uto wn. tovnim zso. v unuiai. * fetek 31. ektotaa 1924. Cena Dm. no. Ishafft vsak dan popoldne, ismatl nadalie ln praznika. — Uaaratt i do 30 petit i 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Karo*" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D i Upravni*tro: Rnallova ulica fttev. 5, prittl^a. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Enallova ulica ŠL 5, I. nadstropje. — Teleton itev. S4. InT Poštnina plačana v gotovini. Usodne pogreške v naši politiki Vsa naša politika se že nekaj let sem vrti okrog osebe Stjepana Radića. Stjepan Radić je bil pred vojno in Še ob prevratu javnosti malo znan voditelj male hrvatske seljačke stranke. Ako bi ga bili vodilni državniki v naši državi poznali in znali računati z njegovimi slabostmi, bi ga brez težave lahko pridobili na svojo stran. Navajamo zgled, kako so znali slovenski klerikalci pridobiti zase tega hrvatskega demagoga. Bil jim je neprijeten zato, ker je v hrvatskih masah, med katerimi so si tudi klerikalci hoteli pridobiti tla. razširjal protiklerikalne ideje. Ker je bil v denarnih stiskah radi svoje tiskarne, so mu ponudili posojilo — bila je to bagatela, če se ne motimo 10.000 kron — in Radič je postal preko noči zagovornik klerikalcev, se jel na svojih shodih križati, jel klicati ob vsakem zborovanju na pomoč Jezusa. Marijo in Jožefa ter nastopil celo za stafažo na katoliškem shodu. Vodilni naši politiki pa so po prevratu napravili napako, da so tega, takrat docela neznatnega in maloupliv-nega demagoga vtaknili v ječo. Mesto da bi napravili ž njim, ako je bil kriv, kratek proces ter ga postavili pred sodišče, so ga držali mesece in mesece v zaporu ter mu tako pomagali do slave narodnega mučenika. Še usodnejša nareka je bila, da ga je potem pokojni Protić z eno potezo peresa pustil iz zanora in mu dal neograničeno svobodo, da je lahko uganjal svoje dema-goštvo. Tako mu je uspelo, da je zavzel prvo mesto v hrvatski politiki in postal sčasoma priznani vodja vsega hrvatskega ljudstva. Vkljub temu pa sta lani jela nevarno padati njegov ugled in njegova moč med ljudstvom, ker so mase iele uvidevati, da se njegove demagoške obljube ne dado uresničiti. Da ne izgubi vsega vpliva na liudske množice, je odšel Radič v London, da s svojo akcijo v inozemstvu, zlasti na Angleškem izboljša svojo pozicijo na Hrvatskem, ki se je jela nevarno slabšati. S svojimi načrti, da z angleško pomočjo dvigne svote šanse, je doživel popolen fijasko. V Angliji so mu pokazali vrata in moral se je preseliti na Dunaj. Tu si je hotel pomagati s kongresom narodnih manjšin, ki bi naj bil v prvi vrsti naperjen proti Jugoslaviji. Tvćl ta njegov načrt se je izjalovil in celo avstrijska vlada mu je namignila, da ga ne smatra za dobrodošlega gosta in da bo tudi ona ob koncu koncev prisiliena, da ga postavi pod kap. Radić je bil v sto stiskah. Domov ni mogel in smel, inozemstvo pa je pred njim zapiralo vrata. Hotel Je v Italijo, a Mussolini je bas takrat sklenil prijateljski sporazum z Jugoslavijo in ni ničesar hotel vedeti o stikih s hrvatskim kmetskim tribunom. Edino zatočišče in pribežališče mu je ostala še boT'ševiška Moskva. Tia se je napotil, da najde streho, ki mu je eoMna še ostaja na razpolago v Evropi. Šel je v Kre-melj kot romar, da se pokloni Rikovu, Čičjerinu in Trockemu. Sprejeli so ga z odprtimi rokami, toda pod pogoiem, da vstopi z vso svojo stranko v boliše-viško kmetsko internacijonalo. Radić je to storil, ker ni imel nobenega drugega izhoda, zavedal pa se je, da je lahko ta korak zanj in njegovo stranko katastrofalen. V resnici je njegov odhod v Moskvo povzročil splošno konsternacijo med niegoviTPi somišljeniki v Hrvatski, ko pa so boliŠeviki službeno razglasili, da je Radič kot voditelj svoje stranke vstopil v komunistično kmetsko internacijonalo, je to celo na najvernejše njegove pristaše učinkovalo kot strela z jasnega neba. ker so se vsi zavedali, da lahko ta korak za Radića in njegovo stranko pomeni začetek propadanja in neizogibnega konca. V resnici so bile takrat na Hrvatskem že vidno v seljački stranki sami konture protiradićevskega pokreta, ki bi gotovo stalno pridobival na tleh. ako bi se ne bila baš takrat storila najusodnejša pogreška v naši državni politiki. Radić je s svojim odhodom v Moskvo in s svojim vstopom v komunistično kmečko internacijonalo, tega se je Težkoče Timotijeviceve misije. Pooblastilo Davidovićevega kluba za pogajanja. — Klerikalne in muslimanske intrige. — Kriza bo rešena pred koncem tedna. — Beograd, 30. oktobra. (Izvirno.) . strani radikalne In samostojne demo-Mandatar krone g. Kosta T i m o t i j e - I kratske opozicije. v i ć je včeraj svojo akcijo omejil samo j Po končani seji demokratskega klu-na razčiščenje terena v ožjem bloku in ] ba je Kosta Timotijevič porabil priliko, v svojem lastnem demokratskem klubu, j da je včeraj popoldne posetil najprej dr. V tem klubu mu je po živahni in mesto- ; Korošca in pozneje dr. Spaha z namerna viharni razpravi, ki je trajala od j nom, da popolnoma razbistri razmerje 10.30 dopoldne do 13. popoldne, končno J v ožjem bloku. Naprosil je oba politika, uspelo, da je dobil ne baš ob soglasnem odobravanju pooblastilo, da more nadaljevati poverjeno mu misijo in pričeti pogajanja z načelniki posamnlh parlamentarnih skupin. Značilno je, da so se na včerajšnjem sestanku demokratskega kluba čule tudi ostre grajalne besede, naperjene proti drugemu ustavnemu faktorju, češ da poveritev mandata Kosti Timotijeviiću pomenja degradacijo voditelja demokratske stranke, ker so preje demokratje računali skupno z ožjim blokom, da bo mandat poverjen od-stopivšemu ministrskemu predsedniku. To je zlasti poudarjal posl. Veljković. Med njim in g. Timotijevićem je prišlo do ostrega nastopa. Glede uspehov svoje misije je Kosta Timotijevič snoči zastopnikom tiska kratko pripomnil, da je naletel na da se odkrito izjavita, če njiju kluba privolita v koncentracijsko vlado na taki glavni osnovi, da prevzame vlada v parlamentu nalogo sprejeti najnujnejše zakone, tako invalidski zakon, zakon proti korupciji, zakon o zemljoradniških kreditih, ostale zakone, navedene v Davidovićevi deklaraciji, in pa državni proračun za 1924—1925. Po končanih razgovorih je Kosta Timotijevič odšel na dvor, kjer je kralja točno obvestil o dosedanjih uspehih svoje misije. Klerikalci in muslimani skušajo z gotovimi intrigami onemogočiti mandatarju Kosti TimotijevMn sestavo koncentracijske vlade ter so že zaceli ▼ javnost forsirati gotova poročila, ki naj bi napravila neraspoloženje v radikalnem klubu proti Timotijevicu. Odgovori dr. Korošca in dr. Spahe so takega značaja, da ni pričakovati končne rešitve večje ovire in na glavne težkoče pri svojih ljudeh in pri voditeljih ožjega blo- j krize pred koncem tega tedna, ka. Te težkoče so večje, kakor pa na • —— Razvoj današnjih političnih dogodkov. Muslimani in klerikalci v težkem položaju. — Razkroj federalističnega bloka. — Zanimanje oarlametarnih krogov za angleške volitve. — Beograd, ^ 30. oktobra. (Izv. Ob 12.) Vaš dopisnik je danes imel priliko se razgo var jati z uglednim članom JMO, ki mu je velel, da ste prišli mu* slimanska in klerikalna sfranka radi preuranjenih izjav Stjepana Radića proti g. K. Timotijevicu v težak polo* žaj, iz katerega se lahko izmotate edi* no s prekinjen jem stikov s HRSS. To prekinjenje pa bi značilo v današnjih dneh borbo med federalističnimi stran* kami in obenem kapitulacijo politike dr. Korošca in dr. Spahe. Stvar je tako otežkočena. da je treba v slučaju pre» kinjenja računati z volilno vlado Pašič* Pribičević, ki bi imela z razcepljenim federalističnim blokom lažji boj. Razen tega so krogi JMO. mnenja, da ima eventualna vlada K. Timotije* vida v sporazumu s Pašičem in Pribi* čevičem samo provizoričen in prehoden značaj, bila bi to samo takozvana pred* volilna vlada, ki naj bi rešila najnuj* neiše zakone, tako invalidski zakon in zakon o korupciji. Nato ima priti na površje volilna vlada P.*P., ki bi po sodelovanju klerikalcev in muslimanov mogla potem reči, da so se načelna stališča kompromitirala. Ni še znano, kakšne sklepe stori muslimanski klub, toda najbolj verjetno je, da se bodo muslimani sprijaznili s Stjepanom Ra* dićem in da bodo nonovno zahtevali, da da krona Ljubi Davidoviču mandat za nadaljevanje njegove politike. Danes dopoldne je drugače vladal v parlamentu mir. Mandatar K. Timotijevič ni ničesar ukrenil za napredek Dogajanj, doooldne se je razgovarjal z Ljubo Davidovičem in Nastasom Pe* trovičem in pozneje z vodilnimi poli* tiki demokratskega kluba. Ljuba Davi* dović je bil nato v avdijenci na dvoru. V parlamentu so danes živahno ko* mentirali stališče klerikalcev in musli* mrnov. V radikalnem klubu so se zbrali glavni politiki in voditelji, tako Marko Trifković, Miletić in Uzunović. Vsi politični krogi so danes z nape* tost jo pričakovali najnovejših poročil iz Londona o rezultatu volitev v angle* ški parlament. — Vesti prihajajo zelo sam prav dobro zavedal, doigral svoio vlogo kot soodločujoč politik v Jugoslaviji. Postal je maihen, njegov ugled in njegov vpliv je jel konstantno padati. Treba bi bilo počakati samo Še pol, morda eno leto in njegov ugled bi padel na ničlo in prišel bi ob ves svoj vpliv ne samo med hrvatsko inteligenco, marveč tudi med širokimi ljudskimi masami. In prav v tem trenotku je nastala sprememba režima v Jugoslaviji, ki je Radiću na stežaj odprla vrata v domovino in ga naravnost na nmeten način napravila iz moskovskega palčka v orjaka, ki danes strahuje vso Jugoslavijo ... Primerjajmo: Dr. Kramar je dal L 1908. inicijativo za slovanski kongres v Pragi in mu predsedoval; imel je opetovano razgovore z raznimi odličnimi ruskimi politiki in državniki, ne da bi mu kdaj prišlo na misel, da bi izrabljal Rusijo za pomoč proti Avstriji. Nihče mu ni mogel očitati, da bi konspiriral proti Avstriji, a vendar je bil obtožen veleizdaje in obsojen na smrt na vešalih. Kaj pa je delal in še dela Radić? Stjepan Radić je organiziral vse sovražnike proti naši domovini: Lju-bimkoval je z Italijo, iskal je pomoči proti Jugoslaviji v Londonu in na Dunaju, zvezal se je z Arnavti in makedonskimi vstaši v borbi proti rodni dr- žavi! Vse to sam potrjuje in v neštetih svojih govorih in Člankih je to izrecno sam ugotovil. Krono vsemu temu delovanju pa je dal na glavo, ko je na svojem shodu v Zagrebu dne 22. t. m. celo podal javno tole izjavo: »Sovjetska vlada mi je dala preko ministra zunanjih del ČiČerina zagotovilo, da nam bo nudila svojo pomoč, ako bomo ogroženi.« Vprašamo, ali je to veleizdaja ali ni? Ako je, kako je mogoče, da kraljevska vlada niti z mezincem ne gane, da bi nastopila proti Radiću, kakor to velevajo državni zakoni? Ali ni ta neverjetna popustljivost, ki meji na zločin, ena izmed usodnih političnih pogrešk, ki so spravile državo na rob propada? Ali so še zakoni veljavni za vse državljane brez izjeme? Pa ne da bi veljalo načelo, da oblasti obešajo le male zločince, velike pa puste paliti in Zariti po mili volji?! Zdi se, da je Radić postal že tako velik, da je pred njim sklonila tilnik že celo justica. In to zlo je pravi vzrok to temelj naraščajoče njegove moči: Ker ljudstvo vidi, da je Radio silnejši kakor državne oblasti, da je nad zakoni, zato tako slepo dere za njim! Kdor ima oči, naj vidi kdor ima ušesa, naj sliši! skromno in netočno. Največjo pozor' nost je vzbudila Reuterjeva vest, da zmaguje;o konservativci, ki so doslej do 5. zjutraj dobili 167 mandatov. Kon* servativci so znatno naprej pred delav* sko stranko in liberalci. Zunanje*poro» čevalska. služba, ki jo je prevzela in organizirala »Avala«, za Beograd zelo slabo funkcijonira in je bila danes v parlamentu o tem izrečena ostra kri* tika. Timofijevićev mandat traja do sobote! Koncentracijska vlada brez HRSS? — Radićevo nezaupanje do mandatarja. — Beograd, 30. oktobra. (Izvirno.) Po končani avdijenci na dvoru je snoči Kosta Timotijevič izjavil vašemu dopisniku: Dr. Korošec mi izroči odgovor svojega kluba v petek po končani seji poslancev SLS, ki se danes v četrtek se-stanejo v Ljubljani, da razpravljajo o mojem mandatu. Dr. Spaho mi je ravno tako jasno in odkrito dejal, da ml da odgovor v soboto, ker niso Člani njegovega kluba navzoči v Beogradu. O tem sem poročal Nj. Vel. kralju s pripombo, da njemu o uspehih svoje misije definitivno poročam v soboto, ko dobim zahtevane odgovore.« Kakor je videti, velja Timotijevićev mandat še najpozneje do sobote, do tega časa noče ničesar ukreniti, niti ne pričeti posvetovanj z radikali in samostojnimi demokrati. Kosta Timotijevič je snoči posetil dr. Korošca in o tem posetu so zdaj znane nekatere interesantnosti. Ko je mandatar voditelju Jugoslovenskega poslanskega kluba pojasnil svojo misijo, je ta vzel njegovo izjavo na znanje s pri-stavkom, da ne more takoj stopiti v konkretna pogajanja. Dr. Korošec mu je stavil osem vprašanj, ki se tičejo bistva politike ožjega bloka. Kosta Timotijevič mu je kratko odgovarjal, vendar dr. Korošec ni bil povsem zadovoljen z njegovimi odgovori. Največjo važnost je Korošec polagal na vprašanja, ki se tičejo sodelovanja z radikali, Pribiče-vićem, zastopniki HRSS in pa volilnega mandata. Kakor je videti, klerikalci delujejo z vsemi silami, da bi onemogočili akcijo Timotijevičevo in skušajo v javnosti forsirati vesti, s katerimi računajo, da pridobe za sebe gotove parlamentarne skupine. Timotijevič je dr. Korošcu kategorično zanikal volilni mandat. Klerikalci so zelo nezadovoljni z izjavo Koste Timotijevića, da ne namerava začasno pozvati v koncentracijsko vlado zastopnikov HRSS. Koncentracijsko vlado naj bi tvorili samo radikali, zastopniki ožjega bloka in samostojni demokratje, dočim je HRSS iz te kombinacije izključena, razen v slučaju, da HRSS privoli v gotove pogoje, ki so tih že pred 14 dnevi stavili radikali v skupni konferenci na dvoru. V svojem komunikeju je HRSS zelo ogorčena proti mandatu K. Timotijevića ter naglasa, da nima ničesar proti simpatični osebi man-datarjevi, vendar politično ne goji do niega iskrenega zaupanja. Francosko priznanje spvietske vlade. — "askva, 29. oktobra. (Izv.) Osrednji izvršilni odbor zveze sovjetskih republik je poslal francoskemu ministrskemu predsedniku Herriotu daljšo brezžično brzojavko, ki je signirana od K a 1 i n i n a, predsednika osrednjega izvršilnega odbora, od R J k o -v a, predsednika sveta ljudskih komisarjev, in od Čičerina, ljudskega komisarja za zunanje zadeve. Brzojavka naglasa, da sprejema osrednji izvršilni odbor z največjim zadovoljstvom predlog francoske vlade, da se vzpostavijo redne dlplomatlcne zveze med sovjetsko republiko m Francijo, In da se takoj prlčno pogajanja za vzpostavitev mirnih odnošajev med obema državama. Odbor upa, da se bodo vsa vprašanja sporazumno in mirno med obema državama rešila in da se bodo vpoStevali medsebojni interesi Odbor izjavlja, da ga vodijo pri tem stremljenju za ohranitev resničnih garancij sploSnega miru In da se obe državi zjedlnlta v načela nemtervenclje v notranjih zadevah. Odbor dalje odobrava, da se naj prlčno pogajanja v Parizu in naznanim, da sta svet ljudskih komisarjev In komlsa-rijat za zunanje zadeve pozvana, clmpreje pričeti pogajanja s Francijo, ki bodo prinesla blagodejen vpliv v interesa splošnega miru. — VVashinston, 29. oktobra. (Izv.)' Uradni krogi zelo rezervirano presojajo priznanje sovjetske Rusije po Franciji. Opažati je tudi neko nevoljo. Ameriška vlada je doslej vodila napram sovjetski Rusiji najstrožjo opozicijo In vedno zahtevala, da se mora v Rusiji uvesti naipreje demokratični sistem, da se morajo priznati vsi ruski dolgovi in Šele potem je mogoč sporazum z Ameriko. Senator Borah, ki se je zelo zavzemal za priznanje sovjetske vlade, je z odkritim veseljem pozdravil sklep francoske vlade. Ruski problem Je zelo mnogostranski, ki ga je težko rešiti, če se ne prizna sovjetska vlada. NI mogoč svetovni mir brez Rusije, nI mogoče Izvesti razorožltvenega načrta brez Rusije in nI mogoče postaviti v Evropi normalnih gospodarskih odnošajev brez Rusije. TI problemi bodo rešeni, kakor hitro se pomnoži število onih držav, ki priznavalo sovjetsko vlado. grrmTT -r---iTfigF"v—-Tw-r-- ll mriii i i^jT Borzna poročila. Dinar v Curihu 7.50. Ljubljanska borza« LESNI TRD. Jelovi hlodi 4 m od 25 cm prem. naprej frko dolenjske postaje 295 bi., smrekovi in jelovi hlodi 4 m dotž. od 25 cm prem. naprej frko nakladna postaja 2 vag., 300 den., 305 bi., 300 zaklj., remeljnt 7/7, 8/8, I. m II. franko meja 700 bi., brusilni les po lesnih uzancah Ijublj. borze frko nakl. post. 220 denar, testoni od 2.25 m, 20 mm od 10 do 29 mm, media 23 cm frko meja 600 bi., oglje vilano I. frco meia 113 denar. ŽITNI TRG: Pšenica, domača, fco. Ljubljana, denar 390; pšenica, bačka, par. Ljubljana, blago 435; koruza, bačka, par. Ljubljana, blago 335: koruza, nova, fco. Liubljana, 2 vag., denar 210, blago 215, zaključki 215; oves. bački, par. Ljubljana, blago 335; fižol, rfb* ničan, orig.. fco. Ljubljana, denar 450; fižol, ribničan. člščen. b/n, fco. Postojna, tran«-, 1 vag., denar 560. blago 570, zaključki 570: fižol, p^epeličar, orig., fco. Ljubljana, detiar 450; fižol, mandalon. orig., fco. Ljubljana, denar 395: fižol, rjav, orig.. fco. Ljubljana, denar 400: laneno seme. par. Ljubljana, de* nar 680; pšenična moka, bačka. »O« bas., fco. Ljubiiana. blago 625: pšenični otrobi, b'n, fco. Ljubljana, blago 210: orehi, b/n. belo sušeni, brez koščakov, fco. nakladalna nostaia. denar 700: jabolka, za prešanje, fco. nakladalna poj**a'a, denar 85. Efekti: 2H% drž. renta za vojno škodo den. 108. blasro 11 IS, 7^ invest. pos. fz 1. 1921 den. 61.25. bi. 62H, Celjska posojilnica d. d. den. 210. Ljubljanska kreditna banka den. 215, bi. 225, Merkantilna banka den. 125, bi. 127, Prva hrvatska Štedionica den. 915, Slavenska banka bi. 84. Niha«? bi. 85, Strojne tovarne in livarne den. 130, bi. 150, Trboveljska premo sok opna družba —. Združene papirnice den. 110. bi. 120. Split cement Portland den. 1400—1500, AY^° kom. zad. dež. bke. bi. 89, 4%% zast. 1. kr. dež. bke-bl. 1734. ZAGREBŠKA BORZA. Dne 30. oktobra. Sprejeto ob 13. Devize: Curih 13.386—13.486, Pra-jra 206.50—209.50. Pariz 369.20-^374.20. Newyork 68.90—69.00. London 312.50— 315.50, Trst 299.90—302.90, Dunaj 0.0972 —0™?. Vabit*: dolar 68—69. Efekti: 7% invest. po so j. 63.50—64.50 2%% drž. renta za ratnu štetu 110—111, Ljubljanska kreditna 205—215, Centralna banka 29—31, Hrv. eskomptna banka 108—■ 110, Kreditna banka, Ztrb. 10S—112, Hipotekama banka 57—58. Jugobanka 104—105, Praštediona 915—917, Slavenska banka 80, Eksploatacija 90—105, Drava d. d., Osijek 225—250. Šečerana, Osijek 860—910, Isis d. d. 70—72, Nihag 70—72.50, Gutman 730— 745, Slaveks 200, Slavonija 78—80, Trboveljska 490—500, Union, paromlin 500. INOZEMSKE BORZE. — Curih, 30. okt. Današnja borza: Beograd 7.50, Berlin 1.2.375, Milan 22.55, New-york 5.20, London 23.4S, Pariz 27.30, Praga 15.50, Dunaj 0.00734. — Trst, 30. okt. Borza: Beograd 33.40— 33.50, London 104.05—104.15, Pariz 121.10— 121.50, Newyork 23.05—23.10, Curih 444— 446, Dunaj 0.0327—0.0329, Praga 68.75— 69.25. — Dunaj, 29. okt. Devize: Beograd 1028—1032, London 319.500--320.500, Milan 3059—3071, Newyork 70.935—71.185, Parfcz 3712—3728, Praga 2111—2121, Curih 13.655 —13.705. . Valute: dolar 70.46O—70.860, dinar 1021—1027, Hra 3035—3055, češka krona 2100—2116. Stran 2. •SLOVENSKI N A K O D« dne 31 oktobra 1924. Stev. 250 Volitve v angleški parlament. Konservativci zmagujejo v industrijskih centrih nad laburisti. — Delavska stranka in liberalci izgubili mnogo mandatov. — Vodja liberalcev Asquith propadel. — London, 30. oktobra. (Reuter) Stanje volitev ob 5. zjutraj angleškega Konservativci 161 mandatov, delavska stranka 78» liberalci 22 In neodvisni 2 mandata. Konservativci so do seda) prlborlH 56 novih, a izgubili 6 mandatov. Delavska stranka 19 novih, a Izgubila 32, liberalci 7 novih, 44 mandatov Izgubili. Iz 3S2 volilnih okrajev bodo rezultati znani danes opoldne. Zmago konservativcev, ki so od-nesfl v nekaterih industrijskih centrih pomembno volilno zmago, je smatrati sa gotovo. Med drugimi so izvoljeni: Ender-son, Walep, Bonsomby in Klvees. Propadla sta voditeljica ženskega gibanja Margarita Bonfleld in vodja liberalcev AsojultlL — London, 29. oktobra. Ozv.) Med volitvami nikakih posebnih senzacij. — Konservativci so ohranili skoraj vse dosedanje pozicije, na novo so priboriti 3 mandate v Manchestru in v VVackefiel-du 5 mandatov, 4 so iztrgali delavski stranki in 1 liberalcem. Delavski voditelj In organizator pristaniških delavcev Den - Tlilep je propadel. Konservativci so zadali delavski stranki velik poraz in so si priborili pozicije v vseh Industrijskih centrih. Delavska stranka le ohranila svoje dosedanje pozicije v Londona, ohranila Je 1 mandat v Manchestru In po 1 mandat v Chiifietdu in Leicastm. Udeležba pri volitvah je bila zelo velika. V nepričakovano velikem Številu so se udeležile volitev žene, ki so po veČini glasovale za konservativce. BIvSi ministrski predsednik in konservativni voditelj Baldwin ni mogel voliti, ker je spremenil svoje bivaliSče, ne da bi to po zakonu pravočasno javil volilni komisiji, zato mu je komisija glasovanje odrekla. Velike trge v Londonu so množice ljudi oblegale pozno v noč, kljub temu, da je začelo proti večeru močno deževati, zato je bila udeležba v poznih večernih urah bolj neznatna. Pred uredništvima »Dallv Expressa« in »Dairv News€ so stale skupine volllcev in ljudi po dve ure, čakajoč na rezultite. Med izvoljenimi je tudi lord C o r-gon, dalje delavski kandidat in glavni urednik delavskega glasila »Dairv He-raldac Landsburv. V visoki angle-Ski družbi je povzročila pravo senzacijo vest da je prestopil marki D a w i s-stock, edini sin in dedič vojvode Đedforda. skupno s svojo soprogo k delavski stranki in da je kot organiziran dan volil delavskega kandidata. — London. 30. oktobra. (Izv.) Pod dve-na glavnima gesloma sa slobodno trgovino oziroma za za Ščit no carino in za odobrenje aH neodobrenle ruske pogodbe so se danes pričele volitve v angleški parlament, ki je bil dne 9. t m. razpuščen. Življenje prejšnjega parlamenta ni trajalo niti eno leto. Volitve so se že pričele ob 7. zjutraj in so trajale do 21. zvečer. Po nekaterih volilnih krajih je bila ljuta borba. Okoli a zjutraj danes so bili znani prvi volilni rezultati 32 poslancev je bilo takoj že pri nominiran] j kandidatskih Ust izvoljenih, ker niso Imeli protikandidatov. Voliti Jih je bilo treba Se. 583. Glavne tri parlamentarne skupine so si stale v volilnem boju v tem razmerju: a) konservativci proti liberalcem v 51 volilnih okrajih, b) konservativci proti delavski stranki v 247 volilnih okrajih, c) liberalci proti delavski stranki v 54 volilnih okrajih, d) vse trt stranke so si stale nasproti v 225 volilnih okrajih. Kakor je že bilo večkrat javljeno, liberalci niso povsod postavili svojih kandidatov in v 250 volilnih okrožjih sploh ne. Konservativci so skušali liberalce pridobiti za kompromis v teh okrajih, toda povsod so vplivale lokalne razmere in lokalne osebnosti V največ okrajih so liberalci podpirali konservativce. — London, 29. oktobra. (Izv.) V Londonu so organizirali posebno poročevalsko službo, da je občinstvo bilo takoj obveščeno o prvih rezultatih. Redakc'je velikih listov in kinematografi so postavili velike govorilne aparate, s pomočjo katerih so londonskemu prebivalstvu od ure do ure naznanjali volilno situacijo. Splošna sodba Je, da atrpe liberalci pri teh volitvah znatne Izgube In da bodo konservativci zaznamovali velik napredek. Položaj delavske stranke različno presojalo. PesImKtl trde, da delavska stranka radi objave Zl-novjevega pisma mnogo Izgubi. Po vsej Angliji so se zaključile velike stave na korist ene ali druge stranke. »Dal-!y Express« Je danes zjutraj objavil razne kalkulacije. Konservativci računajo, da dobe 311 mandatov (preje 259), delavska stranka 205 (prele 193), liberalci 93 (156), druge stranke 6. Glavni stan delavske stranke računa, da dobe konservativci 290, delavska 235, liberalci 85, neodvisni 5. Liberalci nasprotno računajo, da dobe konservativci 291, laburisti 195, liberalci 124 in neodvisni 5 mandatov. Liberalci računajo, da Izgube petino mandatov. — London, 30. oktobra (Tzv.) Po vesteh Iz province so voHtve potekle povsem mirno, raz uri nekaterih manjših sporadičnih incidentov. Povsod je Ml pritok vol H cev zelo močan, opažati je bilo. da so se ženske volitev udeležile v izredno velikem Števila. Za katero stranko so volile. Se ni mogoče ugotoviti. V Londonu je vladalo vso noč veliko vznemirjenje. Hotel! in klubi so bih* prenapolnjeni občinstva, ki je nestrpno čakalo na vsak rezultat. Kljub silni plohi so bili Tra-falgar Square, Alberthall in drugi javni lokali do zjutraj zasedeni. Veriki transparent! so naznanjali prve volilne rezultate. Bald-wlnov sin. ki le kandidiral na Hstl delavske stranke, je propadel. — London, 30. oktobra. (Izv.) Danes ob 1.15 se Je po mestu kot blisk raznesla vest, da Je vodja liberalcev AsonHh poražen. Njegov nasprotnik laburist Mitchell je dobil nad 2000 glasov večine. Asanlta al Imel nobenega drugega protikandidata hi so konservativci umaknili kandidaturo proti njemu. Konservativna stranka je dala volilcem v Asaulthovem okraju navodila, da volijo zanj. Kljub temu se je mnogo konservativcev vzdržalo volitve. Državni podtajnik P o n s o mb y Je Izvoljen s 3000 glasovi večine. Minister Henderson Je izvoljen z 20.549 glasovi proti 24.000 liberalnim in konservativnim glasovom in misija Koste Timotijevića. Ožji blok proti mandatu Timo-tijevićevemu. — Načelni pogoji radikalov. — Beograd, 30. oktobra (Tzv.) Za poMtl-ko ožjega bloka angažirani tisk objavlja danes razne tendencijozne vesti, da radikalni krogi niso posebno simpatično sprejeli mandata Koste Timotijevića. Reproduciralo tudi neko Izjavo radikalnega politika, v kateri navajajo, da priznavajo radikali vso čast in spoštovanje Timotijevića kot osebi, da se jim pa ne zdi umestna njegova misija, češ da Kosta Timotijevič nI sposoben voditi državne politike v tako težki dobi. Ta »radikale zagotavlja, da njegov klub ne bo smatral za potrebno stopiti v oficijelna pogajanja s sedanjim mandatarjem krone. Take vesti so osobito razširili klerikalci In muslimani v svojem tisku. Temu nasprotno je treba na podlagi točnih in zanesljivih Informacij ugotoviti In naglasiti, da so mandat g. Tlmotllevlea sprejeli radikali zelo simpatično. Radikali so včeraj spremljali zelo pozorno akcijo g. Timotijevića ter so v klubu o mandatu živahno razpravljali. Res je, da klub oficijelno o tem Se ni sklepal, ker zato Se nI btl nm* dan povod iz razloga, da stopi mandatar ž njimi v zvezo Sele, ko točno dožene stališče ožjega bloka. Radikali ravno povdarjajo, da je treba pozdraviti mandat Koste Timotijevića, ker obenem pomenja političen fijasko g. Ljube Davidovlča. Radikalni krogi gole zaupanje v Timotijevića, ker Je znan kot odtočen branttef) državnega ht narodnega edhtstva. Pojavljajo se ravno s tem mandatom gotove konture, ki kažejo važen preobrat na nterodamem mestu glede državne politike. Če pride do oficijelnih pogajanj t sedanjim mandatarjem, stavijo radikali te glavne pogoje: 3.) Politika nore koncentracijske vlade se trna nameriti strogo v mejah vfdovdaav ske ustave vse do tlel, dokler se ustava red* aha potom ne spremeni. Z.) HRSS lahko vstopi v vlado le v slučaju, da dalo zastopnik! to stranke garancije In Izjave, kakršne so radikali zahtevali od aRa ie preja na skupnih kouJereecah na dvora, to Je pred 14 dnevL 3. ) K sodelovanju v vladi se Je Imajo pozvati vse skupine, ki privolijo v program, pojasnjen od koste Timotijevića, torti tudi samostani demokrati. 4. )Razdeiltev porrleljev se Ima Izvršiti po Številčnem razmerju posamnth parlamentarnih klubov. Kongres ženske Male antante. — Beograd, 30. oktobra, (izbirno.) V domu Zveze zemljoradniških zadrug se danes popo'dn? na svečan način otvori kongres ženske Male antante. Ob II. dopoldne otvori Kolo srbskih sestara zanimivo razstavo, na katero so odposlale svoje predmete In izdelke vse geite&e organizacije članice Ma'e antante. Razstavile so svoja dela Poljakinje. Ceboslovakinje. Romunkinj"!, Srb-kmje. Hrvatice in Slovenke. Svečani razstavi prisostvuje tuđi Nj. Vel. kraljica Marija. De'ecatinje iz drža- Male avtante in Poljske so si včeraj pod vodstvom beogradskih žena ogledovale fazne humanitarne ustanove v Beogradu, tako dom Materinskega udruženm, kjei jih je iskreno fozoravila s:a. Hafner iz Zagreba V prr>storih »Kola srbskih sestara c je b:!a včeraj ob 17. po-roldne pred konferenca, na kateri U poročala gospa Dclfa l"anič o delov an m srbske in slovanske zene. Podala je tudi zanimivo zgodovino ženskega gibanja v Jngoslaviji. Romunski poshr.ik g. Cnjandi je na 'ast udeležencem ketigre-sa priredil čajanko, na katero u> prišli angleški pos'anik «ir Yoimg. češkoslovaški poslanik g. Šeba, poljski poslanik Okenski, ostali člani diplomatičnega zbora, skupščinski predsednik Ljuba Jovanovič in nekateri zastopniki vlad". Predsednica ženske Male antante ga. Kantakuzen je priredila novinarjem na Čast čajanko v hotelu »Excelsior<, kjer Je obenem imela kratko predavanje o miru in bratstvu med narodi — Beograd. 30. oktobra, (lav.) Danes ob 10.30 dopoldne ie bila v ženski Soli ot-vorjena razstava literarnih, umetniških m ročnih del ženskih organizacij Male antante. Poljske In Grške. Svečanemu aktu otvo- ritve je prisostvovala NJ- Vel. kraljica Marija, prisotni so bili dalje zunanji minister dr. Voia Marinko vic. minister trgovine in industrije dr. Ilija Sumenkovič in minister za socijalno politiko dr. Behme, dalje poslanik Češkoslovaške republike g. šeba, poljski poslanik g- Okenski, angleški poslanik sir Y o u a g, bolgarski po-slanik V a k a r e v s k i m ostali člani diplomatičnega zbora. Razstava je zelo zanimiva in vzbujajo nekateri paviljoni posebno pozornost Med domačimi paviljoni je vzbudil pozornost paviljon iz Slovenije. Ta razstava je ena prvih takih razstav na vsem Balkanu. Gospa Krsmanović je v lepem otvoritvenem govoru pozdravila navzoče, naglaSujoč veliki kulturni pomen take razstave. V imenu narodnega ženstva je vse delegatke pozdravila ga. Angja Hri-Sti6 V imenu žena držav Male antante, Poljske in Grške se ie zahvalila za izkazano gostoljubnost princeza Kantakuzen, dosedanja predsednica ženske Male antante. KINO IDEAL t-* Od cenika 30. X do vštevši sobote 1. XI. KORUPCIJA Lepa družabna drama v 5. dejanjih. V glavni vlogi GLORIA SWANSON. Prednaznanilo: POLA NEGRI Politične vesti. as Radicevci odklanjajo kombinacijo s TlmotijevicenL Predsedstvo Radi-čeve stranke je imelo včeraj popoldne sejo, na kateri je razpravljalo o novi politični situaciji g ozirom na mandat Koste Timotijevića. O seji je bil izdan tale komunike: »G. Timotijevič se je pokazal kot korekten in značajen politik in mi s spoštovanjem konstatiramo, da je on svojo značajnost pokazal s tem, da je kot član bloka svoje stališče prilagodil ne samo klubski disciplini, marveč tudi svojim tradicijam in želji svojih volilcev. Vkljub temu moramo izjaviti, da sporazum ni mehaničen problem, marveč psihološki in prav zaradi tega obstoja razlika v zaupanju, ki smo je imeli napram Davidovima in napram zaupanju, ki ga lahko imamo v Kosto Timotijevića. Ljuba Davidović je imel naše neomejeno zaupanje, takšnega zaupanja pa v g. Timotijevića nimamo. — Sporazum je prav sedaj izpostavljen nevarnostim in zaradi tega moramo biti oprezni Iz teh razlogov mi te kombinacije ne moremo sprejetf.c = Volitve na Angleškem. Včerajšnji dan je za nadaljnji razvoj dogodkov v evropski politiki zgodovinskega pomena. Kakor je evropska javnost s presenečenjem sprejela vest o nepričakovanem imenovanju Macdonaldove delavske vlade, tako sprejme rudi izid včerajšnjih volitev, ki Je torpediral socialistično zgradbo v eni najmočnejših svetovnih držav. Končni rezultati sicer še niso znani, toda sodeč po dosedanjih vesteh iz Londona je poraz Macdonalda neizogiben. Konservativci zmagujejo na vsej črti in tako lahko računamo, aa pride v kratkem na krmilo preizkušena konservativna stranka, ki bo vodila angleško zunanjo in notranjo politiko v mejah dejanskih razmer in v interesu vseh družabnih slojev. Angleži so trezni ljudje. Če je bila svetovna politična konjunktura taka. da je kazalo ventilirati napetost, so napravili eksperiment, da se tudi sovražniki sedanjega družabnega reda prepričajo, kolika je razlika med teorijo m prakso. Delavska vlada je bila za Angleže preizkusni kamen, ki naj bi praktično pokazal, kaj more storiti socijalizem za zboljšanje življenjskih razmer. Eksperiment se ni obnese!, ker je ostalo navzlic obljubam in načrtom vse pri starem, ker se število brezposelnih ni znižalo, ker bede in pomanjkanja nižjih slojev tudi delavska vlada nI mogla kar čez noč odstraniti, in sedaj se obrača angleški narod zopet k izurjenim državnikom, ki so vodili državo tudi v najhujših časih srečno skozi vse vrtince. Zmaga konservativne stranke pomeni razočaranje v socijalizmu, pomeni konec nevarnih socijalnih eksperimentov v državi, ki daje smer svetovni politiki. Zato je pričakovati, da ta dogodek ne ostane brez posledic tudi za politiko drugih evropskih držav, ki se bo morala prilagoditi zmerni stroji in eliminirati skrajne leve elemente. Mednarodni položaj sovjetske Rusija. Ekspoze ljudskega komisarja zunanjih del Čičerina. Opozicija konservativne in delovne liberalne stranke. Pogodbo z dne 8. avgusta je bila sprejeta v angleškem parlamentu z izredno estro opozicijo konservativcev in enega dela liberalcev. Macdonald ie obetal parlamentu, da bo ležela pogodba 21 dni na mizi spodnje z-bornice. Parlamentarne počitnice, ki so se začele takrat, moramo označiti kot dobo razvoja ljute borbe proti pogodbi. Konservativna stranka je porabila to priliko, da začne ostro, neizprosno in skrajno sovraž-kampanjo proti nam. Pozicija liberalcev se Je odlikovala z nejasnostjo in dvoreznostjo. Po kratki dobi raznoglasja v nastopih liberalne stranke se je slednjič opredelila pre-vladajoča linija. Prvotno ie bila izražena z nakanami, da se pogodba v nekaterih točkah popravi, zlasti da se odkloni vladna garancija našega posojila. Liberalci so dobro razumeli, da pomeni to odklonitev pogodbe, zakaj če bi ne bilo vladne garancije za naše posojilo, bi bila pogodba za Rusijo brez vrednosti. Po tem je začelo več vplivnih liberalnih politikov in nekateri liberalni listi zahtevati še druge remendure. Zahtevali so, naj Rusija opredeli realne garancije za posojilo in da naj dobi angleški parlament v Rusiji Macdonaldove izjave v njegovem govoru v Derby so pričale, da je pripravljen pristati na te remendure. Pomen angleško-sovjetske pogodbe. Toda, ko se je parlament sestal na kratko zasedanje, so postala raznog'asja med Macdonaldovo vlado m liberalno stranko izredno globoka. Dasi je vlada doživela poraz, ko je Slo za kazensko postopanje radi antimilitaristfčne propagande proti uredniku komunističnega Usta Cambellu, vendar bo glavno vprašanje volilne kampanije nedvoumno angleško-sovjetska pogodba, če bi bila pogodba realizirana, bi bilo naše posojilo v Angliji veKkega pomena ne le za rusko, marveč tudi za angleško gospodarstvo. Mi bi porabili ne le velik del posojila za naročila v Angliji, temveč bi tudi v bodoče naročali stroje in njihove sestavne dele v Angliji. V pogodbi je treba podčrtati zlasti te-le momente gospodarskega in socijalno-politlč-nega značaja: obnova našega gospodarskega in socijalno-političnega značaja tega fakta na druge države in med drugim tudi sigurnost angleškega trga glede naših slro-vin glede angleškega trga; nadalje osiguranje našega trga za angleške stroje, odstranitev sporov glede cone 3 milj v severnih teritorijalnih vodah, okrepitev našega državnega in privatnega kredita na angleSkem denarnem trgu; AngleSka bi se po tem važnem dogodku uklonila anulaciji pogodb, ki dele vzhodne države na sfere vpliva, te končno bi bilo mogoče odstraniti tudi prepire na vzhodu ter utrditi mednarodni mir, kar bi pomenilo rešitev mnogih perečih problemov mednarodne politike. Povratek konservativne stranke na vlado bo v sedanji napeti notranje-polltični borbi nedvomno zvezan s povečanjem agresivnosti angleSke zunanje politike. Liberalna politika se pa odlikuje z dvoreznostjo in nejasnostjo. Ce gremo v njihovi politični liniji do konca vidimo isto politiko, kot jo vodijo liberalci. Angleška kriza lahko torej postane začetek svetovnih kriz in novih preizkušenj za naše republike. To je vzorec onih kolebanj, ki ka-rakterizirajo sedanje politične odnoSaje. Odnošaji s skandinavskimi državami. S skandinavskimi državami so odnošaji v splošnem urejeni. Sovjetsko norveška konferenca o trgovski pogodbi je bila sicer radi nesoglasij v posamnih konkretnih problemih začasno prekinjena, vendar pa smemo upati, da Jo bo mogoče obnoviti in srečno končati. Zboljšanje odnošajev s Poljsko je odvisno od nje same. Glede Poljske upamo, da se odnošaji v doglednem času zbollšajo. Zunanji minister Skrzvnskl je izjavil v zvezi % vestmi, da nameravam jaz baje odpotovati v Varšavo, da se bodo sporna vprašanja reševala v pogajanjih z našim novim poslanikom Vojkovim. V slučaju Širokega sporazuma z nami ni dvoma, da poljska vlada pri tem mnogo profitira na polju trgovinskih možnosti, sovjetska vlada pa v političnem oziru. Treba je seveda v prvi vrsti opustiti take nedopustne fakte, kakor so ponovni napadi na naše sotrudnike v Varšavi in fizično nasilje nad njimi; nesmemo namreč pozabiti, da je to nasilje v zvezi z delovanjem nekaterih poljskih oblasti in z neprestanimi napadi band na naše ozemlje. Povodom memeljske konvencije, ki gre na roko Interesom in zahtevam Litve, moramo ponovno izjaviti, da se morajo reševati problemi, k! posegajo tako globoko v naše Interese, skupno z vami. Po bistvu konvencije Je za nas neobhod-dno potrebna svoboda naše plovlrbe po reki Neman; memeljski sporazum tvori za to delno bazo. Mi se sedaj pismenim potom pogajamo glede realiziranja teh naSIh zahtev. Baltiške države, bojte se igre z ognjem! Naši najbližji sosedi na zapadu so bili vedno objekt vpliva zapadne diplomacije, ki vodi proti nam sovražno politiko. Tudi sedaj smo informirani o podpori, ki jo nudijo zapadni politiki garancijskemu načrtu zveze baltiških držav s Poljsko. Mi se nadamo, da baltiške države spoznajo, da ni v njihovem Interesu, če zaidejo predaleč pod vpliv zapadnih držav m če se udeleže načrta blokade sovjetske Rusije. Mi vemo, da smatrajo najdalekovidnejši politiki baltiških držav to igro po pravid za opasno. Netaktno vmešavanje Finske. Mi bi hoteli živeti s Finsko v prijateljskih stikih, ali temu se žal protivljo taka dejstva, kakor je zadnji nastop finskega predstavitelja Enkela v komisiji Zveze narodov, kjer se je zelo ogrevai za vmešavanje Zveze narodov v razmere Georgije; pri tem ga žal ni desavnirala finska vlada. Ne glede na ostro krizo, ki je nastala tako med Finsko In SSSR, se vendar nadamo, da finski vodilni krogi spoznajo, da se ne morejo obdržati na tem stališču ln da najdejo izhod iz tega položija. Zdaj smo informirani o globokem ogorčenju, ki se je polastil prebivalstva Georgije v zvezi s politiko Finske v tem problemu. Iz osebnih pogovorov z geor-gijskimi tovariši ta na zasedaniu sem spoznal, kako zelo je tamošnje ljudstvo ogorčeno nad Finsko. Obnova Vzhoda. Ves vzhod predstavlja sedaj isto sliko okrepitve ln naglega razvoja vzhodnih narodov ter brezuspešnih poizkusov bojevitega imperijalizma, ki bi rad spravil te narode zopet pod svojo oblast. Obnova Vzhoda napreduje zelo hitro; pri tem veže globoka simpatija ln tesno prijateljstvo sovjetska Rusijo z narodi, ki se bore v svojem preporodu proti imperijalizmu. Obnovljena Turčija je pod pritiskom razmer prisiljena nadaljevati v novi obliki borbo proti Impcrlja-Ustičnim državam. Njen konflikt s Francijo radi petih severnih občin v Siriji ln radi za-tvoritve katoliških šol v Turčiji še vedno nI likvidiran. Konflikt Turčije z Angleško radi Mosula je zavzel obliko odkritih vojnih operacij. Težko si je misliti, da bi mogla Zveza narodov uspešno rešiti ta spor. Povsem jasno Je, da Turčija ne izroči sestavnega svojega naroda eksploataciji angleških in drugih kapitalistov, ki bi radi pod pretvezo okupacije Mosula zasužnjili tamošnje Turke in si prisvojili mosulsko nafto. V Perziji, ki živi Z nami v prijateljskih stikih se polagoma ra-zvija buržuazni parlamentarni sistem tn modernizacija državnega Ln kulturnega aparata v težki borbi z ostanki fevdalnih skupki, ki Jih podpira inmperljallzem. Agenti imperijalizma neprestano hurskajo domaČa plemena in fevdalne voditelje proti držav -mu centru ter skušajo tako preprečiti obnovo m moderniziranje Perzije. Navzlic mnogim oviram pa se naglo razvijajo ekonomski stiki med Rusijo in Perzijo. SHčno sliko vidimo tudi v Afganistanu, kjer mora emir reformator voditi težko borbo proti reakci-jonarnlm pokretom domačih plemen, ki bi rada spravila na prestol Indijskega prinza, vzgojenega m živečega na račun angleške vlade. Dfplomatlčni odnošaji s Hedžasom, ki je Igral glavno vlogo v pokretu za ustanovitev edine velike Arabije, so se začeli tik pred važnim dogodkom ko Je domače pleme Vagabltov pod vodstvom nasprotnika pana-rabinizma Ibu Sauda navalilo na to deželo. Upamo, da Hedias srečno prestane vse tež koče. Sporazum s Kitajsko — zgodovinski akt. Največji zgodovinski čin je bil naš sporazum s Kitajsko z dne 31. maja. Realizacija tega sporazuma gre postopno. 20. sept. je bil dosežen sporazum z general gubernatorjem Mandžurije Cžan-Czo-Linom o uveljavijenju pekinške pogodbe, zlasti pa o vspostavltvl naših pravic na vzhodno-kitajskl železnici. Od diplomatičnega zbora smo slednjič dobili nazaj poslopje ruske misije v Pekingu. Glavna sila, ki kljubuje vsem poizkusom inozemskih diplomatov In kitajskih vodilnih krogov, ki so pod njihovim vplivom, je od dne do dne večji pokret nacljonalnega preporoda kitajskega naroda. Ta narod spozna v sovjetski Rusiji zvestega in Iskrenega druga. Sovjet-sko-kftajsko prijateljstvo predstavna že sedaj važen faktor v mednarodni politlkL Predstojeći sporazum z Japonsko. Mi upamo, da nI več daleč tudi sporazum z Japonsko. Edino, kar nas še loči, je rešitev spora o tem. koliko nafte In premoga naj pripade Japonski na severnem Saha';: u po njegovi evakuaciji. Mi stojimo na stališču, da je nemogoče oddati vsa naravna bogastva teh krajev Japonski. Separatni interesi teh ali onih rvrdk ln njihovih članov še vedno zelo vplivajo na gotove vodilne kroge Japonske. Ml upamo, da japonska vlada slednjič le spozna veliko važnost ln celo neobhodnost sporazuma s SSSR m obenem prizna, da se SSSR ne more odreči vsem naravnim bogastvom severnega Sc-halina. Še boli na vzhodu nego na zanatu predstavlja splošno karakteristiko sedanle dobe v naših mednarodnih odnošaj'h nag'a okrepitev našega mednarodnega položaja, kl je pa v zvezi s stilnim koTebanfem zdaj v eno, zda) ▼ drugo smer. Z vsakdanom napornim delom In borbo klhibnlemo vsem zaprekam m kot splošni rezttUzt lahko rečemo; ml gremo naprej. (Vihamo odobravanje,) P r m v SdiidujfK Schichtovo milo z znamko „Jelen" je ie 60 let snaoo kot najboljše in najizdatnejše od veeh vrst pralnega mila. ai37/a Pravo samo % imenom 99Schicht" in znamko „Jelen"! Ob drugi obletnici fašistovskega pohoda oa Rim. Neprijazen dan je danes. Izpod neba prši. Morje Je svinčeno sivo. Vzduh težak in zadušljiv. Široko. In danes se praznuje druga obletnica fašistovskega pohoda na Rim s slovesno zaprisego faSistovske milice kralju, s čimer hoče Mussolinijeva vlada, oziroma Mussoli-nJ podati naJzaležneJSi dokaz, da fašizem spoštuje ustavo in ji hoče vsepovsod zagotoviti veljavo. V Trstu se je pričakovalo, da bo današnji dan velik narodni praznik. Pa ga ni bilo. Po ulicah je, kakor ponavadi, že od prvih jutranjih ur vrvelo običajno prometno življenje. Tovorni vozovi sem in tja, tramvaj, kakor vsak dan, vse prodajalnice odprte, ljudstvo po ulicah vsak po svojem poslu. Edino le kaka zastava tupatam je kazala, da Je ali da bo danes nekaj Izrednega. V sredini mesta, po korzu in bližnjih ulicah je bilo videti več zastav. V tistih predelih mesta se vobče vedno razobe-ša največ zastav. Po Carduccijevi in Battistijevi (prej Stadion) ulici pa je bilo precej prazno, v predelih, ki su nekoliko bolj oddaljeni od središča, pa zastav ni bilo več videti. Po deseti uri so se pojavili na ulicah prvi oddelki fa-šlstovske milice. Korakali so na nabrežje, kjer je bila na Velikem trgu med vladno in Llovdovo palačo postavlje-jstt tribuna. Milici so sledili vojaški oddelki, pri Čemur se je prav dobro moglo opažati med občinstvom, ki je ob pohodu obojih postajalo po ulicah, da je veliko bolj naklonjeno redni vojski kot pa milici. Pozdravov, vzklikov in ploskanja sicer ni bilo ne tu ne tam, ali ko je korakala mimo milica, je vse molčalo in se kakor nekako oplaŠeno stisnilo k zidovom, dočim pa je spremljalo mimo korakajoče vojaške oddelke z očitnimi simpatijami in glasnimi izrazi priznanja. Dejstvo je namreč, da se milica, neenako uniformirana — v istem oddelku je bilo videti kot pokrivalo šlem in črni fes, vojnosivo bluzo in samo Črno srajco, suknene ovojke In usujate dokolenice — In poleg tega še zelo siromašno in ne posebno čisto, nikakor ni mogla meriti z vojaštvom, ki ie brez dvoma ob tej priliki s svojo res neoporečno vnanjostjo — moštvo naravnost Izbrano, paradno Čisto, vse z belimi rokavicami — in kar najstrum-nejšim nastopom hotelo poudariti veliko razliko med redno kraljevo vojsko in fašistovsko prostovoljno, a vendar od države plačano milico. In ta razlika se je rudi pokazala tako očito, da je naraxmost kričala. V Trstu so prisegale tri legije: 58. (legija sv. Justa, tržaška). 59. (kraška) In 61. (reška), ki so nastopile s kakimi 1800 možmi. Tržaška legija se je zbrala v svoji vojašnici, bivši šoli v ulici Ferriera. Kraška se je zbirala v Sežani, kjer so porabili za njeno nastanitev 12 stotov slame. Posamni oddelki so v Sežano aH prikorakali, ali pa se pri- Trst, 28. oktobra- peljali s tovornimi avtomobili. Prijetno je bilo čuti, ko se je z nekega takega avtomobila namesto »Giovinezze«, faSistovske himne, glasila tista zelo malo fašistovska: »Ona ima irhaste hlače... Reška legija, ki se novači tudi v Istri, je prispela v Trst večinoma z vlaki. Pred pohodom k prisegi ste se kraška in reška legija uredili v veliki vojašnici. Kra-ševski slovenski miličniki so večinoma ostali doma. Dolnji kras je bil vsekakor znatno močneje zastopan ko pa Zgornji, postojnski okraj pa je postavil tudi več tujcev kot pa domačinov. Na tribuni med vladno in Lloydovo palačo so se zbrali zastopniki oblastev, prefekt župan, Škof dr. Fogar in drugi povabljeni gostje, med njimi vsi inozemski konzuli. Prisoten je bil tudi ju-goslovenski konzul. K slavnosti so bili komandiram vsi službe prosti častniki. Točno ob 11. je prispel tjakaj kot namestnik poveljujočega generala in zbornega poveljnika generala Vaccarija, ki je odsoten, general Pugliese, ki si je v spremstvu poveljnika milice ogledal legije, nakar je milica prisegla. Nato sta vojaštvo — oddelek karabinijerjev v veliki uniformi, po ena stotnija vseh v Trstu nastanjenih vojaških strok, oddelek finančne straže — — in milica defilirala pred generalom, veJaSlvo ob sviranju kraljevke, milica pa ob »Gio-vinezzi«. Vojaštvu je svirala vojaška, milici milična godba, ki je po končani smotri zasvirala kraljevko, s čimer je bila slavnost zaprisege zaključena. Nastop vojaštva je bil naravnost vzoren, redovi točno izravnani, korak strumen, redovi milice pa so se krivili in lomili in njihov »rimski« pozdrav z iztegnjeno desnico je zelo malo vojaški. Med oddelki milice sta defilirala tudi dva oklopna avtomobila. Oborožena je bila milica v karabinko, ki jo na pohodu, kakor vojaško puško, nosi v desnici. Občinstva je zaprisegi prisostvovalo morda kakih dva do tri tisoč in po končani slavnosti. opoldne, je bil Veliki trg v par minutah prazen. Besedilo prisege se je glasilo: »Prisegam, da bom zvest kralju in njegovim kraljevskim naslednikom, da bom lojalno spoštoval ustavo In os+ale državne zakone ter izpolnjeval vse dolžnosti svojega stanu edino le v neločbi-vo korist kralja in domovine.« Po zaprisegi se Je vršil v častniškem krožku (v nekdaj Rittermeverjevi palači v nI. Ghega) sprejem, ki so se ga poleg Častništva udeležili predstavniki oblasti in drugi povabljeni gostje. Zvečer pa je bilo v Dantejevi (prej Schillerievi) dvorani slavnostno zborovanje, kjer so razni govorniki proslavljali fašistovski pohod na Rim. Vojaška in druga uradna poslopja so bila zvee?r razsvetljena. Življenje v mestu pa je š'o svojo vsakdanjo pot in nanie j- ro^il hladen jesenski dež. Nesreče nI bilo nobene. Prosveta. SFNT.TAKOBSKI ODER: „Maks v škripcih." (Gdrner, barka v 3 de/J Cankar-Remec-Gdrner. Vsekakor nenavadna vrsta. Posebno končni repek nekam čudno vpliva. Med nami — takih neumnosti Seat} akobčanom res nI treba. Tega ne zaslužijo niti Igralci, niti publika, ki redno poseča njihove predstave. Obe strani sta dokazali, da sta zreli tudi za boljšo literaturo. Saj ne trdim, da bi morali Igrati same tragedije in »pslholoSko-globo-ke« komedije, vendar bi nam ravno šent-JakobČanom lahko prizanašali s takimi predmestnimi skrpucali, ki so pisani menda nalašč za ljudstvo. Ti ubogo ljudstvo! Se vedno ml je nerazumljiva trditev, da le treba bedastih' In brezpomembnih burk za »folk«. Po domače seveda za blagajno. Tu gre namreč predvsem za blagajno In potem Šele za »hrano tudi manj Izobraženega naroda«. Zavožena pot! Po mojem Je prva naloga prosvetnih društev, da skrbe za pouk In šele v drugI vrsti za zabavo. Skušnja, da se dasta pouk in zabava na na]enostavnejši način združiti O zabavi pa si moramo razčistiti pojme: saj ni res, da je zabava vedno samo tam, kjer Je smeh. Gre za to: kdo se smeje ln kdaj se smeje? Če bi ljubitelji takih »ljudskih« veseloiger to dvoje dobro preudarili, bi mogoče le spremenili mnenje o vrednosti in koristnosti takih komadov. Ce misli prireditelj takih predstav, da ljudstvo brez njih ne more živeti oziroma da se mu samo na ta način polni blagajna, se bridko moti. To Je golo podcenjevanje ljudske pameti in okusa! Ljudstvo ni neumno in dejansko ne želi takih neslanosti (ln če Jih želi, tedaj samo po krivdi takih Iger, ki so pisane »kakor nalašč za ljudstvo«); posečalo bi ravnota-ko aH pa še raišl boljše komedije, če bi bile podajane dobro m jasno. Tu je vozel: dobre ln Jasne vprizoritve Je treba! Predpogoj za to pa so: razumevanje dela s strani Igralcev, dobra Igra in dobra režija. Vse te pogoje Šentjakobski oder ima. Tako sodim po dveh vprlzoritvah, ki sem Jih do sedaj videl. Zato res ne vem, čemu so morali seči ravno po »Maksu«, ki Je komaj dober hec, z vsebino, ki Je že stokrat — in boljše— premlačena. V Igri šentjakobskih igralcev je opaziti od lani sem močan napredek. Nastopi so slgurnejšl, oglate kretnje so se zaokrožile, gibi so se umerili, govor ugladll, tudi vse- j binsko podajajo delo točno in pravilno ak-centuirano. Kar pa je glavno — na Šentjakobskem odru Iščeš zaman tistih tipičnih prltiklin. ki dlčijo navadno diletanta: domišljavosti, skrajne sebičnosti in nesramnega koketiranja z občinstvom. To so lastnosti, ki nam grenijo užitek ne samo pri večini diletantskih, temveč pogost« tudi pri poklicnih Igralcih ... Vprizorltev *Maksa v škripcih- se Je vršila v znamenju hitre, poskočne konverzacije. Igrali so v tako naglem, mestoma divjem tempu, da sem venomer pričakoval spotike. Kljub neprestani menjavi polažaja pa ni trpela niti jasnost besede niti naravna Živahnost Igre. Premetenega Maksa je igra! g. SkerlJ. Temperamentno, včasih že malo groteskno. Bil Je enako dober v prepirih, ljubavnih prizorih in škripcih. Manjka pa mu še prostega razmaha, glas mu uhaja v nemoške višine, tudi govorna napaka bi se dala odpraviti. Prav simpatična le bila nagajiva sestrica gdč. P e t r i č e v e. Mimično ie silno zgovorna, glasovno pa je še nekoliko plehka. Gotovo pa Je ena izmed najboljših moči Sentjak odra. Starejšo — izkušeno dvojico Fric-Adela sta igrala gdč. Hamova in g. Karus. Adela Je bila v svoji po-lizani, pokončni frizuri, bledi jezi in reža-vl zadirčnostl vredna rajnke Xanthippe, slikar Fric pa Je bolj trpel, nego Igral. Kot malo nebogljenče se Je udal v božjo voljo in trpel ... G. Karus Je diskreten rgralec. G. Boihta se Je v vlogi bogatega ujca — rodoljub z dežele — dobesedno razlezel. Malo trebuščka, lagoden smeh, v ustih pipo ln dobrovoljen potrek po rami: prav kakor »liubi stric« v romanih. Trden mož Je g. Brin t a. G. Lavrič Je bil v izrazu in obnašanju vesten sluga. Nevidna roka Je diktirala tempo, kresala iskre, dušila govor, zda! pa spet poživila, preganlala poedlnce Iz kraja v kraj, vzdržala vedno napetost ln vedro razpoloženje. Občinstvo Je obsedelo v smehu. V jezikovnem ozlru seveda Je čuti še marsikaj napačnega in neenotnega. Priporočal bi za vzor Narodno gledališče, pa ne morem, ker tam ni v tem pogledu prav rtič boljše. O. Repertoar N^ror^eca gledališča T LJubljani. DRAMA. Začetek ob osmih zvečer. Četrtek. 30. oktobra: Zaprto. (Generalnu v« i a.) Petek, 31. oktobra: »Moč teme«. Red F. Sobota. 1. novembra: »Hamlet«. Izven. Nedelja, 2. novembra: »Šestero oseb išče avto rta«. Izven. Poned-liek, 3. novembra: »Pri Hrastovih«. Red D. OPERA. Začetek ob pol nsmiH zvečer. Četrtek. 30. oktobra: »Netopir«, Red B. Petek, 31. oktobra: »V vodnjaku«. »Caval« leria rusticana«. Debut tenorista g. Ado Dariana. Red A. Sobota, 1. novembra: »Rusalka«. Izven. Nedelja, 2. novembra: »Carjeva nevesta«. Ljudska predstava rri znižanih cenah Ponedeljek. 3. novembra: Zaprto. * * * — »Hamlet«. V Soboto 1. novembra se uprizori prvič v tej sezoni Shakespearjeva tragedija »Hamlet« deloma v novi zasedbi. Kraljeviča Fortlnbrasa Igra g. Levar, duha Hamletovega očeta g. Gregorln, loltimanda g. Jan, duhovna g. Jerman. Prvič se Igra tudi scena »Ravan na Danskem«, ki je bila doslej črtana. — V nedeljo dne 2. nov^mVa cb 8. zvečer se uprizori PirandeTlov-* komedija »Šestero oseb Išče avtorja«, v običajni zasedbi. — Euriptdes, Mede j a. Tragedija v treh dejanjih. Prevel dr. Fr. Bradač. Založila Ig. Klcinmaver dr Fed. Bamberg, d. z o. z. v Dr. I. L.: "M pred rfp*?fit'?"i leti ali po desetih letih Mor hočete. Konec. Obravnava je tralaja tri ure fn poL Ko me Je peljal paznik nazaj v celico, sem prosil, naj me izpuste na vrt m naj mi dajo par cigaret, kajti vse je trepetalo v meni . . . Moji prošnji so ugodili. Sprehajal sem se celo uro in se počasi pomiril. Neki znanec mi je pravil, da je sedel dr. Bučar tisti večer v družbi svojih prijateljev m da je rekel, da ga je vse, kar Je slišal, ganilo do solz. Pili so s prijatelji na srečen izid. Jaz pa sem imel težko noč, zakaj dolga je bila še pot od Novega mesta do Ljubljane in iz Ljubljane naprej v Wagno, Hainburg, Sitzendorf in Mit-tergrabern in od tam v kasarne na Dunaj, z Dunaja na fronto do bitke pri mestu Pancin v Romuniji 19. avgusta 1917., kjer me je končno granata rešila iz pesti avstrijskih trinogov, katerim so me izročili zvesti zastopniki slovenskega ljudstva v SLS. Štiri leta po novomeški obravnavi « sem v Pragi praznoval propad Avtsri- | je, o katerem sem bil prepričan takrat na obtožni klopi prav tako, kakor v letih pred vojno; mislil pa sem tudi, da propadejo moji denuncijanti. Pa niso. Letos je bilo v Ljubljani razpisano neko mesto in mislil sem, da bi bilo prav in pošteno, da bi po šestih letih svobode tudi jaz dobil svoje definitivno mesto v državi, za katero sem vendarle nekaj storil, saj je tildi moj denuncijant definitivan in Še nihče ni klical na odgovor ne njega ne tajništva SLS za to. kar se ie godilo L 1914. In sem vložil prošnjo. Prošnja je šla v Beograd in je tam prišla v roke gospodom od SLS. Seveda so jo vrnili in zapisali, da je Ni. Veh kralj imenoval na tisto mesto drugega prosilca. Kralj je seveda podpisal kar mu je predložil prosvefnt minister; prosvetni minister pa je dr. Kor o š e c, dr. Korošec pa je vodja SLS. SLS pa je tista stranka, ki /e pri nas pred vojno preganjala srbo-file in jih leta 1914. denuncirala. In zdaj poglejmo: L. 1914 je bil avktrijski minister menda znani Hussarek, šolski referent pa Kaltenegger, ta dva seveda nista nastavljala ljudi, ki so se učili pri Masaryku in potovali po Rusiji in Balkanu, takrat torej nisem dobil mesta, ker sem bil Jugosloven, zdaj po 10 eltih je prosvetni minister dr. Korošec in referent njegov le bogve kdo — in zopet nisem dobil mesta, ker sem Ju-gosloven. Kaka razlika je torej med ffussarekom in dr. Korošcem in kaka razlika fe med l .1914. in 1924? — kakšna: edino to se je zgodilo, da je bila l. 1918. končana svetovna vojna, v kateri je zmagala naša ideja iz t 1914. Avstrija je razpadla in nastala je kraljevina SHS — in tako bi se morali tisti gospodje, ki so bili L 1914. proti Srbiji in so sedaj po volji ljudske neumnosti prišli na ministrske stolčke, nam zahvaliti, da smo se borili za stvar, proti kateri so se oni borili, kajti, da ni zmagala naša ideja iz l. 1914.. bi oni ne bili ministri ne v Avstriji in v Jugoslaviji; da je namreč zmagala njih ideja, bi v Avstriji slovenskih ministrov ne rabili — Jugoslavije bi sploh ne bilo. fn tako se pasejo zdaj na uspehih svojih žrtev in nimajo niti toliko hvaležnosti da bi jim dali kruha. 124 %\i t m niMiifl telefon 124 KINO □ n HENNY PORTEN VVERNER KRAUS HARRY LlEDTKE 31. oktobra Beneški trgovec po sloviti drami Williama Shakespeara. Ljubljani. Cena broširani knjigi Din 14.—. Vrsto naših prevodov iz klasičnih književ* nosti je pravkar pomnožil prof. Bradač s svojo uspelo poslovcnitvijo Euripidovceja ve* ledela. Vsak naobraženec mu bo hvaležen, zakaj tragedija Jazonove soproge, barbarke in čarodejke Medeje, ki v svoji osvetoželjnl boli nad moževo iznevero umori Jazonu ne* vesto, tasta in končno celo svoia lastna otroka, ki ju je imela z njim. je vzlic svoji strahotnosti tako pretresljivo človeška. taVo večno sodobna snov, da se niti Čitatelj 20. veka ne more odtegniti njenemu mogočne, mu dojmu. Kakor slišimo, ie »Medeja« na repertoarju Narodnega gledališča; zato bo Bradačeva izdaja s svojim spretnim in lahkoumevnim predgovorom vsakemu gle* dalcu dobrodošla priročnica in vodnica. Se posebej jo priporočamo rudi dijaštvu in gr». profesorjem v rabo pri klasičnem in zgndo* vinskem pouku. Založba Kleinmavr & Rim« berg se je očividno ozirala na to in je dolo* žila preprosti, a okusni knjižici jako zmerno ceno. — Pevski zbor Gtashcne Matice. Ta petek odpadeta radi odsotnosti večjega števca pevcev skupni vaii za ženski ln za moški zhor. Zato prihodnji Četrtek ob IS.15 skupna ženska, rb 20. skupna mošVa vaja. V torek in sredo kakor vedno. Priglasitev v zadnjem času vablienih novih pevcev sa* mo še prihodnji torek (alt tenor) In sredo (sonran, basV poznejši sprejem nemogoč. — Pevska šola 10. novembra ob pol osmih. — Danes, v četrtek, ob 1K.15 odborova *?ia. — Odbor. 256'n — »Prodano nevesto« so vprizorihf tudi v Revalu v Estonski z enakim velikim uspehom kakor v drugih severnih rnestin. Mifeka (Mina. — Nered In zastoj na sodniiah v Julijski Krajini. V Trstu so zborovali odvetnik! tržaško-istrskega kolegiia in se bavili s kričečimi razmerami, ki so se razvite v zadnikar;e-vemu gozdu železno ročno blagajno, ki je bila sicer zakljenjena, vendar očividno že izropana. Lastnik naj se javi na policiji! Iz Celja. —c Kretanje na!ezl:ivih bolezni v mestu Celju v tednu od IS. do 25. oktobra. Škrla-tlca: Od prejšnjega ted.:a ostali 4, ozlravela 2, ostala v nadaljni oskrbi 2. Griža: Od prejšnjega tedna ostal 1, ostal v nadaljni oskrbi 1. Ušen: na novo zbolel 1, ostal v nadaljni oskrbi 1. —c Otrok padel v pralni koteL Smrtno se Je ponesrečil 3-Ietni Nunčič Ivan, sinček zidarskega pomočnika Nunčiča Ivana v Ga-berju. Padel je doma v pralnici v kotel vrelega luga in dobil težke opekline. Prepeljal so ga v celjsko bolnico, kjer je po kratki;i bolečinah umrl. ——c Aretiran je bil Čevljar Ant. K. raci prestopka poneverbe. Od strank sprejete Čevlje je prodajal in denar zapil. Oddan je bil v zapore okrajnega sodišča. —c Proračun mestne občine Celje za upravno leto 1925. je občanom pri mestnem knjigovodstvu ob navadnih urah razpoložen na vpogled skozi 14 dni, ter Je do dne 10. novembra. V tem času se lahko pri mestnem uradu vložijo glede proračuna morebitni pomisleki in morebitne pritožbe. —c Knjigovodski tečaj bo v prihodnjih dneh otvorilo Trgovsko društvo v Celju. Iz vrst trgovskih nastavljencev prihajajo tudi želje, da bi poleg tega tečaja otvoril še tudi tečaj enega ali drugega živega jezika. Društvo prosi za tozadevne prijave. —c Občni zbor ljudskega vseučilišča v Celju se je vršil v ponedeljek, dne 27. tm. ob 8. zvečer v fizikalni sobi deške meščanske šole. V dokaz, koliko zanimanja vlada med Celjani za to važno kulturno Institucijo, pribijemo, da se je udeležilo občnega zbora, reci in piši — 10 osebi Ker je bil ob 8. občni zbor seveda nesklepčen, je otvoril gosp. prof. Omerza v odsotnosti nujno zadržanega g. predsednika in obolelega g. podpredsednika drugI občni zbor, ki je glasom pravil ob vsakem številu navzočih sklepčen. Iz poročila tajnice posnemamo, da je priredilo ljudsko vseučilišče v minulem letu skupno 10 predavanj, ki pa so bila vobče slabo obiskana. Število obiskovalcev je znašalo kvečjemu 30, včasih pa je bilo prisotnih samo po — 5 ljudi, kako da je morak) dotično predavanje odpastll V zimskem tečaju se je vršil tečaj za knjigovodstvo, ki se ga je udeležilo 25 slušateljev in je Imel 23 ur. Društvo šteje 119 članov. Odbor je na svojih sejah med drugim tudi razmotrival, aH se naj delovanje ljudskega vseučilišča radi premalega zanimanja s strani občinstva za enkrat sploh ukine. aH pa naj svoje delo kljub temu nadaljuje. Končna odločitev je bila prepuščena občnemu zboru. Iz blagaj-ničinega poročila je posneti, da Je imelo ljudsko vseučilišče v preteklem poslovnem letu 3990.90 Din dohodkov in 2664—20 Din izdatkov; prebitek znaša torej 1326.70 Diu Ce se prišteje prejšnje denarno stanje društva znaša skupni prebitek 3156.54 Din. Knjižnica ljudskega vseučilišča obsega skupno 20 del večinoma znanstvene vsebine. Knjige so večinoma vezane ln jih hrani Iz prijaznosti g. ravnatelj Serajnik. Dosedanjemu odboru se je izrekel za požrtvovalno delo soglasno absolutorij, g. podpredsed. pa poleg tega Še posebno priznanje in pohvalo za njegove zasluge, ki si jih je stekel za ljudsko vseučiPšče. Pri volitvl novega odbora je bil zopet izvoljen za preds. vlad. sv. g. Em. Lilek, za podpredsednika pa g. Beno Serajnik. V odbor so nadalje izvoljeni: za tajnico gdč. Debeljakova, za blagajnico gdč. Zupančičeva, za knjižničarja g. prof. Omerza ter gg. Iv. Prekoršek, dr. Dereanl. dr. Dobovišek, Franjo Koren. Strmšek ln dčg. Koširjeva. Namestniki so gg.: prof. Lavrenčič, dr. Stelnfelser, Voglar in 2ab-ker. Preglednika računov gg.: ravn. Gruden in Fran Jelen. Po daljši debati se je sklenilo, da se vrše tudi zanaprej redna predavanja kakor lansko leto vsak drugi in četrti ponedeljek ob 8. zvečer v risalnicl deške mešč. šole, Izredna predavanja pa ob nedeljah ob 10. dopoldne. Pristop Imajo tudi nečlani. Vsa predavanja se bodo objavljala pravočasno v časopisju in na reklamnih tablah. Predavanja se prične sredi novembra. Nujno bi bilo želeti da bi se povečalo zanimanje za ljudsko vseučilišče In bi se zanj zainteresirali vsi oni krogi, kateiim je ta institucija v prvi vrsti namenjena. Ne omalovažujmo požrtvovalnega ln resnega dela naših kulturnih društev! Opozorilo! Ker se je dogodil slučaj, da je hotel nekdo za moj račun inkasirati opozarjam cenj. naročnike, da izplačujejo samo onim inkasantom, ki imajo pravilno potrdilo moje firme in kateri se izkažejo poleg tega lahko tudi s od firme potrjeno legitimacijo. Z odličnim spoštovanjem. H. PETRIC, prodaja premoga in cementa, Ljubljana, Go* aposvetska cesta 16/L 6673 Gospodarstvo. Trgovina s tujimi valutami v češkoslovaški republiki. Plačila v češkoslovaških kronah v prid tujcem se sprejemajo samo v bankah, ki imajo pravico do trgovine s tujimi valutami, in sicer: I. do 3000 Kč na dan brezpogojno, od 3000 do 20.000 Kč proti dokumentom, ki potrjujejo gospodarski namen izplačila, nad 20.000 Kč pa samo z dovoljenjem bančne uprave (emisijskega instituta) pri finančnem ministrstvu CSR; ta organ deluje kot kontrolna instanca. 2. neomejene vsote, za Katere predloži interesent dovoljenje ali izjavo glede vloge, in čijih izplačilo je trgovinsko ministrstvo odobrilo, se Izplačujejo v češkoslovaških kronah. 3. Do 100.000 Kč, če je denar že naložen na temelju dovoljenja ali izjave glede vloge, o kateri pa trgovinsko ministrstvo Še ni sklepalo, kako naj se izplača: za blago, čigar uvoz je dovoljen, je treba predložiti zadevne dokumente, ne da bi interesenti prosili dovoljenja centralno bančno upravo v Pragi; dovoljenje te uprave je pod enakimi pogori potrebno šele tedaj, če znaša vsota nad 100.000 Kč. Tujci morejo svobodno razpolagati s svojimi krediti, tako na ozemlju ČSR, kakor tudi v inozemstvu. Vloge češkoslovaških novčanic so dovoljene na račun kakega tujca samo do 20.000 Kč; za večje vsote je potrebno dovoljenje centralne bančne uprave v Pragi, kamor je treba predhodno poslati zadevne dokumente v originalu. Za vloge vrednostnih papirjev v ČSR nI treba nobenega dovoljenja, izkupiček od eventuelne prodaje teh vrednostnih papirjev se pa takoj zapiše v potrdilo o tujem kreditu. Če se prodajajo vrednostni papirji, ki so jih ostavili naložene tulci, gre lahko od izkupička do 20 tisoč Kč na odgovarjajoči tuji račun, brez kakršnegakoli dovoljenja, če izvirajo vrednostni papirji iz odgovarjajočega legalnega inozemskega depozita, nstanovlienega s pomočjo gotovine ali pa z dovoljenjem centralne bančne uprave v Pragi. Za potrdilo o vsotan nad 20.000 Kč kot izkupička od vrednostnih papirjev, ki so last inozemcev, je treba imeti dovoljenje centralne banrne uprave v PragL Z dovoljenjem centralne bančne uprave v Pragi se smejo izvažati v inozemstvo češkoslovaške novčanice ln vrednostni papirji. Z vsotami, ki so na razpolago v inozemstvu, je dovoljen brezpogojno nakup tujih vrednostnih papirjev. Nakup deviz od strani inozemcev je dovoljen brez posebnega odobrenja, toda samo v onih denarnih zavodih, ki imaio pravico trgovati s tujimi valutami. Nasprotno pa je dovoljena samo proti predhodnemu odobrenju centralne bančne unrave v Pragi arbitraža napram češkoslovaškim kronam, in sicer pod pogojem, da se pridobljene devize izroče omenjeni upravi, vsota v čsl. kronah pa se porabi za izplačilo v notranjosti države. Za druge arbitražne in terminske operacije, izvzemši operacije zgolj v češkoslov. kronah, je tudi potrebno dovoljenje centralne bančne uprave. Tuje valute, ki so jih poslal! v domovino emigranti, se preračunajo po dnevnem tečaju in izplačujejo v češkoslovaških kronah, izvzemši slučaje, ko dovoli centralna bančna uprava izplačilo v originalni valuti. Krediti v češkoslovaških kronah se smejo dajati samo z dovoljenjem centralne bančne uprave. Pri potovaniu v inozemstvo je dovoljeno vzeti s seboj 3000 Kč ali enako vsoto v tuji valuti na vsako osebo, na rodbino pa 5000 Kč. —Z Strokovne šole v UosnL N» InicIJa-ttvo Kola srbskih sester v Sarajeva se ot-| veri v kratkem ženska strokovna šola v Zenici. Otvorjena je že šola srn dečke v Bos. Krupi in te dni je pričela delovati tudi nova šola za lesno industrijo v Drvaru. —g Francija lice kmetijskih delavcev. Francoski ministrski predsednik Herrirt je na nekem gospodarskem zborovanju v Lv-onu naglasa! važnost poljedeljstva z\ naci-jonalno ekonomijo, izvajajoč, ca ta prob'em nujno zahteva rešitev potom prišelievalre politike analogno kakor so to delale Zedi-njene države. Treba si Je poskrbeti tuje delavske sile ali ne na ta način, da M se !z/ed-la penetracija inozemcev na fran^>sko kmetsko posest. —g Nizozemski vzorčni saaenj. Enajsti nizozemski vzorčni semenj, izvršen meseca septembra, je potekel usodno. Udeležba z inozemstva je bila mnogo boljša, kakor preteklo leto. Razstavljalcev je bilo 768, r.bi-skovalcev 34.000. Inozemskih tvrdk ie bilo med razstavljale! 272. Prihodnji sekm bo meseca marca 1925. —g Zborovanje gozdarskih predstojnikov. Da se pride do točnega pregleda našega gozdarstva in se določi delavni program za prihodnje leto, se sklicuje na dan 10. nov. ti. v Beograd konferenca vseh gozdarskih ravnateljev in predstojnikov gozdarskih računskih uradov. Predsedoval bo generalni ravnatelj g. Stankovič. —g Vino Iz Banata. Poročajo, da v Banatu ni nlkake kupčije z vinom. Vinogradniki zahtevajo previsoke cene. Dalmacija Je trenotno povoljnejše tržišče za nakup vina. Vsled tega se pričakuje, da bo v Banatu prodaja vina kmalu znatno cenejša, zlasti ker so vinske zaloge velike. —g Srbsko čebelarsko društvo bo imelo 9. novembra ti svoj redni občni zbor v Beogradu, Udeležnlki Imajo na železnici dovoljeno polovično vozno ceno. —g Argentinsko meso v Pragi. Praška občina namerava omogočiti prodaio zmrzle-ga argentinskega mesa, ki bi se oddajal prodajalcem In bi se prodajal popolnoma ločena od drugega mesa. —g Dobave. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 24. novembra ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 300 ton koksa. — Dne 25. nov. ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave bakrenih cevi, okroglega bakra ln bakrenih plošč: pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede dobave 100 ton koksa. — Dne 26. nov. ti. pri ravnateljstvu državnih železnic v LJubljani glede dobave elektrotehničnega m Instalacijskega materijala; pri ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu glede 2500 ton angleškega premoga: pri oddelenju za mornarico v Zemunu glede dobave vrvarskega V-aga Predmetni oglasi z latančnejšinri podatki .^o v pisarni trgovske In obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. —g Prodaja starih sodov, se bo vršila dne 26. novembra ti pri ravnatr^'vu irž. železni' v Sarajeva. Predmetni oglas z natančnejšim! podatki Je v pisarni trgovske in obrtmške zbornice v Ljubljani lnter<:?t:r*om na vpogled. — g Dobave. Ravnateljstvo državnih železnic v Subotici sprejema do X novembra t. 1. ponudbe glede dobave 300 kg mila za pranje perila. Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: dne 6. novembra 1.1. v pisarni štaba 40. peš-polka »Triglavskega« v Ljubljani glede dobave makaron, pšeničnega zdroba, ješprenja, fižola, riža, svinjske masti, jedilnega olja in kisa. — Dne 1°. novembra t. 1. pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave želenih pragov, podložnih plošč itd. — Dne 22. novembra t. 1. pri upravi državnih monopolov v Beogradu glede dobave 4000 komadov zabojev iz mehkega lesa; pri ravnateljstvu državnih železnic v Ljubljani glede dobave 29.000 kg repičnega gorilnega olia: pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave obročev za kolesa ;td. — Predmetni oglasi z na+^n~r> -ni no-datki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. To Um in Se kaj. in ono. Kino postaja svetovna velesila. Ako smo že pred vojno govorili o sedmi velesili — tisku — jih bomo imeli sedaj osem, ako se razmerje velesil po svetovni vojni ni znatno spremenilo. Zato bo vprašanje kina resa val a tudi Zveza narodov, ki se sicer peča le s političnimi vprašanji. Kajti jasno je, da ima kino danes velikanski pomen v civili zaci j i človeštva. Pomislimo, da je danes na svetu okroglo 50.000 biografov, dasi se število ne da natančno določiti. Ako bi obiskalo vsak kino povprečno 300 ljudi na dan, In da se vsaka predstava ponovi navadno desetkrat, vidi en film na poti okoli sveta — 150 milijonov ljudi. Iz tega moremo sklepati na ogromno vzgojno in izobraževalno važnost filmov, pa tudi na nevarnost, ki preti družbi od slabih filmov. Hvala Bogu, da slabi filmi čhndaje bolj izginjajo in da je čim dalje več dobrih. Konkurenca med podje+ii je sama pospešila obrat na bolje. Vprašanje pa je, ali bi se ne dalo dosečiševeč. In tega vprašanja se je lotila Zveza narodov. Za poročevalca o tem vprašanju je bil izvoljen gospod S u c h a i r e, generalni inšpektor javnega šolstva, francoski ekspert komisije, katere predsednik je znani francoski filozof Henri B e r g s o n. član francoske akademije. Snchaire priznava, da se nobena č'oveška iznajdba nI tako hitro razširila po vsem svetu in da je njen vpliv javnost tako va*en, da bo morala Zv. narodov kino obravnavati na svo-j*h sejah. Jezik, ki je taka velika ovira ori vseh mednarodnih zadevah — pri kinu ne igra vloge, zato je kino najmočnejše mtemacijonalno sredstvo med narodi. Obetajo se na polju kinematografije nove iznajdbe in so se vršili že razni poskusi, vendar smo prepričani, da kino ne bo dosegel aH celo popolnoma nadomestil gledališča, dasi nam nasprotno omogočuje, da vidimo najslavneiše svetovne Igralce v njihovih vlogah. Kino tudi ne more nadomestiti knjige, pa naj bodo romani v njem še tako siiajno podani, kajti film nam k?*e le dejanje, ne more pa nam nuditi lepoto jezika in vse globo-kosrf misli, ki jih je napisal pisatelj v romanu: toda pomislimo, da evropska kultura hitro raste, dela se množe, Čas je drag in tako že danes nihče ne more prečitati niti vseh glavnih literarnih del, kaj šele. da bi se zanimal za romane pripovedne vsebine, Id imajo tudi svojo vrednost. Tn tu vrši kino važno delo med širokimi masami, da jih sezmnia z glavnimi svetovnimi literarnimi deli, ki bi bili sicer nedostojni. njih rast in razvoj; poleg tega pa nam kaže film tudi delo človeških rok, ki iz surovin ustvarjajo razne izdelke sodobnega človeštva, kar je zopet ogromnega pomena za splošno izobrazbo in za spoznavanje pri rod nega bogastva in človeške zmožnosti in iznajdljivostL Kino nas vodi v velike tvornice, kjer vidimo delovanje tisočerih strojev in delavnih rok, vodi nas v delavnico učenjaka, ki išče novih zakladov prirode, in kaže nam delovanje raznih skrivnostnih sil, ki j'h je človek obvladal in vpregel v delo za napredek človeštva. Prednost filma je v tem, da nam more predočiti vsako posamnost v povečani obliki in s primerno razlago, da nam pokaže sestavine celote in odpira nam pogled v najtajneše kote prirodnoga in življenskega delovanja. S tem stopa film na polju ljudske prosvete in izobrazbe in postaja učno sredstvo v šoli. Znano je n. pr., da so Cehi v Podkarpatski Rusiji, ld je bila zelo zaostala, ker so jo Madžari zanemarjali, uvedla potujoči kino. Stvar je bila enostavna. Kino je potoval po vaseh in predvajal razne filme Iz vseh panog človeškega znanja. S tem se je počasi začelo izobraževati ljudstvo, ki je bi*o prej proti vsaki izobrazbi in šoli. Bila je to nekaka splošna Šola za do-rastle, kajti pokrajina je štela toliko analfabetov, da ni bilo mogoče upati na to, da bi se popravilo, kar je bilo zamujeno. Kino je naučil nepismene ljudi vsaj glavnih stvari, ki jih danes ve vsak človek po dovršeni ljudski Šoli. Film pa porablja danes že tudi univerza pri svojih znanstvenih predavanjih. V Franciji hna skoraj vsaka srednja šola svoj kino, kjer se predvajajo filmi iz prirodopisja, živalstva, zemljepisja, narodopisja itd. Počasi stopa film tudi v službo ljudske šole: namesto dolgočasnega pripovedovanja in popisovanja vidi otrok pred seboj Žival v prirodi, vidi tuje narode, njih šege in navade, vidi rudokope, tovarne in najrazličnejše pokrajine, ki bi jih sicer nikoli ne videl razvoj rastlin in njih uporabo. V Pragi n. pr. je vsaka šola pri-deljena h kakemu kinografu, ki mora dati enkrat na mesec za to šolo predstavo z znanstvenimi filmi. Otroci zasedejo prostore in pred njimi se vrste najprej kraji in mesta iz njihove domovine, vidijo Tatre, pastirje ali druge važne stvari iz zadnje dobe, nato pride n. pr, izdelovanje svile, potovanje po morju in za zaključek kaka lepa šaljiva zgodba za otroke. Srečni otroci! Pride čas, ko bodo vsi deležni teh dobrot Seveda v Šoli nekatere stvari bolje podaja skioptikon, ki spopolnjuje kino. V kulturnih državah je danes malo Šol brez skioptikoma in ministrstvo šole Trko kino seznania narode med seboj, i poskrbi za diapozitive, da se olajša in Ker pa so vsa velika dela znak svote dobe, zgodovine in narodnega življenja, rrehaia kino s tem že na znanstveno po1 je in nas uči zgodovine, zemljepisja in narodopisja. S tem prehajamo na znanstveni fllm, ki je za splošno vzgojo široki vrst največjega pomena: zgodovinski filmi so prepleteni z raznimi dogodki, v katerih vidimo važne osebe one dobe v glavnih vlogah — zemljepisni, narodopisni m potopisni Plin! na so že na popolnoma znanstveni podlagi. V par urah vidimo pred seboj kraie in Hudi, o katerih bi morali čitn+i debele knijge in ne bi imeli o njih tako žive predstave, kakor jo nam nudi film. — Kino pa je posesrel rudi v druge panoge znanstva ln čkrveftega življenja; t astronomiji In v biologiji vrši kino važno službo in prehaja fe na šolsko polje. V filmu vidimo ne le življenje živalstva in rastlin, ampak tudi oživi pouk. Kajti modema doba zahte-| va danes od človeka marsikaj, kar mu včasih ni bilo treba vedeti m kino pospešuje pouk, da se vrši hitreje in nazorneje. Kino pomaga danes tudi časopisju. Velike manifestacije, zlete, dogodke, olimpliade itd. vidimo Čez nekaj dni v kinu. Politiki, ministri in veliki možje nastopaio na platnu pred množicami in so s tem »Široki javnosti« rrmojro bližje nego nekdaj. Te vrste posnetki pa imajo poseben pomen za bodočnost ker gredo filmi v državni arhiv in čez sto let bodo mogli naši potomci velike dogodke sedanjosti in važne osebe sodobnosti videti žive pred seboj. Zveza narodov se je torej zavzela za to, da se poučni in znanstveni filmi ko'ikor mogoče širijo med mase, da se s tem pospeši splošna izobrazba. Ko- misija je predložila sledeče resolucije: L Komisija smatra za primerno izdati internacijonalen katalog znanstvenih filmov in naroča mednarodni informacijski vseučiliški pisarni, da se s študentovsko federacijo švicarsko sporazumi glede tega kataloga. 2. Komisija bi rada pozdravila mednarodni kinomatografski kongres, kjer bi se razpravljalo o znanstveni, umetniški in vzgojni strani filmov, 3. Komisija priporoča, da se ustanovi mednarodna razstava šolskih in znanstvenih filmov, oziroma projekcij. Čas hiti, človeštvo se hitro razvija. Le mednarodno organizirano delo more povzdigniti tudi zaostalejše dele. Zato je treba skupne pomoči in Zveza narodov je tu poklicana na delo — vsak narod pa mora seveda sam pospeševati to skupno šolo človeštva... Ravnokar je bila Evropa priča nenavadnemu dogodku: devetletni dejek Jackie Ooogan, ki je filmski igralec, je vesel, pozdravljen od množice, kraljev in papežev, pomoč nesrečnim otrokom na vzhodu Fvrope. Njegova pot ie bila skoraj važnejša od razni konferenc in diplomatskih izjav. V Ljubljani imamo sedaj štiri kino-matografe; nekateri mislijo, da jih bo preveč, toda v primeri z drugimi me^ti bi izhajali lahko vsi. Pred nekaj leti niso listi sprejemali niti inseratov — danes se piše o filmih sredi lista. Kino *ldeal« je bil oblegan, ko se je predvajal film ^Higijena v zakonu«. Znak, kako potrebni so poučni filmi. Flitni kino se je vpeljal s par krasnimi filmi v lepo prenovljeni dvorani. Kino je torej svetoven problem. Mnenja so še deljena, a gotovo je, da je njegova važnost velikanska- So ljudje, ki gledajo nanj z omalovaževanjem, so ljudje, ki so ga že siti in jih več ne zadovolji — široke mase pa iščejo v njem zabave in pouka. Ako bo kino pri tem delu stal vedno v službi ljudske vzgoje, bo imelo človeštvo od njega veliko korist. In to je namen onih, ki stoje danes v ospredju filmske produkcije. KRALJ PEKLA USMRĆEN. Po poročilu iz Montreala so 28. t. m. v zgodnjih jutranjih urah krvniki na šafottl usmrtili Štiri tolovaje, ki so začetkom me* seca april« t. L ubili in oropali nekega bane* nega šoferja. Izmed tolovajev je bil eden popre je detektiv montrealske policije, vodja te razbojniške tolpe je bil neki Italijan, ki je znan med zločinci pod pridevkom »Kralj pekla*. Tudi druga dva sta bila Italijana in eden je preživel medene tedne ▼ Italiji, predno so ga prijeli in postavili na morilce. Nekdanji detektiv, ki je slovel tudi kot* izboren atlet, je stal na moriSču nepremak* Ijivo kot grški kip. Tudi »Kralj pekla« je zrl smrti pogumno v oči tretji Italijan ae je onesvestil, dočim je mladi Italijan, ki te je nedavno oženil, strastno poljubljal d*** hovnika in pa jetnlikega ravnatelja. Na stotine avtomobilov se je pripeljalo do jetniSnice, kamor so spustili le ztstopnb ke tiska in zdravnike, kajti bila je velika nevarnost, da bi občinstvo ne poskušalo s silo rešiti obsojence. Jetnišnico to močno zastražili in postavili celo patrulje na motorjih * ¥ * * Papel kot tcrlst. Znano Je, da Je bil sedanji papež, dokler je bn navaden duhovnik, izurjen tnrist. Tndi je priobčil celo vrsto zanimivih turističnih spisov. Oiovann! Bobba in Francesco Cauro sta sedaj zbrala te spise in jih Izdala s pokrajinskim- slikami dr. A. Rattija. NemSkl HstI poročajo, da Izide v kratkem tudi nemška izdaja teh papeževih turistovskih spisov, ki opisujejo turo na Monte Rosa ln prvi prehod čez vrh Zum-stein, turo na Materhorn, na Montblanc, preko Roherja m vrnitev preko Domsclet-scheTja, planinsko nesrečo v dolini BeMso ter končno ponočni izlet na Vezuv. Glavni urednik: RASTO P17STOSLEMSEK Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR B. Prlmshaw-G. Clavigny: 63 clospodična kapetan. Prebivalci Tanne sicer nimajo nobenih dobrih lastnosti, a silno so gostoljubni. Nikdar ne odrečejo polovice obeda komurkoli, čeprav Imajo namen, ga pojesti naslednji dan. Pomigali so družbi, naj se približa in sede krog njih. Poveljnik je potegnil svojo glavo iz purano-vega trebuha, mu z zobmi odgriznil perutnico in jo ponudil gospe Jenkins. Mladi vojščak se je dvignil, odtrgal kos potlačene marelične torte in ga vrgel gospodični Lydljl. Morali so hliniti prijazne obraze in jesti. Toda lady Jenkins nikakor ni mogla pojesti kosa mesa, ki so ga odtrgali divjakovi zobje. Zato je prosila enega mladih gospodov, naj ji poišče nedotaknjeno jed, ki bi jo lahko jedla. Bil je zelo prijazen mlad bančni ravnatelj. Potoval je do Honoluluja ln je menil, da pozna navade domačinov. Na vratu nekega divjaka je optzil zavoj, zavit v liste bananovca, ki je bil pritrjen na vrvici. Prerezal jo je v tem, ko je divjak vtikal v usta ogromen kos pečenke, in dejal: — Tu notri je kuhan yam, kot ga divjaki vedno tako nosijo. Hočem ga vam ponudM. Odvil je suhe liste, predno ga je mogel divja* zadržati; zavoj se je odprl ln naravnost v naročje gospe Jenkinsove je padla strašna stvar, človeška noga, vsa črna, ožgana, spečena . . ■ Belci so zatulili od groze, vsi so vstali, vsak moški je prijel eno žensko in bežali so kot blazni, v strahu, da začujejo za seboj prasketanje pušk. Divjaki jih sploh niso nameravali zasledovati Od veselja so vsklikali, ko so videli, kako smešno se je družba obnašala na begu in s kako vnemo so posebno dame skakale navzdol v dolino. VaHti je stala pokonci In se na tihem smejala. — Sedaj pa, tako si je mislila, ne ostanejo več ta. Žveplenl zaliv je nal ŠTIRINAJSTO POGLAVJE. Kralj otočja UalUa. Ker je Sakson odvede! nekaj domačinov, ki jih je bil najel že neki drogi podjetnik, so rnn, vsaj za nekaj časa, zaprli Nove Hebride, In »Sibilin« kapetan je bil prisiljen poiskati si novo polje za svoje delovanje. Sakson se ni mogel odločiti med gotovim nezakonitim trgovanjem na Salamonskih otokih in poštenim delom, ki se mo je nndilo na otočju Lia-liju. Toda Valiti je bila sita mrzlično nemirnega življenja zadnjih mesecev. Na Llalijn so rabili prevozno jadrnico, ki naj bi nadomestovala domačo ladjo, ki se je potopila v viharju. Vajiti je pregovorila svojega očeta in nastopila sta slednjič pošteno pot. Vajiti je zlasti Uobfla vzhodni del Pacifika. Bila Je napol polinezijskega roda, ta drvjaitvo domačinov na zapada Je ni ved privlačevalo. Otočje Liali Je bilo za njo in za njenega očeta nekaj novega. Bilo Je krasno In za Saksooa tem bolj privlačno, ker Se nikoli ni bil tam in so ga povsod, kjer so ga manj poznali, tem rajši sprejeli. »Sibila« se je ustavila pred največjim otokom in se vsidrala pred belim peskom na obali. Na vsej avstralski poluti ni no^^n otok ta^o sl?čcn scene-riji komične opere, kot ravno ta. Od belega peščenega brega se razprostira zelena trata do kraljeve palače, obdane od ogromnih dreves s čudno izrezljanimi listi. To je prava bajna palača s Širokimi okni, mogočnimi stolpiči in velikim zlatim drogom, na katerem vihra škrlatna zastava. Zgrajena je zelo razkošno Iz barva nega lesa. Vajiti Je stala na prednjem delu ladje in občudovala to sliko, ki ji je silno ugajala. Narod na Lialiju hodi bos okoli m stanuje v majhnih, a ličnih hišah. Oblečen ie najlepše v celem Pacifik«: srajco iz svile in tnniko iz kašmira v svetlih, pestrih barvah. Ponosen je na svojega kralja, na svoj parlament na godbo in cerkvice, ki jih vodijo beH misijonarji. Redno hodilo k maši, na skrival pa obožujejo male svete kuščarje. Liall Ima parlament, toda poslanci nikoli ne kujejo zakonov. Ministrski predsednik je večkrat zaprt zaradi ragfaljenja veličanstva in finančni ministri se neprestano menjajo, kajti zaradi tatvine jih preženo s otoka. fn vendar Je v kraljevi palači pravi prestol ves Is rdečega baržuna in pozlačenega lesa. Tndi krono Imajo, ki se sveti kot zlata, če jo dvomi maršal v soboto osnaži s snaflmrm praškom. Kralj Jo nosi vsako nedeljo, kakor tndi plašč iz herme- lina in krasen plašč iz rdeče svile, čisar vlečko drže pazi v ozkih hlačah in s perjanico na glavi. Vladar pa je drugače skromen. Ce ni velikih sprejemov, prav rad sede na tla v sobanah in kvarta s svojo telesno stražo. Liali je srečen in bogat otok. Življenje na njem je prijetno in mirno. Na njem je tudi nekaj kolonijskih menjalcev in ducat suhih, nervoznih in Čudnih Angležev, k! nikoli nočejo govoriti o svoji domovini in se zanimajo le za lokalno politiko. Besedični so, gostoljubni in leni in večinoma poročeni s kako lepo otočanko, debelo kot prepelica in oblečeno v pester muslin. Ves ta svet se je zbral okoli novih prišlecev. Hoteli so jih kar odvesti; šest ali sedem naseljencev se je prepiralo za čast, da jim ponudijo svoje gostoljubje, toda Sakson je z velikim taktom Izbral kavarno Bob Peter za svoje bivališče, kajti ta je imela tudi imenitni naslov hotela. Takoj je sedel na teraso. Ta dan se je zdel kapetan Sakson naravnost imeniten, čeprav je bila njegova vojaška postava malo sključena. Nosil je svojo najlepšo obleko iz Aucklanda, ki naravno še ni bila plačana in menda nikoli ne bo. Njegova čepica z zlatimi našivi je vzbujala občudovanje domačinov m imel je skoraj ravno toliko obože-vateljev, kot njegova lepa hčerka, ki je sedela poleg njega pred rožnato limonado. Vajiti je kar žarela od veselja. Vendar slednjič zopet enkrat vidi svoje drage vzhodne otoke, vdihava wrfnm cvetlic in čuje godbo tega narečja, ki fl tako ljubko zveni v ušesih! ... stran 6. »S L O VENSKI NAROD« dne 31. oktobra 1924. štev. 250 Mož za slo. (Dalje) Kar je spregovoril Vakarmlovakij. Imel je cel kup aktov pred seboj ne mizi. Dvignil je enega in spregovoril, obrnjen k moji varovanki. Si ti Polja Tamarina? Sedemnajst let stara in neomožena: Nevski 128.« Tedajci je dekletce zakričalo in nje* ni prsti so oklenili mojo roko, da so mi silili nohti v meso: »Imam moža ... prisegam, da imam moža... Ti si moj mož, Peter Pavlo« vič... Kaj ne, ti si moj mož?« Vakaralovskij je nakremžil svoj obraz tako, kakor je znal v Petrogradu edino on, Volodarskij je pa počil v smeh. Oba sta si nekaj šepetala in čul sem, kako je Volodarskij dejal: »Zakon o obveznem braku se je menda zelo hitro obnesel. Parijo se iz strahu kakor miši.« Ta dovtip je bil za mizo boljševiških komisarjev primerno počaščen. Nosilci suverene volje ruskega na* roda so vohali divjačino. Vakaralovskemu so se pojavile sol* oocbu ko me je nagovoril: »Nimaš slabega okusa, Peter Pavlo« vič Kukunov. čestitam. Daj v zapisnik, da je postala Polja Tamarina naravnim potom tvoje baba in skrbi za potom* atvoj« Zopet so se zasvetile komunistične* mu omizju pohotne oči. Pristopil sem k majhni mizi in pod* pisal že pripravljeni formular, v kate* rem je izpolnil vojak samo imena, to je bilo vse. Bil sem svoboden. Polja Tamarina je odšla z menoj. Bila je rešena. Hotel sem dobiti v Gorohovi ulici svojo porcijo kruha. Pa sem se povrnil in dobil na enostaven način bolj še viške poroke krasno ženo, ne da bi se mi sa* njalo o tem. Ko sva obstala s Poljo Tamarino zopet srečna in pomirjena spodaj na uliei pred nekdanjo perfekturo, sem >e globoko oddahnil in vprašal povsem nedolžno: »S tem je zadeva menda končana, Polja?« Toda zmotil sem se: Polja se je naslonila name, rekoč: »Vzeti me moraš s seboj domov, Peter Pavlovič. Boljševiška kontrola je zelo stroga in preišče nocoj vse hiše na Nevskem prospektu, so nam rekli v Gorohovi ulici. Če zalote katero rekvis riranih žensk brez moža, tedaj sklepajo iz tega, da je pred komisijo lagala, in potem pride naravnost v »Litejni pro* spekt' (sedež petrogradske črezvičaj* ke.)« Mislil sem najprej samo na veliko ulico, ki se tako imenuje, ali naenkrat sem zagledal pred seboj v duhu Bagovo z njeno usodo in vedel sem takoj, kaj misli dekle s to grožnjo o Litejnem pro* spektu. Tako sem torej ponudil Polji Tarna* rini roko in jo vzel s seboj domov, da jo rešim to noč boljševiške kontrole in usode, ki ji je pretila, če bi prišla v črezvičajko. Moja gospodinja je bila zelo raz* očarana, ko sem ji pripeljal iz Goro* hove ulice mesto pričakovanih živil že* no. Ali razumela je takoj, ko sem ji razložil kako in kaj. In kaj naj vam povem zdaj? To, kar se je zdaj zgodilo, ali bolje rečeno, kar se ni zgodilo, je pač tako rusko, da v teh krajih ni razumljivo. Ali... ven* dar? Pripovedovali ste mi, da ste čitali Dostojevskega, Tolstega in Gorkega ... in če ste jih čitali, se vam moje nadalj* nje pripovedovanje ne bo zdelo kdove kako neverjetno. Morebiti pa ni bilo le rusko, more* biti je bila tudi lakota, s to lakoto Spo* jena fizična slabost, ki je to šele orno« gočila. (Dalje prihodnjič.) t Potrte žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, pri-jatelem in znancem, da je naš nadvse ljubljeni soprog, predobri oče, brat, stric Ivan Stibilj mizarski mojster gradb. podjetja tv. Tonnies včeraj, dne 29. t m. ob polu 6. zvečer po dolgi, mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminil. Pogreb nepozabnega bo v petek, 31. oktobra 1924 ob pol 2. popoldne iz deželne bolnice. Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah, Ljubljana, dne 30. oktobra 1924. 6686 Marija Stibilj, soproga. Roza Stibilj, hči. — Joslplna Kamenšek, sestra. Gradbeno podjetje G. TOnnles, dr. z o. Mm naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni, vestni sodelavec, gospod IVAN STIBILJ delovodja po dolgi mučni bolezni včeraj, dne 29. t m. mirno preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, dne 31. oktobra ob pol 2. popoldne iz državne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo ga v trajnem spominu! V Ljubljani, dne 30. oktobra 1924. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani 6671 Zadruga stavbenikov v Sloveniji, Ljubljana javlja tužno vest, da je njen večletni in vele-zaslužni odbornik, gospod stavbenik Roman Trec včeraj po mučni bolezni nenadoma preminil. Pogreb pokojnika bo dne 30. oktobra 1924 ob polu 16. iz hiše žalosti, Gosposvet-ska cesta 10, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 29. oktobra 1924. i! Pisalni stroji polrsffiae mehanična delavnica 3591 (popravi) alnf ca) L. BARAGA, Ljubljane, Selenbnrgova nlica 6. Drva trboveljski premog H. Petrič Ljubljana Gosposvetska cesta 16 Telefon 343 T 57 C > 0 9 o X 3 O M 3 O E e «4 E •a Z 2fl ji fl8 £3 c9 a m m e o a Iščem žensko za tedensko snaženje malega stanovanja in za perilo. — Naslov pove uprava »SL Nar.«. 6669 Sprejmeta se kavarniški učenec in kuhinjski sluga. — Narodna kavarna, Ljub* ljana. 6675 Dekle, pridno in pošteno, iz boljše hiše. 18 let staro, išče službe pri boljši družini kot pomočnica v kuhinji. Nastop lahko takoj. — Naslov pove uprava »Slovenskega Na* roda« 6682 ^1. š~wi trm 4itouounx Razprodaja raznovrstnih moških in ženskih, kakor tudi fan* tovskih in dekliških Cev* Ijev — po zelo ugodni ceni — se vrši pri Pro* duktivni zadrugi čevljar* jev. LiuHjana. Hrenoma ulica št. 4. 6651 Moti Ročna štikarija, raznovrstna, nova. ceno naprodaj. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 6658 Trgi ovma z raznim blagom v ljub* ljanski okolici — ceno naprodaj. — Naslov po* ve uprava »Slovenskega Naroda«. 6657 Zlata žeona bijoča ura ceno naprodaj. — Na* slov pove uprava »Slov. Naroda«. 6668 Spalne oprave (dve hrastovi in dve ore^ hovi) in tudi več hrasto* vih pijanih miz — poceni naprodaj. — Poizve se nri mizarju Josip Kurni* kri. Zgornja SSfca. št. 51. 6681 Orehe in gobe plačuje najbolje — M. Geršak & Co.. Ljubi j a* na, Kongresni trg št. 10. 6683 L Magdič, krojač, Ljubljana. Gledališka uli* ca 7 — se priporoča za idočo sezono. 97/T Pozor! Plačam posebno dobro a fare moške obleke, pe* rilo. čevlje in pohištvo. — Dopisnica zadošča, da pridem na dom! — Go* lob. Ljubiiana. Sv. Jako* ba nabrežje 29. 6672 Dve sobi se oddaste solidnemu gospodu. — Gledališka stolba št. 3/L, I. nad* str op je. 6676 9 a " 8 mn« Gobe, orehe, rjavi, zeleni in beli tižol kupuje „GLIVA" - LJUBLJANA Gosposvetska cesta 3 Wolfova ulica štev. is tfažno za trgovce z žitom! PATENTIRANE SUSlONE a ZA KUKURUZ I ŽITO + GRADI OSIJEČKA LJEVAONICA ŽELJEZA I TVORNICA STROJEVA D. D, OSIJEK Vit 40 sušiona b pogonu. Tnfitt nfaim i puk. s s s Prodam približno 70 m3 lepih hrastov, koji so že posekani: dol* žina se poljubno razža* ga. Postavljene na po* staje blizu Ljubljane. — Ponudbe ie poslati na upravo »Šlov. Naroda« pod »Hrastov les/6606« najkasneje do 1. novem* bra t. 1. Mirna, solidna stranka išče stanovanje one ali dveh sob s kuhi* njo. — Cen j. ponudbe na pravo »Slovenskega Na* -■^da« pod »Mirna '66 TO««-. Perje, kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Čako* vec 52/T Resnim kupcem vil, stanovanjskih, trgov* skih. gostilniških in obrt* nih hiš in posestev, gra* ščin, kmetskih posestev, mlinov, žag in stavbnih parcel — nudi največjo izbiro Realitetna pisarna »POSEST«, d. z o. z. ▼ Ljubljani, Sv. Petra ce» sta 24. 55Hl Delikatesna trgovina, na novo ustanovljena — se cenjenemu občinstvu priporoča. — Cene niz* ke, postrežba solidna. — Fran Kos. Ljubljana, židovska ulica. 6175 Kupim gostilno (dobroidoeo) v Ljubljani, ali pa tudi na deželi. Pogoj: prometni kraj in da ie na dobrem glasu. — Ponudbe pod »Pro* me t* glas 6670« na upravo »Slov. Naroda«. Deteljno seme fižol in gobe klipuje 6236 SEVER & KGMP. Ljubijana. U/oifova ulica št 12 Za Vse svete izdeluje vence, šopke, aranžmaje ter vse druge okraske za grobnice in grobove. Priporoča na ve* liko in malo cvetne kri* zanteme — različnih barv — rezana in v Ion* eih ter dekoracije palm, lovori ev in drugo. — Vsakdo naj si ogleda pred naročilom našo za* logo — pri tvrdki Fran Šimenc, vrtnarstvo, Gra? dišče 12. 6481 Zaloga klavirjev in pianinov najboljših tovarn Bosen* dorfer, Czapka, Ehrbar, Holzl, Schweighofer, Ot?» ginal Stingl itd. — Tudi na obroke! — Jerica Hu* had, roi Dolenc, Ljub* ljana, Hilšerjeva ulica 5. 30 Kam Da, gospodična ? Na Vodnikov trg v mr. nufakturno lopo štev. 10 po en srčkan klobuček! Tam so na razpolago naj* boljše klobučevine (filci) v vseh barvah od 130—150 dinarjev. — Preoblikova* nje po 40 Din. — Vsa modistovska dela najce* neje. Črez opoldan in na Vseh svetnikov dan od* prto! 6586 Lokal ali primeren prostor, ki se da preurediti v trgo* vino — se išče na Kar* lovski ali Dolenjski cesti. — Ponudbe pod »Resno 6654« na upravo »Slov. Naroda«. Kateri dobro situiran star g o* spod bi bil pošten pri* jatelj še mladi nesrečni in obupani dami. — Do* pise na upravo »Slovenskega Naroda« pod »Bc-* lopeško jezero/6680«. .O I 0 -v 1 l/v "ti O 1 mm i .s iT § 3 C •O .21 Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Naša predobra mamica, oziroma teta, svakinja, gospa Ludja Pire roj. vdova predsednika Kmetijske družbe p nas je danes ob tričetrt 6. zvečer v 59. letu svoje starosti za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v potok, Uno 31. oktobra 1924 ob pol 4. popoldne ls btto ialoitl, Pokopališka ceita it 6, na pokopališče pri Sv. KriStofti. Ljabljana, dne 29. oktobra 1924. 6684 Žalujoči ostali, T^stniTia in tisk »Narodne tiskarne««