ANNALES i»/' 95 strokovno delo UDK 929 Klodic A. ANTON KLODiČ vitez SABLADOSK1 1836-1914 {ob 80-letnici smrti) Slavica PAVLIČ prof-, ravnateljica SŠM v pokoju, 01113 Ljubljana, Hubadova 4, SLO prof., dlrettore a riposo, Museo scolastico sloveno, 61113 Ljubljana, Hubadova <1, SLO IZVLEČEK Objava o delovanju Antona Klodiča viteza Sabladoskega želi prikazati šolnika in deželnega šolskega nadzornika, ki ima nesporno veliko zaslug, da je bi!o šolstvo na Primorskem v drugi polovici preteklega stoletja bolj slovensko kot v drugih slovenskih deželah. To je dosegel zaradi trdnega značaja, izredne razgledanosti in pravega rodoljubja. Največ zaslug si je pridobil na šolskem področju, ukvarjal pa se je še tudi s pisanjem strokovnih razprav in pisateljevanjem. Anton Klodic se je rodil 10. novembra 1836 v Klo-dičih v Beneški Sloveniji. Oče Valentin je bil kmet in gostilničar, mama Ana rojena Sabladoski. Mamin oče Aleksander je bil oficir Napoleonovega poljskega polka, imenovanega Rajski. Po Napoleonovem padcu je Anin oče ostal v Benečiji, se poročil in žive! v Štandrežu Imel je dva otroka, sina Josipa, ki je postal duhovnik, in hčerko Ano, ki se je poročila s Klodičem. Sin Anton je že od rane mladosti, ko mu je bilo štiri leta, veliko časa preživljal pri stricu Josipu Sabladoskem, duhovniku na Livku. Stric mu je veliko pomagal pri nadaljnjem šolanju1. Anton je v Kobaridu obiskoval trivialko, kjer je že v 14. stoletju delovala župnijska šola2 in se v času terezijanskih reform razširila v trivialko. Po zaključenem začetnem šolanju je odšel na goriško gimnazijo, kjer je leta 1855 maturlral3. Poučevali so ga znani profesorji Matija Pire4, Andrej Marušič-\ Matej Hladnikb in drugi. Na željo staršev je stopil v goriško semenišče, a je že po dveh letih izstopil. Odloči! se je za študij jezikoslovja in je odšel na Dunaj, kjer je leta 1861 končal študij klasične filologije. Najprej se je odločil za profesuro in je v letih 1861/62 poučeval na graški višji gimnaziji. V Gradcu se je tudi poročil, a sta mu žena in eden od sinov kmalu umrla, leseni leta 1862 je zapusti! Gradec in odšel za profesorja v Split, toda le za eno šolsko leto. Že naslednje leto poučuje na mestni gimnaziji v Trstu, kjer je ostal do šolskega leta 1866/677. Od leta 1867 pa je poučeval na gimnaziji v Goricis. S posebnim veseljem je poučeval in proučeval grščino in je v času službovanja v Goiici spisa! italijansko - grško slovnico9. Kmalu je zaslovel kot prizadeven profesor in veiik 1 Primorski slovenski biografski leksikon. 8. snopič, str. 67, Gorica. 1982, Goriška Mohorjeva družba. Slovenska Enciklopedija, 5. zvezek, stran 103. 2 Hrtzinger, Aussug aus Urkimden tiber d as Capite! von Cividale, MHVK 1856. str. 9. 3 jahresberichr des k.k. Ober- unci Uniergymnasium in Cflrz 1855. 4 Matej Pirc/z/, priimek je pisan s r ali z. 5 Andrej Maruš ič, r. v Standrezu 1828, u. v Gorici 1898, narodni buditeij in publicist. Leta 1851 posvečen v duhovnika, poučevai verouk in slovenščino na goriški gimnaziji. (> Matej H tednik, r. 1806 v TrebCah pri Črnem vrhu nad Idrijo. Osnovno Solo konča! v Idriji, višjo gimnazijo z I ice jem v Ljubljani in bogoslovje v Gorici Leta 1832 poučeval na zgledni soli v Gorici in lepopisje in slovenščino na goriški gimnaziji- 7 Programin des k k. Gymnasiums imd Jahresbericbt des k.k. Staats-Gymiiasiums in Trieste 1866/67 8 lahresbericht k.k Unter Gymnasiums in G&z 1867. 9 Janko Leban, dvorni svetnik Anton Klodic vite,: Sab),«loški, LIT 1914. it. 10, str. 1-2. 171 ANNALES f>/'95 Slavicit PAVLIC' ANTON KLODIČ VITEZ SA61ADOSKI la36-1914, 171-178 Ë^ppIMI Anton Khdič vitez Sabladoski okoli leta 1910 (foto last g. Nede Jež, pravnukinje A. K.}. Slovenec. V Gorici se je vključil v slovensko javno življenje, izvolili so ga za predsednika Čitalnice, sodeloval pa je tudi pri ustanovitvi kmetijske šole1". Zaradi svoje široke razgledanosti v razvoju šolstva je bil 13. junija 1869 imenovan za člana deželnega šolskega sveta in je postal okrajni šolski nadzornik za Goriško in GradiSčansko. Nadzoroval je osnovne in srednje šole ter učiteljišča. Naslednje leto se je njegovo nadzorništvo razširilo na šole v Istri in Poreču. Tako je nadzoroval slovenske in hrvaške šole11. Pod avstroogrsko politično oblastjo so bile dežele Goriško-Gradiščansko, Trst z okolico in slovenski del Istre. Slovenci so tu živeli skupaj z Italijani in Furlani na Goriškem ter z Italijani in Hrvati v Istri in okolici Trsta, medtem ko je bilo drugih narodnosti malo. V tem obdobju po sprejetju državnega osnovnošolskega zakona leta 1869 je bilo nadzorovanje šol zelo zahtevno. Potrebno je bilo organizirati in preurediti šolo po novi šolski zakonodaji. Klodič je nadzoroval tudi italijanske šole v Trstu in okolici ter slovenske v Gorici. V programu je imel v Istri odpreti 70 novih šol, a mu je tedanji c. kr. namestnik De Pertis to prepovedal oziroma ni dovolil. Kratko dveletno nadzorniško delovanje na območju Trsta, Istre in Goriške je moral prekiniti in je leta 1871 odšel v Gradec za nadzornika Štajerske na mesto upokojenega profesorja in dolgoletnega deželnega šolskega nadzornika za Štajersko viteza dr. Franca Močnika12. Prav tako je bila njegova naloga na Štajerskem preureditev in organizacija osnovnega šolskega IGBA S PETJEM SPISAL Anton Klodič V TEKSTU TiSK. S. APPOLONIO 1878. Naslovnica igre Materin blagoslov. 10 V Gorici je bila leta 1869 ustanovljena najprej srednja kmetijska šola, kasneje nižja s slovenskim in italijanskim oddelkom do 1979, ko sta se oddelka osamosvojila. K Soli je spadalo tudi poskusno zemljišče, drevesnica, trsnica, čebeljnjak, murvni nasad in svilopreja. Leta 1912 so šolo spremenili v dveletno zimsko šolo, poleti pa so prirejali kmetijsko-gospodinjske tečaje. Šola je delovala do leta 1915. Ob 100-letnici leta 1969 pa so odprli stednjo kmetijsko šolo 11 PSBl, 8, snopič, str. 67. 12 Franc Močnik, r, 1614 v Cerknem, u. v Gradcu 1892, matematik in pisec učenikov, v letih 1869 do 187 T deželni šolski nadzornik za Štajersko. Prizadeval si je za izobraževanje učiteljev, ustanavljanje Sol ter za izboljšanje gmotnega položaja učiteljev na Kranjskem m Štajerskem. Dosegel je uvedbo vee ur slovenskega pouka v tedanjih pretežno nemških osnovnih šolah. ANNALES i»/' 95 »sviti PAVLIC' ANTON KLODlC VITEZ SABtADOSKI TOMU i, 171-1?« T. EL A. Lrctionsjiinii f£lr uiie<»lbw*(c mndassige Tolnssdmlen. Ruzitcilio" ijVft po uniji ïiu. tedwi v Mry/dc^ru; I'lwnuizre'Jiii ljudski is>li. ,1 1 n ; : T AMhKI.np T Jjtrrjpn (1 AtlMIvr« .1 , i; i» WîjI'V ij-.c; 'Mt>) t«, trijji»; -i. ■.■u irfifilip TT F ,»Hh*S'lHl.« n <>" lomi lr!oJ KIJ.- frJir'.l V- a. |.lri, irf,) jb» i. i; Ffrit«?—VsMV [ JN't»«li—Vt4« I Sri T. p i . r Viwi—- ; aGiii« iïT.: <-»,.,•»-/»>« - ; t tn^i-luit VuU-M*. •vtH-k—r.-r^ fitoiLrl-yinrii I, Ii III" «• j Ilï>i.(->VJJ>1'< ■1 ^IlK-MII — !|CE«-M V««"« ilwk-Jiill «Hi-WUlkM-'HMIrl. : !. J I.' «(«•I—Irr» •i ;v i >lli«>..l|H Ç|ii|"v<|.ii m— |iu itcn - ►««J- ►►-^Ji-Jn« I » f —* ' J > i M dj»»r>i» -i id-A!iuir \ AtiUii—Oiîïtf-i« Hit: hTA-tlllfi-DV . I h _1 L. I li L J •vtc«—tsfc-mifca T>r»'> - jasnila in splošne opombe". Na podlagi tega Klodi-čevega dela so potem za razne dežele izdali posebne učne načrte. Tako je bil za Primorsko izdelan učni program pod naslovom Lehrplan fur Voiksschulen, veroffentlicht in Folge der Priasses des Praesidiums der k.k. Landc-sschulbehorde fiir das Kusteiandlf>. v štirih jezikih: slovenskem, italijanskem, nemškem in hrvaškem17. Po izidu Klodičevega učnega načrta je prišlo do nekaterih sprememb. Po šolski noveli z 2. maja 1883 so načrt izdelali ponovno na podlagi istega odloka z naslovom Lehrplan fur die Volksschuien des Kustel-andes 1889, tudi v štirih jezikih Učni načrt za Primorsko je izšel v šolski zalogi na Dunaju v dveh zvezkih. Prvi je izšel leta 1889, drugi pa ici.i 18°' (a 1 7f te • à Lehrpläne fur Yoiksscliulèft,- . «.i(..Hr,-i;lnli<-i S'." Fcljt Krin.Vt: • 'i»:* +j|.i>i<|i«ini; lie. i. t. 1 jinclcivdililbciti'jrtJ-ia Iii i Où s Küstenland y,'. Acpikl čK-H. Piani d' mseguamento per le scuole popolari, (nibM'cotj ¡<«1 :i:iiiiir JiHi l';;5i[lrfKn ilc-l» m'.jritn i-^lliklick provincial! del Litomle iti ilnii Hi. jl£iijU> ¿B-B, Apas'kuip: i,lp fuirlmi Drtt Hc/ icTiZiirbcr \'«rwicJDg «r lnoCuMftultctto'V: ¿ucu^t&Jt «WW: >v'Jb>c. n-.^at tu Ji p» dnlinh MM: driebc biiii ?l>ltKBij*. Učni načrt za osnovne šole v štirih jezikih. šolstva in učiteljišč. Na podlagi organizacije novega sistema je uvidel veliko potrebo po učnem načrtu, po katerem naj bi šole delovale bolj enotno in skladno z zakonom. Tako je pripravil veliko delo Normalni učni načrt'3. Ta načrt je sprejel štajerski deželni šolski svet na svoji seji 27. marca 1873. Uvod k načrtu ima datum 31. maj 1873, ko so ga uradno podpisali v Gradcu. To delo, ki je zahtevalo veliko razgledanost in Kiodičevo vztrajno dejavnost na področju Šolstva za vse avstrijske dežele, je štajerski deželni šolski svet natisnil leta 1874. Načrt je bil poslan tudi na dunajsko razstavo leta 1873, ki ga omenja tudi dr. Adolf Ficker'4 v svojem poročilu. Klodičev načrt je pregledala skupina strokovnjakov ter ugotovila, da je primeren za vso državo, ter so ga natisnili v zbirki zakonov Handbuch der Reichsgezetze und Verordnungen 187815. Rokopis je imel tudi "Raz- Razdelitev učne snovi. Učili uacerti za ljudsko šole, U'Jf.ai «tied 'i V-i t) fir«ilïtilni"l"' il JwiWi ?.1 Primorje ■>lt duc Iii .itjciui ÎH~ÏS| V-j- tlčevoe osnovo za packe škole, iziiarc »ci.-sii -idiot* prrslsjrJuii'.M o k. 'koL-iMl oMscuk Jil Primorje ud !iliï Ii). fVpur.ui i -i ril. ÎI.-. -S? ., • '(Mfl «V^.fc - fVrlMy «mil - '»/Ji Hrt-«» T^.». i U-\ I (d « ww — vjtaofr. kil »uumj«. _ ç jieiv. i:> 11. mi»u>i>vuiuj — p»im c t >. üiku i<- in-, .vm-i* .<- v «. ti. uvy miiv ^ijn • 13 Normalienplan für Volksschulen unter Mitwirkung von Fachmänner verfasst von A.K.. Graz 1873. 14 Adolf Fideer, Bericht über österreichisches Unterrichtswesen II- del 1873. Anton Klodič. V. Sloversisches Schulwesen, Bericht von Landesschul-inspecior A.K. in Graz, str. S38-S60. 15 Handbuch der Reichtgezetze und Verordnungen 1878, str. 2T6-3S0 in je z ministrskim odlokom 18. maja 1874, št. 6549, stopil v veljavo. 16 Lehrplan für Volksschulen... 10. avgusta 1878, Z. 5323 17 Izšel je v Schulbücher veriag, Wien. Fol 242. 173 ANNALES i»/' 95 Siavica PAVUC: A,VTON KLODIČ ViTIFZ SABI.AlXÄKä 3H.it» i:t|j. 1/1-17». del je ime! načrt za meščanske šole in pojasnila. V rej izdaj; so se ohranili nekateri neprimerni iz'azi, ki pa so jih izpustili v drugi izdaji leta 1896, ki obsega 334 sirarn Ta izdaja ima ves učni načrt za osnovne in meSčanske šole v eni knjigi. De.:o ;e bilo zlasti mladim učiteljem kažipot in so ga uporabljali pri svojem vsakodnevnem učenju. Po teh učnih načrtih in raznih spremembah in dopolnilih je v tem času prišlo šolstvo na tisto stopnjo razvoja, "ki je na ponos in čast dežele Goriške, kajti tu imajo narodno šolo že od začetka". Delo ne vsebuje le suhih učnih načrtov, ampak je praktično zaradi dodatnih pedagoško-didaktičnrh metod, ki so neprecenljive vrednosti za učitelja. Klodičev učni načrt je nastal s sodelovanjem najboljših primorskih učiteljev. Klodič je spise pregledal, popravil, uredil in šele nato ¡zdelal načrt. Poleg učnega načrta za 6., 7. in 8. razred c. kr. splošne ljudske in meščanske šole za deklice v Trstu m poleg splošnih opozoril obsega delo splošna pojasnila, kako naj učitelj pri j^ouku postopa. Pojasnila so razdeljena na: - materni jezik-slovenščina, nazorni pouk, branje, slovnica, pismene vaje, pravopis, - pisanje, - pouk v drugem deželnem jeziku, - računstvo, - geometrija, - prirodoznanstvo: 1. prirodopis, 2. prirodoslovje in kemija, - navodila, kako poučevati prostoročno risanje v osnovnih in meščanskih šolah1fi, - petje, - telovadba (s slikami), - ženska ročna dela is slikami), - kako poučevati v šolah, razdeljenih na oddelke, - nadaljevalni pouk, - sklep. Pedagoški časopis Popotnik'9 je k oceni Klodi-č.evega učnega načrta zapisal: "... mi učiteljstvo opozarjamo na to knjigo, s prepričanjem, da nam bo vsak, kdor si jo je bi! omislil, za to hvaležen". Skozi ves učni načrt je viden poudarek na slovenskem jeziku, zavzemal se je za nazorni pouk, vključevanje učencev v življenjsko okolje in s tem razvijanje njihovih sposobnosti. Vedel je, da je potrebno učiteljem pomagati in jih spodbujati tudi pri sestavljanju in izdelovanju učii, kar je posebno poudarjal na raznih tečajih in kot deželni šolski nadzornik in svetovalec na učiteljskih konferencah. Prav v ta namen it? organiziral tri deželne učiteljske konference z razstavo učnih pri-jjomočkov in ročnih del učencev. Na vseh treh konferencah je bil Anton Klodič slavnostni govornik, govoril je v slovenskem in italijanskem jeziku. Goste in udeležence konference pa je vedno pozdravil v treh jezikih, slovensko, nemško in italijansko. Na prvi učiteljski konferenci leta 187520 je prikazal razvoj osnovnega šolstva od začetkov do leta 1874. Statistični podatki za leto ¡868, objavljeni v letnem poročilu ministrstva za uk in bogočastje za leto T87021, zajemajo celotno področje Primorske, to je Goriško-Gradiščansko, Istro in Trst. Glavnih šol je bilo tedaj na tem območju 24, farnih 23, tri vi al k 212, zasilnih 128. Skupaj je bilo šol 387 za šoloobvezne otroke. Ne-deljsko-ponavljalnih šol je bilo 228. Po učnem jeziku so bile primorske osnovne šole razdeljene tako:22 s slovenskim učnim jezikom 169 šol, z italijanskim učnim jezikom 114 šol, z nemškim učnim jezikom 3 šole, dvojezične nemško-slovenske 9 Šol, dvojezične nemško-itaiijanske 24 šoi, dvojezične slovensko-itaiijanske 68 šol. Ob pregledu teh podatkov pomislimo ob 68 slovensko - italijanskih dvojezičnih šolah. Netočnost podatka iz leta 1868 pokaže ugotovitev, da dunajski statistik ni navede! posebej hrvatskih šol v Istri in jih je očitno pri štel k slovenskim. Te dvojezične šole so morale po vsej verjetnosti biti po Istri in torej hrvatsko-italijanske. Ob teh številkah bi zapisali poročilo učitelja Antona Lebana23, ki poudarja, da je napredek šolstva na Primorskem prav gotovo zasluga deželnega šolskega nadzornika Antona Klodiča, saj je povsod, kjer je ta deloval, šolstvo lepo napredovalo, še zlasti šole s slovenskim učnim jezikom. Zanimivo sliko pokaže pregled učnega osebja, ki je v velikem številu pripadalo duhovskemu stanu: i3 Ministrska odredba 6. maja 1874, J L 581S 19 Popotnik 1891, št. 1 2, str. 19. 20 Rede zur Erdffrsug der Landeslehrerconferenz in Gorz 1875. 2! Jahresbericht des k.k. Ministerium r'ürCultus und Unterricht für 1870. Wien 1871, priloga 58-59. 22 Anton Klodič- Sabladoski, Zur geschichte des Schulwesens in Görz und Gradišča, Österreichische ungarische Revue. Wien J 90? str 108. 23 Anton Leban - Mozirski, Razstava ticnih pripomočkov in deželna učiteljska konferenca v Gorici, Slovenski učitelj 1875, str. 327. 174 ANNALES/6'95 Shvicn PAVL1Č: ANTON KLODIČ VITEZ SABLADOSKI 1 4, [71-f Učno osebje duhovniki laiki skupaj ravnatelji 15 11 26 nadučitelji 10 11 21 katehetje 163 - 163 učitelji na glavnih šolah 2 78 80 podučitelji na glavnih šolah 1 38 39 učitelji na trivialkah 155 108 263 podučitelji na trivialkah 1 29 30 skupaj 347 275 622 Od 622 moških in 347 duhovnikov in redovnikov je bilo 275 laikov. Nekoliko ravnovesja meel cerkvenimi in posvetnimi šolniki so ustvarile učiteljice. Teh je bilo 169, in sicer:24 48 redovnic - 34 učiteljic in 14 podučiteljic, 121 posvetnih •■ 82 učiteljic in 30 podučiteljic. Na drugi učiteljski konferenci25 leta 1884 je Klodič v prikazu razvoja šolstva od 1875 do 1884 ugotovil, da je naraslo število šol na 213 s 142 učitelji in da je šolo obiskovalo že 53,5% šoloobveznih otrok. Do leta 1883 pa se je obisk dvignil na 79%26. Z večjim številom šoloobiskujočih otrok se je povečalo tudi število šol, izboljšalo se je materialno stanje in opremljenost šol. Skrbeli so tudi za razne tečaje, zlasti kmetijske, in so v tem obdobju imeli kar 109 tečajev in na 27 šolah uredili šolske vrtove, na katerih so učence uvajali v pouk kmetijstva. Na tretji učiteljski konferenci leta 189427 pa je Anton Klodič govoril o morali in veri. Po njegovem sta morala in vera potrebni in važni pri vzgoji, seveda pa morata biti združena, ker meni, da morala brez vere nima smisla. Nadalje navaja, da morajo učitelji in duhovniki sodelovati- Klodič je zapisat: "Šola mora otrokom njihove telesne in duševne moči s takim uspehom razvijati, krepiti, utrditi, da jim bode odraslim, kakor veleva postava, značaj trden in čist, vera neomahljiva, da jim bode mogoče zajemati državi, družini in sebi na korist iz zaklada pridobljenega znanja, da se navadijo ljubiti svojo domovino, da bodo polni ljubezni do svojih rojakov in prešinjeni s čutom vzajemnosti in skupnosti..."'S-Ta govor je bil preveden v slovenski, nemški in hrvatski jezik. Vsi trije govori z opisom in potekom deželnih učiteljskih konferenc so izšli v posebnih brošurah, nekateri tudi prevedeni v italijanščino in nemščino. PEVA UČNA RAZSTAVA v Gorici 1875. Poročilo RAZSTAVNEGA ODBORA. V GOKtCI 1S7G. Zal. „ibsuUvci odbor; — natisnil K Mulisg. Prva učna razstava v Gorici 7875. DUNAjSKA RAZSTAVA LETA 1873 Omenili smo že, da je predlagani učni načrt bil predstavljen na dunajski razstavi leta 1873. V knjigi Bericht uber das oterrechische Unterrichvvesen piše deželni šolski nadzornik Anton Klodič o zgodovini slovenskega narodnega šolstva po izidu Splošne šolske naredbe leta 1774, ko so pričeli odpirati na vaseh trivialne, v večjih krajih pa glavne šole. Večji del govori o jeziku in pravi, da se je izboljšano šolstvo imenovalo "nemško šolstvo in nova naredba je bila nemška, učne in pomožne knjige so bile nemške". To pač ni pomenilo izboljšanja šolstva, saj je pred razglasitvijo novega šolskega zakona veljalo načelo "nemščina se mora vedno bolj razširjati, pa tudi na druge deželne jezike se mora skrbno ozirati. 24 Jahresbericht. des k.k. Ministen um .. 1870, Wien 1871, priioga 58-59. 25 Rede- zur Eröffnungen der zweiter t.andeslebrer-cont'ereu;: in Görz 1884. 26 PSBt, 8. snopic, str 67. 27 Rede zur Eröffnungen der dritten I andeiSehrer-conterenj: in Garz 1894. 28 Prva uena razstava 6-7. 29 Anton KlodiC, Slovcnisches Schulwesens, Bericht von Ucxtesschul -inspector... str. 538-560. 175 ANNALES (,/' 95 Sù.'lta l'AVUC: ANTON' KlODtC VITEZSABLADOS» 1 H3fc-»1S4, 171-17S T. I. Sin:!ttčUc skolt tirJflolMtil «m Ar¡ r T Hnu sein t Asiht.-tKíig ... Smíor: DíítUl - fldJ|«l Jlíar.c¿ui.j í«i;r [ l>>f l .■> 7 » * i < j ¡ ^ M--.-1|, ■ - Lb-w fniji-La.n| lu'JI] - Siwfc, 1 1 J. ¿. «. 1 «SB. i. .•*....•..;. ...... . . -, v„«. m :f,,.ii.. '.„- | l'*MMt> Cu., ssr^^sss i ¡ V » ■ <> • - - ! - - ! - - - - • • 1 SîS?""...... » >■ ^¡¡ST-iZST* - - <•*► - - WiUV-l* in.iM< - !«.«» t-vl» . ür"" - ¡ ' 1 - » » » * =■ ■en »p^Jrfirr V >(ïl» li>nr Mit Ai';»* W - ¡WJiiwiOkMj twili fililí ¡CIL'.I J I»; mlMC» -JHfWi II ï pu « rtlapice, cm »'!■ -him-m pi míwik 1 tm m «jwifr. U« us stU uiMûtf tifrM. 2uuo •)!::(»-",» ï*»'.ln*iuiS tUfyilA 4M Qïli"W6'tM Wil liAlfcjtf*«! flir KmII». »nlMMStr. Süofci. kflr>!l-n«i jit Itoi.tu \u-ji l'isi-Mvi Jt? 'UM d| iifl (.Pi- cint-lit |*(Al|9: S i Ht ii^fti «ci n C f»»l*t<« L bílorti» \ BKtftKliii Iji'iilLÚ tí-«, sí»» -If rl'iti»» ktiil Ji »«si»! )C<¿VLM MUt». J |i\fc»tt>/«<"i nifi' -l">w3vi l3n(.l ii iuIu l'icKil» it vnvrijtoj bftbriva» IuiiO! t iti di Urnik. če so sposobni za cJaljno razvijanje". Po uvedbi novega šolskega zakona leta 1869 pa so si prizadevali "edino le nemščino razširjati, drugi deželni jezik pa so smatrali kot potrebno zlo in sredstvo za dosego namena". Grof Emanuel Torres50, član deželne šolske komisije za Goriško, je leta 1 777 sestavil Navodilo za učitelje elementarnih razredov in nadzornike31. To navodilo so sprejeli na Dunaju in oznanili, "da bi se po tem navodilu oni otroci, ki prav nič nemški ne znajo, za normalne šole pripravljali". Klodič nadalje pravi, da se je borba za poučevanje v slovenskem jeziku nadaljevala vse do leta 18S0, kar je prav gotovo tudi zasluga marčne revolucije, da je ministrski odlok1' določil, da naj so v šolah, kjer m prevelike ovire, poleg maternega jezika, v katerem se poučuje, ozira tudi na drugi deželni jezik. Te zahteve so tudi v naslednjih ministrskih odlokih13, v katerih je tudi navedeno, da se s poukom nemščine ne sme pričeti pred tretjim razredom in da se mora pri drugem deželnem jeziku ozirati na starost in spretnost učencev, torej opirati se na materni jezik. Kiociič navaja za isto leto 1857 statistične podatke o številu slovenskih osnovnih šol na celotnem slovenskem ozemlju s primerjavo z letom 1870. 1. Štajerska 2. Koroška 3. Kranjska 4. Primorska Leto 1870: 1. Štajerska 2. Koroška 3. Kranjska 4 Primorska 5.87% slovenskih 8.41 % " 52.59% " 26.05% " 35 slov. šol. 24 " 167 169 " 26.23% slov.-nem. 16.81% " 39.23% " 8.08% " 199 slov.-nem. 70 " " 60 " 101 " Iz te primerjave je razvidno, da je bilo na Primorskem največ slovenskih šol. O svetovni dunajski razstavi je Klodič poročal v Slovenskem učitelju34 pod naslovom Slovenska učna sredstva in Sfovenska učila na razstavi. Klodič pod tem naslovom našteva skoraj vse slovenske knjige, ki so namenjene osnovnim šolam in ki jih v šolah tudi uporabljajo. S tem navedenim seznamom knjig je želel seznaniti tudi druge narode, ki bodo to poročilo brali, da slovenska šolska literatura ni tako skromna in revna, kakor so nekateri po krivici in omalovažujoče pisali. V drugem poročilu pa navaja, da je bilo na razstavi razstavljenih malo učnih knjig in učii, čeprav jih je bilo veliko poslanih Razstavljenih je bilo 29 različnih slovenskih učbenikov in štirje šolski časopisi. Slovenski učitelj. Učiteljski tovariš, Vrtec in Šolski prijatelj. Svoja učila sta razstavila dva učitelja, Peter Cebin iz Kranja in )ože Levičnik iz Železnikov Prvi je sestavil računski stroj, stoječo desko z luknjami, ki je nastavljena na omarici, v kateri je 100 kroglic. Pri pouku koristi toliko kakor rusko računalo. Drugi učitelj pa je sestavil stroj za giaskovanje, ki ima črke na črnih tablicah iz trdega papirja. Teh tablic je do pet v različnih predalih po abecedi. 30 Cmanuel Torres, i, 1843, u. 1789 v Gorici, je bil leta 1775 tla« tltjžeine šolske komisije za Goriško, letu 1776 postavljen za komisarja za Kranjsko in Trst. .11 Instmcliori iijr zween pro interiuin m Gor/ angestellten Lehser Leban und Petelussi, vvelche die dazu eiforcfelicheri landesspraehen besassen. S Torresom je prišel v spor učitelj Matija Leban zaradi zahteve, da ie treba pričeti s poukom v ¡nateme>vi jeziku učencev. Torresova zasluga pa je, da je pričela delovati normalka v Gorici in v Ljubljani. 12 Ministrski odlok 17. julija 1350, 5t 5781 13 iVtmiiirski odlok z dne 25. oktobra 1851 in U>. decembra 1853, št. 11266. Ministerial-Erlass 21. apri! 1850 unci vem 9. december 1854, Z. 14212. uri d vom 30- november 1855, 2. 17444 M Slovenski učitelj 1873, št. 28, str. 348-351, il 20, str. 365-366. 176 ANNALES i»/' 95 SUvi« t'AVLlC. ANTON KIOOC VITF7 5ABLAOOSKI lfUt>-W14. C7Ï-178 Vsekakor moramo omeniti tudi ustanavljanje pripravnic za učitelje, ki so jih začeli odpirati po letu 1869. Goriški deželni šolski svet je 16. januarja 1874 sklenil ustanoviti dve pripravnici: v Kobaridu za slovenski, v Tržiču za furlanski del dežele Z ministrskim odlokom5' so kobariško pripravnico septembra 1897 preselili v Sežano, a so že leta 1900 v Kobaridu ustanovili novo pripravnico36, ki je delovala do ustanovitve tolminske pripravnice. Kobariška pripravnica za učiteljišča je vzgojila veliko število učiteljev in učiteljic, ki so bili razkropljeni po vsej deželi. Ob šolskih počitnicah pa so se vračali domov. Vsako leto so počitnice zaključili z veliko veselico, ki je bila za tolminski okraj izredni dogodek. Veselica je bila skoraj vedno pod pokroviteljstvom deželnega šolskega nadzornika Antona Klodiča, ki je v Kobaridu z družino preživljal del velikih počitnic. Takega pokroviteljstva v drugih okrajih niso imeli in to je bilo Kobmiclcem v ponos ter so smatrali učiteljske prireditve za neko posebno odlikovanje njihovemu "najbolj narodnemu trgu". Klodič je bil v posebno intimnih zvezah s Kobaridom Kot vdovec se je poročil s sestro pesnika Pagliaruzzija-Kriiana iz Kobarida. Tu se je seznanil tudi s pesnikom Gregorčičem. Ko je pesnik Kri lan umrl, je Klodič izdal leta 1887 prvi zvezek njegovih poezij, leta 1895 v Gabrščkovi Slovanski knjižnici drugi zvezek in naslednje leto tretji zvezek. STROKOVNO DELO Leta 1896 je izšlo Klodičevo delo Bericht des k.k. Landesschulinspector, über die Einrichtung der mit deri Volksschulen verbundenen Fortbildungscurse im gebiet Görz - Gradišča. V delu piše o položaju šol, kakršen je bil ob nastopu službe deželnega šolskega nadzornika v deželi Goriška-Gradiščanska, o izpopolnjevalnih kmetijskih tečajih, o tečajih za razne stroke, zlasti za žensko mladino, in tečajih za otroške vrtnarice. Pomembno in obsežno je tudi deb Zur geschichfe des Schulwesens in Görz und Gradišča, ki je izšlo leta 1902, ko je šel šolnik Klodič v pokoj. V navedenem delu so poročila o položaju šol, statistike o šolah, učiteljih in učencih. O šolniku Antonu Klodič« so mnogi pedagoški časopisi v tem obdobju prinašali same pohvalne ocene. Učiteljski tovariš37 je zapisal: "Pod Klodičcvim vodstvom, ljudsko šolstvo na Goriškem sveti pred vsakim drugim na Slovenskem, kajti tu imamo narodno šolo že od prvega početka, a učiteljstv« se ni bilo nikdar boriti s kakimi nemškutarskirni nadzorniki." Andrej Gabršček38 je zapisal: Njega moramo zahvaliti za ogromen napredek našega šolstva, kajti v njem smo našli iskrenega podpornika, ne zaviralca." Tudi ivart Grafernauer39 je poudaril: "V glavnem je bila njegova zasluga, da je bilo do prevrata naše šolstvo na Primorskem, tudi srednje, bolj slovensko kot pa na štajerskem in Kranjskem, o Koroškem ne da bi govoril." Okoli leta 1867 se je mnogo govorilo o gradnji predilske železnice in to je bil povod, da je Klodič spisal igro v verzih Novi svet leta 1868, ki jo je pozneje predelal in ji dal naslov Materin Blagoslov40. Po snovi čisto romantično je zadnje njegovo epsko delo Livško jezero'11, o življenju srednjeveških vitezov in njihove ljubezenske pustolovščine, in sicer med Čedadom in Sočo, med Kukom in Matajurjem, kjer je nekdaj baje bilo jezero. Klodič pa se je ukvarja! tudi s proučevanjem dialekta svoje ožje domovine. V Gradcu se je seznanil z znanim slavistom Baudouinom de Courienavem42, Id se je kasneje naselil v Gorici in raziskoval slovenske govore v njeni okolici, posebno še tiste, ki so bili najbolj povezani s furlanskim govorom. Baudouinu je mnogo pomagal Anton Klodič, ki ga je, po besedah znanstvenika43 "ljubeznivo seznanil z rokopisno razpravo o govoru beneških Slovencev". To delo je Klodič pripravil za Miklošiča, da bi ga uporabil v svoji primerjalni slovnici. Ko je Baudouin prebral Klodičevo razpravo, je avtorju predlagal, da jo objavi. Razprava je bila objavljena v prilogi h knjigi I. I. Sreznjevskega "Fri-julsktje slavjane"44. Ko je razprava izšla, je Baudoin napisal oceno, v kateri je opozoril na vrsto njenih pomanjkljivosti ter poudaril:45 "Po njegovi razložitvi si je možno ustvariti dovolj jasne pojme o značilnih črtah narečja, ki ga opisu je." 35 Johann Mark«! j, Cescliicht« der k,k. Lehrerbildurig-Anstalt m Capodistria, Ca p orli s tri a 1900, str. 58 (13. september 1897, st. 22867). 36 Rado Bednarik, Razvoj slovenskih srednjih Sul na Goriškem. Izvesti« državnih srednjih šol s slovenskim uiniin jezikom za sol leto 1954/55. Gorica 5 955, str, S. 37 IJT 1895, str. 395, Soča 1895, št. 45. 33 Andrej GabrSček. Goriški Slovenci. Ljubljana 1932, t. del 390-391, fi. dei 6", 306, 442. 39 Ivan Grafernauer, SBL 1932, str. 46. Karol Glaser, Zgodovina slovenskega slovstva, IV. zvezek, str. 324. 40 Anton Klodič. Materin Blagoslov, Tist 1878. ponatis 1895. 41 Anton Klodič, Livško jezero. Gorica 1912 42 PSBL t., str. 47.48. 43 Iskra V. Čuikina, i. A. Baudouin de Ccn.irte.nay in Slovenci. Goriški letnik 4/5, 1977/78, Zbornik Goriškega muzeja. 44 Delo je izSlo v Peterbuigu leta 1878. 45 Goriški letnik 4/5. 1977/78, str. 123 177 ANNALES <>/'9S Slavica PAVUČ ANTON K.IOOIČ VIT SA81AÜQSKI ¡fOÍ>-10U, 1 71 178 Za znano publikacijo Die österreichische-ungarische Monarchie in Wort und Bild je Kiodič v nemščini napisal razpravo o slovenskem jeziku in slovstvu v Trstu in Islri46. V njej je kot prvi poročal o glagolskih listinah v župnijskem arhivu v Dolini pri Trstu47. Svoji profesorski stroki je posvetil dvoje spisov iz mlajših let; leta 186548 v latinščini pisano razpravo o Horacu in grško gramatiko v italijanščini49. Anton Kiodič vitez Sabladoski je bil mož trdnega značaja, poštenjak, zgled pravega rodoljuba, izredno razgledan in zaveden Slovenec. Bil je priljubljen in znan po vsej Primorski, kar so mu priznavali tudi vladni krogi na področju razvoja šolstva. Zanj lahko rečemo, da je bii najprej dober šolnik in šele nato pisec, strokovnih razprav, pisatelj in pesnik. Največ zaslug si je prav gotovo pridobil na šolskem področju, za kar so mu ponujali italijanski red za zasluge, pa ga je odklonil, prav tako srbskega50: leta 1897 je dobil viteški naslov, prevzel ga je po svojih prednikih Sabladoskih. Ob upokojitvi mu je cesar podelil naslov dvornega svetnika m ga odlikoval z redom železne krone III. razreda. Občina Standrež pri Gorici pa ga je leta 1896 imenovala za častnega občana Umrl je 15. februarja 1914 v Trstu, star 78 let. Na zaključku bi omenila, da je bilo delovanje šolnika Klodiča na področju zahodne Slovenije zelo zahtevno, ker so na tem slovenskem ozemlju Slovenci že od nekdaj živeli skupaj z drugimi narodnostmi (italijani in Furiani) ter se skupaj z njimi, a hkrati tudi samostojno borili za šolstvo v svojem jeziku. Vse narodnosti razen Furlanov so se borili za šolstvo v svojem jeziku, V prizadevanjih in uspehih za dosego pravic šolanja v maternem jeziku so prednjačili Italijani, takoj pa so jim sledili Slovenci. Slovenci in Italijani so se skupaj borili proti nemškemu učnemu jeziku. V tem skupnem boju so odigrali pomembno vlogo tudi slovensko-italijanske vzgojno-izobraževal ne institucije, ki so včasih predstavljale tudi predstopnjo do izključno slovenskih oziroma italijanskih vzgojno-izobraževalnih ustanov. Klara Gorjan je v študijskem letu 1979/80 imela zagovor doktorske disertacije o Antonu Klodiču Sabla-doskem na Univerzi v Vidmu. V krajšem povzetku51 je zapisala: "Med beneškimi Slovenci je Anton Kiodič Sabladoski eden najpomembnejših ustvarjalcev na področju slovenske kulture v prejšnjem stoletju. Njegova osebnost kakor tudi njegova dela pa doslej še niso našli pravega odmeva v zgodovini naše književnosti in v književni kritiki, da bi ga danes poznali in pravilno cenili za vse. njegove zasluge. Zgodi se včasih, da njegovo ime sploh prvič slišimo. In kaj vemo o njegovem delu?" Anton Kiodič Sabladoski je s svojim delom Slovencem dokazal, da ni živel zaman. Njegovo delovanje je bilo v glavnem posvečeno napredku slovenskega življa predvsem v Benečiji in na Primorskem, zato smo dolžni, da mu posvetimo večjo pozornost in zanimanje RIASSUNTO L 'opera del pedagogo Anton Kiodič ca valiere di Sabladoski nella Slovenia occidentale fu ardua e impugnativa, in questo territorio int'atti gli sloveni con vi veva no già da s ecoii con altri popoli. Appena terminad gli studi di filología, Kiodič si tliffó nella vita pubblica slovena, che non abbandonó nemmeno dopo essere diventato provveditore agli studi delte province di Gorizla - Gradišča, di Trieste e délia parte slovena dell'lstria, responsable dell'istruzione nelle SCuote slovene e croate. Net 1871 subentrô a franc Močnik in qualité di provveditore agli studi délia provincia délia Stiiia. Con l'adozione nel 1869 délia legge sull'istruzione elementare intuí la necessità di un programma d'istruzione che facesse operare le scuole in maniera più uniforme e consona alla legge. Compiló un programma di studi per il L ¡totale, che nel 1878 venue pubblicato in quattro lingue: sloveno, italiano, tedesco e croato. Kiodič ha conseguito si suoi meriti maggiori in campo scolastico, anche per ave/' introdotto alcune ore di tezione in più délia lingua materna. 46 Zur Literatur in Triest und Istrien. Slovenisclie Sprache und Literatur, Wien 1891. 47 PSBL 8. snopič, str. 69. 40 Izšla v Trstu leta 1865 in leta 1867. 49 Grammatica Grec», Gorica teta 1870. 50 Fran ileršič. Anton Kiodič vitez Sabladoski, Ljubljanski zvon 1914, str. 191, 51 Klara Gorjan, Anton Kiodič Sabladoski in njegov pomen za Slovence. Koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1982, str. 76-62. 178