Leto LXXm*. št. 26 Ljubljana, četrtek 1. februarja 1940 Cena Din L* SLOVENS iznajb /aan jax> popoiane izvzema) .»eoeije ld praznike — inseraL) 00 90 petlt VTsi l Oln * Jc I CM i trst 4 Dir /50 m IO0 ic iOO vrat g Din 3. večji inaeratj petit rrsta Din 4.— Popusi pc 3o^ovoru inseratm lave* posebej - »Slovenski Narod« vena 'npsp^nr » lugosiaviti Din 12 - za inozemstvo Dtn 25 — Rokopisi se ne vračajo UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA. Rnafljeva o I »ca *tev. 6 Telefon: 31-22. 31-23. 31-24. 31-25 in 31-28 Podružnice: MARIBOR. Grajate! trg št. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, teiefoD st 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1 telefon št 65; podružnica uprave Kocenova ul 2. telefon st 190 - JESENICE Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC. Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani ftt 1035L Pred odločitvijo balkanskih držav Napovedi o predmetu beograjskih posvetovanj kažejo, zasedanie stalnega sveta Balkanske zveze dalekosežnega mena za ves nadaljni razvoj položaja na Balkanu da bo to Beograd. 1. febr. e. Predsedniki delegacij držav Balkanske zveze, ki se se^tanco jutri na redni letni konferenci v Beogradu, prispejo drevi ali jutri zjutraj v Beograd. Vodja grške delegac je ministrski predsednik in zunanji minister Metaxas ter vodja turške delegacije zunanji minbter Saradzoglu prideta v Beograd drevi. Ru-munska delegacija, ki jo vodi zunanji minister Gafcncu, bo prispela v Beograd jutri zjutraj. Rum u ruškega zunanjega ministra Gafenca bodo spremljali njegov pomočnik Aleksander Kreciunu, šefa kabineta Pop in Popescu ter več strokovnjakov in sastopnikj rumunskega tiska, Otvoritvena seja konference bo jutri dopoldne ob 11. v zunanjem min str^tvu. Pred tem se bodo voditelji tujih de- legacij vpisali v dvorno knjigo in Izmenjali biske. Konferenca bo zajedala dopoldne in popoldne ter bo predvidoma trajala tr dni, ker je dnevni red zelo obsežen in obsega vsa pereča mednarodna vprašanja s posebnim ozirom na interese balkanskih držav. Ob zaključku konference bo objavljen službeni komunike. 2e danes je prispelo v Beograd izredno veliko število domačih in tuj'h novinarjev. Zastopane so vse svetovne poročevalske agencije ter vsi vodilni svetovni listi. Izredno veliko število tujih novinarjev, med katerimi je zlasti mnogo Francozov. Angležev in Nemcev, priča, koliko zanimanje vlada za beograjsko konferenco in kako velik pomen ji pripisujejo. 0 čem bsflo razpravljali v Beogradu Ankara, 1. februarja, s. (Havas) V tur-Sk*h D">]ii:čnih krogih mislijo, da bo razen vprašanj, ki izhajajo že iz statuta Balkanske zveze samega, v razpravi v Beogradu še nekako naslednja vprašanja: 3L Možnost razširjenja obveznosti za primer zunanjega napada na eno izmed balkanskih držav. 2. Vprašanje začasnega pomlrJen*a spornih vprašanj, ki nastajajo na podlagi bolgarskih in madžarskih zahtev. 3. Nameni in cilji italijanske politike. 4. Eventualnost, da bi Italija intervenirala v kateri izmed balkanskih držav. 5. Možnost italijansko-neniikega spora- Turški politični krogi ne pričakuieio. da bi bile sedanje obveznosti ba kanskega statuta razširjene. Mislijo tudi. da bo Italija še nadalje ohranila svojo protikomunistič- o politiko na Balkanu, na drugi strani smatrajo, da se ne bo deklarirala glede svojih načrtov za primer, da bi grozila Balkanu nevarnost s strani kake druge države. Odprto je zlasti vprašanje, kaj bi storil» Italija v primeru nemškega pritiska na Rumunijo s podporo nemške armade V turških političnih krogih računajo tudi s sicer zelo malo verjetno možno-tio. da bi se na konferenci v Beogradu katera izmed članic Balkanske zveze umaknila iz zveze. Vsekako bo konferenca v Beogradu načela mnogo resnih vprašanj. Vloga Turčije na beograjski konferenci Turčija se zavzema za „revizionističtio premirje44 in za močno zvezo vseh balkanskih držav Ankara. 1 febr. e. Po informacijah ki so jih dobili dopisniki francoskih listov v dobro informiranih krogih bo Turčija predlagala na konferenci v Beogradu nekakšno »revizionist;čno premirje«. Turška delegacija se je dobro pripravila za pogovore v Beogradu Stališče Turčije je bilo določeno po vrnitvi odposlanca turške vlade Me-nemenzogla iz Pariza. Londona in Sofije. Predsednik turške republike je sam dal posebne nasvete turški delegaciji, ki jo vodi turški zunanji minister Saradzoglu. Vse kaže. aa bo Turčija igrala glavno vlogo na konferenci v Beogradu. Glede svojega stališča predlogov in zahtev pa Turčija nima nobenih skr:vncs*i. Že več let vodi iasno in odkrito balkansko politiko, ki svetuje balkanskim narodom, naj se združijo proti nevarnosti, ki preti osamljenim državam. Pri sedanjem položaju je pa še posebno potrebno, da ba kan-ske države pozabijo vsaj začasno na vse kar jih loči in povzreča med njimi prepire. Turčija si prizadeva ustvariti močno zvezo balkanskih držav, ki bi prednav^ala blok 80 milijonov ljudi in močno večmi'i-jon>ko armado, ki bi bila kos vsem napadom Vrhu tega je gospodarsko sodelovanje balkanskih držav možno, ker se gospodarstva posameznih držav dopolnjujejo. Le na ta način bo mogoče očuvati nevtralnost Balkana in se ogniti voinim grozo+am Po informacijah iz mer^d^jnih krogov Turčija ne bo predložila formalnih predlogov na konferenci v Beogradu. kajt< za nasvete turške vlade še niso pridobljene vse balkanske države Za velikopotezne načrte turške vlade glede zveze vseh balkanskih držav čas še ni dozorel zaradi p">«eb~eea stališča, ki ga nekatere balkanske države zavzemajo v svoji zunanji politiki. Kliub temu je verjetno, da se bodo članice Balkanske zveze sporazumele v toliko, da bodo evropsfci jugovzhod uredile tako. kot to zahtevajo interesi Ba'kana. kajti sleherni nered v tem p^ledu bi utegnil imeti katastrofalne posledice. Verjetno je, da bo Turčija predla ^aTa neke v-r.ste premirje za teritor.jalne zahteve, ki iih imajc posamezne balkanske države. Gre predvsem za vprašanje Transilvanije. Besarab je in Do-brudže. Turčija lahko igra pri tem vlogo posredovalca, ker uživa ugled pri vseh balkanskih narodih ter je tudi zaveznica Francije in Anglije, t Izjava turškega zunanjega ministra Sarađzogla Carigrad. 1. febr. e. Pred odhodom na beograjsko konferenco je vodja turske delegacije zunanji minister Saradzoglu ki ga je na kolodvor spremljal tudi nas opolno-močeni minister in pos-Tan k v rureiji Ha-iii Djordjevič. izjavil, da se bo turška delegacija predvsem prizadevala ojačiti balkansko solidarnost Po mnenju turšk h političnih krogov bo na dnevnem redu balkanske konference predvsem vprašanje ureditve odnosa je v med posameznimi balkanskimi državami, zlasti Bolgarije do svojih sosedov. Kar se tiče Turčije s^me, je Saradzoglu naglasil. da Turčija ni nevtralna temveč samo izven sedanje vojne To pa pomeni, da mora Turčija štor'ti vse potrebne ukrepe, da prepreči da b se vojna ne razširila do njenih mej. i>bveznosti. ki jih je Turčija prevzela, so jasne in precizne Turč; ja nima nobenih tam h obveznosti in jih ne more imeti. Kadar bodo prilike zahtevale, da svoje obveznosti iz-poln■, bo to storila. Turčija pa ie odločena, da nadaljuje in krepi politiko miru. Demonstrativni obiski v Ankari Ankara, 1 febr s. (Havas) Enako kakoi je 10 decembra turški predsednik Izmet Ineni nepričakovano posetil francosko poslaništvo, ie napravil včeraj cbisk v angleškem poslaništvu Ta novi izraz simpatij do zaveznikov je napravil v Ankari velik vtis. Gospodarska vojna za balkanske sirovine Balkan predstavlja glavno gospodarsko oporišče Nemčije JL febr. e. V zvezi z ugibanji o rezultatih na konferenci Balkanske zveze T Beogradu se francoski tisk ohsrno bavi z vprašanjem, kakšne intarese ima Nemčija prav za prav na Balkanu. V splo-fcem vlida preprčanje da Je Nemčiji predvsem do sirovin. ki jih lahko dob iz balkanskih držav, kajti iz prekomorskih držav zaradi blokade sirovin ne more več dobivati. NemSci generalni štab pa se hoče založiti z vsem, kar potrebuje velika armada v ofenzivi. Kar dobava sirovin m Rusije ne poteka tako, kakor so gospodarski ki vojaak: nemški krog4 upali, se Je Nemčija v tem pogledu obrnila na Balkan. Na gospodarski fronti se bije zdaj boj in za Nemčijo ie glavno gospodarsko bojišče Balkan. Po poročilih nekateri* švicarskih listov Je Nemčija intervenirala v Moskvi ii predlagala,, naj sovjeti ne načno vprašanja Besarahije baš zdaj, da se ne bi Rumunija čutla do skrajnosti ogroženo, kar bi vplivalo na dobavo rumunskega petroleja Nemčiji. Potrebne količine bakra n kroma upa Nemčija dobiti iz Jugoslavije. Gospodarska pr zadevanja Nemčije zasledujeta Fiancija in Anglija z vso budnostjo kajti od uspeha teh prizadevanj Nemčije je več ali manj odvisno zalaganje nemške armade s potrebnimi sirovin orni. Berlin, 1. febr. e. Precejšnjo pozornost je zbudila v političnih krogih vest, da so včeraj obiskali turško poslaništvo nekateri višji uradniki nemškega zunanjega ministrstva. V dobro informiranih krogih se je izvedelo, da hoče Nemčija odstranita napetost, ki je v zadnjem času nastala med Nemčijo in Turčijo. Verjetno je, da bo Turčija že na balkanski konferenci v Beogradu zavzela tako stališče, ria se bodo nesoglasja med turško in nemško /lado ublažila. Interesi Italije Balkan ne sme postati interesno področje Moskve Beograd, 1. feb p. »Politika« je danes objavila poročilo s\ojega rimskega dopisnika o stališču, ki ga zavzemajo vplivni politični krogi v Rimu glede na bližnje zasedanje stalnega sveta Balkanske zveze. Okoliščina, da se beograjske konference ne bo udeležil poseben italijanski diplomatski opazovalec, ni odločilna za pomen, ki ga Italija pripisuje konfernci. Povsem razumljivo je, da bo Italija z največjim zanimanjem spremljala potek konference v Beogradu, a dovolj bo, če bo zastopan* po svojem pooblaščenem ministru v Beo gradu. Poleg tega sta italijanska in jugo-slovenska vlada v tako zelo prisrčnih stikih, da bo Italijanska vlada sproti In povsem poučena o konferenci In njenih sklepih. Glede na prisrčne odnošaje med Italijo „Italija se bori samo na gosi In Jugoslavijo ter na skupne napore za ohranitev miru v jugovzhodni Evropi, na-glašijo omenjeni krogi da Italija ne bo nikoli pristala na nobeno kombinacijo, v kateri bi se znašla v tati vrsti s Sovjetsku Rusijo. Italija je še pred kratkim jasno .-poročila nemški vladi, da bi se zopersta-vila slehernemu vdoru Moskv - v Podunav ,e in na Balkan. Italijanska politika se opira na določene prmcipe. oc katerih se ne bo nikoli oddaljila Italija je pripravljena hraniti Madžarsko In Jugoslavijo pied vsakim Iznenađenjem Iz te smeri. Glede na odločitev Anglije da se bori do kraja, je nemška vlada upoštevala italijansko stališče Spričo tega gre sedaj le še za to, da bi se sovjetska ekspanzija usmerila čim bolj proti vzhodu. zaenkrat larski fronti" Milan, 1. februarja. A A. (Štefani) »Popilo d' Italia« objavlja članek pod naslovom: Tudi mi smo v vojni. V njem pravi, da je I LaJ i ja. čepi av se aktivno ne udeležuje voine. tudi zainteresirana v velik, drtinii ki jo prež;vl;a svet. ItaHga "ii po ssbila na svojo zskon'te pravice, ki J3i v VersiaPle^t niso upoSrte* -Ji in ki tudi niso h!le priznsre v 20 let h delovanja Dro-štva narodov. Italija je globoko zainteresirana tako na razvoju kakor tudi na izidu spopada.. Kakor vojna z orožjem ni edina vojna por'vzema Italija, čeprav ni daaJ vojne pobude vsako gospodarsko pobudo m se kot takšna smatra, da je v vojni. Velika Britanija tudi sama ne pri- kriva, da teži za tem, kako bi dosegla I svoje cilje brez boja, ali pa v kol -kor bi ' bilo to mogoče s Čim manjšimi boji. Mi I smo torej v vojni na gospodarskem bojišču — trdi »Popolo d l teka« — in na tem boji-j šću Ital'ja ne more izgubit! bitke, če ho-i če ohraniti svojo lasuio neodvisnost in s\ zagotoviti lastno bodoč-cf*. Zaradi tega mora italijanski narod vzcLržati v boju na vseh odsekih vel'ke b tke za avtarkijo prav tako kakor da bi bil na bojišču. V goi>po iarski vojni je Italija v celoti zaposlena, kakor bi bila tudi v drugi vojn., ki jo dozdaj pušča v stališču ou onega pričakovanja, kakoi se bodo dogodki razvijali. Bolgarija se ne bo priključila Balkanski zvezi, a ha z njo sodelovala Sofija. 1 febr. AA (Stefanft Predstavniku agencije Štefani ie bilo na merodajnem mestu stališče Bolgarije v zvezi z beograjsko konferenco Balkanske zveze očrtano takole* Bolgarija bo nadaljevala s svojo politiko miru ter se bo pri tem striktno držala nevtralnosti v sedanjem evropskem spopadu. Bolgarija ne odstopa od svojih nacionaln h zahtev, toda je navzlic temu pr~*pravljena sodelovati s svojimi sosedi. Bolgarija ne Amerika in Evropa Kako si v Ameriki zamišljajo sodelovanje pri obnovitvi miru v Evropi VVa*hingt©n, 1. febr. A A. (NDB). Pomočnik zunanjega mnlstra je imel včeraj predavanje pred slušatelji univerze o vprašanju, kako naj Zedinjene države solelujejo pri reševanju velikih problemov ki bodo nastali po vojni. Dejal je, da se nameravajo udeležti Zedinjene države dela za orga-n zaci jo miru po vojni, ki ga je treba zjnaditi na zdravih osnovah. Ta namen Ze-dlnjenih držav je do gotove mere egoisti-čen vendar pa je treba upoštevati, da bi Zedinjene države zelo trpele, ako bi na ostalem svetu vladala zmešnjava. PraktČ-no bi to sodelovanje bilo v tem, da bi Ze- dinjene države pošiljale blago v Evropo na ta način, da bi se to blago plačalo pozneje. Tudi bi Zedinjene države posijale v Evropo obratne kapitale, da bi se gospodarsko življenje lahko ponovno začelo. Blago bi se prevažalo tako z ameriškimi kakor z evropskimi ladjami. Te ideje se mogoče zdijo komu sedaj fantastične, toda po nekaj letih bodo mnogo manj fantastične. Zedinjene države bodo lahko poslale del zlata, k se je zbralo v Ameriki, ponovno v Evropo da bi na ta način sodelovale pri obnovi mednarodnih valut. Nenadna ostavka šefa belgijskega generalnega štaba generala Beergena Bruselj, 1. februar jr A A. (DNB). Sno-o je bila seja ministrskega sveta pod predsedntstvom Plerlota. Po seji je bilo izdano uradno sporočilo, ki pravi da je vojni minister obvestil vlado, da je šef generalnega štaba Deem Bergen zaprosil kralja, da ga razred njegove dolžnosti in da ga dodeli poveljniktvu kake vojne edintce. Vojni mnister general Denis Je obvesti] ml rastrski svet, da namerava predlagat' kralju menovanje generala Mikielsa za š°fa generalnega r*titr* Ministrski svet Je so* glasno odobril ta predlog vojnega ministra Ostavka načelnika glavnega generalnega štaba je d&la 2>Agencij' Belgac povod za objavo sledečega sporočila: Ostavka načelnika generalnega štaba Je povzročila spiosho presenečenje, ker te ostavke ni bilo pričakovati. Dosedaj ni bilo izdano nobeno pojasnilo m se tudi ne pričakuje. Obveščeni krogi potrjujejo, da general Bergen ni daJ ostavke na nek pritisk ter med njim in drugimi merodajn'mi fenitelji tudi nI bilo nobenih sporov. namerava pristopiti k Balkan'kf zvezi, dokler dr/ave. ki ji pripadajo, ne sklenejo, da se na zadovoljiv način rešijo vsa sporna vprašanja med balkanskimi državami. Bolgarija smatra, da bi reš'tev teb vprašanj m nego pripomogla k ohranitvi miru In nevtralnosti na jugovzhodu Evrope. Bolgarija stremi za tem, da svoje mednarodne 1 ođnošaje čimbolj razvije z vsemi državami na osnovi popolne enakosti. Iz notranje politike PRED ODLOČITVIJO Kakor nam javljajo Iz Beograda, so pogajanja za obnovo radikalne stranke že tako daleč napredovala, da stoje tik pred odločitvijo. Po konferencah, ki so bile prejšnji teden pri šefu staroradikalske stranke, Aci Stanojeviču, je položaj glede združitve raznih radikalnih frakcij razčl&cen. Na ponudbo predsednika JHZ Dragi&e Cvet kovica naj bi se staroradikalska stranka pod vodstvom Ace Stanojeviča in JHZ v sedanjem sestavu fuzlonirall, je zavzel glavni odbor staroradikalov stališče, da je vsaka fuzija izključena, Glavni odbor radlkalske stranke se Je postavil na stališče, da se mora obnoviti nekdanja Na~ rodno-radikalna stranka, člje delokrog bo obsegal vso državo. Vsi oni dosedanji pri padniki JKZ, ki se hočejo pridružiti radikalni stranki, se morajo kot posamezniki formaino vpisati pri pristojnih krajevnih organizacijah Narodne radikalne stran-k e. Glavni odbor staroradikalov je odločno proti temu, da bi JKZ kot celota pristopila v radikalno stranko in da hi, kakor je bilo to do sedaj v JKZ, skupina r :^ t\y y-~r\ ^,ct. pod vodstvom dr. Korošca ali skupina bosanskih muslimanov pod vodstvo dr. Kulenoviča tvorili nekako separatno grupo, na katere področja ostali del stranke nima nikakega vpliva. Praktično se je postavilo vodstvo radikalov na stališče, da se morejo na primer sedanji pristaši JKZ v Ljubljani kot posamezniki vpisati v krajevno organizacijo radikalne stranke pri g. dr. Niku Zupaniču ali pa pri tajniku bivšega bana dr. Puca g. Raž- inu. 1 —X — T k '7 . K\i * - • V \ f 4 j * » i r t ve— i S tr JL. > * > ^ . ... j, » I * t t f c r* *• 4^ *K*4[ ' ' . ' . k V fSj i^nja. VENDARLE VOLITVE t Polemika glede volitev se še vedno daljuje. Hrvati in tudi večina Srbov sa odločno za to, da se čim prej razpišejo volitve v Narodno skupščino, da se na ta namiri ugotovi tuzpoloženje naroda in sankcionira srbsko-hrvatski sporazum. Volitvam se najbolj upira JRZ, ki želi, da se najprvo Izvede preureditev države ter ustanove slovenska in srbska banovina ali kakor se bo to že imenovalo. Posebno slovenski del JRZ si prizadeva, da prepreči razpis volitev. Kakor pa zatrjujejo v zagrebških političnih krogih, Hrvati v tem pogledu ne mislijo popustiti In slej ko prej zahtevajo, da se parlamentarne volitve čim prej Izvedejo, ker smatrajo, da Je sedanja situacija vse preveč nejasna In da se prav za prav še vedno ne vč, kdo zastopa Srbe in kdo Slovence. Dr. Maček vztraja na tem, da se Izvedejo zares svobodne In tajne volitve, ki edino lahko dokumentirajo prav* razpoloženje naroda. V Zagrebu so prepričani, da bo to stališče končno zmagalo ln da Je meseca februarja pričakovati v tem pogledu dokončne odločitve. PREPOVEDANI LETAKI »Službene novine« so danes objavile razglas državnega tožilstva v Sarajevu o prepovedi razširjenja letakov, Id jih Je Izdal bivši poslanec Dobrosav Jevdjevič In ki Imajo naslov: 61. pismo kmečkim bratom: »Zbrali se bomo okrog krone In ne okrog JKZ.c Nova direkcija za zunanjo trgovino Beograd, 1. febr. a Prihodnje dni ho podpisana in objavljena uredbs o ustanovitvi direkcije za zunanjo trgovino. S tem bo prenehal delovati zavod za pospeševanje zunanje trgovine. Nova direkcija bo imela štiri oddelke in svoje poslovne centrale ter bo usmerjala in določala naš is« voz, tako da bo v skladu s sedanjim položajem v Evropi in da bodo zaščiteni domači interesi. črna gora v snega Cetinje, 1. febr. e. V vsej Crni gori močno sneži in sneg je onemogočil ves promet. Na cesti Cetinje—Kotor je promet onemogočen že od božiča. V Kotoru so ogromne količine blaga in živil, ki jih ne morejo prepeljati v Cetinje, kajti pot preko Budve je zelo draga in nevarna. Zato v Cett-nju primanjkuje trgovskega blaga in živit Prometne težave ▼ Angliji London, 1. febr. S. (Reuter). Danes so se vremenske prilike toliko IsJboIjsale, da je bilo mogoče odstraniti nekatere prometne težave v Angliji. Prometne zveze Londona s predmestji m okolico so zopet normalne. Oblasti pa se nadalje opozarjajo pretrvalstvo. naj štedi s premogom, ki hf ga ie utegnilo prtmsnJkovaU, Stran 2 »STvOVRNSUl NAROD* četrtek, 1. februarja 1940. Tretji mesec finske vojne Bilanca za mesec januar — Fine! so odločeni nadaljevati obrambo do kraja Helsinki, l. feb. s. (Flntelag). Finsko vrhovno poveljstvo objavlja pregled vojaških operacij v drugem mesecu vojne, v januarju. Kakor znano, so se začele operacije v tem mesecu z veliko zmago nad 44. sovletsko divizijo pri Raati. Zanimivo je, da je bilo pri tej zmagi poleg ogromne množine vojnega materiala zaplenjenega tudi izredno mnogo propagandnega materiala, ki ga je vozila sovjetska vojska s seboj, tako Knjig, brošur in slik. Izgleda torej, da je imela ta divizija na svojem pohodu prav posebne naloge. Poročilo ugotavlja, da je po tej zmagi ozemlje pri Suo-musalmiju očiščeno sovjetskih čet. Pri Pe-čengi na Daljnem severu so bili januarja vsi sovjetski napadi zadržani in so se morale sovjetske čete celo umakniti Pri Salli eo bili nekaj časa hudi boji, nakar so se morale sovjetske čete umakniti za približno 50 km. Seaaj so zaradi hudega mraza vse operacije v tem predelu v zastoju in je opaziti edino patrolno aktivnost. Pri Lleksi v centralni Finski ni bilo nobenih večjih operacij že od začetka decembra dalje, ko so bile sovjetske čete pognane nazaj na mejo. Udejstvujejo se tu samo patrole, večinoma na sovjetski strani meje. Pri Ajto-joklju so zlasti v smeri Aglajarvlja stalne hudi boji. Vsi napadi sovjetske vojske pa eo bili doslej odbiti. Najhujši boji so stalno na severovzhodu LadoSkega jezera, zlasti pri Lojmoli Podpira jih močen topovski ogeni sovjetskega topništva. Vsi napadi pa so bili doslej odbiti. Na Karelski ožini je potekel januar razmeroma mirno. Sovjeti so podvzeli manjše napade samo ob reki Tajpale in pri Muolajarviju. Glavno udej-stvovanje sovjetske vojske se je omejilo na ojačevanje čet in na graditev utrdb z bodečo žico. Na morju ni bilo posebnih dogodkov, potopljena je bila neka sovjetska podmornica, ki je zadela na finsko mino. V zraku je bila v januarju sovjetska aktiv-nost zelo veliKa. Sodelovalo je 400 do 500 sovjetskih letal, ki pa niso dosegla nobenih pomembnih rezultatov. Sestreljenih je bilo v januarju najmanj 136 sovjetskih j letal, tako da sosovjeti od začetka vojne dalie izgubili že 287 letal K temu je treba prišteti še večje število letal, ki so jih Finci uničili na raznih sovietskih letališčih. Poročilo zaključuje: Finski narod je ob začetku tretjega meseca vojne bolj nego kdaj- koli preje zedlnjen v trdni volji, da vitraja v borbi do konca. Nova sovjetska ofenziva pri Pecengi Helsinki, i. febr. s. (Reuter) Sovjetske čete so začele včeraj zjutraj z novo večjo ofenzivo, tokrat na severu pri Pecengi. Po skrbni topniški pripravi in bombnih napadih letalstva so sovjetske čete v večjem številu napadle finske postojanke pri H6y-henjaerviju. Finci so se umaknili b disi prostovoljno, bodisi prisiljeno. V teku dneva pa se jim je potem posrečilo zopet osvo-iiti nekaj izgubljenih postojank. Vsekakor pa imajo Finci na tem odseku le vedno dobro utrjene postojanke, preko katerih sovjetske čete še niso prodrle Z bojišča pri Rasti v srednji Kareliji kjer so včerai pričeli Finci z ofenzivo. se ni novih poročil V akciji je bilo doslej oredvsem finsko topništvo. Tri skupine po 9 sovjetskih bombnikov ^o včerai napad'e mesto Rovaniemi. Letaka >o vrgla na mesto okoli 150 bomb Ena bomba ie zadela bolnišnico 12 oseb. Je bilo ori teh letalskih napadih v Rovaniemiju ubitih. 60 pa ranjenih. Sovjetske izgube Helsinki. 1 febr a Uradni pregled vojaških operacij, ki ga je izdalo vrhovno poveljstvo snoči po dveh mesecih vojne, pravi, da so Sovjeti doslej izgubili 250.000 mož na mrtvih, ranjencih in ujetnikih Sestreljenih je bilo najmanj 270 sovjetskih letal. Finci so imeli le neznatne izgube, ki jih niso resno prizadele. Finci bombardirali sovjetska oporišča na Estonskem Stockholm, 1. feb. o. Finski listi potrjujejo .da so finska vojna letala bombardirala sovjetska oporišča na Estonski. Po teh vesteh so vrgla okrog 30 bomb in povzročila veliko razdejanje Po poročilih iz Tal-linna je to bombardiranje izvršilo 8 finskih letal. Finski je potrebna v pomoč dobro oborožena armada, sicer ne bo mogla vzdržati Rim, 1 febr e Tukajšnji listi objavl'ajo Izjavo finskega maršala Mannerheima. ki je izjavil, da podpora v taki obliki, kakršno je Finska doslej dobivala, finskega naroda ne bo mogla rešiti. Finski je potrebna pomoč v obliki dobro opremljene voske, kaj-ti finska vojska je že izčrpana in ne bo mogla vzdržati navala novih svežih vojaških sil, ki jih sovjeti neprestano pošiljajo na finsko fronto. Razprava o ameriškem posojilu Finski TVashingtOn. i febr. s. (Havas). V zunanje političnem odboru senata je imel ravnatelj izvozno-uvozne banke včeraj dveurni ekspoze o vprašanju posojila Finski. Poudarjal ie. da to posojilo ne bi nasprotovalo nevtralnosti Zedtnjenih držav. Prevladuje vtis da se klj"jb temu mnogi senatorji glede svojega stal šča o tem vprašanju še niso odločili in še ni srgumo, kakšen bo končni sklep. Predsednik Roo-sevelt je včeraj na konferenci tiska Izjavi, da ameriška vlada glede predlaganega posoj;la Finski nima ničesar odločati in da spada to vprašanje v kompetenco ' od'bora za valutno kontrolo ki edini lahko izda dovoljenje za posojilo, če smatra, da nud. Finska zanj zadostne garancije. Podpora Švice Bern, 1. febr. br. Odbor za pomoč Finski je davi objavil komunike, v katerem se kolektivno zahvaljuje za vse dosedanje prostovoljne prispevke. Odbor ugotavlja, da so poleg manjših pričeli prihajati tudi večji zneski za pomoč finskemu Rdečemu križu in prizadetemu civilnemu prebivalstvu. Doslej znašajo ti prispevki skupno že nad en milijon švicarskih frankov. Finski poziv športnikom vsega sveta Helsinki, 1. febr. j. (Ha vas). Odbor za organizacijo 12 olimpijskih iger. ki bi se morale vršiti letos v Helsnkih. je Izdal proglas na športnike vsega sveta, v katerem j;h poziva na pomoč Fnska v njenem boju proti barbarskemu napadalcu Od športnikov vsega sveta je odvisno — pravi apel olimpijskega odbora — da ta poslanica ne bo zadnja, ki jo pošilja v svet Prvi večji spopadi na zapadni fronti Nemci so z večjimi oddelki poskušali zavzeti važne francoske postojanke, kar pa jim ni uspelo Pariz, 1. feb. j. fHavas). Komunike generalnega štaba pravi, da na zapadnem bojišču včeraj ni bilo pomembnejših dogodkov. Navzlic poledici, ki jo je zakrivilo vreme z menjajočlm se dežjem in snegom, so nemške patrolne čete podvzele nekaj akcij proti francoskim postojankam in sicer v večjem obsegu, kakor kdajkoll letos po novem letu. Nemške čete so z učinkovito podporo svojega topništva izvršile dva večja napada na kotlino med reko Saaro in gozdom VVamdt. Ta kotlina je na severu ln zapadu omejena od večjega števila gričev, ki so v nemški posesti. V kotlini je več raztresnih naselij ter posamično stoječih poslopij, tako da so operacije patrol precej težavne- Nemške Čete so si od srede oktohm dalje že ponovno prizadevale osvojiti si nekatere strateško važne točke na tem terenu v prvi vrsti francoske najspred-nejše pozicije, kar jim pa nikoli nI uspelo. Na streljanje nemškega topništva, ki je podpiralo napad nemške pehote, je odgovorilo francosko topništvo, k! je napadajoče nemške čete razpršilo ln jih prisililo k umiku. Na frontnem odseku v Juri je trala! topniški dvoboj ves dan do mraka Letalska aktivnost je bila skoraj enaks BiCli Neko nemško letalo je preletelo nekatere kraje v severni In vzhodni Franciji, nato pa se je preko belgijskega ozemlja vrnilo v Nemčijo. Kodanj. 1 feb s (Reuter). Dansko protiletalsko topništvo je stopilo včeraj v akcijo proti nekemu nemškemu letalu, ki se je pojavno le 5 km od Kodanja. Pospešena gradnja ladij v Angliji London. I febr s (Havas.) Objavi »klena, da prevzame z današnjim dnem ang eška vlada v svoje roke vso gradnjo in oopia-lla trgovinskih ladij, pripisujejo poseben pomen. Smatrajo, da bo na pod- lagi tega ukrepa mogoče zelo pospešiti gradnjo trgovinskih ladij. Anglija ima interes, da zagotovi svojo prekomorsko trgovino s tem. da čimbolj poveča Število svojih ladij. Sedaj proučuje angleška admlra-liteta načrte za čim hltrejSo ln etm večjo gradnjo ladij Mnogo ladjedelnic, ki že dalj časa niso obratovale, bo sop*»t obnovljenih Tudi v drugih delih angleškega imperija bodo izdani podobni ukrept. Nemško tajno orožje: Eksplozivna raketa z vžigalno tekočino London, 1. febr. p. Po angleških vesteh iz Švice se tam mudi neki dr. Rudolf Wer-der, ki Je prej zavzemal visok položaj v nemškem zunanjem ministrstvu. Svoj čas je bil tudi posredovalec med Rlbbentropom in angleškimi pacifističnimi krogi. Po njegovih Informacijah razpolagajo Nemci z nekim tajnim orožjem. To naj bi bila neka raketa z ogromnim eksplozivnim učinkom. Raketa naj bi se pognala s posebnim stro? jem z velikansko brzino v ozračje in naj bi Izpušča 1 a tekočino, ki se ob dotiku s Kakim predmetom bliskovito užge in povzroči požare, Nevarnost odtrganih min London. 1. febr. J. (Reuter.) V nekem mestu ob severovzhodni angleški obali Je v pristanišču ponovno eksplodirala neka napi a vijena morska mina. Mina Je bila nemškega izvora in je povzročila dokaj škode na okolišnih poslopjih. Neka druga mina je bila ponoči blizu Utega kraja vržena na kopno. | Preprečevanje draginje v Angliji LOndOn, l. febr. a (Reuter). V spodnji zbornici je izjavil včeraj finančni minister str John Šaman, da stanejo državno blagajno Intervencije za vzdrževanje sedanjih cen živilom približno 1 milijon funtov tedensko. Vodja opozicije Attlee je odobraval pottiko vlade, ki preprečuje inflacijo in povišanje cen. zahteval pa je o predmetu podrobnejšo razpravo v parlamentu. Neki postlanec je naslovil na vlado vprašanje glede trditve dr. Gbbbelsa, ki je v nekem ovojem govoru nedavno dejal, da nameravajo zavezniki Nemčijo invčiti in raadeiiti. Državni podtajnik za zunanje zadeve Butler je odgovoril, da je ta trditev zlobno eimialjena Ln namenjena pač samo za notranjo porabo v Nemčiji. Z današnjim dnem so določene cene za mleko v Angliji. V kratkem bo odrejeno racio-niranje papirja Kontrola cen v Franciji Pariz, 1. febr. br. Včeraj je bil Objavljen dekret o cenah za časa vojne. Dekret določa, da se cene živilom in drug m živ-ljenjakm potrebščinam ne smejo spreminjati Iz spekulativnih razlogov. Dekret določa tudi hude kazni za trgovce, ki bi ustvarili zaloge živil ter blago zadrževati, da bi ga lahko pozneje dražje prodajali. Tudi Danska se oborožuje Kodanj, 1. febr. s. (Reuter). Dsnsko vojno m-nistrstvo je stavilo parlamentu predlog za odobritev dodatnih kreditov v vrednosti tri Ln četrt milijona angleških funtov v Obrambne svrhe. Iz tega zneska bosta zgrajeni dve torpedovki, dva lovilca m1 n, ena podmornica, poleg tega pa posebno veliko Število protiletalskih topov. Novi izdatki bodo kriti z direktnimi davki. Papež Je govoril Rim, 1 febr. s. Danes ob 10. je govoril iz svoje delovne sobe v Vatikanu papež Pij XII. po radiu v angleščini e\ harističnemu kongresu v Novi Zelandiji Govor so prenašale vse vatikanske in vse angleške radijske postaje Papež je govoril 10 minut. Poslal je svoje pozdrave nov07e'andskcmu narodu in katoličanom cb pril ki sto1e4-rice prihoda katoliških mlFionarjev v Novo Zelandijo. Poudaril je važnost vere in verskih institucij za vse novozelandsko kulturno in socialno živi jen ie. Posebne nozdrave ie naslovil na maorski narod Na koncu ie Dodelil vsem udeležencem evharističnega kongresa apostolski blagoslov. Politika Japonske Tokio. 1. febr s (Reuter) P.ed japonskim parlamentom je pedal sinoči zunanii minister Arita ekspoze o japonski zunanji politiki. O položaju na Kitajskem ie poudaril predvsem, da stremi iaponska politika za skupno akcijo z novo kitajsko vlado Vang-Čingveja. poleg tega pa hoče oprostiti Kitajsko vseh protiiaponskih vplivov, kakor tudi vplivov Konvnterne. Glede od-^šalev z Nemčijo in Italijo je Arita poudaril da ostane njihova skupna politika proti Ko-mintern: neizpremenjena. Japonska bo nadaljevala z vzdrževanjem ozkih st'k^v tudi z vsemi onimi državami, ki so podpirale pakt proti Kominterni. O odnoSaj:h z Anglijo je omenil zunanji minister in^:dent z ladjo »Asama Maru«. Dejal je. da je ta obžalovanja vreden, da pa se o zadevi nadaljujejo pogajanja z angleško vlado Glede Zedinjenih držav je izrabil Arita upanje, da se bo posrečilo obnoviti poteklo trgovsko pogodbo. Žrtve nesreč v Ameriki New York, 1. febr. s. (United Press). V preteklem letu so zahtevale razne nesreče v Zedinjenih državah 39 000 smrtnih žrtev n 8 miTjonov ranjenih. Na prometne nesreče od/pade 32 600 smrtnih žrtev in 1 milijon 150.000 ranjenih. Snežne razmere Porodilo Tu i^koprometn'h zvez v f jub Ijani ln Mariboru. SPD in JZSS Rat< če-rianlca 870 m: —12 oblačno. 80 cm snega, pršič skakalnica uporabna Plani, a-Tamar 1108 m: —10, oblačno, 170 cm snega pršič. Peč-retelinjek 14tO m: —6. oblačno. 115 cm snega, prSič. Kranjnka gora 810 m: —11. megleno, 70 cm snega, pršič, sankaliSče in drsališče uporabna Erjavčeva koča na Vr*!*u 1515 m: —8, oblačno. 120 cm scpga. pršič. Podkoren 800 m: —11. megleno. 55 cm snega, pršič. DovJe-MoJ«trana 650 m: —9 oblačno, 70 cm sn^ga, pršič skako1nica uporabna. Bled 501 m: —7. barometer pada, oblačno, 88 cm sn*»ga. p*šič. Pokljuka 1500 m: —8, oblačno. 140 cm sne ga. prfiič. Radovljica 470 m: - 8. oblačno. 76 cm snega, prStč. BoMnj-Sv. Janez 530 m: —6 oblačno. 110 cm snega pršič. Bohi rt j- Zlatorog 530 m: —10 oblačno, 92 cm snega, pršič. Bohinjska Bistrica 512 m: —7 oblačno 100 cm snega, pršič skakalnica unora^na. Dom na Komnl 1520 m: —5. delno oblačno. 205 cm sr»'«ra pršič Dom na Voglu 15*0 m: —5 delno oblačno 205 tti snega. p"9ič DOm na Kofcah 15*v> m: —12. oblačno. 130 cm snega, pršič Tržič 496 m: —8. oblačno. 80 cm snega, pršič Dom na Krvavca 1700 ra: —10 oblačno 110 cm eneea pršič Koča nn Vrtlki planin* 1558 mi —0. oblačno. 110 nr» pr*ičs Kamniška B!str?c* 601 m: —9 oblačno. 80 cm sneca. oršič ftkofta I-oka m: —7. barometer pads. 70 cm snega, pr#č Polževo 620 m: —8. oblačno. 57 cm snega, pršič Kure*čelr 838 m: —7, oblačno. 68 cm snega praič Bloke 900 m: —6. barometer pada. oblačno, vetrovno. 65 cm snega, pršič Sv. Marjeta v žlebeh: —6. oblačno, 40 cm snega, pršič Sod raž? ca 550 m: —8. oblačno. 72 cm snega, pršič Mrzlica 1*19 m: —9, megleno, 60 cm snega, pršič Rimski vrelec 530 m: —8, oblačno, 65 cm snega, pršič Krinka tiubezni je naslov našega novega romana. To najboljše delo francoske pisateljice ognjevitega temperamenta ln bujne fantazije si je na mah osvojilo ves Pariz. Pisateljica se skriva pod psevdonimom Danici Lesueor. Parižani so glede čtiva zelo razvajeni, saj imajo Francozi Izredno bogato literaturo, toda roman »Krinka ljubezni« je takoj osvojil srca vseh, da je sel Iz rok v roke in da je bil kmalu razprodan. Pisateljica nas takoj potegne v Izredno napeto dejanje z bogato prepletenimi dogodki. Roman je pisan zelo pesniško z izbranim okusom in redko piipovedniško umetnostjo. Zagonetka sledi zagonetki, skoraj na vsaki strani nas preseneti nova pustolovščina lepega in skrivnostnega markiza de Valcor ln ko se že zdi katastrofa neizogibna, poseže vmes na rafiniran, toda na videz povsem naraven način čudoviti junak romana, in vse se srečno konča. Skozi vso to izredno napeto in živahno pisano kroniko jrcnlalne sleparije se vleče liki rdeča nit ljubezen sredi ozračja, polnega prekletstva. In zopet je ljubezen tista čarobna sila, ki odvrne vse zlo, edina, kateri se posreči prodreti skozi vse mreže, ovite okrog mračne preteklosti skrivnostnega junaka romana. Roman začne Izhajati v soboto 3. t. m. Anglija in nevtralci Angina doslej nI potopila Se nobene nevtralne ladje in ne ogroža nobene nevtralne države London, 1. febr. r Angleški ministrski predsednik Chamberlain je vče-aj govoril na nekem banketu. Orisal je položaj po petmesečni vojni in podčrtal ogromne na-[ pore, ki jih je v tej dobi napravila Anglija na vseh področjih, da pr.prmore do zmage pravične stvari. V svojem govoru se je dotaknil tudi položaja nevtralnih držav v sedanji vojm in med drug.m izjavil: O politiki angleške vlade do nevtralnih držav naj omenim Niti ena izmed držav, ki niso v vojni, se ne čuti ogrožena od vsega ogromnega zbiranja naših sil. Niti za trenutek ne postavljamo vprašanje glede pravice nevtralnih držav da se same odločijo, ali naj gredo v konflikt ali ostanejo izven njega Ce si to izberejo, imajo pa tudi pravico da odločijo kako uporabljajo svojo nevtralnost ki so si jo izbrale. 2elimo pa od nevtralcev naj si bodo majhni m slabotni ali veliki in mogočni, da upoštevajo naslednje čeprav podvzamemo v izvrševanju svojih nedvomnih pravic, ki jih imamo kot vojujoča se država, akcije, ki jim povzročajo nevšečnosti ali celo izgube, vendar nikdar nismo potopili nobene nevtralne ladje tn nikdar žrtvovali niti enega nevtralnega življenja Na drugi strani sovražnik ogroža obstoj držav, ki so premaihne ali ki so mu preblizu, da M se mogle braniti Vedno znova kaže sovražnik do njih največjo indiferenco ne samo gleed njihovih inteersov. temveč tud> do osnovnih zahtev splošnega člove-čanstva Naj nihče ne misH da smo indiferentni do izgub, ki bi jih mogli nevtraicl pretrpeti. Wash>ngton. 1 febr s (HavaO Tukajšnji politični in diplomatski krogi kažejo veliko zadovoljstvo z včerajšnjim govorom anglts-^kega ministrskega predsedn ka Chamber-laina. Zlasti s^la^ajo z njegovimi iziava-mi glede nevtralnih držav, ki kažejo, da se angleška politika do teh ni izprememla. V tem pogledu smatrajo, da lahko računa angleška politika na odobr'tev vsega svetovnega javnega mnenja. Mislijo, da bo na podlagi včerajšnjega govora mogoče odstraniti tudi gotove nesporazume med Anglijo in Zedmjenimi državami, ki so nastali zaradi zadrževanja amcr.ške pošte m ameriških ladij s strani angleških kontrolnih postaj. Ameriški zunanji nvmstor Hutl je dal snoči izjavo k onemu delu Chamhcrhrmv vega govora, ki covori o potrebi svobodne mednarodne trgovine. Dejal je. da se Chamberlamove izjave skladaio z liberalno trgovinsko politiko ki jo vodijo Ze-di-njene države, ki zasledujejo namen, da izključijo gospodarski totalitarizem med velikimi silami. Ameriški listi primerjajo Chamberlainov in Hitlerjev govor in ugotavljajo, da ie Chamberlain govoril kot velik državnik, ki se zaveda svojega dostojanstva in svoje odgovornosti. Rooseveltov rojstni dan VFashington. 1. febr s. Prezident Roose-velt je v torek dopolnil 58 let Snoči je imel v tej zvezi govor po rad;u V njem je med drugim ponovno potrdi! svojo neomajno vero v osnovne postu.a te človeštva, v ljubezen do bližnjega, dem< kracije in svobodnega političnega in kulturnega razvoja vseh narodov. Ostra polemika med Rimom in Moskvo Rim, 1. febr j (Havas). Moskovska ?Pravda* je v svoji Izdaji od 29 januarja ostro napadi a italijanski tak in italijansko armado. Italijanskemu t'sku je »Pravda« očitala, da piše o razpletu vojne na Finskem s t rog-o pristrano ter da posnema v tem pisanje Sovjetski uniji najbolj sov-ražn h poročevalskih agrencij. Italijanski armadi je očitala »Pravda« njene zmage v svetovni vojni, v Abesmijj in kasneje v Španiji ter skuhala osporavati uspehe ita-ijanskega orožja. ItaJ janski tisk je proti tem inslnuaei-jam moskovske >Pravde< energično stopil v obrambo z enako ostrimi napadi na račun sovjetov. Tako n. pr. pravi list »Te-iegrafo«, ki velja za g-lasila zunanjega ministra Ciana, med dingim: >Pra/da« je sproži la silno kampanjo laži paoti italijanski armadi, čemu bi se hoteli opravičevati, ko pa nam je čast biti sosIr2avLjc.nl tist-h ItalljarisCv h prostovoljcev, ki so v Španiji tolikokrat pognali Ruse v beg. Rusi, kakršni sodelujejo v -^Pravdi«, pač niso vredni da tr jih resno upoštevali. To n;so ljudje, marveč so zgolj človeški mate naJ, dober za pobi jače. dober za deportacijo Ln dober za to, da sprejema brce. ■■■■■■MnaKaMBna Iz Kranja Mladinske smučarske tekme sokolske župe Kranj Vse bratske edimce obveščamo da ie spored mlad;n-*kih tekem 4 februarja spremenjen zaradi Strossmaverjeve proslave, ki bo v nedeljo dopoldne v naslednjem: skoki moškega na^a?čaja ob 10.. zbor tekmo-valcev ob pol 10. na kraniski skakalmci. Vsi ostali nastopi ostaneic kakor je bilo raznisano. Zbor tekmova'cev ob 13. v Sokolskem domu v Straži?ču, nastop ob 14 popo'dne — NaćelniSrvo župe. Sokolova tnaškarada v Narodnem domu v soboto 3. februarja Vstopnin« din 10 —. za maske din 5.— Tekmovanje mask! _ JLjud«ka knjižnica Narodne Čitalnice obvežča občinstvo, da bo od 1. februarja krJlžrrca poslovala le v sredah od 19. do 21. in petkih od 17. do 19. V ponedeljkih knjižnica ne bo več poslovala. Prav tako bo tudi fetudiiska knjižnica poslovala odslej le ob petkih od 20. dalje. — eolski ponk na ljud*k| soli, ki je bil zaradi pomanjkanja goriva prekinjen, bo od ponedeljka da-ie zor»et reden. — Aeroklub »N«ia krila« je aaklju«! prvo leto d^la. Pretekli teden so zborovali pod predsedstvom p. Vilčeta Pesla in ob prisotnosti oblastnega delegata g, dr. Rane ta Člani aerokluba, ki so z veseljem upr>tovi!i uspohe prveera leta obstoja kluba. Po erem letu dela si je klub s požrtvovan iem Članov In s podporami posameznikov osnoval solidno finančno podlago, na kateri bo mogoče nadaljevati začeto gradnjo brezmotomega letala In izpolniti žeVto mlaiših članov po ustanovitvi Sole za brezmotorno letenje. Pohvale vredno ie zlasti požrtvovalno delo članov erra-drte^ev jedrilice, ki so svo^e delo kltub vsem zaprekam skoro dokončaM. Danes se menda vsi zavedalo kakšne važnosti je vzsrola mlarJAo-a leta^sk^Ta kadra za našo o^-smN). zato bi bMo prt*"revno. da razne ustanove in podjetja podprejo aeroklub z Izdatnimi podporami ln omogočijo mladim letalcem izveLbanje v pilotaži. V tem pogledu Je tudi oblastni delegat zagotovil klubu izvežbanje dveh članov kranj. kluba v Soli za motorno letenje. Po obč. zboru ie dr. Rape pozval prisotne k delu, nato pa je v zanimivih izvajanjih poudaril potrebo organizacije pasivne obrambe proti letalskim napadom v aeroklubih. Soglasno izvoljeni odbor Je ostal skoro nespremenjen in je porok, da bo tudi v novi poslovni dobi uspešno nadaljeval začeto delo za prospeh našega letalstva. — Na pustno soboto ob 20. bo tradicionalna Sokolova maJrkarada v Nar. domu. ki je bila vedno zaradi prijetnosti in Številnega maski ranega občinstva ena najbolj privlačnih pustnih prireditev. Tudi letos bo zabaval goste »Jazz Kranj« ln bodo najboljše maske prejele lepa darila. Menda je odveč pripominjati, da bo za izborno jedačo in Pijačo v po'ni meri preskrbljeno. Poleg mask pa bodo tudi plesalci, stari in mladi, prišli na svoj račun in bo valček v enaki meri upoštevan kakor moderni plesi. Za to bo jamčil vodja plesa plesni mojster g. Metod Mavr. Ugodne zveze z vlaki in avtobusi omogočajo poset zabavne Sokolove maškarade tudi udeležencem izven Kranja. SPD Planfnr!, pozor! Tz1^tn*.5T6 »ST.OVKNSK1 NAKOr Četrtek, %. februarja 1940. Stran M Danes premiera ob 21. uri Jarmila Kširova nova zvezda na filmskem nebu! Sijajna češka operetna diva, ki je z ogromnim uspehom gostovala po vseh večjih operetnih odrih prvič v filmu! V ostalih vlogah: HANA V1TOVA, A. NOVOTNV, J. KREIZMANN in drugi. — Glasba: STELIBSKV. Na praznik ob 10.30 dop. matineja: PREMIERA MADAME BlTTEKFLV. — Predstave danes ob 21. uri, VESELA, ZABAVNA in DUHOVITA češka filmska opereta Veseli bohemi VESELA BIDA — VESELO SIROMAŠTVO KIKO UNION Piim je last: Emona Film — I, j ubijana. Tel. 23-21. na praznik ob 15., 17., 19. in 21. uri.____ i V Sloveniji itad 1600 industrijskih podjetij Kako je razmeščena industrija po SSoveniji in koliko delavstva zaposluje Navajamo nekatere podatke o razmestitvi industrijskih podjetij po Sloveniji, značilne za nas industrijski razvoj, po razpravi Mirka Novaka v >Geografskem ve-atniku« za L 1939. Ta razprava nam nudi enega najnovejših in najpopolnejših pregledov o razvoju naše Industrije in je treba posebej opozoriti na njo. Podatki se nanašajo na stanje pred dobrim letom, a doslej ni prišlo do nobene večje spremembe. Računana so samo podjetja, ki zaposlujejo vsaj 5 delavcev. Manjših podjetij pa tudi ni lahko prištevati med industrijska, čeprav bi se tako imenovala. Vseh industrijskih podjetij je v Sloveniji 1601, ki zaposlujejo 65.825 delavcev. Večina je seveda manjših in povprečno odpade na posamezno podjetje 41 delavcev, vendar se zaposlitev zelo menja, kar vidimo tudi po mesečnih poročilih našega okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Razumljivo je, da so industrijska in obrtna podjetja koncentrirana ob železnicah. V Sloveniji je 93 6r'r obratov ob železniških progah (1499). kar kaže. kako pomemben činitelj v razvoju industrije je promet. Obrtnih ln industrijskih podjetij, oddaljenih od železnice, je v resnici presenetljivo malo, le 102 ali 6.4^ vseh obratov, zaposlujejo pa samo 2.6% vsega zaposlenega delavstva. Po mnenju Novaka je treba pripisovati koncentracijo industrijskih podjetij ob železnicah, ki so položene samo po dolinah in kotlinah, predvsem goratosti Slovenije. Ob bivši južni Železnici je razmeščenih nad polovico industrijskih podjetij. 908. ki zaposlujejo 55.1 % vsega delavstva Slovenije. Ob gorenjski in kamniški železnici je 323 podjetij ali 20.1% vseh obratov, ki zaposlujejo 27.3% zaposlenega delavstva dravske banovine. Druge železnice je treba našteti po naslednjem vrstnem redu. če se oziramo na število zaposlenega delavstva v podjetjih ob njih. Celje—Dravograd, Pragersko- -Radgona— Murska Sobota- Dol. Lendava, dolenjska železnica. Zidani motit Zagreb in Grobel-no Rogatec. Zakaj je največ industrijskih podjetij ob bivši južni železnici, je dovolj razumljivo, če upoštevamo, da so ob tej progi tri naša največja mesta, bogata ležišča premoga v Trbovljah in Zagorju itd. Industrializacija je manj prodrla na Dolenjsko in panonski del Slovenije, predvsem zato, ker je bila dolenjska stran prometno dolgo zapostavljena, panonske nižine pa so izrazitejša agrarna pokrajina. Kolikor se je tam vseeno naselilo industrijskih podjetij. Je treba to pripisovati cenenosti delovnih sil. Večja podjetja, ki zaposlujejo nad 500 delavcev, so razvrščena samo ob južni, gorenjski in kamniški železnici. Cim manjša so podjetja, tem bolj so oddaljena od osrednje prometne črte ln tem več jih je, kakor 1 po pravilu. Večja podjetja, ki zaposlujejo nad 1000 delavcev, so koncentrirana v 8 , središčih ob omenjenih železniških progah, j Po številu podjetij sicer ne, pač pa po zaposlenem delavstvu je na prvem mestu j Maribor V 245 mariborskih podjetjih je j zaposlenih skoraj 14.000 delavcev, med tem lavci; na četrto mesto bi morali uvrstiti rudarsko industrijo, premogovniško, ki pa ;:akor rečeno ni upoštevana v Novakovi • azpravi. Nad 3000 delavcev je zaposlenih opekarniški in keramični industriji. Ope-karniško industrijo bi lahko uvrstili med -tavbno kakor cementno in apnenice ter •bdelavo kamna. Pri lesni industriji zaposleno delavstvo upošteva pisec razprave samo delavce tovarn, odnosno industrijskih :nizarskih delavnic. Tega delavstva je samo približno 3 000, medtem ko bi bilo treba pripomniti, da ga je zaposleno samo v gozdno žajrarski industriji skoraj 8.000, v -industriji predelave lesa in rezbarstvu«, kakor imenujejo to stroko pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, je pa zaposlenih tudi skupno nad 4.000 delavstva Najštevilnejša so stavbna podjetja, 340, slede podjetja strojne in kovinske stroke, ki jih je 252. Podjetij lesne industrije je navedenih 182. oblačilne stroke 167. tekstilne 135. čevljarske 117, živilske 103 itd V splošnem je treba pripomniti, da so podatki o številu industrijskih podjetij kolikor toliko relativni, ker je pač težko določiti, katero podjetje je Industrijsko in katero ne — samo po Številu zaposlenega delavstva. Zato bi bilo treba najbrž prišteti precej izmed teh, v Novakovi razpravi navedenih podjetij, med obrtne obrate, zlasti še, ker je bilo po statistiki centrale Industrijski korporacij ob koncu 1. 1937 v vsej državi samo 3.054 industrijskih podjetij, v Sloveniji pa le 403 (!) podjetja. Vendar tudi ta statistika ni točna, saj smo imeli v nekaterih Industrijskih strokah celo dvakrat več industrijskih podjetij. Podjetja klasificirajo, ali so industrijska ali obrtna, po državi še vedno različno, po zakonskih določbah obrtnega zakona, ki se pa lahko precej poljubno tolmačijo. Vendar ni tako važno, koliko industrijskih podjetij prav za prav imamo: važnejše je. da se zavedamo velikega pomena industrije za naSe gospodarstvo ter da je od industrijskega razvoja v veliki meri odvisna bodočnost Slovenije, Novo otrcško zavetišče v Trnovem Ljubljana, 1. februarja Popoldne bo izročeno svojemu namenu novo mestno otroško zavetišče v Trnovem z internatom, diievnim zavetiščem in otroškim vrtcem. V poslopju novega otroškega zavetišča je na prvem mestu internat za 36 revnih otrok. Poleg teh bo hodilo v dnevno zavetišče 150 otrok, v otroškem vrtcu pa bo 40 otrok. Novo poslopje stoji na zemljišču, ki meri precej nad 12.000 kv. m. Večji del zem-1 ljišča je podarila Vincencijeva konferenca ! mestni občini s pogojem, da sezida na njem dnevno zavetišče, nekaj sveta pa je občina še prikupila. Na severu meji zemljišče na Devinsko ulico ln na rondo, ki bo nastal ob iztoku Riharjeve v Devinsko ulico. Na vzhodu bo tekla mimo vrta velika Jadranska cesta iz Ljubljane na Sušak, na jugu se zemljišče dotika Ceste na j Loko a na zapadu meji na posestva sose-j dov in na mestno drevesnico. Na zapadu ! ob vhodu v otroški vrtec bo posebno igrišče za majhne otroke z gugalnicami. vr-; tiljaki in bazenom, na jugu pa bodo večji otroci lahko igrali odbojko Na severni strani bo park, pri zavetišču pa tudi velik vrt. L. 1937 je mestna občina razpisala na- i tečaj, da dobi dobre idejne projekte za ; nameravani zavod. Pivo nagi ado je raz-■ sodišče prisodilo osnutku arhitektov ing. Otona lia^paj-ija in ing. Tomaža Štruklja tehnični oddelek magistrata pa je prilagodil osnutek svojim podrobnim načrtom ter ga zlasti izpoipolnil s centralno kurjavo in z otioškim vrtcem. Poslopje ima dva trakta. V prvem ob nameravani Jadranski cesti so po večini gospodarski in stanovanjski prostori ter deloma dvonadstropno poslopje, v drugem enonaoMropnem traktu pa so dnevni prostori z učilnicami in rajalnicami. Pri glavnem vhodu pridemo v prostorno vežo, ki je s stekleno steno ločena od veko" iih je v 425"ljubljanskih le nekaj nad j uke obednice. Iz veže pridemo še v otro- 12.000 Sledi Kranj z 59 podjetji in 5.280 delavci. Celje s 95 podjetji in 3.969 delavci, Jesenice (19 podjetij. 3.709 delavcev), Tržič (27 podjetij. 2.065 delavcev). Hrastnik (S r-odjetia. 1334 delavcev) in Kamnik (15 podjetij. 1025 del.). Ti podatki so pa pomanjkljivi, ker nam ne povedo ničesar o naših rudarskih podjetij. Tako je n. pr. naveden Hrastnik med osmimi najpomembnejši mi industrijskimi kraji zaradi steklar-ntškega delavstva, nikjer pa niso omenjene Trbovije, ki zaposlujejo (po podatkih Iz 1. 1938) 2.600 delavcev. Upoštevati je pač treba še. da je v naši rudarski Industriji zaposlenih približno 8 000 delavcev. Sami podatki o zavarovancih okrožnega urada za zavarovanje delavcev nam ne morejo nuditi popolne slike o naši industriji. Da ima Maribor bolj industrijski značaj kakor Ljubljana, vidimo tudi iz naslednjih podatkov Maribor ima 4 podjetja z več ko 500 delavcev. Ljubljana pa samo eno tako veliko podjetie (tobačna tovarna). Razen tega je v Mariboru še 8 obratov, ki zaposlujejo po 250 do 500 delavcev, v Ljubljani pa zopet samo eno (tovarna pločevinastih izdelkov), pač pa ima Ljubljana prav tako kakor Maribor 11 podjetij, ki zaposlujejo po 10 do 250 delavcev. Maribor. Kranj in Tržič so izrazito tekstilna središča. V Mariboru je zaposlenih v tekstilni Industriji 46 7% delavstva, v Kranju celo 69%, v Tržiču pa 57%. Na Jesenicah je velika večina delavstva zaposlenega v kovinski industriji, celo 96 9^. Po številu delavstva je najbolj razvita tekstilna industrija, ki zaposluje skoraj 18 000 delavcev; sledi strojna ln kovinska Industrija z nad 13 000 delavci: na tretje mesto spada stavbna stroka s 10.420 de- ZVO^l KFVO SOKOLSKI HOV V ŠI3KI — Telefon 41-79 Filmska drama po slavnem romanu J. Spielmanna Žrtev sporedne molčečnosti (župnik lz San Viktoara) Predstave: jutri na Svečnico ob 3.. 5.. 7. in 9. uri. v soboto predstava odpade zaradi maskara'*e Sokola, v nedeljo ob 3.. 5., 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob 9. url. Prihodnji spored: Krik ulice ški vrtec, ki ima tudi svoj poseben vhod j z zapadne strani pod pokritim hodnikom. ' V pritličju sta tudi slačilnica in kopalnica, i razen tega pa še prehod na igrišče in vrt, Ta prehod je opremljen za odlaganje obut-! ve in mokre obleke. Na levi strani so pi-! sama uprave, toalete in dohod v veliko j kuhinjo. Poleg kuhinje so na severni stra-i ni potrebne shrambe, pisarna za spreje-| manje dobaviteljev, ki ima tudi poseben J dohod s ceste, in prostori za cent t al no kurjavo, takoj od glavnega vhoda vodijo pa i na desni stopnice v I. nadstropje. Kuhinja ima direktno zvezo s stranskim ■ stopniščem. Razen štedimika ima kuhinja ; tudi tri velike in dva mala brzoparilnika. j Veliki za kuhanje obedov diže po 200 U 150 1 in 100 1, mala dva brzoparilnika za kuhanje mleka, kave in čaja pa po 30 in 201. Z velikim oknom Je kuhinja zvezana z jedilnico, kjer je prostora za 100 otrok. Kakor jedilnica je tudi otroški vrtec odprt proti jugu in razdeljen v dva prostora, namreč v rajalnico in sam otroški vrtec za 60 otrok. Na dveh stenah je nameščena nizka šolska tabla za risanje in sploh za »umetnostno« izživljanje malčkov. Otroški vrtec ima tudi obiskovalcem primerna stranišča, lastno garderobo, v kopalnici pa je zanje namenjena posebna prha in nizek krožni umivalnik. Poleg tega umivalnika je v kopalnici še višji umivalnik za večje otroke, štiri prhe in korito za pranje nog z osmimi iztoki. V Ljubljani so v tem zavodu prvi krožni umi val ni ki. enak umivalnik je pa tudi v otrorkem zavetišču stanovanjske kolonije za Bežigradom. V. I. nadstropju so predvsem dnevni in ^pnlni prostori otrok. Po vrsti je 5 učilnic, po 8 m širokih in po 7 metrov globokih. Vse so obrnjene proti jugu in je v vsaki prostora za 34 otrok prav tako imajo pa vse okno čez vso steno. Velika veža je namenjena rajanju otrok, na kraju pa jo zložljiva vrata ločijo od majhne kapelice. Gradbeno podjetje E-^il Tomažič je pričelo priprave zidanja 19. julija 1938. oktobra pa je bila stavba pod streho. Slaba tla in visoka talna voda so zahtevala skrbno fundiranle ter je bilo pod glavnimi te-me*ji zabitih 340 borovih pilotov. Vsi gradbeni stroški z raznimi manjšimi deli znašajo 3.420.000 din. Ce to vsoto razdrbmo na število oskrbovancev, dobijo za vsakega otroka po 17.000 din stro-c kov. Vsi orostorl so zračni In solnčni ter po večini obrnieni na prisojno stran, spalnice pa proti vzhodu. Pri vseh umivalnikih je topla ln mrzla voda. Zelo lahka bo skrb «m*ero. saj so stene poldrag meter vi->ko obložene s ploščicami Za prezrače- za paro, ki se sicer kvarno nabira na ste- nan in stropu. Ob notranji steni veže je dolga vrsta omaric, da bo imel vsak gojenec svojo omarico. Ožja veža vodi k spalnicama, V vsaki je prostora za 18 dečkov ali 18 deklic. Tako poleg dekliške kakor poleg deške spalnice je posebna umivalnica s prhami in nočnim straniščem, med obema spainicajna pa sobica za nadzornico. Po stranskem stopnišču pridemo k ambulanti z večjo bolniško sobo in s sobo za varuhinjo, posebej pa je še kopalnica za bolne otroke. »Pomladno veselje« na Taboru MAŠKARADA SOKOLA I sobota - 3. februarja 1940 V n. nadstropju so nad ambulanto enaki prostori namenjeni za klavzuro sester, na severni strani pa so pralnica, sušilnica, šivalnica in soba za hišne pomočnice, ki imajo tudi svojo kopalnico. V mezzaninu je dvosobno stanovanje za duhovnika s stranskimi prostori. V konstruktivnem pogledu je stavba železobetonski skelet s prevesnimi polji, ld omogočajo velike okenske stene na juZrd strani. Obodne stene so v pritličju lz votle opeke »Aristosc, v gornjih nad-stropih so pa lesene predalčne konstrukcije. Prve kot druge so na notranji strani obložene s 5 cm debelimi ploščami >Poro-litc, ki so iz njih tudi predelne stene, toda po 10 cm močne. Stropovi so pretežno leseni, kakršna je tudi strešna konstrukcija z nizkim naklonom in velikim napu ščem, a krita je streha z valovitim salonitom. Zazidana ploskev meri okrog 950 kv. m. zazidana prestornina pa znaša okrog 9000 kub. m. Ce računamo, da bo v zavodu 200 oskrbovancev, ima vsak otrok 45 kub prostornine. m Pdžar uničil prosvetni dom Poljčane. 31. janurjći Popoldne je nenadoma začelo biti plai zvona. V bližini cerkve se je dvigaj proti nebu gost oblak dima in že so ljudje in gasilci hiteli vkup, češ *Piosvetni dov. gori ...« Prosvetni dom. čeprav zidan in z opek^ krit, je bil na mah ves v plamenu. Prvi ki so opazi1 i sumljivi dim iznad strehe, pr1 povedujejo, da se je najprej narahlo zakadilo, nato pa je švignil plamen sko?; streho in je začelo goreti z vso silo. Ogen1 je izbtuhnil na vzhodni strani, kjer je oder, nakar se je razširil čez vso stavbo Opeka ln tramovje je pokalo, da je bilo groza. Ker je nad odrom lesen strop in je bilo vse suho. je gorelo kakor smola. Oa stavbe Je ostalo zato le golo zidovje. Zgorela je vsa kuliserija, ves gledališki inven tar in kar je najhujše, lepa in bogata, več lepih tisočakov vredna knjižnica. Se nedavno so nabavili za okroglo 1000 din novih knjigvh knjig. V poslopju je bila tudi posojilnica, katere inventar pa se je posrečilo rešiti. Prav tako je ostala nedotaknje na blagajna. Ogenj je nastal, kakor domnevajo, zaradi kratkega stika, ker ta dan v domu peči niso bile rakurjene Na pomoč so ta koj pritekli ljudje in gasilci, ki pa so Ime^i zaradi mraza, zamrznjenih cevi in p^manj-itanja vode zelo ote*eno delo. Skoda je prečenja in je le delno krita z zavarovalnino. Iz Kamnika — Tako se ne postopa! Prostovoljna ga silska četa v Kamniku ima v prostorih svo jeg* gasilskega doma nameščen zvočni kino, postavljen z namenom, da bi četi gmot no pripomogel do ^KJtrebnega razmaha Predstave predvajajo v soboto, nedeljo in ponedeljek zvečer ob 20. Nemalo pa so bili it itak redki obiskovalci presenečeni, ko jim je pretekli ponedeljek zvečer pred poslopjem kina sporočil sluga, da ne bo predstave, ker je občina odklopil« električni tok. Gre namreč za naslednje: Ko je prišel občinski uslužbenec kakor vsak mesec kontrolirati števec, je opazil, da se vrti nazaj. To v Kamniku doslej ni bil prvi primer, lahko bi jih navedli več. Imamo mla-y kuhinje je narejen poseben odvod » dega tehnik«, ki prav lahko napravi kak ftflDAR PUŠETE VAS VSI OGLEDUJEJO. PAZITE NA CEVUE! 5705-1206 Elegantni in fini izrezani Čevlji iz atlasa, za ples in večerne zabave. Lahko jih dobite v vsaki barvi. 6805 66106 Odprti lakasti čeveljčki z visokimi pelami in lahkimi podplati. Pristo-jajo k vsaki toaleti. napačen spoj To se je v vseh primah upoštevalo in so brez vsega drugega spravili števce v red. Ni se pa isto zgoddo gasilski četi. Tu so odk'opili tok. med občinstvo pa razririli govorico o dvomljivih manipu Lac:jah. Gasi'ska četa plačuje občmi po po'numa v redu kar |i gre. in želimo da bi tudi obema četi dala vedno kar ji gre, in post pa'a z njo tako, kakor ena izmed najstarejših v srezu zasluži. V >sta'em pa dobro vemo. kaj prav za pra\ za vsem tiči. Bliža se občni zbor gasilske čete. Ker se jim čete doslej še n4 posreči'.^ dobiti v svoje roke, je treba sedaj uporabiti vsa sredstva, ki so jim na razpolago ne glede na to. kuk^na so. Zanje ni to važno glavno je, da dosežejo svoj namen. Gospodje, brez vseh podlih sredstev boste dosegli namen, kajti proti zlobi boriti se ie res težko, rečemo pa samo tole tolikega razmaha ne boste dosegli nikdar, kakor ga je sas četa pod predsedstvom tov. Cerarja dosegla prav zadnja leta. — Leta /939 je bilo v KamniVu rojstev $6 in sicer 76 doma. 10 v bclnici. Nezakonskih je bilo 8. Stat'st'ka nam torej kaže. la število roi^tev v Kamniku rada — Porok je bilo 45. v Kamniku 34 drugod pa II Med poročenimi je hda pretežna večina delavskega in obrtn; kesa stanu Umrlo jih je 54, moških 28. žensk 26: pet pa so jih pripeljali še od drugod, tako da smo imeli vseh pogrebov 59. Mlckey Rooney »ŠESTNAJSTLETNI" in , KRIK DŽUNGLE" Danes ob 20 in 21 30. na Svečnico ROBIN MOOD« in lepa OLIVIA DE HAV11LAND v največjem in najnovejšem barvaneni filmu In nastalo je novo carttvo 1 Epopeja svobode In junaštva. Režija: MIHAEL KERTEZ VVarner Bros. film Samo dva dni, t. j. danes in Jutri predvajamo do danes najboljši in najveaelejij zabavni film slavnega francoskega komika ln humorista FERNANDELA gffj gfflVg^g S 5 PARAMI OKROG SVETA | DNEVNE VESTI _ Vse nase izvenljubljanske naročnike Id nam dolgujejo naročnino za tri ali ve« mesecev, smo te dni obvotili. koliKo zna sa njihov dolg V»ein taksnim dolžnikom bo uprava dostavljala na£ Ust »arao se do 5. februarja, tedaj pa bo ukinila dostavo vsem. ki dotlej ne bodo svojega dolga po ravnali. Ponovno prosimo vse nase naroč uike, da nam naročnino plačujejo redni, vsak mesec in nam z netočnim plačevanj«.'m ue povzročajo nepotrebnih stroškov. _ IX »Službenega »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 9. z dne 31. t. m. objavlja uredbo o ustroju ln službi čuvajsko - logarskega osebja pri upravi državnih gozdov, uredbo o ustanovitvi sklada za podeljevanj« nagrad finančnim organom za uspešno delo pri odmen in izterjavi davkov, odredbo o spremembi odredbe o minimalnih mezdah v dravski banovini, odredbo o določitvi minimalnih mezd za trgovsko in ostalo višje pomožno osebje in razne objave iz ■Službenih novin«. Danes ob 20. uri planinski ples S. P. D. v Sokolskom domu na Taboru — Potniki v Italijo smejo po novih predpisih vzeti iz nase državo s seboj v denarju samo 250 lir, in sicer 200 lir v bankovcih po 10 lir, 50 lir pa v kovancih. Razen tega zneska si lahko potniki v Italijo na-jev novih knji V poslopju je bila tudi uiku- do 3000 iir v kreditnem pismu in 2500 lir v hotelskih bonih. _ Zamenjajte stare kovance po 50 din! Opozarjamo vse interesente, da bodo po odloku finančnega ministra stari kovanci po 50 din izgubili avojo veljavo 16. t. m. Lastniki naj jih zamenjajo pri blagajni Narodne banke ah pa pri državnih finančnih ustanovah za sedaj veljavni denar. — Licitacija za zakup prodaje tobačnih izdelkov na debelo. Uprava državnih monopolov je razpisala za ?. t. m. ofertalno licitacijo, na kateri bo oddan zakup prodaje tobačnih izdelkov na debelo od 1. aprila t. i. do 31. marca 1945. Licitacija bo hkrati v tobačni tovarni v Ljubljani za orodajne rajone St. 4 in 9 v prodajnem mo-nopolskem nadzorništvu v Zagrebu, v mo-nopolskem inspektoratu v Sarajevu in v upravi državnih monopolov v Beogradu za vse druge rajone. — Anketa ministrstva za gozdove in rudnike. Zaradi pomanjkanja premoga, ki je zadnje tedne posebno občutno v vsej državi, so v ministrstvu za gozdove in rudnike začeli premišljati, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi bili vsaj večji kraji primerno založeni z gorivom. Zato je sklicalo ministrstvo posebno anketo. Na nji bodo razpravljali o vprašanju preskrbe državnih železnic in paroplovnih družb s premogom ter ali je potreben uvoz premoga iz inozemstva. Razen te ministrske ankete, ki ima oficielni značaj, je ministrstvo poklicalo tudi Se lastnike premogovnikov iz države na širšo anketo. Na tej rnketl bi naj revidirali načrt o razdelitvi premoga zasebne produkcije. — Uvoz ameriškega bombaža. Po Informacijah iz angleških virov so na poti v Jugoslavijo tri italijanske ladje in ena ameriška s 5 do 6.000 bal ameriškega bombaža za našo državo. Ta pošiljka je bila poslana v našo državo pc tako zvanem navvcert sistemu. Na podlagi dokumentov za prevoz po tem sistemu pošiljk angleške oblasti ne zadržujejo na poti. — Anketa o osnovni minimalni delavski mezdi. Ministrstvo socialne politike je zahtevalo od gospodarskih ustanov, naj mu Čimprej pošljejo gradivo, statistike itd., da v zvezi s ponovnimi zahtevami delavskih organizacij o zvišanju temeljne minimalne mezde ukrene vse potrebno. Ministrstvo zahteva podatke, ali so se spremenile gospodarske razmere in koliko v posameznih krajih. To vprašanje teli rešiti čimprej in bo najbrž anketa, ki je bila že sklicana, a potem odložena, ponovno sklicana sredi tega meseca. Halo! Na predpustno zabavo Halo! v soboto 3. februarja val k »d E 8 T 1 C le kjer godba, petje bo in ples ln mnogo fletnega Se vmes. Postrežba tlp-top! Brez vstopnine! — Trgovinska pogajanja z Nemčijo zaradi carinske unije protektorata z Nemčijo. Nemška vlada je obvestila balkanske države, da bo v začetku marca ali aprila priključen protektorat češko-Moravsko tudi v carinskem pogledu k Nemčiji. Zato bodo tedaj razveljavljeni trgovinski sporazumi z bivšo Češkoslovaško, kolikor so še v veljavi. Da bi ne prišlo do zastoja v zunanji trgovini s protektoratom, bodo v tem mesecu ali najpozneje prihodnji mesec sklicana trgovinska pogajanja z Nemčijo in udeležila se jih bo seveda izmed drugih balkanskih držav tudi naša država. — Sestanek jugoslovensko-nemškega gozdarskega odbora bo v Zagrebu in v Ljubljani. Nedavno smo poročali, da bo 10. t. m. sklican sestanek stalnega jugoslovensko-nemSkega odbora za gozdarstvo in sicer najbrž na Dunaju. Po najnovejših vesteh bo pa ta sestanek v naši državi, in sicer v Zagrebu in v Ljubljani. Na njem bodo razpravljali razen o vprašanju cen tudi o transportnih vprašanjih. _ Sestanek Jugoslovensko-ltalijanskega stalnega gospodarskega odbora. V najkraj-§tm ©asu bo sklican sestanek Jugoslovan sko-italiianskega stalnega gospodarskega odbora v Rimu, po vsej priliki sredi tega meseea. Na sestanku bodo razpravljali o reviziji kontigentov za izvoz našega blaga v Italijo, kakor tudi za uvoz italijanskega blaga, — Jugoslovensko - nemške gospodarske zveze. O priliki svojega obiska v Beogradu je podal predsednik lipskega velesejma Ludvvig Fichte novinarjem zanimivo izjavo 0 jugoslovensko-nemških gospodarskih odnosih ter o udeležbi nase d.zave na vele-sejmu. Med drugim je dejal: Kako se obe državi gospodarsko izpopolnjujeta v potr ledu zunanje trgovine, najbolje kažejo statistični podatki v zadnih letih. Tako je imela 1. 1933 Jugoslavija 13 % vsega svojega uvoza iz Nemčije, sedaj pa uvaža že 40 L 1933 je Nemčija prevzela 14 * vsega jugoslovenskega izvoza, medtem ko odpade sedaj nanjo z Avstrijo vred 42 Sporedno z razvojem gospodarskih odnosov med obema državama so ae utrjevale tudi zveze med jugoslovensklmJ gospodarskimi krogi in lipškim velesejmom Na Spomladanskem lipškem velesejmu h 1933 Je oilo 216, lani pa že 1311 jugoslovenakih trgc.sklh interesentov. Tudi sedanja vojna ni pretrgala gospodarskih zvez med obema državama, temveč jih Je celo Utrdila. Med vojno, v dobi velikega pomanjkanja blaga, je lipški velesejem smoter mnogih kupcev iz vseh nevtralnih držav, pač zato, ker nudi priliko za navezan je neposrednih zvez kupcev in producentov. Toda lipški velesejem ni posrednik le za mednarodno izmenjavo blaga, temveč Je zlasti revija produkcije vse nemške Industrije, ki si je postavila za cilj, da kljub vojni zadovolji vse svoje odjemalce, predvsem odiemalce iz držav jugovzhodne Evrope. Lipški velesejem se bo začel 3 marca nt bo prirejen v 24 velikih razstavnih palačah v notranjosti mesta. — Vizum za posetnlkc dunafskega velesejma. Za potovanje v Nemčijo potrebujejo obiskovalci dunajskega velesejma poseben vizum, ki ga dobe brezplačno. Pogoj je, da bo prošnja za vizum skupno 8 fotografijami predložena od zastopnika dunajskega velesejma. Da bo vizum pravočasno izdan, se mora interesent osebno prijaviti pri zastopniku dunajskega velesejma do 20. t. m. Ce se je prijavi pozneje, mora računati z zakasnitvijo in eventualnimi posebnimi stroški. Častni zastopnik dunajskega velee8ejma za banovino Hrvatsko in dravsko banovino je Josip Kulhanek, Zagreb, Jllca 9. Dobro kuhinjo in pijačo nudi svojim gostom restavracija »Slon« vhod iz Frančiškanske ulico v EKSPRESU vhod iz Prešernove ulice dobite poleg izborne pijače okusno pripravljene prigrizke. Vsak dan sveže torte, krofi itd. iz domače slaščičarne. V KLETI danes, v petek, soboto in nedeljo godba s plesom! Za obilen obisk se priporoča KRIZ — restavrater — Zagrebške radijske postaje država se vedno ni prevzela. Čeprav je zagrebška radijska postaja prenehala biti last delniške družbe Radio že 1. januarja, vendar še vedno ni dobila novega lastnika Poštno ministrstvo je kupilo postajo za 1.900.000 din. ni pa dobilo dovoljenja za to vsoto od državne glavne računovodske kontrole. Po zadnjih informacijah s pristojnega mesta je pa glavna kontrola vendar odobrila vsoto potrebno za izplačilo dosedanjemu lastniku postaje. Zato računajo, da bo postajo jutri prevzel novi lastnik in sicer poštno ministrstvo ter bo v ta namen imenovan komisar. — železničarji ao nsJcradll za 6O0-0O0 din blaga. Zdaj je bilo izročeno sodišču pet železničarjev is Slavonskega Broda, ki so kradli iz vagonov več let blago. Preiskava je ugotovila, da so nakradll za 600.000 din blaga. Blago so našli na njihovih domovih, tako da bo škoda v glavnem povrnjena. Železničarji so bili v službi ze 18 let. — Sportr.4 trener izumil zdravilo proti tuberkulozi. V Sremski Mltrovici je bivši trener tamkajšnjega mestnega športnega kluba Franjo Laci, ki je zdaj nameščen kot trener športnega kluba Bat'e v Borovem, Iznašel zelo učinkovito zdravilo proti pljučni tuberkulozi, kakor trdi. Doslej je ozdravil 180 ljudi. Zdravilo kuha lz neke trave, a noče povedati is katere. Zdravljenje traja dva do tri mesece. — Nesreča nikoli ne počiva, v tovarni KID na Jeseničan je tako nesrečno padel delavec Jože Mole, da al zlomil desno nogo. — šestnajstletni posestnikov sin Vladialav Brenčič is Hotedrsčice je padel pri smučanju ln si zlomil levo nogo. — Mizarskega pomočnika Ivana Matj&Mča is Ljubljane je pri de: u pograbil stroj In mu poškodoval levo roko. — fiestinsestdesetletna preužitkarica Frančiška Steplčeva Iz Šmarja na Dolenjskem, je snoči v spanju padla s klopi poleg peči na tla ln si slomila desno roko. — V ljubljansko bolnišnico so davi pripeljali tudi 521etno vdovo vlakc/odje E3eonoro Vodi a k is Ljubljane. Id je na cesti tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko v rami. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da ne bo v sploinem nobenih bistvenih spre memb. Včeraj je nekoliko opettlo t Beo- gradu, deževalo na Visu, v Splitu. Kum-bom, žir ju in Dubrovniku. Najvišja temperatura je bila v Dubrovniku 10. v Kura-boru 8, na Visu in v Splitu 6. v žirju 2 v Sarajevu —2, v Ljubljani —2.2, v Za-srrebu —4, v Mariboru ln v Beogradu —5 Davi je kazal barometer v Ljubljani 758.6. temperatura je znašala —8, na aerodromu —8, snežna plast 49.5 cm. Iz Llubliane —lj Vsem našim ljubljanskim naročnikom, ki do 5. februarja ne bodo poravnali zaostale članarine, bo uprava ukinila dostavo. Plačujte naročnino točno, ker s tem olajšate delo, sebi pa zajamčite redno dostavo. —lj Obisk Gorenjske bo omogočen z Izletniškimi vozovnicami, ki veljajo za naslednje vlake: popoldne ob 15.40 iz Ljubljane, jutri zjutraj ob 5.40, povratek jutri zvečer z vlakom št- 919, ki prihaja ob 22.10 v Ljubljano. —lj Opozorilo borcem za osvoboditev naše severne meje. Vsi, ki so mestnemu vojaškemu uradu v Ljubljani predložili vloge za podeMtev spominske kolajne na borbe za osvoboditev severnih krajev Jugoslavije 1018-1919 in niso priložili nikakih dokazil, morajo dodatno k tem svojim vlogam najkasneje do 10. februarja predložiti še overjen prepis vojaške odpustnice ali vojaške knjižice, ker sicer njihovih prošenj ne bo mogoče vzeti v pretres. 3. februarja PLES Doma jugoslovanskih obrtnikov v KAZIM. Maske dobrodošle. —lj Posctlte zaključno predavanje tečaja > Vzgoja matere« o negi bolnika d o m a, ki bo drevi ob 20. v ženski gimnaziji. Bleiweisova cesta. Predavala bo dipl. zaščitna sestra Ant. Sečen, Vsakdo dobrodošel! —Ij FHharmonlčna družba Ima svoj redni letni občni zbor v ponedeljek 12. t. m. ob 18. v Hubadovi dvorani Glasbene Matice v Ljubljani. Vegova ulica Poleg običajnih poročil so na dnevnem redu tudi molitve odbornikov. —lj violin-ki koncert bo v ponedeljek 5. t. m. v mali fl'harmonlčni dvorani Nastopila bo sijajna italijanska violinistka Lilija d'Albore. ki je Inteligentna in čustvena Interpretka z najsijajnejžo tehniko violinske igre. Pariška >La revue musi-c^le« jo prišteva med najboljše violinistke vse Evrope. Na Izredno pomembni koncert opozarjamo naše občinstvo. Koncert bo v ponedeljek 5. t. m. ob 20. — Odbor, dvorani ob 20. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. —lj XIV. koncert Ljubljanske filharmonije, ki bo v petek 9. t. m. v Unionu, bo dirigiral g. K. Baranovič. ki se bo z njim prvi.* predstavi! ljubljanskemu kultume-nm obČUisfu, Pr?znr».rJ hrvatski imetnik, k! se u bistvu Je Vr>t skTsdettell in dfr?«ront. je markantna umetniška osebnost, čigar Ime je znano doma ln v tujini. Dirigiral je že nešteto koncertov, med drugim tudi v Pragi in v Vaišavi. Bil je leto dni dirigent slavne ruske baletne skupine Ane Pavlove, s katero Je prepotoval vso Evropo ln že! nedeljena priznanja. Poleg CaJ-kovskega Smetane in Bravnlčnrja bo dirigiral tudi svoje najodličnejše delo »Srce iz lecta«. —lj Glasbena Ms t len ljubljanska bo imela svoj redni letni občni zbor v soboto 17. februarja ob 18. v Hubadovi pevski dvoiani poslopja Glasbene Matice v Vegovi ulici. —lj Pevski zbor Gl»sr*cne Mstice. Drevi vaja izjemoma odpade Prihodnja vaja v ponedeljek 5. t. m od 20. — Odbor. —lj Redek jubilej. 35 letn'co svojega službovrnja pri Ljubljanski krei'tni banki v Ljubljani slavi danes g. Ivan Pavč-nik k* je nastopil službo dne 1. februarja 1905., ko je bil star 28 !et. Ves ta čas je služboval nad vse marljivo in požrtvovalno ter v polno zadovoljstvo uprave zavoda. Zaradi svojega prikupnega značaja je bil pri tovariših vedno zelo priljubljen in Je še danes zvest pristaš nj nove strokovne organizacije. Razmeroma 5e mlad se je poroči] z gdč. Terezijo Košček, s katero je vzgojil 3 otroke, ki so vsi v uglednih službah. S pridnostjo in varčnostjo mu je uspelo, da si je ustvaril pred nekaj leti svoj lasten dom. žel'mo mu, da bi še dolgo vrsto let užival v krogu svoje rodbine zdrav in vesel, nad vse srečno starost. —lj V petek na KnreSček, v nedeljo na Polževo. Prijave Putnik. —lj Pri »Sočinem« družabnem večeru v petek 2. februarja v Trgovskem domu ob 8. zvečer se bodo zbrali vsi Sočani in prijatelji ob skrbno pripravljenem sporedu, pri katerem nastopijo naši odlični operni 'lani, Istrani z istrskim kolom, sokolski ©rpester Broadvvav. Prosta zabava s plesom. Buffet prvovrsten, nizke cene Vstopnina samo 10 din. Obleka promenadnk. Vsi dobrodošli. Prosimo, pridite točno. 77—n —IJ Taborski prostori se odevsjo v novo obleko, kakor jo preskrbe člani vsako leto na pustno soboto, ko ima taborska družina predpustno veselje, h kateremu pridno vabi vse, kar leze ino gre. Letos se bomo prav pridno vrteli v »Pomladnem veselju«, ker nam Je trdota te zime že res nekam dolga. 76—n —11 Pust se bliža h konca. Se nekai dni In nekaj zabav, pa bo veselja ln smeha za letos dovolj. Da pa ne bo komu žal, da se nI dovolj zabaval, naj se že danes odloči In sklene: »V soboto 3. t. m. grem v Sokolski dom v filško na veliko ma&karado.e Vse cenlene maske na i ne pozabilo na učinkovitost svojih kostumov, ker bo konkurenca velika, daril pa — malo, zato pa ta lepa. 72-n —lj fteHte raTvedrffa. zabave, smeha? Potem ne pozabite ogledati si srčkano in zabavno Igro »Pasem s ceste«, v kateri vas bo^o *abavavall »godci s ceste« Miško, Karel ln KriStof. fte pri premieri j* zmarj-kslo kro**«kov m iTromnlrja ki služi Kri Kino Matica, tel. 21-24 Ju*»-i na praznik ob 10.30, 13., 17., 19. In 21. uri vdovi Katri in zvitemu cunjarju Konradu. Ves ta napad in še druge komične situacije boste videli v tej igri, ki bo jutri na svečnico ob 15.30 v domu Sokola Ljubljana-Zg. £iška Rezervirajte si vstopnice! Režija v Krištofovih rokah. 70-n —lj Maškarada »V belem carstvu«. Sokola Vič, ki bo v soboto 3. t. m ob 20. v sokolskem domu. bo prav tako privlačna, kakor je bila lanska »Tabarin«. Razkošne dekoracije, ki so jih izvršili naši marljivi člani, bodo močno povzdignile veselo pustno rajanje in zabavo. Bar. separe, danclng itd. bodo nudili vsem posetnikom izboren prigrizek ln pijačo. Ob zvokih Falcton-jazza se bo vrtelo staro ln mlado Kdor se bo hotel res imenitno zabavati ln preživeti nekaj uric med veselimi ln zadovoljnimi viškimi Sokoli, bo obiskal maškarado vl-škega Sokola. Vsi dobrodošli! Tramvalska zveza zelo ueodna. 73-n —lj Sokol ko društvo v Atepanff vasi Ima drevi valčkov večer v eokoNkem domu, brez vstopnine! — Vsi bratsko vabljeni! —lj Šoferski ples, ki bo drevi v Delavski zbornici, bo eden Izmed najzabavnelslh in najcenejfl'"h. kar jih bo danes v LjubUani. Zato vam svetujemo, ne i*čite zabave dru-grod. ker se boste med Šoferji najbolje no-čutilt Vstopnina 5 din. 75-n lj Redni letni ob^nl zhor železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani bo v nedeljo 11. t. m. od 14. v vrtnem salonu pri Levu. Gosposvetska cesta 16 Člani vljudno vabljeni. — Odbor. 71-n —lj Za revno mater šestih otrok Iz Z*. Alske, ki bi rada izšolala tudi hromo hčer ln kupila dekletu protezo, so darovali še naslednji dobrosrčni ljudje: Anica 50 din, neimenovani 20. neimenovani 50, dr M Hočevar iz Domžal 50, A. H.. Ljubljana. 40 ln nelmovani 100 din. — Vsem darovalcem Iskrena hvala! —lj Jutri ln na pustno sOb«Ho *>b 20 15 ter na pustno nedeljo popoldne ob 15 15 se boste na molje zabavali in od srca nasmejali pri šentjakobčanih. ki bodo trinaj-stič ponovili zabavno Nušičevo veseloigro »Ujež«. Ker so b'le vse dr^^nnle r*rerts*a-ve popolnoma razprodane in je veino odšlo mnogo ljud" brez vstopnic, jih kupite že v naorej jutri, v soboto in nedeljo od 10 do 12 in od 15 do 17 ter «»no uro pred začetkom prestave Vstopnice rezervirate lahko tudi pišrreno na naslov: Šentjakobsko gledalidče, Mestni dom. Kavarna »Tabar« danes m v soboto vso noč odprta! —lj Veseli bohem «. ćeški naziv filma je »Vesela bida« (Veselo siromaštvo), ter je prav zabavna muzika'na veseloigra, ki nudi gledalcem ni nogo prijetnega razvedrila. Ne samo v Pragi in na češkem, temveč tud: v inozemstvu je imel film prav velik uspeh. Poleg K3irove igra v filmu Hana Vitova. ki jo že poznamo iz nekaterih dobrih čeških filmov (2upn kov križev pot) In simpatični A. Novotnv, zn'-n tz dražjih študentov«. Cehi so v to filmsko opereto vložili mnogo pošt enega truda, odlično Igro bi režijo, mnogo razkošja, lepo glasbo, vsled česar je tudi uspeh operete popoln ter je film vsepovsod ugajal. Za pustni čas bodo tedaj ob skovale! kina Umona nasii pri Veselih bohemih dovolj pr'like za smeh, zabavo in razvedi do 463. —lj Največji teb ni kolor-film »Tn nastalo je novo carstvo« vrte od danes dalje v kinu Matici. Zopet si je svetovna filmska družba VVarner Boos Izbrala za to monumentalno delo prvega ameriškega režiserja Mihaela Kerteza, stvaritelja filma >Robin Hood« in ljubljenca vse kino-publike znanega junaka Errola Flynna. Film *In nastalo je novo carstvo« je v letošnji seziji največji in najlepši barvni film. ki je stal celo premoženje, našega denarja 125 miljo-nov dinarjev, kar *e največja vsota, ki jo je zadnje čase zahteval kak film. Ni Čudno, dela za ta film so trajala nad leto dni Za fiim so preskusili vse dosedanje izume na področju barvanega filma ter ae od- ločili za najdraZjl, toda najdovrSenejSI sistem. V Ameriki se je premiera filma »In nastalo Je novo carstvos predvajala v največjem razburjenju in doživetju. V mesto Je lepega Jutra prlvozil iz Hollvvvooda poseben vlak. s katerim se je pripeljalo nič manj ln nič več kakor 200 filmskih zvezd ln zvezdnikov. Hkrati Je nad mesto pri-grmelo 50 velikih letal, ki so ves dan krožila nad mestom, ga zavijala v besen hrušč in trušč ter opozarjala publiko na premlcro tega največjega tehnikolor-filma. Naš znani ln splošno priljubljeni Junak Errol Flvnn se nam ponovno predstavi v svoji neprenosljivi vlogi velikega borca za pravleo. zaščitnika uboeih in legendarnega junaka naših sanj. Kakor Je pred letom dni v kinu Matici vžigal ln navduševal film Rohin Hood«. prav tako bo tudi film »In nastalo je novo carstvo« ugajal In zabaval najširše občinstvo. Opozarjamo torej na današnjo premtero tega filma v kinu Matici 451 —lj Ponesrečeni smučarji. Včeai so pripeljali v ljubljansko bolnišnico kar pet ponesrečenih smučarjev. I31etnl služit eljev ain Franc Zupane iz LJubljane si je pri smuki zlomil levo nogo. — Delavčev sin Ivan Novak i* Zg. Oameljnov se Je smučal nad vasjo kjer pa se je zaletel v drevo ln si zlomil desno nogo — 19'etnl Ivan Povše, doma nekie iz okolice, si je zlomil pri smuki levo no*o. prav tsko posestnikov sin Stanko Bajž«H lz Straž'Sča pri Kranju dijak Milan Bizovlčar iz Ljubljane pa si je zlomi! pri smuki nogo v prležnju — V bolnico so davi pripeljali tudi 181etnega po-sestnikovega sina Cirila Godca Iz Je^nire, ki si Je prt delu v gozdu zmečkal prste na levi roki. —IJ V Stritarlevi nlld «t s v Ljubil«nI pri frančiškanskem mostu *r sniaj nahaja optik ln urar FR. p. ZAJE C tor«| ne več na Starem trgu. — Samo kvalitetna optika. 3.L —lj V gostilni pri Vrblncu na Barju bo na Svečnico 2 febr ln v nedeljo 4. februarja koncert. Vabljeni! 67—n (fi mi o i n 1 e a KOLEDAR Danes: četrtek. 1 februarja: Ignacij Jutri: Petek, 2. februarja: Svečnica DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: «in nastalo je novo carstvo* Kino Sloga: S 5 parami okrog sveta Kino Union: Madame Butterflv ob 10. ln 19. Veseli bohemi ob 21 Kino Moste: Mlckev Rooney »Šestnajstletni« ln »Krik džungle« Razstava alplnsklh slik Edo Dertnja v Jakopičevem paviljonu odprta od 9 do 18. Zaključno predavanje tečaja »Vzgoja matere« — Nega bolnika doma! Predava dipl. zaščitna sestra Ant SeSen ob 20. na ženski gimnaziji. Bleivvelsova cesta Planinski ples ob 20. na Taboru Valčkov večer v Sokolskem domu v Ste-panjl vasi PRIREDITVE NA SVEČNICO Kinematografi Isti spored šentjakobski oder »I'J«Z« ob 20 15 Otroški rlngaraja oh 15.30 v Kazini Razstava alpln*k1h slik Eda Der>nja v Jakopičevem paviljonu odprta od 9 do 18. DFtCRNE LEKARNE Četrtek: Dr. Ptccoll. Tvrševa cesta 6. Hočevar CelovSka cesta 62, Gaitus, Moste — Zaloška cesta 47 Petek: Dr Kmet. Tvrševa cesta 41 Tro-koczy ded.. Mestni trg 4, Ustar. selenbur-gova ulica 7 Mest&e dežurno zdravniško službo bo opravljal od četrtka od 8. ure zvečer do joi-ote do 8. zjutraj mestni višji zdravnik dr. Fran Cller, Srbska ulica št. 7,1., telefon št. 36-41. Naše gledališče DRAMA Začetek ob Z0 url četrtek. 1. februarja: Na prisojni strani. Red četrtek Petek. 2. februarja: ob 15 url: Kozarec vode. Izven Znižane cene. Ob 20 Profesor Klepec Izven Znižane cene Sobota, 3 februarja: Neopravičena ura. Izven Znižane cene OPERA Začetek ob 20 uri Četrtek. 1. februarja: Lumpaclus Vagabun-dus. Premiera. Premierski abonma. Petek, 2. februarja: ob 14)11. uri. Pri treh mladenkah. Izven Gostovanje Dječjega carstva tz Zagreba Ob 15 uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene Ob 20 uri. Frasqulta Izven. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac Sobota. 3. febiuarja: Lumpaclus Vagabun-dus. Izven SPORT Obveščamo udeležence tekem i* drfsvno mladinsko prvenstvo, da je dovoljena za udeležence polovična voznina. Na odhodnl postaji kupite obrazec K 13 in cel vozni listek do postaje lateče—Planica, kjer boste dobili potrdilo o udeležbi Ugodnost polovične voznine velja do ponedeljka 5. februarja. V Mestnem domu je bila snoči 70. red na letna skupščina Društva ljubljanskih prostovoljnih gasilcev ob prav lepi udeležbi vedno discipliniranega članstva. Zborovanje je ob 19 otvori! predsednik g Leopold Zupančič ki je najprej izrekel pozdrav Nj. Vel. kralju Petru II., pokrovitelju vsegu gasilstva v državi Nj. Vis. kraljeviču Tomislavu in vsemu kraljevskemu domu, ki so mu zborovalei zagotovili neomajno zvestobo. Nadalje je pozdravil zastopnika župana m. s. g. BaSa in vse vestne četne sodelavec, zastopnika mestnega poglavarstva g. fizika dr. Rusa. komisarja g. Freliha, zastopmka župe g. Erbežnika -n jim izrazil za njihov trud iskreno zahvalo. Iz nadaljnjega predsednikovega poročila je razvidno, da si je upravni odbor postavi) lani nalogo, četo čim bolje opremiti, vendar pa ni popolnoma uspel zaradi nerazumevanja na višjih mestih. Kli«»b vsemu so bile lani nabavljene delovne obleke, četa je dobila raztezno lestev in kupljene so bile tudi nove pnevmatike, kar pomeni veliko finančno breme. Nabava drugih četnih potrebščin je odpadla, ker prošnje in vloge na višje instance niso zalegle. Predsednik se jc zahvalil gasilski zajednici, Kodi kot obrtAbno ffretttvo proti jeatkavi ki Jt finančno priskočila na pomot, da js Zbsr l|!&l*:msliih {Nrostovolj Ch gasilcev Ljubljana 1 februarja I četa spl^h zmogt* poravnati vsaj namuf- nejšo obvezo — zavarovanje avtomobilov. Končno se je zahvalil mestnemu poglavarstvu za redno podpcTC. Četa je posvetila v preteklem letu vrs trud gav'skemu kongresu, na katerem je bila častno zastopana Sode!ova:a je pri vseh gasilskih svečanostih in proslavah. Dne 1. novembra je četa interno prosavi-la 60letnico članstva tov Frana Medica, ki se mu četa ponovno zahva^uje za vsa njegova idealna prizadevanja in mu čestita k diamantnemu jubileju. Pred zaključkom se Je g. predsednik spomnil tudi med letom umrlih č'anov: Alojzija Vodnika. Viktorja Rohrmana in Katarine Volkarjeve. katerih spomin je članstvo počastilo z vzklikom. S'ava! Sledila so poročila ostalih funkcionarjev upravnega odbora, lz poročila poveljnika g. Pristovška je razvidno vse podrobno delo čete med letom, tajnik Fran Ba-har pa je porvčal o internem delu društva. Član nadzornega odbora g. B-eskvar ie predlagal odboru razre**n:co a pohvalo, nakar so zborovale! prešli na volitve novega odbora. Izvoljen je bil ponovno stari odbor s precfrednIkom Leopoldom Zupančičem na čelu. Ozadje vojne med Finsko in Sovjetsko Rusijo BIvSl finski zunanji minister Holsti o početSdh spora s Sovjetsko Rusijo BivSi fin »k »manji minister in stalni de ezat Finske pn Društvu narodov Ru-dcLf Hoisti je opisal svoje spomine 0 za-čeLkih konflikt-a med Finsko m Rusijo. Pojasn 1 je nekatere že maio znane faze ° P°žajajijih med Finci in Sovjetsko Ru- s-jo pred 20 leti. Prooiem Finske, piše HolsU. je vreden, glede zunanje politike Finske pomirile zlasti komisarja za vojno Voro- BOova. N :aj mesecev kasneje sva se srečala z L"tv novim v Lon >nu ob kronanju kralja Jurija VI. Ob te] priliki mi je Lt t vinov zntrdil. da bo vse ftoril. da se bodo odno-finji mod Finsko in Rusijo razvajali v skladu s skr.'-rJ navsko politiko nevtra'nosti. V septembru 1. 1938 mi Je Litvinov govoril *e o nadaljevanju polit ke dobreg-a sosedstva med obema državama, Katera so bila vprašanja v zadnjih 20 le: i h. v katerih ni bilo soglasja med sovjetsko :n f nsko vlado In katera sta si obe vladi prizadevali rešiti v obojestransko zadovoljstvo ? Tri tedne potem ko Je sovjetska vlada priznala de jure finsko republiko, je skušala priključiti fnsko ozemlje »sovjetski federaciji, poskus pa 1. 1918 ni uspel In ob koncu maja istega leta se je Finska znebila komunističnih čet. Vojno stanje Je trajalo med obema državama še leto dni. V juruju l. 1920 so se pričela pogajanja za mir v Ta: tu v Eston:ji. Sovjetski iele-gati so z velikim nezaupanjem poslušali pre ioge finskih delegatov. Najtežja je bila restev vprašanja Fince.-, ki žive na ruskem ozemlju. V okolici Leningrada je živelo več desettisoč Ingrijcev. od Ladoškega jezera do Ledenega morja pa je živelo oko>. 200.000 vzhodnih Karelijcev. Narodno skupnost teh ljudi s Finci dokazuje najbolj folklora z ozemlja, kjer prebivajo Karelijci in IngriJcL Tu je naš folklorist Ldnnrot odkril številne narodne pesm, ki tvorijo našo narodno epopejo »KalevaJa«, katero so primerjali Jjijadi in Odiseji Med svetovno vojno je zziv-eznižita armada prodrla od murman-ske obale v notranjost Vzhodne Karelij-e tn je prebudila v ljudstvu že1 jo ro samo-ocdoobi. namreč po prikJjučtvt Finski. Med pogajanji za mir v Tartu Sovjetska Rus ja ni pristala na plebiscit, s katerim bi se Karelijci n Ingrijci odločili za Rusijo al*, za Finsko. Prišlo Je do kompromisa toda sovjetska vlada je zagotovila Karel jcem in Ingrijcem popolno avtonomijo. Sovjeti so se po podpisu mirovne pogodbe v Tartu maščevali nad Karelijci in Ingrijci ki so se izrekli za samoodločbo. Od leta do leta je bila samovoljna pol"tika, sovjetske vlade v tem delu hujša, cele družne je viada deportirala v notranjost dižave in tisoče in tisoče je neusmiljeno preganjala. Hotela je za vsako ceno unl'itf Karelijce in Ingrice. Kadarkoli je finska vlada pretest rala v Moskvi proti takemu početju, so od^ovorOi, da se usoda Karelijcev in Ingrijcev tiče samo Rusije in nikogar drugega. Po bojih za neodvsnost Finske spomladi 1. 1918 je nekaj t »oc Fincev pobegmdo z rdečimi četami v Rusijo Njihove družine so upale, da se bodo begunci vrnih in je finska vlada celo posredovala za povra-tek v Moskvi, toda sovjeti so odgovorili negativno na vs<* interveneje. Bali so se očitno, da bi beg-unc. povedali doma resnico o položaju celavcev v Rusiji kar bi bila naiavna obramba proti podtalni ko- munstičnl propagandi k. je hotela Fince j prepričati da se de'aveem oclje godi v Rusiji kakor v kapitalist'čnih državah. Meja med Fnsko Ln Rusijo je dolga, za- i radi česar Je razumljivo, da so se cesto dogajali obmejna m ci cen ti L. 1922 Je bata. ustanovljena na obeh straneh posebna obmejna komisija, ki se je pečala z inciden-t. na meji in do septembra lani se Je na ta način posrečilo urediti vse težave na meji Prvič je sovjetska vlada pokazala Izrazito sovražnost Finski maja lani, ko sta se Finska in Švedska obrn 11 na svet Društva narodov glede zopetne utrditve Aland skih otokov Rusija ae je z vsemi silami prizadevala, da bi to vprašanja odloalla. V Ženevi so mi sovjetski delegati poJasn,li. da je Rusija v pogajanjih z drugimi velesile mi glede ohranitve miru v Evropi, da se Fincem ne bo česa bati po končali h pogajanjih ln da se bo resilo potem tudi vprašanje Alsndskih otokov. Ko je Rusija začela vojne operacije na Poljskem lani v septembru se je podvizala z zatrditvijo da bo spoštovala finsko nevtralnost, že dne 5. oktobra pa Je sovjetska vlada povabila finsko na razgovore ter nI nit navedla, o čem se bosta delegaciji pogajali. Kljub temu Je Finska vabilo sprejela. Jejte oves namestil masti V Nemčiji priporočalo oves kot zelo redilno hrano za ljudi Tako priporoča v nemški reviji >Um- schau« dr. Eberhardt Klumpp. Dokazuje, da je oves služil kot Izvrstna hrana ljudem že v najstarejših časih in da ga v mnogih krajih uživajo tudi dandanes ter bi bilo primemo, da bi se konzum ovsa čimbolj razširil. Že izkopanine iz kamene dobe nam dokazujejo, da so ljudie jedli praženo žito. ko ao bili Se popolni divjaki *2ito so torej ljudje uživali mnogo prej, kakor pa so iznašli kruh Uživanje praženega žita in predvsem ovsa se je ohranilo do dandanes v nekaterih manj prometnih krajih. Dokaz tega sta tudi kralja Alb tn Gau na VVurtemberškem. kjer kuhajo za kesilo gosto soljeno kašo iz praženega ovsa. tako zvani »Habermus« fHaber — Hafer — oves) Prejšnje čase. dokler na deželi še niso poznali kave in ni bilo malih špecerijskih trgovin, so jedli takšno kašo za obed in večerjo. Počutili so se zelo dobro ter so opravljali z lahkoto najtežja dela. Ze to dokazuje da je oves zelo redilen. Kemična raziskovanja raznih vrst žit nam dokazu je.o. da oves po svoj] red'lno-sti ne zaostaja za drugimi vrstami žita. po množini masti pa celo prednjači Olup-ljeni oves vsebuje povprečno nad 61 % ogljikovih hidratov (škroba) 13 odst beljakovin in 7 odst masti V primeri s pšenico je količina ogljikovih hidratov tn beljakovin skoraj enaka mast; pa je trikrat več, kajti pšenica ima kakor rž in lečmen le nekaj čez 2 ->dst masti Ker ima oves torej največ masti med Žiti je verjetno, da bi se dale vzgojiti vrste, ki bi vsebovale še mnogo več maščobe in ki bi Jih ne bilo treba še prilagojevati na srednjeevropsko podnebje. Iz ovsa izdelujejo Ze razna hranila, a njihova poraba se žal premalo Siri. To je pa treba pripisovati temu, da so ti Izdelki ovsa v primeri s kruhom znatno dražji, a razen tega je mogoče iz ovsa pripravljenega za hrano kuhati le redke kase, kl nimajo posebno dobrega okusa, če niso dovolj oslajene. Zato je posebno priporočljivo kuhanje kaše iz opraženega ovsa. V praženem ovsu je zelo malo vode. zato nas tem bolj nasiti. PraŽena zrna Je treba tudi dobro žvečiti, kar ima zopet prednost ker utrjuje zobe. Okus praženega ovsa je mnogo prijetnejši kakor navadne ovsene kaše. Pved praženjem je treba oves olupiti in po potem grobo zmleti v zdrob. tako da nastane iz enega zrna približno pet drobcev. Tako zmleti oves je treba pražiti le toliko, da malo porumeni, nikakor pa ne tako, da bi se sežgal. VVurtemberški kmetje si dajo oves olupiti ln mleti v mlinih, pražijo pa ga sami doma v železnih ponvah, kakor bi pražili kavo Spraženi oves shranjujejo v vrečicah ki jih obesijo v hladnih prostorih. V mestih bi lahko praženje ovsa prevzele pražarne kave Dr Klumpp računa, da bd Nemci lahko prihranili na leto izredno mnogo masti če bi vsak Nemec na dan pojedel 30 gramov praženega ovaa. bi to znes'o na leto milijon ton za vso Nemčijo. Ljudje bi tako použili 50.000 ton masti, kar bi bilo zelo koristno, ker bi s tem prihranili mnogo žita. ki ga sedaj porabilo za kruh. pa tudi precej masti Zal Je veliko vpra£an1e. ali je oves v resnici redilen ■d priporočljiv, da bi lahko celo nadome-stovai mast. kajti med vojno se radi pojavljajo razni reformatorji prehrana. .. za sokolskim praporom Sofco* Ljubljana £11. 1e imel svojo redno letno skupščino 24 januarja. Starosta br Deu je po otvoritvi zborovanja poudaril, da stopf društvo v jubilejno desetletnico svojega dela. ki je ušiva:ilo pogoje, da pričnemo graditi trdne temelje za lastni dom. Iz tajniškega poročila br. Cirila Kem-perla je razvidno, da je bežigrajski Sokol sodeloval pri vseh nastopih ljubljanske župe. a zleta Junakov v Sofiji se je udeležilo 41 članov. S svojimi mislimi je gradil brat tajnik načrte naši zgradb: so-kolskega doma in v razpravi smo podali mnogo smernic za bodoče delo naše uprave v jubilejnem letu 1940. Poročilo blagajnika br Entorja Je bilo sprejeto z zadovoljstvom, ker je pokazalo, da se Je znižal dolg pri Mestni hianilnici na okroglo 27.000 din. 6e eno leto urejenega dela v bratski slogi, pa bo poplačan ves dolg, kar bo zasluga načrtnega poslovanja sanacijskega odseka Za načelstvo sta br. Stane Jurjevčič m 8. Olga Pavšič podala statistiko svojega strokovnega dela, iz katere je razvidno da je neumorna pridnost vaditeljev (br Danev. fiibenik in dr.) dovedla do pozitivnih uspehov v telesni vzgoji nase sokolske mladine. Prosvetno delo (brata Ivan Kolar. Ciril Arko) Je pokazalo lep napredek, ker je širši prosvetni odsek deloval v polnem soglasju z načelstvom in uo~avn TeiovPdni nastop. akademija. predavanja. govori pred vrsto, prosvetni tečaj itd so se vrstili v delavno razgibanost vseh duhovnih in telesnih moči članstva, naraščaja in dece. Vsa sokolska mladina se je udeleževala tudi predavanj Ciril-Metodove podružnice. Gospodar br. Jugovič je točno inventl-rai nad 1 milijon din vredne društvene nepremičnine in nad 100.000 din vredno telovadno orodje, pohištvo z raznimi potrebščinami poslovnih odsekov itd. Podal nam Je tudi statistično poročilo društvenega članskega gibanja v preteklem letu. Navedel je tudi številke, ki dokazujejo stalen napredek števila članstva (400). naraščaja (60) tn dece (nad 100). Večji nap edek je s sedanjo telovadnico nemogoč ker je premajhna in so zato neobhodno potrebni vsaj začasni večji društveni prostori. Smernice sanacijskega odseka ZS katerega ie poročal br. Ernest Jeraa. ao bile odobrene soglasno Članarina se Je povišala od 40 na 48 din ln bosta prispevala tndi deca ln naraščaj na mesec po 1 din oziroma po .videvnosti sokolstvu naklonjenih staršev. Socialni odsek (br. Alojzij Urbančič) Je izvrševal svojo nalogo z vao požrtvovalnostjo, dasl ni mogel ujpeti v vseh primerih Podal je načrt nadaljnjega tudi v župni upravi koncentriranega dela bratske ljubezni v socialni skrbi za posamezne brezposelne v nadih vrstah. Gradbeni odsek (br. Ferdo Accetto) je nodal poročilo o možnostih vnovčenja ln gospodarske izrabe društvenih nepremičnin t?r zbudil upanje v postavitev lastne ea sokolskega doma. Uredil Je za bodočnost vzdrževanje sedanjega našega skromnega doma. letnesra telovadišča ln lesene oeraje ter določil gradbeno delo za leto 1940. Br. CUril Zupan ta Jože Koron sta v imenu nadzorstva predlagala društveni upravi in blagajniku razrešnico a pohvalo ter posvsia članstvo, naj podpre s vso požrtvovalnostjo finančno sanacijo društva, ki Je v L 1939 lepo napredovalo. Predlog Je bil sprejet soglasno. Na predlog br. Al. Urbančlca Je bila nato soglasno izvoljena nova uprava, kakor Js bila dogovorjena na prejšnjem članskem sestanku. Skupščina Je potrdila tudi vse predloge za društveno delo v jubilejnem poslovnem letu 1940. Tajnik Sokolske župe br. Stane Flegar Je v daljšem govoru pohvalil delo Sokola LJubljana ni in mu Selel najlepše uspehe, za desetletnico. Starosta br. Deu Je zaključi] skupščino s zahvalo vsem poročevalcem za lepe referate in članstvu za strokovno ter finančno sodelovanje. Razvil je nekoliko društvenega programa za 1. 1940 in poudarjal važnost priprav za veliki sokolski zlet v Beogradu L 1941 ob proglasitvi polnoletnosti prvega staroste SKJ Nj. Vel. kralja Petra n., Id so mu val prisotni vzkliknili trikrat »Zdravo!« Občni zbor Sokola ▼ Mokronogu Sokolsko društvo v Mokronogu Je imela v ponedeljek 29. L m. občni zbor, na katerem Je predložilo obračun svojega poslovanja v preteklem poslovnem letu. Starosta br. dr. Skulj je v svojem otvoritvenem govoru poudarjal, da sokolstvo neomajno veruje v moč ln silo Jugoeloven-stva, v ednstvo naroda in države ter da je oaa edini interes nedeljiva Jugoslavija, za katero sokoli prelivali svojo kri v pretekli svetovni vojni. Končno se Je spomnil med letom umrlega br. Dn ča. če-gar spomin so navzoči pietetno počastili. Iz poročil uprave je razvidno da je društvo vestno izvrševalo svojo nalogo tako v telovadnici- kakor tudi v prosvetnem ln soc alnem pogledu V okviru Petrove petletke je dogradilo prav lično strel Uče. ki Je eno najlepših na vsem Dolenjskem. Vprašanje letnega telovadišča bo prišlo v rešitev v prihodnjem poslovnem letu. V Trabeljnem se je s pomočjo matičnega dru ttva ustanovila sokolska četa. katere ustanovni občni zbor je bi dne 2o junija. Pri tej priliki Je bil tudi telovadni nastop pri katerem je nastopilo celokupno maučno društvo ln tudi več eosedn h društev. Društvo je imelo tudi domač telovadni nastop ter Je sodelovalo s telovadbo tudi v No vem mestu. miad'nsKi izlet na je bil na Trato. Tudi dramatični odsek le bil delaven. Slovesno dsedn:ka mestnega župana dr M Pofen;ka. je otvo-ril zborovanie pove!jr;k čete Fmest Rele. ki je podal sn'o*en nreg'cd dela lz nor> čila tajnika L Količka ie bHo razvidno da trna četa 57 članov med njimi 15 izvr*u-jočih 16 rezervnih in 6 ča*tn'h Podpornih članov je 114 in 4 dobrotni V ?vojcm poročilu je tajnik pourlarfal, da se mornio odstraniti iz čete vsi kvarni elementi, k' b ruSili njen ug'ed pa tudi vsaka no'it;ka Za nrm je podal b'acaini^ko poroč''^ tov Fr Pe'ko st B'i"y«'na izlcnroje V* 07* 70 din dohodkov in 33666 izdatkov V imenu nadzornega odbora je tov Antnn Ko^čeV izrekel b^ainiku priznnnie in nrrd's"?!! razre?nico Orodiar tov Bernard Bruno te omenil, da je četni inventar, brez sto'na n orodjarne, ki je občinska last nr 20 od stotnem odbitku vreden 176 000 d;n Orodjarna sama je ena najbolj ureien:S v S1^-e niji. Vs>ch cevi je S20 m in je od teh n^'o-vica v naibolj-em star. ju Pri vo1;tvah * odb'>r so bile postavljene tri H*te Z« nrrd-sednika ic bil izvo'jen tov Frno knol 'a tajmka dosedanji tov Lado Količek. 7S b'agajnika Fr Pelko st. poveljniško mr«:to je prevzel Rruno Bernard n^dpove'in*'cko Fvan Fcrlić V nadzorn? odbor }e bil izvoljen kot predsednik Franc Hočevar č'a-n» pa so: Kr.rol Luhi Al Medved in Martin Petrič Po poročnih funkciona^ev ;e govoril župm tajn k Fcrdo Avsec Bilo ie mnogo govora o zadnjem incidentu ki f»a je omenil tudi »Slov Narod*. K tej točki *e ic oglasila tudi ga'enia. ki ps jo je dal župni tajnik izpra^mti Me? *e 't hudoval zaradi na*ega poročila, ki je bilo popo'no-ma objektivno in nag'asil, da bo temu moral sled'ti popravek Mi ga vsekakor belimo, ker bomo £o!e potem objavili kar smo iz lastnih nag'bov zamolčali — Pustite za nocoj skrbi doma ln obiščite zvečer prijetno domačo zabavo v hotelu Kokl^č kamor vas ulludno vabita Pavel in Minka Majnik. 74—n Iz Trfrovelf — Poskus *amOmora. Nezaposleni rudar Franc Sere, stanujoč na Tereziji, si je v obupu v torek ob 4. zjutraj z britvijo pre-rezal vrat. Prepeljali so ga v tukajšnjo bolnico. Njegovo stanje je kritično, zanj pa Je v skrbeh žena z dvema otrokoma. — Tat. v Bevškem pri Trbovljah je že dalje časa kradel mlad fant, ki je jemal iz kleti nekega gostilničarja pijačo in kar Je mogel odnesti. Tatvino Je moral končno tudi pred orožniki priznati. Po lastnin računih ima gostilničar okrog 3.000 din škode. Pokradel je okrog 170 1 vina. do 40 1 žganja, razen tega tudi Jabolka, suhe hruške, slive, čebule, češnje in drugo kar mu je prišlo ped roke, končno pa Je prišel v roke pravice. Inserirajte v „SL Narodu"! Vladimir Rijavec: Pogled nazaj Doživetja zase so deževni popoldnevi sli tihi večeri, ko vzame papa klarinet v roke. Naslonim se na okno. sedem na rob poste-stelje. se stisnem k omari, zamižim in bi ga poslušal neskončno dolgo, a mama« da jI gre »tisto piskanje« skozi ušesa, naj torej preneha in rajši razcepi par polen, sicer vrže vse skupaj v kot in poj de v pusti v. Čudno znane so ml oesmi. ki prihajnio lz temne pisca 11 z neštevilnimi vzvodi in luknjicami, da je človek v zadregi, kako bi Jo prijel, kje začel. Toda papa ve: leva roka zgoraj, desna spodaj — ošiljem konec v usta. trobasti na koleno. Njegovi prsti se zs čudo hitro znajdejo, pa hop! s tipke na tipko! Pritiskajo mašiio. popuščajo .. Mehki glasovi polnijo sobo Cim nižji, tem prijetnejši, ln že pripovedujejo: ...o neznanh krajih, tujih ljudsh . vi-dhn jezera cvetoče travnike, prostrane polja, valoveče žito vidim temne gozdove in ozarjene oblake . razbiram udarce kladiva in žuborenje studenca sneff nale-tava, se kcp'či pred vrati in na oknih, na vejah razsipno ie sonce. Dreveč razsipno, in treoeče zrak nad izsušenimi grudami' - • draži me neumorno ctiriianie dežia po korcih in Žlebovih vse se b'ešč'* snež-nnb»i;h krojeni češnje in rdečkasto nadah-njenih jablan cinkl-r^pk' odpadajo cvetni lističi... otroci se igrajo ... Zgovorna je žarobna piščal! Malce utrujena sicer, a kako ne papa io hudo mrcvari! Zveneče vzdihuje, oojoče umira . in spet je pravljica živahna, da ji k-mal sledim Tra-la-la.tidl-tidl-dal Kot da iih ie pet. šest naenkrat pridrvelo iz žekna na kraju! Prerivalo se. se lovijo ooskakuie-lo Glej ga. glej! Spotaknil se ie. neroda! Nič ne veš. kateri je zgorai kateri snodaj! Skotalili so se do stopnicah in 3e orr.anVie-ni znašli v travi . Debelika ie zasrbel nos Pomencal si ea le kihnil in ae zvonko zasmejal Pobiralo se koraca io se plazijo od stopnice do stoDnice nI ftla več Se zbogom jim nisem utegni reči: Diščal iz č^Snjevega lesu t>rir»oveduje tako zanimivo! Stara ie in mnogo ve! O. da! Mnogo ve! Drobi, čeblja s sočmm. božaiočim glasom. . včas*'h zadovoljn'm samim s sabo. srečnim, veselim Da spet jokajočim tožečim kot vzdih letaka v temnem stolpu — železni križi v lini m'' branijo, da bi pobe^nH v svobodo kot prošnja začarane kraliične nai or'de na-stirček. jo polirbl ln odreši kot tajin-stvenl Senet v davno ooruš*»nem gradu — neusmiljeni gra^čsk ie stoloval v niem nreteoal ln zaDiral kmetje st~>k temn'h brermesečnih noči tiho hrpoenenje do •npokoju... tiho hrepenenje, nikoli uslišano. In kakor da je soba prepolna sr°brn:h m*;! Snrepletajo se med seboj. vijugajo.. N1*h kretnle so zdai rdtrelše. skeo divje... zdaj umirjene in lepe. komaj opazne... vendar ni v še tako bujnih ničesar, kar bi me belelo. me motilo. 1 ačno vidim: napravile so maihen cik-cak .. vse naenkrat!... zanko .. vozel... oster zavoj . splavale so pod strop ... ob stenah se plazijo . ti« ščijo k oknu — da le ne bi pobegnile, odprto ie! . bližaio se druga drugi .. strnile so se v širok trak .. ravna popolnoma ravna je njih pot .. trak se oži... bolj še bolj komai da ga opazim ... izginja ni ga več . Klarinet ie utihniL Tudne so te niti! Kolikokrat sem lih poskušal naslikati! — Brez uspeha! Kot da Je najtanjša črta mnogo, mnogo predebela, preokorna. pretrda zanje!... In pesmi telet Venomer vprašujejo, a nikoli ne Dočakajo odgovora; strašno se jim mudi! Sam Bog ve. o čem vprašujejo -.. koga vpraiujajo. Lepe so. Edi seveda, da mu klarinet n! viec. N!« najmanj! Najenostavnejši tudl-tudl. Da bi takoj zapiskal nanj kakšno poskočno... Takoj! Kadarkoli! Opolnoči!... Ali ga nima, niti ga noče imeti! ?a ie rajši posluša trobento, posebno ono dolgo ln tisto zamotano tudi .. trobento, to že . in klavir, seveda! Na klavirju, ns primer, človek res nekaj dela! Meče roke sem ln tja. ejori in doli . pritiska, razb'ja. kima z glavo in daje z nogo »gas« kakor pri avtomobilu, če vem. kai je to! In koliko tipk ima! Črnih b?lih! Najmanj petsto! Sveta resnica! Videl ga je — učiteljeva gospa ga zna namreč božansko Bo-*ansko!! Vidi! se v njem — pravo pravcato zrcalo . pa ne klarinet, ki je kakor bi ga potegnil Is dim- nika! Ah, klavir! Včeraj zvečer je kaj napenjal ušesa, ko je gospa zaigrala tisto: Tam-tam.tam-tadaram! Iz opere Rigoieto, Ce še ne vem! Ga je hudo golicalo pri srcu in tudi zaspati ni mogel dolgo, zelo dolgo... Klarinet pa... Klarinet enostavno cvUi! Kot mlado prasel »Cvili???€ »Da. dal Točno!« Edi!... samo še eno... In bom povedi papanu ... vsem bom povedal, kaj si rekel! »Briga me! Povej! Si pač ie popolnoma zeien!« . »Naj! Ali klarineta ne bol žalil! Klarinet piska, pa ne »cvili«, da veš! Jih je bore malo. ki so rojeni zanj!... Prsa, prsa! In velika pljuča!... ZajameJ zrak... močno ga zajameš...« »Saj lahko! Bi Izgledal tudi ti!... Močno vdahne! in potem zapiska!... a je pesem dolga raztegnjena! Za deset minut Jo Je ... za pol ure, včasih se več! In da se na sredi, meni nič — teb! nič, pretrže? Ha! Na to seveda nisi pomislil! No. ti b! bil lep godec! ... Kaj klavir! Se vsed»! na mehko in dreza! v tipke, si lahko zapoje! zraven ali pa se pogovarja!... N:č lažjega! Pri klarinetu ne moreš, sicer... sicer ti pobegne sapa... in?!« Ne. tega ni veda!... al! če le res res kakor pravim potem je on. Edi. takorekoč rojen za okajeno plščal!... Naj ga le pridem poleti pogledat! Pod vedo Jo pr^pl^va, Savo, od brega do brata, tja ln nazaj, na le podolgem jo zdela dobršen kos... ter sa prikaze na dan le zaradi orijsrtaeije! Lansko leto se je, na primer, toliko ćasa skrival pod valovi, da so ga že iskali, miseč: Utonil je. revež!... on pa všic! nekomu za hrbet... in ga fe pošteno vgriznil za ... za... Rajši ne povem kam: se ne ipcoVbi. Ali Edii Njemu nič! Izreče besedo, se še smeli zraven., in kako sočno jo izreke!! — Da, vgriznil ga je... ljudje seveda kar noreli iz vode!... Cemu? ... No. zgodi se vsakih sto let. da zaide v naše kra^e kakšen som... in če ga slučajno pri Zidanem mostu obgrlze stekel Des. ha? Pam?t. pamet, dečko! Fiuuu! Mno?o strahu je bfln ... ali Savo preplava podolgem in počez kadar hočem! »Držati sapo, ph! Ti seveda ,.. N-Ja ...! Morda sekunda, dve... O, kar n*c se ne razburjaj! Poletje se bliža in bo dovoli prilike, da pokažeš kako in kaj!... Ali dvomim! Nimaš »treninga«!« Trening pomen! vajo. toliko sem Se zvedel. Dolgo, vztrajno, trdovratno vajo! Prvi dan tiščiš glavo v vodo. recimo, eno minuto. drugI dan dve... In tako dalje... in tako dalje... za mesec dni trd^et minut pol ure... no. to je že nekaj! Hidimans!... N-ja! Do poletja manjkajo dobri štirje meseci... in potem!! Ce sem v Edijevih --č^h omahljivec — to se moti. pošfeno moti! ... Stikam krog um!va!n'ka ln s''kam Mama me opazuje, se čud!.. Cemu t ^ftim naenkrat toliko vode?... Hm. cemu... Ne, v kuhinji ne bo nič; preveč so radovrd-ril' (Dalje.) Btran 6 Iz Celfa —c Smrtna nesreča dveh opeKarniskih đeJrvcev. Pn opekarni nž. Ungar-Ullrnan-na na Zg. Ložr^ci pil 2aJcu »ta opekar-niška delavca Franc Verdev s Plevne pri 2cJcu in Pavel Malcprav s Polzele krpala blizu opekarne zemljo za Izdelovanje opeke. Ko je Verdev pol kopal zemljo v dolžini 6 m m je Maloprav odmetaval zemljo iz jarka <*ta, crva delavca na vrhu v njuni bližini sekc;a zemljo. Vs'ed stresi ja jev se je debala p'ast zemlje ziahliala in vsu-la na Ver eva in Maloprava ter ju pokopala pod seboj. Delavci so takoj prskcci-li na pomoč in po preteku ene ure odko-pali oba ponesrečena delavca. Verdev in Ma'oprav pa sta b la že mrtva, Debe'a plast zemlje ju je zadusTa. Oba ponesrečenca so pokopcJi v sredo na pokopališču v 2a.Icu Verdev zrmišča ženo in 2 in ro! leta starega sinčka. Mn.'^rav pa ženo s 5 nepreskrbljen mi otroki. Prebivalstvo glcboko sočustvule s svoicl tragično umrlih delavcev Trkoj po nesreči Je oblast uved'a preiskavo. —c Na ljudskem vseučilišču bo predajal v ponedeljek 5 t. m ob 20 univ. prof. dr. Fran Me3e:n°>l iz Ljubljane o temi ^Slovenska slika i |a Jcnez in Jurij *sub'c«. Predavatelj bo ;jal mnogo lepih skl- op* i čn h sli k-1 a rva n h posnetkov najboljših del naš'h sfavmh s'ikarjev Subcev. —c Celjski S*ho »ki »Tub bo praznoval letos 20ietn:co svojega o-tstoja. v sedan em poslovnem letu si je poleg zmag v raznih mertih doma ;n v inozemstvu priboril tudi prvenstvo S7ovenrke šahov-ske z.veze. Po leg predvidenega nr.c;onanega turnirja in raznih me^kluo.^Mh tekem bo priredil Cel^sk1 šahovski klub v soboto 3. t. m. s pr četkom ob 20. pri i-Belem volu« družaben večer, na katerem bodo tudi r^zdsljene ns°T?de za spV^ii turnir. Vabljeni so vsi člani in dobrotniki k'uba, —c Napad z rečico. V ponedeljek sta dva moška naf^o^a 26>i.nega koč^rievrgn sina Ign~ca Krrnica z Kačie^a dola pri Sv. Petru na Medvedjem selu ter ga z udare z rečico hudo poškodovala po glavi in levem ramenu. Kranjca so oddali v celjsko bolnico. —c Preložena gledalska predava. Mariborsko Narodno gleda1 Tče je pre'oz lo svoje gostovanje v celjskem g^e.ial šču s Straussovo opereto »Cigari barone zara/li tehn čnih zaprek od petka 9. t. m. na sredo 14. t. m., v petek 23. t. m. pa bo uprizorilo veselo5 gro >Konto X«. Obe predstavi sta za aborma. —c Ncsrefa ne počiva. Pri telovadbi v Sa^ez^mskem domu v Gaber ju ie p"del lSletni sin nočnesra čuvaja Alfred M k'avc iz Gaberja tako nesrečno, da si je zlom-1 levo roko v nailaktu. V tore»k je padel 44'etni mizarski mojster Ecivard žumer z I3obrne pri delu z lestve pet metrov globoko in si zlomil levo nogo v gležnju. Iste- ga dne se je 41 letni viničar Tomažič z Mi-klav^kega hriba pri Celju vsekal s sekiro v levo stopalo in se močno poškodoval. Te dni je padel 13letni posestnikov sin Bojan Rak iz Celja pr telovadbi m si zlomil I desno roko v zapestju. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. I —c V celjski bolnici Je umrl v torek 40-letni občinsk revež Ivan GoUčnik iz Druž-mr rja. v sredo pa dveletni rudarjev sinček An con Ivoovs-ek iz Vod c pri Kalobju. —c Zdravniško Dečje carstvo« iz Zagreba. — 18: Venček plesne glasbe (plodče). — 19: Napovedi. yx>roči-j la. — 19.20: Nac. ura: Ob stoletnic muzejskega društva za Slovenijo (dr. Raj ko Ložar) Ljubljana. — 19.40: Objave. — 19.50: Božične legende (V. Rudolf) — j 20.30: Koncert radijskega orkestra. Solist 1 g. F*l p Bernard (Tavta). — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Plošče. — Sobota, S. februarja. 7: Jutrnji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 12: Plošče. — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napo- vedi. — 13.02: Plošče. — 14: Poročila. — 17: OtroSka ura: a) Sonja Sever: Zlati ključek, pravljica (bere avtorica), o) Stru pena klobasa, lutkovna igra, izvaja Pav-lihova drusč na. — 17.50: Pregled aoo^e-da. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Žena In tujski promet (gdč. Kržič Marija). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19 40: Objave. — 20: O zunanji polit ki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: Pisan večer pri katerem sodelujejo člani radi'ske igr. družine. Jožek in Jež^k vmes nekaj plošč. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Radijski orkester. 1ostani in ostani č ! a n Vodnikove družba! cJeseoa Mi par laven ooj*f»r»e-. NajmaniSi ine«eK s Din MALI OGLASI đeaeoa dO pai. aaves posene) KreKiiei izjave oeaeaa um i.— davek posene). ća ptsmene odgovore sjieu«- uhui jgiasov je treoa priložit zoaniKo - fopiistov za maif dkihs«- oe priznarno RAzno tie«*eoa SO par laven poaeoe> Nnjnianiai 'Jie>*»K Sv— Oin Male oglase »Slov. Narod« 4prt*j*MiM* uprava do s j rt* dopoldne LA VSAKO PKII.IKU najboljša in aajceuejsa joiačlia sl o a o a v m e pri P K L S K t R Sv Petra c e » i a 14 JAJCA štajerska, vsak dan sveža, dobite najceneje v trgovini Cucek — Sv. Petra c. 13, tel. 42-25. 461 SUHE GOBE zadnje rasti nudite z vzorci In navedbo količine in cene tvrdki Artur Nachbar. Radeče. 457 TAPETNIŠKEGA VAJENCA sprejme takoj R SEVER — Ljubljana. Marijin trg 2. 458 r KIZISKKA " mlajša išče mesto irimesecne prakse Naslov Fain Slavka salon Petric, TrZič. 441 KUPIM Seseria *0 par laven posene) ecem Va m TA HRANAzaKOZO 1 BI0CEL0M JE ČUDOVITA/" s Id dokoiuje do se koto do hroniHl LIPSKI POMLADNI SEJEM 1940 od 3, — S marca TO% popusta na nemški* že'ez-nicah, znatni popusti v drugih državah. Vsa pojasnila dajejo: ZV A Vir*!VI BTRO I.AJP^I- ŠliOG SAJMA BEOGRAD. Unez Alihajlova 1. in častni zastopniki Ing. G. ToNNIES. Ljubljana, r.vrAeva 33 — Telefon 27-62. IOSIP BRZJAR — Maribor. Gosposka ul. 25. Telefon 20-OT. Prijavite se pri zastopniku zaradi preskrbe brezplačnega vizuma najkasneje do 13. februarja 1940. POUK rtec>eua X» par Juvtit po»*-t«ej Naimanifti oie*ek 8.— Dtn Strojepisni pouk VeCerni teCaji oddelki od do % in Vi 8 do 9 «veCer Pouk čudi pc liktatu Tečaji od l do 4 mesece. Novi teean se prlčno 1 februarja Šolnina -eio aizka R4o-A.....u- sli ojepidaiea! Vpisovanje Inevnc do 8 ure ZveCer t *hri»»l»it«i\ učni xavod L,jur>ijHna OomoDranska c 15 tel At 48-43 389 NAJLEPŠE ČTIVO lavlšen- ZGODBE BFEZ GROZE Kl*bund: PJDTR • RASPUTIN T^^mns^fir SIVKO Maferleva: P UD AR SK A BALADA Broširana knjiga stane 10.— din. Vezana knjiga stane 15.— din ZALOŽBA »CESTA< LJ L BLJ ANA — HNAFLJEV A UL. r- sva. fieseda M) par iavek posehe; NajinanjSi ££>esek 8.- 'nn STRUŽNICO vrtalni stroj, stroj za variti In kovačnlco v dobrem stanju kupim takoj Ponudbe na Ivan Presern. tov., Kranj. 431 Seseda SC paf laveh posehe-, Najmanjši &ne*>elt 5. UtD, OKKHO\A IKL)K( A OOva -iurUiaiJ ^veliiCo meo it- medico donite oa iceoeje v L.jubljana. ZiUv/v«Ka ui 6 2 L FIŽOI 7,A KI HO donite poceni pri 8EVEK & KOMP. Goapos v stana cesta d 13 L KUPI'JEM EN PRODAJAM •abljene čevlje, moške obleke m perilo. Kiavžer, Vošnjakova 4. 421 OREH stoječ, lep. velik, pri cesti, naprodaj. — Ponudbe na upravo Slov Naroda pod *Ceiklje — Gorenjsko«. 449 KRATEK KLAVIR železna konstr ukciia. 1 dolg klavir dobro ohranjen maha-^otn furnir pod ceno proda Lvrdka IV. KAOLv Domžale 442 MALA VILA ob Bohinjskem jezeru, v bližini od jezera, krasen razgled, po-hotela Zlatorog, približno 200 m polnoma urejena, z vsem kom-fortom, 2100 m- vrta. ugodno naprodaj. Informacije daje R. Neubauer — Golnik. 448 POSESTVO 200 HEKTARJEV z gradom prodam v Sloveniji. Obvestila pod šifro »Posjed od 200 ha 1255* na Propa^^nda, Beograd, post pret 409. 455 KATODNA I LJUBLJANA MOJ dejal, ia *e B'o cel. vsebov .» v tej posebni brani za kožo. pridoL va iz skrbno izbranih mladih tival Globoko prodre v kožo in dovaja ]i hrano ki Je potrebna da postane Čvrsta sveža in mla. da Biocel ]e iznjSel nek] glasoviti profesor dunajskega ujet, ■ !!-iča Zdaj je Biocel kombiniran z rožnato kremo Tokalon ba$ v pravem razmer ju da lahko redi kožno tkivo Uporabljajte to kremo zvečer zjutraj pa uporabljane belo kremo Tokalon V 3 dneh Vsm bo pokazala pot da se recite napak svoje polti In ohlapnih mišic lica Pn poizkusih ki lih je dr Stejskal napravil na kliniki dunajskegB vseučilišča pri ženah od 55 dr 72 let. »o gube izginile v roku testih tednov SIV STROJI NAJNOVEJŠI OTR VOZIČKI MOTORJI < T K I C I H L I - SIV. 8 I K O J i S igrača, vozički skirojt avtomobilski, kolesni deli i HIB UNA F.B.L. LJUBLJANA larlovška c 4 - Podružnica: Maribor. Aleksandrova 26 Ceotm t r a n k o I Halo! Pazite.•• Ne pozabite letos pusta, ki Ima velika usta in vse dobro rad pohrusta. Vsi v soboto prihitite, s tramvajem se pripeljite, saj k nam vozi minut Sest. kdor nam gost ostane zvest. jTu PK1 LOVCU oo zabava, ples, veselje, saj Igrala bo harmonika v soboto, da mladina bo plesala. Vino teklo bo kot olje, da bo vsakdo dobre volje, in jedil bo vsake vrste, ne preStejes jih na prste. Kdor pa ni prijatelj vina, k nam naj pride in zapoje: limonada čare svoje zdravje nudi in veselje. Oranžada srčne želje mu pri nas bo izpolnila! Gostilna pri Lovcu LJubljana, Cesta 29. oktobra (Rimska) 24, vogal Blefu risova 2 K. C. Ben*!ey: 40 I — Nadaljujte, — je dejal. .Skok skozi okno* ROMAN — Bojim se, da sem vas prestrašil, — je slišal Trent Cupplesove besede. Silil se je k miru. kakor potapljač k vodni gladini. Globoko je dihnil, potem pa je dejal: — Pripovedujte! — To ni bil umor, — je začel Cupples. — Tistega nedeljskega večera sem šel kakor navadno pied spanjem še malo na izprehod. Bilo je četrt na enajsu Ubral sem jo po stezici, ki vodi za White Gablesom In reže velik cestni ovinek. Prihajal sem zopet na cesto vprav nasproti vratcam v osmi odprtini golf-skega igrišča. Potem sem pa zavil v stran, ker sem hotel še na otočič, potlej pa domov. Storil sem nekaj korakov, ko sem zaslišal, kako se bliža avto. Ustavil se je blizu vratc. Takoj sem spoznal Mandersona. Ali se spominjate, da sem vam pripovedoval, da sem po najinem sporu še enkrat srečal Mandersona? No, to je bilo tistikrat. Trent ie nekaj zamrmral sam pri sebi in v dušku Izpraznil čašo. — Bila je lunina noč, kakor veste, Toda pod drevjem pod zidom je bila senca in slutiti nista mogla, da sem blizu. Slišal sem vse prav tako, kakor je pripovedoval Marlowe in videl sem avto, ko je krenil proti Bishopsbridge. Mandersonovega obraza nisem videl, ko je avto odpeljal, ker mi je kazal hrbet. Videl sem pa. kako je na vso moč mahal z levo roko za avtom. Seveda v moje največje presenečenje. Potem sem čakal, da krene v White Gables, ker ga nisem hotel srečati. Tega pa ni storil, temveč je odprl vratca in obstal nepremično na travniku. Glavo je imel p ovešeno, roke so mu visele onemoglo ob telesu in zdel se je malone skrušen. Nekaj časa je stal tako, potem je pa naenkrat skomignil z desno ramo in segel z roko v žep suknjiča. Opazil sem, kako je obrnil obraz proti luni. Imel je srdito stisnjene zobe in žareče oči. Spoznal sem. da je ta človek blazen. Potem se je nekaj zale-sketalo v mesečini. Samokres si je bil nastavil na prsi. Tu moram pripomniti, da sem vedno dvomil, da bi se bil hotel res ubiti. Marlowe je veroval v to, ker ni vedel, kako sem posegel v zadevo. Mislim pa. da se je hotel samo raniti, da bi mogel potem obdolžiti Marlowa poskušenega ropa. V tistem trenutku sem pa mislil, da si hode končati življenje. Preden sem pa mogel premisliti, kaj delam, sem skočil iz sence in ga prijel za roko. Otresel se me je ves razkačen in me na vso moč sunil v prsi, pri tem je pa nameril samokres na mojo glavo. Preden je pa mogel sprožiti, sem ga zgrabil za zapestje in na vso moč stisnil. Spominjate se, kako je bil opraskan. Vedel sem, da bijem boj na življenje in smrt, kajti iz njegovih oči je odseval umor. Borila sva se neslišno liki zveri. Nihče bi ne bil mislil, da sem našel v sebi silo za tako borbo. Potem sem udaril po njegovi prosti roki in bliskovito segel po njegovem sa-Lackresu, da sem mu ga iztrgal iz roke. Naravnost čudež je bil, da se ni sprožil. Odskočil sem nekaj korakov, toda on mi je skočil za vrat liki divja mačka. Brez premisleka sem mu pognal kroglo v obraz. Takoj se je zgrudil na travnik. VrgeJ sem samokres proč in se sklonil nad Mandersona Njegovo srce ni več utripalo. Ostal sem nepremično na kolenih, brez misli, sam ne vem, kako dolgo, dokler nisem naenkrat zopet zaslišal avtomobila. Ta čas, ko je Marlowe hodil po travniku, sem HI samo nekaj korakov oddaljen od njega. Nisem si upal stopiti iz sence. Razmišljal sem. V vsem hotelu se je govorilo o mojem jutranjem prepiru z Mandersonom. Naenkrat sem spoznal, kaj moram storiti. Moram se vrniti v hotel kar se d* hi*ro in ne črhniti o tem niti besedice. Seveda sem domneval, da bo Marlovve vsem pripovedoval, kako je našel M ander sona. Mislil sem, da bo tudi on prepričan o samomoru, kakor so bili vsi drugi. Ko je Marlowe slednjič dvignil truplo, sem se splazil na cesto in se skril tako, da me ni mogel videti. Povsem sem se bil iztreznil, križal sem cesto, preskočil plot in jo ubral po cesti proti hotelu. Pritekel sem tja ves upehan. — Ves upehan, — je ponovil Trent mehanično, — Moral sem na vso moč bežati, — je nadaljeval Cupples. — Hotelu sem se približal od zadnje strani, od koder sem lahko videl v kabinet. Bil je prazen-Zlezel sem skozi okno, pritisnil na gumb in sedel, da bi napisal pismo. Ko je prišel natakar, sem naročil čašo mleka in znamke. Kmalu sem legel k počitku. Toda spati nisem mogel. Cupples je obmolknil in se ozrl na Trenta, Sedel je in se držal za glavo. — Ni mogel zaspati! — je mrmral Trent. — Cupples, ozdravljen sem. Nikoli več se ne bom ukvarjal s kriminalistiko. Mandersonov primer je bil zadnji. Lahko vam rečem samo tole: Cupples, porazili sta me. Toda zdaj plačajte večerjo. KONEC. 'Jrcjup Josip Zupančič // Za »Narodno tiskarno" Fran Jtran U Za uoravo in insaratni dal lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani Danes premiera ob 21. url, Jarmila Kširova nova zvezd* na filmskem neba! Sijajna češka operetna dlva, ki Je i ogromnim uspehom gostovala po vseh već Jih operetnih odrih prvič v dimu! V oRtallh vlogah: HANA VITO V A, A. NOVOTNT, J. KBEUZMANN In drugi. — Glasba: STELJBSKY. Na praznik ob 1030 dop. matineja: PREMIERA HA DAME BUTTEKFXY. — Predstave danes ob 21. url, VESELA, ZABAVNA In DUHOVITA češka filmska Veseli bohemi VESELA UDA — VESELO SIROMAŠTVO KINO UNION Film Je last: Emona FIlm — Ljubljana. TeL 22-2L na praznik ob 15., 17., 19. in 21. urt._____ V Sloveniji nad 1600 industrijskih podjetij Kako ]e razmeščena Industrija po Sloveniji In koliko delavstva zaposluje Navajamo nekatere podatke o razmestitvi industrijskih podjetij po Sloveniji, značilne za naS Industrijski razvoj, po razpravi Mirka Novaka v ^Oeografskem ve-stniku« za 1 1939. Ta razprava nam nudJ enega najnovejših in najpopolnejših pregledov o razvoju nase industrije ln je trebc* posebej opozoriti na njo. Podatki se nanašajo na stanje pred dobrim letom, a doslej ni prišlo do nobene večje spremembe. Računana so samo podjetja, ki zaposlujejo vsaj 5 delavcev. Manjših podjetij pa tudi ni lahko prištevati med industrijska, čeprav bi se tako imenovala. Vseh industrijskih podjetij je v Sloveniji 1601, ki zaposlujejo 65.825 delavcev. Večina je seveda manjših in povprečno odpade na posamezno podjetje 41 delavcev, vendar se zaposlitev zelo menja, kar vidimo tudi po mesečnih poročilih našega okrožnega urada za zavarovanje delavcev. Razumljivo je, da so industrijska in obrtna podjetja koncentrirana ob železnicah- V Sloveniji je 93.6<% obratov ob železniških progah (1499), kar kaže. kako pomemben činitelj v razvoju Industrije je promet. Obrtnih in industrijskih podjetij, oddaljenih od železnice, je v resnici presenetljivo malo, le 102 ali 6.4 r> vseh obratov, zaposlujejo pa samo 2.6*% vsega zaposlenega delavstva. Po mnenju Novaka je treba pripisovati koncentracijo Industrijskih podjetij ob železnicah, ki so položene samo po dolinah ln kotlinah, predvsem goratostl Slovenije. Ob bivši južni železnici je razmeščenih nad polovico industrijskih podjetij, 908 ki zaposlujejo 55.1 <% vsega delavstva Slovenije. Ob gorenjski in kamniški železnici je 323 podjetij ali 20.1% vseh obratov, ki zaposlujejo 27.395. zaposlenega delavstva dravske banovine. Druge železnice je treba našteti po naslednjem vrstnem redu. če se oziramo na število zaposlenega delavstva v podjetjih ob njih. Celje—Dravograd, Pragerskc—Radgona— Murska Sobota—Dol. Lendava, dolenjska železnica. Zidani most- Zagreb in Grobel-ao—Rogatec Zakaj Je največ Industrijskih podjetij ob I bivši južni železnici, je dovolj razumljivo, i če upoštevamo, da so ob tej progi tri naša največja mesta, bogata ležišča premoga v j Trbovljah ln Zagorju itd. Industrializacija Je manj prodrla na Dolenjsko in panonski del Slovenije, predvsem zato, ker Je bila dolenjska stran prometno dolgo za- I postavljena, panonske nižine pa so izrazi- ■ tejša agrarna pokrajina. Kolikor se je tam vseeno naselilo Industrijskih podjetij, Je ] treba to pripisovati cenenost! delovnih sil. Večja podjetja, ki zaposlujejo nad 500 j delavcev, so razvrščena samo ob južni, gorenjski in kamniški železnici. Čim manjša so podjetja, tem bolj so oddaljena od osred- i nje prometne črte in tem več jih je, kakor po pravilu. Večja podjetja, ki zaposlujejo ! nad 1000 delavcev, so koncentrirana v 8 j središčih ob omenjenih železniških progah, j Po številu podjetij sicer ne, pač pa po za- lavci; na četrto mesto bi morali uvrstiti rudarsko industrijo, premogovniško, ki pa kakor rečeno ni upoštevana v Novakovi razpravi. Nad 3000 delavcev je zaposlenih v opekarnlški in keramični industriji. Ope-karniško Industrijo bi lahko uvrstili med tavbno kakor cementno ln apnenice ter obdelavo kamna. Pri lesni industriji zaposleno delavstvo upošteva pisec razprave samo delavce tovarn, odnosno Industrijskih mizarskih delavnic. Tega delavstva je samo približno 3 000. medtem ko bi bilo treba pripomniti, da ga je zaposleno samo v gozdno žagarski Industriji skoraj 8.000, v t-industriji predelave lesa ln rezbarstvu«, kakor Imenujejo to stroko pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Je pa zaposlenih tudi skupno nad 4.000 delavstva. Najštevilnejša so stavbna podjetja, 340, slede podjetja strojne in kovinske stroke, ki jih Je 252. Podjetij lesne Industrije Je navedenih 182, oblačilne stroke 167, tekstilne 135, čevljarske 117, živilske 103 itd. V splošnem Je treba pripomniti, da so podatki o številu industrijskih podjetij kolikor toliko relativni, ker je pač težko določiti, katero podjetje je industrijsko in katero ne — samo po številu zaposlenega delavstva. Zato bi bilo treba najbrž prišteti precej izmed teh. v Novakovi razpravi navedenih podjetij, med obrtne obrate, zlasti še. ker je bilo po statistiki centrale Industrijski korporacij ob koncu 11937 v vsej državi samo 3.054 Industrijskih podjetij, v Sloveniji pa le 403 (!) podjetja. Vendar tudi ta statistika ni točna, saj smo imeli v nekaterih industrijskih strokah celo dvakrat več Industrijskih podjetij. Podjetja klasificirajo, ali so Industrijska ali obrtna, po državi še vedno različno, po zakonskih določbah obrtnega zakona, ki se pa lahko precej poljubno tolmačijo. Vendar nI tako važno, koliko Industrijskih podjetij prav za prav Imamo; važnejše je. da se zavedamo velikega pomena industrije za naše gospodarstvo ter da je od Industrijskega razvoja v veliki meri odvisna bodočnost Slovenije. Novo otroško zavetišče v Trnovem LJubljana, 1. februarja Popoldne bo izročeno svojemu namenu novo mestno otroško zavetišče v Trnovem z internatom, dnevnim zavetiščem in otroškim vrtcem- V poslopju novega otroškega zavetišča je na prvem mestu internat za 36 revnih otrok. Poleg teh bo hodilo v dnevno zavetišče 150 otrok, v otroškem vrtcu pa bo 40 otrok. Novo poslopje stoji na zemljišču, ki meri precej nad 12.000 kv. m. Večji del zemljišča je podarila Vincencijeva konferenca mestni občini s pogojem, da sezida na njem dnevno zavetišče, nekaj sveta pa je občina še prikupila. Na severu meji zemljišče na Devinsko ulico ln na rondo, ki bo nastal ob Iztoku Riharjeve v Devinsko uHco. Na vzhodu bo tekla mimo vrta velika Jadranska cesta Iz Ljubljane na Sušak, na jugu se zemljišče dotika Ceste na Loko. a na zapadu meji na posestva sosedov in na mestno drevesnico. Na zapadu ob vhodu v otroški vrtec bo posebno Igri-I šče za majhne otroke z gugalnicami. vr-: tiljaki in bazenom, na Jugu pa bodo večji i otroci lahko igrali odbojko Na severni : strani bo park, pri zavetišču pa tudi velik ! vrt. L. 1937 Je mestna občina razpisala natečaj, da dobi dobre idejne projekte za nameravani zavod. Prvo nagrado Je razsodišče prisodilo osnutku arhitektov ing Otona Gasparija in ing. Tomaža Štruklja tehnični oddelek magistrata pa je prilagodil osnutek svojim podrobnim načrtom ter ga zlasti izpopolnil s centralno kurjavo in z otroškim vrtcem. Poslopje ima dva trakta. V prvem ob nameravani Jadranski cesti so po večini gospodarski in stanovanjski prostori ter deloma dvonadstropno poslopje, v drugem enonadstropnem traktu pa so dnevni pro- poslenem delavstvu je na prvem mestu | stori * učilnicami in rajalnicami. Maribor. V 245 mariborskih podjetjih Je zaposlenih skoraj 14.000 delavcev, med tem ko iih le v 425 ljubljanskih le nekaj nad 12.000. Sledi Kranj z 59 podjetji in 5.280 delavci, Celje s 95 podjetji ln 3.969 delavci, Jesenice (19 podjetij, 3.709 delavcev), Tr- Pri glavnem vhodu pridemo v prostorno vežo, ki je s stekleno steno ločena od velike obednice. Iz veže pridemo še v otroški vrtec, Id ima tudi svoj poseben vhod z zapadne strani pod pokritim hodnikom. V pritličju sta tudi slačilnica in kopalnica. žic (27 podjetij. 2.065 delavcev), Hrastnik 1 razen tega pa Še prehod na Igrišče ln vrt, ' Ta prehod je opremljen za odlaganje obutve in mokre obleke. Na levi strani so pisarna uprave, toalete in dohod v veliko kuhinjo. Poleg kuhinje so na severni strani potrebne shrambe, pisarna za sprejemanje dobaviteljev, ki ima tudi poseben dohod s ceste, in prostori za centralno kurjavo, takoj od glavnega vhoda vodijo pa na desni stopnice v I. nadstropje. Kuhinja ima direktno zvezo s stranskim stopniščem- Razen štedilnika ima kuhinja tudd til velike in dva mala brzoparilnika. Veliki za kuhanje obedov drže po 200 1, 150 1 in 100 I, mala dva brzoparilnika za kuhanje mleka, kave ln čaja pa po 30 ln (3 podjetja. 1334 delavcev) in Kamnik (15 podjetij. 1025 del.). Ti podatki so pa pomanjkljivi, ker nam ne povedo ničesar o naših rudarskih podjetij. Tako je n. pr. naveden Hrastnik med osmimi najpomembnejšimi industrijskimi kraji zaradi steklar-niškega delavstva, nikjer pa niso omenjene Trbovlje, ki zaposlujejo (po podatkih lz L 1938) 2 600 delavcev. Upoštevati Je pač treba še. da je v naši rudarski Industriji zaposlenih približno 8 000 delavcev. Sami podatki o zavarovancih okrožnega urada za zavarovanje delavcev nam ne morejo nuditi popolne slike o naši Industriji. Da Ima Maribor bolj industrijski značaj kakor LJubljana, vidimo tudi lz nasled- I 20 *•2 velikim oknom je kuhinja. zvezana njih podatkov Maribor Ima 4 podjetja z več ko 500 delavcev. Ljubljana pa samo eno tako veliko podjetle (tobačna tovarna). Razen tega je v Mariboru še 8 obratov, ki zaposlujejo po 250 do 500 delavcev, v LJubljani pa zopet samo eno (tovarna pločevinastih Izdelkov), pač pa ima LJubljana prav tako kakor Maribor 11 podjetij, ki zaposlujejo po 10 do 250 delavcev. Maribor, Kranj ln Tržič so Izrazito tekstilna središča. V Mariboru je zaposlenih v tekstilni industriji 46.7^ delavstva, v Kranju celo 69^. v Tržiču pa 57%. Na Jesenicah Je velika večina delavstva zaposlenega v kovinski Industriji, celo 96.9~. Po številu delavstva je najbolj razvita tekstilna industrija, ki zaposluje skoraj 18000 delavcev; sledi strojna ln kovinska Industrija z nad 13.000 delavci; na tretje mesto spada stavbna stroka s 10.420 de- zvoon kino sokot.sk? oom V 8ISKI — Telefon 41-79 Filmska drama po slavnem romanu J. Spielmanna Žrtev sporedne molčečnosti (Župnik tz San Vlktoara) Predstave: jutri na Svečnico ob 3-, 5., 7. ln 9- uri, v soboto predstava odpade zaradi maškarade Sokola, v nedeljo ob 3.. 5., 7. in 9. uri ter v ponedeljek ob %9. urt Prihodnji spored: Krik ulice sst a ■ f z Jedilnico, kjer Je prostora za 100 otrok. Kakor jedilnica je tudi otroški vrtec odprt proti jugu in razdeljen v dva prostora, namreč v rajalnico in sam otroški vrtec za 60 otrok. Na dveh stenah je nameščena nizka šolska tabla za risanje ln sploh za >umetnostno« izživljanje malčkov. Otroški vrtec Ima tudi obiskovalcem primerna stranišča, lastno garderobo, v kopalnici pa Je zanje namenjena posebna prha in nizek krožni umivalnik. Poleg tega umivalnika je v kopalnici se višji umivalnik za večje otroke, štiri prhe in korito za pranje nog z osmimi iztoki. V Ljubljani so v tem zavodu prvi krožni umivalniki enak umivalnik Je pa tudi v otioškem zavetišču stanovanjske kolonije za Bežigradom. V. I. nadstropju so predvsem dnevni in »palni prostori otrok. Po vrsti je 5 učilnic, po 8 m širokih in po 7 metrov globokih. Vse so obrnjene proti Jugu in je v vsaki prostora za 34 otrok, prav tako imajo pa vse okno čez vso steno. Velika veža Je namenjena rajanju otrok, na kraju pa jo zložljiva vrata ločijo od majhne kapelice. Gradbeno podjetje Emil Tomažič je pričelo priprave zidanja 19. julija 1938. oktobra pa Je bila stavba pod streho. Slaba tla in visoka talna voda so zahtevala skrbno fundiranje ter Je bilo pod glavnimi tein eljI zabitih 340 borovih pilotov. Vsi gradbeni stroški z raznimi manjši-| nd deli znašajo 3.420.000 din. C* to vsoto j razdelimo na število oskrbovancev, dobimo za vsakega otroka po 17.000 din stroškov. Vsi prostori so zračni in solnem* ter po večini obrnjeni na prisojno stran, spalnice pa proti vzhodu. Pri vseh umivalnikih le topla m mrzla voda. Zelo lahka bo skrb za snago, saj so stene poldrag meter viko obložene s ploščicami. Za prezrače-Jc kuhinje je narejen za paro. ki se sicer kvarno nabira na stenah in stropu. Ob notranji steni veze Je dolga vrsta omaric, da bo imel vsak gojenec svojo omarico. Ožja veža vodi k spalnicama V vsaki je prostora za 18 dečkov ali 18 deklic. Tako poleg dekliške kakor poleg deške spalnice je posebna umivalnica s prhami in nočnim straniščem, med obema spalnicama pa sobica za nadzornico. Po stranskem stopnišču pridemo k ambulanti z večjo bolniško sobo in s sobo za varuhinjo, posebej pa je še kopalnica za bolne otroke. »Pomladno veselje« na Taboru MASRARADA SOKOLA I sobota - 3* februarja 1940 V II. nadstropju so nad ambulanto enaki prostori namenjeni za klavzuro sester, na severni strani pa so pralnica, sušilnica, šivalnica in soba za hišne pomočnice, ki imajo tudi svojo kopalnico. V mezzaninu je dvosobno stanovanje za duhovnika s stranskimi prostori V konstruktivnem pogledu je stavba železo betonski skelet s prevesnimi polji, ki omogočajo velike okenske stene na južni strani. Obodne stene so v pritličju lz votle opeke »A ris t os«, v gornjih nadstropjih so pa lesene predalčne konstrukcije. Prve kot druge so na notranji strani obložene s 5 cm debelimi ploščami >Poro-lit«, ki so lz njih tudi predelne stene, toda po 10 cm močne. Stropovi so pretežno leseni, kakršna Je tudi strešna konstrukcija z nizkim naklonom in velikim napu-ščem, a krita je streha z valovitim salonitom. Zazidana ploskev meri okrog 950 kv. m. zazidana prestornina pa znaša okrog 9000 kub. m. Ce računamo, da bo v zavodu 200 oskrbovancev, ima vsak otrok 45 kub. m prostornine. Požar uničil prosvetni dom Poljčane, 81. janurjn Popoldne Je nenadoma začelo biti plat zvona. V bližini cerkve se je dvigal proti nebu gost oblak dima in Se so ljudje in gasilci hiteli vkup, češ »Prosvetni dom gori.. .c Prosvetni dom, čeprav zidan in z opeko krit, Je bil na mah ves v plamenu. Prvi. ki so opazili sumljivi dim iznad strehe, pripovedujejo, da se Je najprej narahlo zakadilo, nato pa je švignil plamen skozi streho in je začelo goreti z vso silo. Ogenj je izbruhnil na vzhodni strani, kjer Je oder, nakar se je razširil čez vso stavbo. Opeka in tram o v je je pokalo, da je bilo groza. Ker Je nad odrom lesen strop in Je bilo vse suho, je gorelo kakor smola. Od stavbe je ostalo zato le golo zidovje. Zgorela Je vsa kuliserija, ves gledališki inventar in kar Je najhujše, lepa in bogata, več lepih tisočakov vredna knjižnica Ae nedavno so nabavili za okroglo 1000 din novih knjigvh knjig. V poslopju Je bila tudi posojilnica, katere inventar pa se Je posrečilo rešiti. Prav tako je ostala nedotaknjena blagajna. Ogenj je nastal kakor domnevajo, zaradi kratkega stika, ker ta dan v domu peči niso bile zakurjene. Na pomoč so takoj pritekli ljudje m gasilci, ki pa so imeli zaradi mraza, zamrznjenih cevi in pomanjkanja vode zelo oteženo delo. škoda je pre< jšnja in Je le delno krita z zavarovalnino. Iz Kamnika — Tako se ne postopal Prostovoljna gasilska četa v Kamniku ima v prostorih svojega gasilskega doma nameščen zvočni kino, postavljen z namenom, da bi četi gmotno pripomogel do potrebnega razmaha. Predstave predvajajo v -oboto, nedeljo in ponedeljek zvečer ob 20. Nemalo pe so bili Je itak redki obiskovalci presenečeni, ko jim je pretekli ponedeljek zvečer pred poslopjem kina sporočil sluga, da ne bo predstave, ker je občina odklopila električni tok. Gre namreč za naslednje: Ko Jo prijel občinski uslužbenec kakor vsak mesec kontrolirati števec, je opazil, da te vrti nazaj. To v Kamniku doalej ni bil prvi primer, lahko bi jih navedli več. Imamo mladega tehnika, ki prav lahko napravi kak fNJ 1 JI V«aHnHMV( PAZITE NA tEVUE! 5705-1206 Elegantni in fini izrezani Čevlji iz atlasa, za ples in večerne zabave. Lahko iih dobite v vsaki barvi. 6805 66106 Odprti lakasti čeveljčki z visokimi petami in lahkimi podplati. Pristajajo k vsaki toaleti. napačen spoj. To se je v \*seh primer^h upoštevalo in so brez vsega drugega spravili števce v red. Ni se pa isto zgodilo gasilski četi. Tu so odklopili tok, med občinstvo pa razširili govorico o dvomljivih manipulacijah. Gasilska četa plačuje občini popolnoma v redu, kar ji gre, in želimo, da bi tudi občina četi dala vedno, kar ji gre, in postopala z njo tako. kakor ena izmed najstarejših v srezu zasluži. V >sta!em pa dobro vemo. kaj prav za pra\ za vsem tiči. Bliža se občni zbor gasilske čete. Ker se jim čete doslej še ni posrečilo dobiti v svoja roke, je treba sedaj uporabiti vsa sredstva, ki so jim na razpolago, ne glede na to, kakšna so. Zanje ni to važno glavno je, da dosežejo svoj namen. Gospodje, brez vseh podlih sredstev boste dosegli namen, kajti proti zlobi boriti se ie res težko, rečemo pa samo tole. tolikega razmaha ne boste dosegli nikdar, kakor ga je gas. četa pod predsedstvom tov. Ccrarja dosegla prav zadnja leta. — Leta 1939 je bilo v Kamniku rojstev 86 in sicer 76 doma, 10 v bolnici. Nezakonskih je bilo 8. Statistika nam torej kaže, da število rojstev v Kamniku pada. — Porok je bilo 45, v Kamniku 34, drugod pa 11 Med poročenimi je bila pretežna večina delavskega in obrtniškega stanu. Umrlo jih je 54, moških 28. žensk 26; pet pa so jih pripeljali še od drugod, tako da smo imeli vseh pogrebov 59. Mickey Rooney ^ŠESTNAJSTLETNI" in „KRIK DŽUNGLE" Danes ob 20. in 21.30, na Svečnico eb 14.30 16., 17.30, 19., 20.30 in 22. url KINO MOSTE innilHHMBliS«H^^B Iz Radeč — Iz me*a ubogih ptičkov ni delajo pečenke, v radeškem šolskem okolišu Je nekaj ljudi, ki nimajo nobene srčne kulture. Najbolj žalostno Je, da svoje otroke navajajo h kaznivim dejanjem in barbarstvu, ki Je mogoče samo v neciviliziranih državah. Kljub lepim nasvetom učitelj-stva se Je dogajalo na premožnem posestvu na Vrhovem, da so šoloobvezni otroci lovili pri gospodarskem poslopju na desko in mrežo od mraza in lakote premrle ptičke, k čemer so jih navajali njihovi starši. Ptički, največ strnade in Useke so nato usmrtili In Jih oskubili, mati pa Je iz mesa napravila golaž ali ptičjo pečenko. S sličnim poslom se peča že neki brezposelni mesarski pomočnik in nekdo drugI, ki lovi šoje m drugo. Zadeva se adi aa prvi hip neverjetna, češ, kako bi mogel premožni posetnlk hraniti svojo družina g mesom ubogih ptičkov, vendar pa Je resnična, ker Je bOa prijavljena pri tukajšnjem šolskem upravite! Jstvu m potrjena po izpovedi prizadetih otrok. Z zadevo se bodo pecala še oblaetva. Pričakovati Je. da bodo brezsrčni ltodjs kaancrvaals — Plesni vencek gasilcev. Na Sveoniea zvečer bo v prostorih hotela >Jadrane plesni venček naših gasilcev Iz Zagorja Kdo je Izgubil denar? Na železniški po« staji v Zagorju je 25. Jan. popoldne poštena Ženska našla denarnico z večjo vsoto denarja, ki jo je oddala na orozniski postaji, kjer se lahko dvigne. V policijskem dnevniku zaradi vlomov zasledovanega Kranjca Florjana, zaposlenega pri Dukiču, Je prijela naša orožniska patrulja in ga oddala v zapore v Radečah. Nov vhod poleg Aleksandrovega rova v Toplicah so začeli graditi te dni. Postavili so že trden lesen most preko Medije nasproti stare sole. V prvi etapi bodo zgradili zgolj kakih 600 m horizontalnega rova sporedno z omenjenim rovom, pozneje pa bodo zgradili potrebne navpične jaške sa pridobivanje premoga iz drugih predelov tega odseka. Sestanek staršev šolske deee, kjer jih je tajnik unije za zaščito dece informiral o potrebnih ukrepih sa primer, če bi nastopila potreba evakuacije, Je bil polnost*-vilno" obiskan ter j s zbudil mnogo zanimanja. Večina prisotnih Je namen teh ukrepov popolnoma pravimo razumela. Vedno se seveda dobe tudi taki, ki morajo že po svoji naravi nasprotovati ali pa taki, hi morajo pristavljati dokaj neumestne pripombe, s kakršnimi se zgolj smešijo. Nemara bodo ti nergači med tistimi, ki bode prvi kritizirali, zakaj se niso pravočasno ukrenili potrebni ukrepi, ali pa bodo izgubili svojo sedaj tako modro in pogumna glavo. Vse priznanje pa veliki večini preudarnih staršev. Pomanjkanje petroleja čutijo posebna prebivalci hribskih vasi nase soseščine. Ponekod ne dobe niti kaplje petroleja, ce pa se Jih le kdo usmili, morajo plačati višjo* včasi naravnost verižniško ceno. Te dni sa hribci primorali s steklenicami v našo dolino in moledovali okrog naših trgovcev; pa tudi niso imeli bogve prida uspeha. Kaže, da Je nastala prava suša. • • Obrtniki naše doline spoštujejo tradicijo, zato bodo tudi letos priredili plesno zabava in veselico v petek v Sokolskem domu, kjer bosta najbrž zabavala s svojimi posreca-nimi vložki tudi popularna Jožek ln Ježek, ki jih boste lahko to pot občudovali prav iz bližine in se vrteli ob zvokih domačega orkestra pod vodstvom g. Ludvika Mlakarja. Rudarski zabavni večer v ljubljanskem radiu pripravljajo naši Zagorjani. Sodelovali bodo nekateri znani dolinci ter oživel stare, napol pozabljene šale in dogodivščine, pozabili pa ne bodo tudi posrečenih dovtipov komaj preteklih časov. Oddaja bo v soboto 10. februarja od pol SI. do 21« aa kar opozarjamo tudi revirske »V belem carstvu« VELIKA MA&KABADA SOKOLA VIC DNEVNE VESTI — y— tevOnljefelJaiisB* ki nam dolgujejo naročnino aa tri aH meseoov, smo t« dni obvestili, koift"* •a njihov dolg. V»era taksiiir bo uprava dostavljal* nas l»«t »amo so de 5. februarja, tedaj pa bo ukinila dostavo \»cđ3, ki dotlej ne bodo svojega dolga poravnali. Ponovno prosimo vse nase naročnike, da nam naročnino plačujejo redno v«a* me8«* in nam z netočnim plačevanjem ne povzročajo nepotrebnih stroškov. — rotn i ki v Italijo smejo po novih predpisih vzeti iz nase države s seboj v denarju sarno 250 lir. In sicer 200 lir V bankovcih po 10 lir, 50 lir pa v kovancih. Rasen tega zneska si lahko potniki v Italijo na-jev novih knjig. V poslopju je bila tudi niku do 3000 lir v kreditnem pismu in l'500 lir v hotelskih bonih. — Zamenjajte stare kovance po 50 din! Opozarjamo vse interesente, da bodo po odloku finančnega ministra stari kovanci po 50 din izgubili svojo veljavo 16. t. m. Lastniki naj jih zamenjajo pri blagajni Narodne banke ali pa prt državnih finančnih ustanovah za sedaj veljavni denar. — licitacija za zakup prodaje tobačnih izdelkov na debelo. Uprava državnih monopolov je razpisala za 7. t. m. ofertaino licitacijo, na kateri bo oddan zakup pro-riaje tobačnih Izdelkov na debelo od 1. aprila 1.1. do SI. marca 1945. Licitacija bo hkrati v tobačni tovarni v Ljubljani za prodajne rajone št. 4 in 0 v prodajnem monopolskom nadzorni št vu v Zagrebu, v me* nopoLskem inspektoratu v Sarajevu in v upravi državnih monopolov v Beogradu sa vse druge rajone. -— Anketa ministrstva mn gozdove ta rod* liike. Zaradi pomanjkanja premoga, ki je zadnje tedne posebno občutno v vsej državi, so v ministrstvu za gozdove in rudnike začeli premišljati, kaj bi bilo treba ukreniti, da bi bili vsaj večji kraji primerno založeni z gorivom. Zato je sklicalo ministrstvo posebno anketo. Na nji bodo razpravljali o vprašanju preskrbe državnih železnic in paroplovnih družb s premogom ter ali je potreben uvoa premoga iz inozemstva. Razen te ministrske ankete, ki ima of i delni značaj. Je ministrstvo poklicalo tudi se lastnike premogovnikov iz države na širSo anketo. Ha tej anketi bt naj revidirali načrt O razdelitvi premoga zasebne produkcije, — Uvoz ameriškega bombaša. Po informacijah iz angleških virov so na poti V Jugoslavijo tri italijanske iadje in ena ameriška s 5 do 6.000 bal ameriškega bombaša i& našo državo. Ta pošiljka je bila poslana v naSo državo po tako zvajiem navycert šestemu. Na podlagi dokumentov za prevoz po tem sistemu pošiljk angleške oblasti ne zadržujejo na poti. — Anketa o osnovni minimatai delavski mezdi. Ministrstvo socialne potlUke Je zahtevalo od gospodarskih ustanov, naj mu čimprej pošljejo gradivo, statistike itd, da v zvezi s ponovnimi zahtevami delavskih organizacij o zvišanju temeljne minimalne sttnrVt ukrene vse potrebno. Ministrstvo zahteva podatke, ali so se spremenile govedarske razmere ta koliko v posair)o*nt& krajo*. To vprašanje stil reftiU čimprej ta bO nujbrz anketa, ki Je bila že sklicana, % potem odložena, ponovno sklicana sredi meseca. Trgovinska pogajanja z Nemčijo za~ carteske valje aveteSttacaSa s Afe#»- cljo. Nemška vlada je obvestila balkanske države., da bo v začetku marca ali aprila priključen protektorat Oeako-Moraveko tudi v carinskem pogledu k Nemčiji. Zato bodo tedaj razveljavljeni trgovinski sporazumi % bivšo č>eskoslovaško, kolikor so še v veljavi. Da bi ne prišlo do zastoja v zunanji trgovini s protektoratom, bodo v tem mesecu aH najpozneje prihodnji mesec sklicana trgovinska pogajanja z Nem-<3Jo in udeležila se jih bo seveda izmed trugih balkanskih drŽav tudi na*a država. — Sestanek Jngoslovensko-nr-mftkega ge-^flarskčga odbora bo v Zagrebu m V LJubljani- Nedavno smo poročali, da bo 10. t. m. sklican »ostanek stalnega jugoatovensko-nemškega odbora za gozdarstvo In sicer najbrž na Dunaju. Po najnovejših vesteh bo pa ta sestanek v nafti drlavt m sicer v Zagrebu in v Ljubljani. Na njem bodo razpravljali razen o vprašanju cen tudi o transportnih vprašanjih. — Sestanek Jngtmlevrnsko-traJIJansIcega stalsega gospodarskega odbora, V najkrajšem času bo sklican sestanek Jugoslovon-sko-italljanskega stalnega gospodarskega nabora v Rimu, po vsej priliki sredi tega meseca. Na sestanku bodo razpravljali o reviziji kontlgentov ra izvoz našega blaga v Italijo, kakor tudi za uvoz Italijanskega Maga. — Jugoslavenske - nemške |SfSwiuaiati tveae. O priliki svojega obtoka v Beogradu je podal predsednik tipskega velesajma Ludwig Flchte novinarjem zanimivo Izjavo o jugoslovensko-nemftkih gospodarskih odnosih ter o udeležbi nase države na velesajmu. Med drugim Je dejal: Kako se obe državi gospodarsko izpopolnjujeta v pogledu zunanje trgovina, najbolje kanejo statistični podatki v radnih letih Tako je imela L 19S3 Jugoslavija 13% vsega svojega uvoza iz Nemčije, sedaj pa uvata fte 40^.. L, 19SS je Nemčija prevzela 14% vsega jugoelovenskega izvoza, medtem ko odpade sedaj nanjo s Avstrijo vred 42*». Sporedno s razvojem gospodarskih odnosov med obema dr*avama so a? utrjevale tudi zveze med jiigoelovensklmi gospodarskimi krogi m Hpškim veleaejmom. Na spomladanskem tipskem velesejmu 1, 1003 Je ntto 216. lani pa fte Idil Jugoslovensklh trgovskih interesentov. Tudi sedanja vojna ni pretrgale gospodarskih zven med r*berna državama, temveč jih je eek> utrdila. Med vojno, v dobi velikega pomanjkanja blaga, Je tipski velesejem smoter mnogih kupcev lz vseh nevtralnih drsav. pač zato, ker nudi priliko za navesanje neposrednih zvez kupcev In produ centov. Toda tipski velesejem ni posrednik le aa mednarodno izmenjavo blaga, temved Je slasti revija produkcije vse nemške industrije, ki si je postavila za cilj, da kljub vojni zadovolji vse svoje odjemalce, pred-vsem odjemalce te držav jugovzhodne Evrope. Lipiki velesejem se bo začel t. marca is bo prirejen v 24 velikih razstavnih pala- | dah v notranjosti mesta. Vizum za posetnlkn dunajskega vele* Za potovanje v Nemčijo potrebujejo obiskovalci dunajskega veleaejma poseben vizum, ki ga dobe brezplačno. Pogoj je, da bo prošnja za vizum skupno 0 fotografijami predtoiena od zastopnika dunajskega velesajma. Da bo visom pravočasno izdan, se mM mtsrsseot oatbrto prijaviti pri zastopniku dunajskega vetesejma do zo t. m. 6s a* je prijavi posne je, mora s posebnimi skega dravsko banovino Je Josip Kuffieasst, la- greb, Ilica 0, — Vreme. Vremena** napoved pravi, da ne bo v splošnem soboaih lat rinil sprememb, včeraj Je nekoliko snedUo v Beogradu, dešavalo na Visu, v ftptitu, Štusa-boru, alrju In Dubrovniku. Najvišja temperatura Je bila v Dubrovniku 10, v Kum-boni t> aa Visu la v Splitu % ▼ nrju *, v Sarajevu —a, v LJubljani -—M, v Sa-grebu —4, v Maribor« ta O ttiusjlađU —6. Davi je kazal barometer V Ljubljeni Tss.0 temperatura je znašala —4 —8, niSJiiit plast 49.5 cm. — Zagrebške radU*ke se vedno ni prevzele* Čeprav j« radijska postaja prenehala biti ske drutbe Radio fte l. še vedno ni dobila novega ministrstvo je kupilo postajo Srn 1,000.000 din, ni pa dobilo dovoljenja Ah tO VSOto od državne glavne racoaovodske kontrole. Po zadnjih informacijah o mosta je pa glavna kontrola brila vsoto potrebno SO ISfSSflln njemu lastniku postaje. Salo računajo, da bo postajo jutri prevzel aOvi leatalk m Sicer postno ministrstvo ter bo v ta imenovan komisar. — železničarji so nak din blaga. Zdaj je bilo pet železničarjev iz ki so kradli is vagonov Ved let blago Preiskava Je ugotovila, da so nakradtl za 600.000 isojilHio aa tpsjiod okAsolm do vsUvsi 1 mmmšrtk iT * si ostaj n**m upravi mod UPatemi uraSSv T k- prtpom* *~ Mestno poglavarstvo ras glasa: po dOŠDČUihč I 23. zakona o ustanovah ter čL 37. pravilaika k tomu zakonu so vse upravo iietaaov doiaae pradlostu uszaaovni oblastt ha astri upravi Odsooso. če so poslovanje ustanove razteza aa več naaovtn. sit na vso kralje vino, ministrstvu sa pro-sVttO, skupno i obračunom letno poročilo O svojem debi najkasneje do SI. marca 1.1. —- Zamenjava starih 50 dinarskih ka-vaauev. Tukajšnja podnisnice Narodne banke bo zamenjavalastare SOdinarske kovance le dO 16. februarja. — Is a* vfinu upravo. Vsi delodajalci se pozivajo, naj takoj predložijo davčni upravi, soba štev. 4, davčne knjižice v letni pregled. Ob pregledu ss mora plačati obenem spsoisliM doprinos za narodno obrambo za čas od 1. julija do 01. decembra 1030. v kolikor še ni bil plačan tekom leta. S L Januarjem se spremeni lestvica za usluabsaski davek in sicer samo za tedenske prejemke. Spremenjene lestvice as preračunan je usluabsnskega davka od tedenskih prejemkov la spremenjene lestvice aa preračunenj« specialnega doprinosa sa Obrambni fond se dobe pri davčni upravi. — NamešoBaske tegtuunacije. Mestno pogiavarotvo v Mariboru raaglaša: Vsi oni, ki so v popisovalaem Oddelku mestnega poglavarstva na Slomškovem trgu 0 napodili namošeensko legitimacije in poslovno knjižice, so pozivajo, da jih UkdJ dvignoiov — Poroke, v zadajam basu so se v Mariboru poročili; Zoran Mulej, zasebni uradnik, tn Kozara Tomatin, učiteljica, Razlagava ulica 11; Ivan Tarfruš, tesar, in Marija Kukovec, posest, hči. Vinarje 17; Jakob Beraaič, kolar, m Marija Polovsak, tovarniška delavka, Meljska cesta 07: Mate siadojevic, trgovinski zastopnik, in Marija Cepin, trgovinska pomočnica, Maistrova ulica 17; Alojzij Kemperle, trgovec, in Genovefa Koleznik. kmečka hči od Brezna; Martin Senica, kmet, In Marija Mar-guC. fanedaUj hCi Is SIC pri LoCaA; Josip Mužerlin, zavira* dri. Šel., Zidani most. in Ljudmila Mlaker, Marmontova ulica 14; P. Volk, pekovski pomočnik, tu Štefanija Snidarsič, tovarniška delavka, Pobrežje; Prane Male, mizarski pomočnik, in Frančiška Pišotek, tkalka, Tezno: Alojzij Gradišnik, drtav. cestar, ta Marijo Staubor* tkalka, Tezno; Anton Tlsler, zidar, to Jera rtrabernlk služkinja, Pobreije; Alojzij Braučle, delavec, in Ana dater, go-stllničarka. Slovenska Bistrica: Prane Eger, mesarski pomočnik, in Frančiška Pogorele, natakarica, Studenci. — Obilo sreče! Ljl Mmše al opsell ognja. V fUsborju Je zgorela cementna tovarna, ki je last Ivana Glasenčnlka, Delavnica je bila na samotnem kraju v nekem jarku, da m nihče opazil ognja, ki jo je z vsem inventarjem In stroji vred uuepoitL Gt a satir um ima zarad4 požara nad 30000 din shoda — Ce se vname star paaj. 621etni pc seotnik Anton S. iz okolice Maribora j prišel po opravkih v mesto. V neki gostili na Koroški cesti se Je seznanil z deklic, s katero Je prebil noč. Ko se je zjutra zbudil, nI bilo ved ne deklice, pn tudi m denarnice, v kateri je bilo okoli 500 dir gotovine. Anton S. Je zadevo prijavil po lici jI, ki poizveduje ta tatinsko deklico. — Bazne VOSU, V delavnico fotograf Ludovika Kisserja v Vstrinjski ulici 30 jt vlomil doslej se neznan zlikovec ter odne sel iz nekega predala 350 din gotovine. — Prt Treh ribnikih so našli zlato nalivno pero >Parker«t, ki ga dobi lastnik na policiji. — V Ulici kneza Koclja je padel 15-letni trgovski vajenec Ivan Orovič take nesrečno s kolosa, da je obležal 2 zlomljeno levo nogo. Orovič se zdravi v bolnici. — V neki tukajšnji kavarni je izginil železničarju Francu Erjavcu zimski plašč, vreden 600 din. — Ogrožen ormoški most. Med Obrežjem in Ormožom stoje trije mlini in žaga, ki so last posestnikov Zadfavca in J areni ne. Ledeni skladi so podrli največjega teh mlinov, ki je Ml tast posestnika Za-dravca. Voda je odplavila tramovje in drug las do ormoškega mostu, k! Je bil tako resno ogrožen. Poklicali so gasilce, katerim so pomagali tudi domačini, in posrečilo se je odstraniti ovire ter preprečiti katastrofo. Lastnik mlina ima okoli 100.000 dinarjev Škode. — Vreme. Za mariborski okoliš napoveduje tezeOska vremenska postaja oblačno in suho vreme in nov sneg. Včerajšnja maksimalna temperatura je bila —« C. današnja jutrnja temperatura pa —O.o C. Količina padavin po raztopljenem snegu je znašala 8.2 mm, sneg je bil 47 cm visok. Mariborsko gledališče Četrtek, 1. febr. ob 20.: »Neopravičena ura« Znižane cene. Petek, 2. febr. ob 15.: >Vse za Šalo.« Znižane cene. Zadnjič, ob 20.: *Via Mala.* Znižane cene. Sobota, 3. febr. ob 20.: sOthello.« Madelje, 4. febr. ob 15. <»Prodana nevesta.« Znižane cene. Zadnjič, ob 20.: -Konto X.« Znižane eene. Ga, Zakrajškova bo »opet nastopila po skoraj trimesečnem presledku zaradi bolezni dre vi v zelo zabavni la v prvem delu sezone z navdušenjem sprejeti veseloigri iz Šolskega življenja >Neopravičenl uri« Vse sa salo — zadnjič na mariborskem odru. Nad vse priljubljena domača opereta o Vse za šalo«, ki je na mariborskem odru dosegla rekordno število predstav, bo v petek 2. t. m. zadnjic v sezoni in po znižanih cenah. Novi mestni proračun 62 in pol milifona din Mevl W*m*mtmm TMtmjc važne postavke tudi gf#4e zaklo-ttUK, pasivne obratiit>ef zaščite otrok, rezerve živil in priprav sa novo išitolao tržitioo Maribor, 31. Januar is Novi mariborski mestni proračun sa L 194041 je izgotovljen. Ickafuje skupno 62,6^0.620 dtn izdatkov napram 62,280.440 drh v lanskem proračunu. Novi proračun at 1944M1 je torej za 552.100 din večji kakor lanski. K temu je treba le prišteti postavko regulacijskega sklada t zneskom 1J20.000 dm dohodkov in prav toliko izdatkov. če si ogledamo posamezne postavke Izdatkov, potem se nam kale sledeče razmer* je novih in lanskih proračunskih postavk. Osebni izdatki so proračuna ni na 9,132.130 din. dočim so rna*šJi v prejšnjem proračunu 1311.770 din manj, namreč 7*820.^0 din. niosna mestna uprave 2.045.960, lani 2,97X040. Osebna tor Imovinska varnost 615.010 din. lani 761.670 din, anuitetn* ftlul-ba 7322.330 din, lani 8,181.810 din, tehnična služba 1,438.980 din, lani 1.485.980 dirt. zdravstvo 2332.10O din. Um 2,315.100 dtn, socialno skrbstvo 4,590.650, lani 4,573.490 din, šolstvo 1,442,170 dtn, lani 1.443.860 din. znanost in prOsveta 342.100 din, Lani 293.400 din, obrt, trgovini in turlsOm JOO.000 din, lani 330.0Č0 din, mestni veterinarski sklad 195.750 din, lani 136.000 din, razno 200.000 din, lani 550.000 din, postavka prehodno, k! je v lanskem proračunu nI bilo, pa 600 tisoč dih. iMestna podjetja 31.658.440 din. Uni 31,422.930 din. Slika dohodkov je naslednja: splošna mestna uprava 53.590 din, Uni 43 590 din mestne davščine bodo vrgle letos prt d vidoma 10^90.720 dtn, lan; 19.229 030 dtn. anuitetn* služba iskatuje 5.568.200 din, lani 5,542.410 din, tehnična »tožba 520.000 din Unl 425.000 din, soć's'no skrbstvo 60.600 dtn. Umi 60.000 din, mestni veterinarski sklad 195.750 dtn lani 166000 dm, razno 550.000 din. lani 1.750.000 dm, postavka prehodno 600.000, Mestna podjetja pa 35 milijonov 784.760 din dočim so tna*ali lanski dohodki Mestnih podjetij 34 861.810 din. Sovi mestni proračun je realen Predvideva možnost, da se v primeru naraščanja draginja zvifajo tudi uradniške ter delavske plaće. Poudariti Je nadalje da ni ve-san novi proračun /S 1940-4! z nobenimi novimi davščinami, ker Je bt^rtS posest v Mariboru tako obremenjena, da bi ne zmo gta nobenih hramen več. Pač pa se i« mestni občini posrečilo, da ie brez posesa po davščinah sklenite precej ugoden aranžma s posamcsnlml denarnimi zavodi gtede odplačevanja dolgov. Valno je tudi. da prsd-vide\*a novi mesto! proračun sredstva za gradnjo Javnih zaklonile, za pasivno obrambo, za nabavo rezervnih žvll, za zaSci-to otrok, za dokončno đogrsd'tev mestnega gradu, kjer bo treha fSstavriratt 3e predvsem dvorano in stopnišče Vsebuje pa tudi novi proračun možnost prvih priprav za nakup potrebnih nepremičnin, kjer naj bi se postavila nova mestna tržnica Novega mestnega proračuna ni bito lahko sestaviti, ker zahteva država precej občutne dajatve, ki Se nanašajo na gradnjo Zđk'onKč, ža-ct-to otrOk, preskrbo rezervnih živft. pasivno obrambo itd. >t& drugi -*-*ni pa k drŽava maksirmma tros*ir?nc na 1 dirt ki pa fe znašala doslej v Mariboru 1.50 din Mariborska mestna obrma je zaradi tega pri-krsj'sn« ss 600.000 din. Novi mestni proračun je rSzpoloien na vpogled občanom. V krefkem bo proračunska seja mestnega sveta aa kateri bodo raspravljati tn sklepali o novem mariborskem mestnem prorsčunti. Mariborski gasilci raSill sa 9,^3.000 din %*. +biw& tbt ntariboMlte gasllaka iete — MaHbdrtkl SMUot ao tudi IšMl iapo>potoil3 sroj todolml gšttilsfltl te* ventar — Stj*oo tfin ta novo alarmne naprave Maribor, 01. januarja Kaša msrihorsna gasilska oete slovi po svoji strunviosti. tehbieul usposobljenosti tat saaobai gasilsko tsbnidni opremljenosti Vootalntao situpšelne mariborsite gasiiaKe fcete podaja etiko požrtvovalnega deiova-aja v prid bližnjemu, 'rudi nocojšnja se. redna skupščina prostovoljne gasilske ietc za Maribor mesto nas jO o tem prepričala. V lepem številu so se zbrali mariborski gasilci in reševalci v dvorani Gasilskega doma na Koroški oeeti, da pozorno sledijo poročilom posameznih fukcionšrjev. 0b*jH zbor je otvori! in vodil ©redsedntk f. ». F O $ a e n i it, W js v svojih otvoritvenih besedah tople poedfavtl vse navzoče, zlasti zastopstvo mestno obesa* m vojaške oblaoM. v pfejfiednm otrteth je p^demi pomea, ki pripada slasti v današnji dobi gastlofcim te ne^vainim formacljarn. Kienr. so mia poradila poveljnika iCiamPurgerja, tajata« Javšiša, blafajnika r>lvjaJta, ge-spodarja Guotiašiea. šola odravaika dr, Be ajaalŠO, nHOlaiHO kulturno prosvetnega od-SUM rtacntfšaka n HOadno besednika g Fofadatita, ai jo emaajalj aa 00 biki v are-lani peaiovni doai BaaavJlene raaao sft-šlkdtO naOvavevsaupni vredaoOtl 200.041 U • dat. IšssibovzIkO gaSuska četa se pofaja . a nasttborslid nssiao obemo se odstop pr- j ves/a nadstropja v Koroški sesti It. Prostore bo dobila, g trn se por =»1 jstvo polieij-»kib BtraS prSeeU V SOV* prostore. Planov in sicer izvrsujocih ima mariborska aaatl-aka šota 69, ćastnlh Članov js 0, godbenikov 25, podpornih Članov pa 000. Reševalna postaja je ©Skrbela skupno 2Š00 prevozov. Reševalno moštvo je interveniralo V 00 primerih obratne nezgode« v 40 primerih cestne nezgode in 10 primerili samomora. Pri tem je treba zlasti pohvalno omeniti reševalca Draga Janzeha, ki jO absol-virai za Š900 prevozov in Ivana Lozeja, ki ima aa seboj 1000 prevozov. Gasilci šd gasili pri 36 poiarir,, de-.etih nezgodah in dveh vajah. Pri petih požarih j* felia skupna Skoda do 10Ć.OOO din« pri sedmih do 50.000 din, pri 24 požarih pa je bila v posameznih primerih požarna škoda do 10.000 din. Skupna Škoda so eani na lf0f0.7šo dinarjev, dočim SO je mariborskim gasilcem posrečilo, da so ž vnetim gašenjem ifi takojšnjo pomocjd obvarovali imovino bo-goreicsv V skupni Vrednosti 0,498.000 dih. M pdfAflh ifl než^Odafl stš Oodelevala 40« frasllca, z VdjS? ^nida, Uporabljeni daš Oš ut m 11 minut črnidotodki 90 m 401.200 dm, pfšv tdilka tudi izdatki. Med dohodki je treba afnerlHf predvsem subvencijo mestne oMme v šttesstil 141 ti- wć 340.29 din, nadalje prispevek mostno bčiao k nabavi modemih alarmnih narav 9 znesku 39.375 din. Prevozi so vrgli 43.223.75 din. JdOd izdatki pa je zla.sU meniti 52.522 din za nabavo novih alarm-iih naprav, 47^17-30 din za razne gasilske jotrobščine, 44^14-50 din za nabavo benci-;a in olja, 40.054-25 din pa za nabavo nove urbine. Gasilska 6eta je odlikovala vse .iste svoje požrtvovalne člane, k! so sodelovali pri več kakor 50 požarih, z ličnimi >rtzaiatoiiril diplomami- G. Janzek pa je prejel poleg diplome Še zlat prstan. Zares veliko je Človekoljubno delo, ki ga leto za letom vrši nase gasilstvo, njemu ob strani pa požitvovalni reševalci. Občni 2bor je dal toplo priznanje vsem, ki so v pretekli poslovni dobi sodelovali z nesebičnostjo in požrtvovalnostjo. Občni zbor je z odobravanjem sprejel predlagano razres-nieo. nakar so bile volitve, pri katerih je bil izvoljen po vefitaf sedanji odbor s predsednikom g. B. Pogačnikom na čelu. Pri slučajnostih so se obravnavale razne zadeve, ki segajo v bodoči razvoj mariborskega gastfstva in reševalstva. ki je v današnjih težkih časih postavljeno pred posebno težite naloge. sokol Zimski zfet s^*«r*fcrh Snra^srjev *o grozil v soboto 3. m nedeljo 4. f©frrrrar,'a na Pofcorju Sokole-smučarje iz vse marbor-ske scfootsfte zupe. Za tekme v Tzmen^etn teku in tekme v smuku z Idr je pri far* jenih 140 tekmovalcev tn tekmovnrk. Sne*ne razmere so kleame. preskrbljeno je za (*e-nema prenočM^ča tn hrano. Tekmovalci, ki tekmujejo samo v smuku tn ki prMejo fte v soboto naj gredo po možnosti naravnost v Ruško kočo. ostar se Zberejo v Sokolskom pianinstcem domu. kjer se bodo raaoeftla prenoč*f*?« za 0k"Wdfs1d o'a-n laski dbot m Ruško kocVi. Ob 7.30 bo zbor vseli Sokolov srrračarjev pred Sokolskim ptaninstc*m domom, kjer se prične ob S. ari tekma ▼ famensketn teku. Ob pol 14. nastop jo teicrrfovatcf v smuku pri Ruški koči. po končanih tetanaJi pa se sestane jo vsi udeleženci na pri+ateTj^k-m večeru v Sokolskem domu v RuSah kjer bo-r}o razglaJem' rezultati. Sokoli smuča rjt, sokolska zavest Ifl dlscfpl na vas kffče na zbor v krasni zimski prirodi, odaovite ^ vsi: 25dravo! SPORT Skakalne tekme aa prvenstvo Marfbors. razpisuje* mariborska zimskosportna pod-zveza. Tekmovanje bo 4. febr. na pod zvezni skakalnici v Betnavl prt Mariboru. Skakalnica dovoljuje skoke do 40 m. Tekma se bo pričela Ob 14. Pravico do tekmovanja Imajo vsi ver fleirani tekmovalci Jugoslovanska zimsko športne zveze. Pr javo jO postati na predpisanih Utfkovinai? najkasrejs do 3. februarja opoldne na naslov; »Mariborska z1 nsko- športna podzve-za, Maribor, Prešernova ulica 30-a. Naknadne pr jave so podvržene prfjavnin? lf> din ter se sprejemajo do izključno 1 ure pred Staitorrt. ZdiavniSkl pregled tn Žrebanje Številk bd 4 februarja ob tO. dopoldne v Aljaževi sobi hotela Orel. Tekmovanja bo po pravltfh »i pravim k h jzs& Objava rezultatov in razdelitev daril ob 20. V veliki dvorani hotela Orel v Mariboru. Po razdelitvi družabni veder pri pogrnjen b mizah. Poki ovi tel j: dr, Alojzij Javan, župa» rnesta Maribora. Vodstvo tekem: predisednik Zorsut Ludvik, predsednik M2SP, tehnični vodja Punkcije Viktor, aodnk Aljančie LambarU Golubove Vekoslav, Vetrih Franjo, V oglar Srečko, vodja zaleta ini. l^ac i van napovedovalec Pollak Rudi, vodja doskoka Viljem Foistnerlč, merilci skokov Cerin Anton. tMvjak Bogomir, Pollak O to, Smčid Albhi vodji izteka Jenko Josip Prtnat Ignac, zdravnik prim. dr. LuLman Stana. Izpred sodišča Nad lastno hčerko se je spozabil 551etnt viničar Josip Š. v ćrešnjevcu. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča ga je zaradi teg% v tajni razpravi obsodil hA 0 mesčSv strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravk ta dobo 3 let. ** NO 9 mescev Strogega zapora in na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo Z let je bil V tajni razpravi obsojen tudi aOietnl kovač Franc Schrelner iz Nove vasi pri Mariboru, ker je lani v juliju zlorabil svojo lšietno Služkinjo. Plačilni natakar ptuieveril 12.000 din. V OrmOŽU je bil tislužben v kavarni iu restavraciji ŠUaviee Vrbnjakove 231stni tfllip Horvat kot plačilni natakar V teku svojega SlufbOianja od 14. tullja 1938 do 31. mSrca 1030 pa j6 poneveril |-kup!čsk pijSČe 12,»tO din. Zaradi tega je prišel Hc VOt Voeraj dopo'dne ns zatožno klep pred rhArtfcirski mšli kazenski sonšt, ki ga je Obsodil na f mesce strogega Zapora, na tOglibo Caslnlh državljanskih pravi« za kmJ eo-dlSČern V Mariboru 4. no embrš 1030 kot obtoŽCnee fazzalil orožnika Iz SlovetiIjgr a » ^_ Va*a SeVeruS meja IO narodi noohrnrob-nadele, V nedeljo j# priredil* podrtištilca CMS ¥ Slovenjem Gradcu svojo prve predavanj tež 0 njim dosegla lep uspeb. Predavanje je otvoril predsednik podružnice CMft g. Milo« rJi^novlek pdz^r^vll aod loO navzočih v prvi Vfstl pa pt i davatelja g. Oatankš iS Ljubljane Kdt narodrto-bbrambnega delavca. Predavatelj g. Ostanek je V eVdjeri predavanju podat sliko narodnoobrambn »gš dela na naši severni me^i. Poudarjal je, da prav ml Slovetlet premSld efcrbirod sO 6>frail'eaMj6 narodrio-Obrambnega dčla la ljubežerl da rodne BTude, dd lepega materinskega jez'ka. rta koncu svojega predavanja je pozval Vse navzoče. K ¥St6pii ¥ pOdrhŽn« eo CMD. da pošpe#lio detO nO basi severni meji. 4s NesVreafa V bofiec»e1jek se je vtačšla z dšta domov v Omartne PŠ^etna dninOrl-ća Matilda tuprlik. Tfa poti je padla in st zlomila levO rokd V rami, P*fepel jal i so jo v slovenjgraako bolnico, kjer so ji nudili prvo pomoč. — Občni zbor lovni**** oroHva fy> v nedeljo 4. t. m. 6% lltf rest^vra-'n §b-kolskega doma v Slovenjem Gradcu.