Za varno delo
Da bi bili o varstvu pri de. lu, o pravicah in dolžnostih čimbolje poučeni vsi zaposleni in z namenom, da bi se število nezgod pri delu še zmanjšalo Je kadrovska služba organizirala obvezne seminarje in preizkuse znanja za vse delavce v proizvodnji.
Seminarji s preizkusom znanja so po temeljnem zakonu o varstvu pri delu za vse obvezni. Organizirani so po skupinah in obsegajo 4 šolske ure predavanja s področja varstva pri delu, nato po nekaj dnevih še preizkus (izpiti) v obliki testiranja.
V začetku so nekateri, zlasti tisti, ki jim manjka le kakšno leto dela do pokojnine, nekoliko negodovali, češ
kaj se bomo na stara leta mučili in učili, ko pa so se seminarji in preizkusi začeli pa ni bilo nobenega izostanka. Kljub temu, da so v večini žene, ki imajo v popoldanskem času še družinske obveznosti so predavanjem zavzeto sledile in pogosto posegale v razpravo s svojimi dolgoletnimi delovnimi izkušnjami. Temu primerni so bili tudi končni rezultati testiranja, ki so bili nad pričakovanji.
Tako je naš delovni kolektiv s 1500 zaposlenimi storil pomemben korak pri vzgoji in osveščanju delavca, da se bo ta nezgod znal varovati, če pa bo do nezgode prišlo pa bo znal ukrepati.
i***************************************
★
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
*
t
*
I
★
*
*
★
★
*
★
★
★
★
★
★
★
★
ČehtituvnO'
€*(' r/iieiiif VefJisftZs/te
Minevajo dnevi drug za drugim, minevajo meseci, leta, desetletja ...
Vsak dan prinese nekaj novega, vsak dan je korak naprej na poti napredka za človeštvo. Vendar, kot pridejo tudi minejo pustivši v tej verigi napredka večjo ali manjšo sled. Le redki dnevi pa ostanejo tako rdeče zabeleženi v koledarju zgodovine za neki narod, za človeštvo, taki, ki označujejo epohe, ki so nuje epoh.
Eden od teh redkih datumov je 29. november, rojstvo naše federativne socialistične republike Jugoslavije. Datum, ki je obsijal z novim žarom boj in zmago in pot do novih zmag v socialistični graditvi.
DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE SAMOUPRAVNI ORGANI IN UREDNIŠKI ODBOR
tik**************************************
V
X
Jesenske sejemske prireditve
Vse sejemske prireditve v drugi polovici leta običajno imenujemo jesenske, pa čeprav katera od njih sodi v pravo poletje. Letos smo se od »jesenskih« prireditev udeležili Skopskega sejma (Skopski saem), jesenskega Zagrebškega velesejma in pred nami je še sodelovanje na specializiranem domačem sejmu embalaže Savropak v Beogradu.
SKOPSKI SEJEM
Udeležba na Skopskem sejmu ni bila prav nič jesenska, sejem je potekal v največji poletni vročini. Sama manifestacija se vrši na prostoru, ki ga je potres izredno prizadel in ga imenujejo Stari Saem. Ker nismo stalni udeleženci prireditve, in ker je tu stiska za razstavni prostor, si nismo uspeli zagotoviti pokriti razstavni prostor, to je v hali. Naš razstavni prostor je bil paviljon odprtega tipa, montažne izvedbe in imel je izredno ugodno lego — centralno mesto med kovinsko in prehrambeno industrijo. Taka lokacija pa je pogojevala tudi največji možni obisk. Naša letošnja udeležba na tem sejmu je prva po triletnem premoru. Sejem, kot smo tudi pričakovali, ni dal večjih komercialnih rezultatov, je pa vzbudil velik interes in zanimanje za naše izdelke. Makedonski tržni prostor postaja tudi za nas vse bolj zanimiv, še po-
sebej za področje prodaje izdelkov avtoelektrike. Prav zato se moramo temu področju v bodoče posvetiti z večjo pozornostjo. Večjim komercialnim rezultatom pa se je moč nadejati le ob konstantnem nastopanju na tem tržnem prostoru. Pri tej sejemski prireditvi lahko omenimo še to, da so bili naši izdatki za sodelovanje na njej minimalni.
ZAGREBŠKI VELESEJEM
Najpomembnejša sejemska prireditev na celotnem našem tržnem prostoru je jesenski Zagrebški velesejem. Zaradi posebnega pomena, ki ga ima ta prireditev, jo običajno tudi otvorijo naj višji državni predstavniki. Na to prireditev smo se resno pri p ra vi j ali že nekaj časa prej Poskrbeli smo tudi za skrom no, a efektno reklamo in ob veščanjc naših kupcev. V ka talogu prireditve smo distri buirali posebno privesnico —
kovinski litografski vložek, ki je ilustriral naše možnosti na področju tiskanja na pločevino. Vsem našim pomembnejšim poslovnim partnerjem smo v dnevih pred začetkom sejma poslali posebej v ta namen tiskana vabila. Tudi pri ureditvi in aranžiranju naših izdelkov na sejmu smo letos dosegli verjetneje več, kar je možno v obstoječih razmerah razstavljanja. Znatno povečan letošnji obisk poslovnih partnerjev pa je pokazal, da je naš razstavni prostor za tak obseg in frekvenco obiskov premajhen. Celotna razstavna površina skupaj s komer-cijalnimi prostori znaša 105 kvadratnih metrov. To pa je občutno premalo, saj s tako površino razpolaga tudi naša konkurenca, mnogo manjša podjetja pa imajo površinsko večje paviljoni' Vendar z razširitvijo površine ni moč računati v prihodnjem obdobju. Namreč Hala VI Zagrebškega velesejma je že nekaj let stalno razprodana istim razstavljalcem in zato se razstavne površine sploh ne menjajo. Izhod iz te situacije je en sam — in sicer izdelava nove konstrukcije paviljona, ki naj bo take re-
(nadalj. na 2. strani)
Na Skopskem sejmu si je našo stojnico ogledal tudi visoki gost Krsta Crvenkovski
Jesenske sejemske prireditve
(nadalj. s <1. strani)
šitve, da bo omogočala razširitev komercijalnih prostorov ob nezmanjšanju možnosti za razstavljanje naših izdelkov. Obstoječo konstrukcijo je že prerasel čas, razen tega pa bi jo lahko uspešno prenesli in uporabili v Novem Sadu. Upamo, da se bo javnosti naše podjetje na prihodnjem jesenskem Zagrebškem velesejmu predstavilo z novim paviljonom. V ta namen namerava Biro za ekonomsko propagando v prihodnjem letu razpisati javni natečaj za izdelavo idejne rešitve za novi paviljon. Skupna prodajna služba je razstavljala izdelke, ki so predmet skupne prodaje — pokrovčke za stekleno embalažo. Če sumiramo rezultate letošnjega jesenskega Zagrebškega velesejma, ugotovimo, da so rezultati presegli pričakovanja po obisku poslovnih kontaktih in poslovnosti.
SEJMI V INOZEMSTVU
V drugi polovici leta smo se udeležili tudi nekaterih inozemskih sejmov. Tako smo sodelovali na sejmih v Damasku, Plovdivu, Bagdadu, Teheranu ter v Brnu in v Moskvi. Slednjih dveh sejmov smo se udeležili v okviru poslovnega združenja ČIS in s posredovanjem Kemičnega kombinata Chromos, Vseh ostalih pa se udeležujemo s posredovanjem Zavoda Zvezne gospodarske zbornice Yugoslavija — Public. Na teh sejmih znaša naša razstavna površina do največ 5 kvadratnih metrov. Včasih nam uspe, da se kakšne razstave ali sejma udeležimo brezplačno, tako se bomo prav v kratkem brezplačno udeležili posebne ploveče razstave v vodah Južne Amerike. Tudi v Moskvi smo razstavljali brezplačno na razstavi Sodobna poligrafska tehnika — INPO-LIGRAFMAŠ 69. Ta razstava je vzbudila velik interes za naše tiskarske usluge. Žal pa je sovjetsko tržišče tako, da ga je potrebno konstantno obdelovati, da da komercialne rezultate.
načrtno vključevati v vzporedne manifestacije te prireditve. Le na tak način bomo tudi na tem mestu dokazali, da smo vodilno podjetje v državi na področju kovinske embalaže. Ta prireditev vključuje tudi tekmovanja za Zlatni Savropak, to je priznanje (nekak Oskar za specifično področje embalaže), ki se podeljuje le za že embalirane izdelke (pakirane) namenjene za široko potrošnjo, predvsem za nakupe v samopostrežnih trgovinah.
Udeležbo na tem tekmovanju lahko prijavijo le potrošniki neke embalaže, ne pa njeni izdelovalci. Ker se nismo letos udeležili tekmovanja za jugoslovanski Oskar smo angažirali vse obstoječe možnosti za sodelovanje na tem tekmovanju. Našo embalažo bodo za to tekmovanje prijavila podjetja Droga iz Portoroža, Podravka iz Koprivnice in Emba-Merka-tor iz Ljubljane. Omenjena podjetja bodo prijavila embalažo za kavo in naše obodne doze. Vendar moramo povedati, da ob tem obstaja resna nevarnost, da najvišjih priznanj ne dobimo, pa ne zaradi tega, ker bi naša embalaža iz letošnje produkcije ne bila taka, da bi lahko dobila priznanja, temveč zato, ker so roki, ko bi se ta embalaža morala pojaviti v trgovini skoraj že mimo. Rok, da se ta embalaža pred tekmovanjem pojavi tudi v trgovini pa je eden od osnovnih pogojev tekmovanja. To pa pomeni, da so zamujeni tudi naši dobavni roki tem trem podjetjem. Trenutno je v trgovini le embalaža, torej tudi kava Droge iz Portoroža.
Za konec omenimo še to, da se letošnje prireditve Savropak od sorodnih podjetij Limprodukt. Morda še to, da udeležujejo Pluto, Plutal in je letošnji dobitnik Oskarja med izdelovalci pločevinske embalaže Limprodukt iz Novega Sada. To slednje nam vsem v premislek.
Kokalj Roman
Pretreslo nas je
Spet se je stresla zemlja. Tragedija Skopja se je ponovila tokrat v Banjaluki in njeni okolici, čeprav v manjšem obsegu in manj strašno kot pred leti v Skopju, nas je močno pretresla. Prizadet je bil človek, Banjalučan, prizadeti smo vsi. Pomagati, to je naša prva dolžnost in kdor hitro pomaga, ta dvakrat pomaga!
Med prizadetimi je bil tudi kolektiv tovarne za predelavo sadja in zelenjave »VITAMINKA« v Banjaluki, ki je naš dober dolgoletni kupec kovinske embalaže. Odločili smo se, da temu kolektivu pomagamo kolikor moremo. Pobrali smo vse najboljše šotore, ki jih imamo za dopust, kupili 20 ležalnih blazin in iz počitniškega doma vzeli še 30 odej, in to
taminka« pred katero je bilo nekaj delavcev z direktorjem in drugimi svojimi partnerji, ki so tudi pripeljali pomoč. Zelo so se razveselili šotorov, katere so trenutno najbolj potrebovali. Po zahvalnih besedah gl. direktorja in prošenj za še nadaljnjo pomoč, smo si ogledali tovarno. Pogovarjali smo se zelo malo, ker so bili preveč pretreseni nad dogodkom, ki so ga doživeli. Zavedali pa so se, da jim ne preostane nič drugega, kot da se čimpreje spoprimejo z resničnostjo, kakršna je in čim preje omogočijo obratovanje tovarne ter normalno življenje delavcev.
Poslovili smo se in obljubili, da jim bomo še pomagali. Pot nas je zanesla še v notranjost mesta, katerega je obiskal
šmm
I Mm.' . j .
Tako je bilo tretji dan po potresu. Ljudje so rešili iz stanovanj kar so mogli in živeli pod milim nebom. Foto: Vidmar Ciril
našo prvo pomoč odpeljali prizadetemu kolektivu »Vitaminke«.
Na pot smo odšli skupno s tov. dir. Rakuščkom, tov. Dernovškom in tov. Žabjekom. Prekrasno jesensko jutro nas je dan po potresu spremljalo na poti proti opustošenemu mestu. Na poti proti Zagrebu je bil zelo gost promet, največ pa je bilo tovornjakov z napisi »Pomoč Banjaluki«. Na odcepu z Avtoceste proti Banjaluki pa je bila ena sama strnjena kolona vozil v obe smeri.
Kakih 10 km pred Banjaluko v vasi Laktaši smo videli prve poškodovane hiše. Od tu naprej je bilo razdejanje vedno večje. Prišli smo do tovarne »Vi-
tudi tov. predsednik Tito. Pogled na to je bil zelo žalosten. Večji del stanovanjskih hiš je porušenih ali tako poškodovanih, da ne smejo stanovalci do inšpekcijske kontrole v svoja stanovanja.
Odšli smo iz Banjaluke pretreseni in z željo, da bi se ta rana čimprej zacelila, da bi ljudje čimpreje začeli normalno življenje. Na poti iz Banjaluke smo spet srečavali nove natovorjene kamione z vseh strani države in tudi tujine.
Ponovila se je tragedija, ponovila se je solidarnost — nekaj temnega in nekaj svetlega. Ljudje smo in le tako si lahko pomagamo, kadar smo nemočni, da bi preprečili nesrečo. Vidmar Ciril
SAVROPAK 69
Pred nami je še ena sejemska manifestacija. To je Savropak 69. Prireditev Savropak, ki jo organizira Savremeno pakovanje ima tendenco postati nekak In-terpack vsaj v državnih merilih. Doslej smo tej prireditvi posvečali le minimalno pozornost, še posebej v primeru z drugimi sorodnimi podjetji. Namreč Savropak ni izključno komercijalna prireditev, je tudi galerija najuspešnejših rešitev domače embalaže nagrajene z Oskarjem in Evropske nagrade z priznanjem Eurostar, razen tega se v okviru te prireditve vključujejo strokovna predavanja s področja problematike embalažerstva. V bodoče se bi morali vse bolj
Naši izdelki na INPOLIGRAFMAŠ 69 v Moskvi
Sekretariat zveze komunistov razpravljal o novem sistemu nagrajevanja
0 Sekretariat osnovne organizacije ZK se je 11. novembra • drugič sestal na razpravo o novem sistemu nagrajevanja. 0 Ker so bili člani sekretariata o vsebini novega sistema 0 delitve osebnega dohodka že seznanjeni na političnem S aktivu so na tem sestanku razpravljali o podrobnostih 0 In predvsem kako ta sistem uveljaviti, da bodo njegove 0 dobre strani prišle do izraza. Razpravo tega sestanka, bi 0 v skrajšani obliki In strnjeno v celoto napisali takole:
Čeprav z novim sistemom ne bomo mogli deliti kaj več kot smo z dosedanjim, ga sprejemamo kot pozitivnega zato, ker je grajen tako, da bo spodbujal našo delovno prizadevnost, je čistejši in
nas sili v večjo organizacijsko urejenost, s čemer potegne za seboj še več dobrih sprememb in ustvarja pogoje za doseganje večjih finančnih uspehov. Gola resnica je, (nadaljevanje na 3. strani)
Kaj bomo spremenili v pravilniku o delovnih razmerjih
Od sprememb, ki jih je uveljavil zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o delovnih razmerjih dne 8. 5. 1969, smo že uvedli pristojnost komisij za izrekanje ukrepov zaradi kršitev delovnih dolžnosti pri delavskih svetih delovnih enot tudi za izključitve. To je bilo zelo nujno, ker je bilo zasedanje celotnega delavskega sveta delovne enote neekonomično in tudi neučinkovito.
Spremembe temeljnega zakona o delovnih razmerjih v mesecu maju pa zahtevajo še številne druge spremembe v našem pravilniku o delovnih razmerjih. Veliko od teh sprememb bo obveznih, ker pač zakon tako zahteva, več sprememb pa bo vnešenih tudi na podlagi dosedanjih izkušenj, ki nam narekujejo bolj podrobne predpise o bodočem pravilniku in to zlasti predpise o postopku.
Za spremembo pravilnikov delovnih organizacij ni v zveznem zakonu postavljenih nikakih rokov, je pa posredno postavljen rok, da naj bi republiški predpisi bili izdani v treh mesecih od izdaje zveznega zakona, kateri pa doslej niso izdani. Po informacijah na zadevnih tečajih Delavskih univerz so republiški predpisi že pripravljeni in bo verjetno zelo kmalu izdan republiški zakon o delovnih razmerjih.
Predpisi republiškega zakona o delovnih razmerjih bodo na podlagi pooblastila v
9.	členu zveznega zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih z dne 8. maja 1969, podrobno urejali zaposlovanje delavcev z nepolnim delovnim časom, dalje delo preko polnega delovnega časa in opravljanje dela, ki se ne šteje za delovno razmerje — bivše civilnopravno razmerje.
Spremenjeni zvezni zakon zahteva na primer, da se morajo delovna mesta z nepolnim delovnim časom zasedati po objavah oziroma razpisih v smislu 18. in 22. člena zakona o delovnih razmerjih z nezaposlenimi ali delno zaposlenimi delavci. Šele, če se na objavo oziroma razpis ne zglasijo kandidati, ki bi izpolnjevali zahtevane pogoje po prvem in drugem odstavku 43a člena, smejo delovne organizacije sprejeti na tako delovno mesto tudi delavca, ki je v delovnem razmerju s polnim delovnim časom, vendar pa mora delovna organizacija najmanj vsakih šest mesecev ponoviti razglas ali razpis — vse do njegove zasedbe.
Po načelih, ki bodo sprejeta v našem republiškem zakonu, bo ponavljanje razpisa za zasedbo delovnega mesta z nepolnim delovnim časom obvezno na 12 mesecev. Ker bo na ta način po republiškem zakonu zasedanje opisanih delovnih mest manj obremenjeno z administracijo, bomo tudi v našem novem pravilniku določili 12-
mesečni rok za ponavljanje razpisa oziroma razglasa.
V novem 43a členu zveznega zakona je poudarek na zasedanju delovnih mest z nezaposlenimi ali delno zaposlenimi delavci. To pomeni, da imajo pri zasedanju delovnih mest z nepolnim delovnim časom prednost nezaposleni ali delno zaposleni delavci. Tu nastane vprašanje, kaj je z upokojenci, to je ali jih je smatrati za zaposlene ali nezaposlene. Zvezna pravna komisija smatra upokojence za zaposlene, zaradi česar se ti po novem 43a členu zveznega zakona ne bi smeli potegovati za zasedbo delavnih mest z nepolnim delovnim časom.
Republiški zakon o delovnih razmerjih v SR Sloveniji se bo baje postavil na stališče, da so upokojenci osebe, ki iščejo zaposlitev in zanje ni mogoče trditi, da so zaposleni. Zaradi tega bodo pod določenimi omejitvami upokojenci po našem republiškem zakonu lahko zasedali delovna mesta z nepolnim delovnim časom tudi v bodoče. To možnost bo uveljavil tudi naš pravilnik o delovnih razmerjih.
Delo v podaljšanem delovnem času oziroma delo preko polnega delovnega časa je doslej urejal 44. člen temeljnega zakona o delovnih razmerjih s štirimi odstavki. V prvem in drugem odstavku so bili navedeni primeri, kdaj je dopustno podaljšati delovni čas. Tretji in četrti odstavek pa sta vsebovala formalne predpise, to je, da mora biti v statutu natančno oziroma konkretno določeno, v katerih primerih in pod katerimi pogoji je delavec dolžan delati dalj kot poln delovni čas in kdo je lahko pristojen oziroma pooblaščen za izdajanje odločb o podaljšanem delovnem času.
S spremembami v mesecu maju letos se je dosedanji drugi odstavek 44. člena dopolnil z besedami »ali spravila v nevarnost življenje in zdravje občanov (delo v ambulantah in bolnišnicah in dr.)«.
Sprememba prvih dveh odstavkov 44. člena ni posebno velika, vendar pa pomenijo vrinjene besede v drugem odstavku neko poostritev, ki izključuje bolj široko tolmačenje in sme tako trajati delo nad poln delovni čas, kadar je nujno, da se začeto delo nadaljuje, ker bi ustavitev ali prekinitev povzročila precejšnjo materialno škodo ali spravila v nevarnost življenje in zdravje občanov, samo toliko časa kolikor je nujno potrebno, da se odvrnejo ali preprečijo škodljive posledice.
V dosedanjem 44. členu se je spremenil tudi tretji odstavek, ki se glasi: »Delo, daljše od polnega delovnega časa sme delovna skupnost vpeljati samo v skladu s statutom, ta pa se mora ujemati z republiškim predpisom, ki natančneje določa primere, v katerih je mogoče vpeljati in odrediti tako delo po
prvem in drugem odstavku tega člena in pogoje, pod katerimi je mogoče to storiti. Doslej statuti glede podaljšanega delovnega časa niso bili pri določanju primerov tako izključno vezani s kakim posebnim predpisom, v bodoče pa bodo morali biti v absolutnem skladu z republiškim predpisom, ki bo natančneje določal primere, v katerih je mogoče vpeljati in odrediti delo daljše od polnega delovnega časa po prvem in drugem odstavku 44. člena in pogoje, pod katerimi sme to storiti.
Navedeno določilo zveni zelo strogo, bodoči republiški zakon o delovnih razmerjih pa bo to strogost predvidoma le do neke meje omilil, ker se bo po predvidevanem republiškem predpisu smelo opravljati delo v podaljšanem delovnem času tedensko največ 12 ur. Res, da bo delo v podaljšanem delovnem času treba obvezno prijavljati zavodu za zaposlovanje, ki sme v delovno organizacijo napotiti ustrezne delavce in kolikor stori to pravočasno, delovna organizacija ne bo smela več nalagati delavcem dela v podaljšanem delovnem času.
Glede dela na delovnih mestih s posebnimi delovnimi pogoji, ki škodljivo vplivajo na delovno sposobnost in zdravje, pa bo tudi po republiškem zakonu dovoljeno delati le toliko časa, kolikor je nujno potrebno, da se odvrnejo ali preprečijo škodljive posledice in v teh primerih ne bo dopustno delati v podaljšanem delovnem času do 12 ur tedensko.
bodo lažjega značaja in se bodo nanašale pač na obvezni prenos spremenjenih zveznih predpisov v naš pravilnik.
Tako bodo spremenjena določila o poskusnem delu, ki ne bo več obvezno oziroma bo moral delavec najprej pristati na poskusno delovno dobo za določen čas.
Glede na predpise o razporeditvi in premestitvi delavcev se bodo v pravilnik vnesla določila, da so premestitve delavcev možne tudi proti volji delavca, kolikor bodo izvršene v okviru poklica in strokovne usposobljenosti delavca.
Vnešeno bo določilo o posledicah, ki bodo zadele delavca, če se ne bo hotel ravnati po dokončni odločbi o premestitvi. Takrat mu bo namreč začel teči redni odpovedni rok. Seveda pa bo moral biti delavec o tej posledici pismeno poučen v dokončni odločbi o premestitvi.
O izključitvah delavcev iz delovne organizacije je bilo govora že na začetku tega sestavka, vendar je treba razmisliti ali je naša zadnja rešitev o pristojnosti disciplinskih komisij pri delovnih enotah najprimernejša in ali ne bi bilo treba za izrek ukrepov o izključitvi delavcev pooblastiti posebno disciplinsko komisijo pri Delavskemu svetu podjetja in ne več pri delovnih enotah. Na ta način bi se dosegla večja enotnost oziroma enakost ocenjevanja okoliščin in dejstev, ki vplivajo na izključitev in tudi večja neodvisnost v odločitvah ko-
misije, katere člani oziroma vsaj večina njih, ne bi bila neposredno v Vsakodnevnih stikih s kršilcem, ko opravljajo delo skupaj.
V	bodočem pravilniku bo glede na pravico ugovora delavca proti odločbi o izključitvi treba vnesti tudi določilo o pravici predlagatelja disciplinskega postopka, da lahko vloži ugovor proti odločbi disciplinske komisije na delavski svet, kolikor smatra, da z odločbo disciplinske komisije o izreku nekega ukrepa niso bili dovolj upoštevani interesi delovne organizacije.
Mnogo prijetnejše bo zapisati v novi pravilnik določilo o zaščiti delavcev s trideset oziroma delavk s petindvajset let delovne dobe, da se jim ne sme odpovedati delovno razmerje, razen če odkloni razporeditev na drugo delovno mesto, ki sicer ustreza njihovim strokovnim in delovnim sposobnostim.
V	spremenjenem pravilniku bo tudi določilo kdaj se lahko vabilo delavca razobesi na oglasni deski in kakšne posledice so vezane na takšen oglas, da je namreč to nadomestilo za vročitev vabila delavcu, ki ga na nikakršen drug način ni mogoče povabiti.
V	novem pravilniku bo tudi precej formalnih določil, ki bodo predpisovala roke, kdaj morajo organi upravljanja odnosno strokovne službe rešiti vloge in predloge delavcev in o pravicah delavca, ki jih bo imel v primerih nepravočasne rešitve njegove vloge ali predloga.
Končno bo republiški zakon o delovnih razmerjih prinesel še eno olajšavo glede pogojev za sklepanje delo-vršne pogodbe, da bo namreč mogoče skleniti delovrš-no pogodbo z neko delovno organizacijo za opravljanje dela, ki letno ne bo trajalo več kot 720 ur, če ne gre za avtorska dela po 3. členu zakona o avtorski pravici in če ne gre za dela, za katera je treba skleniti delovno razmerje za določen čas ali za nepolni delovni čas. Republiški organi namreč utemeljujejo, da v takih primerih ne gre za delovno razmerje po predpisih zakona o delovnih razmerjih in predpisih o socialnem zavarovanju in se s takim tolmačenjem 30-dnev-nega roka, preračunanega na ure, odpira več možnosti za razmeram prilagodljivo uporabo dela v civilno-pravnem razmerju.
Če bo republiški zakon o delovnih razmerjih res zagledal beli dan v takšni obliki, kot nam je bil prikazan osnutek, potem bomo lahko zelo sproščeno in v splošno zadovoljstvo članov kolektiva, kakor tudi delovne organizacije same, vnesli v naš pravilnik določila, ki bodo pospeševala, ne pa hromila organizacijo dela in proizvodnjo delovne organizacije.
Ostale spremembe pravilnika o delovnih razmerjih

Sekretariat zveze komunistov razpravljal o novem sistemu nagrajevanja
(nadaljevanje z 2. strani) da delimo lahko le toliko, kolikor ustvarimo ne glede na sistem. Sistem delitve je le inštrument, oblika in način razdeljevanja ustvarjene količine denarja. Ta sistem pa je lahko stimulativen, to se pravi, da spodbuja k boljšemu delu in s tem se ustvari več in lahko se več deli. Pomembno je kako tak sistem sprejemamo in koliko smo ga pripravljeni uresničevati. Samo kritizirati in kazati na napake drugih, svoje pa pozabljati ni pot do večjih dohodkov. Pot tudi ni izsiljevanje ali podobna »borba« za svojo plačo. Edina pot je v odkrivanju rezerv, ki se nahajajo vsepovsod: v času, delu, materialu, organizaciji in predvsem v kadrih. če hočemo napredek moramo imeti sposobne kadre, ker naših rezerv ne moremo iskati pri delavcu ob stroju, temveč pri vseh drugih od preddelavcev in srednjih kadrov do vodstva
podjetja. Te kadre smo do-sedaj zgubljali in nismo mogli dobiti novih ravno zaradi nizkih osebnih dohodkov? Z novim sistemom smo primorani, da se to popravi obenem pa so tudi najnižje postavke pereč problem, kjer je vprašanje eksistenčne sposobnosti.
Težko je narediti, da bi bili vsi zadovoljni, narediti pa je treba tako, da bomo lahko delali danes in z boljšim delom lepše živeli jutri.
Naloga organizacije ZK in drugih organizacij ter samoupravnih organov naj bi bila predvsem; da se zavzema za ustvarjanje pogojev za boljše delo — za cenejšo proizvodnjo, da odstranjuje vse nepravilnosti, ki povzročajo nered in slabe odnose. Začeto reorganizacijo moramo izpeljati do podrobnosti, rame jiti delovna področja sektorjev in strokovnih služb ter uzakoniti večjo osebno odgovornost.
Prvi na republiškem tekmovanju
gasilcev
•	Vsako leto organizira republiška gasilska zveza tekmova-
•	nje gasilskih društev kovinske Industrije. Letos je bila O 100-letnica gasilskega društva v tovarni železniških vozil
•	»BORIS KIDRIČ« v Mariboru. Republiška zveza je vso O organizacijo poverila »TVž BORIS KIDRIČ«, ki je S povabila na tekmovanje vsa gasilska društva širom Slo«
S venije.
Med povabljenci je bilo tudi naše gasilsko društvo, ki se je vabilu z veseljem odzva-
lo.	Ker so naši fantje videli kako trd oreh je bilo tekmovanje v Leobnu, so se za to začeli takoj vaditi. Deset dni pred tekmovanjem so vadili vsako popoldne po tri do štiri ure. Ni prijetno tekati v poletni vročini s polno gasilsko opremo po dvorišču in prenašati težke cevi in orodje. Vendar niso odnehali, kar je bilo tudi potem obilno poplačano. Nastopili so v treh disciplinah:	trodelni šolski
napad, taktična notranja vaja in testiranje.
Tekmovanje je bilo napovedano za 27. 9. 1969 ob 7. uri zjutraj. Iz Ljubljane smo od-
potovali z malimi zaprekami zaradi prevoznih sredstev v petek ob 18. uri zvečer. Zato, da ni bilo treba v soboto tako zgodaj na pot in so se fantje dobro prespali pred tekmovanjem.
V Mariboru je bila organizacija zelo dobro pripravljena. Ob 7. uri zjutraj je bil zbor vseh gasilskih društev, ki so se odzvala tekmovanju. Po himni je godba zaigrala udarno koračnico, gasilci pa so s paradnim korakom, mimo spomenika padlim borcem za svobodo, počastili spomin padlim gasilcem in naznanili prireditev velikega pomena. Po slavnostnem govoru predsednika društva iz Maribora so počastili spomin
na padle tudi z enominutnim molkom. Nato so posamezne enote odkorakale na stadion.
Tu je bilo že vse pripravljeno za tekmovanje. Na mizi pred tribuno so bila razstavljena darila in pokali za tekmovalce. Našim fantom so se zaiskrile oči ko so jih zagledali. Jože pa je pripomnil »največji pokal moramo osvojiti«. To je bila naša želja in verjetno vseh nastopajočih.
Tekmovanju se je odzvalo 14 gasilskih društev. Dva izmed njih sta tekmovanje zadnji moment odpovedala, tako da jih je ostalo samo dvanajst. Našim je žreb določil
11.	mesto za tekmovanje. Prišli so predzadnji na vrsto. Najbolj nevaren tekmec je bila gasilska četa iz »EMO« Celje. Vendar jim pogum ni upadel. Nasprotno, še bolj so začeli bodriti drug drugega. Poveljnik in predsednik sta jim dajala še zadnja navodila.
Ko so bili po zvočniku najavljeni za nastop, so se vsi postavili kot eden v vrsto. Še pregled orodjza in cevi in vaja se začne. Vse je šlo lepo, samo opazili smo, da se je ena cev malo zvila, kar pa komisija ni štela za napako, saj je pri pregledu ugotovila, da je bila cev pravilno položena in se je ob premiku tudi sama poravnala. Nato je komisija stopila k motorki. Tu je nastopil hudobni škrat in se vrnil z ono napako pri spojkah. Zato so nam odbili 15 točk. Ker pa je naša ekipa imela najkrajši čas izvedbe, to je 91 sekund, smo vseeno stopili na drugo mesto. Pri notranji taktični vaji smo bili brez napake in osvojili prvo mesto. Pri testiranju pa je bilo tudi nekaj spodrsljajev, a drugo mesto nam ni ušlo.
Sedaj smo čakali samo še na končni rezultat, ki ga bo razglasila komisija. Po kratkem nagovoru, v katerem se je predsednik zahvalil tekmovalcev za sodelovanje in trud, so predstavniki tekmovanja začeli deliti plakete in pokale kot nagrade.
Dobili smo prvo mesto in pokal za taktično vajo, za trodelni napad pa je dobila pokal »EMO« Celje. Litostroj iz Ljubljane je ostal brez pokala. Ko so bile razdeljene že vse nagrade, je ostal na mizi samo še veliki pokal, namenjen zmagovalcu t. j. povprečno najboljši ekipi glede na vse tekmovalne discipline. Tedaj pa je predsednik komisije pohvalil vse nastopajoče, predvsem tovarno Saturnus ter tako predal še en in največji pokal našim fantom kot članom najboljšega moštva
Priborjena pokala
IGD kovinarjev v naši republiki za leto 1969. Vsi smo bili veseli in nemalo presenečeni, ker tolikšnega uspeha vseeno nismo pričakovali.
Veseli smo odšli na kosilo, kjer so po starem običaju vsi pili iz pokala. Zvečer pa smo se zadovoljni vračali v Ljubljano, preko Trojan, kjer smo si malo odpočili ter privoščili trojanske krofe. Upamo, da bomo še nadalje obdržali sedanji tempo ter pokazali, da denar, ki ga vlaga naše podjetje v gasilska sredstva ni žaman. Želimo pa, da bi se nam pridružili še mnogi člani kolektiva, posebno mladina, ki je bodočnost v naši socialistični domovini.
Imena članov naše tekmovalne ekipe:
Kokalj Dušan, Kos Anton, Babnik Anton, Puconja Ivan, Juratovec Anton, Jambrovič Viktor, Novak Jože, Rešetar Franc, Erjavec Dušan, Bitenc Janez, Perme Ivan, Kamnikar Jože, Salkič Mustafa.
Lenčka Toni
i5S5SSSSSS5SSS5S!5SS5SSSSSSSSS5SSSSSSS5SSSS5S!SSSS!5SSSSSSSSSS5SSS55:5SS:SSS5!SSStf5S55I3SSSS5SSSSSS5ISSS!S!SS!!!S5SSSS5SSSSS5S5S55S!S3SSSSSSSSSSSSS!SSSISSSSS5S!S5SSS!SSSSSESZ!SI5SSSSS5SSSSS55SSSSSSSSSS5
Poročilo o delu počitniških domov
Upravni odbor počitniških domov je imel v desetih mesecih letošnjega leta 9 sej. Udeležba članov odbora je bila vedno polnoštevilna. Na sejah smo obravnavali ureditev počitniških domov, sodelovanje glede letovanj s podjetjem »Vektor«, »Astro« in »Gradisom«, popravila In vzdrževanje domov, kadrovske zadeve, tečaji smučanja, prevozi gostov In druga vprašanja v zvezi z letovanjem članov kolektiva.
Prijave za letovanje smo začeli sprejemati že v drugi polovici marca, do 15. maja pa so bile že vse sobe za letovanje v Velem Lošinju rezervirane. Tudi letos smo imeli še najete sobe pri zasebnikih. Vsi obračuni za najete sobe so bili izvršeni v mesecu septembru. Obračun za najete sobe znaša 7,900.000 starih dinarjev in bo plačan lastnikom preko Turističnega urada v Velem Lošinju. V letošnji poletni sezoni je bilo ugodeno vsem interesentom za letovanje na morju. Največ gostov je bilo v času od 22.7. do
1.	8. skupno 123 oseb, v ostalem sezonskem času, to je v jtiliiu in avgustu pa je bilo od 90 do 116 gostov v posamezni izmeni.
Upravni odbor počitniških domov je na svoji redni seji dne 30.9.1969 sprejel tudi sklep, da se bo v bodočih letnih sezonah sprejemalo
največ do 105 gostov v eni izmeni. Pri tem številu gostov se še da zagotoviti dobro hrano in postrežbo. Število gostov bi lahko povečali le v primeru, če bi povečali tudi kuhinjo. Pripomniti je treba, da interes za letovanje v Velem Lošinju iz leta v leto narašča, kar nam povedo tudi sledeči podatki:
Leta 1964 je letovalo 307 naših delavcev in 271 gostov, leta 1967 je letovalo 417 naših članov s 4271 penzionskimi dnevi in tujih 228 z 1739 penzionskimi dnevi. Letos je naših članov letovalo 586 in so skupno prebili 5900 dni v Lošinju. Gostov je bilo 216 in so prebili 2190 dni v Lošinju. Iz podatkov je razvidno, da se število Satumužanov povečuje, dočim število gostov počasi upada.
Med tujimi gosti so tudi razni poslovni partnerji in člani tistih kolektivov, ki
sprejemajo naše člane v svoje domove.
Sodelovanje s podjetjem »SAP« Ljubljana, ki je prepe-ljavalo goste v Veli Lošinj, je bilo obojestransko zadovoljivo.
V	počitniškem domu na Voglu, ki je last podjetja »Vektor« Ljubljana, je letošnje leto koristilo krajši ali daljši oddih 71 oseb —• članov kolektiva s svojimi družinami.
V	počitniškem domu v Kranjski gori je bilo domačih gostov 589, ki so letovali 2624 dni in 126 tujih gostov, ki so letovali 500 dni.
Povprečna zasedba v času
—	Kaj je s teboj Francelj? A11 te revma daje?
—	Ah nič, le s šefom sem bil na dopustu
zimske in letne sezone je 67 odstotna. Od celotnega števila penzionskih dni je bilo od članov kolektiva in njihovih ožjih članov 84 %, od tujih gostov pa 16 % penzionskih dni.
Zasedba doma po mesecih: Zimska sezona:	januar —
78 %, februar — 69,6 %, marec — 46 %. Letna sezona: julij — 69 %, avgust — 70 %, september — 5 %.
V času zimskih počitnic je bil organiziran smučarski tečaj za šolske otroke. Udeleži-
Vojaki
Dragi sodelavci!
Oglašam se vam iz Knina, kjer služim kadrovski rok. Tu sem že nekaj več kot en mesec, tako, da sem se že kar privadil na novo življenje. Le na tovarniško menzo večkrat pomislim. Ko bi le vedeli, kako Polonca dobro kuha. Prosim, če bi mi pošiljali tovarniški časopis. Zdaj vas pa lepo pozdravljam in vam želim še mnogo delovnih uspehov.
Slabanja Janez
lo se ga je 58 otrok. Dosedanja praksa je pokazala, da so mlajši tečajniki, to so otroci od 8. do 12. let zelo disciplinirani in se podrejajo pravilom tečaja. Pri odraščajoči mladini pa je mnogo več težav.
Upravni odbor počitniških domov si je tudi za v bodoče postavil kot osnovno nalogo: čim lepše urediti naše počitniške domove ter goste zadovoljiti z dobro hrano ter hitro in solidno postrežbo.
Zakrajšek Feliks
pišejo
SPOŠTOVANI!
Sporočam vam, da sem dobil vaš časopis in se zanj prav lepo zahvaljujem.
Služim namreč vojaški rok v Bovcu.
Prosim vas, da se v mojem imenu zahvalite tov. Tomčevi, ki je uredila, da sem dobil časopis.
Pozdravljam tudi vse sodelavce, posebno pa iz ročne orodne.
Vojak Slak Ladislav
kadrov. Zato smatram, da se mora vzporedno z izboljšano organizacijo, ki daje posameznim organizatorjem večjo odgovornost in samostojnost, dvigniti tudi angažiranost oziroma prizadevnost vseh, ki s svojim delom vpli-
Direktor razvoja in delavnic
•	Z novo reorganizacijsko shemo, kjer smo celotno delov-
•	no organizacijo razdelili na štiri proizvodne enote, so te 0 enote dobile tudi svoje direktorje. V prejšnji številki 0 smo predstavili direktorja obrata Zalog tov. Drnovška 0 in direktorja OTP tov. inž. Gogala. Danes vam bomo s
•	kratkim intervjujem predstavili direktorja delovne enote S RAZVOJ IN DELAVNICE tov. Smrajca Janeza, ki je sicer 0 že »star« Satumužan in dolgoletni vodja te delovne 0 enote.
VPRAŠANJA
— Katere organizacijske spremembe so v vašem obratu že storjene in katere so še predvidene? Se vam obetajo kakšne posebne naloge?
Imate morda težave s kadri, v tehnologiji, strojni park, oprema, prostori ali s čem drugim?
ODGOVORI:
Prav gotovo se ne motim, če trdim, da je značilno za preteklost našega podjetja, razmeroma zelo hitro povečanje proizvodnje po obsegu, asortimanu, kakovosti in podobno. To dejstvo pa ima jasno močan vpliv tudi na organizacijo. Zato ni slučaj, da smo v podjetju sicer na osnovi maratonskih diskusij ter študijev pristopili k reorganizaciji podjetja, oziroma formiranju takšne organizacije, ki bo v današnjih pogojih najprimernejša in ki bo v osnovi dala garancijo za doseganje optimalnih rezultatov gospodarjenja.
Tako zamišljena organizacija pa je zahtevala, in še zahteva spremembe na vseh področjih dela, pa tudi v dejavnosti razvoja ter delavnic, oziroma orodjarne.
Razvoj izdelkov in tehnologije v dejavnosti avtoelektri-ke smo povsem izdvojili iz skupnega razvoja, ter ga priključili neposredno obratu avtoelektrike.
Razvojno dejavnost embalaže pa smo razdelili v dve skupini: v skupino razvoja konzervnih doz in v skupino razvoja splošne embalaže. V okviru teh skupin delujejo posamezne službe, odgovorne za razvoj konkretno določenih grup izdelkov. V pristojnost teh posameznih služb
Raziskava o informiranju
Pred dnevi je izšla iz tiska 20. številka publikacije Javno mnenje. Te publikacije izdaja o svojih raziskavah in ugotovitvah center RS ZSS za raziskovanje javnega mnenja. Njen naslov je Obveščanje v statutih in v praksi podjetij. Predstavlja raziskavo informiranja v statutih in v praksi, ki jo je vodil na pomlad letos mag. soc. Bogdan Kavčič. Raziskava kaže, koliko in v čem so statuti slovenskih industrijskih in rudarskih delovnih organizacij izpopolnili in dopolnili statutarna določila o informiranju in koliko se v teh delovnih organizacijah praksa informiranja razlikuje in koliko se ujema s statutarnimi določili o informiranju.
Raziskavo Informiranje v statutih in v praksi, ki je bila dokončana letos, lahko primerjamo s podobno raziskavo, izvedeno leta 1964. V obeh primerih so raziskovalci uporabili enak vzorec, to je 111 statutov industrijskih in rudarskih delovnih organi-
možno posplošiti za celotno področje slovenske industrije in rudarstva. Celotno, 43 strani obsegajoče gradivo je mogoče povzeti z naslednjimi glavnimi ugotovitvami raziskave:
1.	Informiranje delavcev ni zadovoljivo urejeno niti v statutih niti v praksi.
2.	Praksa glede na statute hodi svoja pota. Sredstva za informiranje, organizacija informiranja itd. so v praksi drugačni, kot jih predvidevajo statuti. V praksi je tendenca, da se informiranje uredi bolj funkcionalno, kot to predvidevajo statuti.
3.	Informiranju v večini delovnih organizacij manjka sistematičnost, kvaliteta informacij ni zagotovljena.
4.	Služb informiranja, ki bi v celoti organizirale informiranje ni. Sankcije niso predvidene niti v statutih niti se jih ne izvaja v praksi.
5.	Službe informiranja, ki bi v celoti organizirale infor-
zacij iz Slovenije.Vzorec pred- miranje, so organizirane sa-stavlja reprezentativen izbor, mo v redkih podjetjih (izje-kar pomeni, da je ugotovitve moma).
6.	Sestanki se kot oblika informiranja uporabljajo zelo redko, čeprav praktično povsod in jih predvidevajo tudi statuti. Vzrok temu je visoka cena sestankov (izguba delovnega časa).
7.	Predlogom in vprašanjem delavcev v podjetjih ne posvečajo posebne skrbi. To iniciativo izjemoma vzpodbujajo (od spodaj). Večinoma pa je to le demokratična oblika — »svoboščina« delavcev, ne pa mehanizem njihovega sodelovanja pri upravljanju podjetja.
8.	Informiranost po oceni naših informantov pogosto nastopa kot vzrok navzkrižij različnih oblik — od negodovanj do protestnih ustavitev dela.
9.	Samoupravni organi nimajo zgrajenih načinov komuniciranja z zaposlenimi. Tudi tam, kjer statut predvideva, da nastopajo člani kot informatorji, se to praviloma ne izvaja.
Obstoječe stanje informiranja torej ne zagotavlja in ne omogoča vloge delavcev pri upravljanju podjetij.
Smrajc Janez — direktor delovne enote Razvoj in delavnice
vajo na osvajanje izdelkov in tehnologije.
Za uspešnejše delo na področju osvajanja pa bo perspektivno potrebno rešiti še nekatere druge probleme. Znano je namreč, da je strojni park orodjarne relativno star in iztrošen, čeprav smo ga v letošnjem letu z nabavo nekaterih novih strojev izboljšali, kljub temu še naprej ostaja nekaj nerešenih problemov. Za rešitev teh bo potrebno čimpreje najti potrebna sredstva.
Zeleno luč informiranju v statutih delovnih organizacij
Na zadnji seji odbora RS ZSS za tisk in informacije v delovnih organizacijah so prisotni obravnavali določila o informiranju in poslovni tajnosti. V več variantah jih je pripravila skupina strokovnih sodelavcev republiškega sveta v posebni brošuri »Samoupravna zakonodaja v delovnih organizacijah«. Člani odbora menijo, da razumna uporaba predlaganih določil prižiga informiranju v statutih delovnih organizacij zeleno luč, če se bodo odgovorni strokovni delavci, sindikalni aktivi in uredniki ter uredniški odbori glasil v delovnih organizacijah zares zavzeli za dopolnitev statutarnih določil o informiranju in poslovni tajnosti.
Na seji odbora so prisotni
Tudi vprašanje prostora za sklenili 1. da v osnovi pod-
__12.--- ------___________~--------------
orodjarno postaja pereče. Razmestitev delavnic v razne stavbe in nadstropja ima prav gotovo nekatere slabe strani. Zato je treba resno računati s tem, da se že
pirajo predlagana določila o informiranju in poslovni tajnosti, ker bodo prav gotovo precej koristila delovnim organizacijam pri dopolnjevanju statutov in dru-
no opredeliti pravni položaj sredstev in način informiranja samoupravljavcev; 3. da se bo odbor še nadalje zavzemal za bolj organizirano in skladno akcijo pri utiranju spoznanj o pomemb-
na cnaHa 'ravmini nnctnnek računati s tem, da se že v poinjcvanju statutov m aru- nosti organiziranega informi-od projckta‘ do Osvojitve za bližni' prihodnosti poskuša gih internih aktov; 2. da bo ranja zaposlenih ter bo zato
treba čimprej analizirati organizacij sko-kadrovsko področje informliranja v delovnih organizacijah ter dokonč-
tudi nadalje pospeševal pri občinskih sindikalnih svetih ustanavljanje posebnih komisij oziroma odborov za
proizvodnjo. Osnovni namen organizirati vse delavmške takšne organizacije je v tem, zmogljivosti v en prostor, da se razvojna dejavnost kar bi omogočilo njihovo čimbolj približa posameznim bo*Jse izkoriščanje, proizvodnim obratom, da čimbolj služi njihovim zahtevam, ter da se doseže učinkovitejše osvajanje novih izdelkov in tehnologije.
Nova organizacijska shema zahteva določene spremembe v orodjarni. Te spremembe se nanašajo predvsem na formiranje strokovno močnejše priprave dela, v sklopu katere naj bi perspektivno delovala tudi konstrukcija orodij in naprav.
Zal bomo to okrepitev izvedli šele, ko bomo dobili na razpolago odgovarajoče kadre.
Temu bi rad dodal še sledečo misel. Mislim, da organizacija sama nikakor ne more urediti vseh problemov, ki se pojavljajo pri vsakodnevnem delu. Dobri rezultati so lahko le posledica do- Z rekonstrukcijo strojne remontne delavnice so fantje zadovoljni. Izgleda, da bodo to bre organizacije ter strokov- zimo preživeli na suhem. Velik problem je bila tudi varilnlca ln kot je rekel njen vodja no močnih in prizadevnih Babnik Tone, bo sedaj kar šlo.
tisk in informiranja v delovnih organizacijah.
Ko so razpravljali o predloženi brošuri »Samoupravna zakonodaja v delovnih organizacijah« — zvezek A, so člani odbora za tisk in informiranje v delovnih organizacijah zlasti poudarili pomembnost načelne opredelitve odnosa zaposlenih do informiranja kot njihovo pravico, dolžnost, pa tudi odgovornost za nastale posledice, če se nekdo po lastni krivdi iz razpoložljivih informacij ne informira. Opozorili pa so, da bi kazalo v statutih še bolj točno opredeliti, kaj razumemo pod pojmi »pravočasnost«, »objektivnost«, »celovitost« in »razumljivost« informacij, saj so o tem stališča še posebej različna, hkrati pa so možne dokaj subjektivne ocene. Opozorili so tudi, da še nimamo jasnega koncepta o poslovni tajnosti. Po njihovem mnenju je v statutih smiselno normirati tudi sankcije za primere, če se krši dolžnost do informiranja, saj bo le tako mogoče s statutarnimi določili celoviteje urejati informiranje. To zlasti v tistih primerih, če takih določil ne vsebujejo pravilniki o delovnih razmerjih.
Glede določil o statutarnem urejanju informiranja v železarni Jesenice so nekateri člani odbora menili, da mora za dano oziroma sporočeno informacijo vsakdo odgovarjati, dočim se osebe, ki je izrazila svoje mnenje, ne sme klicati na odgovornost. Treba je namreč razlikovati med »informacijo« in »mnenjem«.
(interne informacije RSS
Slovenije)
Naš razgovor
— Koliko številk znaš na pamet?
Malo več o Ivanu, našem telefonistu
— S številkami je kot z zakoni, neprestano se spreminjajo, kljub temu pa jih znam okoli 400.
Telefonist je človek, ki nas povezuje s svetom. On je posrednik vseh naših službenih in privatnih pogovorov po žici. Ko dvigamo slušalko, v naglici zavpijemo kaj bi radi in že hočemo zvezo, če jo ni, že robantimo na onega v centrali, češ le kaj mečka toliko časa. Seveda pozabljamo, da je takih, ki bi radi zvezo prav ta trenutek še več, znotraj in zunaj tovarne. Ne vemo, da se telefonist trudi in išče »luknjo«, da bi ustregel nam, onemu, tretjemu ...
— Kaj storiti, če se pokvari telefon?
Za četrt ure sem stopil v jo telefonsko centralo. Želel našo telefonsko centralo. »O, sem biti telefonist in to prav živio Slavko!« mi je z globo- v nekem kolektivu med delov-kim moškim glasom odzdra- nimi ljudmi, vil Ivan. Rekel sem mu, da Poizkusil sem. S pomočjo bi se rad malo pogovoril, če tov. Berganta, ki je bil tedaj utegne. »Ja, sedajle ko je še občinski odbornik in me je Roman tukaj bi sc pa dalo«, poznal, sem dobil službo v Sa_ Vstal je od svoje delovne mi- turnusu. Bilo je leta 1958.
ze s premnogimi gumbi in majhnimi črnimi vzvodi, ročicami in mikrofonom, za

Povše Ivan, naš telefonist na
Želja, da bi bil telefonist se mi je tako izpolnila. Ker centrala ni bila prirejena za slepega, mi je bilo v začetku malce težko.
— Kdaj si se ponesrečil?
— Bilo je 1942, tam pri Litiji, vojna je bila in municija, saj veš, municija... Tam službe nisem mogel dobiti. Ljudje se te po svoje branijo, mislijo da nisi za nobeno delo, če si slep. Pred vojno so slepi res morali po vogalih beračiti, danes pa obstajajo zavodi, ki slepe usposabljajo za delo. Telefonija pa je kot nalašč za take, v to delo se človek lahko poglobi in ga odlično opravlja.
— Je delo telefonista težko?
— Ljudje mislijo, da je to enostavno in lahko, pa ni. Ko je bila tu še komerciala, je bilo prav obupno. Bil sem iz dneva v dan bolj utrujen, lotil se me je strašen glavobol, ki ni popustil po več dni. Saj veš, vojna pusti človeku marsikaj. Sedaj mi pomaga še Roman. Delam po 4 ure in to je ravno prav. Tega dela mora biti ravno prav, da ga lahko dobro in z veseljem opravljaš, če verjameš ali ne, nekateri ljudje so tudi po telefonu hudo težki, taki te do konca zdelajo.
— Te kdaj razjezijo?
— Telefonija je po svoje nehvaležno delo in sila slabo vrednoteno, če bi videl, ne bi bil telefonist. Veliko je tudi privatnih pogovorov, če jim ne ustrežeš, je ogenj v strehi, če jim pa ustreženi, pa se lahko zgodi, da morajo čakati službeni, kar je spet hudo. Razjezijo me le preveč sitni ljudje, ker potem tudi sam
— Okvaro je najbolje javiti meni. Jaz lahko ugotovim ali je notranja ali zunanja in če jo lahko sam odstranim. Okvar je veliko, ker imamo zelo slabo napeljavo in težko se jo najde. Ko je bil tu še Vidergar Srečo je okvaro mimogrede ugotovil in odstranil, ta je bil res specialist, ki mu ni para. Dobro bi bilo, če bi centralo čimpreje postavili v vratarnico, tu je preveč ropotanja in tresenja od stiskalnic. Pogosto me obiskujejo, da jih je polna centrala in vsak kaj vrti pri radiju, ozvočenju ali kjer je. V vratarnici bi bil bolj mir in boljše delo.
Preskus znanja iz varstva pri delu so dolžni opraviti vsi kvalificirani delavci iz delavnic
Kako naj telefoniramo?
Kako živiš doma?
— Ha, veš, doma je tudi kar prijetno. Dva otroka imam in dobro ženo. Starejši je star 5 let in pol in mi je v veliko oporo. Pelje me že na sprehod in prav rad z njim vandram. Komaj čakam ,da zrasteta ,potem bomo lahko šli večkrat kam na izlet. Sem navdušen ljubitelj hoje v naravi, ta me vsega preroji. Sicer pa z družino veš kako je, skrbi so, denarja je vedno premalo, so pa tudi nadvse srečni trenutki.
— Slišal sem ,da si jo tudi že na hribe mahnil.
— Rad grem v hribe, le da ni prenevarno. Na Lisci v Zasavju sem bil že velikokrat. Pri oskrbniku, ki je bil moj sorodnik sem imel otroka in takrat sva jo z ženo mahnila gor kar vsako soboto, čeprav je treba hoditi kar tri ure. Sedaj pa si želim enkrat iti na Veliko planino, ko že slišim toliko od nje.
Končala sva pogovor. Prijeten je bil. Z Ivanom je vedno prijetno kramljati. V centrali ropota kot na oddelku In ni prijetno tu. Ko sem odhajal sem se nehote spomnil krepkih zdravih fantov, ki se potikajo iz lokala v lokal pijani, zanemarjeni, brez volje do dela do življenja in pravijo, da so nesrečni, da sovražijo ljudi In celi svet, zato, ker je tako in ne drugače . . .
Gerlica Slavko
Cesto se dogaja, da brez uspeha kličete neko telefonsko številko. Ta številka pa je stalno in neprekinjeno zasedena ... Zgubite potrpljenje, čas, onemogočate, da bi lahko drugi uporabljali telefon, ki ga trenutno vi, ko neprestano kličete zasedeno številko.
Očitno je, da je nekdo prekoračil mejo dostojnega vedenja, pozabil je, da je telefon predvsem namenjen za hitre poslovne pogovore in nujna priporočila, ne pa za prijateljsko pogovarjanje ob kavi. To velja posebno za službene telefone.
Predvsem pri razgovorih po telefonu bodite kratki, jasni in dostojni. Vedeti morate tudi to, da se zelo pogosto vmešava v telefonsko linijo in tako postane soudeleženec tretja oseba, sicer ne po svoji volji in sliši, recimo, ko vi koga obrekujete ali se za kaj opravičujete.
Kakor hitro ste zvezani s številko, ki jo želite, se najprej predstavite, na kratko označite ali razložite smoter vašega pogovora in na koncu pogovora ne pozabite, da se morate klicanemu zahvaliti za pozornost. V teku pogovora bodite dostojni, ne vpadajte sogovorniku v besedo, ne mučite ga s svojimi temami in problemi, ne zahtevajte po telefonu, da vam tovarišica zdiktira kuharski recept ali pove vsebino prebranega romana ali pa tudi vse svoje težave na delovnem mestu in celo svoje rodbinske zadeve. To si prihranite
med štirimi
za pogovor očmi.
Ce se vam po telefonu odzove otrok, spoštujte njegovo otroško osebnost in ne zahtevajte od njega, da mora biti v stanju vaša poročila dobesedno prenesti na starejše osebe. Bolje je klicati ponovno, kakor pa prenesti odgovornost na otroka, kateri ni vedno sposoben, da si zapomni vse podrobnosti vašega poročila posebno, če ta vsebuje številke in datume.
Običajno je v delovnem prostoru en telefon za več oseb. Kulturno obnašanje vam narekuje, da potrpežljivo poslušate sogovornika in da sprejemate eventualna poročila za svojega kolego. Pomni, tudi vam se lahko zgodi, da ste odsotni, kadar hoče kdo z vami govoriti po telefonu. Sicer pa ni priporočljivo, da se takih uslug poslužujete v pretirani meri, vsaka taka potrpežljivost ima svoje meje.
Kontrolirajte svoj glas, kadar govorite po telefonu. Dogaja se, da mnogo oseb, ko govore po telefonu, povišajo svoj glas z namenom, da jih bo sogovornik bolje slišal, na ves glas kriče, pri tem pa pozabljajo, da tak način govorjenja preje sliči na prepir kakor pa na kulturno občevanje zrelih ljudi.
Ni dostojno zaloputniti slušalko, po telefonu iskati neznano osebo, buditi telefonske naročnike ponoči in to zadnje končno smatrati za uspešno šalo.
Ne da so samo delavci iz strojne remontne delavnice zadovoljni z novimi prostori, zadovoljni smo vsi, saj se je z rekonstrukcijo polepšal izgled cele tovarne.
svoji vsakdanji poti na delo postanem siten. Obstoja tudi
telefonski bonton in lepo je
njo p, je eečel Rom«, -	'8,°t££
njegov pomočnik. Stopila sva jasen. vl,„dm tratek.
ob veliko »omaro« našega nekdanjega ozvočenja in začela pogovor.
nje?
Te spravijo kdaj v zadre, go ali tudi do smeha?
........	„	— Nisem samo telefonist.
Ah še kaj dela ozvoče- sem tudi informator, saj me
sprašujejo začuda stvari, predvsem za zunanje. Rad
Nič, sedaj je dokončno
fuč in škoda je, polomili smo jim Ustrežem, če je v mojih ga, da ga nismo dali delati močeh. Včasih me prosijo za strokovnjakom, tako je denar pogovor mesto njih, kar nič
vržen stran. Nekajkrat me je že pošteno streslo pri tej »skrinji«.
rad ne opravljam, to me preveč zaposli in drugi čakajo. Se pa tudi nasmejem*, Se
osebo, za katero ne ve imena
—	Ali si ti že dolgo tele- zgodi, da kdo od zunaj želi fonist?
—	Moja prva služba je bila v Rogu, bil sem medfazni kontrolor pedalnih osi. Ka-
ne priimka. Opisuje mi ga, medfazni da je starejši, srednje rasti, trebušast, z očali in plešast
sneje sem bil 2 leti na občini — ali kaj podobnega. To me
v Mostah. Tam sem slišal, da večkrat spravi v smeh in naj-
v Saturnusu postavljajo več- večkrat pravega tudi najdem.
Kako in kdaj naj se otrok uči?
Zaposleni v tovarni SATURNUS imamo kar preko 700 otrok, ki obiskujejo obvezno osemletno šolanje. Z resnim šolskim delom se niso spoprijeli le otroci, temveč tudi mi starši. Zavedamo se roditeljske dolžnosti do svojega otroka, da ga moramo usposobiti za samostojno življenje, za reševanje in premagovanje težav, na katere sleherni človek naleti v privatnem in profesionalnem področju. Kako bodo naši otroci ubsposobljeni premagovati porajajoče življenjske težave pa je ovisno od naših nazorov, vzgojnih napotkov, spoznanj, predvsem pa od znanja, katerega si naj bi pridobili otroci z uspešnim šolanjem. To je pomembno še toliko bolj, saj iz dneva v dan opažamo, da razvoj zahteva od slehernega človeka tudi čimveč splošnega znanja, kar velja še toliko bolj za našo družbo in njeno samoupravno ureditev. Brez dvoma zahteva razvoj samoupravljanja vedno večjo stopnjo izobraženosti in razgledanosti vseh zaposlenih. NI dovolj imeti le znanje za opravljanje svojega dela, zahteva se tudi dodatno znanje, saj se morajo ljudje v samoupravnih organih odločati tudi za širše odločitve, ki segajo izven področja lastnega dela.
Kljub nujni zahtevi za širše znanje, pa ugotavljamo, da pri nas v Sloveniji ne konča uspešno obvezno osemletno šolanje razmeroma veliko število otrok in mladine. Vzrokov za to je prav gotovo več, med drugim pa je vzrok slabega uspeha prav gotovo tudi ta, da se otroci ne znajo učiti.
Starši in tudi učitelji nismo dovolj seznanjeni z uspešnimi metodami učenja, zato otrokom vsiljujemo popolnoma napačne, ki ne rodijo za-željenega uspeha, pač pa neuspeh in še druge negativne posledice pri otroku. Dogaja se, da učitelji v šoli le poučujejo in nimajo pred očmi otroka tudi tedaj, ko se mora ta učiti. Domače učenje je prepuščeno le učencem in nam staršem, če pa se otrok nahaja v varstvu, mu je v pomoč strokovno usposobljen vzgojitelj. Vsem nam pa je znano, da je te pomoči deležno le malo otrok zaradi nerazvitega šolskega varstva. Kljub vedno večjemu številu družin, kjer sta oba zakonca zaposlena, je vzgoja in pomoč pri vzreji in vzgoji otroka prepuščena v glavnem le staršem. Prav tem staršem pa je namenjen moj članek z namenom, da bi lažje in uspešnejše pripeljali svojega otroka do uspeha.
Otroci nimajo življenjskih izkušenj in se ne zavedajo kako veliko bogastvo predstavlja osvojeno znanje, zato se učijo po svoje, najraje po metodi najmanjšega odpora. Prav zaradi tega večina otrok potrebuje pomoč staršev ali vzgojiteljev. Tudi najboljšemu učencu se lahko pripeti, da ne razume domače naloge, da vztrajno ponavlja napake itd. Tedaj je otroku potrebna naša pomoč, ob kateri pa se moramo takoj vprašati, kako in v čem se naj odraža? Prav gotovo ne v izvrševanju naloge in pasivizaciji otroka, temveč v tem, da starši otroku obrazložimo nalogo le toliko da jo bo razumel in jo sam rešil.
Zaradi naše nevednosti če-sto vsiljujemo in forsiramo popolnoma napačne metode učenja kot npr. zahtevamo, da otrok glasno bere neko gradivo (Naj bere na glas, da bom slišal, če se učil), naj obnavlja na pament (Glej, da niti ene besede ne obrneš narobe!), naj se otrok uči vse popoldneve (Glej, da ne vstaneš od mize, dokler ne boš znal!). Ne zahtevamo pa aktivne obnove gradiva, da nam otrok pove po svojih besedah, kaj se je učil. Se bolj pa ga polomimo tedaj, če otroku sami beremo učno gradivo, katero se mora otrok učiti. S tem ga popolnoma pa-
siviramo in neuspeh otroka je neizogiben.
V želji, da bi otroku bolj pomagali, smo starši večkrat preveč aktivni, otroci pa preveč pasivni. Moralo bi biti seveda obratno. Otroku moramo aktivno pomagati le tedaj, kadar se mu zatakne, ko ne more in ne zna naprej, sicer pa moramo otroka vzpodbujati k samostojnemu delu.
Otrok, ki se vedno uči le s starši, se ne bo znal pozneje sam učiti. Brez tuje pomoči bo popolnoma odpovedal in morali bomo iskati inštruktorja, da se bomo izognili popolnemu neuspehu, čeprav je otrok dovolj »bister«, da bi lahko obvladal šolsko gradivo.
Posebno moramo paziti, da z nepravilnimi postopki otroku ne jemljemo volje in interesa do učenja. To se namreč pogosto zgodi, če silimo otroka naj se uči dalj časa brez odmorov in tudi že tedaj, ko je že utrujen; če otroka kaznujemo, ker kljub učenju ni dosegel zaželjenega uspeha, če ga silimo, da se uči ob nepravem času (za kazen se boš uičl, ko bomo šli mi na izlet!). Včasih celo zasmehujemo otroka (»S teboj ne bo nikoli nič! Le po kom si se vzel? Samo slamo imaš v glavi!«). Ce starši ravnamo z otrokom tako, smo mu povzročili nepopravljivo škodo.
Poleg metode učenja pa je za otrokov uspeh pomemben tudi primeren čas učenja. Starši mnogokrat mislimo, da se doseže z daljšanjem učenja v nedogled boljši učni uspeh. Pritiskamo namreč na otroka, da se še in še uči, zlasti, če ima otrok nezadostne m smo nepopustljivi. Pri dolgotrajnem učenju se pojavi utrujenost, zaradi česar otrok porabi mnogo časa za nauči-tev, osvojitev manjšega gradiva.
Poleg tega se otroku pri dolgotrajnem učenju snov pomeša, otrok daje zaradi tega nepravilne odgovore ali pa ne ve, kateri odgovor je pra-
vilen in kaj naj odgovori na postavljeno vprašanje.
Težko je odgovoriti na vprašanje, kako dolgo naj se dnevno naš otrok uči. Vsekakor je to odvisno od lastnosti otroka, od starosti in intelektualnih sposbnosti otroka. Nekateri pedagogi trdijo, da je primeren čas učenja dnevno dve do tri ure. Pri tem pa moramo upoštevati da mlajši otroci ne zdržijo toliko časa pri knjigah kot starejši in da lahko traja učenje z vmesnimi odmori znatno dalj kot strnjeno učenje. Na dolžino učenja pa vpliva tudi težina snovi. Težjo snov se mora otrok učiti krajši čas kot lažjo. Paziti moramo, da se otrok dnevno uči lažjo in težjo snov, kar upoštevajo že šolski urniki oz. bi to morali upoštevati.
Naisi traja učenje dolgo ali kratko je poglavitno, da ga razdelimo v manjše enote, med katerimi naj ima otrok odmore. Kako dolgo odmori trajajo in koliko časa naj trajajo učne enote? Učna ura ne sme biti prekratka, niti predolga. Traia naj od 30 do 50 minut, odvisno od starosti otroka in težavnosti gradiva.
Opera je v svoj repertoar uvrstila zopet stare in priljubljene opere najboljših glasbenikov in ustvarjalcev kot so: Čajkovski, Giuseppe Verdi, Puccini in še drugi.
Abonmajski program »OPERE«:
— Giuseppe Verdi: »TRA-VIATA«
— Giacomo Puccini: »TU-RANDOT«
— Peter I Čajkovski: »PIKOVA DAMA«
— Ermanno Wolf-Ferrari: »PREBRISANA VDOVA«
— Kurt Weil: »VZPON IN PROPAD MESTA MAHAGONIJA«
— Balet: »NAVIHANKA IN BAHCISARAJSKA FONTANA«
Abonmajski program »DRAME«
— Primož Kozak: LEGENDA O SVETEM CHE (drama) — Slavko Grum:	DOGO-
DEK V MESTU GOGI (groteska)
— Ben Jonson:	»VOLPO-
NE« (komedija)
— Plautus: HIŠNI STRAH (komedija)
— Michel de Ghelderode: »RDEČA MAGIJA« (farsa)
— Alfred Jarry:	»KRALJ
UBU« (farsa)
Mestno gledališče:
— Matej Bor: »PLES SMETI« (drama)
Vmes pa naj ima otrok krajši odmor za sprostitev.
Večkrat se sprašujemo, kateri del dneva je najprimernejši za učenje — jutro, popoldan ali zvečer. Na splošno velja pravilo, naj se otrok uči takrat, ko je spočit. Po tem pravilu bi bile za učenje najprimernejše jutranje ure. Ker je večina otrok zjutraj oziroma dopoldan v šoli, ostane za učenje pooldan ali večer. Učenje takoj po kosilu ni uspešno, ker je torok len in zaspan. Med popoldanskimi in večmimi urami pa ni večjih razlik v učnem učinku. Otrok se naj uči v tistem dnevnem času, v katerem se je že navajen učiti. Učenje v poznih večernih urah pa iz zdravstvenih razlogov ni priporočljivo, saj otroci potrebujejo tudi veliko spanja.
Dobro navado imajo tisti otroci, ki se učijo dvakrat dnevno, saj se s tem izognejo utrujenosti. Jutranji čas pred odhodom v šolo je najbolj primeren za obnavljanje snovi, ki utrjuje učno gradivo in ostane otroku dolgo v spominu. Pravimo, da otroku snov sedi!
Fani žužek
— Igor Torkar:	»ZLATA
MLADINA« (drama)
— Dostojevski: »BESI«
— Robert Anderson: »VES DA TE NE SLIŠIM, CE TEČE VODA« (komedija)
— Neil Simon:	»BOSA V
PARKU« (Komedija)
— Eugene Labiche: »LJUBLJENI CELIMAR« (komedija)
— Giulio Scarnazzi: »SLAVNOSTNI POVABLJENEC« (komedija)
Abonmaji v Operi:
— Red A — 4 sedeži — Red C — 4 sedeži — Red G — 10 sedežev — Red K — 10 sedežev Abonmaji Drama — Red A — 4 sedeži — Red C — 4 sedeži — Red G — 10 sedežev Mestno gledališče: Premierski red —
10 sedežev Red kolektivi B —
50 sedežev Red kolektivi D —
30 sedežev Red kolektivi E —
150 sedežev Red kolektivi G —
50 sedežev Red kolektivi S —
70 sedežev Vstopnice so brezplačne In upamo, da se jih boste kot doslej še nadalje z veseljem posluževali. Želimo Vam obilo zabave v letošnji sezoni.
Toni Lenčka
SREČANJE UPOKOJENCEV
19. novembra smo povabili naše nekdanje sodelavce na ogled tovarne in na skromno zakusko. Upokojenci so se zbrali v velikem številu in se v prostorih gostišča Zadobrova prijetno zabavali. (Več o tem v novoletni številki.)
Gledališka sezona v letu 1969-70
Tudi v letošnji sezoni so se naša gledališča potrudila, s svojimi repertoarji. V svoj program so uvrstila najboljša dela vidnih stvariteljev gledališke umetnosti. Letošnji repertoar je v nekaterih odtenkih še boljši od lanskega. Združuje najvišjo kakovost s popularnostjo In ga je moč opredeliti kot idealno uresničitev zamisli o sodobnem ljudskem gledališču, ki bo vsakomur nudila veliko duhovno doživetje.
DE — TISKARNA
V	septembru 69. je potekala proizvodnja na I. in III. lakirni liniji v 3 izmenah, na II., IV., VII. in IX. liniji v 2 izmenah, dočim je na VIII. tiskarskem stroju kakor tudi v ostalih oddelkih priprave dela tiskarne potekala proizvodnja le v 1 izmeni.
Plan za september je bil postavljen po številu odtisov in smo ga dosegli s 103 °/o. V preteklem mesecu smo porabili 26.496 rednih ur, nadur je bilo izvršenih 3.330, za dopuste je bilo porabljenih 3.152 ur, na bolniške izostanke je odpadlo 1.172 ur, izhodov je bilo 33.50 ur, opravičenih je bilo 132 ur, neopravičenih je bilo 16 ur, opravičeno neplačanih je bilo 12 ur. Povprečni procent preseganja norme v naši delovni enoti je bil v septembru cca 25 %. V našo delovno enoto smo sprejeli 5 novih članov. Poškodovala sta se 2 člana tiskarne.
Izmet v septembru znaša cca 036 %, vendar je treba pripomniti, da bi ta procent izmeta bil lahko manjši za cca 0.22 % tako, da bi znašal izmet le cca 0.14 %. Izmet 0.22% je vzrok slabe kvalitete alu pločevine. Nujno bi bilo, da se prevzema-nabavl j a le kvalitetno alu pločevino, ker le na ta način bomo v stanju procent izmeta zmanjšati.
V	mesecu oktobru je potekala proizvodnja na I. in III. stroju v 3 izmenah, na II., IV. in na V. stroju v 2 izmeni, dočim na VII., VIII. in IX. stroju, kakor tudi v ostalih oddelkih priprave dela tiskarne je potekala proizvodnja le v 1 izmeni.
Plan je bil postavljen po številu odtisov in smo ga realizirali cca 92 %. Vzrok, da je bila proizvodnja v tem mesecu tako nizka so okvare na II. IV. tiskarskem stroju in pa remont III. lakirnega stroja. V teh urah okvar in remonta bi lahko napravili še cca 12 %. S tem bi dosegli odnosno prekoračili postavljeni plan za cca 4 %. V mesecu oktobru smo porabili 27.456 rednih ur, nadur je bilo opravljenih 2.047 ur, dopustov je bilo 1.584 ur, na bolniške izostanke je odpadlo 1.544 ur. Izhodov je bilo 26 ur, opravičeno plačanih izostankov 392 ur, opravičeno neplačanih je bilo 88 ur.
Povprečni procent preseganja norme v tiskarni je bil v mesecu oktobru cca 27 %.
Skupni izmet znaša cca 0.45%. Pripomniti pa je potrebno, da bi ta procent bil lahko znatno manjši in to za cca 0,29 % pod pogojem, da bi alu pločevina odgovarjala kvaliteti. Nujnoi je, da se prevzema-mabavlja le kvalitetna alu pločevina, ker bomo le na ta način lahko dosegli, da bo procent izmeta manjši.
V	mesecu oktobru smo imeli tudi proizvodni sestanek naše delovne enote, kjer smo obravnavali plan za mesec julij, avgust in september. Obravnavala smo še nastale reklamacije, delovno disciplino in druge aktualne probleme.
Iz drugih časopisov
pogon novo moderno linijo za proizvodnjo 5 in 3 kg kon-
varne za proizvodnjo plastič- zervnih doz, ki so našle mnogo kupcev na našem tržišču. To je zahodnonemška linija
DOGOVORI
O RAZDELITVI	nih kozarcev, ki jih uporab
PROGRAMA	ljajo mlekarne po vsej dr-
Potrošnja male kovinske žavi. Pred nekaj meseci je Krupp, ki je v poskusnem embalaže v naši državi raste tako avtomatizirana proiz- obratovanju proizvedla okrog za približno 10% letno. Žara-	vodnja,	v katero je	bilo	milijon škatel.. V letu. 1970
di hitrejše rasti proizvodnih	vloženo	okoli 600 milijonov	bodo proizvedli 9 milijonov
zmogljivosti imajo jugoslo- SD pričela z delom v okviru pločevink in sicer 6 mili jo-vanski proizvajalci težave. Te Metalografskega kombinata iz nov 5 kg in 3 milijone 3 kg težave pri nekaterih proizva- Reke. Za to proizvodnjo se doz. Poskusno obratovanje je j altih znašajo tudi do 20% uporablja PVC granulat, ka- pokazalo visoko kakovost, in tudi več. Reški proizvaja-	tero že	sedaj — čeprav	ne v	saJ' sploh ni bilo reklamacij,
lec embalaže nima takih pro-	dovolj veliki količini —	pro-	Prve pogodbe za prodajo so
blemov, ker je od 120 milijo- izvaja OKI iz Zagreba. V no- že sklenili s podjetji Kuplin, nov din letnega bruto pro- vi proizvodnji praktično ni Vočar, Subotičanka, Kanjiža, dukta 75% proizvodnje na odpadkov, ker se v avtomati- šapčanka, Budim ka itd. bazi večletnih pogodb.	ziranem procesu ostanki	.
Tako je na primer proizva- plošč, od katerih se dobiva Lansko leto je Limprodukt jalec embalaže oz. njegova kozarce ponovno pretvarjajo dobil pomembna priznanja proizvodnja s transportom v granulat, kar pomeni, da za kakovost svoje embalaže direktno povezana s skladišči se vsak gram materiala spre- »OSKARJA« in srebrno pla-in polnilnico motornih olj v
'Hlinili n iiiiiiiiiiiii im timu m n umil im n n n iiiiiiiiiiiiiui Hlinili mn j ut j mi n tuni im n n im n
PROSLAVA JUBILANTOV DELA
21. novembra so v prostorih vrtca Angele Ocepkove proslavili svoj delovni jubilej vsi, ki so v Saturnusu že 10 in 20 let in tisti, ki so izpolnili pogoje za zasluženi pokoj. (Več o proslavi boste brali v novoletni številki.)
rafineriji nafte v Reki. Tako sodelovanje omogoča tudi potrošniku embalaže in proizvajalcu visoke komercialne efekte. Enako vlogo, kot jo ima Mctalografski kombinat na Reki, ima na jugoslovanskem tržišču kovinske embalaže tudi Ljubljanska tovarna kovinske opreme in embalaže »Saturnus«. Tem dvem pnoizvalcem se pridružuje še Limprodukt iz Novega Sada ter nedavno integrirane tovarne: Lim iz Zagreba in Pro-leter jz Beograda. Vsi ti proizvajalci so prisotni na letošnjem Jesenskem zagrebškem velesejmu. To priliko bodo izkoristili za konkretne dogovore z željo, da se zboljša situacija tako med samimi proizvajalci kot tudi na tržišču. Govori se tudi o možnosti specializacije, delitvi proizvodnega programa, formiranje skupne nabavne službe, posebno kadar gre za večje količine pločevine naročene v inozemstvu. S tem sporazumom bi se končalo »svašate-nje« in nadaljnje investicije To Je Jovo. Takrat, ko se je še kadilo iz našega velikega v povečevanju proizvodnih dimnika, je premetaval premog in potem opravljal še vrsto zmogljivosti posameznih pro- del. Končno se je ustavil v delavnici pri mojstru Hromcu izvajalcev. To pa bi omogoči- KI er je z delom nadvse zadovoljen lo investiranje v tisto proizvodnjo, kjer je sedanji iii»m:iiiwiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiinniiiniimimiiiiiiii..........mi'!iiiimni«i,,'i"'M'i...ir"i
asortimem embalaže pretmaj-
t2uxx™°re zadavo,i'ti meni v vreden izdelek. Reški keto za grafično rešitev za kombinat lahko z novo pro- pločevinko, namenjeno Gro-izvodnjo proizvede 80 milijo- cki. nov plastičnih kozarcev za mlekarsko ind., kar je dovolj za jugoslovansko tržišče.
široke možnosti izbire proizvodov, ki so iskani v prehrambeni, kemijski industriji in industriji nafte, imajo tudi ostali proizvajalci male
potreb tržišča.
Perspektiva v novem asortimentu
Eden od primerov take vrste investiranja nove to-
lpo časopisu Privredni pregled Beograd 3. 11. 1969)
Nova tovarna »METALOPLASTIKA« začela s proizvodnjo
Ob praznovanju 25-letnice
I
kovinske embalaže. Zato, ka- osvoboditve Sabca so spusti-kor pravijo predstavniki re- li v pogon tudi novo tovarno
< škega kombinata na Jesen- za proizvodnjo kronskih za-
I
s kem zagrebškem velesejmu, maškov Metaloplastika. Je ni razlogov, da bi bili dobri sodobno opremljena, ima tri
odnosi med proizvajalci sa- linije za proizvodnjo kron-
mo formalni, ampak je sedaj skih zamaškov, ki so i talij an-že čas za konkretne dogovo- ske proizvodnje in vsaka od
re, ki bodo proizvajalcem njih proizvede 380 milijonov omogočili večje serije in dali kronskih zamaškov na leto
tržišču boljše proizvode.
| STARA FOTOGRAFIJA — Tokrat so na njej samo moški delavci In preddelavci S iz oddelkov. Posnetek je iz leta 1931
MODERNA LINIJA ZA PROIZVODNJO KONZERVNIH ŠKATEL Tovarna kovinske embalaže Limprodukt iz Novega Sada je nedolgo tega spustila v
v vrednosti sedem in pol milijonov novih dinarjev. S tem je postalo pomemben preskr-bovalec živilske industrije s kronskimi zamaški.
(po časopisu Glas Podrinja Sabac, 30. 10. 1969)
•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
STARI SLOVENSKI PREGOVORI!
— Boljši je vilarja platiti, ko poti zgrešiti.
— Bolje se je varovati, kakor zmote kesati!
Za podplate skrbi, bra-
— Kar sam ne popadeš, tec, za podplate, pa ne bo ti
zbaraj od modrejših.
treba za zdravila bratec!
8
u
SAMOUPRAVLJANJA
Pisma iz nabiralnikov
SPOŠTOVANI UREDNIK! Tako me teli, da moram
danji prostori O. T. P. postali premajhni. Potrebovali bi prostorno skladišče za poliz-ODGOVOR UREDNIKA delke — pa ga ni. V progra-
Lepo, da si se spet oglasi- mu Je preselitev proizvodnje . ■	__________x-i: ihohovlc v embalažo. Ko bo
napisati, pa čeprav brez pod- la, saj'so me povprašali kaj hobovk v embalažo Ko bo piša	je z našo Staro škatlo, pre- t0 storjeno bo na voljo več
O disciplini sem že večkrat nekateri so že mislili, da si P™f‘°rak*°JL
govoril in se s svojimi sodelavci pritoževal, pa to nič ne pomaga. Samo poglej kdaj
postala žrtev cenzure.
naredil še nadzidek špriceri-je bo problem povsem rešen.
Omenjaš založene hodnike Hodniki bodo spet prosti in v stavbi O. T. P. in izražaš ------1—- —*—! ---------
DOLOCANJE STROKOVNE USPOSOBLJENOSTI ZA VSAKO DELOVNO MESTO
Z odredbami 37. člena zakona o del. odnosih je predpisano, da so delovne organizacije dolžne do 16. maja 1970. leta v svojih splošnih aktih določiti potrebno strokovno izobrazbo za vsako delovno mesto. Medtem je zakonodajalcu dovoljeno, da
najvišji organ samoupravljanja (Delavski svet) z odlokom izvrši razpored delavcev iz enega delovnega mesta na drugo, vključno tudi vodilne delavce. Te možnosti se delovne organizacije lahko poslužijo le v 6 mesecih po stopanju v veljavo splošnega akta o sistematizaciji delovnih mest, s katerimi je za vsako delovno mesto določena strokovna usposobljenost.
že odhajajo domov: 20 ali 15 strah kako bi bilo v primeru minut obvezno pred koncern nesl-eče večjega obsega. Prav dela, tako tudi v drugi iz- imaš! Res je to problem. Ko
Tmamo vrafarj^.saTče^reš "T ° tCm povPra!f1,.f \° Jcv «u —J— i-7r“d drugo uro popoldan te odgovorne, so im pntrchh, da izdelave proizvoda.
še pogleda ne, pa čeprav
zaposleni rešeni nevšečnih skrbi. Do takrat pa se lahko pomagamo le s čim primernejšim skladiščenjem zabojev in točnejšim planiranjem
manjka včasih tudi pol ure do konca dela. To lahko rečem, ker sem že tudi sam poizkusil. To res ni podobno redu, ki ga tako velika delovna organizacija kot je naša nujno p itrebuje, če hoče biti uspešna.
Druga stvar, ki me moti je naprimer pogovor z našimi delavkami na televiziji. Ni
je strah povsem opravičen. Problem je v tem, da so se-
Urednik
SPOŠTOVANI UREDNIK veka. Star sem 13 let in sem
ji zelo hvaležen za njeno V prvih, vrsticah vas lepo skrb do mene in ker je bila pozdravljam. Vem, da me še vseskozi ob ,strani mojih ne poznate, in da se boste staršev, ki so trepetali ali bo
začudili, ker vam pišem. Pišem se Šebenik Dušan in
operacija uspela ali ne.
Ne smem pozabiti tudi na
BILANCA —
PRVIČ PO NOVIH
ZAKONIH
Gospodarske organizacije so letos prvič naredile bilanco svojih poslovnih rezultatov za 6 mesecev, po osnovnem kontnem planu določenim z novim zakonom o knjigovodstvu. Vsebinska sprememba, katero je prinesel nov način obračuna je v tem, da se dohodek ugotavlja na bazi realizacije izdanih računov oz. faktur, a ne na osnovi plačane realizacije kot doslej. In kakor kažejo analize Službe družbenega knjigovodstva so ta način poslovanja, vzeto na splošno, delovne organizacije uspešno opravile.
Po dosedanjih rezultatih so se potrošena sredstva povečala za 25 %. Pri tem so bila vlaganja v realizacijo iz lastnih zalog večja kakor lani v prvih 6 mesecih za skoraj 5 milijard din več. Sredstva za potrošeni material in usluge so bila povečana za 20 %, medtem ko se je amortizacija povečala za nekaj manj kot 18 %.
Ustvarjeni dohodek ugotovljen kot razlika skupnega dohodka in potrošenih sredstev odgovarja neto produktu, a ne dohodku del. organizacij iz prejšnjega načina, ker se sedaj neto produkt posebej ne prikazuje. Ustvarjeni dohodek na bazi fakturirane realizacije v prvem polletju
tega leta je za 44 % večji od neto produkta od lanskega leta.
V okviru porasta pogodbenih in zakonskih obvez (za 19 %), so se največ povečale obveze za davek na promet, in sicer za 59 % in to zaradi povečanja dajatev trgovine in gostinstva — za 69 %.
Po višini sredstev od vaj a-nih za obveze so na prvem mestu procenti za kredite — 40 %. Ostanek dohodka skupno s sredstvi za izgradnjo stanovanj (tj. del, ki se po zaključnem računu razporedi v fonde) se je zvečal za 5 °/o. Po obračunu za prvo polletje tega leta je odnos skupnosti in gospodarstva v razmerju 36,9:63,1.
Koncem konca, če se pogleda razmerje lanskega in letošnjega polletja padejo v oči zelo karakteristični podatki. Poleg ostalega je oči-vidno, da so sredstva na žiro računih padla za 13 % (v ind. za 22 %). Podvojeni so potrošniški krediti iz poslovnih sredstev, katerih stanje je bilo na koncu prvega polletja 90 %. In končno velja reči tudi to, da je prišlo do zvečanja iskanja kratkoročnih kreditov (za 45 %).
Naravno je, da je poslovna nelikvidnost v gospodarstvu prišla do novega izraza. Zaradi tega gospodarske organizacije pričakujejo od zveznih in drugih organov, da se v tem pogledu prevzamejo odgovorne mere.
lepo, da v takih primerih ne obiskujem 6. a razred. Moja vašo dobro socialno delavko, govorijo tako kot resnično
mama in očka sta pri vas ki je moji mamici dajala tole. Na primer one, ki delajo zaposlena že vrsto let. Upam, Hko poguma. Obema se za-v »vakumu« so trdile, da za- da iu nomate.	hvaljujem in želim, da vsak-
do ve, kako dobri sta bili za
služijo po 60 tisoč in druge po 10 tisoč st. dinarjev na
da ju poznate. Tov. urednik,
zelo veliko
mesec. To ni res in zaslužijo ^e{,a *mam- Septembra sem
šel na operacijo srca in še
veliko več kot vse druge delavke — 100.000—150.000 na mesec. Imajo pa tudi zelo le-
moje starše in za mene. Pošiljam vam lepe pozdra-\'do danes'nisem doma. Sedaj ve in vam želim mnogo uspe-
se nahajam v Šentvidu pri
ha pri vašem delu. Se enkrat vas lepo pozdravljam. „„	nai„dnin rnnin riju. rrusim vas, oe ile	Ce sem naredil kaj napak,
L\Z ZZlP S7 ’d™t dobri in mi izpolnite željo, izprosim, popravite.
katero sem dolžan storiti.
Zahvaliti se moram vaši zdravnici dr. Benčanovi, ker me je napotila na operacijo srca in me s tem rešila kasnejših komplikacij.
po delo, saj so kot »dohtari- St.ični’ kier sem ?a °kT?T i se naj ogledajo malo n>u- Proslm vas’ če ste tako druge oddelke in delavke kakšne so. Delajo samo dopoldan in včasih nadure. Zato se nam »trapasto« zdi, da tako stokajo ravno one.
Lep pozdrav!
Sodelavci
Zelo bom vesel, če mi boste tudi vi pisali.
Šebenik Dušan Mladinsko okrevališče Šentvid pri Stični
INVESTICIJE
V zadnjem času se pogosto srečamo s pojmom — investicije. Kaj je to? V ožjem smislu investicije predstavljajo vlaganja v osnovna in obratna sredstva. Izvor investicijskih sredstev so akumulacija in amortizacija. Investicije iz akumulacije (narodni dohodek) se imenujejo neto investicije, investicije z amortizacijskim delom pa bruto investicije. Te se kot skupna vlaganja v določenem času lahko izkoristijo za nakup ali izgradnjo osnovnih sredstev v gospodarstvu (stroji, zgradbe, ceste) in za izgradnjo takoimenovanih negospodarskih objektov (kot so šole, bolnice, stanovanjske zgradbe).
Nove investicije so tiste investicije, ki se jih vlaga v osnovna sredstva, s katerimi se poveča proizvodna zmogljivost. Sredstva za nove investicije se lahko formirajo samo iz akumulacije (neto investicije) in iz amortizacije iz tistega dela, ki ostane v zameno dotrajanih osnovnih sredstev.
Stopnja investicij (akumulacije) je odvisna od stopnje razvoja in od proizvodnih odnosov. Socialistični proizvodni odnosi imajo prednost pred individualnim in državnim kapitalizmom. V socialističnem proizvodnem odnosu je stopnja investicij odvisna od dolgoročnega planiranja, odnosno razvoja.
PISMO STARE ŠKATLE
Dragi urednik!
Po dolgem času se ti spet oglašam. Čez poletje sem ti večkrat nameravala pisati, pa mi ni nikoli uspelo. No, sedaj ko sem opravila z ozimnico in drugimi skrbi za zimo, se ti bom spet malo potožila.
Od poletja sem se je v naši tovarni zgodilo več pomembnih stvari. Ena od teh je bil, prav gotovo, poizkus za združitev z Limproduk-tom. Ker z njimi ni bilo nič in ker v tem premalo vem ne bom več pisala.
Druga pomembna stvar so prav gotovo preizkus znanja o varstvu pri delu vseh zaposlenih v proizvodnji. Kaj takega se v tovarni še ni zgodilo in če sem poštena moram priznati, pa čeprav sem tudi jaz godrnjala, sem se marsikaj zanimivega naučila. Ali kaj ko je veliko reči le napisanih, v resnici pa je drugače. Na primer: pod gasilnimi aparati ne sme biti zabojev, tudi transportne poti ne smejo biti založene tudi za 1 cm ne sme biti zaboj čez črto. V hodnikih nove stavbe (O. T. P.) pa so v vseh hodnikih naloženi zaboji, da se človek stežka prebije skozi (tu ni začrtanih poti). Pomislite kaj bi bilo, če bi bil požar ali potres, le kako bi se tu skozi ljudje rešili? Podobnih stvari pa je še veliko in bom o njih še drugič pisala — morda pa bo o podobnih stvareh pisala tudi kakšna druga delavka.
Saj mi ne zameriš tovariš urednik...
Vaša stara škatla
Prosim, bodite tako dobri in dajte to moje pisemce v časopis. Naj vsi vedo, kako svetu, dobro in pametno zdravnico človek imate v tovarni, kako se za-
Za besedo »ljubiti« je »pomagati« najlepša beseda na
Z lahkoto prenaša le eno bolečino, to je hote-
nima za zdravje mladega člo- čina drugih (Reni Leriche)
Z našimi hodniki je res težko. Se posebno zjutraj se Je včasih prav težko prebiti skoznje
Bajta planinske sekcije na Mali planini
•	V biltenu ste bili že obveščeni, da je planinska sekcija ® naše tovarne vzela v najem polovico večje planšarske
•	koče na Mali planini. To pot bi vam radi o tem povedali
•	kaj več.
V nekaj letnem delovanju naše planinske sekcije se je med zaposlenimi zelo povečal interes za hojo na gore. Številni izleti, ki smo jih imeli, so bili dobro obiskani. Iz meseca v mesec raste krog navdušencev in zato smo prav gotovo storili prav, da smo izkoristili priložnost in vzeli v najem polovico planšarske koče, ki so jo do letos imeli v najemu črnuški planinci. Koče nismo kupili ampak vzeli v najem za razmeroma nizko najemnino. V koči je velika dnevna soba, v kateri je štedilnik s posodo in jedilnim priborom. Ob dnevnem prostoru je manjša soba, kjer bodo štiri ležišča (pogradi). V spodnjem prostoru je še drvarnica in WC. Na podstrehi so še preostala
ležišča — seveda po planinsko — skupna. Vse skupaj lahko prespi na enkrat 20 obiskovalcev.
Imeli smo nekaj udarniških akcij in sicer smo prvič nesli štedilnik, drugič ležišča s posteljnino in napravljali drva in tretjič smo nesli omarico za posodo in pripravljali drva. Sedaj čakamo, da nam mizarji naredijo še nekaj polic in nato bomo začelli oddajati ključe obiskovalcem.
Koča je namenjena za rekreacijo v naravi vsem zaposlenim podjetja, planinska sekcija pa jo bo imela v oskrbi. Prijetnost bivanja v njej, bo popolnoma odvisna od obiskovalcev. Zato se bo potrebno ravnati po priporočenih hišnih navadah, ki
Prenesti štedilnik od žičnice pa do bajte ni bila lahka in enostavna stvar
Ves tovor, tudi mize, je bilo treba natovoriti na sedežnico in nato prenesti še daleč naprej na Malo planino. Brez pridnih ljubiteljev gora tega ne bi zmogli
bodo napisane in obešene v dnevnem prostoru. Že sedaj pa bi opozorili na sledeče podrobnosti:
Obiskovalec, ki bo vzel ključe od bajte pri zato določeni osebi v tovarni, bo za čas svojega bivanja odgovarjal za red v bajti. Pri odklepanju vrat in odpiranju oken bo treba vedno vrata in oknice zavarovati z vponko, da jih veter ne bo razbijal. V dnevnem prostoru bo plinska luč in ob njej navodila za vžiganje in ugašanje. Poleg bo tudi sveča. Vsak ima tudi žepno svetilko za spalne prostore in tudi za hojo po temi. Drva morajo biti vedno pripravljena v skrinji ob štedilniku, zato preden odideš domov vedno pripravi nova drva in trske za podkuriti. Skuhal si boš lahko sam le kar boš imel v nahrbtniku, posoda pa je v omari in policah. Posodo za seboj vedno pomij in jo lepo shrani, krpe daj sušiti. Pometi in če je voda od snega jo z krpo poberi. Vodnjak je zunaj in zakljenjen, tudi ti ga vedno zakleni. Drva ne sekaj nikjer drugje kot zunaj ali v drvarnici. Ležišče si uredi sam kot želiš, ko vstaneš zloži posteljnino na
kup in pusti na ležišču, kjer si spal. V spalne prostore ne nosi nobene hrane zaradi miši. V spalnih prostorih tudi ne kadi in ne hodi v čevljih. Čevlje sezuj v hodniku in hodi v copatah ali samo nogavicah. Skrbno čuvaj ves inventar in ne povzročaj niti najmanjše škode. Če nisi sam bodi obziren do drugih in se potrudi, da bo vsem prijetno. Predno odideš ne nalagaj več na ogenj, pospravi, skrbno zapri vsa okna z oknicami in zakleni vrata. Če se bomo ravnali vsi tako, se bomo radi vračali,
Ali že veste, da ...
je Glas Saturnusa vaš list
se razumeli in vsem bo obisk prijetno doživetje.
Od žičnice mimo domžalskega doma ob tovorni žičnici na Malo Planino je 45 minut hoda. Peš iz Stahovice je 3 ure, iz Smrečja od Jurčka pa dobri 2 uri. Od Domžalskega pl. doma ali Jarške-ga pa 5 minut. Za smučanje so lepi tereni, le Vlečnic v bližini bajte ni. Je pa odličen mir in toplo sonce, kar je tudi veliko vredno.
Za planinsko sekcijo Gerlica Slavko
Izbrane
misli
Razumno življenje brez izdelanega pogleda na svet ni Življenje, temveč breme, groza.
Sovraštvo je strup, ki človeka ubija. Hujše je za tistega, ki ga občuti, kot za tistega, ki ga mora prenašati.
Vsak mojster je nezaupljiv in dvomi o svojih letih — tako tudi mora biti.
Po napornem delu je to prva skupna malica na Mali planini
Izlet na Jalovec, Mangart in sosednjo Italijo je bil eden najlepših in najbolje udeleženih izletov
naše planinske sekcije
strmem snegu. So: Tamara, Deževnik, Švicar, Lojze in za aparatom Encijan.
Turo je nadvse uspešno vodil Jaka, ki so mu pomagali še vidni planinci: Ščurk Emil, Arh Jože, Draškič Slavko in Polc Brane. Tura je bila poleg vsega tudi zelo poučna.
NOVI SODELAVCI
Slavica ŠUBELJ, Slavica HREN, Ivan VIRANT, Anica VIDIC, Aljoša FERLAN, ing. Tomo PERME, Franc GABRIČ, Golub STOJANOVIČ.
ODŠLI
IZ KOLEKTIVA
Na lastno željo
Miloš CIMPERMAN, Dušica KALINOVIC, Janez LENKO, Albin ŽIDAN, Milka BRIŠAR, Milan PIUZI, Lilijana KOKALJ, Milan KARNIČAR, Avgust JERE, Miha JERKOVIČ, Milan PREMELC, Ljubica SUVAJAC, Zlato NA-KIC, Marija RUPNIK, Ciril ŠKAFAR.
Po poteku pogodbe za določen čas
Fani MATIČIČ, Slavica URŠIČ, Jožefa STRMUAN, Rozalija LAZAR, Fani BUKOVNIK, Leposava GAMANO-VIC, Olga GOROPECNIK, Julka BUKVIC, Antonija SKUBIC, Asija LETIC, Šefi-ka KVRGIC, Sidonija MUT-VAR, Liljana ANDRIJEVIC, Dušan ALIČ, Jelisavka MATIC, Fani CAVLEK, Ljubimka KOSTIC, Milena ŽURA,
Ida KRAŠEVEC, Marija RO-MOZZI, Marija POTOČNIK, Kati VARGAZAN, Pavla TES-NER, Jožefa BRODNIK, Milka BUNDALO, Ivanka ŠTU-BELJ, Andelka PERKOVIČ, Šemsa JASIC, Marija ZIDAR, Marija IVANUŠA, Milica K0-LOVIC.
Samovoljno
Stjepan KOBAL, Stanislav GORTAN.
Na odsluženje vojaškega
roka
Janez SLABANJA, Tomaž SKALAR, Franc ORAŽEM, Milan ZDRAVKOVIC, Jože ZAVRŠNIK.
Upokojeni
Kristina HRIBAR, Rozi FRANK, Zlata CAJNAR, Fani KUHAR.
Poročili so se
Ana ZAVRL, poročena STANOVNIK, Jakobina ZORC, poročena ŠKODA, Alenka MAROLT, poročena PLACAR, Hitaba SILAHIČ, poročena ČADEŽ, Darinka HINDEL, poročena KRAŠEVEC, Marija DERGLIN, poročena ZUPANČIČ.
GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus, Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 313-666. — Ureja uredniški odbor: Marjan Bajc, Ižanc Marjan, Slavko Gerllca, Slavko Vrzel, Jože Švigelj — Odgovorni urednik: Slavko Gerllca, tel. 313-666-78 — Tisk ČP Gorenjski tisk Kranj — Rokopisov ne vračamo
Nagradna
križanka
29. NOVEMBER
1.	nagrada 150 dinarjev
2.	nagrada 100 dinarjev
3.	nagrada 80 dinarjev 12. nagrad 10 dinarjev
Rešitve oddajte v nabiralnike Glasu Saturnusa do 15. 12. 1969. žrebanje bo v sejni sobi ob 14. uri. Vsakdo lahko sodeluje le z eno križanko!
Naš sodelavec Vlado Sluga se je udeležil rallya starih veteranov. Bil je sopotnik na FIFIJU, ki je povsod žel navdušeno občudovanje. To je bila idealna priložnost za reklamo naših svetlobnih teles za avtomobile, vendar so reklamo delali za druga podjetja, ker pri nas ni bilo Interesa
Vzpon skozi Ozebnik (Kuloar) je bil najlepši del lepe, zanimive a nadvse dolge ture na Jalovec, Pod Špičko in naprej v Log pod Mangartom, Mangart, Rabeljsko jezero in Mangartska jezera na italijanski strani naših Alp. Na sliki so le štirje od 34., ki so, sicer zadnji, varno navezani, z derezami na nogah in drugo opremo, opravili vzpon po trdem
Na koncu ture se spodobi še planinski krst vseh tistih, ki so goro šele prvič občutili. No, včasih Je treba krstiti tudi take, ki gore že bolje poznajo a so se krstu vedno zvito izmikali. Na sliki je krst Janeza Lipovca z botro Jožico Zevnikar. Dobil je ime »Jodlar«.
BgSgElB BlgOolB
SKANDINAVSKA
NAGRADNA
KRIŽANKA