— 94 — Kaj je boljši? Pogovor kalifa *J Harum al Rašida in njegovega vezira ##} Muzafera. v (Iz »Šolskega prijatla«), v 55Cmu napravljaš šole in druge ustanove, u kte-rih se mladi ljudje izobražujejo? in čmu si prizadevaš, svoje ljudstvo o mikati in osvetiti ?" je prašal vezir Muzafer kalifa Harum al Rašida. „Alj ne veš, da te omikano in osvetljeno ljudstvo lahko pregleda?" „„Dobro vem"" — odgovori kalif — ,???omikano ljudstvo bode u stanu samo presoditi in ceniti, da so moje postave pravične, in da jaz ž njim dobro in pošteno mislim"". „Alj ti bode pa tudi raj še davke plačevalo?" „„To se ve; zakaj omikano ljudstvo bode tudi u stanu u vsih rečeh napredovati, srečno živeti *) Kalif izvira od arabske besede chali f a, to je: našle do vati alj na sto p o vati; kalif je tedaj »naslednik alj nastopnik (Muhamedov)«. Tako se imenujejo turški cesarji alj sultani. '**) Vezir je od arabske besede vasara, toje: nesti; potem je vezir toliko, kakor nosic, podpora, minister turškega cesarja. Velkivezir je najvišji deržavni minister. in tudi obogateti; zraven tega bode tudi spoznalo, da jaz od njega več ne tirjam, razun kar je neobhodno potrebno"". „AIj se bode za te serčnejše vojskovalo?" „»Gotovo; zakaj ono bode zapopadlo, da so posamezne družine le tedaj srečne in bogate, ako je cela dežela srečna in bogata, — modri in previdni vojvodi bodo moje ljudstvo vodili, in ljudstvo se bode moško bojevalo za svojo domovino in svojega kalifa"". „Pa, alj ne bodo se tisti modrijani v vladne reči mešali? Alj ne bodo ti, ako vlada kam zablodi, to pred svetom odkrivali, raznašali in te topili?" „„Le naj gledajo in pazijo, in ako kaj nepravega najdejo, naj le to tudi meni naznanijo; jaz bodem po tem previdnejši, modrejši in tudi boljši"". „Tako! bodeš ti tistim širokoustnim godernjačem in modrijanom dopustil, vse, kar se prigodi, očitno in voljno prerešetovati?" „„Ako bi tega ne dovolil, kako bi zamogli nas u neznanih rečeh podučevati?"" „Alj pa ne more tudi najraodrejsi človek se motiti in laž in krivico za resnico in pravico imeti?" ;?wRes je, — zamore ti alj uni se motiti in za-bresti, pa drugi bodo spet to s poznali in pretresli in potem reč spet zravnali, in tako ne bode pravična reč ni kol j škode terpela"". „NajsvitIejsi gospod in kalifa! — odgovori minister — ?5premisli dobro, kaj s tem pričneš, da tvoje ljudstvo , kakor hitro se bolj izobrazi, bo jelo obnašanje tvojih vernih in zvestih služabnikov precresovati in černiti, in zaupanje, s kterim se ti na nje zanašaš, podrirati; tako ljudstvo še celo mene ne bode pri pokoja pustilo", „wZastopim, zastopim"", reče kalif, se za-verti in gre pri durih.