SLOVENSKI
Naročnina za Avstroogersko : V« leta K le80 Vs leta K 3'50 celo leto K 7*— za inozemstvo:	„	„ 2'30	*	„ 4*50	*	„ 9"—		Redakcija in administracija : Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8.	Telefon (začasno) 118. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 2 dol. 50 cent.			Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 15 vin.. — Pri večkratnih objavah primeren popust.	
Leto L	Posamezna številka 14 vinarjev.		Na naročila brez denarja se ne ozira.	Naročnina za dijake 5 kron.		Štev. 19.
Prvi avstrijski dreadnought „Viribus unitis“.
„Viribus unitis“ v delu.
„Viribus unitis“ pred spuščanjem.
1
2	3
Slavnostni oder: 1. Nadvojvoda Fran Ferdinand. 2. Kumica nadvojvodinja Marija Anuncijata. 3. Poveljnik mornarice grof Montecuccoli.
Ladja „Viribus unitis“ zdrči po splavu v morje.
VI. umetniška razstava v Ljubljani. Kronanje kralja in kraljice na Angleškem. Bohinj, planinski raj.
Oldfich S. Kóstelecky :
Humoreske.
Iz češčine prevel Stanko Svetina,
III.
Svoji k svojim.
Krasno zimsko jutro, malo pred Veliko nočjo.
Gospod profesor, zlat možiček, prigri-zuje tudi danes kakor ponavadi pri zajtrku k kavi in kolaču svoj vsakdanji kruh : časopis. Ravno bere članek o ogrski moki. Ne jezite se. name, ljubeznjive dame (jaz sem tudi tak), ampak zdi se mi tako nekako, da je tudi ljubezen sama zelo pogosto le sama moka — moka — sama moka. Gospod profesor željno požira svoj časopis, članek o ogrski moki, članek z geslom: Svoji k svojim ! Gospa profesorjeva je že davno pozajtrkovala in se smuče sedaj po sobi semintja, in gospodična Arnošta, gospoda profesorja navihana sestra sedi pri oknu, šiva neko stvar, toda kje so njene misli ! Gospodična Arnošta je gost pri bratu in njegovi ženici ; ljubka, lepa, okroglolična in z vsemi dekličjimi mastmi namazana stvarica med 17. in 18. letom. Saj poznate, gospoda, take stvarice.
Gospod profesor, ko cita v časopisu in ko časih pogleda čezenj, sega v zraku po kolaču, zardeva, čelo se mu gubanči in obraz temni. Slednjič zažene časopis jezno strani, izpije kavo na dušek, nejevoljno odrine posodico in zakliče zlovoljno : „Marta!“ Gospa profesorjeva, ženica, ki jo je samo življenje, lepota, ljubezen, poezija, je ravnokar spravljala v red nekake knjige, ki so ležale razmetane na mizici v kotu sobe ; obrne glavico in reče samo : „Kaj pa je, Janko?“ Gospod profesor ne odvrne med tem pogleda s kolača na krožniku in vpraša :
„Iz česa pa je tale kolač?“
Marta, revica, je odprla očesci in usteča na stežaj in pravi neodločno:
„Iz moke vendar. Zakaj pa vprašaš?“ „Iz moke ! Iz moke ! To sam vem, da ni iz peska ! Toda iz kakšne moke!“
„No, iz pšenične. Čemu pa to?
„Iz pšenične! Iz pšenične! Toda iz kake pšenične? Iz češke ali iz ogrske ?
„Dragee moj, tega pa ne vem. Poslala sem po moko, dekla mi je prinesla moko. Čemu sprašuješ, Janko ?“
Gospodična Arnošta se je oglasila tam pri oknu :
„Morda hoče Janko postati pek.“ Gospodična Arnošta, s temle dovtipom gotovo ne bodete imeli sreče. Seveda ne. Gospod profesor pogleda samo z enim očesom gospodično Arnošto in vsklikne iz polnih pljuč : „Žaba neumna ! “ Jej, jaz bi bil omedlel, ako bi bil gospodična in bi mi kdo rekel : žaba neumna ! Toda gospodična Arnošta ni omedlela: namrdnila se je, golobičica, kakor bi hotela reči: „To sem ga ujezila ! Poglejte, kako se Janko jezi!“ Medtem pa je gospa Marta prišla k razsrjenemu možičku, objela ga je nežno okolo vratu, sklonila je glavico tako, da sta sejiei obeh skoro dotikali in je rekla : „Čemu pa sprašuješ po tej moki, Janko?“
„Zato, ker si tudi ti taka.“
„Kakšna, Janko?“ je osupnila ženica. „Da niti ne veš, iz kake moke pečeš kolače, Marta,“ — gospod profesor je vstal — to ti rečem, od danes naprej ti strogo polagam na srce češko moko, samo češko moko. Da mi ne kupiš ogrske moke niti za en gram ne. Tega preklicanega tujstva sem že do grla sit!“ Gospod profesor je
vzel časopis, s prstom sunil v uvodni članek o ogrski moki, čudež, da ni s tem prstom predrl obeh listov časopisa, in je rekel : Tukaj preberi to!“ Potem pa je še pristavil : Ako bi mi, mlinarji naroda manj mleli z jezikom, bi mleli tudi češki mlinarji v svojih čeških mlinih in zmleli več češke moke. — Kje pa imam zimsko suknjo? Moram iti!“
Gospa profesorjeva je vzela časopis, pogledala postrani, kaj možiček zopet melje in šele potem, ko je vprašal po zimski suknji, je odložila časopis in šla k skrinji po zimsko suknjo, zakaj gospod profesor je moral iti v šolo. Medtem pa je napravil gospod profesor kratko predavanje o tujih stvareh, o ogrski moki, o naši narodni malomarnosti in tudi o geslu Svoji k svojim!
„Do najmanjše stvarice, do skrajnosti hočem imeti češko domače življenje. In če mi boš kupovala ogrsko moko, sploh če se boš v kakršni koli zadevi ozirala po tujih stvareh, bom tudi jaz delal tako: začel se bom ozirati po tujih damah. Razumeš, Martiča?“
Martiča je razumela : pol ducata poljubčkov kakor naj slajših medenih pijavk je pritisnila na ustna in na lice svojemu možičku, v gospoda profesorja razredu pa so med tem gospodje študentje že šepetali : „Sedaj ga pa že ne bo. Hvala bogu! Gotovo ima hud nahod. Hvala bogu!“
* *
*
Gospod profesor ima danes, na dan svoje jutranje razlage o geslu Svoji k svojim šolo do enajstih. Sedaj je že skoro pol enajstih. Gospodična Arnošta sedi pri mizi in pripravlja pisati neko pismo, najbrže kako zelo lepo ljubezensko pisemce, saj poznamo take stvari. Na podlagi iz voščenega platna je še pola časopisa, in na časopisu — kakor detece na svojo usodo — čaka prav majhna pola modernega pisemskega papirja, okrašenega z nekakimi cveti, metulji, ptički in z drugimi potrebnimi kljukicami in kaveljčki, ki so v navadi na pismih, v katerih se odkriva ljubezen. Pred podlogo čaka tudi okrašen tintnik s pozlačenim levom in s popacanim pokrovom, in poleg tintnika leži — res pravi božji dar — načet kos kruha, s surovim maslom namazani : skoraj pol enajstih je že, pravim, in do dvanajstih ali do pol ene bi gospodična Arnošta lahko umrla od gladu, revica. Nekoliko poštenih, večjih in manjših polkrogov na robu krajca, z odtiski ostrih zobčkov v surovem maslu jasno priča o negalantni resnici, da niso naše gospodične doma prav nič sramežljive in da meljejo, da se kar od ustnic kadi, toda drugače — posebno v družbi, jej, jej, gospodov — da zobljejo in papajo kakor kanarčki, saj poznamo to, kaj ne ! Gospodična Arnošta sedi že precej časa pred prazno polo, konec držala ima v sladkih, v prijazno šobico napravljenih ustnicah, pogled ima sicer uprt na krajec kruha, namazanega s surovim maslom, toda kje so njene misli ! — ravno tam, kakor pri šivanju. — Slednjič vzame Arnošta držalo iz našobljenih ustnic, dvigne roko v mislih, namoči namesto v tintnik- v krajec s surovim maslom, pero se zabode, gospodična Arnošta se vzdrami iz svojega ljubezenskega premišljevanja, reče „E !“ obriše pero, vgrizne še krajec kruha s surovim maslom, jaz ne bi mogel toliko na enkrat odgrizniti, mastne prstke obriše — fidli ! fidli ! — ob rjavi prt, še nekaj časa premišljuje in pri tem pocmokuje in slednjič spusti v imenu božjem : „Cenjeni gospod !“ „Cenjeni gospod,“ ni lepo, gospodična Arnošta, tako pišejo čevljarji, kadar človeka opominjajo.
Potem piše dalje: „Vsa sem obupana!“ In okroglolični obupanec zopet vgrizne krajec s surovim maslom. To ni prav, gospodična Arnošta. Če sem obupan, ne vgriznem krajec s surovim maslom, ker krajci s surovim maslom niso simbol obupa, če pa vgriznem krajec s surovim maslom, pa prav gotovo nisem pri tem obupan. Ali, ali — aut, aut. Ako sem obupan, tedaj mislim na gospoda boga in na posvetno nečimernost in ne na krajce s surovim maslom. „Mislila sem, da me ljubite“ — saj sem rekel ! — „toda sedaj vidim, da me ne ljubite.“ Pri piki vstopi Marta, gospa profesorjeva, v kuhinjski toaleti in gre naravnost k skrinji po nekak prtiček ali kaj ; mimogrede vpraša kar tako Arnošto :
„Komu pa pišeš?“
„Ah, mamici.“
„Torej da jo tisočkrat pozdravljam in poljubljam. In Janko tudi.“
„Hvala“.
Jaz bi vam dal h v a La, gospodična Arnošta, in „mamici“!
Gospa profesorjeva je popolnoma mimo vzela iz skrinje prtiček ali kaj, spregovorila še par besed in je odšla. Gospodična Arnošta se torej v božjem strahu masti, maže in melje svoje obupno pisemce naprej. Kako da ne bi bila obupana : od jutra ji že neprenehoma tolče srčece od onega „Svoji k svojim“, a njen Dragotin, izdajalec malovredni ali kak, ji ni pisal že cele štiri dni; to je lep „Svoji k svojim!“ zato pa tudi danes namesto „Moj zlati Dragotin!“ nameri gospodična Arnošta s samokresom naravnost v srce svojega izdajalca in spusti — le po njem ! — „Cenjeni gospod !“ Dragotin bo gotovo znorel, ko bo bral „Cenjeni gospod!“ saj poznamo to stvar.
Gospodična Arnošta je že končala svoje, srce trgajoče psalme ; vse vezi in vse pase ljubezni, ki so jo vezali z Dragotinom, je pretrgala, razvozljala, prerezala, prestrigi a, zakaj to ni noben „Svoji k svojim !“ če ji, umazanec, že cele štiri dneve ne piše.“ — Tu vstopi Janko, prišel je iz šole. Ko vstopi, samo pozdravi „Servus!“ gospodična Arnošta hitro pograbi kos popackanega rdečega papirja in odzdravi ravno tako malomarno : „Serbus!“ Gospodične namreč izgovarjajo serbus. Gospod profesor odloži klobuk, rokavice, skrbno in tenko zviti dežnik, odloži tudi knjige in sleče zimsko suknjo. Gospodična Arnošta pa medtem, ko je položila popackani kos rdečega pivnika na pisemce, drsa z ročico po papirju, kakor bi hotela zopet izsesati iz pisma ves obup.
„Komu pa pišeš?“ vpraša Janko in nese zimsko suknjo v skrinjo.
„Mamici.“
„Rajši bi bila tiho !“
Obenem je gospod profesor odprl skrinjo in je obstal ves osupel pred njo. Nekaj časa gleda vanjo, potem obesi zimsko suknjo, skrinjo pusti odprto in vpraša: „Kje pa je Marta?“
„V kuhinji.“
„Pokliči jo.“
Gospodična Arnošta je odšla k vratom, odprla jih nekoliko, pogledala je postrani, če ne gre Janko k njenemu pismu, in je zaklicala :
„Marni!“
„To tudi jaz znam,“ je rekel gospod profesor zbadljivo.
„Kaj pa?“
„Postaviti se k vratom in zavekati : Mariini 1“
„No, takole pa gotovo nisem zaklicala. Meni se zdi, da je danes gospod profesor sploh prav pošteno nataknjen.“ „Ti si tudi nataknjena.“
(Konec prihodnjič.)
Prvi avstrijski dreadnought „Viribus unitis“.
(Slika na naslovni strani.)
Dne 24. t. m. se je spustil v morje prvi avstrijski velikan, dreadnought „Viribus unitis“. Dve leti je delalo 40 inže-
razlocijo. Na en pritisk izbruhne 52 topov iz svojih žrel kroglje, ki tehtajo 7000 kilogramov.
Ladja je zgrajena iz Siemens Martinovega jekla. Dolga je 150 m, široka 27 m, globoka 8"2 m. Prejšnje naše najmočnejše ladje tip Radecki (14.500 ton) so dolge 137"7, široke 24"5 in globoke 8*07 m. Da zamore ladja plavati, četudi je po-__ škodovana, je razdeljena v več sali mostojnih oddelkov. Vsi ranljivi ladjini deli so zavarovani z oklopi, * ki tehtajo 4500 ton. V obrambo proti nimam in torpedovkam je ladja zavarovana s posebno vrsto jekla.
ter nadvojvodinja Marija Anuncijata, kot kumi ca nove ladje. Na jahti „Lacroma“ pa je bil admiral grof Montecuccoli.
Po tržaških ulicah pa se je vse trlo ljudi, praznično oblečenih in vse je hitelo ob morju k ladjedelnici Sv. Marka, kjer se je vršila slavnost. Tujcev je kar mrgolelo in srečaval si najrazličnejše uniforme in noše. Zatrjuje se, da je bilo tujcev nad 15.000. Bilo je tudi 16 maršalov, 43 generalmajorjev, 12 generalov in še mnogo drugih vojaških dostojanstvenikov.
Ko je stopil prestolonaslednik na suho, ga je pozdravila vojaška godba s cesarsko pesmijo, zagrmeli so topovi in velikanska množica ga je pozdravljala. Bil je slikovit
Akademični slikar Rihard Jakopič. Fot. V. Smrekar, Ljubljana.
Umetniški oddelek II.
nirjev in 50 risarjev načrte, po katerih je delalo 4500 delavcev 30 mesecev, da so izdelali to ogromno ladjo. Nič manj, kot
50.000	kg olja so porabili samo za pobar-vanje velikana. Ladjo bodo gonili turbinski stroji, ki bodo s svojimi 25.000 konjskimi silami igraje vozili velikana 10 in pol metra v sekundi. V eni uri prevozi ladja 40 km, toliko, kakor navaden osebni vlak. Medtem, ko more vlak k večjemu peljati 750 ton, pa nosi dreadnought
10.000	ton, in sicer topove, municijo, tor-pedovke, vodo, premog, živila. Samo premoga ima naloženega 2400 ton (240 vagonov).
Na dreadnoughtu je 12 mogočnih stolpnih topov v štirih triplestolpih, 16 do 20 srednjih in 24 do 30 malokalibrskih topov, ki so tako skriti, da se zelo težavno
Stroški enega dreadnoughta znašajo približno 61,000.000 kron. Posadka enega dreadnoughta šteje približno 1000 mož. Posadka potrebuje vsak dan 400 kg mesa, 500 litrov vina in 250 litrov kave. Oskrbni stroški znašajo za moštvo dnevno 900, za štab pa 700 kron. Izven evropskih voda se ta vsota podvoji.
Dne 24. t. m. je ob 7. zjutraj, odplula vsa eskadra, obstoječa iz treh divizij v miljski zaliv. Na ladjah je bilo mnogo nadvojvod in nadvojvodinj, kakor: Karol Albert, Jožef Ferdinand, Peter Ferdinand, Henrik Ferdinand, Jožef, Leopold Salvator, Evgen in Friderik; Avgusta in Bianka Marija Imakolata.
Na ladji „Miramar“ je bil prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, ki je zastopal cesarja, in njegova soproga
prizor: Beli velikan „Viribus unitis“ na sredi, pod njim pisana množica, pred njim na morju čolni, parniki in dalje tam zadaj bojne ladje, okolo in okolo na vseh'gričih pa vse polno gledalcev.
Že ob 8. uri 15 minut je mornariški prelat mons. Ivan Kuralt opravil na krovu ladje obredni blagoslov, ki ga je dovršil zraven ladje vojaški vikar mons. Emerik Bjelik. Nato se je admiral grof Montecuccoli v svojem nagovoru na prestolonaslednika spominjal cesarja in prosil nadvojvodo, naj dovoli, da se ladja krsti in spusti v morje. Nato je prestolonaslednik v svojem odgovoru slavil vrline vojne mornarice, prosil božjega blagoslova nanjo in pozval nadvojvodinjo Mar. Anuncijato, da izvrši krst ladje. Ladjina kumica je nato pritisnila električni gumb z besedami : „Jaz te krstim po ukazu Njegovega Veličanstva na ime „Viribus unitis“; botiljka šampanjca se je razbila ob ladjinem boku in velikan se je začel počasi pomikati v morje, nato vedno hitreje, zadnji del se je potopil v morju in nato pa se je maje-stetično zazibal prvikrat na morskih valovih. Zagrmeli so topovi, godbe so za-svirale, množica je vihtela robce in klobuke in vzklikala, na krovu nove ladje pa so odgovarjali delavci in mornarji z glasnimi hura-klici.
Po dovršeni slavnosti so se nadvojvodi in nadvojvodinje vnovič ukrcali med grmenjem topov na ladje, ki so nato odplule zopet v tržaški zaliv.
Ob 1. uri popoldne je bil banket na Lloydovem parniku „Bohemia“, na katerega je povabil prestolonaslednik nadvoj-vodinje, nadvojvode in druge odlične goste, med temi tudi tržaškega škofa mons. Andreja dr. Karlina. Svirala je godba Bošnjakov.
Zvečer ob 8. uri 30 minut so se zasvetile vojne ladje na morju električnih
Umetniški oddelek I.
Dr.‘ Fran^ Piedi er,f pro fesor”na’ češki univerzi v Pragi, eden najznamenitejših" mladočeškili politikov.
Dr.tVladimir Ravnihar,"odvetnikov Ljubljani, N. N. S.
Dr. Karl Kramar, odvetnik v Pragi, vodja inladočeških strank.
Josip Pogačnik, veleposestnik v Podnartu (Gorenjsko). S. L. S.
Dr. Ivan Šušteršič, odvetnik v g I Ljubljani, vodja S. L. S.
Franc Grafenauer, posestnik in izdelovalec orgelj S. L S.
Dr. Otokar Rybaf. odvetnik v Trstu N. N. S.
lučic; gledavcu se je dozdevalo, da se uresničujejo pravljice iz „Tisoč in ena noč“.
Čaroben utis so delale z električnimi žarnicami razsvetljene silhuete ladij na gledalca, reflektorji pa so neprestano metali dolge trakove luči črez morsko ravan.
Slike na naslovni strani nam kažejo posamezne prizore, ko se je prvi avstrijski dreadnought ali „ne boj se ničesar“ zazibal na valih jadranskega morja.
VI. umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča. Težkoče, s katerimi se mora boriti slovenska umetnost na znotraj in na zunaj, so predobro znane; in če beleži vzlic gmotnim neprilikam in premajhnemu zanimanju s strani našega izobraženstva zdaj že šesto razstavo v lastnem umetniškem paviljonu, je pač umestno, da poudarjamo moža, ki ni bil samo eden izmed prvoboriteljev njene moderne, nego je tudi ob brezbrižnosti javnih zastopstev in požrtvovalnih rodoljubov, ki skrbe drugod za take reči — dosegel, da ima naša u-metnost danes svoj dom, svoje razstavišče. Ta mož je slikar Rikard Jakopič. Rojen 1. 1869 v Ljubljani. — zibelka mu je tekla v tistem slikovitem Trnovem, ki je še danes mnogokrat predmet njegovih slik — za-dobil splošno izobrazbo na tukajšnji realki ter se učil slikarstva na dunajski, mona-kovski in praški akademiji ter v slikarski šoli našega slavnega rojaka Ant. Ažbeta v Monakovem. Prvikrat je razstavil v Mo-nakovem 1. 1895., ko pa se je ustanovilo „Slov. umetniško društvo“ (1. 1900), se je pokazal tudi v domovini, na I. razstavi v Ljubljani 1. 1900, na društveni razstavi v Zagrebu 1. 1901 in na II. razstavi v Ljubljani. „Slov. umetniško društvo“ ni imelo v sebi predpogojev za trajni obstanek; leta 1902. se je razšlo, in Jakopič se je združil z nekaterimi tovariši v ožjo- skupino, ki je 1. 1904. kot klub „Sava“ prvikrat
razstavila pri Miethkeju na Dunaju. Sijajni uspeh te razstave je šele legitimiral novo umetnost v domovini ter priboril možem kakor Jakopič, Grohar, Jama, zaslužena prva mesta. „Sava“ se je še istega leta udeležila „Jugoslovanske razstave“ v Bel-gradu; Jakopič je prisostvoval njeni otvoritvi kot zastopnik „Save“ in vseh drugih slovenskih umetnikov. Kakor je na Dunaju pomagal predstaviti slovensko umetnost
Evropi, tako jo je zastopal tu, ko se je pokazala našim južnim bratom ter bistveno pripomogla k ustvarjenju današnjih tesnih in čimdalje živejših kulturnih stikov med avstrijskimi in med neodvisnimi Jugoslovani; zaupanje umetništva samega, ki je poverilo Jakopiču, da ga zastopa pri tej historični manifestaciji edinstva, je najtehtnejši dokument o pomenu moža. L. 1906. je „Sava“ nastopila na „Avstrijski razstavi“
Bohinjsko jezero.
v Londonu in odposlala Jakopica^kot svojega zastopnika, isto leto tudi v Sofijo na „Jugoslovanski razstavi“ in posamezni člani v Belgradu na „Razstavi jugoslovanske umetniške kolonije“. Sledile so klubove razstave v Trstu, Varšavi, Krakovu ; posebej pa se je Jakopič udeležil razstav v dunajski „Secesiji“, „Razstave društva Me-dulič“ v Zagrebu 1. 1910 in v Rimu 1. 1911. — Vse to pa je bilo delovanje bolj idejnega pomena ; Slovenci so imeli svojo umetnost, slovenska umetnost svojo domovinsko pravico, toda stik umetnika z občinstvom je bil prejkoslej pomanjkljiv, umevanje nepovoljno, gmotni položaj umetnika — superlativ tragične bede. Doba političnega ^ paroksizma, ki se dandanašnji jedva še zaključuje, ni puščala javnim zastopstvom ' misliti na ustanovitev umetniškega hrama za prirejanje rednih razstav; v tem obupnem položaju je Jakopič 1. 1909. kratkomalo sezidal „Umetniški paviljon“, skromno, a prepomembno zgradbico ob križišču Later-
manovega drevoreda za železniško progo, ki nemo priča, da bi pač naša umetnost in pogum njenih prvoboriteljev „delala čast
Gorenjka in Gerenjec.
drugim, večjim narodom“, nikakor pa ne kulturna gorečnost naših javnih zastopstev in našega lenega razumništva, ki mu je umetniški paviljon po večini zgolj markacija na visoki turi v tivolsko oštarijo . . . V tem paviljonu so se vršile doslej razstave : 1. 1909. I. razstava (slovenskih umetnikov) in II. razstava (društva Medulič), 1. 1910. III razstava (slovenskih umetnikov) IV. razstava (češka „Jednota“ in V. razstava
(retrospektivna slovenske umetnosti) ter 1. 1911. sedanja VI. razstava slovenskih umetnikov združena z razstavo fotografskih amaterjev.
Bridka senca plava nad letošnjo umetniško pomladjo : katalog VI. razstave se začenja z osmrtnico po Ivanu Groharju ; najbolj slovenskega, ki so peli z bleskom svojih barv krasoto naše domovine, ni več med nami . . . Slovenci so snažen narod, ki ljubi svoje pobarvane plotove in naoknice in nikdar še ni kak pleskar umrl glada na Slovenskem ; Groharja pa je zadela usoda velikih mož: izstradanja aka-
Bohinjska dekleta.
Prvo podjetje te vrste na slovanskem jugu!
Pisarna
I
„Universal“
agenture
(protokolirano trgovsko podjetje)
- Ljubljana=
Sodna ulica štev. 4.
Varstvena znamka.
Telefon štev. 245.
Brzojavni naslov : Universal - Ljubljana.
Uradne ure :
8 do 1 in 2 do 7.
Posreduje ..na^uPu *n prodaji nepremičnin in
io Р1а najetju hipotekarnih posojil in osebne
Г UMt5tlUje kredite
PreVZemU inkaso faktur in administracijo entitet.
T^"i»Oxrrzom trgovsko zastopstvo in poravnavo konkurzov Г 1 e V Z,eiim ter insolvec.
ogtase v vseh jezikih in jih oddaja v liste ter -t 1 ejeilld. revije vseh narodov.
Ì ^ oglase, reklamne notice in trgovsko korespon-1- -l e V UJ U (jenco jz jn v vse jezike.
T Тжгг| 5 r| reklamo za patentovane in nepatentovane objekte V &£& anončnim potom.
TVTflLfllflifi umetniške anonce, klišeje in tozadevne sbolli duu VIJU kovnjaške skice.
Muliey&Co.
TTctii tinxri informacijski zavod in reklamacijsko pisarno z UkLUIlUVI revizijo tovornin.
T? orrs>rx1orro z najboljšimi zvezami v obrtnih in davčnih
ridZpUIUgU agendah!
Trgovske zveze s svetovnimi anočnimi zavodi in posredo-.......= valnicami. .
Borzna izvestja.
\
I «
1?
Oj O
ti «м
св
сз
M
(d
ti
a
И
F

KO
03

b
ca
C5
хи

r2
^5
m
a
§
s
>

v
•d
=i
s
i
i
i
d
»

I

o
demijskih let in pomanjkanja zadnje dobe, ki ga je prenašal korenjak tako nemo, da so vedeli o njem samo najožji prijatelji, je vzklila smrtonosna bolezen, ki mu je iztrgala čopič in paleto iz rok ter utrnila žarki plamen njegovih sanj in snovanj v deželni bolnici ljubljanski dne 19. malega travna 1. 1911. Bleda maska njegovih izmučenih potez, ki jo zagledamo ob vhodu v razstavo, tvori pošastno nasprotje z močno, solnčno krasoto gorenjskih kotičkov, ki čakajo na dovršenih in nedovršenih platnih prve sobe tistega gmotnega uspeha, ki ga ranjki ni doživel.	(Konec prih.)
Kronanje kralja in kraljice na Angleškem. Ko je lani umrl angleški kralj Edvard VIL, je zasedel prestol njegov sin Jurij. Star je sedaj 47 let, in njegova soproga pa 46 let. 22. t. m. so se vršile v Londonu velike slavnosti kronanja. Vse države in državice sveta so poslale svoje zastopnike k tej redki slavnosti. Avstro-ogrsko zastopa bodoči naš prestolonaslednik Karol Fran Jožef, o katerem smo v zadnji številki poročali, da se je zaročil s prin-cezinjo.
Iz kraljeve Bukingham palače se je pomikal veličasten sprevod v Westminster prestolnico, kjer se je vršilo kronanje. V sprovodu so zbujali občo pozornost posebno indijski knezi s svojimi slikovitimi nošami. — Priobčujemo sliko kralja in kraljice, njune krone in kraljičin plašč.
Po kronanju so si domača vladarja in tuji gostje ogledali angleško brodovje, ki se po pravici imenuje prvo na svetu.
Kamnik itd., da se povzdigne zanimanje za našo domovino. Naši obmejni Slovenci, Primorci in Štajerci tudi še premalo poznajo lepoto zemlje slovenske in te slike in opisi imajo namen odpomoči temu, jih seznaniti in jim pokazati, da ne v tuja, ampak v domača letovišča, se naj gredo vedrit in krepčat.
Pravo planinsko letovišče je Bohinjska Bistrica s krasnim Bohinjskim jezerom. 507 m nad morjem, leži na svetovni progi Ture-Adrija in raste njen promet od leta do leta. V Bohinju je značaj narave in ljudstva odkrit in pristnp slovenski. Za udobnost letoviščarje v je žrtvovala deželna zveza za tujski promet v zadnjih letih ogromne vsote, napravila park in kopališče „Danico“ ter skrbela za pravilno organizacijo tujskega
Krona in plašč angleške kraljice.
Slike iz Bosne in Hercegovine : Predor na cesti Banjaluka-Jajee.
prometa. Tujec pa, ki pride v ta krasni planinski raj, bode očaran o naravnih krasotah. Velikan Triglav z vso svojo suito, blišči se v snežni o-deji, bogati gozdovi, divni sprehodi, vse to je bogastvo tega, res lepega slovenskega kraja.
Pod skalovitim Peršivcem pa leži kri-stalno-čisto Bohinjsko jezero, v katerega dnu se bliščijo vrhovi Julijskih alp. Na zapadnem delu jezera pa ‘bobnijpo [divjem skalovju „Savica“, katere padec oživlja rajski mir celotne naprave.
V Bohinjski Bistrici kakor tudi ob jezeru nahajajo se dobri hoteli in je tudi mnogo letoviških stanovanj, ki so vsa dobro in čedno urejena. Cene so skromne, postrežba izborna in vidi se, da so domačini dobro poučeni v tej stroki. Tudi za komunikacijo se je skrbelo, in je deželna zveza za tujski promet na Kranjskem na progi Bohinjska Bistrica - Bohinjsko jezero otvorila omnibus linijo, ki vozi vsak dan trikrat na jezero ter ima sledeče postaje: Bistrica — hotel, sv. Janez — hotel, sv. Duh — in zadnja postaja hotel Zlatorog.
Ravno mimo teh postaj in po isti progi se bode vračal omnibus tudi trikrat nazaj v Bohinjsko Bistrico. Vožne cene so za eno osebo in eno vožnjo iz Bohinjske Bistrice do sv. Janeza 60 vinarjev, iz Bohinjske Bistrice do sv. Duha 70 vinarjev in iz Bohinjske Bistrice do Zlatoroga 1 K. Tujski promet, posebno promet izletnikov bode gotovo živahnejši, ker je ravno pa-santom dana prilika, se za jako nizko ceno voziti na krasno Bohinjsko jezero. Kakor
Novi državni zbor. 13. junija t. L so se vršile po vsej Avstriji državnozborske volitve. Sedaj je ponehal volilni boj, ki je v marsikaterih krajih besnel z vso ljutostjo in razdraženi duhovi se polagoma pomirjajo. Kmalu bo zopet zavladalo mirnejše, enakomerno razpoloženje med različnimi strankami, novoizvoljeni poslanci, katere je izbral narod, da čuva njegove koristi, pa bodo šli na Dunaj vršit nalogo, katero so si naložili in spolnjevat pred volitvami danih obljub. S kakim uspehom in s kako vnemo, to nam bodo pokazali sami.
Danes prinašamo prvo serijo slovenskih in znamenitejših slovanskih poslancev.
Bohinj, slovenski planinski raj. Prišel je čas letoviške sezije. Vroče julijsko solnce žge zidovje mest in trumoma hite tujci na letovišča, da si v planinskem zraku in hladilnih kopeljih okrepčajo moreči duh.
Tudi naše slovensko občinstvo pohiti vsako leto v razna letovišča in kopališča. Zaradi tega hoče „Slov. Ilustrovani Tednik“ prinašati razne serije slik in člankov o naših raznih domačih krajih in letoviščih, kakor Bled, Bohinj, Kranjska gora, Dovje,
Slike iz Bosne in Hercegovine : Jajce.
se nam poroča, so se za letošnjo sezijo tujske naprave v Bohinju posebno nasadi parka in kopališča „Danica“ popravile, glavni hotel v Bohinjski Bistrici, hotel Triglav, se je znatno renoviral in je dobil novega hotelirja iz Francoske rivijere gospoda Bonhage, ki bode skrbel, da bodo imeli tujci in letoviščarji ne le dobro hrano in pijačo, temveč tudi zabavo in razvedrilo.
Opomba uredništva. „Deželna zveza za pospeševanje tujskega prometa na Kranjskem“ nam je odstopila ta članek s slikami, za katerimi slede še druge in mi ga priobčujemo z izrecno željo, da bi našel odmev v vseh srcih slovenskega naroda in posebno inteligence, ki tako rada zahaja v tuja letovišča in zdravilišča ; dočim ima jih doma z isto udobnostjo in z lepšimi pokrajinami.
Drobiž.
Ameriški Slovenci prirede skupen izlet v staro domovino v Evropo. Dne 29. julija 1.1. odplujejo s parnikom „Martha Washington“ iz New Yorka in dospejo 7. avgusta v Gibraltar, 10. avgusta v Neapolj, odkoder zavijejo v Jadransko morje. Obiščejo Gruž in Vis ter dospo 13. avgusta v Trst. Odtod se peljejo s posebnim vlakom v Ljubljano. Vožnja stane sem in nazaj 77‘78 dolarjev za ameriške državljane in 73'78 dolarjev (približno 365 K) za nedržavljane. — Med ameriškimi Slovenci vlada za ta izlet, ki je prvi te vrste, jako veliko zanimanje in tudi nam bodo naši rojaki iz tujine dobrodošli na — domačih tleh.
Kmečki dolgovi. Na kmečkih posestvih je v Avstriji okolo šest tisoč milijonov dolga. Če računamo le pet od sto, znašajo obresti od tega dolga 300 milijonov kron. Na Kranjskem je vknjiženih nad 100 milijonov na kmečkih posestvih.
Vsaka slovenska gospodinja je bila nad vse zadovoljna, ki je poizkusila Kolinsko kavno primes prvikrat, in vsaka je sklenila, da ne bo nikdar več kupovala kake druge, kajti vsaka je takoj pri prvem poizkusu iz-previdela, da kolinska kavna primes daleč nadkriljuje v kakovosti vse druge in ima pred njimi tudi to prednost, da je ona pristno do-
Letošnja poletna moda št. 2 in 3,
mače blago. To so vzroki, da se je Kolinska kavna primes tako hitro razširila po vseh slovenskih rodbinah in jo najdete v vsaki slovenski kuhinji. Tudi mi Kolinsko kavno primes toplo priporočamo kot izborno domače blago !
Kje je tovariš ?
Kako je Tolstoj razumel svojo mržnjo do denarja ? Umrli Tolstoj ni maral denarja in je vedno in povsod kazal svojo mržnjo do njega. Mnogi so ga krivo razumeli ter ga proglasili za norca. Kako pa je Tolstoj razumel svojo mržnjo do denarja, kaže pismo, ki ga je pisal Gustavu Hervigu: „Govorite o nečem, ljubi brat, česar ne razumete, ko po časopisih obsojate mojo mržnjo do denarja. Moji pastirji n. pr. nimajo postelj temveč ležijo kar na tleh, pa se počutijo vendar prav dobro. Če bi jim dal kdo denar, bi si kupili postelje, omehkužili bi se ter se navadili na nje. Če je kdo navajen na revščino; je zadovoljen. Tistim, ki ne poznajo bogastva, se ne sme reči: „Ubogi ste!“ Seve podpirati se jih mora ... Če se jim reče: „Ubogi ste“, rekli bodo kmalu tudi sami: „Ubogi smo“ in postali bodo nezadovoljni . . .
Motorne ladje. Kako velikanski napredek so parniki napram jadernicam ! Človeški duh pa ne miruje, temveč išče nova pota in sili k napredku. Motorne čolne že imamo, to so čolni na vijak, kakor parniki, le da goni vijak čolna motor in ne parni stroj. Ker zavzema parni stroj zelo mnogo prostora, in ker se mora ladja oskrbeti tudi z dovolj premogom, ki ni le zelo težak in zavzema mnogo prostora, skušajo porabljati za ladje motorje kot gonilno silo — namesto parnih strojev. Hamburg-Amerika-Linie ima sedaj v delu transportno ladjo, ki bo obsegala 9000 ton, ki pa ne bo imela za gonilno silo parnega stroja temveč petrolejni motor. To torej ne bo parnik temveč motorna ladja, ki bo imela marsikatere prednosti pred sedanjimi parniki.
Zgodovina dežnika. Kitajci in Japonci so nosili dežnike že pred več stoletji. Predno se je tega sovražnika dežja uvedlo v moderne države Evrope, preteklo je mnogo let. Pred 200 leti prikazal se je prvikrat javno na cesti v Londonu neki Jonas Hanway ; ko je korakal ob deževnem vremenu z dežnikom po londonskih ulicah, se mu je ljudstvo smejalo in otroci so metali nanj palice ter kamenje, misleči, da je znorel. Nekaj let za tem je postal dežnik občekoristen za vsakega človeka ob slabem vremenu.
0 ledu. Led, debel 2 palca, drži moža ; led, debel 4 palce, drži moža na konju ; led, debel 5 palcev, drži strelni top ; led, debel 8 palcev, drži celo baterijo artilerije s konji in vozovi vred; led debel 10 palcev, drži neprešteto celokupno vojsko,
Iz otroških ust.
Neki posestnik je prepovedal rabiti neko privatno pot v B . . . in je postavil tudi tablo z napisom „Prepovedana pot“. Ljudje so to različno komentirali.
Neka štiriletna Fanika je videla nekega dne, da je šel njih maček po isti poti in pribeži jokajoča k materi in pravi : „Oh mama, naš muc je šel po prepovedani poti, zdaj bo pa moral plačati 10 K.
*
V pričo štiriletne Anice so se nekateri razgovarjali, da je njena babica, ki je tudi kaj debela ženska, že stara. Anica pa se odreže: „Naša babica ni stara, je le debela.“ *
Anica pride k Št . . . jevim in pravi : „Slišite, naša krava je že storila!“
„Kaj pa je storila ? Junico ali junčka ?“
Anica pa se odreže: „O ne, teleta je storila!“
*
Učitelj : „Katera žival preganja poljske miši?“
Učenec v naglici : „Jaz.“
*
Iz spisnih nalog: „...ob cesti pa stoji križ, na katerem visi takšen Bog, da se Bogu smili. Oči so večje kot nos in roke daljše kot noge.“ . . .
*
Milostna avdijenca. Vladko je čital neki političen časopis vpričo mlade mame in papana.
„Papa, kaj pa je to milostna avdijenca ?“
Oče: „Vidiš, če sprejme cesar ob kaki nenavadni uri, bodisi zvečer ali ponoči kako odposlanstvo, je to milostna avdijenca.“
Vladko vesel tleskne z rokama : „Aha, papa, zdaj pa že razumem. Naša mama tudi sprejme — škoda, da tebe ravno takrat nikdar ni doma — ob nenavadni uri lepega gospoda oficirja. Kaj ne, da razumem, kaj je milostna avdijenca?!“
Zgodovinska matematika.
A.	: „Zopet novost pri vojakih. Sedaj hočejo upeljati puške, v katere je mogoče po sedem nabojev naenkrat nabiti.“
B.	: „Škoda, da niso imeli že prej takih pušk. Potem bi bila končana sedemletna vojska že po enem letu. “
Prebrisan človek.
Nekdo je dobil cel sod dragega vina, od katerega mu je sluga veliko ukradel. Ko je zapazil, da mu vino izgineva, si je sod odzgoraj pazljivo ogledal, najti pa ni mogel nobene luknje. Njegov prijatelj ga je opozoril, da mora pogledati tudi na dno, ta pa je odgovoril : „Tepec, ali ne vidiš, da mi manjka vino zgoraj !“
S pomnoženim orkestrom.
„Gostilničar, saj ste vendar naznanjevali, da bode igral pri vas pomnoženi orkester ! “
„Tako je tudi, moj dragi !“
„Jaz pa ne vidim drugega, kakor glasovir in gosli!“
„Vidite, gosli prej ni bilo!“
Je že preskrbljen.
Žena: „Ves dan že piješ ! Ali nič ne misliš na jutri?“
Mož : „Seveda ! Saj sem že kupil dva slanika !“
On že ve.
A.	: „Vaša žena ima krasne oči . . .“
B.	: „Da ... to je res, ali koliko želj gleda iz njih!“
Naročajte razglednice, ki jih izdaja „Slovenski Ilustrovani Tednik“.