 8, fol. 17. 132 RDK 4, fol. 14, objava v: M. KOS, Primorski urbarji (kot v op. 34), str. 128. 133 RDK 4, fol. 16’, objava ibidem, str. 131. 134 Joseph ZAHN, CDA-F III. Band (FRA, Abteilung II, Band XXXVI), Wien 1871, str. 115. Primerek se ne nana{a na nobeno od v naslovu omenjenih gospostev na dana{njem slovenskem ozemlju ampak na freisin{ko gospostvo Großenzersdorf v Spodnji Avstriji. V ta seznam protokolov je uvr{~en zato, ker ustrezni obra~uni za na{i gospostvi iz tega ~asa niso ohranjeni, izbira gospostva pa pri razlagi razvojnih trendov neke pisarne ne igra nikakr{ne vloge. 218 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... cionis, necnon prouentibus predialibus quarundam villarum pro anno transacto CCC XVI et prouentibus predialibus anni presentis tam in annona quam denariis quos collegit et perce- pit, inclusis eciam quibusdam solucionibus debitorum usque in tempus presens prout in libro racionum particulariter continetur, ...134 11. 1397, junij 2., Dunaj. Racio facta est cum Ortolffo, granatore nostro in Lack [Škofja Loka], de perceptis et distri- butis per eum a festo sancti Georii anno LXXXXVI usque ad festum Georii anno LXXXX septimo et est facta Wienne die sabbati post festum ascensionis anno nonagesimo septimo.135 12. 1486. Vermerkhtt meins gnadigen herren von Freyssing mewe tt vnd gerichtt zu Lakch [Škofja Loka] anno domini etc. LXXXVI.136 13. 1486. Vermerkht die raittung von dem ambt zw Klingnfels [Klevev`] im LXXXVI.137 14. 1493. Vermerckt die nutz vnd ranndt der herrschafft Laackh [Škofja Loka] im LXXXXIII jare.138 15. 1494, julij 26. [Škofja Loka] Vnd solich rayttung ist beschehen am montag nach sand Margretthen tag in peybesen Jorigen von der Dwrr, meins genedigen herren pfleger, Joachym Purckstaler, Cholman Kramer diezeyt stattrichter, Wolffganng Swartz, Jorg Weniger, Michel hoffschmid, Haynreich vischer, anno LXXXXIIIIto.139 Kr{ki uradi v “Marki” – Lu{perk 16. 1432, februar 14. Anno etc. XXXIIO in die Valentini martiris audite sunt rationes Achacÿ Drubnekger burg- grafÿ et officialis in Lusperg, de omnibus suis perceptis et expositis eiusdem officÿ vnius anni, qui se Georÿ proxime futurum finiet.140 Briksen{ko gospostvo Bled 17. 1460, januar 13. Facta ratione in octava epiphanie anno domini MO CCCCO sexsagesimo cum domino An- dreae Bradina vicario capelle seu prepositure beate Marie Virginis in insula Veldensi de anno domini MO CCCCO LVIII de fructibus et redditibus, censibus, bladiis et quibuscumque spectantibus ad predictam capellam defalcationibus ...141 135 RFR 1, fol. 10’, obj. v: BLAZNIK, Urbarji (kot v op. 12), str. 270. 136 RFR 7, fol. 1. 137 RFR 8, fol. 1. 138 RFR 16, fol. 2. 139 Ibidem, fol. 16'. 140 RKR 1, fol. 69’. 141 RBR 1, fol. 5, transkripcija v: M. KOS, Briksen{ki urbarji (kot v op. 37). 142 RLJ 4, pag. 37. 219ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Ljubljansko Škofijsko gospostvo Gornji Grad in kapiteljska posest 18. 1497. Des Andre Harrer raeittung seiner handlung zu Oberenburg [Gornji Grad] beschehen innemens vnd ausgebens anfankh zu den weinnachten des LXXXXVI jars bis wider auf weinna- chten des LXXXXVII.142 19. 1499. Asbalt zw Laufen hat von sein ambt in Pirg ab Lauffen [Ljubensko hribovje] verrat namlich von den czban jaren anno 98 vnd 99.143 20. 1501, august 10. [Gornji Grad] Also ist alles heren Michellen ein nemen vnd aus geben die czba jar die sich an gefangen haben anno 99 am tag Lucie vnd sich wider gendet haben anno 1500 primo am tag Lauirenczy glegkt vnd gegen ein ander auff gehebt warden ist man im nach suldig peliben an sien suld 23 lb minus 10 ß vnd sein jar ent sich natiuitatis Marie anno 1500 primo.144 21. 1495. Nota des Anndre Rawe bers raÿttung vonn den nuettzenn vnd renntten zw dem gotzhawss Obernburg [Gornji Grad] gehoerend. Seiner verwesung von zwayen gantzenn jarenn die sich anfenngt habenn am suntag vor sannd Margrethenn tag des dreÿ vnd newntzigistenn jars vnnd sich widerumb geenndet an sannd Margrethen tag des LXXXXVTO.145 22. 1495. Notandum quod facta est ratio per renuntiandum partem dominum prepositum decanum et dominos de capitulo cum domino Cristofero Nositza, canonico pro tempore procuratore capituli [Lj. stolni kapitelj] de anno 94O vsque ad angariam pentecostes inclusiue anni 95 de omnibus et singulis prouentibus, redditibus et obuentionibus capituli, pariter et de expo- sitis per eum pro dominis capitularibus et eorum portionibus canonicalibus et quibusuis aliis minutis expositis.146 23. 1505, Ljubljana. [Lj. stolni kapitelj] Actum Laibaci anno quinto MO CCCCCVO. Presentibus ibidem dominis canonicis Nicolao Sparobitz, Simone Schorß, Georgio Prawnsperger et Mihaele Valler.147 @upnijsko gospostvo Slovenjgradec 24. 1456, september 21. Vermerkcht die raÿtung von der pharr zu sand Pangraczen zu Windischgretz das her Gillig geraÿt hat von herrn Jorgen Schewchenpalkch wegen vnd von dem LV jar, das selbs in gahabt hat ... das ist geschehen an sand Matheus Euwangelisten tag anno etc. LVIO.148 143 RLJ 8, pag. 69. 144 RLJ 8, pag. 117. 145 RLJ 3, pag. 32, (slika 6). 146 RLJ 1, fol. 75. 147 RLJ 1, pag. 177. 148 RLJ 9, fol. 28, objava v: Arnold LUSCHIN, Das Fürstbischöfliche Archiv zu Laibach, BKStGQ 5 (1868), str. 91. 149 RMI 1, fol. 3. 220 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... OBRA~UNI MESTNIH SODI{~ Celje 25. 1461, julij 28. Anno domini M CCCC LXIO an Eritag nach sannd Anna tag ist ain raittung beschehen mit Hannsen goldsmid weilend stattrichter zu Cili vmb sein innemen vnd aussgeben der ange- slagenen stewr vnd ander zustennd von dem LX jar das sich zu sand Jorgen tag nachstuer- gangen geendet hat.149 26. 1459–1480 Des raittung von dem jar 1481–1482 Des , weilend richter raittung von dem jar 1483–1488 Ain raittung mit dem weilend stattrichter zu Cili vmb sein innemen im jar 1489–1491 Anno domini etc. im jar ist ain raittung beschehen mit , weiland stattrichter zw Cili seins einnemen 1492–1502 Anno domini etc. im jar ist ain rayttung beschehen mit seins stattgerichts einnemen vnd ausgab an 150 Maribor 27. 1469, januar 17.151 Vermerkt was mir Sebalden Mitterhueber von meinen herrn des rats vnd der gemain ist eingeanttwurt worden, als ich an sand Petrs tag der stuelfeyr zu richter geseczt bin worden anno etc. LXVO.152 28. 1469, januar 17. Vermerkt daz richter, rat vnd ettleich der gemain mit Sewalten Mitterhueber ain ganncze volkomene raittung an heutigen tag gatan haben vnd ist alle sachen wie sich die mit alten ausstanden der stewren, auch waz er ausgeben hat dy weil richter ist gewesen vnd alles sein innemen vnd ausgeben schon geneinander gelegt vnd ausgehebt vnd ist alles quitt vnd quart. Geschehen an eritag vor Antoni anno etc. LXVIIIIO.153 150 Ibidem. 151 Glede datacije prim. pril. {t. 28; oba pasusa sta del istega dokumenta. 152 RMI 2, fol. 73; obj. v: Jo‘e MLINARI~, Dav~ni registri in obra~unske knjige 1452–1593, GZM 17, Maribor 1991, str. 42. 153 RMI 2, fol. 107; obj. v: MLINARI~, GZM 17 (kot v op. 152), str. 84. 221ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Z u s a m m e n f a s s u n g Die spätmittelalterliche finanzielle Dokumentation und die Buchhaltung der Grundherrschaften und Ämter in den zentralen slowenischen Länden Matja‘ Bizjak Die vorliegende Abhandlung beruht auf einem planmäßig gesammelten Material, das sowohl einen beträchtlichen Teil der in der slowenischen Historiographie bekannten als auch der bisher nicht beachteten mittelalterlichen finanziellen Dokumentation für Zentralslowenien umfaßt. Wegen seiner Sonderentwicklung wurde das slowenische Küstengebiet mit seinem unmittelbaren Hinterland gänzlich aus der Abhandlung ausgesondert, ebenso einige spezifische Rechnungsquellen, die sich nicht unmittelbar auf die regelmäßige Geschäftsführung der territorialen bzw. urbanen Behörden beziehen. Während die zu behandelnde Materie chronologisch rückwärts bereits durch das Vorhandensein von Quellen selbst begrenzt wurde, bot sich als untere Grenze aus pragmatischen Gründen (stellenweise nicht ganz starr) die übliche Jahreszahl 1500 an. Im Hinblick auf den Inhalt gliedern sich die Rechnungsbücher in mehrere Typen, die verschiedene Phasen des Buchhaltungsprozesses darstellen. Der bei weitem häufigste Typ der mittelalterlichen finanziel- len Dokumentation, dem man heute in den Archiven begegnet, ist die Abrechnung. Das bedeutet keineswegs, daß sich mittelalterliche Kanzleien überwiegend auf eine derartige Dokumentation ihrer Finanzgebarung beschränkten. Der Stand der Erhaltung ist nur eine Folge der Tatsache, daß nach der Fertigstellung der Abrechnung, die einen periodischen Bericht über die Geschäftsführung darstellte, der Großteil der sonstigen in einer Rechnungsperiode entstandenen Dokumentation, ohne praktischen Wert blieb. Die erste Stufe des Buchhaltungsprozesses stellen meistens chronologisch angelegte Register von Einnahmen und Ausgaben dar, die jedoch lediglich als eine der Vorlagen bei der Rechnungslegung verwendet wurden. Auf summari- sche mehrere Jahre umfassende Abrechnungen stößt man seltener, ebenso auf Schuldbücher, die eine Grundlage für die Eintreibung von unbeglichenen Abgaben bildeten. Manchmal wurde all diese Dokumen- tation durch eine Art Mehrzweckgeschäftsbuch ersetzt, das die gesamte Geschäftsführung eines Amtes umfaßte. Vom Standpunkt des einbezogenen Territoriums bzw. des Rangs des Rechnungsamtes aus betra- chtet gliedert sich die finanzielle Dokumentation in zentrale und regionale Rechnungsbücher sowie Abrech- nungen einzelner Herrschaften bzw. Ämter. Diese Gliederung entspricht im groben dem tatsächlichen Stand, sie ist jedoch flexibler aufzufassen. Infolge der verschiedenen Arten der Verwaltung und der Größe von gleich benannten Verwaltungseinheiten, kann die Spannbreite im Rahmen einer Kategorie beträchtlich sein. Bezeichnenderweise kannte praktisch kein Verwaltungssystem auf dem behandelten Territorium eine finan- zielle Dokumentation auf allen drei erwähnten Instanzen. Die erhaltenen mittelalterlichen Abrechnungen der Ämter setzten sich in ihrer entwickelten Form im 15. Jahrhundert im groben aus einem Eingangsprotokoll und einem Kontext zusammen. Das Protokoll stellte einen vom folgenden Text durch einen größeren Abstand getrennten Absatz dar, der alle wichtigsten Identifikationselemente der folgenden Abrechnung enthält. In prägnantem Stil, meistens in einem einzigen Satz, folgten aufeinander die Datierung, manchmal auch die Ortsangabe für den Vollzug des Rechtsaktes, ferner Name und Stellung des Rechnungslegers, der Rechnungsgegenstand (Standort und Art des Rech- nungsamtes bzw. näher genannte Gegenstände), die Angabe des Zeitraumes, über den sich die Abrech- nung erstreckte, die Zeugen bzw. Mitglieder der Rechnungskommission. Den Kontext bilden vier Grun- dkomponenten in üblicher Reihenfolge: Remanenz, Einnahmen, Ausgaben und Bilanz. Bei der Verbin- dung der genannten Bestandteile zu einer Einheit kam es bereits im Rahmen ein und derselben Kanzlei zu zahlreichen Variationen in Form und Struktur, mehr noch außerhalb dieses Rahmens. Zum Teil war das eine Folge der Unterschiede in der Struktur der Herrschaften bzw. Ämter selbst, vor allem aber das Bestreben, optimale Abrechnungsarten in gegebenen Situationen zu finden. Das Wesen des Kontextes und der gesamten Abrechnung bestand darin, die Einnahmen auf der einen Seite und die Ausgaben auf der anderen Seite sowie die gegenseitige Aufrechnung darzustellen. Dabei kamen drei grundlegende Prinzi- pien zum Ausdruck: 1. Trennung von Einnahmen und Ausgaben, 2. Trennung von Geld- und Naturalpo- sten, 3. Bildung von engeren abgeschlossenen Gruppen – Posten. Diese grundlegenden Prinzipien ver- banden sich auf verschiedene Art und Weise miteinander. Die Kontextstruktur hing davon ab, welches 222 M. BIZJAK: POZNOSREDNJEVE[KA FINAN^NA DOKUMENTACIJA IN KNJIGOVODSTVO ... Prinzip als führend gewählt wurde bzw. wie diese Prinzipien miteinander kombiniert wurden. Dabei entstanden mehrere Varianten, die man in drei Grundstrukturtypen zusammenfassen und im Rahmen einer Arbeitsnomenklatur benennen kann als: 1. Monobilanz-Monowährungstyp, 2. Monobilanz-Polywährun- gstyp und 3. Polybilanz-Polywährungstyp. Mit einer Erforschung der Buchhaltungspraxis im zentralslowenischen Raum kann man erst Ende des 15. Jahrhunderts beginnen, und zwar im Rahmen der drei Herrschaften (die Freisinger Herrschaft Bischo- flack/Škofja Loka, die Herrschaft Oberburg/Gornji Grad der Bischöfe von Laibach/Ljubljana und die Herrschaft des Domkapitels von Laibach) für welche (zwar fragmentarisch) ein etwas breiteres Spektrum der finanziellen Dokumentation erhalten ist. Bei den ersten beiden Fällen stand die Erstellung der alljähr- lichen Abrechnung im Vordergrund, die alle Bereiche der Geschäftsführung einer abgeschlossenen dislo- zierten territorialen Einheit umfaßte. In Bischoflack emanzipierte sich das Amt des Stadtrichters im Zuge der Stärkung der städtischen Autonomie allmählich von der Zuständigkeit des Pflegers, so daß seit der Mitte des 15. Jahrhunderts letzterer und der Pfleger getrennt Rechnung ablegten. Der Grund- bzw. Stadtherr wurde dabei wegen der Entfernung der Herrschaft vom Verwaltungssitz durch Abgeordnete vertreten, die die Jahresabrechnungen (zusammen mit den Einnahmen) an den Bischof bzw. an sein zentrales Finanzamt weiterleiteten. Das war also der einzige Teil der finanziellen Dokumentation, der in der Freisinger Registratur aufbewahrt wurde. Alle anderen Akten waren ausschließlich internen oder sogar privaten Charakters und sind nur durch Zufall erhalten geblieben. Obwohl die Jahresabrechnung überwiegend auf der Geschäftsführung des Kastners beruhte, hatte dieser Beamte - außer daß er zeitweilig einer Kontrolle unterworfen war - keine unmittelbaren Kontakte zur zentralen Finanzverwaltung. Er war dem Pfleger untergeordnet, dennoch dienten seine Register nicht als unmittelbare Vorlage für die Rech- nungslegung. Als unmittelbare Vorlage sind allerdings Urbarien und Steuerregister zu betrachten, darübe- rhinaus auch verschiedene Quittungen und Schuldbriefe, es ist aber auch die Möglichkeit nicht auszu- schließen, daß ein beträchtlicher Teil vor allem Ausgaben nicht auf der Grundlage von Einzelnachweisen gebucht wurde. In Oberburg war der Verwaltungsapparat auf einer niedereren Ebene, nämlich auf der der Ämter, organisiert, die von lokalen Beamten selbständig versehen wurden. Diese leiteten die Einnahmen an den vorgesetzten Pfleger der Herrschaft weiter, die Rechnungslegung erfolgte wahrscheinlich zusammen mit diesem vor der Bischofskommission in Laibach. Der Pfleger führte ein Einnahme- und Ausgaberegister seiner Geschäftsführung, das ihm als unmittelbare Vorlage für die Abrechnung diente. Außerdem beruhte die Rechnungsbuchung auf verschiedenen Quittungen und Aufzeichnungen. Form und Inhalt der Rech- nungsdokumentation waren zu dieser Zeit nicht festgelegt, sondern sie variierten von Jahr zu Jahr, was auch für die Rechnungsperioden gilt. Ein etwas anderes System kannten die Domherren von Laibach. Der Pfleger wies seine Geschäfts- führung unmittelbar durch Einnahme-, Ausgabe- und Schuldregister aus, die Abrechnung selbst wies jedoch den tatsächlichen (physisch überprüften) Kassenstand aus. Die ganze erwähnte Dokumentation wurde in einem Buch geführt. Auf ähnliche Tendenzen (Aufbewahrung der gesamten Geschäftsdoku- mentation in einem Buch) stößt man zu dieser Zeit auch bei verschiedenen Bruderschaften, was durchaus verständlich ist, war der Umfang ihrer Geschäftsführung doch ziemlich eingeschränkt. Änliche Systeme der Führung von Geschäftsbüchern (vor allem im Hinblick auf die ersten beiden Fälle) kann man - mit Abweichungen infolge unterschiedlicher Verwaltungsstruktur, Tradition usw. - auch bei anderen territorialen und urbanen Ämtern der “öffentlichen Verwaltung” voraussetzen, bei denen von der finanziellen Dokumentation nur Abrechnungen erhalten sind. Es gibt keine wesentlichen Unterschiede in ihrer Struktur, was auf eine zeitlich und örtlich bedingte bereits etablierte Buchhaltungspraxis hindeutet. 223ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Jo`ef Smej Primer ~arovni{tva v `upniji sv. Benedikta v Kan~evcih iz leta 1651 V knjigi ^arovnice1 je med literaturo tudi ime mad`arskega avtorja Ferenca Schrama. V drugem zvezku z naslovom Magyarórszági Boszorkányperek 1529 – 1768, II. Kötet, Buda- pest 1970 (prevajam: Postopki zoper ~arovnice na Mad`arskem), je Schram na straneh 713– 715 pod zaporedno {tevilko 455 objavil postopek zoper Doro Baller, in sicer takole: SHIVN- YAK BALÁZS ÖZVEGYE, BALLER DÓRA ÜGYÉBEN TANÚKIHALLGATÁS, OL P. 1322 Batthiány cs. l. Úriszéki iratok 1647 – 1751. 1652. jul. 4 (ZASLIŠEVANJE PRI^ V ZADEVI DORE BALLER, VDOVE PO BLA@U SHIVNYAKU. DR@AVNI ARHIV P. 1322, sodni spisi zemlji{kega gospostva dru`ine Batthiány v letih od 1647-1751. 4. julija 1652). Schram je dokument, spisan na pol v latin{~ini, na pol v stari mad`ar{~ini, objavil v transkripciji, brez kakr{nihkoli opomb. Pri branju sem postal pozoren na nekatera doma~a lastna imena, npr. Rahiczani, Shivnyak, Lehar, Wuhan, Nemacz, sz. Bikarcz, Agota, kernecz (zapisano z malo za~etnico) in podvomil o pravilnosti transkripcije. Zaprosil sem izvirnik iz budimpe{tanskega Dr`avnega arhiva. Faksimile izvirnika tu tudi objavljam. V izvirniku se omenjena imena glasijo takole: Rakiczani, Szlivnyek, Lebar, Wukan, Nemecz, sz. Biborcz (Sebeborci = Zebyborcz, 1499)2 , Agata, Kernecz (z veliko za~etnico). Sodnik svobodnikov3 in zaprise`ena sodna prisednika4 so se se{li v raki~anskem in ne v sobo{kem gradu. Raki~an je bil v tistem ~asu tur{kih vpadov in plenjenj bolj varen kot sobo{ko mesto. Zato so si za zasli{anje pri~ zoper “~arovnico” Doro Baller izbrali Raki~an. Raki~an se namre~ v tistem ~asu imenuje tako reko~ kot Spodnja Murska Sobota: “Datum in inferiori castello Muraj Szombat, Aliter Rakiscán, Die 6. Aprilis Anno millesimo sexcentesi- mo trigesimo tertio (Dano v Spodnjem murskosobo{kem gradu ali z drugo besedo v Raki~anu, dne 6. aprila 1633). 5 Glede stanja Murske Sobote pi{e 18. septembra 1644 raki~anski oskrbnik Bla` Temlin grofu Adamu Bathianiju (Bathiani) v Németh Ujvár (Güssing) med drugim tudi tole: “Mu- raiszombathnak allapotia penigh mind roszabul vagion, mint Martjancznak, mert Murais- zombati kuelsö varosnak az palankia es keretese sok hellen le egvet (…) ha az Török ide föl jün…“ (“Stanje Murske Sobote pa je povsem slab{e od Martjanec, ker sta palanka in ograja zunanjega murskosobo{kega mesta na mnogih krajih zgoreli… ^e pride semkaj Turek…”). Na ovojnico pa je Temlin zapisal tole: “To pismo naj se Cito, Cito, Cito, Citissime (hitro, 1 Prim. Marjeta Tratnik Volasko-Matev‘ Ko{ir, ^arovnice, Ljubljana 1995, 266. V nadaljevanju: ^arov- nice. 2 Prim. I. Zelko, Histori~na topografija Slovenije I. Prekmurje do leta 1500, Murska Sobota 1982, 81. 3 V izvirniku “Fo Biraia”, kar ustreza latinskemu izrazu “Judlium”, kratica za “Judex nobilium”, sodnik svobodnikov. Prim. J. Smej, Problemi gornine, desetine in rabote v Bogojini v 17. in 18. stoletju, v: ^asopis za zgodovino in narodopisje 67 (1996) 172, op. 3. V nadaljevanju: Problemi. – Prim. tudi J. Smej, Dve pismi iz leta 1779 za osvetlitev vpra{anja {olnikov in {olstva v Prekmurju, v: Zgodovinski ~asopis 49 (1995) 608, op. 6. 4 V izvirniku “Eskuttyey”, kar ustreza latinskemu izrazu “Iurassores” (=Iurati assessores). Prim. Proble- mi 172, op.6. 5 De Anno 1633 Rakicsányi Transactio, OL (Országos levéltár), P. 1313, Battyány csl. et körmendi Alm. 2, lad. 7, nr. 236/2 (Dr‘avni arhiv, P. 1313, dru‘ina Battyány in körmendska, omara 2, predal 7, {t. 236/2). ZGODOVINSK ̂ ASOPI • 55 • 2001 • 2 (123) • 23–230 224 J. SMEJ: PRIMER ̂ AROVNI[TVA V @UPNIJI SV. BENEDIKTA V KAN^EVCIH IZ LETA 1651 hitro, hitro, kar najhitreje) izro~i spo{tovanemu in blagorodnemu grofu Adamu Bathianiju, generalu, meni vedno milostnemu gospodu.”6 “^arovnica” Dora Baller je morala biti doma nekje blizu cerkve Sv. Benedikta v Kan~evcih, od koder naj bi odnesla ~love{ko lobanjo in jo kuhala; omenjajo se namre~ kraji, ki so spadali v “bedeni~ko” pra`upnijo ali v njeno okolico. Izpra{evanje pri~ glede Dore Baller, ki naj bi s svojo ~arovnijo naredila “kameni de`” (to~o), se je vr{ilo po tedaj veljavnem postopku. Pri~a je pred izpovedjo morala prise~i, zato se nenehno ponavlja izraz: “juratus et examinatus fassus est” (“zaprise`en in izpra{an je izpovedal”).7 Kako je bilo z nadaljnjo usodo Dore Baller, nam dokument ne pove. Prav gotovo pa je niso obsodili na smrt, kakor npr. Martino Malc 3. junija 1699, ki naj bi imela svojega hudi~a Gregorja in bi z njim telesno gre{ila.8 V Prekmurju, tako po ustnem izro~ilu kakor tudi po pisnih virih, ni primera, da bi kdaj kakega ~arovnika ali ~arovnico obsodili na smrt in jo usmrtili s “cesarskim me~em” ali da bi jo se`gali. Pisatelj Lojze Kozar, ki se za zgodovinske podatke zahvaljuje zgodovinarju prof. dr. Ivanu Zelku, v svoji zgodovinski povesti iz leta 1664 opisuje mu~enje in usmrtitev “~arovnice” Gere, a to postavi na Štajersko, v Ljutomer, ~eprav je vse drugo dogajanje v Prekmurju.9 Vzrok, da v Prekmurju niso obsojali “~arovnic” na smrt, je morda iskati v miselnosti Vzhoda, ki sta jo prinesla sveta brata Ciril in Metod. V Prekmurju se je ohranilo nare~je stare “panonske sloven{~ine” (Novi zakon “z grcskoga na sztári szlovenszki jezik obrnyeni”, 1771) in z njim vred duhovnost Vzhoda. Vzhodna ortodoksija ne izena~uje ~arovni{tva s krivoverstvom ali s slu`enjem hudi~u. Torej v Prekmurju niso {teli ~arovnic za satanove neveste ali ~arovnikov za heretike. Tudi ni sledu o mu~enju, da bi izsilili priznanje, kot to beremo v raznih knjigah.10 Tega, da je Ballerjeva odnesla iz cerkve ~love{ko lobanjo, jo kuhala in s tem ~arala, tedanji pastor pri Sv. Benediktu v Kan~evcih, Štefan Halek, ne povezuje s hudi~em, ampak se na splo{no prito`uje nad svojimi verniki, da nimajo ve~ tistega pravega spo{tovanja do svetih re~i kot njihovi predniki.11 6 Beseda “palanka” pomeni obrambni zid, narejen iz kolov, zabitih v zemljo in prepletenih s {ibjem, premazanim z ilovico kot pri hi{ah blatnja~ah. Napis na ovojnici sem prevedel v sloven{~ino. Izvirnik je v Dr`avnem arhivu (OL) v Budimpe{ti pod {tevilko DL 48800. Glede Turkov v Prekmurju prim. tudi J. Smej, Murski ^rnci in njihov jubilej, Murska Sobota 1997, 5-6; Franc Vogrin~i~, Krog skozi stoletja, M. Sobota 1999. Spremna beseda Jo`efa Smeja, 2-4; J. Smej, Bakovci in njihova zgodovina, Murska Sobota 2001, 22-26. 7 Prim. Problemi, 164. 8 Prim. ^arovnice, 259. 9 Lojze Kozar, Licenciat Janez, Celje 1999, 290-293. 10 Prim. Lexikon für Theologie und Kirche. Fünfter Band, Herder 1996, 79. Prim. tudi Jean-Michel Sallmann, ^arovnice, satanove neveste, Ljubljana 1994. 11 Prim. Kanoni~na vizitacija ‘upnije Sv. Benedikta v Kan~evcih z dne 13. septembra 1756. Sombotel- ski {kofijski arhiv. Na strani 1202-1203 je zapisano tole: »Est (Ecclesia) vero lapidea, sita in praealto monte, et cum Sanctuario ad orientem est versa; in Sanctuario sub fornice, in reliquo corpore tabulata. Quod tabulatum pictum est, et habet inscriptiones. Domus mea, Domus orationis est. Item. Ecclesias Domini, quas fundavere Parentes, perdere nituntur Nati pietate carentes. Item. Verbum Domini manet in aeternum. Sub Ministerio Reverendi Viri Dñi Stephani Halek; Item. Renovatum est Anno Domini 1676 (Cerkev je zgrajena iz kamna, stoji na precej visokem hribu, s prezbiterijem je obrnjena proti vzhodu; prezbiterij je obokan, ostali del podeskan. De{~eni oboj je poslikan in ima naslednje napise: Moja hi{a je hi{a molitve. In spet. Gospodove cerkve, ki so jih pozidali star{i, sku{ajo zapraviti otroci, ki so brez bogoljubnosti. In spet. Bo‘ja beseda ostane na veke. V ~asu, ko je duhovni{ko slu‘bo opravljal pre~astiti mo‘, gospod Štefan Halek. In spet. Cerkev je bila obnovljena v Gospodovem letu 1676).” Pri molitvi za rajnega (rajno) ob pogrebih je bil navadno mrli~ v cerkvi. Na spominski dan, ko mrli~a ni bilo fizi~no v cerkvi, so postavili sredi cerkve njegov simbol, tumbo, na katero so postavili lobanjo neznanega mrli~a, ki so jo v ta namen hranili v cerkvi. 225ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) ^aranje Dore Baller je bilo v letu 1651, dokument pa je iz leta 1652. Dokument (faksimile) iz kne`jega Battyányijevega arhiva, Körmend, ki pa je sedaj v Dr`avnem arhivu v Budimpe{ti, prevajam takole: Leta 1652, dne 4. julija Mi, Ga{par Kondoray, vi{ji sodnik svobodnikov @elezne `upanije, Štefan Luthar in Ga{par Keresztury, zaprise`ena prisednika iste `upanije, smo pri{li semkaj v raki~anski grad, da bi sodno preiskali ovadbo zoper Doro Baller, vdovo po pokojnem Bla`u Slivnjeku, podlo`nem kmetu njegove visokosti gospoda grofa Adama Battyanija De eo Utrum (glede tega Ali) Vpra{amo torej, ali vam je znano, da bi Dora Baller preteklo leto 1651 na dan sv. Janeza Krstnika (24. junija, ob kresu – op. J. S.) izvr{evala neke vrste ~arovni{tvo in da bi s svojo ~arovnijo in vra`arijo s kamenim de`jem (to~o) pobila bedeni~ka in martjanska polja in vinograde; ali veste, da bi poleg tega izvr{evala {e druge vra`arije. 1. Ambrosius Lebar Colonus… Relictae Generosi quondam Georgii Lorinczfalvai como- rans in Dolinya, Annorum 60 juratus et examinatus fassus est (Ambro` Lebar, podlo`nik vdove nekdanjega blagorodnega gospoda Jurija Lorinczfalvaya, prebivajo~ v Dolini, 60- leten, je zaprise`en in izpra{an izpovedal): pred 16 leti je skupaj z drugimi sosednjimi prijatelji sli{al, da bi prej imenovana I. `enska v svoji hi{i kuhala ~love{ko lobanjo. Skupaj s sosedi se je odpravil v hi{o omenjene `enske in tam res na{el ~love{ko lobanjo. Vzel je lobanjo v roke, jo poljubil, vrnil omenjeni I. `enski, ki jo je skupaj z njim odnesla k cerkvi sv. Benedikta, od koder jo je bila vzela. @upnija sv. Benedikta jo je hotela zaradi tega hudobnega dejanja kaznovati. Da bi si pridobila milost in naklonjenost `upnije, je priznala tedanje svoje hudobno dejanje. Koliko naj bi pla~ala `upniji ali ~e bi sploh kaj pla~ala, tega pri~a ne ve. Od Miklo{a Horvata, podlo`nika njene visokosti gospe Szeczijeve, pa je sli{al tudi to, da bi bila lanska to~a tudi u~inek hudobnega dejanja omenjene `enske. 2. Nikolaus Collossa Colonus Generosi Gaspari Darabos comorans in Dolinya Annorum 62 juratus et examinatus fassus est (Nikolaj Kolo{a, podlo`nik blagorodnega Gasparja Dara- bosa, prebivajo~ v Dolini, 62-leten, je zaprise`en in izpra{an izpovedal): v njegovi hi{i je imenovana I. `enska njegovi `eni pripovedovala, da je pred dvema letoma v svoji hi{i kuhala ~love{ko lobanjo, in da je imenovana I. `enska sama odnesla lobanjo nazaj k cerkvi sv. Benedikta. Tudi od drugih je sli{al, da je bila tudi lanska to~a posledica njenega hudob- nega po~etja. 3. Sebestianus Korczmar Colonus Illustrissimi Domini Comitis Francisci de Nadasd como- rans in promontorio Küczecz Annorum 40 juratus et examinatus fassus est (Sebe{~an Kor~mar, podlo`nik presvetlega gospoda grofa Franca de Nadasdija, stanujo~ v zaselku Küke~, 40- leten, je zaprise`en in izpra{an izpovedal): Fatens (izpovedovalec) je na lastne o~i videl, kako je omenjena `enska I. {la gor proti cerkvi sv. Benedikta, od tam pa se je po drugi poti vrnila k svoji hi{i; isti dan je {la od svojega doma v Bodonce; ko se je iz Bodonec vra~ala, zaradi to~e ni mogla priti do svoje hi{e; od drugih je sli{al tudi to, da naj bi pred dvema letoma kuhala ~love{ko lobanjo, ki naj bi jo tudi odnesla nazaj k cerkvi sv. Benedikta. 4. Joannes Wukan Colonus Illustrissimae Comitissae Sarae Draskovicz comorans in Bo- kracz Annorum 35 juratus et examinatus fassus est (Janez Vukan, podlo`nik presvetle grofice Sare Dra{kovi~, stanujo~ v Bokra~ih, 35-leten, je zaprise`en in izpra{an izpovedal): Fatens (izpovedovalec) je tisti dan videl, da je bila omenjena `enska I. s svojo h~erko sama doma; hi{a naj bi se bila kadila od dima, ni pa videl, kaj je kuhala. Sli{al pa je tudi to, da naj bi pred leti kuhala ~love{ke glave (“ember feieket”). 5. Georgius Peczek Colonus Illustrissimi Domini Comitis Adami de Battyan comorans in 226 J. SMEJ: PRIMER ̂ AROVNI[TVA V @UPNIJI SV. BENEDIKTA V KAN^EVCIH IZ LETA 1651 227ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) 228 J. SMEJ: PRIMER ̂ AROVNI[TVA V @UPNIJI SV. BENEDIKTA V KAN^EVCIH IZ LETA 1651 229ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Bokracz Annorum 60 juratus et examintus fassus est, et dicit se nihil scire (Jurij Pe~ek, podlo`nik presvetlega gospoda grofa Adama de Battyanija, stanujo~ v Bokra~ih, 60-leten, je zaprise`en in izpra{an izpovedal, reko~, da ni~esar ne ve). 6. Joannes Soczicz Colonus Illustrissimae Comitissae Sarae Draskovicz, comorans in Bokracz Annorum 40 juratus et examinatus, fassus est (Janez So~i~, podlo`nik presvetle grofice Sare Dra{kovi~, stanujo~ v Bokra~ih, 40-leten, je zaprise`en in izpra{an izpovedal): Od drugih je sli{al, da naj bi omenjena `enska I. v preteklih letih kuhala ~love{ko glavo; o lanski to~i pa ne ve ni~esar. 7. Blasius Barbaricz Colonus Illustrissimae Dominae Comitissae Barbarae de Battyan comorans in Kernecz Annorum 35 juratus et examinatus fassus est (Bla` Barbari~, podlo`nik presvetle gospe grofice Barbare de Battyan, stanujo~ v Krncih, 35-leten, je zaprise`en in izpra{an izpovedal): Sli{al je, da naj bi bila omenjena `enska I. tisti dan obhodila ozemlje peterih ali {esterih vasi, kaj drugega pa ne ve ni~esar. 8. Georgius Korczmar Colonus Illustrissimae Comittissae Sarae Draskovicz comorans in Kernecz Annorum 28 juratus et examinatus fassus est (Jurij Kor~mar, podlo`nik presvetle grofice Sare Dra{kovi~, stanujo~ v Krncih, 28-leten, je zaprise`en in izpra{an izpovedal): Ve, da je bila tisti dan trikrat v njegovi hi{i in da je na svoje o~i videl, kako se je odpravila k cerkvi sv. Benedikta in kako je nazaj grede nekaj nosila pod pazduho; od tam je od{la v Bodonce in kar hitro nato je padala velika to~a. 9. Sebestianus Korczmar, colonus Illustrissimae Comitissae Sarae Draskovicz, comorans in Kernecz, Annorum 45, juratus et examinatus fassus est (Sebe{~an Kor~mar, podlo`nik presvetle grofice Sare Dra{kovi~, stanujo~ v Krncih, 45-leten, je zaprise`en in izpra{an izpo- vedal): Sli{al je od drugih, da je bila pri cerkvi sv. Benedikta, a kaj naj bi po~enjala, ne ve. 10. Michael Kollossa, Colonus Generosi Gaspari Darabos, comorans in Dolinya, anno- rum 32, juratus et examinatus fassus est sicuti praecedens (Mihael Kolo{a, podlo`nik pleme- nitega Ga{parja Darabosa, stanujo~ v Dolini, 32-leten je zaprise`en in izpra{an izpovedal enako kot prej{nji). 11. Petrus Jakussa, Colonus generosi Joannis Nadasdi, comorans in promontorio Kücze- cz, Annorum 24, juratus et examinatus fassus est sicuti praecedens (Peter Jaku{a, podlo`nik plemenitega Janeza Nadasdija, stanujo~ v Kuke~u, 24-leten, je zaprise`en in izpra{an izpo- vedal kot prej{nji). 12. Georgius Nemecz Colonus Illustrissimi Domini Comitis Nicolai à Ziriny comorans in sz. Biborcz Annorum 65 juratus et examinatus fassus est (Jurij Nemecz, podlo`nik presvetle- ga gospoda grofa Nikolaja Zrinyija, stanujo~ v Sebeborcih, 65-leten, je zaprise`en in izpra{an izpovedal): Sli{al je od drugih, da bi zaradi nje nastala lanska to~a. 13. Stephanus Pecsek Colonus Illustrissimi Domini Comitis Adami de Battyan comorans in Kernecz Annorum 35 juratus et examinatus fassus est sicuti praecedens (Štefan Pe~ek, podlo`nik presvetlega gospoda grofa Adama Battyanija, stanujo~ v Krncih, 35-leten, je zaprise`en in izpra{an izpovedal kot prej{nji). 14. Gregorius Korczmar Libertinus comorans in promontorio Küczecz Annorum 53 jura- tus et examinatus fassus est (Gregor Kor~mar, svobodnik, stanujo~ v Kuke~u, 53-leten, je zaprise`en in izpra{an izpovedal): Sli{al je od drugih, da bi zaradi nje nastala lanska to~a. 15. Agata Hassaij Colonissa Relictae Georgij Kereszturij comorans in Kernecz Annorum 38 jurata et examinata fassa est, et dicit se nihil scire (Agata Ha{aj, podlo`nica vdove po pokojnem Juriju Keresturiju, stanujo~a v Krncih, 38-letna, je zaprise`ena in izpra{ana izpo- vedala, da ni~esar ne ve). Coram me Caspare Kondoray Judlium Cottus Castriferrei, manu propria (Pred menoj Ga{parjem Kondoray, sodnikom svobodnikov @elezne `upanije, svojero~no) 230 J. SMEJ: PRIMER ̂ AROVNI[TVA V @UPNIJI SV. BENEDIKTA V KAN^EVCIH IZ LETA 1651 Coram me Caspare Kereszturi juratum assessorem Cottus Castriferrei (Pred menoj Ga{parjem Keresturijem, zaprise`enim prisednikom @elezne `upanije) Coram me Stephano Luthar juratum assessorem Cottus Castriferrei (Pred menoj Štefa- nom Lutharjem, zaprise`enim prisednikom @elezne `upanije) (Del zadnje vrstice je v izvirniku odtrgan. Prepozicija “coram”, “pred” se ve`e z ablati- vom, zato bi bilo lahko tudi “jurato assessore”, zavoj navzgor v izvirniku pa bi kazal na akuzativ – op. J. S.). Z u s a m m e n f a s s u n g Ein Hexereifall in der Pfarrei Sveti Benedikt in Kan~evci aus dem Jahre 1651 Jo`ef Smej Ferenc Schram veröffentlichte im Buche Magyarországi Boszorkányperek 1529 – 1768, II. Kötet, Budapest 1970 (Die Verfahren gegen die Hexen in Ungarn 1529 – 1768, II. Band) auf den Seiten 713 – 715 unter der nacheinander folgenden Nummer 455 das Verfahren oder besser ausgedrüfcdckt: Das Verhör gegen die Angeklagte Dora Baller, und zwar ohne irgendwelche Anmerkungen. Man beschuldigte Dora, dass sie am Tage des hl. Johannes des Täufers am 24. Juni 1651, den menschlichen Schädel kochte und damit den Hagel verursachte. Den Schädel nahm sie aus der Pfarrkirche Sveti Benedikt in Kan~evci. Die Transkription von Ferenc Schram ist aber nicht genau, besonders, was die slowenischen Namen betrifft, zum Beispiel Rahiczani (richtig: Rakiczani), Shivnyak (richtig: Szlivnyek), Lehar (richtig: Lebar), Wuhan (richting: Wukan), Nemacz: richtig Nemecz), Bikarcz (richtig: sz. Biborcz) usw. Deshalb suchte ich das Budapester Staatsarchiv an, man möge mir das Faksimile des Originales senden und so ich veröffentliche hiemit dieses Faksimile ins Slowenische übersetzt. Das Dokument ist teilweise in der lateinischen, teilweise in der alten ungarischen Sprache niedergeschrieben. Gegen die “Hexe”, welche schon mehrere Jahre sich mit der Hexentätigkeit befasste, namentlich Dora Baller, wurden 15 Zeugen einvernommen. Es ist unbekannt, ob sie nach dem Verhör als Angeklagte im Jahre 1652 verurteilt worden wäre oder nicht. Bestimmt folterte man sie nicht. Auch das Todesurteil wurde nicht gefällt. In Prekmurje (Übermurgebiet) geschah es in keinem Falle, dass man irgendwelchen Zauberer oder Hexe zum Tode verurteilte und dass man ihn oder sie durch mit dem sogenannten “Kaiserschwert” oder durch die Hexenverbrennung am Scheiterhaufen hinrichten wurde. Die östliche Orthodoxie nähmlich verbindet die Hexentätigkeit weder mit irgendwelcher Ketzerei noch mit dem Teufeldienst. Diese Überzeugung die heiligen Brüder Cyrill und Method von Osten zu den pannonischen Slowenen brachten. Die Einvernahme der Zeugen gegen Dora Baller fand im Schloss von Raki~an und nicht im Schloss von Murska Sobota statt, weil zu dieser Zeit wegen der sehr vielen und häufigen türkischen Einfällen und türkischen Rauben das Schloss von Raki~an viel befestiger als die äussere Stadt von Murska Sobota gewesen war. Raki~an wurde damals nach dem Dokument “Transactio” als Untere Murska Sobota genannt: “Datum in inferiori Castello Muraiszombat, Aliter Rakicsan, die 6. Aprilis 1633 “(Gegeben im Unteren Schlosse Murska Sobota, mit dem anderen Worte Raki~an, am 6. April 1633). 231ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Miroslav Stiplov{ek Prizadevanja banskega sveta Dravske banovine za udejanjenje banovinske samouprave in decentralizacije uprave ter za raz{iritev svojih pristojnosti leta 1933 Oktroirana oziroma septembrska ustava iz leta 1931, s katero je kralj Aleksander dejansko le omilil svojo diktaturo, je vsebovala tudi dolo~be o omejenih samoupravnih pristojnostih banovin, kar je bil temelj za uveljavitev podobne samouprave, kakr{no je za oblasti kot najve~je upravne enote v dvajsetih letih dolo~ala Vidovdanska ustava iz leta 1921. V drugi jugoslovanski ustavi so bila glede te problematike pomembne dolo~be, da so banovine ne le upravne, temve~ tudi samoupravne enote, da samoupravne pristojnosti izvajata s splo{no, enako in neposredno volilno pravico za {tiri leta izvoljeni banovinski svet in iz njegovih ~lanov sestavljen izvr{ilni organ – banovinski odbor, da ima banovinski svet za zadeve iz svoje pristojnosti prora~unske in uredbodajne pravice ter da bo organizacijo in pristojnosti banovinskih samoupravnih oblasti podrobno dolo~al poseben zakon. Druga~e kot v Vidov- danski ustavi pa ni bilo v njej dolo~ila tudi za sprejetje posebnega zakona o finan~nih sred- stvih banovinskih samouprav, kar je bil bistven pogoj za njihovo uspe{no delovanje. @e v ustavi so bile za banovinske samouprave dolo~ene tak{ne oblike nadzora osrednjih oblasti nad njimi, da so pomenile le skromno omilitev centralizma in njegovo dejansko dominacijo tudi na tem podro~ju, saj je imel v banovinskem svetu sprejete letne prora~une pravico po- trjevati minister za finance, nadzor nad njegovim izvajanjem opravljati Glavna kontrola, za vse banovinske uredbe je imelo pred objavo pravico glede zakonitosti dajati predhodno so- glasje najvi{je upravno sodi{~e – Dr‘avni svet, ban kot predstavnik vrhovne oblasti oziroma osrednje vlade v banovini pa je dobil pravico prepre~iti izvajanje vseh sklepov banovinskih samoupravnih organov, ki bi bili po njegovi presoji v nasprotju z ustavo in zakonskimi predpi- si ter splo{nimi dr‘avnimi interesi, prav tako pa je imel kot vodja kraljevske banske uprave pristojnost za imenovanje tudi uradnikov za izvajanje samoupravnih zadev na predlog bano- vinskega odbora v njenem okviru.1 Oktroirana ustava tako “ponovno poudarja enotirni upravni sistem (in) vr{enje samoupravnih nalog pod mo~nim, deloma predhodnim nadzorom dr`avnih oblastev.” Po njej “bo torej napram biv{i oblastni in de`elni samoupravi precej zo`ena v pristojnosti in ustroju... Organizacija in delokrog banovinskih samouprav kakor jo ozna~uje septembrska ustava, je dale~ za oblastno samoupravo, ki je `e itak bila dale~ za de`elno avtonomijo in seveda zelo dale~ od ustavnega na~rta Jugoslovanskega kluba”2 , t.j. avtonomisti~nega dr‘avnopravnega programa Slovenske ljudske stranke (SLS), oblikovane- ga v za~etku leta 1921 pred sprejetjem prve jugoslovanske ustave.3 1 Slu‘beni list (SL) kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 53, 10. 9. 1931, ~leni 84–97. Podrobneje je njihovo vsebino predstavil v podpoglavju Ureditev lokalne samouprave v Kraljevini Jugosla- viji Bo‘o Grafenauer v monografiji Lokalna samouprava na Slovenskem. Teritorialno-organizacijske struk- ture, Maribor 2000, 202–207. 2 Dragotin Trstenjak, Uprava v Sloveniji, Spominski zbornik Slovenije, Ljubljana 1939, 120–121, 127. 3 Jurij Perov{ek, Programi politi~nih strank, organizacij in zdru‘enj na Slovenskem v ~asu Kraljevine SHS (1918–1929), Ljubljana 1998, dok. {t. 18, 77–80. ZGODOVINSK ̂ ASOPI • 55 • 2001 • 2 (123) • 1–253 232 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... Ob primerjavi dolo~b o samoupravah najve~jih upravnih enot v obeh ustavah prve Jugo- slavije naj poudarimo, da so bile v oktroirani ustavi “kratke, pi~le in ohlapne”,4 medtem ko so bile v Vidovdanski ustavi navedene tudi samoupravne pristojnosti na gospodarsko- finan~nem, socialno-zdravstvenem in prosvetno-kulturnem podro~ju. Ugotovitve o razlikah oziroma kompeten~nem zaostajanju na~rtovanih banovinskih samouprav za oblastnimi sa- moupravami naj ilustriramo z nekaj ugotovitvami o delovanju obeh slovenskih oblastnih samouprav, ljubljanske in mariborske, v obdobju 1927–1929. Obe sta uspe{no izvajali svoje naloge in dali dragocen prispevek k razvoju Slovenije, posebej ~e ga primerjamo z njenim ve~letnim povsem centralisti~nem upravljanjem. SLS, ki je imela absolutno ve~ino v obeh oblastnih skup{~inah in v svojih rokah vse vodstvene funkcije v obeh samoupravah, je svoje sodelovanje v osrednji vladi uspela izrabiti za pove~anje njunih pristojnosti zlasti na uredbodajno-zakonodajnem podro~ju. Obe slovenski oblastni samoupravi sta poskrbeli za izbolj{anje gmotne osnove za vse ekonomsko-socialne in prosvetno-kulturne dejavnosti in ustanove, ki sta jih v ve~jem obsegu kot druge oblastne samouprave prevzeli od velikih ‘upanov in nekaterih ministrstev, ter uspeli, da sta njihovo upravljanje izvajali zelo avto- nomno, kar je bila prav tako koncesija SLS kot re‘imski stranki. Slovenski oblastni samo- upravi sta bili med vsemi 33 v dr‘avi v kompeten~nem in dejavnostnem pogledu najuspe{nej{i, zato je bila njuna ukinitev v prvem letu diktature kralja Aleksandra za Slovenijo udarec oziroma nazadovanje.5 Z zakonoma o oblikovanju banovin in kraljevski banski upravi jeseni 1929 so bili ukinjeni {e zadnji ostanki oblastnih samouprav z odpravo posebnih samoupravnih uradov in prenehanjem mandatov komisarjev oblastnih samouprav. Zdru‘itev ljubljanske in mari- borske oblasti, t.j. ve~ine slovenskega ozemlja v Dravsko banovino je bila v Sloveniji sprejeta z velikih zadovoljstvom.6 Toda z novo dr‘avno ureditvijo se je uveljavila le admi- nistrativna decentralizacija, ki so jo ozna~evali tudi kot upravno dekoncentracijo, medtem ko do druge vrste decentralizacije “one po samoupravi” – ni pri{lo.7 Tak{na banska uprava je dejansko pomenila “~len v popolnoma enotirnem sistemu strogo hierarhi~ne lestvice dr`avnih organov”,8 s tem pa so se prizadevanja za samoupravo oziroma avtonomijo vrnila na za~etek. Skromno omilitev takega upravnega sistema je pomenila le uvedba banskega sveta kot posvetovalnega organa bana.9 To edino predstavni{ko telo za splo{ne banovinske 4 Dr. Marko Natla~en, Banovinske samouprave v okviru ustave od 3. septembra 1931, Spominski zbornik Slovenije, 131. 5 Podrobneje glej monografijo M. Stiplov{ka, Slovenski parlamentarizem 1927–1929. Avtonomisti~na prizadevanja skup{~in ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenjije ter za udejanjanje parlamentarizma, Ljubljana 2000. 6 M. Stiplov{ek, Ukinitev oblastnih samouprav in oblikovanje banske uprave Dravske banovine leta 1929, Prispevki za novej{o zgodovino XXXVII, 1997, {t. 2 (Feren~ev zbornik), 93–104. 7 Dr. Henrik Steska, Ban in samouprava, Jutro, {t. 239, 12. 10. 1929; isti, Organizacija dr‘avne uprave, Ljubljana 1937, 42–43; Bo‘o Grafenauer je v navedeni monografiji tudi terminolo{ko in vsebinsko opre- delil administrativno in samoupravno decentralizacijo ter ugotovil, da se izraz dekoncentracija uporablja predvsem v Franciji za le administrativno decentralizacijo. Poudaril je, “da ima decentralizacija dva razli~na vidika: upravno-tehni~nega in interesnega. Cilj prvega je dose~i ~im ve~jo racionalnost in u~inkovitost upravljanja, medtem ko je cilj drugega vidika pove~ati mo‘nost uveljavljanja interesov njihovih nosilcev” (74–75). 8 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev od naselitve do zloma stare Jugoslavije, Ljubljana 1961, 1996, 472 in Uvod v pravno zgodovino, Ljubljana 1991, 1998, 131. 9 Zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna obmo~ja z dne 3. oktobra 1929 (Uradni list Dravske banovine, {t. 100, 9. 10. 1929) in Zakon o banski upravi z dne 7. novembra 1929, Uradni list kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 1, 20. 11. 1929. 233ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) zadeve10 so sestavljali zastopniki vseh okrajev – srezov in ve~jih mest. Imenoval jih je minister za notranje zadeve, ki je imel tudi pravico izdati pravilnik o organizaciji, delo- vanju, poslovnem redu in financiranju izdatkov banskega sveta. Predsednik vlade in hkrati minister za notranje zadeve general Petar @ivkovi} je na osnovi tak{nega pooblastila 3. julija 1930 izdal pravilnik, v katerem je kot poglavitno nalogo banskih svetnikov dolo~il, da “motrijo (spremljajo) v prvi vrsti gospodarski, socialni in kulturni razvoj srezov in mest, za katere so postavljeni in predlagajo banu predstavke, v katerih opozarjajo na potrebne ukrepe v tem pravcu.” Banski svetniki so lahko banu posredovali svoja mnenja in predloge glede ukrepov za napredek kmetijstva, delovanja razli~nih kmetijskih in `ivinorejskih usta- nov, kmetijskega {olstva, upravljanja nedr`avnih gozdov, vzdr`evanja in ustanavljanja ba- novinskih zdravstvenih in socialnih ustanov in slu`b, vzdr`evanja in gradenj cestnega in `elezni{kega omre`ja ter drugih objektov, posebej {olskih poslopij, hidrotehni~nih del, razvoja strokovnega {olstva za potrebe obrti in trgovine ter podpiranja delovanja telesnovz- gojne organizacije Sokola, kulturno-prosvetnih in humanitarnih dru{tev,11 tudi za vso ba- novino. ^lani banskega sveta so lahko to nalogo opravljali le na sejah, niso pa smeli vplivati na odlo~itve upravnih oblasti, “niti v ob~e kakorkoli posredovati” pri njih. S pravilnikom je minister tudi dolo~il, da mora ban vsako leto sklicati najdalj 15 dni trajajo~e redno zase- danje glede banovinskega prora~una, na katerem mora na prvi seji predlo`iti svoj predlog prora~unskih dohodkov in izdatkov. Ko dobi od banskega sveta stali{~e o najnujnej{ih potrebah v posameznih okrajih in mestih naj “po svoji presoji in finan~ni mo~i banovini ukrene vse, kar je potrebno, da se jim zadosti in da se zagotovijo sredstva v prora~unu.” Potem ko je sklenjen posvet o banovinskem prora~unu, smejo banski svetniki spro`iti tudi druga vpra{anja, ki se nana{ajo na delovno podro~je banskega sveta. Pravilnik je vseboval tudi poslovni{ka dolo~ila, ki jih predstavni{ka telesa obi~ajno sprejemajo avtonomno, v katerih so bile posebej pomembne pravice bana kot predsedujo~ega sejam banskega sveta, da omeji pravico njegovih ~lanov do razprave.12 Pred za~etkom prvega zasedanja banskih svetov je minister za notranje zadeve s poseb- no okro‘nico skrajno omejil pravice banskega sveta pri sprejemanju banovinskega prora~una. V njej je poudaril, da glede na posvetovalno vlogo banskega sveta v njegovi razpravi o banovinskem prora~unu ne sme priti do njene delitve v na~elno in specialno, “a {e manj do kakr{negakoli glasovanja ali preglasovanja”. Banski svetniki morajo svoje sodelovanje v 10 Poleg banskega sveta kot temeljnega posvetovalnega organa bana, sta v tridesetih letih delovala {e dva strokovna posvetovalna organa. Banski sanitetni svet je dajal banu mnenja glede socialne politike in zdravstva. Po Zakonu o narodnih {olah iz leta 1930 pa je kot organ banske uprave deloval {e banovinski {olski odbor, ki je bil predvsem banov strokovni posvetovalni organ. Njihovo delovanje ka‘e, “da je bil birokratski sistem odlo~anja banske uprave v nekem smislu omiljen z ustanovami posvetovalnih organov” (Bo‘o Grafenauer, n.d., 207; D. Trstenjak v navedenem delu na str. 113 navaja, da bi moral obstajati tudi banovinski kmetijski odbor, ki pa ni deloval). 11 Te pristojnosti so bile podobne delokrogu oblastnih samouprav konec dvajsetih let. Za njihovo izvajanje oziroma za t.i. banovinsko podro~je je moral ban oblikovati poseben banovinski prora~un ter za kritje njegovih izdatkov dolo~iti predvsem razli~ne dav~ne obveznosti prebivalstva banovine ter uporabiti dohodke banovinskih podjetij in ustanov. Banovinski prora~un je dobival skromne dotacije tudi iz dr‘av- nega prora~una, ki pa so v obdobju gospodarske krize usahnile. Kraljevska banska uprava je za izvajanje nalog ob~e uprave dobivala sredstva iz osrednjega prora~una. Dr‘avni uslu‘benci so izvajali naloge ob~e uprave, za t.i. banovinsko podro~je pa so skrbeli posebni banovinski uslu‘benci v okviru enotne banske uprave. 12 Pravilnik o organizaciji in delu banskega sveta, SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 19, 20. 8. 1930. 234 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... prora~unski razpravi omejiti le na posredovanje potreb svojih obmo~ij, “ki jih bo ban po svoji uvidevnosti upo{teval ali ne. Ker je banski svet posvetovalni organ bana in ker ~lani banskega sveta dajejo banu nasvete, mora vse delo v banskem svetu ostati kot notranja administrativna stvar” in le od banove presoje je odvisno koliko informacij o njegovem delu bo posredoval {ir{im krogom. Okro‘nico je po “voja{ko” sklenil: “Ukazujem, da posto- pate po navedem in da skrbite za izvedbo teh navodil”.13 V skladu s tak{nimi dolo~ili je potekalo I. zasedanje banskega sveta Dravske banovine januarja 1931, na katerem je pred- stavnik banskih svetnikov ob sklepu pozdravil kraljev “modri ukrep” o oblikovanju bano- vin, ki “morejo s pravilnim zdru`enjem dr`avnih in lokalnih interesov uspe{no vr{iti posle decentralizacije uprave...” Banski svetniki so izrazili `eljo, da bi se obseg decentralizacije kar najbolj raz{iril14 in bi tako osrednje oblasti prenesle ~imve~ pristojnosti na banovine. V primerjavi z navedenimi skromnimi pristojnostmi banskega sveta bi bilo udejanjenje banovinske samouprave velik napredek. Poudariti moramo, da so bila ustavna dolo~ila temelj za tak{no samoupravo, kakr{no je ves ~as med vojnama glede dr‘avne ureditve zago- varjal unitarno-centralisti~ni tabor, medtem ko je nacionalno-federativni tabor zahteval {iroko zakonodajno in izvr{ilno samostojnost posameznih nacionalnih in zgodovinskih enot v jugoslovanski dr‘avi. Mo‘nosti za zakonsko ureditev banovinskih samouprav je imel uni- tarno-centralisti~ni re‘im, v katerem so od srede leta 1931, potem ko je predstavnik prepove- dane SLS izstopil iz osrednje vlade, iz Slovenije sodelovali predstavniki liberalnega tabora, demokrati in kmetijci.15 Ti so prevzeli tudi vse vodstvene polo‘aje v Dravski banovini, iz vrst ~lanov in privr‘encev biv{ih Samostojne demokratske stranke (SDS) in Slovenske kmetske stranke (SKS), ki so leta 1932 po ustanovitvi Jugoslovanske radikalne kmetske demokracije (JRKD) postali ~lani te re‘imske stranke, pa je minister za notranje zadeve pred za~etkom II. zasedanja februarja 1932 imenoval tudi absolutno ve~ino svetnikov v banskem svetu, iz katerega je hkrati razre{il privr‘ence SLS.16 Tedaj se je {tevilo banskih svetnikov pove~alo na 42.17 V banskem svetu Dravske banovine so nato delovali do leta 1935, ko se je obliko- vala nova vsedr‘avna stranka Jugoslovanska radikalna zajednica (JRZ), njen sestavni del je bila tudi nekdanja SLS,18 skoraj izklju~no le funkcionarji JRKD (od leta 1933 Jugoslovan- 13 Okro‘nica ministra za notranje zadeve z dne 18. 10. 1930 (banu Dravske banovine je bila poslana 18. 1. 1931) v fasc. 1, fond Banskega sveta Dravske banovine (BS) {t. 77 v Arhivu Republike Slovenije (ARS); minister za notranje zadeve je v uvodu k okro‘nici poudaril, da se je za tolma~enje nekaterih dolo~il pravilnika odlo~il zato, ker ga je nek ban vpra{al, ~e mora prora~unska razprava potekati dvofazno, najprej v na~elu, nato pa v podrobnostih. 14 Stenografski zapisnik 8. seje I. zasedanja BS 29. 1. 1931 v fasc. 1, fond 77 v ARS. Glej {e M. Stiplov{ek, Za~etek delovanja banskega sveta Dravske banovine leta 1931, Melikov zbornik. Slovenci v zgodovini in njihovi srednjeevropski sosedje, Ljubljana 2001, 951–966. 15 Neposredno pred razglasitvijo oktroirane ustave 3. 9. 1933 je iz vlade izstopil ing. Du{an Sernec (SLS), tudi prvi ban Dravske banovine (1929–1930), ministra pa sta postala dr. Albert Kramer iz nekdanje Samostojne demokratske stranke in Ivan Pucelj, voditelj biv{e Slovenske kmetske stranke. 16 Prvi banski svet Dravske banovine, ki ga je minister za notranje zadeve imenoval 3. julija 1930 je bil pluralno sestavljen iz predstavnikov katoli{kega, liberalnega in socialisti~nega tabora, v njem pa je bilo 24 zastopnikov srezov in 16 zastopnikov ve~jih mest z nad 3000 prebivalci (SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 15, 30. 7. 1930). Minister za notranje zadeve je 27. novembra 1931 ob razre{itvi nasprotnikov re‘ima na novo imenoval 18 banskih svetnikov (prav tam, {t. 72, 5. 12. 1931). Kasnej{e zamenjave do leta 1935 niso bile izvedene iz politi~nih vzrokov, temve~ so bile le posledica razre{itev na lastno ‘eljo. Tako je notranji minister pred III. zasedanjem zamenjal le 5 banskih svetnikov (prav tam, {t. 11, 8. 2. 1933). 17 Seznam ~lanov banskega sveta v prilogi k 1. seji II. zasedanja BS 8. 2. 1932 v fasc. 3, fond 77 v ARS. 18 Novi notranji minister dr. Anton Koro{ec je 7. decembra 1935 razen enega vse ~lane dotedanjega banskega sveta zamenjal s privr‘enci JRZ (SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 100, 14. 12. 1935). 235ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) ske nacionalne stranke-JNS).19 Tako lahko v prvi polovici tridesetih let sledimo pogledom in prizadevanjem banskega sveta za udejanjenje ustavnih dolo~il o banovinskih samoupra- vah in uveljavitev upravne decentralizacije ter za raz{iritev njegovih pristojnosti pri sprejemanju banovinskega prora~una kot poglavitne vsakoletne naloge banskih svetnikov le z vidika re‘imskega liberalnega tabora. Razpravam o vsej tej problematiki je mogo~e slediti po stenografskih in uradnih zapisnikih, ki so v celoti ohranjeni za seje vseh zasedanj v tridesetih letih.20 Privr‘enci {estojanuarskega re‘ima so navdu{eno pozdravili kraljevo izdajo septembrske ustave, kar je v uvodnem govoru na za~etku II. zasedanja banskega sveta 8. februarja 1932 vzneseno poudaril tudi ban Dravske banovine dr. Drago Maru{i~. Po njegovi oceni je bila z njo “uvedena demokracija, katera odgovarja na{im prilikam in razvojnemu stanju na{e dr‘ave. Osobito je dana po ustavi avtonomija banovinam, katerim je na ta na~in omogo~eno, da razvijajo vse svoje kulturne in ekonomske sile tako v prid svojemu prebivalstvu, kakor tudi v korist celokupne dr‘ave.” Dodal je tudi, da so novembrske parlamentarne volitve leta 1931, izvedene na podlagi nove ustave, “dokazale, da je jugoslovanski narod, brez ozira na prej{nje strankarske in druge razlike, v svoji ogromni ve~ini razumel vzvi{eno dr‘avni{ko zamisel na{ega ljubljenega vladarja...” in da mu je “globoko hvale‘en” za re{itev dr‘ave iz “najrazbrzdanej{ih politi~nih strasti v varno pristani{~e dr‘avnega in narodnega edinstva”, na njih pa je “tudi slovensko ljudstvo v Dravski banovini na jasen na~in21 pokazalo svojo vero, da je samo v krepki in edini Jugoslaviji mogo~ njegov obstoj in napredek.” Optimizem ban- skih svetnikov glede skoraj{njega za~etka delovanja banovinskega sveta in banovinskega odbora po uveljavitvi ustavnih dolo~il pa se ka`e iz predloga, da naj se za njuno delovanje zagotovijo sredstva `e v banovinskem prora~unu leta 1932/33. Ban je v primeru uveljavitve banovinske samouprave obljubil kritje njenih stro{kov iz prora~unske rezerve. Prizadevanja za okrepitev vloge banskega sveta pa zrcalita predloga, da naj bi banovinski prora~un pred plenarno obravnavo predhodno preu~ili posebni odseki in da naj ban banske svetnike ve~krat sklicuje na seje.22 Ban jih je v sklepni besedi pozval, da naj zaradi za‘elenega ~im o‘jega stika 19 Na ustanovni skup{~ini banovinske organizacije JRKD 4. in 5. 6. 1932 so postali kot virilisti poleg poslancev in senatorjev ~lani glavnega odbora tudi vsi banski svetniki iz vrst JRKD (Jutro, {t. 131, 7. 6. 1932). Prvega kongresa JRKD-JNS julija 1933 se je udele‘ilo nad 500 banskih svetnikov iz devetih banovin, na njem pa so bili v {ir{i strankin glavni odbor izvoljeni tudi zelo dejavni banski svetniki Ivan Tav~ar, komisar okro‘nega urada za socialno zavarovanje iz Ljubljane, dr. Franjo Lipold, mestni na~elnik in odvetnik iz Maribora in dr. Ivan Sajovic, odvetnik iz Ko~evja (prav tam, {t. 168, 21. 7. 1933). 20 Vladimir Kolo{a, Banski svet Dravske banovine 1931–1941, 1980. Ob tem podrobnem inventarju vsega ohranjenega gradiva banskega sveta naj opozorimo, da so za vse njegove seje ohranjeni stenografski in kraj{i uradni zapisniki. ^e primerjamo uradne zapisnike sej ljubljanske in mariborske oblastne skup{~ine ter sej banskega sveta Dravske banovine, lahko ugotovimo bistvene razlike, ki so pomembne za njihovo uporabnost. Medtem ko vsebujejo kratki uradni zapisniki sej oblastnih skup{~in predvsem podatke o navzo~nosti poslancev, dnevnem redu in sklepih, pa obse‘nej{i uradni zapisniki sej banskega sveta povze- majo tudi vsebino razprav banskih svetnikov in funkcionarjev banske uprave, so skratka sinteti~ni povzetki stenografskih zapisnikov, zelo bogate pa so tudi zapisni{ke priloge (npr. referati funkcionarjev banske uprave, spomenice, resolucije, poro~ila in predlogi banskih svetnikov ter drugo gradivo). 21 V Dravski banovini je SLS pozvala volilce k abstinenci in njihova udele‘ba je bila po uradnih podatkih le 52,1 % (Bojan Balkovec, Obnovitev parlamenta, Slovenska kronika XX. stoletja 1900–1941, Ljubljana 1999, 371), kar seveda ob javnem glasovanju ter ob o~itkih pritiskov in potvorb ne potrjuje banove ocene o “jasni” opredelitvi slovenskih volilcev za temeljna izhodi{~a {estojanuarskega re‘ima. 22 Stenografski zapisnik 1. seje II. zasedanja BS 8. 2. 1932 v fasc. 2, fond 77 v ARS. Opozorimo naj, da se od za~etka II. zasedanja v zapisnikih in razpravah uporablja za banski svet pogosto napa~na oznaka banovinski svet, kakr{nega je predvidevala ustava, in bi moral biti voljen, medtem ko so bili banski svetniki imenovani. Najvi{ji dr‘avni funkcionarji so odgovore na vdanostne brzojavke banskih svetnikov s posa- meznih zasedanj pravilno naslavljali na banski svet Dravske banovine. 236 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... z “narodom v banovini” in gospodarskimi krogi “vedno javijo banski upravi ‘elje prebi- valstva, interese in potrebe”,23 kar je pomenilo, nasprotno omejitvenemu dolo~ilu pravilnika, mo‘nost aktivnosti banskih svetnikov tudi zunaj zasedanj. Re‘imskim stali{~em, da ustavna dolo~ila o demokraciji ustrezajo razmeram v dr‘avi, je odlo~no nasprotovala raznolika opozicija, ki so jo sestavljale {tevilne predvsem “plemen- ske”, verske in regionalne stranke, ki so bile ob uvedbi kraljeve diktature prepovedane. Biv{e avtonomisti~no-federalisti~ne stranke so v obliki to~k-punktacij na prelomu let 1932/ 33 zahtevale povsem druga~no dr‘avno ureditev in zanje dolo~be o banovinskih samoupra- vah {e dale~ niso pomenila udejanjenja njihovih dr‘avnopravnih programov, medtem ko je liberalni tabor videl v njih ‘e oblikovanje avtonomije banovin. Ob tem naj omenimo, da je SLS v razpravi o pristojnostih oblastnih samouprav leta 1926 poudarila, da so dolo~ila o njih le izhodi{~e za pravo avtonomijo, v kateri mora imeti izvoljeno parlamentarno predstavni{tvo slovenskega naroda zakonodajne pravice za urejanje temeljnih narodnih, politi~nih in gospodarskih zadev, kar je izrazila v geslu “Po samoupravi k avtonomiji”.24 V primerjavi z Vidovdansko ustavo je oktroirana ustava zadovoljila SLS le v teritorialnem okviru za udejanjenje samouprave s tem, da je Dravska banovina od srede leta 1931 obsega- la vse slovensko ozemlje nekdanje ljubljanske in mariborske oblasti. Toda Dravska banovi- na se je potem, ko so ji neposredno pred izdajo ustave priklju~ili tudi Belo krajino,25 “z jugoslovansko Slovenijo ujemala le dejansko, pravno pa je `e s svojim imenom sku{ala zanikati ali vsaj zabrisati njen obstoj”,26 kar je bilo skladno s skrajnim nacionalnim unita- rizmom {estojanuarskega re‘ima. Pravi vihar v jugoslovanskem politi~nem ‘ivljenju in velik odmev v tujini je povzro~il odlo~en nastop zunaj parlamentarnih strank proti diktaturi, ki ga je s t.i. zagreb{kimi punk- tacijami v za~etku novembra 1932 spro‘ila Kme~ko-demokratska koalicija. V njih je ostro obsodila srbsko hegemonijo in zahtevala tak{no preureditev dr‘ave, ki bo zajam~ila razvoj in napredek srbskega, hrva{kega in slovenskega naroda, izhodi{~e zanjo pa mora biti leto 1918 pred zedinjenjem. Konec leta 1932 in v za~etku naslednjega leta so v to~kah izrazile svoje dr‘avnopravne in demokrati~ne zahteve tudi druge pomembne opozicijske stranke,27 posebno odmevne, tudi v tujini, pa so bile punktacije SLS oziroma dr. Antona Koro{ca, imenovane tudi Slovenska deklaracija, ki jo je 31. decembra prvi objavil tr‘a{ki Il Piccolo. SLS je na prvo mesto postavila zahtevo za zedinjeno Slovenijo kot pogoj za narodni obstoj in napredek. Ob ugotovitvi, da je slovenski narod razdeljen na {tiri dr‘ave je poudarila nalogo njegovega najve~jega dela, ki je ‘ivel v Jugoslaviji, da se bori za ta ideal. Za za- mejske Slovence pa bo matica privla~na {ele tedaj, ~e si bo v jugoslovanski dr‘avi zajam~ila samostojnost. Slovenskemu narodu mora biti zagotovljena “narodna individualnost, njego- vo ime, njegova zastava, njegova etni~na kompaktnost, njegovo razpolaganje z lastnimi finan~nimi sredstvi, njegova kultura in politi~na svoboda”, prav tako pa mora radikalna socialna zakonodaja zavarovati ‘ivljenjske koristi in usklajen razvoj “vseh potrebnih in koristnih stanov, zlasti kmetskega in delavskega... V ta namen je treba, da si Slovenci, Hrvati in Srbi v svobodnem sporazumu in na podlagi demokracije uredimo jugoslovansko dr‘avo 23 Zapisnik nadaljevanja 10. seje II. zasedanja BS 19. 2. 1932, prav tam. 24 Slovenec, {t. 272, 27. 11. 1926. 25 SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 53, 10. 9. 1931. 26 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev, 428. 27 Metod Miku‘, Oris zgodovine Slovencev 1917–1941, Ljubljana 1965, 398–402; Branko Petranovi}, Mom~ilo Ze~evi}, Jugoslovenski federalizam. Ideje i stvarnost. Tematski zbornik dokumenata. Prvi tom 1914–1943, Beograd 1987, 322–332; Jo‘e Pirjevec, Jugoslavija 1918–1992. Nastanek, razvoj ter razpad Karadjordjevi}eve in Titove Jugoslavije, Koper 1995, 70–71. 237ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) iz ravnopravnih edinic, katerih ena bodi Slovenija.” Slovenska deklaracija je ob sklepu ugotovila, da tak{no ureditev zahtevajo oziroma jo ne onemogo~ajo tudi sklepi Kme~ko- demokratske koalicije in srbske Radikalne stranke ter se jim zato Slovenci pridru‘ujejo.28 V tem narodnopoliti~nem programu SLS gre za “najbolj daljnose`no dr`avnopravno federalisti~no zahtevo”, ki so ji liberalci pripisovali seperatisti~ni zna~aj, ~e{ da posku{a prek federacije razkosati Jugoslavijo.29 JRKD je Slovensko deklaracijo takoj odlo~no obsodila preko @upanske zveze, ki so jo sestavljali njeni privr‘enci. V posebni resoluciji je uvodoma ugotovila, da so punktacije naperjene proti jugoslovanski dr‘avni skupnosti, ta pa je “edino jamstvo za obstoj vseh Slovencev” in njihov razvoj. Poudarila je: “1. decembra 1918 smo Slovenci, Hrvati in Srbi po svobodnem sporazumu opolnomo~enih narodnih predstaviteljev definitivno in za vsikdar re{ili vpra{anje na{e dr‘avne skupnosti” in zato odklanja zahtevo za vrnitev v “kaoti~no stanje negotovosti” pred prvodecembrskim zedinjenjem. Ob sklepu pa je posebej poudarila, “da je v interesu vseh slojev na{ega naroda, pa tudi vseh Srbov, Hrvatov in Slovencev, da se prenese ~im ve~ji delokrog upravnih in vseh javnih poslov na ni‘je upravne edinice vse do one mere, ki jo dovoljujejo ‘ivljenjski interesi dr‘avne in narodne skupnosti.”30 Ob tem naj poudarimo, da bi imelo priznanje dejstva, da smo Slovenci leta 1918 dokon~no izrabili neodtujljivo pravico do narodne samoodlo~be, dolgoro~ne posledice, tudi pri oblikovanju samostojne Slovenije. O tej problematiki je ob{irno razpravljal in podrobno oblikoval svoja stali{~a banski svet Dravske banovine, ki se je sestal na III. zasedanje 15. februarja 1933 prav v ~asu, ko so po burnih verbalnih protestih privr‘encev JRKD voditelje slovenskega punkta{kega gi- banja prizadele tudi ostre represalije z aretacijami in konfinacijami, v Beogradu pa je pred Dr‘avnim sodi{~em potekal t.i. “{en~urski proces” proti nekaterim uglednim funkcionarjem SLS zaradi protire‘imskega delovanja.31 To zasedanje pa je posebej pomembno tudi zaradi velikih prizadevanj banskih svetnikov, da bi pove~ali svoj vpliv na oblikovanje gmotnih pogojev za banovinske dejavnosti in ustanove. Morda je njihova odlo~enost, da okrepijo to svojo vlogo, tudi posledica pri~akovanja o skoraj{nji uvedbi banovinske samouprave, kar je obljubila tudi vlada. Dr. Milan Sr{ki} je ob oblikovanju svoje druge vlade novembra 1932 ponovno poudaril, da sodi reforma upravljanja banovin v aktualni program vlade, ki ‘e pripravlja za predlo‘itev Narodnemu predstavni{tvu novi zakon o banski upravi in zakon o banovinskih samoupravah.32 28 Dokumenti slovenstva, Ljubljana 1994, 308. 29 Prim. ocene Janka Prunka, Slovenske predstave o avtonomiji (oziroma dr‘avnosti) in prizadevanja zanjo v Kraljevini Jugoslaviji. Slovenci in dr‘ava, Ljubljana 1995, 138 in v ~lanku Punktacije, Enciklope- dija Slovenije 10, Ljubljana 1996, 17 ter Jurija Perov{ka, Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih, Sloven- ska trideseta leta, Ljubljana 1997, 22. 30 Jutro, {t. 7, 8. 1. 1933; Janko Prunk, Slovenski narodni programi, Ljubljana 1986, 222–223. 31 Metod Miku‘, n.d., 401–402; Silvo Kranjec, Slovenci v Jugoslaviji. Kronolo{ki pregled zadnjega desetletja, Spominski zbornik Slovenije, 28–99. Zaostreno politi~no dogajanje je tudi vplivalo na obseg poro~anja obeh osrednjih slovenskih ~asnikov, Slovenca in Jutra, o poteku III. zasedanja. Najobse‘nej{e je glede na sestavo banskega sveta o njegovem delovanju pisalo Jutro, ki se je opravi~ilo bralcem, da ni moglo podati {e podrobnej{ega prikaza zaradi {tevilnih drugih pomembnih dogodkov. Oba osrednja lista sta v posebnih ~lankih sproti prikazala potek vseh plenarnih sej brez analiti~nih komentarjev, vsebino razprav in sklepov, sicer pa bi morebitne kriti~ne poglede Slovenca lahko onemogo~ila cenzura. 32 Jutro, {t. 264, 12. 11. 1932; vlada je o navedeni problematiki ‘e razpravljala ter je predvidevala oblikovanje dveh zakonov, podobno kot sta po Vidovdanski ustavi razmerje med ob~o upravo in oblastnimi samoupravami dolo~ala dva zakona iz leta 1922. V drugi Sr{ki}evi vladi sta bila dva slovenska ministra, dr. Albert Kramer, ki je bil prvi namestnik ministrskega predsednika, in Ivan Pucelj, minister za socialno politiko in narodno zdravje. 238 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... Ban dr. Drago Maru{i~ je na otvoritveni seji ob{irno poro~al o razse‘nostih gospodarske krize v banovini in delovanju banske uprave za omilitev njihovih posledic. Poudaril je, da te vplivajo tudi na zmanj{ane mo‘nosti za pobiranje dav{~in in pridobivanje drugih bano- vinskih dohodkov. Tako banovinskega prora~una za preteklo leto ne bo mogo~e realizira- ti,33 kar vpliva na omejitve pri izvajanju programov. Zmanj{ane mo‘nosti za dohodke pa so morali upo{tevati tudi pri predlogu banovinskega prora~una za leto 1933/34, ki je zato v primerjavi s preteklim letom ni‘ji za 13,5 odstotka in zna{a okoli 95,48 milijonov din. Posebni prora~uni pridobitnih banovinskih podjetij, zavodov in ustanov pa naj bi obsegali v novem prora~unskem letu okoli 44,5 milijonov din.34 Te okoli{~ine zahtevajo od banskih svetnikov pretehtano obravnavo vseh izdatkov in dohodkov novega prora~una. Še pred za~etkom razprave o njem je ve~ banskih svetnikov posebej osvetlilo nevzdr‘en polo‘aj rudarjev v Revirjih po mno‘i~nih odpustih. Banski svet je zato izglasoval resolucijo o nujnem dr‘avnem posredovanju za ureditev hudih razmer v rudnikih Trboveljske premogo- kopne dru‘be. Sledil je odmor, namenjen posvetu banskih svetnikov glede na~ina obravna- ve novega prora~una.35 Na sestanku so oblikovali tudi klub banskih svetnikov, “ki naj bi pripravil vse potrebno za redne seje” in izvolili za njegovega predsednika Ivana Tav~arja,36 nekdanjega poslanca ljubljanske oblastne skup{~ine, izvoljenega na skupni listi Narodno socialisti~ne stranke in Samostojne demokratske stranke. Na nadaljevanju plenarne seje so banski svetniki uveljavili svoje zahteve z II. zasedanja in izvolili 20-~lanski finan~ni odbor za temeljito predhodno obravnavo novega banovinskega prora~una. Dejstvo, da je imela polovica ~lanov banskega sveta mo‘nost izraziti svoje na~elne in podrobne pripombe in predloge ‘e v finan~nem odboru, je imelo za posledico kraj{e prora~unske razprave na plenarnih sejah. Politi~no razpravo, ki pomeni preseganje pristojnosti banskega sveta, je nato spro‘il Ivan Tav~ar s predlogom, da tudi njegovi ~lani podpi{ejo vdanostno adreso kralju Aleksan- dru, ki jo je kot obsodbo punktacij SLS oblikoval poseben odbor z nalogo, “da zbere izraze zaupanja vseh kulturnih, gospodarskih, socijalnih in samoupravnih ustanov...”, temeljni pa je bil v njej poudarek: “Slovenci, kakor doslej tudi odslej neomajno stoje~i na tako utrjenih temeljih na{ega narodnega in dr‘avnega edinstva, sve~ano izjavljamo, da smo vsekdar pri- pravljeni braniti mo~no enotno in nedeljivo Jugoslavijo proti vsakomur, tudi z najve~jimi ‘rtvami, ker je le v enotni in mo~ni Jugoslaviji pod ‘ezlom dinastije Karadjordjevi}ev jamstvo za narodni obstanek, za na{ kulturni razvoj ter za na{ gospodarski in socijalni napredek.” Tav~ar je v utemeljevanju nujne odlo~ne obsodbe Koro{~evih punktacij pouda- ril, da odpirajo “ponovno vpra{anje glede nadaljnjega obstoja Jugoslavije”, da zahtevajo vrnitev v stanje pred prvodecembrskim zedinjenem leta 1918, ki je “ona skala, na kateri stoji bodo~nost in vse nadaljnje kulturno, socijalno, gospodarsko in narodno ‘ivljenje sloven- skega naroda” ter da slu‘ijo “samo {e sovra‘nemu inozemstvu in raznim izdajalskim ube‘nikom, ki ~rpajo iz “punktacij” glavno oro‘je, kako bi se lahko izvedli razni komunisti~ni 33 Prora~un za leto 1932/33 je bil zaradi upada dohodkov od razli~nih dav{~in in izpada ustrezne dr‘avne dotacije realiziran le v vi{ini okoli 65 odstotkov (Gradivo o banovinskem prora~unu za leto 1936/ 37 v fasc. 10, fond 77 v ARS). 34 Banovinska podjetja, zavodi in ustanove (s podro~ja kmetijstva jih je bilo 21, s podro~ja zdravstva in socialnega skrbstva 14 in s podro~ja prosvete 4), ki so imeli lastne dohodke, so morali sestaviti vsak svoj prora~un. Iz splo{nega banovinskega prora~una pa je bila za njihovo delovanje dolo~ena dotacija 10,77 milijonov din. Banovinske strokovne {ole, bolni{nice in socialne ustanove, kmetijski zavodi in posestva bi brez subvencioniranja ne mogli uspe{no opravljati svojih nalog. 35 Stenografski zapisnik 1. seje III. zasedanja BS 15. 2. 1933 v fasc. 4, fond 77 v ARS. 36 Slovenec, {t. 39a, 16.2. 1933. 239ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) podvigi.” Ob tem pa je treba posebej obsoditi “zlo~insko agitiranje temnih elementov, ki dan za dnem... izpodkopujejo ugled na{e dr‘ave in uprave.” Ban dr. Maru{i~ je nato pouda- ril, da je Tav~arjev predlog “gotovo umesten”, ~eprav banski svet ni “nobena politi~na institucija v smislu ustave in pravilnika, ampak strogo gospodarska institucija.” Adreso bodo podpisale tudi nepoliti~ne organizacije in zato je tudi banski svet “upravi~en in dol‘an”, da izre~e o njej svoje “globoko prepri~anje.” Banski svetniki so podpisali adreso ter se odlo~ili, da bo pri njeni izro~itvi kralju Aleksandru sodeloval tudi njihov zastopnik.37 Jutro je poudarilo, da je s tem dejanjem dal banski svet “kot reprezentant vse dravske banovine... krepkega izraza narodnemu in dr`avnemu ~utu vseh delov in vseh slojev slovenskega naro- da.” ̂ lanek in komentar je objavilo pod naslovom “Predstavni{tvo Slovenije odlo~no zavra~a separatizem,”38 s ~emer je dalo banskemu svetu posebno mesto med podpisniki adrese. Po odlogu plenarnega zasedanja, je za~el z delom finan~ni odbor, ki je na sedmih sejah39 podrobno preu~il predlog novega banovinskega prora~una in sklenil, da naj njegovo sprejemanje v plenumu poteka dvofazno. V splo{ni razpravi naj bi najprej dva govornika predstavila na~elna stali{~a svetnikov do aktualnega in bodo~ega re{evanja problematike t.i. banovinskega gospodarstva, sledili pa bi jima prikazi potreb posameznih srezov in mest, ki bi jih podali njihovi predstavniki. Specialna razprava naj bi potekala po prora~unskih oddelkih z uvodnimi referati za posamezna podro~ja dejavnosti, za kar je finan~ni odbor zadol‘il strokovnjake iz vrst banskih svetnikov. Ban se je s tak{nim predlogom poteka plenarne prora~unske razprave strinjal in se tudi odlo~il, da bo banskim svetnikom omogo~il glasovanje, kar je v primerjavi s prvima dvema zasedanjema banskega sveta pomenilo bi- stveno pove~anje njegove vloge pri oblikovanju in sprejemanju banovinskega prora~una. Poudarimo naj, da so razpravljalci ve~krat za{li tudi na prepovedano politi~no podro~je in zna~ilnosti teh razprav bomo posebej prikazali. Splo{no razpravo je za~el dr. Franjo Lipold, podpredsednik kluba banskih svetnikov, ki so po njegovem prepri~anju s podpisom adrese kralju “dali izraza svojemu fundamental- nemu politi~nemu gledanju na dr`avo.” V punktacijah je nevzdr`no obravnavanje vpra{anja slovenske manj{ine v zamejstvu “na na~in, kot da ne bi imeli svoje lastne dr`ave...” in zahteva za vrnitev v stanje pred zedinjenjem. Opozoril je na tolma~enje punktacij v sovra`nem inozemstvu “tako, kot da je mogo~a neka osamosvojitev Slovencev tudi izven Jugoslavije” ter ponovno poudaril, da “je edino v Jugoslaviji zajam~en narodni obstoj Slovencev... in neoviran razmah” in da se je s prvodecembrskim aktom “definitivno re{ilo vpra{anje dr`avne skupnosti.” Privr`encem punktacijskega gibanja je o~ital demago{ko politi~no izrabljanje hude gospodarske krize in neupravi~eno kritiko dr`ave, pri ~emer je opozoril tudi {tudente, da morajo imeti njihova kriti~na stali{~a prav tako pravo mero. Pri iskanju re{itve iz izrednih razmer mora sodelovati “ves narod”. V tem pogledu je treba pozdraviti namero vlade, “da se bo v najkraj{em ~asu pristopilo k zgraditvi banske uprave in banovinske samouprave na bazi naj{ir{e dekoncentracije...” Poudaril je, da je oblastna samouprava “gotovo prinesla tudi izvestne koristi”, toda za{la je “na stranpota”, ker je bilo v njej “podanih preve~ tori{~ za politi~no obra~unavanje. Škodljiv je bil tudi dvotirni sistem, ki je dopu{~al trenje med dr`avno in samoupravno upravo.” Napoved, “da bo dekoncentracija {la tako dale~, da bodo 37 Stenografski zapisnik in uradni zapisnik 1. seje III. zasedanja BS 15. 2. 1933 v fondu 77, fasc. 4 v ARS; vdanostno adreso je deputacija okoli 550 predstavnikov iz Slovenije izro~ila kralju 3. 3. 1932, potem ko jo je podpisalo 4770 ob~in, dru{tev in ustanov (Jutro, {t. 54, 4. 3. 1932). 38 Jutro, {t. 40, 16. 2. 1933. 39 Stenografski in uradni zapisniki sej finan~nega odbora od 15. do 22. februarja 1933 so v fasc. 5, fond 77 v ARS. 240 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... prene{ene na banovine vse one kompetence, ki iz vidika varovanja enotne dr`avne politike ne zahtevajo centralnega obravnavanja”, bo dala ljudstvu mo`nost, da bo soodlo~evalo “pri vseh poslih, ki se ti~ejo njegovih interesov.” Za uspe{no delovanje pa bodo morale dobiti banovinske oblasti “tudi v finan~nih zadevah svojo samostojnost”, da bodo glede dav~nih virov lahko odlo~evale skladno z gospodarskimi zmo`nostmi banovine. Glede obravnava- nega prora~una je ugotovil, da “ne more biti zrcalo na{ih `elja” o banovinskem gospodar- stvu, ker se oblikuje v izrednih razmerah, v katerih “smo primorani predvsem skrbeti le zato, da se ohranijo dobrine, ki jih imamo.” O njem je nato podrobneje predstavil stali{~a banskih svetnikov dr. Maks Obersnel, glavni tajnik Kranjske industrijske dru`be. Uvodoma je poro~al, da je predlog prora~una po “intenzivni” obravnavi v finan~nem odboru “`e dopolnjen in popravljen” oziroma povi{an za okoli {tiri milijone din. Tudi po tem popravku so izdatki “{e komaj zadostni, da se z njimi lahko zagotovi na{emu narodu v obmo~ju dravske banovine oni gospodarski, socijalni in kulturni eksisten~ni minimum, ki se brez nepopravljive {kode za narodni organizem tudi v sedanjih te`kih ~asih ne sme okrniti.” Pomembno izpopolnitev prora~una pomeni predlog o ustanovitvi obveznega sklada za omilitev brezposelnosti s posebnimi izrednimi prispevki in dav{~inami, ki temeljijo na nujni solidarnosti z najbolj prizadetimi v “najte`ji gospodarski krizi.” Nato je osvetlil kako je posamezne panoge in sloje prebivalstva kriza prizadela ter poudaril, da v tak{nih razmerah ni bilo mogo~e za banovinski prora~un pridobiti ve~jih dohodkov. Ugotovil je, da bi bilo mogo~e sanacijo denarnih zavodov oziroma izbolj{anje polo`aja gospodarstva izvesti le z dr`avno zakono- dajo in ukrepi, pri ~emer je izrazil tudi `eljo, da bi vlada ~im prej pripravila osnutek zakona o banovinskih dav~nih virih, s ~emer bo {iroka samouprava banovin dobila tudi v finan~nem pogledu samostojnost. Dr. Franjo Ro{, ‘upan in odvetnik v La{kem, je glede obsega dekoncentracije poudaril, da ne bo {la tako dale~ kot ‘elijo tisti, “ki zahtevajo... nekako delitev na{e Jugoslavije, ki zahtevajo avtonomijo za Slovenijo, ki se celo igrajo s tem, da bi razdelili na{o enotno dr‘avo”, ta pa mora ostati “neokrnjena” in “na{ ujedinjeni jugoslovanski narod” mora prav tako ostati skupaj. Ob ugotovitvi, da je javno ‘ivljenje zastrupljeno, k ~emer prispeva tudi poskus “izzvati pri nas nekak verski boj” s pastirskim pismom katoli{kega episkopata proti sokolstvu,40 je pozval osrednje in banovinske oblasti, da vse protidr‘avne pojave “zatre”. Zanimivo je primerjati razprave funkcionarjev JRKD s stali{~i socialista Rudolfa Golouha, pri ~emer jim je skupno unitaristi~no izhodi{~e in privr‘enost k samoupravi. To je poudaril z ugotovitvijo: ” Mislim, da na{ narod, ki je stopil {ele pred dobrim desetletjem, ko je zadobil svojo samostojnost, kot celota v zgodovino, ni niti najmanj sposoben prena{ati centralisti~no ureditev dr‘ave”, kakr{na je zna~ilna za ustavno ureditev Francije. Zgodovin- ske izku{nje so pokazale, da je “najidealnej{i tip ustave angle{ki,... ki sloni in se razvija na na~elu absolutne ljudske samouprave.” Ta se mora za~eti od spodaj pri ob~ini kot najmanj{i enoti, in se nadaljevati na ravni okrajev in banovin. Zato je te‘nja za preureditev jugoslo- vanske dr‘ave na temelju samouprave pravilna ter bo “znatno olaj{ala na{e delo in ‘ivljenje v dr‘avi.” Nujno potrebna dekoncentracija dr‘avne uprave bo omogo~ala prehod iz “dobe ustavnih bojev v dobo socijalnih in kulturnih bojev in napredka.” Hkrati mora biti uvedena tudi “finan~na samouprava, ki odgovarja interesom banovin in dr‘ave”, za uveljavitev sa- mouprave pa je treba pozvati k sodelovanju ljudstvo. Iz Golouhove razprave naj poudarimo {e njegovo odlo~no podporo oblikovanju sklada za omilitev brezposelnosti, pri ~emer je poudaril, “da v svojem delokrogu sku{amo vse storiti, kar naj prepre~i nadaljno pavperiza- 40 Pastirsko pismo proti sokolski ideologiji in vzgoji so katoli{ki {kofje izoblikovali 17. 11. 1932, v cerkvah pa so ga brali 8. januarja naslednje leto. 241ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) cijo slovenskega naroda...” 41 Kot {ef borze dela v Mariboru je dobro poznal problematiko brezposelnosti in je bil zato v finan~nem odboru pobudnik za oblikovanje stalnega sklada za omilitev brezposelnosti z obveznimi finan~nimi viri.42 V splo{ni razpravi sta sodelovali skoraj dve tretjini banskih svetnikov ter s svojimi opisi razmer na posameznih obmo~jih Slovenije in prikazom njihovih potreb ter s predlogi za re{itev pere~ih problemov v gospo- darstvu, sociali in prosveti na banovinski ravni, ilustrirali tudi razli~ne vidike gospodarske krize. Z navedenimi ocenami pere~e politi~ne problematike v Sloveniji in podporami uvedbi banovinske samouprave sta pred prehodom na podrobno razpravo izrazila polno soglasje tudi oba najvi{ja banovinska funkcionarja, ban dr. Maru{i~ in njegov pomo~nik dr. Otmar Pirkmajer. Ban je uvodoma poudaril: “Pre{li bi preko kompetence banskega sveta, ~e bi se hoteli mogo~e bolj razgledati v vpra{anju zadnjih dogodkov, ki so se dogodili specijalno v Dravski banovini, ampak smatram vseeno, da je potrebna tudi tukaj beseda glede “punkta- cij” in “pastirskega pisma”. Opozoril je zlasti na odmevnost punktacij med inozemskimi sovra`niki, ki bi radi Slovenijo “kos za kosom odtrgali in razdelili” ter so tako “direktno spravile v nevarnost” njen obstoj. Povzro~ile naj bi celo nevarnost, “da pride do vojne”. Po odlo~ni obsodbi punkta{kega gibanja se je osredoto~il na odklonitev pastirskega pisma z vidika, da ru{i “slogo, ki mora vladati v gledanju na na{e probleme” in neupravi~eno obto`uje dr`avno sokolsko organizacijo protiverstva, navedbe posameznih tak{nih primerov v njem z obmo~ja Dravske banovine pa “ne odgovorjajo dejanskemu stanju.” Poudaril, da se mo- rajo predstavniki cerkve pri izvr{evanju svojega poslanstva omejiti na verske zadeve in naj ne “stopijo na tla, ki so dr`avna domena” ter “da politika nima z vero ni~esar opraviti.”43 Pojasnil je tudi, da je moral zaradi “subverzivne politike” razpustiti vse organizacije obeh Prosvetnih zvez, s sede`ema v Ljubljani in Mariboru, kar je bil hud udarec za katoli{ki tabor.44 Obsodil je tudi izkori{~anje univerze v “politi~ne namene” in zavrnil o~itke, da bi kdorkoli iz nacionalnih vrst nastopal proti slovenski univerzi.45 Ban je na za~etku svojega govora ugotovil zadovoljstvo v Dravski banovini zaradi prizadevanj vlade in parlamenta za uveljavitev ~im ve~je upravne dekoncentracije in samoupravne decentralizacije, ker bo tako “omogo~en svoboden razvoj vsake posamezne banovine v korist celote...” Njuno udejanjenje ne bo imelo “za posledico, da bi se posamezne banovine od svoje celote mogo~e lo~ile, ampak, da bodo ~im bolj tesno povezane in da bo njih energija tem ve~ja v korist celokupne Jugoslavije.” 41 Stenografski in uradni zapisnik 2. seje III. zasedanja BS 23. 2. 1933 v fasc. 4, fond 77 v ARS. 42 Stenografski in uradni zapisnik 3. seje finan~nega odbora 17. 2. 1933 v fasc. 5, prav tam. 43 Banski svet je v podrobni razpravi o odobritvi dotacije Sokolu na 3. seji 24. februarja ponovno razpravljal o obto‘bah v pastirskem pismu in jih s konkretnimi podatki zavrnil. V posebni resoluciji so banski svetniki soglasno zavrnili obto‘be, da je Sokol kraljevine Jugoslavije “brezverska in protiverska” organizacija. Obsodili so protisokolsko gonjo katoli{kega episkopata kot neosnovano in njegov nastop ocenili, da “je bil toliko bolj kvaren, ker se je izvr{il v ~asu, ko so voditelji nekih biv{ih politi~nih strank na poslu, da napravijo med dr‘avljani zmedo in ru{ijo narodno in dr‘avno edinstvo”, s tem pa so “najvi{ji cerkveni dostojanstveniki zapustili teren svojega vzvi{enega poklica.” 44 Podrobneje glej delo Anke Vidovi~ Miklav~i~, Mladina med nacionalizmom in katolicizmom. Pre- gled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, dru{tev in gibanj v liberalno-unitarnem in katoli{kem taboru v letih 1929–1941 v jugoslovanskem delu Slovenije, Ljubljana 1994, 39–41. 45 III. zasedanje banskega sveta je soupadalo z veliko splo{no stavko {tudentov proti kakr{nikoli okrnitvi slovenske univerze in nameravani ukinitvi njene avtonomije, proti novemu univerzitetnemu zako- nu in krivi~nim {olninam. Demonstracijsko protire‘imsko {tudentovsko gibanje se je za~elo ‘e konec leta 1931 pod vodstvom Zveze slu{ateljev Aleksandrove univerze, katere jedro so bili opozicijski liberalni {tudenti, ~lani vseh katoli{kih {tudentovskih organizacij in komunisti~ni levi~arski {tudenti (Slavko Kremen{ek, Slovensko {tudentovsko gibanje 1919–1941, Ljubljana 1972, 142–143). 242 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... Problematiko nove dr‘avne ureditve je podrobno, s teoreti~nega in prakti~nega vidika, osvetlil pomo~nik bana dr. Pirkmajer, ki je uvodoma odgovoril na zastavljeno vpra{anje v splo{ni razpravi, kolik{en je prispevek Dravske banovine v razli~nih dav{~inah v osrednji prora~un in koliko iz njega prejema. Opozoril je, da se glede te zadeve v Ljubljani “raz{irjajo gorostastne vesti”, da “Slovenija vzdr‘uje Jugoslavijo”. Po navedbi podatkov, nekaterih po oceni, o fiskalnem prispevku Slovenije v osrednjo blagajno in stro{kov za skupne dr‘avne zadeve, pri katerih je dol‘na participirati, je za prora~unsko leto 1930/31 izra~unal, da je za nad sto milijonov din pasivna, medtem ko je kr{~anskosocialni narodnogospodarski strokovnjak dr. Andrej Gosar ugotovil precej{nji slovenski prese‘ek prispevkov v osrednji prora~un.46 Po analizi vseh podatkov je Pirkmajer ocenil, da Slovenija izpolnjuje do dr‘ave “vestno svojo dol‘nost” in je zato upravi~ena do ustreznih gmotnih sredstev za “primeren” razvoj vseh gospo- darskih panog in kulture. Ob tem pa je odlo~no zavrnil kot absurdne trditve, “da je politi~na samostojnost Slovenije mogo~a...” Stali{~a, “da je Slovenija kot samostojna dr‘ava ali samo- stojna pokrajina mogo~a”, so zanj pomenila demagogijo in politi~ni analfabetizem. Dr. Pirkmajer je glede dr‘avne ureditve uvodoma poudaril, da “demokrati~na dr‘ava vodi upravne posle v prvem redu sama”, organizira pa tudi posebne korporacije za izvajanje “javnih poslov v takem obsegu in takega zna~aja, kakor smatra zdru‘ljivo z dr‘avnim smo- trom... Prenos upravnih poslov, katere bi sicer morala vr{iti dr‘ava, na samoupravna tela imenujemo u p r a v n a d e c e n t r a l i z a c i j a.” Boj zanjo se odvija v mnogih dr‘avah, posebno tistih, kjer se preureja dr‘avna organizacija, kar daje obele‘je notranjepoliti~nim razmeram. Pri tem gredo mnogokrat centralisti~na in njim nasprotna avtonomisti~na priza- devanja do skrajnosti. Dr‘avne uprave so, {e zlasti zaradi zaostrenih povojnih razmer, pre- vzele re{evanje socialno-ekonomskih zadev, tudi tak{nih, ki po svoji naravi ne prenesejo centralisti~nega urejanja in zanje administrativni aparat ni usposobljen. To je povzro~ilo nezadovoljstvo tako v gospodarskih krogih kot tudi med tistimi, ki so potrebi socialnega varstva, Na drugi strani pa je tudi dr‘ava ugotovila, da si je nalo‘ila prevelika bremena in odgovornost. Pot za razbremenitev je videla v samoupravi, ki naj bi prevzela pristojnosti na gospodarskem in socialnem podro~ju ter probleme na njih re{evala “v okviru materijalne mogo~nosti porazdeljene na teritorijalno manj{o interesno sfero.” Tako se je za~el proces decentralizacije, ki ga je v jugoslovanski dr‘avi sku{ala re{iti ‘e Vidovdanska ustava, pri ~emer pri njenem udejanjanju “histori~ni kritik ne bo mogel prezre- ti tradicije, vzgoje in kulturne mnogoli~nosti v posameznih delih dr‘ave.” Ponekod obla- stne samouprave “niso... delovale brez vidnih uspehov.” Toda pokopale so jih politi~na obra~unavanja v njih, kar “gotovo ni bil cilj decentralizacije,” kajti zami{ljene so bile “kot gospodarsko-socijalne upravne institucije”, v katere naj se ne bi prenesle strankarske nega- tivnosti osrednjega parlamenta. Druga slabost, ki se ji je treba v prihodnje izogniti pa je bil z oblastnimi samoupravami povezan dvotirni upravni sistem, ki “je izzval... trajne kolizije med interesi dr‘avne uprave in samouprave.” Poudaril je, “da je bil hormoni~no in uspe{no delovanje v dveh paralelnih tirih uprave nemogo~e, pa tudi skrajno neekonomi~no.” Zato ne sme priti do ponovne vrnitve na dvotirni sistem, ob priznanju, “da je treba ~isti dr‘avni upravni sistem po‘iviti z inicijativo, ki mora prihajati iz naroda...” 46 Dr. Andrej Gosar je v svoji bro{uri Banovina Slovenija. Politi~na, finan~na in gospodarska vpra{anja, Ljubljana 1940 (10–11), izra~unal, da so v navedenem prora~unu celotni dr‘avni izdatki za Slovenijo zna{ali skoraj osemsto milijonov din, kar pomeni nad dvesto milijonov manj, kot je vpla~ala v dr‘avno blagajno. Ta znesek pa je znatno presegel banovinski prora~un ter prora~une banovinskih podjetij in ustanov. Razlike so nastale zlasti pri oceni dele‘a Slovenije pri carinskih dajatvah, manj{e razlike pa so bile tudi pri podatkih glede drugih postavk. 243ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Pri prenosu poslov z dr‘avne uprave na samouprave pa je njihov obseg “eden najte‘jih dr‘avno-organizatori~nih problemov.” V tem pogledu ni mogo~ nek stalni model, kajti na stopnjo decentralizacije vplivajo {tevilni dejavniki (histori~ni razvoj, politi~ne razmere, kulturna stopnja in gospodarska razvitost). Tako v zaostrenih politi~nih razmerah dr‘ava zaradi nevarnosti ogro‘anja njenih interesov zo‘uje samoupravni delokrog, skrajni centra- lizem pa na drugi strani povzro~a okrepljeni avtonomizem. Dr‘ava je pri prena{anju pristoj- nosti na samouprave previdna, ker ta “ne nudi vedno garancije za obavljanje poslov iz pravilnega vsedr‘avnega vidika.” Pri tem ni dvoma, da je treba prvenstveno upo{tevati vse dr‘avne interese ter o‘je koristi podrediti {ir{im: “Ni pa pravilno, da se po tem na~elu deli delokrog med dr‘avno upravo in samoupravo, ker ni nobenega dvoma, da je pravilno vr{enje lokalne uprave z upo{tevanjem lokalnih interesov istotako dr‘avna potreba, kakor smotre- no upravljanje dr‘ave kot celine. Ne moremo tedaj re~i, da je samoupravni delokrog inferior- nega zna~aja in da se morajo posamezni posli prenesti na samoupravo, ker so manj{ega pomena za dr‘avo.” Pri samoupravi “gre za posle lokalnega zna~aja, ki pa so za doti~no podro~je istotako va‘ni, kakor so dr‘avni posli za podro~je cele dr‘ave...” Po Pirkmajerjevem mnenju tudi delitev uprave na samoupravni in dr‘avni delokrog ni povsem ustrezen, kajti “to~nej{a je lo~itev med dr‘avno upravo in lokalno upravo.” Ni pa te‘i{~e v organih, ki te naloge izvajajo, temve~ v tem, koliko vpliva nanje ima “narod”. V parlamentarnih dr‘avah je njegov vpliv zagotovljen ‘e v osrednjih organih, “za posle samoupravnega delokroga prihaja v po{tev le {e vpliv regijonalnega ali lokalnega zastopstva, ki se voli odnosno deligira po lokalnih upravnih edinicah.” Poudaril je tudi, da mora biti pri {ir{ih kompeten- cah lokalna uprava prav tako usposobljena kot dr‘avna uprava: “Lokalna uprava se bo s svojim delokrogom, ki je po svoji vsebini znabiti manj va‘en od dr‘avnega, samo z ozirom na omejitev na manj{e upravno podro~je, morala zavedati svoje velike odgovornosti ter bo mogla opravi~iti svoj obstoj samo tedaj, ako bo pri re{evanju poslov, ki lahko zadenejo interese dr‘avne celokupnosti, pokazala svoje dr‘avni{ke sposobnosti.” Med te‘njami ene in druge bo lahko prihajalo tudi do trenj in njuni medsebojni odnosi se bodo spreminjali. Tako tudi sedanje te‘nje po raz{iritvi dekoncentracije izvirajo iz aktualnih razmer, ki se lahko v prihodnje spremenijo. Svaril je {e pred pretiranim optimizmom, “da bodo samoupra- ve mogle uresni~iti vse nade, ki se stavijo nanje.” Kot primer je navedel prav probleme pri sprejemanju banovinskega prora~una za leto 1933/34 za izvajanje t.i. “samoupravne gospo- darske politike”, ki ga morajo v primerjavi s predhodnim prora~unom zmanj{evati, ker skrajno zaostrena kriza ne omogo~a normalnega dotoka dohodkov.47 Obse‘nej{i prikaz Pirkmajerjevega referata o decentralizaciji smo podali zlasti zato, ker jasno ka‘e poglede vidnega funkcionarja oziroma pravnega strokovnjaka liberalnega tabo- ra na to pomembno problematiko. Jutro je poudarilo zlasti Pirkmajerjevo stali{~e, “da more- mo pri~akovati od raz{irjene samouprave gotovo ve~jega razumevanja za lokalne potrebe, da pa bodo kon~ni uspehi in trajnost take samouprave zasigurani samo tedaj, ako se bomo nau~ili pravi~no podrediti o‘je interese splo{nim ter odstranjevati trenja med interesi bano- vine in dr‘ave.”48 Ob sklepu III. zasedanja je Ivan Tav~ar predlagal sprejem naslednje reso- lucije: “Banovinski svet pozdravlja napoved vlade, da se bo v najkraj{em ~asu pristopilo k izgraditvi banske uprave in banovinske samouprave na bazi naj{ir{e dekoncentracije. Bano- vinski svet smatra, da je v interesu vseh slojev na{ega naroda in da je radi hitrej{ega in s potrebami ljudstva skladnej{ega poslovanja administracije nujno potrebna dekoncentracija uprave s prenosom vseh onih kompetenc na banovine, ki iz vidika varovanja enotne dr`avne 47 Stenografski in uradni zapisnik 3. seje III. zasedanja BS 24. 2. 1933 v fasc. 4, fond 77 v ARS. 48 Jutro, {t. 48, 25. 2. 1933. 244 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... politike ne zahtevajo centralnega obravnavanja in s prenosom potrebnih finan~nih virov na banovine.” Banovinski svetniki so to resolucijo soglasno sprejeli.49 V razpravi o spremem- bah dr‘avne ureditve glede na novo ustavo naj opozorimo na terminolo{ke nedoslednosti in zamenjave. V tem pogledu je bil jasen program, ki ga je sprejel prvi kongres JRKD julija 1933 ob preimenovanju v Jugoslovansko nacionalno stranko. V njem je ob poudarku dr‘av- nega in narodnega edinstva ter enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev JNS poudarila: “Reorganizacija dr‘avne administracije se mora poenostaviti, sedanja uprava poceniti. Pri- lagoditi se mora potrebam in zahtevam naroda v posameznih krajih in mora biti zato dekon- centrirana v banovinah kot upravnih enotah in decentralizirana v banovinskih in ob~inskih samoupravnih ustanovah.”50 Poglavitna naloga III. zasedanja pa je bila obravnava banovinskega prora~una za leto 1933/34. Ban je ‘e pred prehodom na podrobno razpravo o njem odgovoril na nekatere predlo- ge banskih svetnikov na sejah finan~nega odbora in iz splo{ne plenarne razprave. Pojasnil je ukrepe in politiko banske uprave pri re{evanju pere~ih gospodarskih in socialnih problemov v pogojih skrajno zaostrene gospodarske krize ter poudaril, da mnogo predlogov “ne spada v okvir banskega sveta”, saj se v njih apelira na posredovanje osrednjih dr‘avnih oblasti. Te zna~ilnosti so se kazale tudi v specialni razpravi, v kateri so si banski svetniki prizadevali spremeniti {e nekatere postavke prora~unskih dohodkov in izdatkov, posebno te‘o pa so ji dale z glasovanjem sprejete resolucije, v katerih so oblikovali svoje predloge in ‘elje za delovanje in ukrepe banovinskih in osrednjih oblasti za re{itev pere~ih gospodarskih, social- nih in prosvetnih problemov. Zanimiv zaplet je nastal glede resolucije o te‘kem gospodar- skem stanju v Dravski banovini, ki jo je predlagal podjetnik Stane Vidmar. Proti zahtevi, naj bi dr‘avni denarni zavodi denar, ki se steka vanje iz Dravske banovine, uporabili za sanacijo denarnih zavodov in kreditne potrebe gospodarstva na njenem obmo~ju, za kar naj bi skrbel poseben kolegijski organ, je nastopil ban in poudaril, da bi s sprejetjem tak{ne resolucije {el banski svet “preko njemu odmerjenega zakonitega delokroga.” Oblikovanje tak{ne resolucije je kazalo hudo nezadovoljstvo z dr‘avno denarno politiko pri re{evanju posledic gospodar- sko-socialne krize, ki je najte‘je prizadela najbolj industrializirano Dravsko banovino.51 Ob sprejetju banovinskega prora~una,52 za katerega je ban posebej poudaril, da ima social- ni zna~aj, in na sklepni seji so svetniki posvetili posebno pozornost problematiki “omiljenja bede in pobijanja brezposelnosti” z akcijo za oblikovanje bednostnega sklada s petimi obvez- nimi dav~nimi viri. Ta izredni zunajprora~unski sklad naj bi zna{al skoraj ~etrtino banovin- skega prora~una, njegov temeljni namen pa bi bilo zaposlovanje brezposelnih pri javnih delih, socialno najbolj ogro`enim pa naj bi nudil tudi druge oblike pomo~i. Pri njegovem upravljanju pa naj bi banu pomagal poseben odbor, v katera so banski svetniki izvolili sedem ~lanov. Rudolf Golouh je poudaril, da je ta akcija “brez dvoma najbolj{e delo, ki se je izvr{ilo...” na tem zasedanju. Banski svetniki so izrabili obisk ministra za socialno politiko in narodno zdravje Ivana Puclja na tej seji in ga prosili za posredovanje, da bi osrednja vlada te nujne sklepe za omilitev brezposelnosti potrdila. Minister je predlagatelje pohvalil in poudaril, da so ta nujni ukrep v vsej dr`avi “najbolj{e razumeli”, takoj pa dodal, da bo v prizadevanjih za odobritev “naletel na odpor gotovih ljudi”, kar se je izkazalo za utemeljeno. 49 Stenografski in uradni zapisnik 4. seje III. zasedanja BS 25. 2. 1933 v fasc. 4, fond 77 v ARS. 50 Jutro, {t. 168, 21. 7. 1933. 51 Banski svetniki so resolucijo glede denarni{tva sprejeli na 4. seji BS 25. 2. 1933 (Stenografski in uradni zapisnik v fasc. 4, fond 77 v ARS), potem ko so jo preoblikovali predvsem v pro{njo za spremembo zakona, da bi lahko javna finan~na sredstva vlagali v varne denarne zavode v banovini. 52 Stenografski in uradni zapisnik 3. seje III. zasedanja BS 24. in 25. 2. 1933, prav tam. 245ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Banski svetniki so na sejah finan~nega odbora in v plenumu razpravljali tudi o osnutku banove “naredbe o podpiranju brezposelnih in pobijanju delomr`nosti.” V njej so bila dolo~ila o vodenju evidence brezposelnih, o pomo`ni akciji za pomo~ brezposelnim ter o zbiranju prostovoljnih prispevkov ob~in, banovine in dr`ave za ta namen. Banski svetniki so tudi to akcijo za omilitev brezposelnosti, ki jo je organizirala banska uprava, na~elno podprli, predlagali pa so nekaj popravkov zlasti glede vloge ob~inskih odborov pomo`ne akcije.53 Banski svet in uprava sta morala zaradi zaostritve velike gospodarske krize, zaradi katere je v Sloveniji “zavladala huj{a beda, kakor v drugih krajih na{e dr`ave,” posvetiti re{evanju socialnih posledic v industrijskih sredi{~ih in na pode`elju veliko pozornost, kar se je kazalo tako pri oblikovanju banovinskega prora~una, kot tudi pri iskanju dodatnih mo`nosti zlasti za omilitev brezposelnosti. Ob sklepu III. zasedanja se je Ivan Tav~ar zahvalil banu “na uvidevnosti, da je pristal na tak na~in obravnavanja prora~una, ki odgovarja demokrati~nim principom vsake javne ustanove, v kateri je zastopano na{e ljudstvo. O priliki obravnavanja tega prora~una nismo bili samo posvetovalni organ, dejansko je bila razprava izvedena tako, da smo v vseh to~kah prora~una odlo~evali. Tehnika obravnave prora~una je bila izpeljana tako, da smo dobili naj{ir{i vpogled v vse panoge banovinskega gospodarstva, izvolili smo si svoj finan~ni odbor, kjer nam je bila kraljevska banska uprava z g. banom na ~elu v vsakem slu~aju in priliki na razpolago z naj{ir{imi pojasnili. Jaz mislim, da upravi~eno lahko trdim, da ta prora~un ni samo prora~un kraljevske banske uprave kot take, ampak prora~un banovinske- ga sveta. Vsaj je banovinski svet v generalni in specijalni debati pri vsaki priliki glasoval in s tem izra`al svoje mnenje in odlo~eval glede posameznih postavk prora~una.” Tak{en potek sprejemanja prora~una je treba poudariti tudi zato, “ker se mnogokrat javnosti ho~e imputirati mnenje, ~e{, da banovinski svet nima nobene prave vrednosti in da banovinski svet ne vr{i tiste naloge in nima tistih pravic, kot bi jih moralo imeti demokrati~no ljudsko zastopstvo. Zavedamo se, da teh pravic po zakonu res nimamo, tekom razprave v banovinskem svetu pa je bila stvar prakti~no izpeljana tako, da so bile te pravice banovinskemu svetu dejansko prizna- ne in prav s te strani g. ban sprejmite na{o zahvalo, da ste tako umevali naloge banovinskega sveta in mu dejansko dali tako pravico in obele`je najve~je resnosti.”54 Potek obravnave banovinskega prora~una za leto 1933/34 je bil tako glede predhodne razprave in dvofaznega postopka kot tudi glede glasovanja v nasprotju s tolma~enjem pra- vilnika o delovanju banskega sveta v okro‘nici notranjega ministra Petra @ivkovi}a, od njega pa je odstopal tudi glede obvezne prioritete prora~unske razprave, kajti banski svet- niki so {e pred njo terjali nujno re{itev kriznih razmer v Revirjih. Banski svetniki so obliko- vali svoje predloge za re{evanje pere~ih problemov v Sloveniji v posebnih resolucijah, ki so jim s potrjevanjem z glasovanjem prizadevali dati ve~jo te‘o pri vplivanju na ukrepe banske uprave in osrednjih oblasti. Preseganja pristojnosti banskega sveta pa so bile tudi politi~ne razprave na njem. Posebno te‘o so III. zasedanju dale razprave in stali{~a glede upravne in samoupravne decentralizacije, pri katerih so se pokazala stali{~a liberalnega tabora do te problematike, ob hkratni odlo~ni zavrnitvi tak{nih federalisti~nih zahtev, kakr{ne so bile v Slovenski deklaraciji. Vse to mu je okrepilo njegovo vlogo v primerjavi s prvima dvema 53 Naredba je dolo~ala, da upravljanje podpornega fonda za omilitev brezposelnosti vodi Osrednji pomo‘ni odbor za Dravsko banovino, sestavljen zlasti iz predstavnikov ob~in z ve~jim {tevilom indu- strijskega delavstva, organizacij delavcev in delodajalcev, Javne borze dela in drugih, za administrativne posle pa je zadol‘ila oddelek za socialno politiko in narodno zdravje banske uprave (SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 31, 15. 4. 1933). 54 Stenografski in uradni zapisnik 4. seje III. zasedanja BS 25. 2. 1933 v fasc. 4, fond 77 v ARS. 246 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... zasedanjema v letih 1931 in 1932, ~eprav ne v tolik{ni meri, kot je to ocenjeval predsednik kluba banskih svetnikov. Je pa pravilno ugotovil, da si je banski svet brez zakonske osnove raz{iril svoje pristojnosti. Ban se je zahvalil banskemu svetu “za njegovo aktivno pomo~” banski upravi, njegova razprava pa je pokazala “vestno in vneto prizadevanje”, da na tem zasedanju “kolikor mogo~e dobrega napravi za ljudstvo, katerega zastopa...”55 Izrazil je ob‘alovanje, da krizne razmere ne dovoljujejo, “da bi mogli dati izraza vsem te‘njam” glede banovinskega gospodarstva, kajti treba je bilo upo{tevati hudo omejene mo‘nosti za dav~ne obremenitve. Sprejeti prora~un “je harmoni~en in homogen (glede enakomernega financiranja vseh banovinskih dejavno- sti op.p.) in dela ~ast... banskemu svetu.” Zavedal pa se je te‘av, ki bodo pri njegovem potrjevanju na ministrstvu za finance. Banski svet mu je za pomo~ pri tej zahtevni nalogi izvolil {tiri~lansko delegacijo iz vrst strokovnjakov, ki naj bi z njim potovali v Beograd.56 O poteku zasedanja je pohvalno pisalo Jutro, ki je ugotovilo, da “je bilo v tehni~nem oziru zelo dobro pripravljeno”, vse gradivo z njega pa bi obsegalo “pravo debelo knjigo,”57 ki bi dala temeljito podobo aktualnih razmer v banovini in prizadevanj za njihovo izbolj{anje. Ob potrjevanju in izvajanju banovinskega prora~una za leto 1933/34 se je tako kot pri prej{njih in kasnej{ih prora~unih do konca gospodarske krize leta 1935, pokazala nemo~ banske uprave in banskega sveta Dravske banovine za u~inkovito re{evanje pere~ih proble- mov v Sloveniji. Minister za finance je kljub vsem prizadevanjem potrdil banovinski prora~un le v vi{ini 87,56 milijonov din, kar je zlasti posledica ~rtanja redne letne dotacije iz dr‘avne blagajne. Delno je skr~il tudi posebne prora~une banovinskih podjetij, zavodov in ustanov na 42,96 milijonov din.58 Tudi prora~un bednostnega sklada so osrednje finan~ne oblasti potrdi- le le v znesku 9 milijonov din od predlaganih 23,2 milijonov din.59 Dr`avni prora~un pa nato ni poravnal niti dolga za odobrene dotacije iz preteklih let, kar je v najve~ji meri vplivalo na izpad skoraj desetine dohodkov prora~una za leto 1933/34. Banovina se je morala zato za izpolnjevanje svojih prora~unskih obveznosti za posamezne dejavnosti in dotiranje banovin- skih institucij zadol`evati, delno pa jih je morala prenesti na naslednje prora~unsko leto.60 V tak{nih razmerah je bila vloga banskega sveta kljub njegovim velikim prizadevanjim za raz{iritev vpliva na banovinske gospodarske, socialne in prosvetne dejavnosti lahko le skrom- na v primerjavi z drugo polovico tridesetih let. Tedaj so se po koncu gospodarske krize doho- dki banovinskega prora~una iz leta v leto pove~evali in bili tudi v celoti realizirani.61 55 Stenografski in uradni zapisnik 3. seje III. zasedanja BS 24. 2. 1933, prav tam. 56 Stenografski in uradni zapisnik 4. seje III. zasedanja BS 25. 2. 1933, prav tam. 57 Jutro, {t. 48, 25. 2. 1933. 58 SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 27, 1. 4. 1933. 59 Uredba glede prora~una izdatkov in dohodkov “Bednostnega sklada” Dravske banovine za leto 1933/34 (za obdobje od 1. 7. 1933 do 31. 3. 1934), SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 63, 5. 8. 1933. Sredstva sklada so bila namenjena predvsem za financiranje javnih del (vzdr`evanje in gradnje cest, regulacije, melioracije, napeljava vodovodov), in z njimi povezano zaposlovanje brezposlenih le 1,2 milijona din pa za subvencioniranje prehrane brezposelnim ter re{evanje problematike brezposelnih z visoko kvalifikacijo. 60 Prora~un za leto 1933/34 je bil realiziran z okoli 95 odstotki, dohodki pa manj kot 90 odstotno. Tako so postali zna~ilnost prora~unov v prvi polovici tridesetih let visoke letne postavke za odpla~ilo dolgov (do ene desetine prora~unskih izdatkov), iz leta v leto pa so se prena{ale tudi nekatere neizpolnjene obveznosti (priloga k prora~unu za leto 1936/37 v fasc. 10, fond 77 v ARS). 61 V primerjavi z zadnjim banovinskim prora~unom, ki ga je za leto 1935/36 sprejel liberalni banski svet (obsegal je 97,80 milijonov din, posebni prora~uni banovinskih podjetij in ustanov pa 38,41 milijonov din, kar je bil po petletnem nenehnem zmanj{evanju prora~unov prvi malenkostni povi{ek), je novi banski svet iz privr‘encev JRZ po {tirih letih delovanja razpravljal ‘e o skoraj za polovico vi{jem prora~unu za leto 1939/40 (Murko Vladimir, Dr‘avne in samoupravne finance v dravski banovini v l. 1918–1938, Spominski zbornik Slovenije, 480). 247ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Leta 1933 pa se je banski svet prvi~ sestal tudi na izredno zasedanje, ki je pomembno zlasti zaradi raz{iritve njegove dejavnosti tudi na uredbodajno podro~je. Zakon o ob~inah z dne 14. 3. 1933 je v 51. ~lenu poobla{~al banske svete, da sprejmejo natan~nej{e odredbe o sestavi kandidatnih list, poslovanju volilnih odborov in o volilnem postopku, uredbo pa je imel pravico razglasiti ban po predhodni odobritvi ministra za notranje zadeve.62 Na 1. seji 4. sep- tembra je ban dr. Maru{i~ poudaril, da bodo banski svetniki z obravnavo in sprejetjem navede- ne uredbe opravili “izredno va`no” nalogo, ker da bodo s tem prispevali h “izgraditvi in poglobitvi samoupravnega `ivljenja v Dravski banovini.” Bistvena novost novega zakona o ob~inah je bila dolo~itev najni`jega {tevila prebivalstva na tri tiso~ s ciljem, da “bodo tako po svoji finan~ni kot intelektualni mo~i mogle uspe{no vr{iti naloge lastnega in prene{enega delokroga”, kar bo imelo zlasti v Dravski banovini z doslej 1069 ob~inami dalekose`ne posle- dice. To bo poru{ilo stoletja stare tradicije in ranilo lokalpatriotizem, kar pa bo odtehtala nova organiziranost ob~in “po na~elih in potrebah sedanje dobe.” Banska uprava je ob~utljivemu problemu komasacije ob~in posvetila posebno pozornost, ker se zaveda velikega pomena te “osnovne celice kolektivnega dela v dr`avi” za uspe{en razvoj politi~nega in gospodarskega `ivljenja v banovini. Pri svojih predlogih si je prizadevala, da bi nove ob~ine obsegale obmo~je, ki po gospodarskih, socialnih in ozemeljskih kriterijih “prirodno spaja interese njenega prebi- valstva.” Pri tem se je posvetovala z lokalnimi dejavniki, vendar ni uspela vselej zadovoljiti razli~ne interese ter se zaveda tudi napak in krivic.63 Z volitvami bodo ob~ine po {estojanuarskem aktu kralja Aleksandra dobile “po svobod- ni volji” ljudstva izvoljene ob~inske uprave, kar bo pomenilo nov korak k notranjepoliti~ni normalizaciji. Ob slovesu od “tradicionalnih” ob~in je poudaril, da so opravile pomembno delo pri mirni evoluciji politi~nega `ivljenja in omilitvi hudih posledic gospodarske krize, med njimi in dr`avnimi nadzornimi oblastmi pa je vladalo “vzorno, prisr~no razmerje” in rodilo bogate sadove zlasti na podro~ju elektrifikacije, pri javnih delih in pri akcijah za omilitev brezposelnosti, torej na podro~jih, s katerimi sta se ukvarjala banski svet in uprava. Ob tem je tudi poudaril, da bodo volitve glede na delokrog ob~in “v splo{nem gospodarske- ga in ne toliko politi~nega zna~aja...”, ne sme pa se jim povsem odre~i tak{nega pomena, saj so “bistveni ~len” v uveljavljanju temeljnih usmeritev celotne dr`avne politike na izhodi{~ih zgodovinskega {estojanuarskega kraljevega manifesta. Ta je napravil konec “po plemen- skih vidikih” usmerjenemu politi~nemu `ivljenju in pokazal pot za “enakost in enakoprav- nost vseh Jugoslovanov slovenskega, hrva{kega in srbskega imena...”, pri~akovanje “izve- stnih krogov” (v Sloveniji zlasti katoli{kega tabora), da bodo volilni izidi pomenili spre- membo tak{ne usmeritve dr`avne politike in vrnitev k prej{njim razmeram so “a priori izklju~ena.” Volilci se bodo po banovem prepri~anju znali pravilno opredeliti in se bodo zavedali obse`nega dela bodo~ih izvoljenih ob~inskih uprav na temelju jugoslovanske nacionalne in dr`avne misli ter ne bodo ovirali njihovega dela z opredelitvijo za oznanjevalce pre`ivelih politi~nih doktrin, da bi z neplodno opozicijo proti obstoje~emu stanju v dr`avi kratili dragoceni ~as odbornikov. Ban je ob sklepu izrazil pri~akovanje, da bodo banski svetniki po temeljiti razpravi predlog uredbe soglasno podprli in “s tem dali na{emu ljud- stvu mo`nost, da s svobodno izvolitvijo zaupanja vrednih ob~inskih funkcionarjev postavi 62 SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 35, 29. 4. 1933. 63 Uredba o spojitvi ob~in v Dravski banovini je bila objavljena v SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 73, 12. 9. 1933; po {e nekaterih spremembah je bilo oblikovanih v Dravski banovini 377 ob~in (M. Stiplov{ek, Dr‘avne ureditve na jugoslovanskem ozemlju Slovenije 1929–1941, Arhivi XIX, 1996, {t. 1–2, 47–48; Jo‘e @ontar, Ob~ine v Sloveniji v letih 1918 do 1941, Vilfanov zbornik, Ljubljana 1999, 609–613. 248 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... pomemben mejnik v razvoju samoupravnega `ivljenja v dravski banovini.” Preveva ga `elja, “da postane slovenska ob~ina ono ognji{~e, iz katerega iz`areva... plamen {iroke jugoslovanske dr`avne in nacijonalne miselnosti, gospodarskega in kulturnega napredka ter dr`avljanske in socijalne solidarnosti.” Po uvodnem ekspozeju je Ivan Tav~ar posredoval banu ‘eljo banskih svetnikov, da bi oblikovali svoja stali{~a do predlogov uredbe na posebni seji svojega kluba.64 Ban je po opozorilu, da je ~as izrednega zasedanja omejen, prekinil za nekaj ur plenarno sejo in omogo~il, da se je klub v opoldanskem ~asu pod vodstvom svojega predsednika Tav~arja opredelil do volilne uredbe.65 Na nadaljevanju plenarne seje je predstavnik kluba dr. Franjo Ro{ najprej posredoval njegovo izjavo, da so banski svetniki “pri{li do skoraj soglasnega sklepa” naj bi se ob~inske volitve glede na bli`njo komasacijo, ki ne poteka povsod v skladu z `eljami prebivalstva in njihovimi nasveti, ter te`av s sestavljanjem volilnih imenikov in potrjevanjem kandidatnih list, odlo`ile in naj se zato predlog volilne uredbe umakne z dnevnega reda. Potem ko jih je ban seznanil s sklepom sestanka ministrov, narodnih poslancev in senatorjev, da je treba takoj izvesti komasacijo in po njej volitve, so “morali” banski svetniki od svoje odlo~itve odstopiti. Njihovega sklepa “naj se ne smatra kot afront proti vladi in {e manj...” proti gospodu banu. Poudaril je, da so z njim hoteli obema razlo`iti, “da si na{ narod ne `eli volitev” ter posredovati tudi odklonilno stali{~e krajevnih in sreskih odborov JNS.66 Prebi- valstvo naj bi bilo zadovoljno z delom sedanjih ob~inskih odborov in `elelo naj bi, da bi {e naprej opravljali svoje naloge, s ~emer se bo ohranil mir in mu dala mo`nost, da se v celoti opredeli “za narodno edinstvo, za dr`avno in nacionalno ujedinjenje.” Iz teh besed se vidi bojazen, utemeljena na poznavanju razmer na terenu, da voljeni ob~inski odbori kadrovsko ne bodo tako ustrezali re`imskim ciljem kot sedanji imenovani. Klubov predsednik je po- udaril, da s forsiranjem izvedbe ob~inskih volitev do 15. oktobra, za katero je pogoj sprejetje volilne uredbe, banski svetniki prevzemajo veliko odgovornost, ki pa jo odklanjajo in prelagajo na politi~no oblastne vrhove, ki so sprejeli komasacijske in volilne sklepe. Z navedenimi stali{~i se nista strinjala Albin Prepeluh in Rudolf Golouh, ki sta nasprotno trdila, da si ljudje ‘elijo ~im prej{nje izvedbe ob~inskih volitev. Prvi razpravljalec je pose- bej poudaril, da je treba zagotoviti volilnim upravi~encem mo‘nost za svobodno izvolitev lokalnega zastopstva, pri ~emer je ovira zakonsko dolo~eno javno glasovanje. Sicer pa morajo imeti volitve gospodarski in ne politi~ni zna~aj, kajti pri oceni dejavnosti ob~inskih odborov ljudje upo{tevajo le potrebnost in koristnost posameznih objektov in dose‘kov, ne zanimajo jih pa strankarski motivi. Glede zakona o ob~inah je poudaril, da “prav gotovo ni noben ideal” in da bodo prav v hribovitih predelih Dravske banovine velike te‘ave pri komasacijah ob~in. Ob sklepu je Prepeluh {e poudaril omejeno te‘o stali{~ banskih svet- nikov, ki ne smejo pozabiti, “da smo mi samo imenovani... in da ne zastopamo nikogar kakor sami sebe.” Golouh je posebej poudaril, da je razpis ob~inskih volitev dokaz, “da se na{e notranje ‘ivljenje vra~a v normalne razmere” in izrazil je tudi ‘eljo, za ~im prej{njo izdajo zakona o upravni dekoncentraciji, “ki bi {ele pomenil polno normalizacijo...” V splo{ni razpravi je bila izra‘ena tudi pro{nja banski upravi, da pri komasacijah upo{teva ‘elje prebi- valstva in nasvete banskih svetnikov. 64 Slovenec ({t. 201 a, 5. 9. 1933) je ugotovil, da so v klubu JNS “skoraj vsi ~lani banskega sveta.” 65 Stenografski in uradni zapisnik 1. seje IV. izrednega zasedanja BS 4. 9. 1933 v fasc. 6, fond 77 v ARS. 66 Opozorimo naj na bistveno razliko med stenografskim in uradnim zapisnikom nadaljevanja 1. seje IV. izrednega zasedanja BS 4. 9. 1933. V uradnem zapisniku je podatek, da s svojim sklepom zavzemajo banski svetniki “afront” proti vsem krajevnim in sreskim organizacijam, ki zahtevajo, “da se volitve ne izvr{e.” Po stenografskem zapisniku pa naj bi se ni`je organizacije JNS zavzemale za volitve. 249ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) V podrobni razpravi o predlogu uredbe so banski svetniki posvetili najve~ pozornosti problematiki kandidatnih list. Vsi so sogla{ali, naj se gospodarski zna~aj ob~inskih volitev poka‘e tudi tako, “da se kandidatne liste ne smejo vezati na kako politi~no stranko.” Glede na komasacijo morajo biti na njih kandidati iz vseh starih ob~in oziroma njihovih delov, ki so se zdru‘ile v novo ob~ino. Zanimiv pa je predlog dveh re‘imskih privr‘encev, ki sta zahtevala, da se v uredbo vnese dolo~ilo o predhodnem pristanku odborni{kih kandidatov, da bodo branili in ~uvali “dr‘avno in narodno edinstvo” z utemeljitvijo: “Ho~emo imeti garancije ne samo v gospodarskem, ampak tudi v nacijonalnem oziru.” Na klubovi seji je bila omenjena tudi mo‘nost, “da se bodo volitve mestoma uporabile za demonstracije proti re‘imu.” Ban je uvidel, da tak{en predlog bistveno omejuje pasivno volilno pravico in je med sejo zaprosil za mnenje ministra za notranje zadeve. Ta mu je odgovoril, “da ne more pristati na nobene utesnitve volilnih pravic, posebno pa ne take, ki bi izgledale kot poli- cajske ali ‘endarske.” Glede na to je banski svet navedeni predlog skoraj soglasno zavrnil. Banski svetniki so le za redka dolo~ila dosegli njihove spremembe, ve~ine njihovih pripomb pa ni bilo mogo~e sprejeti, ker so bile v nasprotju z dolo~ili zakona o volitvah poslancev in zakona o ob~inah, ki sta bila temeljno izhodi{~e za oblikovanje ob~inske volilne uredbe. Ban je glede na njeno pomembnost dolo~il poimensko glasovanje banskih svetnikov, od katerih so se trije vzdr‘ali glasovanja.67 Ban se je zahvalil svetnikom za njihovo podporo uredbi68 in ugotovil, da so morali “svoje o`je interese... zapostaviti v interesu dr`ave same” in tako dali “poudarka patrioti~nemu nagibu.” Ne bi bilo ~astno za banovinski svet, ~e bi veljal za “organ, ki ho~e ovirati naravni tok na{e normalizacije.”69 Ob tem naj poudarimo, da so nekateri pravniki oporekali veljavnost uredb, ki jih je sprejemal banski svet glede na dejstvo, da po zakonu o banski upravi in pravilniku ni imel tudi uredbodajnih pristojnosti.70 V primeru ob~inske volilne uredbe je dobil posebno zakonsko pooblastilo Narodne skup{~ine, pri razpravi o njej pa so banski svetniki mestoma spet pre{li na prepovedano politi~no podro~je. Na 2. seji so banski svetniki obravnavali poslovanje bednostnega sklada za pomo~ brezposelnim in uredbo o zavarovanju posevkov, torej finan~no oziroma gospodarsko pro- blematiko, za katero je pravilnik dolo~al, da za njihovo obravnavo ban lahko skli~e najdalj petdnevno izredno zasedanje. Iz razprav o bednostnem skladu se vidijo prizadevanja ban- skih svetnikov, da bi dobili ~imve~je pristojnosti pri oblikovanju njegovega prora~una in razdeljevanju sredstev tistim, ki jih je velika gospodarska kriza najbolj prizadela, hkrati pa ob‘alovanje, da njegova ustanovitev “ni na{la pravega razumevanja na pristojnem mestu.” Po obse‘ni razpravi o razmahu velike gospodarske krize v velikih industrijskih sredi{~eh in mestih ter na pode‘elju in oblikah nujne pomo~i brezposelnim, je banski svet izvolil 14-~lanski {ir{i in 6-~lanski o‘ji odbor, ki bi “moral biti ves ~as g. banu na razpolago” glede upravljanja bednostnega sklada. Ob tem je ban poudaril, da po zakonu odbor banskega sveta “ more imeti odlo~ujo~e funkcije”, ampak le svetovalno, odlo~anje glede razdeljevanja podpor pa ostaja banu.71 67 Ban je od petih banskih svetnikov, ki so bili pri glasovanju odsotni zahteval na 2. seji 6. 9., da so se do njega opredelili. Vzdr‘ala sta se predsednik in podpredsednik kluba banskih svetnikov Ivan Tav~ar in dr. Franjo Lipold ter dr. Franjo Ro{, torej trije banski svetniki, ki so bili med najbolj dejavnimi v banskem svetu. 68 Uredbo o sestavi kandidatnih list, o sestavi in poslovanju volilnih odborov in o glasovalnih postopkih pri volitvah ob~inskih odborov v Dravski banovini je ban po odobritvi ministra za notranje zadeve z dne 6. 9. 1933 objavil v SL kraljevske banske uprave Dravske banovine, {t. 73, 12. 9. 1933. 69 Stenografski in uradni zapisnik nadaljevanja 1. seje IV. izrednega zasedanja BS 4. 9. 1933, v fasc. 6, fond {t. 77 v ARS. 70 Lovro Bogataj, Uprava dravske banovine. Krajevni leksikon dravske banovine, Ljubljana 1937, 8. 71 Stenografski zapisnik in zapisnik 2. seje IV. zasedanja BS 5.9. 1933 v fasc. 6, fond 77 v ARS. 250 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... Na na~rt uredbe o obveznem zavarovanju posevkov pred to~o so imeli banski svetniki {tevilne pripombe zlasti glede zmogljivosti zaradi krize hudo prizadetih kmetov, da bi pla~evali {e visoko zavarovalnino, ~eprav so se zavedali, da bi bila potrebna banovinska zavarovalnica ne le proti to~i, temve~ tudi proti drugim ujmam. Na~elno so predlo‘eno uredbo sprejeli. Na predlog, da bi pri dolo~itvi vi{ine zavarovalnih prispevkov imeli pravi- co sodelovati tudi banski svetniki, je ban odgovoril, da so zaenkrat v njegovi “kompetenci zdru‘ene funkcije upravne in samoupravne oblasti. Ko izide zakon o banovinski samoupra- vi, bo ban samo predsednik banskega sveta in bo banski svet imel vse tiste funkcije, ki jih ima ban glede izdaje uredb, glede pravilnikov itd.” Banski svetniki so razpravljali tudi o nevzdr‘nem na~inu izterjevanja davkov v pogojih gospodarske krize in ban jih je moral znova opozoriti, da je ta problematika “izven kompetence banskega sveta”, bo pa posredo- val njihove prito‘be “na merodajnih mestih.”72 Leta 1933 je bilo v ~asu liberalne vladavine oziroma JNS vi{ek prizadevanj za uveljavi- tev banovinske samouprave in upravne decentralizacije. Naslednje leto je le Albin Prepeluh na zasedanju banskega sveta poudaril, da so ob postopnem uvajanju demokratizacije, kar se ka‘e v izvedenih parlamentarnih in ob~inskih volitvah,73 nujne tudi volitve v banovinski svet. Njegovi sklepi bodo imeli v primerjavi z imenovanim banskim svetom “docela druga~no mo~.” Oblikoval je resolucijo z zahtevo po ~imprej{nji izdaji zakona o samoupravah in volitvah banovinskih zastopov. Ban dr. Maru{i~ je tak{no `eljo banskega sveta sicer ozna~il kot “pravilno”, ni pa dal Prepeluhove resolucije na glasovanje, kar je bil obi~ajen postopek za potrditev resolucij in zato ni imel obveznosti za posredovanje pri osrednjih oblasteh za njeno udejanjenje.74 Prepeluh je v svoji razpravi zavrnil stro{ke kot izgovor za neizvedbo volitev v banovin- ski svet, ki bi bile lahko hkrati z ob~inskimi volitvami. Z njo je opozoril na enega od verjetnih vzrokov za odlaganje udejanjanja ustavnih dolo~il o banovinskih svetih, namre~ na bojazen, da bo po volitvah njihova kadrovska sestava v nekaterih banovinah, med njimi prav gotovo v Dravski banovini, druga~na od ‘elja re‘ima tudi ob zanj ugodnem volilnem sistemu. V tem pogledu je zanimivo je dejstvo, da na zadnjem zasedanju liberalnega banske- ga sveta Dravske banovine februarja 1935 Ivan Tav~ar v sicer ostri kritiki obstoje~ih za~asnih razmer, ni zahteval izvedbe volitev v banovinski svet. Poudaril je, da bi moral za izvajanje {irokih samoupravnih pristojnosti banski svet, torej imenovano predstavni{tvo, dobiti “odlo~ilni vpliv” pri oblikovanju prora~una. Glede na to, da na enem zasedanju letno ne more re{iti vseh aktualnih problemov banovine, bi bilo treba ustanoviti {e stalni banovinski odbor, ki bi sodeloval pri sestavljanju in izvajanju banovinskega prora~una ter “natan~no preu~eval vse potrebe banovine” glede “na ‘elje in te‘nje prebivalstva.” Odlo~no je prote- stiral proti praksi, da ga minister za finance pri potrjevanju “prikroji popolnoma po svojem mi{ljenju.” Raz{iriti bi bilo treba tudi kompetence banske uprave, ker lahko le ona uresni~uje “vse to, kar mnogokrat zaman pri~akujemo od Beograda.” Samo v Ljubljani se more udejanjati vsa gospodarska politika Slovenije. Svoj nastop je Tav~ar sklenil z ugotovitvijo, da je 72 Zapisnik nadaljevanja 2. seje IV. zasedanja BS 5. 9. 1933, prav tam. Zaradi nezmo‘nosti pla~evanja zavarovalnih prispevkov ban dr. Maru{i~ uredbe o zavarovanju posevkov pred to~o ni objavil. 73 Ob~inske volitve so bile 15. 10. 1933. Uradna lista JNS je ob zanjo ugodnem volilnem sistemu dobila ve~ino v 292 ob~inah, kompromisna lista pod vodstvom ali v sodelovanju JNS v 20 ob~inah, opozicijska SLS pa kljub re‘imskemu pritisku in javnemu glasovanju v 54 ob~inah (Jo‘e @ontar, n.d., 617). 74 Stenografski in uradni zapisnik 7. seje V. zasedanja BS 12. 2. 1934 v fasc. 7, fond 77 v ARS. Banovinskemu vodstvu JNS je morala biti Prepeluhova resolucija o volitvah banovinskega sveta neza‘ele- na, kar ka‘e tudi dejstvo, da jo tudi Jutro ({t. 35, 13. 2. 1934) v sicer obse‘nem poro~ilu o seji banskega sveta, ni omenilo. 251ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) tolma~ “‘elja vsega prebivalstva Slovenije” in prosil, da se njegove pobude posredujejo predsedniku ministrskega sveta.75 Ta hudo kriti~na razprava ka‘e, da je dominantno proticentralisti~no razpolo‘enje v Sloveniji, vplivalo tudi na odlo~en nastop privr‘encev JNS proti vladnemu zavla~evanju razli~nih vidikov decentralizacije. Glede na tak{no razpo- lo‘enje se je morala banovinska organizacija JNS za Dravsko banovino odlo~neje kot druge v dr‘avi opredeliti za okrepitev pristojnosti banovin. Z letom 1935 je sklenjeno obdobje, ko je delovanje banske uprave in banskega sveta Dravske banovine usmerjal liberalni politi~ni tabor oziroma JRKD – JNS. Tudi med njego- vimi privr‘enci je bilo veliko nezadovoljstvo, ker osrednje oblasti niso izvedle samouprav- ne in upravne decentralizacije. Posebej so zahtevali raz{iritev pristojnosti banskega sveta pri oblikovanju prora~una, po uspehu tudi opozicijske SLS na ob~inskih volitvah, pa je splahnela ‘elja, da bi izvedli volitve v banovinski svet. Njihove zahteve se glede na temelj- no unitarno-centralisti~no usmeritev niso nikdar radikalizirale v zahtevo po oblikovanju banovine Slovenije s {irokimi avtonomisti~nimi zakonodajnimi in izvr{ilnimi ter finan~nimi pristojnostmi, do ~esar je pri{lo konec tridesetih let v ~asu vladavine JRZ z avtonomisti~nih izhodi{~ biv{e SLS.76 Poudariti pa moramo, da so delovanje banskega sveta Dravske bano- vine in poslovanje njene uprave poleg dejstva, da vlada ni poskrbela za udejanjenje bano- vinske samouprave, ote‘evale do srede tridesetih let zlasti {tevilne posledice gospodarske krize. Te so na eni strani terjale posebne ukrepe za za{~ito skrajno zaostrenih socialnoeko- nomskih razmer v Sloveniji, na drugi strani pa so omejevale gmotne mo‘nosti za njuno u~inkovito ukrepanje na vseh podro~jih njunega delokroga. V tak{nih razmerah pa tudi {e tako temeljite na~elne in podrobne razprave o banovinskem prora~unu, kakor tudi glaso- vanje o njem, niso mogle biti plodne, ker omejena finan~na sredstva niso omogo~ala uveljav- ljanje {tevilnih predlogov banskih svetnikov. Te mo‘nosti so se sicer v drugi polovici tride- setih let vzporedno z nara{~anjem banovinskih prora~unov pove~evale, toda tudi tedaj niso omogo~ali udejanjanje nekaterih nujnih in pomembnih pobud banskih svetnikov v zado- voljivem obsegu. Prav nemo~ banskega sveta pri u~inkovitem re{evanju aktualnih proble- mov v celotni banovini in na posameznih obmo~jih je vplivala na njegova prizadevanja od leta 1932 za pove~anje njegovih prora~unskih pristojnosti, torej pri izpolnjevanju njegove temeljne vsakoletne naloge. To dejstvo pa je vplivalo, da je od prvega zasedanja banskega sveta v novi sestavi izklju~no iz privr‘encev JRZ, to predstavni{tvo kontinuirano vso drugo polovico tridesetih let odlo~no zahtevalo udejanjenje ustavnih dolo~b o banovinskih samo- upravah in postopoma tudi njihovo raz{iritev preko okvira druge jugoslovanske ustave. Banski svetniki pa so postavljali avtonomisti~ne zahteve tudi v letih 1936 in 1937, ko jih slovensko strankino vodstvo zaradi svoje zavezanosti JRZ ni moglo objavljati77 oziroma je bila njegova misel na avtonomijo “skoraj pozabljena.”78 Banski svet Dravske banovine je tako od oktroirane ustave do zadnjega zasedanja v za~etku leta 1941 kot edino predstavni{ko telo na Slovenskem kontinuirano izra‘al razli~ne oblike samoupravnih-avtonomisti~nih te‘enj in zahtev, ki jih vladajo~a re‘ima JNS in JRZ nista bila pripravljena zakonsko uvelja- viti. 75 Stenografski in uradni zapisnik 1. seje VI. zasedanja BS, 4. 2. 1935 v fasc. 8 in 9, fond 77 v ARS. 76 Vrh avtonomisti~nih prizadevanj banskega sveta, ki jih je v drugi polovici tridesetih let oblikoval na svojih zasedanjih v posebnih resolucijah, je bila zahteva za ustanovitev banovine Slovenije leta 1940 (Stenografski zapisnik 6. seje XII. zasedanja BS 27. 2. 1940 v fasc. 14, fond 77 v ARS; M. Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem, 338–342). 77 Janko Prunk, Slovenski narodni vzpon. Narodna politika (1768–1992), Ljubljana 1992, 278. 78 Jurij Perov{ek, Slovenci in Jugoslavija v tridesetih letih, Slovenska trideseta leta, Ljubljana 1997, 24. 252 M. STIPLOV[EK: PRIZADEVANJA BANSKEGA SVETA DRAVSKE BANOVINE ... Z u s a m m e n f a s s u n g Die Bemühungen des Banatsrats des Draubanats um die Umsetzung der Banatsselbstverwaltung und Dezentralisierung der Verwaltung sowie um die Erweiterung seiner Kompetenzen im Jahre 1933 Miroslav Stiplov{ek Die Gesetze über die Bildung der Banate und über die Banatsverwaltung, die im Herbst 1929 von König Alexander erlassen wurden, stellten einen bedeutenden Meilenstein in der staatlichen Organisation des Königreichs Jugoslawien dar. In Slowenien wurde die Vereinigung der beiden bis dahin größten Verwaltungseinheiten, der “oblast” Ljubljana mit der “oblast” Maribor zum Draubanat mit Zufriedenheit aufgenommen. Enttäuschung rief jedoch die Abschaffung der letzten Reste der Gebietsselbstverwaltun- gen sowie die Verschmelzung aller Kompetenzen der allgemeinen Staatsverwaltung und der bisherigen Gebietsselbstverwaltung in der Person des Banus als höchstem Staatsfunktionär im Banat. Dieser hatte seine Kompetenzen nach Anweisung und unter der Aufsicht der Ministerien wahrzunehmen. Die büro- kratischen Entscheidungsbefugnisse des Banus wurden vor allem durch den Banatsrat gemildert, der eine Beratungsfunktion bei der Erstellung des alljährlichen Budgets zur Finanzierung von Vorhaben und Institutionen in den Bereichen Wirtschaft, Soziales, Kultur und Bildung ausübte, für die Ende der zwan- ziger Jahre die Gebietsselbstverwaltungen sorgten. Doch die gewählten Gebietsversammlungen konnten damals über den Finanzplan für die Entwicklung des Agrarsektors und der anderen Wirtschaftsbereiche entscheiden sowie für die öffentlichen Arbeiten, für das Gesundheitswesen und die soziale Fürsorge sowie für Verbesserungen der finanziellen Grundlage für Kultur und Schulwesen, während die vom Innenminister ernannten Banatsräte dem Banus lediglich Budgetansätze für die Bezirke und Städte, die sie vertraten, vorschlagen und über die Lösung der allgemeinen akuten Probleme im Banat diskutieren durften. In den Instruktionen des Ministerpräsidenten über die Tätigkeit der Banatsräte hieß es ausdrückli- ch, daß der Banus nicht verpflichtet sei, ihren Ratschlägen bei der Erstellung des endgültigen Banatsbud- gets zu folgen. Darüber hinaus sei es den Banatsräten nicht gestattet, eine allgemeine und spezielle präliminare Budgetdebatte zu führen und über einzelne Haushaltsposten abzustimmen. Gerade in dieser Hinsicht stellte die dritte Session des Banatsrates des Draubanats im Februar 1933 einen bedeutenden Wendepunkt dar. Den Banatsräten gelang es, durch die Wahl eines Finanzausschusses für eine präliminare Debatte über das Banatsbudget für das Jahr 1933/34, durch dessen zweigleisige allgemeine und spezielle Beratung sowie durch Abstimmung über Einnahmen und Ausgaben, ihre Rolle bei der Erstellung des Budgets zu stärken. In besonderen Resolutionen richteten sie auch ihre Forderun- gen und Anliegen an die Banats- und Zentralbehörden hinsichtlich der Lösung von aktuellen Problemen des Draubanats. Der Vorsitzende des Klubs der Banatsräte stellte deshalb fest, daß das sich in Verhan- dlung befindliche Budget zugleich ein Budget des Antragstellers, der Banatsverwaltung, und des Banats- rats sei. Die Budgetdebatte wurde unter Umgehung der Rechtsvorschriften in dieser Weise durchgeführt, so daß dem Banatsrat tatsächlich die Rechte einer Volksvertretung zuerkannt wurden. In der Budgetdebat- te, in der die Banatsräte lediglich mit bescheidenen Erfolgen vor allem die Folgen der großen Wirtschafts- krise in Slowenien zu lindern versuchten, widmeten die Banatsräte der Problematik der Staatsverfassung und den aktuellen politischen Verhältnissen besondere Aufmerksamkeit. Die zweiundvierzig Mitglieder des Banatsrats, fast ausschließlich Anhänger der Jugoslawischen Radikalen Bauerndemokratie (Jugoslavenska radikalna selja~ka demokracija), einer Parteiorganisation des Regimes, der späteren Jugoslawischen Nationalen Partei (Jugoslovanska nacionalna stranka) bzw. Vertreter des liberalen politischen Lagers, forderten auf der dritten Session die schnellstmögliche Um- setzung der in der oktroyierten Verfassung von 1931 festgeschriebenen Bestimmungen über die Banats- selbstverwaltungen, nach denen der gewählte Banatsrat und der Banatsausschuß ähnliche Aufgaben wie die Ende der zwanziger Jahre gewählten Selbstverwaltungsorgane erfüllen sollten. Zugleich forderten die Banatsräte eine Verwaltungsdezentralisation durch Übertragung einiger Kompetenzen von den zentralen Behörden auf die Banatsverwaltung. Als prinzipielle Anhänger des nationalen Unitarismus und staatli- chen Zentralismus lehnten sie jedoch die föderalistischen Forderungen, die die Opposition – in Slowenien 253ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) die verbotene Slowenische Volkspartei (Slovenska ljudska stranka) - um die Jahreswende 1933/34 überall im Staat in Form der sogenannten Punktationen stellte, scharf ab. Sie bezeichneten sie als separatistisch und als Versuch einer Zerschlagung Jugoslawiens. Entschieden wiesen sie auch die Angriffe des katholi- schen Episkopats auf die staatliche Turnerorganisation Sokol wegen angeblich antireligiöser Haltung zurück. Der Banatsrat nahm demzufolge auch Stellung zum äußerst zugespitzten politischen Geschehen im slowenischen und jugoslawischen Rahmen, womit er seine Kompetenzen überschritt. Eine Kompetenz- erweiterung stellte auch die außerordentliche Session im September 1933 dar, auf der die Banatsräte eine Verordnung zur Durchführung der Gemeindewahlen erließen. Laut ministerialen Richtlinien aus dem Jahre 1930 besaß der Banatsrat auch keine Verordnungskompetenzen. Das Jahr 1933 stellte in der Tätig- keit des Banatsrats des Draubanats den Beginn der kontinuierlichen Bemühungen dar, seine Rolle bei der Erstellung der Banatshaushaltspläne und bei anderen für das Banat bedeutenden Angelegenheiten ohne gesetzliche Fundierung in der Tat zu vergrößern. Diese Rolle verstärkte sich besonders in der zweiten Hälfte der dreißiger Jahre angesichts der Tatsache, daß keine Regierung die zur Anwendung von Verfas- sungsbestimmungen über die Banatsselbstverwaltungen erforderliche Gesetzgebung entworfen hatte. Nach dem Ende der großen Wirtschaftskrise und nach der Machtübernahme durch die neue Parteiorgani- sation des Regimes - die Jugoslawische Radikale Union (Jugoslovanska radikalna zajednica) – im Jahre 1935, der sich auch die Slowenische Volkspartei anschloß, löste der Banatsrat zusammen mit der Banats- verwaltung seine Aufgaben erfolgreich zugunsten der Entwicklung Sloweniens und Umsetzung der Autonomie. ZVEZA ZGODOVINSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE je med drugim izdala: 27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev, Ljubljana 1994 : zbornik. - Ljubljana, 1994. – 1.000 SIT Sosed v ogledalu soseda od 1848 do danes : 1. zasedanje slovensko-avstrijske zgodovinske komisije, Bled 1993. - Ljubljana 1995. - 1.500 SIT Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov. - Ljubljana 1996. - 1.000 SIT @ivljenje in delo Josipa @ontarja : ob stoletnici rojstva. - Ljubljana, Kranj 1996. - 500 SIT Razvoj turizma v Sloveniji : zbornik referatov z 28. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Bled 1996. - Ljubljana 1996. - 1.500 SIT Slovenija 1848-1998: iskanje lastne poti : mednarodni znanstveni simpozij, Maribor 1998. Ljubljana 1998. - 2.000 SIT Mno‘i~ne smrti na Slovenskem : zbornik referatov z 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Izola 1998. - Ljubljana 1999. - 2.000 SIT Temeljne prelomnice preteklih tiso~letij : zbornik referatov s 30- zborovanja slovenskih zgo- dovinarjev, Rogla 2000. - Ljubljana 2001. - 2000 SIT Zainteresirani lahko kupijo knjige na sede‘u ZZDS v Ljubljani, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200). ^lani ZZDS imajo 25 odstotni popust, {tudentje pa 50 odstotni popust. 254 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) O ~em smo pisali v Zgodovinskem ~asopisu … … pred petimi desetletji? V naslednjem bom poskusil dolo~iti ~as, v katerem je Ljubljana dobila mestne pravice. Z zgoraj omenjeno listino je postavljena zgornja meja, v kateri ima Ljubljana ‘e mestne pravice, je ‘e civitas. Spodnja meja pa bo leto 1202, kajti ~as podelitve mestnih pravic moramo iskati v dobi vojvode Bernarda. K temu nas navajata vrsta okoli{~in in dejstev. (Ferdo Gestrin, Doneski k zgodovini Ljubljane v srednjem veku, Z^, 5, 1951, str. 193) … pred {tirimi desetletji? Zanimivo je ,da na vseh tak{nih lokalitetah ne sre~ujemo inventar, znan iz samega Köttlacha, t.i. köttla{ke skupine. Tamkaj{nji inventar se me{a s starej{imi elementi postavaroslovanske periode, vendar brez podatkov v kak{nem spremstvu so ga v posameznih grobovih na{li. Zaradi tega tudi ne moremo izvajati nikakr{nih sklepov, v kak{nem medsebojnem odnosu stojita ti dve skupini na tem najdi{~u. (Paola Koro{ec, Poskus delitve slovanske materialne kulture na podro~ju Karanta- nije , Z^, 15, 1961, str. 177) … pred tremi desetletji? V obdobju, ki ga obravnavamo, je okupator v nasprotju z mednarodnim pravom za~el izvajati mobilizacijo {tajerskih Slovencev. Šef civilne uprave je 24. marca 1942 izdal odredbi o uvedbi voja{ke obveznosti in delovne slu‘be na Spodnjem Štajerskem. Julija 1942 so bili vpoklicani prvi slovenski fantje v nem{ko vojsko. Za~etem nem{ke mobilizacije sovpada s ~asom najhuj{ega nacisti~nega nasilja, kar je vsekakor vplivalo na uspeh okupatorjeve mobilizacije. … (Milan @evart, Narodnoosvobodilna vojna v Šale{ki dolini, Z^, 25, 1971, {t. 1-2, str. 91) … pred dvema desetletjema? Da se je Preddvor ‘e v 12. stoletju razvil v pomembno sredi{~e na obmo~ju severovzhodno od Kranja, ka‘e vrsta ljudi, poimenovanih po tem kraju, kakor po bli‘njem Bregu, in ki sodelujejo kot pri~e pri raznih pravnih dejanjih. @e v listini iz leta 1147 nastopa med pri~ami klerik Ulrik (Uvolricus clericus de Niwenhouen), v letu 1217 Martin (Martinus de Niwenhouen), 1238 Rajnhard s sinom Vigandom z Vurberka (Reinardus de Neunhouen), v letu 1248 pa Hilpand (Hilpandus de Neynnhoven). Leta 1217 se omenjata tudi Bernard z Brega pri Predvoru (Bernhar- dus deRain) in Ditmar (Ditmarus de Rain). (Jo‘e Mlinari~, Posest vetrinjskega samostana na Kranjskem, Z^ 35, 1981, {t. 1-2, str. 106) … pred desetletjem? Omenili smo tudi doseljevanje tujega prebivalstva v ve~ja mesta po njihovem nastajanju od 12. stoletja naprej. Vendar je to manj pomemben proces. V srednjem veku so se etni~na razmerja spreminjala predvsem ob agrarni kolonizaciji. Sama mesta niso spreminjala etni~ne podobe, razen kolikor se je spremenila podoba njihove sose{~ine. To velja tudi za slovenski prostor. To je tisti del slovenskega zgodovinskega razvoja, ki neposredno izra‘a resni~nost zgodovinskega temelja za vpra{anje irskega kartuzijanca iz Pleterij, kako so mogli Slovenci pre‘iveti kot narod tiso~ let brez svoje dr‘ave. In ozna~bo tega zgodovinskega rezultata v angle{ki zgodovinski publicistiki kot »~ude‘«. (Bogo Grafenauer,Problem migracij v zgodovini Slovencev, Z^ 45, 1991, {t. 2, str. 198) 255ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Danijela Tr{kan Didakti~no-metodi~na struktura sodobnih u~nih na~rtov za srednje{olsko zgodovino v Sloveniji, Franciji, Veliki Britaniji in mednarodnih {olah Uvod V sodobni didaktiki se sicer uporabljata dva izraza, in sicer kurikulum1 in u~ni na~rt, vendar pa je v nadaljevanju uporabljen le izraz u~ni na~rt, ki se nana{a na predmet zgodovi- na. U~ni na~rt je {olski dokument, ki predpisuje obseg, globino in zaporednost u~nih vse- bin.2 Srednje{olske sodobne u~ne na~rte za zgodovino v Sloveniji, Franciji, Veliki Britaniji in v mednarodnih {olah lahko razdelimo v dve vrsti. V prvo vrsto u~nih na~rtov bi lahko uvrstili slovenske in francoske srednje{olske u~ne na~rte, ki so napisani za posamezni razred oz. letnik (slovenski za {tiri letnike, francoski pa za tri letnike) ter vsebujejo elemente, kot so namen predmeta, splo{ni u~ni cilji predmeta, vsebinska struktura z didakti~nimi poudarki, navodila za izvajanje u~nega na~rta z u~nimi sredstvi. Glavni poudarek pri teh u~nih na~rtih je na vsebini. Nekateri u~ni na~rti navajajo tudi {tevilo ur, potrebnih za obdelavo, konkretne operativne u~ne cilje, ki podrobno dolo~ajo dejavnosti, ter mo‘ne na~ine preverjanja in ocenjevanja. V drugo vrsto u~nih na~rtov bi lahko uvrstili angle{ke in mednarodne u~ne na~rte, ki ravno tako vsebujejo elemente, kot so namen, splo{ni u~ni cilji, u~na vsebina, na~ini prever- janja in ocenjevanja. Pri teh u~nih na~rtih je velik poudarek na instrumentih preverjanja in ocenjevanja, zato vklju~ujejo poleg splo{nih {e specifi~ne u~ne cilje, ki se nana{ajo na razli~ne ravni znanja ali sposobnosti, ki se pri~akujejo od u~encev ob zaklju~ku srednje- {olskega izobra‘evanja. Imenovali bi jih lahko izpitni u~ni na~rti, saj pripravljajo u~ence na zunanje srednje{olske izpite ter vsebujejo vse informacije o izpitu. V nadaljevanju so pred- stavljeni angle{ki izpitni u~ni na~rt za u~ence v starosti od 14. do 16. let (GCSE), angle{ki izpitni u~ni na~rt za u~ence v starosti od 16. do 18. let (GCE) in izpitni u~ni na~rt za mednarodno maturo (16. do 18. let). 1 Izraz kurikulum je ve~pomenski. “Tudi v Sloveniji se sre~ujemo z ve~pomenskostjo pojma ku- rikulum (ena~enje kurikuluma z u~nim na~rtom, z dejavnostjo posamezne {ole ...). Termin kurikulum je te`ko ustrezno posloveniti, smiselno pa ga je pojmovati kot programski paket. Pri na~rtovanju kurikuluma pa je potrebno misliti na cilje, vsebino, didakti~no in psiholo{ko zasnovo pou~evanja in u~enja (strategije na~rtovanja, metode ...), na~ine evalvacije, posredno pa tudi na u~benike, razli~en didakti~ni material in navodila u~iteljem.” Ivanu{ Grmek, M. (1997). Na~rtovanje elementov kurikuluma. V: Kongres pedago{kih delavcev Slovenije. Programska prenova na{e osnovne in srednje {ole. Ljubljana: Zveza dru{tev pedago{kih delavcev Slovenije, str. 129. V Sloveniji se uporablja tudi izraz u~ni program. Ta pa je sestavljen iz predmetnika in u~nega na~rta (u~ni na~rti posameznih predmetov). Ve~ o opredelitvi kurikuluma v: Ivanu{ Grmek, Milena (1997). Kurikularno na~rtovanje na vi{ji stopnji obvezne osnovne {ole. Doktorska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, str. 12–18. 2 Poljak, V. (1974). Didaktika. Ljubljana: DZS, str. 41. ZGODOVINSK ̂ ASOPI • 55 • 2001 • 2 (123) • 55–268 256 D. TR[KAN: DIDAKTI^NO-METODI^NA STRUKTURA SODOBNIH U^NIH NA^RTOV ... Prva vrsta u~nih na~rtov potrebuje dopolnilo z informacijami o eksternih izpitih ob zaklju~ku srednje {ole. Tako dopolnjuje slovenski u~ni na~rt {e izpitni katalog, ki vsebuje temeljne cilje in izpitne vsebine, francoski u~ni na~rt pa ima v posebnih uradnih dopolnilih informacije o izpitu in vrstah izpitnih nalog. Vsebine, ki so predpisane v francoskem u~nem na~rtu (zadnje leto), se skoraj v celoti preverjajo na pisni maturi, medtem ko se vse predpisa- ne vsebine v slovenskem u~nem na~rtu ({tiri leta) ne preverjajo v celoti. Na~rtovanje u~nih na~rtov U~ni na~rt je sestavni del splo{nega u~nega na~rtovanja, saj obsega vse organizacijske in didakti~ne dejavnosti. Namen teh dejavnosti je usmerjanje in organiziranje pouka.3 U~ni na~rti so po strukturi vsebinsko, ciljno ali procesno usmerjeni, glede na to, kateri element u~nega na~rta je bolj poudarjen.4 Tako obstaja vsebinsko, ciljno ali procesno na~rtovanje u~nih na~rtov. Pri vsebinskem na~rtovanju je u~ni na~rt vsebinsko usmerjen in daje poudarek vsebini, to je izboru, obsegu, zaporedju in poglobljenosti vsebine. Pri tem na~rtovanju so tudi neka- tere pomanjkljivosti, npr. da premalo upo{teva znanstvena spoznanja o na~rtovanju; da so kriteriji za izbiro u~nih vsebin nepregledni; da so vsebine preobremenjene ali da premalo vklju~ujejo novej{e vsebine; da ne vsebuje potrebnih izvajalnih navodil in nasvetov itd. Zato je tudi u~no delo premalo sistemati~no, na~rtno in racionalno. Tak{no na~rtovanje vodi u~itelje, da le posredujejo znanje, u~ence pa, da si podatke zapomnijo.5 Pri u~nociljnemu na~rtovanju je u~ni na~rt ciljno usmerjen in daje poudarek ciljem, ki naj bi jih u~enci dosegli pri pouku in na koncu srednje{olskega izobra‘evanja. U~ni cilji tako dolo~ajo izbiro in organizacijo u~nih vsebin in metod. Operacionalizacija teh u~nih ciljev je jasna in konkretna, tako je mo‘na verifikacija uresni~evanja zapisanih ciljev.6 U~nociljno na~rtovanje zahteva, da se dolo~ijo u~ni cilji na kognitivni, afektivni in psihomotori~ni ravni, da se jim izbere primerna u~na vsebina, potem pa se jih hierarhi~no uredi, npr. po Bloomovi u~nociljni taksonomiji.7 Tudi u~nociljno na~rtovanje vsebuje neka- tere pomanjkljivosti, npr. da je u~ni proces le enosmeren proces, kjer u~itelj posreduje infor- macije u~encem, ti pa jih sprejemajo in memorizirajo.8 V u~nih na~rtih za srednje{olsko zgodovino prevladujejo cilji kognitivnega podro~ja, manj je ciljev afektivnega podro~ja, medtem ko so cilji psihomotori~nega podro~ja zelo redko zastopani. Vsi u~ni na~rti vse- bujejo cilje kognitivnega podro~ja na vseh stopnjah (znanje, razumevanje, uporaba, anali- za, sinteza in vrednotenje). 3 Strm~nik, F. (1996). Vzgojno-izobra‘evalni cilji. V: Sodobna pedagogika. Letnik 47. Št. 7–8, str. 309. 4 Ve~ o tem: Krofli~, R. (1997). U~no-ciljno in procesno-razvojno na~rtovanje kurikula. V: Zbornik Kurikularna prenova. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet. 5 Strm~nik, F. (1998). Od klasi~nega do kurikularnega u~nega na~rta. V: Sodobna pedagogika. Letnik 49. Št. 1, str. 4. 6 Kodelja, Z. (1997). O na~inu dela NKS in ciljih kurikularne prenove. V: Zbornik Kurikularna prenova. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet, str. 99. 7 Strm~nik, F. (1998). Od klasi~nega do kurikularnega u~nega na~rta. V: Sodobna pedagogika. Letnik 49. Št. 1, str. 9. 8 Krofli~, R. (1993). Procesno razvojna strategija na~rtovanja kurikuluma. V: Sodobna pedagogika. Letnik 43. Št. 9–10, str. 479. 257ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Pri u~noprocesnem na~rtovanju je u~ni na~rt procesno usmerjen in daje poudarek proce- su osvajanja znanja oz. aktivnosti u~encev in u~iteljev. “V ospredje prihajajo princip izmeni~nega u~inkovanja ciljev, vsebin, metod in organizacijskih odlo~itev, na u~ence osredoto~ena u~na strategija ter ve~ja vloga same u~ne vsebine.”9 Na~ini osvajanja znanja so pomembnej{i kot dolo~ena koli~ina znanj in osvojenih sposobnosti.10 Pri tak{nem na~rtovanju se lahko upo{teva tudi usmerjenost k problemskemu pouku, kjer u~itelj izbere problem, ki ga morajo u~enci re{iti. Problem lahko izberejo tudi u~enci, vendar pa mora potem u~itelj aktivno sodelovati pri njegovem postopnem re{evanju.11 Pri u~noprocesnem na~rtovanju je vzgojno-izobra‘evalni proces pojmovan “kot obojestranska aktivna komunikacija med u~iteljem in u~encem, v kateri ima u~itelj seveda {e vedno dominantno vlogo, mora pa upo{tevati tako razvojne zmogljivosti u~enca kakor tudi spoznanje, da brez aktivne udele‘be u~enca pri pouku ne moremo ra~unati z razvojem njegovih kompleksnej{ih mentalnih struktur, ki omogo~ajo trajno, transferno bogato znanje ter samostojno re{evanje u~nih problemov in pribli‘evanje osnovnemu smotru procesnega modela: razvoju kriti~nosti, samostojnosti in ustvarjalnosti.”12 Pomemben cilj je torej nau~iti u~ence u~iti se in jim tako zagotoviti samorazvoj. Tak{no u~noprocesno na~rtovanje je usmerjeno tudi k individualizaciji in diferenciaciji izvajanja u~nega na~rta, {e posebej pri izbiri u~nih vsebin, razvijanju sposobnosti in uvajanju aktivnega dela. Pri pregledu srednje{olskih u~nih na~rtov lahko ugotovimo, da je slovenski u~ni na~rt za srednje{olsko zgodovino vsebinsko in tudi u~nociljno na~rtovan, vendar pa je poudarek na vsebini. Francoski srednje{olski u~ni na~rt je predvsem vsebinsko na~rtovan, manj{i poudarek pa je na u~nih ciljih. Izpitni mednarodni in angle{ki srednje{olski u~ni na~rti (16.–18. let) so vsebinsko, izpitnociljno in tudi procesno na~rtovani. Pri izpitnih u~nih na~rtih pa je najve~ji poudarek na izpitnih ciljih. Samo mednarodni srednje{olski u~ni na~rt (12.–16. let), ki je tudi vsebinsko, ciljno in procesno usmerjen, najbolj poudarja pomen procesa oz. aktivnosti u~encev in u~iteljev pri pridobivanju novega znanja.13 Glavni elementi predmetnega u~nega na~rta so namen, cilji, vsebina (raz~lenjena na {iroke teme, te pa na teme in didakti~ne poudarke), metode oz. na~ini u~enja in pou~evanja, u~na sredstva, na~ini preverjanja in ocenjevanja znanja, materialni in kadrovski pogoji ter 9 Strm~nik, F. (1998). Od klasi~nega do kurikularnega u~nega na~rta. V: Sodobna pedagogika. Letnik 49. Št. 1, str. 10. 10 “U~enci naj {olskega znanja ne bi ve~ do`ivljali kot nujno zlo, ki ga morajo osvojiti, ~e `elijo dose~i dolo~eno formalno stopnjo izobrazbe, temve~ kot razvijanje sposobnosti, ki jim bodo pomagale pri uspe{nem re{evanju prakti~nih problemov na poklicnem podro~ju in `ivljenju. Tak{en na~in osvajanja znanja naj bi pove~al transferno vrednost znanja, predvsem pa u~en~evo notranjo motiviranost za u~enje, s tem pa tudi njegovo aktivno vlogo v samem u~nem procesu.” Krofli~, R. (1992). Teoretski pristopi k na~rtovanju in prenovi kurikuluma. Ljubljana: Center za razvoj univerze, str. 50. 11 “V sredi{~e pozornosti postavlja u~ence, njihovo individualizirano posamezni{ko ali kooperativno problemsko u~no delovanje. Do novih spoznanj in sposobnosti prihajajo z iskanjem, zami{ljanjem, argu- mentiranjem, preverjanjem, apliciranjem, zavzemanjem stali{~ ipd., pri ~emer je izjemno visok dele` njiho- ve samoizobra`evalne aktivnosti. S tem problemski pouk vsekakor veliko bolj konstruktivno uravnava odnose med reproduktivno in ustvarjalno u~no aktivnostjo u~encev.” Strm~nik, F. (1992). Problemski pouk v teoriji in praksi. Ljubljana: Didakta, str. 20. 12 Krofli~, R. (1993). Procesno razvojna strategija na~rtovanja kurikuluma. V: Sodobna pedagogika: Letnik 43. Št. 9–10, str. 480–481. 13 V mednarodnih {olah se najpogosteje uporabljata u~ni na~rt International Baccalaureate Middle Years Programme (12.–16. let) in u~ni na~rt International Baccalaureate (16.–18. let). U~ni na~rt od 12. do 16. let: IB Middle Years Programme Humanities. (1998). Book one. Geneva: International Baccalaureate Organisation. 258 D. TR[KAN: DIDAKTI^NO-METODI^NA STRUKTURA SODOBNIH U^NIH NA^RTOV ... navodila za uporabo. Vsi na{teti elementi pa dajejo tudi osnovo u~benikom, delovnim zvezkom, priro~nikom ali drugemu didakti~nemu gradivu za pouk.14 Na~rtovanje vseh u~nih na~rtov pa mora biti tudi sistemati~no. Pri tak{nem na~rtovanju (kurikularnega) u~nega na~rta je potrebno upo{tevati {e druge elemente, kot so npr. situacija oz. potreba dru‘be; namen, prednosti in na~ela za u~no vsebino in cilje; smotri za prakti~no pou~evanje; {irina, globina, ustreznost, napredovanje, diferenciacija.15 Pri sistemati~nem na~rtovanju je potrebno urediti vzgojno-izobra‘evalne cilje, logi~no in pregledno urediti u~no snov ter smiselno in postopno razvrstiti oblike, metode in postopke u~nega procesa. Pri vsebini je potrebno poudariti bistvene elemente in jih med seboj povezati. Sistemati~no na~rtovanje mora biti usmerjeno tudi k razvijanju miselnih in drugih sposobnosti, ki so v konkretnih odnosih z u~no vsebino, kot so npr. sposobnost identifikacije obravnavanih pojmov, sposobnost ugotavljanja podobnosti, razlik in poglobitve v u~ne vire, sposobnost iskanja razlogov in posledic ali razvr{~anje vzrokov in posledic po danih kriterijih itd.16 Zato je potrebno pri zgodovini u~ence seznaniti s temeljnim in preglednim znanjem, ki je v funkciji razvijanja sposobnosti, {e posebej razvijanja sposobnosti re{evanja zgodovinskih vpra{anj in problemov na podlagi samostojnega u~enja.17 U~ni cilji Pri u~nociljnem na~rtovanju u~nega na~rta je najve~ji poudarek pri u~nih ciljih, ki so povezani z u~no vsebino in postopki, saj dolo~ajo tudi izbiro u~ne vsebine in u~nih dejav- nosti.18 U~ni cilji ozna~ujejo predstavo o izobra`evalnih in vzgojnih namenih u~nih vse- bin, u~ne organizacije in postopkov.19 U~ni na~rti vsebujejo dolgoro~ne cilje (namene), ki se nana{ajo na celoten predmet, srednjero~ne cilje, ki bolj dolo~ajo namen pouka predmeta in so usmerjeni na uspeh u~enca, in kratkoro~ne cilje, ki so izra‘eni z izrazi védenja u~enca. Najpogostej{a delitev u~nih ciljev v sodobnih u~nih na~rtih je naslednja: globalni ali splo{ni (smerni), parcialni ali vmesni (grobi, etapni) ali operativni (natan~ni, konkretni, 14 “Najve~krat je opredeljen u~ni na~rt kot strokovno {olskoupravni dokument, ki skupaj s predmet- nikom dolo~a vzgojno-izobra`evalni profil {ole, vzgojno-izobra`evalne smotre, kodificira njim ustrezne u~ne predmete, njihove cilje, obseg in globino vsebine ter predvidi sistemati~no razvrstitev in soodvisnost u~nih tem. Ume{~en je v globalnej{i normativni okvir, ki ga dolo~ajo dru`bene, antropolo{ke in psiho- pedago{ke determinante malodane permanentnih {olskih reform. Prav te terjajo bolj u~inkovite, praksi bli`je u~ne na~rte, zato so jim praviloma dodani {e metodi~ne sugestije, ~asovna orientacija za obravnavno ob{irnej{ih tem, didakti~no gradivo, vklju~no z ustreznimi instrumenti preverjanja in ocenjevanja ter u~ni in priro~ni{ki viri za u~ence in u~itelje.” Strm~nik, F. (1998). Temeljne funkcije in zna~ilnosti sodobnega u~nega na~rta. V: Sodobna pedagogika. Letnik 49. Št. 2, str. 117–118. 15 Cohen, L., Manion, L., Morrison, K. (1996). A guide to teaching practice. London, New York: Routledge, str. 81. 16 France Strm~nik omenja ameri{kega psihologa R. M. Gagneja, ki je uvedel hierarhijo intelektualnih sposobnosti: Strm~nik, F. (1995). Strukturnost in sistemati~nost pouka. V: Sodobna pedagogika. Letnik 46. Št. 9–10, str. 459–460. 17 Strm~nik, F. (1995). Strukturnost in sistemati~nost pouka. V: Sodobna pedagogika. Letnik 46. Št. 9–10, str. 457–459. 18 “U~ni cilji in vsebine kajpak niso eno in isto, a so hkrati v tesni soodvisnosti. Polo`aj enih in drugih se razlikuje v tem, da bi morali biti, ~asovno gledano, cilji prej v zavesti sestavljavcev u~nih na~rtov in u~iteljev kot pa vsebine. Izra`eni v jasnih formulacijah, nosijo cilji v sebi za`elene psihofizi~ne kvalitete, npr. dolo~ene vednosti, sposobnosti, spretnosti, lastnosti, prepri~anja ipd., ki naj jih pouk z ustreznimi vsebinami ~im bolj uresni~uje.” Strm~nik, F. (1998). Temeljne funkcije in zna~ilnosti sodobnega u~nega na~rta. V: Sodobna pedagogika. Letnik 49. Št. 2, str. 121. 19 Strm~nik, F. (1996). Vzgojno-izobra‘evalni cilji. V: Sodobna pedagogika. Letnik 47. Št. 7–8, str. 309. 259ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) delovni). Tako splo{ni u~ni cilji osmi{ljajo celotno vzgojno-izobra‘evalno delo in izra‘ajo splo{ne vrednote, ki so osebnega in dru‘benega pomena. Parcialni cilji zadevajo posamezni predmet ali predmetno skupino in so v u~nih na~rtih za posamezni predmet. Operativni cilji vsebino in ravnanje u~encev opisujejo konkretno in natan~no ter izra‘ajo in usmerjajo u~iteljevo pou~evanje in dejavnosti u~encev pri u~nih temah in enotah. Vsebujejo pa tudi potrebne pogoje za njihovo uresni~itev in pomo~, ki jo bodo u~enci potrebovali.20 Najpogostej{i splo{ni u~ni cilji v slovenskih, francoskih, angle{kih in mednarodnih u~nih na~rtih pri zgodovini so, da bi morala zgodovina spodbujati interes in navdu{enje za {tudij zgodovine; razvijati pridobivanje znanja in razumevanje ~lovekovega delovanja v preteklosti; povezovati zgodovinske zakonitosti z dogajanjem v sodobni dru‘bi; pomagati in spodbujati u~ence, da razumejo naravo odnosov med vzrokom in posledico, kontinuiteto in diskontinuiteto ter spremembe v zgodovinskem dogajanju, podobnosti in razlike v dogod- kih skozi ~as; razvijati bistvene spretnosti za samoizobra‘evanje, kot so sposobnost samo- stojnega iskanja informacij iz primarnih in sekundarnih zgodovinskih virov, sposobnost analiziranja in sposobnost izdelave sinteze informacij na podlagi logi~nih argumentov.21 Splo{ni u~ni cilji pri zgodovini so lahko didakti~ni, ki se nana{ajo na znanje o politi~nem, gospodarskem, kulturnem in dru‘benem razvoju; metodi~ni, ki se nana{ajo na metode, kjer morajo u~enci znati narediti (raziskovati, brati, postaviti v ~as in prostor itd.), ter vzgojni, ki se nana{ajo na vzgojne vrednote (kot npr. odgovornost, toleranca, upo{tevanje drugih ipd.).22 Najpogostej{i operativni u~ni cilji pri pouku zgodovine zahtevajo od u~encev, da znajo opisati zgodovinska dogajanja, razumejo pojme oz. koncepte; se v‘ivijo v miselnost ljudi v preteklosti ter interpretirajo in ovrednotijo razli~ne vire (zbirajo pomembnej{e podatke, razlikujejo med dejstvom in mnenjem, zaznavajo pomanjkljivosti in pristranskosti, primer- jajo in ocenjujejo zgodovinske dogodke, oblikujejo zaklju~ke na podlagi razli~nih ugoto- vitev iz zgodovinskih virov itd.).23 Ti cilji so pomembni tudi pri vsebinski tematizaciji v u~nih na~rtih. Tako lahko tudi operativne u~ne cilje pri zgodovini razdelimo v spoznavne (didakti~ne, vsebinske), metodi~ne in vedenjske cilje (vzgojne). Pri spoznavnih ciljih naj bi u~enci poznali podatke (letnice, osebe, dogodke ...), pri metodi~nih ciljih naj bi znali upo- rabiti zgodovinska besedila, fotografije, karikature, zemljevide, grafe, statisti~ne tabele ipd., izdelovati poro~ila, povzetke, seminarske naloge itd., pri vedenjskih ciljih pa naj bi znali aktivno sodelovati v skupinah in dvojicah, biti odgovorni, kriti~ni, tolerantni ter razviti pisne in govorne spretnosti ter uporabiti ~as.24 Tudi slovenski u~ni na~rti za srednje{olsko 20 Strm~nik, F. (1996). Vzgojno-izobra‘evalni cilji. V: Sodobna pedagogika. Letnik 47. Št. 7–8, str. 315, 319–20. Operacionalizacija u~nih ciljev prina{a dve vpra{anji. Prvo vpra{anje je, ali je mo‘no operacionalizirati vse vzgojno-izobra‘evalne cilje in jih preverjati, in drugo, kje je mesto operativnih ciljev na relaciji u~ni na~rt – u~na priprava. Strokovnjaki nasprotujejo zagovornikom ~istih u~nociljnih u~nih na~rtov, ki zahte- vajo celotno operacionalizacijo in s tem tudi empiri~no preverjanje vseh u~nih ciljev, saj menijo, da je manj konkretne cilje te‘ko operativirati in preverjati. France Strm~nik meni, da operativno izra‘anje u~nih ciljev sodi bolj v u~iteljev podroben u~ni na~rt in {e posebej k u~ni pripravi, saj s tem u~itelji lahko upo{tevajo specifi~ne okoli{~ine u~nega dela. Strm~nik, F. (1996). Vzgojno-izobra‘evalni cilji. V: Sodobna pedago- gika. Letnik 47. Št. 7–8, str. 323. 21 Ku{~e Zupan, S. (1993). Kako sestaviti predmetni izpitni katalog znanja za maturo. Ljubljana: RS Ministrstvo za {olstvo in {port, ZRS za {olstvo in {port, str. 16–17. 22 Clary, M., Genin, C. (1991). Enseigner l’histoire à l’école? Paris: Hachette, str. 39–40. 23 Ku{~e Zupan, S. (1993). Kako sestaviti predmetni izpitni katalog znanja za maturo. Ljubljana: RS Ministrstvo za {olstvo in {port, ZRS za {olstvo in {port, str. 22. 24 Naslovi vseh treh ciljev so povzeti po Clary, M., Genin, C. (1991). Enseigner l’histoire à l’école? Paris: Hachette, str. 39–40. 260 D. TR[KAN: DIDAKTI^NO-METODI^NA STRUKTURA SODOBNIH U^NIH NA^RTOV ... zgodovino vsebujejo te cilje, vendar pa je potrebno poudariti, da med temi u~nimi cilji ni ciljev, kot so npr. vrednotenje virov, ugotavljanje pristranskosti in veljavnosti virov ter lo~evanje med primarnimi in sekundarnimi viri. Operativni u~ni cilji prikazujejo kakovostno stran pouka in dajejo izhodi{~a za u~iteljevo preverjanje in ocenjevanje rezultatov u~nega procesa.25 U~ni cilji morajo tako predvideva- ti, kako oz. s kak{no nalogo bo u~enec dokazal, da je cilj dosegel.26 Zato {tevilni u~ni na~rti vsebujejo tudi vrste nalog, s katerimi bodo u~ni cilji preverjeni oz. merljivi na koncu {olanja. To je zna~ilno predvsem za angle{ke in mednarodne izpitne u~ne na~rte. V Franciji so te naloge predstavljene v posebnih uradnih dopolnilih k u~nemu na~rtu, v Sloveniji pa v izpitnih katalogih. Pogosto so v u~nih na~rtih navedeni zgodovinski koncepti, ki jih morajo u~enci razume- ti. Ti koncepti so koncepti ~asa, vzrokov in posledic, kontinuitet in sprememb, podobnosti in razlik. Koncept ~asa ni le merljivost let in dob, ampak zavedanje pomena preteklosti pri prou~evanju zgodovinskih dogodkov. To znanje ustvarja osebni ~ut za identiteto v ~asov- nem in prostorskem okviru, omogo~a razumevanje linearnega koncepta ~asa, razvija zave- danje kronologije, ki povezuje ljudi, mesta in dogodke v preteklosti in vztraja pri razvijanju razumevanja ljudi v preteklih dru‘bah. Koncept vzrokov omogo~a u~encem, da razumejo dolgoro~ne in kratkoro~ne vzroke, ki vodijo h konceptu posledic, ki lahko postanejo novi razlogi. U~enci morajo razumeti zamotanost namena in razvoja ter se tudi isto~asno izogiba- ti abstraktnim posplo{itvam. Na ta na~in ta koncept omogo~a bolj objektivni pogled na zgodovino. Medtem ko ~as in prostor ustvarjata zgodovinsko zavedanje, koncept kontinu- itet in sprememb zahteva prou~evanje vplivov, ki so medsebojno vplivali na dana{nji svet. Ta koncept razvija popoln zgodovinski pogled, ki natan~no prikazuje, zakaj se stvari spre- minjajo in zakaj ostajajo iste, hkrati pa razvija tudi bolj natan~no analizo o medsebojnem vplivanju ljudi, problemov in dogodkov skozi ~as. Koncept podobnosti in razlik omogo~a osnovo za razumevanje zapletenosti in razli~nosti zgodovinskega razvoja in dogajanja, razumevanje razli~nih kulturnih tradicij in kultur, ugotavljanje podobnosti in razlik pri dose‘kih razli~nih kultur itd. Posebno mesto pa imajo izpitni u~ni cilji za predmet zgodovina, ki so vklju~eni v angle{kih in mednarodnih izpitnih u~nih na~rtih. Izpitni cilji so lahko postavljeni tudi na razli~nih ravneh, ki naj bi jih u~enci dosegli. Kriterij za opredeljevanje ravni je stopnja miselnih procesov (kvaliteta) in tudi obseg znanja (kvantiteta). Za predmet zgodovina naj bi bile tri ravni. Pri prvi ravni se od u~encev pri~akuje, da prikli~ejo v spomin omejeno koli~ino to~nega in pomembnega znanja; uporabljajo enostavno zgodovinsko terminologijo in poro~ajo na razumljiv na~in; poka‘ejo temeljno razumevanje zgodovinskih konceptov vzro- kov, sprememb, kontinuitete in diskontinuitete, podobnosti in razli~nosti pojavov ter dogod- kov; interpretirajo in ovrednotijo zgodovinske vire in njihovo uporabo z uporabo dokazov in navedejo njihove omejitve ter opravijo enostavne primerjave med posameznim dokaz- nim gradivom brez sklepanja in zaklju~kov. Pri drugi ravni se od u~encev pri~akuje uporabo 25 Trojar, Š. (1997). Teko~e utrjevanje in dolgoro~no preverjanje znanja pri pouku zgodovine. V: Zgodovina v {oli. Letnik VI. Št. 4, str. 46. 26 “Operativni u~ni smoter je zbirka besed ali simbolov, s katerimi opi{emo nameravane u~inke pouka – kaj bo u~enec ob koncu pouka dolo~ene kraj{e ali dalj{e enote zmo`en napraviti in kako bo u~itelj lahko ugotovil, ali je smoter dose`en. /.../ Zato je treba: 1. najti ustrezen naziv za to u~en~evo ravnanje, zmo`nost, dejavnost (izbrati primeren glagol); 2. opredeliti pogoje, okoli{~ine, v katerih u~enec poka`e, da je dosegel smoter (kak{ni pripomo~ki so ali niso na razpolago ipd.); 3. opisati kriterij (merilo), ki ga bomo uporabili, da bomo u~en~evo storitev ali ravnanje {e ozna~ili za zadovoljivo.” Ponavadi ne moremo upo{tevati vseh treh zahtev skupaj. Izbrana poglavja iz didaktike. (1995). Novo mesto: Pedago{ka obzorja, str. 13. 261ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) in razvijanje miselnega procesa ob uporabi ustreznih dejstev oz. zgodovinskih dogodkov; v‘ivljanje v zgodovinsko dogajanje; interpretacijo in ovrednotenje zgodovinskih virov in njihovo uporabo kot dokazno gradivo; ozna~itev omejitve vrednosti posameznih virov; primerjanje in soo~anje razli~nih virov in povzemanje zaklju~kov. Pri tretji ravni pa se od u~encev pri~akuje, da prikli~ejo v spomin, izberejo in poka‘ejo znanje na podlagi logi~nih argumentov; znajo razlo~evati med vzrokom in posledico, med spremembo in kontinuiteto zgodovinskih dogodkov, med podobnostjo in razli~nostjo dogajanja; interpretirajo in ovred- notijo razli~ne zgodovinske vire z vsestranskimi dokazi in navedejo njihove omejitve z ve~ vidikov in tako ovrednotijo primerjavo razli~nega dokaznega gradiva na podlagi konsi- stentnega sklepanja in zaklju~kov.27 U~na vsebina Pri vsebinskem na~rtovanju u~nega na~rta je najve~ji poudarek pri u~ni vsebini, kjer je potrebno upo{tevati sporo~ilnost, obseg, poglobljenost, starostno stopnjo u~encev, te‘av- nost, redukcijo, izbor ipd. Seveda pa je u~na snov tesno povezana z u~nimi (operativnimi) cilji. U~ni na~rti vsebujejo vzgojne in izobra‘evalne vsebine. Vzgojne vsebine so povezane s humanisti~nimi, dru‘benomoralnimi in eksistencialnimi vsebinami, izobra‘evalne vsebi- ne pa so predvsem znanstvene, tehni{ke in umetni{ke vsebine.28 Glede na namembnost oziroma sporo~ilnost u~nih vsebin lahko delimo u~no vsebino na izobra‘evalno ali kognitivno vsebino, s katero se bivanje razlaga; na vzgojno-socializacijsko ali afektivno vsebino, s katero se bivanje do‘ivlja, in prakti~no ali pragmati~no, s katero se bivanje obvladuje.29 Tako morajo teoreti~ne kognitivne vsebine in tudi raznovrstne vzgojne vsebine spodbujati ustrezno prakti~no ustvarjalno vedenje in ravnanje u~encev. Pri vsebini je potrebno paziti tako na kvantitativno (koli~insko) kot na kvalitativno (kakovostno) razse‘nost u~ne vsebine, saj je potrebno upo{tevati vsebinsko diferenciacijo in individualizacijo tako, da je u~encem vsebina ~imbolj prilagojena in se lahko tako posta- vijo odnosi med u~nimi sposobnostmi u~encev in njihovimi dol‘nostmi.30 Pri u~ni vsebini sta obseg in globina zelo pomembna. Obseg in globina u~ne vsebine pa sta tudi povezana, saj ju ni mogo~e lo~iti. Ve~ja je poglobitev, ve~ji je obseg in ve~ji je obseg, ve~ja je globina u~ne snovi. Z obsegom raste globina, z globino pa obseg. Zato sestavljavci u~nih na~rtov za dolo~eno {olsko stopnjo (razred) dolo~ijo najbolj optimalno ob~e razmerje med obsegom in globino neke u~ne vsebine. A tudi to ni dovolj. U~itelji pa so dol‘ni to razmerje konkretizirati in ga prilagoditi individualnim u~nim posebnostim u~encev. Po Vladimirju Poljaku u~ni na~rt predpisuje obseg in globino u~nih vsebin. Obseg u~nega 27 Povzeto po: Ku{~e Zupan, S. (1993). Kako sestaviti predmetni izpitni katalog znanja za maturo. Ljubljana: RS Ministrstvo za {olstvo in {port, ZRS za {olstvo in {port, str. 28–29, povzeto iz gradiva U. C. L. E. S, Distance Training for Assessment, Cambridge International Examinations, 1992. Vsaki ravni se dodeli dolo~eno {tevilo to~k. 28 Ivanu{ Grmek, M. (1997). Kurikularno na~rtovanje na vi{ji stopnji obvezne osnovne {ole. Doktor- ska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, str. 62. 29 Strm~nik, F. (1997). U~na vsebina. V: Kongres pedago{kih delavcev Slovenije. Programska prenova na{e osnovne in srednje {ole. Ljubljana: Zveza dru{tev pedago{kih delavcev Slovenije, str. 55. Isto tudi v: Strm~nik, F. (1997). Znanstvenost u~ne vsebine v lu~i didakti~ne transformacije. V: Sodobna pedagogika. Letnik 48. Št. 5–6, str. 243. 30 Strm~nik, F. (1993). U~na diferenciacija in individualizacija v na{i osnovni {oli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo in {port, str. 51–52. 262 D. TR[KAN: DIDAKTI^NO-METODI^NA STRUKTURA SODOBNIH U^NIH NA^RTOV ... na~rta zajema {irino znanja in sposobnosti.31 “Ker se znanje nana{a na dejstva in posplo{itve, sposobnosti pa na dejavnosti, je {e bolj dolo~eno, da obseg u~nega na~rta zajema kvantiteto dejstev, posplo{itev in dejavnosti, ki si jih u~enci morajo pridobiti in razviti.”32 Globina ali intenzivnost pa dolo~a globino izobra‘evanja, to pomeni globino znanja in stopnjo sposob- nosti, ki jih morajo u~enci pridobiti.33 Pri u~ni vsebini je potrebno upo{tevati starostno stopnjo u~encev in vpliv u~ne vsebine na razvoj u~encev. U~na vsebina mora biti zanimiva, aktualna in privla~na ter mora vzpod- bujati razmi{ljanje in raziskovanje. Glavni kriteriji za izbor u~ne snovi so tudi ‘ivljenjskost, uporabnost, vzgojnost, sistemati~nost in usklajenost z drugimi predmetnimi podro~ji. U~ne vsebine pa morajo tudi vzpodbuditi abstraktno, logi~no in divergentno mi{ljenje.34 Pri u~ni vsebini se lahko ugotavlja kriterij te‘avnosti, ki je razdeljen v obseg u~ne snovi ({tevilo strani, {tevilo {irokih tem, {tevilo tem in didakti~nih poudarkov), strukturo u~ne snovi (raznovrstnost u~ne vsebine, zapletenost zvez ali odnosov v sistemu, zgradba sistema in njene lastnosti) ter abstraktnost u~ne snovi (ali gre za odmaknjenost od izkustvenega dela, ‘ivljenjske prakse).35 Zato je potrebno znanstveno zasnovan predmet didakti~no preoblikovati. To pomeni skr~iti u~no vsebino, izlo~iti strokovne probleme in pojme ter poenostaviti sisteme in strukture. Za {olsko zgodovino je pomembna didakti~na redukcija. U~na snov mora biti znanstveno pri- merna, osmi{ljati mora dru‘beno in individualno ‘ivljenje u~encev in se mora uporabljati tudi v bodo~em dru‘benem ‘ivljenju.36 Didakti~na redukcija, ki preoblikuje ob{irno znanstveno vsebino v poenostavljeno in razumljivo u~no vsebino za u~ence, je {e posebej pri sodobni zgodovini37 zelo obse`na. Zato je potrebno izbrati vzor~ne regije, dr`ave, dogodke in procese ter jih poenostaviti. Izbor u~ne snovi se mora osredoto~iti na nekatere zgodovinske primere, 31 Poljak, V. (1974). Didaktika. Ljubljana: DZS, str. 41. 32 Ibid., str. 42. 33 Poljak, V. (1974). Didaktika. Ljubljana: DZS, str. 43. U~na vsebina ali znanje je lahko povr{inska ali globinska. Povr{insko in globinsko znanje pa se uravnava po globini raz~lenjevanja vsebine oz. analize. Npr. z makroanalizo ali splo{no analizo u~enci spoznajo splo{no znanje; z mikroanalizo ali globinsko- precizno analizo pa u~enci pridobijo podrobno znanje. Prav tam, str. 43. 34 Ivanu{ Grmek, M. (1997). Kurikularno na~rtovanje na vi{ji stopnji obvezne osnovne {ole. Doktor- ska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta, str. 203. 35 Trojar, Š. (1993). Sodobni pogledi na pouk zgodovine. Reformne te‘nje pri dru‘boslovnih u~nih predmetih. Ljubljana: DZS, str. 77. 36 Trojar, Š. (1993). Sodobni pogledi na pouk zgodovine. Reformne te‘nje pri dru‘boslovnih u~nih predmetih. Ljubljana: DZS, str. 79. “Razlike med znanstvenim in u~nim procesom spoznavanja so tele: znanstvenik odkriva z znanstveno metodologijo oziroma z znanstvenimi metodami nova znanstvena spo- znanja, u~itelj pa z u~nimi metodami vodi u~enca do ‘e odkritih resnic ...” Poljak, V. (1974). Didaktika. Ljubljana: DZS, str. 71. 37 “Za~etki sodobne zgodovine segajo v leto 1917, ko sta evropsko svetovno prevlado zamenjali dve kontinentalni velesili (ZDA, SZ) in se je za mnoga desetletja izoblikoval bipolarni svet dveh supersil. Voja{ko in politi~no tekmovanje obeh supersil ter povojna razmerja svetovne mo~i so se pri~ela postopoma in manj opazno, spreminjati na za~etku 70. let. Popustila je hladna vojna med Vzhodom in Zahodom, naftna kriza je opozorila na omejenost naravnih bogastev in razblinila brezskrbni optimizem, gospodarstvo Sov- jetske zveze je za{lo v stagnacijo, gospodarstva zahodnoevropskih dr`av so se ustalila in napredovala, izjemno uspe{no so se razvijale Japonska, Kitajska in {e nekatere azijske dr`ave itd. /.../ Ob koncu 80. let se je v vzhodni Evropi zru{il {tiridesetletni politi~ni sistem in s tem prevladujo~e dolgotrajno bipolarno razmerje dveh voja{ko-politi~nih blokov v svetovni politiki. Kriza dr`avno-socialisti~nih sistemov v vzhodni Evropi pod vodstvom Sovjetske zveze in politi~ni zlom dr`avnoplanskih gospodarstev sta ustvarila v tem delu Evrope povsem nove politi~ne situacije in odprla mnoga vpra{anja o mednarodnem dr`avnem sistemu v Evropi. Te nagle politi~ne spremembe so prelomne tudi za svetovna razmerja, saj so zaklju~ile desetletja trajajo~a razmerja politi~no razdvojenega gospodarsko razvitega sveta.” Trojar, Š. (1993). Sodobni pogledi na pouk zgodovine. Reformne te`nje pri dru`boslovnih u~nih predmetih. Ljubljana: DZS, str. 70. 263ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) situacije, osebnosti ter omejiti zgodovinsko polje dogajanja. Tak{na redukcija za sodobno zgodovino je prisotna pri angle{kih in mednarodnih izpitnih u~nih na~rtih. Pri izboru vsebine je potrebno upo{tevati ve~ vidikov, ki so izpostavljeni preko operativnih u~nih ciljev. Prvi vidik je ob~i ali stvarni, ki pomeni “relevantnost za sedanje in bodo~e poklicne situacije; relevantnost za sedanje in bodo~e `ivljenjske situacije; tradicionalno civilizacijsko in kulturno vrednost, dragocenost; podlago za nadaljnje izobra`evalne vsebi- ne in cilje; fundamentalnost vsebine dolo~enega podro~ja; reprezentativnost; eksemplar- nost in izobra`evalno-vzgojno vrednost vsebine.”38 Drugi vidik je splo{ni didakti~ni vidik, ki “omogo~a kreativne odnose v izobra‘evalno-vzgojnem procesu; vsebuje metodolo{ke pristope in metode dela; uvaja u~ence v metodologijo spoznavanja in metode u~enja; posre- duje u~ne tehnike; omogo~a kritiko, jo na~enja in u~ence uvaja v njo; vsebuje posebnosti in posameznosti; vzbuja radovednost u~encev in razvoj interesov; vpliva na razvoj motiva- cije; omogo~a diferencirane pristope pri obravnavi; ohranja in razvija individualnost u~encev.”39 Tretji vidik je posebni izobra‘evalno-vzgojni vidik, ki “izbolj{uje klimo v skupini, oddelku, razredu; posreduje socialne izku{nje ali usmerja k njim; posreduje ~ustve- ne in tudi strokovne izku{nje; usmerja v razvoj prijateljskih odnosov med u~itelji in u~enci” ter zadovoljuje u~en~eve in u~iteljeve interese.40 Slovenski u~ni na~rti upo{tevajo vse tri vidike, vendar pa prevladujeta ob~i ali stvarni vidik in splo{ni didakti~ni vidik. Ravno tako tuji u~ni na~rti (francoski, angle{ki in mednarodni) upo{tevajo vse tri vidike pri izboru vsebine, vendar pa je tako kot pri slovenskih manj zastopan posebni izobra`evalni-vzgojni vidik. Pri izboru zgodovinske u~ne vsebine bi se morale upo{tevati izobrazbene, vzgojne in idejne naloge s stali{~a potreb dru`be; psiholo{ka zmogljivost otrok in njihov du{evni razvoj; aktivizacija u~encev v u~nem procesu; ve~ja pozornost novej{i zgodovini; horizon- talni in vertikalni profil u~ne snovi in njena kvantiteta; doma~i in geografski prostor; izbor pomembnej{ih poglavij iz narodne in ob~e zgodovine ter nekateri klju~ni zgodovinski pojavi, dejstva in ideje.41 Pri izboru vsebine naj bi se upo{tevalo tudi na~elo aktualizacije. Temeljne situacije, ki vodijo k aktualizaciji, so dru‘bena preteklost, s katero se razume sodobnost in dana{nja dru‘ba; sodobni dru‘beni problemi, ki se lahko primerjajo s preteklimi, in ‘ivljenjska priza- detost u~encev, ki i{~ejo odgovore v zgodovini in v dana{njem ~asu. “V zasnovi tem naj bi bila prisotna vez med zgodovinsko preteklostjo in sodobnostjo. Izkustvo ljudi v preteklosti prispeva k osmi{ljenju sodobnega dru‘benega ‘ivljenja, ki ga u~enci izkustveno spozna- 38 Kramar, M. (1993). Na~rtovanje in priprava izobra‘evalno-vzgojnega procesa v {oli. Nova Gorica: Educa, str. 43. 39 Ibid., str. 43. 40 Kramar, M. (1993). Na~rtovanje in priprava izobra‘evalno-vzgojnega procesa v {oli. Nova Gorica: Educa, str. 43. Avtor je povzel kriterije za izbor vsebine po Becker, G. E. (1989). Planung von Unterricht, Beltz, Weinheim und Basel. France Strm~nik tudi navaja nekatere kriterije za vsebino po Becker, G. E. (1984). Planung von Unterricht, Handlungsorientierte Didaktik, Teil I, Didaktik, Wienheim, str. 41. “V u~ne na~rte in v pouk naj bi pri{le tiste vsebine, ki so pomembne za zdaj{nje in bodo~e `ivljenjske situacije, za zdaj{nje ali bodo~e poklicne situacije, so neposredno aktualne, so za u~ence posebej zanimive, so zgodovinsko in kulturno vredne, so kot del obse`nej{e u~ne vsebine, so reprezentivne, so z visoko vzgojno-izobra`evalno vredno- stjo, so vredne ohranitve s prenosom iz generacije v generacijo, pospe{ujejo samostojnost, omogo~ajo razvijanje ustvarjalnosti, pospe{ujejo zahtevnej{e kognitivne strukture, pospe{ujejo kriti~ne sposobnosti, omogo~ajo svobodni prostor za individualno ravnanje, posredujejo socialne izku{nje, posredujejo do`ivljajske izku{nje, posredujejo stvarne izku{nje, posredujejo delovne izku{nje, posredujejo u~ne tehnike.” Strm~nik, F. (1998). Procesnost in preobse`nost u~nih na~rtov. V: Sodobna pedagogika. Letnik 49. Št. 3, str. 241. 41 Zgonik, M. (1968). Zgodovina v sodobni {oli. Ljubljana: DZS, str. 74. 264 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)1 2 vajo. Ob spoznavanju zgodovinskih pojavov in procesov primerjajo le-te s sodobnimi in hkrati i{~ejo podobnost. Tudi kakovostna razli~nost med preteklimi in sodobnimi pojavi prispeva, da u~enci ob primerjavi na konkretnih primerih nazorno spoznavajo razvojno smer in bistvene zna~ilnosti dru‘benih struktur. Iskanje zvez med sodobnostjo in preteklo- stjo je tesno povezano z dru‘benokriti~nim mi{ljenjem u~encev.”42 Pri razporeditvi u~ne vsebine so znani trije principi: linearni, koncentri~ni in spiralni princip.43 Linearni princip bolj upo{teva znanstveno sistemati~nost in kontinuiteto poveza- nosti u~ne vsebine. Koncentri~ni princip razvr{~a u~no vsebino na posamezne dele in se potem postopno vra~a k njim na vi{ji ravni, u~na vsebina gre od enostavne do sestavljene. Spiralni princip je spiralna razvrstitev vsebine, kjer je bolj pomembna kvaliteta, na predznanje se naslanja le toliko kot je potrebno zaradi kontinuitete ali povezovanja; pozornost je usmer- jena na odve~no ponavljanje in na obseg vsebine.44 Pri slovenskih u~nih na~rtih je zna~ilen linearni princip razporeditve u~ne snovi, ravno tako tudi pri tujih u~nih na~rtih. ^e pa upo{tevamo razporeditev osnovno{olske in srednje{olske snovi, je za Francijo in Slovenijo zna~ilen tudi koncentri~ni princip, saj se srednje{olska vsebina povezuje z osnovno{olsko. Osnovno{olska vsebina se ponovi na vi{ji ravni in v ve~jem obsegu v srednjih {olah. Razvrstitev zgodovinske u~ne vsebine je lahko kronolo{koprogresivna, ki razvr{~a vse- bine od najstarej{ih dogodkov k novej{im; regresivna razvrstitev razvr{~a vsebine od se- danjosti k bli‘nji in daljni preteklosti; mononografska razvrstitev, ki razvr{~a vsebine po va‘nej{ih dogodkih, ki obele‘ujejo dolo~eno zgodovinsko obdobje, in koncentri~na razpo- reditev, kjer se nekateri deli obdelujejo v dveh ali ve~ zaokro‘enih celotah (npr. v osnovni {oli v manj{em obsegu, v srednji {oli pa je vsebina obse‘nej{a).45 Posebna monografska razvrstitev zgodovinske vsebine pa temelji na osnovi eksemplarnega izhodi{~a oz. na vzor~nem na~elu (razvojni ali strukturalni princip), kjer je vsebina osredoto~ena na izbrani primer in poglobitev tega primera. Primeri so lahko tipi~ni (npr. ruska oktobrska revolucija), lahko predstavljajo model ali vzorec (npr. sovjetski model po letu 1945) ali pa so reprezentan~ni (npr. Marija Terezija kot predstavnica razsvetljenega absolutizma).46 Pri eksemplari~nem u~enju je pomembna tipi~nost in prepri~ljivost posameznih primerov, ne pa njihovo {tevilo.47 Tak{na razvrstitev je zna~ilna v angle{kih in mednarodnih izpitnih 42 Trojar, Š. (1987). Zasnova zgodovinskih tem in na~rtovanje pouka. V: Zgodovinski ~asopis. Letnik 41. Št. 3, str. 519. 43 “Z razvrstitvijo ali strukturo u~nega na~rta se dolo~a, v kak{ni zaporednosti se obdelujejo u~ne vsebine posameznega predmeta v razredu, in tudi zaporednost vsebin tega predmeta v ve~ razredih.” Poljak, V. (1974). Didaktika. Ljubljana: DZS, str. 44. Vladimir Poljak lo~i tri vrste razvr{~anja u~ne vsebine: linijsko ali sukcesiv- no razvrstitev, koncentri~ni na~in razvr{~anja in kombinirani na~in razvr{~anja. Prav tam, str. 45. 44 Strm~nik, F. (1998). Temeljne funkcije in zna~ilnosti sodobnega u~nega na~rta. V: Sodobna pedago- gika. Letnik 49. Št. 2, str. 136. 45 Demarin, J. (1964). Pouk zgodovine v osnovni {oli. Ljubljana: DZS, str. 101–103. Demarin predvi- deva {e druge mo‘nosti razvrstitve u~ne vsebine: npr. biografska razvrstitev, ki je v obliki kraj{ih ali dalj{ih ‘ivljenjepisov nekaterih zgodovinskih osebnosti; koledarski na~in razporejanja vsebine, kjer se vsebina razvr{~a po spominskih dnevih in letnicah. 46 Trojar, Š. (1993). Sodobni pogledi na pouk zgodovine. Reformne te‘nje pri dru‘boslovnih u~nih predmetih. Ljubljana: DZS, str. 78. 47 Ti primeri so ponavadi tudi ob{irne oz. poglobljene teme. “Ob{irne teme naj bi zagotovile bolj celovito notranjelogi~no povezanost in dialektiko u~ne snovi, na~rtno utrjevanje in sistematizacijo v {ir{ih okvirih zgodovinskih procesov in pojavov. Omogo~ajo pa tudi bolj organsko kombinacijo in vklju~evanje aktivnih metod in oblik pouka. Zna~ilno za to vrsto tem je tudi, da so osredoto~ene na vsebinsko, teritorial- no ali ~asovno zo`eni izsek iz zgodovine, ki ga obdelajo temeljito in globinsko. Tak{ni izseki, imenovati tudi ’otoki’, ’kosi’ ali ’krpe’, omogo~ajo mnogostransko spoznavanje teme.” Trojar, Š. (1987). Zasnova zgodo- vinskih tem in na~rtovanje pouka. V: Zgodovinski ~asopis. Letnik 41. Št. 3, str. 519. 265ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) u~nih na~rtih, medtem ko je pri slovenskih in francoskih u~nih na~rtih zna~ilna kronolo{koprogresivna razvrstitev zgodovinskih vsebin. Tematizacija vsebine v u~nih na~rtih zgodovine je izredno pomembna, saj je u~na vsebi- na ponavadi tematsko razporejena.48 U~na vsebina v u~nih na~rtih je lahko razvr{~ena v poglavja oz. {iroke teme, ki so naprej raz~lenjene v teme, ki naj bi ustrezale obsegu ene ali ve~ u~nih ur, teme pa so naprej raz~lenjene na didakti~ne poudarke oz. probleme (podteme). Posamezna tema je osredoto~ena na dolo~ene zgodovinske procese ali situacije. Zasnova zgodovinskih tem je razli~na. Teme s progresivno ~asovnorazvojno projekcijo predstavljajo zgodovinske dogodke od starej{ih k novej{im obdobjem (npr. vzpon in padec fa{izma). Teme po sistemu regresije imajo za primarno vlogo strukturalno sociolo{ki vidik, zgodovinski razvoj pa pojasnjuje razvojne te‘nje in spremembe v oblikovanju struktur dru‘benega organizma (npr. Evropska gospodarska skupnost in prve zamisli o evropski integraciji). Teme po sistemu strukturalno sistemske projekcije pa svojo pozornost usmer- jajo v analizo dru‘be, v globinsko spoznavanje gospodarskih, politi~nih in socialnih podsi- stemov v dolo~enem zgodovinskem trenutku (npr. vloga Marshallovega na~rta pri gospo- darski obnovi zahodne Evrope).49 Sodobna didaktika pouka zgodovine se zavzema tudi za problemsko zasnovo pouka. Zgodovinske teme naj bi bile po mo‘nosti problemsko zasnovane, saj ravno problemska zasnova teme razvija samostojno, ustvarjalno, kriti~no mi{ljenje u~encev ter spodbuja akti- vne u~ne oblike in metode.50 Pri tak{ni zasnovi tem imajo posebno vlogo operativni u~ni cilji. Problemski pouk ni usmerjen na pomnjenje zgodovinskih vsebin, ampak na usposab- ljanje u~encev za dru`benokriti~no mi{ljenje. U~enci bi morali pri problemskem pouku zgodovine priti do spoznanj in zaklju~kov samostojno, le ob manj{i pomo~i u~itelja. Pro- blemska vpra{anja, ki zahtevajo “povzemanje poenostavljenih problemskih vpra{anj znan- stvene zgodovine in njihovo razre{itev; samostojno iskanje odgovorov na vpra{anja o bi- stvenem ob dolo~enih zgodovinskih situacijah; prenos sodobnih, aktualnih dru`benih vpra{anj na zgodovinske situacije v preteklosti,”51 so vklju~ena tudi v slovenskih, franco- skih, angle{kih in mednarodnih u~nih na~rtih za srednje{olsko zgodovino. 48 “Tema {olske zgodovine je /z/ didakti~nega vidika smiselno zaokro`ena in strukturirana vsebinska enota, ki ima osrednji smoter, osrednji problem ali vodilno idejo.” Trojar, Š. (1993). Sodobni pogledi na pouk zgodovine. Reformne te`nje pri dru`boslovnih u~nih predmetih. Ljubljana: DZS, str. 92. Teme so lahko tudi razvojne {tudije z dalj{im ~asovnim obsegom; primerjalne {tudije zgodovinskega razvoja v eni ali ve~ dr`av ali regij, ki lahko poudarjajo nasprotja in podobnosti; poglobljeni {tudiji; {tudije sprememb in kontinuitete. Povzeto po: The European Content of the School History Curriculum. (1995). Strasbourg: Council for Cultural Co-operation, str. 29–30. 49 Trojar, Š. (1993). Sodobni pogledi na pouk zgodovine. Reformne te‘nje pri dru‘boslovnih u~nih predmetih. Ljubljana: DZS, str. 94. 50 Trojar, Š. (1987). Zasnova zgodovinskih tem in na~rtovanje pouka. V: Zgodovinski ~asopis. Letnik 41. Št. 3, str. 519. “Problemska zasnova tem in problemski pouk imata vrsto metodi~nih prednosti in omogo~ata, da se uveljavijo neposredna prizadetost u~encev, motivacija za dolo~eno tematiko, subjektivni odnos do teme. Glede na dinami~ne dru`bene situacije, nova politi~na razmerja itd. pa naj bi bil u~ni na~rt toliko odprt, da omogo~a vklju~itev aktualnih tem in preoblikovanje dosedanjih.” Trojar, Š. (1993). Sodobni pogledi na pouk zgodovine. Reformne te`nje pri dru`boslovnih u~nih predmetih. Ljubljana: DZS, str. 74. 51 Trojar, Š. (1993). Sodobni pogledi na pouk zgodovine. Reformne te‘nje pri dru‘boslovnih u~nih predmetih. Ljubljana: DZS, str. 80. 266 D. TR[KAN: DIDAKTI^NO-METODI^NA STRUKTURA SODOBNIH U^NIH NA^RTOV ... Zaklju~ek Sodobna tematska zasnova u~nih na~rtov za srednje{olski predmet zgodovina te‘i k poglobljenim temam (npr. angle{ki in mednarodni u~ni na~rti), ki bolj spodbujajo ustvarjal- no razmi{ljanje, u~inkovite konkretizacije, globinsko analizo u~ne vsebine in zagotavljajo problemsko zasnovo, kot pa k zgo{~enim temam (zna~ilno za zgodovino v Sloveniji), ki te‘je dopu{~ajo metode dela z zgodovinskimi viri in poglobljenost u~nih tem. Sodobni u~ni na~rti so manj enciklopedi~no zasnovani, ampak vsebujejo kombinacije kronolo{ke enciklopedi~nosti in eksemplari~nih primerov s strukturno sistemsko zasnovo tem (npr. francoski) ali pa vsebujejo le eksemplari~ne poglobljene primere, kjer je ve~ mo‘no- sti za razvijanje sposobnosti uporabe zgodovinskih virov, za primerjave interpretacij virov ter za ugotavljanje zanesljivosti in pristranskosti oz. za poenostavljeno zgodovinsko raz- iskovanje (npr. angle{ki in mednarodni). Seveda pa so u~ni na~rti namenjeni u~iteljem, zato naj bi le-tem pomagali izdelati po- drobne u~ne na~rte oz. letne delovne na~rte, saj morajo u~itelji na~rtovati izbor u~ne vsebi- ne, zaporednost in logi~nost u~ne vsebine, bele‘iti znanje, koncepte, sposobnosti u~encev, ugotoviti dolo~ene dose‘ene cilje, nakazati diferenciacijo dela, na~rtovati ustrezne pripomo~ke (gradivo, ~as, prostor, u~ne oblike in metode), na~rtovati preverjanje, ocenjevanje in evalviranje u~nega dela.52 Zaradi hitrega razvoja znanosti in tehnologije pa bi morali u~itelji uvajati v u~no delo tudi {tevilne spremembe, konkretizirati vsebino in uporabljati sodobne oblike pou~evanja, kot so projektno delo, delo z u~nimi listi, problemski pouk, skupinski in interdisciplinarni pouk ipd., ter uresni~evati tudi vzgojne cilje z razli~nimi estetsko-umetni{kimi dejavnostmi.53 Literatura Clary, M., Genin, C. (1991). Enseigner l’histoire à l’école? Paris: Hachette. Cohen, L., Manion, L., Morrison, K. (1996). A guide to teaching practice. London, New York: Routledge. Demarin, J. (1964). Pouk zgodovine v osnovni {oli. Ljubljana: DZS. Humanities. (1997). Book one. First draft. Geneva: International Baccalaureate Organisation. IB Middle Years Programme Humanities. (1998). Book one. Geneva: International Baccalaureate Organisation. Ivanu{ Grmek, M. (1997). Na~rtovanje elementov kurikuluma. V: Kongres pedago{kih delavcev Slovenije. Programska prenova na{e osnovne in srednje {ole. Ljubljana: Zveza dru{tev pedago{kih delav- cev Slovenije, str. 128–33. Ivanu{ Grmek, Milena (1997). Kurikularno na~rtovanje na vi{ji stopnji obvezne osnovne {ole. Dok- torska disertacija. Ljubljana: Filozofska fakulteta. Izbrana poglavja iz didaktike. (1995). Novo mesto: Pedago{ka obzorja. Kodelja, Z. (1997). O na~inu dela NKS in ciljih kurikularne prenove. V: Zbornik Kurikularna preno- va. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet, str. 99–103. Kramar, M. (1993). Na~rtovanje in priprava izobra‘evalno-vzgojnega procesa v {oli. Nova Gorica: Educa. Krofli~, R. (1992). Teoretski pristopi k na~rtovanju in prenovi kurikuluma. Ljubljana: Center za razvoj univerze. 52 Povzeto po: Cohen, L., Manion, L., Morrison, K. (1996). A guide to teaching practice. London, New York: Routledge, str. 91. 53 Strm~nik, F. (1998). Temeljne funkcije in zna~ilnosti sodobnega u~nega na~rta. V: Sodobna pedago- gika. Letnik 49. Št. 2, str. 123 267ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Krofli~, R. (1993). Procesno razvojna strategija na~rtovanja kurikuluma. V: Sodobna pedagogika. Letnik 43. Št. 9–10, str. 473–487. Krofli~, R. (1997). U~no-ciljno in procesno-razvojno na~rtovanje kurikula. V: Zbornik Kurikularna prenova. Ljubljana: Nacionalni kurikularni svet, str. 199–217. Ku{~e Zupan, S. (1993). Kako sestaviti predmetni izpitni katalog znanja za maturo. Ljubljana: RS Ministrstvo za {olstvo in {port, ZRS za {olstvo in {port. Marsh, C. J. (1993). Key concepts for understanding curriculum. London: The Falmer Press. Poljak, V. (1974). Didaktika. Ljubljana: DZS. Strm~nik, F. (1992). Problemski pouk v teoriji in praksi. Ljubljana: Didakta. Strm~nik, F. (1993). U~na diferenciacija in individualizacija v na{i osnovni {oli. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo in {port. Strm~nik, F. (1995). Strukturnost in sistemati~nost pouka. V: Sodobna pedagogika: Letnik 4. Št. 9–10, str. 452-466. Strm~nik, F. (1996). Vzgojno-izobra‘evalni cilji. V: Sodobna pedagogika. Letnik 47. Št. 7–8, str. 309–324. Strm~nik, F. (1997). U~na vsebina. V: Kongres pedago{kih delavcev Slovenije. Programska prenova na{e osnovne in srednje {ole. Ljubljana: Zveza dru{tev pedago{kih delavcev Slovenije, str. 43–57. Strm~nik, F. (1997). Znanstvenost u~ne vsebine v lu~i didakti~ne transformacije. V: Sodobna pedago- gika. Letnik 48. Št. 5–6, str. 231–245. Strm~nik, F. (1998). Od klasi~nega do kurikularnega u~nega na~rta. V: Sodobna pedagogika. Letnik 49. Št. 1, str. 1–16. Strm~nik, F. (1998). Procesnost in preobse‘nost u~nih na~rtov. V: Sodobna pedagogika. Letnik 49. Št. 3, str. 225–243. Strm~nik, F. (1998). Temeljne funkcije in zna~ilnosti sodobnega u~nega na~rta. V: Sodobna pedago- gika. Letnik 49. Št. 2, str. 117–137. The European Content of the School History Curriculum. (1995). Strasbourg: Council for Cultural Co-operation. Tomi}, A. (1992). Na~rtovanje u~iteljevega dela – Imperativ sodobne {ole. V: Vzgoja in izobra‘evanje. Letnik XXIII. Št. 4, str. 15–25. Trojar, Š. (1987). Zasnova zgodovinskih tem in na~rtovanje pouka. V: Zgodovinski ~asopis. Letnik 41. Št. 3, str. Trojar, Š. (1993). Sodobni pogledi na pouk zgodovine. Reformne te‘nje pri dru‘boslovnih u~nih predmetih, Ljubljana: DZS. Trojar, Š. (1997). Teko~e utrjevanje in dolgoro~no preverjanje znanja pri pouku zgodovine. V: Zgodo- vina v {oli. Letnik VI. Št.4, str. 42–49. Zgonik, M. (1968). Zgodovina v sodobni {oli. Ljubljana: DZS. S u m m a r y Didactic and Methodical Structures of Contemporary Curriculums for Secondary- School History in Slovenia, France, Grat Britain, and in International Schools Danijela Tr{kan Modern curriculums serve to direct and organize the learning process. Main elements of a curriculum are teaching objectives, goals, educational contents (arranged in broader thematic complexes which, in turn, are divided into themes and didactic emphases), teaching methods, teaching aids, manners of veri- fying and grading knowledge, adequate material conditions and staff members, and instructions that also form the basis for textbooks, workbooks, manual and reference books, and other didactic material. Modern secondary-school history curriculums (in Slovenia, France, Great Britain and in international schools) greatly emphasize contents and objectives that have to be clear, useful and adequate. 268 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) When designing the contents of a curricullum the greatest emphasis is on educational contents that must contain valid messages; it is also necessary to consider the extent of instruction, pupils’ age, requi- rement degree, reduction, selection, organization of educational contents, contents thematization, etc. In history curriculums the educational contents is usually chronologically progressive, thus starting with older events and progressing to more recent ones, regressive (from the present to recent and less recent past), monographic (the contents is arranged according to important events that mark a given historic period), exemplary and concentric (certain parts are studied in two or more wholes). Important is also the design of historic themes that may represent historic events starting with older periods and progressing toward more recent times, may explain developmental tendencies and changes in the development of social structures, or may analyze economic, political or social systems. When defining educational goals of a given curriculum the greatest emphasis is on teaching objectives; these are connected with educational contents, organizations and teaching activities. Teaching objectives have different aspects and usually refer to knowledge and understanding (cognitive teaching objectives), active methods and activities (methodical), and values and relation (educational). Curriculums have to be sistematically designed. It is imperative to define educational goals, and the subjects of instruction, teaching methods and procedures have to be logically and clearly arranged. It is only such planning that can lead to the development of independence and creativity. Contemporary thematic design of secondary-school history curriculums strives to create in-depth themes and a combination of chronology and examples that stimulate creative thinking and a detailed analysis of educational contents, and enable the use of the historic sources method (British and internatio- nal curriculums). Since curriculums are designed for teachers, they have to be designed in order to help teachers plan the selection, progression and logical structure of educational contents, register pupils’ knowledge, com- prehension and abilities, assess attained goals, plan corresponding methods and teaching aids, and design verification, grading and evaluation of the educational process. KRONIKA ~asopis za slovensko krajevno zgodovino Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije ‘e vse od leta 1953 izdaja svoje glasilo “Kronika”. Revija je ilustrirana in poleg poljudno-znanstvenih prispevkov iz slo- venske zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in ~lanke, ki po svoji problematiki presegajo ozke lokalne okvire. “Kronika” ima namen popularizirati zgodovino in zato poro~a o delu zgodo- vinskih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje. “Kroniko” lahko naro~ite na sede`u Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, 1000 Ljubljana, A{ker~eva 2/I. Po izredno ugodnih cenah je na razpolago tudi ve~ina starej{ih letnikov revije. V seriji “Knji`nica Kronike” so iz{le naslednje publikacije: Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani Igor Vri{er, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMO^JU LJUBLJANE (1956), 72 strani Vlado Valen~i~, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani Sergij Vilfan - Josip ̂ ernivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE HIŠE (1958), 128 strani Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani 269ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) ZAPISI Katarina Keber Socialna zgodovina medicine: raziskovanja na robu modernega zgodovinopisja? »Zgodovina medicine je sintagma, ki se mnogim zdi te‘ka, hkrati pa tudi privla~na, ker zdru‘uje dve panogi ~love{ke znanstvene dejavnosti. Po eni strani vsebuje humanisti~no disciplino, kot je zgodovina, po drugi strani pa naravoslovno znanost medicino. Zdru‘itev teh dveh dejavnosti je poglavitna zna~ilnost zgodovine medicine. Ve~ina dosedanjih preu~evanj medicinske znanosti je bila ali s stali{~a medicine ali s stali{~a zgodovine. Zdravniki so s pozitivisti~no metodo prikazovali, kako se je postopno oblikovalo dana{nje medicinsko znanje, medtem ko je zgodovinarje zanimalo predvsem to, katere misli so se pojavlja- le v preteklosti…«1 Teme in podro~ja, ki si jih je za svoja vzela zgodovina medicine, zajemajo poleg razvoja medicine kot znanosti preu~evanje {iroke palete ~lovekovih stanj, dejanj in stremljenj po ‘ivljenju brez bolezni v dolo~enem ~asu in prostoru. Potrebne so raziskave glavnih ~lovekovih stanj, skozi katera gre v svojem ‘ivljenju (rojstvo, otro{tvo, porod, bolezen, smrt), in determinant, ki ga dolo~ajo (spol, starost, poklic, okolje, to je mesto oz. pode‘elje). Preu~evanje razvoja skrbi za javno zdravje s strani dru‘be oz. dr‘ave ter dobrodelnih institucij predstavlja zgodovino razli~nih zdravstvenih in drugih institucij, ki so sprva oskr- bovale le uboge, ostarele, obnemogle oz. izolirale ku‘ne, gobave in druga~ne, kasneje pa so zdravile vse vrste bolnikov ({pitali, leprozoriji, hiralnice, blaznice, lazareti, bolnice, najdeni{nice, gluhonemnice). Vzpo- redno z razvojem skrbi za javno zdravje je potekal razvoj zdravni{kih poklicev in {ol, ki so jih usposablja- le. Pomembne so torej raziskave o razvoju izobra‘evanja zdravnikov – zdravilce in ranocelnike so po~asi zamenjevali univerzitetno izobra‘eni zdravniki. Še posebej zanimiva so preu~evanja rasti zavesti glede higiene in s tem povezano uveljavljanje tehni~nih novosti, kot sta vodovod in kanalizacija. Od pe{~ice bolezni, ki so jih znali prepoznati sprva, jih je bilo z razvojem medicine in drugih naravoslovnih ved identificiranih vedno ve~.2 Napredek kemije in farmacije je omogo~il odkrivanje novih vrst zdravil. Objekt preu~evanja je kon~no postal {e zadnji ~len v verigi, pacient oz. odnos zdravnik – pacient.3 Kot pri vseh raziskavah, ki se ukvarjajo s preu~evanjem preteklosti, je tudi pri medicinskih temah potrebno 1 Mirko D. Grmek, Zelo malo je povsem novih bolezni, doslej so bile le prekrite z drugimi, starej{imi boleznimi, Delo, 12. 6. 1996, str. 9. Mirko D. Grmek je bil zdravnik in raziskovalec zgodovine medicine, profesor na zagreb{kem vseu~ili{~u in pari{ki Sorboni, eden redkih, ki je uspel prese~i dvopolnost zgodovine medicine. V Les maladies a l’aube de la civilisation occidentale je prikazal vpliv bolezni na na~in ‘ivljenja ljudi. Ena izmed njegovih zadnjih raziskav je Zgodovina AIDS-a (Histoire du sida). 2 Za izrazom kuga so se, na primer, skrivale razli~ne nalezljive bolezni: prava kuga, koze, tifus ali legar, gri‘a, davica, malarija, pegavica, sifilis, kolera, gripa in ergotizem. (Zvonka Zupani~ Slavec, Epidemije na Slovenskem. Lakote, kuge in vojne re{i nas, o Gospod!, zbornik Mno‘i~ne smrti na Slovenskem, Izola 1998, str. 202.) V mrli{kih knjigah ljubljanskih ‘upnij je v prvi polovici 19. stoletja kot vzrok smrti pogosto navedena ‘iz~rpanost zaradi starosti’, t. i. altersschwäche, za katero so se prav tako skrivale razli~ne bolezni. 3 Dorothy Porter in Roy Porter, Patient’s Progress: Doctors and Doctoring in Eighteenth-century England, Cambridge, 1989. 270 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) postaviti raziskovanje dolo~ene teme v ~asovni in prostorski okvir, jo spet vpeti v takratno dru‘beno okolje, katerega sestavni del je bila, ter posku{ati razumeti idejni svet dobe, ki jo pogojuje. Zanimanje za medicinske teme je v zadnjem desetletju za~elo nara{~ati. Za svoje so jih vzeli tako naravoslovni kot dru‘boslovni raziskovalci razli~nih provenienc. Z njimi se ukvarjajo zdravniki in biologi pa tudi zgodovinarji, demografi, sociologi, socialni antropologi in arheologi.4 A resnemu interdisciplinar- nemu sodelovanju je, kot opozarja Virginia Berridge,5 v prepreko dejstvo, da ostajajo dru‘boslovci brez osnovnega naravoslovnega znanja, naravoslovcem pa primanjkuje dru‘boslovnih védenj.6 Interpretacije razli~nih disciplin so vzrok {tevilnih paradoksov, ki zgodovino medicine delajo kontro- verzno, konfliktno in emotivno.7 Pri tem je seveda ve~ kot omembe vreden francoski zgodovinar in mislec Michel Foucault, ki je v medicinskem zgodovinopisju zakrivil manj{o revolucijo, ko je medicinske teme razlagal skozi zgodovino idej in struktur razli~nih percepcij. V njegovih delih8 je prisotna sprememba, prelom v mi{ljenju nasproti znanstvenim in medicinskim avtoritetam. V Zgodovini norosti v ~asu klasiciz- ma (Histoire de le folie a l’âge classique) se na primer med drugim spra{uje, kdaj postane norost bolezen. Predvsem pa je zaslu‘en za neke vrste ’popularizacijo’ zgodovine medicine. V iskanju novih odgovorov s strani zgodovine oz. humanisti~nih ved medicinske teme gotovo najbolj uspe{no preu~uje socialna zgodovina medicine, imenovana tudi ’nova socialna zgodovina’.9 Sprva podveja zgodovine medicine je v zadnjih dvajsetih letih pod vplivom socialne zgodovine mo~no presegla teme, ki jih prva preu~uje. Glavno podro~je zanimanja zgodovine medicine namre~ {e vedno ostajajo raziskave na temo ’velika medicinska odkritja in veliki zdravniki’, medtem ko je v sredi{~u zanimanja socialne zgodovine medicine dru`ba, vplivi medicine nanjo in obratno, kako je dru`ba oblikovala medicino.10 Kot primer si oglejmo rojstvo in razvoj socialne zgodovine medicine v angle{kem akademskem okolju. Anglija namre~ {e vedno uspe{no ohranja primat vodilne in hkrati najbolj inovativne v raziskavah s tega ozkega znanstvenega podro~ja. Pri tem je treba poudariti, da poznajo socialno zgodovino medicine tudi druge historiografije, kot so nem{ka, italijanska, {panska in ameri{ka. Izpostaviti je treba seveda Francoze, ki tudi tokrat ne razo~arajo in ‘e leta 1977 celotno {tevilko Analov11 posvetijo medicinskim temam z naslovom Médecins, médecine et société en France aux XVIIIe et XIXe siecles. V Analih se redno pojavljajo ~lanki, posve~eni medicinski tematiki, avtorji nekaterih pa spadajo med najbolj priznane franco- ske zgodovinarje, kot so Jean-Louis Flandrin, Jaques Le Goff, Jean-Pierre Peter in Emmanuel Le Roy Ladurie.12 Kontinuirano pozornost Analov do pri~ujo~e tematike potrjujejo tudi objave recenzij knjig z medicinsko tematiko angle{kih, ameri{kih in italijanskih zgodovinarjev.13 Za~etki socialne zgodovine medicine v Angliji segajo v {estdeseta leta, ko je bilo ustanovljeno Britan- sko dru{tvo za zgodovino medicine (The British Society for the History of Medicine), znotraj katerega so se kmalu za~ele pojavljati zahteve po raz{iritvi dotedanjega delovanja {e na podro~je ’socialne medicine’ oz. na preu~evanje razmerja med medicino in dru`bo.14 Kot logi~no nadaljevanje za~etega razvoja gre 4 Dober primer so Wiener Gespräche zur Sozialgeschichte der Medizin, ki jih vsaki dve leti skupaj organizirajo dru‘boslovni in naravoslovni in{tituti (Institut für Wirtschafts- und Socialgeschichte, Institut für Geschichte der Universität Wien, Referat für Ärztinnen der Wiener Ärztekammer). 5 London School of Hygiene and Tropical Medicine. 6 Na to opozarja Virginia Berridge v History in Public Health: a New Development for History?, v: Hygiea Internationalis, Leto 1, {t. 1, 1999, str. 23–35. 7 Ann Dally v recenziji knjige Deborah Lupton, Medicine as Culture: Illness, Disease and the Body in Western Societies, London, 1994 v Social History of Medicine, 1995, str. 334–335. 8 Naissance de la clinique; une archéologie du regard médical, Histoire de la folie a l’âge classique, L’archéologie du savoir, Madness and Civilisation. 9 Andrew Wear, Medicine in Society (Historical essays), Cambridge University Press, 1994, v uvodu. 10 Andrew Wear: š… our knowledge of how medicine has affected society and how society has shaped medicine.’ 11 Annales – Économies, Sociétés, Civilisations. 12 Robert Forster in Orest Ranum, Biology of Man in History – Selections from the Annales – Écono- mies, Sociétés, Civilisations, The Johns Hopkins University Press, Baltimore and London, 1975. 13 Annales Histoire, Sciences Sociales, letnik 56, {t. 1, 2001. 14 Doroty Porter, The Mission of Social History of Medicine: An Historical View, v: Social History of Medicine, 1995, str. 345–359. 271ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) razumeti oblikovanje Dru{tva za socialno zgodovino medicine (The Society for the Social History of Medicine - SSHM), ki je medicino za~elo povezovati z dru‘boslovnimi znanostmi in s tem spodbujati interdisciplinarni pristop. Zgodovina se je sprva v njihovem programu pojavljala zgolj kot obrobna veda, ki je trpela o~itke, da rada zapada ’nevarnosti prevelikega posplo{evanja.’15 Za prelom v dru{tvu (SSHM) je zaslu‘en Thomas Mc Keown, profesor socialne medicine iz Birming- hama, ki je v sedemdesetih letih pisal o pomenu ’sociolo{kega pristopa’ v zgodovini medicine. Trdil je, da so klju~nega pomena za zdravje ~loveka socialni pogoji, v katerih ̀ ivi, in da je pomanjkanje razumevanja zgodovinskih okoli{~in oviralo tako medicinsko prakso kot tudi nadalnje raziskave s podro~ja medicine. Samo zgodovino medicine je ozna~il kot ’podro~je, ki ga obvladujejo lai~ni ljubitelji zgodovine, fascinira- ni nad ‘ivljenjem in delom velikih mo‘, kot so na primer Hipokrat, Galen ali Osler.’ Glavni problem tak{ne zgodovine je videl torej v njeni ozkosti, saj je le-ta zajemala zgolj preu~evanje velikih mo‘ in velikih gibanj (primer: Pasteur in vzpon bakteriologije). Mc Keown je poudarjal nujnost novih usmeritev v dru{tvu na podlagi vplivov okolja ter dru‘benih in ekonomskih vplivov na zdravje. Zanimalo ga je, koliko je sama medicina prispevala k izbolj{anju splo{nega zdravja populacije, razvoj zdravstvenih institucij (public health services) in vzroki za razvoj poklicne prakse. Interdisciplinarno delo in poudarek na vplivu pre- teklosti na sedanjost sta v dru{tvu po~asi postala vsesplo{en trend. S pojavom raziskav, kot so ’fenomen babi{tva’, ’zdravniki in `enske v devetnajstem stoletju’, ’socialna zgodovina tuberkuloze’, ’zgodovina splo{ne prakse’, je postajala paleta novih tem vse bolj pisana. Naslednji korak pri razvoju vede je napravil Charles Webster, profesor zgodovine medicine na oxfordski univerzi, ko je leta 1976 napisal program za socialno zgodovino medicine v Angliji. Webster trdi, da je treba zgodovino medicine raziskovati tudi s perspektive prepri~anj in vrednot, ki vladajo v neki dru‘bi, ter iz organiziranosti dru‘be same. Raziskavam mora biti podvr‘en prav vsak stratum znotraj medicinskih poklicev, pri ~emer naj postanejo predmet raziskav tudi pacienti, ki v razmerju do bolezni ne smejo igrati le pasivne vloge. Predmet resnih histori~nih raziskav pa naj bodo tudi teme, kot so sprememba fizi~ne velikosti ljudi, njihov mentalni razvoj in navade. Webster opozarja {e na pomen okoli{~in, ki spremljajo rojstvo ~loveka, in dogodkov, ki so povezani z njegovo smrtjo. Seveda pa pri vsem tem ne gre zanemariti raziskav splo{nega zdravstvenega stanja prebivalstva in dojemanja oz. odnosa do bolezni razli~nih dru‘benih razredov. S programom Charlesa Websterja je socialna zgodovina medicine postala uradno priznana samostojna veda z lastno metodologijo in parametri.16 V reviji Social History of Medicine se zrcalijo vse spremembe, ki jih veda v Veliki Britaniji do‘ivlja. V sedemdesetih letih se je njena predhodnica (The Society for the Social History of Medicine Bulletin) poleg klasi~nih medicinskih tem ukvarjala tudi s problematiko, ki je bila kasneje predelana, raziskana in predstavljena na nov na~in (šzgodovina psihiatrije in norosti’, ’zgodovina otro{tva’, ’zgodovina industria- lizacije’, ’zgodovina pravne medicine’, ’zgodovina alternativne medicine’, ’rev{~ina in zdravje’, ’materin- stvo in porod’, ’zgodovina zdravstvenih ustanov’, ’zgodovina razli~nih odvisnosti’, ’voja{ka medicina’). Glavne teme preu~evanj so postale: ’razmerje med boleznimi in dru‘benimi oz. politi~nimi transformacija- mi’, ’medicina in narodnostna sestava’, ’vpliv socialnih pogojev na zdravje’. Stare teme kot na primer ’razmerje med medicino in dr‘avo’, pa so bile predelane in preu~evane na novo z ve~ razli~nih perspektiv. Uveljavili so se novi pristopi, kot je na primer histori~na demografija; ti so vplivali na preu~evanje ’razmerij med rev{~ino, medicino in zdravjem’. Feministi~na historiografija je posegla na podro~je socialne zgodovine medicine s preu~evanjem ’zgodovine telesa’ in ’socialnih odnosov spolov in seksualnosti’. Posebej gre poudariti prav pojav preu~evanja telesa kot zgodovinskega objekta, ki med ostalimi bolj presti`nimi vejami zgodovine {e vedno ostaja ’zatirana, zanemarjena in pozabljena panoga’.17 Glavno vpra{anje je, kako so posamezniki in dru‘bene skupine do‘ivljali, nadzirali in predstavljali sebe skozi telo, kako so sprejemali in obvladovali svoje lastno telo, ki je slu‘ilo za posrednika med njimi in dru‘bo. Zgodovinarje in zgodovinarke zanima, kako so ljudje v preteklosti ob~utili in prena{ali bole~ino. Pomemben vir za fizi~ne spremembe ljudi predstavljajo sprejemni 15 Ibidem, str. 347. 16 Ibidem, str. 350–351. 17 Roy Porter, History of the Body, v: New Perspectives on Historical Writing, uredil Peter Burke, Polity Press, Cambridge, 1991, str. 226. 272 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) registri siroti{nic in {ol ter seznami voja{kih rekrutov, iz katerih je mogo~e ugotoviti fizi~ne in generacijske spremembe ljudi. Najbolj plasti~en vir za fizi~ne spremembe ljudi ostajajo fotografije, ki prikazujejo ljudi pri njihovih vsakodnevnih opravilih, kjer se poleg fizi~nih sprememb – staranje, deformacije in posledice staranja – lahko opazi tudi ’govorica telesa’ ter razli~ne geste. Vsota dosedanjih raziskav s tega podro~ja predstavlja le ’nekaj svetlih to~k v temini nevednosti’, kot se je slikovito izrazil Roy Porter, profesor socialne zgodovine medicine,18 ki je sestavil agendo za prihodnje raziskave. V njej opozarja na tri glavna vpra{anja. Prvo je ’razmerje med telesom in razumom (du{o)’, ki ga je izzval podrejen polo`aj telesa v religioznem, moralnem in dru`benem sistemu vrednot tradicionalne evropske kulture. Naslednji problem predstavlja ’omejevanje oz. discipliniranje telesa’ s strani cerkvenih in civilnih oblasti, ki so hotele usmer- jati ljudi s prepri~evanjem, predpisi in fizi~no prisilo. Kot pomembno podro~je raziskovanja se uveljavlja {e relacija ’telo in spol’, ki vsebuje problematiko ne le biolo{kih razlik med spoloma, ampak predvsem socialnih in kulturnih. Zgodovinarji telesa ne smejo obravnavati kot biolo{ke danosti, ampak ga morajo opazovati skozi kulturne sisteme; razmerje med ’telesom in razumom’ se namre~ spreminja s stoletji, dru`benimi razredi in kulturami.19 Dru{tvo se je za~elo povezovati z Britanskim sociolo{kim zdru‘enjem (British Sociological Associa- tion) in medicinskimi antropologi. Interdisciplinarno sodelovanje je rodilo zanimanje za t. i. ’nove teme’, kar pa je povzro~ilo radikalen prelom s prijemi prej{nje, stare tradicije. Razmerje med izobra‘enimi raziskovalci in neizobra‘enimi na podro~ju medicine se je zaradi odlo~ilne prevlade dru‘boslovne note v ’novih temah’ mo~no prevesilo v prid slednjih. Kljub temu se s socialno zgodovino medicine ukvarjajo tako poklicni kot tudi lai~ni zgodovinarji. Publikacija Social History of Medicine, kot se imenuje od leta 1988, se je tematsko raz{irila na podro~ja, ki so njeni predhodnici manjkala, oz. obdeluje stare teme, pri ~emer se je spremenil zorni kot preu~evanja. Glavni predmet preu~evanja The Society of the Social History Bulletin je bil razvoj medicin- skih oz. zdravstvenih institucij (the history of public health), ki seveda tudi v novi publikaciji {e vedno zavzema pomembno mesto, le da je sedaj poudarek na {tudiji odnosov med lokalnimi in osrednjimi oblastmi, na preu~evanju uspehov in neuspehov sanitarne revolucije, na profesionalizaciji javnega zdrav- stva in sami filozofski osnovi socialne zgodovine medicine. Prav tako preu~evanje zgodovine bolezni ni ve~ omejeno zgolj na epidemije, ampak vklju~uje tudi druge dejavnike, npr. kako so socialna neenakost in {ir{e dru‘bene tranzicije, ki so jih povzro~ale vojne, revolucije in industrijska ekspanzija, vplivale na zdravje ljudi.20 Pomembna zna~ilnost revije je tudi vzpon kvantitativne zgodovine, predvsem histori~ne demografije, ki je postala ena izmed temeljnih disciplin za socialno zgodovino medicine. Poleg tega da histori~na demografija preu~uje rast prebivalstva, omogo~a tudi analize {irokega spektra tem, kot so ’regionalne diferenciacije v smrtnosti’ ali ’analiza morbidnosti21 razli~nih poklicnih skupin’. Zgodovinske oz. dru‘boslovne raziskave od naravoslovnih razlikuje prisotnost ’dru‘benega’. Kot poudarja Ludmilla Jordanova, socialna zgodovina medicine no~e biti zgolj opisna ali anekdoti~na. Zanima jo povezanost med medicino in dru‘bo oz. {ir{a razumljenost medicinskega na~ina razmi{ljanja ter razmer- je med tak{nim razmi{ljanjem in okoli{~inami, v katerih se je razvilo. Pojem ’medicina’ se je namre~ ponavadi razumel ortodoksno (omejenost na ’zdrav – bolan’, ’sposoben – nesposoben’ in ’~e bolan, takoj zdravljen’) in tako marginaliziral razli~ne tehnike zdravljenja kot tudi celo vrsto vedenjskih vzorcev in predstav, povezanih z zdravjem.22 Pomembne so okoli{~ine, v katerih se oblikujejo znanstvene in medi- cinske ideje, pri ~emer je naloga zgodovinarjev, da razlo‘ijo in interpretirajo procese, skozi katere se to zgodi.23 Eden od glavnih ciljev preu~evanja socialne in kulturne narave medicine je postalo razumevanje idejnega sveta zdravja, bolezni in zdravljenja. 18 Wellcome in{titut za zgodovino medicine v Londonu in Univerza Cambridge. 19 Roy Porter, History of the Body, str. 206–232. 20 Charles E. Rosenberg, Explaining Epidemics and other Studies in the History of Medicine, Cambrid- ge University Press, 1992. 21 V tem primeru morbidnost pomeni {tevil~no razmerje med bolnimi in zdravimi. 22 Ludmilla Jordanova, The Social Construction of Medical Knowledge, v: Social History of Medicine, 1995, str. 361–381. 23 Medicinsko teorijo in prakso so oblikovale razli~ne dru‘bene avtoritete: politika, religije, mre‘a povezav, denar… 273ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) ^e so v preteklosti tovrstne raziskave prevladovale v okviru nacionalnih historiografij, gre danes razvoj vse bolj v smeri nadnacionalnih in interdisciplinarnih raziskav. Mogo~e predstavlja najbolj{i primer tega novega trenda Evropsko zdru‘enje za zgodovino medicine in zdravja (The European Association for the History of Medicine and Health – EAHMH), ustanovljeno leta 1991 v Strasbourgu. Njegov vseevrop- ski koncept se po~asi {iri, vanj se vse bolj vklju~ujejo tudi raziskovalci iz Severne Amerike in Avstralije.24 Pod okriljem EAHMH deluje Mednarodna zveza za zgodovino javnega zdravja (The International Network for the History of Public Health – INHPH), ustanovljena na Švedskem,25 {ir{e znana predvsem po zaslugi svoje elektronske revije Hygiea Internationalis,26 ene izmed najbolj kvalitetnih, a‘urnih in dostopnih revij s tega podro~ja.27 Bistvena naloga INHPH je primerjalno preu~evanje zgodovine dru‘benih prizadevanj za izbolj{anje zdravja ljudi od antike do danes. Poudarek je na interdisciplinarni analizi odnosov med idejami javnega zdravja, organizacij, ustanovljenih za uresni~itev le-teh, samouresni~enje idej in nazadnje {e nastale socialne in demografske posledice. Angle{ki primer razvoja socialne zgodovine medicine potrjuje dejstvo, da se tovrstne raziskave v zgodovinopisju lahko pri~nejo takrat, ko je za to ustvarjena dolo~ena podstat, ko so temeljna znanja v slogu ’veliki zdravniki in razvoj zdravstvenih institucij’ osvojena, iz~rpana in bolj ali manj pojasnjena; ko postane socialna zgodovina enakovreden partner ostalim privilegiranim vejam zgodovine. In nenazadnje je pomembna stvar, ki v angle{ki historiografiji ̀ e dolgo ni ve~ vpra{ljiva, dejstvo, da je socialna zgodo- vina medicine sama enakopravna in upo{tevana veja modernega zgodovinopisja, dale~ od tega, da bi bila na njegovem robu. 24 EAHMH Newsletter {t.19, december 2000 (Ena od zadnjih obravnavanih tem je ‘Medicina, pravo in ~lovekove pravice’). 25 Univerza Linköping. 26 Interdisciplinarna revija za zgodovino javnega zdravja izhaja od leta 1999. 27 History journals on-line, www.history-journals.de/hjg-ejournals.html ali www.tema.liu.se/inhph/jour- nal/Right.html. PRISPEVKI ZA NOVEJŠO ZGODOVINO In{titut za novej{o zgodovino izdaja osrednjo slovensko zgodovinsko revijo za problematiko novej{e zgodovine Prispevki za novej{o zgodovino. Revija izhaja ‘e od leta 1960, najprej kot Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, od leta 1986 pa pod sedanjim imenom. Sprva je bila revija usmerjena izrazito v zgodovino delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega boja, z leti pa je raz{irila krog predstavljane zgodovinske problematike na celotno zgodovinsko dogajanje na Slovenskem in {ir{e v drugi polovici 19. stoletja in v 20. stoletju. Sedaj je to revija za novej{o slovensko zgodovino; izhaja enkrat ali dvakrat letno. V reviji objavljajo sodelavci In{tituta za novej{o zgodovino in tudi drugi zgodovinarji znanstvene razprave, strokovne ~lanke, histori~no dokumentacijo, knji‘na poro~ila in ocene ter teko~o letno bibliografijo sodelavcev In{tituta. Revijo, tudi ve~ino starih letnikov, lahko naro~ite na In{titutu za novej{o zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana, telefon: 200 3120 / faks: 200 3160. Naprodaj je tudi v vseh ve~jih slovenskih knjigarnah. 274 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Šolska kronika Zbornik za zgodovino {olstva Slovenski {olski muzej v Ljubljani izdaja svoje glasilo, ki izhaja kot vsakoletni zbornik s tradicijo leta 1964 nastalega zbornika {olsko-pedago{kih muzejev v Ljubljani, Zagrebu in Beogradu. Kot specializirana slovenska revija za zgodovino {olstva in pedagogike predstavlja v~eraj{nji utrip na{ih {ol in je s svojim sporo~ilom obrnjena h koreninam, iz katerih raste tudi dana{nji {olski dan. Revija je odprta za zgodovinarje, pedagoge, slaviste in vse {olnike, pa tudi za zgodovinske kro‘ke, ki s svojimi prispevki predstavljajo raziskovalne rezultate s podro~ja zgodovine {olstva od {tudij, do objav virov, spominskih zapisov in poro~il o publikacijah. Objavlja pa tudi bibliografijo za slovensko zgodovino {olstva. Zbornik za zgodovino {olstva - Šolska kronika je na voljo naro~nikom in drugim na sede‘u uredni{tva v Slovenskem {olskem muzeju, Ple~nikov trg 1 v Ljubljani. 275ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) JUBILEJI Dr. Štefan Trojar – sedemdesetletnik V veliko ~ast mi je predstaviti svojega u~itelja, mentorja in sode- lavca dr. Štefana Trojarja ob njegovem jubileju. Rodil se je 19. septembra 1931 v Celju. Po letu 1946 se je s star{i preselil na Jesenice, kjer je leta 1950 tudi kon~al gimnazijo. Od leta 1950 do 1955 je {tudiral zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljublja- ni, kjer je 22. 9. 1955 diplomiral iz zgodovine. Od leta 1956 do leta 1972 je pou~eval razli~ne dru‘boslovne predmete na srednjih {olah na Primorskem. Na ekonomski srednji {oli in v gimnaziji v Ajdov{~ini je pou~eval zgodovino, geografijo in politi~no ekonomijo, na gimna- ziji v Novi Gorici pa zgodovino, sociologijo in filozofijo. Pou~evanje razli~nih dru‘boslovnih predmetov je zahtevalo {iroko dru‘boslovno znanje in razli~ne metode dela z dijaki. Leta 1972 je skupaj z dr. Brankom Bo‘i~em napisal del u~benika za zgodovino za tehni{ke srednje {ole, ki je iz{el pri DZS in je imel pet ponatisov. Novo obdobje pomeni leto 1972, ko se je z dru‘ino preselil v Ljubljano. Od leta 1972 do 1977 je deloval kot profesor zgodovine na Gimnaziji Vida Jane‘i~, Poljane. Redno je spremljal didakti~no-metodi~no literaturo za pouk dru‘boslov- nih predmetov, se udele‘eval zborovanj slovenskih zgodovinarjev, pedago{kih posvetov in aktivov. 1. 9. 1977 je bil izbran za predavatelja predmeta Metodika pouka zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je nadaljeval delo Boga Stupana. Poleg podajanja bogatega teoreti~nega znanja o specialni didaktiki zgodovine pa je Štefan Trojar za~el tudi sistemati~no izvajati prakti~ne oblike pedago{kega izobra‘evanja {tudentov zgodovine, to je hospitacije u~iteljev, analize hospitacij in nastope {tudentov v osnovnih ter srednjih {olah. Od leta 1977 naprej je bilo njegovo delo vseskozi povezano s poukom zgodovine v osnovnih in srednjih {olah. Sodeloval je pri razvoju zgodovinskih kro‘kov, ocenjevanju raziskovalnih nalog, pri prenovi u~nih na~rtov, pripravi katalogov znanja za zaklju~ni izpit, v 90. letih pa tudi pri pripravi maturi- tetnih katalogov ter ocenjevanju maturitetnih pol. Bil je ~lan komisije za u~benike in u~ila pri Strokovnem svetu Republike Slovenije za vzgojo in izobra‘evanje, predsednik {olske sekcije pri Zgodovinskem dru{tvu za Slovenijo ter v 90. letih ~lan republi{ke maturitetne komisije za zgodovino in glavni urednik revije Zgodovina v {oli. Sodeloval pa je tudi z Zavodom Republike Slovenije za {olstvo in {port. Recenziral je {tevilne u~benike za dru‘boslovje, v 90. letih pa {e posebej delovne zvezke in u~benike za osnovne {ole, zbirke zgodovinskih virov, priro~nike za u~itelje in nekatere srednje{olske u~benike za zgodovino. Leta 1984 je skupaj s profesorico Marijo Kremen{ek napisal del u~benika za 4. letnik dru‘bo- slovnih srednjih {ol, ki je iz{el pri DZS in je imel dva ponatisa. Glavni prispevek pa je njegova disertacija iz leta 1990 z naslovom Metodolo{ke in didakti~ne strukture u~nega na~rta zgodovine v skupnih vzgojno- izobra‘evalnih osnovah in njihov vpliv na zasnovo in potek pouka, ki je bila osnova za njegovo knjigo Sodobni pogledi zgodovine – Reformne te‘nje pri dru‘boslovnih predmetih, ki je iz{la leta 1993 pri Dr‘avni zalo‘bi Slovenije. Glavni poudarki v tej knjigi so na metodolo{ki in didakti~ni strukturi u~nih Doktor pedago{kih znanosti (metodika zgodovinskega pouka) je postal 12. 3. 1991. 276 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) na~rtov zgodovine, na izhodi{~ih v zasnovi u~nega na~rta zgodovine za tehni{ke in strokovne srednje {ole ter na didakti~nih te‘njah pri zasnovi dru‘boslovnih predmetov. Izredno pomembni za razvoj didaktike zgodovine in pouka zgodovine pa so njegovi ~lanki, objavljeni v reviji Zgodovina v {oli, ki so v na- daljevanju predstavljeni v bibliografiji. 30. 9. 1998 se je izredni prof. dr. Štefan Trojar upokojil, vendar pa {e vedno pogodbeno opravlja pedago{ko delo na Oddelku za zgodovino Filozofske fakultete. Kot njegova asistentka (od leta 1999) moram dodati, da je gospod Štefan Trojar izreden u~itelj in mentor, saj me je v okviru predmeta Metodika pouka zgodovine v {tudijskem letu 1987/88 zelo navdu{il za u~iteljski poklic, kot mentor (od leta 1994) pa me je vseskozi podpiral in spodbujal. Tako se mu ob tej prilo‘nosti tudi iskreno zahvaljujem. Ob jubileju mu iskreno ~estitamo vsi, ki ga poznamo, osebno pa mu `elimo {e veliko zdravih in sre~nih let ter {e veliko ustvarjalne mo~i in zanimivih potovanj. Bibliografija ~lankov 1991–2001: Nekaj vpra{anj pri na~rtovanju u~nih ur pouka zgodovine. V: Zgodovina v {oli. Letnik 1, {t. 1 (1992), str. 32–36. Nekaj vpra{anj pri na~rtovanju u~nih ur pouka zgodovine (2. del). V: Zgodovina v {oli. Letnik 1, {t. 2 (1992), str. 36–39. Metodi~no na~rtovanje u~ne ure o ‘ivljenjskih razmerah kmetov v srednjem veku (3. del razprave o na~rtovanju u~nih ur pouka zgodovine). V: Zgodovina v {oli. Letnik 1, {t. 3 (1992), str. 25–29. Vloga, sestavine in variante pisne u~ne priprave za pouk zgodovine. V: Zgodovina v {oli. Letnik 2, {t. 2 (1993), str. 22–28. Vloga delovnega u~benika zgodovine v u~nem procesu. V: Zgodovina v {oli. Letnik 3, {t. 1 (1994), str. 43–48. Zna~ilnosti in vloga kvalitetne razlage pri pouku zgodovine ter njene raznovrstnosti. V: Zgodovina v {oli. Letnik 3, {t. 3 (1994), str. 32–37. Vloga razgovora pri u~nih urah zgodovine, nekatere njegove zna~ilnosti in metodi~ne variante. V: Zgodovina v {oli. Letnik 3, {t. 4 (1994), str. 37–41. Spodbujanje in usmerjanje u~nega razgovora, oblikovanje vpra{anj pri pouku zgodovine. V: Zgodo- vina v {oli. Letnik 4, {t. 1 (1995), str. 36–42. Nekatere didakti~no-metodi~ne zna~ilnosti ameri{kih u~benikov zgodovine in tematizacija gospodar- sko-socialnih vsebin. V: Zgodovina v {oli. Letnik 4, {t. 2 (1995), str. 77–82. Pomen in metodi~ne zna~ilnosti samostojnega dela u~encev s pisnimi zgodovinskimi viri. V: Zgodo- vina v {oli. Letnik 4, {t. 4 (1995), str. 50–54. Pomen zgodovinskega ozadja za pouk geografije. V: Geografija v {oli. Letnik 5, {t. 2 (1996), str. 18–19. Vloga slik pri pouku zgodovine in nove mo‘nosti modernega slikovnega prikazovanja. V: Zgodovina v {oli. Letnik 5, {t. 3 (1996), str. 32–38. Vloga slik pri pouku zgodovine in nove mo‘nosti modernega slikovnega prikazovanja. (nadaljevanje). V: Zgodovina v {oli. Letnik 5, {t. 4 (1996), str. 25–31. Vpliv sodobne tematizacije na racionalno na~rtovanje in na kakovost pouka zgodovine. V: Zgodovina v {oli. Letnik 6, {t. 2 (1997), str. 25–31. Teko~e utrjevanje in dolgoro~no preverjanje znanja pri pouku zgodovine. V: Zgodovina v {oli. Letnik 6, {t. 4 (1997), str. 42–49. Kritika ustnega preverjanja znanja in zna~ilnosti testnega preverjanja pri pouku zgodovine. V: Zgodo- vina v {oli. Letnik 7, {t. 2 (1998), str. 39–44. Tipske zna~ilnosti testnih nalog, problemi pri projektiranju in uporabnost pri pouku zgodovine. Zgodovina v {oli. Letnik 7, {t. 3 (1998), str. 36–42. D a n i j e l a T r { k a n 277ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) KONGRESI, SIMPOZIJI, DRUŠTVENO @IVLJENJE Deseta poletna {ola za razvoj visoko{olskega pou~evanja »Za ve~jo odprtost in fleksibilnost visoko{olskega {tudija« Radovljica, 11.–14. junij 2001 “Visoko{olski u~itelji in {tudenti so glavni dejavnik pri posodabljanju {tudija ... Podpreti je potrebno prou~evanje in razvoj u~nih metod, spodbujati stalno posodabljanje {tudijskih programov, zagotoviti primeren status in izpopolnjevanje u~nega osebja ter odli~nost tako v raziskovanju kot v pou~evanju.” (Unescova deklaracija o visokem izobra`evanju za 21. stoletje) Center za pedago{ko izobra‘evanje Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v sodelovanju s Slovenskim dru{tvom za visoko{olsko didaktiko organiziral ‘e 10. poletno {olo za razvoj visoko{olskega pou~evanja, ki je namenjena vsem visoko{olskim u~iteljem v Radovljici, v Sindikalnem izobra‘evalnem centru od 11. do 14. junija 2001. Teme poletnih {ol so razli~ne, vendar pa podobne, saj se nana{ajo na izbolj{anje pou~evanja in u~enja na vi{jih in visokih {olah v Sloveniji (npr. posodabljanje predavanj ali seminarjev, ki sta najpogostej{i obliki dela s {tudenti na visokih {olah). 10. poletna {ola je imela glavni naslov: Za ve~jo odprtost in fleksibilnost visoko{olskega {tudija. Poletne delavnice se je udele‘ilo 25 visoko{olskih u~iteljev in sode- lavcev, vodila pa sta jo red. prof. dr. David Jaques (britanski strokovnjak za posodabljanje visoko{olskega pou~evanja in u~enja) in red. prof. dr. Barica Marenti~ Po‘arnik. Delavnica oz. poletna {ola je temeljila na konkretnih delovnih izku{njah in problemih udele‘encev, na pri~akovanjih udele‘encev ter na osebni refleksiji pedago{kega dela s {tudenti. Tako so udele‘enci ugotav- ljali, kak{ne te‘ave in probleme imajo pri delu s {tudenti, razmi{ljali o izbolj{anju u~inkovitosti pou~evanja, podali predloge za re{evanje le-teh problemov v obliki akcijskega na~rta, predvidevali izbolj{anje pedago{kega procesa na osnovi evalvacije in povratnih informacij s strani {tudentov ter na osnovi lastne refleksije in samoevalvacije pedago{kega dela. Namen vseh poletnih delavnic je izbolj{ati visoko{olsko pou~evanje, zato so namenjena vsem visoko{olskim u~iteljem. Od leta 1991 do leta 2001 so se na poletnih delavnicah obravnavale naslednje tematike: izbolj{anje pou~evanja in u~enja, {tudijske strategije in problemski pristopi k {tudiju, ocenjevanje in motiviranje {tudentov, vizualizacija v visoko{olskem pou~evanju, spodbujanje aktivnega {tudija, visoko{olski u~itelj kot moderator aktivnega {tudija, uvajanje inovacij v visoko{olski pouk, odprtost in fleksibilnost visoko{olskega {tudija itd. Poletne {ole za visoko{olske u~itelje prikazujejo, da tudi v Sloveniji tradicionalno pou~evanje, ki je osredoto~eno na znanja, ki jih morajo {tudentje pridobiti v ~asu {tudija, zamenjuje vedno bolj inovativno pou~evanje, ki je osredoto~eno na na~in pridobivanja znanja in ki podpira samostojnost ter odgovornost {tudentov (npr. skupinsko delo, projektno delo, samostojni {tudij, razgovor z u~iteljem, samoocenjevanje, refleksija u~itelja itd.) in hkrati posve~a posebno pozornost spodbujanju motivacije in odgovornosti pri {tudentih. Novost, ki jo prina{a sodobni na~in pou~evanja je, da naj bi tudi visoko{olski u~itelj postal spod- bujevalec samostojnega u~enja in aktivnega {tudija {tudentov, skupinskega {tudija in raziskovanja. U~itelj naj bi bil osredoto~en na u~enje {tudentov in spodbujanje notranje motivacije ter interesov {tudentov. Ob 10. obletnici poletne {ole za visoko{olske u~itelje je iz{la tudi publikacija s prispevki visoko{olskih u~iteljev z naslovom: Visoko{olski pouk malo druga~e, ki ga je izdal Center za pedago{ko izobra‘evanje Filozofske fakultete. 278 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) “Prispevki so razli~ni. Povezuje jih te`nja avtorjev, {tudente aktivirati in motivirati za poglobljeno delo s tem, da napravijo njihov {tudij bolj smiseln, celovit, povezan z izku{njami oziroma poklicnimi problemi.” Tako je v uvodu zapisala urednica dr. Barica Marenti~ Po`arnik. V publikaciji je objavljen tudi prispevek: Prostovoljna tedenska pedago{ka praksa {tudentov zgodo- vine (Tr{kan, str. 77–81), v katerem avtorica poudarja pomembnost povezovanja teorije s pedago{ko prakso in ugotavlja, da {tudentje ‘elijo predvsem ‘e pred diplomo pridobiti osnovno gotovost pri delu z u~enci v osnovni in srednji {oli. Na poletnih {olah pa se udele‘enci seznanijo tudi z visoko{olsko didakti~no literaturo, ki prina{a razli~ne ideje, namige in pobude za sodoben na~in pou~evanja. Nekatere didakti~ne knjige so navedene v nadaljevanju: Habeshaw, S., Gibbs, G., Habeshaw, T. (1992). 53 Interesting Things to do In Your Seminars and Tutorials. Bristol: Technical and Educational Services Ltd. Gibbs, G., Habeshaw, S., Habeshaw, T. (1992). 53 Interesting Things to do In Your Lectures. Bristol: Technical and Educational Services Ltd. Habeshaw, S., Gibbs, G., Habeshaw, T. (1993). 53 Interesting Things to Assess Your Students. Bristol: Technical and Educational Services Ltd. S., Gibbs, G., Habeshaw, T. (1995). 253 ideas for your teaching. Bristol: Technical and Educational Services Ltd. Race, P., Brown, S. (1993). 500 tips for Tutors. London: Kogan Page Limited. Npr. strnjeno predavanje bi se lahko popestrilo in izpopolnilo s kraj{im povzetkom vsebine, kvalitetno izdelanimi u~nimi listi (npr. klju~ne besede predavanja, seznam literature), kraj{imi odmori (za pregled zapiskov, razgovor v dvojicah o predavanju, pisanje vpra{anj za predavatelja, branje kraj{ih odlomkov ipd.) ali prosojnicami z grafi~nimi predstavitvami itd. Zanimiva knjiga, ki se nana{a na izobra‘evanje visoko{olskih u~iteljev zgodovine, pa je History in Higher Education. (1996). Oxford: Blackwell Publishers Ltd. Publikacija spodbuja visoko{olske u~itelje zgodovine h kriti~ni samorefleksiji o pou~evanju in k izbolj{anju pou~evanja ter ocenjevanja, k medseboj- nim pogovorom o u~inkovitosti uporabe aktivnih metod pou~evanja in k vpeljevanju sodobnih na~inov dela s {tudenti, sta v uvodu poudarila avtorja Alan Booth in Paul Hyland. Pomembno pa je, da knjiga prikazuje razvoj pou~evanja zgodovine, podaja razli~ne nasvete in ideje za visoko{olske u~itelje zgodovi- ne, ki ‘elijo izbolj{ati pou~evanje in posodobiti tradicionalne metode pri predavanjih, seminarjih in vajah z razli~nimi prijemi (npr. z uporabo sodobne tehnologije in novimi na~ini ocenjevanja itd.). Tudi od visoko{olskega u~itelja se pri~akuje, da ima poleg znanja o predmetu tudi znanje o u~enju in pou~evanju, znanje o razli~nih metodah in njihovi uporabi; da je pripravljen za evalvacijo pedago{kega dela v lu~i raziskovanja, novih izku{enj in pridobivanja povratnih informacij; da je aktivni poslu{alec, dober podajalec jasnih in konstruktivnih povratnih informacij ter sposoben na~rtovanja in organiziranja dela. Tudi visoko{olski u~itelji zgodovine naj bi upo{tevali individualne zna~ilnosti in izku{nje {tudentov; pospe{evali in spodbujali odgovornost {tudentov za lasten razvoj, uveljavljali samoocenjevanje pri {tu- dentih, spodbujali {tudente, da bi samostojno pridobivali in odkrivali znanje, pripravljali kakovostna gradiva in naloge za {tudij ter bili smotrni uporabniki sodobne informacijsko-komunikacijske tehnologije. Tako naj bi visoko{olski u~itelji kot razmi{ljajo~i praktiki in akcijski raziskovalci stalno evalvirali pedago{ko delo in stremeli po bolj kakovostnemu in smiselnem u~enju {tudentov. Vloga visoko{olskih u~iteljev je v 21. stoletju bistveno druga~na, saj visoko{olski u~itelji niso ve~ samo posredovalci informa- cij oz. podatkov, ampak predvsem spodbujevalci samostojnega u~enja. D a n i j e l a T r { k a n 279ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Mednarodna znanstvena konferenca ob deseti obletnici samostojnosti Republike Slovenije »Dan prej« in odhod zadnjega vojaka JLA z ozemlja Republike Slovenije Koper, 25.–26. oktober 2001 V Kopru se je 25. oktobra 2001 v organizaciji Znanstvenoraziskovalnega sredi{~a RS v Kopru, Zgodovinskega dru{tva za ju‘no Primorsko, Fakultete za humanisti~ne {tudije Koper ter Narodne in {tudijske knji‘nice v Trstu za~ela dvodnevna mednarodna znanstvena konferenca. Razlog zanjo je bila deseta obletnica dogodka, ki je po mnenju marsikaterega sodelujo~ega pomenil konec boja slovenske dr‘ave za svojo samostojnost, namre~ odhod zadnjega vojaka jugoslovanske vojske s koprskega pomola. S tem dejanjem naj bi nova dr‘ava dokon~no prevzela vse niti oblasti v svoje roke in v celoti obvladala svoje ozemlje. Organizatorjem je za govorni{ki pult uspelo postaviti zanimivo paleto politikov, zgodovi- narjev in novinarjev, ki so bili po ve~ini tudi akterji v samem procesu osamosvojitve in s tem tudi posredno ali neposredno odgovorni za to, da se je prisotnost jugoslovanske vojske na tem prostoru kon~ala na tak na~in. Tako je takoj po uradnem pozdravu vsem sodelujo~im uvodno besedo prevzel predsednik Republike Slovenije Milan Ku~an, ki je navezal svoje poglede in spomine na osamosvojitev Slovenije z ugotovitvijo, da se dogodkov iz preteklosti ne sme izkori{~ati za kratkoro~ne politi~ne cilje, temve~ jih je treba prepustiti kriti~ni znanosti, saj lahko le-ta, v kombinaciji z ustrezno ~asovno distanco, najde odgovore na nerazre{ena vpra{anja. Dr‘avljane je pozval, da se {e bolj potrudijo za strpnost in spravo ter vzpostavijo pozitiven dialog o vpra{anjih, ki iz preteklosti negativno vplivajo na sedanjost. S tem pozivom se je konferenca lahko za~ela. Dr. Jo‘e Pirjevec je spregovoril o mednarodnem polo‘aju v letu 1991 in ugotovil, da se je slovenska osamosvojitev dogajala v nadvse te‘kih mednarodnih okoli{~inah, saj so vse pomembnej{e sile nasprotovale razpadu jugoslovanske federacije. Za tako situacijo je bilo krivih ve~ vzrokov, kot recimo nevarnost razpada Sovjetske zveze, ‘elja po ohranitvi statusa quo v Evropi, vojna v Zalivu, rezultat pa so bile {tevilne napake, ki jih je nato mednarodna javnost storila pri re{evanju jugoslovanske krize. O strategiji ZDA in nasploh o njihovem odnosu do slovenske osamosvoji- tve je nato govorila dr. Sabrina Petra Ramet, ki je s pomo~jo vpogleda v zapise ameri{kega kongresa in briefinge ameri{kega zunanjega ministrstva odkrila, da so bile najvi{je politi~ne institucije v tej dr‘avi mo~no razdeljene glede priznanja Slovenije. Na eni strani sta bila senat in predstavni{ki dom v glavnem naklonjena samemu diplomatskemu priznanju, medtem ko je zunanje ministrstvo trmasto vztrajalo pri politiki nepriznanja. Ko so vse zahodne sile priznale Slovenijo in s tem prehitele ZDA, je bilo povsem jasno, da je brezkompromisno vztrajanje pri priznanju izklju~no tistih odlo~itev, ki so posledica pogajanj in konsenza, v razpadajo~i Jugoslaviji pa~ utopija. Dr. Luigi Vittorio Ferraris se je spominjal odnosov med Italijo in Slovenijo v ~asu osamosvajanja. Kot eden pomembnej{ih analitikov italijanskega zunanjega ministrstva je ostal pri ‘e znanih dejstvih in se ni spu{~al v analize dogodkov, pa~ pa se je bolj posvetil njihovi kronologiji. Vseeno je pojasnil kar nekaj stali{~ tedanje italijanske vlade in njenega zunanjega ministrstva do slovenskega osamosvajanja. Naslednja je bila na vrsti {e ena sosednja dr‘ava. Avstrijsko politiko in njen odnos do osamosvojitve Slovenije je predstavil dr. Karl Stuhlpfarrer. Pogled na dogajanje v Sloveniji in Jugoslaviji v letu 1991 je skozi pisanje pari{kega »~asopisa za intelektualce« Le Monde, podal Georges Castellan z INALCA, raziskovalnega in{tituta v Parizu. Ugotovil je, kako je ~asopis o samih dejstvih sicer poro~al korektno, da pa je pri politi~ni presoji razmer pri{lo do razkola med spo{tovanjem do ‘elja slovenskega naroda in tradicionalnim prijateljstvom med Francozi in Srbi. 280 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Dopoldansko serijo predavanj sta zaklju~ila dva Hrvata. Najprej je Zdravko Tomac govoril o sodelo- vanju med Slovenijo in Hrva{ko pred osamosvojitvijo, o razkoraku, ki se je pojavil po sami agresiji JLA na Slovenijo, ko Hrva{ka ni hotela v odkrit konflikt z zvezno vojsko, in o tem, kako se je ta razkorak skozi leta vladavine HDZ {e pove~al. Po njegovem mnenju bi bilo treba to neskladje zdaj z novo hrva{ko vlado in predsednikom na osnovi dolgoletnega prijateljstva med obema narodoma zmanj{ati in neko~ pod okriljem Evropske unije celo izni~iti. Za za~etek naj bi se to prijateljstvo izkazalo pri oblikovanju meje med obema dr‘avama. Nato je besedo prevzel Peter Str~i}, ki je diskusijo spet vrnil v bolj zgodovinske vode z razpravo o ju‘noslovanski integrativni ideji in o propadu {tirih Jugoslavij, ki so bile z njo tesno povezane. Popoldanski del predavanj je bil posve~en predvsem akterjem, ki so pomagali graditi slovensko samo- stojnost in so nato kot politiki nadaljevali svoje delo pri oblikovanju slovenske dr‘ave do danes. Tako smo lahko prisluhnili tedanjemu in zdaj{njemu zunanjemu ministru dr. Dimitriju Ruplu, ki je razkrival zunanjepoliti~ne vidike osamosvajanja Slovenije, dr. Antonu Beblerju, ki se je posvetil voja{ko-politi~nim vidikom slovenske osamosvojitve, in nekdanjemu obrambnemu ministru Janezu Jan{i. Ta je v svojem referatu predstavil predv- sem strategijo graditve slovenskega obrambnega sistema pred vojno za Slovenijo, te‘ave, na katere so naleteli pri organizaciji te »realne sile za zavarovanje slovenske osamosvojitve«, ter uspe{no sodelovanje vseh delov tega sistema med dramati~nimi dogodki konec junija in v za~etku julija 1991. Opisal je tudi delo, ki ga je slovenska vojska opravljala vse do odhoda zadnjega vojaka JLA iz Kopra. Poslanec dr‘avnega zbora Aurelio Juri je pre{el z »globalnega na lokalno« in se posvetil natan~nemu opisu vojnih dogodkov na obmo~ju koprske ob~ine, ki jih je takrat spremljal kot predsednik Skup{~ine ob~ine Koper. Temu dinami~nemu in napetemu dnevniku je sledil France Bu~ar, ki je govoril o razpadu Jugoslavije s sistemsko-teoretskega vidika. Poudaril je, da se dru‘beni sistemi integrirajo na temelju skupnih lastnosti, ki pa jih je jugoslovanska dru‘ba ob koncu osemdesetih let imela ~edalje manj. Prisila seveda ni re{ila ni~esar. Antonu Per{aku se je zdelo v svojem referatu nujno izpostaviti dejstvo, da je politi~no dogajanje v letu 1990, z izjemo plebiscita, {e vedno precej neraziskan del samega procesa osamosvajanja Slovenije. Posebno zanimiv se mu je zdel podatek, da DEMOS v Zboru zdru‘enega dela republi{ke skup{~ine ni imel ve~ine in da je tudi to dejstvo prispevalo k specifi~nemu razvoju dogodkov, ki smo jim bili nato pri~a v letu 1991. Nato je sledila {e ena teoretska razprava o nujnosti razpada Jugoslavije, to pot s strani dr. Spomenke Hribar. Demokracija kot metoda za usklajevanje politi~nih in socialnih interesov, ne glede na jezik, kulturo, narodnost, toda tako, da vse te pravice dopu{~a, je bila praksa, ki je bila tuja jugoslovanske- mu partijskemu vrhu. Konflikt, ki je sledil, je potekal tako na osebni kot tudi na nacionalni ravni in je moral nujno pripeljati do razpada skupnosti, ki posameznim narodom ni hotela priznati pravice do ohranjanja lastne identitete. Ker profesorja dr. Janka Pleterskega ni bilo, se je za~ela diskusija. Po zaslugi Janeza Jan{e se je vrtela predvsem okoli desetdnevne vojne in dogodkov, ki so jo zaznamovali. Prvi~ se je zastavilo tudi vpra{anje, ali je naziv »Dan prej«, ki se je za te dogodke uveljavil na Primorskem, upravi~en ali ne. Naslednji dan je govorni{ki oder kot prvi zasedel dr. Egon Pelikan, da bi nas seznanil z dejavnostjo katoli{ke cerkve leta 1991. Najprej je spremljal previdno politiko Vatikana, ki se je zavzemal za ohranitev Jugoslavije vse do za~etka vojne v Sloveniji in na Hrva{kem, nato pa je opustil previdnost in za~el ofenzivo za priznanje samostojnosti obeh republik. Tudi znotraj Slovenije je katoli{ka cerkev igrala zelo pomembno vlogo na mnogih podro~jih, tako skozi svojo organizacijo kot tudi skozi delovanje Kr{~anskih demokratov pod vodstvom Lojzeta Peterleta. Dr. Boris M. Gomba~ je svoj referat posvetil delovanju »Odbora star{ev za vrnitev slovenskih vojakov iz JLA«. Ta nevladna organizacija, ki je nastala iz pobud civilne dru‘be, je v svojem nekajmese~nem delovanju postala sti~i{~e med osamosvojitvenimi te‘njami slovenske politike in legalnimi institucijami Jugoslavije. Slovenskim oblastem je priporo~ala, naj pri osamosvojitvenih te‘njah mislijo tudi na ‘ivljenja svojih vojakov v JLA, armado pa pozvala, da naj obveznikom iz Slovenije omogo~i doslu‘iti voja{ki rok v normalnih predpisanih pogojih. Odbor se je ve~krat uspe{no obrnil tudi na slovensko javnost in jo o svojih dejavnostih stalno obve{~al preko sredstev javnega obve{~anja. Naslednji govornik je pri{el iz Trsta. Milan Pahor iz tamkaj{nje Narodne in {tudijske knji‘nice je predstavil pogled slovenske manj{ine na osamosvajanje Slovenije. Ta naj bi na dogodke reagirala ~ustve- no, naklonjeno in pozitivno, a z rahlim zadr‘kom. Po njegovem mnenju so se tedaj rodila nekatera pri~akovanja, ki v naslednjem desetletju niso bila povsem zadovoljena. 281ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Govorni{ki oder sta nato zasedla dva novinarja Primorskih novic. Najprej je Tomo Šajn opisal dogodke v ilirskobistri{ki ob~ini med vojno za Slovenijo, kjer so se manj{i in ve~ji incidenti dogajali tudi {e po sprejetem premirju na Brionih. Slobodan Valentin~i~ pa je sklenil pojasniti pojem »Dan prej«, ki se je med Primorci udoma~il kot odgovor na »ljubljanocentristi~ne« opredelitve in ocene o preve~ mla~nem, neodlo~nem ravnanju celotne Primorske in Primorcev med samo vojno. Tako se po njegovem mnenju vojna za Slovenijo ni za~ela 27. junija 1991 s prodorom tankov iz vrhni{ke voja{nice proti Ljubljani in Brniku, temve~ dan poprej, torej 26. junija opoldne, ko so iz ilirskobistri{ke in piv{ke voja{nice odpeljali prvi tanki proti zahodni meji. V diskusiji se je spet zastavilo vpra{anje o upravi~enosti uporabe pojma »Dan prej«, nekaj pa je bilo tudi vpra{anj o delovanju »Odbora star{ev za vrnitev slovenskih vojakov iz JLA«. ̂ lani konference so se nato preselili na pomol, ki je bil v referatih ve~krat omenjen in na katerem so s proslavo ob desetletnici odhoda zadnjega vojaka JLA iz Slovenije zaklju~ili svoje delo. Sam simpozij je poleg {tevilnih zanimivih informacij in novih podatkov opozoril tudi na nekaj drugih problemov, o katerih je prav gotovo vredno razmisliti. Tako se je recimo izkazalo, da je komunikacija med raziskovalno sfero in politiko v~asih izredno te‘ak in zapleten proces, {e posebej v trenutku, ko se dolo~eni dogodki vstavljajo v kalupe, kamor po mnenju ene ali druge strani ne sodijo. Po drugi strani pa prav politika lahko v~asih poka‘e dobro voljo in odgovori na vpra{anja, ki begajo raziskovalce, ker pa~ viri zaradi najrazli~nej{ih razlogov niso dostopni. Tako je razveseljivo dejstvo, da bodo vsi referati zbrani in objavljeni v eni od prihodnjih {tevilk revije Acta Histriae. Na ta na~in znanstvena konferenca in na njej izpovedane izjave, podatki in spomini o teh dogodkih ne bodo utonili v pozabo. J u r e G o m b a ~ 282 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) ZBIRKA ZGODOVINSKEGA ^ASOPISA 1. Edvard Kardelj-Sperans in slovensko zgodovinopisje. 1980, 44 str. - 320 SIT. 2. Franc Šebjani~: Šolnik in domoljub Adam Farka{ (1730-1786). 1982 (ponatis 1999), 28 str. – 320 SIT. 3. Zgodovina denarstva in ban~ni{tva na Slovenskem. 1987, 136 str. - 960 SIT. 4. Du{an Kos: Bela krajina v poznem srednjem veku. 1987, 76 str. - 600 SIT. 5. Janez Cvirn: Boj za Celje. Politi~na orientacija celjskega nem{tva 1861-1907. 1988, 88 str. - 640 SIT. 6. Predrag Beli}: Prva tri desetletja jezuitov in Slovenci (1546-1569). 1989, 40 str. - 320 SIT. 7. Marta Verginella: Dru‘ina v Dolini pri Trstu v 19. stoletju. 1990, 36 str. - 280 SIT. 8. Rajko Brato‘: Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. stoletja. 1990, 72 str. + pril. - 560 SIT. 9. Petra Svolj{ak: Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno. 1991, 56 str. - 400 SIT. 10. Bogo Grafenauer: Oblikovanje severne slovenske narodnostne meje. 1994, 44 str. - 320 SIT. 11. Peter Štih: Gori{ki grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem. 1994, 266 str. + pril. - 2000 SIT. 12. Rajko Brato‘: Bitka pri Frigidu v izro~ilu anti~nih in srednjeve{kih avtorjev. 1994, 48 str. - 400 SIT. 13. Miha Kosi: Templarji na Slovenskem. Prispevek k re{evanju nekaterih vpra{anj srednjeve{ke zgodovine Prekmurja, Bele Krajine in Ljubljane. 1995, 48 str. - 480 SIT. 14. Marjeta Ker{i~ Svetel: ^e{ko-slovenski stiki med svetovnima vojnama. 1996, 88 str. - 800 SIT. 15. Olga Jan{a-Zorn: Histori~no dru{tvo za Kranjsko. 1996, 320 str. - 4000 SIT. 16. Tamara Griesser Pe~ar - France Martin Dolinar: Ro‘manov proces. 1996, 320 str. - 4000 SIT. 17. Andrej Pleterski: Mitska stvarnost koro{kih kne‘jih kamnov. 1997, 60 str. - 680 SIT. 18. Rajko Brato‘: Gr{ka zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo. 1997, 268 str. - 4000 SIT. 19. Rok Stergar: “Vojski prijazen in za`elen garnizon”. Ljubljanski ~astniki med prelo- mom stoletja in prvo svetovno vojno. 1999, 88 str. – 880 SIT. 20. Peter Rustja: Med Trstom in Dunajem. Ivan Nabergoj v avstrijskem dr‘avnem zboru (1873-1897). 1999, 336 str. – 2800 SIT. 21. Herbert Grundmann: Zgodovinopisje v srednjem veku. Zvrsti – obdobja – posebno- sti. Prev. Janez Mlinar. 2000, 84 str. – 1600 SIT. 22. Ivan Vogri~: Slovenski knji`evniki in 1. svetovna vojna. 2001, 45 str. - 880 SIT. 23. Bo`o Repe: Slovenci v osemdesetih letih, str. 85, 2001, 2000 SIT. Ob nakupu celotne zbirke imajo ~lani ZZDS 25 % popust, {tudentje pa 50 % popust. Mo‘nost obro~nega odpla~evanja. 283ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) OCENE IN PORO^ILA H e l e n a H a u p t m a n, Od Verneka do Oble Gorice. Gradovi in gra{~ine v ob~ini Litija. Litija : Samozalo‘ba, 2001. 75 strani. Monografija Helene Hauptman je zanimivo, dragoceno in za na{e razmere unikatno monumentalno delo, saj se je avtorica resni~no potrudila zbrati o grajski stavbni dedi{~ini in njihovi zgodovini na Litijskem kar najve~, tudi tak{nega dokumentarnega gradiva, ki je bilo doslej na{i kulturni javnosti skrito oziroma neznano. ^e odmislimo uvodno predstavitev mesta Litija neko~ in danes, je jedro knjige osredoto~eno prav na gradove in gra{~ine oziroma njihove razvaline, vsega skupaj osemintrideset posami~nih lokalitet, z dvojezi~nimi krajevnimi oznakami in nem{kim imenom ve~inoma na prvem mestu; na koncu {tudije je {e kraj{i monografski zapis o Janezu Vajkardu Valvasorju, ki je tudi sicer sredi{~na figura monografije, saj se nenehno pojavlja tako z reprezentan~nimi bakrorezi iz Topografije in manj Slave, v besedilu pa avtorica tudi ne skopari z Valvasorjevimi literarnimi navedbami. Knjigi je pridan {e kastelolo{ki slovar; sledijo opombe, morda nekoliko neprakti~no na koncu besedila, saj avtorica dosledno gradi na znanstvenem aparatu in ho~e bralcu omogo~iti sprotno preverjanje navedb. ^isto na koncu knjige je razgrnjena dovolj obse‘na literatura o grajski zapu{~ini na Litijskem, avtorica pa se tudi zahvali vsem, ki so ji tako ali druga~e, tudi z nikdar doslej objavljenim slikovnim gradivom, prisko~ili na pomo~. Kot smo ‘e poudarili, gre za unikatno delo, saj se je avtorica na razmeroma majhnem ozemlju lahko izredno podrobno posvetila posameznemu grajskemu objektu in njegovi preteklosti, tudi tak{nemu, ki imamo o njem le nekaj skopih podatkov, prete‘no iz Valvasorja, potem pa ni~; o samem gradu, gra{~ini oziroma pristavi pa ‘e dolgo, dolgo tudi ni ve~ ne duha ne sluha. ^e so torej nekateri gradovi oziroma grajski stavbni objekti obdelani skopo, pa~ glede na razpolo‘ljive podatke, pa se je Hauptmanova izredno natan~no posvetila prav tistim gra{~inam, ki so bile reprezentan~ni ponos Litijskega {e pred zadnjo svetovno vojno, v redkem primeru pa to pomenijo {e danes, po modernih obnovitvenih delih. Tu bi na prvem mestu izpostavili prav Bogen{perk, ki v sedanji obliki in namembnosti predvsem poudarja prav Valvasorja in njegovo kulturno–zgodovinsko in literarno delovanje. Manj je {ir{i javnosti znana podoba vojvodinje Mecklenbur{ke oziroma njene znamenite prazgodovinske zbirke, ki je bila na gradu do prevra- ta leta 1918 oziroma takoj nato izvedenega sekvestra. Avtorica se je potrudila zbrati nekaj izredno zanimi- vih posnetkov iz dru‘inskega kroga vojvodinje Mecklenbur{ke. Podobno je obdelana tudi novej{a zgodo- vina nekdaj mogo~ne gra{~ine Ponovi~e, znane po izredno lepem parku, ki je v sedanjem stanju le ‘alosten ostanek nekdanje slave. Hauptmanova je zbrala dragocene podatke o lastnici, grofici Elisabeth de Gasquet James, rojeni Tibbits Pratts, poro~eni s sinom vojvodinje Mecklenbur{ke, Borowinom, umrli 24. septem- bra 1929 na Bavarskem in tam pokopani, ~eprav je ‘elela biti pokopana na Sveti Gori nad Va~ami in si je bila postavila na tamkaj{njem pokopali{~u nagrobnik, viden {e danes. Tak{ni detajli monografiji dajejo ~love{ke dimenzije, saj si gradov in gra{~in oziroma njihovih ostankov kar ne moremo ustrezno predstavljati, ~e ne poznamo zgodovine njegovih prebivalcev, dolge vrste rodov, tudi raznorodnih, ki so nekdaj tam bivali. Seveda se bi dalo ob vsaki enoti grajske stavbne dedi{~ine izbrskati {e marsikaj; dalo bi se podrobneje raz~leniti njene umetnostno-zgodovinske in sicer{nje kulturne posebnosti; kazalo bi se posvetiti problemu umetno oblikovane krajine, konkretno gra{~inskim parkom in nasadom; bilo bi dobro obdelati izredno pou~no in odmevno poglavje v novej{i zgodovini litijskih gradov, ko sta se kar dva pripadnika rodbine Windischgraetzov, knez Ernst in vojvodinja Marie, posvetila arheo- logiji, konkretno odkrivanju prazgodovinskih Va~. Kon~no bi kazalo podrobneje obdelati prav zadnje poglavje v zgodovini mnogih litijskih gra{~in, ko je marsikatera izmed njih po nepotrebnem izginila v plamenih revolucije oziroma je bila brezobzirno oplenjena in zbrisana z obli~ja zemlje prav v zanosnih dneh po koncu 2. svetovne vojne: kdo bi si bil takrat, v razru{eni domovini, pretirano belil glavo z dedi{~ino fevdalnih ~asov! 284 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Hauptmanova je svoje delo opravila korektno in prizadevno. Po ustaljenem vzorcu je po topografski metodi locirala posami~no lokaliteto, v nekaterih primerih dodala izseke iz franciscejskega katastra in naredila dober opis objekta ali skupine objektov. Nato je navedla vse njej znane podatke o lastnikih posameznega gradu ali gra{~ine oziroma pristave, s tem da je, razumljivo, zbrala {e posebno veliko podatkov prav v zvezi s tistimi gra{~inskimi objekti, katerih lastniki so bili med ljudstvom priljubljeni in se je tudi tako pri posameznikih ohranilo marsikaj tako v sliki kot ustnem izro~ilu. Podrobnej{a analiza arhivskega gradiva in zlasti starej{e histori~ne publicistike na nekdanjem Kranjskem bi v zvezi z posamez- nimi gra{~inami odkrila {e ve~, vendar ne smemo biti preve~ kriti~ni, saj se bo avtorica s podrobnim raziskovanjem tako imenitne stavbne in zgodovinske dedi{~ine nedvomno ukvarjala {e v prihodnje. Tu bi opozorili, da bi bilo dobro bolj podrobno in dosledno upo{tevati tudi {tevilne podatke, ki so raztreseni v na{i spomeni{ko–varstveni literaturi, za~en{i z Mittheilungen slavne dunajske Centralne komisije, z nadaljevanjem v rubriki Varstvo spomenikov v predvojnem Zborniku za umetnostno zgodovi- no, kon~no s sistemati~nim pregledom navedb v povojni konservatorski reviji Varstvo spomenikov, ki izhaja — razumljivo — {e zdaj. Prav tako bi lahko avtorica navedla {e ve~ citatov literature in z njimi povezanih ugotovitev in spoznanj nekaterih avtorjev, ~e bi se le bolj poglobila v znanstvene, publicisti~ne in poljudno–znanstvene prispevke, ki so tudi v zvezi z litijsko grajsko zapu{~ino raztreseni po slovenskih periodikah, zbornikih in koledarjih. Ob upo{tevanju vsega tega bo vednost litijskega prostora nedvomno ve~ja in odmevnej{a. Hauptmanova sicer upo{teva ljudsko izro~ilo o posami~nih obravnavanih gradovih, vendar bi podrobno raziskovanje na kraju samem lahko odkrilo {e ve~, zlasti pri razli~nih oblikah toponi- mov, kot to lahko presodim na podlagi lastnih zapa‘anj tako ob arheolo{ki topografiji Gabrovke kot Va~ v 70. in 80. letih. Knjiga je torej novum, dragocena tako za lokalnega intelektualca kot kozmopolitskega esteta. V litijski regiji se je v ne tako daljni preteklosti vendar dogajalo toliko enkratnega, da za marsikatero dejanje nekaterih ‘lahtnih imetnikov gra{~in prej ve beli svet kot mi sami. Škoda, da ni avtorica pripravila posebnega indeksa krajevnih in lastnih imen ter pojmov, saj monogra- fija dobesedno kipi od zbranih podatkov in informacij. Zaradi preglednosti bi bila na koncu dela dobrodo{la tudi rekapitulacija virov slikovnega gradiva, zlasti fotografskega, saj je njegova kulturno–zgodovinska vrednost izjemna. D a v o r i n Vu g a P a s c a l D i b i e, Etnologija spalnice. Ljubljana : Zalo‘ba /*cf., 1999. 349 strani. Pascal Dibie je predstojnik oddelka za antropologijo, etnologijo in religiologijo na Université Paris VII-Denis Diderot. Knjiga Etnologija spalnice (Ethnologie de la chambre a coucher), izdana leta 1987, je edina izmed njegovih knjig, ki je bila prevedena v slovenski jezik. Svoj prostor je na{la v rde~i zbirki zalo‘be /*cf. S knjigo Etnologija spalnice nam sku{a avtor pokazati, kako pomembno in sredi{~no vlogo je imela spalnica in njeno sredi{~e, torej postelja, v razli~nih obdobjih in razli~nih kulturah. Sam pravi: »Potreben je bil ~as in pla~ati je bilo treba ceno ~love{kih naporov, da sem se odlo~il pobli‘e pogledati kraje ~love{kega po~itka; potreben je bil ~as, da sem odkril spe~o tretjino ~love{ke zgodovine. ^emu smo sezidali hi{e, postlali postelje, udoma~ili ogenj, ~emu? Da smo se lahko prepustili najljub{ima obredo- ma, in to sta navzlic morali {e zmerom spanje in tisto, ~emur pravimo ljubezen.«1 V knjigi mu bralci sledimo najprej v oddaljena obdobja, nato v oddaljene kulture, pri tem pa se nam ni treba bati, da bi zaradi branja zaspali. Z obilico humorja, so~nih primerov in zanimivih navad, ki jih najde v razli~nih obdobjih in na razli~nih kontinentih, nas vodi do trenutka, ko se moramo naposled tudi mi vrniti v svoje spalnice in tako poskrbeti za nadaljevanje spe~e ~love{ke zgodovine. 1 Pascal Dibie, Etnologija spalnice, Ljubljana 1999, str. 274. 285ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Vsebinsko se knjiga deli na dva dela: na vertikalo in na horizontalo. V prvem, vertikalnem delu nas avtor popelje skozi evropsko zgodovino spalnic ter le‘i{~, od prazgodovine do danes, in je zato {e posebej zanimiv oziroma uporaben za zgodovinarje. V drugem, horizontalnem delu pa s pomo~jo zapisov in poro~il o spalnicah s celega sveta predvsem {iri na{a obzorja. Neandertalec, ki so ga na{li le‘e~ega na postelji iz cvetja v Šanidarju v Iraku, je na primer prvi, ki nam je zapustil ganljivo pri~evanje o svoji smrtni postelji in nam tako dal dokaze o skrbi tedanjih ljudi za po~itek, ~etudi ve~ni. Najdi{~e Pincavent v departmaju Seine-et-Marne pa je edini dokaz o bivali{~ih iz poznega mlaj{ega paleolitika na prostem. Od na{ih prvih le‘i{~ se nato sprehodimo po spalnicah anti~nih civilizacij oz. posteljnih civilizacij, kot jim pravi avtor. Egip~ani, pri katerih je bila postelja ena od najpomembnej{ih kosov pohi{tva, so postelje postavili tudi v hi{e ve~nega po~itka. V Tutankamonovi grobnici so odkrili na primer slavnostne postelje okra{ene s hi{nimi bogovi in s slonoko{~enimi, ebeno- vinastimi in zlatimi vlo‘ki. Od Egip~anov so si posteljo sposodili Hebrejci. Salomonova postelja je bila nosilnica iz libanonskega lesa s srebrnimi stebri, zlatim naslonjalom in {krlatnim sede‘em. Grki so mrtve s posteljo vred odnesli na pokopali{~e, kjer so truplo zagrebli ali za‘gali na grmadi. Najve~ o njihovih posteljah izvemo v Aristofanovi Lizistrati. Od vseh anti~nih civilizacij pa so posteljno kulturo najbolj gojili prav Rimljani, ki so na postelji spali, brali, pisali, jedli in sprejemali. Naj{tevilnej{e so bile postelje za enega lectuli in postelje za tri triclinium, ki so bile namenjene predvsem za obedovanje. Navado obedovanja le‘e so Rimljani podedovali od Grkov. Ko so za~eli posnemati bogate bolnike, ki so jih v posteljah od hi{e do hi{e prena{ali su‘nji, so se postelje preselile tudi na ulice cesarskega Rima. V posteljah ali raje nosilnicah so matrone ali njihovi mo‘je odhajali na obiske, med potjo pa so brali ali pisali. Lahko bi rekli, da so se rodili v postelji, ‘iveli v postelji in tudi umrli v postelji. Iz antike nas avtor popelje v prehodno obdobje, ki je z zlitjem civiliziranega in barbarskega pripeljalo prek merovin{ke in karolin{ke dobe v srednji vek. Pri tem omenja va‘nost sobarske slu‘be, ki se je skozi ~as veliko spreminjala. Sprva je bil sobar zgolj navaden slu‘abnik, ki je skrbel za kraljevsko spalnico. Ker pa je ‘ivel v vladarjevi bli‘ini, je postajal vse pomembnej{i in za~el se je ukvarjati z arhivi ter kraljevsko zakladnico. Taka slu‘ba je v 13. stoletju postala ~astna in zanjo so se potegovale najimenitnej{e dru‘ine. Eginhard, biograf in pisec @ivljenja Karla Velikega, poudarja, da so bile bogato okra{ene postelje in dragocene tkanine, zna~ilne za karolin{ko obdobje, del podedovanega udobja iz galsko-rimskega ~asa. Tako udobje je bilo pridr‘ano samo za kralje in veljake, saj je ve~ina prebivalstva spala na s slamo pokritih tleh. Skupaj so tako spali star{i, strici, tete, bratranci, sestri~ne, otroci, su‘nji in slu‘abniki. Proti temu se je borila kr{~anska miselnost, ki ni prenesla nagcev v isti postelji in je zato svojo vero najprej usmerila v zasebno ‘ivljenje mno‘ic, v njihove spalnice. Tla~an pa je moral vstop v svojo spalnico poleg duhovniku dovoliti tudi zemlji{kemu gospodu. Pravica do prve no~i je bila pravica, ki si jo je vzel zemlji{ki gospod tako, da je na svatbeni ve~er simbolno polo‘il nogo v nevestino posteljo in v~asih prespal prvo no~ v njej. Gospod je sicer spal v gradu na vrhu dominiuma ali don‘ona. V tem vrhnjem zasebnem nadstropju so bile ena ali ve~ spalnic za zemlji{kega gospoda, njegovo ‘eno ter otroke in goste. Poleg ozkih le‘i{~ so uporabljali tudi neznansko velike postelje, ki so merile skoraj 12 kvadratnih metrov. Posteljno ogrodje je bilo toliko privzdignjeno, da so spodaj lahko potisnili scalnik, nizek pograd na lesenih kole{~kih in {e nizko le‘i{~e, na katerem je spal hlapec. Z avtorjem se nato preselimo v ~as humanizma in renesanse, v »~as ob~utij«. Po Evropi je pusto{ila ~rna kuga, ki je drasti~no zmanj{ala {tevilo prebivalstva in tako vplivala na na~in ‘ivljenja in razmi{ljanja takratnih ljudi. Dobrine tega sveta je bilo treba pri pri~i vzeti in jih zau‘iti tukaj in zdaj. Spalnice najbogatej{ih so se po~asi polnile in postale sredi{~e ‘ivljenja. Postale so edini zares udoben koti~ek v hi{i, ki so ga uporabljali tudi ~ez dan. V njih so delali, molili, brali, sprejemali in spali. Postelje so iz kota, kjer so stale prej sredi mno‘ice skrinj, preselili na sredino spalnice. Velike skupne postelje (pri bogatih) so se umaknile enojnim posteljam. Spalnice so kitili z rumenim pli{em, ‘ivo rde~im sandalom, modrim ‘ametom, ‘ivo rde~o svilo in zelenim satenom. Po tleh in po stenah so razstavili kosmatene preproge. Kuga je v bolni{nice prinesla samo reve‘e. Me{~ani in bogati so raj{i ostali doma v zaupnosti svojega dóma, kjer so oble‘ali v svoji postelji, tam trpeli, bíli smrtni boj in naposled umrli. Spalnice dvorne dru‘be starega re‘ima predsta- vljajo, kot pravi avtor, pomembno zgodovinsko stopnico pri razumevanju razvoja na{e dana{nje spalnice. Za dvorjane, ki so bili ponavadi lastniki ve~jih pode‘elskih bivali{~, je bilo najpomembnej{e predstavljati hi{o pred drugimi. Spalnici gospodarja in gospodarice sta tako domovali v dveh »zasebnih stanovanjih«, ki sta si stali nasproti, vendar dale~ narazen, lo~eni z dvori{~em. Pred spalnico so bile predsobe pa tudi »paradna spalnica«. Slednja je bila namenjena za obisk oz. sprejem uradnih obiskovalcev. V ~asu Ludvika 286 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) XIV. je bila na primer postelja sad tapetni{kega mojstrstva. Stala je na {tirih stebrih in bila prekrita z ravno streho; ~e je bila prekrita s kupolo, se je imenovala cesarska, ~e je bila obe{ena, so ji rekli vojvodinska ali {otorska, ~e je imela navidezna vrata, pa je bila angelska. Vse postelje so imele zavese in so bile na vrhu okra{ene s perjanicami ali kroglami iz blaga. O razko{ju svojega imetnika je nadalje pri~ala {e raznovrstna posteljnina. V 16. stoletju so se ‘e pojavili zametki skrbi za higieno. Med posteljno perilo sta pri{li no~na srajca in no~na ~epica. Vse pogostej{e menjavanje le-teh je pripomoglo k izbolj{anju higiene, saj so takrat menili, da si se z menjavo srajce tudi o~istil. V preprostej{ih spalnicah so bile nepogre{ljive no~ne posode, v premo‘nej{ih slojih pa od 17. stoletja naprej stoli z luknjo, ki so jih ponekod kasneje zamenjala »angle{ka strani{~a«. Konec 18. in za~etek 19. stoletja se je skrb za higieno {e pove~ala. Arhitekti so se ukvarjali z mislijo, kako pregnati iz hi{ trohnobo in vanje dobiti sve‘ zrak. Najve~ji naro~niki so bili me{~ani, ki so svoje spalnice preselili v prvo nadstropje sredi drugih sob, od katerih so se lo~ile le po pohi{tvu. To naenkrat ni bilo ve~ znamenje bogastva, ampak zbirka uporabnih predmetov. Znebili so se velikih omar in predalnikov v sobah ter perja, blazin in pernic v posteljah. Postelje so bile sedaj premi~ne, iz ‘eleznega ogrodja in z mre‘astim dnom. Nad me{~ani, ki so ‘iveli »spodaj«, so v »6. nadstropju« ‘iveli revnej{i sloji, pri katerih so zaradi ne~isto~e {e vedno razsajale razne plju~ne bolezni, jetika, bledikavost itn. V priro~nikih o higieni tistega ~asa se vidi, da so prav povsod razsajale u{i, bolhe in stenice, tako da so bili priro~niki polni zanimivih nasvetov, kako se jih znebiti. Prebujanje na de‘eli je bilo odvisno predvsem od letnih ~asov, son~nih vzhodov in zahodov ter pti~jega petja, v mestu pa si je prebivalec ‘e v za~etku 15. stoletja omislil budilko. ^as je na ta na~in dobil novo veljavo. S to mislijo je Pascal Dibie zaklju~il prvo veliko poglavje, bralec pa se tako lahko pripravi na horizon- talno prou~evanje sodobne dru‘be in njenih spalnic. @e takoj na za~etku Pascal upravi~eno to‘i, ko pravi: »^emu smo se gnali za zakonom, dru‘ino, zaupnostjo, ko smo pa danes nagneteni, stla~eni in poni‘ani v betonskih kletkah!«2 Sodobna dru‘ba je namre~ standardizirala vse, kar je povezano s ~lovekom, tudi spalnico. ̂ e je bila v 50-ih idealno velika spalnica 9 kvadratnih metrov, se je spalni prostor 30 let kasneje skr~il na 3,7 kvadratnih metrov. ^e si sodobni »civilizirani« ~lovek ‘eli trdno ‘imnico in {iroko, nizko, zdravo in zra~no posteljo, nas Dibie za primerjavo popelje tudi v spalnice ameri{kih Indijancev, Afri~anov, Laponcev, Eskimov, Indijcev in drugih. Severnoameri{ki Indijanci na primer spijo v okroglem tipiju, v krogu okoli vira toplote na posteljah iz povezanih debel in ‘ivalskih ko‘, in sicer vzporedno s steno ali pa drug ob drugem z glavo ob nogah, da privar~ujejo prostor. Za Afri~ane postelja ni nujna. Najprej poskrbijo za orodje, oro‘je in posodo. Tako najve~krat spijo na ko‘i, ki so jo razgrnejo ~ez rogoznico ali nastlano listje ali lubje. Druga~e so med Afri~ani najbolj raz{irjene postelje na kolih, ki jih ~ez dan uporabljajo za odlaganje skled s hrano. Na Laponskem spijo na tleh v krogu okoli kolibe na lisi~jih ko‘ah, ki jih razgrnejo ~ez posebno vrsto vej, pokrijejo pa se z odejami ali z losovimi ko‘ami. Eskimi, ki pozimi spijo neprimerno ve~ kot poleti, spijo v igluju na preprogi iz vejevja, podlo‘eni s senom in prekriti s tjulnovimi ko‘ami. Pri tropskih Indijancih se spi v vise~ih mre‘ah imenovanih hamakas, s katerimi ponekod simbolno zazna- mujejo poroko, ob smrti pa vanj zavijejo truplo. V velikih indijanskih skupnih hi{ah visijo vise~e mre‘e razli~no visoko, kar ka‘e na to, da tam vsaka raven, v navpi~ni ali vodoravni smeri, pri~a o starosti, spolu in dru‘inskih povezavah. Spodaj, na primer, spijo ‘enske, nad njimi mo{ki, nad njimi otroci in pod streho na vrhu mladi samski mo{ki. V Indiji vro~e no~i pre‘enejo svoje prebivalce s prenosljivo posteljo vred iz hi{e na plo~nik ali pod vzno‘je dreves. Postelja je pri njih iz lesa na {tirih nogah. Dno izdelajo iz bomba‘a ali trsti~ja. V posteljah smejo hindujci spati, ne smejo pa se v njej, tako kot so to neko~ po~eli Rimljani, roditi, ljubiti in umreti. Za to je namre~ potreben stik z zemljo. Na Kitajskem je vsaka stvar v hi{i, vsaj na de‘eli, dobro premi{ljena in v skladu z geomantiko, s pomo~jo katere ugotavljajo skrivno ureditev kraja in vpliv naravnih elementov vetra in vode. Spalnica je ponavadi na koncu stavbe. Nudi le malo udobja, saj je pozimi mrzla, poleti pa slabo prezra~ena in ves ~as tema~na. Seveda pa se je vse to spremenilo z revolucijo na Kitajskem, ko so bivalni standardi dolo~ili, da so ~loveku v mestu trije kvadratni metri dovolj. Na Japonskem je ponekod spalnica {e danes spalnica samo zaradi tako ali druga~e razporejenih predelnih sten iz papirja in zaradi zelo omejene koli~ine pohi{tva. Toliko torej o spe~i ~love{ki zgodovini, o modnih posebnostih spalnega perila, o druga~nih spalnih navadah zaradi socialnih razlik ali razlik v spolu, o skrbi za higieno v postelji, o spalni~nem pohi{tvu, 2 Prav tam, str. 178. 287ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) njegovi namembnosti in estetskih vrednotah, o vsem, kar nam niti na misel ne pride, ko se zve~er udobno namestimo v svojo posteljo in utrujeno zdrknemo v spanec. Seveda pa ne moremo mimo spremne besede, v kateri nam dr. Andrej Studen pribli‘a kulturo spanja na Slovenskem v 19. in 20. stoletju. V njej se osredoto~i predvsem na socialno neenakost razmer, v kateri so spali Slovenci v preteklosti. Zaradi tega je ta knjiga za nas {e toliko bolj privla~na. M a j a G o m b a ~ P e t e r S c h u b e r t, Piava 1918 : Zadnja bitka avstro-ogrske monarhije. Prev. Tone Per~i~. Celovec, Ljubljana, Dunaj : Mohorjeva, 2001. 163 strani. Mohorjeva dru‘ba iz Celovca je v zadnjih letih predstavila vrsto del, ki se ukvarjajo z zgodovino 1. svetovne vojne. Pred nekaj meseci so tako poleg druge, dopolnjene izdaje Plavega kri‘a, hi{nega avtorja Vasje Klavore, predstavili dopolnjeni prevod dela avstrijskega zalo‘nika in publicista Petra Schuberta, Piava 1918. Knjiga opisuje boje med avstroogrskimi in zavezni{kimi ~etami, ki so na Piavi potekali v zadnjem letu vojne. V uvodnem poglavju avtor opi{e 12. so{ko bitko, ki je prinesla nepri~akovano katastrofo italijanske armade in njen umik za reko Piavo. Osrednji del knjige je namenjen popisu zadnje avstrijske ofenzive, ki se je za~ela junija 1918. Po za~etnih uspehih – avstroogrske ~ete so na zahodnem bregu Piave vzpostavile nekaj mosti{~ – je bilo poveljstvo prisiljeno ukazati umik na izhodi{~ne polo‘aje. Napad, ki naj bi izlo~il Italijo iz vojne, se je tako pridru‘il drugim grandioznim avstrijskim ofenzivam, ki so se praviloma kon~evale z neuspehi in velikimi izgubami ljudi ter materiala. Vsega tega si monarhija sredi leta 1918, ko je iz~rpala svoje zadnje rezerve vojakov, hrane in opreme, {e zdale~ ni mogla privo{~iti. Po neuspelem napadu so avstroogrski poveljniki v naslednjih mesecih lahko le {e spremljali krepitev italijanskih, francoskih in britanskih ~et na drugem bregu reke in upali, da bodo lahko odbili neizogibni napad. Zasedena Bene~ija je bila namre~ pomemben adut, ki bi ga diplomacija lahko izigrala v prihajajo~ih mirovnih pogajanjih. Tudi zato so bili Italijani odlo~eni, da v protinapadu porazijo nasprotnika in mu odvzamejo zadnje upanje za dostojen mir. ̂ etrto poglavje opisuje prav oktobrsko zavezni{ko ofenzivo ~ez reko in dokon~ni zlom avstrijskih ~et. Sestradane in razcapane enote, ki jim je primanjkovalo tudi opreme in oboro‘itve in ki so iz zaledja dobivale novice o razpadanju dr‘ave, so se premo~nim napadalcem upirale le v za~etku, pozneje pa se je nameravani umik za Tilment spremenil v razpad armade in veliki triumf zaveznikov. Zadnje poglavje je bolj turisti~ne narave, saj opisuje vrsto poti po boji{~ih na Piavi. Na koncu knjige so {e seznam literature in virov ter krajevno in imensko kazalo. Schubertovo zgodovino bojev na Piavi bi lahko uvrstili v voja{kozgodovinski ‘anr, ki mu v angle{~ini re~emo battle piece. Gre za pripoved, ki se osredoto~a na opis premikov in spopadov enot; te se po boji{~u gibljejo kot po veliki {ahovnici, ne da bi bralec izvedel, kako so to storile in kaj so pri tem po~eli vojaki, bolni~arji, tovorne ‘ivali ali civilisti, ki so bili v bli‘ini. Ob branju se vojna zdi nekako ne‘ivljenjska, ~ista in elegantna. Toda vse od knjige angle{kega zgodovinarja Johna Keegana The Face of Battle vemo, da je mogo~e bitko prikazati tudi druga~e, tako reko~ iz jarka, {tabnega {otora ali zaledne ‘elezni{ke postaje. Nova voja{ka zgodovina je prinesla inovativen, bolj totalen pogled na boji{~e in zdi se, da je ta bli‘e resnici. Podoba vojne, ki jo ponuja, je namre~ ‘iva, umazana in krvava – skratka trirazse‘na. Povezana je z ranami, znojem, utrujenostjo in seveda z ubijanjem. Od objave zadnje knjige angle{ke zgodovinarke Joanne Bourke (An Intimate History of Killing, 1999) ima v novi voja{ki zgodovini svoje mesto celo u‘itek pri bojevanju in ubijanju. V knjigi Piava 1918 vsega tega ni, te‘ijo jo prav vse slabosti tradicionalnega voja{kega zgodovino- pisja. V njej najdemo le malo informacij o tako pomembnih stvareh, kot so oskrba enot, njihovo {tevil~no stanje, njihova oprema ali fizi~na pripravljenost sestradanih vojakov. Skopo so predstavljeni motivi za posamezne operacije in njihovo na~rtovanje, le malo izvemo o na~inih bojevanja. Prav tako pogre{amo natan~nej{o predstavitev nasprotnika, torej zlasti italijanskih pa tudi francoskih in britanskih enot. Seveda mrtvih in ranjenih v tak{nem opisu prav tako ni. 288 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Vse to ne pomeni, da pristop, ki ga je izbral Peter Schubert, nima svojih dobrih strani. Tradicionalno voja{ko zgodovinopisje gotovo {e ima svoj smisel in publiko. Le-to bo gotovo navdu{ila teko~a in jasna pripoved, bogato slikovno gradivo ter {tevilni zemljevidi (‘al se je pri enem zataknilo in tako na njem namesto ^edada najdemo edad, namesto So~e pa So¸o). Mnogi se bodo odpravili na ogled prizori{~ in si pri tem pomagali s Schubertovimi itinerarji. Zahtevnej{i bralci bodo seveda pogre{ali opombe in ob{irnej{i seznam literature. Slednji, ‘al, ne vsebuje {tevilnih odli~nih novej{ih del o prvi svetovni vojni, ki so iz{la v angle{~ini. Poleg tega so podatki o marsikaterem delu pomanjkljivi, prevajalec pa je pozabil prevesti oznako o.J., ki pomeni brez leta (ohne Jahr). V celoti lahko torej zapi{emo, da je knjiga Petra Schuberta primerna za nezahtevne, ljubiteljske bralce, sicer pa le kot prva informacija in korekten dogodkovni pregled. R o k S t e r g a r Kärntner Landesgeschichte und Archivwissenschaft : Festschrift für Alfred Ogris zum 60. Geburtstag. Klagenfurt : Geschichtsverein für Kärnten, 2001. 750 strani. (Archiv für vaterländische Geschichte und Topographie ; 84). Alfredu Ogrisu, ki ga je v uvodnem prispevku urednik zbornika Wilhelm Wadl predstavil kot vsestransko osebnost: arhivista, zgodovinarja, univerzitetnega u~itelja, redaktorja, upravnega uradnika in kulturnega mened‘erja, je ob njegovi 60 letnici posvetilo Koro{ko zgodovinsko dru{tvo zajeten zbornik s prispevki 50 avtorjev. Jubilant je pre‘ivel mladost v Borovljah, kamor se je mati, potem ko je o~e leta 1944 padel na fronti v Belgiji, preselila z Dunaja zopet v svoj doma~i kraj. Po kon~anem u~itelji{~u v Celovcu (usposobil se je za dvojezi~ni pouk na osnovnih {olah), je leta 1963 vpisal zgodovino in germanistiko na Dunajski univerzi ter nato leta 1967 promoviral za doktorja zgodovine. Tu se je tudi habilitiral in pri tem posebej izpostavil de‘elno zgodovino kot pomemben del avstrijske zgodovine. Potem ko se je zaposlil v Koro{kem de‘elnem arhivu v Celovcu in se usposabljal na In{titutu za avstrijsko zgodovinopisje na Dunaju, je leta 1981 postal njegov direktor (in bil na tem mestu celih dvajset let). Ob strokovnem delu si je zastavil kot glavni cilj postavitev sodobne zgradbe za de‘elni arhiv, kar mu je po dolgoletnih prizade- vanjih tudi uspelo. Sicer pa so ga mo~no zaposlovala avstrijsko-jugoslovanska arhivska pogajanja. Pri nastajanju koro{kega de‘elnega arhivskega zakona (sprejetega leta 1997), sploh prvega arhivskega zako- na v Avstriji, je bil prav tako v veliko strokovno oporo. V vsem ~asu je bil Ogris zelo dejaven v koro{kem kulturnem ‘ivljenju. Razen tega ga je de‘elna vlada pritegnila kot eksperta pri vpra{anjih povezanih s slovensko manj{ino na Koro{kem, med drugim pri dolo~anju uradnih dvojezi~nih krajevnih imen ter glede dvojezi~nega {olstva; pri tem se ~esto ni strinjal s slovenskimi uradnimi stali{~i. Ogrisovo znanstveno delo je povezano s Koro{ko, predvsem z zgodovino mest, krajevnih imen, medetni~nih odnosov ter sodobno zgodovino. Zbornik, posve~en jubilantu, vsebuje predvsem prispevke iz koro{ke de‘elne zgodovine. Paul Gleirscher obravnava obrambne naprave na Gosposvetskem gri~u ter vpra{anje lokalizacije in zna~aja Noreje. Pri tem se nagiba za lokalizacijo v spodnji Koro{ki. Herwig Wolfram razpravlja o domovini “transalpskih Keltov”, od koder so pri{li v Italijo in kamor so se kasneje vrnili. Problem povezuje z najstarej{o etnogenezo znotraj Alp. Heinz Dieter Pohl analizira gorska imena v koro{kem delu Karnijskih Alp. Prispevek Ferdinanda Oplla prikazuje odnos koro{kih spanheimskih vojvod in dr‘ave v 12. stoletju (1122-1190). Wilhelm Neumann polemizira z mnenji Karla Dinklageja in Heinza Dopscha glede urbanisti~nega razvoja Beljaka v 13. stoletju. Reinhard Härtel obravnava, kako je patriarh Bertold iz Ogleja v praksi izvajal oblast. Patriarh ni le prenesel sede‘a cerkvenega obmo~ja iz Ogleja v Videm (Udine), bil je tudi zadnji patriarh, ki se je dodatno anga‘iral na slovenskem obmo~ju. Heinz Dopsch obravnava vlogo koro{kih palatinskih grofov in s tem v zvezi ~as nastanka vojvodskega stola. Winfried Stelzer poro~a o najdbi treh listov “Koro{ke kronike”, ki jih je lastnoro~no napisal vetrinjski opat Janez in ki so jih pogre{ali od 18. stoletja dalje. Najdba je pomembno obogatila vedenje o nastanku kronike in na~inu dela njenega avtorja. Karl Heinz Burmeister prikazuje dejavnost grofa Štefana I. Montfort-Bregenz-Pfannberga, ki je umrl leta 1437 in se spra{uje, ali je bil dejansko koro{ki de‘elni glavar. Gospodje Lichtenstein-Murau so dominirali v zgornji dolini Mure. 289ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) Prispevek Walterja Brunnerja obravnava njihove gilte, urbarialno posest in fevde na Koro{kem. Wilhelm Wadl prikazuje na podlagi tr{kega reda za Feldkirchen iz leta 1468 me{~anski delavnik v poznem srednjem veku. Friedrich W. Leitner obravnava sorodstvene vezi ter dejavnost gospodov Ernau. Na Koro{kem so u‘ivali velik ugled ter so zasedali v 16. in 17. stoletju tudi najpomembnej{e stanovske urade. V ~asu protireformacije se je v letih 1629 in 1630 dru‘ina izselila iz Koro{ke. Wilhelm Deuer ugotavlja, kako so reprezentan~ne gradnje Welzerjev v 16. stoletju pripomogle, da je postal Celovec de‘elno glavno mesto. Helfried Valentinitsch prikazuje na primeru gospostev Paternion ter Biberstein odnose med zemlji{kim gospodom in podlo‘niki na Koro{kem v ~asu protireformacije. Hans pl. Khevenhüller, eden najbogatej{ih in najbolj uglednih koro{kih plemi~ev, je namre~ nalo‘il podlo‘nikom, ki so bili v veliki meri evangeli~ani, pred svojim izgonom iz Koro{ke leta 1629, nova bremena, da bi zvi{al vrednost svojih gospostev, to pa je seveda naletelo na njihov odpor. Peter G. Tropper je na podlagi poro~il o kr{ki {kofiji iz let 1668 in 1696 podal splo{no stanje {kofije ter prikaz po ‘upnijah. Christine Tropper je opisala delovanje ter ~lane bratov{~ine sv. Ro‘nega venca v zgodnjem novem veku v Gospej Sveti (obstajala je od leta 1644). Na merkantilisti~no politiko Karla VI. se nana{a prispevek Ugota Cove. Koro{ki de‘elni glavar Johann Anton pl. Goess je bil namre~ mnenja, da je ta {kodljiva za de‘elo; zlasti je nasprotoval temu, da bi imelo tr‘a{ko pristani{~e prednosti. S tem v zvezi je takratni komer~ni svetnik tr‘a{ke intendance in kasnej{i predsednik komer~nega konsesa v Ljubljani Franc baron Raigersfeld sestavil obse‘en ugovor. Marianne Klemun opisuje ‘ivljenje in delo Heinricha Johanna Nepomuka Crantza (1722-1797). Bil je profesor na medi- cinski fakulteti na Dunaju in avtor knjige o porodni{tvu, objavil je tudi ve~ del iz botanike ter prou~eval mineralne vode in kopali{~a. Leta 1784 se je za~el udejstvovati tudi v fu‘inarstvu na Koro{kem. Werner Drobesch je prispeval opis bogatega historiografskega knji‘nega fonda celov{kih jezuitov v ~asu njihove- ga razpusta leta 1773. Joachim Eichert ugotavlja datum velikega po‘ara v Borovljah leta 1779. Karl Frick in Hans Viertler obravnavata zdravilne izvire na Koro{kem, ki so jim pripisovali sakralno mo~. Prispevek Hermanna Rumschöttla ima za osnovo nastanek ‘upnijske karte za Lungau na Salzbur{kem, ki jo je izdelal leta 1784 Gregor Lederwasch. Friederike Zaisberger opisuje industrijsko pomembno pridobivanje solitra na Salzbur{kem in Koro{kem okoli leta 1800. Kako so se prizadevali na za~etku 19. stoletja de‘elni stanovi, ko so bili ‘e brez vsake mo~i, da bi smeli ob sve~anostih nositi posebne uniforme, govori prispevek Georga Heilingsetzerja. Prikazuje tudi oblike teh unifom. Prispevek Dieter Neumanna se nana{a na nastanek koro{ke de‘elne himne. Ernst Hanisch obravnava razvoj liberalnih idej ter vpra{anje njihove uresni~itve v revoluciji leta 1848/1849 v Avstriji. Kako je za~el leta 1853 po Vrbskem jezeru od Celovca do Vrbe voziti parnik Maria Wörth ter {kodo, ki jo je povzro~al na obre‘ju Lend kanala, opisuje Evelyne Webernig. Parnik je zgradil Georg Strudhoff v Dresdenu in je bil sprva namenjen za plovbo po Savi. Lothar Höbelth analizira stali{~a koro{kih liberalcev v liberalnem obdobju 1861 do 1879. V politi~nem ‘ivljenju de‘ele so ti ve~inoma prevladovali in so veljali za levi~arje, ker se politi~ni katolicizem tu ni mogel ustaliti. Toda njihovi poslanci v dr‘avnem zboru na Dunaju so tvorili na levici desno krilo. Koro{ki {tudentje v Gradcu so ustanovili svoje dru{tvo leta 1869. Günter Cerwinka opisuje spremembe v dru{tvu ter ~lanstvo v prvem desetletju njegovega obstoja. Ulfried Burz govori o gibanju “Pro~ od Rima” na Koro{kem, ki je nastalo kot reakcija na Badenijeve jezikovne uredbe (1897). V njih so videli veliko slovansko nevarnost, klerikalizem pa naj bi bil glavni zaveznik Slovanov. Sledili so izstopi iz katoli{ke Cerkve, ki jih avtor spremlja do prve svetovne vojne. Hellwig Valentin ocenjuje Karla Rennerja ponudbo kulturne avtonomije koro{kim Slovencem leta 1925. Ugotavlja, da je bila ponudba v duhu splo{nih stali{~ tradicionalnega delavskega gibanja glede nacionalnega vpra{anja, {e posebej avstrijske socialne demokra- cije. To je poudarjalo internacionalisti~no dr‘o, prerekanja nacionalne vrste pa obsojalo, ker so {kodljiva na poti v socializem. Prispevek Johanna Rainerja govori o vojnih ujetnikih v ~asu druge svetovne vojne na splo{no, posebej pa o francoskih, angle{kih, belgijskih, sovjetskih in jugoslovanskih vojnih ujetnikih, ki so jih Nemci zaposlili v tabori{~ih vojnih ujetnikov na Salzbur{kem, Štajerskem, Koro{kem, Tirolskem in v Vorarlbergu od leta 1941 dalje. Stefan Karner je prikazal delovanje izredne dr‘avne komisije, ki jo je ustanovil prezidij vrhovnega sovjeta SSSR za ugotavljanje in preiskavo zlo~inov in {kode, ki so jo povzro~ili nem{ko-fa{isti~ni okupator in njegovi sodelavci me{~anom, kolhozom, javnim organizacijam, dr‘avnim podjetjem in ustanovam v dr‘avi. V drugem delu prispevka pa govori o poteku, kako je pri{la resnica o masakrih NKVD v Katynu, pri Har’kovu ter pri Mednoe (pri Tver’u) v letu 1940, na dan. Maria Hornung je leta 1942 prou~evala nare~ja na gornjem Koro{kem in se ob tem dodobra seznanila z ‘ivljenjem kmetov v dolini Möll (Mölltal) med drugo svetovno vojno. Irmtraud Koller-Neumann in Fritz Koller 290 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) opisujeta stike koro{kega slikarja Antona Koliga, ki je umrl leta 1950, s salzbur{kim trgovcem z umetni- nami Friedrichom Welzem. Med prispevki iz sodobnosti obravnava August Walzl regijo Alpe-Adrija kot interesno sfero velesil ter pod tem vidikom ozemeljska preurejanja in aspiracije po letu 1943, posebej {e v zvezi s Koro{ko. Valentin Inzko ocenjuje prispevek kr{~anskih Slovencev na Koro{kem za Avstrijo od ustanovitve sveta Koro{kih Slovencev leta 1949. Pri tem se naslanja na govor dr. Klausa na proslavi ob desetletnici avstrijske dr‘avne pogodbe (1965) ter na program sveta Koro{kih Slovencev iz leta 1968. Josef Lausegger obravnava nem{ko-slovenske odnose na Koro{kem. Prihodnost vidi v upadanju ene kot druge nacionalne zavesti v korist skupne evropske, avstrijske in de‘elne zavesti. Claudia Fräss-Ehrfeld razglablja, kako se je manifestirala koro{ka de‘elna zavest od za~etka 19. stoletja ter odnos do nje. Peter Ibounig pa govori o predvidevanjih ‘ivljenjskih pogojev in demografskem staranju na Koro{kem. Med prispevki s podro~ja arhivske znanosti prikazuje Gerhard Pferschy pisarni{ki, registraturni in arhivski red za kameralna posestva iz leta 1787. Siegfried Haider opozarja na vpra{anja, povezana z eti~nimi na~eli, ki se pojavljajo pri delu v arhivu. Peter Csendes podaja avstrijske poglede na kvalifikacijski profil v arhivski slu‘bi. V zvezi s predvideno odpravo rudarskih glavarstev v Avstriji se Heinz Tichy spra{uje, kaj bo s fondom rudarskega glavarstva v Celovcu, glede katerega naj bi bili Avstrijci v pogajanjih z Jugoslovani preve~ popustljivi, sedaj pa naj bi pri{el v Avstrijski dr‘avni arhiv na Dunaju ali pa v Koro{ki de‘elni arhiv, kar naj bi bilo po njegovem pravilneje. Peter Dusek poro~a o razvoju ORF arhiva na Dunaju ter o problematiki, povezani z javno uporabo avdiovizualnega gradiva. Miroslav Novak govori o arhivski vedi v informacijski dobi in pri tem razpravlja o definiciji arhivistike. Zbornik zaklju~ujejo prispevki pod naslovom osebne zahvale. Peter Pavel Klasinc in Marijan Gerdej poro~ata o stikih in sre~anjih z Alfredom Ogrisom, Thomas Partl o udejstvovanju Alfreda Ogrisa v nogometnem klubu ATUS Borovlje, Josef Höck pa je pripravil bibliografijo jubilanta. Zbornik vsebuje zelo raznoliko, zanimivo in pestro tematiko, ki jo obravnavajo {tevilna znana imena. V splo{nem pregledu jo je bilo mogo~e samo nakazati. Posve~eni so jubilantu, ki je dal pomemben pe~at sodobnemu koro{kemu kulturnemu ‘ivljenju, in s katerim me ve‘ejo prijetni spomini ob sodelovanju arhivov. Kot raziskovalec preteklosti ostaja Ogris zvest tradiciji koro{kega zgodovinopisja, pa vendar i{~e pogosto svoja pota. J o ‘ e @ o n t a r 291ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) U D K 133..4(497.4 K an~evci)”1651" SM E J Jo`ef, dr., m ariborski pom o`ni {kof, SI-2000 M aribor , Slom {kov trg 19 P rim er ~arovni{tva v ~upniji Sv. B enedikta v K an~evcih iz leta 1651 Z godovinski ~asopis, L jubljana, 55/2001, {t. 1 (123), str. 223–230, 11 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (D e., Sn., E n.) K lju~ne besede: D ora B aller, ~arovnice, ~love{ka lobanja, kam eni de` (to~a) D ora B aller je iz cerkve Sv. B enedikta v K an~evcih vzela ~love{ko lobanjo in jo kuhala. S to ~arovnijo naj bi 24. junija 1651 naredila kam eni de` (to~o). V raki~anskem gradu je bilo glede tega 4. julija 1652 zasli{anih 15 pri~. D oro B aler niso m u~ili niti je niso obsodili na sm rt, ker v Prekm urju ~arovnic niso {teli za satanove neveste, ~arovnikov pa ne za heretike. A vtorski izvle~ek U D K 332..2(497.4)”13 /14" B IZ JA K M atja‘, m ag. asistent, Z godovinski in{titut M ilka K osa, Z R C S A Z U , S I-1000 L jubljana, N ovi trg 4. P oznosrednjeve{ka finan~na dokum entacija in knjigovodstvo zem lji{kih gospostev in uradov v osrednjeslovenskih de‘elah Z godovinski ~asopis, L jubljana, 55/2001, {t. 1 (123), str. 177–222, 153 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (D e., Sn., E n.) K lju~ne besede: finan~na dokum entacija, knjigovodstvo, zem lji{ka gospostva V prvem delu razprave avtor sistem ati~no obravnava ohranjene srednjeve{ke ra~unske vire teritorialnih in urbanih oblasti z ozirom na njihovo vsebino in strukturo. V drugem delu sku{a na podlagi treh vzor~nih prim erov (freisin{kega lo{kega gospostva, gornjegrajskega gospostva ljubljanske {kofije in ljubljanskega stolnega kapitlja) v osnovnih obrisih rekon- struirati tedanjo knjigovodsko prakso. A vtorski izvle~ek U D K 352/354(497.4)”1933" ST IP L O V ŠE K M iroslav, dr., redni profesor, U niverza v L jubljani, F ilozofska fakulteta, Sl - 1000 L jubljana, A {ker~eva 2 P rizadevanja banskega sveta D ravske banovine za udejanjenje banovinske sam ouprave in decentralizacijo uprave ter za raz{iritev svojih pristojnosti leta 1933 Z godovinski ~asopis, L jubljana, 55/2001, {t. 1 (123), str. 231–253, 78 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (D e., Sn., E n.) K lju ~n e b esed e: B anski svet D ravske banovine, banovinska sam ouprava, upravna decentralizacija R azprava prikazuje zlasti po stenografskih in uradnih zapisnikih potek III. rednega in IV . izrednega zasedanja banskega sveta D ravske banovine, posvetovalnega organa bana, leta 1933. O b sprejem anju banovinskega prora~una za leto 1933/34 je banski svet uspel, m im o pravnih dolo~il, pove~ati svoj vpliv na dolo~itev izdatkov in dohodkov. V okviru razprave o prora~unu, s katerim si je prizadeval ~im bolj om iliti hude socialne posledice velike gospodarske krize, je v posebnih resolucijah zahteval ~im prej{njo uveljavitev ustavnih dolo~il o banovinski sam oupravi in izvedbo upravne decentralizacije, opredelil pa se je tudi do aktualnega politi~nega dogajanja ter odlo~no zavrnil federalisti~ne dr‘avnopravne zahteve v punkta- cijah prepovedane Slovenske ljudske stranke. N a izrednem zasedanju je v zvezi z izvedbo ob~inskih volitev raz{iril svoje pristojnosti tudi na uredbodajno podro~je, kar v pravilih o njegovem delovanju iz leta 1930 ni bilo dolo~eno. A vtorski izvle~ek U D K 276"05" B R A T O @ R ajko, dr., redni profesor, U niverza v L jubljani, Filozofska fakulteta, O ddelek za zgodovino, SI-1001 L jubljana, A {ker~eva 2. V enancij F ortunat in shizm a T reh poglavij Z godovinski ~asopis, L jubljana, 55/2001, {t. 1 (123), str. 149–176, 140 cit. 1.01Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (D e., Sn., E n.) K lju~ne besede: R avena, O glej, Istra, {kof V italis, oglejski patriarh Pavlin, cesar Justin II. ^ eprav je podlaga za raziskovanje odnosa V enancija Fortunata do shizm e T reh poglavij skrom na (v celoti nekaj desetin verzov v njegovem pesni{kem opusu), pa le razodeva pesnikovo ver- sko-politi~no opredelitev ob tem sporu. Pesnik je na zelo spo{tljiv in naklonjen na~in prika- zal oglejskega patriarha Pavlina, ki je bil voditelj oglejske shizm ati~ne cerkve. N a najbolj neposreden na~in je izrazil svoj odnos do verskega spora v zahvalni pesm i v ~ast Justina II. in Sofije. V njej je izrazil navdu{enje nad novim cesarjem , ki je ob nastopu vlade ukinil odloke svojega predhodnika Justinijana proti shizm ati~nim {kofom . Pesnik se razodeva kot zm eren privr‘enec shizm e. Svojo opredelitev v verskem sporu je razodel na indirekten in nepolem i~en na~in: v obliki pohvale osebnosti, ki so bile pom em bne za obstoj shizm ati~ne cerkve, po drugi strani pa se je izognil om em bi tistih, ki so to cerkev ogro‘ali. A vtorski izvle~ek 292 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) U D C 2 76 "0 5" B R A T O @ R aj ko , P hD , F ul l P ro fe ss or , U ni ve rs it y of L ju bl ja na , Fa cu lt y of A rt s, S I- 10 00 L ju bl ja na , A {k er ~e va 2 V en an ci j F or tu na t a nd th e T hr ee C ha pt er S ch is m Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na , 55 /2 00 1, N o. 1 ( 12 3) , pp . 14 9– 17 6, 14 0 no te s L an gu ag e: S n. (D e. , S n. , E n. ) E ve n th ou gh t he b as is f or t he r es ea rc h of V en an ci j Fo rt un at ’s r el at io n to t he T hr ee C ha pt er sc hi sm i s ra th er m od es t (o nl y se ve ra l ve rs es i n hi s po et ic o pu s) , it d oe s re ve al t he p oe t’ s re lig io us a nd p ol iti ca l pr ef er en ce s in t hi s di sp ut e. I n a re sp ec tf ul , b en ev ol en t m an ne r th e po et de pi ct s A qu ill ea ’s p at ri ar ch P av lin , l ea de r of th e sc hi sm at ic c hu rc h in A qu ill ei a. I n hi s th an k- sg iv in g po em h on or in g Ju st in ia n II a nd S op hi e, F or tu na t ex pr es se s hi s en th us ia sm o ve r th e ne w e m pe ro r w ho h ad , u po n st ar tin g hi s of fi ce , a bo lis he d th e de cr ee s of h is p re de ce ss or a ga in - st s ch is m at ic b is ho ps . T he p oe t w as o bv io us ly a m od er at e ad he re nt o f th e sc hi sm . H e ha s ex pr es se d hi s op in io n in a n in di re ct , no nc on tr ov er si al m an ne r, b y pr as in g th os e w ho w er e im po rt an t fo r th e ex is te nc e of t he s ch is m at ic c hu rc h, a nd b y av oi di ng t o m en tio n th os e re pr e- se nt in g a th re at t o its e xi st en ce . A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 3 32 ..2 (4 97 .4 )” 13 / 14 " B IZ JA K M at ja ‘, M A , A ss is ta nt , S ci en ti fi c R es ea rc h C en tr e of t he S lo ve ne A ca de m y of Sc ie nc e an d A rt s, S I- 10 00 L ju bl ja na , N ov i tr g 4 L at e M id dl e A ge F in an ci al D oc um en ta ti on a nd b oo kk ee pi ng o f E st at es a nd O ff ic es i n C en tr al S lo ve ne L an ds Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na , 55 /2 00 1, N o. 1 ( 12 3) , pp . 17 7– 22 2, 15 3 no te s L an gu ag e: S n. (D e. , S n. , E n. ) In th e fi rs t h al f of th e pa pe r th e au th or a na ly ze s th e pr es er ve d M id dl e A ge a cc ou nt in g re co rd s of t er ri to ri al a nd u rb an a ut ho ri tie s w ith r eg ar d to t he ir c on te nt s an d st ru ct ur e. I n th e se co nd pa rt , he a tt em pt s to o ut li ne a r ec on st ru ct io n of t he b oo kk ee pi ng p ra ct ic e, b as ed o n th re e ex am pl es (t he F re is in g L ok a es ta te , t he L ju bl ja na d io ce se G or nj i G ra d es ta te , a nd th e L ju bl ja na ch ap te r) . A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 1 33 ..4 (4 97 .4 K an ~e vc i) ”1 65 1" SM E J Jo ‘e f, Ph D , A ux ila ry B is ho p of M ar ib or , S I- 20 00 M ar ib or , S lo m {k ov t rg 1 9 A C as e of W it ch cr af t a t t he S t. B en ed ic t P ar is h in K an ~e vc i i n 16 51 K ey W or ds : w itc he s, h um an s ku ll, s to ne r ai n (h ai l) * (t he o ri gi na l re po rt o n qu es tio ni ng u se s th e te rm s to ne r ai n fo r ha il) Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na , 55 /2 00 1, N o. 1 ( 12 3) , pp . 22 3– 23 0, 11 no te s L an gu ag e: S n. (D e. , S n. , E n. ) O n Ju ne 2 4, 1 65 1 D or a H el le r st ol e a hu m an s ku ll fr om S t. B en ed ic t’ s ch ur ch . B y co ok in g it, sh e su pp os ed ly u se d th e m ag ic in o rd er to p ro cu re s to ne r ai n (h ai l) . O n Ju ly 4 , f if te en w itn es - se s w er e ca lle d to th e R ak i~ an c as tle to te st if y. S in ce in th e re gi on o f Pr ek m ur je w itc he s w er e no t vi ew ed a s Sa ta n’ s br id es n or w iz za rd s as h er et ic s, D or a B el le r w as n ei th er t or tu re d no r se nt en ce d to d ea th . A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 3 52 /3 54 (4 97 .4 )” 19 33 " ST IP L O V ŠE K M ir os la v, P hD , F ul l P ro fe ss or , U ni ve rs it y of L ju bl ja na , F ac ul ty o f A rt s, SI -1 00 0 L ju bl ja na , A {k er ~e va 2 E ff or ts o f th e D ra va P ro vi nc e C ou nc il to R ea liz e P ro vi nc ia l A ut on om y, D ec en tr al iz e A dm in is tr at io n, a nd E xp an d It s C om pe te nc es Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na , 55 /2 00 1, N o. 1 ( 12 3) , pp . 23 1– 25 3, 78 no te s L an gu ag e: S n. (D e. , S n. , E n. ) K ey W or ds : D ra va P ro vi nc e C ou nc il, p ro vi nc ia l au to no m y, a dm in is tr at iv e de ce nt ra liz at io n B as ed m ai nl y on s ho rt ha nd a nd o ff ic ia l m in ut es , th e pa pe r fo cu se s on t he c ou rs e of t he 3 rd re gu la r an d th e 4t h ex tr ao rd in ar y m ee tin gs o f th e D ra va P ro vi nc e co un ci l, th e pr ov in ci al g o- ve rn or ’s a dv is or y bo dy , in 1 93 3. B y ci rc um ve nt in g le ga l pr ov is io ns , th e pr ov in ci al c ou nc il m an ag ed t o in cr ea se i ts i nf lu en ce o n st ip ul at in g ex pe nd itu re a nd r ev en ue s w he n pa ss in g th e 19 33 /3 4 pr ov in ci al b ud ge t. D ur in g th e di sc us si on o f th e bu dg et , w ith w hi ch i t tr ie d to m iti - ga te h ar sh s oc ia l c ir cu m st an ce s th at w er e th e re su lt of th e gr ea t d ep re ss io n, it p ro po se d sp ec ia l re so lu ti on s, d em an di ng i m m ed ia te i m pl em en ta ti on o f co ns ti tu ti on al p ro vi si on s re ga rd in g pr ov in ci al a ut on om y an d ad m in is tr at iv e de ce nt ra liz at io n. I t al so f ir m ly r ej ec te d th e te nd en - ci es o f th e ba nn ed S lo ve ns ka l ju ds ka s tr an ka ( S lo ve ne P eo pl e’ s P ar ty ) to a tt ai n na ti on al au to no m y. W he n di sc us si ng m un ic ip al e le ct io ns a t th e ex tr ao rd in ar y se ss io n, t he c ou nc il ex te nd ed i ts c om pe te nc e to t he r eg ul at or y sp he re a s w el l, w hi ch h ad n ot b ee n pr ov id ed i n th e 19 30 r eg ul at io ns o n it s ac ti vi ti es . A ut ho r’ s A bs tr ac t 293ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) U D K 371.3:930.001.36 T R ŠK A N D anijela, dr., asistentka, U niverza v L jubljani, F ilozofska fakulteta, S I- 1000 L jubljana, A {ker~eva 2 D idakti~no-m etodi~na struktura sodobnih u~nih na~rtov za srednje{olsko zgodovino v Sloveniji, F ranciji, V eliki B ritaniji in m ednarodnih {olah Z godovinski ~asopis, L jubljana, 55/2001, {t. 1 (123), str. 255–268, 53 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (E n., Sn., E n.) K lju~ne besede: srednje{olska zgodovina, u~ni na~rti, u~na vsebina, u~ni cilji A vtorica predstavlja didakti~no-m etodi~no strukturo sodobnih u~nih na~rtov, {e posebej pa izpostavlja na~rtovanje u~nih na~rtov, zlasti vsebine in ciljev. P ri vsebinskem na~rtovanju u~nega na~rta izpostavlja sporo~ilnost, obseg, poglobljenost, starostno stopnjo u~encev, te‘avnost, redukcijo, izbor, razporeditev u~ne vsebine in tem atizacijo vsebine. Pri u~no-cilj- nem na~rtovanju u~nega na~rta pa predstavlja razli~ne vidike in vrste u~nih ciljev s konkret- nim i prim eri za srednje{olsko zgodovino (v Sloveniji, Franciji, V eliki B ritaniji in m ednaro- dnih {olah). Sistem ati~no na~rtovanje u~nih na~rtov, ki vklju~uje nam en, cilje, tem atizacijo vsebine, na~ine u~enja in pou~evanja, u~na sredstva, na~ine preverjanja in ocenjevanja znanja ter navodila, pa je izrednega pom ena za u~itelje, saj z njihovo pom o~jo izvajajo vzgojno- izobra‘evalno delo. A vtorski izvle~ek U D K 929 T rojar Š. T R ŠK A N D anijela, dr., asistentka, U niverza v L jubljani, F ilozofska fakulteta, S I-1000 L jubljana, A {ker~eva 2 Štefan T rojar – sedem desetletnik Z godovinski ~asopis, L jubljana, 55/2001, {t. 1 (123), str. 275–276 Jezik Sn. (Sn., E n.) K lju~ne besede: didaktika zgodovine, m etodika pouka zgodovine, Štefan T rojar, Filozofska fakulteta Š tefan T rojar, rojen 19. septem bra 1931 v C elju, je leta 1955 diplom iral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v L jubljani. O d leta 1956 do leta 1977 je pou~eval razli~ne dru‘boslovne predm ete na srednjih {olah na Prim orskem in v L jubljani. O d leta 1977 je predavatelj predm eta M etodika pouka zgodovine na Filozofski fakulteti. D oktor pedago{kih znanosti (m etodika zgodovinskega pouka) je postal leta 1991 z disertacijo M etodolo{ke in didakti~ne strukture u~nega na~rta zgodovine v skupnih vzgojno-izobra‘evalnih osnovah in njihov vpliv na zasnovo in potek pouka. N jegovo delo je povezano z razvojem pouka zgodovine v osnovnih in srednjih {olah (pisanje u~benikov in ~lankov, recenzija u~benikov, delovnih zvezkov in priro~nikov, uredni{tvo revije itd.). N ajpom em bnej{e delo pa je knjiga Sodobni pogledi zgo- dovine - R eform ne te‘nje pri dru‘boslovnih predm etih, ki je iz{la leta 1993. A vtorski izvle~ek 294 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) U D C 3 71 .3 :9 30 .0 01 .3 6 T R ŠK A N D an ij el a, P hD , A ss is ta nt , as is te nt ka , U ni ve rs it y of L ju bl ja na , F ac ul ty o f A rt s, SI - 10 00 L ju bl ja na , A {k er ~e va 2 D id ac ti c an d M et ho di ca l S tr uc tu re s of C on te m po ra ry C ur ri cu lu m s fo r Se co nd ar y- Sc ho ol H is to ry in S lo ve ni a, F ra nc e, G ra t B ri ta in , a nd in I nt er na ti on al S ch oo ls Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na , 55 /2 00 1, N o. 1 ( 12 3) , pp . 25 5– 26 8, 53 no te s L an gu ag e: S n. (E n. , S n. , E n. ) K ey W or ds : se co nd ar y- sc ho ol h is to ry , cu rr ic ul um s, e du ca tio na l co nt en ts , ed uc at io na l go al s T he a ut ho r an al yz es d id ac tic a nd m et ho di c st ru ct ur es o f co nt em po ra ry c ur ri cu lu m s, e m ph a- si zi ng c ur ri cu lu m d es ig n, c on te nt s an d ob je ct iv es . T he c on te nt s m us t co nt ai n va lid m es sa - ge s; i t is a ls o ne ce ss ar y to c on si de r th e ex te nt o f in st ru ct io n, p up ils ’ ag e, r eq ui re m en t de gr ee , re du ct io n, s el ec ti on , or ga ni za ti on o f ed uc at io na l co nt en ts a nd c on te nt s th em at iz at io n. P re - se nt ed w ill b e di ff er en t a sp ec ts a nd k in ds o f te ac hi ng o bj ec tiv es w ith c on cr et e ex am pl es f ro m se co nd ar y- sc ho ol h is to ry ( in S lo ve ni a, F ra nc e, G ra t B ri ta in a nd i n in te rn at io na l sc ho ol s) . In th e co ur se o f th e le ar ni ng p ro ce ss , si st em at ic al ly d es ig ne d cu rr ic ul um s, w hi ch e nc om pa ss go al s, o bj ec ti ve s, c on te nt s th em at iz at io n, t ea ch in g an d le ar ni ng m et ho ds , te ac hi ng a id s, m an ne rs o f ve ri fy in g an d gr ad in g kn ow le dg e an d in st ru ct io ns , a re o f es se nt ia l im po rt an ce f or te ac he rs . A ut ho r’ s A bs tr ac t U D C 9 29 T ro ja r Š . T R ŠK A N D an ij el a, P hD , A ss is ta nt , U ni ve rs it y of L ju bl ja na , F ac ul ty o f A rt s, S I- 1 00 0 L ju bl ja na , A {k er ~e va 2 D r. Š te fa n T ro ja r – Se pt ua ge na ri an Z go do vi ns ki ~ as op is ( H is to ri ca l R ev ie w ), L ju bl ja na , 55 /2 00 1, N o. 1 ( 12 3) , p p. 2 75 –2 76 L an gu ag e: S n. (S n. , E n. ) K ey W or ds : hi st or y di da ct ic s, m et ho ds o f te ac hi ng h is to ry , Št ef an T ro ja r, Fa cu lty o f A rt s B or n on S ep te m be r 19 , 19 31 i n C el je , Št ef an T ro ja r re ce iv ed h is B .A . in h is to ry f ro m t he L ju bl ja na F ac ul ty o f A rt s in 1 95 5. B et w ee n 19 56 a nd 1 97 7 he w as te ac hi ng s oc ia l s ci en ce s in se co nd ar y sc ho ol s in th e Pr im or sk o re gi on a nd in L ju bl ja na . H e ha s be en le ct ur in g th e su bj ec t tit le d M et ho ds o f T ea ch in g H is to ry a t t he F ac ul ty o f A rt s in L ju bl ja na s in ce 1 97 7. H e re ce iv ed hi s do ct or at e of p ed ag og ic s w ith t he d is se rt at io n M et ho do lo gi ca l an d D id ac tic H is to ry C ur - ri cu lu m S tr uc tu re s in C om m on E du ca tio na l G ro un dw or k an d th ei r In flu en ce o n th e D es ig n an d P la nn in g of C la ss es . H is w or k fo cu se d m ai nl y on t he d ev el op m en t an d de si gn o f hi st or y cl as se s in p ri m ar y an d se co nd ar y sc ho ol s. T ro ja r is t he a ut ho r of n um er ou s ar tic le s an d te xt - bo ok s, t ex tb oo k, w or kb oo k an d m an ua l re vi ew s, a nd a ls o w or ke d as e di to r. H is m os t im po r- ta nt p ub lic at io n, p ub lis he d in 1 99 3, i s tit le d C on te m po ra ry H is to ri c W ie w s – R ef or m at or y A sp ir at io ns i n So ci al S ci en ce s. A ut ho r’ s A bs tr ac t 295ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) 296 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) UDC 352/354(497.4)”1933" STIPLOV[EK Miroslav, Efforts of the Drava Province Council to Realize Provincial Autonomy, Decentralize Admi- nistration, and Expand Its Competences Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana, 55/2001, No. 1 (123), pp. 231–253, 78 notes Language: Sn. (De., Sn., En.) Key Words: Drava Province Council, provincial autonomy, administrative decentralization Based mainly on shorthand and official minutes, the paper focuses on the course of the 3rd regular and the 4th extraordinary meetings of the Drava Province council, the provincial go- vernor’s advisory body, in 1933. By circumventing legal provisions, the provincial council managed to increase its influence on stipulating expenditure and revenues when passing the 1933/34 provincial budget. During the discussion of the budget, with which it tried to miti- gate harsh social circumstances that were the result of the great depression, it proposed special resolutions, demanding immediate implementation of constitutional provisions regarding provincial autonomy and administrative decentralization. It also firmly rejected the tenden- cies of the banned Slovenska ljudska stranka (Slovene People’s Party) to attain national autonomy. When discussing municipal elections at the extraordinary session, the council extended its competence to the regulatory sphere as well, which had not been provided in the 1930 regulations on its activities. Author’s Abstract 297ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) 298 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) UDK 332..2(497.4)”13 /14" BIZJAK Matja‘, mag. asistent, Zgodovinski in{titut Milka Kosa, ZRC SAZU, SI-1000 Ljublja- na, Novi trg 4. Poznosrednjeve{ka finan~na dokumentacija in knjigovodstvo zemlji{kih gospostev in uradov v osrednjeslovenskih de‘elah Zgodovinski ~asopis, Ljubljana, 55/2001, {t. 1 (123), str. 177–222, 153 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (De., Sn., En.) Klju~ne besede: finan~na dokumentacija, knjigovodstvo, zemlji{ka gospostva V prvem delu razprave avtor sistemati~no obravnava ohranjene srednjeve{ke ra~unske vire teritorialnih in urbanih oblasti z ozirom na njihovo vsebino in strukturo. V drugem delu sku{a na podlagi treh vzor~nih primerov (freisin{kega lo{kega gospostva, gornjegrajskega gospostva ljubljanske {kofije in ljubljanskega stolnega kapitlja) v osnovnih obrisih rekon- struirati tedanjo knjigovodsko prakso. Avtorski izvle~ek UDK 929 Trojar Š. TRŠKAN Danijela, mag., asistentka, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, SI-1000 Ljub- ljana, A{ker~eva 2 Štefan Trojar – sedemdesetletnik Zgodovinski ~asopis, Ljubljana, 55/2001, {t. 1 (123), str. 275–276 Jezik Sn. (Sn., En.) Klju~ne besede: didaktika zgodovine, metodika pouka zgodovine, Štefan Trojar, Filozofska fakulteta Štefan Trojar, rojen 19. septembra 1931 v Celju, je leta 1955 diplomiral iz zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1956 do leta 1977 je pou~eval razli~ne dru‘boslovne predmete na srednjih {olah na Primorskem in v Ljubljani. Od leta 1977 je predavatelj predmeta Metodika pouka zgodovine na Filozofski fakulteti. Doktor pedago{kih znanosti (metodika zgodovinskega pouka) je postal leta 1991 z disertacijo Metodolo{ke in didakti~ne strukture u~nega na~rta zgodovine v skupnih vzgojno-izobra‘evalnih osnovah in njihov vpliv na zasnovo in potek pouka. Njegovo delo je povezano z razvojem pouka zgodovine v osnovnih in srednjih {olah (pisanje u~benikov in ~lankov, recenzija u~benikov, delovnih zvezkov in priro~nikov, uredni{tvo revije itd.). Najpomembnej{e delo pa je knjiga Sodobni pogledi zgo- dovine - Reformne te‘nje pri dru‘boslovnih predmetih, ki je iz{la leta 1993. Avtorski izvle~ek UDC 332..2(497.4)”13 /14" BIZJAK Matja‘, Late Middle Age Financial Documentation and bookkeeping of Estates and Offices in Cen- tral Slovene Lands Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana, 55/2001, No. 1 (123), pp. 177–222, 153 notes Language: Sn. (De., Sn., En.) In the first half of the paper the author analyzes the preserved Middle Age accounting records of territorial and urban authorities with regard to their contents and structure. In the second part, he attempts to outline a reconstruction of the bookkeeping practice, based on three examples (the Freising Loka estate, the Ljubljana diocese Gornji Grad estate, and the Ljubljana chapter). Author’s Abstract 299ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) UDK 352/354(497.4)”1933" STIPLOVŠEK Miroslav, dr., redni profesor, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Sl - 1000 Ljubljana, A{ker~eva 2 Prizadevanja banskega sveta Dravske banovine za udejanjenje banovinske samouprave in decentralizacijo uprave ter za raz{iritev svojih pristojnosti leta 1933 Zgodovinski ~asopis, Ljubljana, 55/2001, {t. 1 (123), str. 231–253, 78 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (De., Sn., En.) Klju~ne besede: Banski svet Dravske banovine, banovinska samouprava, upravna decentralizacija Razprava prikazuje zlasti po stenografskih in uradnih zapisnikih potek III. rednega in IV. izred- nega zasedanja banskega sveta Dravske banovine, posvetovalnega organa bana, leta 1933. Ob sprejemanju banovinskega prora~una za leto 1933/34 je banski svet uspel, mimo pravnih dolo~il, pove~ati svoj vpliv na dolo~itev izdatkov in dohodkov. V okviru razprave o prora~unu, s katerim si je prizadeval ~im bolj omiliti hude socialne posledice velike gospodarske krize, je v posebnih resolucijah zahteval ~imprej{njo uveljavitev ustavnih dolo~il o banovinski samoupravi in izve- dbo upravne decentralizacije, opredelil pa se je tudi do aktualnega politi~nega dogajanja ter odlo~no zavrnil federalisti~ne dr‘avnopravne zahteve v punktacijah prepovedane Slovenske lju- dske stranke. Na izrednem zasedanju je v zvezi z izvedbo ob~inskih volitev raz{iril svoje pristoj- nosti tudi na uredbodajno podro~je, kar v pravilih o njegovem delovanju iz leta 1930 ni bilo dolo~eno. Avtorski izvle~ek UDK 371.3:930.001.36 TRŠKAN Danijela, mag. asistentka, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, SI- 1000 Ljubljana, A{ker~eva 2 Didakti~no-metodi~na struktura sodobnih u~nih na~rtov za srednje{olsko zgodovino v Sloveniji, Franciji, Veliki Britaniji in mednarodnih {olah Zgodovinski ~asopis, Ljubljana, 55/2001, {t. 1 (123), str. 255–268, 53 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (En., Sn., En.) Klju~ne besede: srednje{olska zgodovina, u~ni na~rti, u~na vsebina, u~ni cilji Avtorica predstavlja didakti~no-metodi~no strukturo sodobnih u~nih na~rtov, {e posebej pa izpostavlja na~rtovanje u~nih na~rtov, zlasti vsebine in ciljev. Pri vsebinskem na~rtovanju u~nega na~rta izpostavlja sporo~ilnost, obseg, poglobljenost, starostno stopnjo u~encev, te‘avnost, redukcijo, izbor, razporeditev u~ne vsebine in tematizacijo vsebine. Pri u~no-cilj- nem na~rtovanju u~nega na~rta pa predstavlja razli~ne vidike in vrste u~nih ciljev s konkret- nimi primeri za srednje{olsko zgodovino (v Sloveniji, Franciji, Veliki Britaniji in mednaro- dnih {olah). Sistemati~no na~rtovanje u~nih na~rtov, ki vklju~uje namen, cilje, tematizacijo vsebine, na~ine u~enja in pou~evanja, u~na sredstva, na~ine preverjanja in ocenjevanja znanja ter navodila, pa je izrednega pomena za u~itelje, saj z njihovo pomo~jo izvajajo vzgojno- izobra‘evalno delo. Avtorski izvle~ek UDK UDK 133..4(497.4 Kan~evci)”1651" SMEJ Jo`ef, dr., mariborski pomo`ni {kof, SI-2000 Maribor , Slom{kov trg 19 Primer ~arovni{tva v ~upniji Sv. Benedikta v Kan~evcih iz leta 1651 Zgodovinski ~asopis, Ljubljana, 55/2001, {t. 1 (123), str. 223–230, 11 cit. 1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (De., Sn., En.) Klju~ne besede: Dora Baller, ~arovnice, ~love{ka lobanja, kameni de` (to~a) Dora Baller je iz cerkve Sv. Benedikta v Kan~evcih vzela ~love{ko lobanjo in jo kuhala. S to ~arovnijo naj bi 24. junija 1651 naredila kameni de` (to~o). V raki~anskem gradu je bilo glede tega 4. julija 1652 zasli{anih 15 pri~. Doro Baler niso mu~ili niti je niso obsodili na smrt, ker v Prekmurju ~arovnic niso {teli za satanove neveste, ~arovnikov pa ne za heretike. Avtorski izvle~ek 300 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) 301ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) 302 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) 303ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) 304 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) 305ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123) 306 ZGODOVINSKI ̂ ASOPIS • 55 • 2001 • 2 (123)