?öStnlns plačana v gotovini. Lot** yfXM št 66» Upravmstvo Ljubljana Knafljeva & _ Telefon St 3122 3123. 3124, 3125 3126 Inaeratnl oddelek: Ljubljana, Selen» Durgova ul - Tel 3492 ln 2492. Podružnica Maribor Grajski trg 7. Telefon fit. 2455. Podružnica Celle Kocenova allea 1. - Telefon St 190 RaAuni pri poŠt Sek zavodih: Ljubljana «t 11842, Praga «alo 78 180 Wien It 105 241 LlttMlana, sobota 19. marca 1938 s.,. •Hr.tr t Dffl Uhaja mk dan raaen ponedeljka. Naročnina mata mesečno Din !S.—» Za Inozemstvo Din tO.— Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica ft, »stafua 8121. 3128, 3124 3125 3126 Maribor, Grajski trg »t T, telefon «t. 1440, Celje, Strossmaverjeva ulica ite». 1, telefon St 65. Rokopis ss a* vračajo. Streli v Moskvi Silno zanimanja civiliziranega sveta ■a veliki proces v Moskvi je tik ob njegovem zaključku utonilo v poplavi usodnih avstrijskih senzacij. V primeri x dejstvom, da je z evropskega zemljevida izginila samostojna država, se zdi medsebojno obračunavanje boljševiških vlastodržcev manjšega pomena. Svet je kar mimogrede zaznal, da je krvavo sodišče v Moskvi res obsodilo, kakor je to državni tožilec zahteval, skoro vse obtožence na smrt. Le trije so jo odnesli samo z jeco, pri čemer pa je še dvomljivo, ali je njihova usoda boljša od usode njihovih 18 na smrt obsojenih tovarišev. Smr+na obsodba je bila izvršena v sredo. Vse drugače bi bili odjeknili streli z dvorišča zloglasne moskovske ječe Lubjanke po svetu, ako ne bi bila vsa pozornost še vedno osredotočena na priključitev Avstrije k Nemčiji in na posledice, ki bi jih utegnila priključitev roditi. In vendar sega tudi pomen moskovskih dogodkov daleč preko ruskih mej. Težko j s najti v zgodovini držav pri-merr, ki bi se vsal približno kril s sedanjim dogajanjem v Rusiji, o katerem sovjetski listi složno zatrjujejo, da je samo nov korak k popolni ureditvi in umiritvi Sovjetske zveze. Toda kljub zagotovilom ruskih listov, da gre za pravično kazen javnih škodljivcev in veleizdajalcev, je ostali svet zelo skeptičen glede samega sodnega postopka, kakor tudi glede obsega priznanih in dokazanih zločinov. Sodba Evrope se da kratko strniti v naslednjo ugotovitev: Ako je obtožnica resnična in obsodba pravična, potem je to najslabše znamenje za voditelje in apostole komunizma; alto pa je bil proces samo grda komedija in so bili obsojenci nedolžni, potem je režim, ki se poslužuje takih sredstev za uničenje političnega nasprotnika, vse obsodbe vreden in ga mora omikani človek odklanjati na vsej črti. Pod streli v Moskvi so padli nekdanji najodličnejši ln najmogočnejši predstavniki komunizma in ruskega boljševizma. Ustreljeni so bili Buharin, eden glavnih komunističnih prorokov, Rikov, bivši dolgoletni predsednik boljševiške tajne policije GPU, Krestinski, nekdaj na glasu enega najboljših sovjetskih diplomatov. Tudi vsi ostali obsojenci so igrali velike vloge v boljševiški in komunistični politiki. Mnogi med njuni so bili ponos in nada raznih komunističnih zaslepi j encev križem sveta, saj so v njih gledali voditelje svetovne revolucije, ki si jo nekateri komunistični fantasti v svoji uničevalni zagrizenosti ali naivni kratkovidnosti še vedno žele. In vsi ti preroki in učitelji naj bi bili sedaj po zatrjevanju enako velikega komunističnega proroka in učitelja Jožefa Stalina ter njegovih pristašev običajni zločinci, izvržki človeštva, ki jih je treba postreliti? Ako je to res, je v tem nov dokaz in novo potrdilo za stališče onih, ki vidijo v komunizmu in zlasti v boljševiški revoluciji največjo zločinsko zablodo, kar jih beleži svet. Ako pa vse to ni res, ako so si Stalinovi ljudje vse očitane zločine samo izmislili, da se uničijo morebitni tekmeci sedanjega despota Sovjetske Rusije, sedanjega vrhovnega predstavnika komunizma, pa moramo nujno priti zopet do enake sodbe. Ideja, ki rodi take pojave, ne more biti dobra in zdrava. Moskovski proces je bil to pot izjemoma javen. Kljub temu ni prinesel odgovora na vprašanje, kdo je večji krivec, Stalin ali oni. ki so bili v njegovem imenu v sredo ustreljeni. Proces je res dokazal Če že ne gotovost, pa vsaj verjetnost, da so obtoženci zagrešili veleizdajo proti sovjetski državi v njenem sedanjem režimu. Težko je reči, kako vlogo je pri tem igralo užaljeno samoljubje. ko so videli, da je razvoj dogodkov potisnil ob stran nje. ki so se smatrali za edine upravičene učitelje in voditelje komunizma. Ne glede na ta osebni moment je bilo za nje usodno, da v svojem ozkosrčnem fanatizmu niso mogli slediti razvoju boljševiške države Desetletja so bili živeli po zakotjih zapadne Evrope in tam v ozkih krogih, odtrgani od ljudstva, do dna izčrpali teorijo svoie revolucije. V praktičnem delu, ko nj bilo več dovolj samo urdčevati. temveč je bilo treba ustvarjati, so zato odpovedali. Niso pa hoteli uvideti in priznati, da so svojo vlogo že odigrali ob revolucionarnem uničevanju. niso se tudi mogli ali ne hoteli sprijazniti s spoznanjem, da ne bo nič s svetovno revolucijo, ki jo uči in zahteva teoretični komunizem. V taki duševni in moralni razstroje-nosti neuspelega revolucionarca je psihološko razumljivo, da so obtoženci morda res kovali nakleoe in zarote, ki se jih da označiti za veleizdajo. S tega področja so bili mnogi očitki obtožnice v teku razprave tako oodkreplìeni. da jim je mogoče verjeti Toda Stalinovi nasprotniki so bili obtoženi tudi deianj. ki jim jih razorava ni dokazala, ali pa dejanj, ki jih v času. ko So bila izvršena in morda tudi danes ni mogoče kvalificirati za zločin in veleizdajo. Naj 10. APRILA BO PLEBISCIT TUDI V NEMČIJI Ob enem bodo nove volitve - Zadnja seja sedanjega nemškega državnega zbora -Hitlerjev govor o priključitvi Avstrije - Poudarjena zahvala Italiji in Mussoliniju Berlin, 18. marca. br. Nocoj Je Imel nemški državni zbor izredno sejo, kl je bila sklicana samo zato, da bi državni kancelar Hitler podal svojo izjavo po izvršeni priključitvi Avstrije k Nemčiji Kakor običajno so tudi današnjo sejo rajhstaga pretvorili v veliko hitlerjevsko manifestacijo. V vseh podjetjih so popoldne ustavili delo in poslali ljudi na ulico manifestirat. Po trgih in po vseh javnih lokalih so bili na- meSčeni zvočniki, da so ljudje lahko sledili poteku seje, predvsem pa govoru kancelarja Hitlerja. Prvič so današnji seji prisostvovali tudi člani avstrijske vlade z državnim namestnikom Seyss-Inquartom na čelu. Predsednik rajhstaga maršal Göring jih Je zato še posebej pozdravil. Takoj nato je podal besedo kancelarju Hitlerju, ki je začel govoriti med viharnimi ovacijamL Hitler govori o Avstriji Kancelar Hitler Je začel svoj govor: j »Današnjo sejo rajhstaga sem dal sklicati, da vam podam poročilo o dogodkih, katerih pomen vam je vsem dobro znan. Razen tega vam želim sporočiti nekatere sklepe ki se tičejo nemškega naroda in rajhstaga samega.« Hitler je najprej primerjal nekdanje stanje v Evropi, ki so ga narekovali predvsem dinastični interesi ter naglasil, da je naposled zmagala nacionalna ideja. Mnogim narodom je svetovna vojna prinesla resnično osvobojenje in združitev v nacionalno državo, le Nemcem se je ta pravica odrekala. Nemška Avstrija je ostala odcepljena od svoje nemške domovine. Vsilili so ji nekako navidezno samostojnost in neodvisnost, čeravno je bilo v naprej jasno, da je za življenje nesposobna. Gospodarska beda v tej deželi je bila tako strašna, da je umrljivost naravnost vidno naraščala Ali se je potem čuditi, če so prizadeti nacionalno misleči ljudje postali naravnost fanatični nacionalisti. Kadar pa zatirani ljudje skušajo spremeniti svojo usodo, se vedno pojavi teror, kajti samo s terorjem se da nekaj časa zatirati nacionalizem Zgodovina pa nas uči, da nacionalizem končno vedno zmaga. Tako se ja zgodilo tudi v Avstriji. Sestanek z dr. Schuschniggom Dokler je bila Nemčija ponižana ln brezpravna, je bila njena privlačnost izven njenih meja, razmeroma majhna. Toda kljub temu so se Nemci že takrat izjavljali za to državo. Kakor pa sta naraščala moč ln ugled Nemčije je tudi Izven meja Nemčije naraščalo hrepenenje po združitvi z domovino. Skladno s tem pa je v rajhu naraščalo ogorčenje ko smo videli kako zatirajo naše rojake. Nemčija Je postala svetovna sila. Katera svetovna sila pa bi mogla trajno gledati, če se pred njenimi vrati pripadniki njenega naroda vedno hujše zatirajo? Pride trenutek, ko samozavesten narod ne more več mirno gledati takega početja. Iz tega razloga sem se odločil za znani sestanek v Berchtesgadens Takratnemu avstrijskemu kancelarju dr. Schuschniggu sem v najgloblji resnosti razložil, da režim, kateremu manjka vsaka fegalnost in ki vlada le z nasiljem, mora dovesti do konfliktov s tendencami narodne volje. Poskusil sem mu pojasniti, da bo tako postopanje Izzivalo vedno hujši odpor. Sporedno s tem bo seveda na i drugi strani naraščal odpor, ki mora ne-minovno dovesti do revolucije. Končno bo nastopilo stanje, kakršnega velesila, ki ima količkaj nacionalne časti, ne more več mirno gledati ali se na njem celo des-interesirati. Predlagal sem mu pot, ki naj bi dovedla do popuščanja napetosti ln ne le do sporazuma v Avstriji, nego tudi med obema nemškima državama. Obenem sem Schuschnigga opozoril na to, da je to a moje strani zadnji poizkus, ter da sem v primeru neuspeha tega poizkusa trdno odločen zagotoviti pravice nemškega naroda v svoji ožji domovin! z onimi sredstvi, ki še edino preostanejo, če človeška uvidevnost ni dostopna pravici normalne pravičnosti. Novi natnadi na zadnjega kancelarja V svojem govoru z dne 20. februarja sem tu pred vami takratnemu avstrijskemu kaneelariu Schuschnisrgu prož:l roko sprave. 2e par dni pozneje 1e Schuschnigg v svojem govoru to roko zavrnil. Sprejete obveznosti je začel le z obotavljanjem izvrševati ker se je od drugih držav prooaedralo odklonilno stališče. Vrh tega sem sedaj v staniu ugotoviti, da je bil vel'k del proti Nemčiji naperjene kam-nanle in^ntri^an o^ Rrhuschniepoves'* pr<*s-biroja. Ni nobenega dvoma, da je b'1 Schuschnigg, ki ni imel nobene legalne podlage svoje eksistence in ki se Je oirral le na teror neznatne manjšine, odločen berchtessradensk-' dogovor izigrati. Dne 8 marca so Dri snele prve vesti o nekakem ljudskem srlasovanju. Te vesti so bile tako fantastične, da so se nam zdele never- omenimo samo ono točko obtožnice, ki je dolžila Buharina, da ie hotel, ko je bil Lenin še živ, tega s silo ovirati, da bi bil sklenil sramotni mir v Brest Litevsku Take obtožbe, ki pa so jih na procesu vzeli popolnoma resno in jih navajali tudi v utemeljitev krvave sodbe, nuino vzbujajo sum. da bi šlo pri tem besnem uničevanju Stalinovih nasprotnikov res samo za interes države in ne vendarle tudi za d°sr»otsko okrutnost in za besno maščovslnpied nad osebnimi in političnimi nasprotniki. jetne. V sredo zvečer pa smo z onim čudnim govorom, ki ga Je imel Schuschnigg v Innomostu, dobili potrdilo o tem atentatu ne samo na berchtesgadenski dogovor, nego predvsem na večino avstrijskega naroda. V državi, v kateri že toliko let ni bilo nobenih volitev .kjer ni niti volilnih spiskov, naj bi se izvršilo glasovanje v treh dneh. Vprašanje po katerem naj bi se glasovalo, Je bilo postavljeno tako, da bi bila vsaka odklonitev po takrat veljavnih zakonih kaznjiva. Tajnost glasovanja ni bila zajamčena a tudi ne zaželjena. Schuschnigg je dobro vedel, da stoji za njim samo manjšina Zato je skušal z brez-primerno volilno goljufijo dobiti moralno opravičilo za nadalnji obstoj svojega režima ln svobodne roke za nadaljnjo zatiranje večine avstrijskega naroda. To besedo-lomstvo ln ta ukrep bi v svojih posledicah lahko dovedli samo do revolucije. Samo zaslepljene! so mogli verjeti, da bo avstrijski narod glasoval za ta režim nasilja. Vkorakanje nemške vojske Odločil sem se, da napravim konec nadaljnjemu zatiranju moje domovine. Takoj sem odredil potrebne ukrepe, ki so bili primerni, da odvrnem od Avstrije usodo Španije. Ultimat ni obstojal iz ničesar drugega, kakor iz trdnega zagotovila, da Nemčija ne bo več dalje trpela zatiranja nemških rojakov. Hotel sem preprečiti ono, kar bi moglo dovesti do prelivanja krvi. Da Je bilo moje postopke pravilno, mi je dokazalo dejstvo, da '.A Je v treh dneh prišla nasproti moja domovina, ne da bi bil padel le en strel tn ne da bi bilo treba obžalovati najmanjše žrtve. Ako ne bi bil ugodTl prošnji nove narodno socialistične avstrijske vlade in ako bi se bili dogodki razvijali po želji prejšnje avstrijske vlade, bi prišlo do razmer, ki bi kljub vsemu vendarle kasneje zahtevale našo intervencijo. Gotovo Je, da bi brez moje Intervencije nastale strašne razmere, v katerih bi maščevanje zahtevalo svoje žrtve, ne da bi vprašalo za pravico. Stališča drugih držav Za mojo odločitvijo pa ne stoji samo 75 milijonov Nemcev. Moj korak je odstranil napetost v Evropi. Omeniti moram, da niso bile samo majhne države, temveč tudi velike države, ki so izrazile svoje razumevanje za moje postopanje Naglasiti moram velikodušni in prijateljski pristanek Madžarske ter izredno prijateljsko stališče Jugoslavije, pa tudi izjave nevtralnosti drugih držav. Ne morem končati navedbe teh prijateljskih glasov, ne da bi dal izraza svojim čustvom za veliko fašistično Italijo. Smatral sem za svojo dolžnost, da sem voditelju velike fašistične države v posebnem pismu obrazložil vzroke mojega postopanja in mu zlasti zagotovil, da smatram sedanje meje, enako kakor napram Franciji, za končnoveljavne. S tega mesta hočem velikemu italijanskemu državniku izreči globoko zahvalo. Vsi vemo, kaj je stališče Mussolini ja pomenilo v teh dneh za Nemčijo. Ako je bila še potrebna utrditev odnošajev med Italijo in Nemčijo, je nasto pila sedaj Naši odnošaji so postali neraz-rušljivo prijateljstvo. Dežela in meje tega prijatelja pa so za nas nedotakljive. Ponavljam. da Mussoliniju nikoli ne bom pozabil njegovega postopanja. Italijanski narod naj ve. da stoji za mojimi besedami ves nemški nairod. Moje postopanje pa je tudi miru v svetu napravilo največjo uslugo. Nemčija želi samo mir.Ona noče storiti drugim narodom nič žalega. Nemčija pa tudi ne bo trpela, da bi ji kdo dirogi storil kaj žalega. Ona je pripravljena boriti se za svojo čast ln za svojo eksistenco do zadnjega. V nadaljnjih izvajanjih je Hitler napovedal in utemeljil plebiscit tudi v Nemčiji ter nove volitve za nemški državni zbor. KončaJ je z vzklikom: »En narod, ena država: Nemčijal Sieg! Heil!« Razpust rajhstaga Ko 90 se ovacije poiegle, je predsednik dr. žavneea zbora maršal Göring prečital skleip državn^s« vodje in kancelarja. ki določa: >1. Da bi se dala nen škimu narodu prilika. da se ko' celota izrazi o priključku Avstrije k Nemčiji, odrejair ool^s plebiscita xa avstrijsko področje tudi ljudsko elasova. nje za vso ostalo Vemfijo o združitvi ar strijskeea in nemškega pod. ofja v »no državo. Izvršeni 13 marca Obenem razpuščanj z dnem 9. aprila nemški državni zhor. «i» bi % odločitvijo 10. aprila omogočil tudi za stopnikom rojakov iz Avstrijo sodelovati v državnem zboru. 2. Plebispit in državno ljudsko glasovanje bosta 10. aprila.« Državni zbor J® to naredbo spregal t novim aplavzom. Nato je imel maršal Göring aaključni govor, v katereim se Je zahvalil vodji ln kancelarju, da je osvobodil Avstrijo. Seja državnega zbore, ki )® Mia njegova poslednja, se je zaključila ob 20.55 ob burnih min i f estaci jah in s petjem nemške državne himne. ★ Nemški bojevniki pri Mussoliniju Kim, 18. marca. AA. Mussolini ]e danes sprejel delegacijo bivših nemških vojakov, ki jo vodi vojvoda Koburg-Gotha. Vojvoda ie Mussolinija pozdravil i nagovorom, v katerem je med drugim dejal: Prijateljstvo med našima narodoma }e zgrajeno na enaki zasnovi države; ta enakost duha in pojmovanja se je te dni vnovič sijajno pokazala. Nekdanji bojevniki so prepričani, da je tesno prijateljstvo med Italijo in Nemčijo najboljše poroštvo miru. Mussolini se ja zahvalil z>a pozdrave ln rekel, da je zelo srečen, da lahko v večnam Rimu želi dobrodošlico bivšim nemškim vojakom, zastopnikom nove Nemčije. Bivši bojevniki, je rek il Mussoli ni so večni simbol požrtvovanja in službe domovini, Ln nihče ne predstavlja bolje od njih energijo in vrline naroda. Pozdravljam vas kot stare vojne tovariše, kot može, ki ste služili svoji domovini v vojni, Ln ki ji 6lužitd tudi v miru, je končal Mussolini. Lojalnostna izjava madžarskih Nemcev Budimpešta, 18. marca. XX- V razpravi o predlogu, ki se nanaSa na pocik, j» povrel besedo cast oprili nemäke manJttZM na MadžanSk«m posL Puntar. Izrjavt j» tote: Dejstvo, da je Martžanfta poetala Mpo «redni sosed nemSke držav«, n kakor na menja razmerja nemških manJSin na Madžarskem do te držav«. Predniki fedaujOi Nemcev so se borili z MnxiÄaal vred aa neodvisnost Madžarske. Nato Je posi. Pintar te javil, da m um-džarski Nemci vesele združitve Avstrija ln Nemčije. Ko Je madžarski portadk v Berlinu čestital ta dogodek, je ravnal tedi v Imenu N oračev, ki žive ne. Madžarskem. V tem veselju madžarski Nemci vendarle rte pozabljajo svoje zve«?totoa Madžarske. Ostati hočejo še nadalje Nenv d in hkratu zvesti sinovi Madžarske. Govori madžarskih ministrov Budimpešta 18. marca. AA. Madžarska vlada, ki Je že tavzela stališče do avstrijskih dogodkov in takoj priznala priključitev Avstrije k nemški s-žavi. bo opredelila svoje stališče v dveh govorih, ki jih bosta imela prihodi:,,*) nedeljo predsednik madžarske viale Da.rany na zborovanju vladne narodne stranke, in zunanji minister Kanya V zunanjem odboru obeh zbornie. S Gospodarska priključitev Marka kot zakonito plačilno sredstvo — Združitev železnic — Vključitev v nemško gospodarsko štiriletko Berlin, 18. marca br Pogajanja, ki jih Je vodil kot pooblaščenec nemške državne vlade dr. Schacht z zastopniki avstrijske vlade glede izenačenja valute, so bila danes končana. Danes je izšla uredba, ki določa končni tečaj za zamenjavo šilinga napram nemški marki v razmerju 1.50 šilin. za 1 marko ali 3 šilinge za 2 marki. Na podlagi tega razmerja se bodo odslej vršili vsi obračuni v medsebojnem prometu. Kdaj bo šiling popolnoma ukinjen kot plačilno sredstvo, še ni določeno, vsekakor pa se bo to zgodilo čim prej (Glej tudi članek v gospodarski rubriki!). Z današnjim dnem je prenehala poslovati tudi avstrijska narodna banka. Vse njene posle je prevzela nemška državna banka. Avstrijska narodna banka bo popolnoma likvidirana in bo namesto nje osnovana na Dunaju samo podružnica državne banke. Železniška uprav« Je že docela ▼ nemških rokah. Prometno ministrstvo na Dunaju je ukinjeno ln vodi vse posle že uprava nemških «državnih železnic. Posebni odbor proučuje sedaj načrte ta vključitev Avstrije v nemško štiriletko. Predvsem nameravajo pričeti takoj z velikopoteznim izkoriščanjem naravnih zakladov, predvsem železne rude na Štajerskem. Tam bodo zgradili največje plavže in livarne. tako da se bodo bogata avstrijska ležišča železne rude na debelo izkoriščala. Predvidena je tudi zgraditev novih elek-, tram in dragih podjetij za izkoriščanje vo-! dne sile. V načrtu je tudn gradnja velikih avtomobilskih cest, predvsem takih, ki so strategičnega pomena ter bodo vezale posamezne avstrijske pokrajine z nemškimi centri. Usoda dr. Schuschnigga Dunaj, 18. marca. br. Reuterjev dopdenik je dobil na merodajmem mestu informacije, da bivši avstrijski zvezni kancelar doktor Schuschnigg oficielno ni aretiran. Še ve'no se nahaja v svojem starno vanju v gradiču Belvedere, je pa pod polic js'-im nvzo<-stvom. Svojega stanovanja ne sme zapustiti niti sprejemati obiskov. Majorju Fevu očitalo, da je umoril Dollfussa Dunaj, 18. marca. o. Glasilo sudetskih Nemcev »Zeit« poroča, da Se bo ol^iovilo postopanje proti sicer že justificiranemu Dollfurßovemu morilcu Planetti. Ob priliki ponovne razprave pričakujejo senzacionalnih podrehnosti. Ugotovljeno ie. da je bil DoHfirc* ubit e streloma \i revolverja kalibra 6.35 mm Narodni socialisti it>a bili vsi oboroženi 7. revolverji kalibra 8 mm. Le nekdo je imel revolver omenjenega kalibra. Ta je te dni skupaj e svojo rodbino izvršil samomor. Že nred leti so ga oeiimM zlo-čina toda tedaj je bil na takem položaju. Vrednost oglasov v dnevnikih najbolje presodite po številu malih oglasov. — Današnje »Jutro« ima 435 ,,atih oglasov. Enkratni poizkus c malim •glasom v »Jutru« Vas pouči, da Ima oglas dvojno vrednost, če se javi dvojno 1 «tevilo Interesentov* da ga nikakor ni bflo moeoče podariti pred sodišče. Zločinec je major Fev. Dunaj, 18 marca. AA. (Havaa) »Zelt« poroča. da pripravljajo rehabilitacijo spomin* na Planetto. ki je bil evojčae zaradi udeležbe pri Dollfussovem umori obsojen na smrt ln obešen. Njegove posmrtne ostanke bodo kopali to (prenesli v nov jrrob. Avstrijski polki se selijo v Nensšii© Duna], 18 marca br. Z današnjim dnem se je začela dosedanja avstrijska vojska seliti v Nemčijo. Skoro v&e edirac« avstrijske vojske bodo premeščene v rajhovske pokrajine. Danes sta odšJa v svoje nova gamizrije dunajski pešpelk, mani »dajó-majstri«, Ln četrti tirolski lovski potk, ld sta oba premeščena v Monakovo Drugi polki bodo sledili v kratkem. Nasprotno pa so začeli Nemci pošiljati nazaj v Avstrijo člane bivše avstrijske legije. V skupinah jih vračajo v domovino. Porazdelili »o jih po vsej Avstriji ter jim preskrbeH zaposlitev. Njihova glavna naloga pa bo zaenkrert propaganda za plebiscit Aretacija bivšega pariškega poslanika Dunaj. 18. marca. h. Bivši avstrijski po- 6lanik v Parizu VoHgrut-er, ki se je na poziv novega zunanjega ministra sicer vrnil na Dunaj, je bil danes v svojem stanovanju aretiran. Vzrok njegove aretacije le ni znan. Menijo, da Ji bil aretiran zaradi svojega diplomatskega delovanja v Parizu. Zaradi dvojnega praznika , Jutro* v nedeljo ne bo izšlo* Rusija za sklicanje svetovne konference London, 18. marca. o. Izjava Lirvinov», ki je pozval zapadne evropske ln druge države na veliko konferenco, na kateri naj bi sklenili ukrepe za borbo proti politiki izvršenih dejstev, je naletela v tukajšnjih političnih krogih na precejšen odpor. Po mnenju vladnih krogov pomeni ta moskovska pobuda afirmacijo politike, ki je popolnoma v nasprotju s sedanjo «ngleSco mednarodno politiko. Po informacijah iz Pariza se tudi tamkajšnji politični krogi ne morejo ogreti za pobudo Litvinova, o kateri pnavijo. da Je bila sprožena ob nepravem času. Končno poročajo tudi l% Washington«, da je Hull snoči, čim je Izvedel j* predlog Litvino\a izjavil novinarjem, da je aa Z edin jene države nesprejemljiv. Katastrofalen orkan St. Louis (Missouri), 18. marca. d. V Ze-dinjenih državah je silen vihar v državah Illinois. Missouri. Arkansas in Alabama povzročil ogromno škodo. Kakor so doslej ugotovili, je bilo 20 Ij-.idi ubitih več bSo ranjenih, dočim jih je na tisoče ostalo brez streh®, ker jim je vihar porušil domove. Škodo cenijo na mnoeo milijonov dolarjev. Velik požar v Osijeku Osijek, 18. marca. o. V pretekli no® )e požar popolnoma umičij tovarno pohištva tvrdke Božič. Ogenj je nastal v strojnem oddelku in se je narlo razširil na vso tovarno. Več ljudi je bilo pri eraAenju lažje poškodovanih. Škode, ki sicer še ni pota)!* no ugotovljena, je nad milijon dinarjev. Ultimat Poljske Litvi Energičen nastop Poljske proti Litvi zaradi obmejnih incidentov i Kovno, 18. marca. k. Snoči Jo bila ▼ zunanjem ministrstvu izročena ultimativna nota poljske vlade, ki vsebuje podrobne pogoje, pod katerimi bi bila poljska vlada pripravljena pristati na mirno poravnavo poslednjih obmejnih incidentov. Poljska nota postavlja za odgovor rok 48 ut. ki bo potekel jutri zvečer. Poljska nota zahteva: 1. obnovo normalnih odnošajev v železniškem in letalskem prometu med Litvo in Poljsko. 2. I Ukinitev določbe litovske ustave, po kateri je bilo Vilno proglašeno za litovsko glavno mesto. 3. Takojšnja sklenitev manjšinskega sporazuma, s čemer naj bi se zagotovil nemoten razvoj nacionalnega življenja Poljakov v Litvi. 4. Pogajanja za zaključitev trgovinske in carinske pogodbe med obema državama. 5. Litovska vlada naj da takoj Poljski popolno zadoščenje za obmejni incident, ki je nastal po litovski krivdi. Po mnenju poljske vlade je litovska ponudba od 15. marca, da naj bi obe stranki imenovali pooblaščence, ki bi preiskali obmejne incidente ter določili ukrepe za one-mogočenje njihove ponovitve, nezadostna. Litovska vlada se je po prejemu poljske note takoj sestala in razpravljala dolgo v noč o poljskih zahtevah, ki so zanjo delno nesprejeljivi. Med sejo je ravnatelj političnega odseka zunanjega ministrstva sprejel poslanike Francije, Rusije, Italije in angleškega odpravnika ter jih naprosil, naj sporoče svojim vladam zahteve poljske vlade. Po vesteh iz Varšave zatrjujejo tamkajšnji uradni krogi, da si bo znala Poljska ▼ primeru negativnega odgovora iz Kovna x lastnimi sredstvi zavarovati svoje nacionalne in gospodarske interese ter braniti svoj mednarodni prestiž. Po njihovem mnenju bo mogoče poravnati sedanji spor med obema državama le z brezpogojnim litovskim pristankom na omenjene poljske zahteve, Rydz Ssisigly v Vilmi Varšava, 18. marca. A A. V okolici Vilna je zbran znaten del poljskega vojaštva. Davi je prispel v Vilno maršai Rydz-Smi-gly, vrhovni poveljnik poljske vojske, ki ga je prebivalstvo navdušeno sprejelo. Množica je priredila velike protilitovske manifestacije. Bojno razpoloženje poljskega tiska Varšava, 18. marca. A A. Enajst največjih organizacij poljske mladine je izdalo proglas, v katerem zahtevalo končno ureditev odnošajev z Litvo Uradna »Gazeta Polska« piše: Naše potrpljenje je doseglo skrajno mejo Franca je na poljski strani. Poljski narod zahteva, da je treba v tej stvari obnoviti red Vladno glasilo »Eks-pres Porannv« pravi: Odslej Poljska ne bo več trpela na svoii meji izzivanj niti preganjanja poljske manjšine v Litvi ter nenormalnih odnošajev s to deželo. »Polska zbrojna« piše; Kakor je vse življenje vojnega pokolenja poteklo v znamenju vojaške pripravljenosti, tako bodo na Poljskem še dolgo let zahtevali od vsakega, da je vojaško usmerjen. Velike demonstracije v Varšavi Varšava, 18. marca. \v. Snoči so bile v Varšavi velike manifestacije, ki se jih je po uradnih poročilih udeležilo nad 100.000 ljudi. Demonstranti so nosili napise: Proti Litvi! Hočemo Kovno! Ko je množica prispela pred generalni inšpektorat vojske, je maršal Rydz Smigly prišel na balkon ter imel kratek nagovor, v katerem je med drugim dejal: »Vi me imenujete vodjo. Vodja nI za to, da govori. Naj rečem samo to, da me veseli, ker so vsa srca Poljske združena v odločilnem trenotku. živela Poljska!« Chamherlain proti sklicanju sveta DN London, 18. marca. k. Poljsko-1 tovskl spor je v Londonu izzval veliko vznemirjenje. Snoči je na seji spodnje zbornice neki opozicijski poslanec vprašal predsednika Chamberlaina, ali angleška vlada zaradi poljsko-litovskega spora ne namerava zahtevati takojšnje sklicanje sveta Društva narodov za posredovanje med obema državama. Chaanberlain je odgovoril: Vem, da je poljska vlada poslala v Kovno ultimativno noto. v kateri je naštela pogoje, pod katermi bi bilo po njenem mnenju mogoče preprečiti nadalnje obmejne incidente. Angleški poslanik v Varšavi je skušal vplivati na poljsko Vlado, da bi svojim zahtevam ne dala ultimatom ega značaja Mislim, da Je bila Intervencija angleškega poslanika dovolj nagla im praktična, pa zato sprejemljiva. Britanska vlada zasleduje slej ko prej budno razvoj dogodkov v sporu med Poljsko ln Litvo, menim pa, da bi ne bilo oportuao zavzeti se za sklicanje «veta Društva narodov na izredno zasedanje. Zmerno presojanje v Parizu Pariz, 18. marca. br. Zunanji minister Delbos je imel danee dolg razgovor s poljskim, z litovskim ter angleškim poslanikom. Francoska Ln angleška vlada sta v stamib stikih in sta ponudili svoje posredovanje. Sklicanje evjta Društva narodov zaradi tega spora smatrajo tako v Parizu kakor v Londonu kot neoportimo. Po poročilih tukajšnjih diplomatskih krogov je v poljski noti sicer postavljen rok za odgovor, vendar pa nota nima uiti mati vnega značaja. Poijska ne postavlja nobenih nesprejemljivih ziahtev in nota tudi ne vsebuje nikakih groženj. Glavna zahteva Poljske je takojšnja obnova diplomatskih odnošajev, da bi se nastali spori mogli reševati po redni diplomatski poti brez posredovanja drugih držav. Tudii Litva 6i ne želi posredovan nja drugih. Litovska vlada Je Imeia danes dolgo ee-jo. na kateri je razpravljala o poljski noti. Zvečer se je zvedelo, da bo za jutri sklicana izredna seja parlamenta, na kateri bo vlada predložila svoje predloge. Rok za litovski odgovor poteče jutri ob 21. zvečer. Vlada v Kovnu je tudi prepovedala vse demonstracije proti Poljski, da bi se napetost ne povečala. Spričo obojestranske pomiri j i-vosti računajo v pariških in londonskih krogih, da bo spor v kratkem mirno poravnan, vendar pa sta Francija in Anglija tako v Varšavi kakor v Kovnu nasvdovali popustljivost Litva sprejela poljske zahteve Varšava, 18. marca. AA. Po uradno 5e nepotrjenih vesteh je prispel opoldne v zunanje ministrstvo litovski odgovor na poljski ultimat. Litovska vlada je sprejela vse zahteve poljske vlade. Predvsem izjavlja, da je za obnovitev rednih odnošajev s Poljsko, pač pa odklanja priznanje teritorialnega statusa Quo. kar pam ani, da ee Litva ne bo odrekla Vilnu. (T* rlalnovo stališče Vedno močnejši pritisk javnega mnenja na vlado — Akcija opozicije, da se ustanovi enoten opozicijski blok London. 18. marea, b. V poučenih krogih zatrjujejo, da Si zaradi treh pomembnih okoinosti pripravlja za kulisami angleške notranje [>oiitike vladna kriza. Predvsem se poiavlja.io novi spori v samem kabinetu glede zunanje politike, nadalje se poudarja potreba razširjenja sedanje vladne osnove v konservativnih vrstah in končno se opozicija resno trudi, da bi stvori la enotno fronto proti viadi. Po mn«nju nekaterih opozicionalnih krosov je spor v vladi hujši in resnejši kakor je bil za časa Edenovega ministrovanja. Nekateri ministri so nezadovoljni s sedanjimi smernicami angleške zunanje politike. Polovica ministrov, tako zvana »stara brigada«., je sicer na Oliamberlainovi strani, toda Chamberlainovi poutiki nasprotni ministri so svoje stališče jasno poudarili na seji v ponedeljek, ko je kabinet med drugim proučeval vprašanje angleškega stališča za primer, da bi tudi CSR postala žrtev nenadnega napada. Zlasti miajši ministri so tili vsi za to. da mora angleška vlada prav v sedanji splošni napetosti povsem jasno in nedvoumno poudariti svoje stališče in svoje obveznosti tako napram Franciji kakor napram ČSR. pa tudi napram vsem ostalim državam ker so mnenja, da bi samo popolna angleška nedvoumnost v teh vprašanjih lahko zaustavila bližnje nove napetosti in zapletliaie ter morebitno katastrofo. Chamberlain je nasproti tem zahtevam zagovarjal svoje stališče, češ da je prav v sedanjem trenutku nujno potrebno nadaljevati z napori za razčiščen j e evropskega položaja, toda odpor neka'erih ministrov je bil tako hud. da Chamherlain ni vztrajal pri nadaljnjem zagovaranju te svoje politike. Zanimivo je. da se je celo zunanji minister lord Halifax znatno oddaljil od Chamberlainovih zamisli, kakor je to pokazal tudi s svojim govorom, v katerem je prepustil angleški javnosti, da sama pove, kakšno politiko ho če. kajti vlada bo tej politiki brezpogojno slediia Prav zaradi teh notranjih sporov v stranki se del konservativcih poslancev zavzema za razširjenje sedanj vladne osnova. V vlado nai bi se pritegnil' nekateri odlični politiki ki uživajo veliko popularnost, tako bivši zunanji minister Eden. znani kon servativni potilik in zagovornik angleško-fran eoskega sodelovanja Winston Churchill ter zuabàti tudi stari Baldwin. Morda bi po mne- nju teh pominjivejših konservativcev kazalo pritegniti k sodelovanju v vladi tudi nska-tere zastopnike opozicije, tako zlasti vodjo liberalcev Sinclaira ali celo samega vodjo opozicije majorja Attleeja. Kakor se doznava, pa se opozicija za takšno viadno rekonstrukcijo na navdušuje preveč. Posebno laburisti odklanjajo sodelovanje v viadi in so mnenja, da bi prav sedaj kazalo stvoriti močan opozioionalni blok. v katerem naj bi se združili liberaici, laburisti in del nezadovoljnih konservativcev. Namen te »narodne opozicije« naj bi bil pritisk na Chamberlaina, da odstopi. V zunanji politiki naj bi opozicija zagovarjala Društvo narodov, prekinitev pogajanj z Italijo in for-muiiranje jasnih in nedvoumnih angleških obveznosti napram ČSR. Dasi vseh teh glasov in kombinacij, ki se pojavljajo v zvezi s težko zgodovinsko odločitvijo. pred katero je postavljena Anglija, za s eria j še ni mogoče z vso natančnostjo prekontrolirati. so vendar že same govorice o verjetnih spremembah na Angleškem zgovoren dokaz, kako močno je danes razdeljeno angleško javno mnenje v zunanjepolitičnih vprašanjih. Nesoglasja v konservativni stranki London, 18. marca. b. Notranje razprtije v konservativni stranki zaradi zunanjepolitične 1 ini je Velike Britanije so predmet živahnih razprav v vseh političnih krogih. »Eveming Standard« navaja naslednje ministre kot nasprotnike Cham-berlainovega kurza: Hore-Belsho, Morri-sona, EU io ta in Ormsby-Goreja. Ti ministri so se na ponedeljkovi seji odkrito izrekli proti Chamberlanovi politiki. Konservativni poslanci so tudi močno razdvojeni. Po informacijah iz poučenih krogov je od 350 pcslancev konservativne stranke najmanj 60 do 80 nasprotnih Cham-berlanovi taktiki. Vsi ti poslanci se zavzemajo za odločnei.fo politiko. Zaradi tega računajo v informiranih krogih z možnostjo, da bo že prvi naslednji govor Chamberlaina odločnejši od vseh dosedanjih. Mislite v teh dneh na CMD in darujte za njen sklad ! Beležke Pogrešne vesti o aretacijah koroških Slovencev Jugoslovenski konzulat v Celovcu «poroča. da Je bil od Slovencev na Koroškem aretiran edini Ivan Poljanec, župnik v Sko-cijanu pri Dobrli vesi, a še on iz razlogov, ki niso v zvezi z njegovim narodnim delovanjem. Niso bili aretirani stolni kanonik Valentin Podgprc, župnik v Hodišah Iva« Stare, župnik v Globasnici Sekel, stolni kanonik dr. Rudolf Blüml in urednik »Koroškega Slovenca« Zwitter, kakor so to po-grešno objavili nekateri listi. Profesor dr. Franc Tišler le bil priprt samo pol ure, nato pa izpuščen z opravičilom, da ae Je zgodila pomota. Tendenciozne izmišljotine V inozemskem tisku in tudi v »Gott-scheer Zeitung« je izšla pred kratkim notica o dozdevnem zlostavljanju kočevskih otrok o priliki koledovanja. Ker je bila ta vest neresnična in tendenčna, kr. banska uprava uradno objavlja: »Dne 27. decembra 1937 bo fantje Emil ln Jožef Kump ter Albert Hi ris, vsi iz Koprivnika, srez Kočevje, koledovali v vaseh Rajndol, Mozelj, Črni potok, Stal-cerji. Nove Laze Kočevska reka, Gotenica, Ravne ln Trava. Ko so pa prišli v vas Pre-siko, da bi tudi tam koledovali, so se prebivalci pritožili zaradi nadlegovanja pri žandarmerijski postaji v Dragi. Orožništvo je fante zaslišalo, jim prepovedalo nadaljnje koledovanje in jih po preteku 15 minut, t. J. ob 15. uri 30 minut, napotilo domov. Namesto naravnost domov so fantje odšli v Srednjo vas, kamor so dospeli še pred nočjo in kjer so pri nekem posestniku prenočevali. Sele drugo Jutro so se vrnili domov. Niti na žandarmerijski postaji, niti med potjo se 1im nI zgodilo ničesar. Se manj. da bi 1lh bil kdo iskal ali da bi bili klicali na pomoč, ker za to nI bilo povoda.« Na pravi poti Dr .Camillo Morocutti, ki velja med Nemci za izvedenca o nemški manjšini v Jugoslaviji, zlasti še v Sloveniji, je napisal v včerajšnji graški »Tagespost« uvodnik o nemško-jugoslovenskem sosedstvu. Uvodnik se v mnogočem razlikuje od dosedanjih sličnih sestavkov v nemških listih. Poseben pomen ima tudi zaradi tega, ker Ima po priključitvi tudi »Tagespost« značaj oficioznega lista. Dr. Morocutti pravi, da lahko nemško-jugoslovenska meja postane »ozemlje gospodarske povezanosti in narodnega prijateljstva«, ker narodno socialistična politika ni nikdar postavljala zahtev »po tujem narodnem ozemlju«. Nato pravi Članek: »Kdorkoli natančno pozna narodnostne razmere nemško-jugoslovenskega obmejnega ozemlja, mora pošteno priznati, da je Slovenija, današnja dravska banovina, slovensko jezikovno in slovensko narodno ozemlje.« Sicer se dr. Morocutti nato še pritožuje, da so Nemci v Sloveniji »preganjani«, kljub temu pa moramo njegovo ugotovitev, da je Slovenija res slovenska in Jugoslovenska, označiti kot n^veseljiv napredek, saj bo bili doslej le redki Nemci, ki so dejstvo priznavali. „Koroški Slovenec44 še izhaja Nekateri Inozemski listi (in po njih tudi »Jutro«) so poročali, da je bil »Koroški Slovenec« ob' priključitvi Avstrije k Nemčiji ustanovljen. Izkazalo se je, da je bila, kakor več drugih, tudi ta vest netočna. Včeraj smo prejeli številko lista od 16. t m. Pod naslovom »Narodno socialistična nemška Avstrija« poroča na uvodnem mestu o izvršeni priključitvi. Dalje objavlja sliko kancelarja Hitlerja in njegovo poslanico, s katero je 12. t. m. utemeljil vko-rakanje nemških čet v Avstrijo. V ostalem je izšel list v obliki in z vsebino kakor običajno doslej, kot urednik in izdajatelj pa je podpisan Vinko Zwitter. O beograjskem obisku dr. Mačka »Samouprava«, glavno glasilo JRZ, beleži vesti o skorajšnjem prihodu dr. Mačka v Beograd. List pravi, da bodo prvaki srbi-janske združene opozicije poskušali prikazati svojo situacijo dr. Mačku v kar najbolj optimistični luči. Mena pa, da se jim to ne bo posrečilo, češ da združena opozicija na osnovi zagrebškega sporaeuma med prebivastvom Srbije ni mogla dobiti nikake zaslombe. O napovedih, da se bo z dr. Mačkovim obiskom začela živahnejša akcija med prebivalstvom, pravi »Samouprava«, da se ta živahnejša akcija napoveduje že 6 mesecev, ne da bi se začela izvajati. »Ta situacija se ne bo niti za las spremenila miti po obisku dr. Mačka.« Predavanje posi. Kovača v Ljubljani Mestna mladinska organizacija JNS za Ljubljano sporoča vsem sreskim organizacijam in krajevnim organizacijam iz Ljubljane in ljubljanske okolice, da se predavanje nar. poslanca Ante Kovača vrši defini-tivno dne 27. marca t m. ob pol 11. dopoldne v Zvezdi. Prosimo vse organizacije, da se točno držijo navodil, ki so jih prejele pismeno. — Odbor. Nov senator Pred dnevi umrli tajnik politične pisarne dr. Mačka Jakob Jeiašič je bil pri zadnjih volitvah izvoljen za senatorja. Kakor poročajo zagrebški li*ti, bo prišel na njegovo mesto šesti kandidat z dr. Mačkove liste Nikola Srdovi'., kmet iz Zaklenice pri Dugem selu. Akcija * ojvodinske opozicije Kakor poroča>> listi, je razvilo vojvodinsko krilo združene opozicije zelo živahno propagandno i sci jo. Ob nedeljah in tudi mnogokrat otv delavnikih prireja povsod večje shode ali manjše sestanke, ki so teje zelo dobro obiskani. Udeležujejo 9e jih v velikem številu tudi Madžari in Nemci. »Hrvatski dnevnik« zatrjuje, da se vsi shodi končava io iz vzikliki kmečkemu pokretu, predsedniku dr. Mačku in vojvodinskim i prvakom K D K«. * Najboljše angleške štoSe dobite na odplačilo po Isti ceni kot sa gotovino V TRGOVINI ANGLEŠKIH «TOFOV Anastas Pavlovič BEOGRAD Za vzorce obrnite se na Zagreb. ZAGREB PRASKA 4 Velika Nemčija in njeni južni sosedi Pod naslovom »Pogled na Jugovzhod« objavlja »Frankfurter Zeitung« x dne 17. t m. uvodnik, v katerem se dotika tudi posledic najnovejše spremembe v srednji Evropi. List poudarja med drugim: »Lahko si mislimo, da tona nemäkl narod kot največji in najmočnejši narod v notranjosti Evrope, kot narod z visoko kultu no in visoko tehniko življenja, še vedno veliko nalogo v prostoru, y katerem 90 nekoč Rabsbur žani pred svojim odstopom izpolnili častno misijo kakor ostale nemške knežje družine v Vzhodni marki. Korak nazaj ni vač mogoč. Državna edinost dežel ob Duinavu je pri kraju. Dasi se nove države v smoiji svobodi morda še niso znašle, se Ji vendarle ne todo mogle več odpovedati In mi 6amo želimo, da bi se z novim položajem prav tako hitro sprijaznile kakor na primer Jugoslavija. Zeiimo le, da bi v naših odnošajih s sosedinimi državami vladala popolna enakopravnost. Zato smo mnenja, da bi se morala s polnim razumevanjem npoštevati morebitna nemška zahteva o samoodločitvi. NemSki narod hna m Jogovzhodn Ke rm~ daije svojo posebno nalogo. Zgodovinske ixi kulturne vezi s močne, gospodarske pa eo se v poslednjem času znatno okrspile. Prav te pa so tako pomembne, da bi jih eo sam neinski rod ne mogel po vb am izpolniti Z avstrijsko državo prevzema Nemčija tudi vee naloge nemštva na jugovzhodu, ki bo s» *»-veda po svojem bistvu in po svoji oblital moft-no spremeni&a. Naš pogled se obrača t smer, ki dosiej ni bila pri mnogih izmed nas dovolj resno upoštevana. Kako bo kmal« TP'L vaio na našo miselnost dejstvo, da m naši sosedi ne le Italija, terme* tudi Jugoslavija in Madžarska, da je Maribor ob Dravi oddaljen od ra.ihovske moie konmj 10 km. p« da lahko e Dunaja z brrim vlakom v dobrih iti-rih nrah dospemo do Bndimpešte. Kako tA-zu nam je naenkrat poslal v« Balkan ta koliko realnejše }t bomo laWko »$daj Santina li za upodo raztresenih nemških naselbin na jugovzhodu. Te naselbine bodo sedaj iah-ko posredovalke med nemškimi rafhom te državami, • katarimi imamo odslej skupno mejo.« o Vatikan in avstrijska priključitev P. Gen ti zon, rimski dopisnik parifkega napol uradnega »Tempsa«, takole »lika razpoloženje vatikanskih krogov po »an-šlusu«: Konec Avstrije kot samostojne države Je povzročil globoko potrtost v vatikanskih krogih. Te potrtosti nihče ne prikriva, najvišji cerkveni prelati jo celo odkrito priznavajo, kar je povsem razumljivo, saj je bila Avstrija dolga stoletja trdna katoliška trdnjava v osrčju Evrope. V listu »Popolo d'Italia« Je to funkcijo Avstrije priznal dne 12. februarja 1935 tudi Mussolini, ki je tedaj med drugim zapisal, da Avstrija, ko brani svoj katolicizem, brani obenem 15 stoletij svoje zgodovine, svoje tradicije in svoje upravičenosti do obstoja. Dejstvo Je, pravi dalje Gentizon, da so Seipel, Dollfuss ln Schuschnigg neprestano poudarjali katoliško misijo Avstrije ln da je tudi avstrijska ustava iz leta 1934 prevzela načela papeževe enciklike kot osnovo avstrijske vladavine. Razume se potem takem, da je sedanja sprememba neugodno vplivala na osrednjo cerkveno oblast v Rimu. SploÄna potrtoat Je tem veöja, je avstrijski katolicizem prešel pod nepo sredno oblast nemškega narodnega socia-lizma in je pričakovati, da se bodo rajhov-ske cerkvene odredbe razširile tudi na Avstrijo. Prvi začetki so že tu: preiskave pri nekaterih cerkvenih poglavarjih, razpust katoliške akcije in nadzorstvo nad katoliškem časopisjem. Vse avstrijsko ozemlje bo sedaj preplavljeno % novo vero, 1 novim mitosom. narodno socialistično ideologijo, ki je prodrla v osrčje Evrope, vse do Alp. Zvest svoji tradiciji pa se bo Var ti kan izognil sleherni neposredni Intervenciji v dogodke in bo kvečjemu prepustil svojemu glavnemu organu »Osservatore Romano«, da proučuje položaj z verskega stališča. Vatikanska akcija bo torej Izrazito obrambna, pojavili pa se bodo Istočasno poskusi izboljšanja odnošajev s tretjim rajhom. Problem odnošajev med sv. stolico ln Nemčijo postaja spet zelo aktualen. Seveda bo cerkev v tem pogledu navezana na politiko Italije. Uničevanje Barcelone V 36 urah so Francova letala 16 krat bombardirala glavno mesto Katalonije Barcelona, 18. marca. br. Katalonska prestolnica je danes zopet doživela strahovito bombardiranje. Okrog 100 Franoovih letal je nad pol ure metalo bombe n« vse okraje mesta. Bombardiranje je povzročilo silno razdejanje ter znova zahtevalo veliko število žrtev. Po dosedanjih podatkih je bilo 460 ljudi ubitih, nad 1000 pa ranjenih. Predsednik katalonske vlade Companys je imel po radiu govor, v katerem je omenil, da je bik Barcelona v zadnjih 36 urah 16 krat bombardirana. Naglasil je, da protestira pred vsem civiliziranim svetom proti temu barbarskemu početju generala Franca. Po vesteh iz Vinarose so Francova letala tam porušila poslopje francoskega konzulata. Konzul je bil baie ubit. Pri bombardiranju Caotejosa po Fran-covih letalih je bil popolnoma razdejan češkoslovaški konzulat. Iz republikanskega tabora Barcelona. 18. marca. o. Vojno ministrstvo priznava danes v svojem komunikeju, da so se republikanske čete umaknile iz Caspeja in Alcanisa. Pri Alcanisu ee je razvila huda bilka in so tili odbiti napadi nacionalistov. Poročilo pravi, da na drugih frontah ni bilo ničesar novega. Po seji vlade, ki je trajala dve uri, Je bilo objavljeno uradno poročilo, da je vlada sklenila važne vojaške iin politične odredbe. Ve i minißtri so soglasno izjavili, da se mora borba nadaljevati do zmage. Odrejeni bodo posebni ukrepi za zaščito prebivalcev pred napadi iz zraka. Francovo vojno poročilo Salamanca, 18. marca. AA. Na aragon-skem bojišču so čete prostovoljcev vnovič prešle v napad in zavzele Alcoriso. Med letalskim dvobojem sta bili dve republikanski letali sestreljeni. Pore čilo Francovegia poveljstva pravi: V četrtek so nacionalistične čete zasedle Caspe ln okoHoo. Sovražnik se Je trdovratno branil. Na njegovi strani se j« borilo pet mednarodnih brigad, ln so po krvavi bitki morale zapustiti svoje postojanke. Nacionalistične čete so prešle že 5 km vzhodno od Caspe ja. V prodiranju proti Guadalopi so ujel« nad 1000 miličnikov ta zaplenile 35 strojnic. S padcem C aspe j a bi Aloanjza je naključen prvi del nacionalistične ofenzive. Črta Caspe—Alcamdz bo sedaj siužiia kot izhodišče za prodiranje proti morju. Od začetka ofenzive smo ujeli v tem odseku nad 7000 miličnikov. i ^ Finančni odbor senata Beograd, 18. mairca. e. Seja finančnega odbora senata se je pričela dopoldne Ob 9. in je trajala do 13-30. Na dnevnem redu Je bil proračun ministrstva pravde. Po ministrovem ekspozeju so govorili senatorji gg. dr. Albert K ram er, Ivan F*ucelj ln dir. Nemec. Razpravljali so o vseh važnih vprašanjih tega resora. S stran' vladne večine je govoril senator Lujo Vojno-vič. Proračun je bil sprejet z glasovi vladne večine. Na popoldanski seji, ki se je pričela ob 18. in je trajala globoko v noč, je bO na dnevnem redu proračun ministrstva proavete. V debati so govorili senatorji dr. Kramar. Pucelj. dr. Nemac in dr. Andjelinov:č. Obširno »o raarpravUali o zadevah tega resora, z glasovi večine pa je bil tudi ta proračun sprejet. Sledla je razorava «> prarsčurnu notrarf?«era mtimi-stretva. ki se je P® eJcspoze-ru ministra zavlekla globoko v noč ln ob uri, koto poročamo, 6e traja, ln popolnejši Je sedaj Trilysin. ker mu Je dodana posebna substanca, ki varuje teme in lase pred drobnimi, glivicam stičnimi organizmi Nova biološka izkustva potrjujejo, da povzročajo te klice srbež prhljaj in izpadanje las To dejstvo je našlo takoj praktičen primer pri rrilyslnu, Ker FKILV-SLN VEDNO VZPOREJA SVOJ KORAK Z VEDO. Trilysin Je biološko sredstvo, Jd hrani, krepi ter ohranja Vaše lase zdrave, odpravlja prhljaj ter preprečuje izpadanje las. ji ■■ ■ ' ; * z* f~ t '1--* • ,:■ ....... • —- Volitve v štrigovi in Eazkrižju Iz Strigove pri Ljutomeru nam pišejo: V nedeljo 27. t m bodo občinske volitve tudi v Razkrižju in Štrigovi, ki sta nekdaj pripadali Medjimurju. V obeh občinah sta bili vloženi in sta že potrjeni gospodarski listi, v Razkrižju z nosilcem Stjepanom Skramlccem, v Štrigovi z nosilcem Tomisla-vom Kovačem, dosedanjim dolgoletnim županom Nasprotnikom je šla sestava kandidatnih list zelo težko izpod rok. Na pomoč je moral priti sam senator Smode j, Id je imel v obeh krajih javna shoda pred cerkvama. Shodoma so prisostvovali v velikem številu tudi pristaši gospodarskih list, pa je zato razumljivo, da sta potekla zelo živahno. Domačini so jasno pokazali, da sta županska kandidata Stjepan Škramlec ta To-mislav Kovač izbrana po njihovi volji fcn da jima popolnoma zaupajo. To bodo pokazali tudi pri volitvah. Upokojitev Beograd, 18. marca. p. Upokojen Je bil Jožef štrukelj, železniški kontrolor v LJub-IjanL Vremenska napoved Dunajska: Pretežno jasno, toplo vreme. Naši kraji Pomoč »Jutra« ob udarcu usode Zavarovalnina v znesku 10.000 din izplačana Ljubljana, IS. marca. Uprava »Ju+ra« Je te dni prejela od gospe Hedvike Križmanove, vdove šolskega opra vitel j a na Planini pri Sevnici g. Emila Križinana, r objavo naslednjo zahvalo : Podpisana Križman H ed vika, soproga tragično preminilega šolskega upravitelja na Planini pri Sevnici, izrekam »Jugoslaviji«, zavarovalni družbi, podružnici v Ljubljani, iskreno zahvalo za lculantno izplačilo 10.000 din »Jutro vega« zavarovanja naročnikov. Po tragični smrti soproga, ki je bil zvest naročnik »Jutra« in točen plačnik naročnine, inai je bila ta od »Jutra« poklonjena vsota ▼ veliko pomoč. Lastništvo »Jutra« prosim, naj sprejme izraze moje najiskre-oejše hvaležnosti. Križman Hedvika. Zagreb. Opatovim 43/11. Solata upravitelj g. Emil Križman na Planini pri Sevnici je postal v starosti 56 let pred nekaj meseci žrtev usodnega naključja. Na nevarni poti je padel tako nesrečno, da si je zlomil desno nogo. Prepeljali so ga ▼ celjsko bolnišnico. Nastale pa so komplikacije in g. Križman je izdihnil. Pokojni šolski upravitelj je bfi doma iz Semič«, v» svojo službeno dobo pa je deloval na Pio-nini. Zaradi svojega blagega značaja in globoke srčne kulture je užival splošen ugled in veliko priljubljenost Pokopali so ga na Pianini. Zapustil je mater, ženo in dva sinova. Tragična smrt družinskega očeta Kos lesa mu je v rudniku utrl lobanjo Zagorje. 18. marca Včeraj okrog 9. ure se je v kotredeškem «lovu smrtno ponesrečil 44-letni rudniški tesai- Matevž Berglez. Bil je sicer največ saposlen v delavnici, vendar Je opravljal tudi nekatera dela v rovih. Tako je tudi včeraj odšel na delo v Kotredež s svojim sodelavcem Vladkom Tauferjem. Imela sta Izvršiti neka dela na novo napravljenem vpaciniku. Nesrečno naključje Je žal ugonobilo Berglezovo življenje. Kos otesanega lesa je nekje zdrsnil ln ko ga je Berglez krvni ga je les zadel v glavo ter mu na tri lobanjo. Vse se je zgodilo tako naglo, da sodelavec Taufer ni mogel prav nič pomagati. Vea prestrašen je klical na pomoč ▼ bližini zaposlene delavce, ki pa so žal mogli i« ugotoviti, da bi tudi takojšnja zdravniška pomoč bila zaman. Matevža Bergleza so prenesli v bohri- gnico Bratovske skladnice. Zdravnik dr. Kaj2--elj je žal mogel ugotoviti le smrt, ki je nastopila takoj po utrtju lobanje Ko so reveža prenesli mrtvega na njegov dom, so se odigrali pretresljivi prizori. Obupno je jokala žena z otroki in zbrali so se tudi sorodniki Vse je objokavalo smrt vzornega moža, dobrega očeta in odkritega prijatelja. Ponesrečeni Matevž Berglez Je M doma Iz okolice Vranskega. Pri rudniku je delal že nekaj časa pred vojno, in po vojni se je takoj spet vrnil k rudniku. Kmalu nato se je poročil s Pepco iz znane Govejškove rodbine. Zakon je bil srečen. Usoda je hotela, da ga bodo zagrebli ravno na dan, ki se ga je tako veselil: dan pred smrtjo je namreč napovedoval, kako bodo vsi 3kupaj proslavili god njegove ljubljene žene . . . Pokojnika so vsi cenili kot dobrega, marljivega delavca. Njegovo smrt obžalujejo tudi nacionalne organizacije, katerim je bü zvest član. V časti bomo ohranili njegov spomin. Bridko prizadeti družini izrekamo iskreno sožalje. Žiga Lajakov-Mozirski f Umrl je znani štajerski ljudski pesnik Mozirje, 18. marca. Tr' bodi kakor kremen — kamen, izbran ob robu proda, in v srcu čuvaj sveti plamen za doma čast in roda. IzkreSI iskro te kreména, iz iskre plamen vskrèsni, da dvigne duša iz plamén® k lepoti večni se nebesni! 2. L. Mozlrskl V lepo pomladno jutro je v sredo 16. t. m. zadonel iz cerkvenega stolpa zvonček in oznanil prebujajočim se tržanom, da se je spet poslovil nekdo te njhove srede. Kmalu se je razvedelo, da je preminil obče priljubljeni savinjski pesnik žiga. Lajàkov-Mozdnski Rajnki je že dalje časa bolehal za neozdravlj vo boleznijo. iz katere ga je morala slej ali prej iztrgati bela žena. Pokojni žiga Laykauf (LajBkov-Mozir-ski je psevdonim) se je rodil 1- 1868. kot potomec nekdanjih mozirskih zdravn'kov Laykaufov. Po končanem 7. gimnazijskem razredu v Celju je šel na Dunaj, kjer je študira] veterino. Slabe gmotne razmere so ga prisilile, da je študij opustil. Postal Je pisarniški uradnik v advokatskih pisar-rah. V tem svojstvu je služboval v Celovcu. Ptuju, Celju in slednjič v Ljubljani, kjer si je izbral tudi svojo življensko družico. V tistih časih je bila. y Moz'rju ustanovljena politična ekspozitura (sreska izpostava). žiga poslej ni več vzdržal v Ljubljani Lepi in nacionalni savinjski trg ga je zvabil nazaj v svoj objem — vr- nil se Je t svotf rojstni kraj. Ta Je s9uZb zlati Jubilej proslavila pozneje. V zelo lepem govoru Je ravnatelj Stro-kot predsednik šentjakobske podruž-lice izvajal, kako umesten in v moralnem pogledu koristen bo prvomajski Izlet Cirilmetodarjev na Oplenac. V dobi, ko doživljamo velike prevrate ln ko se na našo mejo naslanja nova soseda, je pač potrebno. da zberemo v sebi dovolj moralnih sfl ln odpornosti A kje naj se bolj okrepimo z vero v svoj obstanek in v svojo bodočnost kakor na grobovih onih naših kraljevskih junakov, ki so se popolnoma žrtvovali za Jugoslavijo! Cirilmetodarsko romanje na Oplenac mora zatorej biti za udeležence pot k viru naše nacionalne zavesti, za vso ostalo našo narodno javnost pa manifestacija zvestobe naši junaški dinastijL Vodja izleta Tone čotar je včeraj odpotoval v Beograd, v Mladenovac in na Oplenac, da uredi vse potrebno glede prenočišč, prevoza, obiska muzejev in vse drugo. Izlet Je zagotovljen, ker se je doslej prijavilo že okrog 200 članov, ki smo tudi že vplačali voznino, dnevno pa še prihajajo nov« prijava. Naši diplomirani tehniki hočejo služiti napredku domovine Ljubljana, 18. marca Pri MJkEču so se te dni zbrali dani ljubljanske sekcije Združenja dipkxmixejrlh tehnikov kraljevine Jugoslavije k občnemu zboru. Iz poročila tajnika PavfiSöa, povzemamo, da je sekcija v preteklem letu pokre-nila celo vrsto akcij za Izboljšanje položaja stanu, ki ni zaščiten ne z zakonom ne v družabno stanovskem pogledu. Število članstva je od lani naraslo približno za četrtino, a redke so organizacije, ki se lahko ob zaključku svoje bilance kakor Združenje diplomiranih téhmkov ponašajo z ugotovitvijo, da med letom nI izstopil noben član. Službo je sekcija posredovala 8 strojnikom, 3 elektrostrojmkom fai 9 gradbenikom. Nezaposlenih pa je še zmerom 34 strojnikov in elektrostrojnikov, medtem ko so gradbeniki skoraj vsi pri delu ta kruhu, živahno je pod vodstvom odbornika Mozetiča delovala mariborska podružnica, Id šteje 36 članov. Vzgledno se organizacija udejstvuje tudi na kuttair-no-strokovnem poprišču. Njen član Kaan-lovšek je izdal »Slovenski omannoit« in > Slovensko narodno obrt«, zdaj pa pripravlja kn#go »Slovenska obrt«, ki bo dotiskana v prihodnjih mesecih. Clan mariborske podružnice Emil Arlfič pa pripravlja knjigo »Injektorji«. Podrobno je tajnik navajal ra®ne akcije odbora v zvezi s preosnovo strokovne zakonodaje. Na pobudo Komiteja tehničnega dela je začel v LJubljani delovati odbor za postavitev Tehničnega doma, v katerem naj bd našle streho vse tehnične organizacije ter tehn;čnl ln obrtno-tehnični muzer}. Investicije bodo znašale kakšne 3 all 4 milijone din- V decembru je bilo 40 diplomiranim tehnikom, zaposlenim na tehnčnem oddelku barske uprave, odpovedano, obenem pa je dobilo odpoved še kakšnih 20 toäetijerjsv ki 40 dragih bete* ničnih močL Ceprasv so vrffiB najodgovoav nejše posle, so bill plačani samo od ura, bali so kot dninarji zavarovani pni OUZD, v pokojninsko zavarovanje sploh niso bòa prijavljeni tn so imeli samo 14-dnevrri odpovedal rok. Skupno z organizacijami in-žen Jerjew in arhitektov ter geometrov tn geodetov je sekcija storila korake pri barski upravi, z «tpefaom, da so bäH po večini vsaj pod «tarimi pogoji sprejeti nazaj v službo. Ko je poročal Be Magajbdk Kraigher in je btta na predlog revizorja Pramrova soglasno Izrečena zaupnica odboru, je bü izvoljen pretežno stari odbor, nato pa Ja bila mod živahnim odobravanjem sprejeta resolucija, v kateri združenje zahteva: 1. da se diplomiranim tefcntkom zaščitijo delovne razmere in sodelovanje v zakonodaji; 2. da ae v korist narodnega gospodarstva kn za povadigo izdelkov domače obrti in industrije pri vseh tehničnih podjetij upošteva edino namestitev domačega strokovnega osebja; 3. da se pri tehničnih zaposlitvah vrši nameščenje préko strokovnih stanovskih organizacij; 4. da se da diplomiranim tehnikom raoincet, nadaljevati študije na domačih tleh; 5. da se v zaščito brezposelnih uvede energičen postopek proti večkratnim zaslužkariem. 0» da se določijo enake smernioe strokovnemu in gospodarskemu udejstvovanju <&-plamirarvh tehnikov, kakršne so zagotovljene sorodnim strokam z višjo šolsko kvalifikacijo; 7. da se pri novelizacij. raznih zakonov, ki se Jih tičejo, pritegnejo k sodelovanja fcu*S diplomirani tehniki; 8. da se učni načrt tehnične srednje šole prilagodi enakim šolam v inozemstvu, dotlej pa naj se omeji dotok <£jakov na ta šole; 9. da se zakonsko zaščiti naziv >di-ptomirami tehnik«. Prof. Osip Šest; Mistr Vaclav Skruzny (Ob petdesetletnici njegovega gledališkega dela) »Gospod mojster Skružnv, bodite tako dobri in naslikajte nam zastor... Kaj Vas «tane, enkrat s čopičem sem in dvakrat tja — pa je zastorček gotov! Saj Vi imate ogromno prakso!« Ali: »Gospod Skruzny. plakat bi potrebovali za prireditev in portret in transpa-rentno letnico... saj Vi ste tako spretni...« Pa lutke in kulise, pa konstrukcije odrov, pa osnutke za dekorje in tisoč želja je imela naša javnost, naša društva in posamezniki... Gospod Skružnv naredi vse, ustreže vsem ... Saj or> zr.a ... Kaj ga stane?. .. Smuk. smuk, pa je gotovo in narejeno... Kai ga stane!... Mistr Skružny je petdeset let v aktivni službi čopiča .. Kaj ga stane! Da. stane ga dela truda, napora, fantazije in neskončno mnogo dobre volje, da je ustregel vsem in vsakomur... Danes se izkažimo mi in povejmo: Mistr Skružnv — mi vemo kaj Vas stane, kdo ste m kaj pomeni petdeset let sredi pisanih barv, sredi onega, kar utegne roditi samo bogata fantazija ... Tako je bila tale reč: Pred petdesetimi leti je vstopil mlad. zelo mlad plavolas dečko kot praktikant v službo Narodnega Di-vadla v Pragi. V slikarskem ateljeju črta prve poteze, beli platno in riše Ornamente... Kje so tisti časi? Ej takrat je juna-čil na čelu tega zavoda pane Šubert. ravnatelj in režiser!... Istočasno mladi Vaclave pridno podeča um e tnisko-ob rtno šo- lo... To je prvi korak ... bolj študijskega značaja, kakor poklicnega... Potem se pojavi po preteku petih let prakse, drugi in se imenuje: »Kautsky in Co. — Wien, Atelier für szenische Gestaltung.« — Kdo je bil ta Kautsky in Co.? Edino tisti ki ima dolgoletno gledališko prakso vé, da je bil to svetovno znan atelier za slikanje dekoracij in vsa največja svetovna gledališča od Burgtheatra pa tja do ame-rikanskih oper so naročala dekoracije tam... Ko je bilo 1910. leta otvorjeno t Ljubljani novo nemško gledališče — Kaiser Franz Josephs Jubiläumstheater — je izgo-tovil Kautsky prav vse dekoracije in celo danes se ponaša slovenska Drama z dekorji, ki so ostali iz onih časov. Zastor dramskega gledališča je iz onih ateljejev, in še marsikaj ... Za mladega Skružnega je bilo delo v tem svetovnem zavodu visoka šola in po nekaj letih se vrača v Prago kot samostojni šef v Veliki Varieté, kjer izdeluje v slikami dekorje za vsa praška gledališča... Potem pride znamenito leto za Skružnega! Leto 1807... Ponudena mu je služba scenografa in slikarja na carski operi v Ti-flisu... Tako se preseli iz čeških ravnin med kavkaške gore in celih deset let mu zveni ob urah hrepenenja ona čudna češka pesem: »Kde domov muy?: Pa kaj, tako je življenje... Haraso! Na Češkem med tem niso spali, in držali rok križem!.,. Sezidali so novo veliko gledališče na Vinogradih... Tja pozove jo svojega rojaka iz Tifliss. Tam je dela, tvorbe, tam se iščejo že nova pota nor način tvorbe na sceni nastaja... realizem umira — novi oder stilizacije zavzema vse teatre... In vinogradski teater stoji nekako v avantjjardi. -. Z njim mojster Skružnv.. .1 Vojna snče svetove, države in narode. Celo siromake Slovenčke spravi k zavesti, pasja noga — teater imate, pa ne igrate, ne delate in spite! No in izkušeni Gove-kar se podi na pohod, iz tika, prebira, išče — in iztakne poleg drugih tudi mojstra Skružnega. Vse je hitro urejeno bi narodno navdušenje pospešuje včasih potek dogodkov. Proti koncu leta 1918. ustvari Skružny svojo prvo sceno na odru slovenskega teatra z dekorjem za »Prodano nevesto«. — S tem trenutkom, ki ga imenujem brez vseh pridržkov zgodovinskega, je bila ustanovljena pot k slovenski sceni na naših odrih. Mojster Skružnv ji je bil oče, boter in svetovalec... To je zasluga, katere doslej nenapisana zgodovina slovenskega gledališča po letu 1918. pozabiti ne more bi ne nnsl V letih 1918 — 1938, torej v teku dvajsetih let, je opravil in izvršil mojster Skružnv veliko delo, ki se ne more točno proceniti... Ako povemo, da opremlja Drami letno dvajset novih del, Opera pa osemnajst — potem je podana približna podoba dela, ki ga opravijo gledališke sli-karne — v prvi vrati pa Mister Skruzny sam. Ustvaril je nešteto nepozabnih scen, od katerih naj omenimo samo one iz »Ru-aalke«, iz »PetrČkovih poslednjih sanj« in »Viharja«. Škoda, da nam naše siromaštvo ne dovoljuje, da bi si ohranili stare scene — saj bi hodili vseeno lahko nova pota — pokazalo bi se, da ima ona nemška poslo-vica prav: »Es kommt selten etwas Besseres nach«!... Petdeset let trdega dela diči lepo, sivolaso glavo našega mojstra Skružnega Ako rečem našega, potem to ni ne poza in ne kompliment — kajti od petdesetih jih je pustil dvajset, prav pošteno trdih, nam. Delal in trudil se je. to je res, a bil je tudi sicer fant od fare, kajti njegovi dečki »o se vrgli po njem in je eden v Brnu šef slikarne, dragi mu pa to v slikami bere izpod rok njegovo znanje in umetnost... Skružnv jo velik prijatelj igralcev m pevcev in rajnki Drvota je marsikatero jutro odšel iz njegovega ateljeja s čevlji, ki so imeli rdeče poslikane peté — vendar najljubši so mu oni, ki ne zahtevajo gaž, ne štrajkajo m zna-jo vselej svoje vloge: — to so hrtke... Značilno za scenske mojstre velikega kalibra je, da ao se v zreli dobi vsi vrgli na te pritlikavce ... Vzemimo našega Klemen-čiča ali Italijana Podrocoo... Tu se odpre rojenemu scenografu po mojem mnenju oni svet, o katerem je sanjal vso svojo razvojno dobo. Tu lahko izvrši za resno ooo. kar mu prišepetava domišljija... In moj ste* Skražnv je ustvaril iz ničesar neb roj marionetnih odrov in jim je še danes svetovalec in varuh. Kaj imajo Cehi v Mistrn Vaclava — to vedo ona sami najbolje... Vsa portreti Ma-sarykovi in Beneševi, Smetane in Dvofaka so njegovi pa tudi na »posvicenih« ni bil brez posla in 28. oktober vé zanj prav dobro... Mojster Skružnv! Pa se postavim v svo-čano pozo po stari navadi, in Vam rečem tole: že mnogo ste dali našemu teatru in že marsikatero bitko sva izvojevala (in tudi izgubila) skupaj... Da Vam ohrani Gospod Bog bistro oko in mirno roko vse dotlej, dokler bo njegova volja... Mi Vam pa ob Vašem jubileju in ob jubileju Vašega dela v slovenskem teatru krepko stisnemo Vaso roko... To sprejmite tu od vodstva, od vseh dirigentov in od vseh režiserjev Narodnega gledališča... Ma uctal Lep dar: Zgodbe brez groze NaJcrnr jfte to kvalitativno najboljše hrastove In bakove dobavlja In polaga tovarna REMEC - CO. DUPLICA PRI KAMNIKU ZeleznlSka bi avto postaja OGLEJTE SI NASE ZALOGE V TOVARNI ALI V PISARNI LJUBLJANA, KERSNIKOVA ULICA 7, POLEO SLAMICA. Dnevi pred priključitvijo Pregled Izjav In dogodkov pred izvedbo priključka Razvoj dogodkov, td so • tako filmsko brzino dovedll do priključitve Avstrije k Nemčiji, bo nedvomno Se dolgo predmet zanimivih razglabljanj v Evropi Morda se danes ne da še doumeti vse, kar Je dovedlo do sedanjega stanja, prikrito je ostalo zlasti marsikaj, kar se je odigralo ■amo za kulisami. HITLER ANGLEŠKEMU NOVINARJU V razgovoru * angleškim novinarjem lordom Pricejem Je Hitler izjavil med drugim, da nekaj dni poprej še ni niti slutil, da »e bo zgodilo, kar se potem je. Pripomnil je, da se je odločil za poseg v avstrijski razvoj zato, ker ga je »dr. Schuschnigg prevaral«. To je, pravi Hitler, česar ni mogel trpeti, kajti »ako dam svojo roko in svojo besedo komurkoli, potem jo tudi držim in pričakujem od vsakogar, ki «klene z menoj dogovor, da se ga tudi sam drži. Z dr. Schuschniggom sem se sporazumel, da bo ustavil svoje zatiranje veČine v Avstriji. Namesto tega je dr. Schuschnigg skušal Izsiliti svoj plebiscit... Storil sem temu konec.« i HITLER PRED RAJHSTAGOM Hitler Je v tej Izjavi konkretnejše govoril o sporazumu v Berchtesgaden u kakor v svojem znanem govoru pred rajhstagom dne 20. februarja tega leta. Tedaj namrei sporazuma ni še prikazal v tako usodni in alternativni luči. Omejil se je na ugotovitev, da je tedaj šlo samo za odstranitev »t e ž k o č«, ki so se pojavile pri izvajanju sporazuma z dne 11. julija 1936«, ker bi sicer prišlo do katastrofe. »Cilj in namen sestanka je bil, da se nevšečnosti odpravijo s tem, da se narodno-socialistično mislečemu delu avstrijskega prebivalstva dajo v okviru veljavnih zakonov iste pravice, kakor jih imajo drugi državljani. Po splošni amnestiji, ki je sledila v Avstriji, je nastopilo veliko pomirjenje in boljše razumevanje za prijateljske odnošaje. Vse to Je izpopolnitev julijskega sporazuma iz leta 1936.« Hitler se je nadalje izrecno zahvalil kan-celarju dr. Schuschniggu »za veliko razumevanje in pripravljenost, s katero je sprejel moje povab lo ter se resno trudil, da skupno z menoj najde pot, ki je v interesu obeh držav.« Še posebej je Hitler poudaril misel, »da smo s tem dali tudi važen prispevek za evropski m i r.« 8CHUSCHNIGGOV POUDAREK Avstrijski kancelar dr. Schuschnigg Je V svojem govoru te osnove sporazuma v Berchtesgadenu le še bolj podčrtal, ne da bi bil zaradi svojih izjav demantiran iz Berlina. Ponovil je najprej, kar je že Hitler Izjavil, nato pa je izrecno poudaril: »Berchtesgadenski dogovori vsebujejo pred vsem Izrecno ugotovitev kancelarja Hitlerja, da nemška vlada prizna popolno suve-renlteto avstrijske zvezne države, dalje ugotovitev, da smatrata obe vladi v obeh državah obstoječo notranjo ureditev, vštev-8i vprašanje avstrijskega narodnega socializma, kot notranjo zadevo dotične države... Za izvedbo dogovora so predvideni ukrepi, ki se na eni strani nanašajo na notranje politično pomlrlenje v Avstriji in ki na drugi strani jamčijo nemško nevme-Savanje v notranjepolit:čne zadeve Avstrije Izrecno je bilo določeno, da dosedanja ilegala v Avstriji ne sme računati na kritje krogov Izven mej.« 6CHUSCHNIGGOV1 UKREPI Schuschnigg je v skladu z dogovorom in 6 Hitlerjevimi izjavami pred rajhstagom o spoštovanju julijskega sporazuma in »veljavnih zakonov« v Avstriji odprl avstrijskim narodnim socialistom vrata v edino obstoječo politično organizacijo v Avstriji domovinsko fronto, prepovedal pa je sleherno politično in strankarsko delo hit-lerjevcev izven tega okvira. Ker se samostojno politično uveljavljanje hitlerjevcev ni ustavilo, je prepovedal vse politične manifestacij« izven domovinske fronte. Ker se tudi po tem ukrepu, ki Je bil »v skladu 8 postavami ln avstrijsko ustavo«, položaj za njegovo stališče ni izboljšal, se je končno dr Schuschnigg v sredo dne 9. marca odločil za konsultiranje prebivalstva o ohranitvi avstrijske samostojnosti v skladu z zadevnimi določbami avstrijske ustave. Plebiscit je bil določen za nedeljo dne 13. marca 1938. HITLERJEV FINALE Od tega dne dalje so se dogodki razvijali z bliskovito naglico, da je o njih časopisje komaj sproti poročalo. Takoj po Schu-schniggovi izjavi je sledila reakcija iz Berlina, o kateri pripoveduje sam Hitler angleškemu novinarju Wordu Priceju z naslednjim dramatičnim opisom: »Najprej nisem mogel verjeti tej vesti (namreč ia-povedi plebiscita, op. ur.). Ko sem se o tem prepričal, sem sklenil, da takoj nasto- pim, in sicer tako, da izvedem Istega dne, ki ga Je dr. Schuschnigg določil za svoj plebiscit, priključitev Avstrije k Nemčiji.« Da bi to svojo naglo ln, kakor sam pravi, ovsem nepričakovano in tako rekoč prav zaradi sporazuma v Berchtesgadenu nepredvideno odločitev Se bolj utemeljil, se Hitler sklicuje na nevarnost notranje krvave revolucije v Avstriji, ki bi postala »druga Španija v osrčju EWope«. Tu se človek, ki išče razlage za nepričakovani razvoj dogodkov v Avstriji, nehote spomni na Hitlerjevo ugotovitev v govoru pred rajhstagom o >te*ki katastrofi«, ki bi sledila ako bi se dr. Schuschnigg ne bil odzval njegovemu povabilu na sestanek v Berchtesgaden, kjer je šlo kakor Je Hitler sam izjavil, le za odstranitev »te?knč. ki so se pojavile pri izvajanju sporazuma s dne 11. julija 1936«. Svet se Je sprijaznil s Hitlerjevim Izvršenim dejstvom, toda mednarodna Javnost bo še dolgo z napetim zanimanjem sledila poročilom o ozadju nagle Hitlerjeve odločitve z dne 11. marca tega leta, ko je poslal v Avstrijo svote oborožene čete, da reši »srednjeevropsko Španijo« prelivanja krvi... „Trst — okno Slovenije v svet" Prisebnost čehoslovakov Odmev! avstrijske priključitve v češkoslovaški Javnosti — Mirna samozavest fa. Praga, 17. marca Po zasedbi Avstrije, s katero je Nemčija oklenila osrčje Češkoslovaške od treh strani, je tudi slednja postala predmet napete pozornosti svetovne politične javnosti. V Češkoslovaško je pripotovalo mnogo posebnih poročevalcev raznih listov, da pro-uče tukajšnje prilike in se na licu mesta prepričajo, kako je avstrijski dogodek vplival na češkoslovaške množice in na njihovo duševnost. Prišli so taki, ki so se resno zbali za usodo tega srednjeevropskega otoka demokracije, dalje taki, ki so ▼ skrbeh samo zato. ker vidijo, da bi vsak nasilni nastop proti Češkoslovaški izzvai novo svetovno vojno, zopet drugi pa enostavno niso hoteli zamuditi trenutka, ko bi se nemški kolos vrgel na svojo šibkejšo sosedo, da bi tudi njo izbrisal z zemljevida. Morda je kdo med njimi tudi pričakoval, da bo našel Češkoslovaško v razburljivem stanju preplašenega mravljišča Lovci posebnih senzacij gotovo niso prišli na svoj račun Res je češkoslovaški narod z razumljivo pozornostjo zasledoval, kaj se godi v njegovi soseščini, res da je o tem tudi živahno razpravljal teT presojal morebitne posledice, — o kaki paniki, strahu ali potlačenosti pa na vsem Češkoslovaškem ni bilo sledu Kdor ne pozna češkoslovaškega naroda in kdor je le matematično primerjal obe državi od katerih bi ena nastopila kot silni napadalec, druga pa kot šibak branitelj se mora presenečen čuditi, s kako hladnokrvnostjo so na Češkoslovaškem vzeli na znanje izvršeno dejstvo. Izredni mir priča o izredni samozavesti in odločnosti tega naroda, čegar pozicija na eksponirani točki slovanstva je nepretrgan niz nadčloveških boiev za obstoj, za očuvanje svobode jezika im narodnosti Ob sličnih prilikah marsikje ljudje zapadajo ▼ bahavost, ki te slabo skriva notranji nemir, pri Čehoslovakih pa ne moreš odkriti tudi prav nič takega nezdravega razpoloženja. To je narod, ki Je nekoč vodil strahotno borbo za svobodo vesti, skoro proti vsej takratni Evropi tn pred čigar junaštvom so se morale umikati daleko večje armade, nego je biLa sila češkega naroda. Tudi v dobah tuje vlade in tujega zatiranja je ta narod še jasneje pokazal svojo nezlomljivo odpornost in notranjo silo, s katero je končno le premagal svoje zatiralce m ob novil svojo državo, ki je v pičlih 20 letih dala Evropi svetal primer vzorno urejene, modro vodene itn smotrno upravljane državne tvorb®. Cehoslovak, vzgojen ▼ tradiciji husrtstva, tudi danes ne pozna strahu. »Preživeli smo hujše čase. prestali hujše opasnosti, pa nismo klonili.« je redni zaključek vsakega pogovora s posamezniki. Ognjevitejši dostavljajo temu refrenu še opazko: »Pred dvajsetimi leti smo v najneugodnejših prilikah pokazali, da se znamo biti za svojo svobodo.« To »o besede, ki jih je ljudstvu položil na jezik vojni minister Machnik prošlo nedeljo ▼ Olomoucu na proslavi dvajsetletnice bitke pri Bahmaču. To je ona bitka, v kateri 9e je obnovljena čšl. vojska prvič po dolgih letih udarila z Avstrijci in »e obnesla tako, da je izzvala občudovanje vsega sveta. Ko v časopisnem kiosku kupuješ list, imaš priliko čuti kratke debate o položaju, kjer redno padajo besede samozavesti: »Nismo sami, za nami stoje milijoni naših zaveznikov, ki vedo, da je naš poraz tudi udarec po njih. V ostalem pa so nam grozili že mogočnejši gospodje, ki danes o njih državah ni niti sledu.« Osobito pa so odločni delavci: »Ustvarili smo »i državo z lastnimi napori in z lastno krvjo, uredili smo si jo, kakor pač najbolje znamo, in mislimo, da smo bil! kos nalogi. Zato bomo tudi branili našt državo in našo svobodo. Nikoli več ne bomo nosili tujega iga.« »Naša stvar Je pravična,« govori drugI, tn ▼ spopadu je duh ono. kar odločuje! Mi pa imamo od davna zapoved naših dedov-bojevnikov: Sovraga se ne bojte, n« njegovo število ne glejte!« Človek je vesei takih moških besedi, vesel odločnega pogleda in ognja v očeh, ki se prižge ob takih besedah. V zaupnem razgovoru se stvar prav nič ne spremeni. »Vi le ne skrbite in ne bojte se za nas. Naša vojska je izbor-no izveibana in sijajno opremljen« po zahtevah moderne vojaške tehnike. Naie meje so zavarovane in utrjene.« Ko sem omenil henleinovce in nedavni nastop njihovega poslanca » češkoslovaškem državnem zboru, »em dobil odgovor, da so takih nastopov že vajeni in da so trdno prepričani, da bo naposled tudi hen leinovce mirila psihoza, za kar se kažejo otipljivi znaki. Polni priznanja pa govore Cehoslovaki o svoji vladi, ki je v teh težkih dnevih pokazala izredno mirnost in se un dala zavesti od vseobče napetosti, ki je vladala v evropskih političnih krogih. Tako sodbo sliši človek tudi od tujcev, ki zlasti poudarjajo prekrasno enodušnost med vlado in češkoslovaškim narodom. Pred dnevi a» je mudil ▼ LJubljani član redakcje tržaškega »Piocola«, g. Aldo Caduto. Na željo svojega lista Je prišel v Slovenijo, da prouči možnosti intenzivnejše trgovinske izmenjave med dravsko banovino in Trstom in da o tem poroča tudi v letu. Dne 15. t m. Je objavil v »Piccolu« svoj prvi članek pod naslovom; »Trat in promet Slovenije« s podnaslovi: »Dežela gozdov — 2000 žag — Izvoz m italijanski trg — Sodelovanje Jadranskih luk«. Svoj prikaz začenja z ugotovit v jo: »Trst Je za slovensko gospodarstvo okno v svet«. To ugotovitev utemeljuje nato s podrobnim opisom našega gospodarstva, poudarjajoč za Italijo zlasti pomen našega gozdnega bogajStva. Slovenija, pravi člankar, se lahko smatra za važen surovinski vir za državo, kakršna Je Italija, ki. uvaža letno nad 800.000 ton lesa v skupni vrednosti nad 400 milijonov lir. Prvi ln najpomembnejši trg slovenske Izvozne industrije je že po tradiciji itali- janski trg, ki Je nekdaj sam absorbiral oko li 80°/o Izvoz» te pokrajine Sankcije so Izvoz zaustavile, toda od lanskega leta Italijanski nakupi spet naraščajo in dosegajo že 40«/. celotnega slovenskega lesnega izvoza, kar je povsem naravno, ker so se »normalnim potrebam italijanskega trga pridružile sedaj še imperialne potneibe«. Pomen Trsta za Slovenijo pa se kaže tudi v pogledu tranzitnega pre komorskega Izvoza iz Slovenije in bo verjetno ta pomen Se zrasel po priključitvi Avstrije k Nemčiji, ker bo Nemčija krila odslej svoje potrebe v Avstriji in bo treba misliti na izvoz slovenskega lesa tudi drugam. Trst bo za slovensko industrijo zelo primerna izvozna luka, kajti, poudarja člankar, v Sloveniji so že cele generacije »navajeni gledati na ugodno aH slabo vreme za usmerjenje pogledov na Trst, pravo okno v svet«. Tržaški novinar napcrratuje 8« drug» članke o tem vprašanju, ki seveda zanima tudi. naše gospodarske kroge. Pismo Iz Slovenske Bistrice Pišejo nam: »Slovenec« je 11. t. m. posvetil svojo posebno pozornost kandidatom za bližajoče se občinske volitve. Nočemo mu odgovarjati v enakem žargonu, ker imamo na svoji strani ljudi, ki vedo, kaj hočejo, in se oiKdar ne poslužujejo takega pisanja, kakor |>e napisan oni članek iz našega mesta v »Slovencu«. Nosilcu karaiidatne liste dr. Pučniku ne morejo drugega očitati, kakor da je p ristai JNS. Seveda ne povedo, da je on ko* bivši slovenjebistri^ki župan mnogo več napravil, kakor pa oni, ki so obljubljali gra ove v oblakih, naredili pa potem niso ničesar. Dr. Pučniku tudi ni treba zbirati izgubljenih ovc, kakor bi rad svoj« pristaše potolažil »Slovenec«. Meščani in okoličani so njegovo kandidaturo z veseljem pozdravili in se za njo tudi z vso vnemo zavzemajo. Naj nam dopisnik »Slovenca« postreže s takimi uspehi svojega kandiiata, ki je imel tudi nekaj let priliko županova» v Slovenski Bistrici, kakršn' so Mli uspehi dr. Pučnika kot župana. f)r Pučnik je zmanjšal občinski dolg od 486.000 na 133.000 din. V treh letva za zaposlitev delavcev, bo občina zbirala prispevke kot prostovoljno socialno davščino Naj bi ne bilo nikogar, ki bi je ne plačeval. Mestno poglavarstvo bo dostavilo občanom vabila za pristop k plačevanju davščine, vsakdo bo prostovoljno odločil, koliko bo plačeval na mesec za nezaposlene. Vsak znesek bo dobrodošel. Davščino bodo vsak mesec pobirali posebni pooblaščenci, ki bodo imeli za to izkaznice s fotografijo in letošnjim uradnim potrdilom. Nikakega denarja naj nihče ne iziroči drugemu, ne da bi prejel za denar potrdilo. Kdor želi. more prispevek izročiti tudi naravnost socialnemu uradu v Mestnem domu Ker gre tu za življenje mnogih družin naj padejo vsi predsodki, ki se ob takih prilikah kaj radi pojavijo Občina mora pomagati revnim, občina je skupnost vseh občanov. Občani pomagajte tedaj ubogim nezaposlenim preživljati družine. Pristopite k plačevanju prostovoljno socialne davščine! Neka dama iz družbe je vprašala Brahm-sa: »Ah dolgo mislite, preden začnete skladati?« — »Ali dolgo mislite, preden začnete govoriti?« je odvrnil Brahms. »Prokleto sem bil bedak, bo sem Jemal tsbe za ženo .. .< »Tako je. Ampak saj vidiÄ, da ni mogočo pomagati. Bedak ima povsod srečo ...« a novem Dunaju Obračunavanja nekdanjih preganjancev — Hitlerizacija časopisja — Dobrodošel kardinalov poziv — Borba za mladino — židje na velesejsnu — V židovski trgovini Dunaj, 17. marca Ako tujec n« pozna vseh odtenkov, ki loč jo avstrijsko nemštvo od rajhovskega, se mu zdi slika dunajskih ulic povsem normalna Slavnostno lice je že precej Izginilo, živ'jenie gre svojo vsakdanjo pot. Le v vsaki poslovni ulici nalet fi na lokale, ki so zaprti, tu in tam tudi na katerega z razbitimi šipami zložbenih oken. So to lokali židovskih lastnikov. Demo tiranih tn lzropan h lokalov je razmeroma malo. O njih zatrjujejo hitlerjevci, da so postali žrtev ljudi, ki so sd na lastno pest prisvojili pravico »čiščenja«, deloma pa celo ljudi, ki so hoteli to priliko kratko malo Izrabiti za plenjenje. Prav resno sem slišal tudi razlago, da so se prikopali do hitlerjevskih uniform komunisti, da bi s svojim razbijanjem povzročili zmedo ln zbudili mržnjo do narodnega socalizma. Ni mogoče teh vesti prékontrolirati, vsekakor pa je res da Je policija Izdala stroge ukrepe proti onim. ki hočejo na lastno pest »čistti« poslovno življenje ln obračunavati z nasprotniki novega režima. Dunajske kavarne so zopet polne in živahne. Le one, ki so bile navezane pretežno na židovske goste, so 3labo obiskane Kakor je že stara navada Dunajča» nov. tudi sedaj temperamentno debatirajo o stuaclji. Predmet razgovorov niso več samo dogodki, ki so se ravnokar odigrali, temveč v vedno večji meri problemi bližnje bodočnosti. Ljudje ugibajo, ItakSne bodo gospodarske posledice priključka, pa si berjo glave, kako se bo uredilo židovsko vprašanje, ki bo zaradi jfcredno velikega Števila Židov v Avstri- ji dokaj težje, kakor Je bilo v NemčlJ1. Ko so narodni socialisti prevzeli oblast v Nemčiji, ni prišel na 100 prebivalcev niti en Žid, v Avstriji pa jih pride na 100 prebivalcev 5 do 6. Finančno žvljenje t-a Dunaju Je pretežno pod židovskim vplivom, enako je večina avstrijske industrije odvisna od židovskega kapitala Drugi problem, o kateram Dunajčan! živahno razpravljajo, Je razvoj bodočih odnoéajev med državo ln katolicizmom Avstrija Je bila najbolj katoliška država v Evropi, težke Je bilo ločiti, kaj Je državna -'n kaj je cerkvena politika. Nasprotniki političnega katolicizma so seveda zadovoljni. Njegov konec Jim pomaga pozabiti na marsikatero drugo nevšečnost, ki Jo obeta prinest' anšlus Zato z največjo pozornostjo poslušajo vesti o novih ukrepih za likvidacijo politike na katoliški verski osnovi. V prvih dneh so se razširile vesti, <*a narodni socialisti v masah zapirajo duhovnike. Pokazalo se je, da Je to pretirano ln da so aretacije duhovnikov razmeroma maloštevilne. Po večini gre za primere, kjer se kak duhovnik ni mogel dovolj hitro vživeti v novi položaj, ali pa za primere lokalnega maščevanja, ako se J« kak župnik ali kaplan poprej preveč eks-poniral v borbi proti hitlerjevcem. Pri vsakem razgovoru s hitlerjevci čujem pripovedovanje, koliko so morali poprej trpeti. Vedno ti navajajo tudi število 40.000, kolikor Je baje moralo hitlerjevcev zaradi svojega prepričanja pobegniti iz Avstrije. Pridruži se Jim še par tisoč taternlraneev in kaznjencev. Vsi ti ali vsaj mnogi med njuni bi sedaj radi kar na lastno pest obračunali z onimi, zaradi katerih so morali v izgnanstvo, internacijo ali zapor. Vendar so, tako vsaj zatrjujejo v hitlerjevskih krogih, tak primeri razmeroma redlkl. Kaj je to »razmeroma redki«, je seveda težko presoditi. Cez noč so prenehali va! katoliški politični isti. Sicer Izhajajo še dalje, vendar pa ao postavljeni na odločilna mesta v uredništvih sami hitlerjevci, tako da pišejo sedaj tudi ti listi v hitlerjevskem duhu in se zavzemajo za novi režim. Tudi »Reichspost«, glavno glasilo avstrijskega klerikaliznia. Se izhaja. Vest o njeni ustavitvi ni bila točna Seveda pa piše sedaj tudi ona enako kakor drugI Usti ln je do-bla popolnoma hltlerjevsko redakcijo. Glavno narodno socialistično glasilo »Völkischer Beobachter«, ki Je Izhajalo doslej v Berlinu in Mooakovem, Je včeraj začelo Izhajati tudi na Dunaju. Zaenkrat Izhaja v občajnem formatu dunajskih listov, pravijo pa, da bodo že v par tednih postar vili novo tiskarno, tako da bo list potem lahko izhajal v Istem velikem formatu, kakor izhajata berlinska In monakovska izdaja. O voditeljih bivšega režima govore ljudje le malo. Nekatera Smena, ki so bUa Se pred Štirinajstimi dnevi v ustih vseh, zvene že skoro tuje in neznano. Impooira pa ljudem zadnji kancelar dr. Schuschnigg, o katerem zatrjujejo, da dosledno odklanja ponudbe, naj b' se prostovoljno umaknil v inozemstvo. Klerikalni inteligenci je zelo prav prišel poziv nadškofa dr. Inni tze rja, naj se uklonijo novemu režimu in mu služjo ker je taka pač božja volja. Malo je Izjem med njimi, ki ne bi že nosili znaka s kljukastim križema- Množice klerikalnih pr stašev med preprostim ljudstvom molče. Starejši med njimi, zlasti s podeželja, pač ne bodo nikoli postali narodni socialisti. Ostali bodo ob strani, dali svoj glas za Hitlerja ln anšlus, pri tem pa skeptično čakali na nadaljnl razvoj dogodkov s tiho tolažbo, da bo morda vendarle to novotarijo prej all säe j vzel hudič. Ta tolažba pa bo tudi ves njihov odpor proti novemu režimu, ki » tem že računa, saj ima dovolj izkušenj iz Nemčije. Pustil bo stare na miru m se zadovoljil s tem, da ne delajo puntarij, zato pa se bo tembolj vrgel na mladino, ki tvori že sedaj Jedro narodnega socializma v »deželi Avstriji«. V poglavje mladine spada predvsem šolstvo V Avstriji je bilo že od nekdaj mnogo zasebnih verskih Sol. V petih, šestih let h poudarjenega katoliškega režima se je njihovo število še pomnožilo. Kakšna bo nadaljnja usoda teh šol. o tem ljudje mnogo razpravljajo. Bolj radikalni so mnenja da jih Je treba kratko malo zapreti, drugi pa pravijo, naj Jih le kar pustijo, saj se bodo počasi same spraznile. že sedaj pa ao prepovedane vse druge mladinske organizacije razen hitlerjevskih. Ne bom kmalu pozabil slike, Id ml Jo Je nudil obisk dunajskega velesejma. Mnogo, zelo mnogo Je tam Židov. Pobiti 'in zaskrbljeni sede v svojih kojah. zatopljeni v težke misli, že osiveli možje so med njimi, pa tudi Se čisto mladi fantje. Le tu ta tam spregovorita po dva na tihem med sabo, a se takoj plašno azreta okrog sebe. Se bolj potrte se zde Židinje, katerih mnoge tmajo od Joka rdeče oči. Porazno je na nje baje vplivala zlasti vest. da je bil aretiran najmogočnejši med njimi ta eden najvplivnejših čmiteljev bdvšraga režima, baron Rotschlld. Na ulicah Židov n' videti nikjer. Kdor le more. se drži doma, zaprt v stanovanju pa čaka, da pride patrulja nacistov ln prične h!?no preiskavo, Id j h je vsak dan po vsč sto- Koliko tragedij se Je odigralo te dni po dunajskih židovskih družinah, ve sam ljubi Bog. Službeno beležijo že do sedaj celo vrsto samomorov uglednih židovskih go- spodarstven ikov ln Intelektualcev. Posebno hud je udarec, ki Je zadel židovske Jurist« In zdravnike. Med njimi so ljudje Z Imeni, ki so imela visoko ceno la sloves tudi daleč izven avstrijskih mej. Preko noči jim Je bila odvzeta pravica do Izvrševanja njihovega poklica za arijske klien-te. Omejiti se morajo na službo svojim ži-dovsk m rojakom, kar pa v praksi znači gospodarski ln poklicni polom, židovski uradniki so bili takoj suspendirani ln niso smeli niti položiti zaprisege H tlerju. Po židovskih lokalih so neznane roke, če-sto dosti neokretno, napisale svarilo, da Je to židovska trgovna. Nikogar nI, ki bi Imel pogum zbrisati te anonimne napise, a tudi nikogar, ki bi imel še pogum stopiti v tak lokal Vs so prazni, kolikor niso sploh zaprti. Človek se nehote spomni na svetopisemsko zgodbo o označevanju židovskih domov v Egiptu s krvjo velikonočnega JagniJeta. Po tisočih let so židovski domovi zopet zaznamovani, a to pot znamenje ne nosi odrešitve, temveč pogubo. Zamikalo me Je, da W stopil ▼ eno tako aaanamovanth trgovin. Kaj so mislih ljudje za mojim hrbtom ne vem. Vem pa, c*a so se me v trgovini bolj ustrašili kakor razveselili. Potekla Je cela minuta, preden so me razumeli, kaj želim. Prišel je sam gospodar ta me vprašal, če sem morda Rus. Ne vem kako je prišel na to misel. Zelo redkobeseden je bil, a ko se je prepričal, da sem res inozem.ee, se je o tajal, pa mi začel pripovedovati, da je njegova trgovina že 50 'et v istem lokalu. Osnoval Jo je že njegov oče. Posli so šli do zadnjega petka zelo dobro, sedaj pa je konec. Ni se Se odločil, kaj bo storil. Mnogi njegovi znanci so izročili svoja podjetja svo-j m arijskim nameščencem; najbrž bo storil tudi om tako. Ko sem se poslavljal. Jo bil tako gin Jen, da ml je hotel kupljeno blago pokloniti za spomin. Preko 10.000 zdravniških priznanj 1 Železna to KINA-U1H0 ZA OKREPITEV SLABOTNIH, SLABOKRVNIH IN REKONVALESCENTOV. 1 Z V R S 1 E JN O R D S Dobiva se v vseh lekarnah po aaslednjih cenah: litrska steklenica Din 77.—, pollitrska Din 48. — . četrtlitrska Din 32,— Reg S br 3290 od 24 II 1933 Uosuaée vesti Jožef ovo Štirinajst dm se ze smeje sonce z vedrega neba- že na vse zgodaj je svetlo in ko se uieAčanl še vtapljajo v naročju sanj, leze ril j na zarja čez gore, da pordevajo snežni velikani nizko doli do podnožja, in ko v tone zardeli blesk planin v zlatem objemu sončnih pramenov, oživi namah zemlja in vse se veseli novega, sončnega dne pod visoko razpetim sinjemodrim nebom. Raj zmore vcepiti radosti v srca lepa ln sončna pomlad, vidimo prav letos. Ljudje so čez noč pozabili na nemarne tegobe nadurne zime, vedrina neba se zrcali na obrazih še tako revnih Zemljanov, ki jim vsaj toplega sonca ne more nihče ugrabiti. Zato je živahno povsod, ven, pod sončno nebo hiti vse, kar le more uiti mračnim prostorom med štirimi stenami. Jožefovo se je letos pridružilo nedelji ln prijatelji prirode bodo trumoma izrabili proste dneva. Saj je šele zunaj mestnega zidovja, kjer se razleze svetloba v vse kotičke prirode, prava pomlad. V zraku, iz-premešanem z vonjem pomladnega cvetja, se izprehaja senca Vesne in trosi naokrog pisano cvetje, ki sili na dan iz še tako debelega sloja gozdnega listja. Med nebom ln zemljo visi blagodejno spoznanje, da je spet pred nami lepo število mesecev, ko menjava narava svoj zeleni plašč, da zakrije z njim vse klice slehernega bitja za neugnanlm poželenjem srca. Rdo bi zameril tedaj našim Jožetom in Jožicam, če so prinesli že na svet precejšnjo mero pomladnega jiastrojenja. V čase, ko se pomlad razbohoti v najlepšem, sa-n ja vem mesecu rožniku, sega spoznanje lju-beznii In spočetje potomcev bradatega patrona. Zato so Jožeti in Jožice, ki bodo tudi letos kakor po stari navadi sprejemali čestitke svojih dragih in znancev s Segavo prešernostjo, tako zaplateni s tisto ljubezensko žilico, ki jim je za Janezi v tej ljubi slovenski zemlji navrgla največ sogo-dovniakov. Rdo bi tvegal pogled v bilanco Jožefovega dn<, kaj vse si bodo za god privoščili danes z lilijo nič kaj preveč po-šteman jeni godovn jaki starega patrona nage dežele? Eno Je gotovo, da si bodo Jožeti in Jožice želeli še čim več dni tja do otrplih in okostenelih let, ko splahne živahno srce in leze mraz v lene žile. Tiste, ki pa v letošnji, s soncem tako podžgani pomladi, v jasnih luninih nočeh hrepene po trubadurja m čakajo vstajenja svoje pomladi. naj si za svo j god zapišejo v srce, da tudi zanje velja korajža sedanje dobe, Id je tudi moč izbire vrgla dekletom v roke. Da ne bodo prepozno žalovale za cvetjem svojeg-a zglednika in zdihovale ob spominu na Prešernovo svarilo, da se je treba podvizat! — ker čas, Pepca, hiti.«. • Avionske zveze z našim morjem. Kakor znano, je letos potekla 10-! ein a. pogodba med državo in Aeropucom. društvom za zraoai potniški promet. Zdaj izstavljajo novo pogodlxj, ki bo uveljavljena se pred začetkom letošnja letalske sezone. V novi pogodbi je tu. .i določilo o ure i it vi zračne proge Zagreb—Split. Češkoslovaška zrakoplov-na družba je ž,& pred dvema letoma uvedla zračno zvezo med Splitom in Sušakom in je bila ta zveza projektirana tako, da bi zvezala Hrvatsko Pri ni or je e celo Dalmacijo in da bi Ietaia pristajala tudi na nekaterih otokih. V Splitu je bilo urejeno arnfibijsko zračno postajališče. Zaradi nekih tehničnih zaprek in tudi zaradi visoke cer.e bencina pri nas je bila ta proga kmalu ustavljena. Z novimi aparati namerava iato društvo ai a j urediti zračno zvez*) iz Prage preko Zagreba na Sušatk in rotem vzdolž Jadrana e Tirano. Je pa tudi načrt, po katerem naj bi se že letos uredila zračna proga Rim—Split—Zern un—Bukarešta. V zvezi e tem je poetalo spet važno vprašanje ureditve aerodroma v Splitu. V to svrho so tam že razne komisije iskale primerne terene. Po mnenju strokovnjakov bj stala ureditev splitskega aerodroma kakih 5 milijonov dinarjev. Ker bo po novi pogodbi dobil Aeroput od države večjo subvencijo, je upanje, «ia dobi še letos Split svoje letališče. ■ uoieKfr m Klobuke kemično Cisti, barva, pllsira in lika tovarna Jos Reich. 2 • Lepe ln dobre moške obleke lastnega Izdelka priporoča po zelo zmernih cenah A. Rune, Ljubljana. • :50ietnico življenja praznuje danes gosp. Srečko Rus, širom Slovenije znani ravnatelj zavarovalnice Dunav. Doma je iz znane narodne in napredne Rusove rod/dne v Št. Vidu pri Lukoviei. Študiral je v Idriji. Ljubljani Ln Pravai pa pred vojmo v Gradcu, po vojni pa pri imenovani zavarovalnici v Lji'blja/ni. Jubilant je izboren pevec, dober družabnik in požrtvovalen delavec v mnogih nacionalnih in dobrodelnih društvih. Ves široki kro? njegovih znancev in prijateljev mu ob srečanju z Abrahamom želi še mnogo srečnih in zadovoljnih let. ♦ Javna zahvala. Zveza strojnikov kr, Jugoslavije se najtopJeje zahvaljuje gg. inže-njerjem parnih kotlov ini Guliicu in bainske-mu svetniku inž. Ditrihu za trud predavanj našega tečaja. Nadalje se zahvaljujemo ban-eki upravi v Ljubljani za denarno podporo, ker je s tem pokazala razumevanje za potrebe strokovne Izobrazbe našega poklica. Obenem prosimo za naklonjenost pri nadalj-nem izobraževanju našega članstva. Zahvaljujemo se tudi direkciji tehnične srednje šole, ki nam je pomagala pri organizaciji našega tečaja. — Zveza strojnikov, ELISE BOCK BK-osuietični preparati vodijo v ti val »V E N Ü S« SEDAJ PYRSEV ♦ »Zvonček« prinaša vsak mesec številnim našim zamejčkotm in izseljenčkom pozdrave v mili materini besedi. Prihodnja (četrta) številka letošnjega »Zvončka« izidie prvega aprila. Starši, vzgojitelji, naročajte »Zvonček« svoji deci! Rodoljuöi, darujte v »Zvončkov« sklad, iz čigar sredstev mnogo slovenskih otrok za mejami brezplačno prejema »Zvonček«. ♦ Izpil za specialista iz reutgenologije Je napravil 16. t. m. g. dr. Rudolf del Cott. Čestitamo! + Mornarji se zbirajo! Dne 20. L m. ob 20. bo ustanovni občni zbor Drultva bivših mornarjev, ki jih samo dravska tanovina šteje čez pet tisoč. Bivši mornarji se bodo samostojno organizirali prav zdaj po 20 letih znanega upora v Boki Kotorski. kjer so bili ustreljeni štirje Slovani, med tam ko od Nemcev, ki so se pod silo razmer udeležili upora, ni padel nihče. Dr. Adier je v dunajskem parlamentu takrat popolnoma pravilno povedal, ko je branil mornarje Nemce, da so bili ti zapeljani od jugoslovenskih in čeških šovinistov in da niso vederi, za kaj gre. Sicer pa ja pred kratkim tudi dr. GoriŠek Milan v »Jutru« opisal ves upor, vendar pa le toliko, kolikor je imel vpogled v sodine spise kot branilec. Pravi pa sam, da niti na razpravi niti od mornarjev ni mogel izvedeti, kdo je bii organizator upora. Ker je zanimanje za ustanovitev ta organizacije izredno, kaže, da bo 26. t. m. pri Slami £u v Ljubljani premalo prostora. pridejo vsi bivši mornarski oficirji, podoficirji in mornarji samo z Ljubljane. ♦ Jugoslovenski kinološki savez priredi letos svojo VI. mednarodno razstavo vseh vrst psov v dn ih 7. in 8. maja na prostorih Ljubljanskega velesejma v Ljubljani pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Razstava bo pod okriljem mednarodne kinološke zveze (FCI) in se bodo podeljevali naslovi: Prvak (inja) Jugoslavije—Ljubljana 1938 in nadeja na mednarodno prvaštvo v lepoti (CACIB). Prijavnice so na razpolago pri tajništvu J. K. S., Ljubljana L, Cesta v Rožno dolino 36. (tel 23 -55). Pri ljudeh visoke starosti, ki trpe aa nerednem iztrebljanju, nudi često pa-ravna Franz-Josefova grenčica, užita redno 3—4 žlice dnevno skozi 8 dni, za-željeno čiščenje in s tem trajno olajšanje. Zahtevajte povsod Franz-Josef ovo vodo! a tw 1» 485/» ♦ Službo vodje internega oddelka bano vinske bolnišnice v Murskj Soboti razpisuje baneka uprava Prosilca morajo imeti pogoje za primarija ali asistenta po § 20. zakona o bolnišnicah. Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovina v Ljubljani do 30. marea letos. ♦ Posezija v Planici, Glavna zimska sezona v Planici je zaključena in v tem lepem gorekem kotu obmejne Doline je nastalo prilično zatišje. Nastopila je sezona za vse one. ki si žele oddiha in počitka. Toda nikar ne mislite, da je s tem že smuke konec. 0, ne, v Planica je še vedno dovolj snega in celo izvrsten je za smuko, boljša morda kakor drugod v višinah, tako da pride lahko še razvajen smučar na svoj račun. Vreme j« še vedno krasno. Planica se dan za dnem koplje v solncu, zrak je prosojen in čist in res srečen je oni, ki lahko prebije še nekaj «'ni v Planici. V domu SK Ilirije na Slatni je vsak dobrodošel gost Velja ed zapomniti ,da so cene posezijske! Izkoristite priliko za nekaj lepih, prijetnih aolnčnih dni! Dobra hrana, ves komfort! ♦ 0 Dollfussorih znamkah. Med prvimi ukrepi novega režima v Avstriji je bila odstranitev znamk s sliko pokojnega kancelarja Dollfussa. Vendar pa se ta ukrep ne bo dosti poznal, ker j*e imel ie malokdo te znamke. Kancelar Dollfuss je bil namreč naslikan samo na najvišji vrednoti dosedanje serije frankovnih znamk, ki pa je stala — 10 šilingov. Za prvo Ln drugo obletnico njego ve smrti sta sicer izšli tudi dve znamki z njegovo sliko po 24 grošev, toda Ü dve znamki sta že davno izgubili frankaturno veljavo ki je biia tudi njuna naklada tako majhna, da sta šli skozd Avstrijo skoraj neopazno. • »Koroški Slovenec«. Id ]e Izhajal kot tednik ▼ tisku dunajske tiskarne A. Ma chat in drug, je izšel redno 16. L m. ter ima celo prvo in drugo stran napolnjeno b poročili o avstrijskem prevratu. Na prvi 6trani je proglas Hitlerja in njegova slika. Med domačimi novicami je tudi notica, posvečena spominu pokojnega novinarja Zdravka fttan-gla. ki je bil sin ugledne ln zavedne slovenske družine iz Smihela pri Pil ber ku. • Občni zbor rezervnih podoticirjev bo 17. aprila » Beogradu. Vsi rezervni podoficirji naj zaradi tega takoj pošljejo svoje naslove odboru za organizacijo zbora rezervnih pod-oficirjev v Beogradu. Dnevni rad občnega zbora in vozne ugodnosti bodo pozneje objavljene. • Iz Poljubina pri Tolmino na/m poročajo ,da pogrešajo 23 let starega Ivana Savli ja, ki Je 28 februarja zvečer odšel z doma tn se odtlej ni več vrnil. Mladenič je služil vojake v Flor enei ln je pred kratkim prišel domov na bolniški dopust- Njegova družina ga sedaj išče vsepovsod. Fant je visoke postave, suhljat in mirnega značaja. Ko je odšel z doma, je imel na sebi temnomoder suknjič, sivorjave hlače ln čepico. Ce ga kdo pozma in ga je morda opazil tostran meje, naj družini, ki je za fanta zelo v skrbeh, to nemudoma javi na naslov: Družina Savli, Polubino 94-1, p. Tolmino, Gorizia, Italia. • Turni smučarski tečaj SPD bo od 4. do 10. aprila Pričetek ture je v Mojstrani, dalje skozi Zgor Krmo do Stamčeve koče, preko Kredarice na Hribarice ln v dolino Triglavskih jezer, dalje na Komno, Vogel in črno Prst s sestopom v hotel Bellevue nad Bohinjskim Jezerom. Navedenega turnega tečaja preko Triglavskega pogorja se morejo udeležiti le izvežbanejši vztrajni smučarji. Prijave sprejema pisarna SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta 4rl. do 2. aprila t L PRIDITE V APRILU V ITALIJO NA MEDNARODNI MILANSKI VZORČNI SEJEM 12. — 27. APRILA 1938. ZNIŽANE CENE NA ŽELEZNICAH! 25% v Jugoslaviji. — 50% V ITALIJI. POJASNILA: V. PEXIDR-SRICA — ZAGREB — II, RADISINA UL. UFFICIO PROPAGANDA DELLA FIERA DI MILANO, Via Domodossola — Milano (Italia) — ENTE PROVINCIALE PER IL TURISMO — MILANO MILANO-BIFF1 Restavracija — Kavarna — Pivnica Bar — V centru milanske galerije „V vsem najboljše" MILANO - HOTEL AMBASCIA I OKI Nov, namodernt-jši. Najbolj prikladen zk trgovce. Najmimejša hiša v cei«tru Hotelski boni „B" ♦ Pomladitvena operacija t Novem Sadu «pet pred sodiščem. Afera novosadskega kirurga dr. Uzelca. ki je s pomočjo beograjskega zdravnika, ruskega emigranta dr. Ko lesni kova v Novem Sadu mlademu brezno sein emu delavcu Mariču izrezal 6 polno žlezo. da bi z njo pomladil nekega skrivnostnega beograjskega bogataša, še ni končana in bo v prihodnjih dneh spet povzročila ve liko senzacijo. Dr. Uzelac in njegov asistent dr. Kolesni kov sta bila od okrožnega sodišča v Novem Sadu oproščena, kasacij-jko sodišče pa je zdaj to sodbo razveljavilo in bo v kratkem razpisana Dova razprava. Zdaj Iščejo v Novem Sadu mladega Mariča, da bi ga vnovič pregledala zdravniška komisija. Pisalne in računske stroje Vam strokovno popravi BORIS V. ÖiMANDL, Ljubljana, Dvofakova ul. 3. telefon 24-07 Pri kolesih je najvažnejše... da Je trpežno b lahko v vožnji Ker izpolnjujejo Wanderer-koie«a oba orne njena pogoja pogoja, »o se razširila po vsem svetu. Okvir Wanderer}?vega kolesa se Izdeluje na temelju 50 let ne izkušnje, je zelo stabilen da lahko izdrži daljšo dobo, kot bj se to redno pričakovalo. Emajliranje Wandererjevih koles Je trikratno. zaradi teera emajl ne poka nM pri udarcih niti pri tresljajih. Kromova plast se nahaja na (podlagi nikla ter ščiti gole dele proti vsem vremenskim vplivom. Kljub vsem tem prednostim se dobe danes moška in ženska mo tema Wan-dererjeva kolesa v trgovinah s kolesi po telo znižanih cenah. Zaradi tega kupujte Wandererjeva kolesa, ker so prvovrsten izdelek nemške industrije. Generalno zastopstvo in skladišče R. Pr-pič, Zagreb. Vrhovčeva 13. * Smučarski Izlet priredi SPD v Ljubljani ponovno v dolino Triglavskih jezer in sicer od petka 25. do vključno nedelje 27. t. m., ker je bil odziv za prvo skupino, ki odide na praznik sv. Jožefa v soboto 19. t. m. z vlakom ob 6. url zjutraj zelo številen ir» se niso mogli vsi priključiti. Drugi izlet bo zopet pod vodstvom smu-škega učitelja g. Banovca. Odhod izletnikov smučarjev planincev bo na Marijin praznik v petek 25 t. m. z vlakom ob 6 uri z-utraj do Bohinjske Bistrice odkodei bo pri zadostni udeležbi vozil avtobus do Zlatoroga. Po kratkem odmoru nadaljujejo smučarji-planinci svojo pot v Dom na Komni, kjer bo pripravljeno kosilo. Okrog 14. ure nadaljevanje ture do koče pri Triglavskih Jezerih, kjer bodo izletniki prenočevali Vsa sobota in še v nedeljo ves predpoldan je na razpolago za razne smu ?ke ture, ki jih bodo določili Izletniki sporazumno s smučarskim učiteljem. V nedeljo opoldne bo kosilo v koči pri Triglavskih Jezerih ln nato spust, da prispejo izletniki pravočasno na vlak, ki odpelje lz Boh Bistrice okrog 19. ure. Na ta način imajo smučarji-planlnd mnogo časa za smučanje na solncu visoko v planinah. Navedena tura ni naporna ter jo zmorejo tudi manj izvežbani smučarji planinci. Za udobno prenočišče bo preskrbljeno v koči pri Triglavskih jezerih, kjer bo tudi vsakomur na razpolago prehrana po želji. Udeleženci se morajo prijaviti v pisarni SPD v Ljubljani, Aleksandrova cesta, najkasneje do srede 23. t m. do 19. ure, da se more pravočasno vse pripraviti. Z O PET SE B L I 2 A novo kolo državne razredne loterije! Zato si čimprej nabavite svojo srečko v hiši sreče In pooblaščeni glavni kolekturi državne razredne loterije BEZJAK, Maribor Gosposka ulica 25 (tel. 20-97) Cela srečka stane Din 200.—, polovica Din 100.— in četrtinka Din 50.— * Monamentalna palača zagrebških obrtnikov. Zveza hrvatskih obrtnikov gradi v Ilici svojo monumentatolo palačo, ki bo ime novana »Matica hrvatskih obrtni kov t. Stio ški bodo znašali preko 12 milijonov in pala 6a bo zgrajena še letos. Zveza hrvatskih obrtnikov praznuje letos svoj jubilej. Dne 24. aprila bo imela svojo 30. letno glavno skupščino. Proslava 30-letnice pa bo konec leta združena s slavnostno otvoritvijo pala, če. K proslavi bodo povabljene obrtnižk» organizacije in ustanove iz vse države kakor tudi iz inozemstva. * Vdovam in sirotam civilnih državnih uslužbencev bo razdelil Hranilni in posojilni konzorcij, kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica 9. 50 podpor po din 200. Nekolkovane prošnje, ki morajo biti glede siromašnosti potrjene po okrajnem načelstvu ali po pristojni občini, je vložiti najpozneje do 5. aprila C L • Važno zgodovinsko odkritje Pri Požegi. KakoT smo že poročali, je pred dnevi neki posestnik v okolici Požege odikopal na svojem zemljišču šest glinastih loncev, polnih rimskega denarja. Za najdbo se je zelo zanimal zagrebški arheološki muzej Ln v okolico Požege se je napotil njegov kustos dr. Klemene, ki je zdaj odkril ostanke rimskega mesta Incerum. Na pašnfku Gradina, ki je 11 km severno od Požege pri vasi Tresta-novcu, so kmelije že pred dvema ledoma po naključju našli nekaj rimskega denarja in razne druge arheološke predmete. Ko je kustos dr. Klemene pregledal prostor, kjer je bila zadnja najdba, je ugotovil, da so tam pod zemljo tudi ostanki hiš in ulic starega rimskega mesta. Naši arheologi so že davno vedela, da je bilo rimsko mesto Incerum nekje blizu Požege, vse dosedanje raziskave pa niso imele uspeha in je 6pet prihitelo na pomoč naključje. Vodstvo zagrebškega arheološkega muzeja je že posredovalo pri banski upravi, da bo na najdišču ustavljeno vsako prekopavanje, dokler ne stopijo v akcijo strokovnjak. . Prej ali slej m boste tudi 1 Vi, gospa, 1 nosili samöff TRIKO PERILO ♦ Velika najdba rimskega denarja. fc.o je oral na svoji njivi, je kmet Nikola Karan iz Treštanovca v požeški kotlini našel 6 posod polnih rimskega bakrenega denarja. Posode so bile zakopane blizu skupaj in vse dobro ohranjene. V njih je bilo kakih 6.000 kovancev in med njimi tudi srebrn prstan. Domneva se, da je ta denar iz dobe ceearja Konstantina. Za najdbo se zelo zanima zagrebški muzej. Posode, v katerih so bili ko-vanci, so bile iz gline in so se že po neprevidnosti kmeta in njegovih sosedov razbile. * Nov« arheološka odkritja v Dalmaciji. V Kaštelu Starem so pri razširjanju ceste našli izklesano kamenje, ki je, kakor vse kaže, tvorilo podnožje sarkofagov, v bližini so o:kiili tudi nekaj starorimskih grobnic in ostanke kopališča. Na Klisu pa so kmetje odkopali 12 m globok turški vodnjak, ki ima na dnu živo vodo. Blizu vodnjaka pa so našla nekaj človeških ko6t.i in izklesanega kamenja, kar priča, da je morala biti tam nekdaj turška džamija. 0 oVh najdbah je bil obveščen arheološki muzej v Splitu. • Arheološka najdba. Na pobočju Dolnjega Vodna pri Skopi ju. kjer so bili v rimski dobi po mnenju arheologov bogati vinogradi, so že mnogokrat našli arheološke zanimivosti. V muzeju južne Srbije v Skoplju ie lepo Število starorimskih spomenikov, ki so bili tam odfkopani. Te dni pa so odkrili zanimivo grobnico, ki je iz starokrščanske dobe, a ie bila pokrita s tremi, dosti starejšimi ploščami iz dobe starega Rima. Plošče in vse v grobnici najdene predmete so od-pranuili v muzej v Skoplju. ♦ »Proteus«. Naročniki že reklamirajo 1. Številko novega letnika. Uprava sporoča, da gre novi letnik šele te dni v tisk. Zamuda je nastala zato, ker je Prirodoslovno društvo skušalo dvigniti naklado listu in je moralo počakati izjave vseh onih naslovov, ki so prejeli »Proteus« na ogled. >Proleus< je oni široki temelj, ki nosi tudi znanstveno delo društva. Zato se prosijo vsi prijatelji, da se prijavijo kot naročniki (50 Din letno) in kot člani Prirodoslovnesa društva (20 Din letno). Pariška navost svilene PERFEKT BLUZE za spomlad prinaša M E L \ — TYKSEVA 20. ♦ Zveza za tujski promet v Ljubljani, zastopstvo Putnik. d. d. priredi 3 dnevni izlet v Italijo (Gorica. Tnst. Abbazia. Fiume) v dneh 25.. 26. Ln 27. marra. Cena vožnje s kolektivnim potnim listom 1G5 din, ali vožnje in celotne preskrbe 345 din. Prijave sprejemata le do 22. t. m. obe biljetarnl Putuika, v Ljubljani. • Židovski študentje in trgovei iz Sarajeva na Dunaju. Ze dolga leta živi na Dimani okrog 200 židovskih trgovcev, trgovskih uslužbencev in študentov iz Sarajeva, ki so vsi naši državljani, študentje so se zdaj vsi vrnili domov, ker je univerza zaprta. Doma bodo počakali, da vidijo, če jim bo omogočeno nadaljevanje študij na Dunaju. Vrnili so se tudi že nekateri židovski trgw-cd in trgovski uslužbenci, precej pa jih ji Se ostalo na Dunaju. Solnčna pomlad V Opatiji Hotel QUISISANA & EDEN Modern — Central — Pension od Lit. 40.— Prospekti na željo! • Pokret rudarjev v Dalmatinski Zagori. V rudniku Continental so rudarji že blizu mesec dni v stavki. V rudniku je bilo zaposlenih 450 rudarjev. Železniški promet na drniški železniški postaji, kl je bil pred stavko zelo živahen, je skoraj zamrl. Posledice stavke se občutijo tudi pri trgovini v DrnLšu, Splitu ln Sibeniku. Po inlcijativi drniške občine je bila v Kninu pri sreskem načelstvu konferenca med zaupniki rudarjev in predstavniki podjetniškega društva Continental. Delavski zaupniki so izjavili, da stavka ne bo končana, dokler podjetniki ne zvižajo nizkih mezd. Rudarski zaupniki so podjetnikom že pred tedni predložili svoje minimalne ln maksimalne zahteve, predstavniki podjetja pa so šele sedaj na tej konferenci razložili, v koliki meri so pripravljeni zahtevam ugoditi. Iz zapisnika. ki je bil na konferenci sestavljen, J« razvidno, da Je podjetje pripravljeno zvišati Jamskim delavcem dnevne mezde od 30 na 33, od 27 na 30 in od 24 na 27 din, delavcem ,ki delajo zunaj, pa od 24 na 27 din. Delavski zaupniki bodo zdaj to ponudbo razglasili stavkajočemu delavstvu. ARMATURE ZA PLIN, VODO EN PARO tovarna LUTZ, LJUBLJANA - 6ISKA, TELEFON 32-51. ♦ Huda nesreča na Gaštejskem klancu se Je zgodila v četrtek popoldne zaradi prehitre vožnje. Ker gradi io novo cesto, je cesta na starem klancu tako ozka, da je mogoč promet le v eni smeri in morajo voziia čakati na vrhu in pod klancem na izinenjaivot Povsod vise tablice z napisom, ki opozarjajo voznike na počasno vožnjo, toda ti pozivi niso upoštevani. Neki voznik iz okolice Kranja je podil svoj enovprežnd voz po klancu navzdol ter naletel tam, kjer Je cestišče najožje, na tri koiesarje. Dva sta se Se pravočasno umaknila, tretji pa je padel pod voz. ki je šel čezenj in ga hudo poškodovaL Voznik je ranjenca odpeljal k zdravniku ▼ Kranj, sam pa je moral na orožniško postajo. K sreči je bil voz prazen, ker bi tdl drugače nesrečnega koiesarja do smrti povozil. • Pri zaprtju in motnjah v prebavi vse. mite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne frane Jožefove grenčice. ♦ Dvodnevni avtobusni izlet v Canio (Italija), k zimsko športnim prireditvam, 8. aprila t. L priredi Zveza za tujski p romat v Ljubljani. Informacije in prijave pri Putni-ku v Ljubljani, Kranju in na Jesenicah. ÜLH po tzpuhtevanju telesa takoj ln trajno odpravi 8ANOPED. Varuje obutev in perilo. Zahtevajte v lekarnah, drogerljah, parfume-rijah m sllčnih trgovinah Drogerija Jančlgaj Ljubljana, Krekov trg. Reg min, ut. adi. S1X14 koncert balokovbc ljubljanska FILHARMONIJA, PONEDELJEK Zl. m* OB 2 0. URI UNIONSKI DVORANI * Rušenje prvega beograjskega hotela. Na vogalu Gračaniške ulice in Ulice kralja Petra rušijo veliko poslopje, ki je bilo nekdaj med najpomembnejšimi zgradbami Beograda. V turški dobi je stal tam han, v katerem so prenočevali vozniki in siroma-žnejši potniki. Knez Mihajlo pa je leta 1841. preuredil poslopje v hotel, ki je bil urvi v Beogradu. V pritličju hotela je bila gostilna pri »Jelenu«, kjer so se shajali najuglednejši Beograjčani. Leta 1849. je ogenj poslopje močno poškodoval, pozneje pa je bilo prezidano in razširjeno ter je nosilo ponosno ime Grand hotel. Leta 1884. je bilo hotelsko podjetje opuščeno in v poslopju se je naselila železniška direkcija. Zdaj je poslopje last Narodne banke. Otroški vozički • življenjsko vprašanje Hercegovine je melioracija Imotskega polja. Površina Hercegovine znaša 910.000 ha, obdeluje pa se samo 90.000 ha zemljič. Pri tem pa je vštetih blizu 24.000 ha zemljišč, ki so skoraj vsako jesen pod vodo. Na tem zemljišču sadijo koruzo, poplave pa vsako leto uničijo velik del žetve, če bi se ta polja uredila, bi znašala žetev kakih 5.000 vagonov koruze. Od svetovne vojne pa do danes se že naglaša velika važnost melioracije hercegovskih polja. Največje tako zaradi stalnih jesenskih poplav hudo prizadeto polje je Drinovačko-imotsko polje, ki obsega 7.300 ha, od katerih se jih zaradi poplav da obdelovati samo okrog 3.500. Za izsušitev so že napravljeni načrti, po katerih je najvažnejši 1.600 m dolg prekop. Stroški tega prekopa bi znašali blizu 9 milijonov. Prekop so že začeli kopati na hribu Pečnik in je že urejen na daljavo 45 m. MOŠKI! Za zdravljenje spolnih slabosti, SEKSUALNE LMPOTEN«. E, za spolno oslabi je-nosi, za ojačenje spolne funkcije, poskusit« originalne bormonske VI HA GE tablete. Dobite jih v vseh lekarnah: 80 taDiet Oin 84.—, 100 tablet Oln i 17—, 300 tablet Oin 560.—. Po poštnem povzetju diskretno razpošilja Mr Al UavrančiC, apotekar, a glavni depo: Farm. Kern. Laboratorium »V IS-V11«, apotekar Mr. B. Bogdanovič, Zagreb, Langov trg 8. (OgL reg. S. br. 26856/37.) ♦ Zakleto cerkev je imela vas Pukovac blizu Leskovca. Cerkev so pred dvema letoma zgradiüi vaščani, ker se je neki ženi sanjalo, da je tam zakoj*ana čudodelna sveta podoba. Neko sveto pcdobo so tam res našli in z največjim požrtvovanjam so se vaščani lotili graditve v prepričanju, da to novo svetišče čudodelno. Po bogzna kakem naključju pa se je takrat, ko je bila cerkev gotova, razširila in ukoreninila vest, da je cerkev >zakleta« in da bo prvi parček, ki se v njej poroči, po poroki umrl. Med praznover-nimi vaičani je to držalo in več ko leto dini ni nihče prestopil cerkvenega praga, kaj šele da bi ee tam poročil. Vaščani so kakor prei spel hodili k bogoslužju v oddaljeno sosednjo vas Da bi se praznoverje o zakleti cerkvi zatrlo, niso hoteli duhovniki drugih cerkva sprejemati kandidatov za zakonski slan iz Pukovea. Oni zakonski kandidati iz te nesrečne vasi, ki niso imeli sredstev, da bi šli k poroki nekam daleč, so pač žiiveli skupaj brez poroke, naposied pa sta se le naJia dva mlada zaljubljenca, ki sta vsej srenji naznanila, da sta pripravljena napraviti tvegan poizkus poroke v zakleti cerkvi, če plača srenja vsakemu po tisoč dinarjev. Pogodba je biia sklenjena in vaški svečenik je po dolgem času imel prvo poroko v novi cerkvi. Poroki je prisostvovala vsa vas, a ne v cerkvi temveč pred njo v strahu, da ne bi še koga drugega oplazila zakletev. ki grozi prvim poročencem s smrtjo. Poročenca sta ostala živa in zdrava in seveda zahtevala dva tisočaka. Prvaki vasi pa so menili, da ni v zakletvi točno določeno, kdaj bo prva poročenca zadela smrt in da je treba zaradi tega še nekaj časa počakati. Minili so meseci in ker sta zakonca še vedmo zdrava in srečna, je bila te dni pogodba izvršena in cerkev ni več — zakleta. Dr. J A M A iT TON E se je PRESELIL na Tyrsevo c. št. 31-11. (Bavarski dvor). ORDINIRA od 12.—1. ♦ Kmetska hranilnica in posojilnica, r. B. z n. z. v št. Vidu nad Ljubljano ima redni letni občni zbor dne 27. t m. ob 10. v zadružnih prostorih z dnevnim redom: čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru, poro čilo načelstva in nadzerstva, sklepanje o odobritvi računskega zaključka in slučajnosti. Ako bi ne biio sklepčnosti, to pol ure kasneje ravnotam občni zbor z istim redom in sklepa veljavno ob navzočnosti vsakega števila članov. — Načel stvo. ♦ Higijene ust in nege zob ne sme nihče zanemariti, ako želi. da bo videti lep in negovan. Zdravi zobje so lepi zob.ie. Ne nameravamo prirejati medicinske razprave o negi zobovja in ust. vsakdo pa mora vedeti, da brez negovanih zob ni zdravja in da je zdravje lepota Brez sveže duhtečih ust in čistih zob ni lepote. Ohranite usta in zobovje zdrave z antiseptičnim in lepo dišečim Odo-lom Odo! učinkuje še dolgo po uporabi. • Odsekano človeško glavo v torbi sta, kakor smo že poročali nosila dva Arnavta, katera so ustavili naši varnostni organi blizu meje pri Rostuši v gostivarskem okraju. Domnevalo se Je, da sta Arnavta ia krvne osvete ubila kakega moža v gosti-varski okolici in da sta hotela odnesti odsekano glavo v dokaz izvršene osvete preko meje v Albanijo. Sprva moža nista hotela z besedo na dan, pozneje pa sta izpovedala, da je bila glava odsekana ne pri nas, temveč v Albaniji hajduku Majiru Ilja-zoviču, ki je že pred nekaj leti iz naših krajev pri bežal v Albanijo. Arnavta pripovedujeta, da je bil hajduk Iljaaovič v sovraštvu z neko albansko rodbino, ki ima svoje člane pri nas in v Albaniji. V Albaniji živeči člani rodbine so hajduka ubili in moža, ki sta glavo nosila v torbi, sta dobila nalog, naj neseta glavo pokazat onim članom osvetniške rodbine, ki živijo na našem področju. Moža sta bila za pot preko meje plačana ln zdaj, ko sta slišala, da je bila od naših oblasti na hajdukovo glavo razpisana nagrada, pričakujeta, da bosta še kaj dobila S. REBOLJ & DRUG, LJUBLJANA • S posebnim vlakom v Budimpešto na 34. evharistični kongres. Potovanje na podlagi kolektivnega potnega lista. Da se pravočasno zasigurajo udobna stanovanja, je nujno potrebno prijaviti se čimprej. Zadnji rok za prijave je 31 marca 1938. Vse potrebne informacije, prospekti in prijave za območje ljubljanske škofije pri Putniku v Ljubljani in njegovih podružnicah v Kranju ln na Jesenicah; za območje lavantinske škofije pa pri Putniku v Mariboru in njegovih podružnicah v Celju, Ptuju, Gornji Radgoni ln Dravogradu.' Zahtevajte prospekte. Iz Ljubljane n— Spored klavirskega večera, ki ga Izvaja Rauoi Koczalski, eden izmed največjih sodobnih pianistov, v sredo 23. t. m. v veliki filharmonični dvorani. Koncert bo pod okriljem Glasbene Matice ljubljanske. V I. delu svojega koncerta igra pianist Koczalski najprvo Beethovnovo sonato v cis-molu, nato Schumannovo ekiadbo, Papilloms, im lastno sonato v enem stavku gis- mol. II. del koncertnega večera je posvečen Frideriku Chopinu ter izvaja Koczalski samo dela svojega rojaka in velikega mojstra. Slišali bomo Fantazijo v fenolu- Nokturno v es-duru in fie-duru, dalje 4 vauSke in sicer as-dur, des-dur, a-mol, es-dux in končno še Scherzo t-mol. Znano je, da je Raoul Koczalski najznameinitejši sodohni interpret Chopino-vil del. Koncert bo v sredo 23. t. m. ob 20. v veliki filharmonični dvorani. Sedeži so na razpoiago v knjigarni Glasbene Matice. n — »Rigoletto« jubilejna predstava višjega režiserja 0. Šesta, ka bo v četrtek 24. L m., prinaša s sedanjo zasedbo vlog nove elemente v to priljubljeno Verdijevo opero. Predvsem je nova Gilda gdč. Nollijeve, ki si je s svojim dosedanjim delom na našetn odru pridobila sloves odlične pevke in prikupne igralke, kar je potrdilo tudi njeno nedavno gostovanje v Beogradu. O g. Primožiču kot edinstvenem Rigolettu je odveč izgubljati besed. Sparafucila poje ravn. kons, mojster g. Betetto, grofa Monterona pa g. M. Rus. Opero dirigira prvič naš miadi skladatelj g. D. Zebre. Prof. Šest. ki z vso intenzivnostjo pripravlja zdaj >Rigoletta«, je v našem gledališču režiral nad 200 dramskih in opernih del in po svojem delu kot po svoii specifično teatrski usmerjenost epada med najvidnejše predstavnike naše gledalske kulture. Opozarjamo občinstvo, da so vstopnice za to predstavo že v prodaji pri operni blaga ini. u— Nov grob. V Ljubljani je umrla gospa Leopoldina Plaveč, upokojenka tobačne tovarne. Pogreb bo danes ob pol 16. iz mrtvašnice splošne bolnice aa viško pokopališče. ZA PRAZNIKE ~~ ne pozabite na filme. S povečano sliko velikost 13 x 18 cm dobite že dober 26" Sch film za ceno Din 13.— zadnje emulzije. Pošljite v znamkah ali zahtevajte položnice. Se priporoča Foto Tourist Lojze Sinuc Ljubljana — Aleksandrova cesta 8. Ali ste že naročnik oseminpetdesetega letnika (1938) najstarejše slovenske literarne revije Ljubljanskega Zvona? Naročnina letno 120.—, za dijake 90.— din. Obroki poljubni. — Naročite pri Tiskovni zadrugi, Filme kvalitetno razvijemo PO 2 din. Odlične kopije 6/9 po 1 din. Povečave 18/24 po din 6.—. Filmi 26 Sch po 10 din. Tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne. — Naučimo Vas pravilno fotografirati. — Fotomaterijal — fotostudlo Franjo Mavec — Ljubljana. PrsskrMte si nove srečke državne razredne loterije v ZADRUŽNI HRANILNICI v Ljubljani, Dalmatinova ulica St. 6. Prvo žrebanje bo 13. in 14. aprila t. L Aleksander Šved, v Ljubljani doslej nepoznani baritonisl, bo prvič pri nas nastopil im pel v velikem krasnem filmu, ki te>če ta dni v kinu Unionu pod naslovom: »Njegov model« ali »Sestra Marija«. Ta film, ki je izdelan v budimpeštanskih ateljejih, nam predočuje romantično ljubezen Ln tragedijo mladega slikarja, ki se me>d slikanjem Madonine slike za kapelico nekega ženskega internata zaljubi v svoj model, v neko lepo gojemko tega internata. Film ima prav krasno vsebino in bo te dni imel pri občinstvu izredno privlačnost. Baritonist Šved. ki je eden najslavnejših evropskih pevcev, bo v tem filmu pel poleg opernih arij še znamenito Sch u ber to vo »Ave Marijo«. Film je Imel vsepovsod velik ußpeh in ga tudi našemu občinstvu najtopleje priporočamo. BLIZU 65 milijonov din znašajo dobitki predstoječega S8. kola državne razredne loterije, čl je prvo žrebanje se bo vršilo 13. In 14. aprila 1938. L GLAVNI DOBITEK: 2 milijona dinarjev « £e a 1/4 srečke lahko zadenete 500.000 dinarjev! Opozarjamo naše cenj. čitatelje na prilogo znane glavne kolekture državne razredne loterije A. Rein i drug, Zagreb, Gajeva ul. 8 in Elica 15, ki je priložena današnji nakladi. Dolgoletno vzorno ln nad vse solidno in korektno delovanje te kolekture je že tako poznano vsej naši javnosti, da jo zamoremo tudi ml a svoje strani priporočiti našim čitateljem. n— Filozofsko društvo v Ljubljani bo priredilo v soboto 26. L m. ob 18. v mineraloški predavalnici na univerzi predavanje: Srvet im življenje i vida volje Predaval bo univ. profesor dr. Albert Bazala, predsednik Jugoslovanske akademije znanosti i umetnosti v Zagrebu. Vabljeni vsi, ki se zanimajo. Vstop prost. u — Violinski rirtuoz Zlatko Balokovič de luje na koncertnem polju že 25 let Zato bo s številnimi koncerti v svoji domovini, ki se vršijo od 18. t m. dalje, proslavil ta svoj jubilej s priredbo posebno sijajnih velikih simfoničnih koncertov. Tak pomemben koncert to tudi v Ljubljani v ponedeljek 21. t. m. v veliki unionski dvorani. Zlatko Baloko-vič je naši koncertni publiki dobro znan umetnik, ki je pogostokrat obiskal Ljubljano in posebno med vojno prirejal tu koncerte v dobrodelne evrhe. Poslednjič je bil v Ljubljana leta 1935. Letošnji koncert bo tem zanimivejši, ker nastopi na njem s celotnim orkestrom Ljubljanske filharmonije pod vodstvom znameniiega ameriškega dirigenta Luisa Sieg la. Dela za simfonični orkester pa dirigira ravnatelj Mirko PoLiČ. Zagreb se z velikimi svečanostmi pripravlja na koncerte Zaitka Balokoviča, prepričani smo, da bodo tudi Ljubljančani pokazaii vse svoje zanimanje za koncert domačega umetnika, na katerem sodeluje tudi naša Ljubljanska filharmonija Zato vabimo vse v ponedeljek 21. t m. ob 20. v veliko unionsko dvorano. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice na Kongresnem trgu. a— Predavanje Prirodoslovnega društva V torek 22. L m. bo predaval ob 20. v mali filharmonični dvorani (kino Matica) univ. profesor inž. Osana o razvoju telegrafskega in telefonskega kabla. Predavanje bo v lahko umljivi besedi obravnavalo razvoj kabla v zadnjih 90 letih in podalo najprej konstrukcijo, polaganje, obratovanje in popravljanje pomorskega kabla in s tem v zvezi tudi romantične 6like iz življenja v morju. Predavanje bodo ilustrirale številne skioptič-ne slike in na vpogled bodo vzorci raznih vrst kablov. n— Občni rbor »Unlona« hotelske ln stav-binske d d. v Ljubljani bo v torek 29. t. m. ob 17. v srebrni dvorani Grand hotela Unio-ua v Ljubljani. Udeleženci morajo položiti delnice vsai do 23. t m. v pisarni hotela Un iona. u— Danes in jutri zvečer si oglejte v šentjakobskem gledališču zabavno igro z godto im petjem »Smuk smuk!« Nasmejali 6e boste originalu kočarju Fron cu, zaljubljenemu Peregrina, porednemu Mihcu in drugim. Vstopnice se dobe še pri dnevni blagajni. o u_ Objava akad. kluba Edinstvo. Jugoslovenski nacionalistični akademski klub Viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja-Edinstvo ie izstopil iz Sa veza Jugoslovanskih nacionalnih akademskih organizacij, ker se ne strinja z delovanjem im postopanjem sa-veznih funkcionarjev. Savezno delovanje bije v obraz narodni časti in narodnemu ponosu našega članstva Klub je pripravljen ponovno sodelovati v Savezu, čim dobi popolno zadoščenje. — Odbor. Vsa družtvu, združenja, družbe in i»-letne pisarne, ki nameravajo prirediti poučna potovanja, izlete ln ekskurzije v tu- ali inozemstvo, dobe najugodnejše, najboljše odprte izletne avtobuse za vsaKo poljubno število potnikov samo direktno pri avtopodjetju: J. GORIČAN, TRŽIČ JUGOSLAVIJA, Dravska banovina Iz Celja Nocoj nastopi trboveljski komični jazz! — Kje? V Kazini, ob 2. uri — ples — zabava — razvedrilo ! u— Sadjarska podružnica Šiška V nedeljo ob 14. bo praktično obrezovanje sadnega drevja in trt na vrtu pri trgovini ge. Lotrič Marije v Zg. Šiški štev. 196 (pri Celovški e. 157). V torek zvečer ob pol 8. bo predaval sad. inšpektor g. Xafol v prostorih »Stare šole« na Celovški c. 99. Snov predavanja bo »Pomladanska dela na vrtu«, kii bo zanimala vse posetnike malih vrtov, mala vse posestnike malih vrtov. Slovenija Vas vabi Rimske toplice: Radium-termalno kopališče - Jugoslovenski Gastein. — Indikacija: živčne, ženske bolezni, giht, visoki krvni pritisk itd. Nizke paušalne kure za 10 dni 650 do Din 1000 — Državni uradniki popust! — Prospekti pri Putniku ali pri Zdraviliškem ravn. Rimske toplice. u— Foto večeri SPD. Slovensko planinsko društvo priredi v letošnji spomladi še tri foto večere za svoje člane v svoji foto temnici. V ponedeljek 21. t. m. ob 20 bo dajal g. prof Ravnik Janko praktične nasvete za povečavanje slik ter vodil praktične vaje v društveni foto temnici V torek 5. aprila ti. bo pod strokovnim vodstvom ocena raznih planinskih posnetkov; planinci se naprc-iajo, da vsaj do ponedeljka dne 4. aprila do 12. ure oddajo po dve razni sliki in sicer brez navedbe imena avtorja, torej anonimno, da jih zbrani planinci fotografi ocenijo glede dobrih in slabih točk posameznih slik. ki jih prejmejo lastniki drugi dan v društveni pisarni Ta ocenjevalni večer bo zelo zanimiv in poučen, tako da je priporočljiv č m številnejši odziv. V sredo dne 6 aprila ti. bo izkušeni planinski fotograf g. Tavčar Ivan vodil v društveni temnici praktične vaje v razvijanju in drugih fotoamaterskih opravilih Interesentje za navedene večere naj se takoj prijavijo v pisarni SPD, ker je število udeležencev omejeno. u— Jugoslovenski Touring kl"b obvešča vse svoje članstvo ponovno, da bo redni občni zbor z že znanim dnevim redom v ponedeljek 21. t. m. ob pol 20. v lovski dvorani hotela Miklič. u_ Tečaj o negi ln prehrani otrok se prične 24. t. m. ob pol 5. popoldne v predavalnici drž. zavoda za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, Lipičeva ul. kjer naj se zglasijo interesentke za ta tečaj. u— Študijski tečaj Ženskega pokret*. V ponedeljek 21. t. m. bo predaval vodjia mestnega statističnega urada dr. Vogelnik. Tema: Podjetniške zdmžbe. njih nastanek in pomen v gospodarstvu in politiki. Začetek ob 18.15. v dvorani Zveze gospodinj Gradišče it 14/1. desno. n— 0 šentjakobski pošti so biie že lani pritožbe, češ, da skrbi poštna uprava slato za ßtranke in za zdravje uradnikov in uradnic. ki morajo opravljati težavno in odgovor, no službo v slabo razsvetljenem in zelo slabo prezračenem prostoru. Stranke so zahtevale, naj napravijo pri šalterjih poiice in pa kljuke, kamor bi mogli ljudje obešati svoia pokrivala. Ostalo pa je pri starem. Stranke moraio obdržati klobuke na glavi, aktovke z denarjem pod pazduho, dežnike in paiice oa med nogami. Uradništvo nima niti enega okna prostega, da bi se dal prostor prezračiti. Vsi ti nedo6tatki bi se dali odpraviti z malimi stroški. Kar pa se administracije tiče, bi bilo umestno, da bi vsaj prve dini vsakega meseca prišla k blagajni še ena službena oseba na pomoč ki bi pomagala sproti vpisovati plačane zneske. Vse to mora zdaj storiti blagajničarka sima in morajo zato stranke mnogokrat po pol ure čakati, preden pridejo na vrsto. Prosimo upravo te pošte, naj vendar že ustreže upravičenem željam. Buffe »Rio« črna express kava 1.50 Din. n— Danes je zadnji dan odprta v Jakopičevem paviljonu razstava upodabljajočih umetnic Male ženske antante. Ob 11. uri ima vodstvo po razstavi kiparka ga. Dana Pajmičeva. Kdor si razstave še ni ogledal, naj pohiti! Buffe »Rio« zendviči po 1 Din. n— Podružnica CMD r Mostah priredi v ponedeljek 21. t m. ob 20. v telovadnici šole Moste predavanje »Lužiški Srbi« s slikami. Predaval bo predavatelj ZKD g. Bučar Vekosiav. Vstop prost. wH«»// Izredno dobra vina aJÜESe čez ulico 2 Din cen. a— Pie».«i zavod »Jenko« t Kazini ima zaključne plesne vaj« v ponedeljek 21. t. m. za začetniški-nadaljeva.mi tečaj, v torek 22. t. m. za izpopolnjevalni in v četrtek 24. t. m. zaključni venček vseh tečajev. Vsi najvljud-nejše vabljeni. Dr. ŠAVNIK dne 23. t. m. zopet redno ordinira. Priznano najboljše DAMSKE KROJEPÖ MERI za ceno Din 14.— do 30.— naročite na Dvornem trgu 3 (poleg univerze). — Žurnali za izbero na razpolago. Poučujemo tudi krojno risanje. MOONI SALON ROZMAN FOTOAMATERJI! Kvalitetna amaterska dela v edini specijalni fototrgovini Janko Pogačnik TYKSEVA 20. a — Dr. Bogdan Breeelj. spec. za ortopedi-io do 27. t. m. ne ordinira. e— Članki sestanek JNS bo ▼ torek 22. t. m. ob 20. v Celjskem domu. Na dnevnem redu je poročilo narodnega poslanca g- Ivana Prekoiška Članstvo ia Celja in okolice je vabljeno, da se udeleži sestanka v čim večjem številu. e— Jugo8lovensko vprašanje med svetovno vojno. Na ljudskem vseučilišču ▼ Celjiu bo predaval v ponedeljek 21. t m. ob 20. univ. docent g. dr. Fran Zwitter ta Ljubljane o Jugoslovenäkem vprašanju med svetovno vojno. Predavanje bo zanimivo. Vabimo občinstvo, da se udeleži predavanja v čim večjem številu. e— Češkoslovaška v filmu. JugoSloven-sko-češkoslovaška liga v Celju bo priredila v ponedeljek 21. t m. v dvorani kina »Unlona« dve filmski predavanji o Češkoslovaški in sicer ob 10.30 dopoldne za gimnaz Jo, ob 14. pa za vojsko ter za gg-aktivne in rezervne oficirje m njih rodbine. Predvajani bodo novi, zelo lepi filmL Vstopn na za gimnazijce znaša 1 din, za popoldansko prireditev pa 2 din. Vstop je dovoljen le proti plačilu vstopnine. Vsakdo naj si rezervira vstopnice čimprej pri blagajni kina KINO UNION Danes ob 16., 18.30 ln 20.45 film »VELEMESTO«. Luise Rainer in Spencer Tracy. — V nedeljo ob 16, 18.30 in 20.45 najuspešnejša komerja »VITEZA BREZ STRAHU«. V glavni vlogi kralja humorja Stanilo ln Olio. Danes in jutri matineja ob 10. in 14. »V R T I N E C«. e— Sokol^-ko filmsko predava/nje. Sokol-sko društvo Celje-matica bo priredilo v ponedeljek 21. t. m. ob 20.30 v dvorani kina »Unicna« filmsko predavanje o vseso kolskem zletu v Pragi in o moči češkoslovaške vojske. Vstopnina 2 din. Napolnite dvorano m pokažite s svojo navzočnostjo svoja čustva do bratskega naroda! Vstopnice lahko rezervirate pri blagajni kina. Vabljeni so vsi pripadniki Sokola tn tudi ostalo občinstvo. KINO METROPOL CELJU Danes in Jutri ob 16.15, 18.15 ln 20.30 uri film očarljive umetnice SONJE HENIB v nemškem jeziku »KRALJICA LEDU«. Matineja ob 10.15 in 14. uri »THEODORA* e— Pevsko društvo »Oljlta« Je snelo pred kratkim redni občni zbor, ki Je bil izredno dobro obiskan. Poročila so pričala o požrtvovalnem in uspešnem delu »Oljke« v preteklem pcslovnem letu. Izvoljen je bil nov odbor, v katerem »o sledeči gg.: predsednik Anton Lečn k. podpredsednik Martin Drugovič, tajnik Adolf Leč-nik, blagajnik Maks Plečko, arhivar Frano Mavc, gospodar Marzin Pilih, odborniki Rudolf Ležnik, Alojz Gorjup. Franc Slan-der in Jurij šanc. Revizorja sta gg. Rudolf Videčnik in Anton Orel. Za pevovod-jo je bil ponovno izvoljen priznani strokovnjak g. Ciril Pregelj, pod čigar vodstvom bo priredila »Oljka« v nedeljo 3. aprila ob 16. pomladanski koncert v mali dvorani Celjskega doma. e— Cross-country celjske sokol*ke župe na približno 4 km dolgi progi bo v nedeljo 27. t. m. ob 10 30 dopoldne s startom in ciljem na Glazijl v Celju. Ker je pripravljeno že prav lepo število tekmovalcev iz raznih društev, med njimi znani sporta ki-tekmovalci, bo borba zelo zanimiva Pohitite s prijavami! e— V Gradcu je umrl v 63. letu starosti znani slikar prof. Rudolf Zelenka. Pokojni je služboval do prevrata kot profesor risanja na državni gimnaziji v Celju Blagemu možu bodi ohranjen lep spomin. e— Strelska družina v Celju je imela v sredo zvečer občni zl.or v Celj-kem domu. Predsednik g. Janko Wagner se |e zahvalil raznim podpornikom za naklonjenost. Nato ie poročal o uspehih članov celjske strelska družine na raznih ßtrelskih tekmah. Na sa-vezni strelski tekmi v Beogradu so si celjski strelci priborili poleg drugih daril tudi dva pokala, na tekmi na Vranskem pa prehodni pokal Družina lepo napreduje. Izvoljen je bil z malimi izpreimembami dosoda- I »TINTENKULI« je SLAGER 1938. leta »TINTENKULI« prospekte zahtevajte od „TINTENKULI" aamoprodaje za Drav. banovino CEI.JE, POŠT. PREDAL 86. I rs« Poizkusite WRIGLEY (Rigll! ?umo za žvečenje. Ugoden okus Vam bo prijeten. Odlii na za zobe in prebavo. A. O zrno, Zagreb, Vlaška 72/a nji odbor * g. Jankom Wapierjem na čelu. Nato je predsednik razdelil kolajne, s katerimi so bili od g. ministra za vojsko in mornarico odlikovani slideči celjski strelci: gg. A. Keblič, F. Blumer, O. Josek, J. Aman, A. Lakner. O. Rauter, J. Hernaus in H. Deč-mam. Toliko odlikovanj članov ene strelski družine v enem letu je izreden primpr, za eeljsko strelsko družino pa dokaz, da ima v svojih vrstah dobre in požrtvovalne zastopnike plemenitega sporta. Predsednik je pozval odlikovance in tudi ostale etrilce, naj posvetijo vse svoje sile napredku strelskega sporta ter ga propagiralo msd svojimi pri jatelji in znanci. Gaberje ima posebno sekcijo, celjska družina pa žensko in mladinsko sekcijo. Sekcije bodo tudi letos vežbale na strelišču v Pečovniku. Iz Maribora a— Rihard Jakopič v Maribora. V ponedeljek 21. t. m. dospe v Maribor z dopoldanskim osebnim vlakom g. Rihard Jakopič z gospo. Oba bosta gosta šefa-prima-rlja g. dr. Mirka Cerniča. Z Jakopičem do-potuje tudi g. Anton Podbevšek, ki bo imel istega dne zvečer v Ljudski univerzi predavanje o Jakopiču. G. Podbevšek bo pokazal številne skioptične slike iz Jakopičevega življenja in dela. SÄMOBRIVCE vseh slojev, prosimo, da nam v lastnem Interesu z dopisnico Javijo svoj točen naslov, nakar sledi brezplačna pošt. pošiljka. Dopise nasloviti na: KONBINOS, Maribor, pošt. predal 70. a— Parmova proslava v gledališču. V torek bo premiera Parmovega »Nečaka« v proslavitev SOletnice rojstva pok. skladatelja V. Parme. a— Kolektivna razstava akademskega slikarja Doreta Klemenčiča v Mariboru bo otvorjena v nedeljo 27. t m ob 10. dopoldne v dvorani Kazine. Preko 60 del v najrazličnejših slikarskih tehnikah bo dokazalo občinstvu resničen talent in krepko tvorno silo umetnika, ki je v kratki dobi dal tako lepo število odličnih umetnin. V prekrasnih perorisbah, ki po svoji finesi in pravijičnosti spominjajo na orient, ter ▼ akvarelih in oljih nam predstavlja Klemen-čič lepoto domače zemlje, sebe in ljudi ter resnost svojega umetn-škega stremljenja, zato je naša dolžnost, da podpremo umetnika in mu s tem dokažemo. da kljub težkim gospodarskim prilikam razumemo, da je umetnost sok naroda in dokaz njegove bitriosti. Govornik bo predstavil v kratkih obrisih udeležencem umetnika in njegovo delo. a— Stališče mestnega turističnega odbora v Mariboru. Za banovinski turistični svet v Ljubljani je sprožil mestni turistični odbor med drugim naslednje predloge: Pristojbine za policijske prijavnice in od-javnice naj se ukinejo v onih mestih, kjer je uvedena ali pa bo s 1. aprilom šele uvedena davščina na bivanje tujcev. V gostinskih obratih naj se uvede znižanje taks pri podaljšanju policijske ure, saj prihajajo v Maribor tranzitni turisti, ki prihajajo v mesto pozno v noč. Načrt uredbe o klasifikaciji gostinskih obratov je neizvedljiv. Komisija mestnega poglavarstva v Mariboru je ob priliki ocenitve hotelov ln gostišč ugotovila to-le kategorizacijo naših hotelskih in gostinskih prenočišč: 1. moderni, odnosno modernizirani hoteli, ki v splošnem odgovarjajo pogojem sodobnega hotela. 2. Meščanska gostišča, ki jih ni mogoče uvrstiti v hotele in ki ustrezajo pogojem tretjega razreda hotelov. 3. Ostala gostišča, ki sploh ne pridejo v poštev. V Mariboru naj se nadalje ustanovi hotelirska strokovna šola za vso dravsko banovino. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI. TELEFON 41-79 Kreutzerjeva sonata po delu L. Tolstoja Lil Dagover, Albrecht Schönhals ln Peter Petersen v glavnih vlogah. V dopolnilo zvočni tednik ln kolorirana šaloigra. Predstave v soboto in nedeljo ob 3., 5., 7. in 9., v ponedeljek ob %9. uri. Prihodnji spored: Shirley Tempie ZLATI KODRČKI a— Rekrutni spisek v Maribor pristojnih vojnih obveznikov r. L 1918. je za tekoče leto izgotovljen in na vpogled interesentom v pisarni mestnega vojaškega urada, Slomškov trg 11. goba št. 3 med uradnimi urami od 20 do 30. tega m. Glavarji družin se pozivajo, da se prepričajo glede točnosti vpisa rodbinskega stanja, ki je pollala za od reian.'e kadrovske službe in da za primer nepravilnega vpisa predlože rekrutni komisiji pravočasno «tokaze. po katerih 8e bo stanje v rekrutnem spisku popravilo. Dan rekrutacije bo pravočasno razglašen. a— Kriminal Policija je aretirala nekega 45-letneffa Ivana Soršaka ki ga zasledujejo poljčanski orožniki. Soršak je osumljen, da je konec februarja izvršil v Statenbergu pri Makolah roparski napad na nekega tamoš-njega posestnika ter mu odvzel 500 dinarjev. Iz neke garaže v Frančiškanski ulici -o še oeizsledeni storilci odnesli dva reflektorja v vrednosti 800 dinarjev. ] a— 2300 dinarjev Škode trpi progovnl delavec Konrad fikof iz Počehove 98, ki mu Je neizsledsnl vlomilec odnesel zlato uro ln verižico ter nekatere druge predmete. a— Zborovanje krojačev. Pri Gambrinu je bil redni letni občni zibor Združenja krojačev in sorodnih obrtov v Mariboru, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik gospod Franjo Reicher, ki je obširno poročal o delovanju združenja v preteklem poslovnem letu. Iz tajniškega poročila g. M. Prav-diča je razvidno, da šteje združenje 225 članov, ki zaposlujejo 262 pomočnikov in pomočnic ter 165 vajencev in vajenk. Blar gajnik F. Zidarič je poročal, da so znašali v preteklem letu dohodki 44.032 din. izdatki pa 40.618.25 din. Proračun za tekoče leto predvi-^va 16.000 di® dohodkov in prav toliko izdatkov. Volitev upravnega odbora letos ni bilo in so bile le volitve v pomočniški izpitni odbor, ki ga tvorijo gg. V. Terzer, A. Benedičič. M. Lešnik in F. Reicher za moško krojaštvo, I. Šapac, I. Toplak, F. Zidarič, A. Orehovska in K. Zadniikova za damsko krojaštvo: za šivanje ■perila Terezija Cep, Ana Klippstätterjeva in Vera Zadnikova, za modist.imje pa Gizela Birgmayerjeva in Marija Jahnova. a— Nepojasnjena smrt. Med Sv. Lovrencem ln Pragerskim je ležalo ob cestnem robu truplo posestniškega sina Ivana Ko-lariča. Na truplu ni znakov nasilja. Domnevajo, da je Kolarič postal žrtev prometne nesreče, bodisi, da ga je kakšen avto povozil, ali pa da se je sam po nesrečnem naključju zaletel vanj. Orožniki so o zadevi takoj poročali mariborskemu državnemu tožilstvu, kl je odredilo obdukcijo trupla. a— V tajni razpravi Je obsodil včeraj mali kazenski senat 191etnega hlapca Ivana P. na 3 leta strogega zapora, ker je 15. januarja v Hotinji vasi zabodel posestnika Jerneja Dolenca, ki je par dni zatem podlegel smrtonosnim poškodbam. Iz Kranja r— Kino Narodni dom prikazuje danes in jutri ob 4., pol 7. in pol 9. zvečer slovito pevko Grace Moore v impozantnem glasbenim velefiimu »Poj meni«. Prekrasne pesmi, divne operne arije! Sodelujejo najboljši pevski zbori in or1-^ t or New Yorkal Iz Jesenic s— Občni zbor Kolašic na Jesenicah bo v sredo 23. t. m. ob 15. popoldne na osnovni šoli. Vabljene vse s. članice in prijateljice K. J. S. Odbor. s— Zvočni kino Radio predvaja v soboto (na Jožefovo) ob pol 3. popoldne in ob 8. zvečer, v nedeljo ob pol 3. popoldne in ob 8. zvečer velefilm »Top Hat« in >Dama v sivem« po Sh. Holmesu. Med dodatki glasbeni film in Pararnountov zvočni tadnik. — Sledijo »Condotieri«. h— Delaveko podporne drnltvo Hrastnik priredi jutri v nedeljo ob pol 16. v gostilni Zavrašek predavanje »Bolgarija« s slikamL Predaval bo predavat ?lj Z KD g. Bučar Ve-koslav. h— Občni zbor Protituberkulozne Hge v Hrastniku se je vršil v četrtek 17. t. m- v deški šoli pri pičli udeležbi. Vodil ga je neutra Ujivi pre šolnik g. Emanuel Zelinka. Poročila funkcionarjev so bila z odobravanjem vzeta na znanje. Liga pošilja vsako leto bolehne otroke v počitniške kolonije, daje podpor« jetičnim bolnikom ln tuberkuloznemu dispanzerju v Trbovljah ter upravlja lastno letno kopališče v Hrastniku. h— Zvočni kino Sokol bo pred vaiai na Jožefovo zvečer in v nedeljo popoldne in zvečer film »Vila lutk«. Iz Novega mesta I K*no »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal danes na »Jožefovo« ob 15., 18. in 20.15 ln jutri v nedeljo ob 18. m 20.15 zvočni film »MAROKO«. Predigri: Pararnountov zvočni tednik ln »Alfa« kratki film. Iz Krškega kr— Tragična smrt mladenk«. V petek zvečer so ob železniški progi blizu Starega grada pri Vidmu našli truplo mladenke, ki jo je bil povozil vlak. V mladenki, ki so jo kolesa stroja razpolovila črez tribuh. so spoznal: starejšo hčerko posestnika g. Pri-bovška iz Dolenje vasi. Nesrečna mladenka, je zapustila pismo, v katirem navaja, da je nje tragičnemu koncu kriv njen fant. kr— Piščanec z dvema paroma nog ee ]e Izvalil pri mizarskemu mojstru g. Fersnča-ku na Vidmu. Živalca ima poleg tega tudi dva para kril. Drugi par nog nosi za nor malni.m parom in se včasih postavi kar na vse štiri noge. Najbrže to čudo narave ne bo dolgo živilo. kr— Sokolski rvofni kino bo na Jožefovo in v nedeljo predvajal zanimiv glasbeni film »Žena zapoveduje«. Predstave obakrat ob pol 16. in pol 20. uri. Iz Trbovelj t— Češki večer prosvetnega odseka Sokola Trbovlje s propagandnimi filmi o Češkoslovaški nas je povedel v žitje in bitji naših severnih slovanskih bratov in je bil dokaj dobro obiskan. Videli smo lepo usoels slike iz življenja obeh predsednikov bratske republiki. Zlato Prago, bujne narodne noše in pri rodne lepote češkoslovaških gora. Prepričani smo. da bo naše občinstvo prihodnjič še številni.je obiskalo si irne poučne prireditve, ki širijo naše kulturno obzorje in jačijo duh slovanske vzajemnosti. t— Trboveljske ceste poletno pa glavna prometna žila med kolodvorom in trgom so kljub vsem opozorilom in nezadovoljstvu občinstva še vedno v skrajno zanemarjenim PREKRASNI FILM SESTRA MARIJA Operne arije in nesmrtno Schubertovo »Ave Marijo« poje sloviti baritonist ALEKSANDER SVED Poleg njega še Camilla Horn, Paul Javor, Tibor Halmay, Hilde v. Stolz. Ta film bo očaral vso Ljubljano 1 KINO UNION, tel. 22-21 Predstave DANES in JUTRI ob 15., 17., 19. in 21. uri! MATINEJA danes in jutri ob 10,30 mepura Pod srečno zvezdo Cene od 2.50 Din do 4.50 Din. Iz Tržiča 6— Zbor Kolašic. Iz poročil, ki so ga podale nedavno na občnem zboru naših agil-nih Kolašic gospe predsednica Polakova, blagajnica Globočnikova ln tajnica Boca-kova, je razvidno, da more društvo s po-nosem gledati nazaj na 10 let človekoljubnega dela. Deset in deset tisoč dinarjev so nabrale v času obstoja društva ter jih razdelile siromašnim in gladnim, posebno deci ob vsakoletnih božičnicah. Glavni dohodki so zbirke ob materinskih dnevih, prodaja oljkovih vejic, članarina ter čisti dobiček čajank. Občni zbor je izrekel toplo zahvalo vsemu občinstvu, ki kaže s svojimi darovi, da ima razumevanje za obče koristno delo Kola, posebej pa še tvrdki Glanzmann ln Gassner, tvrdki Peko ln pa gospe Sofiji Gassnerjevi, soprogi veleindustrijalca, za znatne zneske, katere poklanjajo Kolu ob vsakoletnih zbirkah. V zadnjem poslovnem letu je bilo 10.043 din dohodkov ln 7.939 din izdatkov. Pri božičnici je bilo obdarjenih 62 otrok in so stroški znašali 6.459 din. Bo-žičnico je aranžiral lepo in slovesno učitelj g. Ivan Stopar, za kar se mu društvo toplo zahvaljuje. 850 din je izdalo društvo za podporo siromašnim družinam. Stanje blagajne Je 2.112 din. Članic je 120. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor, ki daje jamstvo, da bo društvo tudi v bodoče z vso vnemo in marljivostjo vrSilo svojo dolžnost. č— Kino v Tržiču predvaja danes na praznik velüd f Im »Avangarda« (Bufalo Bill). V nedeljo ob 15. 17. 19. in ob 20.45 pa najlepši Schirley Tempie film »Zlati kodrčki«. Iz Zagorja z— Veliko skrb za svoje občane kaže občina Št. J ur pod K umom. V torek so občani prejeli vagon koruze, ki se jim oddaja po znižani ceni. 2e naslednji da.n je prispel na zagorsko postajo spet nov vagon koruze, brezplačno nakazane od banske uprave. Za-gorjani prav ol srca iprivoščimo svojim bližnjim občanom da je zanje dobro preskrbljeno. Ob tem se marsikdo vprašuje, kako da 6Ì kaj enakega ne omislijo naši možje, ko je vendar potreba v zagorski dolini enako huda in bi bil posebno brezposelnim dobrodošel vagon koruze, če že ne b;ezplač-no, pa vsaj po znižani ceni. Naši brezposelni prejemajo na mesec po 20 do 40 din podpore, zato je pač očitno, da bi se jim vsaka pomoč 'prilegla. Iz Hrastnika h— Otvoritev potujoče higienske razstave bo v nedeljo 20. t. m. ob tpol 10. dopoiine v Logarjevi dvorani. Otvoril jo bo sam ravnatelj Higienskega zavoda iz Ljubljane g. Pire. Ra7stava bo trajala ves teden od 20. t. m. do vštete nedelje 27. t. m. V tem času bodo vsak dan zdravstvena predavanja tujih in domačih predateijev. Predavatelji se bodo budi vsak dan zdravstveni filmi. Opozarjamo posebno na otvoritveno predavanje direktorja Higienskega zavoda g. dr. Pirca. ki bo v nedeljo 20. t. m. ob 15., in na predavanje za ženske na Marijin praznik ob 15. Predavala bo zdravnica ga. dr. Šimčeva iz Ljubljane. Prebivalstvu občine Hra-stnika-Dola svetujemo, naj obišče to zelo poučno razstavo, saj vstopnine ne bo, in na i pridno ooseča korisftna vsakodnevna predavanja. Podroben razpored predavanj bo video z letakov in lepakov. slabem stanju. Skromen poižkus, da se cesta očisbi in posuje z gramozom, je ostal iz ni-razumljivih razlogov na polovico neizveden. Dela so zopet ustavljena. Gosti prah, ki ga dviga živi vozovni promet, je pri lipem vremenu postal zopet več kol neprijetna nadlega. Občina bi pač že mogla pričeti s škroo-ljinjem ceste, cestni odbor naj bi se pa vendar le že enkrat energično odločil, da izvrši nujna in prepotrebna cestna dela. Iz Ptuja J— Združenje kovinarjev, mehanlkarjev in podobnih obrti, katirega odbor ie bil septembra lani oblastveno razpuščen, je ime lo te dni v dvorani Narodnega doma pod predsedstvom komisarja g. Rozmana občni zbor, na katirem je Zbornico za TOI zastopal zborniški svetnik g. Zadravec iz Središča. Po prečitanju seznama vsega član^t-a je komisar podal potrebna navodila za vo litve. Za predsednika je bil izvoljen Brenko-vič Martin, klepar v Ptuju, za podpredsednika pa Verdenik Jožef, podkovač. Ostalo upravo sestavljajo: Horvat Stefan, kotlar; Šafranko Anton, podkovač; Brus Anton, ko-lar; Mere Ivan, kolar; Ilec Jožef, mehani-kar; Zelenik Jože, podkovač; Scheichin-bauer Edvard, ključavničar; Klajnsek Matija, podkovač. Namestniki so: Mlakar Jakob, Mislovič Franc, Skaza Simon. Gajzer Josip. V nadzorstvenem odboru so: Topolo-vjc Vinko, Verdenik Jože T, Roškar Karel, Toplak Rudolf in Šošterič Jožef. Pri slučajnostih se je tudi razpravljalo o posameznih točkah pravilnika in se je naglašala potreba, da se v najkrajšem času 6kliči izredna skupščina, ki bo sklepala o izpremembah pra viLniika. Na izrednem zboru bo tudi zborniški svetnik g. Zadravec poročal o gospodarskih in davčnih zadevah. «KINO SLOGA, tel. 27-301 i L A I L A slavospev daljnemu severu, prirodne krasote in lepa ljubezen mladega dekleta. Danes in Jutri ob 10.30 po znižanih cenah Benjamin Gigli: Il SI MOJA SRECA Najnovejši žurnal: Združitev Avstrije in Nemčije. I j— »Zakonci stavkajo«. To Pohlovo veseloigro so uprizorili v petek člani C ranisk 3-ga društva pod erpretnim vodstvom režiserja Borka Jožeta. G. Borko si je začrtal obširen repertoar, ki ga ji delno že izvedel s svojimi odličnimi igralci. Občinstvo pa zna tudi ceniti njih delovanje in rado obiskuje gledališki predstave, ki so bile doslej še vedno popolnoma razprodane. G. Borko je zbral okoli 6ebe mlado igralsko družino, ki neumorno deluje in je Ptuj tako rikoč vzdramila iz duševne dremavosti. Pri zadnji igri smo videli na odru tudi nekaj novih igralcev, ki so Si prav dobro obnesli. »Zakonci stavkajo« je vese.oigra polna zdravega humorja in je bila kakor nalašč pripravna za pred pust. j— Posojilnica v Ptnjn bo imela 24. t m. ob 15. reani občni ztor. j— Lastniki koles se obveščajo, naj se javijo na mestnem načelstvu, odnosno na policiji. od 18. do 24. t. m. zaradi novih evidenčnih tablic. Stare je treba prinesti s seboj in zaminjati z novimi. Prinesti je treba tudi knjižice. Priiave se moraje izvršiti pravočasno. 1— Obtol «bor Kreditne aadrage drlavnfk uslužbencev je hil te dni pod predsedstvom dr. Lipiča. Iz poročil je razvidno, da J» zadruga v zadnjem času uspešno napredovala, zaradi česar ji ni bilo več potrebno, da bi si najela posojilo od zveze. Z ravan pa je še na glavnici odplačala 26.500 Din. Čisti dobiček zadruge v minilem letu znaša 4.501 Din in je za 1390 Din v^čji kakor v prejšnjem letu. Denarni promet je znašal 790.944.15 Din. Dolžnikov je bilo ob koncu leta 100, vlagateljev navadnih vlog 42, vlagateljev stalne štednje pa 129. Navadne vloge izkazujejo porast za 34%. Tudi stalna štedmja kaže stalen porast, kar ee tiče števila vlagateljev kakor tudi višin? vloge. Ob koncu leta je znašalo stanje stalne štednje s pripisanimi obrestmi 39.941 Ein in znaša porast 51%. Stanje posojil j s bilo 31. decembra s pripisanimi obrestmi 238.721 Din. Od ustanovitve pa do konca preteklega leta je zadruga izplačala na posojilih 609.522 Din, vrnjenih pa je bilo 397.479 Din. Fondi zadrugi so znašali ob koncu leta 6.522 Din. Od tega odpade na rezervni fond 4.082 Din, na fond zadrug 1.390 Din, drugo pa na ostale fonde. Poslovna sredstva zadruge sestavljajo deliži, vloge, stalna štednja in fondi v skupnem znesku 152.093 Din ln kredit pri zvezi v znesku 91.003 Din. SOKOL Sokolska župa Ljubljana poziva članstvo in naraščaj v ž uni včlanjenih društev in čet. 'ia do 23. marca 1938 prijavi svojemu društvu (četi) udeležbo pri poklonitvi Sokol-stva pred spomenikom blasrOTokoviega viteškega kralja Aleksandra I. Zediniteljg na Rakeku, ki bo dne 24. aprila t. 1. Z ravo! Sokolska župa Ljubljana Sokolsko društvo Žiri priredi v nedeljo 20. t m. ob 14. uri v svojim domu predavanje »Vojna mornarica« 6 slikami. Predaval to predavatelj Z KD g. Pirnat Viktor. V treh glavah — »na sama misel: «Kako neki doseže soseda tako belino pri svojem perilu?" Tri besede pojasnijo tajnost: Terpentinovo milo Zlaforog. To izdatno milo daje gosto belo peno, ki z malo truda priza* nesljivo odpravi s perila vso tudi ie tako trdovratno nesnago in pretvori perilo v sveže duhtečo belino. terpentinovo MILO ^^Mtcrc^ ma, da bo društvo s svojim smotrnim delom pritegnilo tudi 8e one posestnik« sadnih vrtov, ki se do zdaj Se niso priključili delu za napredek te panoga naSega narodnega gospodarstva. Samo še danes in jutri 2 If Ufotini Ne zamudite čarobnega velefiLna z nenadkriljivo i^dlltd Jeanette Mac Donald v pesmi in plesu M-Z4 TARANTELA Danes ob 16., 19. in 21.15 uri — in v nedeljo ob 14.30, 17. 19.15 in 21.30 uri 1 I Iz Gornfe Radgone gr— Na gornjeradgonski postaji se n»?e-njajo prva dela. Prihod vsakodnevnih vlakov je v zadnjih dneh navadno zvezan z večjo ali manjšo zamudo, ker dovažajo material za nasip in napravo novega tira. Notranji tir, ki drži zdaj ob skladišču in postajni baraki, bo namreč prestavljen na zunanjo stran, da se na ta način poveča na notranji strani siavbni prostor za zgradbo novega postajnega poslopja in skladišča. Gradnja se prične še to pomlad. ProS. Josip Kardinar 70 letnik Danes dopolnjuje gimnazijski profesor v p. g. Josip Kardinar v Celju še ves krepak in čil 70. leto svojega življenja in obhaja obenem tudi svoj god. Jublant se je rodil 19. marca 1868. pri Sv. Križu pri Ljutomeru. V novembru 1. 1895. je bil nameščen za profesorja verouka na državni gimnaziji v Celju in je opravljal aktivno službo na zavodu 32 let Z odlokom ministrstva prosvete z dne 7. avgusta 1927 je bil upokojen, a je nato še do L 1932. honorarno poučeval na celjski realni gimnaziji. Jubilanta se z globoko hvaležnostjo in sjx^tovanjem spominja nešteto njlegovih hivših d Jakov s celjske gimnazije. Prof. Kardinar je svetal zgled značajnega narodnega moža in odličnega duhovnika. V težkih časih tujega gospostva so imeli slo venski dijaki na celjski gimnaziji v njem najzanesljivejšo in najtrdnejšo oporo. Nešteto je bilo primerov, ko se je prof. Kardinar v borb: proti svojim nemškim kolegom na gimnaziji odločno ln z vso ljubeznijo zavzel za slovenske dijake ter jih branil ln ščitil pred kriv'canü. Dijaki so ga zaradi tega njegovega neomajnega čustvovanja in pa zaradi njegovega blagega ln plemenitega značaja iskreno vzljubili ter v soko spoštovali. Z veliko vnemo se udejstvuje prof. Kardinar pri Dijaški kuhinji, katere odbornik je od 1. 1896., torej že polnih 42 let Tudi tu izkazuje diijaštvu vso svojo ljubezen in očetovsko naklonjenost G. prof. Kardinarju prisrčno čestitamo k jubileju ter mu želimo, da bi nam ga usoda ohranila zdravega, zadovoljnega in delavnega tja do skrajnih mej človeškega življenja! R. P. Iz življanja na deželi BLED. Zvočni kino predvaja danes in jutri popoldne in zvečer velefilm iz najtemnejše ameriške zgodovine »Ujetniki otoka smrti«. Predigra poučen kulturen film in tednik. ČRNOMELJ. Sokolski zvočni kino predvaja drevi ob 20. in jutri ob 16. in 20. film: Stari Dunaj (Fiakerlied). POLJE. Tukajšnja podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva prav uspeSno deluje. Pod predsedništvom g. Kuharja Avgusta ml. se je razvila v pomembno društvo, saj šteje 135 članov. Živahno delovanje podružnice se zrcali v sadjarskih ln vrtnarskih razstavah, ki jih že nekaj let prireja. Na svoja poučna predavanja, na katerih predavajo o naprednem in plodo-nosnem vrtnarstvu in sadjarstvu priznani strokovnjaki, privabi vedno množico IjudL Zlasti zanimivo je bilo predavanje dne 27. p. m., ko je sadjarski praktik g. Frido Lenart iz št. Vida z nad 200 skioptičniml slikami prikazal umetne oblike raznih sadnih kultur in predočil številnim poslušalcem, kako je treba sadno drevje negovati, pravilno saditi, gnojiti in obrezovati s posebnim ozirom na stenske špalirje. Pa tudi agilni predsednik g. Kuhar Avgust ml., absolvent kmetijske šole na Grmu, vodi praktična predavanja na vrtovih, za kar so mu člani društva pa tudi vsi drugi, ki se radi udeležujejo njegovih predavanj, prav hvaležni. Delo podružnice je opaziti na številnih vrtovih našega okoliša. Nekdaj tako zanemarjeni sadni vrtovi dobivajo z letom v leto vedno lepšo sliko. Na sicer majhnih sadnih vrtovih ob malih delavskih in obrtniških hišicah more vsakdo, ki se zanima, opaziti vzorno negovano sadno drevje in občudovati vzorno izpeljane stenske špalirje sadnega drevja. Ni dvo- POLJČANE. Naša pošta ima precejšen okoliš, za kar potrebuje tudi primerno Število pismonoš. Da bi šlo delo ol rok, kakor je treba, bi ibili potrebni štirje pismomoše, zlasti ker eilen vrši stalno ambulančno službo na lokalni progi Poljčane—Konjice. Eni en bi bil potreben izključno samo za deželo. ostala dva pa za Pekel, Sp. Poljčane in Poljčane. Do nedavnega so to službo vršili z velikim naporom in požrtvovalnostjo trije pismonoše. Pred dnevi je šel eden na daljši bolniški dopust in zdaj sta tu samo dva, ki eeveda ne zmoreta dela štirih. Poljčane so tako spet kakor že lani oktobra brez dostave pošte. 20 minut od p ••staje o idaJjeni tujskoprometni in gospodarsko razgibani kraj je tako brez vsake zveze s svetom in dnevnimi dogodki. Davkoplačevalci se upravičeno pritožujejo nad tem stanjem. Poštna direkcija naj v tem pogledu napravi rei in naj pošlje v Poljčane po-trct'mo nadomestilo. Treba je tudi vedeti, da je v Poljčainah več uradov, trgovcev, kulturnih društev in gospodarskih ustanov, ki morajo triti stalno in re»'no v stikih z ostalim svetom. RIBNICA. Sokolski zvočn? kino predvaja danes ob 15.15 min. in v nedeljo 20. t m ob 15.15 in 20. film »Gospodarica džungle«. Za dodatek Psramountov zvočni tednik. Večerna predstava n« praznik 19. t m zaradi koncerta pevskega društva »Save« iz Ljubljane odpade. SEVNICA. Zvočni kino predvaja dane« in jutri vsakokrat ob pol 17. in 20. operni film » Metropolit en«. Arije iz oper Faust Carmen, Seviljsiki brivec. Manon. Pagliacci in dr. poje svetovni baritonist Lawrence Tibbett Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20 url. Sobota. 19.: Gosjx>da Glimbajevl. Izven. Izredno znižane cene od 20 din navzdol. Nedelja, 20.: Zadrega nad zadrego. Izven. Znižani cene od 20 din navzdol. Ponedeljek, 21.: Zaprto. OPERA Začetek ob 20. Sobota. 19.: Grofica Marica. Izven. Izredno znižane cene od 24 din navzdoL Nedelja, 20.: Pod to goro zeleno. Izven. Globoko znižane cen? od 24 din navzdoL Ponedeljek, 21.: Zaprto. 25 letnica umetniškega delovanja višjega režiserja prof. Šesta se proslavi 24. t m. z uprizoritvijo Verdijevega »Rigoletta«, ki ga bo jubilant popolnoma na novo zrežiral. Zasedba posameznih partij j> Izredno zanimiva, ter bo nudila občinstvu nenavadno privlačno predstavo. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČ® Sobota. 19.: »Smuk smuk!« Nedelja. 20: »Smuk snnuk!« MARIBORSKO GLEDALIŠČA Sobota. 19.: ob 15. Veronika Disenifka. Znižane cene. Ob 20. Trubadur. Nedelja. 20.: ob 15. Pod to goro zelena Znižane cene. Ob 20. Cvrček za psčjo. Zad- niič Globoko znižane c*ne - ' ——— Brez skrbt kadite in Vaši zobje ostanejo snežnobell, če uporabljate za nego zob: zobno kremo, ki Izpolni, kar obljubi »JUTRO c 8t. 08. Gospodarstvo Marka poleg šilinga zakonito plačilno sredstvo v Avstriji Poročali smo že o pogajanjih med predsednikom nemške Reichbanke dr. Schachtom ln avstrijskimi vladnimi krogi glede določitve defini ti vnega razmerja med marko in šilingom. Znano je, da Je bil prvotno določen za zamenjavo nemških bankovcev v šilinge in obratno v prometu pri menjalnicah tečaj 1.35 šilinga za eno marko. V klirinškem prometu med Nemčijo in Avstrijo pa Je bil začasno določen tečaj 2 šilinga za 1 marko, nasproti prejšnjemu tečaju 2.10 do 2.15. Spričo težkoč, ki se bodo gotovo pojavile v zvezi z izenačenjem valute med obema državama ln v zvezi z likvidacijo carinske meje, je bilo pričakovati. da se bo razmerje med šilingom ln marko definitlvno uredilo šele potem ko bodo podrobno proučena vsa vprašanja, ki jih Je treba pri tem upoštevati, n. pr. razlike v nivoju cen, plač in mezd, da ne bi previsok ali prenizek tečaj marke v relaciji nasproti šilingu povzročil nagle spremembe v cenah, zlasti ko bo padla carinska meja- 1 marka -1.50 šilinga Zato Je izzvala v Avstriji tem večjo pozornost uredba nemškega državnega kancelarja, ki pravi naslednje: Zakonito plačilno sredstvo v deželi Avstriji je poleg Klinga tudi marka. Ena marka je enaka 1 Šilingu 50 grošev. Državni gospodarski minister se pooblašča, da spremeni ali deloma od nosno docela razveljavi vse omejitve v plačilnem prometu med Nemčijo in deželo Avstrijo. Državni finančni minister se pooblašča, da proglasi carinsko prostost v celoti ali deloma za blago avstrijskega izvora pri uvozu v Nemčijo. Ta uredba je stopila takoj v veljavo. Definitlvno razmerje med marko in šilingom (namreč 1 marka = 1.50 šilinga, odnosno S šilingi = 2 marki) je bilo določeno neodvisno od zakonite zlate vrednosti marke. Po dosedanji pariteti med marko ln šilingom, ki je slonela na fikciji, da Ima marka polno zlato vrednost, Je znašal tečaj marke 2.15 šilinga. Nasproti šilingu pomeni nova relacija zmanjšanje vrednosti marke za 30%. Določitev nove relacije med šilingom in marko je v skladu z nedavno izjavo nemškega državnega ministra Fun-ka, da bo treba nemško marko na novo oceniti, kakor ie treba na novo oceniti vse nemške vrednote. Uradni berlinski komunike pravi, da Je nemški državni kancelar določil novo razmerje med marko in šilingom po proučitvi gospodarskih razmer in z namenom, da čim bolj astreže gospodarskim potrebam Avstrije ln da v Avstriji normalizira nivo cen in mezd na zdravi bazi. Za naše izvoznike ln uvoznike nastane sedaj vprašanje, kako bo s obračunom iz-vozniških obveznosti ln terjatev, ki izvirajo iz trgovinskega prometa z Avstrijo. Nemška marka notira v našem privatnem kliringu v zadnjem času nespremenjeno 14.35. Ce na tej podlagi Izračunamo bodočo vrednost šilinga, tedaj dobimo za šiling tečaj 9.57 Din, t. j. mnogo višji tečaj, nego Je doslej notiral klirinški šiling na naših borzah. Očitno je ta nova relacija med šilingom in marko imela za posledico, da Be Je danes na naših borzah šiling dvignil na 8.52 do 8.58. Ce pa na podlagi današnjega tečaja klirinškega Šilinga (8.55 Din) izračunamo vrednost marke, tedaj dobimo za marko tečaj 12.83 Din. Ker se bosta morala tudi pri nas tečaja za šiling in marko prilagoditi novi relaciji, je verjetno, da bo deloma nazadoval tečal marke, deloma pa se bo dvignil tečaj šilinga. Postonna likvidacija carinske meje Uredba državnega kancelarja daje na-dalle pooblastilo nemškemu državnemu ministru za finance, da postopno uvede carinsko prostost za uvoz avstrijskega blaga v Nemčijo. Tz Berlina poročalo, da bodo za enkrat obdržali uvozne carine na nemško-avstrijskl meji le v toliko, kolikor bo to potrebno glede na različno gospodarsko strukturo obeh dežel in dok'er ne pride do postopne prilagoditve avstrijskega gospodarstva. Pripravila pa se tudi oostopna opustitev avstrijskih carinskih dajatev pri uvozu nemškesra blaga v Avstrijo. Likvidacija teh carin je prepuščena avstrijski deželni zakonodaü in bodo tozadevni ukrepi izvršeni v soglaslu z nemškim državnim gospodarskim nrnistrom, tako da se bodo carine likvidirale nostonno, da ne pride do naglih gospodarskih sprememb. Likvidacija avstrijske Narodne banke Poročali smo že, da Je bil guverner avstrijske Narodne banke dr. Kienböck odstavljen in Je vodstvo poslov prevzel dosedanji viceguverner dr. Joas. V četrtek pa je državni kancelar izdal uredbo, ki pravi, da nemška Reichsbanka prevzame vodstvo poslov avstrijske Narodne banke. Avstrijska Narodna banka preide v likvidacijo, ki Jo bo za račun nemške države izvedla nemška Reichsbanka S prevzemom poslov prevzame nemška Reichsbanka celotni personal avstrijske Narodne banke. Tudi ta uredba je stopila takoj v veljavo. Gibanje klirinških računov Po najnovejšem izkazu Narodne banke o gibanju klirinških računov z inozemstvom se je saldo naših terjatev v obeh starih klirinških računih z Italijo v drugi četrtini marca zmanjšal za 3.8 milijona lir (za 8.7 milijona Din) in je znašal 15. t. m. 50.3 milijona lir; saldo v novem dinarskem klirinškem računu pa se je povečal za 10.2 na 82.6 ir Mjona Din, tako da se je celotni saldo na'ih trejatev povečal za 1.5 milijona Din. Dne 17. marca je Narodna banka izplačala po novem kliringu z Italijo klirinške nakaznice do št. 11.630 od 16. decembra 1937. V kliringu z Nemčijo se Je saldo naših terjatev zmanjšal za 0.2 na 13.6 milijona mark. Saldo naših terjatev ,v Turčiji je narasel za 0.2 na 11.8 milijona Din, saldo naših terjatev v Poljski pa se je zmanjšal za 0.1 na 13.0 mil;jona Din. Med pasivnimi kliringi izkazuje kliring s češkoslovaško povečanje našega klirinškega dolga za 7.3 na 139.2 milijona Kč, klirinški dolg v Madžarski povečanje za 1.2 na 36.0 milijona Din. klirinški dolg v Švici povečanje za 0.02 na 2 44 milijona šv. frankov, klirinški dolg z Belgijo (v likvidaciji) po\rečanje za 0.22 na 4.Ì3 milijona belg, klirinški dolg z Bolgarijo pa zmanjšanje za 0.1 na 0.6 milijona Din. Na dan 10 marca je znašal saldo grško-Jugoslovenskih bonov v obtoku 56.4 milijona drahm, saldo naših blokiranih terjatev pri Grški banki pa 20.9 milijona Din. Banova odredba o gostinskem osebju in napitnini Ban dr. Natlačen je izdal na osnovi uredbe o pomožnem osebju v gostinskih obratih od 11. maja 1937. in po zaslišanju Zbornice za TOI, Delavske zbornice, Zveze združenj gostilničarskih obrti in obeh zvez za tujski promet v Ljubljani in Mariboru odredbo o pomožnem osebju v gostinskih obratih, ki določa naslednje: V Ljubljani, Mariboru, Celju, na Bledu, v krajih Sv. Janez, Sv. Duh in Ukanca ob Boh. jezeru, v Kranjski gori. Rogaški Slatini, Dobrni, Laškem, Rimskih toplicah in Slatini Radencih smejo hoteli, restavracije, gostišča (ostajališča), kavarne ln pen-zije zaposlovati kot pomožno osebje, ki ima neposredno opravila z gosti, samo osebe, ki imajo strokovno izobrazbo, predpisano z uredbo o pomožnem osebju v gostinskih obratih. V označenih krajih se v hotelih, restavracijah, gostiščih (ostajališčih) in penzl-jah pobira od gostov nagrada za pomožno osebje, ki Ima neposredno opravila z gosti, in sicer največ 10% od zneska računa. Višino odstotka z gornjo omejitvijo določi vsak imetnik obrata za svoj obrat. Nagrada se sme pobirati na ta račun tudi v kavarnah in gostilnah označenih krajev. O pobiranju nagrade odločijo imetniki kavam in gostiln sami za svoj obrat. V gostinskih obratih, kjer so pobira nagrada za pomožno osebje v odstotkih od zneska računa, je pomožnemu osebju, ki ima neposredno opravila z gosti, prepovedano sprejemati napitnino neposredno od gostov. V vseh takih obratih je Izobesiti na vidnih krajih napis, da je nagrada za pomožno osebje zaračunana v računu in da je osebju prepovedano sprejemati napitnino neposredno od gosta, kakor to določa čl. 5. ministrske uredbe. Banova odredba stopi v veljavo L maja t L Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja! I pravilnika. K teptat «e manrfo pr^JarW to4 I I <*nl zidamki mojstri ki jim je biLa idana koncesija po zakonu i* leta 1893. toda le v primeru, 6e hočejo ta dela izvrševati izven Slovenije in Dalmacije. Oni z»la eki mojstri, ki žele delati ta izpit, se morajo k izpitu prijaviti Zbornici za trgovino, obrt in h> io» tri jo v Ljubljani najkaanele do 21. marca L L Prijavi je priložiti izpričevalo o odpravljenem izpitu ta zidarskega mojstra in 1 kolek za 20. din ter 1 kolek za 10 din. za izpitno takso pa je zbornici poslati znesek 450 din. Izpiti bodo ob koncu aprila aH v začetku maja t. L o čemer bodo kandidati še posebej obveščeni Izpitna snov pismenega tn ustmenega dela izpita bo i o predmeti označeni ▼ uredbi o opravljan tu izpitov za zidarske, tesarske, kamnoseške in vodnjakareke mojstre 8L 17. odst. 1. (točke 1, 2. 8 in 4) in odsl 2 (toöki 1 la 2) r zvezi i betonskimi deli = Konkurs je razglašen o imovini LJu-bomira Domltroviča, medičarja ln svečar-Ja v Celju, PreSernova 8. (upravnik mase dr. Alojz Voršič, odv. v Celju; prvi zbor upnikov 23. marca ob 9-, prijavni rok do 10. aprila, ugotovitveni narok 20. aprila.) = Dobave. Gradbeni oddelek direko'je drž. železnic t Ljubljani sprejema do 22. t. m. ponudbe za dogavo raznega varnostnega materiala, splošni adde'ek pa do 23. t. m. za dobavo raznega elektromateriala. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 26. t m. ponudbe ta dobavo avtoma te ria la, izolirane žice, smole iz katrana, oksida v prahu ter borovih desk. Uprava vojno-tehničneea zavoda v K ragù -jevcu sprejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo tiskarskega papirja. = Licitacija Dne 21. t m. bo pd referentu tnžcnjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 8.500 kilogramov mešanega bencina. Dne 24. t. m. se vrši pri ekonomskem oddelku generalne direkcije irž. žeWnic v Beogradu licitacija za dobavo cihkovega klorida. 12. aprila za dobavo gumijevih cevi, 14 aprila za dobavo usnja iip 16 aprila za dobava strojnih gonilnih jermen. =Dobare. Splošni oddelek direkcije drt. Železnic v Ljubljani sprejema do 21. t. m. pomi übe za dobavo zemeljskih kablov, strojni pa do dne 22. marca za do*avo rehra-stega jekla za vzmeti; do di&e 24. marca pa za dobavo bakrenih oevi, medenine in železarn©. Direkcija 'irž. rudnika v Kaiknju sprejema do dne 23. t. m. ponudbe za dobavo spojni« za vrata i. dr. pocinkane pločevine ter električn-ih žarnic. Direkcija drž. rudniika v Brezj sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo raznih svedrov električnih žarnic ter bukovega oglja. Komanda podvodnega orožja v Kurforu epTejema do 26. t. m. ponudbe za dobavo cevi. železa, vijakov, karbida in kisika za avtogensko va reo je. = Licitacije. Dne 25. t m. bo v ekonomskem oddelku štaba mornarice v Zemunu licitacija za dobavo testenin, riža, tižola. ječmenčka in z-droba. Povečanje zlatega zaklada Narodne banke Narodna banka objavlja svoi izkaz od 15. t. m., iz katerega je razvidno, da se je zlati zaklad v drugi četrtini marca povečal za 33.8 na 1764.7 milijona din (lani 1648.6); vzporedno pa so nazadovale devize izven podlage za 29.2 na 380.7 milijona din (lam 634.0). Od začetka letošnjega leta so zlate rezervne Narodne banke narasle za 55.7 milijona din. rendar so devize izven podla ge ? istem fa»u uazad»vale za 71.7 milijona din Ti dve spremembi pa nam še ne nudita prave slike o gibanju zlata in deviz pri Narodni hanki. ker knjiži Narodna banka zlato in devize med raznimi aktivami. Ta postavka raznih aktiv je v zadnjem tednu ponovno narasla za 3.6 na 2271 milijo nov Ln znaša povečanje od začetka letošnje-ga leta 240 milijonov. Zaloga kovanega denarja v niklju in srebru se je v drugi Četrtini marca povečala za 16.5 na 413.5 milijona din tako da je bilo dne 15 marca v obtoku za 7865 milijona din kovancev (lani za 805). Menična in lom-bardna posojila, ki so se v prejšnjem tednu nekoliko povečala, so v drugi četrtini znova nazadovala za 16.3 na 1589.9 milijona din (lani 1691.6). Obtok bankovcev se je zmanjšal za 30.8 na 5673.1 milijona din (lani je znašal 5322.6), obveznosti na pokaz pa so narasle za 18.4 na 2766.8 milijona din (lani 1989.3); predvsem so narasle privatne žirovne naložbe za 11.9 na 1579.2 milijona din (lani 1053.9). Vrednost zlatega zaklada skupaj z of i delno premijo je znašala 15. t. m. 2267.6 milijona din. kar predstavlja nasproti obtoku bankovcev in obveznostim na pokaz kritje v višini 26.75% (prejšnji teden 26.20). Gospodarske vesti ■» Vloge pri slovenskih hranilnicah stalno naraščajo. Po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani so tudi v februarju t. 1. narasle vloge pri slovenskih samoupravnih hran ilnicah, in sicer v celoti za 11 milijonov ter so znašale ob koncu meseca 1.053.580.000 din. Ce odštejemo v tem prirastku vsebovane pripisane obresti (1.4 milj.), znaša čisti prirastek 9.5 milij. din., torej pol milijona več kakor v mesecu januarju. V dveh mesecih so torej vloge narasle za blizu 19 mil'jonov din. Vloge knjižice so znašale skupno 625,9 milijonov, vloge v tekočem računu pa 427.6 milijonov. Iz teh številk izhaja, da je akcija za vzpostavitev 1'kvidnosti hranilnic in ostalih denarnih zavodov vplivala prav ugodno v mesecu februarju tn da kaže gibanje vlog zelo ugodno sliko, kar se zaupanje vedno bolj vrača. = Spremembe pri dunajski Creditan-■tait. Z Dunaja poročajo, da je odstopil predsednik upravnega sveta banke O österreichisch e Or editanstalt-Wiener Bankverein dr. Emanuel Weindenhoffer, enako sta odstopila tudi podpredsednik Aleksander Weiner in član upravnega sveta dir. Rottenberg. Predsedniške posle je prevzel dosedanji podpredsednik Franz Hasslacher, ki je narodni socialist. Izpraznjena mesta bodo v kratkem na novo zasedena z drugimi osebnostmi. = Dodatni izpit zidarskih mojstrov za betonska dela. V smislu pravilnika o obsegu in razmejitvi gradbenih obrtov, ki je bil uveljavljen 21. marca 1936. morajo zidarski mojstri, ki so pred tem datumom orTa-vili izpit za zidarskega mojstra opraviti še poseben izpit iz betonski del da bi mogli dobiti pravico za izvrševanje betonskih del, omenjenih v členu 9. odst. 8. navedenega Borze 18 marca Na ljubljanski borzi »o se danes avstrijski šilingi »pričo nove definitivne relacije med šilingom in marko v privatnem kliringu nekoliko okrepili in so se trgovali 8.58, (v Curihu se je tečaj za bankovce dvignil od 57 na 66) medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.52, v angleških funtih po 238 in v grških bonih po 29.125 Nemški klirinški čeki stanejo v Ljubljani. Beogradu in Zagrebu nepremenjeno 14.35, za konec aprila pa v Zagrebu 14.23. Na zagrebškem efektnem tržišču se je danes Vojna šdcoda pri nespremenjeni tendenci trgovala po 460 ( v Beogradu po 462.50 — 463.50) Promet je bil še v 6% dalmatinskih agrarnih obveznic po 91 (v Beogradu po 90.70) in v 6% begluških obveznicah po 91.50 (v Beogradu 91.50). Na ljubljanski borzi je znašal pretekli teden devizni promet 6.82 milijona din nasproti 4.89. 7 26, 4.14 in 4.13. Na svobodnem deviznem trgu stanejo angleški funti 238. švicarski franki 1102, ameriški dolarja 48 in francoski franki 1.50. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2401.40 — 2416, Berlin 1742 03 — 1755.91, Bruselj 729.95 —735.02, Curih 996.45 — 1003.52, London 215.26 — 217.31, New York 4311—4347.32, Pariz 134.77 — 136 21, Praga 151.83 — 152.94, Trst 227.70 — 230.78. Curih. Beograd 10, Pariz 13.2750, London 21-62875, New York 436, Bruselj 73.3250, Milan 22.9250, Amsterdam 240.8750 Beri n 174.90, Dunaj 66, Stockholm 111.40 Oslo 108.70, Köbenhavn 96.5750, Praga 15 25, Varšava 82.20, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 460 — 461, 4«/o agrarne 60 den,, 4®/o severne agrarne 60 den., 6°/« begluške 91 — 91.50, 6% dalm. agrarne 90 — 91, 7 jeseni srnjad pravočasno zapustila senčne lege Preprčani 90 bili, da pozimi ävali ▼ gozdu niso hudo trpele, posebno ker je bila zima suha. Toda kakšno razočaranje. Dočim je v prosojnih legah srnjad zdrava in rej ena. je ona. ki jo Je zgodnja zima zalotila in prehitela v senč-a h jarkih in dolinah, posebno v višjih legah, po večini poginila. Tako so naääi viš- ji gozdar Hanzlou-skv in njegovi ae*u&- benci v oddelku Martinček, že okoli 50 mrtvih srn. Gospod Hanzkwsky na Jelo-v ci, ki izbemo pc-zna svoj revir, je mnenja,' da je to komaj polovica v njegovem oddelku poginul h sm. Tudi lz drugih kr&-jev v senčnih legah prihajajo nesuceodkna poročila o prezimljeriu srnjadi. Med žrtvami zime je največ mlad ne. ki si ne zna še sama pomagati V prav zaradi tega so izredno škodljivi jesenski pogoni s psi. ta-kozvane brakade na srnjad. Pri takih lovih se post rei: največ starih sm mater. Mladina, óetudl ni ranjena* brez matere v mnogih primerih podleže beli smrti Ni izključeno, da se Je v pretekli jeseni. ^ ko se -e t splošnem mnogo brakiralo, nekaj sm" zateklo pred psi iz sosednjih lovišč, kjer srnjad rada in ugodno prezimirje. v sicer mirna državna lovišča. Ker pa » državnih gozdovih ni podlesja srnjad ni-ma zavetja in tucfi premalo hrane. Pretekli teden smo praznovali 40 rrvJČ»-rikov. Lani smo celih 40 dni ta Se več črt» tili, da je d&žerv-alo na njihov god. Leite« se nam lice mučenikov smeie Morda nam bo res 40 dni s jalo prijetno pomladno senčece? No, če bo prav nekaj aoiznih dni. tem bočje za polje! Mame zajke iščejo adaj primerna rar-vetja za svoj mladi naraščaj. Oe bo vt®-me ugodno, da ne bo hudega dežev^ tn pomlactoega mraza, si bo morda zajčji rod nekoliko opomogel in izpopolnil svoje vrste, ki jih Je lani tako razredčila nevarni zajčja bolezen. Pa tudi v drobnih srtìkih poljske perjadB se ie jaivljata pomlad la ljubezen. Pollsice Jerebice veselo čižikajo, med njimi bo me ie prtčeOi veseli £aatov* aki pretepi. —* HINDENBURG IN POTIOREK Med iojno je bila zelo znana naslednja anekdota o Hmdenburgu: Zgodilo se je, da je umrl Hindenburg fn prišel pred nebesa. Potrkal je na rajska vrata in zahteval, naj ga sveti Peter spusti med blažene. a Kdo pa si? t ga je vprašal nebeški ključar. »Hindenburg sem, zmagovalec pri Ma- zurskih jezerih.« »Seveda boš prišel v nebesa.c je odvrnil sv. Peter. Pripravljen je tvoj prostor med mogočniki. toda, prijatelj, kot vojskovodja moraš priti v nebesa na konju. Pojdi ponj.t ln sv. Peter mu je pred nosom zaprl vrata. Žalostno se je Hindenburg vrnil proti zemlji. Sredi poti pa je srečal Potioreka, voditelja prvega ponesrečenega vdora v Srbijo, ki je bil pra\' tako namenjen v nebesa. »Sič ne bo. Potiorek. svoje m{9fe- nre o ministrih vselej kar odkrito povedal. Nekoč pa mu je zaradi tega zagodel njegov kancelar Kaunitz Kaunitz mu je namreč predložil v podpis neko listino. Ker pa Jožei II. t testavo te listine ni bil zadovoljen, je napad pod njo: »Kaunitz je osel. • Jožef H Na ministrski seji fe dobil Kaunitz fistino nazaj. Toda ni je tiho t pravil, kakor Jožef 11. zaradi pripiska najbrž pričakoval, ampak jo je na glas prebral vpričo vseh ministrov. In bral je: »Kaunitz je osel, Jožef drugU STRAŠNE SANJE »Kaj ste pa tako žalostni gospod Izak. Kaj se vam je primerilo?« »Oh, strašne sanje sem imel. Sanjalo t& mi ie.' da sem sedel v čolnu in se vozil po reki. Zdajci pa se je čoln pripeljal do visokega slapa. Nisem ga mogel ustaviti, iz njega se pa tudi nisem upal skočiti Tok me je odnesel s seboj in le po sreči sem sa pripeljal skozi slap Toda čoln je bil poln vode, jaz pa ves moker. . in zdaj moram dobiti novo posteljno perilo* VREDNOST Ocvirek je rešil sina nekega bančnika, ko se je potapljal V zadnjem trenutku. 1'sa srečna mati mu je daln zato stotak. Ocvirek pogleda stotak, potem pa otroka, ki se je ie zbudil iz nezavesti. Pa reče: »No poba, veliko pa res nisi vredenfe areni dnevi 1918 Pri obujanju spominov na leto 1918. tudi češki listi priznavajo, da so bili najlepši oni pomladni marčni prosojni dnevi, ki so obetali od nekod velike dogodke. Morda so bili majski dnevi mogočnejši, pestrejši. toda to je tako kakor s cvetjem: v maju je že vsega dovolj, vsepovsod sam cvet v marcu pa se razveselimo nad vsako še tako skromno rož co in vsak cvet ima svojo posebno pomlanno opojnost. Tako je bilo 1. 1918.. ko smo od prvega dne z vsem pričakovanjem preživljali vsak trenutek m za vsakim pojavom iskali znamenj novih nad. V vzdušju so še odmevali glasovi brest-litovskega miru. Nemška armada se je razl la proti vzhodu Na Ukrajino Rusija je propadala. A vse to se nam je zdelo kakor ruševine staresa sveta za katerim pride novo prero^enie Preroienie Evrone, sveta. To je obetala Drva pomlad 1. 1918. Toda oni daljni bojni svetovi so se od nas nekako odmakniti odkar smo se bili zaprli sami vase Celo fronta s Soče. se je pomakni'a na P avo in dogodki na zapad-nem bojišču so na« malo zan'maü Vedeli smo da bo tam prišlo kar mora priti. Pri nas doma pa je Hlo popolnoma drugače Res ie bila «e voina a v srcih ie bila že vera v rmaeo in s;cer tista močna nepremagljiva vera ki io čutimo v naravi, ko se zadnji ostanki zime umikajo pred vse oživijajočo in premagujočo silo novega solnca. Ljubljana v prvi pomladi leta 1918. Je bila še vedno mesto razritih ulic in blatnih cest. sestradanih ubožcev in onemoglih vojaških posadk, ki so se zdaj pa zdaj pojavljale kje po predmestjih, a tam zunaj je že cvetela pomlad in od nekod z juga je vel»zdrav, krepak veter, veter, ki je oživljal ljudi in prirodo. Vesti, k: so prihajale z Dunaja, so bile vedno bolj razveseljive. Vse je pričalo, da se stara monarhija maje v svojih temeljih. Nacionalne fronte so jo do dobrega razmajale. Bilo je samo še vprašanje časa. kdaj se zgrudi sam v sebi stari onemogli stroj. Med tem časom so po naših vaseh hodile nabiralke podpisov za majsko deklaracijo. Prav za prav so bili to podpisi proti Avstriji. Tako so jih smatrali tudi Nemci, ki so močno protestirali proti temu »veleiz-daialskemu roeovilieniu«. toda preprečiti niso mogli, da bi ne b:la zadnja slovenska kmetica podpisala iziavo za Jugoslavijo, število podpisov je naras'o že na stotisoče. Kam z niimi? Ker so nekateri omalovaževali to akc'io. češ. sai nima pomena za svet. so sklenile naše žene Cali kdo ie to bil?), da izroče preds^n'ku »Jueosloven-skeea kluba« dr Korošcu te ženske podpise. Tako ie prišlo do onih sin vri os tn1 v. v Lfubliani ir^piti mar^a 'eta 1918 spadajo med najlepše v naši zgodovini. Bi- lo Je, ko da so na naših gorah in planinah vzcveteli in žareli ti podpisi. Kakor cvetovi domače zemlje, še nikoli se ni zgodilo, da bi podpis ubožne kmetice odloč i o usodi narodov. Zdaj se je zdelo, da odloča. Zato je bilo toliko ponosa v tistih naših drobnih ženicah, ki so opravljale to delo. Da ste čuli njihove pripombe in opombe! In vse to se je zlilo potem v slavnostne govore, obljube ;n prisege v Ljubljani. V tej lepi pomladi ki nas letos tako zgodaj obdaja, je prav. da se spomnimo teh dogodkov pred 20 leti. Morda se bomo pri tem spomnili tudi vseh trpkih dogodkov, ki so sledili pozneje. Toda zdaj je pomlad in zamisl mo se nazaj. Pred 20 leti. Morda ste bili sami takrat v Ljubljani? Ali ste slišali o tem? Ali čitali? Marc 1. 1918! če ga primerjamo z marcem 1. 1938! Toda ne! Posez:mo rajši v spomine in se razveselimo v njih. Pred nami leži dvoie pisem, ki pričata, kako smo takrat mislili o bodoči Jugoslaviji. Ljubljana, 25. S. 1918. Velecenjeni gospod doktor! Moj odgovor se je zakasnel, ker različni opravki ovirajo, da se pisanje odloži. Lep dan je doživel predsednik Jugoslovenskega kluba v Ljubljani. Velikansko navdušenje je prihaialo iz duše narodove, to je bil od-I mev trpi jen ia in robstva. pozdrav lepši bo-: dočnosti. Ni mogotca na svetu, katerega bi narod v sedanjem času tako prisrčno spreiel kakor "mo mi zastopnika .Tugosla-! vije Osem debelih knMg to so b'le pole z i nad dvesto tisoč podpisL Brez agitacije so ! hitele žene iz vseh krajev domovine, da svečano s svojim podpisom podkrepe Jugoslavijo. Mlado in staro, ubožno in bogato, vsa slovenska domovina je zastopana, vsi sloji. Vse je hitelo dati duška svojim čustvom in čudeže je storila jugoslovenska ideja. Ozrimo se leto nazaj. Tihi in nemi smo hodili, le zanesljivemu prijatelju smo zaupali besedo, potrti smo bili nad našo usodo. Moč polic je si čutil na vsakem koraku. Izgovoriti ime Srb, ali kazati sočutje za ta junaški narod, je bilo dovolj, da si bil veleizdajnik. Danes se je svečano v unionski dvorani soglasno proglasilo, da hočemo združenje, da hočemo ujedinjenje. da hočemo ujedinjenje s Srbi in Hrvati in da ni sile. ki bi nam mogla to preprečiti. Nemška h'dra bo še po koncu nosila glavo. še bodo biriči in hudiči z vsemi močmi ovirali naše delovanje, ali zaman. Jugoslavija je zidana na trdo skalo, tudi peklenske moč4 je ne premagaio. Nikdar ml niso bili slovenski poslanci simpatični: moje nezaupanje se je uresničilo: ko je prišel izvoljenec na Dunai. je skrbno pazil na mi'ostne pogled nvnistrov. topil se je v lojalnosti. k'anlal se vladi, ki se je iz naših pravic norčevala, ki za ubogega slovenskega trpina ni imela drupega kakor ba-tine in ie le v posebno müostnh s'uCaiih nam vrgla kako oglodano kost. In Slovenci smo bil srečni, da smo bili deležni take milosti. Vojska je morala priti, strašna, grozovita morija Iz si'žnden in prerojen! (Op. Položaj t avstrilsketn parlamenta je bfl tak da so Cehi. zArut»ni v »češkem Svazac ia Jugoslovani ta trdno sodelovali. r >JUTRO« St. 6C. i -----t---... Največja vodna cesta v Evropi Nemčija zgradi od Severnega do Črnega morja vodno pot, M bo tudi za Jugoslavijo velikega pomena Sobota, 19. BI TW8. arhonarJ! na ÉsjuhliansGem §radu Po izgonu vélikega Korza na samotno svetoheiensko pečino v Atlantskem oceanu se je Evropa oddahnila Drznemu orlu so bila zlomljena krila Nato Je bila 1815 ustanovljena »sveta aliansa« med Rusijo, Avstrijo in Prusijo. katere dejanski voditelj je bil avstrijski kaneelar, knez Metternich, eden največjih monarhističnih ln absolutističnih reakcijonarjev tiste dobe. Toda seme. ki je vzklilo za časa francoske revolucije, se je razneslo po vsej Evropi. Narodnostni pojem in težnja po ustavi sta razgibale in vzburkala tudi sosedne narode in države V Nemčiji se je razvil pojem naroda kot skupnosti in činitelja, ki naj tudi sam soodloča pri vladi Osvo-boditeljne vojne niso ustvarile močne ze-dinjene in ustavne Nemčije. Avstrija je bila vsa v skrbeh, da ne bi težnja po svobodi in ustavi prešla tudi na njena tla. Prosluli dunajski policijski minister grof Sedlnitzky je poslal oblastem v naših krajih stroga svarila »pred sploh shkodliviml vuki ino sapelovanjam drshbe, ktira je neki e na Lashkim svojo spako pozhe-njala«. Tudi na Angleškem in Francoskem se je močno razširilo liberalno gibanje, v Franciji so ga podpirali vlade nezmožni Burboni sami Dunajski kongres Italijanom ni prinesel zaželene svobode, ki so si jo upali pridobiti po izgonu Francozov Na tem kongresu zastopane države so bile mnenja da mora ostati Italija le zemljepisni poiem bre? politične skupnosti. Vlade so razveljavile Napoleonove nove svobodomiselne uredbe ter upravljale svoje države po starem, absolutistično in nasilno. V Italiji je vrelo na vseh koncih in krajih. V mnogoštevilnih italijanskih državicah je nastal močan pokret za ustavo in zedinje-no Ttaliio Framasoni v Italiji so z vsem ognjem širili narodnostno Idejo kljub velikemu odnoru Avstriie. ki le preganjala liberalne ideie Nacionalni Ttalllani so na smrt sovražili tuio avstrijsko vlado v Benečiji in Lombardei ter saniall o svobodi in ustavi ter o zedinieniu Italije v zvezno republiko Svolga narodnostnega hrepe-nenia seveda olco smeli lavno izražati, zato so se začeli dm?'ti in zbirati v skrivnih društvih in dru-žbah. Skrivne družbe v Italiji Od leta 1815. do 1820 so nastale v Italiji številne take skrivne družbe Najbolj znane in razširjene so bile: Carboneria (Zveza ogljarjev); Giovine Italia (Mlada Italija), ki je nastala iz prejšnje družbe in jo je ustanovil republikanec Mazzini; Giustizia (Pravica); Alla stella del Sud (Pri južni zvezdi) itd. Najbolj znana skrivna zveza so bili »Carbonari« (oglarji), ki so se tako Imenovali po svojem ritualu, povzetem po običajih, navadnih pri žganju oglja. Nastala je v začetku 19 stoletja v Neapolju in se je nato razširila po vsej Italiji in pozneje celo po Franicji Njeni začetki segajo nazaj v dobo Medicejcev. Bila je v zvezi s prostozidarji in je stremela po ustanovitvi narodne neodvisnosti in svobodomiselne državne oblike; njen ideal Je bil enotne narodna republika. Karbonarji so kolikor mogoče odločno pobijali reakcijo in gospodstvo Avstrije v Italiji od leta 1815. Mnogo pristašev so dobivali med nezadovoljnimi odpuščenimi vojaki prejšnjih armad. Pri vstopu v skrivno družbo so morali karbonarji položiti prisego, obdani z bodali. Izdajicam se Je zagrozilo z maščevanjem in to nI bila prazna grožnja Maščevalno Jeklo tajne družbe Je zadelo odpadnike kakor tudi protivnike, katere je skrivni tribunal obsodil na smrt ln za-dveh policijskih komisarjev, pri vsaken vratno spravil s sveta. Pogosto se Je slišalo, da je grožnji sledilo tudi krvavo dejstvo Avstrijska vlada se Je trudila na vse kriplje, da bi ostala tajna dražba izven njenih italijanskih provinc Kllub temu so se poiavili na levem bregu Pada. na avstrijskih tleh, v mestu Polesine Glavno zavetišče karbonarjev je bilo v Milanu, kjer so imeli leta 1820 že več sto članov, zlasti med višiimi stanovi in plemstvom. Avstrijski uradniki italijanske narodnosti so zarotnike celo podpirali, in tako avstrijski guverner v Benetkah dolgo časa ni ničesar zvedel o delovanju karbonarjev Sele proti koncu leta 1818 je uspelo generalni policijski direkciji v Benetkah, da je razkrinkala nad 30 karbonarjev. večino teh Iz Polesine Avstrijski cesar Franc I., Se ves v strahu zaradi francoske revolucije in v trepetu pred jakobinci. je postavil posebno preiskovalno komisijo Ta sicer ni mosla uletim karbonarlem dokazati veleizdaje, kljub temu jih je sodni senat obsodil na smrt Cesar Jih Je vse po-milostil na daljšo, odnosno kraišo dobo ječe. in sicer so morali prebiti dolgoletno težko Ječo na SpHbemi pri Brnu. krajšo dobo pa na Ljubljanskem gradu Na to prvo strašno sodbo so vplivali dogodki v J kraljestvu obeh Sicilij. Leta 1820 je namreč Izbruhnila revolueila v NeapoUu. zasnovana od karbonarjev. in vojaška re-volta v Noli z geslom: »Bog. kralj in kon- «tttudjsl« M vladnih M, poslan vstale v Neapolju, ss J« upornikom • tvojim poveljnikom, Id Je bil sam karbonar, pridružil Kralj, ita ri nezmožni Burbonec Ferdinand, se Jim je udal in tzkllcal ustavo. Poznejši dogodki s kongresa v Ljubljani 1821 so pa ustvarili zopet staro stanj«. Silvio Pellico Karbonarji so izdajali v Milanu svoj Časopis »Conciliatore« (Posredovalec), ki ga je urejeval italijanski pesnik in pisatelj Silvio Pellico. Časopis je imel nalogo, med narodom vzbujaU in vzdrževati misel na politično prerojenje Italije. Avstrijska vlada je časopis zatrla in vse politične osumljence v tem pokretu zaprla, med njimi tudi urednika Silvio Pellico je pristopil zvezi karbonarjev v začetku leta 1820 Ze v oktobru tega leta so ga prijele avstrijske oblasti z ostalimi zarotniki vred. Dalj časa je bil zaprt v Milanu, februarja 1821 je bil v glasovitih svinčenih ječah (»sotto i piombi«) v Benetkah Po strašnih telesnih in duševnih mukah Je bil 1822 obsojen na smrt Cesar mu Je spremenil smrtno kazen v petnajstletno težko Ječo na Spilbergu pri Brnu Po obsodbi so odpotovali v noči od 25 na 26 marec 1822 Canova in Rezio. Pelico ln Maror.celli. Prva dva sta bila določena za Ljubljano, slednja pa v Spilberg. Jetnike so prevažali po dva in dva, v enem vozu Je bil policijski komisar, v drugem podkomisar. Transport je spremljalo šest vojakov Potovali so čez Videm (Udine), kjer so v prenočišču spoznali v dveh strežajih dva svoja sozarotnika karbonarja Ta dva sta posredovala, da so jetniki mogli pisati svojim domačim poslovilna pisma Potovanje so nadaljevali čez Gorico, Ajdovščino in Ljubljano Prva dva sta bila oddana na Grad, Pellico in Maroncelli sta bila čez noč v mestnih zaporih ljubljanskega magistrata, prihodnji dan pa so Jih odpeljali naprej proti severu v Brno. O svojem trpljenju v avstrijskih ječah ter o prevozu ln potovanju po naših krajih piše Silvio Pellico v svoji knjigi »Le mie prigioni« (Moje Ječe), kjer se zelo pohvalno izraža o človekoljubnosti naših ljudi. Med ostalim piše: »Motil sem se, misleč, da mora sočutje, katerega smo bili deležni v Italiji, jen.iati, ko bomo prišli v tujino Oh. deber človek je vedno rojak nesrečnim' Ko smo bili v slovenskih in nemških krajih, smo našli Isto sočutje kakršno poprej v svoli domovini. Splošno pomilovanje je bilo: Ubogi gospodje! Včasih, ko smo dospeli v kakšen kraj, so morali naši vozovi čakati, dokler ni bilo določeno kje bomo prenočevali Nato pa so se zbrali ljudje okrog nas in slišali smo sočutne besede, kl so prihajale res iz srca Dobrota tega naroda me le ganila še bolj kakor ona moiih rojakov. O, kako sem bil vsem hvaležen! Nekega dne smo obstali v Ljubljani, kjer so Canova in Rezia ločili od naju in odvedli na Grad, lahko si je misliti, kako nas Je vse štiri bolela ločitev Zvečer tistega dne, ko smo prišli v Ljubljano, in prihodnji dan naju je prišel obiskat gospod, ki nama Je dejal, če sem ga prav razumel, da je mestni tajnik Bil je zelo olikan, govoril je sočutno in poln spoštovanja o veri V začetku sem mislil, da je duhovnik Bil Je resnega obraza, ki navdihuje s svojo odkritostjo zaupanje Zal mi je bilo, da se nisem mogel z njim bolj seznaniti; prav tako ml je žal, da sem pozabil njegovo Ime. Kako ljubo bi mi bilo tudi, če bi vedel tvoje Ime. deklica, ki si hodila v štajerski vasi sredi množice za nama in si, ko je moral voz za nekaj minut obstati naju z obema rokama pozdravljala, potem pa si obrisala oči z robcem' Kako bi mi bilo ljubo. če bi vedel imena vas vseh. spoštovani očetje in matere, ki ste prihaiali v raznih krajih in naju vpraševali imava li še starše. in ko ste zvedeli, da iih «e imava, ste prestrašeni vzkliknili: »Bog vaju kmalu vrni ubogim staršem!« Po nepopisnih mukah tn trpllenju Je bil Silvio Pellico leta 1830 pomiloščen in izpuščen iz kazemat na Spilbergu pri Brnu Kaj pravi naš zgodovinar O ujetih karbonarjih. ki so jih prevažali v Ljubljano, nam poroča tudi naš domači zgodovinar Henrik Costa dne 20. Januarja 1822 v svojem dnevniku: »Med 10 in 12. uro dopoldne so dosoeli semkaj karbonarji v sedmih vozovih v spremstvu vozu je bila straža treh mož Izstopili so pri magistratu in so Jih vse spravili v zanje pripravljeno sobo. kjer ie prebilo vseh 13 kaznjencev skupaj en dan in eno noč. Sest od teh bodo odpravili jutri dopoldne j oo devetih na tukalšnji Grad. ostale pa cb 1 Istem času na Spilberg«. — Istega leta 31. marca piše: »Danes je prišlo zopet šest korbonarjev iz Italije; štiri so t dpel'r:; v trdnjavo v Brno. dva pa na tukai«njl Grad.« — In še 28 maja: »Ob šestih zvečer so spravili na tukajšnji Grad 13 karbonarjev« V petletno ječo na Ljubljanskem gradu Je bil obsojen tudi prof Adeodato Ressi, a je umrl isti dan. ko je bila ob- SOGDB n--,_____ Ita Onda so M oahsjali «s U prejšnjih procesov: marki Canonici iz Ferrare, ki Je bil prvotno obsojen na siurt, pozneje pa pomiloščen na d«v«t let najhujše Ječe; Delfino Rinaldi lz Bologne, Cecchetti u Roviga, dr Gaiavien m Crespino Iz Milana in Benetk se je preselil v začetku leta 1823 glavni tabor karbonarjev v Brescio, kjer so nadaljevali akcijo za odstranitev avstrijskega jaim* v Italiji. A tm< li" J< policija izsledila in še v Je-tr let« zaprla njihove kolovodje It u t eizrib;niškega procesa so poslali 15 obsojencev na ljubljanski G-ad P-ocea Je bil končan 8 januarja 1824 Stroški transporta so znašali 3265 tir Policijski odposlanec, ki je spremljal transport, Carlo de Villata je dobil posebno nagrado 1000 gold. V transportu je bilo šest vozov v vsakem vozu poleg jetnikov še po dva stražnika Transport je Sel iz Brescle čez Mestre, Palmanovo. Gorico ln Vipavo Prt Razdrtem so k vsakemu vozu pnpregli po dva vola, odtod so potovali čez Vrhniko v Ljubljano. Zgodovinski viri poročajo, de Jih je tu sprejela velika množica ljudi ki je molče opazovala obsojence TI so prenočevali na magistratu ter so bili prihodnje Jutro prepeljani na Grad Skoro vsi Jetniki brez izjr-ne so pripadali prvim slojem Italijanske družbe Med njimi so blü visoki izobraženci, cvet takratne Italije. Trpljevniki na Gradu Tudi na Ljubljanskem gradu se je začela doba trpljenja ujetih Italijanov Na povelje avstrijskega policijskega ministra gioia Sedlnitzkega deželnemu guvernerju v Ljubljani, grofu Sweerts-Sporku sc karbonarji morali prebivati v ločenih celicah ter je bil vsak pogovor med njimi kakor z ostalim strogo prepovedan Zunaj jetniških celic so se smeli gibati ie poedini, nositi so morali le jetniško obie-ko in perilo ter so smeli dobivati samo predpisano jetniško hrano, niti niso smeli do nadaljnega hoditi v cerkev Spali so na trdih deskah. Štirikrat na teden so dobivali zgolj vodo in kruh. ostaie tri dni so dobivalo kuhano jed iz fižola, krompirja, zelje in repe. Seveda so karbonarji ob taki hrani in ob takem načinu življenja silno hirali. Tudi niso smeli pisati domačim niti niso smeli prejemati pisem Kljub strogim varnostnim ukrepom Je prodrl marsikak glas o krutem postopanju s karbonarji v javnost. Zlast: je bilo brumno ljubljansko prebivalstvo razburjeno zaradi tega, ker se Je ujetnikom zabranjevaia cerkvene pobožnost. Zato je dovolil guverner, grof Sweerts, da ne bi preveč dražil naših meščank in meščanov, da so karbonarji smeli na veliki teden 1822 iti k maši, spovedi in obhajilu v grajski kapelL Poedine, drugega za drugim, so vodili v spremstvu dveh paznikov ter pod nadzorstvom upravitelja ali adjunkta m straž pred durmi v cerkev Strogo se je pazilo tudi na to, da niso puščali nikogar v cerkev, niti niso smeli karbonarji v cerkvi s nikomer govoriti Bolj človeško je postopal z njimi koncem leta 1822 naslednik guverner Scnmidburg Ta Je dovolil, da s6 karbonarji prebivali skupaj v enem prostoru ter jim je njihovo stanje kolikor mogoče olajšal. Tudi je dovolil oslabelim ujetnikom boljšo prehrano. Večina karbonarjev je telesno silno shirala — dv<- sta imela skorbut, tretji zlatenico — zato Jim je cesar oktobra 1822 odpustil ostanek kazni. Razburjeni duhovi v Italiji se niti v poznejših letih niso mogli popolnoma pomiriti Tega stanja ni spremenil obisk cesarja Ferdinanda leta 1838 v Milanu niti njegovo kronanje za iombardskega kralja. Sovraštvo zoper avstrijsko vlado je cvetelo nadalje in ni bilo izbirčno v sredstvih Zaradi trajnih nemirov je bil maršal Radec-ki imenovan za vojaškega guvernerja I najobsežnejšimi pooblastili Zaradi stalne zasledovanja jih je mnogo pobegnilo V Piemont, med ostalimi tudi slavni italijanski učeniak in pisatelj Cesare Cantu. Tako Je prišlo leta 1848 na Liubljanskl grad 15 talcev, nekateri le za nekaj mesecev. ostali za več let Tradicija o ujetih karbonarjih in poskusih pobega skozi vodne iarke se ie vzdrževala med ljubljanskim prebivalstvom še dolga desetletja FILOZOFIJA »Pomisli Neta, da sem včeraj preseneti' la moža, ko le poljubljal sobarico Za fes-zen mi je mora! kupiti dv* pomladni oblek i.a »Sobarico .rt pe takoj odpustila, ah ne?* »Kje pai T oko hitro ne gre. Se dve us-čemi obleki potrebujem!* LOČITEV •Žena zahteva ločitev zakona, ker }o f« dve leti ignorirate.« »Da io ignoriram? Vidtte, kako laiel Saj se ie dve leti zanjo sploh ne zmemmU DOBER NASVET Ce h oče i dobiti dva sovražnika, red dvt-ma grdima ženskama, da sta si podobni. Priključitev Avstrije k Nemčiji ustvarja tudi potrebo po novih medsebojnih prometnih zvezah. Enega glavnih in gospodarsko najpomembnejših potov bo tvoril Dunav, stari načrt, s katerim sta se bavila ie Karel Veliki in kasneje Napoleon, da bi se namreč Dunav preko reke Mene spojil z Renom, s Čemer bi se ustvarila idealna vodna cesta od Severnega do Črnega morja se bo zdaj uresničil. Nemški in avstrijski listi vsaj pišejo da bo izgradnja prekopa Ren—Mena—Dunav med prvimi velikimi deli, ki se jih bo lotila nova velika Nemčija. Jugoslovenska zastava prva na Dunavu Novi prekop bo sicer povsem nemflko de-*o in tudi poteka izključno samo po nemških tleh, ali vodna cesta, ki se bo z njim dopolnila, ne bo važna samo za Nemčijo ampak tudi za vse podunavske države, za Češkoslovaško. Madžarsko in Romunijo, prav posebno pa še za našo državo, ker se bodo prav na našem ozemlju od nje cepile stranske vodne ceste. Dunav Je bil te zdaj ena najvažnejših evropskih vodnih cest. Brodovje. ki plove po njem, šteje 230 potniških ln tovornih parnikov in 1500 vlačilcev s skupno 750.000 tonami. Nekako dve tretjini tega brodovja odpadeta na Jugoslavijo, Češkoslovaško m "Romunijo ostala tretjina pa je last »Do-naumonopola« v katerem so združene nekdaj samostojne plovbne družbe »Bavarski Lloyd«, »Južnonemško parobrodarsko društvo«, »Prva avstrijska dunavska parobro-darska družba« in »Kr. madžarska rečna «n morska plovba«. Najmočnejša na Dunavu je še zmerom naša država. Skoraj 40 odstotkov vseh ladij plove pod jugosioven-sko zastavo. Zgodovinska pot cb Dunavu ln Eenu Bil pa Je Dunav zlasti v svojem zgornjem toku zmerom nekakšna siepa ulica, ker je njega plovnost prav tam, kjer bi bi-a najboij aobrodošla. nenadoma prenehala. Promet se je za silo vzdrževal po njem najdalje do Regensburga. V bodočnosti bo to drugače. S prekopi, ki bodo Dunav priključili na omrežje nemških rek in prekopov, bo Dunav Sele začel igrati svojo pravo vlogo kot prva evropska vodna cesta za veliko plovbo Možnost plovbe brez prekladanja od Severnega morja po Renu, Meni in Dunavu, od Rotterdama pa do Su-!ine v Črnem morju pomeni nedvomno veliko pridobitev za vse države, ležeče ob tem vodovju. Ta cesta Je že v starih časih, ko Se nI bila izgrajena, igrala veliko vlogo v Evropi. Ob~ njej Je še! tok azljatskih plemen, ki so zasedle" Evropo. Ob Renu ln Dunavu so se pomikale rimske legije ln kasneje mnoge druge armade. V današnji dobi pa so te reke važne kot cenena transportna pot med industrijskim za padom in pretežno poljedelskimi državami Vzhodne Evrope. Ren je sam zase zelo pripravna prometna žila. tekoča skozi središče kovinske ln kemijske industrije, ir» kl se razen tega steka v morje prav v tistem delu evropskih obal. kjer so blizu največja evropska pristanišča: Hamburg, Rotterdam. Anvers, Bremen in London. Mena kot samostojna ::eka nima bogve kašnega pomena, ker je bila doslej zgolj notranja prometna ž;la Nemčije. Dunav" pa tvori s svojim 2850 km dolgim tokom ln s svojimi veiiki pritoki nekakšno hrbtenico vsega plovnega omrežja Srednje ln Vzhodne Evrope. Po-merje, ki teži proti njegovi strugi, meri skoraj 1 milijon km' Neugoden je samo izliv Dunava v Črno morje, kjer v bližini ni velikih pristanišč, v katerih bi se blago prekladalo na prekomorske panr'ke. Narri estu tega pa je pred njegovim ustjem bližnji Vzhod, ki je za evropsko Industrijo življenjskega pomena. Velika pristanišča v osrčju Evrope Z bodočo vodno cesto Ren—Mena—Dunav bo največ pridobila seveda Nemčija, k! bo po njem spojila svoje ogromno po-rensko industrijsko ozemlje s poljedelskimi državami jugovzhoda. Razen Nemčije pa bodo spojene reke koristile tudi ostali Srednji Evropi, kateri bodo odprle cenen dohod v Sredozemsko morje ln Atlantski ccean Promet na novi vodni cesti bo nedvomno silno narasel in države kakor Češkoslovaška. Madžsrska ln Rumunija, ki so Imele doslej !e zasilni izhod na morje, bodo nedvomno v kratkem dobile na svojem ozemlju velike luke. v katerih bodo pristajali največji rečni pamlki Po prometu bo nova vodna pot nedvomno prva v Evropi. Pritegnila bo na3e dobršen del vsega tovornega prometa iz posameznih porečij. Z njo se bo ustvaril širok pretočni pas od Londona do kotline Donca ln do dočim so se Poljaki pridružili šele pozneje). V LJubljani, 26. 4. 1918. Velecenjenl gospod doktor! Cas hiti z vso brzino, novi dogodki in nova izn-;nadenja se vrste dan za dnem. Naša Jugoslavija prodira v mase, ni več Slabotno dete, temveč raste in se razvija v mogočno trdnjavo, katero sovražniki zaman napadajo. Eno leto deklaracije, kolika Izprememba! In vse to je storila slovenska odločnost. Odločnosti in vztrajnosti nam Je treba. Učimo se iz preteklosti, kaj nam Je prineslo naše klečeplazenje pred vlado, naše hlapčevstvo, naša poniž- j no9t! Najhujše preganjanje ln preziranje. Torej boj temu sistemu, slabše ne more biti Lajanje Nemcev nas ne straši, zabavljanje degeneriranih aristokratov nas ne plaši Jugoslavija bo demokratska, ne rabi ne aristokratov. ne birokratov. Zidati se mora na novem templju, na zdravi svobodni podlagi. Vse smeti in vso to sodrgo je treba temeljito pomesti, zginiti morajo start privilegiji ki so tlačili naš narod stoletja Naše časopisle se je tudi poboljšalo: stopilo Je na zdravo podlago, odstranilo osebnosti in stran karstvo in se posvetilo resnemu delu Edino »Resn'ca« 1e še vedno polna napadov ln denunoiiacil Toda poznamo Jih Odkrili so svolo nagoto ka-želo se nam v vsej svoli norllostl Ubogi narod 1e ime! skozi četrt stoletla izdajalske vod'telje Klerikalna stranka nam J® kopala grob. v katerega b! položili slovenski narod. Ne smem se spominjati onih razburljivih katoliških shodov, ko so tep- Kavkaza, po katerem ss bodo Izmenjavah izdelki Za pada: kovinski, kemični ln tekstilni proizvodi s pridelki bližnjega orienta, zlasti s cereali jami, živino ln nafto. Prevoz po spojenih rekah bo kakor doslej svoboden za ladjevje vseh držav. Kakor zdaj plovejo po Dunavu angleški, francoski, češkoslovaški, jugoslovenski. rumunski in mardžarski brodovi, tako bo ostalo tudi v bodoče na vseh treh rekah, kjer bo promet nadzorovala posebna mednarodna komisija. Tri reke se zlijejo v eno Zvezne prekope med Renom in Meno tsr med Meno in Dunavom so Nemci priCeli graditi že leta 1922. V ta namen Je bila —Donau A. G.« s kapitalom 30 milijonov mark. Celotna vodna pot, kl naj bi Jo bila takrat ustanovljena družba »Rhein—Main družba priredila za plovbo, Je dolga 691 km, od česar pa je samo 240 km povsem novega prekopa. Novo vodno korito, bi se moralo v celoti napraviti prehodno za ladje ln vlačilce do 1500 ton. Doslej Je družba potrošila za regulacijske naprave na rekah že poldrugo milijardo dinarjev. Dela pa so le prav počasi napredovala, ker Jih Je po eni strani avstrijska vlada, ljubosumno čuvajoč samostojnost svojega ozemlja, dosledno ovirala, na drugi strani pa tudi Nemčija v takem položaju ni Imela posebnega Interesa pospeševati gradnje, ker bi draga vodna cesta ostala nekakšen slepi kanal ako bi morala ostati omejena zgolj na območje nemške države. S priključitvijo Avstrije k Nemčiji so vse te ovire na mah odpadle in, kakor poročajo listi, se bodo dela zdaj z vso naglico nadaljevala, tako da bo nova vodna cesta od Severnega do Črnega morja predvidoma do leta 1941. v vse1 dolžini izgrajena. Doslej so v toku nove vodne ceste lzre-gulirali v celoti reko Meno tn Izkopali zvezne prekope od nje do Dunava. Na tem tali vse, kar Je lepo in plemenito, ko so obmetavali z blatom naše pesnike ln pisatelje, povzdigovali hinavščino itd. To Je bila vzgoja za ubogi narod! Priti je morala grozovita vojska, da je napravila konec tem hinavcem in razkrinkala vso podlost. Upajmo, da je to za vedno nrnilo, ker se je tudi vera temeljito omajala v tem strašnem trpljenju. Ni druge reSitve kakor človeški razum. Soldateska se bo vedno naslanjala na meč. To je zaščita, ki brani vse krivice ln lz razumnega človeka napravi slepo orodje, mehanizem, ki služI gotovo gospodi, da ona sme vse, drugi pa so ji sužnji, katerim se vrže sem in tja oglodana kost. Vojska mi Je prinesla mnogo iznenadenja. ali največje je, da Je človek kljub svoji kulturi tako pon'Äen suženj, da je bil rimski suženj velik gospod proti sedanüm narodom Kdo bi mogel misliti. da dobi v četrtem letu vojne še vedno nalvišle odl'kovanie oni. kl pomori največ ljudi ln znajde najhuiSa sredstva za po-končavanle človeka. NI čuda. da ves svet sovraži Nemčiio In da se bo maäöeval nad otrok otroci proti temu tiranstvu. Grozovit bo 8e hoj. ali dvoma v končno zmago ne more biti. StraSne Unse smo dožsvljalI: nričakovanle v strahu kako se vojna Izide noč! h rez snanla skrb za n*Se drage, doma or^nnlanle mplfonle. TrlumfJraH so vsi biričl 'n hudiči »Tiho!« — ako ne ti 1e Mia r>ot odprta orotl Suhemu balerlu Koliko solza ln Žalost!! Za kal? Nesrečno vpraflanle. Vse pravice človeštva so teptali z nogami. In kaj Je doživel ta ubogi narod slovenski?. Za njegovo hrabrost so ga odseku ss «daj grade samo »e potrebne splovnice ln pa električne centrale, potrebne za njih obratovanje. Mnogo počasneje napredujejo regulacijska dela na Dunavu, zlasti v obeh soteskah pri Pasavi to Re-gensburgu, kjer ima voda zaradi tesnega korita skoraj značaj hudournika. Precej so napredovala dela že tudi v zveznem prekopu med Bambergom in Regensbur-gom. Ta prekop se bo napajal z vodo iz reke Lecha ln gmde v ta namen 100 km dolg orjaški vodovod. Dela na novi vodni cesti se bodo v glavnem izplačala z lzkup čkom za električni tok, ki ga bodo dobivali v centralah poleg posameznih splovnic. V celoti bo zgrajenih 30 do 40 elektrarn, ki bodo proizvajale letno do 1 milijarde kilovatnih ur električne energije ln ta se bo večinoma porabila za železnice ln za kemično industrijo. V načrtu so zlasti velike topilnice aluminija. Načrti daljne bodočnosti Nova vodna cesta Ren—Men—Dunav se bo v bodočnosti povečala še s stranskim odcepom pri Ulmu na Neckar, a čemer bo dobil Dunav zvezo z osrednjo Nemčijo. Za našo državo pa bi bila Izrednega pomena vozna cesta, ki jo projektirajo Poljaki od Vzhodnega do Črnega morja in katere glavna hrbtenica bi bila reka Vlsla Ta vodna cesta bi ne bila speljana neposredno v Črno morje, kakor Je bilo prvotno zamišljeno, ampak bi se priključila Dunavu nekje na meji med Jugorlavijo ln Rumu-nijo. Slednjič naj tu omenimo Se naš domači načrt spojitve Dunava preko Morave in Vardarja z Egejskim morjem. Čeprav so to še načrti daljne bodočnosti vendar ni dvoma da bo nekoč njih gradnja postala nujna. Verjetno je da se bo zdaj. ko bo Dunav dobil neposredno zvezo z Zapadno Evropo, tudi zanimanje za te stranske prekope poživilo. proglašali za veleizdajalca. In ta ubogi Dalmatinec Bošnjak? Kaj žanje on za svojo hrabrost, da je brani) in grozovito moril istega, ki mu ni bil sovražnik? Lakote umira njegova družina, strada sam in pl-Sejo mu. da je to drug narod. Tako ščiti država svoje podložne zato, ker so Slovani. Nemci se nimajo pritoževati, ker vlada povsod dvojna mera. Za Nemce mora biti vse. nje ščiti in varuje država, oni so ljubljenci, kl delajo, kar hočejo. Dolgo je trajalo, da Je prišlo med ljudstvo spoznanje, da so razmere tako korumpirane In gnile, da Je treba energičnega dela ln vztrajne odločnosti. Veselo znamenje naSrga probujenja Je gledališko vprašanje. Nabralo se Je že čez 300.000 kron. Srečna misel, ki se je sprožila, Je našla odmev v vseh slovanskih srcih. Premagati bo 9e treba različne težkoče. Glavar dr. 6 bo vse storil, da prepreči predstave. Toda finančna stvar Je dobro izpadla ln to 1e glavno, da je denar, drugo že pojde. Gledališče je silno zanemarjeno. Kino Je pokvaril vse. Treba bo preureditve ln snaženja. da se odpravi golazen. kl se Je zanesla. Enako Je tudi z Na-rodn'm domom. Soldateska je napravila v LltibHan! mllHone Škode samo na po-9lon1!h Kdo Dovrne to? Nihče! Ako bi bili Nemci potem že Slovencu se Škodule kjer se more Sploh se Je narodna zavest mogočno vzbudila In ponos da pi-šem se Giadys Thancrost in sem hči tru-ctlerja Thancrosta«. »Gospod čna to vam rad verjamem, toda moja službena dolžnost mi veleva, da mora vsak potnik pokazati veljavno vozovnico Ce nimate voznega listka, morate plačati kazen.« »Moj Bog!« je tedaj vzdihnila Giadys Tbancrostova. »Saj vendar vidite, kaj se je zgodilo ... « V tistem trenutku je za hrbtom mlade dame zašumel časope Oglasil se je seno-rem plae mladega moékega: »Oprostite, niti opazi! nisem, da Je revizija. Gospodična, saj ste vendar pri vstopu izročili vozovnico meni!« In orokavičena moška roka je pomolila sprevodniku dve vozovn'cl v pregled Giadys Thancrostova je trenutek pomolčala, potem se je domislila, da mora nadaljevati igro če noče zbud ti pozornosti sopotnikov Ozrla «e je v moškega, ki se ji je smehljal Bil je dobro' oblečen, zato mu je vrnila nasmešek »Zelo sem pozabljiva... « je dejala čez trenutek. »Oprostite, tudi rokavice »te izgubili, ne da bi opazili«, je dejal moški. nadomestujsjo iiartiko. Nekatere izmed teh novih, kapricioznih klobukov pa lahko pritrdimo tudi a trakom, ki ga ra vežemo pod brado Potem so tu še klobuki > široko < obrobljenimi krajevci, bolero klobuki z za- ( vitimi robovi ln mali, naprej potisnjeni i klobučki, okinčanl t raznobarvnim cvetjem, kakor so Jih nosile pastirlce v dobi rokokoja. Se vedno so moderni klobuki s nazaj zavihanimi, visokimi krajevci, ki Jih nosimo iz čela in pa d rapi rani nesimetrični turbani v vseh barvah. Novo okrasje največ pripomore k temu, da učinkujejo letošnji klobuki novo ln originalno Mnogim oblikam, ki se zdijo skoraj preveč klasične, daje ravno okrasje nekaj tiste p kantne smelosti in individualnega čara. ki sta tako značilna za letošnjo modo klobukov. Tu so cvetlice, ki so tako Tudi VI postanete lepša • • • *«o oopravlle »c učne pes» to ostale nečistosti obraz« — a to aoseiet« nalboiie c uporabo 2-/ Öieme d&D din 12.—. za aoA Din 17.—. Dobiva se povsod Navodila daje ln po po« ti razpošilja Lekarna pri »Sv. CIRILU IN METODU« Mr. Boris Praunsperger, Zagreb, Svačlčev trg 17._^^^ velike, da tvorijo celo oglavje ali ps zbrane v lepih, starinskih šopkih, učinkujejo »pnstno«, to se pravi, da v barvi in obiikl kolikor mogoče posnemajo pravo cvetje Tudi razno sadje v živih, naravnih barvah uporablja moda za okrasje novih klobukov Barvaste ali črne tenčice pa so nabrane na traku, ki obdaja oglavje in skrivnostno zasenčujejo obraz do polovice ali pa v zvončast h. prozornih serpentinah zakrivajo pričesko na tilniku. Tudi trakovi, ki jih vidimo na klobukih, še nikdar niso bili tako raznolični, kakor letos. Tu so karirasti, progasti, zobčastl trakovi, potem trakovi Iz organdlja, Iz šantunga lz moire-ja, iz klobučevine in seveda tudi iz klasičnega gros-graina. Te različne trakove sestavlja moda v kontrastn h ali prelivajočih se barvah in doseza z njimi najbolj originalne učinke. ^MMUt/J, - .dtMst/sÀc /O&K. /A^fe/ujl -it* püUii. t&H.41. / Poleg črnih slamnikov bodo letos ženske največ nosile slamnike v izrazito rumeni, rožnati ali češnjevo rdeči barvi Videti bo mnogo panamske slame, grobo pletene bleščeče slame in fine bleščeče slame, ki jo je možno drapirati In Se nekaj! Letos skoraj ni več enobarvnih klobukov Moda zahteva barvnih kontrastov, ki j h dosežemo bodisi z drugačnim okrasjem ali s sestavo različnih slam pri klobuku samem Tako so nekateri krajevci spodaj drugačne barve, kakor zgoraj ali pa ima klobuk oglavje lz drugačne slame, kakor krajevce. Nekaj za novo modo najbolj značilnih obi.k najdete na naSi skici. Zdravniška posvetovalnica L M. K.! Najbolj verjetno se zdi, da so opisane pege tkzv sončne pege. Popolnoma preprečiti, se tega kozmetičnega defekta ne da Pač pa se da to omiliti s sredstvi, ki vsebujejo poleg druzega tudi vod kov prekis Lovec: Na dal lavo ne morem točno reči, ali gre v vašem primeru za kronično vnetje žolčnega mehurja, ali pa za rano na želodcu Ž ozirom na dejstvo, da se ponavljajo težave primeroma zelo redko, bi odsvetoval operacijo in je po mojem mnenju bolje, da se držite še nadalie načina življenja, kot ga opisujete S tem seveda nI podana nikaka garancija, da se napadi ne bi ponovili Ce bi bili pa napadi bolj pogosti in če bi postale bolečine zelo hude b: bilo pa kljub letom misliti na operaci io Maribor: Teoretično je motno, praktično pa zelo malo verjetno Sigurni znaki nosečnosti, so samo znaki s strani otroka, ki jih je možno doznati šele v drugi polovici nosečnosti Vsi drugi znaki (izostanek perila povečanje prs in drugi) niso absolutno sigurni. BABYMIRA KREMA SE USPi^S-NU UPORABLJA ZOPEK SPLSCA.IE, RANE, PRASKE, OPEKLINE, H KASTE, LIÄA J E L\ VSE NEČISTOSTI KOŽE PRI OTROCIH LN ODRASLIH. NAGLO SUSI OD ZNOJA ALI MOKRENJA OPALJENO IN ODRGNJENO KOŽO.__ DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH LN DROGERUAH PO CENI DIN 10.- ZA ŠKATLICO. S. G. Vič: Za va» bi bilo najbolje, da greste k zdravniku, odnosno v žensko bolnico Verjetno je namreč, da gre za precej te J ko vnetje okoli maternice, odnosno za obolenje jajčnikov. S. V.: V vašem primeru domača zdravila sploh ne pridejo v poštev Potreben vam Je nujno zdravniški preg'.ed. Se bolj bi pa za vas bilo. da greste za par dni v bolnico. kjer vas bo mogoč« bolj točno pregleda M. L. Sp. 8.: Zal ne morem po stre« z nikakim nasvetom, ker vsebuje pismo premalo podatkov Svetujem pa. da greste, o i priliki v ambulanco kožnega oddelka tu-kajšne bolnice, kjer vas bodo, ako ste siromašnega stanja, zastonj pregledali ln dali potrebna navodila — O zdravilni vred nosti čaja, ki ga omenjate, ml ni nič znano A M N. m.: Iz podatkov Je razvidno, aa gre v vašem primeru za ono formo tuberkuloze. ki se že sama po sebi nagiba k brazgot n4enju ln je po mojem mnenju mogoča ugodna prognoza V detajle glede zdravlienja se ne mo'pm spuSčati. sicer pa ste itak v dobri oskrbi Pač pa vam na sploSno lahko rečem, da po preteku gotove dobe verjetno ne bo pomislekov preti zmerni gojitvi Sporta In poroki. Proti tej še posebno ne. ako ostanete traino negativni Poznam celo kop:co primerov, ki so bolehali kot vi. pa so danes praktično vzeto zdravi ljudje, ki žive povsem normale živlienie. A. V.: Z ozirom na detstvo. da imate od časa do ča«a mrzlico skleoam. ako le mogoče IzkHučiti malarMo. da mora biti nekje v vaSem telem Dallingionom Naslednji dan so listi objavili oliki obeh zaročencev. »Ti«, je dejal Williamov pr jatelj Teddy. »razloži ml prav za prav kako si ujel to srečo? Zaroka z mlado In leno žensko, j ki Ima vrhu tega milijon dolarjev dote. nI tako enostavna reč. Kako Je bilo prav za prav z njeno vozovn co, zaradi katere sta se seznanila? Ali Je bilo to golo naključje?« »Kakšno naključje!« je zavrnil William Teddy ja. Giadys je bila že davno prej edina ženska ki sam se jI skušal resno približati Toda med nama je zijal neskončen prepad. Ona je bila bogata, jaz pa siromak ... Nisem si smel drzniti, da bi povzdignil oči do nje... « »In tista reč z vozovneo Je prišla po srečnem naključju?« »Kaj de! Bila je natančno preračunana . .« »Kako? Prosim, pojasni ml stvar nekoliko natančneje!« »Tako«, je dejal William. »Ko so ljudje stopali v železnico ?em Giadys Thancro-stovi ukradel ročno torbico. S to potezo sem dobil nevesto... « Akt C N 724 Mrlišld oglednik Je konča! svoje delo. Pokril je truplo ženskega mrliča z veltko belo ponjavo, s popravil naočnike na nosu ln pogledal preko stekel stražmojsfcra Thornwella »Predlagam, da se mrlič neznanega Imena zaradi natančne preiskave tn zavoljo pojasnila načina 9mrti prenese v mrtvašnico Scotland Yarda.« Je rekel suho. Stražmojster Thorwell Je nemo prikima] čakajočemu stražniku, naj od de. In medtem ko se je ta odstranil da U o stvari tefelonično obvestil Scotland Yard, je stopil stražmojster z oglednikom mrličev ven. »Kaj menite«, ga Je vprašal, ko sta bila na zraku, »kako dolgo je ta ženska ležala v vodi?« »Najmanj trj tedne,« Je deja! ogledn k ln Se tesneje zavil v svoj sivi plašč. Nato je pristavil: »Glavo bi dal, čs ni postala žrtev morilca!« In potem je pokimal straž mojstru, kakor bi hote! reči »zbogom«. »Na svdenje!« Je rek«! Thomwell Ko Je oglednik odšel je pridrdra! mrliški voz Thomwell se je rahlo strese!. .. Kakšnih Štirinajst dni po tem dog dku se je jav ! v pisarni nadzornika Goulda v Scotland Yardu stražmojster Ol ver Thorn-well. »Thornwell?« je dejal nadzornik, ko Je aUšal to ime. »Popolnoma nft2T,n.n äovdij Nu pa naj vstepi! Videli bomo, kaj prinaša novega'« »Pravi ia prihaja v neki zasebni zads-vi!« je pojasn 1 dežurni stražnik. Gould Je prikimal, nato se Je s ostrim obrazom zazrl v prihajajoče«« moškega krepke postave ter mu • kretnjo roka pokazal zraven sebe s>tol, naj sedie. »Javili so mi, da prihajate v neki mr sebni zadevi!« Je Gould začel pomenek. »Kakor se vzame!« je dejal novodoälec. Pri teh besedah se je na njegovih ustnicah pojavil čuden nasmeh. »Prihajam v zadevi akta CN 724«. Nadzornik Je pogledal kvišku. ON 724? Za trenutek si je priklical v spomin vsebino tega službenega spisa. »To je slučaj neznanega mrliča ženskega spola, k so ga potegnili iz TemZe tretjega novembra v bližini Klngsbridgea.« j« dostavil stražmojster. »Poizvedovanja o stvari so bàia poverjen» vašemu oddal-ku .. • « »Tako Je. tako Je, čisto pravilno« «e j« domislil Gould r. nadaljeval: »Hm. to je težek 9lučaj! Predvsem Je pomenljivo to, da Se ni bilo mogoče dognati istovetnosti žrtve ... « »Tudi to Ima svoje vzroke« Je dejal stražmojster Thornwell. Zopet se Je na njegovem obličju pojavil tisti nasmeh, ki ga je Gould, prvi med detektivi Scotland Yarda opazil prej ob straž mej» t rovih ustnicah. »Torej gospod nadaornik, imam proénjo do vas Prosim vas. da nemudoma odredite aretac jo moškega s imenom Elmer Green .. « Gotti du se je potegnil obraz, Straimoj-ster je tedaj nekel* »Saj mi boste oprostili, te sera poteva» največja mednarodna prireditev. Zn»Clino sa turnir Je, da v njem skoro ne bo »outsl-derjev«. Tudi skoro vsi poljski mojstri so priznani lnternac.onalci. Appel ln Rege-dzinski na pr. sta unela odiične uspehe oa olimpiadi v Stockholmu. Gerstenfeld ln Kolski na več manjših poljskih turnirjih. P. Frydman, Najdorf In Przepiórka so seveda dovolj znana Imena v mednarodnem Šahovskem svetu. Na listi manjka osebnosti, ki bi jI bilo mogoče v naprej prerokovati več ali manj sigurno zmago v turnirju. Po »popisni formi«, t. j. zadnjih rezultatih, na podlagi katerih Je pač treba delati prognoze, bd Imeli ptfbližno enaka Sanse za dober placement Eli3kasea, Foltys. Najdorf. Petrov Pire ln dr Tartalu». wer, nekoliko manjše Se P. Frydman ta L. Steiner. Izmed vseh teh bi zopet pripisal nekaj več Izgledov dr. Tartakowerju, ks se kot oficielni poljski prvak na poljskih turnir j h lz »prestižnih vzrokov« navadno posebno potrudi, pa Eliskasesu, ki je postal zan miv kot uspefien sekundant dr. Aljehina v matehu za svetovno prvenstvo. (Vendar Je Eliskases na turnirju T Berlinu v slabi formi) Domači favorit bo gotovo Naidorf. — Natrrade v turnirju znašajo 800, 600, 400. 250 200. 150 100 In 75 zlotov. Razen tega je razpisana vrsta specialnih nagrad, nenagrajenl pa prejma« jo honorarje po točkah. — Križanka št. 19 Besede pomeni jo i Vodoravno: 1. oEnovni telovadni pojem, 3. mesto v Slavoniji, 7. osebni zaimek, ä. zgrajen. 2. del vsakega vozila 10. vas pod Krimom, 12 moško krstno Ime. 13 star* mera. 15. kaz. zaimek, 16. pogoj za vsakega, kdor hoče uspevati v nacistični Nemčiji, 19 gora v Armeniji. 22. Arabec (srbsko), 24. tukaj. 26. igralne karte, 27. privržena, 30 začetek in konec abecede, 31« dol. 32 žensko krstno ime 33 kratica ZJk »sveti«, 34. jezdi, 35. član družine. Navpično: 1. mesto v Julijski krajini. 2« veznik. 3. cilj letoviščarjev, 4. udiranje 5, oseba lz časa francoske revolucije 6 Južno sadje, 8. kratica za »zamjenik«, 11* hrib, 14. denarna enota, 17. občina pri Mariboru v Slov goricah. 18. cunja. 20. naša. reka 21. učenje 23. ravnina. 25. žena ki ji je umrl mož, 28. muslimanski bog. 29. žensko krstno ime, 33, kratica za »starej-tt«. Rešitev križanke St. 17 , Vodoravno: 1. Rab. 4. otoki, 9. umor, 11. unor, 12. barok, 14. Ema 15 eta, i«, oz. 18. en 19. ni. 20. hrast. 22. Bloke, 24. trata, 25. Ur. 26. ri, 27 pa, 28. osa. 29. 1*0, SI. narod, 33. Meka, 35. Aare, 38. Arosa. 37. lan. Navpično: 1. Rubens. 2. Amati, 3 bora, 5. tu, 6 one, 7. komet, 8 Iran. 10 ro 13. Korotan. 17. Zaka. 20. hlap. 21 se. 22 Br, 23 uraden, 24. tiger, 25. Usora, 26. rima^ 28. oral. 30. oko, 32. aa. 34. as. dov&nja v tej zadevi započel in vodil tako reke* na lastno nest... Delal sem tudi po čisto svojevrstni metodi .. In priznati moram, da sem uspel. Green priznava zločin . . .« Nadzornik Gould Se vedno ni vedel, če govori stražmojster resnico aH se šali S nj«n. Thomwell pa Je nadaljeval: »Umor-Jenka je živela zelo samotarsko življenje. Bila Je skoro brez soredmkov in znancev. Green pa, razvp t pustolovec ln ženitveni slepar, jo Je umel preslepiti. Tajno se je zaročil z dekletom n si j« pridobil njen« zaupanje z obljubo, da se po poroki izselita v Avstralijo .. .« »V Avstralijo?« Je vpraSal začudeni nadzornik detektiva, »čemu pa v Avstralijo?« »Veste, po sredi so bile neke dmžnske stvari« je nadaljeval stražmojster. »Greea je Izvabil dekle v pristanišče, naibrže a obljubo, da Jo tam skril na ladji. Tam jO je umoril in oropal, njeno truplo pa vrgel v Temzo Nadejam ee. da mi d «cipll-narna obla»t tega razkritja ne bo štela r zlo, niti tedaj ne, ko bo Izvedela, kako i sem zasliäT-'al tega Izprijen ca ..« Nastal I Je dolg odmor Nadzornik Gould si je a roko pogladi] lasa. potem se je popraskal Se pod brki. »ie dve atvan ml morati pojasniti« je pripomnil in se strogo ozrl po atražmoj-stru. ki je stal pred nJim v strumni drži.« Kal«) ste prišli do tega. da ste napravili Slučaj CN 724 za vaèo stvar? In kako se vam je posrečilo, da ste tako h tro ugotovili Identično«* žrtve?« »Oboj« je selo enostavno«, Je odvrnil Thornwell »Sirota umor Jenka je bila namreč moja sestra ...« INSERIRÀJTE V „JUTRU"! S Dolicijo nad bacile Kontrola snage v ameriških javnih lokalih — Preizkuševanje kozarcev — Plošče z redivom — Slina prenaša bakterije — Nevaren rob čase za mleko — Poljubovanje ni zdravo Pred nekoliko desetletji, ko so bili mikroskopi Se nekaj novega, eo bili ljudje, ki so se bacilov tako tali, da se niso upali pojesti niti jabolka ali piti vode iz tozar-ca. Ta pretirani strah pred bacili Brno premagali, a to ne pomeni, da bi jih zanemarjali. V vseh kulturnih deželah obstoje strogi predpisi za snago v javnih lokalih, bi še posebno strogi so ti predpisi v Ameriki, iasti v velemestih kjer ima zdravstvena policiju pač vse razloge za previdnost. Kajti kakšna epidemija v New Yorku Chicagu ali Los Angelesu bi se lahko razvila v strašno katastrofo. Zato ne dobiš gotovo v nobeni deželi na pvetu raznih potrebščin vsakdanjega življenja tako dobro in snažno zavitih kakor v Ameriki. Toda posebni uradniki zdravstvene policije v New Yorku Ln drugih velemestih vendarle niso nikoli zadovoljni, Ti uradniki so neprestano na delu. zdaj v predmestjih, zdaj v središču. Zdaj se pojavijo v kakšni mlekarni, zdaj v kakšnem žganjetoču. S točilnih miz poberejo kakšen kozareo ln ga »preizkusijo«. Se preden gostilničar zasluti, za kaj prav za prav gre, je njih preizkušnja končana. Takšen lov na bacile Je zelo zanimiv. Spec alisti imajo s seboj v torbi posebne plošče v steriliziranih zavitkih. Takšno ploščo, ki je prevlečena s primernim redivom, položijo na rob kozarca, ki ga hočejo preiskati. Potem pride plošča v laboratoriju v toploto, ki je ugodna za razvoj mikroorganizmov. že po nekoliko dneh je mogoče na plošči opaziti majhne kulture bacilov. Z roba »čistega kozarca za vodo« so posneli 30 do 100 kolonij, v. drugem primeru tudi 330 kolonij. Rob mlečnega kozarca je dal 114 kolonij, s kozarcev za sadje so posneli 150 do 500 kolonij. Kako so prišle vse te bacilske kolonije tja? Specialisti zdravstvene policije menijo, da se prenašajo na kozarce s slino. Vedo, da more n. pr. en sam poljub prenesti na druga usta 50 do 600 bakterijskih naselbin. Lahko si torej predstav- « ljamo, kolikšna množina bakterij ostane i na robovih kozarcev, ki Jih v kakšni go-( stilni le površno pomi je jo! Sreča Je edino to, da je odpornost večine ljudi zadosti ve-; lika, da premaga bakterije. Zgodi se pa I lahko, da se nalezeš s kakšnega kozarca teh ali drugih nevarnih bakcilov, ki ti povzroče kašno grdo bolezen ali celo legar. Bakteriologi državnega zavoda ▼ Mas- sachusettsu so pri pregledih kozarcev odkrili do 250.000 bakterij. To daje seveda misliti in izziva primerne uKrepe. V vseh newyorških gostilnah, restoranih in hotelih morajo uporabljati vrelo vodo za pom IvanJo kozarcev ln drugih Jedilnih ter pivskih potrebščin. Ce voda ni zadosti vroča, lokal za toliko časa zapro. dokler si lastniki ne omislijo naprave, ki daje dovolj vročo vodo. Samo na ta način in z drugimi ukrepi te Vrste menijo, da je mogoče pretrgati verigo kužnih bolezni, ki visi neprestano kakor D,a-moklejev meč nad prebivalci (ameriških velemest. Streha se fe prelomila na dvoje Koliko denarja nosijo Švicarji pri sebi — Rockefeller je bil izjema med milijonarji V nekam mestecu v Svici so gostu nekega resto rana pred kratkim ukradli listnico z nč manj nego 1200 franki. Policija je dejala, da je imel žepai še po-eebno srečo, kajti listnice s toliko denarja so danes že zelo redke, in sicer ne samo zato, ker imajo ljudje danes manj denarja nego nekoč temveč tudi zato, ker nit tista, ki imajo denar, nimajo navade, da bi ga kaj mnogo nosili s seboj. Neka statistika veli, da nosijo ljudje povprečno kakšnih 300 do 400 din s seboj. Seveda imajo imovit ali štedljivi ljudje še manj s sabo. bogatejš' in lahkomiselni pa več. številni ljudje nosijo bankovce v listnici, drob ž pa enostavno v levem žepu. Denarnice, posebno takšne, v katerih lahko shraniš bankovce in drobiž, so zelo redke. Bookmakerji in taksijski šoferji so nezaupljiv in uporabljajo rajši skrivne žepe nego listnice, ki jih lahko shraniš le v notranjem prsnem žepu ali v zadnjem žepu hlač Pripadniki teh poklicov imajo pogo- »Jaz imam Stiri aduts.« »Jaz pa revolveri« »Torej je zmaga ca tvoji strani!« (>Ric et Rac«) i stoma večje vsote s seboj, ki jli skrivajo po raznih krajih obleke. Kovinske zapore dajejo tem skrivališčem še večjo varnost. Navzlic temu uporabljajo ljudje še vedno hlačne žepe, ker so ti razmeroma varnejši proti tatovom nego prsni žepi in re-volverske torbe. šofer j' vedo tudi dobro, da milijonarji večinoma denarja tako rekoč ne nosijo s seboj. Vozijo se bodisi v lastnih avtomobilih z lastnim šoferjem ali pa se dado spremljati po svojem tajniku, ki opravlja zanje vse denarne posle. Rockefeller je bi s polno denarnico drobiža redka izjema med milijonarji. Lloyd George je v tridesetih letih samo enkrat plačal sam, namreč vozni listek za železnico. Seveda so med tistimi, kj nosijo denar s seboj, vsakovrstni čudaški tipi. Neki angleški zdravnik jemlje s seboj n. pr. načelno samo bakren denar in ne srebrnega, keir misli, da na bakru bakterije manj uspevajo nego na srebru. Blagajnik neke vel ke pariške banke pomečka vse nove bankovce, preden jih vtakne v svojo listnico, ln to zato, da bi po pomoti ne vzel po dveh bankovcev iz listnice. Iz Istega razloga dajejo nekateri ljudje zamazanim bankovcem prednost pred čist mi. Postani in ostani član Vodnikove družbe! 2tu&eztuc> mito, teo domače} ofovenzbo mitol Mogočen aflant Visok je 1.70 m, širok 1.15 m in tehta blizu dva stota V Berlinu so imeli knjigoveško razstavo, kjer je vzbujal veliko pozornost tudi velikanski atlant Velikega zbornega kneza. Tega atlanta ne spraviš v nobeno domačo knjižnico, saj je visok 1.70 m širok 1.15 m in tehta poštena dva stota! To največjo zbirko zemljepisnih kart na svetu je naročil leta 16B1. knezov namestnik v Cleveju, Jo-ha nn Moritz Nassau-Siegenski, na Holand-6kem in jo je na svečan način »izročil« vladarju. Se danes krasi |K)krov v vsakem oziru tehtnega dela namestnikov grb. Za vezavo so porabili dve volovski koži. Za listanje po tej knjigi je treba dveh krepkih mož. V atlantu je 38 različnih kari in te prikazujejo svet sevada precej drugače nego današnje karte- Tako so širne dele Avstralije in Divjega zapada Severne Amerike »zari-salic le kot bale ploskve. Posebno zanimiva je svetovna karta z obema poloblama, ki imata vsaka premer 1,05 m. Podobno karto iz tega časa imajo Samo v Britskem muzeju. V*e karte imajo opisuioče brvpdilo. ki 83 nanj^a kakor priložene slike na zadevne pokrajiou, prebi- valce in njih šege. tNa povratKu a svetovne razstave v Chicagu se je zlomil leseni pokrov tega kartografskega dela, morska voda je prodrla do papirja in ga težko poškodovala. Desetletja je bil atlant potem prepuščen svoji usodi, dokler se niso pred šastimi leti spomnili nanj in ga po večmesečnem napornem delu popravili. Poedine karte je bilo treba skrbno očistiti, nalepiti na novo in potem oskrbeti celotnemu delu posebno trpežno vezavo, pri čemer so porabili medene plošče. Tako so knjigo zaščitili pred nadaljnjim razpadanjem- Na isti razstavi je v ostalem bila Se mar-sikaksna druga zanimivost. Tu je bil na pr. zelo dragocen orientalski rokopis, ki ga ie neki tat 1. 1830. ukradel iz berlinske državne knjižnice. Tat je ponujal poedine listo raznim starinarjem. tako da so mu na zadnje prišli na sled. Rokopis so na ta način sicer znova zbrali, loia kot knjiga je bil uničen. Tat je bil namreč miniature iz njega enostavno odstranil in jfh potem nalepil z navadnim lepivom na lenenko Z vso ino-eočo previdnostjo in s pomočjo pretenkih, •ikorai nfvi Inih iNjjčolanskih tvoriv miniature potem vložili t rokopis. i » ourc^iieaiuaikeui umu pri iveiv xutna je dr.jai inuca.it uìi^xu, tU je preüiai sweutt tronadstropne hiše kluba »Nautilus« na dvoje Velik lov na s: Ujeti nameravajo 3C0 živih divjih slonov »Tako, draga, vaia Je končana, prosim te, da stopid na me&to lutke, ker zdaj pojde zares.« (»Politiken«) V bližnjem času bodo priredili v Siamu največji lov na s.one. kax so Jih Imeli v zaanjih desetletjh v Zadnji Indiji. S sodelovanjem več tisoč gostov nameravajo s pomočjo ukročen h lovskih slonov ujeti 300 živih divjih slonov. S plakati in radiom so oblasti pcKvale S amčane ,naj bi za ta veliki lov dali na razpolago svoje krotke slone, že nekoliko mesecev se vršijo priprave za lov, številni ogledniki skuSajo ugotoviti pota sionjih čred v pragozdovih in na raznih kraj h so zgladili že obsežne ograde, kamor bodo spravili ujete živali. Siam ska vlada je sklenila ta velfld lov, ker so se slon v zadnjih letih zelo razmnožiti. To gre po eni strani na rovaš zaščitnih zakonov, po drugi pa tud zaradi tega, ker je povpraševanje po slonih zelo popustilo. Med tem pa je Siam prejel spet številna naročla za žive slone, ki jih v tropskih krajih kot delovne živali slej kakor p: e j nujno potrebujejo. Prav tako so slone n arci i 11 mnegi živalski vrtovi in ne-loa amjirilika f 'lmska družba hoče za nov film najeti nič manj nego 200 slonov. Kako se izvrše lovi na slone ? Veliko ulogo hm/a.jo pri tem ukročeni sloni, ki so jih oblast1 po svojem pozivu na ljudstvo nabrale že kakšnih sto in ki so jih že poslale v zbirališče. Lov bo v šestih revirjih in zanj je treba pripravit načrte kekor za kakšen vojni pohod. V hitrih pohodih se Motnja v radiu In meteorologiji Bistvo in način nastajanja vremena — človeške in ,»nečloveške" postaje — Dva viška dnevno: ponoči in ob 16. popoldne — Središča motenj Nesreča nekoga Je drugem« sreča. Oz-račne motnje, zavoljo katerih moramo po-gostoma prekiniti najlepše radijske oddaje ali ki zavoljo njih oddaj nismo mogli razumeti, so se izkazale počasi za zanimivo in uspeh obetajoče področje za meteorologe. Tem dajejo namreč najvažnejše podatke o bistvu in načinu vremenskega nastajanja. Prof. R. A. Watson Je motnje zavoljo električnih sprožitev v ozračju označil zelo točno v besedami: »Pogostoma se znajdemo pred neznanimi oddajnimi postajami, ki oddajajo ob neprevdenih časih brezžične znake z nepredvideno silo in s stalno menjajočo se valovno dolžino. Celo omrežje oddaj »nečloveških« postaj križa oddaje »človeških« postaj in jih silno mot-'.« Francoski meteorolog Je pred kratkim objavil knjigo o »Izvoru ozrain h j»arasi-tov« ln v tej knjigi pravi, da se ozraine motnje prav za prav nikoli ng končujejo. Burot je izumil posebne priprave za proučevanje teh motenj. Te priprave so izkazale, da imajo »parasti« dv^ viška fia dan, i* sicer poneči tasr proti 4. popoldne. Minimum Je nekako ob sončnem zatonu. Ta nihanja so značilna posebno za valove z dolžino kakšnih 10.000 m. Vzroka sta dva: p3ka država ranzen Rusije, a da šteje pri Umi le 12 milijonov prebivalcev. Udumačene slone uporabljajo za to, da zvabijo svoje divje tovariše v ograde. Crede divjh slonov sledijo udomačenim slo-i nam kamor koli. Cim se ograde napolnijo j s sitni, se vhodi vanje zaprejo in z višje I točke se prične potem štetje živali. Traja pa več dni, preden se divj sloni vdado v svojo usodo in so pripravljeni slediti udomačenim v razna taborišča, kjer Ji2* zdresirajo za nova dela. Strel v telelsmi Nekega znanega curiškega specialista za živce je med ordinacijo po telefonu pozvala dama, ki se je predstavila kot lastnica nekega penzlona. Potem mu je začela pripovedovati o živčni bolezni svojega moža. Sredi razgovora pa je nenadno zakričala na pomoč. Takoj nato je sledil pok iz puške, zdravnik je slišal še glasno stokanje, potem je vse utihnilo. Takoj je pozval policijo in ji sporočil, kaj se je zgodilo v om> njenem penzionu. Policijski uradniki so bili 2e po nekoliko minutah v tej hiši toda prišli so vendar!« prepozno, lastnica penziona je ležala namreč s strelom v srcu že mrtva. Nje mož Je bil prišel slučajno k njej. ko je pravkar telefonirala zdravniku zavoljo nJega ln v napadu besnosti jo je ustrelil z vojaško puško. Potem je hotel Izvršiti samomor ki ga je pa policija utegnila Se pravočasno preprečiti. PT^t" " promenadne ln športna, w 3-fJ£*površnike, de2;.e plašč«, nepremočljive športne jopiče Itd. — nudi ugodno tvrdka DRAGO S C H WA B LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 7. Vsakovrstna sukna in ševijotl od cenenih domačih do najfinejših Inozemskih veuao v zalogi. À M E K D 0 T E Talleyrand ie nekoč našel svojega kuharja vsega pob;tega, zamišljiiiega ter zaskrbljenega pri mizi. Vpraša! je. kaj ga teži. Kuhar mu je poiasnil, da ie žalosten zaradi tega. ker napovedujejo v štirih dn^h konec sveta. Vse živali bodo poginile, pa tudi vsi ljudje bodo umrli. »Joj«. je vzdihnil Talleyrand, »kdo bo pa potem zame kuhal?« ★ Neki hoüyvroodski rež ser Je srečal n®- kega producenta. Režiser: »Imain sijajno idejo!« Producent: >Nu. kal-ašno?« Režiser: »Filmati hočsm Lindberghovo življenje.« Prodrle-1: »Ni slabo. A kdo bo igral Lindblrgha?« Režiser; >Cuetili se boste: Lingbergh sam!« Producent: »Ali ste znoreli? Ta pa sploh ni tip za to!« * Med predavanjem o afriških ljudsitvih je znan «emški antropolog spregovoril o zamorskem lju-dstvu, pri katerem pride ena ženska povprečno na pet moških. »Kakor vidite,«: se je pošalil, obrmvši se do slu^a-teljic. »bi imele, drage dame, tu ie priliko. da bi kmalu prišle do moža.« Nekatere šHidentke so mu to šalo hudo zamerile in so vstale, da bi odšle iz predavalnice, na kar je predavatelj hitro pripomnil: »Da bi tako puhiteie, pa spet in potrebno!« ENA m m : : v »Ti. Stefan, odkrito povedano - časih se te bojim!« (»College Humor«) i KULTU IR NI PREGLED Ob kongresu likovnih umetnikov v Ljubljani Danen te sestane/o v Ljubljani za» Btopniki likovno-umetnostnih društev iz vseh naših kulturnih središč. Sestane Jo se zato, da se porazgovore o skupnih nalogah in načrtih, ki jih Je vzbudila želja po jačjem uveljavljenju likovnih umetnikov in njihovega dela v našem kulturnem življenju. Naš list je priobčil o smotrih in programu kongresa podroben informativni članek enega izmed njegovih orgnizatorjev, g. prof. Iv. Vavpotiča. Danes samo izrekamo delegatom, ki so prispeli iz Jugoslovenski violinski virtuoz svetovnega slovela Ziatko Balokovič, praznuje letos 25 »etnico svojega umetn.škega delovanja. Njegova umetniška pot ga je v tej dobi večkrat pripeljala tudi v Ljubljano, kjer je nastopal na koncertnih deskah ob največjem navdušenju našega občinstva. Tudi v letošnjem letu je njegova iskrena želja, da prinese svojo visoko umetnost ob priliki svojega jubileja tud; v Ljubljano, kjer nastopi s posebno izbranim koncertnim sporedom in s spremljevanjem celotnega orkestra Ljubljanske filharmonije dne 21. t m. ob 20. uri v veliki dvorani Uniona. Da bo koncert čim svečanejši, izvaja na njem najnovejše glasbeno delo ameriškega skladatelja Carpentierja, ki bo sam na-vzočen na ljubljanskem koncertu. Dirigiral pa bo to delo, kakor tudi več drugih točk koncertnega sporeda slavni ameriški dirigent Lou:s Siegel. Začetno in sklepno točko koncertnega programa dirigira ravnatelj opere g. Mirko Polič. O vseh treh izvenljubljanskih umetnikih, ki nastopajo na tem koncertu, naj nam bo dovoljeno priobčiti par podatkov. Zlatko Balokoviò. Rodil se je leta 1895. v Zagrebu. Svojo glasbeno nadarjenost je ka;^al že v mladih letih in posečal violinsko šolo Hrvatskega glasbenega zavoda v svojem rodnem mestu pri znanem pedagogu prof. Vaclavu Humlu. Po dovršenem študiju v Zagrebu je odšel na Dunaj na mojstrsko šolo tamošnje akademije ter nadaljeval pri slavnem pedagogu Otokarju Sevčiku. Po končanem študiju se je posvetil koncertnemu življenju in prepotoval ves svet. Koncerte je prirejal v vseh petih delih sveta ter žel največja priznanja Zlatko Balokovič je lastnik dveh znamenitih violin; ena je delo mojstra Stradi vari ja, znana pod imenom »Labudji spev«, druga pa spada med najboljše mojstrovine Guarne-rija. John Alden Carpenter spada med največje sodobne ameriške skladatelje. Rodil st je v Ridge-Parku dne 28 februarja 1876 leta Njegova mati je bila znana pevka in prve glasbene študije je vžival mladi Carpenter v Chieagu Leta 1906. je hotel nadaljevati svoje študije v Rimu, a Rim ga ni zadovoljil, vrnil se je nazaj v Chicago, .kjer je postal leta 1914 izredno popu'aren. Napisal je ce^c vrsto glasbenih del najrazličnejših oblik, ki se izvajajo »Jutro« z dne 16. t. m. je prineslo v Kulturnem pregledu članek Uroša Prevorška »Kompozicijska šola na bodoči glasbeni akademiji«. Ker širša javnost ni niti dovolj niti pravilno poučena o perečih vprašanjih, ki 3« sploh pojavljajo v časnikarskih člankih v zvezi z bodočo glasbeno akademijo, menda nisem edini, ki smatra tako pisanje za škodljivo in nedopustno. Pravilnost nezadostno obravnavanih pogledov se ne da pribiti z nekašnega apriornega stališča in njih resničnost je tem dvomljivejša, čim bolj se pisec bliža neob-jektivnosti in celo krivičnosti. Zato spadajo take razprave ali bolje rečeno — taki napadi — v strokovne liste z izdatno utemeljitvijo in v sprejemljivem tonu, ker delajo sicer le hudo kri in niso nikomur koristni. Zgoraj omenjeni članek je prav po nepotrebnem ošvrknil tudi mene v taki zvezi, da sem prisiljen — dasi nerad — svoje udejstvovanje braniti in vsaj par besed spregovoriti o zadevah, ki bi jih bil mo- Beograda, Zagreba in iz drugih mest naše skupne domovine, iskreno dobrodošlico. Želimo, da bi kongres obrodil popoln uspeh in strnil vrste likovnikov v trdno stanovsko organizacijo, ki se bo krepko borila za njihov socialni in kulturni položaj v naši družbi. Ne dvomimo, da bo organizirano sodelovanje umetnikov Jugoslavije koristilo tudi idealnim smotrom naše umetnosti in da bo z nje napredkom utrjen tudi naš obči napredek. stalno v Ameriki, pa tudi v Evropi. Njegovo zadnje delo, ki ga je napisal, je Sonata za violino in orkester. Poklonjena je Zlatku Balokoviču in sonata je doživela svojo prvo evropsko izvedbo v petek 18. t m. v Zagrebu, drugo pa bo doživela dne 21. t. m. v Ljubljani. Louis Siegel, prav tako Američan, je dovršil svoje glasbene študije v Belgiji na slavnem konservatoriju v Liege. 2e za časa svojih študij v Belgiji je bil ponovno odlikovan s prvimi nagradami. Pozneje je bil Siegel dve leti v Španiji ter se družil z najslavnejšim čelistom vseh dob, Ca-salsom. Ko se je povrnil v Ameriko, je vse svoje glasbene talente posvetil orkestru in kompoziciji Danes ie na glasu enega najboljših ameriških dirigentov in tudi skladateljev in nadeli so mu ime »Ameriški Šoštakovič« Luis Siegel spremlja violinskega virtuoza Zlatka Balokoviča na njegovi poti po Evropi in bo dirigiral vse Balokovičeve koncerte v marcu in aprilu v najrazličnejših glasbenih središčih. gel že davno iznesti na način g. Prevorška, če bi to smatral za koristno in lepo. — Nimam želje, biti v bronu izpostavljen javnosti ali v barvah se svetlikati na platnu pred koncertnim občinstvom. Vesel sem, če me v javnosti ne spravljajo z zvezo z imeni s katerim nimam skoro nič skupnega!, kakor to trdi iz nevednosti g. Prevoršek. Na konservatoriju poučujem le harmonijo in kontrapunkt kot stranski predmet (poleg klavirja) in v teh predmetih mi veščine niso odrekli niti taki možje, ki so g. Prevoršku »vodilni«. Da v Pragi nismo po končanih ljubljanskih študijah lenarili temveč od jutra do mraka garali, more potrditi vsak naš sošolec. Našim tamošnjim mojstrom-učiteljem, ki so imeli klasike v malem prstu, pa menda g. Prevoršek ne bo odrekel znanja, če ga že odreka ljubljanskim, ne da bi si upal z imeni na dan in si raje privošči svoje nekdanje kolege, ne da bi upošteval domače razmere. In te razmere so zares neprijazne našim skladbam, kajti na pr. za Foer- aterjevo proslavo so bila'sredstva na razpolago, čeprav nihče ne more trditi, da se je mogel na teh delih dane« kdo kaj naučiti, že festival sodobne slovenske glasbe jih pa ni bilo. (Primerjaj v tem pogledu Beograd!). Za svoje basovske pesmi s spremljevanjem orkestra, ki jih je v praškem radiju zmogel napovedovalec — bivši operni pevec, v Ljubljani fle nisem našel izvajalca. Enaka usoda me je doletela pri kvartetu, da ne govorim o klavirskih skladbah. Zakaj jih sam ne Igram? Lani smo imeli koncert poljske ln argentinske glasbe ki je bil sestavljen lz samih novejših del, katerim vodilni glasbeniki ne odrekajo kvalitete. Večer Je bil popolnoma prazen, Izvajalce pa Je stal mnogo nesebičnega truda. — Kdo se boji dela ln študija. kdo ni v poslednjih letih dal ničesar poštenega od sebe, kdo hoče biti izviren lz podzavestnega strahu pred neznanjem starejših del ln kdo ne kaže ničesar, kar bi bilo podobno kompozicijskemu znanju? To so očitki, katere bo moral samozavestni pisec že točneje definirati in preštudirati. O naših »izvrstnih« doma vzgojenih in-strumentalistlh in pevcih bi se dala reči tudi kakšna beseda. Nekaj nas je. ki se ne silimo za vsako ceno in ki na ljubo domačim razmeram nočemo delati kompromisov v svojih stvaritvah, za katere imamo ob mnogostranski zaposlenosti itak bore malo časa. V tistih delih ki so mi — pravi odraz lastnega umetniškega prepričanja, ml Je Ideal tista resnica, ki jo je G. Anschiltz izrazil (Zbirka perečih razprav profesorjev Vse-učiliškega zavoda visokih mednarodnih študijev v Ženevi ob desetletnici njegovega obstoja.) Tako »e Imenuje zbirka izredno zanimivih člankov o vseh perečih svetovnih problemih. ki je pod skupnim naslovom »La Crise Mondiale« izšla v založbi »Editions Polygraphiques, S. A. Zürich«, (19^8, str. 426. broš. šv fr. 8) na začetku tega leta v proslavo desetletnega obstoja Vseučiliške-ga zavoda visokih mednarodnih študijev v Ženevi, ustanovljenega s posebno Rocke-fellerjevo ustanovo in s podporo švicarske zvezne vlade. Knjiga je v založbi »Long-mans Green« v Londonu izšla tudi v angleščini pod naslovom: »The World Cri-sis«. Nihče, ki se zaveda resnosti sedanjega položaja človeštva ter z vsemi mogočimi nevarnostmi zapletenega svetovnega razvoja. ne more brez zanimanja odpreti te bogate knjige, v kateri so v pregledni razvrstitvi s treh področij (političnega tin zgodovinskega, pravnega ter ekonomskega) nanizane izredno mikavne razprave samih odličnih profesorjev navedenega zavoda, katerih vsak skuša vsaj v glavnih obrisih, a z bistrimi pogledi označiti kos one splošne sodobne svetovne problematike, ki ji na kratko pravimo »kriza«. Vrednost teh razprav pa ni le v skrbni analizi proučevanih pojavov; avtorji se ne zadovoljujejo le s kritiko, temveč predlagajo povsod tudi sredstva za premaganje sodobnih kriz, nakazujoč človeštvu nova pota iz sedanjih zmed. ki so ga zajele. V prvem delu. posvečenem političnim in zgodovinskim problemom naàih dni, je najprej zanimiva razprava prof. Paula Man-touxa, bivšega direktorja političnega odseka tajništva DN in bivšega vseučiliskega profesorja v Londonu, ki podrobno analizira eno izmed faz poljsko-litvanskega spora zaradi Vilne leta 1920. ko je ženevska ustanova prvič intervenirala v resnejši mednarodni spor. Avtor ne prizanaša s kritiko in vidi v tedanjih pomanjkljivostih postopanja DN enega izmed prece-denčnih primerov poznejših »zatajitev« ženevskega organizma. Prof. William E. Rappard, clan stalne mandatne komisije DN, znan po nekaterih temeljitih študijah o osnovah mednarodnega sodelovanja, poskuša podati točno označbo ženevske ustanove z navajanjem novih institucij, običajev in načel, ki je ž njim' DN dejansko obogatilo človeštvo. Kdor čita ta zares stvarno podan pregled novih pridobitev, se prav nič ne pomišlja zaključiti z avtorjem, da bi »smrt ženevske ustanove bila samo napoved njenega zopetnega vstajenja«. Odlični profesor in bogato preizku- lzraza. nimamo v mislih 1«, da mora predmet raziskavanja sploh kaj izraziti. Pričakujemo, da to delo pomeni nekaj novega ... Določene oblike so mogle dobiti svojo vsebino prav za prav le enkrat... ni-kakšna umetnost nI, ustvarjati v starih, po strogih pravilih začrtanih obrisih.« — Da pa je potrebno, obvladati tudi stare forme, temu nisem nikdar nasprotoval, nasprotno! Povsem novo ml Je pri vsem tem le presenetljivo razodetje, da so S tra vinski J. Hindemith, Hàba, Schönberg, Alban Berg, JanàCek postall Iz neznanja »lapidami«, »atematlčnl«, atonalni« etc. Nedavno je bila predmet javne kritike upravičena zahteva po boljšem gmotnem položaju tistih učiteljev-strokovnjakov na konservatoriju, katerih povprečni absolventi zavzemajo že skoro povsod višje položaje od njih samih. Prizadeti menda niso odgovorili, ker nočejo z razprtijami vplivati neugodno na sedanji položaj. Sedaj g. Prevoršek odreka vsem najmlajšim poslednjo trohico znanja. Kam pa tako ravnanje vodi? Kaj se skriva pod krinko takega pisar jen ja? Ne iznaSajmo v Javnost enostranskih ln nedognanih trditev! Pavel Sivi o. Opomba uredništva. K stališču našega sodelavca g. prof. Sivica glede obravnavanja načelnih zadev, tičoči se bodoče glasbene akademije tn smeri slovenske glasbene usmerjenosti moramo pripomniti, da je uredništvo za svobodno diskusijo in svobodno kritiko. S tega stališča je priobčilo članke gg. Lajovica in Prevorška. Za osebne nazore v posameznih vprašanjih ln obliko svojih sestavkov pa vedno odgovarja pisec. šeni diplomat Maurice Bourqutn analizira v tretjem članku z izredno jasnostjo »krizo demokracije« na splošno in krizo za-padnih evropskih demokracij še posebej. Avtor prihaja do zaključka, da se morajo tudi najboljše izmed njih nujno podvreči osvežujočim reformam v znamenju neškodljivih prilagoditev novim razmeram. V prvem delu knjige je Bourquinov članek še prav posebno aktualen Znani italijanski zgodovinar Guglielmo Ferrerò, katerega elegantni stil je znan tako rekoč že vsem, ki se pečajo z mednarodnimi vprašanji, primerja svetovno vojno z Napoleonovimi osvajalnimi vojnami brez smiselnega vrednotenja sredstev in namena ter nakazuje, kam bi človeštvo zašlo, ako bi se prepustilo novim podobnim avanturam. Pittman B. Potter, ameriški strokovnjak mednarodnega prava, z izredno profinjenostjo in subtil-nostjo znanstvenih izsledkov povsem jasno čitatelja pouči, koliko je dejansko napredovalo tako zvano mednarodno sodelovanje, ki je danes na'bolj rabljena, a tudi najbolj zlorabljena beseda v jeziku državnikov in diplomatov. S to razpravo se zaključuje prvi del knjige, ki čitatelja prav tako zajame kakor prva razvojna jx>glav]a 8 težko problematiko prepreženega romana. V drugem delu, posvečenem izrazito pravnim problemom, nas spretni in subtil-ni teoretik Hans Kelsen z razpravo o »ločitvi pakta DN od versajske mirovne pogodbe« postavlja in medias res perečega problema reforme pakta DN. Odlični pacifist Hans Wehberg proučuje špansko državljansko vojno z vidika mednarodnega prava in našteva sredstva, ki bi zaustavila nadaljnje divjanje tega bratomornega klanja Paul Guggenheim se še posebej peča z vprašanjem reforme pakta D\, Georges Kaeckenbeeck, ki je polnih petnajst let predsedoval arbitražnemu sodišču za Gornjo Slezijo, pa izredno zanimivo riše filozofijo svojih bogatih izkušenj kot mednarodni sodnik. Tu se profinjen in strog pravni čut združujeta z redko politično inteligenco ter pravim človečanskim čutom. Zaključni del knjige je posvečen ekonomskim vprašanjem. Tudi tu srečujemo sama znana imena priznanih mednarodnih strokovnjakov, ki se v krajših razpravah dotikajo vseh glavnih ekonomskih problemov naših dni. Ludwig v. Mises, zastopnik tako zvane avstrijske šole, prikazuje nasprotje med načeli svobodne izmenjave dobrin ter ekonomskim nacionalizmom, ki se avtorju zdi izrodek militanstičnih idej sedanjega časa Nemški ekonomist Wilhelm Röpke prikazuje pojav depresije v svetovni trgovini kot »posebno otipljiv rezultat masivnega odpora proti ekonomske- ta«. John B Whttton, direktor »Gemeva Reeearch Centre«-* razlaga problem meddržavnih odnošajev v zvezi • kočljivim sodobnim problemom razdelitve surovin Zaključni članek v tem delu je razprava finančnega strokovnjaka Michela A. Heil-perina o krizi »denarnega mternacionaliz-ma«. Avtor podrobno navaja, pod kakšnimi pogoji bi ga bilo mogoče spet oživiti Skratka, knjiga ienevskega Vseučiliice-ga zavoda visokih mednarodnih Študijev, ki je tu seveda ne moremo podrobnejše prikazati, nam kaže »svetovna krizo« z vseh njenih glavnih vidikov: političnega, pravnega in ekonomskega. Njena konkretna vrednost je prav v njeni navidezni hete-rogenosti, kajti nastala je kot plod znanstvenega sodelovanja odličnih nr.ednarodnih strokovnjakov različnih narodnosti, katerih vsak doprinaàa iz svojih bogatih izkušenj rvoje posebne elemente za «kupno presojo in vrednotenje tako neizčrpnega problema kakršen je ta, naznačen ▼ naslovu te zares izvrstne znanstvene publikacije. ki se more i njo okoristiti sleherni in-teligent Dr. B. V. Zapiski Razstava umetnic Malean-tante ja ena najzanimivejših umetnostnih razstav, kar smo jih videli zadnja leta v Ljubljani. Nje zanimivost je dvojna: Predvsem se nam tu kaže ženska tvornost, ki prav na področju likovne umetnosti in poezije doseza najlepše uspehe in vedno bolj uveljavlja ženski esprit, ženski okus in tipično žensko noto v izražanju doživijenega. Z druge strani je razsta\'a v Jakopičevem paviljonu zanimiva kot umetnostna manifestacija ženstva treh zavezniških in prijateljskih držav Nikdar poprej niso izbrane umetnice Jugoslavije, Češkoslovaške tn Rumunije razstavile skupno. Zdaj so jasno pokazale voljo do utrjevanja vzajemnih vezi na sub-tilnem področju umetnostne lepote. Razstava izpričuje več ko samo resno voljo in visoko stremljenje: pričuje o zmagovitem uveljavljanju žene v likov* nem oblikovanju. Zanimivo je tudi, če si ogledamo v delu teh umetnic značilnosti njihovega narodnega izraza. Prav zaradi tega bi razstava, ki se bo jutri že zaprla, zaslužila mnogo večje zanimanje, kakor ga Je doslej pokazalo ljubljansko občinstvo. Priporočamo vsem, ki imajo kaj smisla za likovno umetnost, da si ogledajo razstavo v Jakopičevem paviljonu. Zal nam je, da smo bili morali strokovno poročilo iz tehničnih razlogov odložiti za prihodnjo številko. Mencingerjeva PterHka »Življenja b ta« izide o porvedel|ek kot priloga »Jutra«. Na uvodnem mestu bo reproducirana rista Elka Justina »Dr. Jansz Mencinger«. Vr-«rto člankov o originalnem slovenskem pri-pov^iniiku. čigar tfoletnica rojstva bo 26. marca t L, zamenja literarno zgodovinska skica prol. Stanka B u n c a. Pisec prikatuja življenje io delo pieca edinega sioveot,ksga filozofskega romana »Abadon« in ga označuje z vseh strani: kert človeka, kot pisat sija, kot narodnjaka. Sledi odlomek iz Mencingerjevega najznaòiln«jiiga dela »Abadon«. Ivan K o š t i à 1 je prispeval filolaški članek »O jeziku J. Mencingerja*. A. D »»beljak je zastopan s sonetom v opombo »Nejaza Neo-cigrena«, Ivan P o d r ž a j pa priobčuje nekaj zanimivih osebnih spominov ia opazk, štiviliko aaključujejo literarno-zgodovinski zapiski A. Debelijaka (Gmokavaar in Ušperna, Moja hoja). Med besedilom ao vilne, delno še neznane ilustracije. Vse Številka priča o pieietnem odnosu do Mencingerja in sploh do domaöe slovstven» tra-di-oije in se dostojno pridružuje dolgi vrati posebnih zvezkov »Življenja in sveta«, msd katerimi je slovenska literatura zastopana z Levstikom. Jurčičem in Ašk srcem. Na ponedeljek o »Jutro« opozarjamo vse prijatelje slovenske literaturi, posebai èe mladino, ki bo našla v nji mnogo zanimivih podatkov o enem najoriginainejših slovenskih pripovednikov! Metoda Vidmarjsra t Pragi. Kakor nam poročajo, nam arava Möto imeli v Kramju prvič priliko videti, in to v prvenstveni borbi, prvaka mariborskega nogometnega okrožja. C. S. K. razipolaga s starimi ai ličnim i ruti-nerjri, ki predvajajo hitro in koristno igro. Redki so bili oni klubi, ki so odnesli iz Čakov-ca 7iinago. pa ne samo na domačem, tudi na tujem terenu so Čakovčani zabodli najboljšim moštvom LNP V sedanjem podsavez-o»in prvenstvu veljajo za najbolj resnega kandidata za prvo mesto. Kranj stopa sedaj prvič v finale in sto.ji pred težko nalogo, da se čim častne j e plasira mei izbranimi. Po nesrečni nedeljski tekmi e Slovanom, v kateri je pepe-lnoma odpovedal, &e je trener Stare odločil, da postavi v moštvo nekaj novih rutinkanih igralcev. Unterre':terja je potegnil nazaj v obrambo in bo slednjega nadomestil Baum kot prednji krilec. Prav tako je napad za nedeljsko tekmo nekoliko izpremenjen, tako da bo moštvo, če bo zaigralo z voljo in elanom. lahko na domačem terenu izvleklo če ne vsaj ene tooke, pa vsaj čim častnejši rezultat. Tekma se bo pričela ob 14.30. Ker je to prvenstvo zdmtöetno z velikimi stroški, pozivamo vse športno občinstvo, da s čim večjim obiskom ipodpre domači klub. Maribor—Celje. Mariborski klubi so bili preko zime precej agilni in so se v pokalnem tekmovanju za Maverjev pokal dobro strenirali. Tako bi prisodili črno-belim že zato nekaj šans pred Celjem. Razen tega igrajo doma. Vsekakor bi uspeh Celjanov pomenil presenečenje. Tekma se bo začela ob 15.30. Atletiki : Mura, Jutri, v nedeljo, ob 13.30 6e bo pričela na igrišču pri »Skalni kleti« v Celju prijateljska tekma med celjskimi Atletiki in SK Muro iz Murske Sobote. Tek- ma bo gotoro prav lanfcnéva li bo «odila lep spor bul aBtok. Mednarodni pokalni turnir Danes ln jutri od 14. dalje °a Igrišču Jadrana v Trnovem Da bo za dane® fa jutri preskrbljeno za bogat športni spored je agilni SK Jalran organiziral pokalni nogometni turnir s sodelovanjem »Grtin-Weisea« iz Beljaka, Ljubljane, Reke in Jadrana. Kot prvi par nastopita danes oh 14. Ljubljana : Reka, kot drugi »Grün-Weiss« : Jadran; vmesni odmor pa bodo izpopolnili člani jahači pod strokovnim vodstvom g. podpolkovnika v pok. Maseka. Vsi sodelujoči nam jamčijo za prvovrsten «portai užitek, s pritegnitvijo »Griin-Weiß-sa« pa bo turnir nemflli dogodek za s ver skromno Trnovo. Favorita za osvojitev enega izmed obeh krasnih pokalov ni, ker so vsa moštva izenačena ter hočeta Jaiiran in Reka dokazati, da prav nič ne zaostajata za Ljubljano. Le nesrečno naključje je onemogočilo sodelovanje v »slovenski ligi«. V stremljenju za izpolnitvijo ter, da nudi svoje-mu vernemu občinstvu res lep nogometni spored ee ni prireditelj ustrašil velikih stroškov ter ie dolžnost občinstva, da to prireditev polmoštevilno obišče. V nedeljo bodo nastopili v prvem paru premaganci, v dnigera pa zmagovalci Vstopnina je neznatna. Kaj bo še v sporedu? V smučarstvu: danes skakalne tekme na Pokljuki in prvi del tekmovanja za prvenstvo GZSP v alpski kombinaciji; jutri vztrajnostni tek na 50 km za prvenstvo JZSS na Pokljuki in drugi dei prvenstva GZSP na Jezerskem. V lahki atletiki: cross-country SK Ilirije za seniorje in junioije za klubsko prvenstvo. Začetek ob 11. dopokhne pod Cekinovim gradom. To je zadnji pregled atletov za drž. prvenstvo 10. aprila. Planica že slavi zmago Nekaj zanimivih Številk iz zgodovine razvoja smuških poletov na največji skakalnici sveta Da moremo presoditi vrednost tega, kar je dala Planica »muškemu športu, moraimo poseči nazaj v dobo pred njeno zgraditvijo Takrat je bil položaj tak, da je bilo očitno, da je meja skokom pri 80 m, kajti vsi poizkusi preko 80 m so bili tako tvegani, da so jih riskirali le najboljši Norvežani, prak tičnp le brata Ruuda- ki sta svoj poizku5 v Villarsu plačala s težkimi poškodbami re ber in členkov ter z bolniško posteljo za mesec dni. To je bila meja pri 87 in pol m 1934 smo zgradili Planico. Inž Bloudek je gradil po svojih računih in to leto sta ista Norvežana prvič preskočila 90 m znamko in na splošno presenečenje, brez težav. Da Ijavo med 80 in 90 m so preskočili že 23 krat (4 padci), med temi 5 krat tudi Srednjeevropci. Pokazalo se je, da je Bloudkova skakalnica odpTla smuškemu športu povsem nove možnosti, ki so kazale dve izraziti smeri: možnost velikih, dotlej nedosegljivih daljav brez nevarnosti in približanje Srednjeevropcev vrhunskim rezultatom. 1935. leta je padla meja 80 m že 62 krat Nad 90 m so leteli Norvežani sedemkrat (1 pad»c) Srednjeevropci 7 krat (1 padec), nad 95 m Norvežani štirikrat, Srednjeevropci enkrat 193.6. leta je bila manjša udeležba in so leteli preko 80 m 26 krat; nad 90 m so izvedli Norvežani dva poleta, Srednjeevropci enega, nad 95 m Norvežani dva, Srednjeevropci 4 (z 1 padcem) in 1 polet preko 100 m. 1937. leta je deževje onemogočilo trening, letos pa je 5 smučarjev izvedlo 33 poletov z enim samim padcem, od teh skoro polovico preko 90 m, točno 14, a kar 5 preko 100 m! Samo Srednjeevropci. Število smuških poletov v Planici preko 80 m se poveča z letošnjim treningom na Pionirji nove smuške discipline — smuških poletov — bodo kmalu dobili svoje zadoščenje. Pot do mednarodnega priznanja te discipline je dolga In težavna, toda pred kratkim so prizadevanja njenih zagovornikov — predstavnikov US Planice — dosegla prvi uspeh. Mednarodna smuška federacija, vsemogočna Fisa, je na zadnjem kongresu dovolila razvoju smuških poletov odnos-no naše Planice prosto pot. 139, ed katerih je bilo le 14 s padcem. Nad 90 m, daljavo, ki jo je otvoaila Planica, so leteli Norvežani 16 krat (dva s padcem) Srednjeevropci 26 krat (dva s padcem). Od teh 6 poletov nad 100 m, vsi brez padca. Mejo svetovnega rekorda je potisnila Planica za 20 m višje, ne da bi se ji mogla v 4 letih približati le ena slrična športna naprava v svetu in ne da bi mogla prej še katera naprava pokazati takšen uspeh. Ce se spomnimo na 26. marec 1934, ko »o v svetu strmeli nad daljavo bratov Ruudov, doseženo v Planici, ter niso verjeli tej meri vse dotlej, dokler nista oba sama potrdila pravilnost jugoslovenskih metrov, potem moremo šele prav preceniti rezultat dvodnevnega treninga v Planici, ko je letelo troje SrednjeevFopcev 9 krat preko 90 m in eden petkrat preko 100, kair do 107 m, vse brez padcev, vse z lahkoto, z uživanjem pravega, čistega športnega izživljanja A zakaj? Le, ker je aaš človak v naših planinah zgradil edino pravilno športno napravo v svetu m jasno pokazal pot razvoja za prvi razred smuških sikakačev, (o je smuških letalce vi Škoda, da spremlja Novšaka že celo leto smola. Tudi on bi pokazal svoj napredek. Ali tudi športnik je samo človek in ni vsak dan sposoben pokazati višek svojega znanja Letošnja balezen Priboška in Nov-šako\«a smola nam ne sme jemati vere, da je tista pot, ki jo je Planica pokazala zunanjim športnikom, odprta predvsem našim domačim. Napredek Planice je bil za nas odkritje in če smo dosegli pol metra krajši rezultat od 90 m, smo se za naše razmere uvrstili dovolj višje. Prepričani pa smo lahko, da bo prihodnje leto tudi nam bolj naklonjeno in bomo mogli pokazati, da je tudi našim športnikom velika planiška le- nesli lista, kjer sva čitala naslednjo mnogo obetajočo blagovest: »Mise čutimo do- ! volj močne, da tudi nasprotnikom lahko pustimo popolno svobodo. »Kakor bi treščilo v naju, tako navdušenje naju je prevzela »Vivat libertas — Živela svoboda«, sva kričala na ves glas, uverjena, da je ta klic po gornjem zagotovilu izgubil vsak prevratniški značaj. Paradigma je z izrazom neizrekljivega zadovoljstva ponavljal oni znani državljanski gib, kakor da meče kroglico v volilno žaro. Objela sva se in s solznimi očmi — bile so solze hvaležnosti! —- zapela ono prelepo narodno: Naš Miha pa štajerski Tone večerjata kozje srce ... Ko sva prepevajoč odhajala, nisva niti slutila, kako bljzu sva kritični točki — narodni noši. Izza vogala se je pojavila ot-mena postava Kvinta Valerija Priska in začula sva resno vprašanje: »Quid vult tumultus iste? — Kaj pomeni ta hrup?« »Serenissime domine, gaudium magnum nobis annuntiatum est. Praelegam tibi no-vitatem excellentem: Tantopere firmi su-mus, ut adversariis nostris quoque plenam libertatem permittere possimus. Nos su-mus illi adversarii, sub jugum missi. sed sol libertatis jam oritur Sacerdo« supre-mus haec verba d.eliciosa solemniter pro-nuntiavit. — Prejasni gosnod. velika radost nam je bila oznanjena. Da ti nreč'tam to krasno novico: Mi sfe čutimo dovolj meč-ne itd., kakor zgoraj. Mi smo tisti nasprotniki, podjarmljeni, toda sonce svobode že vzhaja. Z najvišjega mesta so nam sve- čano dali to izjavo.« Ne morem popisati, kaj je Paradigma vse počel pri tem. Plesal je po eni nogi, z desnico pa je delal oni značilni volilni gib, da ga je muzejski gospod ogledoval z neprikritim veseljem. Naposled je skomginil z ramami in dejal: »Sunt pueri pueri, pueri pueri . Nagnil sem se k Paradigmi in mu zaše-petal: »Glej, tudi plemeniti Rimljan se ga je 'temeljito nabral, kar jezik se mu zapleta.« Mili Paradigma pa me je strahovito nahrulil: »Molči, kozel izpodrecani, on citira!« Bil sem močno užaljen. Ne nosim brade, nisem izpodrecan, Paradigma pa kar: kozel izpodrecani! Medtem je žlahtni gospod Kvintus končal svoje rečenico: » ... lia traetant. — Otroci so otroci, otroci otročarije uganjajo.« Nadaljeval je: »Heu vos miseros et simpliciss'mos ho-mines! Non audivistis praeterito anno verba similia? Non haerent vobis in memoria eadem verba ante duos annos ex eodem ore prolapsa9 Promissiones illae parvi pretil' sunt, mentes imbecilles tantum fallere po«sunt — Oj vidva nesrečna in preprosta človeka! Kaj nista že lani čula podobnih besed? Vama niso obvisele v spominu iste besede iz istTi ust od predlanskega leta? Take obljube imajo majhno ceno in lahko preslepe samo ljudi preskromne pameti.« Napravil je elegantno govorniško kretnje in nadaljeval: »Quos ego! — Jaz bi jim že dal'« Midva pa sva zamižala in si zatisnila ušesa od groze, ki nama je prešinila ude. Ko sva se nekoliko osvestila in si pomela oči, muzejskega gospoda ni bilo več. Ves bled je Paradigma zaslutil: »Spet se je bil izprevrgel v stokrat prokletega Konkor-data!« »Vedno sem ti govoril«, sem dejal, »ne buteljk, ostaniva pri metliški črnini. Po črnini je vedno šarmanten, po buteljkah pa samo gleda, kako bi naju zapeljal k protizakonitim mislim.« Razšla sva se primerno poparjena. Podnevi sem skočil pogledat k Paradigmi, kako in kaj. Tiho sem ga pozdravil: »Vivat libertas — Živela svobode!« in dvignil pest toliko, da gib ni bil niti španski pozdrav niti volilna kretnja. On pa ves v strahu: »Pssst, pssst! Procul decedant sompia et noetium phantasmata! — Stran prividi in nočne prikazni!« Bil je pri polni zavesti, od dvojne omame mu je ostal v ustih le še grenak in pust občutek. tablica bližja kalcor bl mogU aldepatl po letotoji smoli. Letošnji kongres Fise je onemogočil zaradi negotovosti, kakšno bo njegovo star Hšče do Planice, priprave za večjo prireditev. V marcu 1939. L bomo pa pripravili prireditev, lei bo prekosila vse, kar se je doslej videlo v smuških skokih in poletih. Pet let po njeni zgraditvi bo zopet ono lepo, nepozabno smuSko slavja sprani)»* lo nove triumfe naše Planice! Zaključek smuške skakalne Sota v Planici, nad katero je nedavno ministrstvo sa telesno vzgojo prevzelo pokroviteljstvo, bo na praznik 25. t m. po treh letih obstoja s tekmo šolske mladine na 25 me tersici skakalnici. Joao Goreč Pred tekmo s Poljsko Kdo ln kdaj bodo Igrali za III. svetovno prvenstvo v nogometu Kdorkoli bo zmagal v letošnjem turnirju za svetovno prvenstvo v nogometu v Franciji, se bo moral nekoliko zahvaliti tudi malemu nečaku predsednika FIFE Rimeta. kajti ta deček je vleke! listke in izžrebal pare za to važno konkurenco. Vsekakor pa pri tem ni bilo vse odvisno od sreče in s'ucaja. ker so prireditelji vseh 16 finalistov že prej sami razdelili v dve različni skupini, v dobre in slabe, torej v take. ki bodo privlačevali in take, ki bodo pač neizbežne žrtve Sicer pa bi bilo škoda. če bi se že v začetku turnirja srečale posamezne močne enajstorice in bi se blagajniki veselili lepih dohodkov samo enkrat, če pa publika rada vidi napete igre tudi večkrat. Takšna razdelitev in ugoden žreb obetata temu tekmovanju prav dober potek. Morda nekaj na slabšem so Čehi, ki bodo najprej igrali s Holandci, pa še Švicarji, ki so dobili za prvega nasprotnika Nemčijo in morda še kateri, toda slednjič je ocena posameznih moštev zelo individualna Slednjič pa tudi ne gre. da bi si vsak po svojem okusu izbiral partnerje. Iz nogometne zgodovine so znani že najbolj presenetljivi rezultati in zato ni nikjer rečeno, da bi prav na tem turnirju moralo poteči vse natanko tako, kakor so izračunali strokovnjaki za zeleno mizo. Do začetka turnirja je še tri mesece in kdo more jamčiti, da bodo do tedaj vse reprezentance res ostale v formi, kakor so jim na papirju določili formo pred žrebanjem O razdelitvi parov smo na kratko poročali že takoj po žrebanju rn je čitateljem gotovo še v spominu, da bo imela naša reprezentanca — če tega ne bodo prekrižali iz Varšave — v prvem kolu za nasprotnika Brazilijo, katera tekma bi se morala vršiti v stadionu v Toulousu. Če, to je vprašanje, na katero bomo mogli odgovoriti šele po tekmi s Poljsko na dan 3. aprila. Situacija za nas ni rožnata V Varšavi smo izgubili prvo bitko z 0:4 in zdaj je treba, da bi bilo najmanj obratno. Savezni kape tan Ki-ka Popovid — pa tudi mnogi drugi poklicani in nepoklicani — so se o možnosti, kako naj bi se to izvedlo, že razgovorih in razpisali na dolgo in široko. Priprave same, ki jih ima naša reprezentanca za seboj, ne Športniki! Ljubljanski nogometni podsavez je prejel od nemške športne zveze dva poučna filma o pravilih nogometne igre in tehniki nogometa, ki bosta predvajana v tukajšnjem kinu »Sloga« danes točno ob 8.30 dopoldne. Vstopnina Din 5.—. Ne zamudite prilike! Motokluh Ilirija v Ljubljani javlja članstvu. da ie umrl član g. Peter Skaberne, stud. tehn. Pogreb prerano umrlega bo danes ob 16. izpred mrliške veže splošne lol-ni&e ter se članstvo poziva, da. se polno-številno udeleži pogreba. Moto-Hermes poziva vse svoje Slane da fte sigurno udeležijo pogreba umrlega Petra Skaberneta, ki bo popoldne ob 16. izpred mrtvaške veže splošne bolnice. 2SK Hermes — nogometna sekcija. Postavi moštev za nedeljski tekmi sta na oglasni hdeskah pri »Sport-Kmet« in na igrišču. SK Ilirija (.plavalna sekcija). Seja naM-stva v ponedeljek 21. t. ra. ob 18. v klubo-vem lokalu. (jimnastično plavalni tečaj za dame In gospode bo vsak ponedeljek m četrtek ob 20. v zimskem kopališču SK Ilirije na Go-spoevetski cesti. R AD I Sobota. 18. marca Ljubljana 9: Poročila. - 9.15: Odlomki iz Kalmanovih operet (plošče). — 9.45: Verski govor (g. Jože Jagodic). — 10: Prenos cerkvene flasbe iz mariborske stolnice. — 12.30: Mladinski koncert drž. real, gimnazije iz Maribora. — 13: Napovedi. — 13.20: Nadaljevanje prenosa mladinskega koncerta iz Maribora. — 14: Napovedi. — 17: Radijski orkester. — 19: Napovedi, poročila. — 19 30: Nac. ura: Gerasin Z°li6. — 19.50: Pregled sporeda. — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: III. večer muzi-komedj-lantov. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra Radijski orkester. Nedelja 20. marca LJubljana 8: Nedeljski pozdrav (godalni kvartet učt. abiturientov, vmes plošče). — 9.15: Za boljšo voljo (plošče). — 9.45: Z Belcebubom (dr. Franc Kimovec). — 10: Prenos cerkvene glasbe iz ljubljanske stolnice. 11: Otroška ura: Gašperček. — 1130: Ura Janka Gregorca. Sodelujeta Radijski orkester in Akademski pevski kvintet. — 13: Napovedi, poročila — 13 20: Plošče po željah. — 16: Zbor učencev orglairske šole. 17: Kmet. ura: Pomladansko oskrbovanje travnikov ('inž. R. Lah). — 17.20: Tržna poročila--17.30: Kmečki trio, vmes Radijski orkester. — 19: Napovedi, poročila — 19.30: Nac. ura: Poreklo, mladost ln življenje Karadjordja do izroditve za vodjo vstaje. — 19.40: Slovenska ura: Koroške pesimi s plošč n predavanje dir. J. šašlja: Stopite z menoj na Ljubel. — 20.30: Koncert pevskega ^bora »Sava«. — 21.15: Sedaj pa na ples (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Operetni zvoki Radijskega orkestra Beograd 17: Narodna glasba. — 20: Orkester in solisti. — 2130: Celo koncert. _ 22 20? Ples. — Zagreb 16.45: Plošče. — 20: TamburaSki zbor. — 21: Lahka in plesna muzika. — Praga 19 25: Koncert orkestra in solistov. — 21.10: Zvočna igra — 21.10: Orkestralni in pevski konoart. — 22.30: Lahka glasba in ples. — Varšava 19-35: Plošče. — 21.15: Zabaven spored. — 22: Klavirske skladbe in plošče. — Dunaj; Program po napovedi. — Berlin 19.25: Vesele melodije — 20: Na pragu pomladi. — 22.30: Lahka ln plesna muzika- — München 19.10: Koncert po dajejo posebnih nad. kajti vsi treningi so imeli skoraj enodušen odmev, da v tej družini še zmerom ni vse v redu in za rešitev take naloge, kakor jo čaka v 14 dnevih v Beogradu, ni dovolj možna. Poljaki tudi ne držijo križem rok in so prav zadnji čas v tekmi s Švicarji na tujih tleh pokazali prav dobro formo. Naša elita pojde zdaj še 14 dni v karanteno — Gradjanski zaradi tega ne sme na turnejo na Češko, ker bi moral nastopiti z rezervami — potem pa bo, kar bo. Bo pa bržkone tako — to so spet prognoze v nogometu, za katere ni nobenega ključa — da naš nogomet letoa po tej poti ne bo prišel v Francijo. Izmed 16 finalistov za Izločilna kola v tem turnirju jih je dozdaj znanih 10. med njimi tudi Nemčija in Avstrija, ki pa sta po zadnjih političnih dogodkih sprožili novo vprašanje za F1FO. Ni namreč gotovo, da bo nemški športni vodja, kateremu so zdaj podrejeni tudi avstrijski nogometa®, dovolil, da bi avstrijska nogometna reprezentanca sploh še smela nastopiti samostojno. tako da bo morala FIFA glede njenega prvega nasprotnika — Švedske — najti drugačno rešitev. Mnenja glede tega so zelo različna in kakor kaže, ne bo šlo vse najbolj gladko Med preostalimi kandidati morajo Se igrati: Argentini ja in najboljši iz (Srednje Amerike (29. maja v Franciji), Amerika in Holandska Indija (29. maja v Rotterdamu), Češkoslovaška in Bolgarija (24. aprila v Pragi), Švica in Portugalska (1. maja v Milanu), Madžarska in Grčija (31. t. m. v Budimpešti) in Poljska ter Jugoslavija (3. aprila v Beogradu). Termini za izločilne tekme sodojočeni m-kole: I. kolo: 5. junija, II. kolo: 12. junija, III. kolo: 16. junija, finale in tekma za tretje mesto pa 19. maja v Parizu odn. Bor-deauxtL Za odigra vanje vseh tekem je določenih 11 velikih nogometnih igrišč, med njimi dva stadiona v Parizu ter igrišča v Marseilleu, Lyonu, Bordeauxu, Le Havreu, Antibesu, Strasbourgu- Toulousu, Reimso in Lilleu. Precej v skrbeh in skoraj brez upa m» ge — počakajmo do 3. apriLal željah. — 20: Prenos opere »Seviljsk! hrt. vec«. — 22.30: Lahka godba in ples. — Stuttgart 19.15: Prenos Gounodove opere »Faust«. — 22.30: Skladatelji iz Sudeto-v. — 23: Veliki in mali orkester ter solisti — 24: Koncert Handlove glasbe. Ponedeljek 21. marca LJubljana 12: Uverture (plašče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi--13.20; španski zvoki (plošče). — 14: Napovedi — 18: Zdravstvena ura. — 18.20: Zdenko Fibich: žarka (fantazija, plošče). — 18.40: Kulturna kronika: Slovenska knl-turaost (dr. Stanko Gogala). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Zgodovinski razvoj slovenske dekorativna umetnosti (inž. arti. P„ado Kregar). — 39.50: Zamlimivospti. — 20: Pevski koncert ge. Marije Sibinovič-Miejnik in gdč. Ro-zike Kor tnikove (pri klavirju dr. D. šva-ra). — 20.50: Plošče. — 21.10: Večer slovenske klavirske glasbe starejšega sloga (prof. M- Lipovšek). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plesna glasba iz kavarne »Enuane«. Beograd 17.05; Klavirski koncert. — 17..35: Orkestralna glasba — 20: Prenoa opere iz Nar. gledališča. — Zagreb 17.15: Pevski koncert in skladba za čelo — 20: Prenos opere iz Eeograda. — Praga 19.13» Zvočna igra — 20.30: Ura slovaške glasbe. — 21.30: Skroupov godalni kvartet. — 22.35: Lahka in plesna muzika s plošč. — Varšava 20: Pomladanski koncert, —■ 22: Simfonična glasba — Dunaj; Program po napovedi. — Berlin 19.10: Komorne skladbe za pihala. — 20: Koncert malega orkestra in solistov. — 21: Ura operetne muzik e ■ — 2230: Lahka in plesna muzika iz Kölna — München 19.10: Skladbe po željah. — 20: Ples v pomlad. — 21: Spomini iz velike vojne. — 22.30: Kakor Berlin. — Stuttgart 19.15: Vedra muzika za delopust- — 20: »Pomlad« iz Haydnovih »Letnih časov«. — 20.45: Vojaški večer. — 2?.30: Koncert orkestra in solistov. — 24: Nočni koncert; Wag-nerjeva glasba. - Torek 22. marca Ljubljana 11: Šolska ura: Knjige — moje prijateljice (g. Oskar Hudaleo). — 12: Pisano polje (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Vesel opoldanski koncert Radfflskega orkestra. — 14: Napovedi. — 18: Koncert lahke glasbe (radijski orkester). — 18.40: Kapitalizem in judovska miselnost (g. Fr. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — — 19.30; Nac. ura: Peter Vitezovič (prof. dr. Viktor Novak). — 19 50: Zabavni zvočni tednik. — 20: Plošče. — 20.15: France Bevk: Krivda — drama (člani radijske igralske družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Zvoki t oddih (Radij-sk' orkester). Beograd 17.45: Narodna glasba. — 17.30; Orkestralni koncert. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Komorne skladbe. — 21.45: Plošče. — 22.20: Narodne melodije — Zagreb 17.15: Lahka godba orkestra. — 20: Orkestralne skladbe. — 20 30: Violinski koncert. — 21: Lahka godba ln ples. — Praga 20: Prenos Joh. Straussove operete »Cigan baron«. — 2215: Lahka tn plesna muzika s ploSČ. Varšava 19.30: Brahmsove klavirske skladbe. — 20: Koncert orkestra in pevcev. — 21: Simfonični koncert. — 22: Orkester in solisti, — Dunaj: Program po l apovedi. — 19.10: Lahka dunao^ka glasba, — 20: Koncert malega orkestra — 20.30: Simfonični koncert. — 22.30: Lahka in plesna muzika 12 Hamburga. — München 19.10: Pomladne pesmi in koračnice. — 19.50: Veseloigra: Vojska med primadonami. — 21: Dvorska glasba 18- stoletja. — 22.35: Kakor Berlin. — Stuttgart 19.15: Vedra muzika ma-lega orkestra. n 20: Komoert po željah. Dackson Gregory: 48 Juana Castanares Roman »Samo užigalico si vzamem. AH right, mister Beli?« »Buddy Bell, tesno neumno!« je zaklical Dan'1. »Prvič bi ti bil Hawk, če bi hotel, lahko pognal sviričenko v život, da sam ne bi vedel, kdaj! In drugič oo nas takrat vse grdo zdelali, Hawka prav tako kakor mene; in če je imel Charlie Bell smolo, se mu je vendar bolje godilo kakor marsikomu drugemu, zakaj deset izmed nas jih je moralo tisto noč izdihniti dušo. In zdaj te vprašam nekaj: zakaj sumničiš Hawka, ki je bil vendar naš kapitan in je utrpel sam najtežje izgube?« »Rad bi le vedel«, je zategnjeno vpraSal Bell, »kje je Hawk prav za prav bil, ko se je zgodila vsa ta reč?« »Kje je bil Mojzes, ko je luč ugasnila?« je DanT zarenčal »Lahko mi verjameš, Buddy Bell, tvoj brat Charlie je že od nekdaj slab reševalec ugank! In prekleto narobe se mi zdi, da niso Blondina vendarle obesili — « »Bog bodi zahvaljen, da ga niso!« je ušlo Hawku A rd ga bilo moči pripraviti, da bi nadaljeval, čeprav so vsi silili vanj. »AH m zdaj s svuflml nmpulmi razodetji «tolažila občo radovednost?« je ujedljivo vprašal Dan'1. »Ali naj sediva tu vso noč in vam pripovedujeva še o starem Castaneresu na haciendi?« »Ne, Danny,« je rekel Hawk. »Castanaresa rajši pustiva, bi menil jaz.« »In dekle —« »Tudi nje nikar ne viaSva ▼ pomenek, Danny!« »Velja,« je rekel Danny. »In kaj zdaj?« »Kaj je*s Castanaresom?« je vprašal BelL »In o kakšnem dekletu govorita?« Dan'1 se je po strani ozrl na Hawka, ln ko je videl, da je ta kratko odkimal, je skušal Bella potolažiti: »Buddy Bell, pazi na svoj nos! Zdaj bodi konec besedi, čas je, da kaj storimo! Ko sem vprašal —« »Cuj, Dan'1,« mu je March odločno segel v besedo, »zdaj gre za to, ali mislite vi stari dečki ograditi svoje deleže, dokler se množica še pretepa na griču, ali pa rajši zajašete konje in izginete odtod, da se vrnete potem, ko bo vihar že za nami.« »Kaj misliš ti, Tom?« »Vse eno je: ako zdaj precej ogradite, tako da bi bili deleži ob zori že zavzeti, je vendarle mogoče, da vas puste pri miru. Kar človek ima, tega mu zlepa ne vzamejo. Ce pa mislite ograjati šele jutri zjutraj, bogme ne vem, ali se vas ne bodo ti nezadovoljni peklenščki lotili, ko spoznajo, da si jih speljal za nos. Morebiti bi bilo še najbolj pametno. če bi izginili s prizorišča — « »Ti prasci!« je Dan'1 vzrojil. Tom March je skomignil z rameni »Seveda so prasci. A rttnoifl bode iKitko —« »Sitnosti?« je otroško neprisiljeno vprašal Dani. »Upam, da nimaft nocojšnjega pretepa te za »sitnost', Tom?« S temi besedami je Dani ljubeče stisnil puško pod pazduho, si porinil ogoljeni stari klobuk globoko v zatilnik in krenil k vratom. »Pojdimo fantje«, je mirnodušno dejal. »Mi štirje, ki smo tovariši, pojdemo naprej. Hawk, ti si z nami. Potem je tebi, Tom March, in ostalim na voljo, da greste z nami. Zdaj, ko smo ločili zrnje od plev, lahko poizkusimo srečo. Pojdimo, za naš namen je čas pred jutrom naj pripravne jši Ste nà-red, fantje?« »Samo nekaj Se, Dani«, se je neodločno oglasil Chancy Burns, ki so ga bili vsi pozabili Dan'1 ga je prizanesljivo pogledal. »O, ti lahko greš z nami, Chancy«, je prizanesljivo dejal. »To pot veljaš za našega tovariša; najprej ogradimo mi trije, potem pa ti — « »Najlepša hvala«, je rekel Chancy. »A prav za prav sem mislil na nekaj drugega. Ta dolgi Blondin je obljubil, da mi bo plačal žganje, zdaj pa — « »Oh, molči že,« je Dan'1 zagodrnjal. Chancyjevo oporekanje je utonilo v hrupu večnega odhoda. DVE ROKI SE DOTAKNETA DRUGA DRUGE, IN SVET POSTANE SVETLEJŠI! »Kje je Hawk?« je vprašal Dan'1 čez nekaj časa. Stari mož je bil v temi privedel tovariša na gol in skalnat kraj ter rekel, da so zdaj na cilju. Hotel je, da bi bil njegov stari prijatelj med prvimi de- ista bogastva, ki g* Je M odkzfl. Ibd» Hawk* nI bilo videti ____ »Čudno«, je zamrmral Dani »Kje iztegne Wut« Ker ni nihče izrekel kake domneve, je nazadnje menil Bud Bell: »Prav nič se ne bi čudil, če bi slišal, da k Je pridružil onemu taboru. In da delata on pa Jake Blondin drug drugemu ▼ roke, čeprav se hlinita, kakor da bi hotela zdajzdaj popasti drug drugega za grlo. Že ko sem prejle videl, kolikanj si je Hawk prizadeval, da bi rešil Blondina vešal, sem si mislil svoje.« »Pha«, je menil Dani hi vkljub temi je bilo kar čutiti, kako je napel lica, da bi odpihnil cowboyeve besede, »vsekako Hawk dobro ve, kaj dela. Naprej, fantje, ogradite si deleže!« Hawk je sedel že na konju. Ura Se nI bila possa, in njegov namen je bil, da nekam pojaše in se vrne, preden se v soteskah Bluesmokeških hribov zasvita dan. Za cine so mu bile oči nekaterikrat zletele proti jugozahodu, in misli so mu hitele pred njimi, dalje in urneje, nego je moglo slediti oko. Ves dan se ni bilo vzpelo s ,Straže v puščavi' nobeno dimno znamenje v jasno nebo, in tudi zvečer ni bilo opaziti kresa. Ko je zapuščal Little Meso, ni mislil na to, da bi se nepovabljen vrnil tja, niti ni upal, da bi ga utegnila Guera poklicati. Zdaj, ko niso mislili tovariši na nič drugega kakor na zlato, ki si ga je hotel vsak osvojiti, čeprav bi bilo treba zaradi tega prelivati kri, so mu misli blodile na vse strani, dokler niso našle središča v Gueri, okoli katere so jele krožiti. CENE MALIM OGLASOM i*» SO par ra besedo, Din S.— davka sa vsak oglaa ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo •tožb. Najman jši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi In ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 3.— davka sa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro all dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—*. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1«— za besedo, Din 3.— davka aa vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od ^CÄ Bi" J.- vxmunkah Vse pristojbine za male oglas« je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je v poslati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipuladjska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila Ia vprašanja, tiSoča we mafTfi oglasov, je naslavljati na : Oglasni oddeldi „Jutra", Ljubljana« W\ Novo zgrajeni petnadstropni, najmo-J'JlrUJ>J Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro al) dajanje naslova 5 Din Najmanjš' znesek 17 Din. Natakarico pridno, pošteno tn čed no sprejmem s 1. alt s 15. aprilom. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5354-1 Foto pomočnika sprejme foto trgovina. Nastop takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalna zaposiltev« 5403-1 Stavbni ključavn. pomočnik samo dobra moč, samostojen delavec se sprejme takoj v stalno službo. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Samostojnost« 5289-1 Natakarico lahko začetnico, pošteno ln prtkupljivo sprejmem takoj. Ponudbe na podr j Jutra v Celju pod »Prl-kUDljlva«. 5463-1 Fotopomočnika dobrega retušerja, sposobnega okusnega sne manja ln vseh ostalih poslov Iščem. Vodil bi 4 mesece v letu delavni co sam za svoj račun. Za začetek nudim 25% od brutto prihoda. Delavnica stara ln reno-mtrana s sta'nim prometom. Ponudbe z opisom dosedanjega dela. priporočili ln prilogo ne ka.i del. Prednost Imajo oni s kavcijo ali jamstvom za Inventar. Foto Jenčlk, Nova GradlSka. 84481 Mlajši zakonski par po možnosti brez otrok za pasmi ka vrta. sadov njaka ln posestva iščem Ponudbe naj pošljejo oni kj se na tako delo ra zumejo z zahtevki plače — stanovanje prt lastniku — na Franjo Ostarčevlč, Karlovac. 5673 1 Hišnika (hišnico) samskega sprejmem. Po nudbe s popisom na ogL odld. Jutra pod šifro »Sredi Ljubljane« 5585-1 Mizarskega pomočnika boljšega takol sprej meni. Jože Pavlin. Rji dovljica. 5584 1 Dober manufakturist zmožen aranžirani» in vešč tudi nemškega jezika, dobi mesto za takojšen nastop Ponudbe z navedbo zahtev kov na podružnico Jutra Celje pod značko »Dober manufakturist«. 5755-1 "K ai Šivilj, pomočnica dobra, dobi takoi stalno službo, ki bi pomagala opravljati tudi hišna dela. Naslov: Franjo Stajnko, krojaški atelje, Tržaška c. 3, Maribor. 5769-1 Mlajšo gospodično iščem za nemško korespondenco za nekaj ur tedensko. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zaupna«. 5734-1 Iz Francije se vrnivše dekle, sprejmem k 4-letnemu dečku. Po-nudhe na ogl. odd. Jutra pod »Resna«. 5755-1 Poslovodkinjo izvežbano za restavracijski obrat, spreimem za Slovenijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešča«. _ 5677-1 Dva krojaška pomočnika sprejmem takoj za boljša "fla. Košorok Alojz. Sev 5594-1 Samostojnega instalaterja aa vodovode ln central ne kurjave sprejmem ta koj. G. Gradt. Celje, Vodnikova ul. 6. Tisti, ki so poleg lzučenl kiju čavnlčarji Imajo pred nost. 5465-1 Dva kolarja alj mizarja za Izdelavo karoserij Išče Avtomon-taža d.d., LJubljana 7, Kamniška ul. 25. 5474-1 Krojaške pomočnike sprejme takoj Orožim Franc, krojač, Hrastnik. 5442-1 Prvovrstna moč Sprejme se takoj v služ bo prvovrstna prešival-ka za gornje dele ter prlpravljalka za gornje dele v čevljarsko tovar no. Ponudbe na ogl. oddelek Jutra pod »Prvo vrstna moč« 5440-1 Vrtnarski pomočnik se sprejme takoj. Na «lov v vseh poslov. Jutra. 5503-1 Hlapca «»reime ealos-a mtn«raJ ne vode. LJubljano Jer ne J e va li. 5536-1 Knjigoveške j delavke takoj sprejme litografila Josip Cemažar, LJubljana, Igriška 6. 4429 1 Mizarski ali pleskarski pomočnik Ü vloži 5.000 din kavcije dobi stalno službo. Ponudbe na podr. Jutra Jesenice pod »Plača ln provizija«. 5501 1 Trgovski sotrudnik manufakturne ta galanterijske stroke, dober prodajalec, zmožen slo venečlne ta nemščine, neoženjen. se sprejme takoj. Ponudbe na og. add. Jutra pod »Zrno. žen ta resen«. 5543 1 Perfektnega samostojnega vrtnarja b večletnimi spričevali, kj bi opravljal tudi hiš na dela Iščem aa takoj. Ponudbe na Vlado Raci an. Zagreb, Mlhanovi čeva ul. 14. 5540 1 Slikarja in rezbarja kvalificirana, vešča. £a «a drobno lesno galant, robo sprejmem takoj. Ja viti se pismeno ali 06eb no jfj M. Horvat, žgano slikarstvo, Šoštanj. 5487-1 Hlapca oa kmečko delo apre) mem takoj. Anton Cerne, Zg. Slika 25. 5508-1 Dva krojaška pomočnika ea moSko ln damsko de ln sprejmem Služba — ■=ta'na. Gorenc Leopold Slška 217, LJubljana 7. 5519 1 Inkasanta s kavcijo sprejmem za Ljubljano. Ponudbe na sloviti upravi pod šifro »Spreten lnkasant« 5537 1 Postrežnico pošteno mlajšo moč sprejmem. Vprašati od 14.—15. ure Verstovškova 9-L Mlrje 5530-1 2 izvežbana kroj. pomočnika sprejme takoj tvrdka Drago Schwab, Ljubljana. 5534 1 Izvežbano sobarico z znanjem nemščine — Iščem 1. aprila za Ljub Ijano. Pismene ponudbe pod »Sobarica 100« na ogL odd. Jutra. 5555-1 Opekar akordant zmožen Izdelovanja vsa kovrstne Ilovnate opeke ln kurjave tudi brez pe 61 Išče službo. Verbič, opekar, Vrhnika 408. 5499 1 Jamskega nadgledaika sposobnega ln zanesljive ga z rudarsko šolo ln večletno prakso za nastop čim prej Iščemo. Ponudbe na Ui;ljen:k— Peklenlca. Mursko Središče. 5489 1 Kuharica samostojna za hotel se sprejme takoj. Pogoji: Dolgoletna spričevala, delavna, varčna ln snaž na. Ponudbe na podr. Jutra Maribor pod »Do bra kuharica«. 5492-1 Sobarico in vratarja Iščem s primerno kavči Jo za Makarsko. Vpraša ti : Duh, Tarttenbachova 191, od 10—13 ure. Ma rt bor. 5495 1 Z vlogo Din 50.000 all več se lahko udeležite pri manjši, renta bi'.ni. brezkonkurenčnl Industriji ln to ž vod stvom pisarne aH detajlne trgovina. Prednost ženska moč Ponud be na ogl. odd. Jutra -»od »Varnost to eksl ttaoeac 571S1 Brivec ! samoe talen. satnskl. pri i kup Ji v, čist z garnltu ro, znati mora železno ln vodno ondulacljo, dobi lokal z elektriko v Dobovl prt Perger, Do bova. 5607-1 Urarskega pomočnika dobro tevežbanega z last nlm orodjem sprejme Skopek. Ljubljana Mest nI trg 5702 1 Mlado dekle njeno kuhe, dobi takoj mesto pri manjii družini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5778-1 Strojnika k IS HP locomobili z večletno prakso Izuri e nega v strojnoključavnl čarskih ln elektroteh ničnih delih sprejmemo s 1. aprilom v stalno — službo. Ponudbe s pre i plsj spričeval p «lati na j ogl. odd. Jutra pod šifro »Vesten strojnik«. 4936-1 > * šivilja ki M nvda menja1* me sto dob! stalno zaposli tev. Salon Vera. nebotičnik VL, Ljubljana 5720 1 Mehanik - šofer e lastno obrtjo se sprej me ev. se odda lokal. Naslov v vseh posloval nlcah Jutra. 5724 1 Delavke s» ročno delo (fllet) — Išče Klmesweneer, trgovina. Zg. Slška, na sproti nove šole. 5701 1 Krojaškega pomočnika mlajšega sprejmem ta koj. F. Vidmar, krojač. Kranj. 5690 1 Dekle katero je vajeno kuhanja in nekoliko šivanja, vaieno samostojnega gospodinistva. ki bi imelo veselic do 1 in pol leta starega fantka, dobi službo v Mariboru Nastopi lahko 1. aprila. Ponudbe pod »Samostojna« na oodružnico Jutra Maribor. 5772-1 Kavarniški natakar kateri idi v restavraciji prakticirati, dobi name-ščenje. Ponudbe pod »Za-četn k« na podružnico Jutra Maribor. 5766-1 Dva krojaška pomočnika sprejmem takoj. Krojaški modni salon. Srečko Satler, Maribor, Tattenbachova 7. 5767-1 Krojaškega pomočnika za male kose sprejmem takoj Lado Groznlk D. M. v Polju. 5671 1 Strojne pletilje ki delajo robavlce do ma Iščemo. Naslov v vseh poslov. Jutra 5743-1 Kuharico ki zna dobro kuhati, išče dvočlanska družina za samostojno gospodinjstvo. — Dopise pod »Zanesljiva« na podružnico Jutra Maribor. 5774-1 Krojaškega pomočnika dobro izvežbanega, za male komade, sprejme Maček Franc, Ljubljana, Celovška cesta 78. 5776-1 Dekle prijetne zunanjosti, do 30 let staro, za postrežbo gostov in katero bi pomagalo tudi pri gospodinjstvu, — sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5771-1 Dekle do 16 let staro, ilčem. Naslov v vseh poslovalnicah I Ju tia. 5641-1 I ČLOVEŠKO TELO IN NJEGOVO SPOMLADNO ZDRAVLJENJE Pomlad prihaja! Kakor prlroda Js onemoglo tudi naše telo in se težko ubrani bolezni Zato mu moramo pomagati ln ga napraviti odpornega in zdravega Moramo ga očistiti od naku-pičenih ln telesu škodljivih snovi, ter mu dovesti nove in oživljajoče soka. V to svrho se za naravno zdravljenje priporoča ki je pripravljen večinoma lz najboljših planinskih zdravilnih zelišč, katerih koristni učinek je že priznan v znanstveni medicinL Dolgoletne izkušnje nam potrjujejo, da je »Planinka« zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker so njegove sestavine vzete iz znanstvene, a deloma tudi iz ljudske medicine. »Planinka« zdravilni čaj Je dober regulator za čiščenje in obnavljanje. Zaradi tega je 6-12 tedensko zdravljenje ZDRAVILNI CA J a »Planlnka« čajem Bahovec zelo dobro: pri zapeki, pri slabi prebavi, pri neurejenem delovanja Črevesja, pri telesni napetosti, pri omodlevid, pri glavobolu, nespečnosti In zgagi, pri obolenju zaradi sečne kislina ln hemoroidih, pri obolenju Jeter pri nervoznosti In živčnih boleznih. »Planinka« zdravilni čaj pospeduje tek. — Zahtevajte v lekarnah Izrecno >Planlnka< čaj Bahovec, kl je samo tedaj pristen, če Je zaprt in plombiran in nosi ime: Lekarna Mr. BAHOVEC, Ljubljana. Beg. & br. 14 212 od 10. VIL »34 Mizarja fanta pridnega potrebu jem. Vajen mora biti mizarskih del ter hišnih del. Takojšnje ponudbe pod »Stalno« na ogl. odd. Jutra. 5714-1 Samostojno pomočnico sprejme modni atelje Dollnar, SelenburgMa 6 5C08 1 Pomočnico sprejmem za krojaška dela. Ootman Franc. Je žica pri Ljubljani. 5605-1 Prvovrstnega kuharja kuharice, sobarice tn na takarje iščemo za ve ik hotel na Jadranu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hotel na Jadranu«. 5611-1 Samostojnega zobotehnika veščega vBeh del v kav-tugu, zlatu, modernih nadomestnih kovinah ter keramiki, Išče zobozdravnik na Gorenjskem za takojšen nastop aH z nastopom službe s 1. aprilom t. 1. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Absolutno pošten« na oglasni odd Jutra z navedbo zahtevane plače. 5573-1 Pletilje s prakso, sprejmem. Oddan» delo na dom. Trata 14, bližina tovarne štora. 5575-1 2ensko moč sprejmem za pomoč pri hff-nih delih. Je lahko tudi začetnica z dežele. Ljubljana, Karlovška c. št. 4. 5565-1 Salon »Truda« modistinja, Ljubljana, Aleksandrova 5 išče samostojno modistko za takoj. 5645-1 Fotopomočnico dobro refnlerko, iičem. — Natančne ponudbe aa Feto lug, Kranj. 5372-1 Šivilja ; ta konfekcij«» bluz it» dim- ' ikega perila dobi mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sam^tojna šivilja« 5639-1 Stroj« pisko perfektno. sp cimemo. Zna-nie nemščine, italijanščine in stenografije pogoj. Ponudbe na Ofl. odd. Jutra pod »Spretna strojepiska«. 547 J-l Boljšo sobarico ki zna dobr< likati ia servi- j rati, iščem. Radei, Ribnica, ! Dolenjsko. 5452-1 Frizerko f>r vovrstno v vodni ia fc-ezni ondulami išče proti dobri plači Salon Ivanuia, pasaža, Ljubljana. 5277-1 Vrtnarja ( df>ro prakso, prednost imajo, ki razumejo sadjarstvo in znajo delno kako obrt. Nastop takoj. Ponudbe I zahtevki pod »24« na ogl. odd. Jutra. 527Ä-1 Trgovsko moč s kavcijo in konccsijo. zelo zanesljivo, iščem za otvoritev trgovine z mešanim blagom. Ponudbe n« ogl. odd. Jutra pod »Lokal in denar na razpolago«. 5781-1 Postrežnico velčo šivanja in likanja, iičem za dopoldne. Rožna dolina, pot V-35. 5787-1 Majer (pristav) zanesljiv, pošten ia zmožen, s 5—6 delavnimi močmi, dobi takoi mesto. Vprašati v veletrgovini z vinom Pugel & Rossmann, Maribor. Trg svobode d. 5773-1 Službe išče Natakarica as let stara teli služb« s l. * aprilom. Ponudb« na ogL odd. Jutra pod »Pridna la poltena na-M1U Postrežnica zmožna vsakega deta Išče zaposlen j e za ves dan ali poldnevno. Naslov pri g. Pogačnik Ma rljl. Kongresni trg 3 IV. nadstr. 5365-2 Samostojen kovač ln strojnik lzučen v pod kovski ln ključavničarski obrti Išče službo. Na fiiov t vseh poslov. Jutra. 5413 2 Trgovski pomočnik manulakturne ta konfekcijske stroke, vojaščl ne prost z večletno prak eo želi premenltl službo • 1. aprilom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra, Maribor, pod »Agilen ta zanesljiv prodajalec« 5460-2 Natakarica celo simpatična, čedne zunanjosti Išče mesta v boljši gostilni. Cenj. po nudbe na podr. Jutra r Celju, pod »PoštenaC. 5462-2 Službo proti kavciji kakršnokoli Iščem. Obvladam tudi nemščino. Cenj. ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Za-nesljtv«. 52912 Boljše dekle pridno, vajeno gospodinjskih del täte službo pri bolj« rodbini. Ponudb« na ogL odd. Jutra pod »Dober postopek«. 5453 2 Prodajalka teuSena v trgovini mešanega blaga z večletno prakso ta dobrimi spričevali želi primerno služ bo. Naslov v vseh pos ov Jutra. 5441-2 Trgovski pomočnik rojaščta« prost vsestran s ko zanesljiv, verzlram v špecerijl. ga'anterijl ta manulakturl. železnlnL, usnju, trafiki ta stekleni ni, vešč slovenskega. ke -a tn nemškega »ewtka. «1 Selj Izboljšati potoSaJ. Oenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod •Mariti» pomoč nUM 6448-2 Trgovski pomočnik mešane ta dellkatesn« stroke. dober prodajalec, star 21 let. vojaščine prost, nastopi službo takoj. Ponudbe na Novosel Dragotln. trg. pomočn. Križe vd, savska banovina. 5447-3 Šofer ta trgovski GOtrod&Bc. pošten ln marljiv, z veö letno prakso, išče primerne zaposlitve pri ttr govskem ali avtapudjefc-ju. Naslov t vseh poslov Jutra. 5457-3 Simpatična gospodična «sta, žea službe zaradi domačih razEuer pil bolj &em gospodu ali gospo. Gre tudi kot sobarica v kakšen gorski kraj. Cenj ponudbe na podr. Jutra r Celju pod »Nesred na«. 5410 -3 Starejša dobra kuharica feeh premenjati službo k eni ali dvema osebama. Zna vsa gospodinjska dela. Naslov t ogL odd. Jutra pod »Svoj« pohištvo ta posteljna oprema«. 5433-3 Služkinja vešča vseh hišnih del ta kuhanja s dolgoletnimi spričevali išče stalno službo k 2 do 3 osebam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5430-3 Kuharica veSCa vseh hišnih . nL 1938. Dekle viajeno vbtuuo&L dela želi biuuu zn >ot.pitivijaxijc no o aa za vsa aeia K ma 11 družini, najraje v Kra nju au oüouci. Nastop B 1. aprilom ali pozne Je. i'onuaoe na ogi. oddelek J uira pod. »Ke daijuono« 5518-2 Kuharica t66e Bes», v rnajsem bo telil ali penslonu ali re »tavraclJL Gre tuüi v reč JI hotel po.eg morja. Ponudbe pod »SamostoJ na in poštena«. 5510 2 500 Din onemu. Ki ml preskrbi stalno službo. Po nud.be pod »Mlad ln de laven« na ogL odd. Ju tra. 5481-2 Mlada kuharica r) ai lui do v uo-joi ma obi tel ji v Ljubljani bJ4 Kjerkoli. Naslov v vseh. poslov. Jutra 5532-2 Klepar V«66 VBeii i^-u^rsKlh del m večletno praksa z last Bdm orodjem in oDrtnun listom lsce stalnega na mesčenja če mugooe Kot tovarniški Klepar ali pri podjetju. Ponudbe pod »Klepar« na og.. odd. jutra. 5601 2 Šofer vsestransko ^auesljlv, z veòletno prakso, zmožen vseli popravil ln kavči Je Id. ee razume tudi na Diesel motorje. Išče službo. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5602-2 Prodajalka vsestransko verzi rana, pcétena. zanesljiva, dela voljna, slmptlčna z zna nJem nemščine želi pre meniti službo. Cenj. po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraje manu faktura« 5606 2 Avtomehanični pomočnik in šofer * večletno prakso, marljiv, resten in trezen, vešč tudi italijanščine, išče zaposle-Dja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Avtomehanik in fo/er«. 5563-2 Mesarski pomočnik aačetnik vajen vsega de la Išče službo. Nastopi lahko takoj. M. Strou-hai, Sv. Jurij ob Tabora. 5593-2 Prodajalka l znanjem nemščine, želi »lužbo kjerkoli.. Gre tudi ■ta deželo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nemščina«. 5366-2 Mehanik lofrr, trezen in zanesljiv, Bče službo. Ponudbe na ugl. odd. Jutra pod šifro ►Kjerkoli«. 5779-2 Grem šivat na dom Izdelujem kostime ta plašče krojaško in obe ke po najnovejši modi. Vprašati Poljanska ce-Etä 49. levo. 5723-2 Absolventka trgovske šole z najboljšimi referenca mi ln kavcijo Išče služ bo kot začetnica. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kavcija — 7637« 5692-2 Manufakturist 291eten, samostojen ta. agilen s 131etno prakso eamski. želi premestitve Cenj. dopise na ogl. od delek Jutra pod »Reference prima« 5691 2 Brivski pomočnik dober delavec in bubi štucer vojaščine prost, išče službo. Nastopi prvega aprila ali po dogovoru. — Šalamun Franjo, Mariborska cesta 21, Celje. 5763-2 Krojaška pomočnica Mi dobiti mesto v Mariboru 1. ali 15. aprila. Cenj. ponudbe poslati na podruž-btc Jutra v Celju pod šifro ►Dobra moč«. 5762-2 Boljša vdova tridesetletna, čedne zunanjosti, govori tudi nemško m hrvatsko, zmožna kavcije — išče mesto blagajničarke, plačilne natakarice, sobarice ali slično. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Lep nastop«. 5768-2 Plačilni natakar ki govori več jezikov, kavcije zmožen, želi stalno ali »ezonsko mesto. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod »Natakar«. 5761-2 20.000 kavcije v gotovini položi Inteligenten gospod, trgovsko naobražen, obvlada 4 jeziKe z nekaj hotel Bke prakse kot portlr, skladiščnik ali slično tudi samo za casa st Bone. Ponudbe pod šl Iro »Sposobna moč« na •gL odd. Jutra. 5659-2 Šivilja praktična za dame, gre na dom samo v boljšo družino. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod šl fro »Boljša šivilja«. 5652-2 Natakarica Sče službo za boljšo re etavracljo kavarno ali letovišče za takoj. Zna nemško. Angela Blažlna Tomanova 3 LJub'Jana. 5678 2 Inteligentna gospodična 8 znanjem slovenskega grbohrvatskega nemške ga ln Italijanskega Jezi ka Išče mesto pisarni éke uradnice ali slično Naslov v vseh poslov. Jutra. 5709-2 Prodajalka želi premenitl službo v mešani stroki. Najraje v mesto ali na deželo. Ponudbe pod »Mešana« na ogl. odd. Jutra. 5674-2 Poštena prodajalka Išče službo kot proda Jalka blagajnlčarka ali skladlščnica v Ljubljani ali okoUci. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Po Stena prodajalka«. 5589-2 Modna šivilja se priporoča damam za delo kostumov, oblek, plaščev za dečke in deklice ter perilo. Gre tudi na dom. — Naslov v vseli poslovalnicah Jutri. 5749-2 Prodajalka zelo pridna in poštena, — sprejme kakršnokoli name-ščenje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavna«. 5732-2 Trgovski pomočnik i večletno prakso, išče me sta. prevzame podružnico ali slično Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina 15 000«. 5733-2 Absolventka abituri jen tskega tečaja, z višjim tečajnim izpitom — želi vstopiti kot pisarniška začetnica v banko ali industrijsko podjetje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana 66. 5647-2 Dekle navajeno gospodinjstva, želi službo služkinje izven Ljubljane Aljaževa 7, P. L pri F. Skof. 5599-2 ttiMtHUHmtiHüHiHfnimimüiitmKHTmiHJHnntftnT" Vajene! (ke) 'ftim«iHiimmmHMinimmummimnt»mmi»mni!mti Beseda l Din davek ? lin za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nalmaniš OTRsetr 17 Din Iščem učenko za trg. z mešanim bla gom. Biti mora pridna poštena, poslušna. Pred nost imajo podeželske. b srednjo šolsko Izobraz bo. Ponudbe na ogL od delek Jutra pod »Pošte na učenka«, 5427-44 Pekovskega vajenca sprejmem takoj. Hrana n stanovanje v hlS*.— Kran j c, Ljubljana. Ste panja vas 74. 5511-44 Vajenca sorejmem. Perštn Pran, aVtoličanJe. št. Vid nad Ljubljano. 5479 44 Močen fant z dvema razredoma gim nazlje se žel! Izučiti v trgovini mešanega bla sa. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5494-44 Lepo učenko z dobrim glasom od 17 do 20 let potrebujem za Tamburaško godbo. Pogoji: hrana, stanovanje m 250 din mesečpe pia če. Pandurovlč. Knin— kafana Jugoslavija. 5507 44 Vajenca močnega in poštenega, iz Ljubljane, sprejme špecerijska trgovina. Obširne ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zadostna šolska izobrazba«. 5531-44 Učenko z malo maturo, sprejmem y modno trgovino. Karnič-nik. Nebotičnik. 5640-44 Dekle staro 15 let, se želi izučiti v dobri trgovini z mešanim blagom ali z manufakturo. Dovršila je 2 razreda mešč. šole, s prav dobrim uspehom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5284-44 Potniki cseseda i Uin, daven, j Din za šllro ali dajanje aasiova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din 35 Vo provizije pi&čam pn prodaji vsa nemu potrebnega blaga Provizijskl zastopniki uaj pošljejo ponudbe z 2 din znamke na ogl. dd. Jutra pod »Velika provizija« 5096-5 Potnik Slovenec za lahek predmet brez konkurence s dobrim zaslužkom dobi mesto. Prednost imajo potniki papirnate stroke vpelja ni v SlovenlJL Potrebno 400 din za kolekcijo. Po nudbe poslati na Josip Madirazza. Zagreb. To mičeva ul. 3. 5615-5 Učenka se žeil Izučiti frizerske obrtL Nastopi najraje s 1. aprilom. Naslov. v vseh poslov. Jutra 5695-44 Vajenko in vajenca sprejmem takoj. Prednost z nekaj učne dobe Ziemer, frizer, Šmartln ska 6. 5650-44 Učenca za pekarijo sprejmem takoj. Wodusek, Rogaška Slatina. 5754-44 Vajenca sprejme takoj mizarstvo Linhartova ul. S, Ljubljana. 5752-44 Učenko za pletilstvo, sprejmem. — Glince IX, št. 3. 5741-44 Učenko sprejme trgovina mešanega blaga. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod »Krepka«. 5638-44 Zaslužek Besed». 1 Din davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din Tisoč dinarjev m več zaslužite mesečno z delom doma. Pošiljam material, prevzamem go tovo blago. MaJ kapital potreben. Zahtevajte pro spekte priložite znamko za odgovor. Mihajlo He nlg. Pančevo, Br. Jova noviča 20. 351 3 Za Din 2.500 si ustvarite eksistenco. — Delo doma Dopise pod »Stalno« na podružnico Jutra Maribor — Priložite znamko. 546' 3 Zanesljivega gospoda oodlsi v mestu ali na deželi stanujočega. kate regakoll poklica Iščemo za prevzem sam«>6tojne razpečevalnlce blaga — brez prodajalne. Nič po tovanj. Takojšen ln dol poleten dohodek meseč no najmanj 3000 din Kot stranski ali samo stojnl poklic. Brez kon kurence. Ponudbe v nem 5čln1 ali državnem lezi ku na Berger. Anna blchl 46. Avstrija 5121-5 Potnika dobro vpeljanega, za Slove nijo. išče za takoj pletilsko podjetje. Naslov v vseh po «lovalnicah Jutra. 5746-5 beseda 1 Din davek Wn, a> šifro aal dajanjf laslova 5 Din Najman1c sne»"* " nia- Učenko orldno. pošteno, ki ima veselje do trgovine z meš. blagom sprejmem. Stanovanje ln hrana v hiši Ponudbe pod »Star ši Jamčijo za vse« na agi. odd. Jutra. ^ 5356 44 Akademik instruira vse predmete za gimnazijo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren 5567-4 Matematiko poučuje profesor privatile in redne dijake. Pripravlja ra nižji tečajni izpit. Informacije: Zrinjskega cesta Jt. 7, U. nadstr. 5558-4 Izkušen profesor poučuje z uspehom po zmerni ceni matematiko, fiziko, kemijo, nem Scino. Blelweisova 5. 127-4 VNSERIRAJ V „JUTRU"? Dobro nemško govoriti m teorijo se naučite hi no 1r> poceni po moli najboljši metodi. Informacije dnevno od 9. do 10 in zvečer od 6- do p-i s. ure. Salendrova 4-H. pri Pajk, K. LJu-tovec. 5715 4 Beseda 1 Din. davek ; Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Otroški voziček moderen, malo rabljen, poceni naprodaj. Rožna dolina c. V-2 5681-6 Pozor frizerji! Razprodajam več apara tov za trajno ondulaci-jo po zelo nizki ceni. Viktor štraus, Kranj.— Blejska c. 17. 5295 6 Omara za knjige šivalni stroj ln drugo pohištvo naprodaj. Mest ni trg 7-1. 5419-6 Ugodno naprodaj lep plišasti kauč, otoma na, in Werteten blagajna. Naslov v vseh po slov. Jutra. 5471-6 Marmornate plošče z dveh nočnih omaric ln eno 105x75 cm velikosti prodam po zelo ugodni ceni. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5444-6 Špargeljeve sadike najfinejših sort prodam Pahor. Skaručna nad— Ljubljano. 5431-6 Briljantni prstan oljnate slike, gramofon, (kovčeg), divan s pregrinjalom, ženske svile ne obleke, pes foksterier dresiran za 300 din. kra snj beli golobi, korenine dalij, potoak, trajnic, grmičevje, orjaške jagode, prodam. Telefon 45-50, Ljubljana, Ko cenova uL 6. 5428-6 Gnoj naprodaj. Strellška 28 5477-6 Prodam 3 voz» zapravljlvčke, 2 nova, 1 rabljen. Ačkun Trbovlje IL 5490-6 Velika izbira pritličnih sadnih drevesc vsled opustitve dre vesnice po najnižji ce tli naprodaj vsako po-ooldne na Rakovi telšl FrancL Pot na Rakovo Jelšo. 5521-6 »Berkel« stroj aa rezanje šunke In sa 'am e ugodno prodan», ^ule 23. pritličje 5533 6 Vrtnice v različnih barvah proda Brecelnik Tvan. Vel čolnar ska ulica it. 21. «22-6 Vrtnice, nizke, holandske novejših vrst ln barv, 10 komadov 00 din. Vi soke dveletne komad 15 plezalke vseh barv 6.—. poljanke 6.—, clematäs 30.—, vrtne hortenzlje 5.—, mahonlje 3.—. me sečne Jagode 50 sadik 20 din ter vsakovrstne cvetlične ln zelenjadne sadike ln semena raapo šil j a vrtnarstvo Ivan Je mec, Maribor, Prešerno va ulica. 5493-6 Prodam otroSkl športni voziček, posteljo, lestenec. 5 eod čkov za vlnotoč, nov pl salnl stroj, oljnate slike Bled—Bohinj, moško — novo črno obleko. Ba 5elj. Kolodvorska 11. 5554 6 Trboveljski cement betonsko železo, žico, žič-nike, vijake, štorje, lepenko, smolo ter vse druge stavbene potrebščine priporoča Železnina Koutny. — Medvedova 28. 5642-6 Breskve in marelice 20 najboljših bregovih «ort od inliia do oktobra zore čih. v grmičasti oblik' Din 120.— 10 mareličnih dre vest v najboliših sortah Din 120 — Vsako drevo z ime non Sadjarstvo Dolinšek Kamnica. p Maribor 4871-6 Vrtnice na prostem brez umetnih pripomočkov odgoiene. no ve sorte v prekrasnih barvah 10 nizkih vrtnic Din 60 20 nizkih vrtnic Din 100 « poštnino in zavonino vred Slabše sadike polovico ceneje Vsaka sadika druge harve J imenom. '0 visokih vrtnic franko železn. po «taja naročnika, skrbno za vite » 10 sortah Din 135 Navodilo za oskrbovanje piMoženo! Sadjarstvo bratov DOLJNŠEK. Kamnica p. Maribor. 4872-6 Ostrešje (grušt) dobro ohranjeno. pro dam. 330 mi površine ter cca 10000 komadov rabljene strešne opeke. Stermeckl, Celje. 4780 6 Opekarna v lepem kraju Slovenije ustanovljena pred več ko 30 leti s skoraj novo krožno pečjo, strojno najmoderneje opremlje na. v kapaciteti po 1 ml lijon zidakov tn streš nlkov, prvovrstni mate rial, na področju 20 km brez konkurence, radi raznih o ko ln osti napro d:n rliveK i Din, za Slfro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Prodam ugodno radioaparat »Orion« 3 + 1, prvovrsten. Istotam fotoaparat znamke »Voigt-länder«. Dobnikar Franc, Ježica 27. , _ 5560-9 Radio 4 cevni Super, sko«) nov prodam za 2000 din. — Ogled od 10. do 12. ure Marijin trg 2-L 5717-9 -i mam Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Več koles prvovrstnih, ženskih tn moških poceni napro daj pO »Promet« (nasproti krlžanske cerkve > 5539-11 Prvovrstna kolesa po Izredno nizkih cenah najugodneje kupite pri »Tehnik« Josip Banjal. LJubljana. Miklošičeva 20. Radio aparati, športni predmeti- 5609-11 Stojalo za kolesa ln rabljen šivalni stroj kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Denar« 5688-11 Kolesa prvovrstnih znamk z garancijo nove ln rablje na od 300 din naprej dobite v trgovini Triglav, Resljeva 16. 5693-11 358 Beseda i Dtn davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanj&! znesek 17 Din DKW avto športni dvosedežnl ka-brlolet. model 1937, samo 600 km vožen. 6 ob-ročev, v brezhibnem sta nju zelo poceni naprodaj. Vprašati — Grad Smreka, p. Višnja gora, 5372-10 Mercedes Benz Nürburg, 4-sedežnl ka brlolet po zmerni ceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Mercedes« 5373-10 Opel avto dostavni voz prodam ali zamenjam za vsako blago. Tudi za hranilne— knjižice Zadružne zveze Ponudbe pod »Opel« na ogL odd. Jutra. 5484-10 Motorji — novi modeli »Triumph« 100 ccm in 200 ccm in »Excelsior« so prispeli. Cent nizke, ceniki franko »Tribuna«, F. F. L. Ljubljana, Karlovška c. 4. 5564-10 Motor DKW 250 bov, vofe*. 800. ugodno prodam. Poizve K v trafiki Tyrieva 37b, Bežigrad. 5559-iO Avto »Opel« Cabriolet, 4-sedeien. 6 dl. 53 HP, v zelo dobrem «ta njo, prav poceni naprodaj. Poizve «e Rožna dolina. Cesto XL. št. 1J. 9646-10 Ford avto pottovorni. dotoro ohranjen. □ godno prodam. Sv. Petra cesto 4Ä. 5283-10 Motor »Zfindapp« model »937. 350 ccm. prodam. Naslov v vseh pošlo rainicah Jutra. 5626-10 Fiat avto 509 dvosedežnl, t naibonletn stanju, i Jestmi novimi «ni mami primeren za potnika 8tl kupite naj ceneje pri O. 2:užek.— Krupp, zastopstvo Ljub Ijana, Tavčarjeva 11. 5718-10 Potniki pozor! 4-sedežna limuzina, poraba 8 litrov, poceni naprodaj. — Osi ed: Garaža Kopač. Frankopanska 21. 5751-10 Motorno kolo s prikolico tov. novo ugodno prodam ali za menjam. Kranj. Kosov ska c. Pollak. 5679-10 Limuzina 7-sedežn» pripravna tu takso in 3-ton-ski Chevrolet, ugodno naprodaj. Informacije, ogled STsJar. Stara remiza. Zalo ITca cesta. 5748-10 Beseda 1 Dtn. davek 3 Din za šifro ali dajanje aaslovr 5 Din Naimanjš znesek 17 Din. Šivalni stroj skoraj novi Singer, — Pfaff ln razni drugI pc ceni naprodaj pri »Pro met« (nasproti križan ske cerkve). 5538 29 Pletilne stroje razne številke, navijalni stroj z 12 vreteni in specialne stroje za trikotažo, poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5579-29 Več delavskih oblek po meri kupim, kdor kupi šivalni stroj ali dvokolo. — Ima prednost ponudbe Z vzorci in cene poslati na : Ljubljana, Karlovška c. št. 4 5566-29 Šivalni stroj prodam za 500 Din ter kredenco za 300 Din. Hafner, Kolodvorska 11, II. nadstr. 2. stopnišče, Ljubljana. 5649-29 šivalne stroje pogrezljlve. Siv» naprej ln nazaj. Stika. 20 let garancije, najceneje prodaja trgovina Triglav Resljeva 16. 569129 2 ženska šivalna stroja prodam, eden pogrezjlv Novak. Resljeva 30, pod pritUčJ«. 5698-29 Diesel motorje od 5—14 KS vam dobavi po nizkih cenah Ludvik Ileršlč. za stopstvo. Ljubljana, — Rimska 13. 5522-29 Antogenične in elektrovar. aparate od renomlrane nemške tovarne po ugodnih cenah dobavlja Ludvik neršlč. Ljubljana, Rimska 13. 5523-29 Brusilne aparate a pregi bajočo ae osjo— (Biegsame Wellen) vwn dobavi promptno od tovarne Ludvik neršlč.— Ljubljana. Rimska 13. 5524 29 Stružnice Vrtalne stroje, stance. škarje po konkurenčnih cenah kratkoročno do bavlja Ludvik Ileršlč,— Ljubljana. Rimska 13. 5525 29 Pisalni stroj dobro ohrani en se pod ceno proda. Fotograf — Hudnik. Celovška 43. 5663 79 Poziv varčevalcem! Otroški čevlji...... Din I7#— Ženski čevlji z usnja timi podplati Din 68.~ Moški čevlji z usnjatiral podplati Din PRI TVRDKI ÀNT. KRISPER Ljubljana Stritarjeva ct 1-3- Mestni trg 26. Mizarski stroj dobro ohranien. Umverzal, brez jermena kupi takoj Joškb Horvat, Poljanska c. 69, Ljubluna 5735-29 Mizarji! V »lučaju potrebe ka klh strojev ali strojne ta orodja zahtevajte ne obvezno ponudbe pri— Ludvik neršlč LJublJa na. Rimska 13. 5620 29 Dvigala od 1 — 50 ton ua ročni pogon alt z elektromotorjem dobav 'a I tidvlk Ileršlč Ljub 'jana. Rimska 13 5527 29 Mizarski stroji raznovrstni, dobro ohranjeni, naprodaj po zelo nizki ceni ter dve stružnici za kovino. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Brezhibno« 5596-29 'Classila oeseda i Din davek . Din za iUro ali dajanje asiova a un. Ma miuji znesek 17 Din. Klavir ali pianino dobro ohranjen kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Denar«. 5508-26 Klavir dunajske llrme po ugod nI ceni prodam. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5612 26 Gramofon nov, poceni prodata. Poizve se v mlekarni, Ljubljana, Mestni trg 3. 3580-26 Gostilniški gramofon plošče, igra tudi za denar, prodam. Zamenjam za dober radioaparat. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5643-26 Klavir zelo dober,, prodam za Din 3.000. Celje, Medved, — Slomškov trg 7-L 5756-26 Pohištvo beseda i Din. davek o Din za šifro ali dajanje naaiova 5 Din. Najmanjš. znesek 17 Din. Jedilnico •imo, maaiveii hrast ln šivalni stroj Jax. vse v najboljšem stanju ugod no proda Roman Kor-alk, Tacen, pod šmarno goro. 5363-12 Kuhinjsko opravo malo rabljeno prodam. Brezovica 1&, poleg po staje._5311-12 Pohištvo nova spalnica, masivna iz orehove korenine po Utirana naprodaj. Bla ževič Ivan, mizarstvo— Brežice. 5500 12 Proda se nekaj dobro ohranjenega pohištva. 1'oljanskl nasip 14-L, vrata 4. 5516-12 POHIŠTVO Od najfinejšega do naj cenejšega. — Največja z bera sobnih ln kuhinj slh oprav. Operane spalnice, oreh korenina polltlrana že od ... . 6.800,-Spainlce, ples kane že Od . . , . . 1.600.— Omare , , , , 400.— Postelje .... 150.— Kuhinjske oprave 750.— Kuhinj kredence 400.— Kuhinj mize . . 120,-Kuhlnj stoli . . 50.— 2ab>)j za premog 80.— Cìostl 1 stoli 25.— Upognieni fotelji 250.— Otročje posteljice 300.— Madracl 190- Otročjl madracl 120— *.lčni vložki 95.- Otročji vložki 70.— rzvršujemo vsa popravi ia Naročila sprejemamo io konkurenčni "eni -in se priporočamo Tvornlca pohištva »SAVA« Rožna dolina Cesta IV Številka 18 rRGOVTNA POHIŠTVA v Nebotičniku Jesenovo spalnico kombinirano a cvetličnim lesenom, ugodno prodam, ti kosov. Ogleda se pri Stolli Josip, mizarstvo, — Krašnia, p. Lukovica. 5424-12 Pohištvo noro in že rabljeno, ki ga želite prodati ali sa mo dati v shrambo — sprejmemo v posebni od deiek v komisijska pro dajo po celo ugodnih pogojih. Kupcev je v tem oddelku vedno do volj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo sami. S po ročlte nam na dopisni« ali ustno. Prevoz pohl štva v naš komisijski odde ek preskrbimo sa ml. Ivan Mathlan. Ljub [Jana. Tyrseva cesta 12. 79 12 Vsakovrstno pohištvo naiceneite, natmoderr.ejšr. t priznano solidni izdelavi — «e dobi samo v veliki zalogi tvrdke »OPRAVA« Ljub liana. Celovška 30 Sprejemalo K naročila _73-12 NAPRODAJ vsakovrstne spalnice, kuhinje, najmodernejše, v priznano soli Im izdelavi pri Kurnik Jože, Zg. Šiška 51 (pod hribom). Sprejemamo naročila in popravila. 5107-12 Jeseda 1 Din davek * Din za šllro ali dajanje ìasiova 5 Dtn Najmanjš" znesek 17 Din Hranilno knjižico Ljudske posojilnice z večjo vsoto prodam. Na slov v vseh poslov. Jutra. 5301-16 Vložne knjige Posojilnice Zagorje kupim. Plačam takoj. Ponudbe na i gl. odd. Jutra pod značko »Zagorje«. 5409 16 Ureditev dolga potom sodnih ia izvensodnih poravnav. Nasveti v konkurznih Zadevah in vseh drugih trgovsko obrtnih poslih. Strokovne knjigovodske revizije. Sestava in aprobacija bilanc. Preskrbe kreditov. Nasveti gle^e hranilnih vlog m plasiranje istih. Vsi posli kmečke zaščite. Edina koncesionirana komercialna pisarna. LOJZE ZAJC Ljubljana, Gledališka 7. TELEFON 38-18. Hranilne knjižice vrednostne papirje, delnice 3% obveznice vnovčujem po najvišji ceni takoj v gotovini. Kupujte srečke Drž. razredne loterije v moji kolekturi »Vrelec sreče«. AL. PLANINSEK Ljubljana, Beethovnova 14. Telefon 35-10. Trg. a gen tura za bančne tn kreditne posle. 23-16 Gajev» ulica 5669-12 Več spalnic po lako ugodni ceni proda D. LANC05. pohištveno mizarstvo, Wolfova 12. 5636-12 Družabnika ln družabnlco sprejmem v tovarniško podjetje z večjim kapitalom ln v sodelovanje. Gospod bi potoval ln sodeloval v podjetju, družabni ca bi po možnosti vodila pisarniške posle. Podjetje I donala 50 odstotkov za ' služka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra z navedbo gotovine tn dosedanjimi zaposlitvami pod »Lepa ori lika 7272« 5125 16 Do 40.000 din posodim podjetju ali trgovini za primerno službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »40.000«. 5616-16 Din 25.000 posojila šestmesečnega potrebuje napredujoče podjetje Popolna varnost, zelo vi soke obrestL Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Plodonosno«. 5721-18 Družabnika s 30—40 tisoč Išče do bro vpeljano podjetje. Prednost Imajo trg. po močniki, mizarji in pie skarjL Ponudbe na po-družn. Jutra Jesenice— pod »Zlata tla«. 5502-16 Hranilne knjižice zaščitenih uvodov, vrednostne papiri« delnice, ku-pooc dobropise 3*/* obveznice kapuiemo au najvišjih cenah. Različna posojila Oblast» dovoli, m sxr na Rudolf Zore LJUBLJANA Gledal, ul 12 Tel 58-10. 5683 16 Posojila daje m hr&uuue vloge spre jetrn Splošno kreditno druitvo. Ljubljana Alek sandrova 5. 5710 16 Družabnika v dobro vpeljano ron tabllno podjetje sprejmem takoj. Ponudbe na Str založba. Ljub Jana poštni predaj 319. 5696-16 Kupim knjižico Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani do din 60 000 al zamenjam za Kmetsko ljubljansko. Anton Mavec, Tomaževo 33. p. Moste pri Ljubljani. 5689-16 DENARNE POSLE Posredovanje kreditov — Vnovčevanje vlog pri de-aarnih zavodih. Naložbe kapitala. Poravnave. Uprava uepremičnin. Davčne napovedi. — Informacije. — Ureditve revizije, bilance in stalno kontrolo kniigovod-stva in vse druge trgovske gospodarske posle izvede rSvetovalec« koncesionirana trgovsko gospodarska POSLOVALNICA M. Kovačič LJUBLJANA Cesta 29. oktobra št. 7. (preje Rimska cesta.) 5571-16 Din 3.500 Išče za pol leta višji pri v. uradnik. Vrne — 4000. Garancija. Ponud-bfl rt ori. o.id /litra pod »April 999« 5658 16 Financierja od 25 do 50 tisoč po 12 odstot. obresti za dobo 2 let potrebuje dobro uspevajoče obrtno podjetje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ga J rancija«. 5730-16 Dve aolnčni parceli adra rlBSka lega tU «U- ča^tega guada — sa wee kend hišice pod Šmarno guro 100 m od oano-vlnske. Uk občinske ceste ln pol ure od posta je Modno pod ceno pro dam. Manja 1'angraclč. Za vrh 7, posta Medvo de. 5402 20 Parcele » celoviL»<-v am, woiea, Ch-ven, peščen rvel, pri beb- giijskj ioli, naprodaj Po-uvc sc pri čuva u Stadiooa, Vodovodna cesto. 5623-20 Krasno parcelo prodam na Kodeljevem, Naslov v vseh poslov. Jutra. 5459-2P Hišo z gostilno in trgovino ram • posestvom kupim na prometni točki. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Točka«. 5458 20 Prodam domačijo tik kolodvora Brežice, primerno za industrijo in trgovino. Naslov: J. Setrajčič, Brezlna 2. 5406 20 Hišo vlsokoprltUčno, potfkl»-tono. 3 «obe, prostorna kuhinja, blizu centra LJubljane kupim na — obroke ali vzamem v najem. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Dom« 5437-20 Hišo z vrtom v okolici oddam v na jem. Naslov v vseh po sov. Jutra 5569 20 Pozor! Proda se krasna, dvo- st&novanjska cela pod-kletena hiša, z velikim ograjenim vrtom na kra sni sončni legi tik ba novlnske ceste na kolodvoru Brežice. Radi se atve zelo ugodna prodaja. Pepika Strltol Kla lčeva ulica 28. Zagreb. 5485-20 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovska hiša z dobro vpeljano trgovino usnja in sirovih kož v večjem prometnem mestu takoj napro daj pod ceno. Pripravno tudi za drugo trgovino aii čevljarno. Samo resni kupci naj pošljejo svoj naslov na ogl. oddelek Jutra pod »Samo 160.000 din« 5379-20 Malo posestvo hiša. hlevi, sadii ln ze-lenjadni vrt. vinograd, gozd ln njiva naprodaj v lepem, senčnem kraju. Pripravno za upoko j enea. 38.000 dm Naslov v vseh poslov. Jutra. 5375 20 Prodam hišo z dobro vpeljano gostilno na prometnem mestu z vsemi gospodarskimi poslopJL 800 č. hv. zemlje, zidanim kegljiščem, radi selitve. Cecia dinarjev 140.000. Josip črček. Zaprešič. 5350-20 Trgovsko hišo z vsem Inventarjem nji ve ln gozd s hišo tik že leanlce prodam. Vprašati prt Marija Lindlč. št. Vid pri Grobelnem. 5298-20 Enodružinska hiša nova naprodaj, Vlžmarje pod klancem 128. št. Vid pri LjublJanL 5416-20 Lepe stavbene parcele v &V Vidu nad Ljubljano naprodaj. Informaci Je v brivnlcl Doležal.— št. Vid nad Ljub Jano. 5405 20 Gostilna na Gorenjskem zelo prometna, blizu kolodvora in avtomobilske postaje. naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gorenjsko«. 5618-20 Enostanovanjsko vilo ali hišo novo, periferija LJublJa ne ali Maribora z vodovodom ln elektriko kur plm proti gotovini. Ponudbe s popisom in ceno na naslov Maks Hu-balek. Zalog pri LJublJa nI. 5505-20 Parcelo na Tvrševi 66 isasprotl Stadiona ugod no prodam. 5483 20 Nova dvostanovanj. hiša z ve'iklm vrtom naprodaj. Potreben kapital 35.000 din. Studenci. Go sposvetska 12 pr; Mariboru. 5491-20 Prodam posestvo aa prometnem krafn ob drž. cesti v okolici Ljubljane. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5512-20 Za trgovca izredna prilika v ln632-20 Gostilna takoj naprodai radi družinskih razmer, 20 minut od glavnega kolodvora Maribor — Potreben kapital 200.000 Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5770-20 Razne hiše trgovske .B stanovanjske, rove vile m parcele v Ljub- liani ter razna posestva na deželi, ugodno proda pisarna Aloizij Planinšek, Ljubljana, Beethovnova 14, telefon 35-10. 5775-20 Tovarna za bučno olip srednje velika dobro idoča. 12 ur 450 kg olja z mven tarlerei io stanovanjsko hišo naprodaj Realna vrednost Din 625 000 prodam laradi starosti in bolehnosti za 475 000. Tretjina lahko ostane vknjižena. Ponudbe na Tovarna olja. Maribor, Taborska. 5250-20 Parcela na lepi solnim legi. 30 minut od postale, ugodno na prodaj. Poiasnila daie čre pinšek, hotel Zvezda, Celie 5757-20 Nova dvostano- vanjska vila 5 -sob cul, podklet»na, elek-trika, roda, 15 minut iz Celja, naprodaj. Informacije Roman, Lava 20, Celje 5760-20 Vilo na Bledu center, trisobno, 1901 m2 vrta. velika veranda — elektrika, vodovod, tudi opremo prodam za din 80.000. Pojasnila LJubljana. Telefon 23 28 5667 20 Hišo do 200.000 din kupim. Ponudbe z navedbo cene ln donosa na ogL odd. Jutra pod »Tudi staro« 5677-20 6 stavbenih parcel ob CelovSkl cesti, v bližini gostilne Kavčič po ugodni ceni prodam. Nislov v vseh poslov. Jutra. 5588 20 Gostilniško posestvo v Dol. Logatcu St. 14. Prodajalo se bo 27. t. m. ob 14. url na licu mesta na prostovoljni Javni dražbi Poslopja ob drž. cesti v najboljšem stanju. Interesenti vLJudno vabljeni 5590 20 Prodam miin žago rodna moč za tovarno z 200 ks. s 5 stanovanj sko hišo. gospodarskim oosloplem ln posestvom zaradi odpotovanla na orometnem kraju Gorenjske. Naslov v vseh pnelov. Jutra. 5583-20 Dve manjši hi«i stanovanjski 'mam naprodai ter večie treovske stanovanjske. eostilne. vile. parcele M Bežigradom imam tri dob;čkanosne hiše tet gostilno v centru mesta — Poiasnila Jančar, Sv. Pe tra cesta 27. 5750-20 Reseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova S D1n. Natmanjš' znesek 17 Din Trgovino z mešanim blagom v le pem letovlščarskem kra ju oddam zaradi bolezni s 1. aprilom all 1. Ju'1 'em samski osebi moški ali ženski v najem. Po nudbe na ogl. odd Jutra pod »Poletje« 5355 19 Lokal v Selenburgovi ulici obstoječ lz dveh sob.— nrlmeren za trgovsko pl =«rnn aH obrt oddam. Naslov v vseh po«'ova! nlcah Jutra. 5082 !9 Pekarno v mestu oddam, t'onud be podružnici Jutra v Celju pod »Pekarra« 5464-19 Brivski salon s celokupno opremo na nrodal v centru ve<\1ee-a krala v Sloveni'1 Pormd be na o?l odd Jutra DOd »Salon« 5631 19 Trgovski lokal v centru trga z vsem Inventarjem oddam v najem. Najemnina po doeovoru. Naslov v vseh poslov. Jutra. 4956 19 Trgovino mešanega blaga, s potreb nim stanovaniem in skladi ščem v mestu Brdovec. dam v zakup tik šole in župneea urada ori glavni cesti Po drobne'le !nfrrm.icije daie fosef Krulr Marija Gorica p Savski Marof. 5426 19 Gostilno in trgovino na deželi oddam skup no ali posamezno. Po nudbe na ogl. odd. Ju-*-.ra p>d »Dobra bodočnost«. 5656 19 Lokal na Tržaški cesti 42 oddam poceni za trgovino ali obrt. tudi s skladi '■"•em. 571119 Modistovski salon v Zagrebu, obstoječ 15 let na prometnem kra ju. zeo dobro uveden, z velikim števliom — strank nudi sigurno ek slstenco. Proda se zara dl boiezni. Ponudbe na Publlcltas. Zagreb pod 49170. 5629 19 Redka prilika! Prodam zelo prometno gostilno na Gorenjskem blizu kolodvora. Avtomobilska postaja. Po nudbe na ogl. odd Jutra pod >r>oiw) vpelja na« 6687-10 Trafik« na prometuom kraju v Ljubljani kupim. Ponud be s ceno na ogl. odd. J utra pod »Monopol«. 5699 Lokal za trgovino ali podobno se takoj odda. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Promet nI kraj« 5685-21 V Celju oddam trgovino z mešanim blagom. — Vprašati Josip Kirbiš, Celje. 5758-19 Delavnico svetlo, pripravno za ml zarja ali sileno odda i koi V Lesjak. ^e'en burgova 4. 507O19 Za april oddam lokal. Vpeljana oraiika. Naslov v vseh poslov. Jutra» 5676-19 Špecerijsko trgovino lepo, staro, v centru mesta, z dvemi kletmi, tudi za meš. trgovino, pripravno za pod letnega trgovca Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5619-19 jcotiaù i um ia vek . na m suro etajau laslova S Din Najmanjs znesek 17 Din Buffet ali gostilno aa prometnem kraju vzamem takoj v najem. Ponudbe pod »Kavcije zmožna« na ogl. odd Jutra 5407 17 Parno pekarno vzamem v najem. Zmo žen Izdelovanja vsakovrstnega finega peciva. Na 30V v vseh poslov. Jutra. 5454-17 Gostilno jddam na račun sam skl osebi s kavcijo. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Poštenost« 5357-17 Iščem v najem gostilno ali restavracijo v kakem letoviškem kra ju. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod »Do-blčkanosno«. 5469 17 Trgovina z meš. blagom se proda cm. da v najem. Več se Izve v trgovini Krenos, Zalog — prt Ljubljana. 5553-17 Velik ograjen vrt s topl'ml gredami, del-ma zasajen se takoj od da v najem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5520 17 Paviljon na velesejmu na vese ličnem prostoru prodam ali dam v najem zara d1 bolezni. Naslov v vseh poslov. Jutra 5535 17 Kovaško in ključavničar. delavnico z vsem inventa 'iem dam v najem n» prometnem kraju zaradi mojstrova smrti. In teresent lahko dela tudi na mojo obrt — Firm? Bach mayer., Kočevie 95. 5450-17 Pozor mesarji! Ne zamudite prilike. Oddam takoj ali pozneie me šarijo, dobro vpeljano za radi družinskih razmer — Tudi prodam ali pa dam v naiem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Mesarija« 5780-17 Mesarijo dobro vpeljano, v večjem trgu, brez posebne konku Tnce, oddam v najem Naslov v vseh poslovalnicah Jutr*. 5777-17 Vzamem v oskrbo vrf •eleniadni ali cvetlični. Naslov v vseh posio" Ju tra. 5197 17 Restavracijo v Ljuhljar»5 {lobro vpeljano, oddam ns tačun. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Prometna« 5628-17 ieseda 1 Din davek Oln za šllro al) dajanj lasiova 5 Din NajmanlA znesek 17 Din Enosob. stanovanje oddam za april na Tr žaškl cesti 24. 5421 21 Trisobno stanovanje 3 kabinetom, ev. dvosob no s kabinetom parke tirano, balkon celo nad str op j e solnčno. vrt od da Petrič, Dolenjska ce sta 4£g. 5417-21 Enosob. stanovanje s pritikllnarnl oddam s 1. aprilom ali z majem. Vipavska ul. 6a. 5432-21 Lepo stanovanje oddam v najem s 1. aprilom Ižanska c. 159. 5547-21 Dvosob. stanovanje renovlrano. čisto, suho. parketlrano s prltiklina ml se odda. Že eznikar jeva 10. Sp. Slška 5541 21 6 sobno konfortno stanovanje oddam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »1888« 5475-21 Stanovanje v novi hiši dvo ali eno sobno oddam takoj. Ma !a vas 68, Ježlca. MIha Kermavner. 5480 21 Enosob. stanovanje oddam. Clglarjeva 35. 5482-21 Lepo stanovanja ù vrtam v novi hiši prt kolodvoru oddam takoj v najem. Prednost ima Jo upokojenci brez — otrok. Pojasnila daje A_ Kosmos. Podplat. Boga ška Slatina. 5436 21 Dvosob. stanovanje se odda aa maj. Stari trg 24-H. 5531 21 Sobo hi kuhinjo parketirano, oddam stalni, manjši stranki za maj. Cena ugodna. Šiška, Podjunska 21, ob Sokol. domu. 5557-21 Dvosob. stanovanje komfortno, kabinet, kopal-lica, plin, oddam aprila. Jesenkova ui. 8. >572-21 Stanovanje za Din 280. Gline«, Vii IX. Itev. 14. 5786-21 4-sohno stanovanje s kopalnico ln reem kom fortom ugodno oddam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Komfort« 5684 21 Ovo in trisobno stanovanje skoraj r centru oddam Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »1. maj — 1938« 5686 21 Dvosob. stanovanje sončno a vrtom oddam za 500 din.. Podaljšek Marmontove 8. 5675 21 Eno ali dvosobno stanovanje takoj oddam blzu Ižan ske ceste. Poizve se Ga jeva 9, hišnica. 5653 21 Dvosob. stanovanje v »u terenu nove vile pod Rožnikom, parke ti rano oddam za 400 din. Cesta na Rožnik 47. 5672 21 Dvosob. stanovanje v visokem pritličju od dam boljši dvočlanski družini. Gosposka 6. — Vprašati prt hišniku n« dvorlSču. 5703 21 4-sobno stanovanje komfortno, v vili, z vrtom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5738-21 Oddam stanovanje enosobno ali dvosobno s kuhinjo takoj ali 1. aprila. Grebene, Vel. čolnarska ul. 15. I. nadstr. 5740-21 'lin nt Slfrn »11 dn1nTi1e Reseda 1 Din davek ■> Tfts'rw« * nin Nalmanl5' znesek 17 Din Stanovanje obstoieče i» «ob« in kabineta, ali Se rajše en same velike sobe mansarda jščem z» april ali mai V poštev pride samo 10—15 minut od pošte, lahko v stari stavbi P ačnik točen in stalen Ponudbe na ogl odd Jutra ped »Enosobno mansardno«. 5532-21a 4-sobno stanovanje s kopalnico Iščem za 1. junij v ali blizu centra Ponudbe na ogl odde lek Jutra pod »4 odrasli« 4810 21a Enosob. stanovanje ev. s kabinetom Išče drž. uradnica točna plač nlca za maj ali Junij. Ponudbe z navedbo ce ne poslati na ogl. odd. Jutra pod »Solidna« 5548 21a Dvosob. stanovanje iščem za avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »3 osebe brez otrok«. 5577-21a Stanovanje ano all manjše dvosob nc išče tričlanska urad niška družina. Ponudbe pod »Sončno 400« na ogl. odd. Jutra. 5655 21a Trisobno stanovanje s kopalnico Iščem. Ponudbe pod »Lepo« na ogl. oCd. Jutra 5708-21a Trisob. stanovanje s kopalnico, v centru, iščem Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Event, štirisobno« 5595-21a ^tirisob. stanovanje 7 vrtom ali celo vilo. vzamem v najem Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Stalen najemnik«. 5592-2U Enosob. stanovanje iščem ali sobo s štedilnikom, event. za hišnika. — Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Vpokojenec maj«. 5586-21» Seseda I Din davek 3 Otn ia Stiro ali dajanjf las.ova 5 Din NajmanJš1 znesek 17 Din Sobo Lepo opremljeno v cen tru oddam s souporabo kopalnice ln dobro domačo hrano dvema osebama. ev. samo eni. V hiši dvigalo. Naslov v vseh posl-ov. Jutra. 5283-23 1—2 solnčni sobi elegantni, prazni ali tudi opremljeni oddam. Porudbe na ogl odd. "utra pod »Center«. 4921 23 Lepo sobo z vso udobnostjo v centru oddam samo stalni cbi. Naslov v vseh poslov. Jutra. 5472-23 Opremljen« soba s posebnim vhodom oddam. Naslov t «sob poslov. Jutra. 5422-23 Prazno sobo parketlrano s vhodom s stopnišča, sončno, mirno oddam v Slški, Ale ševčeva 74. 5435-23 Prazno sobo s štedilnikom za dve osebi oddam. Florjanska uL 24. 5550-23 Solnčno sobo na mirnem kraju oddam. Ev. s domačo bra no po nizki ceni. Gru barjevo nebretje 10. 5545-23 Opremljeno sobo s posebnim vhodom Ml zu Tabora oddam za 1-april z dvema posteljama. Ptlgnerjeva 13 n.— vrata 18. 5549 23 Opremljeno sobo s souporabo kopalnice oddam gospej ali gospo dičnl. Dalmatinova 3 11 levo. 5542 23 Lepo solnčno sobo xidam gospodu ali go spodlčnl (tudi dijakinji z vso oskrbo ali brez. Miklošičeva 15-IV de» no. 5498 23 Prazno sobo veliko tn svetlo, s posebnim vhodom ■ stop nlšča oddam s 1. apri lom Borštnikov trg II . levo. 5604-23 Sobo oddam z 2 posteljama. Reina al. 3 Trnovo. 5570-23 Sončno sobo I posebnim vhodom, oddam solidnemu gospodu. Cesta 29. oktobra (Rimska c.) 12, II. nad. desno. 5624-23 Opremljeno sobo i separiranim vhodom, oddam takoj. Zitnikova ul. 18 Ljubljana. 5635-23 1—2 solnčni sobi eleganti prazni ali opremljeni oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 4921-23 Sobo v centru elegantno, noro opremljeno, separirano in zračno — kopalnica. takoj oddam. Vprašati : Resljeva 4. 5789-23 Prazno sončno sobo oddam takoj ali si. — aprilom, židovska steza 4 I informacije v ITI. ndstr, 5697 23 Sredi mesta oddam opremljeno sobo solidnemu gospodu (gospodični). Posebni vhod s hodnika, elektrika. Na jemnina 260. Naslov — Prečna ulica 8. 5606-23 Pri kolodvoru oddam čisto sobo pra» no ali opremljeno. Poseben vhod. Kopalnica. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5668 23 2 gospoda sprejmem na stanovanje ln hrano. Gospo svecska a 13, vrata 15. 5662 23 Kletno sobo aeopremljeno. takoj od dam. Ogled od pone deljka naprej. Mlšlčeva 1. 5657-23 Prazno sobo oddam. Gosposvetska C. 8 IL nadstr. levo. 5661-23 Sobo sončno lepo opremljeno oddam stalni osebi. Is to tam majhen kabinet. Židovska ul. 3 n. 5654 23 Za 1. april oddam sobo za stanova nje. pisarno al obrt.— Beethovnova 14. hišnik. 5651 23 Solnčno sobo udobno, mirno, oddam na Mirju. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5747-23 Sobo s štedilnikom, oddam takoj ali pozneie Zg šiška. 241. Pod hribom. 5737-23 Opremljeno sobo lepo, s kopalmco in posebnim vhodom oddam v bližini kolodvora Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 5620-23 Sobo išče gospod <-a 1. maj. [u.juaue i. na.edbo ce ae na ogl. udd. Jutra pod »Brezpogojno sončno m «naftno« 5434 23a Mesečno sobo epo mirno za 1. april iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V cen tru mesta« 5665 23a Gospodič na Išče sobo pri boljši dru žlni z vso oskrbo ln souporabo klavirja. Ponudbe pod »Simpatična 88« na ogL odd Jutra. 5728 23a Prazno sobo čisto ln sončno Iščem. Ponudbe pod »Za stal no« na ogl. odd. Jutra. 5727-23a Lepo sobo 'jačno, separirano. nevezano. Išče starejši go spod pri družini brez trok aH samostojni strankj blizu Sv Jože fa. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Ponoči doma« 5729 23a ** Ml Volsssl gssrfsMs tkanina, kl M M mečka, 110 tm . Volnanl frlsé modna tkanina sa impe pomladne obleka, 180 em........ * . » • • • Din Crftp« Arandoli« v krasnih pomladnih barvah, 1B0 Dia Cr Ape Ondé modna tkantna, kl vsakomur agaja, v r»eh afc- tuelnih barvah, 180 em Dia Crtpo Bomeflé ^ prvovrstno blago, primerno ta boljlo popoldanske obleko, velika izbira barv, 180 em . Din M*— Volneni Ray* ta komplet ali plasA, v krasnih pastelnih barrak, 180 cm..............Din »4-— Karirasto blago Oats volna, ta kostum sO paletot, 140 en Dm 30-— Blago aa plalto Ni kostvmo trpežne kvalitete, t modernih rtorefh tn barrak, 140 cm...........Din S2— Gladki In noppon-ltofl sa pomladne plažče v neverjetno lepih barvah Din 1ia-1à©*- Anfl'oikl Toroed In IVomeapuna blago ta plaAče ali kostum, kl Je skoro neras-treliivo. v krasnih barvnih kombinacijah Din 14»-- Olodkl ftofl __ sa športne kostume « » « « « Dia 34— — Ltd. Strankam tarren Ljubljane po« 1 jem« pe tel JI Tserm, aam navedejo v rato ln «eno blaga, kl pride v poAter (Hom&^akjbuh^ kùJnandùbia, xbavz&cu M&itnC JtKQ. 11 Prehrana Gospoda ali gospo a 15 do 20.000 vzame na dosmrtno preskrbo boljša mala družina s lastnim posestvom v Rad va nju. Vprašati Maribor, Stritarjeva uL 6. 5408 14 Osebo nad 50 let sprejmem v dosmrtno oskrbo s "»5 000 Din ali otroka od 1 let« za svoiega z Din 23 000. dekle nad 30 let X 38.000 Din Ponudbe n« ogl odd. Jutra pod šifro »V oskrbo«. 5261-14 Pridelki aeaeda 1 Dia. davek . mu. «a àuro an oajaiijt ìaslova S Dia Najmanjši sre»»k 11 Ola. Nekaj 1000 kg jabolk kanadk, moianfiov m bo-bovcev, prodam. Slam č. Gospocvetska c. 6. J47033 Sladko seno jabolčnik, ječmenove tropine ter hlevski enoj, naprodaj. Vpiašati Josip Kir-bii. Celie. J75» 33 mnrrmtr* Bcocua L Dm davek i Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjéi znesek 17 Din. Znamke bolJSe vrste Jugoslov.. kupuje ali zamenja za Zeflb blok. Skarget. Ma rt bar, Zrinjskega trg 6 5497 39 mtmnm Beseda i Dia davek » Din za iuro ali dajanje aasiova 5 Din Najmanjši snesek 17 Din. Kanarčke vrvlvoe (rollerje) samce dobre pevce od 100 do 150 din, samice 40 din kom. pošilja po povzet Ju Prane Golob. Ljubljana, Hrani nlška cesta a Bežigrad. 5513-27 Dobermane čistokrvne, rujave, psa 10 mesecev starega ln 21etno psico ugodno pro dam. Informacije v bu fetu Na-Na. Ljubljana. Tyrševa c. 12. 5169-27 Dobrega sena večjo množino proda L Matičič, Dob. Domžale. 5637-33 Cviček in durga sortirana vina, do-baviia v. Gregi, Raka, Dolenjsko. 144-33 Vsaka oeoeda SO pai da /eg 3 Din «a stiro aL dajanje aasiova i um • 4jUioiiiSI «ie«*» IV Din Branjarijo prodam s koncee>ijo ali orez. Naslov: Livarska 6. LJubljana. 5517-30 Pozor kovinarji Popravljam stara oako vala po nizki ceni. Se priporoča Vrhovec Franc kovač. LJubljana. Boho rlčeva ul. 6. 5544-30 Psa volčjaka mladega, čiste pasme kupim. Pismene ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Volčjak«. 5593 27 »Razočaran« Inte igent 35 let želi res nega znanja z gospodič no ali enako prizadeto gospo. Resne ponudbe pod »Motor« na ogl. od delek Jutra. Tajnost častna cadeva. 5451-24 Gospod S. G. Nikonenko ruski emigrant, kl se Je nekako koncem leta 1926 neznanokam odstranil iz Laškega prt Celju, se naproša, da sporoči svo Je sedanje bivališče sam ali kdorkoli bi vedel za njegov naslov na ogl. od delek Jutra pod šifro »Dorogomu sinu — ma-tuški«. 5546-24 Ogorel? Zavidljivo temne polti! Hočetr tudi tako ogoreti? ...... Vrabič. Ptuj Piiite : p. 33. 5443 24 Ločenec poduradnik. 46 let. soU den. Išče prijateljstva ' srčno omikane ločenke ali vdove s penzljo brez Jtrok. Diskretnost za am" ena. Neanonimce dopise na podr. Jutra Ce Je pod »Gospodinj stvo«. 5292 24 i itnitve Trgovec z večiaUljonskim prem» ženjem. star 45 let. želi nevesto staro nad 25 let V prvi vrsti pridejo v poštev trgovsko ln go spodlnjsko naobražene. Ponudbe s sliko na og . odd. Jutra pod »Harmo nlja«. Za tajnost ln vr nltev slik »e Jamči. Na zahtevo se vrnejo tudi platna. 5334-25 20 letna gospodična prijetne zunanjosti, ne omadeževane preteklosti želi poroditi Inte.ifeent-nega. dobrosrčnega gospoda v dobri službi aH obrtnika. Radi prevzema hiše gotovina zaželjena. Samo resne ponudbe s polnim naslovom ln sil ko na ogl. odd. Jutra pod »Dober gospodar — LJubljana«. 5404 25 Mlad gospod Išče znanja s trgovsko naobraženo gospodično staro do 22 let. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Bodočnost« 5425-25 Obrtnik in posestnik ieti pmoflti dekle, srednjih let. podjetno ter dobro gospodinjo s kapitalom. Cenj. dopise s sliko in nolnim naslovom na podružnflo Jutr» v Celju pod značko »Lepa bodočnost«. 5764-25 Vdovec Inteligenten 54 let star 400.000 gotovine, z lepo eksistenco želi znanja z tstotako gospodično ali vdovo s premoženjem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oastns za deva« 5000 25 Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Din. Informacije trgovske in privatne, po izvedovanja Itd. vrši— .trogo diskretno Informaci Iski zavod. LJublja na. Kolodvorska 41. 5551 31 Opozorilo Podpisana izjavljam, da ni res, da delam dolgove na moževo ime. Dovč Aloiziia. 5562-31 Posredovalnica za informacije, naročila, posestva, izmenjavo dobrin itd Poslovanje pismeno! Priložiti tri znamke ! — »Marstan«, Maribor, Državna cesta 20. 5765-31 Preklic! Podpisana Angela Gjuran, trgovka v Li ubi jam, preklicu] em in obžalujem vse žaljivke in klevete, k: ?em |ih izrekla dne 7. III 193« proti Ivanki Štrukelj, ker so iste neresnične Sočasno se zahvaljujem Ivanki Štrukelj, da je odstopila od zasebne tožbe. Gjuran Angela 5613-31 jcscoii , Ulli a&ven J Din za älfro ali dajanje aasiova i Um Najmanjél znesek 17 Din Lovišče Dretnik v občim Craa pn 1'revaljan. ha- se odda v zakup za 12 let na drai bi 5. aprila pri šumskl upravi raziašuenlh gozdov v Crnl. Informacije prt Začasni državni upravj razlaščenih gozdov v Ljub Jani, Cesta 29. oktobra 24 ali pri Sumskl upravi razlaščenih gozdov Črna. 5260-33 OBJAVA Prostovoljne javne dražbe, ki se bo vršila dne 29 III. f Vel. Laščah v hiši Ho-ievar Franceta ob 9- uri ejutraj za njegovo posestvo. Prodajalo se bo: Gostilniška hiša s pripadajočimi gospodarskimi poslopji ic zeleniadnim vrtom ikupaj. Njive, travnike ia gozdove posamič. Kozolec dvoinik. z S okni za podreti in odpeljati Razen inventarja, kakor vozovi, dobre ohraniena kočija itd. Vsa tozadevna pojasnila daj« Gruden Franc, Vel. Lašče. 5621-32 Novost za dame!!! Izvršujem trajno omdu-acljo na najnovejšem ln najlažjem aparatu se danJostL posebno priporočljiv za občutljive dame. Frizerski salon— »Rakar«, Prešernova uL 7. nasproU slaščičarne Košak. vežni vbod. 140 30 Cenjene dame! Srebrne lisice, kakor tudi i blajhane. ter lepe naravne in črno barvane, dobite v veliki izbiri. — Spreiemam lisice v trot in barvo, tet kožuhovino v shrambe čez poletje JOS IF DOLENC, ierznar, Ljubliana. Sv. Petra 19. telefon 22-62. 5411-30 Za spomlad lamam plašč, kostum, gospodom površnik, ob eko po meri. zadnji modi. fini Izdelavi, so lldnt cen! prt Pleško Jo že tu. Cankarjevo nabrežje |L 5326301 tteaeda 1 Dtn. davek 3 Vin za Sllro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši snesek 17 Oln. V ISKEM VINTGARJU je weekend-vilica z z zemljiščem na prodaj. — Pojasnila v ogl. odd. »Jutra«. Predno od potujete kupite si kovčeg, torbice, aktovke, listnice, denarnice itd. pri IV. KRAVOS MARIBOR, Aleksandrova cesta 18 l noDeniRi drugim reklamnim sredstvom ne morete doseči enakega učinka, kakor s časopisnim oglasom, čigar delokrog Je neomejen. Časopis pride v vsako hišo in govori dnevno desetti sočem Utateljev. Redno oglašanje v velikem dnevniku Je najuspešnejša investicija, Id prinese korist trgovca tn kupcu. Il IMBUII I II Hill lil I m \ ^ ✓ 8 *oJ,.4>% O iZUNOAPP M0T0CIKLI od 200 do 800 ccm nudijo višek udobnosti ter tehnične dovršenosti pri nizki nabavni ceni. — Modeli 1938 dospeli. Glavno zastopstvo: O. ŽUŽEK — Ljubljana, TAVČARJEVA 11. ecemuu SALVAI čaj •opni žolču, samiit-d bolezni iolčnega tneburja dobite pn §Javaem zastopniku ekaml pn Sv IVA»U, Zagreb Kaptol 41. 1? Prospekte o zdravlje aju pošljemo zastonj Osi. reg S Bi 27870 TRGOVSKEGA DOPISNIKA za hrvaščino in nemščino, ki obvlada tudi knjigovodstvo IŠČE večje zagrebško podjetje. Samo prvorazredne moči naj stavijo lastnoročne ponudbe s sliko pod »3003« na podr. »Jutra«. Maribor. Bonboitskega mojstra popolnoma samostojnega SPREJMEM. — Obširne ponudbe na ogl. odd. »Jutra pod štev. »38«. LISIČJE KOŽE prvovrstno stroji, barva in izdeluje krznarstvo HOT, Mestni trg 5. ON spi nemoteno ! zapira ušesa proti hrošču Din 24.— v lekarnah in drogerijah. »MIROPLAST«, Zagreb, Varšavska 3 ECLAIR Je najboljša pršllnica na svetu V tej sezoni posebno znižane cene! Generalno zastopstvo: BARZEL d. d. Subetica Zahtevajte cenik. Dobiva se takoj iz skladišča. w* apas—M—ip KllfM Avtomebilisti ! BREZPLAČNI PREGLED PNEÜMATIC na Vašem vozilu Vam nudi specijalna vulkanizaclja STANE KOPRIVEC Slomškova 6 (garaža Stupica, tel. 28-26) V Ljubljani, 19. marca 1938. ZALOŽBA Naročila naslovite na naslov: Založba Cesta, Ljubljana, Knafljeva ul. 5. Rasputin, zli duh ruskega carstva Je ena najzanimivejših osebnosti tega stoletja. Preprost mužik, kl je s svojo lokavostjo postal prvi svetovalec ruskega carja in je zakrivil nešteto usodnih pogrešk v ruski politiki je figura, katere se je lotilo že lepo število pisateljev. Najbolje je zadel Rasputina Kla-bund. Slavni pisatelj in pesnik Klabund je naši javnosti dobro znan iz gledališča. Ne poznamo pa njegovih romanov. Pjotr Romanu ruskega demona Rasputina je Klabund postavil nasproti roman ruskega carja Petra Velikega Prvi roman opisuje človeka, ki je pognal Rusijo v revolucijo, drugI pa človeka, ki Je Rusijo dvignil do svetovne veličine, ki je svojo državo raztegnil na vse strani neba in Ji dal omiko zapada. Navzlic velikim uspehom se Je čutil nesrečnega. Imel je sina, ki bi bil uničil njegovo delo. Da bi to preprečil je dal še njega edinca usmrtiti. Oba romana je Izdala založba »Cesta« kot svojo drugo knjigo. S svojo prvo izdajo je postavila na slovenski knjižnji trg zbirko Ravljenovih novel, črtic in satir pod naslovom »Zgodbe brez groze«. Tej prvi knjigi je letos v začetku leta sledila druga: Klabund: Rasputin, roman demona; Pjotr, roman carja. — Oba Klabundova romana je poslovenil gosp. Boris Rihteršič. Zanimanje, kl se je pokazalo takoj prve tedne za novo založbo, bo sedaj, po njeni drugI Izdaji, še bolj upravičilo njen obstoj. Dobili smo založbo, kl nudi slovenski javnosti literarno vredno ln okusno opremljeno knjigo, m to za najnižjo ceno. kl jo zmore sleherni slovenski človek. Založba »Cesta« si je že v po- četku postavila nalogo izdajati dobre ln cenene knjige, ln sicer dela domačih avtorjev, kakor tudi prevode onih de) svetovne literature, kl so prevoda vredna. Prvi uspeh je dal založbi pobudo, da je že dva meseca po prvi izdaji stopila pred našo javnost z drugo svojo knjigo, kl je enako obsežna kakor prva. Cena r.o n ^itn i^pkor pp r>rvi knlisd. Oba Klabundova romana sta v eni knjigi, ki »tane pri obsegu osein polnih tiskovnih p«>» • IifrHKii 'ii«isi><> s Kartonu oro-širana In lepo obrezana samo 10 Din, v platno vezana pa 15 Din, 9 poštnino pa 1 Din več. Knjigo lahko nudimo za navedeno izredno nizko ceno, ker izide v znatni nakladi. Naročila naslovite po dopisnici na naslov: Založba »Cesta«, Ljubljana, Knafljeva ubea 5. Po sprejetju naročila vam založba takoj pošlje položnico. Ce še nimate prve knjige naše založbe, tedaj jo naročite skupaj s to drugo knjigo. Obsežno delo celjskih planinarjev Lepo uspel občni zbor Savinjske podružnice SPD Celje, 18, marca. V sredo zvečer je bil v Narodnem domu redni občni zbor Savinjske podružnice SPD v Celju ob lepi udeležbi članstva. Predsednik g. dr. Milko Hrašovec je sporočil pozdrave glavnega odbora SPD v Ljubljani. Nato se je spomnil lani umrlega nadškofa dr. Jegliča, ki je bil podružnici zelo naklonjen, ter pokojnega soustanovitelja Mozir-ske koče Martina šusterja in dolgoletnega oskrbnika Kocbekovega doma na Korošici in vodnika Franca Dežmana-Suhca. Podružnica je lani svečano proslavila 401et-nico Mozirske koče. Načrti za novi, nujno potrebni dom na Golteh so že Izdelani. Proračun znaša nad pol milijona dinarjev. Podružnica bo morala najeti za gradnjp tega doma posojilo, z denarnimi sredstvi pa jo bo mo-alo podpreti tudi članstvo in drugi njeni prijatelji, če bo hotela izvesti svoj načrt. Obisk planinskih postojank je bil lani prav zadovoljiv. Postojanke v Logarski dolini bo treba elektrificirati in urediti tudi zimsko zavetišče. Ravno danes je potekla 501etna najemna pogodba, po kateri lahko posestnik Plesnik kot lastnik Pi-skernikovega zavetišča odstrani to hišo, če bi se podružnica ne mogla pogoditi z lastnikom za odkup; v tem primeru bo treba skrbeti za primerno nadomestilo. Letos bo podružnica proslavila 301 etnico Frischau-fovega doma na Okrešlju. Novo avtomobilsko cesto v Logarski dolini bodo letos podaljšali do razgledne klopi pred slapom Savinje. Uprava podružnice je storila vse, da bi se izvedla gradnja planinskega doma pri Celjski koči do konca in izročil nujno potrebni novi dom svojemu pravemu namenu, ker zahtevajo to Interesi tujskega prometa in turistike, a ni imela v tem po- gledu zaradi nerazumevanja pristojnih či-niteljev doslej vidnega uspeha. Podružnica je izvršila lani nešteto Intervencij glede tujskega, železniškega, avtobusnega prometa in v mnogih drugih zadevah. Dosegla je, da bodo imeli letos turisti na savinjski železnici lepše dopoldanske in večerne zveze. Podružnica mora skrbeti, da bo tudi nadalje ohranila slovenski značaj planin, ki spadajo v njen delokrog. Tajnik g. Branko Zemljič je poročal, da ima podružnica 575 članov, nato pa je prikazal stanje in potrebe Celjske koče, Mozirske koče, Aleksandrovega doma v Logarski dolini, Piskernikovega zavetišča. Frischaufovega doma na Okrešlju in Kocbekovega doma na Koroš;ci. Vsa pota in markacije v delokrogu podružnice so sedaj v dobrem stanju. Poti na Menino planino in Veliki Rogatec je lani z veliko požrtvovalnostjo markiral in nadelal g. prof. M. Trobej iz Gornjega grada. V Aleksandrovem domu v Logarski dolini je bilo lani vpisanih 2879. v Piskernikovem zavetišču 1148, v Frischaufovem domu 1990, v Kocbekovem domu na Korošici 890. v Mozir-ski koči 1124 ln v Celjski koči 1464 ob'sko-valcev, vendar na se vsi obiskovalci ne vpisujejo redno. Podružnica se je m. dr. zavzela na pristoinem mestu za gradnjo nove ceste lz Mozirja v šmihel. Podružnica -apj oSBjodzBj bu tutjop pjsasSoq a «uit fon, ki ga lahko uporablja v primeru nesreč. Podružnica ie priredila tri zanimiva predavanja v Celju. Iz poročila blagajnika g. Vrtovca posnemamo, da je imela podružnica v preteklem poslovnem letu 153.099 din dohodkov in 152.479 din izdatkov. Premoženje podružnice znaša 619.107 din. Na predlog pregledovalca računov g. dr. Požarja je prejel blagajnik razrešnico. Načelnik zim-skosportnega odseka g. Zdravko Kovač je poročal, da se odsek udejstvuje z velikimi uspehi. Lani na binkoštni ponedeljek je izvedel veleslalom pod Ojstrico, letos pa tekmovanje za banovinsko in podsavezno prvenstvo v slalomu in mladinsko tekmo pri Celjski koči ter dosegel lepe rezultate tudi pri drugih tekmovanjih. Za alpinski odsek je poročal g. Andrino Kopinšek. Odsek je priredil lani pod vodstvom g. Kopinška uspelo ekspedicijo naših alpinistov v centralno pogorje Mont-blanca in namerava letos organizirati drugo ekspedicijo v te visokogorske predele. Letos namerava prirediti tudi plezalno šolo in sicer naiprej v bližini Celja in pozneje v Savinjskih Alpah. Posebna komisija pod vodstvom g. Kopinška je lani traspaia novo. izredno lepo varianto od škrbine do vrha Ojstrice po severovzhodnem grebenu. Ta pot bi znatno skrajšala dostop iz Logarske doline na Ojstrico in Korošico ter bi bila glede razgleda ir. izvedbe edinstvena v naših Alpah, izvedba pa je zaradi pomanjkanja sredstev zaenkrat žal nemogoča Reševalna služba podružnice je dóbro odganizirana in se je že ponovno izkazala ob raznih nesrečah v planinah. Načelnik mladinskega odseka g. inž. Lavrenčič je poročal, da ima odsek 110 članov. Prevozni stroški pa so zaenkrat še prerisoki, da bi mogla mladina prirejati večje ture v Savinjske Alpe. Velika ovira je tudi, da šolska mladina ne sme sodelovati v planinskih organizacijah, kar je pač edinstveni primer v Evropi. — Občni zbor je zopet nazorno prikazal ogromno delo Savinjske podružnice SPD za napredek in povzdige turizma, alpinistike in tujskega prometa v njenem prostranem območju. Oglasi v „Jutru44 imajo vedno največji uspeh ! Skrivnost mrtveca na cesti Ptuj, 18. marca. V četrtek dopoldne med 9 .in 10. uro se Je na železn k ki postaji na Pragerskem raznesla vest, da na cesti leži prc-ti Ptuju v gozdu mrtev kolesar. Konjač, ki ga je našel, je orožnikom izpovedal, da je videl na cesti siv tovorni avtomobil, kl je imel naložene prazne sode. Orožn ki so se takoj podali na lice mesta in ugotovili, da gre za 50 letnega Kolanča Antona po poklicu zidarja doma iz Spuhlja- Na kraj nesreče je prihitela družina mrtvega Ko-lar ča. Po komisijskem ogledu je preiskovalni sodnik g. Grm uredil, da se truplo prepelje v mrtvašnico pri Sv. Lovrencu. Sodna obdukcija bo ugotovila pravi vzrok smrti. Po dosedanjih izpovedibah je verjetno, da je Kolariča zadel tovorni avto. š rijo se tudi govorice, da je bil Kolarič napaden, kar je le malo verjetno, ker bi napadalci gotovo ukradli tudi kolo. ★ Aktovka »e je Izgubila, v scedo je Polič Janez, doma iz Dornave. prijavil na orožmiški postaji, da je nued vožnjo iz Maribora v Ptuj izgubil svojo aktovko, v kateri so bile razne tiskovine in družinske list ne in 200 din v gotovini. POZOR MIZARJI ? Otvarjam na Sušaku moderno urejen loka.1 v svrho razstave in prodaje pohištva. Cen j. tvrdke, ki se zanimajo za komisiionelno skladišče, imajo prednost. Nujne ponudbe na POSTANSKI PRETTNAC 54, SUŠAK. Naročniki ,Jutra4 so zavarovani za lo.ooo Din. Z „DURLIN" lakom stane: lakiranje kolesa......Din 9.— lakiranje kuhinjske opreme . . » 75.— lakiranje spalnice.....» 120.— lakiranje avtomobila .... » 195.— Suši v eni noči in krije z enkratno prevleko. Dobi se pri RUDOLF HAFNER — LJUBLJANA, Miklošičeva c. 36 in Celovška c. 61, tel. 35-65 ZAHVALA Za vse dokaze iskrenega sočutja, ki smo Jih prejeli ob bridki izgubi našega ljubljenega soproga, papana, gospoda LEKANA JOSIPA izrekamo najprisrčnejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo zastopniku Oblastnega odbora UJN2B gospodu Koprivcu za poslovilne besede, pevskemu društvu Jadran in Drava, ter godbi Drava in gasilski godbi, stanovskim tovarišem, darovalcem vencev in cvetja in vsem, ki so v tako velikem številu spremili pokojnega na njegovi zadnji poti. MARIBOR, LJUBLJANA, dne 17. marca 1938. ŽALUJOČI OSTALI LJUDSKA SA reg. pomožna blagajna v Mariboru, Aleksandrova 47 POVERJENIŠTVO: LJUBLJANA, TYRSEVA 34. naznanja smrtne slučaje svojih članov v mesecu februarju 1933. NE POZABITE, ko obnavljate svoje domove, da kupite najceneje BARVE, oljnate in kemične, LAKE in FIRNEŽ, ŠELAK m ŠPIRIT den., LUŽILA »Arti« PASTE za pode, praSno ln strojno olje ter vse slikarske in pleskarske potrebščine pri IVAN KOZINA (preje »Orient«) Telefon 89-25 TYRSEVA (Dunajska) CESTA 14 poleg Schneider & Verovška. JCdor o glasuje la napreduje Ì ZAHVALA Vsem, ki so spremili našo blage pokojno mamo, gospo ANTONIJO SINGER na njeni zadnji poti ter ji poklonili cvetje, bodi izražena naša udana zahvala. CELJE, dne 16. marca 1938. ŽALUJOČI OSTALI Barili i Matilda, zasebnica. Celje, Košuta Leopold, ključavničar drž. žel. vp., Mar ribor, Schmalz Magdalena, vdova po strojevodji, Maribor, Markovič Franc, voznik, Maribor. Lovrenčič Terezija, užitkarica, Grajenščak, Rosman Dora, vdova kovača drž. žel., Maribor, Oman Lucija, pocestnica, Podkoren pri Kranjski gori, Mesarič Marija, zasebnica, Selnica ob Dravi, Kureš Franc, užitkar, Draženci p. Hajdina, Repnik Marija, užitkarica, Pivola, PogačaT Alojzija, zas. Tržič. Juhart Rozalija, zasebnica, Zg. Zreče, Koropec Simon, užitkar, Petelinek p. Loče, Rola Neža. posestnica, Vitomarci, Satran Anton, podpolkovnik v pok.. Maribor. Voh Mihael, posestnik, Buče p. Kozje, Sovre Anton, žel. v pok. in posestnik. Krško, Jurjovič Marija, užitkarica. Zrno va. Medved Frančiška, posestnica. Sp. Tepe p. Polšnik, Standeker Ivan. posestnik in gost., Pesniški dvor, Grušnvnik Marija, preužitkarica, Gor. Dolič, Pečovnik Mihael, posestnik. Vransko, Tomažič Alojzija, poštna uradnica v pok.. Teharje, Kaferle Marija, posestnica, Mačkovec p. Velika Loka, Pehar Marija, užitkarica. Rabelčja vas p. Ptuj, Jančič Ivana, zasebnica, Maribor, Dobrrek Ivan, rudar v pok., Mežica, Baraga Margareta, vdova po šumarju, Stari trg pri Ložu, Fras Elizabeta, posestnica, Dobrenje p. Sp. Kun-guta, Mayer Ivana, žena gozd. oskrbnika v pok., Mošnje—Radovljica, Gnus Jerica, žena 'šolskega ravnatelja v pok., Dol—Hrastnik, Hajšek Matilda, posestnica, Sesterže p. Majšperg, Belina Mihael, zasebnik, Kozje. Selič Jakob, posestnik in gost., Veliko Širje—Židanimost. Dragar Anton, kazn. nadpaznik v pok., Maribor, Korber Marija, užitkarica, Zilovo p. St. IIj pri Velenju, Omerzu Janez, dninar, Brežice. Mule Jožef, gost, posestnik, Ruše, Bogataj Franc, orožnik v pok., Voj-nik, Damisch Josip, gostilničar, Ptuj, Kalister Sidonja, posestnica, Maribor, Prikl Marija, zasebnica, Bezena. Koželnik Jožef, železničar. Šoštanj, Zupančič Jože, posestnik, Gaberje, Dobova, Hitzl Eliza, zasebnica. Ljubljana. Lever Seba-stijan. posestnik, Šmartno ob Dreti, Vesel Frančiška, užitkarica, Cešenjec p. Moravče. Vovk Vincenc, kroj. pomočnik. Nova vas p. Sv. Jurij ob j. ž.. Anderluh Marija, posestnica, Belo p. Šmarje pri Jelšah. Peternel Olga. vdova nadučitelia, Ljubljana, Felzer Jurij, prevžitkair. Št Ilj v SL gor., Weis Terezija posestnica, Maribor, Pinteritsch Marija, gosti., MariboT, Tezno, Pečnik Jože, prevžitkar, Brezovec, Glavninger Marija, zasebnica, Maribor. Po vseh umrVh členih se je izplačala pripadajoča podpora v skupnem znesku Din 530.500.— Članom, ki so pristopili po 1. novembru 1933. se izplača polna podpora — brez odbitka ! Kdor še ni član »Ljudske samopomoči« naj zahteva brezobvezno ln brezplačno pristopno izjavo. Blagajniško načelstvo »JUTRO« it 66. ■ 21 Bobofc, tt.in.198S. Tanesl\fo vodič Instalacijske Blee ter vse tehnične Silce Izdeluje »JUGOFILC« MENGEŠ PBI LJTJBLJANL fioCdnetjevi Ualilcax&kì &tto}l Osnovand 1906 ZAHTEVAJTE PROSPEKTE BRATJE GOLDNER S U B 0 T i e A m m klotaste, polnjene a IsO^lP flno vato0(1 din 95-~ naprej, niako klot v vseli barvah od din 120.—, svilene odeje od din 190.—, puhaste odeje ln pernice, blazine, blago za posteljno perilo kakor tudi že izgotovljeno posteljno perilo, blago za posteljna pregrinjala ln zastore, itd. nudi največjo izbiro Specijalna trgovina F. L GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. Prvovrstna kolesa po izredno nizkih cenah najugodneje kupite pri »Tehnik« Josip Ban jai Ljubljana — Miklošičeva 20 Radloaparatl! Športni predmeti! Pristni sicilijanskl citronov sok v prahu LIMONINA nadomešča limono v vseh uporabah. — Samoprodaja: Ljubljana, J. Oset, TyrSeva 1, Maribor, »Bon-Bon«, Vetrinjska 12. V zapuščinski stvari po dne 14. dee. 1937. umrli Mikuš Elizabeti roj. Bolha, vdovi računskega nadsvetmka v Ljubljani, Knnf-Ijeva ulica št 4. se vsled sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 5. marca 1938. opr št. I O 241 38 vrši na licu mesta v Ljubljani, Knafljeva ulica št. 4 v sredo, dne 23. marca 1938 s prlčetkom ob 9. uri dopoldne in po potrebi še naslednjega dne 24. marca t. 1. prostovoljna javna dražfea v zapuščino spadajoče stanovanjske opreme ter damske obleke in perila. Kupljeni predmeti se izroče le proti takojšnjemu plačilu kupnine. V LJubljani, dne 15. marca 1938. Dr. KItEVL JOSIP javni notar kot sodni poverjenik. )QQQQQQQQQQQQQQQQQQQQQG v (ßevCjarjem in cev C jat*.s fit m $adruqam Zelo poceni prodamo stroje in ostalo opremo za popravila čevljev sicer: Šivalne stroje, stroje za klinčanje, stroje za frezanje, stroje za likanje, stroje za struženje (šalovanje), stroje za izžiganje, kombinirane stroje itd. Za vsa pojasnila se obrnite samo pismeno najkasneje do L aprila na PUBLICITAS, d. d., Zagreb, Dica 9, pod br. 209. ZAHVALA Za premnoge dokaze sočustvovanja ob bridki Izgubi našega nepozabnega očeta, gospoda ivana strgulca se tem potom vsem najlepše zahvaljujemo. Posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, Mihi ln Mlnki Uranker, ki sta blagopokojnemu lajšala poslednje ure življenja, zahvaljujemo se nadalje vsem darovalcem lepega cvetja, ter končno vsem onim, ki so pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi poslednji poti. Maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 23. marca ob 3. uri zjutraj v farni cerkvi Marijinega Oznanjenja v Ljubljani. LJUBLJANA, dne 18. marca 1938. ...... Žalujoči otroci in ostalo sorodstvo. Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali in nas tolažili ob izgubi našega očeta, starega očeta, gospoda NOVAKA JOSIPA upokojenca drž. žel. in posestnika ga obsuli s cvetjem ter počastili na katerikoli način njegov spomin, in vsem, ki ste dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti, naša iskrena hvala. LJUBLJANA, dne 19. marca 1938. ŽALUJOČI OSTALI. VAŠA BRADA JE TRDA KAKOR IGLE. ... te poizkusiti tt* is dvajset vrst mila dozdevna „za britje'', eno fs drago, drago izpod cen*. Izgubiti ste ia» te denar • • • ... Ali iz dragega izkustva pridobiti ti» vendar korist. Prepričali »ta se da obstoja sama ma mila ta britja s katerim ■pedane buffe užitek, t a& ORIGINALNIJ Glavno zastopstvo n Jugoslavijo« Hinko Mayer 1 drug, Zagreb k M MM» Mttaloknt mr nini t « MotU. Kupuj domače blago ! POGAČNIK josip krojaški atelje RADOVLJICA ST. 41 Izdelujem po najnovejši modi vse vrste najfinejših oblek. V zalogi angleška ln češka blaga. Cene zmerne. Cauche — fotelje — ln vse drugo priznano solida* delo dobavi SEVER — Marijin trg 2. diamant PLETILNI STROJI najnovejše konstrukcije poznano kvalitetno delo. Igle za pletilne stroje vseh strojnih sistemov ADOLF FÜHR LJUBLJANA Masarykova c. 19. Tel. 20-60 i SretpfaZm pm* v ^ronßt Oltara oo 0"> ftdx Hormonske od • 2o*te~aJte frvtp/ote* n HEIKEL- HEROLD (JSO j ZOJ. fromir* ff/a^Af! MARIBOR* idi ZN0JNICE koh i mm potnice so ZAJAMČENO PRALNE, LAHKO ZA LIKATI in NEPREMOCLJIVE Zahtevajte povsod zajamčene pótnice! Umrla nam je naša predobra mamica, oz. bablčka MARIJA KREMENŠKOVA roj. Borštnikova previdena s tolažili svete vere, v 94. letu starosti. Pokopali jo bomo dne 20. marca 1938. ob 17. popoldne na pokopališču v Planini. LAZE pri PLANINI, dne 19. marca 1938. Rodbini KREMENŠEK in BORŠTNIK. Brez posebnega obvestila. ^»ff- . & gpggj ,1%*" ce?** f Konkurzna prodaja trgovine (blagovne zaloge, Inventarja itd.) v kon-kurzni stvari Franca Bizjak, trgovina z mešanim blagom v žireh bo dne Sodna dražba posestva obstoječega lz hiše ln gospodarskega poslopja v Sp. šiški, Dolinska 6 ter več parcel v šiški in v Trnovem se vrši dne 7. aprila t l. ob M: 9. uri pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, soba štev. 16. Cenilna vrednost Din 310.598.25, najmanjši ponudek dinarjev 207.065.— Kmetska hranilnica ln posojilnica v Novi vasi pri Rakeku, Bloke, prodaja iz proste roke! gozd v izmeri 130 ha, 1 parno žago ^ 1 stanovanjsko hišo v NOVI VASI. una- ln vec&aMmi J U GOG RÀFIK A-sv petra nasi p 23 VEZANE PLOŠČE (Sperrplatten) vse vrste, najceneje, s posebnimi popusti kupite pri ZALTA, železni na — Ljubljana — TyrSeva cesta 9. JnserSrafte v >{futru5 « S§ > «g p 3 « > 'S» £ ea Z P g o r <9 # Glavno «klftrfiži« ta Jugoslavijo: Hink© Mayer t drog. pari. «ddelflk. Zagreb. * « « £ Kfijllm program ZALOŽBE „HRAM" za 1. 1938-39. J^ BIT U? A USi f/ bo Izdala, kakor v lanskem, tako tudi v letošnjem svojem programu gest obširnih knjig, prevodov, izbranih lz svetovne literature, v najokusnejšl opremi. Prva knjiga izide v aprilu 1938 ln nato vsak drugi mesec po ena do februarja 1939. Celoletna naročnina znaša za knjige vezane v celo platno Din 300.—r vezane v pol usnje Din 396.— ali v 12 mesečnih obrokih po Din 25.— oziroma Din 83.—. Kdor pa se naroči direktno pri založbi dobi kot nagrado 6e sedmo knjigo lz naše Hramove knjižnice, vezano v celo platno. Več v prospektu, katerega Vam na zahtevo takoj brezplačno dopoSljemo. ZALOŽBA „HRAM" — Ljubljana FLORJANSKA UL. 14. Meitni po greha* ssTCd Obiici Ljubljana Potrtega srca sporočam vsem prijateljem in znancem, da je po dolgem in težkem trpljenju, spravljen z Bogom, umrl moj ljubi sin unte stud. techn. Predragega rajnkega spremimo v soboto, dne 19. marca 1938 ob 16. uri izpred mrtvaške veže splošne bolnice k večnemu počitku na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 18. marca 1938. Ing. VIKTOR SRABERNE, načelnik kralj, banske uprave, v svojem in v imenu rodbin SRABERNE, EOENG, KRISTAN In HRIBAR. ifl&jg&gs "vi, • - : V.-*. t * !., -•:- : •,.•.. ZAHVALA Pesem, venci, pisma in mnogobrojna udeležba pri pogrebnih obredih kakor v Beogradu tako tudi v Rušah nam Je dokaz, da so naši znanci in prijatelji brez razlike sočustvovali z nami v naši boli po izgubljenem BORISU Hvala vsem, hvala bratom Sokolom, posebno ruškim, pevskemu zboru Slovencev v Beogradu ln profesorju dr. Dušanu Boreču. SV. LENART, dne 17. marca 1938. ČOKOLADA^* S PRIBODNIM MASLOM ZA CBEB DOSPELE NAJNOVEJŠE TIPE MOTORNIH KOLES 1938. od 100 ccm do 500 ccm — pooebnoat: tu dl mall A-RDEE 125 ccm opremljen z akumulatorjem dvojnim izpuhom ter z BOCH signalom. ogrodje, močnejši motor ter pojačeno gu mo 3?0 ccm ln 500 ccm — najnovejši na tr gu. Je imuno vodeče motorno kolo. opremljeno s prestavami na rofino tn nož no noslugo ter amertkansklm »COLUM BUS. motorjem. 100 ccm, 120 ccm in ISO ccm — nova ton ètrukclja 1938 Ima nižje ln Se močnejše KOTLOVECje velika NEVARNOST za vaš parni kotel ln povzroča enormne Izdatke za kurilne snovi I i Idealno sredstvo zoper kotlovec: „Lithophob" razkraja start kotloveo, prepreči stvoritev svežega je zajamčeno prost kisline ln se zelo preprosto uporablja. V mnogih kulturnih državah se uporablja z najboljšim uspehom. Zastopnike sprejmemo. Jug. LITHOPHOB, gen. zastopnik N. Rieger, STARA KANJIŽA, Dunavska banovina. ZASTOPNIKA proti proviziji sprejme tovarna eteričnih olj za parSeme, kolonjske vode in druge kozmetične izdelke Mladi, resni in agilnl akviziterji, ki stalno potujejo po dravski banovini ln so dobro vpeljani v lekarnah, drogerijah ln parfumerijah ter sličnih podjetjih, naj pošljejo svoje ponudbe z detajlnim opisom dosedanjega delovanja in navedbo referenc na ogl. odd. »JUTRA« pod >Tvornica ulja«. 2870 J. PRAPROTNIK, TRGOVINA MOTORJEV, KOLES EN ŠIVALNIH STROJEV D O M Ž A L E. NAZNANILO Slavnemu občinstvu naznanjam, da sem otvorll novo razstavo NAGROBNIH SPOMENIKOV v Pokopališki ulici v neposredni bližini Sv. Križa. — Prepričajte m o nizkih cenah in solidnem delu. FRANC BAČNIK, kamnoseštvo LJubljana — Moste. 1 Išče se delovodja za exportno podjetje vodnih živali na Jesenicah. Star najmanj 28 let, zdrav, pošten, energičen po možnosti vešč strojepisja, nemščine in srbo-hrvatskega jezika se išče za stalno zaposlitev. V poštev pridejo samo delaželjne ln zanesljive osebe. Pisarniško delo 2 uri dnevno, ostali čas manipulacija z blagom. Začetna plača Din 1.200.— mesečno in eventualno stanovanjska soba v podjetju. Lastnoročne ponudbe z referencami v srbo-hrvatskem ali nemškem jeziku na dr. BUNJIN, Jesenice, Hotel Novak (Gorenjsko). notarli. «rtcikU atsk* orar Geo tki «CBWVNA« r. BATJ EL. LJUBLJANA, KmrlovSka Podružnica: Maribor AJekmndrov» NAZNANILO. Vljudno naznanjam, da sem se osamosvojil v torbarski obrti ln izdelujem vsakovrstne izdelke na svojem domu v Tacnu št. 21 pod Smarno goro. Nudim Vam damske torbice, denarnice, aktovke, kovčege najmodernejših oblik prvovrstnega domačega izdelka. Sprejemam tudi večja naročila za trgovce. Jamčim za solidno ročno delo. Cene nizke, postrežba točna. Se priporoča CEDILNIK JERNEJ TACEN št. 21, pod Smarno goro — p. St. Vid nad Ljubljano Nič več plešavosti. Javne zahvale. Za vašo tekočino »MORANO« se vam zahvaljujem. Ta ml Je mnogo pomagala, dočim mi doslej niti ena voda ni pomogla. Rudolf \Vajener, Slsak. Ker sem se prepričal, da Je vaša voda »MORANA« z&rea odlična, prosim vas, da ml pošljete še eno steklenico. Taurina Marko, Drventa. Uporabljajoč »MORANO« sem sprevidel, kako koristno deluje, ln vam moram priznati, da Je vaša voda odlično sredstvo za lase. Matija Rebernik, Dubrovnik. Porabil sem eno steklenico vaše »MORÄNE« in sem dobil odličen rezultat, pa se vam vnaprej zahvaljujem. Ratomir Miloša vi jevič, Alekslnao. Evo, tu moja zahvala za vašo vodo »MORANO«, ker mi je ta nepričakovano pomagala. Božidar Perišič, Stapari. Nimam besedi, da bi se vam zahvalim, ker ste ml rešili lase, kajti pred uporabo »MORÄNE« so bili moji lasje polni prhljaja ln so ml strašno izpadali. »MORANA« pa Jih Je rešila. . Ismet Nedič, Glamoč. Z zahvalami nadaljujemo v nedeljo, dne 27. t. m. Iščem potnika špecerijske stroke za Maribor ln okolico, dravsko ln savinjsko dolino. Ponudbe na upravo »JUTRA« Maribor pod »Potnik«. UTAKMICA ZA IZRADU PLASTIČNE SKICE ZA Viteškom Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju — u Nišu! Odbor Banskog veča Moravske banovine za podizanje spomenika blaženopočivnom Viteškem Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju raspisuje jednu utakmicu za izradu plastične skice za spomenik, koji če se podlči u Nišu, u parku na trgu Kneza Mihajla. Pravo na sodelovanje u ovoj opštoj utakmici imaju svi vajari Jugoslovenski državljani i Rusi, stalno nastanjeni u Jugoslaviji. Ocenjlvačkl sud sastavljaju gospoda: Jeremija živanovič, senator, Guverner Nj. Vel. Kralja, Dušan Nikolajevič, književnik, Dorde Jovanovič, akademik, arh. Dura Vojanovič, arh. Dimitrije Leko, profesor Univerziteta, prof. Miodrag Petrovič, akademski slikar 1 nastavnik Nj. Vel. Kralja, dr. Durde Boškovič, kustos muzeja, Vešlmir Jovinčič, Industrijalec i pretsednik Odbora Banskog veča, Kosta Pavlovič, načelnik financijskog odbora Moravske banovine. Nagrade su ove; Jedna nagrada od 16.000 dinara, jedna od 10.000 dinara jedna od 6.000 dinara i tri otkupe od po 3.000 dinara. Radovl se imajo predati komisijskom odeljenju Banske uprave Moravske banovine u Nišu do 30. juna o. god. u 18 časova. Za program utakmice obratiti se Odboru Banskog veča Moravske banovine za podizanje spomenika Blaženopočivnom Viteškom Kralju Aleksandru I. Ujedinitelju, Ulica Generala Lešjanina 28, Niš. iinserir aite v „0"utru"t Sveže najfinejše norveške ribi s olje lz lekarne dr. G. PK v» >LUA v Ljubljani se priporoma tiledim m slabotnim isenam □□□□□UUUÜUÜUUU Cunje ErojaAlcr odrezfc* «tan papi tets;llne olpadke ovčjo »oino govejo da KO (aravco) - Kup vsa ko množino ARBEITER Marfbot r)'nv«ka ul 15 Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekarnarja Fran Jeron. - Za tnseratni del 1e odgovoren Alojz Novak. - Val t Ljubljani.