D Cjuhttamt, 14. aprila 1937 po&tntna plačana v gotovimi Brezposelni m deiomržneži Dne !3. januarja, torej pred tremi meseci, j« naš list prinese! med domačimi novicami tudi kratko poročilo o tem, kako skuša sedanja mest. uprava v Ljubljani rešiti vprašanje brezposelnosti, ki postaja v Ljubljani iz dneva v dan bolj pereče. Tam smo napisali, da je treba dobro razlikovati prave, nesrečne brezposelne od poklicnih delomržnežev, ki jih je že toliko, ds predstavljajo bolečo socialno rano na našem narodnem telesu. Omenili smo, da uamerava ljubljanska občina dajati brezposelnim podporo t obliki dela, ne pa v denarju kot doslej, da bo tako čim prej mogoče ločiti pomoči potrebne brezposelne od poklicnih delomržnežev, lu ne zaslužijo podpore, ampak spadajo kot škodljivci človečke družbe v koncentracijska taborišča, kakršna imajo že marsikje, tudi v Rusiji, — Zaradi tega pisanja smo pred nekaj dnevi — po treh mesecih, odkar je bilo napisano, do-_ i/veli v našem nredoiitvu kar majhno »revolucijo«. Pred tiskarno se jez&ral trop brezposelnih in v uredništvo je prišla deput&cija protestirat proti temu, kar je na» list napisa! pred tremi meseci, češ da oni niso deiomržneži, ampak da hočejo dela in zaslužka. Lepo vljudno smo jim sporočili, da se potem takem naše pisanje ne tiče njih, ki hočejo delali, ampak delomržnežev, katerih po njihovi izjavi med njimi ni bilo, nato so malo pozabavljali čez farje in se mirno razšli. Istočasno je enaka ek»-pedicija prišla tudi pred mestni socialni urad, kjer so zvedeli približno isto kot oni drugi pri nas. To nam je dalo povod, da se z vprašanjem brezposelnosti in delomržnosti zopet malo po-bavimo. Značilno pri tesa naatopu ljubljanskih brezposelnih je bilo to, da so na podlagi notice, ki i« bila pisana pred tremi meseci, iskali zaposlitve — pri Domoljubu in v naši tiskarni, ki i« v času, ko «o drugI delavce metali na cesto, vzela v dobro službo celo vrsto tiskarskih delavcev, ne da M vprašal po njihovem prepriča, Na vprašanje, čemu »o prišli, je spodaj cesti edea od ,demonstrantov' odgovoril, da ae vs čsmu, ker jba je bila kar rečeno, naj Sredo. Da, drugi so bili v ozadju, ki izrabljajo bedo teh revežev v svoje namene, V ozadju »o iakozvani delavski voditelji, Izmed katerih nI "ibče brezposeln in katerim gre njihovo cvetje » »ud 1« toliko časa, dokler je delavska masa nezadovoljna. Zato se nam njihove žrtve smi-•■l0. nje same pa upravičeno lehko obsojamo, ^sledno namreč lahko opažamo, kako te v«-»k«rbi, kaj bo r. njimi, če bi ne razmere Vendarle toliko izboljšale, da bi bilo za de-«vne roke dovolj dela ln kruhft. Gori opisani nastop nekaterih ljubljanskih brezposelnih je živ dokaz za našo trditev. Da je treba res razlikovati med pomoči potrebnimi brezposelnimi m deiomržneži, bo priznal rad tudi vsak delavec. Priznamo pa, da je ogromna večina takih, ki bi radi delali, pa dela in kruha ne dobe. O tem vprašanju smo že marsikaj napisali. Ne toliko naloga zasebne dobrodelnosti kot naloga države je, da četudi z velikimi žrtvami preskrbi dela za zdrave, poštene roke, ki ga še nimajo. Druge države ao za to žrtvovale milijarde — in ne v svojo škodo. Dajte nam javnih del! To kliče naš list že leta in leta. Država se mora zavedati, da spada skrb za brezposelne med njene najvažnejše dolžnosti. Gorje narodu, ki tega vprašanja ne zna pravočasno rešiti! Iz brezposelnih se namreč rekrutirajo deiomržneži. Čisto naravno! Leto, dve išče revež dela, pa ga ne dobi. Povsod naleti na trda srca ia grd pogled. Sila ga privede do tega, da gre od hiše do hiše. Skraja je boječ, sramuje se prositi z zdravimi rokami. Toda, sila kola lomif Kmalu se navadi. Saj ni sam! Stotine, da tisoče jih je, ki ravno tako delajo. In končno še ni tako slabo! Hrane in kruha dobi več kot dovolj, tudi denarja precej, če le količkaj ve, kako in kje je treba fehtati. Ce dobi še pajdaša, ki je v svojem poslu že izurjen, gre kakor po maslu. Kmalu se tak revež odvadi dela. Ne diši mu več. Kmalu zna preračunati, da bi bilo prekleto neumno delati za dva do tri kovače na dan ,ko vendar s tehtanjem pride na isto in mu delati ni treba. Ko pa brezposelni pride do tega zaključka, ga lahko imenujemo delo-mržneža. Takih je žalibog naša dežela že polna. Le vprašajte po kmetih; kakšna nadloga so tam. Po dva in dva se vrstita tako, da si kar kljuke podajajo. Robato nastopajo, dela ne marajo, kruha tudi ue, le denarja hočejo. Ia kam gre ta denar? Za pijačo! Le poglejte n. pr. beznice po ljubljanskih predmestjih! Polne so teh revežev, ki znesejo za dalmaitnea in šnops vse priberačene dinarčke. Ali se zavedamo, da so ti reveži — bolniki? In sicer bolniki z nalezljivo boleznijo. Bolniku pa je treba zdravnika in zdravila, takega zdravila da jih bo, če le mogoče, rešilo pred popolnim propadom. Kdo se bo pr: nas prvi upal začeti z zdravljenjem teh bolnikov? Doslej žal še ni bilo nikogar. Prvi poskus je v skromnih mejah napravila mestna občina ljubljanska, ki se je s tem seveda močno zamerila delavskim voditeljem. Kdaj bo prišla na vrsto država, banovina? Kaj pomaga, te izženete vsak mesec par sto delomržnežev iz Ljubljane! Bolezen delomržnosti se s tem ne zatira, ampak razširja. Storite vendar že kaj, vsa javnost vam bo hvaležna, zlasti pa naš kmet, ki pri tem največ trpi in pa resnični brezposelni, ki vsled delomržnežev marsikdaj ne dobe tega, kar bi jim vsakdo rad dal. Posebnosti naših kmeiii Značilno za naše kmetije je to, da so zelo mnogovrstno sestavljene. Vsak kmetovalec se bavi z najrazličnejšimi kmetijskimi panogami. V nekaterih drugih državah ne opazimo tega v taki meri; tam so gospodarstva tako urejena, da so pečajo kmetovalci samo z gotovim panogami, kot n. pr. z živinorejo in travništvom. Kot najlepši primer za to nam služi Švica. Pa tudi v večjih južnih predelih naše države opažamo zopet vso usmerjenost na pridelovanje raznih žit, medtem ko so vse druge kmetijske panoga la bolj postranskega pomena. Mnogovrstno so obdelana naša zemljišča, posebno še v onih krajih, kjer sa pečajo gospodarji tudi » sadjarstvom in z vinogradništvom. Prav tako mnogovrstna je tudi živinoreja, ki se ne omejuje samo r.a govedorejo, ampak obsega tudi prašlčjerejo, perutni-narstvo itd. Marsikdo bi mogoče temu oporekal in trdil, da bi se dale uaže kmetijo drugače urediti; če pa pogledamo stvar malo od bližje, pa vidimo, da že mora tako biti in da se ne da dosti predrugačiti. Vsak večji preustroj sedanje kmetije za bolj enostavna gospodarstva bi bil zvezan z raznimi neprilikami. Razni neumestni poizkusi nas bi lahko mnogo stati. Sedanja sestava naših gospodarstev je utemeljena iz večih razlogov in to iz prirod-nih in gospodarskih. Podnebne, krajevne ia taine razmere bo pri nas tako zelo različne, da si je sploh težko misliti bolj enostavno ureditev gospodarstva, kot pa je današnja. Ponekod imamo čisto travniške lege, prav tako njivske lege, vinogradniške leg« itd. in to na sorazmerno majhnem prostoru« Tudi naše gospodarske in posestne ras« mere so merodajne za sedanji način gospo* darstva. Kmetije so razkosane in majhno; letine so vedno podvržene raznim element iaruim nezgodam. Cesto imamo nepričakova.« no sušo, točo, slano, dolgotrajno deževje itdl« Vsem tem nezgodam so naši kraji močno ia* postavljeni ln leto za letom trpimo zaradi tega veliko Škodo. Nekaj sadežev nam vsako leto prav gotovo odpove; če ne trpijo njivski pridelki zaradi obilnega dežja ali sušo, trpi« jo pa travniški nridelki ali pa vinogradi« Banovinsha iaksa zrn vloge in pritožbe Časopisi so že na kratko poročali, da »e •d 1. aprila dalje za »loge in pritožbe, ki se Vlagajo na bausko upravo ali njej podrejene urade v taaoviasJdh samoupravnih poslih, ne plačuje več državna taksa, ampak bano-»inska, in sieer v basovinskili kolkih. Za ba-novinske posle se smatrajo vse zadeve, ki jih rešuje banska uprava kot samoupravno oUeetvo, «. pr. pospeševanje kmetijstva in živinoreje, urejanje hudournikov, agrarne operacije, socialno skrbstvo, gradnje in vssdrževanje banovinski!) cest itd. Za bano-vliiske se smatrajo dalje vse zadeve, ki so v zvezi z banovinskim proračunom ali s pravilnikom o tem proračunu, torej vse vlage, prošnje in pritožbe, ki zadevajo odmero in pobiranje banovinskih davščin, ne giede na lo, ali se vloga obravnava prš banski upravi ali kakem drugem uradu. Ce se kdo pritoži proti odloku, s katerim ga je sresko načel-atvo kaznovalo zaradi trošarinskega prestopka z vinom, mora priziv opremiti z bano-»isisfcim kolkom za 30 din in ne z državnim. Ali če kdo prosi za olajšave pri plačevanju kake banovinske davščine, mora na prošnjo nalepiti prav laku banovinski kolek, in sicer za 10 din, morebitne priloge prošnje pa morajo biti opremljene s koikom za 4 din. V dravski banovini se pobirajo te-le banovinske davščine: a) karavanske dcklade k državnim neposrednim davkom; b) banovinske trošarine: na vino, vinski mošt, pivo, žganje in špirit, na ogljikova kislino in umetne brezalkoholne pijače, na asi-aeraloe vode, na kvas. na bencin, na električno energij.'/ in pnevmatiko; c) kmdiik« fakse: na plesne prireditve in podaljšavo policijske ure, aa lovske karte, na Šoferske legitimacije, na zavaro- valne premije, na posest in nošenje orožja, na prenos lastništva, na živinskih potnih listih, 2% taksa od prenosa nepremičnin, do-kiada k državni dopolnilni prenosni taksi, 40% dokiada k državni taksi na vstopnice, administrativne takse in dokiada k državnim taksam po zakonu o taksah; č) baaovinska davščina na lovišča in ribolove, davščina na dedščiue ter odškodnina avtobusnih podjetij za prekomerno uporabo cest; d) izredna darščine delojemalcev in službodavcev m »Bednostnl sklodr. Z banovinskimi kolki se morajo torej kolkovati; 1. vso vloge (prošnje in pritožbe), ki se nanašajo na odmero ali pobiranje zgoraj navedenih banovinskih davščin; 2. vse prošnje m sprejem v banovinske službe; H. vse prošnje za kakršnekoli podpore iz banovinskega proračuna ali iz proračuna »Bednoetnega sklada«; 4. vse vloge, ki se predla**]« banevin-skiir. zavodom, med katere spadajo: kmetijske šole nn Grmu. v Št. Juriju ob ju ž. želez- nici, v Rakičanu in v Poljčah; vinarska in sadjarska Sola v Mariboru; gospodinjski šoj; v Mali Loki in Svečini; kmetijska poskusu« in kontrolna postaja v Mariboru; vse bano-vinske trsnice In drevesnice, kakor tudi ts. faji, ki se prirejajo na banovinskih p0S6. gtvih; ribogojni zavod v Boh. Bistrici; gozdar-sika šola v Maribor«; podkovgka šola v Ljub-Ijani. Dalje gluhonemnica v Ljubljani, deško vzgajališče v Ljubljani, zavod za slepo ds«, v Kočevju, dečja domova v Ljubljani in Mariboru. Banovinski zavodi so tudi bolnice v žicah, Celju, Mariboru, Murski Soboti, Novem mestu, Ptuju in Slovenjgradcu ter hiralnice v Ptuju, Vojniku in Gornji Radgoni. Tudi zdravilišča Golnik, Dobrna in Hoi;a5k« Slatina no banovinski asvodi. Taksa na vloge znaša 10 din, za priloge 4 din, za pismene odgovori (odločbe, ki zanje stranka prosi) 20 din, za pritožbe 80 «3irfarjev. Banovinski kolki se nabavljajo pri raz-pečevaieih državnih taksnih vrednotic, ki imajo na vidnem mestu označeno, da so pooblaščeni prodajati banovinske kolke. Občinstvo se na to opozarja, kajti obla-stva, ki bi prejela vloge v bnnevinekih poslih, a kolkovane /. državnimi kolki, ne bodo do-tifnih vlog vzele v preires, dokler ne bo pla-fena ustrezna taksa v banovinskih kolkih. Tec&ii mase Prosvetne zveze S podporo in sodelovanjem kmetijskega oddelka, banske uprave in s pomočjo, ki so jo nudili banovinski kmetijski strokovnjaki, je Prosvetna zveza v Ljssbijaai priredila v zimi 1936-37 20 kmetijsko gospodarskih tečajev v različnih krajih svojega delokroga. Tečaji to bili sledeči: na Blokah 6, na Ježku 7, v Mediii-Izlakah S, Boh. Bistrici 6, Dragatuiu 3, Vrhniki 7, Semiču 4, Mengfei S» Begimjeh p. Cerknici 1, Ča- Prav pogosto trpijo tudi sadne letine, tako da so prav dobre letine res izjema. Zaradi tega »mo naravnost prisiljeni, da gojisno tiajra^ ličnejše poljske rastline; &s nam odpove «n pridelek, imamo vsaj v drugem primerno ■andoroestilo. Na njivah pridelujemo skoraj vse ssde-•fe, katera potrebujemo m življenje, dasirav-no dostikrat v premajhnih količinah. V prvi wbU jwMtek?jeaso razne okopa v ii«, farmske Jcnstlšne fn -nekaj žit Žita pridetajResn itak premalo m moramo krili domačo potrebo od draged. Kljub t«sng pa, da se pri nas pri-dekratnje žil tako efafoo izplača, m bi hotel pridelovanja raznih rit nobeden opsstiti. Karamfoo pridelujemo i giavaem m po-teafianje goveji živini in prašičem, zlasti t amsfcera žasu. Precej močno gojimo tudi krompir in pa koruzo; to sta dva precej pri^ka, ki stalita za čtoveifco pre-obenem .ps teti: *a pretorano JSvfei«. razBe krmslae rastline, kot tacamo, do-«*8e detelj®, krnim, graSioo in proso t pnecejšajem obsepj. ■ Pm tadi fcžm ©dtrožaji, fcj 8e ;ra,H tomi*. f< n8S »"i0- da ostanemo pri setefi are-*?tvi ««&sga poJjsdelstva in Mviniia v danaSnjih težkih razmerah precej tvegana stvar, kajti cene nekaterih pridelkov včasih hitro padejo ali pa jih sploh no moremo prodati, Tako pa, če gojimo »eč sadežev, s! vsaj deloma lahko opomoremo. V splošnem so pa naša posestva močno razkosana, kar Je zelo slabo. Skoraj vsak posestnik ima svoje njive raztresen« n« vse strani; le redki so oni posestniki, ki imajo vse parcele lepo zložen«. Čete to opazimo, ds gojijo nekateri na eni ia isti njivi kar po vet pridelkov. S tem se aeralja neenakomerno fcsčrpava, tako da je vsako kolobarjenje na takih njivah zelo otežkočeno. Na njivah pridelujmo vedno Je en sadež ia n« mešanih kot dosedaj; taka meSana ge-tev je zamudnejša in težja za obdelovanje. Pridelek je manjši, ker duši one ratflina dni-go. Razni sadeži dozorevajo ob različnem Ča- težu ob Savi 3, Cerkljah p« Kranjci 8, Preski pri Medvodah 3, Trebnjem 6, Breznici na Gor. 3. Brda pri Lakovici X Nnkkra pri Kranju 6, Stični 18, St, Vida pri Stični 6, Semičn. ponovno 3 in v Ambrnsa 18 dnevni tečaji. Udeležba je Min povsod dobra, povečini odlična. Povprečna e® jbot* računati M) so 80 udeležencev. Ponekod je Število presegel« 100 poslušalce? in doseglo celo Število 25C, K-mečld ljudje so z TeHko pazljivostjo poslušali strokom« predavanja in ob te«m z zantma-njem posegali v rtj-govo*. Radi so po«lašali tndi predave-rija o stanovski zavesti in izobrazbi. Kot predavatelji so nastopali v veliki večini banovinski kmetijski strokovnjaki, delom« od kmetijskega oddelka banske uprave, deloma okrajni kmetijski referenti in strokvonjaki kmetijski So3. žirlnozdravmžka predavanja to imeli veterinarji iz LftMjan«; ia od okrajnih na-čelstev, pravne zadeve so obravnavali krajevni pravni RtrokovnmM, gozdarstvo pa delom« predavatelji od Dk®k«li® itnn v Ljnbijani, a«; loma okr. kmetšjgki referenti in strokovni«« Vsi, na katere se j« Prosvetna zvezi obrnil* zaradi predavam;, so »e po najboljši možnosti odzvali ki je vsa orgaraKUcijs delovala zadovoljivo. Banska uprava je z cmsogočenjeM teh te-Čajev izvrSil« lepo In velik« delo za strokovno izobrazbo in stanovsko zavednost sloveaskeg« kmeta. Izkazalo s* je, d* kmetijsko-strokov« - ' Pn 80 ?'ewS'a v čta vočj« števil« omogočiti po deželi, do- segajo v polni: meri svoje namene, če se izve - A - .. zemlja močno stlači. C« so njive provež raztresene in „>te mmlr^ T i2R"bilB0 z«'<> mnogo n8 času. Koliko stane samo zamuda pri prehajanju iz e»e njive d~ »Bdalje pri nakladanju in skladanji orX' .^L1 rastl"5' n88j«l»« Škodljivcev in učinka gnojenja je oteftofeoo. —a.—;-" ■* p^saainm. aiibii CTVI« usu."""-! . ha naslosa na krajevne, gospodarske, stanovsK« ia prosvetne os-gnniicaclje, ki s svojim nim vplivom morajo razgiHati kmečke l|u<" svojem okolišu, da se pouka v razvesehivem števila udeležujejo. Uapchi, ki jih v P°v gleda zaznamuje Prosvetna zveza v LjuMjan minuli zimi, so živ dok« z« to. jkrez Bajref-Iercgs križa f ni Aspirin tablet. Vsaka Aspirin tableta ima Bayer-jsv križ.__ 0(U» i» relilit. pod S. SI. 158.1 od S. XII. I«36. KAJ JE NOVEGA OSEBNE VESTI d Za generalnega preglednika za slovensko frančiškansko pokrajino je imenovan provincija! zagrebške pokrajine sv. Cirila in Metoda g. p. Mihael Troha. d Za ravnatelja H. drž. realne gimnazije v Ljubljani jc imenovan profesor Josip Osana. Čestitamo! d Za novega primarija bolnišnice v Slovenj-gradcu je g. ban imenoval dr. Lojzeta Simonitija. d 70-letnik je posta! g. Železni Alojzij, župnik v Goričah pri Golniku. Na mnoga leta! 90-letnico rojstva je praznovala ga. Josipi-na Puppo v Kranju. d Slavni ameriški ktalec polkovnik Lind-bergh se je na povralku iz Egipta s svojim letalom ustavi! ono nedeljo na zagrebškem letališču in naslednjega dne po ogledu Zagreba ©diete!' dalje v Anglijo. DOMAČE NOVICE d Izreden obfuš s-bor Ž a pariške zveze za Slovenijo bo v petek 16. aprila ob 10 dopoldan v frančiškanski dvorani v Ljubljani. d Kmetovaifeva opravila v prihodnjih dneh. Poljedelstvo: Jeseni preorane njive ao ozelcnele plevela. Najhitrejše ga uničimo, če ga ob sončnem, vetrovnem vremenu prevlečemo z brano, čas za saditev krompirja je tu; sadimo ga v jarke ali pa pod brazdo. Če ga sadimo v ravne vrste, mora bid ena od druge oddaljena 40 do 50 cm. Globina, v katero naj pride krompir, je zelo različna. Če je zemlja težka, mora priti v globino 5 cm, v peščenih zemljah pa vsaj 10 cm globoko. Za saditev moramo uporabljati samo zdrav krompir. Ko odbiramo krompir za seme, moramo prerezati več gomoljev; kakor hitro opazimo na prerezu pod kožo črnikast ko- , Med tom ko pri nas davkoplačevalci kolnejo, ker mislijo, da jim bo zaradi tega davkarija kaj od-Pi!»ala, pa eo drugod davkoplačevalci takole znašajo nad davkarijami: Mestni očetje v velikem nemškem ""»tu Draždaiio — Dresdcn — so dali. na pročelje davčne palače napraviti tale kip, ki predstavila tamkajšnjega davkoplačevalca, ki z izpraznjenimi "Pi prihaja iz MH lobar, je to znamenje, da je gomolj bolan. Takega semena ne smemo uporabljati za saditev. Za saditev si moramo preskrbeti vedno zdravo semensko blago. Krompirju moramo zadostno gnojiti s hlevskim gnojem in pa tudi z umetnimi gnojili. Krompir potrebuje zlasti veliko kalija. Nabavimo si 40-odstotno kalijevo sol. Če ga sadimo v ravne vrste, ga pozneje lahko oskrbujemo z okopalnikom in osipalnikom. — Trav-n i š t v o : Treba je dokončati brananje in čiščenje travnikov. Za razvažanje gnojnice po travnikih je še vedno prikladno vreme. — Živinoreja: Začetek paše in zelenega krmljenja se bliža. Skozi celo zimo je dobivala živina sko-ro samo suho krmo, ki je precej različna od zelene. Živalska prebavila se morajo zaradi tega prav polagoma privaditi na zeleno krmo in pašo. Zeleno krmo moramo začeti prav polagoma mešati med suho zimsko krmo; obenem pa začnemo suho krmo polagoma odtegovati, mesto nje pa pokiadati od dne do dne več zelene krme, dokler ne pridemo v kakih 14 dneh na skoraj samo zeieno krmo. Pri takšnem počasnem prehodu od suhe na zeieno krmo ne občuti živa! nikakih težkoč na prebavilih in ostane popolnoma zdrava. — Sadjarstvo: Saditev sadnega drevja bo morala biti v tem mesecu že končana. Kdor ni sadi! že prej, mora upoštevati v tem mesecu že sušo zaradi večje toplote, hudih vetrov in zaradi neukoreninjenosti drevja. Spomladi je posebno važno oskrbovanje drevja, katero potrebuje predvsem gnoja, vode in pa rahle zemlje. Paziti moramo tudi na to, da ne zaloti slana zlasti breskev in marelic; v takih večerih, ko se bojimo slane, jih zavarujemo a primernimi odejami. — Vinogradništvo: V tem mesecu v vinogradih količimo. Za koli-čenje mladih vinogradov, pa tudi tam, kjer moramo nadomestiti v starejših vinogradih slabo kolje z novim, vzemimo raje nekoliko daljše kolje, n. pr. 2 metra 20 centimetrov, ker ga potem lahko delj časa uporabljamo, kot pa, ako je samo 2 metra dolgo. Kolje moramo pred uporabo prepojiti. Ako je koije sveže, ga lahko prepojimo z petodstotno raztopino modre gali-ce, ako pa je že suho, ga lahko utrdimo še s tem, da ga približno za eno tretjino visoko ob-žgemo. Pri količenju moramo paziti, da je kolje zadosti močno in trdno zabito v zemljo. Najbolje je, da kolje namestimo na zgornji strani trsa. d Pastirski list beigrafskega nadškofa. Bel-grajski nadškof dr. Ujčič je izdal svoj prvi pastirski list, ki ga bodo jutri prečita« v vseh belgrajskih cerkvah. V svojem prvem pastirskem listu pozdravlja duhovščino in vernike ter jih vzpodbuja h krepostnem življenju. Posebno poudarja, da prinaša med vernike Kristusov mir in ljubezen. d Vsa Poljska se pripravlja za slovesno praznovanje kongresa, ki bo posvečen Kristusu Kralju Kongres bo v Poznanju, glavne prireditve bodo 27., 28. in 29. junija, katerih se bodo udeleži« vsi evropski katoliški narodi. Umestno je da prisostvujejo tudi zastopniki našega naroda v čim večjem števil« temu kongresu. V ta namen odpotujejo izletniki iz Ljubljane 24. jun-nija ob 12. ter pridejo naslednji dan zjutraj v Iit dovolj podlage, saj se je naučil v njej z živim govorom do-malega vseh emih predmetov, ki jih nudi osnovna šola. Tisto malo potrpljenja, ki ga mora mojster imeti skraja s takim vajencem, dokler se ne Privadi na njegov govor, pač ni nikako brein* Zato pa vam je kasneje tak vajenec vdan in hvaležen, da lakega med polnočutnitni le redko najdete. Vsa podrobnejša pojasnila daje Podporno društvo za gluhonemo mladino v Ljubljani, Zaloška cesta 5, ali pa ravnateljstvo giuhonemnice v Ljubljani. d Konje za klanje so sačeži kupovati v večji meri pri nas Madžari. Iz Subotice so odšli nedavno trije, zdaj pa Se dva vagona konj za klanje. d Govor na naše izseljence jc imel predsednik dr. Stojadinovič in sicer po radiu. V svojem govoru se je spominjal velikih zaslug izseljencev ter jih pozival, da ostanejo zvesti tej svoji svetli zpodovini, da ne verujejo sladkim glasovom ne-prijateljev našega naroda, temveč da delajo složno za srečo in blagor domovine, naroda in kralja. ci Pet novih zračnih zvez bo imel letos Sušak m sicer Benetke-Sušak-Zagreb in Sušak —Zagreb—Sarajevo—Dubrovnik. Po sporazumu z Italijo pa še tri zveze s to državo. d Matij, pa tisto dobro. Glasilo slovenskih trgovcev v posebmm uvodniku ugovarja nameri. da hi hkratu uredilo kar pet do šest naših obmorskih pristanišč. Pravilno bi bilo, če bi dolo-f *vo>o favno luko na Jadranu Sušak ki pride tudi za tranzitni promet najbolj v poštev Selc ko bi sušaško pristanišče imelo vse to kar potrebuje, ko bi dobilo tudi svojo železniško zve/o s S'ovenijo in s tem z Avstrijo in češkoslovaško, bi smeli začeti z izpopolnjevanjem tudi drugih pristanišč. Najprej moramo napraviti eno glavno pristanišče in šele, ko to imamo, tudi misliti na druga pristanišča. To je gospodarsko in pametno. d 50.000 Din je daroval za belgrajske mestne reveže ob svojem odhodu češkoslovaški državni predsednik dr. Beneš. HRANILNICA BRAVIKE BANOVINE ceus - UVBUAHA - OBRESTNA MERA ZA VLOGE ZNAŠA DO 57. 'ZA VLOGE IN OBRESTI JAMČI DRAVSKA BANOVINA Z VSEM SVOJIM PREMOŽENJEM IN VSO SVOJO DAVČNO MOČJO d Obvezno zavarovanje posestev hočejo »vesti v donavski banovini. d Cene kruha in drugih živil so se povišale v zadnjem času v Belgradu za 50 par do 2 Din pri kg. d Neopravičen dvig cene modre galicc. Modra galica se bo podražila zaradi skoka cen bakru na vs»h svetovnih tržiščih. Prvo skrb je po- vzročilo to dejstvo našim vinogradnikom ki so še lani plačevali za kg galice do 4.80 Din pro. izvajalci gaHce pri nas pa še niso stavili "vino. gradnikom nobenih ponudit, čeprav so jih jani ob tem času že. Očividno hočejo izkoristiti konjunkturo in počakati trenutka, ki jih bo opravičil, da bodo postavili ceno čim višje. Za sedaj napovedujejo ceno 7 do 7.50 Din. Vinogradniki pa pravijo, da proizvajalci niso upravičeni dvig. niti cen, ker so svojo zalogo 450 vagonov galice izdelali še prej, preden so ccnc bakru poskočile Zato zahtevajo, da se določi palici cena, preko katere trgovec ne sme. d 25.000 Din podpore je dalo ministrstvo zavodu za pospeševanje obrti v I jubljani. d Ogromen naval delomržnežev in potepuhov v Ljubljano izpričuje najboljše številka, ki jo je dosegla ljubljanska odgonska postaja v prvem četrtletju. Mestna odgonska postaja jc morala odpravili iz Ljubljane rekordno število 507 odgnancev. To so povečini ljudje s dopeželja, ki so prišli v Ljubljano beračit, nadlegovai ljudi iti tudi po hujših namenih. To pa seveda niso vsi, ki se klatijo po Ljubljani ter jih bo policija morala seveda v kratkem še bolj prijeti in jih vprašati, kaj prav za prav iščejo v našem mestu. Na ta način je lahko množiti vrste brezposelnih in zahtevati kar v množinah podpor od mestnega socialnega urada. Mestna odgonska postaja ima s temi odgnanci ogromne stroške, ki bi jih mogel mestni socialni urad prav zlahka uporabiti za zaposlitev resnično v Ljubljani prebivajočilt brezposelnih, toda dela voljnih delavcev! d Zvon na Trsatu zvoni in morje Adrijan-jansko buči: Pridite Slovenci o binkoštih k Mariji na Trsat in obiščite prekrasni otok Rab! Za to najlepše majnižko romanje dobi vsakdo brezplačna pojasnila pri upravi »Po božjem sveta«, Ljubljana, Wolfova ulica 1. d šest vagonov potvorjenega dalmatinca so zaplenili služabniki finančnega nadzorstva v Mariboru. d Prebivalci Stare Kaniže žele, da se njih inesto proglasi za baško občino. Upajo, da bodo potem javna bremena zmanjšana. d V farno cerSev v Galiciji pri Dobrni so vlomili neznani zlikovci ta odnesli pozlačeno monštranco. ciborij in tri kellhe. d Usoda (rtarokatoS&See cerkve. V hrvatski starokatoliški cerkvi so v zadnjem času precej očedili vrste glavnih ljudi. Zavrgli so enega svojih soustanoviteljev Marka Kalodjera, ki je bil tudi prvi njihov škof. Utrehtska unija, v kateri je starokatoliška cerkev včlanjena, je Kalodjen vzela škofovski čin. Ozadje čiščenja, ki ga prav za prav lahko smatramo kot notr.inie raznada- Me"° il0"KkUD« na Ktlajakem Angleži spremeniti v mos.no pomorsko trdnjav«- Prasneta reci Kaj pa j« (o v'S Zvezan sem I Pranje® Hahal To skrivanje že poznam! Oitoško perilo greje čudovito — tukaj m* tudi nihče na najde! Z Rodionom izginejo tudi najtrdovrat- nejsi madeži I sjt te cerkve, Je ločevanje in sklepanje zakonov, ki ni bilo drugo kakor kupčijska stvar. Nova uprava cerkve, v kateri ne sede več pristaši ie rtare prakse, pa zatrjuje, da pojmuje zakon kot aerazdružljiv. Ce je temu tudi res tako, potem ni pričakovati več številnejšega pritoka vernikov dragih cerkva v starokatoliško vero, ki so se itak rekrutiraii največ iz ločencev. O borbenosti, kakor so jo spočetka kazali ttarokatoliki, pa že več let ni čuti. d ie je to res. O novem »čudežnem« otrok« ve povedati n^ki fcelgrajski časopis. Že svoj čas so Hsti javnost seznanili s petletnim Mehom Fo-čižem, ki jt pokazal izreden talent za računstvo. Sedaj m mu našli podobnega, namreč triletnega Perica Popoviča, sina uradnika v Fodgoclcl v črni gori. Fantiček zna kljttb svojim trem letom že gladko brati in pisati In zna baje tudi že velik M zgodovine junakov iz srbskih in črnogorskih osvobodilnih bojev. d Dve ciganski družini sta se »darili pri Woitru Ivaničti zaradi lepe ciganke Lelt iz rodbine Ntkolič. Lels je še hodila v šolo in bila najboljša učenka v vsakem oziru. Ker je bila red-ks »pismena« med cigani, je imela med cigani rastno mesto. Za njo so zvedeli cigani iz družine Ooman. S tremi vozovi so se odpremili proti jwm{ Kfoštru, da bi jo ugrabili za 17-!etnega £i?ana Mika. Najprej so se dogovarjali, ker so ™ na Nikoliči nepopustljivi, so jo Gomani ho-■f'i kar ugrabiti. Morali so se udariti. Kmetje, h so gledali to bitko, so uživali: ženske so reg-' e ln vrtele jezike, moški pa so se premetavali P° cesti. Bil jih je samo vik in krik. Nazadnje »orali Gomani pobegniti. K sreči krvi nI bito. d Zavora mu je dala milijone. Vso Mataniš-j>ranjo (toplice) je kupil za sedem milijonov »arjev inženir Božič, ki je izumil povsod po-atro »Božičevo« zračno zavoro na železnicah. J*hf zelo dober in je povsod naše! kupce, pa je to prineslo lepe milijone, izmn je »roflošel najbolj za zaviranje prt večjih se-sby^ vlakov. 'e ?a8 23 zamenjavo starih bankovcev. ■' dinarske bankovce s podobo sv. Jurija, iz-n.e 30- novembra 1920, na katerih je poz-Suskana rozeta plave barve, kakor hidi im ni bila natiskana rozeta. 10-dinar- vajo vse davčne uprave v Jugoslaviji za polno vrednost. Tudi, ee ji!t malo manjka. Opozarjamo vse, ki imajo Se taksne bankovce, da jih zamenjajo vsak pri svoji davčni upravi (davkariji), da ne bo prepozno. d Sava poplavlja. Sava je pri Belgradu poplavila pristanišče in prodrla tudi v delavnic«. Večje ladje sploh ne morejo pristati. Tttdi pri Sisku »e je voda na široko razlila. Preko 200.000 juter zemlje je pod vodo. Največ vode valita v Savo Kolpa in Odra. d Brezsrčni mati. V Morišu ob Muri je lovski čuvaj v grmovju v rečni strug! naše! zaboj, v katerem sc je na ves glas dr! otrok. Ko je zaboj potegnit h kraju, je v njem naSe! dete in listek, na katerem je bilo zapisano, da ga je Bog da! in naj ga Bog tudi vzame Orožniki niso dolgo iskali, da so našli brezsrčno mater. Marica Cvetic se je na ta način hotela znebiti že dragega nezakonskega oboka. d Na stara leta je zasorel. Pred letom je 65-lefnemu starcu v čakovcu umrla žena, nakar se je kmalu zaročil z vdovo srednjih let. ?.e po kratkem času pa se je nevesta ohladila in ni hotela nič več čttH o starem vdovcu. Starca jc bilo zato sram, ker so vsi ljudje za to zgodbo vedeli. Poraz v ljubezni ga je tako boiel, da se je šel nazadnje obesit. d Ta je pa res korenjak. Kar 132 let starega moža imajo baje v Velikem Ribaru pri Lipljanu na Kosovem poiju. To je Bahtijar Kožan. Da je toliko star, to zatrjuje or: sam. Pravi pa, da je kliub svojim matuzalemskim letom še svež In zdrav ter opravlja vsa dela. Dvakrat je bil ože- njen. Najstarejši njegov sin je umr! star 105 let. Še živeči sin pa je star 87 let. Ostali otroci so skoro vsi dosegli visoko starost.. Imel je mnogo otrok, saj živi še danes 312 potomcev njegove krvi. d Nekaj mestnega letopisa. V letu 1936 se je rodilo v Ljubljani 2606, umrlo pa 1*248 oseb; v Mariboru rodilo 1257, umrlo 883; v Celju rodilo 616, umrlo 440. — V ljubljansko bolnišnico je bilo sprejetih v 1.1936 28.950 bolnikov; 1500 vež nego prejšnje leto. d Lovski blagor. Franc Bauer iz Knežje Lipe pri Nemški Loki je šel nedavno po svojem lovskem okolišu na obhod., V snegu je opazil gaz treh divjih svinj. Takoj se je vrnil domov in poiskal osem gonjačev, s katerimi je zopet odšel za divijlmi svinjami. Ko so lovec in gonjači prišli pod hrib, se je naenkrat pokazala iz gošče črna divja svinja s tropom pujskov. Prvi stre! iz puške je zadoščal, da se je svinja zvrnila, pujski pa so bežali proti gošči kakšnih 30 metrov, nakar se je prvi obrnil, za njim pa vsi drugi ter so tekli k svoji ustreljeni materi divji svinji. Lovci so se pognali za njim in s precejšnjim naporom ujeli 13 pisanih prašičkov-dojenčkov. Da je lov tako uspešno uspel, je pripisati obilnemu snegu, ki je zapadel za velikonočne'praznike. Ujete živalice sedaj že s tekom jedo žito in repo ter pijejo mleko. G. Bauer bo dobil tudi banovinsko nagrado, ki je za lov divjih prašičev določena, d Nad JI milijonov vltniižemh. V prvih treh mesecih je bilo letos vknjiženih na 273 , .,< t.iin uctuaAdiia r »o? vi ' tpmnoP'ave barve, na katerih vrti "iarakh 'Zdane dne L nove,nbra 1920; 10-di-j.' bankovce, nimeno-rdeče barve, Izdane ' ia 1926 in 1. decembra 1929 — zamenja- V nemškem mestu Konnersreuth se je pripetil sijajni primer, kako lahko narod tudi v današnjih težkih časih ln prilikah lahko brani svoje pravice do katoliških svetinj. Novi včitelj Arnold je odstranil is učilnice križ in ga je spravil v ^voja standvanje. Izgovarjal se je, da ga križ moti pri pouku. Ko je ljudstvo ob priliki nekega pogreba to zvedelo, se jfr vrnilo s pokopališča v mesto do solnega poslopja in zahtevalo, da učitelj križ vrne. Narod je hotel križ v procesiji ponesli zopet na prejšnje mesto. Ko je učitelj odklonil ljudsko zahtevo, sta prišla v Solo povelj- I nik orožništva in en financar. Zahtevala sta, j da se ljudstvo razide, drugače bosta streljala. Tedaj ao mnogi stopili iz množice ter po-| stavili pred puške svoja gola prša. To so bili bivši nemški bojevniki, Nikdo se ni premaknil z mesta. Ko so zastopniki oblasti hoteli nekatere zapisati, so vsi zahtevali, naj vso kličejo na odgovor. Sele tedaj, ko je prišla večja četa orožništva, se je narod vrni! domov. Vendar je odločna manifestacija ljudsko volje na oblastnike vplivala tako, da so še tisti večer sami prinesli križ zopet v šolsko sobo. z nepričakovanim koncem Pravično kann za IsudodaSstva ftsp&a Zmazka. posestvih, spadajočih pod okoliš ljubljanske- I ga okrajnega sodišča vsega 27,314.360 din. — | Vsota presega prejšnja leta za skoraj 50 odstotkov. d Na Sveto goro, v Gorico-Trst, z avtom 6. do 9. maja. Kdor gre, naj se do 22. t, m. priglasi upravi »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wolfova ulica 1, d Puščico za milodare je razbil. Med starodavnim mestom Ložem in vasjo Podložem stoji na prelazu mična kapelica. Proti koncu februarja so opazili, da je nekdo razbil puščico za milodare. Orožniki so prijeli mladega dečka, ki je tatvino priznal. Zaradi vlomne tatvine, pri kateri je bil plen 3 din, je prišel fant pred mali senat. Razprava je bila prav kratka. Fant je bil obsojen na 30 dni zapora, pogojno na 2 leti. d Igrače bomo izdelovali doma. V Ribnici je bil te dni tečaj za izdelavo igrač. Udeleženci tečaja so s svojimi izdelki dokazali javnim predstavnikom, kako je že lepo napredovala ta obrt pri nas in da sc moremo glede igrač že popolnoma osamosvojiti od tujine ter preskrbeli zanesljivega kruha domačinom. d V zastarelih primerih zapeke, združenih z zlato žilo in otokom jeter, je pravi blagoslov naravna »Franz-Josefova« grenka voda, zaužita tudi v malih množinah. »Franz-Josefova* voda milo deluje in zanesljivo otvarja, pa se poleg tega tudi po daljši porabi skoraj nikdar ne izkaže neučinkovito. 0>rl. rcg. S. lir. HfMV-l 35. IZ DOMAČE POLiTME d Krona spomladanskega zasedanja Male zveze je bil prošlotedenski sprejem državnega predsednika češkoslovaške dr. Beneša v Belgradu. Jugoslovanska prestolica se je vsa odela v zastave in zelenje, poleg večdesettisočere množice se je sprejema udeležil knez-namestnik Pavle z vso jugoslovansko vlado in drugimi visokimi dostojanstveniki. Čehoslovaški predsednik je bi! deležen tako prisrčnega sprejema in tako viharnih ovacij, kot še nikdo pred njim. Jugoslovanski listi so dali izraza bratskim čutom Jugoslovanov do češkega naroda in čehoslovaške države v dolgih člankih in posebnih prilogah Dnevi dr. Beneševega bivanja v Belgradu so bili veličastna manifestacija sloge med Jugoslavijo in Čehoslovaško in tako na svoj način dragocen prispevek k utrditvi Male zveze in pomirjenja v Podonavju ----------I ........----"l lH'-, ■• \ Na 1 oljskem s«^močnorazvila železna industrija. Zlasti izdelujejo veliko vagonov in železniških lo-^ komoiiv. Največjo m najmodernejšo lokomotivo vidimo na naši shki NESREČE______ d Pod storžiškim plazom so našli sedaj se truplo Zdravka Kostanjevca in Vinka Lombarja. V Plazu je za enkrat samo še Viljem Plajnrs, brat Rudolfa, ki so ga našli mrtvega. d Ga še niso našli. Pogrešanega zagrebškega smučarja Vukosavljeva, ki je izginil v in-glavskeni pogorju, še niso našli. Pač pa stiv' 1 ' sevalca, ki sta odšla iz Mojstrane, našla vcciaj pod malim Triglavom dve smučarski palici- K je pod Triglavom ogromno snega, je nemogoč organizirati kako uspešno akcijo. d V Močenici je zadela kap nekega s«n0 bolnega, ki je popil po 4 litre žganja na dan. d Nenavadna rešitev žensk iz valov. V na-rastli reki lamnavi pri Obrenovcu so te « » nili trije kmetje. Vsi so bili iz Orašca. Aleksa V Belgradu se je mudil le dn „ednik Češkoslovaške republike. Slika nam kaže. kako ga pozdravljajo naša k. ..ijica Marija, knez nameslnik Pavle in kneginja Olga. d Na tri mesec zapora je bil obsojen radi protizakonitega postopanja bivši okrajni načelnik v Sanskein mostu. Popovič. d Gradove svetle zidajo v oblake. Vsi vodo-telji združene opozicije in sicer Ljuba Davidovič, Joca Jovanovič, Miša Trifounovič, Adam Pribi-čevič se bodo v kratkem pripeljali v Zagreb in pri dr. Mačku imeli posvetovanje. Od njega si največ nadeja eden izmed voditeljev zeiiiljorailni-kov, namreč dr. čubrilovič, ki je šel te dni v Zagreb, zaradi česar so ga drugi voditelji opozicije takoj napadli in izjavili, da je šc-l tja na svojo roko... d Na >štrik« s krivcem!! Z novim finančnim zakonom se tudi izpreminja srbsko-hrvatsko besedilo dne 12. maja 1927 sklenjene trgovinske in plovne pogodbe med našo državo in Vel. Britanijo. Po desetih letih se je izkazalo, da se naše besedilo pogodbe ne krije z angleškim, in seveda v našo škodo. Po angleškem besedilu sc opro-ščajo plačilne carine samo novi stroji za tekstilno industrijo, v našem besedilu pa je beseda »novi« izpuščena. Tako so se deset let uvažali carine prosto tudi najbolj stari stroji za tekstilno industrijo ter je bila s tem naša država oškodovana za milijone in milijone,. Nekdo drugi pa je seveda imel od našega netočnega besedila dobiček. Trd no smo prepričani, da nikakor ne bo mogoče ugotoviti, kdo je zakrivil to napako, še manj pa, da bi se državi povrnila škoda. Sicer pa Boga zahvalimo, da smo vsaj po desetih letih prišli na to, da srbsko-hrvatsko besedilo ni dobro. Kaj, čc bi prišli šel« čez 20 let in kaj če bi bila napaki že večja. d Zanimiva odločba upravnega sodišča v Belgradu. Okrajni načelnik v Rumi je svoj čas s 3000 din kaznoval Valerijana Fribiče-viča, ker je baje ime! v neki gostilni shod, ki ga pa ni prijavil oblastem. Banska uprava je potem odlok okrajnega načelnika potrdila. — Upravno sodišče pa je Pribičeviča oprostilo in utemeljilo razveljavljenje a tem, da je Va-lerijan Pribičevič govoril s svojimi prijatelji v kavarni, ki je javen prostor in prihaja vanj vsakdo, kdor hoče. Za sestanek, ki ga je treba prijaviti oblastem, pa je treba smatrati le sestanek v zaprtem prostoru, na katerega so bili udeleženci pozvani osebno. d Volivni imeniki za Ljubljano. Mestno poglavarstvo je žc 9. preteklega meseca predložilo volivne imenike ljubljanskemu okrajnemu sodišču, da jih potrdi odnosno pregleda v smislu določil volivnega zakona o narodnih poslancih. Zanimivo je, da je Ljubljana za morebitne skupščinske odnosno občinske volitve razdeljena v 39 volivnih okrajev. Izvršenih 'e bilo 8528 uradnih popravkov, ki se nanašajo na nove vpise, na izbrise in spremembo stanovanj posameznih volivnih upravičencev. — Potrebne so bile v imenikih tudi gotove spremembe hišnih številk. Koliko bo štela Ljubljana volivnih upravičencev, še ni bilo mogoče dognati, ker je treba izvršiti omenjene uradne popravke. Za volivne imenike je P" okrajnem sodišču določen poseben oddelek z enim uradnikom, ki je sedaj preobložen z delom. der Simič Markovič je naloži! na voz žito in ga hote! odpeljati v mlin. Obenem pa je namerava! konje oddati nekemu kofijažu v Obrenovcu, ker sta se bila v to že pogodila. Aleksandru sta se pridružila še dva kmeta in dve kmetici. Ko so ijto oddali v mlinu, so krenili proti Obrenovcu. Preden pa so prispeli v mesto, je hotel Aleksander okopati konje v Tamnavi in jih napojiti. Ni pa vedel, da je bila na tistem mestu reka globoka skoro štiri metre. Ko so konji stopili v vodo, jim je takoj zmanjkalo ta! pod nogami in že je tudi voz zdrknil v vodo Valovi so jih takoj zgrabili in potegnili v sredino. Vsi trije moški so utonili, žeiiske pa so imele srečo in so se rešile d Ko so šli veseljafit. V Zagrebu so podane do smrti izgrizle dveletnega otroka, katerega so starši samega pustili doma in šli vese- Ijačit. d Granto sta vrgla ob tla, Pred dnevi sta našla l l-letni posestniški sin Nelo Filipič, doma iz Tinskega pri Celju in 12-letni najemnikov sin l.ešnik, doma istotain, ročno granato in jo vrgla oh tla. Granata se je razletela in močno poškodovala I eSniku obe roki, Filipiču pa levo roko. (i Zasulo ga ie. V kamnolomu v Kotnpoljah nedaleč od Krašnje, blizu velike ceste je napravila! pesek z« strešno opeko mladenič Jože Sušnik, p ili l.cvčev iz Krajnega brda. Nenadoma se je vdrla velika plast zemlje in peska ter je mladeniča zajela tako, d;i ga je do vratu popolnoma zasula V tesnem objemu kamenin si fant ni mo gel pomagati Nesrečo so opazili otroci, ki so 5'- Trg. list- sledeče: Monopolska uprava se moti, če '"isli. sti nazadovali. Zlasti tožijo ka-da niso cigarete nikdar niti dva meseca enake. Znano je, da so dolgo vel jali izdelki Jvornice v Nišu kot najboljši. Sedaj te raz-llke ni več, ker se sedaj izdelujejo v Nišu Prav takšni izdelki ko v vseh drugih tvor-nicah. Nič čudnega pa ni, če nekateri zaradi ^Prestane nejevolje nad kakovostjo izdelkov Polagoma sploh nehajo kaditi. Kar se tiče tihotapstva samega, pa je treba pripomniti, kar smo že neštetokrat na-glasili, da ne bo nihče tihotapstva preprečil, dokler bodo sadilci tobaka za svoj žlahtni pridelek od ttionopolske uprave tako slabo plačani. Da plača monopolska uprava sadil-cein kilogram tobaka po 10 din, sama pa prejme za ta tobak okoli 500 din, je vendarle malo prevelika razlika. Mnogo manj tihotapstva s tobakom pa bi tudi bilo, če bi ne bilo onih eksportnih cigaret. Da dobe tujci boljšo cigarete ko domačini in pr! tem še za polovico ceneje, menda le ni utemeljeno! Monopolska uprava naj že enkrat vse to prav preudari in bolj upošteva želje kadilcev, pa bo takoj tobaka in tobaCuih izdelkov narastla. Sicer pa so moro monopolski upravi dogoditi, da bo v Jugoslaviji vedno več ljudi, ki so se že odvadili kaditi deklico, ki je plavala v greznični brozgi, ki sega skoraj do vrha. Hitro so jo izvlekii in poskušali z umetnim dihanjem spravit! k življenju, pa je bilo že prepozno. Pokojna Nadica je bila hčerka bivšega tukajšnjega šolskega upravitelja pri Sv, Duhu g. Milana Vertačni-ka, ki se je vprav pred par dnevi ravno od tega otroka najtežje poslovil, ko je bil na velikonočnih počitnicah, in se je vrnil v Zagreb, kjer študira na višji pedagoški šoli. d V Gradaščico je zašel. Ono noč je 44-letni zasebni uradnik Josip Oven v Ljubljani na poti na svoj doto v Trnovem v neposredni bližini svojega stanovanja zašel v naraslo Gradaščico, ki ga je odnesla dalje proti Ljubljanici. Oven je v valovih utonil. d Razue nezgode. Po neprevidnosti se j« ustreli! v roko 16-letni Poreski Mirko iz Gornjega Brezna pri Celju. — Kosca Franca, 27 letnega rudarja iz Liboj je udarila vrv vozička tako močno po nogi, da mu jo je zlomila, ko se je spustil v jamo na delo. — Pri telovadbi si je zlomi! nogo 24 letni litograf Kržišnik iz Ljubljane. — S kropom se je polila po prsih 21-letna hS sluge Ivana Gršak iz Ljubljane. d Še dve nesreči. V bolnišnici na Studencu pri Ljubljani delajo sedaj kanalsko napravo. Pri tem delu je zasula plast zemlje 30-letnega zidarja Alojzija Korošca, doma iz Velikih Lašč. Ko so sodelavci odkopali ponesrečenca, je bi! nezavesten. Dobil je hude notranje poškodbe ter ga j« moral ljubljanski reševalni avto prepeljati v splošno bolnišnico. Polomljenih ima tudi ve? reber. Njegovo stanje jc smrtnonevarno. — V opekarni na Brdu pri Viču je udaril transmisijski jermen 34-letnega ključavničarja Franceta Panceta z Viča po glavi ter mu jo občutno poškodovat Tudi Pance je mora! z reševalnim avtomobilom v bolnišnico, njegove poškodbe pa k sreči niso nevarne. d Bodoče matere morajo paziti, da 8« izognejo vsaki lenivi prebavi, posebno zaprtju z uporabo naravne »Franz-Joseiove« grenke vode. »Franz-Josefova« voda sa lahko zauživa in učinkuje že po kratkem času bre« neprijetnih pojavov. Iteff. po min, «00. pol. ln nftr. zdr. H. br. 15185, 25. V. M- uso RAZGLED PO SVETU v Bratomorno klanje v Španiji Zadnje dni je začela komunistična armada prodirati v štiri smeri, od katerih sta dve manjše važnosti, to sta bojišči na skrajnem severu pri Hikonu in vzhodno od Madrida pri Teruelu, kjer so komunisti po svojih poročilih napredovali za par kilometrov. Važnejša je komunistična ofenziva pri Madridu, in sicer v smeri proti Eskorialu (severnozapadno od prestolnice) in proti Kaza del Kampo, proti madridskem vzhodnem predmestju, kjer so komunisti, kakor slovesno naznanjajo, zavzeli nekaj utrjenih gričev. Tudi severno od Kordove pri mestu Penjaroja, ki je kakih 60 km vzhodno od Pozobianke, so se začeli rdeči vladinovci gibati s ciljem, da Penjarojo, ki je v nacionalističnih rokah, obkrožijo. Na severu v smeri proti Ralbau se ni pripetilo nič posebnega. Je pa verjetno, da bo nacijonalistični general Mola v kratkem zopet pričel z napadi, ker je zavzetje Bilbaya za nacijonalisie velike važnosti. Uradna poročila iz nacionalističnega tabora poročajo sicer o napadih komunistov, ITALIJA s To in ono iz Julijske Krajine. V Solkanu se je pri delu hudo poškodoval Jožel Peršolja, ki je bil prepeljan v bolnišnico v Gorici, kjer upajo, da mu bodo oteli življenje. — Pri Mirni je Janez Boje, doma iz Opatjega sela tako nesrečno padel s kolesa, da je moral biti oddan v goriško bolnišnice, kjer so ugotovili, da si je zlomil obe nogi. — V Grgarju pri Gorici je mladi 20 letni Franc Ipavec pri poljskem delu naletel slučajno na granato, ki je ostala zarita v zemlji še iz časov svetovne vojne. Granata je eksplodirala in fanta hudo razmesarila. V bol" nišnici v Gorici, kjer se sedaj nahaja, upajo, da mu bodo rešili življenje. — V Postojni je nepričakovano izbruhnil požar v hiši Franca Bizjaka. Ogenj se je hitro razširil in začel ogrožati tudi sosedna poslopja. S pomočjo gasilcev in vojakov se je posrečilo požar omejiti. Boj s požarom je trajal tri polne ure. Bizjaku je zgorela vsa letina. Škode ima 25.000 lir, ki pa nf krita z zavarovalnino. Občinske oblasti so odredile pomoč ponesrečenega. — Iz Šmarna poročajo, da so tamkaj našli v jarku ležeče truplo 3 letnega otroka Danila Kristjančiča, ki so ga starši že dalj časa pogrešali. Otrok je po nesreči zašel na rob jarka ter se zvalil vanj in se ni mogel vec rešiti iz vode, ki ga je takoj zalila in zadušila. rvmunija Vsputivll- odredbe proti vseučiliščnikom. Vseučilišča v Bukarešti, Jassiu, Kološvaru, Ki-iinevu, Črnovicah, ki so bik radi napadi na " v Jassiu profesorja Bra- lZ S." MP ' S0 ZOpet prifek s Plavanji. Toda po novem vseučiliškem zakonu je bil vpis vseh onih dijakov odklonjen, Tšo l dvoletnem zasianku s svojimi izpiM. Ta naredba je zadela zelo mnogo akademikov, ki so IUIS-1 l'vf», HllUfc DMA t Na I I.Vi-M M. Blenet l.niSKMOTKOi W 5M? lnm,l»nrj|. Ns zahtevo pošljemo brezplačno naše ček. nakaznic* zadela nad tisoč akademikov, ki so skoraj vsi bili vpisani na pravoslavni teološki fakulteti in na judirčni fakulteti, Naredba tudi prepoveduje akademikom vsako politično delovanje. Vsak študent mora pri insktipciji podpisati izjavo. s katero se obveže, da ne bo pristopil v nobeno politično društvo in k nobeni politični stranki in da bo spoštoval univerzitetne uredbe. s Če se princ oženi po svojem srcu. Princ Nikolaj, brat vladajočega romunskega kralja Karola, se je že pred petimi leti tajno poročil s hčerko veleposestnika Buzea. Javnost je za to vedela. Državno in cerkveno sodišče pa sta zakon razveljavila, češ, da ni v soglasju s predpisi o porokah članov vladarske hiše. Princ se ni uklonil, ampak je naprej živel s svojo ženo. Sedaj je zahteval, da se njegovim otrokom dajo pravice sinov člana kraljevske hiše. To pa je povzročilo sklep kronskega sveta, s katerim se princ Nikolaj, ki je sedaj 34 let star, odpove vsem naslovom in ugodnostim kraljevskega princa ter postane navaden romunski državljan. Vlada je sklenila, da bo princu Nikolaju plačevala letno pokojnino. Sedaj samo še čakajo, da bo princ povedal, kako se hoče v bodoče pisati in kje se misli naseliti. Cuje se, da se bo preselil na Tirolsko z vso svojo družino m da si bo nadejal imeBrašteanu.po ime-nu svojega posestva v Romuniji. - Kaj vse ljubezen strii AVSTRIJA s To in ono iz Korotana. V Ribnici pri Ho-dišah ,e umrla trgovčeva žena Terezija Vašner. - V Pečmci so pokopali Smojevo mater iz Spodnjih Brovelj. - Prav taoi so ,0ŽiH y grob Marjano Resman. - Novi novci za 2 šilinga bodo nosili sliko Karlove cerkve na Dunaju. ~ 400 mladih mož se je pri zadnKh celovških naborih priglasilo za p oslovo!jcf^ " ^tivni in upokojeni žekszni- ba pogrešajo do-msfi, težko sosedje, za katere je imel vedno veder nasmeh in pa zmeraj srce za pomoč, njegovo izgu- bo čuti gasilska četa, za njim žalujejo Saitje Mari-jm družbe, kateri je v zdravih dneh z veliko vnemo služil m zanjo tako rad tudi žrtvoval. Počivajta v miru! -- V nedeljo, 11. aprila je bil v dvorani Hranilnice m posojilnice občni zbor Kmetijskega društva. Dosedanji dolgoletni načelnik Anton Bajuk je že pred občnim zborom prostovoljno podal ostavko, k je zalivali! za načelniško mesto, na njegovo mesto je bil izvoljen g. Govednik. O. Bajuku, ki je v najtežjih časih tako spretno vodil Kmetijsko društvo in mu pripomogel do tolikega razmaha, se fem potom prav toplo zahvaljujemo, novemu odboru pa želimo veliko uspeha. Repnje pri Vodicah. Vse okoliške vasi vodiške župnije že imajo elektriko, samo pri nas je še nismo dobili, čč.šolske sestre so jo že davsw hotele napraviti, a same niso zmogle, zato so se na prigovarjanje nekaterih mnogi posestniki odločili, da jo napravijo. Ker je pa povsod tako, da niso vsi za tako novo napravo, tako je bilo treba še te pridobiti. Posrečilo se je. Na banovini so se začeli zanimati za napeljavo elektrike v Repnjah, napravili načrt stroškov za napeljavo skupnega omrežja po vasi na 44.000 din. Ljudje so se podpisali, le odbora, ki naj bi pobira! od posameznih posestnikov njihove denarne prispevke, nismo mogli izvoliti. Zato je prišel k nam naš novi delavni ki priljubljeni župan vodiški g. Janko jeraia, nas navduševal in sam po hišah pobral denarne prispevke. Tako nam je zdaj elektrika zagotovljena. Mislili smo, da bomo dobili elektriko že za veliko noč, pa so jo bane/vinski delavci napeljavali v Ihanu. Zdaj jo bodo v naši vasi; sneg jih je zadržal za en teden. V treh tednih ali še prej bo tudi v naši vasi zasijala nova luč: elektrika. Ko bo zagorela, bomo vsi veseli, čeprav bomo morali šteti precej denarcev. Hvala banovini, županu Jerali in vsem, ki «o kaj pripomogli k temu delu. V edinosti in skupnosti j® moč. Raka pri Krškem. Na Dol^i Raki je po težiti bolezni zapustil dolino solz Sirom znani totogral Franc Meke. V Krški bolnišnici pa je umrl orož-niški upokojen«: bivši raški občin, tajnik Vidmsjer. Iz Ljubjanc je došla nepričakovana vest, da je tam nenadoma umrla v 5, letu redovnega življenja sedaj v umobolnici zaposlena, usmiljenka s. Flavti!« Me- telko iz Gmajne. Svetila jim večna luči — Pri pati. cu se je občutno poškodoval 6 letni Opalkov Fran-ček iz Zabukovja. So ga še tekom noči prepeljali v bolnišnico. — Avtobus ki vzdržuje promet med Krškim in Novim mestom je vsled v zadnjem tednu nastale povodnji, vozil preko Rake in Bučke. Zdaj pa seveda zopet »brenči« p> navadni poti. Brezje, Dne 6. aprila ie umrl v frančiškanskem samostanu na Brezjah p. Norberi Sušuik. Rajni je bi! rojen dne 3i. avgusta 1375. v Prašah, župnija Mavčiče, pri krstu je dobil ime Janez. Bil je rojak ia daljni sorodnik pesnika Simona Jenka. L. 1897. je »topil v frančiškanski red in bil 1 .1902. po-svečen v mašnika. Znatne sledove svojega dela je zapustil pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah, v Na« zaretu v Savinjski dolini, kjer je 10 let kot ijudsko-žolski učitelj vzgaja! mladino, pri Novi Štifti in zlasti na Brezjah. Vzljubili smo ga radi njegove prikupljive priprostosii, ko je kot prijatelj prihajal v naše družine, kot pridigarja in »spovednika, ki j« % priprosto, pa odločno besedo vžiga! v nas ljubezen do božje Matere. Za veliko gorečnost ga j« Marija nagradila s čudežnim ozdravljenjem težke bolnice med pokojnikovo sv. mažo, o čemer priča lepa podoba nad slratiskim vhodom v kapelica, Njegova zasluga je tudi, da je na Brezjah skoro vsaka hiša naročena, na knjižno zbirko Mohorjeve družbe. Zadnjih par mesecev je začel močno bolehati, vendar o svojem trpljenju ni nikomur potožil. Pet dni pred smrtjo, i. aprila je za vedno jemal slovo od svojih prijateljev. Za predobrim p. Nor-bertom žalujejo sobratje, Marijina družba in tre-tjeredniki, dalje bolniki in številni, ki jim je pokojni bil dušni vodnik. Zares velik pogreb v četrtek 8. aprila je pričal o priljubljenosti pokojnikovi pri duhovnikih in domačinih. Pokopal ga je ob navzočnosti 26 duhovni! v radovljiški g. dekan Jakob Fatur, ki j« imel tucii lep pogrebni govor. Naj mu bo v nebesih Marija bogata plačnica. Slovenci v Zagrebu. Velikonočne praznike ki so biii ietoe na zunaj pusti in sneženi, smo pri sv. Roku prav lepo preživeli. Ljudi je bilo vse dni vež kot jih je moglo v cerkev. Tudi belo nedeljo, s katero smo stopili že v sedmo leto, kar se zbiramo pri sv. Roku, smo skromno, a lepo proslavili. Po praznikih pa se je začelo življenje v Slomškovem društvu, kjer je med prazniki nekoliko mirovalo. Spet eo cfo nedeljah predavanja, čez teden pa pev-> ¥ff M 7L h cesslrasise ttaame v W .1 JHi J% RJSSMtM? bodo eadovoljila Vaše pivce oajbotj! RAZNO Trajal kodri a« »shoda. Turkitije *o nedaviM) ogorčene protestirale proti odloku turških oblasti, da ne smejo nositi na glavi trajnih kodrov. Oblastven odlok ie sila previden, ker poglaša vse aparate na •lodranje *a zdravju »kod-!)'vc i" zato prepovedane, rrotest zahteva uradno Preiskavo aparatov in na-va;a, da jo kodranje žen-«ih las enako potrebno ko moiko britje. Kak bo niežov uspeh, je negotovo, °Jle pa imajo Turkinje »očno zaveznico v ž mi j AWaurka Kemala, ki bi f tudi rada — kodra!*.. Se S° pa5 P°VS0yi v Londonu so ka- »krmjo, ki nosi skrivata. naslov: skrinja ti-I. umorov. Pred 100 1° ie kardinal Medici ""oval ruskemu carju j>'ekaandru. Zanjo »o je 3.""ima! skrivnostni »«Mh Rasputin. Oh MV. I U , ?vol"c'ii ie bila l '"otapliena na Poljsko, ie kupil nek ba-Undauer. O tej tkri-A Pripovedujejo, da j« ?! f nck»5 last Rimljani !-ikreci|e Borjjije. Skrinja * "avidez preprosta ia L. Ganghofer: so Martini klošier Roman Iz začetka 12. stoletja Poslovenil Blaž Poznlč »Toda, možje, možje!« je miril Senaver in se ari! med kričače. »Mislite vendar nekoliko dalje, ko do svojega golta. Saj vendar ve vsak od vas, kaj je za Melinjce njihov duhovni.. .< »Res, res!« je dejal vmes Uršlaler. >In med temi, ki so prišli k nam, je menda tudi eden, ki ga je sam mir v besedi in dobrota v očesu. Včeraj na no« je prišel k meni Ajgel... zraven je bil, ko je duhovnik govoril t Vače-Bi a n ko. Z vseh ustnic so se usula vprašanja, in UrStaler je pripovedoval, kar je bil zvedel od oglarja. »Roke so se tresle Ajgelu od samega veselja,« je končal, »oči so se mu svetile, in nobene druge besede ni vedel, ko venomer le eno: ti nam prinašajo zlate čase, UrStaler, zlate čase!« Gluha tišina je zavladal po teh besedah. Samo stari Gobi, opirajoč se z belo brado na palico, je zmajal z glavo in »mrmral: »Zlati fesi V Odkod neki naj bi se vzeli na lepem? Saj bi se motalo prej kaj zganiti v gori!« Napol ugasle starčeve oži so splavale Jez dolino in iskale Utersberk. Dmgi so še vedno molčali. Rudlib, ki je bil zopet odložil krošnjo, je stopil k možem; lica so mu gorela m njegov glas je drhtel: »Samostanci so proti Vacemanovim fantom, je dejal Ajgel /.. izsekati bi morali gozd, mislim, da bodo imeli proslo pot povsod po dolini!« Tedaj so vsi prikimali in Kepeleker je dejal: »No- beden od nas mož ni našel prave besede, povedati jo je moral fant!« Rudlib je hotel odgovoriti; toda oče ga je odriniL »Tiho bodi, Libli, nimaš Se let m pogovor med možmi.« »Pa imam pesti, ki bi udarile, in že davno bi bil čas za to!« Rudlib se je obrnil in se spustil ob krošnji na klop. Možje so se ustrašili, teh besed in Kinil se je plaho ozrl okoli po dvorišču in proti ogradnim vratom, ali ne nastavlja ušes kak nepoklicani. Valdhavzer je pa stopil pred Šenaverja in rekel: »Ti si župan v Gadenu... povej ti, kaj na storimo!« »Kaj naj storimo mi vsi, bo razsodilo veče. Za svoj del pošljem tja k njim fanta s kruhom in sirom, z medom in medico, in jim želim dober sprejem v Gadenu.« »Seveda, kar desetini že koj prvi dan!« je zavpil starejši Hanecerjev, rdeč v obraz. »Da bodo brž okusili, kako diši!« Eni »o tem besedam pritrjevali, drugi so majali z glavami. »Mislim, da nam bodo oni na večjo korist, ko ml njim!« je rekel Senaver. »In kdor hoče molsti, mora najprej kravo nakrmiti.« »Že, žel A krava je kaj drugega! Pri njej vem, kaj mi more dati. Kdor pa hoče molsti gospodo, menim, mu ne bo treba jemati velikega žehtarjn.« Han&cerjev je stisnil roke pod gunj in odšel; njegov brat je bil v zadregi, vendar je sledil za starejšim. Eni so se smejali, drugi hudili: to vendar ni stvar, ki bi se dala odpraviti s posmehljivo besedo. »Naj fant še malo počaka, Senaver,« je spregovoril ICepsleker, »skočim domov in priložim, kar morem utr-petil« Odhitel je. »Tudi jaz bi rad dal, če bi le kaj imel!« je dejal UrStaler. »Ali, doklei ne prinese fant s planine, nimam sam skoro nobene drobtine v hiš'.< site in igralsko vaje. Za prihodnjo nedeljo (S& aprila) ob 8 zvečer namreč priplavamo kar dve igri s petjem Nastopili bodo naši najboljši pev« ia pevke, ki so že tolikokrat pokazali svoje tepo pelje in igranje. Upamo, da bo Jeronimska dvorana polna kakor prireditev tadi zasluži. St Juri; pod KumCN. Na Selu ie umrl Janez Slodič. po domače CimermaB, Bil ie zgleden gospodar, dober družinski očs in globokoveran mož, kakršnih dane« potrebujemo. Poleg dragih dobnft lastnosti je krasila tudi velika radodaaTiost zlasti do cerkve. Daleč naokrog je bil znan « priljubljen. Zapušča itano a tremi nedoraslimi otroki, -t- V aredo i« gorelo n» Stranskem vrhu pri Ptrou. Kako ie ('geni nastal «* n« ve, najbrž je bi! podtaknjen. K areči so hitro prihiteli gasilci in ogenj tako omejili, da ie pogorela 1» aireb® pri hiši in pod streho 4000 din gotovine. — Prosvetno društvo is ie dni dobilo veliko novih knjig ie otvorilo knjižnico, ki ie odprta vsako nedeljo pa prvi in daseti maši. — Na dan farnega žegaaaia dne 25. aprila priredi Prosvetno druStvo po sveti maši igro, štiridejaiiko »Črna žena«. Igra je lepa. Bil« je f« igrana os veti večjih odrih in ic povsod žel* prajttaai«. Pridlt* jo pogledat. št Jarnej. Te da« odhaja v Vovkovo hiio v aMlužen pokaj g. « i*9!®f Vodil i« fare nad M let. Js to B»jSt*vilfl»)fe kmečka fars naše Hfcofija. ki štel« okrog 7.3W duš. Za njegovega iupsAovaojis j« pmseiak «>»-stev velikanski; 2.348 ja bilo več rojenih, kakor jih i« pa umrlo. Zdrav rod i« rastei in M izobraževal: Uboge! te svojega pastirja m se zbiral okrog njega in njegovih pomočnikov. G. žoamik i«s »< v mlin. Pokopali so gs v četrtek. NOVI GROBOVI d Aleluja, »pasje vzbuja. V tihi celici frančiškanskega samostana na Brezjah je prenehalo biti srce duhovnika p. Norberta. — Na Rakeku Je zapusti! solzno dolino špediter Ludovik Vi-drih. — V Mariboru so pokopali Sfankota Riba-riča, poštnega uradnika v Slovenjgradcu. — V Šmarju pri Jelšah je nenadoma umrl profesor dr. Franc Lorger. — V Murski Soboti je odšel h Gospodu po večno plačilo duhovnik Salezijanske družbe g. Frane Povše. — Pri Dev. Mar. v Polju so pokopali Ivana Jančar. — V Celju je zapet mrtvaški zvon trgovskemu poslovodji Mirku Vi-dečniku. — V Srednji vasi v Bohinju je umrla blaga žena Marija Golf,.stati tamošnjega gospoda župnika, — V Skalah je preminul Edvard Kovač. — V Radovljici so spremili na božjo njivo Frančiško Zerovc roj. Globočnik. —- Na Golniku je odšla k Stvarniku po plačilo redovnica s. Terezija Kolman, uč;"eljica pri Sv. Petru pri Mariboru. — Pri Sv. Jerneju pri Ločah je zaspal v Gospodu dolgoletni organist in cerkovnik Ofič Blaž — V Orebovcu pri Kostanjevici je na veke zatisnil oči 77-letni Anton Koretič, oče urŠulin-skega duhovnika g. Frana Koretiča. — N'a Olin-eah je zapustila »olzno dolino vzorna žena Se-lan Frančiška. — V Šapjanah pri Reki je umri želez, uradnik v p. Ivan Pušnik iz Črešnjevca pri Slov. Bistrici. — V Komnu na Krasu je zaposlila solzno dolino Friderika Kotnik roj. Tonnies. — V Ljutomeru so pokopali trgovca Franca Repi-ča. — V Ljubljani so umrli sledeči: trgovka Antonija Gastraun, posestnica Katinka Bizilj roj. Jagsr. ravnatelj podružnice zavarovalnice »Cro-atia« Stanko Jesenjo, delavec v kemični tovarni Franc Prime, čeraetič Terezija, strojevodja drž, žei. Leopold Rozman in posestnik France Dovič. — Daj jim Gospod večni mir! Roparski rnnor v Jtmom p ®nO: večnost in Bog, ki na« ie jase ustvaril. Draga, poštena doletita duSa, ti že uživaš Boga v večnosti, kajti čelo življenje si bodi! po poti, ki vodi k Nierau. Počivaj v minif — Preostalim naše iskreno sožalj®! >Ali česa potrebuješ?« je vprašal Senaver. »H že pomorem.« Urštaler je odkimal. »Jutri OM>ra fant priti.« Potem je odšel in z njim je odšel Grinštajner, ki ni bil spregovoril nobene besede. • >Kos mesa imam doma,« je rekel Kirngaser, >in par sladkih sirov bi se tudi še našlo.« »Prav, prav, tudi jaz grem domov in se pogovorim* z ženo,« je mencal Berenk>hner, »mislim, da bo kaj malega že priložila!« »Tvoja že,c je zagodrnjal Kaganhart in zavil oči, »toda moja bo grdo gledala.« »Pa ji povej, naj si ostriže zobe!« se je zasmejal eden iVtnklerjevih. »NasSrigia bo toliko kosmatin, da si bodo napravili samoetanci iz njih kar obleko.« Obrnil ne je proti Senaverju. »Grem k materi po kos platna.« Zdaj so odšli vsi; Švajger je hotel prinesti merico strdi. Valdhavzer jajec in zabele. Krošnja bo zvrhana, da ji bom komaj koss,< je menil Rudltb. »Toda če bi bila težka tudi ko tele, odnesem jol Samonstanci bodo gledali!« Začel je drešiti vrv na krošnji, da bi doložil, kar bi inu še prinesli. »In ti, Gobi?« se je obrnil Senaver do starca, ki jo naslonjen z brado na palico, s polpriprtimi očmi jjledal za odhajajočimi. »Zakaj ti nisi nič govoril?« Starec je počasi dvignil obraz. »Ker ene besede ne vem, ki bi bila vredna truda.« »In tudi ne maraš kaj pridati?« Truden nasmeh je preletel uvelo starčeve ustnice. ,»Da bi dajal? Čemu neki naj bi še dajal? Zmajal je z , glavo. »Kdor kaj hoče, pride že sam in vzame, ženo mi ni bi o reba dajati... bolezen jo je pobrala. Sinov mi ni bilo.treba dajati... enega .je ubil gospod Vače, drugega je zasul plaz, zadnjega so raztrgali volčje. Ni mi bilo treba dajati Hajlke, mojega ljubega dekleta".. . Aha jo je požrla. Cemu neki še dajati? in kaj? Včeraj mi je crknila zadnja koza. Moje bajle no mara nihče, že miši in podgane se selijo iz nje. Samo jaz sera Se. In tista, ki me bo vzela, lista že pride, da. da, čeprav moram dolgo čakati nanjo. S koso bO zamahnila... in jaz se bom zasmejal in rekel: zdaj imam mir.« Pokimal je in krenil proti lesi. Senaver je stopil za r;,jim in ga pridržal za roko. »Gobi! Gobll Kakor ti, tako bi človek vendar ne smel govoriti 1« »Zakaj ne?« Starec je dvignil rdeče veke in pogledal s svojimi trudnimi očmi kmetu v obraz. »Poglej, Gobi, tebi samemu pač ne bo več cvetelo, kar se ti je pogubilo in strohnelo. Tod« raisli na druge. Gobi, in ne jemlji jim-poguma s svojim govorjemjerai Poglej, nisem maral govoriti prsd drugimi, zakaj vse iz-blebečejo... tebi pa povem: dosti si obeta in od včerajšnjega dne, ki nam je da! samostanco. Kot gospodarji prihajajo v dolino, in to se bo Vacemanora tu gori hudo pokadilo v nos. Dobro me pomni, začeli se bodo rvati in ravsati med seboj. Ce bo požrl gospod Vače samo-stance, ne moro priti huje, kakor je že vedno bilo. Ce pa upognejo samostane! Vaceja, more »riti »smo boliSe in zlati čas se začne.« " . »Zlati čas? Tedaj bi se moralo prej kaj zganiti v gonfe.Stari Gobi je zmajal z glavo. »Mi, Senaver, mi jih ne učakamo več. Cas je na polovinl... staro jo pol, novo je po). Illev mi je pogorel. Nobena čarovna zel nI pomagala... m z melmjske cerkve je strela zbila križ. Carovne zeli so suhe, cerkveno bilje nima plodnih tal. Gospod Vute spi v gori in oni drugi v oblakih... preden se kateri zbudi, se mora zganiti v gori!« »To jo blodno besedičenje, Gobi,« je dejal Senaver. ima navadne predeie za vinske steklenice, vmes pa je skritih nobroi majin predalčkov, v katerih se nahajajo stekleničke."' so nekoč oiivkbio vsebovale razne strupe. Baje I« Lukrecija s pomočjo tek »tropov spravila « sveta več sto ljudi, ki so b« napoti njeni razuzdano«« in častihlepju. Rdeli« jezero. V libijski puščavi. 217 km južoo od »iskra, leži m*sto r«ma»-sinin. Obdano i« n501"0'1 od številnih malih in vetjih jezerc, ki imajo to posebnost, rabijo — nepokvarjeno zs svoje Živino. Je n>o reč že po naravi rde" barve. Za mojstre aašib ««»' ljav. Najdražje 6evl|e.ri! 8 vehi izdeluje čevljar Yiu.tory. ki svojo delavnico v p strošju noU» velika bi" z* c o me&o zastonj. Držal j® besedo, mesarija fe bita srečnega dne odprta od jutra do pozne no-"i tisoče »odjemalcev« je Pmlo do zastonjskega '». srečni milijonar pa je ®edtem Jtel stotisočake « M povrhu i« veselil za-oovoljnih »kupcev«. C,TAJ »DOMOLJUBA«! Starec je pokiinal. »Prav praviš! Zato pusti, da greni domov! Kakor kdo tudi govori, tako ali tako... ne glave nima in ne repa. Kdor več govoriti ne more, mu je najboljše. Tcda sem se domislil pod jablano.« Tipaje 8 palico je odšel starček proti lesi. Tedaj se je pojavil v vratih mlad kmet, razburjen, rdeč v obraz od hitro hoje, Sapbahor, ki je imel kmetijo med Šenavom in Melinjem, daleč v gozdu. Stari Gobi je pogledal stran, ko je hitel krnet mirno njega. »Sapbaherl Kaj pa til« je vprašal župan. »Dobrega svčta iščem. Moja pJanSarica je prišla domov s planine, vsa objokana... pogreša kozjega pastirja od včeraj opoldne. »Huceja?« Stari Gobi je postal med vrati; ni okrenil obraza, vendar je poslušal. »Koze so se mu odgubile,« je rekel Saphaher. >OdšeI jih je iskat in se ni več vrnil. Dekle si pa ni upalo pogledati ze njim.« »Zakaj ne?« »Fant je odšel pod Ledenikov« steno.« »Na Vacemanov prepovedani svet!« se je prestrašil Senaver. Stari Gobi je hotel zapustiti dvorišče, toda Še-naver je stopil za njim in rijel starca za roko. »Al ne fiuješ, Gobi, ali ne čuješ? Gre za Hajlkmega otroka!« Nič se ni zdrznilo v togem starčevem obrazu, toda njegov glas je zvenel hripavo. »Kaj me briga pankrt! Kat govoriš meni o njem? Pojdi gor k Vacemanu. Govori s Heninkom!« Iztrgal se j« m zapustil dvorišče. »Gobi, Gobi i« je opominjal Senaver. Toda starec ni več slišal in mladi Sepbaher je dejal: »Pust, ga, župan T„ i« vsaka beseda lx>b ob steno. Pove, rajši: kako bi L"adi fanta? Iskati ga vendar moramo! Toda hoditi po prepovedanem svetu, to J® žalostna stvar. Ali se ti b© zdi, da M cd2s! jas b Vacomanu in povprašal Senaver je odkimal. »To ne bo nič pomagalo. Pojdi domov in pripravi nekaj »motale! In za zvečer bodi n&-red, iskali bomo vso noč. Pri Zbrisani Ani £akaj name, ko bo sonc© za goro!« »Ali naj pride tudi dekle?« »Pusti jo doma, ženska n« sna molčati.« »Ali bo Sel tudi tvoj?« »Naš? Se tega bi bilo treba! Ne, Sapbaher, moj Libli naj se mi v takšno strar ne meša. Vzel bom hUpca., ia Kepeleker se bo pač tudi pridružil. Mi Mrje, bo ž© d©-volj. Pa odidi domov za ta časi In strpno!« »Strpno!« Sapbabe.r j« zapustil dvorišče. Zunaj pred ograjo je obstal in pogledal tja 8ez polje; nato r« W> urno prihulil, kakor bi se hotel skriti za visoko klasje, in se zmuznil proč. »Kaj pa uganja,« je zamomljal Senaver predse in stopil med vrata. Vprek sem čez njive je vide! divjati jezdeca. Bil j« gospod "vace. Senavor j© jiobledel; ta obisk je veljal njegovi hiši — in Župana je že naučila izkušnja, kaj ao prinašali laki obirti »Kaj je, oče?« je vprašal Rudlib, ko j« pritekel Senaver h klopi. »Hitro, fant, hitro, pograbi kroSnjo in v hišo z »jok »Zakaj neki? Cemo zdaj brž. taka sila?« Senaver ni niogol več odgovoriti; gospod Vace j« teli *e prijezdil na dvorišče. Obe psa sta skočila kvišku ft se s hripavim lajefom pognala proti jeadecu. Konj se j« splašil, toda gospod Vace j« krepko potegnil n vaje® in ukrotil žival. »Ps« strani« je zavpil. »Ali pa jima 4tm žreli nekaj, kar bosta ilabo preb&vljatak &> IZ ŽIVLJENJA KMEČKIH ZVEZ Kak® (e drugod Vzgoja kmečke rolidia* v Nemčiji. Že na drugem mestu »cm omenit, da sloni v« a' ret narodnega socializma v Nemčiji na mladih eh. Zato je razumljivo, d* je v Nemčiji največja skrb celotnega strankinega in državnega »parat« posveten« izobrazbi in vzgoji mladine po načelih nar. socializmi. Znano je, da je dane« vsa nemška mladina vseh stanov m slojev včlanjena v eni in edini organizaciji: Hitlerjevi mladini (Hitler-jugend!. Značilno ie pa, da je kot poslednja bila pritegnjena v to skupnost kmečka mladina, ki je bila prej samostojno organizirana v okviru dri. jjrehranjevslnega stanu; prav tako je upoštevanja vredno, da ie kljub vključitvi kmečke mladine v Hitlerjugend <17. !. 1934) ostala prehranjevalnemu stanu kot organizaciji kmetov naloga, da po svojem oddelku nazvauem podeželska mladina (Landjugend) že nadalje vzgaja in šoli kmečko mladino v »tano»: s kan pc^leciu. Navzlic vsej hoteni enotni vzgoji nemške mladine so vendarle uvideli, da j« kmečkemu mladeniču m deSrWu treba še posebne od-goje in izobrazbe, ki m e Hitleriugeed n« mor« dati. Zato se je v državo«« mladinskem vodstvu (Hitlerjeve mladine) osnoval poseben samostojen oddelek z imenom kmetstvo (»Bauerntum«). Da »e je p« v okviru celotne Hitierjagend točno tudi za bodoče določil delokrog kmečke organizacije, so bila »redi L 1935 izdana natančna navodila, kaj spada izključno v področje siednje: 1. Pospeševanj« stanovske zavfcsS pri kmetski mladini, 2. Izobraževanje nove vaške skupnosti o ciljih agrarne politike, 3. Pouk bodečih gospodarjev o vpražanju dedovanja (na osnovi zakona »ErbhoCgesetz«), 4. Izmenjava kmečke mladine znotraj državnih meja, Kmetje! Vcša ste«©*ska orsanizodla S« Kmečka zrna! 5, Mednarodna izmenjav« kmečke mladine, 6. Izbor mladih kmečkih ljudi, ki naj s e po-sebej izobrazijo za gospodarske, kulturo«, politične ali telesnovzgojne delavce. a) Stanovsko in strokovno šolstvo. 1 Kmečke Sol« za moško ki žensko mladino imajo namen vzbuditi v mladem srcu navdušenje m močno vero v bodočnost kmečkega stanu, ljubezen do zemlje in krepek stanovski ponos, poleg tega pa vse potrebno splošno znauje, iz katerega ta ponos raste. Strogo strokovni predmeti «e v tek šolan sploh nt poučujejo. Učni načrt obsega: 1. politično nemško zgodovino {splošno), 2. zgodovino nemškega kmetstve, 3. agrarno politiko (osnove, cilji, ukrepi), 4. pouk o dedovanju in nemški raai, B izrazne oblike kmečke kultur« (kmečka umetnost, običaji, kmečke pesmi, kmečka modrost itd.), telesno vzgojo (girraiastika, šport, igre, ples, potovanje). , ,,.»., V kmečke šole se sprejemajo mladeniči (oz. dekleta od 20. do 30. leta pred vsem bodoči gospodarji in oni mladi ljudje, ki so se že izkazali z delom za kmečki stan. Šolanje traja S tednov in je brezplačno. Učcnri (oz. učen kit) stanujejo v internatu, kjer 8e vzgajajo po narodno socialističnih načelih v smeri kmečke skupnosti in tovarištva, » na temelj« samouprave. 2. Kmetijske fcoit (700 v državi) »o prave strokovne šole, v katerih »e v dveh zimah po 5 mesecev (kakor d« naših kmetijskih Šolah »zimske šole«) poučujejo vsi kmetijski strokovni predmeti. Sole »o zgolj teoretične, nimajo šolskih posestev, zato *« pa za vi top zahteva dokazana prafeaa ea domačem, še mnogo boljie pa je, č« na tujem kmečkem posestva (i izmenjavo). Njihov ustroj v splotnem ni nič posebnega, te to je trebi posebej povdariti, tU je poleg strogo strokovne izobrazb« izrečtto doto-6tno, da ve morajo učenci seznaniti tudi z nalogami in cilji, ki jih zahteva bodoče delo za kmečko mladino (Lendjugendarbeit). b) Šote za kmečke voditelja. Princip vodstva zahteva, da atehtral organizaciji načduje od zgoraj jsostavljen vodji. To načeto je do skrajnih podrobnosti izvedeno tudi pri kmeč- kih mladinskih organizacijah, ki so — kakor že no. vedano — vključen« v Hitlerjevi mladini, « M vwT. darfe ielo samostojne. Ponovno mi je bilo i vsem povdarkom povedano, da stani vsa udarnost ini ciativnost in moi ocmSke mladine tu splošno jo kmečke mladine posebej na sposobnih in dobro pri. pravijenih voditeljih. Zanimivo je, da »em »tj Z^ darek v bistveno drugačnih razmerah slišal pri vo. dilnih osebnostih belgijske Kmečke zveze, ki i« sj. cer demokratična ustanova, p ee v trditvi glede važnosti izšolanih ia pripravljenih vodHetjekib oseb začuda približuje nemškemu stališču. Organiziranje in vodstvo kmečke mladine ja poverjeno mladinskim skrbnikom (jugendwart) na katerih sloni prav za prav glavno delo pa tudi' odgovornost za uspeh. Vslcd tega jih je pa trebt za ta namen tudi posebej pripraviti in izšolati. V vsaki nemški dežel! imajo za vzgojo ia izobrazbo Jugendwartov posebne šole, ki ph imenujejo «vo-diteljske šole«. Vanje sprejemajo skrbno odbrane najnadarjesiejše kmečke mladenič«, ki kažejo vredne roditeljske sposobnosti, brez ozira na to, ali so sinovi kmetov ali kmečkih delavcev. Isto velja z» kmečka dekleta. Te šole imajo internate, kjer vlada stroga disciplina in red po vojaškem vzorcu. Vzgajanje traja 5 do 6 tednov ia obsegi v prvi vrsti temeljit pouk v narodno socialističnem »svetovnem nazoru«, potem pa vsa praktična navodila, kako začeti z organizacijo v kmečki vasi, kako pridobivati mladino od osebe do osebe ia kako jo voditi. Učitelji so saini vodilni hitlerjanci m praktični SHgamza. torji, ki z navdušenjem skrbijo, da zapuščajo to šolo fanatični hitlerjanski Nemci, ki jim je naložena dolžnost, di po pridobljenih saukih in navodilih v javnosti pokažejo, koliko zmorejo. Pri kmečki mladini »e' še prav posebno povdarjajo načel« sknpfMssti vseh pripadnikov krneči cega stanu in ljubezni do kmečkega poklica. Tako prekvašeni kmečki mladeniči in deileta primejo v domačem kraju u organi/atoma delo in dosegajo — tako »o mi trdili — velike, izredne uspehe. V kakšnem pravcu ee uveljavljajo ti mladinski skrbniki ie njihove kmečke mladinske organizacije? Pred vsem jim jc name« zanesti načela nar. socializma v sleherno M»gko kmečko hišo; skrbeti za primerno stanovsko in strokovno izobrazbo kmečke mladine c pobijanjem v kmečke in kmetijske šoie; organizirati »kupa poučna potovanja po državi, ki naj nazorno pokažejo mladim ljudem napredek nemških kmetij, jmamenilosti posameznih krajev, pm tudi nedeatafte, ki jih je treba odstraniti, hkrati p* utrjuje zavest velike nemSke kmečke skup- V nouff - j. O-- Pravljice Mladi zlatar sicer ni bil praznoveren aH boječ. V Kegensburgu, kjer se je bil izučil, je veljal med ivoiimi tovariši za neustrašenega mladca, ki ne pozna strahu, a danes mu je bilo vendarle čudno pri srcu. Pripovedovali so mu bili o Suraavi raznovrstne reči. Da gospodari tam velika razbojniška tolpa, da je bilo v zadnjih tednih mnogo popotnikov oropanih, govorilo so je celo o nekaterih grozovitih umorih, ki s»o se tam pred nedavnim časom dogodili. Pa se je zdaj vendarle nekoliko bal za svoje življenje, zakaj bila sta samo dva in bi mogla proti oboroženim roparjem prav malo opraviti. Cesto se je pokesal, da se je vdal šestilarju, da sta šla še eno postajo dalje, namesto da bi prenočila ob vhodu v gozd. »In če me nocoj ubijejo in izgubim življenje in vse, kar imam pri sebi, boš le ti kriv, šestilar, kajti ti si me s svojim blebetanjem spravil v ta strašni gozd.t >Ne bodi zajec,« odvrne le-ta, >pravi rokodelec se prav za prav ne sme ničesar bati. Kaj si neki do-misljuješ? Mar misliš, da bodo gospodje roparji v Sumav. nama izkazali čast, da naju napadejo in pobijejo? Zakaj pa naj bi si ta trud nalagali? Morda zaradi mojega nedeljskega suknjiča, ki ga imam v nahrbtniku ali pa zaradi enega tolarja, ki je vsa moja popotnica? Se je pa treba že « štirimi konji voziti in bih oblečen v zlato in svilo, če naj hi se jim izplačalo koga ubitU J »Stoj, ali ne slišiš, kako nekaj piska v gozdu?« zakliče Feliks bojazljivo. t5» »To je bil veter, ki piska med drevjem: le hodi brž dalje, dolgo ne nx»re več trajati.« »Seveda, tebi je lahko govoriti zaradi pobijanja,« nadaljuje zlatar. »Tebe povprašajo, kaj imaš, te preiščejo in ti vzamejo morda nedeljski suknjič, goldinar in trideset krajcarjev. Ampak mene, mene pobijejo takoj na mestu samo zato, ker imam pri sebi zlato in nakit.« »Ej, zakaj pa naj bi te zaradi tega pobili? Ce bi zdaj prišli štirje ali pet tam iz grmovja z nabasaniml puškami, ki bi jih na naj« pomerili, in prav vljudno vprašali: ,Gospoda, kaj imata pri sebi?' in ,Nikar se ne trudita, hočemo vama pomagati nositi,' in kar je še takih vljudnosti, bi moral pač biti nor, če ne bi nahrbtnika odprl in položil rumeni telovnik, modri suknjič, dve srajci in vse ovratnice in zapestnice In glavnike in kar še imaš, vljudno na zemljo in se ■zahvalil za življenje, ki bi ti ga podarili.« »Tako misliš?« odvrne Feliks z veliko vnetno, »nakit za mojo gospo botro, ljubo gospo grolico, naj bi jim dal? Rajši življenje, rajši se dam na drobne kosce razsekati. Ali mi ni nadomestovala matere in skrbela za mojo vzgojo od desetega leta dalje? Ali ni zame plačala nkovine, obleko ln vsega? In zdaj, ko jo smem obiskati in ji prinašam nekaj svojega lastnega dela, ki ga je pri mojstru naročila: zdaj ko bi ji na lepem nakitu lahko pokazal, kako sem se izučil, zdaj naj vse to dam od sobe in rumeni telovnik zraven ki «a imam tudi od nje? Ne, rajši umrjem, kakor da Vdal hudobnežem nakit moje gospe botre I« »Ne bodi nor!« vzklikne šestilar. »Ce te ubijejo, gospa grofica vendar le ne dobi nakita. Zato je boljše, čo ga izročiš in si ohraniš življenje.« RAZNO Volno ii mleka. Italijanski listi poročajo, d« •« j* aekerau italijanskemu mženjerju posrečilo, da j« iz mi»k» pripravil volno. Iznajdba >• i« praktično isrnblja. V Česano M3demo so otvorili tvornieo, ki j« izdelala prve vzorce umetne volne h atlffka. Dočira »o hitijo učne in zabavne prireditve (kmečke večere); 2. buditi zanimanje za strokovno kmetijsko izobrazbo svojega članstva; 3. skrbeti za ustanavljanje kmečkih večernih So! in prirejanje kmečkih strokovnih tečajev; 4. organizirati poučna potovanja in skrbeti za izmenjavo kmečke mladine na posestvih zaradi prakse, 5. ustanavljati rastlinska poizkuševališča, mlečne nadzore, izbore živine in tako dalje, sodelovati na zadružnem poiju, širiti ljubezen do kmečke zemlje itd. Ce primerjamo namen in delokrog odsekov Prosvetnih društev in Mladinskih kmečkih zvez, moramo ugotoviti: Mladinski odseki Prosvetnih društev gojijo: petje, glasbo, telovadbo, šport, dramatiko, treznost, gospodinjstvo. - Mladinske kmečke zveze pa skrbijo za: kmečke pončne prireditve, strokovno kmetijsko izobrazbo, strokovna poučna potovanja, izmenjavo kmečke mladine na posestvih, ustanavljanje pripomočkov za praktični napredek posameznih kmeiiisko-gospo-darskih panog, ljubezen do kmečke grude. Ce izvzamemo edino gospodinjstvo, ki sodi v kmečkih krajih tudi v delokrog dekliških Mladinskih zvez, je delokrog onih drugih mladinskih organizacij popolnoma različen, vsled česar ni nobenega razloga, da bi poleg odsekov prosvetnih društev ne bile upravičene in celo potrebne tudi. Mladinske kmečke zveze. Dela je dovolj za te in one organizacije, in sicer bistveno različnega dela, toda delavcev je premalo Zato še o tem vprašanju besedo! Skoro pravilo je'pri nas Slovencih, da se tako izobraženemu, kakor tudi preprostem« javnemu delavcu, ki pokaže zmožnost in voljo za javno delo, čim preje naložijo na ramen« vodilne funkcije pr« večini društev. Naenkrat je tam predsednik, tu taj- jajtva oi užival on, marveč njegov rod. Amerika je Kslufila na novi plenici nič manj ko pet milijonov dolarjev. Indijanci, ki se vse življenje postijo. Brazilija 'padi k onim državam, fi<> ob žarki luči 'Mtnih ttorejo »»etilnikov •Pati. Raatlmc Feliks ni odgovoril. Znočilo se Je bil« popolnoma in pri negotovi svetlobi mlaja m mogel videti komaj pet korakov pred seboj. Postajal je vedno bolj bojazljiv, držal se tesneje svojega tovariš« in ni vedel, ali naj bi njegovo govorjenje in dokaze odobraval ali ne. Skoraj celo nro sta tako šla dalje, pa sta v daljavi zagledala luč. Mladi zlatar je bil mnenja, da je treba biti oprezen, mogoče je to kaka razbojniška hiša, a šestilar ga je poučil, da imajo roparji svoje hiše ali votline pod zemljo in to mora biti gostilna, ki jima jo je popisal neki mož ob vhodu v gozd. Bila je to dolga, nizka hiša, prej njo je stal voz in zraven v hlevu se je ču!o hiranje konj. Šestilar je po-mignil svojemu tovarišu, naj stopi k oknu, ki ni bilo zagrnjeno. Stopila sta na prste, pa sta lahko pregledala izbo. Ob peči v naslanjaču je spal mož, ki je bil, kakor je kazala obleka, voznik in najbrž tudi gospodar voza pred vrati. Na dragi strani peči ste sedeli neka ženska in deklica in sta predli. Za mizo ob steni je sede! neki človek, ki je imel kozarec vina pred seboj in si Je z rokami glavo podpiral, tako da nista mogla videti njegovega obraza. Sestilar je po njegovi obleki sodil, da mora biti imeniten mož. Ko ste še teko stala na preži, je zalajal pes v hiši. Pazi, šestilarjov pes, je odgovoril in na vratih so je prikazala dekia in pogledala po tujcih. Reklo se jima je, da dobita večerjo in posteljo. Stopila sta v izbo in odložila težka nahrbtnika, palico in klobuk v kot in sedla h gospodu pri. miri. Pozdravila sta ga in ko se je vzravnal, sta zagledala odličnega mladega mois, ki Jima je prijazno odzdravil. >Pozna sta na poti,« je dejal. >Ali se nista bala v tako temni noči potovati skozi Susnavo, Jaz sem rajši s konjem ostal v tej gostilni, kakor da bi bil le eno uro Se naprej jezdil.« »Prav sle storili, gospod,« je odvrnil žestilar. »Peketanje lepega konja je sladka godba v ušesih to sodrgs in jo že od daleč privablja. Toda Ce lazita dva uboga dečaka, kakor sva midva, skozi gozd, Soveka, ki bi jima lahko še roparji sami kaj podarili, se sa-radi njiju niti ne ganejo.« »To je res,« je dejal vozuik, ki se je ob prihodu tujcev zbudil in stopil k mizi; »ubogemu človeku ne morejo nahuditi zaradi njegovega denarja. Toda dogodilo se je že, da so reveže iz same krvoločnosti umorili ali jih prisilili, da so stopili v njihovo krdelo iu služili kot roparji.« »No. če je s temi ljudmi v gozdu tako,« pripomni mladi zlalar, »nam bo zares tudi ta hiSa nudila le malo varstva, Mi smo samo štirje in s hišnim hlapcem pet; če jim pride na misel, da nas desetoriea napade, kaj moremo proti njim? In razen lega,« pristavil Šepeta]«, »kdo ve, ali so ljudje te gostilne "pošteni?« »Zaradi tega ste lahko brez skrbi,« odvrne voznik. »Poanam to krčmo več kot deset let in nisem opazil v njej nikoli nič slabega. Mož je redkokdaj doma, bavi se baje z vinsko kupčijo; žena pa je tiha ženska, ki noče nikomur mi žalega. Ne, delate ji krivico, gospodi« »In vendar,« povzame nato besedo mladi imenitni mož, »vendar ne bi jar, popolnoma zavrgel tega, kar je rekel. Le spomnite se govoric o ljudeh, ki so v tem gozdu nepričakovano brez sledu izginili. Več izmed njih je bilo poprej reklo, da bodo v tej gostilni prenočili .in ko se čez dva ali tri tedne ni ničesar culo o njih in se je poizvedovalo o njihovi poti in vpraSalo nik, o udi blagajnik, tam odbornik . Vse eden drugi malo ali nič! To ni v redu! Ce preveč težkih stvari naložite na voz, najboljši konj ne bo izpeljal! Treba je vedno iskati novih delovnih moči. Treba je zlasti kmečki mladini dati prilike za neko tekmovanje v organizatornem, javnem delovanju. Iz svoje izkušnje lahko povem, da kmečki mladim ne manjka lepih sposobnosti za javno delo. tudi ne veselja. Le poguma je premalo. In morda prave prilike. ln tako nam »rjavi« po deželi v kmečkih rušah marsikak dober, sposoben delavec, ki nemara m za petje ali za godbo, ki je za telovadbo in šport malo neroden in mu zato ni do njega, ki za igranje na odru nima razumevanja — ima pa razumevanje za kmečka gospodarska in sianovska vprašanja, za strokovno izobrazi« kmečkega stanu itd. jaz, ki to piše-i, natanko vem, da imamo irmogo takih kmečkih fantov in deklet. Dajmo jim prilike da svoje zmožnosti pokažejo na drugem, recimo svojem področju. V okolju samih kmečkih mladih ljudi jih bo plahost kmalu minila, mnogo preje kakor na primer pri telovadbi ali na odru. Svetovno nazorna načela Prosvetne zveze in Kmečke zveze so ista, delokrog je pa drugi. Vsaka teh dveh organizacij ima na svojem področju dela dovolj in preveč, če ga hoče vestno ne pa na pol opravljati. Za temeljito, drobno delo. ki je prevažno, pa ravno gre! Ne površnih, vseznalih napihnjencev, marveč temeljitih, tudi v važnih drobnih rečeh trdno podkovanih ljudi terja nas čas. Ko boste v posameznih krajih izbirali mlade kmečke ljudi za organizatorje Mladinske kmečke zveze, ne dajte tega dela v roke človeku, ki ima že drugje svoje funkcije. Nova je ta organizacija, naj bodo novi tudi vodilni kmečki ljudje. Cefudi bo morda sprva uspeh z njimi manjši, bo pa za. p" svojih 36 letih Se 5t.r.mr sečno deklico. Mlada to ta j« torej koma] 4 »ece »tarejSa od f »I nečaka. Babica se n * ka razveselila, Češ «*>< bo imela njena. (,ek'1 vsaj tovariša pri Kdaj »• največ pok«® Tako pravijo toaa<»* ™ žrj« »« H^ii aih statistik: V avgusta »« največ po« 4i Porab, tobaka « stopnjuj« od » avgusta, potetu na «^ konca leta..Sodflog kateri, da j« vdhna jenegs tobatozsvm™ « števila ptazKtkjov P lameniili in«ecih, M b, veljalo prti z. dec« ber. Po številkah j* nično dokazano, kurijo V decembru talji »molk najv®« dE« LJUDSKA POSOJILNICA I USSlMNf rejfiatr. *R®huga * »eom. rsrao LJiMMMA, mmmmrn ccsia % ¥ lastni palači obrestuje hranilne vloge i$fig|#iil€f€ BŽ©¥€ VlOgC ¥ s a k čas razpoložljive obrestuje po 4%, proti odpovedi 5% d Pri zaprtju, motajah v prebav! vzemite jutra! pr«2«" *«3odec košnje« naravne »Frattz- fo»«! grenžice«. pri cjšb osnuje krneči«« etanovak« orguniracija, |e pristopilo k njej mnogo kmetov, ki sa pokazali vnemo m veaelie delo, ki jih čuke v Kmečki jvezi. Tajnik Kmečke traso, jim je razložil cilje Kmečke zve,- ir ao v»i sprejeli na znanje z odobravanj«!- lik« zaaluga, da je tamotaje kmečko ljiid* »vedno in tudi fltrokovno na visoki »topn1 »olskemu upravitelju (>. Prišla- „u, ki »e z. . da ni njegovo delo ifS^ » i®ti, temveč r.- . ljudstvo, kjerkoli j« potreba. — v., ie veliko Število sodelavcev, ki mu „ri uveljavljanju »pfsiajjj, ki zadevajo dopoldne se ie vrSil v Kozjem pripravljalni »eatanek za ustanovitev Kmečke zveze. Navzoči K, bili zastopniki okoiilliib vasi, ki «3 v referatu j. tajnik« dcfcHi smernice. kako naj začno z organizacijo fiVoie edinice, Navduicnje, « katerim ao Tleli rse besede o.,) znanje je |trancija, da bo fadi » Kozjem v kratkem oživela naša stanovska organizacija, ki bo ie dopolnila verigo lutiej.i dela. Gorenji Logatec, Tudi v Gorenjem Logatcu ee je preteklo nedeljo ustanovila krajevna ediniea Kmečke zveze. Uataaovni občni zbor, ki ae je te-j» dne vriil ie bil dobro obiskan kar kaie, da ae tarnoMe kmečko ljudstvo zaveda potrebe, da ae (tinovuko organizira in da pove avoje želje v enotnem nastopu potom svoje stanovske organizacije Kmečke zveze. RADIO od 15. 4a 22, april« mi četrtek, S5. spriU: 18 Orkester. 18.10 Slovcn-ita ta Slovence. IftTO Nac. ura. 19.50 Zabavni kotiček. 20 Domači zvoki. 22,15 Lsperaniska oddaja. - Petek, Iti. aprila: II Soteka ura. 1S.2U Plošče. 18.40 Franco.-.eiea. 19.30 Nac ara. 10.50 Zanimivosti. 20 Kcoccrt Ljubljanskega godalnega kvarteta. 2050 Saljipin poje. 21.10 Radijski orkester. 22/10 Antike ptosčc - Sobote, IT. aprila: Sfi Radijski orkester. 18.40 Pogovor * nMtuiilci. 1V.30 Kk. ura. W.50 Pregled spor«d«. 30 O ms. Mistiki. 1SiX Tro-btnis, gosli, flavta in bas. 22.15 Plo«e. — Nedelja, li aprtia: 8 Telovadba. 8.15 Cerkvena glasba. 9.45 Verski govor. 9 Ca«, po rotila, »porod. 9.15 Ruski »tkstet 10.10 Prenos 16 Prenos iz Konjic. 17 Kmei. predavanje. 17.20 Vtseio popoldne. 19.30 Nsc. ura. 1M0 Slovenska ura. 29.30 lf slovenskih oper. 22.15 Pesroios ia kratek čas. — PoneiMjelt, 19. aprila: 13 Zdravniška ura. 18.20 PioM*. 18.30 Slovenska ««r. pesem. 19.10 M»c. ura. 19.50 Zsnimivoeti, 20 Pretioi simfonič. koncert* iz Uaiona. 22.15 Pložče. -Torrt, 20. april«: 11 Šolska ara. 18 Radijski or-««ttr. 18* Porečje Sore. 10.30 Nac. ura. 10.50 Zabavni zvočni tednik. 20 Radijski orkester 21 PloSče 2115 Ura franc. klavirske glasbe. 22.15 Hajdrihove Pjsmi. - Sreda, 21. april«. 18 Mladinska ura. 18.20 *l« —--------— iiiiiiiiaiMiiiaiiirtiirmirritrninffifrniirtiHHmii^^-Tr™-" Al. »LftNIllilK, UUBIUNA BBBTHOVW»Va ML t TM.KFON U-3* VSa H »SfMtMIBIS« S«1NMM»V aeJlreSazitmia take) v gatirrlbt ta tBtaraneeil« fe ,t es ji !»čs n ¥ vsales Mš§ »D0m®fjuia«! n Poiz7edov*aje, Na veliki četrtek je pobegah od doma 12 letni učenec zagorske šole Frankovii Jože in se še ni vrnil Fatrt je srednje rasti ia svoja teta, vendar pa močan. Kdor bi kaj vedel o njem, se suspvoša, da sporoči to na naslov; l.ampar Alojj-ij, Sv.' Uril, p. Zapor je ob Savi Naša velika spomladanska akcija traja samo kratek čas! Izkoristite priliko! Ta praktičen KABET-BOX iotoiparat obencai e 3 ISOCHROM lilmi, dobite pri vaaktra ioto-trgovcu. tuiuci;*) Moli oglasnik Vsaka drobna vrstica ali n|e prostor velja za enkrat Din 5 Naročniki »Domoljuba« plačajo samo polovico, ako kupuleio kmetijske potrebščine ali prodajajo svoje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vajencev in narobe. Pristojbina za male oglase «e plačuje naprej. flajitpSt obtoki dobre kvalitete boste nakupili za pomlad v največji izbiri pri Pres-kerju. Sv Petra c. 14. in vse kolesarske »otrebščine kupite po ugodni ceni v znani trgovmi z mešanim blagom Ivan A. Grosek, Trebnje na Dolenjskem. Hiarsar ia Poljska dela UBReli in h koniem se sprejme na vtč;e posestvo ua Gorenjskem. Ponudbe upravi Domoljuba pod >Zauesliiv delavec« štev. 5918. SlužIta orpnlsfa in Mrimitiks v Dražg0. šah, pošta Železniki na Gorenjskem je razpisana. Dohodki so nanovo urejeni. Obrtnik, zlasti krojač, bi imel ugodno masto. Nastop čimprej. tatov? elita* za trte kupim — A. Sušnik. Ljubljana, Zaloška cesla 21. Maierja ali mulircs iščeta za planino. Ta oseba nai bo srednje starosti, vajena mlekarstva in živinoreje, popolnoma zanesljiva in poštena Ponudbe na upravo Domoljuba pod »Majerea« štev. 5868. pridnega in poštenega iščem /a poljska dela. Babnik, Fužine 5 pri Ljubljani. SUM. oii 15 lei naprej beniv sprejmem takoj. Prusnik Zagradišfe 7, Sp. Hrušica pri Ljublj. Botru?, botri! Pr^ite sv. birmo po slaščice v Ljubljano k Dolencu, VVolfova ulic« 10. išfe 2upni urad Ajdovec. p. Uvor pri Žužemberku, Prošnje naj se viožedo 22. aprila 193? Bisera T7~i9~iet'"ra "'"PM kmetijska dela sprejme takoj Goljar Ivan. mUar, Ljubljana, Linhartova ulica 30, prvovrstna in SSKhl-lTiOtarJI DoM,ka"c7s'aT-tiu1:gEg CSKfl»' V vsako hišo »Domoljuba«! Naznanilo. Prevzela sem staroznano trgovino špec. blaga iLfll »»tednik Uubilana, Krekov trg 11 kjer boste pc,s,reženi «aj«„eJ. * odličnim spoštovanjem Marija ZgoillC z dobrim vino!?ra'lotii in gozdno parcelo radi selitve lakot prodam. '/« ure od farne cerkve Resnik Mor. rora št. 24. Sv. Križ pri Litiji. iSiamnaslo — J Menart, trgovec, Domžale. se išče za špitalič, p. Motnik. Hfilm vcž'a Part'ia. HUSBS5 iKipolBoma no- vih, prvovrstnih ziiatak in nešteto starih koles poceni na prodaj pri »Promet« (nasproti kri- žanske cerkve). šivalne stroje po neverjetno nizkih cenah kupite edino pri »Promet« v Ljubljani, nasproti križanske cerkve iMifi2,1Ysa kmfits^ " 7 'le)a sprejmem. Belič Ivan. Plešivica 65, Brezovica. za žaaniekuho dobita pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. najbohših tovarn : Torpedo, Wanderer, Herkuies in t. d. kupite najceneje v Sloveniji ie pri najstarejši tvrdki na deželi: M. R. Plevel v Preski pri Medvodah. vzame v najem Kos Ivan. vozni in podkov-ski kovač, Gorenja vas št. 12 nad Škotjo Loko. Niiinra sprejmem JO mapca kmrfka dela Kočar Miha. Slape 25 D. M. v Polju. Hlapse ia Mk išče več posestnikov v občiai Dobrova. Poizve se lahko v obfinski pisarni na Dobrovi naslov posestnikov. ti naglo proda »Domoljubov« ojali oglas, če ue z gotovim denarjem, pa kupca ti s knjižico da. .Popolnoma | brezplačno fc Vam pošljemo krasno izbiro I vzorcev za damske in mo-k ako nam po- šljete Vaš naslov 1 V »cm mu^ Stfe- TiV* ""f boriti. »Pazi šepetanje in S,L .8lw',Seh ~ Ufiieli Bo že sam P*asi na to pHše) P"!™"*1«™«- kako se boste rešili ŽULJEV k »Ni potrebno, da bi trpeli atraSne bolettn« In da hI Vaa »amo še trenutek zbsdalo v žuljih ln da bi Vaa pekle otečene noge. Poslušajte še dane« tale nasvet »travnika. Pomočite svoje bolne noge v kopel tople vode, ki vsebuje pest Saltrat Bodell«. Ta »uperoksl-genlrana kopel takoj Izvleče vnetje tn bolečine. Močno učinkovite soli omehčajo žulje tako. da jih lahko * prati odstranite i koreninami vred. Otekline splahntjo. Lahko nosite čevlje za eno številko manjše In ves dan lahko hodite udobno. Saltrat Rode>! se dobi v vseh lekarnah.« Cena njegova je neznatna. Pri praženjn izgubi kava približno 25 odstotkov VBcbinc, d očim se v obsegu poveča. Mnoge živali slišijo nedvomno zvoke, Iti Ji« človek ne sliši več. Meiki M si Mi lil birmaMt se jako dobro kupijo po nilskih cenah pri F. i. Mite, Uifegjasta, Sv. Petra do 35'H od Din 45-- d" od Din 70'— do !10'-t cd Din 130'— do »Oomoljnb« stan- w riin i i ' .............. Jf H 95, 29-96. - Izdajatelj; Dr.Gregorij P e č jV^-""urld.f k PT',n™ rPn, fe» c ni i Jože K o i 1 £ e na primer najcenejša kvaliteta 110 šir. od Din 24 »rednjevratna kvaliteta, troežno ...... kamgarn: v vseh barTafc arednjevratoi .... najfinejši kamgarni v krasnih vzorcih . . . . , od um uu — kakor tudi Upe prazni« »tajce, kravate, izžo.o" li«B® moške hlač«, dežnik« i. t d-Pozorl Kdor kupi kompletno moško obleko, svileno kravato zastonj I N» kupujte drugod, dokler si pri naa ne oj!lcd«l«i ker ravno pri moškem blagu i« je treba zanesti » solidno trgovino, ki Vsm lahko jamči za trpežas» e d u i « t v o »Domoljuba«, naročnino, inse-- Melon uredništvo In uprave: ?'<■'-> k. - Za |i.(;«ialov«