Vest nik. Učiteljski konrikt t Ljubljani: Gospa Marija Wigele, učiteljeva soproga v Starera trgu pri Ložu, 1*60 K; g. Friderik Žebre, učitelj v Ljubljani, 2-25 K. Za učitelje-mučenike : Šmarsko-rogaško učiteljstvo 14 K. f Josip Pance, odgovorni urednik *Učiteljskemu Tovarišu" je urarl dne 23. mal. travna. Pokojnik je bil zelo spoštovan mož, uzoren oče, priden delavec in napreden rodoljub. Mir in pokoj! Osobna vest. G. Dragotin Pfibil je imenovan začasnira vadniškim učiteljem v Kopru. Učiteljske premembe na Stajerskem. Naduoitelj je postal v Trofinu pri Marenbergu ondotni šolski vodja g. Martin Regoršek. Stalni so postali: pri Sv. Marjeti niže Ptuja ondotni učitelj gospod Ludovik Š i j a n e c , pri Sv. Bolfenku pri Ptuju učitelj gospod Dragotin K o r o š e c , v Marenbergu gospod Otraar H e r b s t iz Kainacha. pri Sv. Vidu niže Ptuja učitelja g. Rud. Kocmut iz Zibike in g. Ivan Klenovšek iz Jarenine, pri Sv. Križu pri Mariboru g. Ivan R o b n i k , pri Vel. Nedelji g. Jakob P r e i n d 1 iz Hoč, pri Sv. Petru nad Laškera uoiteljica gdč. Ana Hrovatin iz Dobja. v Št. Ilju v Slov. gor. gdč. Helena Rauniher, v Jarenini ondotna suplentinja gdc. Ana V a u d a, v Polzeli gdč. Pranja G o s e , v Št. Jurju ob Taboru gdč. Marija S t u p a n, v Prihovi gdč. Helena D o 1 e n c , v Stranicah gdč. Antonija V a 1 e n č i e. V stalni pokoj je šla učiteljica v Marenbergu gdč. Marija Konschegg. Prememba v našem uredništTU. Z današnjo številko je prevzel odgovorno uredništvo BUčit. Tovariša" g. Josip L o n g y k a. NadTOJToda Fran Ferdinand pokrovitelj nem. katoliškega šulferajna. Prestolonaslednik Fran Perdinand je prevzel pokroviteljstvo nemškega šulferajna ter je pri isti priliki povdarjal, da je le s tem šolskim društvom raogoče pobijati najnovejše gibanje wLos von Rom", ki je isto, kakor proč od Avstrije! Vsled tega odkritega nastopanja nadvojvodinega, zašumelo je neizmerno v obeh nemških taborih. Slovani, posebno pa še Slovenci, pač nimarno vzroka se preveč veseliti ali žalostiti, kajti kakor dosedaj, skušala bosta v naprej oba šulferajna, svojo preraoč s številora raznarodenih slov. otrok. O izjavi nadvojvode piše BInforraation" iz krogov čeških poslancev : da Cehi sicer niso tako navdušeni za katoliški šulferein, čegar delovanje je deloraa tudi germanizatoriono, ali v obsojanju gibanja nLos von Rom" so popolnoraa na strani nadvojvode. Ceški poslanci so sicer v verskih stvareh po veliki večini na povsem liberalnem stališču, ali politiški vzroki in cilji onega gibanja, ki naj bi napravilo most do protestanske Prusije so tako jasni, da češki poslanci niso bili ni za en hip v dvorau, s kom naj gredo: ali z levo, ali z desno, oziroma: ali z nadvojvodo, ali njegovimi nasprotniki. Tuintam se dogaja, da politiški interesi pritiskajo v ozadje versko stran vprašanj. Pa tudi z liberalnega stališča sojeno, da ni protestantski klerikalizem nič bolj vstrpljiv. — S to izjavo čeških poslancev se tudi Slovenci strinjamo. V tem srnislu bi se izjavili tudi naš poslaneci, ko bi se bila otvorila debata. Razpisane učiteljske službe. V celjskem. politicnem okraju so popolniti stalno sledeče učiteljske službe: v Grižah eno učiteljsko raesto (III. plač. raz.), v Ločah eno učiteljsko mesto (II. plač. raz.), na enorazrednicah pri Sv. Joštu na Kozjaku ter pri Sv. Jakobu na Resniku mesto učitelja voditelja (II. plač. raz.), pri Sv. Petru na Medv. selu dve učiteljski službi (III. plač. raz.), v Zibiki pri Pristovi ena učiteljska služna (III. plač. raz.), v Gorici pri Rečici ter v Mozirju po ena učiteljska služba (III. plač. raz.), na enorazrednici pri Sv. Miklavžu nad Rimskirai toplicami služba učitelja voditelja (III. plac. raz.) ter ena učiteljska služba v Hrastniku (II. plač. raz.) Prošnje je vlagati do 15. vel. travna t. 1. Zalivala. Za mnoge dokaze prisrčnega sočutja raed boleznijo in ob prezgodnji srnrti svojega nepozabnega soproga, očeta in brata, oziroraa svaka in strica, gospoda Jožefa Panceta izrekamo s tem svojo najtoplejšo zahvalo. Posebno se zahvaljujemo prečastnemu gospodu župniku Ivanu Vrhovniku za večkratna, pokojniku podeljena tolažila, gospodom nosilcem vencev, vsem gospodora učiteljem in vsem ljubim sorodnikora, prijateljem in znancem za jako častilno sprerastvo k zadnjemu počitku, kakor tudi darovalcem lepih vencev. — Žalujoči ostali. P, n. tovarišem(icam) ptujskega politicnega okraja se naznanja, da za doposlanje slik v znani namenje še čas do konca vel. travnat. 1. Fr. Šorn. Afera Seitz pred deželnim šolskim STetom. Deželni šolski svet nižje-avstrijski se je bavil dne 22. pret. mes. z znanim sklepom okrajnega šol. sveta, ki je predlagal dež. šol. svetu, naj učitelja in državnega poslanca Karla Seitza kazensko iz službe odpusti. Deželni šol. svet je pa sklep okr. šol. sveta razveljavil. Dež. šoK svet je imel sklepati o treh predlogih: krščansko-socijalni dr. Gessmann je predlagal, naj se Seitz odpusti. Ta predlog je bil odklonjen. Drugi predlog je zahteval, naj se Seitzu odtegnejo starostne doklade. Tudi ta predlog ni bil sprejet. Tretji predlog, ki ga je stavil član dež. šol. sveta Rieger, naj se Seitz degradira za podučitelja,jeobveljal. Dr. Luegerj u je torej za sedaj splavalo po vodi. A ta krščanski mož hoče na vsak način svojega politiškega nasprotnika unieiti, in naj velja, kar hoče! Zatorej se bo moral Seitz zopet zagovarjati, zakaj okr. šol. svet je uložil proti njemu n o v o tožbo zaradi politiških govorov, ki jih je govoril Seitz pred dveraa letoma. Zaniraivo je pri tej tožbi edino to, da nič ne omenja tistih §§, proti katerim se je Seitz pregrešil. V resnici: takih prijateljev šole in učiteljstva, kakoršni so klerikalci, ni pod solncera! Prepričani srno, da bo naš čestiti kolega »Slovenski učitelj" točil krvave solze, ko mu dojde pred oči to poročilo, zakaj njegove sirapatije so na strani dr. Luegerja in vseh tistih ljudi. ki bi radi izpremenili šole v samostane in učitelje oblekli v kute. Kaj hočemo! nGliha vkup štriha." Lueger t Spinčičih. Minole velikonočne praznike je dunajski župan bil gost poslanca Spinčica v Spinoieih pri Kastvu. Po Slovenskem je obudilo to neko presenečenje in ljudje so zmajevali z glavami. Tudi dalmatinsko »Jedinstvo" je bilo presenečeno, ter je posvetilo temu dogodku uvodni članek. V tem članku popisuje -Jediris.vo" najprej dra. Luegerja kot politika, potem pa pravi: BŠto mi znarno, raožda se radi, da se otvori na ovorne jugu kakova velika opca i to internacijonalna (a bilo bi iz slavenske patine da kako) klerikalna stranka, pa bi mogli još i to dočekati, da nam Lueger postane Dux Jugoslaviae za latinske i germanske svrhe. Razočaranja je bilo i suviše, a svemu se rnožemo nadati, dok ponavljamo, da gostovanje Luegerja kod Spinčica u ovo dobo, sred ovih prilika i nakon istupanja slovenskih liberala iz našeg kluba, upada jako u oči. Ako je što u srvari, možerao uvjeriti g Spinčica, da ce se, što se odnosi na Dalmaciju, prevariti u nadaraa, jer mi u Dalmaciji znamo, i ko je i što je dr. Lueger, a osjecamo potrebu, da se borimo za narodna prava i narodne ideale, nipošto za internacijonalne struje, i kad bi pač došlo i to doba, da se počmu iznašati i crkvena pitanja u parlamentu, u nas ima jednu ne riešeno i neraščišceno, to staroslovenski obred, za koji cemo zakucati na vrata Hrvata Strosmajera,. nikada aiskrenoga in pobožnoga" Teutonca dr. Luegera. Ovoliko radi znanja iz — Daimacije." Kongres proti alkoholizmu se je vršil na Dunaju. Gotovo ga ni kmalu zla, katero bi se bilo zajedlo v gospodarsko stran prebivalstva na sploh, nego je alkoholizem. Radi tega je tudi prevažno, da se pretresajo od časa do časa vprašanja, kako odpomoči temu zlu. Vsak človekoljub je sledil z zaniraanjem zborovanju na Dunaju, katero je pokazalo marsikaj, kam zavede ljudstvo alkoholizera. Dr. Loffler je sestavil statistiko, po kateri je dognano, da je pripisati večji ali manjši pijanosti: 55°/o pregreškov radi razžaljenja Veličanstva, 77.7°/o radi zoperstavljanja redarjem in redarstnenim uradnikom, 63°/o radi hudobnih poškodeb, 56°/o radi nevarnih pretenj, 35°/o radi oraejitve telesne prostosti in 37°/o radi pohotnosti; polovico težkih telesnih poškodeb je pripisati pijanstvu, odstotki glede tatvine so majhni. Največ hudodelstev provzroči alkoholizem pri moških v starosti od 20—30. leta. Ženskih pregreškov vsled pijanosti, s katerimi se irna baviti sodnija, je koraaj 2°/o. Na Dunaju se je prisodilo čekom dveh let radi alkoholizraa 294 let zapora. Kritični dnevi na to sfcran so nedelje in ponedeljki. Govorilo se je obširno tudi o zdravljanju alkoholistov; avstrijski udeleženci so ob tej priliki zahtevali uveljavljenje splošnega zakona proti pijanosti na podlagi načrta, kateri je izdelal sekcijski načelnik dr. Klein, avtor novega sodnijskega civilnega postopanja. Šolstro na Dunaju. Dne 1. vinotoka 1900 je bilo na Dunaju 378 ljudskih ln meščanskih šol (1. 1899 jih je bilo 375). Med temi je bilo 14 ljudskih in meščanskih šol (s 5 ljudskošolskimi in 3 meščanskošolskirai razredi) za deoke in 19 za deklice, 128 petrazrednih in 3 šestrazredne ljudske šole za dečke, 125 petrazrednih in 2 šestrazredni Ijudski šoli za deklice, 11 ljudskih šol za dečke in deklice. Ge štejerao vsako ljudsko in meš.ansko šolo za dve šoli, je število dunajskih šol 411; če jih pa računarao po številu sistemizovanih voditeljskih raest, jih je 343. Skupno število vse šolske raladine dne 1. vinotokal. 1. je bilo v vseh dvajsetih okrajih 185.072, in šicer 90.914 dečkov in 94.158 deklic.