Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se frankujejo in pošiljajo uredništvo „Mira“ v Celovec, Pavličeva ulica št. 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani lista napišejo, druga stran naj bo prazna.,
Rokopisi se né vračajo.
/V
-t-
■C^
Glasilo koroških Slovencev
Velja
za celo leto 4 krone.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravništvo „31 ira44 v Celovcu,
Vetrinjsko obmestje št. 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje po 20 vin. od garmond- vrste vsakokrat.
Leto XXVIII.	V Celovcu, 26. rožnika 1909.	Štev. 29.
Slovenci! Zakurite na večer 4. julija v čast slovanskima apostoloma sv. Cirilu in Metodu po vseh slovenskih gorah in planinah prav
mn09° kresov!
PoziuS
Pol leta je zopet preteklo. Zato pa iznova vabimo na naročbo „Mir-a“, proseč zlasti one rojake, ki so list naročili le za pol ali četit leta ali so z naročnino še na dolgu, da jo čim prej ponové, oziroma poravnajo. S plačilom zaostale celoletne naročnike pa prosimo, da se spomnijo svoje dolžnosti in nam naročnino vpošljejo.
Ob ti priliki tudi prosimo in poživljamo svoje prijatelje, da delujejo za vsestransko razširjanje našega lista ter mu skušajo pridobiti čim več novih naročnikov. Od vseh strani se vsiljujejo našemu slovenskemu ljudstvu lažnivi nauki, slaba načela, ki ga odtujujejo njega svetinjam: katoliški veri in slovenski narodnosti. Naloga vseh dobro-mislečih rojakov je in mora biti, da se temu pogubljivemu toku ustavijo z vsemi močmi. To se pa doseže zlasti z vsestranskim razširjanjem dobrega časopisja.
Torej iznova na delo, — podpirajte in razširjajte „Mir“!
Uredništuo in upravništuo ,,/flira".
Podlistek.
Naš kres.
Naš kres gori!
V	njem svetla je tema noči!
Le glejte nanj!
Mi vrgli nanj smo stari panj, panj domovinske nezvestobe in popustljivosti, mehkobe in odpuščanja in slabosti, nevredne narodne prostosti.
Poglejte, lep je, ves svetal!
Naj izgori do tal !
Vsi madeži naj izgorijo, ki narodno nam’čast temnijo!
A vi le glejte ogenj ta!
Enak žari nam sred — srca!
Ne tak samó, — silnéjsi, svetlejši in topléjsi.
Ta ogenj sveti kakor dan v temino vaših zlih nakan.
V	njem np je naš in naša moč, a .vam je kot pekèl pekoč.
Nič ne tožite, — vi sanu, ki čudite se njega sili, prižgali ste ga in netili; — vaš srd ga več ne pogasi!
Sedaj je vžgan!
Sedaj je vedno bolj močan .....
Izgori les!
Izplamti kres!
Ne, — svéti še v temino nočno in plamti kot požar mogočno ohžhri ves nam Korotan!
Oznanjaj gričem in dolinam,
kak ogenj v srcih vsem gori nam, —
nam topel, vragom pa — strašan!
Franjo Neubauer.
Še enhrat ..Zadružna Zveza v Celju" in Prevalje.
Z bakljo smo posvetili v najhujše obsodbe vredno postopanje »Zadružne Zveze v Celju11 nasproti slovenski posojilnici v Prevaljah, ki je prešla pod patronanco iste celjske zveze v nem-škutarske roke. Ta zadeva je vzdignila v javnosti mnogo prahu, kakor se je izrazil na občnem zboru „Zadružne Zveze v Celju11 dne 17. t. m. gosp. dr. Brenčič. Na zadnjem občnem zboru so rodoljubi iz Prevalj in spodnjih krajev zadevo natančno in nepristransko pojasnili in slišati je bilo le soglasen klic: Proč od celjske zveze! Da, proč od celjske zveze! To nam narekuje narodna čast in — dolžnost! Nikakor nismo proti gotovim narodno zaslužnim osebam, ki stoje na čelu celjske zveze, kakor je na pr. predsednik g. Mihael Vošnjak, velezaslužen slovenski posojilničar, ali če ima celjska zveza take voditelje, s kojih pomočjo in sodelovanjem je prešla stara, trdna slovenska posojilnica v nemškutarske roke in če zoper te ni takoj uvedla preiskavo in jih ni odstavila, potem nam res ne preostane ničesar drugega nego klicati: Koroški posojilničarji proč od celjske zveze ! In na vsa usta povemo,' da bomo izvajali glede tega slučaja vsestransko zelo stroge posledice, kakor je dolžnost narodno neomadeževanega lista, oziroma političnega društva, ki je prejelo na občnem zboru popolno zaupanje. Disciplina je bila koroškim Slovencem" v novejšem času tista moč, ki nas je vodila na potu zmag, in kdorkoli bi iz naših vrst rušil to naše edino, pa krepko orodje, ga ne smatramo več za svojega.
Na naš prvi članek glede slučaja Prevalje je napovedala celjska zveza v „Narodnem Dnevniku11 že več nego pred tremi tedni, da bo pojasnila11 to zadevo v posebnem članku, česar pa še do danes ni storila, ker — ni mogla, zakaj koroški Slovenci v takih za nas resno-bridkih slučajih nismo vajeni metati okoli sebe s praznimi frazami, kakor „Narodni Dnevnik11, ki je namesto odgovora objavil dva pisma o koroških Slovencih; na prvega smo pošteno odgovorili — ni bilo zato
Ob akacijah.
Idila. — Domen Otilijev. — (Dalje.)
Vlil.
Poldrugi mesec pozneje.
Vernih duš dan pod večer.
Dolino in akacije je bila objela že mrzla jesen s svojimi meglami, da so se solzile veje brezlistnih akacij. Le na župnikovem vrtu se je pokazala očem dozdevna pomlad: Krizanteme, ši-rokoliste in različnih barv, so stale ponižno v gredicah in prisluškavale dolgemu zvonjenju, ki se je nenavadno milo in žalosti polno razlegalo od župne cerkve.
Odprla so se vrata in izstopila sta župnik in Peter.
„Le dobro se zavij, Peter! Saj veš, kakšne vrednosti je zdravje."
„0, sedaj je bom znal ceniti. Hvala Bogu in Vam, gospod župnik, da ste se v toliki meri zavzemali zame ob času bolezni; kajti na robu groba sem že bil."
„Nevarno je že bilo, nevarno. Boš pa sedaj tem bolj vesel. Ali si že bil kje v vasi?"
,,Nikjer še. Prvo sem prišel k Vam."
„Doli k Strmškovim moraš pogledati; nekdo te pričakuje tam."
Na upadli in uveli lici Petrovi je stopila lahka rdečica. Povesil je pogled in ni odgovoril.
„Vse vem, Peter! Tudi za tvoje misli vem. A ne boj se! S Kristino sem govoril in s Strmškom sem govoril. Vse izide ugodno zate ; ne skrbi torej ničesar!"
niti treba kakega gosp. dr. Brejca, kakor je pisal „N. D." — na drugega sploh nismo reagirali, ker nam je prostor v listu predrag, nego da bi odgovarjali na prav vsakdanje napade, kojih duševnega očeta'sploh nismo mogli smatrati več resnim, . in ker smo spoznali, .da je namen teh dveh člankov le, izzvati s koroškimi slovenskimi političnimi voditelji časnikarski boj, da bi tako odvrnili javno pozornost od neljubega narodnega madeža v Prevaljah. Kar smo pisali, je držalo popolnoma. Pričakovali smo pa po vsej pravici, da bo celjska zveza vsaj poizkusila ovreči z napovedanimi dokazi naša očitanja, pa ni, ampak se je morala zadovoljiti z izjavo navzočega političnega uskoka, g. prevaljskega župana Pristova, ki jo dobesedno ponatisnemo iz poročila „N. D.“: „Prevaljska posojilnica ostane, kar je bila in ne pride nikoli v nemške roke, že zaraditega ne, ker nimajo Nemci nobenega deleža v svojih rokah. Vsi izvoljeni odborniki so korenjaki Slovenci, katerim ne pride niti zdaleč na misel, da bi denarni zavod izročili Nemcem. Pri volitvi so padli le trije odborniki, ki so hoteli spraviti posojilnico v roke, ki bi jo rabile in ki so že bile pod ključem. Dotični dopisnik „Mirov“, ki stvar drugače opisuje, je navaden lažnivec. — Vse skupaj ni nič druzega ko klerikalni manever."
To po sladki maniri umerjeno izjavo so ne-interesirani pri tej zadevi verjeli, g. dr. Kukovec in g. Št ibi er sta jo celo podpirala, le g. Jošt — je molčal. Zlasti dobro si bomo zapomnili besede g. Štiblerja, ki je izjavil. „da ako bi se tudi pojavile prikažni v kateremkoli denarnem zavodu •in tudi v Prevaljah, ki bi res cikale na nemšku-tarijo, bi bila Zadr. Zveza prva. ki bi posredovala in to zabranila." Že slučaj Prevalje dokazuje Štiblerjevemu dokazovanju ravno nasprotno, pa tudi v drugih slučajih se ne ujemajo. G. Jošt bo dobro vedel, na katere posojilnice mislimo, saj smo ga na Koroškem nanje opozarjali, a zveza ni v tem oziru ničesar ukrenila.
Izjava g. Pristova je pa toliko vredna in toliko resnična kakor njegovi popravki, ki nam jih pošilja. Kdorkoli pozna politično preteklost tega moža, se bo njegovi izjavi smejal. Pribijemo, da cela izjava g. Pristova ne odgovarja resnici,
„Se zahvaljujem torej, gospod župnik."
Peter se je priklonil in odšel za župniškim vrtom mimo akacij.
Župnik se je vrnil v izbo. Sedel je k oknu in se zagledal po dolini. Tam izza dolgega pogorja je vstajala noč in sipala mir v dolino.
Župniku se je zazdelo, da je ugledal lepo rodeče sadove, a tujca ni več uzrl nikjer. Radostnega srca si je dejal: Oditi je moral, tu ni varno otresati sadov.
Tako se je zamislil župnik, in v uho so mu doneli mili in žalostni glasovi zvonov .. .
Prižgal je luč, vzel je v roke brevir in molil...
Nekdo je potrkal na vrata.
Črez malo trenotkov je vstopil — Joštov Franc.
„Hvaljen Jezus!"
„Na veke." Župnik je privzdignil glavo in se začudil. Kaj mora neki biti? Čemu njegov prihod?
,.Pa sedite! Čemu bi stali?"
„Hvala, gospod župnik." Glas mu je trepetal na ustih in oči so boječe begale po sobi. Vidna skrb mu je visela na licih, jasno osvetljenih od modre petrolejke. Skrivnost je bila morda na dnu srca, s katero je moral na dan; vest se je morda oglasila in ga opomnila na dolžnost.
„To zvonjenje, gospod župnik! Tako milo, tako žalostno. — Saj ga slišite ..."
„Slišim ga, Franc! A kaj naj pomeni?"
„Prav tako so zvonili takrat, ko je umrla moja žena . . . Slišite, prav tako ... Ne morem ga več prenašati . .. Kako to bije na uho! Povsod vidim Katro pred seboj. Umirala je in
temveč da je ravno nasprotno res. V toliko sicer damo Pristovu prav, da prevaljska posojilnica ne pride nikoli v nemške roke, ker Nemcev na Prevaljah sploh ni, pač pa je resnica, da je posojilnica prešla v roke — nemškutarjem. Res je tudi, da Nemci nimajo nobenih deležev v svojih rokah, ker jih ni, izvzemši gosp. Zimmerla, ki je Nemec in nemškega mišljenja, pač pa sta dovolila Pristov in Stermitz še na dan občnega zbora nemškutarjem 47 novih glavnih deležev brez vednosti naših odbornikov, dočim Pristov prej ni hotel sprejeti deležev od zanesljivih Slovencev. (Gosp. Pristov, če se oglasite, vam povemo imena.) Načelnika sta pridobila Pristov in Stermitz za podpis le raditega, ker ni vedel, da sprejema Pristov samo nasprotnike. Resnica tudi ni, da bi bili vsi izvoljeni odborniki korenjaki Slovenci. Izvzemši g. Lečnika, ki ga vsled njegovega vpliva Pristov ni upal izpustiti, je obdržal od starih odbornikov le še take, ki niso samostojni, na novo pa je sprejel samo najhujše narodne nasprotnike in niti enega „korenjaka Slovenca*'. Vsi ti do zadnjega volijo vedno z nemškutarji, oziroma nemškonacionalnega kandidata. Vsi ti so volili pri zadnjih deželnozborskih volitvah viteza Metnica. Pristov sam je bil že dvakrat kandidat nemškonacionalne stranke in pri vseh državno- in deželnozborskih volitvah niti enkrat ni nastopil kot Slovenec, ampak je vedno potegnil z nasprotniki. Gospoda v Celju, to je v Prevaljah javno znano. Pristov je že več let zaupnik nemškonarodne stranke in že več let sem so zahtevali naši slovenski narodnjaki, da udarimo po njem, ali dolgo vrsto let sem smo mu prizanašali, ker smo še vedno upali, da bo vendar spregledal in se zopet povrnil k slovenski stranki, in ker smo se hoteli izogniti vsakemu očitanju, da smo ga z napadi odbili.
Tega moža je „Deutscher Volksverein'* v svojih volilnih oklicih svojim zaupnikom priporočal kot „bekannt deutschfreiheitlich gesinnten Mann“ (kot znano nemško-prostomislečega moža). Ali mislijo gospodje v Celju, da so nemški na-cionalci tako kratkovidni, da bodo postavili za svojega kandidata res kakega korenjaka Slovenca? G. Pristov je tudi dne 19. vel. travna 1.1. stavil z g. J. S. za en sodček piva. da bo prihodnjič zmagal, če bo zopet kandidiral. Nadalje ni resnica, da so pri volitvah na občnem zboru padli le trije odborniki, ki so hoteli spraviti posojilnico v roke, ki bi jo rabile in ki so že bile pod ključem. Na koga misli g. Pristov? Z imenom na dan, da mu dokažemo, da je to gola neresnica! Ali meni morda g. Žagarja, ker je na pooblastilih, ki jih je nabiral že mesec dni pred občnim zborom natiho, zapisal prav debelo neresnico, da hočemo spraviti posojilnico v— Žagarjevo hišo? Že pri občinskih volitvah so nasprotniki lagali, da hočemo za župana g. Žagarja, da so tako res preslepili nekatere kmete, ki bi jim seveda ne moglo biti prav, če bi bil prevaljski župan delavec; g. Žagar je namreč delavec, pa sicer našinec in pošten mož. Na kaj takega g. Žagar sam nikdar ni mislil, še manj pa mi. Vsega spoštovanja vrednemu načelniku posojilnice, g. Lečniku, je Pristov rekel, da ga hočemo vreči
dejala: »Franc, na Mirka pazi! V veri ga vzgoji!...« V srcu me peče. Kje je moj sin? Kakšen je moj sin?...“
„Franc! Zakaj se pa tako vznemirjate? Kaj je s sinom?11 Stopil je župnik k njemu in mu položil desnico na ramo.
„Z mojim sinom? Tat je postal. Iz šole so ga spodili in včeraj me je okradel. To zvonjenje!... »V veri ga vzgoji!« Oh, jaz nesrečnež! ... Vse sem mu verjel. Govoril je, da je vera neumnost, o duhovnikih, da so satanovi hlapci in vse mogoče . . . Odpustite, gospod župnik!..
Župnik se je čudil. Od kod sprememba? Ali se je res zganilo v njegovem srcu in je spoznal?
„Kaj naj še odpustim, Franc? Vse sem že odpustil.11
„Kako ste dobri, gospod župnik! In jaz Vam nisem verjel! Koliko zla sem napravil Vam in Žulkinemu Petru! »Ubijalec!« Zajedla se je v dušo ta beseda in nisem imel miru. Žulkin Peter mi je bil pred očmi po dnevu, v noči in v sanjah. Verjemite mi, da sem prosil Boga za njegovo zdravje!11
„Ne vznemirjajte se! Ozdravel je, dasi še ne popolnoma. Kam pa Mirko?11
„V svet. Ves denar je pobral, pustil pismo in šel. Pravi, da se ne vrne zopet. Tako sem vzgojil svojega sina! O, Katra!...“
Solzi sta pritekli Francu iz oči. Utrnil jih je z roko in vzdihnil.
„Vse bo dobro, Franc! Le v Boga je treba
aupati.11
z
iz posojilnice. Tudi to ni res. Našinci so imeli na volilnih listkih zapisanih vseh devet starih odbornikov, tudi g. Lečnika, le g. Pristova ne, ker mož, ki vleče nemškonacionalen voz, ne spada v slovensko posojilnico, zakaj ne, je povedal ravnokar 19. majnik. Narodne može smo hoteli, ničesar drugega. Poudarjamo tudi, da v Prevaljah nihče ni agitiral prej proti celjski zvezi, in vendar je dajala celjska zveza nasvete gosp. Pristovu, ki se je vozil po nje v Celje, kakor je sam priznal. Kaki narodnjaki so novi odborniki, nam pove dejstvo, da sta celo proti Pristovu, ki je po volitvah ob ogorčenem protestu narodnih mož izjavil, da so itak vsi Slovenci, protestirala takoj še tam vpričo g. Jošta dva nova odbornika, da nista Slovenca, ampak Nemca. Č. g. župnik Iv. Serajnik se je pri občnem zboru zatekel po nasvet h g. Joštu, ker je spregledal, da se je izvršil na slovensko posojilnico zahrbten napad, misleč, da mu bo v taki velevažni narodni zadevi šel na roko, pa g. Jošt je tedaj izjavil, da za to ni vedel, ker je prišel še-le z vlakom ob Va L ur* in da se proti temu ne da kaj storiti. Na občnem zboru Žadružne Zveze v Celju je pa g. Jošt molčal, ko so govorili gg. Štibler, Kukovec in Pristov, da je posojilnica v slovenskih rokah. Naše prepričanje je celo, čeravno ne moremo tega dokazati, da je Pristovu sestavila izjavo celo celjska zveza sama, ker se članki v „N. D.11 in Pristovova izjava v neresničnih trditvah tako čudovito strinjajo, da smatramo za njihovega duševnega očeta eno in isto osebo.
Novi „ narod ni11 odbor posojilnice je pa tudi slavil po volitvah svojo zmago s tem, da so šli v gostilno k Brančurniku, znanemu štajer-cijancu in zagrizenemu oboževatelju nemškonacionalne^ strank e. Zraven sta bila tudi gg. Jošt in Štibler. Odbor je takoj pokazal svoje slovensko korenjaštvo s tem, da je izključil iz posojilnice pet najbolj narodnih Slovencev, med njimi tri vrle, narodne kmete, stare slovenske odbornike in ustanovnike posojilnice. Imamo še v rokah druge dokaze, ki jih po potrebi tudi objavimo.
Tako je, gospodje pri celjski zvezi. V svesti si, da ne morejo na občnem zboru izpodbiti naših docela resničnih in zasluženih očitanj, so hoteli javnost preslepiti z „izjavo11 g. Pristova, ki je ravno toliko vredna kakor viteza Metnica, ki je pred slovenskimi kmeti v Ličivasi izjavil, da ni nasprotnik Slovencev, da noče kratiti pravic njihovemu jeziku, tudi pred sodišči ne, čeravno je bil on, ki je v zadnjem zasedanju deželnega zbora ob ploskanju nacional-cev prebral „izjavo11, v kateri se protestira proti slovenščini pri sodiščih in se napada gospoda dr. Brejca kot slovenskega hujskača. Ž zvezo pa, ki v Prevaljah ni posredovala in ni zali r a n i 1 a (prosimo, g. Štibler), da ne bi bila prešla posojilnica s 27.000 K rezervnega zaklada v nem-škutarske roke, ampak se je pokazala še le prav strankarsko,in sicernemškutarsko-stran-karsko, koroški narodni Slovenci nočemo imeti ničesar več opraviti. Na tiste, ki bodo še zdaj branili celjsko zvezo v slučaju Prevalje, pade čudna luč in nimamo več vzroka smatrati jih za
Župnik je tolažil in svetoval.
Pomirjen se je vračal Joštov Franc v noči domov. Zopet se je naselil v njegovem srcu tisti sladki mir, po katerem zahrepeni tolikrat človeška duša. Tudi se mu je zazdelo, da ni bilo nič žalostnega več v glasu zvonov, ampak le mil in vabeč glas, ki ga je spet vabil v cerkev ...
Župnik je z radostnim srcem pokleknil na klečalnik pred Križanim in molil zahvalno molitev . . .	(Konec prihodnjič.)
Koliko se popije piva in žganja v avstrij-
skih kronovinah ? Piva hi na glavo :			Žganja l na glavo :
Češko ....		.	1*46	. .	. . 3*1
Tirolsko . . .		. 0*42	. .	. . 2'5
Nižje Avstrijsko		. 1-21 . .	. . 3*7
Moravsko . . .		. 084 . .	. .	72
Predarlsko . .		.	0'42 . .	. . 16
Gor. Avstrijsko .		. 1*21 . .	. . 1*1
Solnograško .	.		.	2'83	. .	. .	3*0
Primorsko		. 0’08 . .	. .	1*5
Šlezija ....		. 0-62 . .	. . 8‘4
Štajersko . .		. 0*69 . .	. . 2*4
Dalmacija. . .		. 	 . .	. . 0‘9
Koroško . .		. 0'60 . .	. . Tl*
Bukovina . . .		. 0*17 . .	.	. 4*6
Kranjsko . .		. 013 . .	. . 33
Galicija . . .		. 015 . .	. . 41
* Na Koroškem	se	popije največ žganja v nemškem	
delu dežele. V slovenskem delu je ta kuga najbolj razširjena v celovški okolici in deloma tudi v Rožu.
Slovenci, spominjajte se Velikovške šole!
narodne, naj si imajo to besedo na jeziku stokrat na dan. Naš klic je prej ko slej: Vun s Korošci iz celjske zveze! Noter v „Zadružno Zvezo v Ljubljani!11
»Prosti glasoui" o političnih uradih.
V zadnji številki se norčujejo „Freie Stim-men11 o priliki poročila o neki porotni obravnavi radi postopanja c. kr. okrajnega glavarstva v Gorici in trdijo, da ni treba hoditi v Galicijo, da se spozna nezmožnost politične uprave. Posebno klavern utis je po poročilu tega lista menda napravil c. kr. namestniški koncipist baron Teuffen-bach, ki je baje priznal, da je slab v računstvu in da zato ni mogel sam nadzorovati štetve o izidu volitve. Tudi radi slabega spomina baje ni mogel dati potrebnih pojasnil o dotični volilni zadevi.
Mi smo celovškemu vsenemškemu listu prav hvaležni za to poročilo, ki priznava, da pošilja vlada v slovenske in laške kraje nemške uradnike zgoraj označene kakovosti. Pogrešamo v tem članku samo logičnega sklepa, ki ne more biti drug, kot da je neumna, nesmiselna in državnim interesom nevarna taktika avstrijskih ger-manizatorjev, ki zahteva, da se na vseh količkaj važnih mestih na slovenskem ozemlju nastavljajo nemški uradniki. Kako ti ljudje uradujejo, kaže navedeni slučaj. Bridko to čutijo Slovenci in Lahi.
Koroške novice.
Družba sv. Mohorja se bo letos ponašala z najvišjim številom udov, odkar obstoji; danes jih šteje 84.931, torej za 542 več nego leta 1908. Štiri koroške župnije še do danes niso javile udov.
Dve sestri je izgubil v teku enega meseca hišnik v Marij anišču v Celovcu, g. Jakob Halle r. Maja meseca mu je umrla starejša sestra Marija, ki je vsem v Železni Kapli v najboljšem spominu; pretečeno nedeljo pa so mu pokopali najmlajšo sestro, elizabetinko Marijo Katarino Haller v 46. letu svoje dobe. Naj počivate obe čisti in blagi duši v miru!
Električno železnico v Celovcu in ob Vrbskem jezeru misli sezidati alpinska stavbna družba. Proga bi bila dolga 50 kilometrov in je pro-računjena na sedem milijonov kron.
Y čast sv. Cirilu in Metodu priredi v nedeljo, dne 4. julija, „Slovensko delavsko društvo v Celovcu11 slavnostno sv. mašo v cerkvi svetega Duha ob 8. uri zjutraj. Slovenska pridiga. Pri sv. maši poje moški zbor delavskega društva. Popoldne, če bo vreme lepo, napravi društvo izlet v Kotmarovas h g. Pr ose kar ju, kjer bo veselica na prostem; poje tudi moški zbor delavskega društva. Vse Slovence vljudno vabi odbor.
Društveno življenje „Akademije slovenskih bogoslovcev11 v drugem tečaju šolskega leta 1908/09. V drugem tečaju smo slišali v naši akademiji sledeče govore: „Zgodovina socialne demokracije na Nemškem11, govoril tovariš Katnik; »Framazonstvo11, tov. Kafil; „Ljudsko zavarovanje11, tov. Franjo Šenk; „ Jetika*1, tov. Ožgan; „Načelne naloge katol. ženskega gibanja*1, tov. Truppe; „Rajfajznovke“, tov. Vavti; „Skrb za mladino11, tov. Stih; „Slpvenska narodna in umetna pesem11, tov. Josip Šenk; Suženjstvo11, tov. Wblfel; „Verske igre v srednjem veku11, tov. Mente; „ Sadovi reformacije11, tov. Kraš n a; „Češko obrambno delo11, tov. Starc; Spoznavaj samega sebe11, tov. Nagelschmied ; „Kaj more duhovnik storiti za blagor ljudstva na deželi11, tov. Razgoršek; „Gospodarska zadruga11, tov. Wastel. Govorom je sledila redno debata. Za veseli del akademijskih ur sta skrbela pevski in tamburaški zbor. Akademija je pridobila v drugem tečaju dva nova člana; sprejeli smo v naš krog dva bogoslovca, rodom Poljaka: tovariša Evgenij Pindelskega in Mihaela Jasinskega. Tako šteje sedaj akademija dvajset udov.
Franjo Šenk, tč. tajnik.
Sprejem v Marijanišče. Dijaki, ki bi radi prišli v Marijanišče v. Celovcu, morajo poslati svoje prošnje na kn. šk. ordinarij at vsaj do 10. julija t. 1. in se ob priliki sprejemnih izpitov predstaviti osebno pri ravnateljstvu zavoda. Prošnji za sprejem, ki se naj pošlje po veleč, župnijskem uradu, se mora priložiti 1. krstni list, 2. zadnje šolsko spričevalo, 3. potrdilo o stavljenih kozah in zdravniško spričevalo, 4. izjava očetova oziroma varihova, da se popolnoma strinja z duhovskim poklicem svojega sina, oziroma varovanca, da ga hoče v tem poklicu le potrjevati in vsako leto za njegovo vzdrževanje plačevati 420 kron. Kdor bi želel kakega znižanja omenjene svote, mora priložiti prošnji še vrhutega
natančni izkaz premoženja (oz. ubožno spričevalo) z izjavo, koliko lahko prispeva. Gojenci, ki se hočejo izvežbati v igranju na gosli ali gla-sovir, morajo za pouk v igranju še posebej plačevati mesečno 2 do 4.krone. Sprejem in izpiti v prvi razred gimnazije v Celovcu se vrši 12. in 13. julija ter 16. septembra. Pismeni izpit se prične vsakokrat ob 9. uri dopoldne, ustmeni pa ob 3. uri popoldne. Oglase sprejema ravnateljstvo 11. in 12. julija, oziroma 16. septembra. P r avi co do sprejema v Marijanišče imajo le zakonski sinovi, ki so dopolnili 10. leto in niso prekoračili 13. leta (za I. razred), ki so pristojni na Koroško, popolnoma zdravi, nravstveno nepokvarjeni, nadarjeni in imajo veselje do duhov-skega stanu. Več pove ravnateljstvo Marijanišča.
Slov. kršč.-soc. zveza v Ljubljani priredi v nedeljo, 27. t. m., velik mladeniški shod v Radovljici. Želeti bi bilo, da bi se tudi naša društva udeležila tega shoda. Spored bode približno ta-le: Ob 9. ali 10. uri dopoldne sv. maša. po maši zborovanje, popoldne govori g. Ivana Terseglava, č. g. Kalana in g. Podlesnika. Nato sledi javna telovadba ,,Orlov“.
Za župne urade. Slov. kršč.-soc. „Zveza“ za Koroško v Celovcu naznanja visokočastitim župnim uradom, da ima v svoji zalogi poleg matričnih knjig (rojstno in krstno, poročno in mrliško knjigo), še sledeče tiskovine: Spričevalo samskega stanu, naznanilo oklicev in oklicni list, in pobotnico. „Zveza‘‘ se toplo priporoča za cenjena naročila. Poslovne ure „Zveze“ so vsak dan od 12. do 1. ure popoldne.
Metnic — župan. Vitezu pl. Metnicu so v Celovcu dali malo tolažbe, da ne bi bil preveč žalosten, ker je propadel kot kandidat za mesto deželnega glavarja, s tem, da so ga izvolili za župana.
Umrl je v Homu pri Prevaljah edini brat č. g. Fr. Lasserja. župnika v Št, Jurju pri Celovcu, g. Albin Lasser, slušatelj živinozdrav-niške visoke šole na Dunaju, v 26. letu svoje starosti, dne 22. t. m. in je bil pokopan v četrtek na prevaljskem pokopališču. N. p. v m.!
„Schiaraffia“ v Celovcu. Preteklo nedeljo je napravilo društvo „Schlaraffia“ v proslavo 50-letnice izlet iz Dunaja v Celovec. Društvo je framazonsko. kakor poroča neki Meissner v liberalnem „Màhrisches Tagblatt“ in ima 157 podružnic po raznih mestih v Avstriji. • Tudi v Celovcu obstoji tako društvo. Kakih 350 udeležencev, zastopnikov iz 78 držav, se je pripeljalo s posebnim vlakom v Celovec. Celovški tropični bratje so jih pozdravili z „lulu“ ; to je namreč pozdrav šlarafovcev. Pozdrav jim je govoril ces. svetnik in bivši župan Neuner. Vitez Schmerzenreich, prašlaraf iz Prage, se je zahvalil. Nato je pozdravil ,,ljube goste" nadporočnik Kliemann v imenu društva ,.Claudium forum". Zvečer so imeli pri „Sandwirtu“ koncert. Pozdravil je zopet „brate“ deželni vladni svetnik baron pl. Myr-bach. Uradna Celovčanka poroča, da so sledili govoru navdušeni „lulu“-klici. Tudi celovškemu moškemu pevskemu društvu je zaklical krepak „lulu“ (Gromoviti „lulu“-klici). Na Dunaju so bili bratje še bolj navdušeni: Najprej so nazdravili cesarju Francu Jožefu z „lulu“, kakor poroča „Grazer Volksblatt", temu je sledil „lulu“ na cesarja Viljema, in tedaj so stali navdušeno vsi „sasi“. Precej mrzlo so „lulujali“ carju, pač pa se je mogla razveseliti holandska kraljica bolj prisrčnega „lulu“, dočim je bil angleški kralj v svojem „lulu“ razočaran. Tako so celo Evropo „prelulali“.
Borovlje. (Naši c.kr. davčni uradniki.) Ljudje se pritožujejo radi nezmožnosti slovenskega jezika tukajšnjih davčnih uradnikov. Človek prinese večkrat zadnjo krono v davkarijo, da le zadosti svoji davčni dolžnosti; a kaj, ko prideš v našo c. kr. davkarijo? Dobro bi bilo, ako ne znaš sam nemški — in koliko je takih! — da bi si vzel tolmača s seboj, da bi se mogel z uradniki zgovoriti. Posebno je naš g. asistent navdušen za — a ne mislite, da mogoče za to, da bi se učil našega jezika, nego za — nemštvo: To dokazuje,- ker kolekuje svoja pisma prav z dvema kolkoma „nemškega šulferajna". — Pritiskajte, gospod, v bodoče magari po celem ovitku polno teh nemških obrambnih kolkov, a okraj Borovlje bode ostal slovenski, v našo c. kr. davkarijo bode še vedno prinaša slovenski Rožan svoj slovenski denar,, in sicer še dolgo potem, ko že vas davno več v Borovljah ne bo. Res že večne pritožbe!
Slovenska invazija v Labudski dolini! Tako se hudujejo „Freie Stimmen" v svojem neprestanem in nepotrebnem razburjenju. Grdo denunci-rajo št. pavelski gimnazijski zavod oo. benediktincev in svarijo nemške stariše pred tem zavodom, češ da samostan poslovenjuje nemški okraj in ustanavlja slovensko kolonijo. Zadeva je namreč ta: Nemškonacionalna politika je po nemških krajih zadala kmetu še hujše rane, nego po Slovenskem; tako slabo je po nemških krajih, da
sploh ne dobijo več poštenih nemških poslov in se zato obračajo na slovenske posle in jih skušajo pridobiti. ,,Freie Stimmen" in njihovi sorodni listi bi storili za nemški narod boljše, če bi s svojo umazano pisavo nehali enkrat kvariti nemško ljudstvo, nego da se po nepotrebnem hudujejo nad slovenskimi posli.
Občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda za Beljak in okolico je bil vkljub nestanovitnemu vremenu in vkljub temu, da je bila ta dan veselica ondotne požarne brambe, nepričakovano dobro obiskan in se je vršil v najlepšem miru in redu. Veselo je plapolala raz hišo narodne gostilne vrlega našega rodoljuba, g. Nadrag, krasna slovenska trobojnica v navduševanje gostov ter v‘dokaz, da je gospod Nadrag kremenit, neustrašen značaj, kateremu ne upade takoj pogum, ako ga kak nemčurski mazač očrni v kakem umazanem listu. Udeležba iz Beljaka je bila precej slaba, kar pač ni posebno častno za tukajšnje slovensko razumništvo, ki bi moralo biti ljudstvu v zgled in izpodbujo. Sploh se opazuje, da si je koroška slovenska gospoda zraven malomarnosti, brezbrižnosti in komodnosti prisvojila tudi pristni koroški „laj loasn". Ko so bili prostori za zborovanje že natlačeno polni, pozdravi predsednik, velezaslužni g. Wutti, v kratkih besedah navzoče, pred vsem g. Ante Bega, kateri na to v jasnem, jedrnatem govoru naslika celo naše stališče: Zametuje našo tendenco, živeti s svojim sosedom v miru, primerja naš mir grobovom, katere teptajo oholi Nemci, mi pa se ne zganemo. Primerja ga bajki „jež in lisica" ter navaja dejstvo, da stoletja in stoletja smo bili mi Slovenci gospodarji na Koroškem in v svojem lastnem jeziku smo si volili kneze. Prišel pa je jež, brezobzirni Nemec, hlinil je mir in se dobrikal, a komaj se je malo ogrel, že nas je začel zbadati ter nas preganjati iz naše lepe slovenske domovine. Citira in pojasnjuje besede poslanca Nemca, da vsak, še tako maloštevilen narod ima pravico do obstanka, do svoje lastne uprave, do izobrazbe v svojem materinem jeziku, a Nemci nam ne privoščijo ničesar. S kruto silo nam hočejo utepsti svojo germansko kulturo ter učijo našo deco zaničevati naš jezik in vse, kar je slovenskega. Govori še obširno in stvarno o naših žalostnih šolskih in političnih razmerah, razlaga veliki pomen naše družbe sv. Cirila in Metoda. Nato se prečita tajnikovo in blagajnikovo poročilo ter sklene radi preobširnega delokroga beljaške podružnice ustanoviti še eno v Bačah, kateri bi pripadali kraji Loče, Šteben, Malošče in Bekštanj tako, da bi stara podružnica le še obsegala Beljak, Brnco, Ločilo, Št, Lenart pri sedmih studencih ter Žilo. (Glede ustanovitve nove podružnice' si 'dovolimo opozoriti g. Bega in naše somišljenike na dogovarjanje med družbo in šolskim društvom, ki pa še ni končano. Z ustanovitvijo naj se torej počaka še kratek čas. Ured.) Radi tega se je moral tudi odbor malo spremeniti ter sta bila voljena g. župnik F. Ks. Meško mesto odbornika g. Sim. Aichholzerja in g. Miklavič na Brnci mesto g. Ivana Graberja kot tajnikov namestnik. Določila sta se še dva odposlanca za glavno skupščino in zborovanje se je zaključilo. Med petjem in tamburanjem vrlih Brnčanov se je občinstvo zabavalo še pozno v noč.
Celovec. (Umrla) je v Celovcu gdč. Magdalena- Kovač, mati mil. g. stolnega župnika in kanonika Martina Kovača in je bila pokopana v pondeljek, dne 21. t. m. ob obilni udeležbi meščanov in zlasti duhovnih sobratov- g. kanonika Kovača. N. p. v m.!
Kriva Trba. (Bik je napadel) dne 17. t. m. posestnika Valentina Ujca pd. Komarja ter ga je vrgel tako hudo v zid, da se je mož nevarno poškodoval.
Iz okolice Velikovca. (Srečna gmajna.) Gotovo srečna mora biti občina, ki nima le ,,purger-mojstra", ampak tudi več „oberpurgermojstrov“ in jako spretnega tajnika, ki vse zna, le v svoji stroki je malo počasen. Taka občina je vovberška. Iz Hudega kraja je prosila neka vdova za opro-ščenje svojega sina vojaka, ker je njen drugi sin, ki je doma, težko zbolel. Dolžnost županova in tajnikova je, da gresta revni vdovi takoj na roko. A pri vovberškem županu in njegovem tolmaču, občinskem tajniku, je drugače! Kolikorkrat se je pri c. kr. okrajnem glavarstvu vprašalo, se je reklo, da^ mora občina pisati, da pa od občine še ni ničesar prišlo. In ko je vdova šla k županu, je bil možakar prepričan, da sam ne more ničesar storiti, da mora iti k „Nagelnu“ v Velikovec! Torej je Nagele „oberpurgarmojster“ v Vovbrah. Res lepo za vovberškega župana. — Še eno prigodbico! Na lepo nedeljo je bilo pran gan j e. Po sto- in-stoletni šegi se je imelo v božjo čast na gradu streljati. Toda malo pred božjo službo pride g. Lebar, t. č. občinski tajnik — in prepove streljati, ker — je tako zaukazal baron Helldorf.
Tedaj Nagele in baron, bolje povedano: baronov oskrbnik WeiB, sta „oberpurgermojstra“ v Vovbrah. Čestitamo Vovberjanom na takem samostojnem županu! Pa heil!
Želinje pri Velikovcu. (Smrtna kosa.) Tukajšnjo pd. Ši tiar j evo rodbino je zadel hud udarec. Sestra gospodarjeva, Uršula, ki je že dalje časa bolehala na jetiki, se je v sredo, dne 16. t. m., preselila v veselejšo domovino. Znana je bila po celi okolici kot pridno in pošteno, bogaboječe dekle, katero so vsi spoštovali. Dolga leta je bila tudi izvrstna pevka tukajšnjega cerkvenega zbora. Kako je bila povsod priljubljena, je pokazal veličasten pogreb v petek. Velika množica ljudstva je spremljala truplo rajnce na zadnji poti. Na domu, po poti, v cerkvi in na pokopališču so št, jurski pevci zapeli v srce segajoče žalostinke. Naj se jim tem potom izreče za ta_ čin iskrena zahvala. N. p. v m.!
Št. Jur na Vinogradih. Šhod izobraževalnega društva je prav dobro uspel. Z velikim zanimanjem so zborovalci poslušali oba govornika. Prvi č. g. Sad j ak iz Celovca je razlagal socialno vprašanje, kedaj in zakaj je nastal tako velik prepad med kapitalisti in pa revnejšimi stanovi, in kako bi bilo le iz krščanskega stališča mogoče, ta prepad premostiti in dati vsakemu stanu, kar mu gre. Drugi govornik, domači g. provizor, je pobijal predsodke, ki jih imajo nekateri o zaslužku duhovnikov in posebej še o štoli. Tukajšnja štola je tako nizka, da se res ne sme kdo pritoževati nad njo. — Nekatere liberalce vleče bolj k luterancem in pravijo, da ne marajo katoliških duhovnikov, ker računajo preveč štole. No, pri luterancih bi se zelo opekli, kajti njihovi duhovniki računajo vsaj dvakrat do trikrat toliko. — Po zborovanju so narodne mladenke in mladeniči prepevali lepe narodne pesmi. Št. Jurčan iv društvo!
Slov. Plajberk. (Kultura nemških dijakov.) Oni teden je bilo na izletu v našem lepem kraju do kakih 30 ali 40 dijakov s profesorjem in so bili baje iz realke v Celovcu. Ko so nekaj časa v gostilni gosp. Lausseggerja peli svoje „lepe“ pesmi in menda malo „pohajlali“, so se odločili iti domov skozi Podljubelj. Ko pa gredo ti olikanci — po svoji starosti od 15 do 17 let sicer lahko že razsodni — mimo občinskega urada, takoj pokažeta dva ali trije od njih svojo nemško zagrizenost. Pred občinskim uradom so bili nabiti razni razglasi od občine, med temi tudi Najvišje lastnoročno pismo, v katerem se Nj. Veličanstvo naš cesar zahvaljuje svojim narodom za vzajemno sodelovanje pri slavju ob priliki 601etnega jubileja. Naša občina, v kateri večina ljudstva ne razume nemški, je dobila seveda tako pismo tudi v slovenskem jeziku. Ko eden od dijakov zagleda Naj višje lastnoročno pismo v slovenščini, ga tako zbode v oči, da je mimogrede isto pretrgal od zgoraj do srede; ko pride drugi za tem, hoče isto s cigareto zasmoditi, da bi zgorelo. A se ne vžge. To pa tretjega tako razjari, da se osrči, prime za gornji natrgani konec, odtrga čisto do drugega konca in vrže na pot. — Kaj pomeni tako početje dijakov? Dolžnost državnega pravdnika je, da to stvar zasleduje in preišče ter pokori surovost, katera se že drzne, od občine javno nabito Najvišje lastnoročno pismo raztrgati kakor učitelj napačen spis učenca.
Velikovec. (Nemški nacionalci in — pravica.) „Mir“ je pred kratkim poročal, da je bil tukajšnji nemškonacionalni visokošolec Rainer obsojen radi razžaljenja časti. Sodnik je bil dr. Bouwier. Tožil je Rainerja slovenski visokošolec Sos. Raditega je nastalo v nemškona-cionalnem taboru velikovškem strašno razburjenje. Posebno prijemajo g. Bou\vier-ja „turnarji", kako da je mogel obsoditi Nemca! Sodnika so začeli vsled tega v nacionalnih krogih družabno bojkotirati. Tu so nasprotniki javno povedali, kar smo Slovenci že davno vedeli. Torej Nemec ne sme na noben način biti obsojen! Če se zgodi enkrat izjema, pa je ves tabor po koncu, kakor da bi se jim godila krivica! Kdo torej ^sme soditi, ali sodnik ali nemški nacionalci ? Žalostne razmere!
Božek. (Čebelarski shod) se vrši dne 29. t. m., ob 3. uri popoldne pri g. Josipu Paul-u, županu v Rožeku. Na shod se vabijo vsi sosedni čebelarji, kjer bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane, gosp. nadučitelj A. Likozar.
Kotlje. (Zahvala.) Slovensko kat. izobraževalno društvo v Kotljah se tem potom iskreno zahvaljuje slavnemu načelništvu hranilnice in posojilnice v Spodnjem Dravbergu za podeljenih 30 K v nabavo društvenih knjig. Bog plati! Odbor.
Št. Vid v Podjuni. (Poštno upravitelj-stvo) za našo krajevno pošto je podeljeno gosp. Valentinu Picej-u pd. Voglu v Št. Primožu.
Velikovec. („Sonnwendfeier.“) Nemški bogovi so zopet potolaženi. Velikovški hajlovci
so jim zakurili, da jih ne bo zeblo v valhali, s hajlanjem itd. pa so bogove zagotovili, da so pristni germani, čeravno se njihova imena končujejo z -iči, -iki, -arji itd. Za Nemce so vendar dobri razni slovenski odpadniki. Navdušenja ni bilo posebnega, pa tudi obisk, kakor se čuje, ni bil povoljen. Dr. Hofferer, ki mu Slovenci prav pridno nosijo denar, je prebral neki govor, ki ga je najbrže kje prepisal. „Slovenski“ potovalni učitelj, gosp. Schumy, je skušal udeležence malo navdušiti s tem, da je nastopil za prvim govornikom in jih izpodbujal za „stramm deutsche Sache“. G. Schumy, kaj ne, to je gospodarsko delo za Slovence? Ravno predolgo pa se ti častilci vsenemštva v soboto večer na „Lilienbergu“ niso hoteli dolgočasiti, kmalu so se vrnili v mesto, kjer jim je pivo bolj dišalo, kakor pa klaverni nemški kres.
Podljubelj. (Skioptikon.) Zadnjič smo imeli smolo z našimi slikami; prvič ni funkcioniral aparat, drugič pa so izostale slike. Slike so obvisele nekje na meji in so prišle še le v torek. Zdaj so torej tukaj, aparat bo pa oskrbel neki gospod iz Celovca. Le pridite vsi, ki ste že zadnjič prihiteli, in vsak naj še tri druge pripelje s seboj. Slike so tako krasne, da se res izplača, če jih gre pogledat eno uro daleč. Za dobro predavanje pa garantira g. Rožman. Slovenci v Borovljah in okolici, nasprotna naša stranka se v svoji nadutosti napenja vedno bolj. Od pamtiveka so Slovenci domačini v Rožu, niso izpodrinili Nemcev, ampak oni nas izpodrivajo. Zadnji čas pa ti vsiljenci, med njimi mnogo zapeljanih Slovencev, kriče, da so v nevarnosti v Rožu; nič ni res, bolj so varni, kot nekdaj, in varni tudi bodo, dokler se ne izobrazi in zave svoje narodnosti in svojih dolžnosti slovenski Rožan. Najboljši pripomočki za to so pač zborovanja in poučna predavanja. Le pridno se jih udeležujmo. Naš nasprotnik ne miruje, dela neumorno; oči gor, in učimo se od njih!
Borovlje. Tako imenovani nemški turnarji prirede 27. t. m. v Borovljah nemško veselico. Slovenci, odgovorite jim s tem, da se v največjem številu udeležite shoda v „Delavskem domu11 v Podljubelju. Začetek ob 8. uri zvečer.
Kotlje. (Božja služba na Uršulski gori.) Na praznik sv. Petra in Pavla bode v znani romarski cerkvi na Uršulski gori ob Vj 10. uri božja služba s pridigo. Božjo službo bode opravil č. g. Jernej Pernat, župnik na Selah. Upamo, da bode ta dan veliko prijateljev šent-uršulske romarske cerkve in lepega razgleda prišlo na goro.
Gospodarske stvari.
Zadružništvo.
(Predaval v socialnem tečaju v Ljubljani VI. Pušenjak.)
Narodno-gospodarski pomen.
Zadružništvo je največjega narodno-gospodar-skega pomena.
Beda, slabo gospodarsko stanje srednjega stanu, izkoriščanje po brezsrčnih oderuhih je povzročilo zadružno gibanje, radi tega je najvažnejša naloga zadrug: gospodarska povzdiga ljudstva.
Boj proti oderuštvu v vseh oblikah — denarno oderuštvo, oderuštvo pri nakupu potrebščin, pri prodaji pridelkov in izdelkov ter posestev vodi zadružništvo že s početka in sicer z uspehom. Kjer je zadružništvo dobro razvito, je izginilo oderuštvo, pač pa vidimo, da še prav bujno cvete tam. kjer je zadružništvo še nezadostno razvito. Na Hrvaškem, pa tudi na Štajerskem in Kranjskem ob hrvaški meji še dandanes razni trgovci in kapitalisti posojajo ljudem denar proti 10%, da celo proti 15% obrestovanju. Blagodejni vpliv zadružništva se kaže tudi v znižanju obrestne mere za posojila. Gospodarsko visoko stoječe države imajo 4% ali 4%% obrestovanje za posojila, na Slovenskem je 572% obrestovanje poprečno običajno, na Hrvaškem 7%, na Rumun-skem 12% itd. ; na čim nižji stopinji gospodarskega napredka stoji kaka dežela, tem neugodnejša je obrestna mera za one, ki rabijo posojila.
Denarne zadruge dajejo svojim članom kredit in jim preskrbujejo obratni kapital po dokaj ugodnejših pogojih kakor to storijo zasebni izposojevalci, kateri povrh tega izrabljajo stisko dolžnika v svoje sebične namene.
Streti vpliv kapitalizma, osvoboditi ljudstvo od kapitalistov in mu dati priliko si z lastno pomočjo in lastnimi sredstvi v sili pomagati, je cilj zadružništva. Potom hranilnih vlog si denarne zadruge dobivajo za svoje poslovanje sredstva. Njih dolžnost v interesu celega zadružništva je ljudstvo navajati k varčevanju. Pospeševanje varčevanja se bode pri nas moralo še v večji meri gojiti ko do sedaj. Žalosten pojav je, da Slovenci v primeri z drugimi narodi premalo
varčujemo. Kaj je pa temu vzrok? V prejšnjih letih premalo ugodne prilike za varčevanje. Ljudje so imeli do bližnjih denarnih zavodov po več ur hoda in se ni izplačalo radi majhnih zneskov napravljati dolgo pot in povrh še imeti stroške. Ta nedostatek je sedaj že skoraj povsod odpravljen. V vsaki večji župniji že deluje posojilnica Raiff-eisenovka, pri kateri lahko ljudstvo brez zamude časa vlaga svoje prihranke. Preveliko zapravljanje, pijančevanje, nesrečna loterija, zraven pa nezaupnost ljudstva ovira varčevanje. Skoraj neverjetno je, da še dandanes ljudje stotake in tisočake hranijo doma v skrinjah, na podu, zakopavajo pod drevesi. Da pride takemu denarju tat na sled ali ga pa uniči požar, se prepogosto zgodi. Ljudstvo je nezaupno napram denarnim zavodom, zlasti misli, da je denar ob času vojske v posojilnicah v veliki nevarnosti. Ravno ob času vojske, ko morajo najkrepkejši možje in mladeniči zapustiti dom, se pojavljajo pogostoma tatinske družbe, pred katerimi ni varna osebna last, dočim je denar varen pri denarnih zavodih, ki razpolagajo z blagajnami, do katerih ne morejo tako lahko tatovi in ogenj. Blagajne so pa tudi za slučaj vloma zavarovane tako, da ne zadene zavoda kakor tudi vlagateljev nobena škoda, ako bi se tudi povzročil kak vlom. Popolnoma nepotrebna je bojazen, da bode vlada v slučaju vojske pobrala ves denar iz denarnih zavodov in ga uporabila za vojsko. Vlada je v prvi vrsti dolžna skrbeti za varnost imetja svojih državljanov in se ne sme, zlasti v sedanji ustavni dobi ne, polastiti imetja svojih davkoplačevalcev. Strah, da bi imel denar ob času vojske manjšo vrednost, ne sme nikogar odvračati od vlaganja v denarne zavode. Da bi se res kaj takega pripetilo, kar pa je neverjetno, potem bo ravnotako zgubil vrednost denar, katerega ima .kdo shranjenega doma. Mi na Avstrijskem še nismo imeli večje vojske, odkar imamo denarno zadružništvo razvito, pač pa je bila v Nemčiji leta 1870. velika nemško-francoska vojska in se je takrat jasno pokazalo, da je najbolj varen denar, ki je naložen v denarnih zavodih in da se ni treba bati nobene izgube. Varčevati — omejiti izdatke, kateri niso neobhodno potrebni, in na ta način pridobljena sredstva vlagati v posojilnice more in mora vsak: premožen in manj premožen, izobražen in maj izobražen, posestniki in posli, dninarji, delavci, stari in mladi. Posebno se morajo navajati posli, delavci in mladina k varčevanju. Skrb za bodočnost naj izpodbuja k varčevanju. Hlapec, dekla, delavec, delavka, obrtni pomočnik naj majhne zneske devajo na stran in si zbirajo sredstva za dosego samostojnosti, ustanovitev lastnega ognjišča, začetek obrti, nakup majhnega posestva itd. Gospodarji naj vplivajo na svoje posle in delavce, da začnejo varčevati v svojem lastnem interesu. Varčni posli, varčni delavci, katerih stremljenje bo doseči enkrat samostojnost, ne bodo uhajali v mesta in bodo pozneje kot majhni posestniki najstalnejši delavci na deželi. Neštevilno zgledov bi lahko pojasnilo ugodni vpliv v posameznih župnijah delujočih zadrug na pospeševanje varčevanja. Tako na pr. je zbrala hranilnica in posojilnica v Artičah pri Brežicah že prvo leto svojega delovanja 117 vlagateljev v svojem krogu, izmed katerih je vložilo 59 vlagateljev — ne posestnikov (kmečki sinovi in hčerke, viničarji, posli itd.) v enem letu 13.248 K v posojilnico. — Recimo, ako bi ne imeli v domači župniji posojilnice, bi tega uspeha gotovo ne bilo. Posebno pozornost obračajo posojilnice varčevanju najmanjših zneskov potom domačih hranilnic ali šparovčkov. Ljubezen do lastnega naroda nam veleva, da varčujemo, da zbiramo narodni kapital in si pridobivamo sredstva za večja gospodarska podjetja. Četudi razpolaga naša organizacija z okrog 62 milijonov kron hranilnih vlog, ne smemo mirovati, temveč neumorno delati naprej.
_________(Dalje prihodnjič.)
Društveno gibanje.
Katehetsko društvo ima sestanek v četrtek, dne 1. julija t. 1., „pri benediktincih11 v Celovcu ob 2. uri popoldne. Na sporedu bo poleg starega tudi nekaj novega, zato vljudno vabimo k obilni udeležbi.	Odbor.
Velikovec. Izobraževalno društvo „Lipa“ priredi na praznik sv. Petra in Pavla, dne 29. junija, svoje mesečno zborovanje ob 4. uri popoldne v „Narodnem domu11. Na sporedu je poučen govor, tamburanje in šaloigra „Kmet in fotograf.11
„K. S. I. društvo v Dobrlivasi“ priredi svoje mesečno zborovanje v nedeljo, dne 4. mal. srpana, v prostorih S. Eberweina v Goselnivasi. Začetek ob 3* uri popoldne. Počastil nas bode č. g. župnik Ivan Kogelnik s poučnim govorom. Nato sledi šaljiva tombola in šaljiva dražba. Do-brolski pevski zbor vljudno vabimo, da nas bo
kratkočasil s svojim izbornim petjem. K polnoštevilni udeležbi vabi	odbor.
Prevalje. V nedeljo, dne 27. t. m. popoldne, se vrši pri Kristanu redni mesečni shod našega delavskega društva. Na sporedu: Govori, tamburanje in prosta zabava. Somišljeniki, prihitite polnoštevilno! Vabi	odbor.
Slovensko delavsko društvo v Celovcu ima v soboto, dne 26. t. m., ob 8. uri zvečer redno mesečno zborovanje v gostilni pri Benediktinski kleti. Sodelujejo tamburaši in pevski zbor. Vsi somišljeniki iz mesta in dežele srčno vabljeni!	Odbor.
Št. Vid v Podjuni. V nedeljo, dne 27. rožnika t. 1., priredi „škocijansko bralno društvo11 javen shod „pri Voglu11 v Št. Primožu poleg Št. Vida. Zatem je prosta zabava s petjem in tamburanjem. Pričetek ob 1/24:. uri popoldne. K najobilnejši udeležbi vabi	odbor.
Vabilo. Podružnica sv. Cirila in Metoda za Velikovec in. okolico priredi v nedeljo, dne 27. rožnika 1909, ob 3. uri popoldne, v gostilni pri Likebu v Št. Štefanu pri Velikovcu svoj letni občni zbor po tem-le sporedu: Pozdrav predsednika; 2. poučni govor: Junaki 1. 1809; 3. poročilo o važni preosnovi „Narodne šole11; 4. volitev novega odbora; 5. volitev zastopnikov za glavno skupščino; 6. pobiranje letnih doneskov; 7. Razni nasveti in govori. Po zborovanju prosta zabava s tamburanjem in uprizoritvijo iger: „Krčmar pri zvitem rogu11, predstavljajo mladeniči, in „Čašica kave11, predstavljajo dekleta. K obilni udeležbi vabi vse zavedne Slovence in Slovenke najvljudneje	odbor.
Djekše. Slovensko katol. kmečko izobraževalno društvo na Djekšah priredi dne 29. rožnika, na praznik sv. Petra in Pavla, ob 3. uri popoldne, pri ugodnem vremenu na prostem pri farovžu, drugače pa v Kramerjevi gostilni mesečno zborovanje. K obilni udeležbi vabi odbor.
Ruda. Odbor »Izobraževalnega, kmetskega društva za Rudo, Št. Peter in okolico11 vabi vse ude in prijatelje društva na mesečno zborovanje, katero se bo vršilo v nedeljo, dne 4. julija Ì909, popoldne po blagoslovu v gostilni pri Buchbauru v Št. Miklavžu po običajnem sporedu. Po zborovanju uprizorijo igralci igro: „Ne vdajmo se“. Potem prosta zabava s petjem.
Književnost in umetnost.
Šašelj, „Bisernice“ II. zvezek, s poštnino K 2'52.
„Prvič med Indijanci^. XVII. zvezek Spill-manovih povesti, cena 60 vin., za trdo vezan izvod 80 vin.
„Za križ in svobodo", izviren igrokaz. Cena za posamezne izvode 50 vin., vsaj pet izvodov in več po 35 vin. — Vse tri knjige se naročujejo v »Katoliški Bukvami11 v Ljubljani.
„Tikotapec“, narodna igra v 5 dejanjih. Po J. Jurčiču priredil Fr. Ks. Steržaj. Cena 30 stotink. Založilo »Katol. tiskovno društvo v Trstu".
Cerkvene vesti.
Št. Jurij na Vinogradih. Nedeljo Srca Jezusovega je tukajšnja bratovščina lepo obhajala. Nad 70 jih je bilo pri sv. zakramentih, znamenje, da je poleg nekaterih mlačnežev vendar še splošno dobro in zdravo krščansko ljudstvo.
Vč. g. o. Gal Jager iz reda oo. benediktincev, administrator v Dobrlivasi, je imenovan za kn. šk. duhovnega svetovalca. — V Iki iščeta zdravja čč. gg. provizor Rok Tojnko in župnik Fr. Bergman. —Nenadoma je zbolel na koliki, povzročeni po žolčnih kamenčkih, č. g. Alojzij Millela, stolni ceremonijer v Celovcu, pa je že zopet izven nevarnosti.
Tovarniška zaloga in razpo-šiljalna ponudba k pomladanski in poletni dobi
Pozor!
iz volne za bujno nizko ceno. Vzorci se zamenjajo.
Ostanki po 3 metre v vseh barvah za K 6'—, 8'—, IO — in više. Velika izbira!
Zamena ostankov dovoljena.
Od ostankov se vzorci ne pošiljajo.
9.3. Šole, Nachod, Češho.
Kaj je novega po svetu.
Računski listki Družbe sv. Cirila in Metoda bi bili lahko izdaten vir dohodkov, če bi se vsi zavedni rodoljubi posluževali pri plačilih teh listkov; žal da je še mnogo tvrdk, ki nimajo teh listkov. Letoviška sezona je tu, gostilničarji
po letoviščih, ste že naročili listke? Slovenci, zahtevajte vsepovsod naše listke!
Pisarna družbe sv. Cirila in Metoda ima
prav lepe, nove, originalne razglednice v zalogi. Pričakujemo naročil! Motiv: „Iz narodnega življenja Slovencev."
Priporočujemo našim družinam
Mol insko cikorijo.
Pravica pred poroto. „Štajerc“ je lagal, da se je vozil g. dr. Brejc s kolesom mimo duhovnika, ki je nosil Naj svetejše, ne da bi pozdravil, in da ]e kadil tedaj dr. Brejc vržinko. Da dokaže, da je to neresnica, je pozval dr. Brejc dne 19. t. m. pred poroto v Mariboru „Štajerčevega“ odgovornega urednika Linharta. Zastopnik „Štajerca“ dokaza resnice niti nastopil ni, in s pričami je bilo pred poroto dognano, da je „Štajerc“ lagal. Med porotniki je bilo osem štajercijancev in štirje Slovenci. Vkljub temu, da je bilo spričano, da je „Ntajerc" lagal, je porota oprostila Linharta z osmimi proti štirim glasom.
JiHe edino glasilo horoskiliSioi/BncBo!
Vabilo.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
napravi svoj redni
letni občni zbor
v posojilničnih prostorih v četrtek, dne 1. iuliia 1909, ob Vali. uri predpoldnem.
Spored :
1.	Poročilo o letnem računu.
2.	Pristop k zadružni zvezi v Ljubljani.
3.	Volitev odbornikov.
4.	Slučajnosti.	Odbor.
Hovašlii pomočnik že-stopitivWoNaslov:
Ign. Praprotnik,
St. Andraž, pošta Velenje.
išče kolarski (rodarski) mojster
MtAbflBfedSl Janez Wedenigg v Vrbi ob jezeru na Koroškem.
Velika zaloga najboljšega
istrijanshega Dina,
iz najboljših, že izza rimskih časov slavnih rimskih goric med Isolo in Piranom, prodaja po najnižji ceni od 56 litrov naprej
Anton Rebec,
posestnik in vinski trgovec, Št. Peter na Krasu.
Prihranite mnogo, aho hupite pri izdoloualcu !
Najboljše, brezhibne in pristnobarvne
ostanite
-Zic0wegawanafas-a-’ .oksforda za sraJoe, flanela, platna, cefira, za 16 kron po povzetja. Dolgost ostankov 6-10 metrov.
Anton marših. ,astnik r°čne linice
WBB ^	m razpošiljate!)'
_Ceška Čermna pri Nachodu, Češko.
Najboljši češki vir za dobavo.
Ceno posteljno perje!
J ks? sivega, izpukanega perla 2 K, boljšega 2 K 40 vin. ; poibei ega 2 K 80 istega 4 K, belega puhastega o K 10 vin. ; 1 kg najfinejšega, snežno-belega, izpukanega 6 K 40 vin., 8 K;
Izgotovljene postelje iz gostonitkalga deCega viS-
nrevega belega ah rumenega nankina, dobro napilmene t Jima 1Š0 cm dolga, 116 cm široka, z dvema blazin; ma, vLka 80 Jm do?ga’ 68 cm široka, napolnjena z novim, sivim, zelo trpežnim nuhastim perjem 16 K ; napol pub 20 K, puh 24 K ; posamezne tuhnie 10 K II K, 14 K, 16 K; blazine 3 K, 8 K 50 vin., 4 K. PošiljamTo nošt-nem povzetju od 12 K dalje poštnine prosto. Dovoljeno je zamenjati ali vrniti, ako se plača poštnina; če blago ne ugaja, se denar
povrne. S. Benisch, JDeschenitz, št. 794 (Češko). Cenik brezplačno in poštnine prosto.
Nc I 72/9
Prostovoljna sodnijsko dražbo posestva.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Velikovcu se na prošnjo lastniceAneDraht proda na javni dražbi
Kampičevo posestvo Na Dravi
vi. št. 3, kat. obč. Na Dravi, ki meri 2 /ta 17 a 28 m2 in znaša čisti dobiček 17 kron 34 vin.
Izklicalo se bo za 1200 kron, jamščina znaša 120 kron. Najvišji ponudek je do 1. vinotoka 1909 vplačati v roke gosp. dr. Jurija Kulterer odvetnika v Velikovcu.
Dražba se vrši
dne 28. rožnika 1909, dopoldne ob 9. uri, na licu mesta Na Dravi.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne bodo sprejemale.
Na posestvu zavarovanim upnikom se njihove zastavne pravice pridržavajo ne glede na prodajno ceno.
Prodajalka si pridrži pravico, da odkloni prodajo v teku dveh dni po dražbi, t. j. med časom za premislek.
Dražbeni pogoji, zemljiškoknjižni izpisek in zemljiškolastninski list se lahko vpogledajo pri tukajšnji sodniji.
C. kr. okrajno sodišče Velikovec, odd. L,
dne 17. rožnika 1909.
Gallinger, 1. r.
O. št. 89/1
Prostovoljna sodnijsko dražba posestva.
Pri c. kr. okrajnem sodišču v Velikovcu
se na prošnjo lastnika Ivana Poless-nig prodajo na javni dražbi naslednji predm eti :
I.	Neobremenjeno
Potschgarjevo posestvo v Malih Djekšah,
vi. št. 27, kat. občina Krasnica, ki meri 9 /ta 45 a 72 m2 in znaša čisti dobiček 63 kron 78 vin., in sicer:
a) Hiša št. 4 in gospodarsko poslopje, 4 njive, 1 travnik, 1 pašnik in 3 gozde za izklicno ceno 3400 kron;
bj gozdni in njivski parceli št. 770/1 in 770/2 za izklicno ceno 1200 kron.
Jamščina znaša 340 kron, oziroma 120 kron. Najvišji ponudek je od dneva dražbe obrestovati s 5% in po eno tretjino po vsakih treh mesecih od dneva domika pri tukajšnjem sodišču vplačati v gotovini.
II.	Nasevek in premičnine. Iste se bodo le za cenilno vrednost ali nad njo proti takojšnjemu plačilu in takojšnji odpravi oddale.
Dražba se vrši
dne 5. julija 1909, dopoldne ob 9. uri na licu mesta v Malih Djekšah.
Ponudbe pod izklicno ceno se ne bodo sprejemale.
Dražbeni pogoji in zemljiškoknjižni izpisek se lahko vpogledajo pri tukajšnji sodniji.
C. kr. okrajno sodišče Velikovec, odd. L,
dne 17. rožnika 1909.
Gallinger, 1. r.
Prijatelji, prepričajte se,
da vsakdo prihrani mnogo denarja, kdor oskrbi svoj nakup raznega tkalskega blaga naravnost pri izdelovatelju-veščaku, ker le ta more vsestransko najboljše postreči.
JOŽEF SUCHHHEK,
Prva mehanična in ročna tkalnica ter razpošiljalni zavod izbornih tkanin v NovemHradku pri Novem Mestu na Metuji, Češko.
Peres * Peres
jedilna mast	iahnlnni
jabolčni sok
sta popolnoma naravno čista, dolgoletno stanovitna, čudovito prijata, slastna v okusu in vkljub temu jako poceni !
lajraja trpa te strok v Ceka.
Modnega in uiannfakturnega, tu- in inozemskega blaga, vedno najnovejši izbir.
Zaloge je stalno v vrednosti 1U milijona kron.
Za prodajanje na debelo oddajam blago trgovcem po tovarniških cenah.
Zaradi posebno velikega nakupa poletnega blaga bodem letos po zelo nizkih cenah prodajal, t. j. brez konkurence, ker se je tudi cena pri blagu znatno znižala.
Imam za ženine in neveste zmerom veliko zalogo in najlepše blago na razpolaganje.
Vsi uslužbenci govorijo slovenski.
Anton Renko, lastnik trgovine,
Celovec, vogel Kramarjeve ulice in Uovi trg,
Pozor! Slovensko podjetje! Pozor!
Slaunemu občinstvu se priporoča dne H. febr. 1909 na novo otuoriena velika manufiakturnla — trgovina :
Franc Souvan sin
v stari Sonvanovi hiši na mestnem trgu št. 22
= D Ljubljani =
Št. 615 ex 1909.
Stoječ les na prodaj
in sicer obstoječ iz smrek, borovcev in bukovja, staro, lepo drevje, v treh delih. Dva dela sta cenjena na K 800'— in en del na K 1000. Les se lahko spravi, ker je blizu Št. Iljske ceste. Pojasnila daje g. Ivan Pišek pd. Hauptman na Otožu, p. Vrba ob jezeru. Pismene ponudbe se morajo do L5. julija t. 1. vposlati na občinski urad v Škofičah ob jezeru.
250 hi pristnega vina
belega, črnega in rdečega, imam še naprodaj po 28 do 36 vinarjev liter,
na postajo Ajdovščino postavljenega, od 56 litrov više. Več po dogovoru. Priporočam se za nakup
Josip Cotič,
posestnik vinograda v Vrhpolj!, p. Vipava, Kranjsko.
Pozor, prodajalci dii!
Posredujem prodajo 60 vagonov smrekovih, mecesnovih in bukovih dii na zelo solidno firmo. Ponudbe naj se pošiljajo na: Jožef Arnejc sin, Ledenica.
Tovarna glinastih izdelkov F. P. Vidic & Komp., Ljubljana
ponudi vsako poljubno množino
zarezanih strešnikov (strangfaizziegei) MaSa, zidarske opeke9 peci m.
Na zahtevo pošljemo takoj vzorce in ponudbo.
V4
Prva južnoštajerska vinarska zadruga
0 9 9«
=- n Celju
ima v zalogi izvrstna spodnještajerska vina vseh vrst po zmernih cenah. = Vzorci so na razpolago. —
-------Klet se nahaja----------
0 0 0 9
v Sokolskem domu v Gaberju pri Celju.
ftdhn
éììnìì
JCranilno in posojilno društvo v Golovcu
U
i/ o/
/z /o
kmečki kreditni zavod za Celovško okolico
Pavličeva ulica štev. 7
— --	---- - = uraduje	—
ob četrtkih od V2 10. do 12. ure in od_ 1/2 2. do 3. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. =====
i/ a/
/z /o
Društvo jamči za popolno varnost vlog s premoženjem vseh udov.
pristni kranjski
lanenooljnati firnež Oljnate barve
v posodicah po V2, 1 kg kakor tudi v večjih posodah
tfasadne barve za hiše
po vzorcih
Slikarski vzorci
in papir za vzorce
£aki
pristni angleški za vozove, za pohištva in za pode
Steklarski klej (kit)
priznano in strokovno preizkušeno najboljši
Jtarbolinej S jViavec (gips)za ta za
V"
n ni P P domačega izdelka za zidarje V^U^JILC	in za vsako obrt
priporoča
9dolf Hauptmann
g Ljubljani
3*rva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov in steklarskega kleja.
> Zahtevajte cenike!
Lovske puške
vseh sestav, priznano delo prve vrste, z najboljšim strelnim učinkom, priporoča
Prva borovska orožnotovarniška družba
Peter Wernig,
družba z omejeno zavezo v Borovljah, Koroško. Ceniki brezplačno in noštnine nrosto.

Tvornica umetnega kamenja in marmorja
ZHJEC 4 HOMI
Ljubljana, Dunajska cesta št. 73.
Prečastitim gospodom duhovnikom, stavbenim mojstrom, mizarjem itd. priporočamo prekrasno brušene in polirane plošče iz umetnega marmorja v velikosti do 2Va m2 ena.
Čudovito naravno, a po ceni nadomestilo naravnega marmorja za oltarje, za prevleko celih sten, lizen v cerkvah, stebrov, za mize, kredence, umivalnike, za elektrotehnične plošče itd.
V zalogi je nad 12 raznih vzorcev v različnih barvah. Gospode interesente prosimo: „Prepričajte se sami o kakovosti blaga najbolje na licu mesta, ali
pa zahtevajte vzorce!11
Podružnica Lju Delniška glavnica K 3,000.000. ^Rezervni fond K 300.000. Denarne vloge 11 1 / 0 / od dne vloge obrestujemo po U	y |J do dne vzdiga.	bljanske kreditne bi Koloduorska cesta sten. 27. ^ Zamenjuje in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kav cije. Sskompt in inkasso menic. — Sorzna naročila.	anke o Celovcu Centrala v Ljubljani. Podružnici v Spljetu in Trstu. Turške srečke. Šest žrebanj na leto. Glavni dobitek 300.000 frankov. Na mesečno vplač. po K 8'— za kom. Tiske srečke s 40/0 obrestmi. Dve žrebanji na leto. Glavni dobitek K 180.000. Na mesečno vplačevanje po K 10’— za komad. Prodaja vseh vrst vred. papirjev proti gotovini po dnevnem kurzu.
		
Lastnik in izdajatelj Gregor Einspieler, prošt v Tinjah. — Odgovorni urednik Otmar Mihalek. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.