ffčiho naftfeio živaii pof tn smer? Jegulja. Alko doraste jegulja, potem se je oprime z neugnano silo potovalni nagon. Iz kake podeželske reke jo žene v morje in po C^eanu v nepregledne daljine. Tedne in mesece plava jegulja neprestano po Atlanlskem Oceanu, dokler ne doseže lepega dne cilja dolgo- trajnega potovan,(aj del jnOrJa, ki |'i razprostira med zapadnp Indlfo ¦— "Arft1 tilfkijni tn Berm\ida dtpkj. TuikaJ l|_ 2ejd Jegulfe jajgeca in % Jesen ^ p^ vrn§jo milijarde Jegulj, B So se ibrald 12 celega sveta ^ omenjenem morju, -4 vsaka nazaj f fivojo -|-movinp. Sedaj' se le sledi pr^v6 fudd. Male jegu.čice; komaj so s. izlegle in ^losegle starosi par tednov, pr.plavajo neizmern^ morja, dokler s^ ne zat|5ejo y evrop-? ske potoke in feke. Ko fe dpsegla _nlada jegulja svoj cilj v Evropi, je stara i leta. Kedo je kazal skraja nekaj centimetrov dolgi iivalici pot 5000 _m? Kedd drugi, Ce ne Stvarnik! Divje gosi. [Vzemimo drug primer. V popolni samoti ob švedsiki obali je znani razisl_ovalec ptičev Bengt Bug toliko udomačif najbolj plašljive divje gosi, da so mu zobale iz roke. To je bilo na jesen in zimo prebijejo divje goši v Afriki. Na spomlad se je nahajal omenjeni učenjak na ravno istem kraju, ko je zagledal lepega dne jato divjih gosi, ki so se bližale iz juga in so se spustile baš pri njem na zemljo. Začuden je ugotovil, da frfota fcrog njega onih 16 gosi, katere je minulo jesen krmil in so mu zobale z roke. Medtem so bile v Afriki, so preletele na tisoče kilometrov in so našle spet ravno ono mesto ob švedsiki. obali, kjer je delal z njimi profesor Bug pred meseci krotilne poskuse. Vse to bi bilo izključeno, ako bi ne spremljal ptico prirojen smisel za pravo smer. Poštni golobi. Mnogo več občudovanja nego švedska divja gos zasluži poštni golob. Če zapremo goloba pri potovanju po želežnici v škatljo, bo ravno tako pogodil z vso sigurnostjo pot nazaj, kakor če bi bil sam potoval po zraku. V najnovejšem času so opazovali, da moti golobe in tudi druge ptice pri izberi prave smeri moč, katero širijo po zra- ku radijo- antene. Na Španskem so ugotovili, ako je zašel golob v obmo.je kake antene, ni mogel takoj leteti natorej v pravi smeri, ampaik je zadel na pravo pot še le tedaj, Ito se je izmotal iz še nepojasnjene sile, iki ga je ovirala v bližini antene. Žuželke. Zmožnost, najtl pravo pot, če je še tako dolga in težavna, posedajo v veliki meri tudi žuželke in med temi predvsem čebele in mravlje. Pred nedavnim so preiskovali v Ameriki čebele glede zmožnosti: pogoditi pot iz daljave nazaj v panj. Panje so postaivili na ikraj, kjer ni bilo daleč naokrog ripbene cvetlice. Čebele so letele tako jdaleč, da so naletele na cvetje in so tiato tudi našle nazaj v panj. Izračunali so, da so morale preleteti čebele enega panja, da so nanosile pol kile medu, 3000 milj. Vsaka čebela, ki je prispevala k tej pol (kili, je letela 16 inilj. Peščeni viharji so divjali, iko so jdelali omenjene poskuse s čebelami, a kljub temu so letele čebele do cvetk in zopet nazaj. Mravlja si večkrat označi pot za povrat na ta način, da od časa do časa izloči na zemljo mravljino kislino, katero ovoha na povratu v mravljišče. Imajo pa mravlje tudi zelo dobro razvite oči, ki jim omogočajo, da zadenejo pravo pot.