116- številka. Ljubljana, vtorek 21. maja. XI. leto, 1878.
SLOVENSKI NAROD.
lahaja vsak dan, iavaemši :•      leljke ra Inevo po praanioih, tor colja po polti prejeraan sa a v a t r o-og e r ■ k e doiele ta celo leto 16 gl d., ca pol luta H k ld.. flšietrt let« i gl<i. — Za L j ubija, no !>re« poiiljanja na dom &a celo leto 18 gld., ia četrt lota 3 gld. 30 krM z\ en meaeo 1 glu. 10 kr.   Za pošiljanje na lom ie računa 10 kr. »» meioc, tO Iti, ta i«trt leta, — Za t nje deSele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode nčitelje na Ijtidekih »ufah in za lijake velja aniiana oena in aioar: £a LJubljano aa čel t leta 2 gld. 60 kr., po poft! prejenian ta četrt leta 3 gld. — Za oznanila so plačuje od četiriaiopue p*stii-vrsuj 6 kr., ie ao ouianilo enkrat tiska, 5 Vr.. 6e ae dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se    roi* firajd&ajtl — Kekoptai ae no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani v Frane Kolmanovej hiii **. 3 „gleđaliika stolba". Opravniitvo, na katero -naj «e Diatfovotijo pošiljati naročnina, rckUaiaoije, emanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Koluianovej hiši.
Telegrami.
Peterburg 19. maja. „Agenceluisse" je pooblaščena oporekati vest, ki trdi, da hote Rusi v Cariglad vmaršiiati. Ta vznemirjajoča poročila so le manever vojne Stran k e v O ar i g r adu, ki bi rada zabranila porazumljenj e vlad v Ijoii-donu in 1'eterburgu. Gibanja ruske armade so se zgodila samo iz zdravstvenih potreb in uzrokov. „Journal de St. Petersbourg" isto tako govori. — Oor-čakovljevo zdravje je nekoliko bolje; a on vendar zarad velike slabosti ne more dolgo delati. — Mestni glavar Trepov je nastopil zarad svojega zdravljenja pot v inostranje.
London 1!>. maja. Tri obletnem banketu na korist polnočnega fonda za novinarstvo, kateremu je predsedoval Salisbury, dejal je ta: složnost narodnega političnega mišljenja je srečno znamenje v tej velikej, fikoro naj višjej krizi; on meni, da je srečen konec vseh težavnosti odvisen od jedinstva rodoljubja, ki se vsakej nevarnosti nasproti postavi, le ne izgubi česti. — Deust je govoril nek govor,  politično brez baive.
Iz državnega zbora.
Z Dunaja 19. maja. [Izv. d op. J Prenarejanje neposrednjih davkov. S tem predmetom se peča državni zbor uže dolgo časa in Se ne bode skoraj konca debate. Zdaj je bilo na vrsti posvetovanje o tem, ali in koliko bi ae pri grunt ne m davku odpuščalo z ozirom na novi personalni pribodninski davek, ki bode zadel vsacega človeka, kateri ima mul 000 gold. letnih prihodkov, tedaj tudi večje posestnike na kmetih. Vsled te postave ima odpusti dozdanji prihod-
M&tek.
Leon Br<jssy.
(Povest, poslovenil Vv. Kr.) J h' vet naj ah > p< ujh i rje. (Dal) o.)
Jezen da je vse pokalo po njem zarezi nad deklico: „Ti ne veš kaj da zahtevaš, Karla! Ko hi mi ponujali vse solze, ve zlato in vso molitve svetnikov, ne mogel bi se vrniti. Vrjemi mi, da te nobena 11106 no more rešiti. To noč zapustimo za zmiraj obre/.je, ti postaneš črez nekaj duij Karnarjeva soproga in sročili bodemo!" — „Nikoli —nikoli! Ne morem postati »soproga tega strašnega človeka, ne morem iti z vami! Bolje bi bilo, da bi tu mrtva ležala, kakor da storim kar velevate!" .— „Karla, dovelj imam tega žalovanja,'* zareži jezno Moratin, „uko ne jenjaš, bodem druge strune napel iu te učil, da sem jaz tvoj
ninski davek, ki Be je bil leta 1849 naložil. Tačas je namreč se razpisala tako zvana tret-jinska priklada na gruntni in hišni davek, in prihodninska priklada na pridobitni davek (ervverbsteuer). Zdaj, ko se uvede novi per Bonalni prihodninaki davek, bi morala odpasti cela tretjinska priklada in se gruntni davek za toliko znižati, za kolikor je leta 1849 pod imenom prihodninskega davka bil povekšan, tedaj od 26 Va % na 10%. Vlada pa tega neče storiti in nasvetuje, da se samo 2 1 a % odpišeta, ostali znosek tretjinske priklade pa se naj tudi še zanaprej plača ter ostane kot direktni davek, ki bode tedaj zanaprej 24% od starega katastralnega čistega prihodka znašal. Po tem računu bode zanaprej vsak posestnik mesto 1 gold. gruntnega davka z tretjinsko priklado vred le 90 kr. plačal, olajšanje ne bo veliko, pa bolj nekaj, nego nič. Predlog, da bi se cela tretjinska priklada odpisala, nij bil sprejet. Za njega so glasovali Slovani, konservativci, Poljaci, llusiui in skoraj vsi poslanci kmetskih občin, proti pak: mameluki, poslanci mest in trgov iu. naj si to zapomnijo kmetje na Dolenjskem, njihov poslanec De selima nI Mož se tedaj tega malega olajšanja ne privošči kmetom v zahvalo zato, da so ga postavili na poslanski sedež.  Meminisse juvat.
Posvetovanje o davkih bo še šlo celi prihodnji teden, ker neče predsednik poročila o GO milijonnem kreditu na dnevni red postaviti, dokler nijso delegacijo sklicane. 25. t. m. stopijo delegacije skupaj in Andrassv ima potem priliko, da razvije svoj program, za katerega mu je treba teh 00 milijonov goldinarjev. Zato je Andrassv želel, da ne bi poprej bila debata v našem zboru in predsednik llechbauer vladi iu njemu na ljubo kaj tacega rad stori.   Kljubu magjarskemu ropotan;u pa
gospod in te morem siliti ubogati." — Obupno odskoči od njega, dene roke na srce in mrmra od smrti, po katerej bi se rešila. — „Pomisli," nadaljuje Moratin, „<la je Karnar le odšel, da bi se zastran ladije prepričal in z njo zjedinil ter da Be vrne vsak trenotek. Pomisli, ako on tvoje tarnanje čuje, bo to marveč tebi škodovalo, ne pa naš sklep predrugačilo." Ko se je Karla malo pomirila, bil ju tudi Moratiu bolj prijazen. D.isiravno Fernandez nij bil nič kaj srčen, vendar se je namenil ta trenotek z nožem v roki nad Moratina skočiti, da reši Karlo. A zdajci se začuje od zgoraj glas iu Karnar je bil kmalu doli pri njima. — „Halo, uže nuzaj!" vsklikne Moratin iu vstane, videvši skrbni obraz tovariša. „Ne bo se nama tako lehko posrečilo, kakor sva mislila," odvrne Karnar, bnsaje si pot s čela in težko dihaje, kar je pričalo da je letel. — „No, kaj pa je zopet na poti V'* — „Ko sem prihitel do kraja kjer sva luč ugledala," prične
tukaj nikdo ne verjame, da bi se Avstrija res spuščala v kako akcijo proti Rusiji, naj se Rusija z Anglijo poravna ali ne. Za posedenjo Bosne pa tudi nij zavzeta vladajoča stranka in bi v ta namen nobenega kredita ne dovolila.  Tudi prav !
Spričalo sovražnikovo.
Z Goriškega 18. maja. [Izv. dop.] Denašnji list „Slovenskega Naroda" ima (po „Soči") mej drobnimi novicami tudi posnetek dopisa „d" oltre V Isonzo" v jako razširjenem italijanskem rimskem časniku „Fant'ulla" o naših slovenskih razmerah iu o poželenji italijanisimov po naših krajih. Meni Be zdi, da je ta dopis, baš ker je pisan od treznega, mirno mislečega a vendar nam na-turno ne prijateljskega človeka, vsaj tolike dnevne važnosti in podučljivosti, da zaslužuje, da ga naš slovenski dnevnik celega priobči. Zlasti je konec tega italijanskega članka našega preudarka in premisleka onih naših nasprotnikov vreden, ki nam Jugoslovanom očitajo, d;i smo proti Avstriji, ako • terjamo svoje zjedinjenje.   Dopis se glasi:
„Neprestane razprave organov naših le-vičnjakov proti Avstriji in njihove vrsti o dozdevnih skrivnih dogovorih zastran odstopa Trentinskega in tudi dela goriške dežele na desnem bregu Soče italijanskemu kraljestvu* uzročile bo reakcijo od strani italijanskega in slovenskega prebivalstva dotičnih krajev.
„V političnem okraji Gradiškem so nabrali 11.000 podpisov na adreso zveste udanosti do Habsburške hiše — in pomisliti je treba, da vse italijansko prebivalstvo tistega okraja s Korminom vred šteje malo nad 40.000 duš; če se od teh odbijejo žensk" in otroci obeh spolov, zadobi se ravno omenjeno število, ka-
Karnar, „ srečal sem kapitana ladije; in on mi je dejal, da je na potu k mojemu stanovanju; da leži njegova ladija v zalivu spodaj, ker si ne upa zavoljo nasprotnega vetra, peščin iu skal daljo, da je pa uže pred eno uro moža k meni poslal mi naznaniti ..." — „ Enega izmej svojih ljudij ?" vsklikne Moratin, razumevši misel tovariša.
„Da, on je poslal moža, da bi mi prihod moje ladije naznanil. Razumete? Ta mož je šel v hišo in ta je bil vzrok eksplozije!" — Moratin se vstraši. — „ Sedaj vidite, da nijsva nikogar izmej zasledovalcev pokončala, iu da sva sedaj v uajvečjej nevarnosti! Morava kakor hitro mogoče v ladijo. Idite!" Obrne se, da bi šel po stopnjicah. — „ Denar!" vsklikne Moratin, zgrabivši Karlo za ramo. „ ALi ne boste denarja izkopali V" — „Ne, ne! nij časa, morava uže malo potrpeti. Sovražnik nas zamore vsak trenotek zasačiti. Držite deklico, da ne uide!"
tero reprezentuje zrele može. Pravijo, da so večinoma plemenitaši, ki so skoro vsi posestniki in cesarskej hiši jako vdani, svojim kolonom one podpise izvili. Mogoče, da je tudi to res. Toda kaj tacega ne bi bilo mogoče v deželah ob M inči j u pred letom 186G ali ob Tičinu pred letom 1859.
„V Italiji so slabo podučeni o pravem stanji stvari v našem Primorji, kajti delujoča stranka (partito d'azione) treh dežel Gorice, 'Trsta in Istre navadno rada povekšuje vsako svojo demonstracijo, ne razumem v koliko korist onim idejam, za katere se poteza.
„Da inteligentnejši del italijanskega pre bivalstva, advokati, zdravniki, mnogi inženirji, mnogi časnikarji, mnogi veleposestniki ia vele-tržci žele zjedinjenja z Italijo, je istina. Pa ti nijso še „vse primorsko prebivalstvo". In primis ante omnia, prebivajo na gorskej strani goriške dežele, v tržaškej okolici in v velikem delu notranje Istre — Slovani, kateri goje smrtno sovraštvo za vse, kar je italijanskega. Slovenska propaganda deluje uže trideset let, da ohrani v primorskem kmetskom prebivalstvu vzbujeno idejo slovenskega, če ne velicega jugoslovanskega kraljestva.
„Ideja Bkupne domovine je bolj Živa mej Slovani nego mej Italijaninaše dežele. In v resnici se udeleže taborov — ljudskih shodov, meetings— v mnogem številu k me tj e, nekateri izmej njih so celo govorniki.
„ Takih taborov je bilo več, posebno na Goriškem. Znano vam bode pa, da eden slo venskih prvakov (caporioni) v tržaškej okolici je čestivredni Nabergoj,kmet in krčmar na Prošeku, vasi nad Trstom, ki slovi po svojem dobrem vinu, tako zvanem teranu. On je uže mnogo let ud mestnega zastopa tržaškega in tedaj tudi tržaškega deželnega zbora, potem je pa tudi državni poslanec. Nij slovanske vaBi na Primorskem, kder so Slovani v večini, da ne bi imela svoje čitalnice (bralnega društva), v katerej se vidi v vsakem kotu belo-modro-rudečo barvo, slovansko trobojnico. Nij davno, kar je žandarmerija na povelje municipalnega uradnika tržaškega 8 palice strgala tako slovansko trobojnico, vibrajočo v proseškej vasi.
..Na podlagi §. 19. državne temeljne postave — avstrijske ustave — ima vsaka od vlade priznana narodnost pravico, da dobiva v svojih šolah poduk v lastnem jeziku, za to
so Bole na gorskej strani goriškega, v tržaškej okolici in v največjem delu Istre slovanske.
„In ne samo vsi duhovniki v slovanskih krajih so Slovani, kar bi bilo Čisto naravno, ampak tudi v mnogih vseskozi italijanskih krajih so slovanski duhovniki. Od tod prihaja, da slovanski duhovniki, kateri so najbolj vneti za slovansko idejo, v tem zmislu na vso moč prop gando delajo.
„Naj vam navedem en vzgled iz novejše dobe. Neki Marcovich ali Covacich — saj je vse eno, kako se imenuje — pride pe svojim novorojenim detetom in z babico k župniji sv. Jakoba v Trstu, proseč naj mu krste otroka. Ceremonija se zvrši. Toda, ko treba vpisati ime očetovo v krstno knjigo, kaj se zgodi ? Duhovnik se brani vpisati primek Marcovich ali Covacich po tem načinu, (ker imenujejo Slovani tako ortografijo italijansko), ampak tako le: Marko vir in Kovače. Zdaj pa pomislite, da je ubogi mož po svojem načinu pisal svoje ime, ker so je tako pisali vsi njegovi predniki uže od 200 let sem in bo primki nikdar ne spreminjajo. Saj imamo tudi v Bolonji družino, ki se ne piše Ercolani, ampak Hercolani, Izola v Istri je imela družino Hetorei- jev ia v Trstu je družina z imenom Hortis. Duhovnik se nij hotel udati in je pisal Markovič ali Kovačič rekoč, da je to slovanski primek, ki se mora po sedanjej slovanski ortografiji tako pisati.
„K sreči je tržaški municipij italijanski, in duhovnik je prejel ukaz, da mora v ogib kazni primek ubozega moža po njegovej želji popraviti. Ta dogodbica bi morala zadostovati, da razumete, da tu nij borba mej italijan-Btvom in slovanstvom tako lahka, kokor bi vam radi nekateri v glavo vcepili.
„Avstrijski element podpira zdaj očitno s 1 o v a u s k i element, ker so mu Slovani dobri zavezniki zoper domač italijanski element, Se boljši pa zoper italijansko propagando semkaj prihajajočo od onstran Soče. Vsakrat kadar pride na žurnalistični tapet vprašanje zaradi Trenta ali Trsta, zganejo se primorski Slo vani, poudarjajo svoj obstoj, imajo tabore, sklepajo adrese zvestobe do cesarja — in pri takih prilikah jih morajo deželni Italijani po žirati — „finiscono col trovarsi fra V ancu-dine ed il martelto." Prav tako stoje stvari.
„Pri vsem tem pa je gotovo, da bo i tal i jansko čutje čedalje bolj koreniči.   K temu pripomagajo časopisi, klubi, delavska društva.
Fernandez je sklenil, ko vidi malopridneža z deklico po stopnjicah hiteti, ju končati ; skoči tedaj v jednej roki puško, v dru-gej dolg nož držaje, iz zakotja in skoro bi bil pozabil svoj pridobljen zaklad. Ko pride do stopnjic, vidi, da je Karnar uže zgoraj in da mu Moratin, ne ozrši se, sledi, — upade mu pogum, ali bolje pomisli, da nij varno Karlina prihodnjost jednemu strelu zaupati, in kmalu bodemo videli, kaj je sklenil. Plazil se je za Karlo in jej segel v roko, šepetaje: „Pogum! Vaš prijatelj sem. Hodite kolikor mogoče počasi, drugo jaz storim!" In izginil je divji obraz, katerega je bila Karla v temi vgledala.
Nič bi ne bilo moglo Karlo še vstrašiti, drugekrati bi jej bila prikazen Fernandeza gotovo strah vzbudila, a sedaj jej je le malo bolečine polajšala. „Po tej poti," se čuje glas Karnarja, »bodite previdni, Moratin, kajti ta nesreča, da se je naš prijatelj mesto sovraž ni kov pogubi!, nam zna biti v pogubo."
„Mej tem, ko se bodo vun plazili, lehko pospravim svetilnico in skrinjico, in „sreća črez srečo!" je vskliknil Fernandez, vrnivši se, pritisnivši zaklad na srce. „Za ves denar in zlato na svetu bi ne bil zamudil tega tre notka." Tipal je varno po poti navzgor in je šel, kakor se mu je zdelo, da je prav proti vhodu kapelice. Držal se je zmerom v obližj malopridnežev in njune žrtve, in v naglici, ka pelo zapustiti, bi se bil kmalo izdal. „Zdaj velja, kakor hitro mogoče v šalupo priti Skrinjica naj tu počaka," to rekši, postavi svetilnico v kot cerkve za neko skalo, „me nim, do čolna tako naglo priti, da se bodeta hudobneža vstrašila.
Ko se je vsega znebil, kar mu je bilo na poti, je hitel k obrežju.
Dobrovoljni človek si je namenil Karlo rešiti, naj si bode uže karkoli hoče. Kot besen je letel k obrežju. /
(Koneo prih.)
Sicer je pa nižje ljudstvo skoro po vsej našej deželi prepričano, da Be v italijanskem kraljestvu — v ekonomičnem oziru — še precej slabo stoji. To veriame tem bolj, ker vidi samo v Trstu nad 10,000 delavcev in rokodelcev italijanskih podložnik o v — da ne Štejemo onih tisočev Italijanov, ki si na Dunaji, po Ogerskem in drugod kruha iščejo.
,.Ako se postavi Italija na rusko stran utegne morda naviderro kaj pridobiti; — tli bi pa Italija po razdelitvi Avstrije, kar namerava Rusija doseči, bistveno kaj pridobila? Avstrija je po svoji naravi konservativna država in se ne bo nikdar ofenzivno proti Italiji postavila. Ona utegne dalje Italiji kot predzidje služiti proti Slovanstvu, med tem ko bi Pola in Trst v rokah Nemčije, in Dal-mnciia dežela jugoslovanskega kraljestva vodna grožnja bili Italiji in bi se v tem slučaji Adrija ne mogla več imenovati i ta 1 i j ansko jezero.
..K sklepu naj ponovim, kar sem uže enkrat „Fanfulliu povedal: Najboljša politika Italrje proti Avstriji je ta, da si jo sprijazni ter zapreci, da se ne spremeni v slovansko državo, kajti v tem primerljaji bi Avstrija sama povzdignila belo-modro-rudečo zastavo ter bi postala morda
redišče velicega jugoslovanskega carstva od Adrije do Drave in od Dunava   do   Kotora.   Mari   bi tako
premenjen prizor ugajal bodočnosti
talije?"
Jaz prepuščam razumnim in pozornim čitateljem, da parni razbero pametne in resnične, pa tudi po motne ali najivne sodbe Ita-lijanove o nas.
Konec njegovega dopisa pak — to sem uže v uvodu omenil — je tako premisleka vreden, da ga živo p riporočamo vladi In vsem onim, katerim je res za obstanek Avstri j e.
Avstriji sovražen Italijan se boji, da bi naša monarhija Slovanom pravičnejša postala, zato, ker bi b tem Avstrija močnejša postala, Italijan pa se močne Avstrije boji, ker ne bode dovolila, da bi si on na njene stroške tako »bodočnost" naredil, kakoršno on želi, a je noben Avstrijec želeti ne sme. Italijan se hoče vezati celo s prusijanskim Nemcem ali nera-škutarjem, ki veleizdajno preži, kedaj bi mogel neke naše provincije od Avstrije odtrgati in k Ntmčiji priklopiti, — samo Če gre ta zveza zoper Slovana, zoper okrepčanje monarhije po slovenskem življu.
Ali ne govori to glasno dovolj ? Ali nij to najboljši dokaz, kako prav bi storila avstrijska monarhija za svoje utrjenje in Btalno ohrambo, ko bi se bolj ozirala na naše in sploh južaoslovanske terjatve.
Politični razgled.
V Ljubljani 20. maja. Na Dunaji je izšla brošura „Verdict der Thatsachen", katera si je za nalog postavila politiko grofa Amta*wts9yjn hvaliti. Pravijo, da je njen pisec dvorni svetovalec Doczy, ki vse namene Andras-yjeve ve. Pripoveduje se v ttj brošuri, da Audrassy uže leta 1876 nij verjel v celokupnost Turčije. Andrassy misli: če se Avstrija z Rusijo zaniti, bi morda zdaj enkrat zmagala, ali potlej bi prišla cela vrsta vojsk, v katerih bi Rusija iu Avstrija za  eksistenco boriti se
morali. Tudi Nemčija je Francijo v velikem boji pobila, ali Moltke je dejal, da bode morala zdaj 50 let roko na meču držati, da ohrani, kar je priborila. — Zato je Andrassy vojsko odrinil, da-si morda Se pride . . . VnaiM<k ftrittve.
Denes še bolj kaže na to, da se ##»»t-dela in se bode tudi storil. Ruska vladna „Agence" in angleški vladni „Standard" pišeta miroljubivo. — Grof Šuvalov je v soboto zapustil Peterburg in se vrača skozi Berlin v London. Predno tjakaj ne pride, ne bodemo nič izvestnega novega čuli. Govori in piše se pa sploh, da je Šuvalov carja pregovoril, v nekaterih točkah popustiti, da se mir ohrani, in v ta namen kongres evropskih vlad snide.
V    iflmn* ji se agitira od italijanske strani proti temu, da bi Epirus spadal k Gre ciji, temuč naj Albanija bode samostalna. Znano je, da Italijani špekulirajo na njo.
Mtntijttnskt* zbornica je 18. t. m. v posvetovanje vzela zakonsko osnovo o zidanji železnic v zgdrenjej Italiji v dolžini 400 kilometrov s skupnimi stroški 380 milijonov. — Torej mora Italija uže še denarja imeti,'če Se tacih velicih rečij loti.
Na Hotni!, vn* se uže začenja reakcija. Pruska vlada je predložila zveznemu svetu (bundesrath) „posta voproti prestopkom soeijalno-demokratičnega pri zadevanja." Ta postava dovoljuje časopise in knjige soeijalno-demokratičnega zapopadka zatirati in prepovedati. — Piše se pa dalje, da hoče nemška vlada tudi volilno pravico skrajšati. — Tudi minister za ku!-tus, Falk, je dal svojo demisijo, in sicer zarad, tega, ker je čutil v cesarjevih besedah, najj vsak minister skrbi za to, da se vera ohrani,! sebe in svoj delokrog zadet. — Tako ima napad blaznega IRhlla uže svoje nasledke in bič, ki se zdaj plede na priganjauje in z odobravanjem samih liberalce v, padal bode skoro tudi po liberalnih nemških hrbteh. Postave, ki se zoper stranke delajo, imajo rade lastnost pušice, ki odskoči in strelca samega rani.
Dopisi.
Is celjske okolice 16. maja [Izv. dop. j V zapisniku občnega zbora štajer ske kmetijske družbe meseca februarja v v Gradcu nahajam neko obravnavo, katera je tudi za naše narodno slovensko stališče va žno in katero nam svedoči, da tudi pošteni Nemci naše narodne pravice priznavajo in našim narodnim terjatvam pritrjujejo. Pri celjskej kmetijskej podružnici so namreč udeleženi tudi narodno misleči Slovenci in narodni učitelji. Ti so izrekli željo na občni zbor štajerske kmetijke družbe, naj bi se ona pri slavnej vladi pobrinola, da izda slovensko čitanko za kmetijske nadaljevalue šole in za poduk slovenskemu ljudstvu. Ta predlog je zagovarjal načelnik celjske kmetijske podružnice, Nemec vitez Berks. Tudi je soboj k zboru prinesel kopico slovenskih knjig, darovanih po dobro znanem domoljubu, dekanu Ž uži, naj jih kmetijska družba razdeli mej slovensko kmetovalstvo. O teh dveh predlogih se je vnela mala debata. Nemci se mu nijso odgovarjali ali Be mu protivili, le predsednik je omenjal to, da kmetijska družba štajerska uže s tem dovolj za slovenski Štajer skrbi, da izdaja svoj organ tudi v slo venščini (v Gradci izhajajoči „Štajerski gospodar"). Najdel pa se je drug človek, kateri živi mej Slovenci in od Slovencev, ki se je po nepotrebnem v to vtikal. To je notar Rudi v Marubergu. Ta je čenčal, da Slovenščina nema tehničnih izrazov in da jemlje za nje besede iz srbskega iu ruskega jezika, za kar pa on nij, namreč za to, da se Slovenec rajše na nemščino priraja. Seve, da je uže to sum ničenje zadostovalo, da nij bil sprejet dobro
misleči predlog celjske kmetijske podružnice" A ta poslednja se je še z drugim predlogom pri tem zboru odlikovala, kar je jako pohvalno. Ker je imela biti namreč razpisana služba (in je še, menda do konca maja s 1500 gl.) služba potovalnega učitelja za kmetijsko, s sedežem vMa riboru, predlagala je ta, naj se vzame takov prosilec, kateri bode slovenščine skozi in skozi zmožen. Da si so temu nekateri s tem otročjim popravkom ugovarjati hoteli, naj bode samo štajerskega slovenskega narečja (vvindisehe Sprache) vešč, vendar se je, kakor razumljivo, ta predlog enoglasno sprejel. Nanj se je pa kakor v prejšnjih letih, oziral tudi pri razpisu štajerski deželni odbor. Da bode tudi pri podelitvi službe pri tem ostal, zato imamo vsaj vso nado.
— (Ob istej stvari nam piše drug dopisnik iz Celja:) Februarja meseca letošnjega leta je imela ces. kr. kmetijska družba Štajerska v Gradci svoj 54. občni zbor. Pri tem zboru je stavil zastopnik poddružnice Celjske, g. vitez Berks, predlog, naj bi kmetijska družba de lala na to, da se sestavi berilo za kmetijske tečaje v slovenskem jeziku. Kdor razmere na Štajerskem pozna, moral bi misliti, da je ta predlog bil z veseljem sprejet, in da mu je zbor kmetijske družbe, katera bi imela Bkr-beti za napredek poduka pritrdil. A zgodilo se je ravno nasprotno, kajti oglasil Be je ne-kov Rudi iz Marnberga, ter je izjavil, da on smatra izdanje berila za kmetijsk poduk za čisto nepotrebno, da on sam živi na spodnjem Štajerskem, v slovenskem okraji, in da je prepiičan, da otroci izrazov, donesenih iz Srbskega in Ruskega ravno toliko razume, kakor nemške. Na te besede je tedaj predlog viteza Berksa padel.
Te besede, izrečene po nemškem za-grizencu, ki niti naših, niti tujih razmer ne pozna, in le sem ter tja katero brez nog in glave zine, ne potrebujejo nika-koršnega komentara. Stvar bo sama sodi. Jaz pa moram na podlagi izkušenj o tem nekoliko izpregovoriti, da se morda istemu g. Rudlu misli o naših razmerah nekoliko pojasnijo. Kakor je znano, primanjkuje našim ljudskim šolam dosedaj sploh še pripravnih beril, in odbor, kateremu je naloženo, sestaviti slovenska berila, sedaj dela pridno. Nadejati se je tedaj, da dobi ljudska šola v kratkem dostojno berilo. Zdaj pa vprašam: ali bode to berilo morda tudi polno srbskih ali ruskih izrazov? Nemamo li v Bvojem jeziku, katerega vsak pošten Slovenec ume, dovolj izrazov, da nam jih nij treba loviti po tujih jezikih? In če imamo nekatere, srbskim podobne izraze, nij-li naš jezik jeden slovanskih, kateri so si vsi v rodu? Tega se ve da oni gospod Rudi ne ve, in za to naj rajši molči. Ako bodo tedaj berila za ljudske Šole, kar smemo upati, dostojna in za deco razumljiva, zakaj bi se potem ne mogla tudi berila kmetijskega obsega isto tako razumljivo sestaviti? So-li odstavki v naših spisih in kmetijskih novinah tako nerazumljivi, da bi jih kmet in šolar razumeti ne mogel? Ako mi g. Rudi na ta vprašanja odgovori, potem Be bodem smatral kot premaganega. Ce pa na to vse nij še mislil, tedaj naj bi bil rajši molčal. Drugi predlog viteza Berksa je bil, da se za naše spodnje Štajersko namesti popotni učitelj, kateri bi znal slovenski predavati. Vitez Berks je ta predlog utemeljil s tem, da pri nas nij namen, dovažati srbske in ruske izraze, tem
več, da mora biti jezik sredstvo, po katerem kmetijska družba svoj vzvišen namen do* Beči ima. Če se ima to zgoditi, tedaj mora kmetijska družba posredovati z našim ljudstvom s takimi učitelji, ki znajo Blovenski, da jih kmet razume, kajti predavanja se ne vršijo za mestne lione, dandije in drugo goma-zen, ampak za kmeta, za posestnika zemljišč. Inače je denar, potrošen za učitelje, brez potrebe razmetan.
Zopet se je tist Rudi oglasil in dejal, da se v slovenščini nahaja premalo primernih izrazov, in bi Be ti izrazi morali še le iz druzih slovanskih jezikov pridobivati. Rekel je: „wir brauchen keine fremden Ausdrileke, es ist besser, das Volk lerne die in Oesterreich be-stehende Kultur Bprache.u Tako tedaj! Iz Avstrije naj se izžene naš jezik, in naj se uvede nemška „Kultursprache", ki morda — nema tujih izrazov! Smešno! Je-li „kultur* nemšk izraz? Sram naj bo g. Rudla, da se tako blamira! Kateri jezik ima več potuj čenih besedi j in izrazov v Bebi, kakor nemški! Na svetu nobeden! Ravno nemščina vsa mrgoli tujih besedij.
Če nemarno učiteljev, ki kmetijske predmete v slovenskem jeziku predavati znajo, je boljše, da se nam sploh taki nčitelji ne pošiljajo, ker potem kmet misli, da ga imajo za norca. Tigrin.
Domače stvari.
— (Izpremembe državnega volilnega reda za Kranjsko) bi pač silno treba bilo. A taka izprememba, kakoršno bi radi, nij predložena, temuč samo to je v seji 17. t. m. nasvetovano bilo, da namesto v Planini, bode od zdaj volišče v Logatci, — nič več.
— (Požar in prošnja.) Piše se nam iz Spodnjega Zemona 18. maja: Denes popolu-dne ob Va 2 začelo je goreti v našej vasi, in v malo trenotkih bile ste dve hiši v ognji. Požar je razsajal tako, da je v pol ure bilo 7 hiš z drugimi poslopji vred v ognji. Revni pogorelci so le malo oteli, vendar pa vso živino. Strašno težko bode pozabljena ta huda nadlo-ra tem ubogim pogorelcem, kajti revščina je bila uže tako, ker dve, recimo tri leta nijso ljudje skoro nič pridelali, a kar so še imeli, šlo je v nič v tem ognji. Usmiljeni ljudje sa prosijo, ako je mogoče, tem ubozim pogorelcem kaj pomoči, ker tem ljudem bode manjkalo vsega, ker jim je vse pogorelo. Mili darovi za uboge naj se pošljejo na županijo Zemonško.
— (Ptujski) nemški „fortschrittsverein" se je 17. t. m. v svojem zboru oglasil zoper nagodbo, kakoršno snuje vlada in večina državnega zbora, ker Cislejtanijo preobklada in interesom cislejtanskega prebivalstva ne ustreza. Razumeje se samo ob sebi, da zdaj ko bo in ker so ti ptujski modrci svoj silno veljavni votum oddali in ga brž po svetu telegrafi™1', bode se stvar vse drugače zasukala nego bi se bila.
— (Pot mej Mariborom in Celovcem), ki je 17 milj dolg, sta dva oficirja 15. husarskega polka pred nekaj dnevi pre-jezdila v jednem dnevi; v Ceiovci sta jeden dan počivala, a potem zopet v jednem dnevi v Maribor prijahalu.
— (Četrti občni zbor „Učitelj -skega društva za slovenski Štajer",) bode v torek po binkoštih 11. junija v Ljutomeru. Začetek ob 8. uri zjutraj v sobi 1. re-
alke. Dnevni red je: I. Nagovor predsednika; II. Poročilo tajnika; III. Poročilo blagajnika in polaganje računa od 15. avgusta 1876 do 1. junija 1878; IV. Volitev B pregledovalcev računa; V. I'ogovor o bodočem delovanju društva in določevanje o visokosti društveno let nine. VI. Določevanje društvenega sedeža in kraja m bodoči občni zbor. VII. Volitev predsednika iu 14 odbornikov.   VIII. Predlogi in nasveti posameznih udov. Na čast udeležnikom 4. občnega zbora „ Učiteljskega društva za slovenski Štajer" v Ljutomeru priredi podpisani odbor sledeče: Na binkoštni ponedeljek: I. Zabavo b petjem in godbo (v pivarni ob 4. uri popoludne). II. Skupno razveseljevanje v čitalnici (zvečer.) Na binkoštni torek: III. Sku pni izlet k „vili" g. Zemljica nad Ljutomer za razgledovanje ljutomerske okolice ob 7. uri zjutraj. IV. Skupni obed v čitalnici ob 11. uri predpoldnem. (Oseba plača 00 kr. za jed in pijačo.) (Ob 1. uri odhod je v Ormuž onih p D. gg. udeležnikov, kateri se bodo morali radi Šole v sredo z vlakom ob 4. popoludne od peljati). Da bi podpisani odbor udeležitev pri zboru olajšal, priskrbel bode vsem udeležni kom te BkupŠčine brezplačno vožnjo od Or-muža v Ljutomer in nazaj ter brezplačno prenočišče v Ljutomeru. P. n. gg. udeležnike bodo čakali vozovi v ponedeljek ob  11. uri predpoldnem na kolodvoru v Ormužu (Friedau). Da se more ob imenovani uri doiti v Ormuž, treba je se gospodom od mariborske strani odpeljati z jutrajšnim graškim vlakom, oni pa od celjske strani z vlakom ljubljanskim, ki pride ob G. uri v Celje, ob W>- na Pragerje (Pragerhof). Da se more določiti potrebno Število vozov in prenočišč, prosijo se vsi oni gospodje učitelji, kateri Be nameravajo zbora udeležiti, da to podpisanemu odboru vsaj 10 dnij poprej naznaniti izvole. Z ozirom na te priprave in olajšave nadja se podpisani odbor cbile udeležitve. Vsem p. n. udom našega društva in tudi drugim domoljubtiim gospodom učiteljem, kateri ne bodo utegnili biti nav-zočni pri našej skupščini, bodi pa za razvitek našega   šolstva  velevažno  „Učiteljsko društvo za slovenski Štajer" toplo priporočeno. Prvi, namreč udje, naj izvolijo društvo tudi s tem podpirati, da bodo pri priliki poravnali dolžno letnino za leto 1878 — (50 kr.) in pa druge mogoče zaostale zneske (n. pr. naroč lino „Slovenskoga Učitelja"); vsi drugi naj se izvolijo pa kot novi udje k nam pridružiti. Vsem našim prijateljem naj bode tudi priporočena po našem društvu izdana ..Občna zgodovina" (c. 25 kr.) in „Kocenov zemljepis" (o. 15 kr.) Društvo bode svoje pretrgano delovanje (s prenehanjem izdajanja lastnega organa) v ugodnih okoliščinah zopet nadaljevalo. Zato prosi vse podpore svojih gomišljencev. Naše geslo je in ostane: „Vse zablagor slovenskega šolstva. V Ljutomeru 15. maja 1878. Odbor ,, Učiteljskega društva za slovenski Štajer."
če se ta „sistem" še bolj spopolni, to vedi sam — patron vražjih mehanikov 1
* (Lov.) Cesarjevič Rudolf je zadnje dni bil 13 dni na lovu na spodnjem Dunavu z ne katerimi gospodi. Ustrelil je več kraguljev, orlov, skopcev, štorkelj in druzih povoduih ptičev.
Kuarll v
Ljtil> i j tia i.
Štrukelj,   krojaška hči,
11. niiij:i. Frančiška 14 ilnij, na slabosti.
12. maja: Matej Subadoloc, posestnik, 651. 9 m., emonska cesta št. 8, na sušici. — Neža vVachtor, dekla, 57 1., v ubožnej hiši, na sušici. — Jera Pe-čovnik, kuharica, 55 1., frančiškanske ulice št. 8, na vnctici pljuč. — Juhana Broskvar, posestnikova hči,  17 dnij, krakovske ulice št. 25, na ošpicah.
13. maja: Marija Olep, tesarska hči, 2 I. 7 m., Florijansko ulica št. 38, na sušici. — Ana Brenčič, reva, »>'.' 1., poljanska cesta št. ls, na oslabljeni i krvi.
Dunajska borza 20. maja.
(Isvirno telegrafičnd poročilo.) Enotni dri. dolg v bankovcih .    £'2 gld. 05 Enotni drž. dolg v srebra
Zlata renta....., .
1860 dri. posojilo .... akcije narodne banke .   , .
Kreditne akcije.....
London    ......... 121
Napol.......... 9
C, kr, cekini   ....... 6
Srebro .........106
Državne marke    ...... &9
64
71 113 799 214
90 90 70
75 40 71
73 EO 95
h valj ujom se bogu. Bevalesciere zasluži največje hvalo, pridobila mi je zopet zdravje i me stavila v •tanje, da morem mojo društveno pozicijo zopet uživati. Dovolite gospod, zagotovijenja moje prisrčne hvaležnosti in popo.nega spoštevanja.
Markiza de Brčhan. St. 75.877. Flor. Kollerja, o. kr. vojašk. oskrb-ka. Veliki Varaždin, na pljučnem kašlji iu boiehauji ikii, omotici in tiščanii v pršilu 8u 65.71». liospodični de Montlouis na nepre-bavljenji, nt>«p*.riji in hujšanji.
•t«vala ».aji<j je 4krat • č lejia, DMD 'aofl'j, ter ie pri oa.ra*oeuih m otrocih prih ani 5 J krat več na ioni, ko pri zdravilih.
V plohaeih Pirnonh po ?ol fonta 1 gold. 50 k;-., I tal 2 mil oO kr., i fanta 4 gold. 50 kr., 5 funtov 10 gold., IS iiiu jv SO gold., 24 funtov 3 > gold.
Kevaioacioi-o-rticoiuten v --.uau-. m in Bevalesciere-Chooolatee v prahu ^2 tan 1 gld. 50 iu., 24 taa 2 gl. U fe&M 48 ta» <\ gi, BOkr«, v pribil m 120 CM 1J gL Predaje: Da 'linv •..u;up. na DBtaaJl« & aH-aoiŽxjf.a«ae. it. 3, kakot v vso j v.tt.i pri dobrih t-karjih in rpecerijakib trgovoihj tndi raspojilja da-ajslu hita ua vse krajo po postnih nakaznicah ali jo\i.oi:,iu. V Ljubljani Ed, ianr, J. S v o h oda, ekar pri „alatom orlu", v Heki pri lekarju J. P r o-damu, v Ceiove« pri lekarju B t rn jaoh er j u, / MpFJitu pri lekarju Aljinoviču, v Trsta pri Iskarju Jakoba Surravallo, pri drogeristu P. Boo ca .T  H ir«nhn   -■ Kmlrn ->ri Amimv^n.   m91)
Razne vesti.
* (Tiskarna časopisa „Kepubli-can"), ki izhaja v mestu Saiut-Lois države Missouri v severnej Ameriki, ima tiskovni stroj po sistemi Iloe, kateri stroj v jednej mi 24,000 (torej v jednej minuti 400) pol na obeh straneh natisne, ob enem pa tudi posamezne pole sklada, obrezuje in na gubi (hrbtu) skupaj zlepi, tuko da se časopis s prilogami kakor knjiga citati more. Prvi stroj te vrste jc samo 10,000 pol vsako uro tiskal. Kaj bode,
Vit« bolnim m«č in zdrivje brei leki ii brei stroškov pt iirrstni
ReVulesciere iu Barry
«9 JF/0*acf«isK*
80 let lis Je UJ bolesai, kl M J« u kila ozdra rila ta prijetna zdravilna hrana, pri odraičenih i otrocih brei medicin in stroškov; zdravi vse bolezn v želodcu, na živcih, dalje prsne, i na jetrah; ilez t naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nepre bavhenje, zaprtje, prehlajenje, neipanje, slabosti, ziaU ulo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, inmenje v ušesih, slabosti in blevanie pn nosečih, btoinost, diabet, trganje, shuišanje, bledičico in pre olsjenje; posebno se priporoča sa dojenee in je bolje, nego dojničino mleko. — Izkaz hi mej 80.000 spriče-«al zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spri d evala profesorja Dr. Yv urzerja, g. F. V. Beueka, pra tega profesorja medicine ns vseučilišči v Maribora idravilnegs svetnika Dr. Angelateina, Dr. Shorelanda sU.Campbolla, prof. JDr. Dede, Dr. Ure, grofinje Uaatle-ituart, Markize de Brohan a mnogo druzih imenitni! osob, ss razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj.
Kratki izkaz ia 80.000 spričevalo?.
»a Dunaji, 18. sprila 1872. Prešlo jo iiže sedem mesecev, odkar sem bi) v brezupnem stanji. Trpel sem vsled prsnih i a črn ničnih bolečinah, in sicer tako, da sem od dne do dne vidno g mil, in to zu prečilo je dolgo 6asa moje študijo. Ćul sem od Vaše čudapolne Bevalesciere pričel sem jo rabiti iu zagotovim Vas, da se čutim po mesečnem užitku Vaše tečne iu okusne Kova iesciere popo nem zdrav, tako, da brez najmanjega tresenja morem zopet pisati. Zaradi tega priporočam vsem bolnim to primerno prav ceno m okusno hrano, kot najboljši pripomoček, ter ostanem Vaš adaoi
Gabriel Tesohner, slušatelj javnih višjih trgovskih šol. Pismo visoko plemenite markize de Brčhan.
Neapel, 17. aprila 1862. Gospodi Vsled neke bolezni na jetrah bilo je moje stanje huj sanja in bolečin v Bake vrste sedem let sem strašno. Nij sem mogla niti čitati niti pisati, tresle so se vse čutnice na celem životu, slabo pre-bavljenje, vedno ne spanje, ter setn tipala vedno na razdražonji čutuic, katero me je sam ter tja preganjalo in me ne jedni trenotek na miru puBtilo, in pri tem bila sem melanholična najvišjo stopinje. Mnogi zdravniki poskusili so vsa, brez. da bi moje bolečine zlajšaki. V poluej obupuosti poskusila sem Vašo Bevalesciere in  sedaj, ko jo uživam tri mesecu, za-
V Cerknici na Notranjskem,
v lepo ležečej hiši na velikem trgu, kjer je naj primerni j si kraj za kupčijo z mešanim blagom, se lahko precej, dve za ta posel pripravni sobi in en nia-gazlu v najem dajo. (163—1)
Ve6 o tem se poizve pri varuhu mladih lastnikov omenjene hiše, g. Vrsne Nerko v i 'erltnici.
Štev. 7402.
Razglas.
(162—1)
V četrtek 93. maja t. 1. do polu dne ob 9. uri bo bode košnja mestnih travnikov v Latermanovem drevoredu pod Tivolijem po očitnej dražbi v najem dajala.
Najemniki Be vabijo določeni dan na travnik« v Latermanovem drevoredu.
Mestni magistrat t Ljubljani,
17. maja 1878.
Prodaja košnje.
Dne 97. maja (ponedeljek) se bode košnja, 14 oralov travnika „MeBarica" v Trnovskej fari — spadajoča v zapuščino Franc Rode-ta — za leto 1878 na drobno po dražbi in proti gotovoj plači oddajala.
Dražba se prične 27. t. m. ob 9. uri zjutraj na travniku „Mesarica". (156—2)
Karel S. Till
trgovstro a knjigami in papirjem, pod Tranio H, 2, zaloga vseh potrebnosti) za urade in kupčijstvo; zaloga navadnega, pisemskega in zavijalnega pa-
Eirja. Vse potrebnosti za merjevce (inženirje), sli-arje in risarje.   Najnovejša v konfekciji za papir. Zapisovalne in opravilne knjige. Izdeljujejo se tudi monogrami na pisemski papir, visitne karte in pisemske zavitke. (158—8)
Adolf Eberl,
zaloga oljnatih barv, lakov in firnežev, m-*)
na Marijinem trgu, poleg frančiškanskega mosta.
mu   B*5>Sf I
—i rr" »o
51
M
2. B
i 1
»T »
w sj e
S5 3 o- g as
Sic O     B S
i s-r
»9 M
s-a**
1 dE HifJ
m 0l ^=11-,
hI ° 19
d* i  d (i
♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦4
i
z
Naznanilo odpretja.
i
Podpisani uljudno naznanja, da je v nedeljo, 19. t. m., odprl svojo, na novo opravljeno
tt
kavarno gter»waite**
(Mv. Jaktiba
ter priporoča eastitemu občinstvu to kavanu* za obilno obiskovanjo, in objujo skrbeti vedno za dobro pijačo, mnogo časopisov, pasuO postrežbo "in po ceni, kakor bodo tuiii skušal željam p. t. gostov V vsaceui oziru ustreči. Sč spoštovanjem
Uli-ieh ^clniiidt,
(164) kavarnar v Ljubljani.
iTdateij in urednik Josip j ur ti C.
LiUduniia ui tisa aNarodne tiskarne*.