Tedenske novlee. Rojstni daa eesariee Zlte. Včeraj v sredo. due 9. maja, se je po širni Avstriji obhajat rojstkii dan naše mlade in pri vseli narodih ljubljene cesarice Zite. Ljudstvo je povsod tekmovalo, kako bi lepše in prisrSnejše proslavilo svojo vladarico. !Hiše so se ozaljgale z zastavamli, cvetiem in zelenjem. Solska mladež in vse. kar se je moglo odtrgati nujnemu delu, je hitelo v cerkve, da prosi Boga milosti in božiega blagoslova za eesarico Zito in njeno visoko rodbino. V Mariboru je prevz\i&eni knezoškof dr. M Napotnlk služil v stolnici ob ^10. uri slovesno sv. mašo, katere so se udeležili številnl zastopniki raznih vojaških, državnih in drugih uradov, ter mnogo vernega Ijudstva. Odkar je hudobna roka morilca-Laha umorila blago cesarico Elizabeto, je bila Avsfcrija, katkor številni otroci, brez matere. Sedaj pa,' ko nam je previdnost zopct naklonila deželno ma(er v osebi ljubljene cesarico Zite, vzklikamo posebno mi Slovenoi z vsemi avstrijskimi narodi enodušno: Kar se inore v sre6o*šteti. Večni Bog naj podeli: Kafelu in blagi Zitt, Celi higi HabsburŠki! Cesar Karel podpisal 24 milijonov K vojnega lioso]ila. Cesar Karel je naznanil finančnemu ministru. da bo podpisal 12 milijonov K 6. avstrijskega \o.jnepra posojila. Ennko sroto bo podpisal tudi na ncrsko vojno posoiilo. Slovenska Kmetska Zveza je impla dne 9. t. m predpoldan in popoldan dobro pbiskano odborovo seio. Poslanec "dr. Korošec ie podal sliko sedanjega politifinesa položaja. Po temeljiti dolfeotrajni razpravi se ie sldenilo pozvati štaierske državne posjancp, da v državnfim zborn v smislu plemenite.pa prizadpvan.ui presvitlega cesarja podpirajo vse, kar bi nas mogld dovesti do težko zažel.ieneg:i mim. Pozlviia sp nadalie poslance in oeln slovensko javnost, 'da žalnstnim razmoram. v katerih živijo sedaj koroSki SIoV6rir:. ¦1^c"'"?5n;n nnivefijo pozornost. Kot Clanica ^'. C. S. izraž.i gtajerskn Kmetska Zvez.i z czirorn i--. HogorUfe na Kraniskom brntsko želio, da ae ortstrn.niio ovire, ki so slogi v S. L'. S. na poti. — Da so Boseže v sedanjem iirpvažnem Casu kolikor mocnPp sKupen In onnten nnstop vseh gtajersldh SIovptippv v narodnih zn.'devali. sp sklene. stopiti v stik s StaJerskn Narndno stranko. — Nato so se !5p zelo temp- Ijito in obširno obravnavala vsa pereča gospodarska vprašanja, ki zadevajo Slovenski Stajer in .-. se storili tozadevul sklepi. Razprav so sp ndelczi i RoSkar, Mšek, dr. Vefstovšek, clr. Hohnjec, Medved. izupan Ratci. župan Galunder, 1-Coi'j'«1"- ^;t?i". ;TvMnik. Dolseršek, Cižek, Vračko itd. Vlsoko odllkovjuiie. Cesar je odlikoval \U-. g. Andreja Gliobe, dekana in župnika v Drmožu, za njegovo neumorno delovanje za civilno prebivalstvo in za vojaštvo v ormoški bolnišnici s častniftkian &astiiini znakom II. vrste z vojnim pkraskom. Cp.stiiamo! Duhovniška vest. 0. g. Iva/ti KrušiC-, kaplan v Solčavi. je kot vojni kurat vpoklican v vojngko službo. Za svetnieo proglaSena. \ cerkvi sv. Petra v Rimu je sv. Oče Benedikt XV, ob navzočnosti veftjega gtevila kardinalov proglasil špansko redovnico Terezijo Mari]o od Sv. .Terneja, ki je bila rojena v 16 fftoletju, za svetnico. Nova molitev za mir. Rimski list ^Osservatore Romano" objavlja pismo sv. Očeta kardinalu-državnemu tajniku, v katerem priporofea papež vernlkora novo molitev k presv. Srcu, v kateri se prosi PreP. Devico priprošnje za mir. Sv O5e je naročil, da se od 1. junija napre.j v Marijine litanije dostavi tndi besede: ,,Kraljica miru, prosi za nas!" Papež prosll za porailostitev banjalugkili in sa.rajevskib obsojencev. Naš cesar ije pomilostil vse-Srbe, ki so bili leta 1916 v Banjaluki in Sarajevii radi veleizdaje obsojeni na smrt. Vseb pomilošfiencev jo 19. Za obsojence je prosil španski kralj. Uradni list bosanske vlade ,,Sarajevski list" poroža, da se je za obsojence toplo zavzel tudi papež in sicer na sledc6i način: Bosanski poslanec, Srb Danilo Dimovif., znani odvetnik in branitelj obtoženih BoSnjakov grško-vzhocine vere, .je odšel pred dvema mesecema k papeževemu nunciju na Duna] in mu izročil proSn.joT naj bi sv, Stolica posredovala pri Njegovem VeliCanstvu za vseh 19 obsojencev. Kaldh deset dni na. to |e dobil nuncij od papeža sporočilo, da naj gre \ njegovem imenu k zunaniemu ministru grofu Cerninu in Njeg. Veličanstvu in prosi, da naj bi se oh sojencem oprostila smrtna kazen. Ntincii je to fakoi tudi storil, a Njegovo Velifianstvo jp naji.iub(\zn.iivp1šp ugodilo papeže^i proSnji. Vojskovodja Boroevlfe o Dalinatincih. Prolesor Bruno Lx>vrič priobčuje v ,,Našem .ledinstvu" mišljenje generala BoroeviCa. o sokolih junaSkefea hrvaiskega Kr;isa in sinje Adrije. Boroevič je rekel: ,.Vi želite, da Varo po\rem svoje mišljenje o vojakih iz Dalmacije. pred vsem o junakih 22. pešpolkn,. S'tero me spravljate v toliko v nepriUko, kolikor ne vem. kako bi začel in kako konfiaL Da po^em prilično: Dalmatinec je hraber kakor lev in zvest kako-r pes. Skoziinskozi zaupen |e do ganotja, vdan voc^(tlel,iem. ki ga razumejo in znajo ž njim postopati: po nar;i~ vi trd kaktor domovinski mu Kras, skoro brez vsake zahteve; Dalmatinec je ob So6i izvršil čudeže juna§tva. Ne nekaj dni, ne nekoliko tednov, marveft cele mesece neprestano v prvi firti, žez dan v boju. pcnoči delajofi okope in to vedno v sovražnem ognju. so ti vrli jiunaki ol^držali svojo veselo narav v toliki meri, da se mora človek zažuditi. Drzni v borbi. drugače mirni in dobri kakor otroci. Ob svo,jih najtežjih trenotkih prl Soči sem se čntil nad vse srecnega, ker sem mogel na najnevarnejših in naivažnejših točkah porabiti tri dalmatinskp polke, dobro vedofi, da te točke ne padejo, dokler ne pogine Indl poslednji Dalmatlnec ..." Glas lz fronte. Priprost črnovojnik nam piše iz fronte: Vsak pojav v svetovnem položajju, ki nam vzbuja upanje na mir. nam je v veselje, v tolažbo. tudi tu na fronti, zato tudi že težko čakamo, da se snide avstrijski državni zbor, v koiega Imamo upanje, da bo položal predrugaSil. Gospodje poslanci! Mi smo Vas izvolili. zato si prilastujemo to pravico. da Vam narofiamo, 5e boste v tem sploh merodajni: porabite \sako priložnost, da se doseže mir. Naša. ivi naših potomoev hvaležnost Vara je zagotovliena. Veliki strali pred državnim zboroni, posebno da ne bo mogel delovatil pa je privedel do tega, da si nekateri prilastujejo vef pravic v naši ustavni državi, kakor jiro po pravioi gre. Kakor se vidi, ti ljudje pač malo poznajo ali nočejo poznati enakopravnosti. Poveite tem gospodom naj se pridejo k nam na Ironto ui5it enakopravnosti, Devet mož nas je pri gvarmu iz sedem narodnosti, a nikomur ne pride na misel. da bi si prilaščal več pra\ic in gorie mu, ako bi se mu samo vzbujala ta misel. Vsi onako uživamo eno gorje, ki ga vojska zada voiaku na fronti, Pogledati naj pridejo ti Ijudje skupen grob, kamor polagamo naSe padle tovariše! Razllfinih narodnosti so, iz razl;5nih dežel so doma; vsi so žrtvovali najvefi, da, vse, kar so imeli. svoje živlienje, in sedaj vsi jednako skupno mirno uživajo mir. Kdor sl tega ne da dopovedati, nai nride k nam. Trda ,ie na§a 5ola, a temeljita je! Zapisal sem te vrste v imenu mnogih svo]ih tovarigev. Vas, g. urednik, pa prosim, da jih priobfiite. Bog daj. dn nnjdejo mo.iP besedp odmev in vspeh tam. kamor so namenjene. M. B., ^rnovojnik. Nemški državni ]ezik. ? Inretov se nam pige: Vi in Vaš list sta pafi smešna, da se v potu svojega obraza bnrita proti nemškemn državnemn jeziku. Saj najvefiji Npmci saini opugfiajo inisel na nemgkl državni jezik, K nam prihajajo iz mesta teden za tednom visoki in nizki uradniki zaradi živil. Ali mislite, da se poslužujeju nemškega državnega jezika? KaJ Se! Občevalni jezik naših nekdaj tako zagrizenib nemških uradnikov je postala naša. ljuba slovenščina. 2ivela slovengčina! Ne bojujte se torej proti veternim mlinom, ki so povrh še tiidi zapečateni od preliranjevalnih oblasti. Dva Sloveuca v an&leskeui vjetništvii. L<3op. Kouečnik od 2. sapcrske stotnije v l^tuju naai pošilja sledeče pisrao, ki ga je dobil od svojega brata. ki se nahaja v angleškem vjetnistvu: Anglija, dne 17. februarja 1917, Dragi bratec! Srčne |>ozdravo pošiljava podpisana iz daljne Anglijp m poroftava. da sva še živa. Pišema pogosto. da sva porabila že skoraj ves papir. pišema domov iii tudi vSlov. Gospodarju", a ne dobima nobenega odgovorn. Nabajama se na neki graščini in nama dobro gre, MogoČP da boš Ti to pismo vendar le dobil Ce ga dobiš, pošlji ga ,,,Slov. Gospodarju", naj sporoča, da še ži\*ita 2 slovenskoštajerska rojaka Jakob Konečnik iz Jarenine in Ivan Petek iz Polenšaka ter pozdravljata starše, brate, sestrice3 žerii in otroke, Prosima, spominjajta se naju v molitvi, da bi nas Bog rešil in nam podelil skorajšnji mir in vesclo svidenje. ,,Slov. Gosix)darja" prosima, naj potolaži najini rodbini, 6e še živita, Midva, dasiravno no dobima nobenega glasu od doma, se tolažima, da sp skoraj vidimo. Moja roka je okorna za pisavo. Ta papir nama je dalo neko dobro dekle. Imama malo časa za pisati, a še to morama storiti samo na skrivnem. Z Bogom! Na veselo svidenje! J. K.s vojni vjetnik. Raptorka. Riick. Voch 12; Anglija. Odllkovanja. Iz fronte se uain piše: Nodavno je bilo odlikovanih vefi mož in fantov od neke težke baterije in inetačev min (vojna pošta 628). Med temi odlikovanci so: Slavko Rutman, desetnik iz Solenskega, Ivan Antolifi iz Ormoža, Jožef JurkoviC iz Hajdme, Ferdinand Paternog iz Celja, vsi predstrelci, odlikovani s srebrnimi hrabrostnimi svetinjami drugega razreda, Prsa Ivana Antoliča krasi že bronasta svetinja od težkih bojev lanskega leta. Pet. Ceki5, desetnik iz Gorigkega,- in Blaž KoboKnik, predstrelec iz Korogkega, sta odlikovana s hrabrostnimi bronastimi svetinjami.- Zene iz Orehovevasl pri Slivnici so darovale mesto venca na grob vl6. g. Franca Hirti za DijaSko kuhinjo 53.30 K. Nepoštena kupčija. V Feldbabu na Srednjem Stajerskem so zaprli dva inlada nemška. hogiataša. pivovarimrja Davida in veleposestnika Fausterja. ker sta pri rekviriranju živine goljul!ala erar za več stotisfrf- kron. Oba. sta tndi bila oproščena vojaške slnžbe. G^spodarske novice. Oprostitcv planšarjev. Prošnje za opfostitev planšarjev in osobjn sirarn se odslej poSiljaiio nac. kr. domobransko ministrstvo. oddelek za oprostitve. in sicer za osebe v zaledju po politifcni okrajni oblasti potom eesarskega namestnižtva, za vojakte vojne armade po politifini okrajni oblasti naravnost na c. kr. domobransko ministrstvo, oddelek za oprosititve. MG. G." Pojdlte po gallco! Kdor si še ni priskrbel galice za škropl.ien.ie, naj gre takoj po njo k okradnenm zastopu aJi pa. k občini. Cena 3 K 30 v za 1 kg. Zavoljo rekvlrlranja mleka. Vsak živinorejec si sme obdržati za vsako osebo v svojem gospodarstvn na dan pd\ litra mleka. Tako 86 glasi namestnigki odlok z dnp 12. aprila 1917, Ve6 o tem v petkovi ,,Straži." Vojaška uprava zahte\ a zopet več sena. C. kr. oKrajmi glavarstva zahtevajo od obMn zopetno oddajo sena za- voiaStvo in sicer na podlagi zakona o vojnih dajatvah. "Obp.inam se bo kratkomalo doloftilo, koliko sena še morajo oddati. Pomanjkanje sena pa je sedaj že tako splošno, da morajo kmetje svojo vprežno živino gnati na pa^o. ker ]p snba krma vofiinoma pošla. Dobavne pogodbe za krompir. Namestnija je odredila, da se dobavne pogodbe za zgoflnji krompir in za dobavo krompirja pred1 10. avgusfom v vseh slovenskoStajerskih ter raidgonskem in lipniglkeni okraju ne smejo sklepati. Zeljnato seme. Potovalni učitelj Briiders nam piSp. da ima Zveza gospodarskih zadrug v Gradcu veCie množine izbornega semena za pozno zeljp v zalopi. Sedai je fie ^as^ na se vspje to seme. Seme sp narofea pod naslovom: Zveza gospodarskih zadrug, Eggenberg pri Gradcn: AltP Poststrasse Štev. 152. Najirian.jga množina semena, ki se pošilija^ je 100 gr. Zplie bn letos za Ijudsko prehrano izvanredne važnnsfi in sp bn dobrn nlafpvalo Nasadite ga tudi po vinogradih. Svarilo pred ponarejenim naimznim oljem. — fita;ersko oesarsko na.mestnTštvo razglaša: V zadnjem fiasu so spravili mpd Ijudstvo kot nadoraestilo za namizno oljp neko vrsto ponarejenega olja pod imenora ..K-arngol." Ta vrsta olia tip vsebuje prav nobenih rpdilnili snovi in ni nobpdpn nadomestek za namizno nliP. Prpd nakiipovnnjpm vspli tPli vrst nl.in se odloPnn svari. Ceiif zh Vs. Dima.iska poroPila pravijn. da so avsfrijskp vpiiko Ipsne trgnviriB skior.il" ^lpdeoe oene za les zsi kubiftni moter in sicer do preklica: Hlodi mphek les 40-60 K. trd les 80-118 K. deske mohRk les 9«—110 K, na CeŠkem 150-200 K. Hra- »tove debele deske 240 260 K, taujše 265—278 K. Otesani ali oglati hlodi mehek les 62—88 K, trdi 230 —260 K. Na Štajerskeni za plobe stavben melick los 35—50 K za kubif-ni meter. za plohe trdo 50—65 K. Mehke deske 90—120 K,oglati ali otPsani les 70-120 K. deske trde 115—230 K. Cenp stalno narafičnjo, a. blaga pa mnogo premalo. Lesne eene v Nemčiji. V Maiiheiniu so plačevali deskfi r 12" po 540 inark. V MojguncAji Je bilo popraševanje po melikih desknli zplo živahno. \' Memingenu so plačevab" za navadne neprebrane deske I" 2" do 148 mark za 1 kub. meter. V Ašafenburgu je bilo popraševanje po hrastavem lesu. ki se rabi za železnice, zeln živahno, Na ostalib nemških lesnih trgib nobene btstvene sprememibe. Hmeli. Na hmeljskem trgu v Žatcu se je v pretekli dobi pokupila neznatna množina tujega hmelja. Cene za tuj hmelj ao padle in so se gibale med 85 do 105 K za 50 kg. Vsled pomanjkanja jeSmena je v pretekli dobi 5 pivovarn na Ceškem ustavilo obrat. Hmeljski nasadi na Geškem kakor tudi pri nas so vobfie dobro prezimili, pač pa 90 bili na Ogrskem precej prizadeti. Nadejati se je, da bodo cene za tuj hmelj vsled pomanjkanja ječmena začelp stalno padati. ProSnJe za nakazila sena ali slame se inorajo odslej vlagati edino pri okrajnih glavarstvih, v mestih Maribor, Celje in Ptuj pa pri dbtifinem magistraiu. Tozadevnp prošnje na namestnijo se ne bodo vpoStevaJe. Vpra#i*«ija ia oagovon Zavoljo uajvišjili cen sta žganje. Vprasajo na,s: Cital sem, da so za raznovrstno žganje uradno določene najvišje cene, ki pa so zelo nizke. Ali vpIjajo te cene tudi za riamvno slivovko, droženko in druge, doma knhane vrste žganja? — Odgovor: Urad za Ijutisko prehrano na Dunaju jp sporazumno s tinančhim ministrstvom dne 11. aprila 1917 tioločil najvišje cene za gpirit in razne s poniočjo spirita na ,,mrzel" način pripravljene žgane pijače, Na merodajnem mestu se nam je zatrdilo, da za naravno slivovko, droženko. tropinovec, hrugkovec itd. ta naredba ne pride v poštev. Za vse vrste ,,ž}alitnega'\ i. j. naravnega žganja torej rilso postavljene najvigje cene. Vendar se svetuje. da se za to blago ne zahteva očividno pretiranili cen. ker lahko kljub temu vsak prodajalec oziroma kupec prido v navskrižje s cpsarsko naredbo o draženju. Zavoljo Faadelltve kromplrjja. lz Pobrežja pri Mariboru se nam piše: Pri nas sp ic potom občine delilo semenski krompir. Nekateri so go dobili po 100, 200, 300 do 400 kg, drugi. ki so tudi prosili, pa nič Kam se naj obrnemo? — Odgovor: Pritožite se na prehranjevaliii urad mariborskega okrajnega glavarstva, Edmund Schmidova uliea. Navedite vsp portatke. ki jib navajate v pismu. Zavoljo razdrtega mostn. lz Uplotnice naiii piSe več posestnikov: Pred tri ftetrt letom nam je napravil potok Oplotnica precej škode. Odnesla nam je dva mostova, ki bi se zelo.nujno rabila in tudi precejšnji kos ceste na obeh straneh potoka. Kjnetje, trgovci in vsi prebivalci imajo mnogo škode. Vsa popravila bi morala urediti obSina na svoje stroške, a naš g. župan se za to prav nič ne briga. Karo naj prosimo za pomoč? — Odgovor: Obrnite se na okrajno glavarstvo,« naj ono pritisne v interesu javnega blagra na občino, Prihodjijič glejte, da si izvolitp drug zastop! RnsKtie moviee. S eoklami v pisarnp. Dunajski magistrai jc kupil 300,000 parov cokel, katere bo porazdelil med mestne uslužbence in njih rodbine. Mestnim uslužbencem je naro8enov da se naj za vzgled drugjim th1 sramujejo nositi cokel tudi v pisarne in urade, kc se je nadejati S.p vpfjpga |>oma.njkanjf>: obuval iz usnja. Mož težak sanio 27 kg. V seji društva avstrij»kiib zdravnikov na Dunaju so preteklo sredo kazali moža. kj je bil star 22 let in je tehtal samo 27 kg. Visok je 142 cm, se torej glede velikosti in teže prav nič np razloduje od dečka, starega samo kakih 11— 12 let. V primeri s truplom ima dolge noge in roke. Doma je iz SolnograSkega, Hoja In človcškl znafcaj. Mnogi ameriški u5enjaki se bavijo s študiranjem Clovegke hoje in trdijo, da se more po tem spoznati značaj vsakega Cloveka. Vsak Ijudski tip ima svoj način hoje in 6e poznamo glavne tipe, labko napravimo tudi karakterizacijo tipov, ki se loCijo od glavnih. Lahkomiselni in povrgni Slovek ima nonnalen korak, toda. neprimeren veliftini samega telesa, Sitneži imajo kratke korako. enake tudi neodločni ljudje. Clovek, ki si W> svest svojega smotra, stopa krepko. Vetrnjak sp poisna po tem, da ima vedno razbite pete. Lahko se zibaio^a hoja^ z lahkim zibanjem glave tia stran, ]e karakterizacija ljubeznjivili in poštenih ljudi. Enako hojo. samo z naprpj nagnjeno glavo. imajo delnvni Ijudje. Varfiljivec se nikdar ne ziblje pri boji, on le »lalo poskakn.jp. Enako tudi ljiid.je, ki so vedno z:i posleni, a ničesar ne dovr^e, samo s to razliko, da napravljajo ti navadno ge vefi nepotrpbnih korakov. V tesni zvezi s hojo je tudi miganje rok, Oim vefiji lok napravijo roke pri hoji,, tem nesigurnejša Ie lioja. Ce Je ,pr: bnji pest stisnjenn. ip doti^ni ^IovpV navadno nrevzet s kako misliio. OopliA Afarlbor. Spodnještajerska ijudska hnunlniua in posojilnica (Stolna ulica št, 6) sprejema med urudnimi urami prijave za 6. vojno posojilo. Marlbor. Ker se je varenje p;:jva mo6m> znianjšalo, se bo pivovarna Gotz preustrojila v sušilnico sadja in zelenjave. ..Tozadevna stavbena dela so žo večinoina kbnčana.. V tej suišilnici se bo baje v 24 urah posušilo 30.000 K surovine. Nova tovarna bo pripravljaJa na uraetni nafiin tudi kislo zelje iu nadomestke za kavo. — Dne 3. raaja je umrl izdnjatelj lista ,.Marburger Zeitung" in lastnik tiskarne lioop. Kralik. Kjunnlca pri Mariboru. Tukajšnja Kmetska hranilnica in posojilnica bo imela v nedeljo, dne 20. t. m., po ranem sv. opravilu v prostorih Vogrinčeve gostilne svoj letošnji občni zbor, na katerem bo predaval nadrevizor g, Pušenjak iz Maribora. Pridite v obilnem gtevilu! Sv. Križ pri Mariboru. Dne 27. aprila je zgofelo gospodarsko poslopje in hiša posest^iika Antona Hauptman, p. d. Smolnik, Slemp št. 22. Zaj^gali so otroci. Škoda velika, zavarovalniiia mala. Radi previdnosti se svetuje posestnikom. da dajn svoja poslopja •primerno vigjp zavarovati. Selnlea ob Dravi. Prvega due Marijiae^a ineseca majnika t. 1. je po dolgi in mučni bolezni izdihiiila svo;o iiiago dušo vzgledna Marijina družbeiiica Micika Lorbek v nežni mla,dosti 15 let. Vsa pravila družbe je vestno izpobijevala, dokler je ni po hudem prehlajenju priklopila kruta jetika na bolniško postelj. Revica je vdano in potrpežljivo prenašala hude bolefiine^, dokler ni prišla Marija, Kraljica maja, po njeno nedolžno dušico, Da je bila rajna prfljubIjena, je pričal njen pogreb, ki se je vršil dne 3. t. m. ob obilni udeležbi ljudstva. Nad 50 bek> oblečečenih družabnic in drugih deklet je spremilo njeno krsto. Solzrlo se je slehernega oko, ko se je na domu \- imenu Marijine družbe v kratkem govoru poslovila od nje u&enka 5. razreda in kandidatinja domačp Marijine družbe, "Kristinka Dugonik. Dobri in spoStovani obitelji Lorbek pa izrekamo k bridkJ izgubi naše iskreno sožalje! Mala Nedelja. Dne 18. t. m. bo šla prva prošr.ja procesija na Ptujsko ali Crno goro. V tej prooesiji se bo molilo za zaželjeni mir In za blagoslovbeno letino. Zjutraj ob 4. uri bo sv. maša za romarje, za mir in srečno vrnitev na5ih vojakov. Po sv. magi se romarji zberejo v cerkvi, da dobijo papežev blagoslov. Začetek procesije okoli 5. ure. V ptujski minoritski cerkvi dobijo romarji z Najsvetejfiim blagoslov. Castilci Marijini, udeležite se te pobožnosti, da pomagamo nagim vojakom z molitvijo in da se bo na Marijino priprognjo sklenil mir. Veržej. Praznik Marije, Pomofinioe kriatjanov. se bo v ,,Marijaniš6u" obhajal v nedeljo,- dne 20. t. m., s slovesno službo božjo in z mirovno procesijo ob 2. uri popoldne. Lltmerk pri Ormožu. Antoii Stojko, posestnik v Litmerku, je dal naSemu presvitlemu cesarju ,vseh svojih pet sinov, ki se boiujejo za domovino. Izmed njih se brat Alojzij pogreša že od leta 1915, dnigi 4 pa so.še zmiraj zdravi na bojišBu, Brat 'Anton je kof poddesetnik sedaj. na rumunslcem bo.JiSCu odKikovaii od presvitlega cesarja s Kaiioviiii križcem na rdeftem vojnem traku. Staremu (rfptu in materi pa- vso f ast! Celje. Ljudska posojilnica v Celju sprejema prijavp za 6, avstrijsko vojno posojilo od vsakega in (udi (id skupifikov cerkvenih zvonov ter daje vsakomur ustmeno ali pismeno pojasnilo itd. Frankolovo. Kmetijsko katoliško izobraževalno društvo ima svoj letni občni zbor v četrtek, dne 17. t. m.. na praznik Vnebohoda, popoldne po vefiernieah, v posojilnifinih prostorih z obifcajnim dnevnim redora. Vabijo se vsi člani druStva, da pridejo v otilnem številu. Na zborovanje se vabijo tudi vsi oni, ki žele k društvu prlstopiti iter plačati letnino ali pa prostovoljni dar za drugtvene namene. Sv. Ppter pod Sv. gorami. Po obsoteb3kih krajih nastopa.jo roparske druhali, ki povzrofiajo strah in škodo. \* noči od 27. do 28. aprila je taka tolpa obiskala župnigfie pri Sv. Petru j>od Sv. gorami. Trikrat so poskugali vlomiti. Ko so že bili blizu oi,]'\a ter so deloma že iztrgali železno omrežje, jih je dvakratni strel preplažil ter jim natrosil poper pod noge. Upamo. da se bo ukrenilo vse potrpbno.| da se bo prebivalstvn naših krsije^ obvarnvalo straha in Skodp. Kozje. Pnzadevanju g. di-žavnega poslanca dr. Fr, Jatikoviča se je posrefilo, za zgradbo ceste iz Lesične do Sv. Urbana od države izposlovati podpore 160.000 K. Ker se je že poprej doseglo, da urevzame dežela polovico stroškov in bo letos v ta namen odkazala 45.000 K, je zgradba ceste zagotovIjena. Združona je sicer z mnogimi težavami, posebno letošnja zima je napravila mnogo škode, vendar delo lepo napreduje in bo tekom tega leta cesta do Frevorja z mostovi in vsem potrebnim dograjena.