Inseral) s« »prejemajo iu velj& tristopna vrst«: H kr., če ne tiska lkrat, Vi 9 ll ti *l it 4 It ^ t> t> n u 3 „ Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi tu ne vračajo, nefi ankovana pisma s« ne sprejemajo. N tročnino pitjema opravništvo va0 .. . V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr za pol leta . . . 4 ,, 20 „ za četrt leta U ,, 10 ,, V Ljubljani na dom pošiljan velji 60 kr. več na leto. Vredništvo jo v Kravji dolini štev. 26. Izhaja po trikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto Berlinski mir. Če telegram resnico poroča, ki ga je dobila „N. fr. Presse" iz Berlina, potem obsega berlinski mir 64 točk, ki obsegajo površno sledeče določbe : 1. Bolgarija postane samostojna . odvisna kneževina s krščanskim governerjem (?) 111 narodno vojsko. 2. Meje Bolgarije. 3. Knez bolgarski bo voljen po starešinah in ne sme biti ud kake evropske dinastije. 4. Zbor starešin se bo sklical v Trnovo in pred izvolitvijo kneza bo določil prvo upravo za deželo, 5. Vsa veroizpovedanja so v Bolgariji prosta. 6. Dokler se ne določi deželna uprava, vladal bo Bolgarijo rusk komisar. Njega nadzorujejo turšk komisar in konzuli podpisanih vlad. če se ti ne porazumijo, odloči večina, in če je večina zoper ruskega komisarja, po. tem odloči vprašanje konferencija poročn kov v Carigradu. 7. Ruski komisar sme le 9 mescev vladati, potem se mora knez izvoliti. 8. Določujejo se kupčijske zadeve. 9. Tribut bolgarski se bo določil po podpisanih vladah. 10. O železnicah na Bolgarskem. 11. Turki zapuste Bolgarijo, trdnjave se vse razrušijo. 12. Turki obdrže v Bolgariji vse nepremakljivo blago. 13. Na jugu od Balkana se naredi pro-vincija „izhodna Iiumelija" pod neposredno vlado sultanovo , pa z nekoliko samoupravo. Ona dobi kneževskega nadgovernerja. 14 Meje izhodno Rumelije. 15. Sultan ima pravico ograditi in braniti meje Rumelije, ter tu posadke držati (v ograjah) ; v sredi zemlje pa skrbi za javni red narodna straža in deželna hramba. Turčija tu ne sme vzdrževati nerednih vojakov (Čerkesov in bažibožukov.) 16 V slučaji nemirov sme Turčija posredovati z vojaško močjo. 17. Nad-governerja imenuje porta s privoljenjem velesil na pet let. 18. Evropska komisija bo po sklenjenem miru vredila izhodno Rumelijo. 19. Do konca svojega poslovanja oskrb-ljuje ta komisija tudi denarne zadeve provincije. 20. iu 21. Pridržane dogodbe in nadzoro vanje železnic v Itumeliji po Turčiji. 22. Ruskih vojakov v izhodni Itumeliji ne sme biti čez 50 000 iii smejo ostati le 9 mesecev, pridevši še 3 mesce , v kterih morajo deželo zapustiti. 23. Porta je primorana, da se vestno drži ua Ivrt ti uprave od 1. 1868. 24. Ako se Turčija in Grecija ne morete porazumeti zaradi meje, posredovale bodo velesile. 25. Avstrija bo z a s e d I a in vladala Bosno in Hercegovino; v Novem Bazaru ostane turška vlada, pa Avstrija sme celo deželo zasesti. 26. Črnagora postane neodvisna. 27. Vsa veroizpovedanja so v Črnigori prosta. 28. Meje črnogorske. 29. O Baru. Spizza pripade Dalmaciji. Vožnja na Bojani je svobodna. Črnagora ne sme imeti vojnih ladij. V Bar ne sme nobena vojna ladij«. Črnagora sprejme dalmatinsko vojno jiravo. Avstrija nadzoruje Bar. Črnagora se ima pomeniti z Avstrijo zaradi ceste in železnice. 30. Turki ohranijo v Črnigori svoje premoženje. 31. in 32. nezuatne stvari. 33. Črnagora prevzame nekaj turškega dolga. 34. Srbija postane neodvisna. 35. Vsa veroizpovedanja so v Srbiji prosta. 3G. Meje Srbije. 37. Dosedanje trgovske razmere ostanejo. 38. V železniških zadevah prevzame Srbija za svoje meje vse pravice in dolžnosti Turčije. 39. Premoženje Turkov v Srbiji se ohran>. 41. V štirnajstih dneh zapusti srbska vojska turška tla, in turška zapusti srbska tla. 42. Srbija prevzame nekaj turškega dolga. 43. Rumunija postane neodvisna. 44. Vsa veroizpovedanja so v Rumuniji prosta. 45. Rumunija odstopi Besarabijo Rusom. Meje. 46. Rumunija dobi Dobrudžo, kačji otok in dunavski iztok. 47. Neznatne stvari. 48. Rumunija ne sme pobirati tranzitnih, colnin. 49. Rumunija sme dogodbe sklepati. 50. Ikamba popotnih Itumuncev n« Turškem. 51. Rumunija prevzame v svojih mejah v trgovskih zadevah pravice in dolžnosti Turčije. Vožnja okoli Afrike v najstarejših poskušnjah. (Iz literarne zapuščine prof. Mclccrjcve.) Zelo verjetno je, da so že davno pred koncem 15. stoletja poskušali pripeljati se okoli Afrike (Jernej Diaz 1486 na Brdu (Cap) iu Vasco di Gaina 1498 v Kalikutu), celo, da so v istini prijadrali okoli nje pred več tisuč leti, in sicer enkrat od izhoda na zapad, enkrat, pa od znpada na izhod. Ker si je tačas menda še malokdo domišljeval, da bi bila zemlja okrogla, sodili so večinoma, da je okrogla plošča, v sredi s suho zemljo, okoli in okoli na periferiji pa z morjem (oceanom) obdana, v katerega molijo deli suhe zemlje v nekterih krajih bolj, v nekterih pa manj globoko. Tudi Ilerodot je mislil, da se Libija (Afika) kot poluotok Azije steguje daleč notri v morje. Ker so pa od Afrike poznali le severno stran in ono pri rudečem morji, tedaj so morali naravno radovedni biti na ostali del Afrike, kak šne ima druge bregove, iu bi se li ne dalo z ladijo okoli njih priti. Prvič, kar zgodovina v6, so skušali prijadrati okoli Afrike pod egiptovskim kraljem Nehom (Nekos) , ki je vladal I. 616—600 pr. Kr. — Ilerodot te poskušnje omenja in tako le pripoveduje: „čuditi se moram nad onimi, ki so hoteli določiti meje Libije, Azije in Evrope ; vendar je med temi tremi zemljami velik razloček. V dolgosti sicer se meri Evropa z obema , v širokosti pa ni nobene primere. Libija je uaj bolj določeno omejena , ker je, izvzemši tam, kjer na Azijo mejaši, od vseh strani z morjem obdana. To je, kar jaz vem, prvi dokazal egiptovski kralj Nekos. Ko je namreč opustil podjetje, da bi zvezal reko Nil z arabskim zalivom, razposlal je fenicijanske mornarje zladijami z ukazom, da morajo domu nazaj prijadrati memo Ileroslavovih stebrov (Gibraltar) v severno (sredozemsko) morje in od todi do Egipta.; Eenicijani jadrali so tedaj \/. rudečega morja proti jugu. Jeseni ustavili so se na kakem obrežji Libije, so sejali , iu zopet naprej peljali se, ko so poželi. Po dveletni vožnji prišli so v tretjem letu preko Ileroslavovih stebrov v Egipt nazaj. Pravili so, česar pa jaz ne verjamem, da so imeli pri svoji vožnji solnce na desni strani. Tako tedaj se je Afrika vprvič spoznala." — Toliko Ilerodot. Ravno to, kar Herodot ni hotel verjeti, namreč da so mornarji solnce videli na desni strani, spričuje nam resnico, da so res morali globoko na jug priti in okoli Afrike prijadrati. Kdaj na svojem potu so imeli mornarji solnce na desni strani ? — Ilerodot ni prišel dalje na jug, ko do Syene v gorenjem Egiptu, kjer solnce 21. rožnika opoludne ravno sredi neba stoji, tako da nobene senco ne dela, kar so že v starodavnih časih zapazili. Bolj proti jugu pa, kar Herodot ni po-zvedel, niti sam videl, morali so mornarji solnce vsakako včasih na desni strani obnebja videti, česar si tačas učenjaki, se ve da, niso razlagati umeli, ker matamatična geografija še ni bila toliko razvita. — Ilerodot se tudi trudi, kako bi si razložil naraščanje in padanje vode v Nilu. On navaja več uzrokov, ki so mu jih verjeli, in tudi tega ki ga mi verjamemo; konečuo pn vse zavrže in si sostavi hipotezo, ki se nikakor priznati ne more. — 52. Svoboda na Donavi. Pod Orsovo ne sme no prikazati vojna ladija. 53. O donavski komisiji. 54. O podaljšanji podunavsko dogodbe. 65. Evropska komisija uredi ladjeplavje na Donavi. 50. Ista se porazume z deželno oblastjo zarad svetilnega stolpa na kačjem otoku. 57. Avstrija regulira Donavo pri železnih vratih. 68. 51). Turčija odstopi Husiji Kars, Ar-dahau, Ilatum. Meje. Gl). Turčija dobi nazaj Alašgrd in Bajo-zid. Perzija dobi Kotur. Gl. Turčija bo uvedla reforme v Armeniji in Armence branila pred Čerkesi iu Kurdi. 62. Heformo v ostalej Tutčiji. 63. Dogodbe od 1. 1856 in 1871 ostanejo veljavne, kolikor niso tu spremenjene. 64. Mir se bo podpisal v treh tednih. Ilizmarkovi vspnlii. Predsednik berlinskega kongresa knez His-mark, piSe „Huskij Mir," se je po mogočnosti trudil pospešiti opravila diplomacijo, da bi si tako še v pravem času pripravil vspeh v notranjih zelo zamotanih in kočljivih zadevah. S tem, da se je sošel evropski kongres v Bor linu in da je zategadelj postal Iterlin zdajno, dusiravuo samo začasno evropsko središče, upa Hismark z novim berlinskim traktatom v roci vtrditi svojo politično veljavo v očeh nemškega občui ga mnenja, katero se je, kakor se samo o sebi razume, jiolaskalo z odločno nalogo, ki jo je igral berlinski kabinet v velikem obče evropskem vprašanji. Knez Hismark je oino gočil Berlinu slavnostno zavzeti mesto, katero je nekdnj pripadalo Parizu in Dunaju. Nemško Htimoljubje je zadovoljeno, in to bo vplivalo na pridstoječe patlamentske volitve, od katerih izida je mnogo odvisno v notranjih zadevah Nemške. Vodiiclj pruske politike ima mnogo dela s težavnimi notranjimi posli, zatoraj želi privesti prej kot mogoče svojo vnanjo zadačo k vspefitiemu koncu, da bi precej potem za mogel vreči dobljeni vuanji vspeh na tehtnico sitne notranjo borbe. Knezu Biatunrku ni bilo težavno doseči zaželenega vspeha glede Evrope, ki ga ceni in mu je deloma tudi poslušna. On je. skrbel s svojo običajno skušnjo, da se je kongresovo delovanje vršilo soglasno; pridruževal se je zdaj k zahtevam Angleške iii A v strije, zdaj k pravičnemu glasu Ituske, kakor so nanesle okoliščine. Namen se je že skoro dosegel, no da bi se bili narušili odnošaji Nemške, h katerej koli evropskej državi. Nemški kancelar se jo držal in deloval tako , da mora biti, kakor se kaže , vsak zadovoljen ž njim iu da morajo vsi jednako priznati njegovo nepristrauost, zjedinjeuo z resno skrbjo za odstranjevanje riskovunih nesporazumljenj. Pripraviti proti notranjim opozicijonalnitn strankam bliftčečo vnanjo orodje v podobi srečnega raz-rešenja velike evropske krize — je zdaj glavna politična zadača nemško politike. Knez Bismark ni samo jedenkrat razrešil velika dela v Evropi , ni samo jedenkrat odločilno vplival na tok velikih dogodkov in na tako ali drugačno zaobrnjenje evropskih vprašanj, ali v skromnem delokrogu notranjih narodnih interesov m bil do zdaj nikdar tako srečen. Mnogi mu žo zdaj prerokujejo novspeh v začetem notranjem podvzetji, izrazivšem «e najprej v smelem razpuščonji nemškega parlamenta in sam kancelar je, kakor se kaže, veliko manj uverjen o srečnem izidu bodočih volitev nego o vspešnem končanji evropskega kongresa. Zamotane primeroma „miijliiie'' domače zadeve so dostikrat bolj trudne m uporne, kakor najbolj obsežne vnanjo politične snovi. Knez Bismark spoznava to in je imel, pospešujoč kongresova dela k vidnej ugodi Avstrije iu Angleške, pred vsem v očeh notranjo nemško zavozljanost, ki se je pomnožila z nezadovoljnostjo ,,liberalnih" strank zarad vniuije zdaj neodločne „rusofilske" politike. Se je Ii posrečilo kongresu popraviti razdejane neuiske zadeve skupim z občnimi evropskimi zadevami, bodo skoraj volitve pokazale. Politični pregled. V Ljubl|Miti, 17. juliju. Avstrijske dežele. €*rof IimIi iihh) je srečno došel iz Berlina in je imel že 15. t. m. daljšo avdienci pri presv. cesarju. Pred razhodom kongresa se je Andrassy vimenu pooblaščencev zaliva knezu Bismarku kot predhodniku za njegov trud, Bismark pa je odgovoril, da so ga mnogo v tem podpirali pooblaščenci, s t-vojn potrpežljivostjo iii blagimi nameni. Tudi je reke da kongres ima velike zasluge zu Evropo, ker ji je ohranil mir, ki je bil v vel ki nevarnosti duši ho vse želje posameznih niso mogle izpolniti, Z božjo pomočjo, ujia, bode portizum- iMUm'« i..r ■! Iiimii i ------ pu m. Drugo, manj srečno, tedaj uerešono vožnjo okoli Alrike, in sicer od zapada ua iztok nam pripoveduje Ilerodot II. 43. tako le: ,,Po tej vožnji (Fcnecijanov) dobil je, kakor Punci pripovedujejo, Satnsp Teaspijevič Ahjamenidov od svoje matere povelje, naj jadra okoli Afrike, pa lega iii zatnogel, ter so je vrnil, ker mu je bila pot predolga m pretežavna. Kserks namreč ga je hotel na križ pribiti, ker jo sra motno iiizžalil devico, Zopyra Megabyzovega hčer. Pa njegova mati, Danjeva sesti a , spio sila iiiii je milost pod pogojem, da mora okoli Afrike jadrati. Satnsp je jadral proti llerosla vovim htebroin, potem proti jugu preko Solvide {('ap Cantin). Potem pa se jo vrnil in je pravil Kserksu, da je videl ljudi s palmovim Ii stjem obli čen«, da so pri njegovem prihodu v gore zbežali, da pu je on v prazno mesta šel iii si tum brez silo živine vzel. Vožnjo pa Mnogo pozneje pa so vendar prijadrali okoli Afrike od zapada na izhod , in sicer Punci (Kartogovci). Plinij starejši liistor. nat II. 16!) pravi: „ilauno Oarthuginis potentia llorento circumvectus a Gadibus ad finem Ara biae, nuvigationo.m eam prodni it. seripto." In V. 8.: Fuere et Ilannonis (larthaginiensiuiii ducis coinmentarii 1'uulcis rebus llorentissimis exploruro Afrikcao ambitum jussi." Popis tega popotovanja, izvirno juinsk bil je v grščino prestavljen, in se dobi še dnn danes. Vendar so ljudje tMokmt pozabili ua toliko važno morsko pot okoli Afrike, m so jo našli zopet še le čez dve tisoči let, kmalo |io iznajdbi kompasa, tedaj pri novih, zu mor sko trgovino ugodnejših okolščinnb Ziikmi kul turnega razvitka nam večkrat predstavlja pri kazen, da če kaka kulturna doba kaj več znajd nego za ho. potrebuje, se, to zopet po/,gubi, in poznejo v svojem času zopet, nu dan pridu da ni mogel dokončati, je rekel, ker se je barka naenkrat ustavila iii nt hotela naprej. Kserks J potem za stalno ostane, mu tega iii verjel, iii ga jo dal križati po prej-1 šiiji sodbi. ' ljenjo evropskih držav ostalo stanovitno, k čemur bodo mnogo pripomogla prijaznost med pooblaščenci sklenjena v Berlinu. Bismark ju 5. t. m odšel zopet v Kissingen, Uorčakov se je vernil v Pctrograd; 15. je bil pri cesarici iu potem pri kraljeviču. O^ci-mUI minister Tisza se je 14. t. podal v Debrecin , kjer bode zopet kandidiral za prihodnji državni zbor. V svojem ogovoril do volilcev ni tolikanj razpravljal svojega prihodnjega programa, ampak je marveč opra-iOevul svoje dosedanje ravnanje. Strogega dua-lizma ni povdarja], pač pa se mu je zdelo po-rebno javno izreči, da ni sovražnik Slovanov, 'isca spregleduje, da Slovani dobivajo če-lulje več moči iu sjilošue veljave in kot prebrisan diplomat hoče. s to močjo zdaj ra-čuniti. Nasprotni kandidat je Ernst Sjmonjri, čigar stranka je po noči poškodovala Tiszi na čast narejeni slavolok in s krikom: živio Košut, živi Verhovay, rogovilila po mestu. Pravijo, da so jih pri tej priiiki tudi nekaj zaprli. 41 IKohiiI Iii IIcitckim i ta I ste se Avstrija m Turčija menda porazumelo, ker 'ol. Corr. piše, da so dobile turške gosposke Banjaluki iz Carigrada povelje vljudno in prijazno sprejeti vojno avstrijsko, ktera dojile kot prijateljica v Bosno. Banjaluški goveruer objavil v tem smislu do prebivalcev neki oklic, ki jo naredil prav povoljen vtis. Se vstajniki so sklenili podvreči se sklepu kon-rence in vojni avstrijski. Tudi v Serajevem so se ljudje pomirili, samo v Prizreudu v Stari Srbiji še vre med Mohamedanci, ki suujejo čeio prostovoljcev. (Čemu neki? Vred.) > nanje države. |>ii|»cž so imeli 15. t. m. konzistorij, kterem so kardinalom prebrali tajuu aloku-•ijo o sedanjih razmerah rimske stolice s posameznimi državami. Pojasnovali so jim tudi svojo vedenje ter jih vprašali, če se z njimi v uu strinjajo, ltazun tega so imenovali več. ikolov italijanskih m vnanjih ; mod njimi je udi nadškol Ste;cliele za Mnihovo in škof r.brler /a ftpst rodovin , ki ste na tak strašen način zgubile gospodarja, kakor tudi vseh faranov je neizmerno velika. Cudio je to, da neki mož, ki je sedel v sredi med ubitima, je bil le nekoliko po nogi osmojen ; tudi več drugih je bilo nekoliko zadetih, pa ne tako hudo , da bi jim bilo to posebno škodovalo. MWj iTlo/.li\)j» 12. julija. Slovesnost obletnice našo čitalnice obnesla se je nenadejeno — sijajno. Vdeleždo seje veselice domačih društvenikov m mnogo vnanjih odličnih gostov iz Gornjega grada, Ljuhna, Smar-tina, Itečice, Šoštanja, i. t. d. v tolikem številu, da so bili čitalnični prodori polni. Pri veselici je iz prijaznosti sodelovalo pevsko društvo slovenskih celjskih dijakov. Gosp, podpredsednik pozdravi v prijaznem nagovoru častilo društvo, došle goste znhvaljcvaje se jim v imenu odborovem ter eno leto stare čitalnice, da so njo počastili s svojo navzočnostjo in jo prišli vezovat za njen prvi god. Dolgo že — nadaljuje govornik — mi je bil znan Mozirski trg kot zlato Mo/.ir|c; sem ter tjo pronušljevaje si nisem mogel n kakor ra/.tolnia-čiti tega imena, in če si je naš trg kedaj po pravici prisvojeval to ime , si g.i sme ravno zdaj, ko biva v njegovem krilu čitalnic«. Vihrajo sicer nad trgom slovenske trobojniee, a želeti je, da so tu Ii dejansko kaže, da n un je mar za sveto narodno stvar, s cer nam je slovenska zastava le samo iluzija k večemu v zasmeh. Izpolnila je čitalnica naša prvo leto svoje starosti iu menim , da govorim celemu častiteinu društvu iz, srca, ako /, iskrenim željami in voščili napijem naši čitalnici: „/, v,ln| Pog to ohrani So mnogo let ua blagor narod u iu posebno veselje domoljubom goriijosnvinski doline! Zadoueli so navdušeni klici: Živila! In govorniku so odzdravili liiladeniški srebrno doneči glasovi z navdušenim: ,,Jaz sem Slo vati". Vrstile so ne dalje med posumim razne napitnicoin navdušeni klici, naj bi miše priz.ade-tje vspešno vplivalo glede narodne zavednosti, ter vnelo in pridobilo srca za vse , kar je It pega, plemenitega in pravičnega. „Za pravico in resniso trdno stati hočemo tudi mi, da bode Slava naša mati." Vse pe.sni so ie po načrtu prepevale s tako pevsko spretnostjo, da je liilo društvo popolnem zadovoljno. Pri veselici je dobro svirala domača godba. Do ranega smo se izvrstno radovali in slovo jemnjo se ločili želeti da bi se prej ko prej zopet sošli k tako zanimivi veselici. Vrlemu pevskemu društvu celjskih dijakov pa izrekamo za prijazno so delovanje najtoplejo zahvalo in željo, da hi nas priličuo še se svojim miloglasuiin petjem razveseljevalo. Ix OBlok , 13. julija. (Prvi žertvi zavoljo Po s n o iu Hercegovine.) V 74. štev. Vašega lista je bil dopis iz Plok, v kterem se je povišuje in nenatanko sporočalo o žalostni dogodbi 7. julija. Naj sledi tukaj bolj natančen jiojiis. 11, t., m. jo umrl tudi France Modic (vulgo župan) oženjeni gospodar pol posestva, 38 let. star, brat zabodenega Antona Modeca. Pila m ii je glava razklana, da je šla sablj« več centimetrov globoko v možgane. Anton Modoc je bil zaboden dvakrat v srčne žile, večkrat zboden v kolena iii noge, kar priča iu se da lahko dokazati, da so je to zgodilo, ko je že smrtno ranjen na tleli ležal. Vsili run je bilo pri njem štirnajst! Ker je prišla še le 12. t. m. preiskovalna komisija, sta bila oba brata oh enem pregledana in skupaj pokopana. Kako se je pa to klanje vršilo? Franc Modoc i> r i Kari, ki je oštir, njegov brat Anton, posestnik Frnnc Lah z dvema sinoma so mirno okoli mize sedeli, nekoliko pili in večerja se jo kuhala, po kteri bi se bila peljala domači Anton in njegov tovarš na 1'takek iu od ondot k vojaščini v Ljubljano. Na to pridejo precej divje trije žandarmi v hišo, izvlečejo Antona Modeca i/, zamize, da pade, ravno tako Franceta Laha in ju tirajo vun. Vsi gredo za njimi iu gospodar Franc Modoc prod žandarme , da bi smel samo dve besedi še z bratom govoriti 'a to mu ni bilo dovoljeno, ampak brat Anton se iztrga žandarjem in zbeži, tudi drugi bežijo , žandarmi za njuni iu tako so bili vsi ranjeni v begu. Fin so se nazaj obrnili iu rekli: „kaj Vam hočemo?' takrat so dobili s sabljnnn po glavah. Da bi bili za ojstre bajoneti- prijeli ni verjetno, ker nima nobeden rane na rokah. Mogoče, da se je kteri kaj branil, ko je bil že ranjen , tepeža pa ni bilo nobenega, kakor je bilo v prejšnjem dopisu, tudi niso imeli nobenega orožja Vprašanje je tukaj, kar bi se moglo dobro preiskati, kdo je dal povod? in smejo Ii žan lunin m i no pri mizi sedeče , domače ljudi s tako divjostjo napasti? Naeelnik žandarmov je že več let tukaj, pozna okoljšMie te hiše, ali bi ne bilo boljše enkrat, dvakrat z lepo besedo opomniti, naj se funta že skoraj odpravita na pol, kakor no povsod dnigej žandarmi to storili, n. pr. Ložu, v ('itknici, v Ložkoin potoku? Ko bi hiii povsod tako delali knkor tukaj, bi bili vse poklali in koliko lu jih prišlo v Bosno? Zakaj je pustil načelnik zabodenega Antona čez. pol ure ležati , ne da hi bil kdo zanj ve del? Če je. zraven njega stal ju vedel, da živel ue bo dolgo, lahko bi bil reč naznanil, da bi se bil ranjenec spovodal, tako mu je pa še le čez eno liro poklicani duhoven samo poslednj olje podeliti zamogel. Neusmiljeno, kiuto dejanje ima svoj vzrok gotovo le v osebnem maščevanju. Znano je, da je žandarmerija črtila Antona Modeca iu Franceta Laha, ker sta bil« lansko leto v družbi z. drugimi fanti razžalila žiiiidarma, ki je gnal berača v Lož, in je bil Anton Modoc in tudi drugi več dni zavoljo lega zaprt. če ho še pomisli, da je načelnik žandarmov jako nagel človek in druga dva žandarja maločiiluega srca, ker sta v teh dneh doma prepevala, si z.amoremo razložiti to krvavo klanje. Ljudstvo tukajšuo ni navajeno postavam se ustavljati in bilo jo od nekdaj mirno ; stan ljudje no pomnijo, da bi bil kedaj posebno hud tepež, še sami prejšnji žandarmi so rekli, da hi žandarmarijske postaje tukaj treba ne bilo če bi ne bilo Trojiških in ftt. Vidskih hribov, kjer se ložej skrivajo kaki cigani, berači iu drugi sumljivi ljudje. Hiša Modec ima veliko žlahto, toliko veči je sočutje do ranjkih. Sploh je to dejanje slab vtis naredilo na vse ljudst vo, ki je zelo razburjeno in želeti bi bilo, da bi se žandarmerijsko osebstvo v občno liorist skoraj spremenilo. Nesrečna h1 ša je pa hudo razdjana , ker je ostala slabotna vdova s tremi majhnimi otroci; največa dekle je 5 let stara , fant 3 leta, tedaj bo treba 21 let preden bo zopet pravi gospodar pri hiši. To je gotovo prva kri, ki je tekla v neslavnem boju 3 oboroženih zo-per 5 neoboroženih zavoljo Bosno in Hercegovine. Domače novice. V Ljubljani 18, julija. Hojnkl! Vsled mobilizacije c. k. armado bilo jo tudi mnogo naših ljudi poklicano k svojim polkom. Ta klic je britko zadel mnogo rodovin, katerim so vzeti gospodarji in očetje. Spolnivši svojo dolžnost do cesarja in domovine morali so nagloma zapustiti svoj dom, družinam njihovim pa vsled tega pretijo nadloge vsake, vrste m siromaštvo. Komu bi tedaj misel ua to žalostno osodo ne ganila srca, kdo bi pri taki tevi ostal še hladne krvi! Tej revi priti po moči v okom, bodi Iju-doljuhna krščanska skrb vsem onim, katerem je po milejših razmerah dano, ostati doma — pn dragih svojih. Deželni odbor, kot zastopnik naše dežele Kranjske, je za dolžnost svojo spoznal, staviti se na čelo blagemu delovanju s tem , da za najsilnejše potrebščine nabira pripomočkov in nabrane deli zapuščenim. V ta cilj iii konec je sam odločil sveto iz deželnega zaklada razun tega pa obrnil se do . k. deželnega predsedstva, ki mu je z odlokom od današnjega dne dovolilo nabirati po vsej deželi milodarov za zapuščene rodovine v vojaščino poklicanih vojakov naših. S tem pozivom se tedaj obračamo do sočutja vseh prebivalcev dežele Kranjske in potrkamo na dobrotljivo njihovo srce: naj vsak p r i m o r e , koliko r m u je p o n j e g o v i moči mogoče! S tem bo olajšal precej žalostno srce vojakov , ki so zapustiti morali svoj dom, pa revščino življenja olajšal zapuščenim. če pomagamo vsi, bo iz malega nanistlo veliko, in podpora bo zdatna. Darovi naj se pod tem napisom pošiljajo ali kar naravnost ali pa po najbližjih e. k. okrajnih glavarstvih ali po dotičnih županijah podpisanemu deželnemu odboru v Ljubljano, lu bo po časnikih naznanjal milodare, katere, prejme, pa tudi dobrotnike, ki so jih darovali, m bode objavil, kaj se je zgodilo z denarjem. Nhj gro ta naš glas po vsej deželi io najde v srcu vseh domoljubov oni odmev, ki ga pričakujemo s polnim zaupanjem! Do ž e I n i o d b o r Kranjski v Ljubljani H. julija 1H7H. (Zastrmi domataja Kuknovaja polku k/. 17) se tudi „Tagblatt" v št. I.v.l huduje, da ni l,il bolj slovesno iii častno pozdravljen pri svo-leni prihodu v Ljubljano. Vendar po svoji umazani navadi krivdo zavrača na narodnjake, češ, „da je v prvi vrsti pogrešal tolikanj hvalisano radodarnost tako zvanih rodoljubov." Kadar gre za mestne ali drugo volitve, naš ljubez.njivi butelj vedno trdi, da sta kapital in inteligenca v njegovem taboru. Kako tedaj, d« se ta ka- j..tnl in '/.ki'. ..l iu lA-L-stl V aicei paše cutaat rečemo, da bi bila to morala biti skrb mcstnoga odbora, v kterem narodna stranka nima ničesa odločevati. Nasprotna stranka se je vstopila na čelo; če je svojemu poslu kos, naj z dobrim zgledom drugim sveti in naj ne čaka, da bi jo morali narodni zastopniki Se le dregati in opominjati na njeno dolžnost. Naj bi se bila reč le od veljavne strnui sprožila, in slovenski rodoljubi bi gotovo ne bili zu-zaostali, (lasi po ,,Tagblattovi" sodbi med njimi ni kapitalistov. Da se to ui zgodilo, nas mora tem bolj boleti, ker se i/. Zagreba poroča, da so bili naši lantge tam doli jako ljubeznjivo in prijazno sprejeti in da jim jo neko društvo preskrbelo smodek in 115 vedrov piva. (Ilišne posestnike) vradna Laib. Ztg. opo-zoiujo, da naj sostavijo popis hiše in stanov-nine za prihodnjo leto 1879. ((}. prof. Kandtrnal.) pride iz Trsta za profesorja na videmsko gimnazijo na Dunaju (1. profesor je tudi v Ljubljani, kjer je nekaj let kot gimnazijski profesor bival, še prav v dobrem in blagem spominu. (Šolska poročila.) a) V i š a g i m n a z i j a v Ljubljani. Učiteljev je štela 20, učencev pričetkom leta 4(15 javnih, 7 privatnih, koncem leta 425 javnih, (i privatnih. Med njimi je bilo :!17 Slovencev, 104 Nemcev. (?) Z odliko jih je k to dovršilo 49, s prvim redom 283 novo poskušnjo jih mora delati 41, padlo Jih jo 18, nei/prašani so ostali 4. b) Viša realka v Ljubljani. Število učiteljev is, število učencev pričetkom leta 375, koncem leta 340. Od teh je. bilo lf>8 Slovencev, 137 Nemcev?, 28 Italijanov, drugih 7. Z odliko jih je sklenilo šolsko leto 22, s prvim redom 227, novo preskušnjo jih mora delati 4(i, padlo jih je 34, neizprašan je 1 ostal, c) Viša realna gimnazija v Novem mestu. Učiteljev je bilo 14, in sicer 10 posvetnih iu 4 duhovni; učencev je bilo pričetkom leta 141, koncem leta 128. Od teh je bilo 120 Slovencev in H Nemcev. Samo po sebi se umeje, da je bil ua vseli treh učilnicah učni jezik nemški kar je bilo tolikanj bolj potrebno, ker znajo naši šolski voditelji in nadzorniki, tako dobro šteti, da bi kmalo več nemških učencev na šteli, nego slovenskih. Literarni izdelki na čelu jioroči) so nekteri prav zanimivi, m mi slimo o njih kuj več spregovoriti. Za danes jili le navajamo: prof. p. L. Ilrovat jo objavil v novomeškem poročilu slo ven s k spis Slovenski dom"; prof. Ogorek v novomeškem. \Vanri Im t Cicero die beiden crsteri catilina-rischen Reden gehalten. Prof. F. Leveč v poročilu Ijubij. realke: „die Sprache inTrubers „Matthiius." Dr. II. M. Gartenauer v poročilu ljublj. gimnazije: „der naturvvissenschaftlicbe Materialismus." Razne reči. — Imenovani ho: Finančni tajnik Valentin lironig za finančnega svetovalca, Albert vitez Lužan za finančnega tajnika in Anton Zamuda za finančnega višjega nadzornika, vladni kancolist Fridrih Sertič za okrajnega tajnika in Rudolf I.illeg za vladnega kuue.elistii Razpisane so: Služba c. k. sodnij-bkega pristava (adjiinkta) v Kočcvji iii Metliki, pn služba kancelista v Ribnici. — „Z a b a v n i k a Alte und N e u e \V e 11" prišel je na svitlo že 15. snopič, ki obsega : Auch du bist berufen F Von (L Frh von l)yherrn. Die Tiichter Mecklenbutgs. (lo schichtliche Novello von llermann llirschfeld. Das hoilfge Collegium. Da« deutscho. Volks- tied. Lmo literurbistorische Studie von I)r. Franz Alfred Mutb. Die Traubenkur. Fine phautastische Geschichto von VValter von Mil nich. Der Pfennig der VVitvve. Legende von YV. Fischbach. Betlehemitirches, Skizzen aus dem gelobten Lande. Von Rektor Joliann Fahru grnber in Jerusalem. Kaiser Franc 1. llallade von Ferd. lleilemeyer. F/ne moderne Fhe. Kme einfache Kr/iihlung aus der ueuesten Zeit. Von Plnlipp Lu.cus. Die VVeltstadt. iiii der Seine. Reisebilder von Kari Faber, Gyinnnsiiii-Ober-b lirer. SpiUche. Von .1. Tandler. Der Kirmes-lia-e. Humoreske von L van .longldoet. Allcr lei: Die Codemgruben in Ni w Yersiy. Kine „Miiyer'l-Studie. Fine Trauerloge. Preis-Ri bus. — Preis-Charade. Aullbsung des Rii'hsels in Nr. 37. Vertrauliche Correspondo.nz. Podobe pa so: Auch du bist heiufen ! Von Overbeck. — Dotiieniko Utirufa di Traetto. — Fran^ois Auguste Ferdiuaiid Donnet. — Anion Maria Panebianco. — Antonio de Luca. — Jeau Baptiste Pitra. — llenri Marie Gaston de Bonnechose. — Gustav Adolf von llohen-lohe. Lucian Honaparte- Vor der Au dieti/. beiin Kaiser von Oesturreich. Original-zeichnung von Vincenz Katzler- - Rothlchrni. Iii der Muttergotte.sbasilika iu Bethleheui. Notre-Dame, Seiten- und Vorderansicht. Der neue Pont au Change. — Der Pont-Reuf. Das Volkslied in der Rockenstuhe. Origj-nalzeichiiung von H. Vautier. — Kine Trauerloge. Nuch einer amerikanischeii Skizze. -Preis-Rebus. Vsako leto izide lH snopičev, t. j. vsake 3 teden eden po 24 kr. in se zamore naroč ti v vsalu knjigarni ali pa naravnost po pošti. Listnica opravnistva. (1. S 11. Vivat seiptens ! Radostno Vam po trdimo , ilu hiiio Vaš htagoduini dar 45 gld. k prejSujim 20 gld. hvaležno prejeli. Van izgled nadel jo vrednega pomiemovalca, ki nam jo prcpiitilil Iiii gld. Cq Iii vajina misel splošno prodrla, bili1 Iii »k o raj na sulicm, in v uiiiihi kteri zadevi Iii ho list zamoget povzdigniti. l'ri tej prilik i primimo tudi i« tinte p. i. naročnik«, ki ho z naročnino že daljo na dolgu , da naj nam jo blagovoljno pofdjejo, ker no aieer množi tudi naš dolg v tinkarni. Loterijske številk«- 13. julija. V Trslu: 73, 57, 13, 11, 71. V Lincu K, k;, k;, 27, 32 lrli-ltrnllriia- deunriie rt-nr 17. julija. l'u;iirn» renta ti4.90 Hrobern« r.-iilh 1111 hO Zlutn renta 75.10 — IHtiOlotiio lirr.nvii.i iMinojilo lil Kaninu- ulieijn SH7— K radiom akene 260 (10 I.ouiln, 116.(1(1 HmurI 101—.— Cen.hr nekim ti JI). Uu frankov 9.27 Eksokutivne dražbe. 1H. julija: H. Naglic, in Kolone, iz Zirov, 3. Ilailptrnaiin iz Idrijo, vai v Idriji. 3. Žumer iz Spodnjih (Jorjan, v Itadolici. 2. Kraana iz Buduiij v Vipavi. 2. Kolone iz Corove.il, 2. Struna iz Do Umjega Suliadolu, 2. 1'roglan iz Jablana, 2. Hter-bone ii Tolstega vrini, vni v Novem ineatu. I. I>i nicc iz Dni, .'1. Sila i/. Poiibitkovjii, I. Hribarjeve pravice v Višnji gori, I. Slak iz Biča, vh'i v '/ali-čini. 1. Pajk iz Fužin v ftužoiihnrku. t. Klaočar iz ICompolj, Ilren iz Zagorico, oba v LaAičali. 19. julija: il. Vcnko v ltnr. Ilclnilli Selinelder m. p., c. kr. iietar. Ktlino pravega Izdeluje D<'ritii4* ' o S 4* X . lekar o JVeun-kirrhenn. /.avilek /.n »M-iukrnlno rulio, po ukazu zdravniki vem pripravljen, h podukom, kako se rabi, vraznili jezieili stane I gl., kolek in zavi janje 10 Iii. Svarilo Vsakdo naj se varuje pred ponarejenim čajem, ter naj zahteva vselej edino le ,,\VII-liclioov proti|irolinsl i prolircvinati^ni čaj tu č.ii-čen je krvi" i NVillivUns atitiatlrlLiselien antirheuma-liscben llliilrel uigungsthee), ker so čaji, ki se ualiHjajo samo pod imenein protiprotinski protiiev-matični čaj za čiščenje krvi samo ponarejeno reči, Iii naj ho nikar ue kupujejo. I'a jo za p. i. občinstvo priličneje, prodajajo prnvl NVibelmov piolIpiolliiNki prolirev nialieni en j li le gospodje: V l.jiililjaiil : l'eler I.UMiilk ; v Postojni.-Jos Kuplersi-limidt, bkiirnienr; v Zagrebu.' Mig. Mit I Imeli. lekar; v II ur g u: (Jiuseppi It. Lani ji, lekai ; v II r u k u n a M uri; Albert Langer, lekar ; II o r,e u u Krnit/. NValdintiller, leliar; v llruneliu: ,1. U. Miilil; v Hnlnvarn: Umi. Svoboda, lekar; v Mri k H iv il it: l.eonb. Stalili, bkarj v 1'liliorgu: Jan. Neusser lekar; v C e I j i: llaumbaeluiva lekarna in l'V ltanselier; v Korminii: llermes Oodoliui, lekar; v Kortini: A. Cambruttl; v Doutafb l.aiulsbergu : Miillorjevi dediči; vdseku: .1.0. pl Hieues, lekar iu .loj, (lobe|.r,ky, lekar; v Kil r s t. on f« 1 d u: A. Nclirlie.kimfiin. tekur; v Krobn leiteuu: v Hlumauer; v llrežah: O. Kusslieiui, b kur in A. Aicbiuger, lekar; v (1 o r I e. i: A. Krauzoni, lekar; v Gruden: .1. Hurgleitner, lokar; v (i oltar in gu: H. Vattorl; v O ril Ili Snem polji; .los. Miilieb; v (lonjiiču: Valentin Vovli, leliar; v (I r a f e u d o r f u : .los. Ksiscr; v Moliorju; •los. M. Kieliter, lekar; v II nI I u (na Tirolskem J •' liimp. pl. AiebiuKer, lokar; v .1 u d en bil r g u : K. Senekovič v I n n i e b o n u : ,1. Hlapf, lekar; v lin m tu: Vilb. Deutseli, lekar; v 1 v a n i 6 u: Kd. T. lovič1, lekar; v Karluvcu: A. 10. Katkid, tekur iu .1. Ilenič ; v Cel o v 011: Kari Klemenčič; v K i u d slier n u: .1. KniiučUf; v Kapfonborgn: Tumor; v K n i t tel fo 1 (lu: Wlll>. Viselmer; v Kranji: Kari Mivnik, lekar; v Lioncu: Kr. pl. Krlaeli, lekar; v Leolinu: Jan. 1'eforseliv, lekar; v M a r i b o r u: Alojzij Quamlest; v M o 11 ik i: AKreil Matter, lekar; v M iir r.r. u «c. b t ag u : Jau. Daimer, lekar; v Muravu: Jan. Hteyrer; f Mi-troviei: A. KorRtennvii1; v Malsu; Ludvlg IT,II, lekar; vN e u m a r k t u (na Stajsrskem): Kari Mally, lekai; v Otočeut Kilv Tomaj , lekar; v Mor, irji: Jan. Trilmi'; v 1' tuj u: C. (llrod, lekar; v |'e tervar dimi: L. (!. Jiiuginger; v No v o m mo a tu: Dom. Ifizziili, lekar; v Kovorndn: Kilnird Tliales, lekar; v Ko t te n in a n n u: Kranr, X. Illing, lekar; v H » m o b o r u: K. Sctuvarr,, lekar; vftebo >l tU il: Peter lleros, lekar; v A t r a s b ur g u : J. V. C. II ton : v A t. V i il u : .liiliao IJippert; v It a d g o n i: Cezar K. Andrieu, lokar; v H ta in z u,- V. TimouSok, bliar, v /,e m u n u : 11. ,lovi«mvičev sin ; v 8 pil t II: Venatlo pl, tlra/.in, lekar; v H e. b 1 a ml o r s u : II. W Umll, loka r; v Trslu: Jak. Heravalb), lekar; v Tridentii: Ant. Saulnnl v Trebižll: Kug. 1:1)0 r lin, lekar; v II o 1 » k u : Ma'b. I' lirst.; v V n k o vanr. A Krsiisovic«, tekur; v Vittkovelb- Fridr. Ilirzig, lolinr; v V a r a >■ il i n u : dr A llalter, lokar ; v Slove il j I- lil g r a il e u : Jos. Kiiligarič, leliar la g. Kordik, lekar; v Slovenski llistriei: Adiini |il (lut.knvslil, lekar; v Sen ji: Jos. Aceiirti, leliar; v '/.adrn: It. Alidravič lekar, v '/.iat.nru Jati, Posplšil, lekar. (I)