NOVI TEDNIK
! Direktor NT&RC d.o.o. Jože Cerovšek ŠT. 47   -    LETO XLVII     -     CELJE, 25. 1 1. '«^3      -      CENA 125 SIT Glovni in odgovorni urednik NT Branko Stamejčič
Hiša terorja, strahu
fn petelinjega petja
Stanoval(xn)naRazlagovi7vCeljuledovoljpoti])ljenja'Zdajte^^^
Kdo bo predpisal zdravilo?
Cellskelekamenmjodirektorja,nitiustmnihorgam,^^^^
Kondomi V zdravilišču
stran 13.
Kjer se ločujeta
glava in razum
Potomiedolugoslomskeinelelelahkogrozllivka.Stm20.
IZ VSEBINE:
Našaramtel^cajesuperO.K.Stm6.
Kultura
Pmovljenbožjigrob.Stran W.
Glasba
Prijetno sreHanje vLIbojah. Stran27.
lyaiiir\aollmplja(lo.Strar) W.
Promet
PešcikotkrfvcMotirtve. Strar) 18.
Premalo za
vode, upanie
za ceste
Slovensko ekološko gi-
banje (SEG) je v torek pri-
pravilo posvet o trajni zaš-
čiti Zgornje Savinjske doli-
ne pred poplavami. Posve-
ta v Nazarjah so se udeleži-
li številni strokovnjaki, žal
pa so manjkali najbolj od-
govorni.
Na torkovem posvetu so
ugotavljali, da se za mozir-
sko občino veča upanje za
izgradnjo ceste Ljubno-
-Luče, treba pa bo sprego-
voriti še o cesti v Podvolov-
Ijek in na Pavličevo sedlo.
Torej je cestni del še kar
nekaiko rešen, popolnoma
odprto pa ostaja vprašanje
urejanja voda, porečij Sa-
vinje, Drete in pritokov.
V republiškem proračvmu
ni predvidenih sredstev za
odpravo škode po popla-
vah, zato se strokovnjaki
bojijo, da se bodo sicer pre-
potrebna dela popolnoma
zaustavila. Tako je SEG
s posveta na vse odgovorne
v republiki naslovil zahte-
ve po dodelitvi popoplav-
ruh sredstev za vodarje ter
zahteve po dolgoročnih re-
šitvah za uspešno varova-
nje pred poplavami. Še
največkrat pa so v razpra-
vah poudarjali, da se popo-
plavna sanacija nikakor ne
sme zaustaviti. Mozirska
občina je doslej prejela po-
vrnjene približno četrtino
škode, ki so jo povzročile
visoke vode pred tremi leti,
vodarji pa so opravili pri-
bližno tretjino vseh potreb-
nih del. Na posvetu so stro-
kovnjaki predstavili dela,
ki so jih v Zgornji Savinj-
ski dolini že opravili ter
napovedali še nadaljnje
skupno sodelovanje v od-
pravljanju posledic poplav.
US
Dolino uničimo samo enkrat
Protestni zbor proti Južni varianti avtoceste ¥ Trnavl_
»Avtocesto potrebujemo,
vendar mora biti zgrajena
tako, da bo uničila najmanj
kvalitetnih zemljišč. J4 vari-
anta bo dolini povzročila
največjo škodo, zato ji odloč-
no nasprotujemo.«
Tako so menili udeleženci
protestnega zborovanja, ki
so v nedeljo dopoldne napol-
nili dvorano zadružnega do-
ma v Trna vi. Predlagani J4
varianti ostro nasprotujejo
tudi predstavniki Zveze dru-
štev za varstvo okolja Slove-
nije, pa Slovenskega ekolo-
škega gibanja in Zeleni
Spodnje Savinjske doline.
Uvodoma je udeležencem
spregovoril Lojze Oset. Oce-
nil je, da načrtovalci posega-
jo po najboljših kmetijskih
površinah. Savinjska dolina
pa je samo ena in zato jo je
treba ohraniti kasnejšim ro-
dovom. »Čeprav smo že lani
jasno povedali, da južna va-
rianta ne pride v poštev, se je
pripravljal lokacijski načrt
samo za to južno varianto,
zaradi katere se postavlja
vprašanje ekonomskega ob-
stoja vasi. Edina sprejemlji-
va je trasa ob daljnovodu,« je
dejal Oset. Predstavnica
Zveze društev za vartvo oko-
lja Slovenije pa je v Tmavi
menila, da v državi obstojajo
razni lobiji, ki na račun ceste
kujejo strankarske in druge
dobičke, zavračajo pa števil-
ne strokovne argumente.
Svoje interese so vključili
v zakone, ki dajejo neomeje-
ne možnosti ministroma za
promet in urejanje okolja.
Zveza za varstvo okolja zah-
teva, da se priključi proble-
matika ministrstvu za
zdravstvo, kajti pohlep po
dobičku prevladuje nad smi-
selnim varovanjem okolja.
Na željo po dobičku kažejo
tudi priključki na avtocesto
in s tem pobiranje taks in
cestnine, na dobičke očitno
računajo tudi zaradi usmer-
janja tranzitnega prometa
po slovenskih cestah, name-
sto da bi ga preusmerili na
železnico. Občinske skupšči-
ne pa morajo sprejeti loka-
cijski načrt, ki je izdelan sa-
mo za južno varianto, čeprav
so strokovnjaki predlagaU
različne možnosti, je še me-
nila predstavnica Zveze dru-
štev za varstvo okolja Slove-
nije. IB
Foto: EDI MASNEC
Oživljanje Družbe
za gradnjo avtocest
Po besedah predsednika
celjskega IS Jožeta Zimska
v teh dneh v Republiki Slove-
niji tečejo intenzivne priprave
na ustanovitev Družbe za iz-
gradnjo avtocest, ki bo začela
z delom 1. januaria 1994, sedež
pa bo imela v Celju.
Večina organizacijskih pri-
prav in iskanje kadrovskih re-
šitev je v pristojnosti Vlade
Republike Slovenije, zato
v teh dogovorih Celjani tudi
niso tako zastopani, kot bi si
sami želeli in bi bilo na nek
način tudi pričakovati. Za
predsednika družbe je bil že
pred časom imenovan Jože
Brodnik, (nazadnje namestnik
direktorja SCT), Vlada pa je
pred dnevi za njegovega na-
mestnika imenovala Ladislava
Praha, ki je doslej opravljal
dela svetovalca za izgradnjo
avtocest v Ministrstvu za pro-
met in zveze, še pred tem pa je
bil eden vodilnih mož Repu-
bliške uprave za ceste.
V teh dneh bodo znana tudi
imena štirih resornih direktor-
jev družbe in njihovih namest-
nikov, Celjani pa si še največ
obetajo od imenovanja uprav-
nega oziroma nadzornega od-
bora družbe ter njenega fi-
nančnega in projektnega sve-
ta. Po doslej znanem, naj bi
bili prav v teh treh organih
močneje zastopani predstavni-
ki širšega celjskega območja.
IS
KOMENTIRAMO
Cemu sploii Javne razprave
še do osmega decembra bo-
do v žalski občini ljudje lahko
povedali svoja mnenja o pred-
lagani trasi avtoceste. Potem
bo javna razprava zaključena,
na občini se bodo še enkrat
prebijali najbrž skozi množico
pripomb. In končno bodo vso
stvar požegnali ali pa zavrnili
še občinski poslanci.
Ljudje so enotnega mnenja
pri eni sami stvari. Dolina ce-
sto potrebuje in treba jo je
zgraditi. Kje - tu pa se stališča
močno razhajajo. Kmetje in
zagovorniki   okolja   odločno
nasprotujejo južni varianti in
zagovarjajo severno, daljno-
vodno traso. Proti njej se na
drugi strani borijo zlasti ljudje
na območju Polzele, saj bi ce-
sta v tem primeru potekala
praktično med naseljem. Samo
za južno varianto bodo rekli
da seveda v republiki, prav ta-
ko se z južno varianto strinjajo
zgodovinarji, da bi ohranili
neštetokrat omenjeni rimski
tabor. S svojim predlogom se
nadalje pojavlja še Slovensko
ekološko gibanje, kjer bi cesto
zgradili po obrobnem delu do-
line in po hribovju.
Občinski možje uradno še
niso rekli da niti za eno niti za
drugo varianto. Po končanih
javnih razpravah bo svoje sta-
lišče povedala vlada in decem-
bra predvidoma še poslanci.
Ob množici različnih pogledov
pa se resnično zastavlja vpra-
šanje, čemu sploh služijo javne
razprave. Po mesecu dni bodo
različne strani ostajale vsaka
na svojem bregu, saj je vsaka
stran prepričana v svoj prav,
razprave pa ostajajo zgolj pre-
pričevanje prepričanih. Čas pa
seveda neusmiljeno teče.
IB
Cesta Ljubno - Luče v treh letih
Država izpolnjuje del »poplavnega«
dolga in obljub do prebivalcev Zgornje
Savinjske doline, saj je zunanji minister
Lojze Peterle v ponedeljek slavnostno
odprl novo obvoznico na Ljubnem.
Lojze Peterle je v slavnostnem nagovo-
ru ocenil, da je tako zaceljena še ena
rana, ki so jo povzročile visoke vode pred
tremi leti, ter da so se z obvoznico pro-
metne razmere na Ljubnem bistveno iz-
boljšale. Toda enako, ali še bolj, je po-
trebno obnoviti tudi nadaljevanje ceste
proti Lučam, kar naj bi bilo dokončano
v treh letih.
Ljubenska obvoznica je sestavljena iz
približno 900 metrov ceste in 110 metrov
dolgega mostu, ki povezuje oba bregova
Savinje. Skupna vrednost opravljenih
del je približno 130 milijonov tolarjev,
sredstva pa je prispevala Republiška
uprava za ceste. Za gradnjo so potrebo-
vali 2 tisoč 500 kubikov betona, 116 ton
armature, izvrtali so 90 metrov pilotov in
položili 6 tisoč 700 kubičnih metrov as-
falta. Zahtevne gradnje ljubenske obvoz-
nice se je lotilo podjetje Primorje iz Aj-
dovščine. Še največ težav jim je povzro-
čal približno sto metrov dolg podporni
zid, zaradi katerega se je gradnja podalj-
šala za mesec dni. Kljub temu pa Lju-
benci ocenjujejo, da so Primorci dobro in
kakovostno opravili vsa dela.
V teh dneh Cestno podjetje Celje utrju-
je kilometer 700 metrov dolgo nadaljeva-
nje ljubenske obvoznice proti Lučam.
Dela na cesti naj bi predvidoma dokon-
čali prihodnje leto. Mozirski izvršnik Al-
fred Božič je na slavju v ponedeljek poleg
ceste proti Lučam opozoril še na problem
ceste v Podvolovljek ter urejanje vodoto-
kov Savinje in Drete.
URŠKA SELIŠNIK
Foto: CIRIL SEM
'»Dražji« prekrški
LJUBLJANA, 23. no-
vembra (DELO) - DZ je
sprejel novele zakonov
o prekrških in valorizaciji
denarnih kazni za kazniva
dejcinja in gospodarske
prestopke ter drugih de-
namih zneskov. Najvišja
kazen za pravno osebo bo
108 miliji3nov, za odgovor-
no pa 6 milijonov SIT, kar
pomeni 240-kratno pove-
čanje kazni za gospodarske
prestopke.
»Dvojni« Slovenci
LJUBLJANA, 23. no-
vembra (VEČER) - DZ je
sprejel spremembe zakona
o državljanstvu, ki so jih
predlagali 4 poslanci SLS.
Amandmaji SPS, ki so jih
podprli tudi poslanci SNS,
niso bili sprejeti, kljub na-
sprotovanju vlade ter
ZLSD in LDS pa je bilo
sprejeto besedUo, ki omo-
goča pridobitev slovenske-
ga državljanstva z natura-
lizacijo zgolj v primeru po-
roke s Slovenci po rodu in
ne vsemi državljani.       ^
Polletna odpoved
ostaja i
LJUBLJANA, 23. no-
vembra   (VEČER)  -  DZ
v drugem branju zakona
o delovnih razmerjih in za-
poslovanju ni sprejela
vladnega predloga o skraj-
šanju odpovednega roka.
Le-ta ostaja za vse 6 me-
secev.
Stavki zdravnikov
In železničarjev
LJUBLJANA, 23. no-
vembra (DELO) - Stavkov-
ni odbor sindikata zdrav-
nikov in zobozdravnikov
Fides je odložil za 1. de-
cember napovedano opozo-
rilno stavko. Odbor za in-
frastrukturo DZ pa je pri-
pravil predlog, da bi želez-
ničarji tudi med stavko
skrbeli za varnost v prome-
tu ter nemoten potniški in
tovorni promet.
Obtoženi ne vedo
ničesar
LJUBLJANA, 22. no-
vembra (Večer) - »Smelt ni
dobil niti od tožilstva niti
od sodišča nobenega doku-
menta, ki bi govoril o tem,
o čemer pišejo slovenski
časniki,« je izjavil general-
ni sekretar WTC v Ljublja-
ni Gregor Simoniti, ki je bil
tudi direktor gradnje cen-
tra. Hkrati zagotavlja, da
ni šlo za nikakršno malver-
zacijo pri gradnji in da tudi
revizija lastninjenja
v Smeltu ne bo pokazala
ničesar spornega.
■NOVI TEDNIK—
Glavni in odgovorni urednik:
Branko Stamejčič.
Pomočnica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo:   Marjela   Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar,  Brane Jeranko,
Edo Einspieler, Edi Masnec,
Urška Selišnik, Ivana Stamej-
čič,   Željko   Zule.   Tehnični
urednik: Franjo Bogadi. Obli-
kovanje: Minja Bajagič. Tajni-
ca uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 29-431.,
fax 441-032. 1
Št. 47 - 25. november 1993
3
Iz Debrecena v Slivnico
Slovenski krščanski de-
oaokrati šentjurske občine so
v soboto pripravili dobro
obiskani večer Slovenskega
duha, veselga srca. Na sreča-
nju v Gorici pri Slivnici so
govorili o najaktualnejšem
dogajanju v občini ter državi
nasploh. Udeležil se ga je tu-
di predsednik stranke, zuna-
nji minister Lojze Peterle, ki
je prišel naravnost s sestan-
ka v madžarskem Debre-
cenu.
Ko so govorili o občini je
predsednik šentjurske vlade,
Ladislav Grdina, opozoril na
potrebe po šolskih stavbah
v Hruševcu ter na Prevorju,
domu upokojencev, mestni
obvoznici, modernizaciji re-
gionalnih cest ter iskanju
vodnih virov, za kar si priza-
deva. Šentjurski župan ter
poslanec SKD Jurij Malovrh
je nato obrazložil težnje po
štirih novih občinah: šent-
jurski, planinski, ponkovski
ter slivniški. Konjiški posla-
nec SKD, Stane Frim, pa je
govoril o strankinih pogle-
dih na najrazličnejša po-
dročja življenja, kar je nada-
ljeval tudi predsednik Pe-
terle.
Peterle meni, da ima Slo-
venija lepo prihodnost, kar
mu je nedavno, v New Yor-
ku, dalo vedeti več kot dvaj-
set zunanjih ministrov.
V slovenski zunanji politiki
opaža napredek, kljub začet-
nim slabim izgledom - tako
za vstop v Svet Evrope, spo-
razum z ES ter pogovore
z Efto ter državami višegraj-
ske skupine. Glede odkriva-
nja kriminala pa Peterle oce-
njuje, da je to, v času mini-
stra iz SKD, Bizjaka, hitrej-
še, le sodni mlini so počasni.
O vprašanju vstopa SKD
v vladajočo koalicijo je opo-
zoril, da se v opoziciji malo
doseže, saj je preobrazba
Slovenije šele na začetku,
v vladi pa imajo tudi kon-
trolno vlogo. Na vprašanje
o vojaški obrambi je odgovo-
ril, da je ta v novi državi za
približno tretjino cenejša,
čeprav zračna še ni zadost-
na. SKD so za vstop v NA-
TO, o tem pa bo več govora
januarja, v New Yorku. Gle-
de splošne gospodarske krize
pa ocenjuje, da plačujemo
»stare račune«.
BRANE JERANKO
Zdravniki bodo zasebniici
Vodstvo šentjurskega zdravstvenega doma je obvestilo
občinski izvršni svet, da želi večina njihovih zdravnikov
ter zobozdravnikov opravljati zasebno prakso. Pogovori
o podelitvi koncesije ter o pogodbah za najem prostorov so
šele na začetku, zadnjo besedo pabo vsekakor izrekla
šentjurska vlada.
Zaenkrat v Šentjurju ugotavljajo, da je v drugih obči-
nah manj zavzemanja za zasebno pobudo v zdravstvu.
Vodstvo zdravstvenega doma opozarja, da bi s pretiranim
hitenjem ostalo na cesti 15 zaposlenih, želijo pa ohraniti
dosedanjo raven zdravstvenega standarda. O tem so raz-
pravljali pretekli teden na rednem sestanku občinske
vlade.
BJ
Dvakrat prikrajšani?
ŠentiurčanI pisali ministru za zdravstvo
šentjurski zdravstveni de-
lavci ter člani občinske vlade
so ogorčeni zaradi računa za
storitve nadstandardnega ur-
gentnega vozila. Gre za reše-
valno vozilo, ki ga predvsem
uporabljajo v celjski in žalski
občini, v Šentjurju pa le polo-
vico dneva.
Po ugotovitvi zavoda za
zdravstveno varstvo bi morali
v šentjurskem zdravstvenem
domu nadstandardno urgent-
no storitev tudi doplačati. Tre-
nutno gre za znesek 38 tisoč
tolaijev, Šentjurčani pa meni-
jo, da gre predvsem za načelno
vprašanje. Izvedeli so, da ima-
jo podobno nadstandardno vo-
zilo tudi v Ljubljani, o svoji
ogorčenosti pa so obvestili ob-
činsko vlado. Ta je o proble-
matiki reševalne službe raz-
pravljala pretekli teden.
»Kako je mogoče, da bi naša
občina — z najnižjim proraču-
nom na prebivalca - sama pla-
čevala urgenco, v Ljubljani pa
imajo brezplačno,« je bilo sli-
šati v razpravi. Za pojasnilo
bodo zaprosili ministra za
zdravstvo. Sicer pa se v Šent-
jurju vse bolj ogrevajo za svo-
jo, ločeno reševalno službo. Pri
tem računajo na svoja tri reše-
valna vozila v Celju, najbolj pa
so naklonjeni podelitvi konce-
sije. Pozanimali so se tudi pri
aktivni gasilski četi (ki oprav-
lja podobno delo v razvitejših
državah), vendar pa posebne-
ga zanimanja ni.
BRANE JERANKO
Presoja o statusu
Zdravilišča Dobrna
Poslanci celjske občinske
skupščine so na svojem okto-
brskem zasedanju sklenili, naj
zaplete okoli statusnega preo-
blikovanja Zdravilišča Dobr-
na razišče posebna komisija,
ki naj bi z delom začela po
10. novembru.
Strokovna komisija mora
biti po mnenju poslancev se-
stavljena tripartitno iz pred-
stavnikov skupščine, njenega
IS ter zdravilišča, v njej pa naj
bi bilo 9 članov. Kot smo poro-
čali že v prejšnji številki so
v zdravilišču Dobrna za svoje
tri predstavnike imenovali
Dareta Urbancla, Vanjo Strni-
ša in Marjana Feguša, celjski
IS pa je v komisijo določil svo-
ja podpredsednika Damjana
Vrečka in Željka Ciglerja ter
sekretarja Aleša Vrečka.
Prvi poskus imenovanja
treh predstavnikov občinske
skupščine ni uspel, saj so
skupščinsko zasedanje prav ob
obravnavi te točke zapustili
poslanci socialdemokratov in
zatem poslanski kvorum ni bil
več sklepčen. Ob socialdemo-
kratih je tudi večina drugih
razpravljalcev oporekala
predlaganim trem članom (Bo-
rut Alujevič, Miro Gradič in
Jože Tumšek), saj so menili.
da bi morali biti zastopani vsi
trije skupščinski zbori.
Včeraj (v sredo) pa je Pred-
sedstvo celjske občinske
skupščine ponovno obravna-
valo predlog skupščinske ko-
misije za volitve, imenovanja
in kadrovske zadeve, v kate-
rem za člane strokovne komi-
sije ponovno predlagajo Boru-
ta Alujeviča in Mira Gradiča
(oba DPZ), iz zbora združene-
ga dela pa naj bi bil zastopan
Peter Tilinger, saj je Jože
Turnšek zaradi drugih obvez-
nosti odklonil sodelovanje.
Člani komisije so se pogovar-
jali tudi s Petrom Rošerjem,
poslancem zbora KS, ki so ga
na minulem skupščinskem za-
sedanju kolegi največkrat
predlagali za člana delovne
komisije. Na sodelovanje v ko-
misiji bi le-ta pristal le
v skrajnem primeru, kar je
glede na to, da je krajan Dobr-
ne, tudi razumljivo.
Poslanci bodo o imenovanju
svojih treh predstavnikov
v strokovni komisiji tako
predvidoma odločali 6. ali
7. decembra, kar je skoraj me-
sec dni kasneje od roka, ki so
ga za vzpostavitev strokovne
komisije sami določili.
I. STAMEJČIČ
Pomoč je počasna
Po poplavi In snegu še vedno o suši
Med šestnajst občin, ki jih je
letošnja suša najboj prizadela,
spada tudi šentjurska. Na zad-
nji seji občinske vlade so
obravnavali tudi poročilo ob-
činske komisije za ocenjevanje
suše. Komisija, ki jo sestavlja-
jo Mija Roženičnik, Janez Ver-
tačnik ter Andrej Zdolšek, je
Ugotovila, da znaša škoda
okrog šeststo milijonov to-
larjev.
Po ključu je šentjurska obči-
na prejela tri milijone tolarjev
akontacijskih sredstev. Kme-
tijska zadruga je po regresira-
ni ceni nabavila 500 ton krmil-
nega ječmena, prve količine pa
so namenili v Slivnico ter na
Dobje, kjer so najbolj prizade-
ti. Natančnejših navodil ter
podatkov, kako jim bo država
še pomagala, pa še nimajo. Na
seji občinske vlade je predsed-
nik Grdina pojasnil, da so si
v bogatejših občinah zares
lahko pomagali tudi z denar-
jem iz občinskega proračuna,
šentjurski proračun pa je pre-
nizek.
Zaradi suše so bili poleti po-
?osti tudi prevozi pitne vode.
!lani vlade so na seji povedali,
da je zlasti na starejših gasil-
skih cisternah večkrat prišlo
do okvar, popravila pa bo tre-
ba plačati. Opozorili so, da je
potrebno poiskati trajnejšo re-
šitev, predvsem pa bolj poskr-
beti za vodovode, saj je preva-
žanje vode s cisternami gotovo
precej dražje. Na vprašanje,
kako je z načrtovano vodno
vrtino pri Zdolšku v Jakobu,
pa je predsednik Grdina pove-
dal, da gre za premajhne koli-
čine vode, zato razmišljajo
o drugačnih rešitvah.
BRANE JERANKO
Viada o projektih
v velenjski občini so na raz-
pise republiškega Ministrstva
za znanost in tehnologijo pri-
javili deset raziskovalnih pro-
jektov.
Največ, kar šest projektov,
so pripravili v Gorenju Inovi,
velenjski rudnik lignita je pri-
javil dva projekta. Gorenje
Gospodinjski aparati pa ene-
ga. Na področje velenjske ob-
čine se veže tudi raziskava
onesnaženosti zraka v Šaleški
dolini, ki jo je na razpis prija-
vil Inštitut Jožef Štefan.
Na republiški ravni menijo,
da je del prijavljenih projek-
tov zanimiv za razvoj lokalnih
skupnosti, zato so pozvali ve-
lenjsko vlado, naj se opredeli,
katere projekte bi kazalo pod-
preti. Tako naj bi presodili
družbeno koristnost razisko-
valne dejavnosti in sofinanci-
ranje iz javnih sredstev. V Mi-
nistrstvu za znanost in tehno-
logijo jih predvsem zanima,
katere naloge ocenjujejo v Ve-
lenju za koristne z vidika ci-
ljev in potreb in katere so pri-
pravljeni tudi sofinancirati.
Velenjski izvršni svet se je na
zadnji seji seznami z zahteva-
mi republiškega ministrstva,
o podpori posameznim projek-
tom pa se bodo člani odločali
na prihodnji seji.
US
Islamski
fundamentalizem?
Piše: Erika Repovž
Zadnjič mi je kolega, no-
vinar nekdanjega radia CD
iz Zenice, ki zdaj živi
v Ljubljani, ogorčeno ra-
zlagal, kako ga je neka slo-
venska televizijska novi-
narka vprašala, ali je res,
da je med muslimani v Bos-
ni večina fimdamentali-
stov. Vem, sem mu odgovo-
rila, tebi je to težko razu-
meti, ker prihajaš od tam,
meni pa se to ne zdi prav
nič čudno. Kako naj bi
pravzaprav vedela? Verja-
memo pač tisto, kar se sliši
in prebere.
Teoretično bi bilo seveda
možno — kot zadnja mož-
nost za preživetje nekega
naroda. Poudarjam, teore-
tično. Verjetno živi tudi kot
predstava v naših glavah,
marsikatera med njimi je
polna strahu, ki je nastal
v letih prebiranja nabuhlo
prekipevajočih časopisnih
naslovov, ki so uvajali
v resne ali celo strokovne
članke o islamu, islam
v politični ofenzivi, islam
kot politična velesila, Ala-
hov imperij... jih je le ne-
kaj, ki jih imam trenutno
pred seboj in bi mi lahko,
če bi bila o zadevi čisto ne-
poučena, spravili pošten
strah v kosti. Drži, 46 je to
popolnoma iracionalno, to-
da iracionalni strahovi so
vedno najhujši. Nihče
o njih nič ne ve, pa se jih
vseeno vsi najbolj bojimo.
V začetku leta 1990, pred
začetkom vojne v BiH, so
udeleženci razprave
o islamskem fundamenta-
lizmu na eni izmed sarajev-
skih fakultet razlagali, da
lahko tako kot vse družbe-
ne pojave tudi fundamen-
talizem razumemo funda-
mentalistično, ali pa tudi
ne. Pomembno je predvsem
spoznanje, da islam ni isto
kot fundamentalizem in da
fimdamentalizem ni mono-
litni pojav.
Zahod se v vsej vzhod-
njaško pestri paleti izbire
najbolj boji proti tujini
usmerjanega fundamenta-
lizma, ki ga je konec se-
demdesetih let uveljavil
iranski verski voditelj Ho-
meini.,.V minulem desetlet-
ju so namreč spoznali, da je
v tem delu sveta to dolgo-
ročna strategija in univer-
zalna dnižbena usmeritev.
Iran ima danes vse obUke
versko političnega sistema,
ki temelji na islamski za-
konodaji. V minulih letih je
ta modernizirana teokrat-
ska tvorba med drugim tu-
di dokazala, da nikakor ni
sistem, ki bi vzšel in zašel
hkrati s svojim ustanovite-
ljem. Zahodu ni dopustil
nobenega dvoma, da je re-
volucija v svojem začetku
nosila s seboj klice globljih
družbenih sprememb. Ro-
dila se je iz spontanega so-
cialnega upora, ki so ga vo-
dile napredne in demokra-
tično usmerjene plasti
iranske družbe. Veliki stra-
teg te revolucije, karizma-
tična osebnost in verski vo-
ditelj nedotakljive avtori-
tete imam Homeini je giba-
nje preusmeril v islamsko
revolucijo ter v okvire ver-
skega preroda.
Toda, tako kot je kasneje
zahodni svet zmotno oce-
njeval dogajanja v teda-
njem Iranu, ko je spregle-
dal nekatera pomembna
verska in zgodovinska dej-
stva, tako se zdi, da danes
napihuje islamofobijo. Ne
glede na nekaj bojevnikov,
ki bi radi z žrtvovanjem na
Balkanskih bojiščih prišli
v obljubljena nebesa, bi te-
oretično lahko postala Bos-
na fvmdametalistična le
v primeru, če bi verska ču-
stva nmožice obupancev
kupil kakšen bogat musli-
manski režim. Toda več kot
očitno je Bosna na politič-
nem trgu izgubila vsakršno
ceno. Interes zanjo je pa-
del, ker so v njeno prihod-
nost nehali verjeti tudi naj-
bolj fimdamentalni opti-
misti.
Janša v Novi Cerkvi
v soboto so v Novi Cerkvi ustanovili krajevni odbor Socialde-
mokratske stranke in ob tej priložnosti za osrednjega govornika
povabili predsednika stranke in obrambnega ministra Janeza
Janšo. Ta je, podobno kot pred tedni v Celju, ponovno opozoril
na prepočasnost reform na nekaterih ključnih področjih
v državi, na primer v sodstvu. Poudaril je vlogo stranke, ki si bo
tudi prihodnje leto prizadevala za reformo v družbi in se pohva-
lil, da je stranka po kongresu pridobila več sto novih članov.
TC
Stanovanja bodo potrebna tudi jutri
Velenlčanl so pripravili teze stanovanjskega programa za prlhodme leto
v velenjski občini so že pred časom
opozarjali, da bo v prihodnje vladalo ve-
liko pomanjkanje stanovanj. V želji, da
bi se že vnaprej spoprijeli s tem proble-
mom, je stanovanjsko gospodarstvo izde-
lalo teze programa izgradnje stanovanj
za prihodnje leto in navedlo tudi vire
financiranja.
Na začetku izdelovalci programa ugo-
tavljajo, da je povprečna starost prebi-
valcev v velenjski občini 35 let, da stano-
vanjski zakon ne obvezuje podjetij k na-
menski porabi sredstev kupnin in obvez-
nosti reševanja stanovanjske problema-
tike ter da se morajo s to problematiko
ukvarjati predvsem občine in njihove
pristojne službe. Po raziskavah naj bi
v Velenju potrebovali 100 stanovanj let-
no, da bi vsaj približno poskušali reševa-
ti stanovanjske potrebe.
V prihodnjem letu naj bi v Velenju
zgradili 132 stanovanj s skupno kvadra-
turo preko 8 tisoč m . Povprečna vred-
nost m^ naj bi bila 1.600 mark, kar znaša
skupno več kot 754 milijonov tolarjev.
Kupci s svojim denarjem gradijo 25 sta-
novanj, iz občinskega proračima pa fi-
nancirajo gradnjo 43 stanovanj. Od vseh
velenjskih podjetij pri gradnji stanovanj
sodelujeta le Gorenje (24 stcinovanj) in
rudnik (40). Za gradnjo bodo etažni last-
niki prispevali 146 milijonov tolarjev,
Gorenje 210, proračun 220 in rudnik ne-
kaj več kot 377 milijonov tolarjev. Pri
gradnji teh stanovanjskih objektov so
kupci znani, sredstva financiranja pa so,
razen proračunskih, večinoma zagotov-
ljena že letos.
Izdelovalci tez stanovanjskega progra-
ma so poiskali tudi manjkajočih 220 mi-
lijonov tolarjev, če bi v velenjski občini
ustanovili stanovanjski sklad, ki bi imel
možnosti konkurirati pri razpisu za do-
deljevanje kreditov republiškega Stano-
vanjskega sklada. Tako naj bi iz kupnin
letos prodanih stanovanj dobili 60 mili-
jonov SIT, z obročnimi doplačili naj bi
zapolnili 26 milijonov SIT, proračim naj
bi v prihodnjem letu dotiral 34 milijonov
tolarjev, s krediti pa naj bi zbrali 100
milijonov tolarjev.
V velenjskem izvršnem svetu, kjer so
teze stanovanjskega programa že obrav-
navali, so razmišljali tudi o tem, da bi
v prihodnjem letu iz proračunskih sred-
stev namenili še 40 milijonov SIT za kre-
dite za individualno stanovanjsko
gradnjo.
URŠKA SELIŠNIK
Št. 47 - 25. november 1993
4
Decembra prenovljena postaja
y Celju letos največja naložba slovenskih železnic
Obnovitvena dela na celjski
železniški postaji so v polnem
teku. H koncu gre letos naj-
večja naložba na slovenskih
železnicah, uradno odprtje pa
bo predvidoma 12. decembra.
Na celjski železniški postaji
obnavljajo poslopje, dela
opravljajo podnevi in tudi po-
noči delavci Gradisa in Re-
monta ter njihovi kooperanti.
Kot je povedal vodja celjske
postaje Mihael Štor, obnavlja-
jo ostrešje stavbe, prenovili
bodo notranjost, pomembna
pridobitev za potnike pa bodo
predvsem nove blagajne, ki jih
bodo opremili z računalniki.
Ko bodo odstranili gradbene
odre, bodo Celjani in vsi tisti,
ki prihajajo v mesto, spet lah-
ko pogledovali na veliko uro
na železniški postaji. »Ljudje
so jo prav pogrešali, ko je ob-
stala, so na postaji neštetokrat
zvonili telefoni. Ura je bUa
stara 30 let in potrebna obno-
ve,« je povedal Štor.
Istočasno na železniški po-
staji obnavljajo tudi tako ime-
novane SV naprave v potni-
škem in deloma tovornem de-
lu. Gre za kompletno moderni-
zacijo signalov, tirov in po-
dobno. »Pred leti je celjska po-
staja veljala za zelo nevarno,
modernizacija bo nevarnost
nesreč odpravila. Vsaka vozna
pot vlaka bo kontrolirana,
vlak ne bo mogel pripeljati na
zaseden tir, vse bo vodeno in
kontrolirano s pomočjo raču-
nalnika, za kar so poskrbeli
v Iskri.«
Celotna naložba je zahteva-
la lep kup denarja, samo za
dela v letošnjem letu so po
grobih ocenah potrebovali pri-
bližno 700 milijonov tolarjev.
Del denarja so med drugim za-'
gotovih v državnem proraču-
nu, precejšen del stroškov je
pokrila celjska občina. Za me-
sto in celotno regijo je obnov-
ljena železniška postaja ned-
vomno velika pridobitev. Vse
želje še niso povsem uresniče-
ne. Urediti bi bUo treba streho
na starem peronu ter dve nad-
strešnici na peronu 2 in 3. Mi-
hael Štor upa, da se bo našel
denar tudi za te naložbe.
IRENA BAŠA
Foto: EDO EINSPIELER
Danfoss v Bistrici
Velenjsko Gorenje, lastnik obrata v Bistrici ob Sotli, je
nedavno podpisalo pogodbo o ustanovitvi mešanega
podjetja. Gre za odločitev Gorenjevih GA ter svetovno
znanega danskega proizvajalca delov bele tehnike Dan-
fossa.
V Bistrici zato trenutno prenavljajo približno polo-
vico Gorenjevih površin. Po napovecRi nameravajo začeti
proizvodnjo za Danfossove potrebe v spomladanskih
mesecih. O omenjeni naložbi so se pogovarjali približno
dve leti. V Bistrici bodo tako pridobili oziroma ohranili
približno 70 delovnih mest. Tržišče bo delno zagotovilo
podjetje Danfoss.
BJ
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Podjetje Logima d.o.o.
Ljubljana nudi projektiranje
vseh vrst elektroopreme, avto-
matizacij, električnih in stroj-
nih instalacij, pnevmatik in
hidravlik z najnovejšim raču-
nalniškim programom
WSCAD-P1. Projektne podlo-
ge so lahko načrti ali datoteke
AUTOCAD-a. Prevzemajo tu-
di celotne izvedbe projektov.
Informacije: tel. in fax 061/
192-818 (Vojko Miklič).
- Podjetje    Vidoc    d.o.o.
Medvode nudi izdelavo vrečk
(kuvert) iz natrona (različne
gramature) različnih dimenzij
(lahko po vzorcu), eventuelno
s tiskom. Nudijo tudi mape iz
barvne lepenke, razrez papirja
in razne materijale po izbiri.
Informacije: tel. 061/614-592
(Vido Šilar).
- Podjetje Lesostrugarstvo
in lesna galanterija Sevnica
nudi lesena ohišja za ure, lese-
ne kamise, lesene igrače,
drobno stilno pohištvo, lesene
balkonske in stopniščne ograje
ter različne lesene stružene iz-
delke. Informacije: tel. 0608/
82-962 (Mirko Lovrekovič).
- Podjetje Romigo d.o.o.
Ljubljana nudi univerzalno
pasto za pranje in čiščenje av-
tomobilov, keramičnih ploš-
čic, pohištva, vrat, oken, lese-
nih tal, parketa, gume, umet-
nih mas, delovnih oblek ipd.
Uporablja se lahko neposred-
no kot pasta ali v raztopini
paste in vode v določenem raz-
merju v obliki pene. Informa-
cije: tel. in fax 061/332-493
(Boris Pleško).
Povpraševanje:
- Podjetje Ecu d.o.o. Mari-
bor želi navezati stike z glas-
benimi hišami ali podjetji, ki
se ukvarjajo s snemanjem ali
prodajo CD plošč s starejšo in
novejšo glasbo. Informacije:
tel. in fax 062/651-332 (Ivan
Koželj).
- Podjetje Elmad d.o.o. Vi-
nica išče sovlagatelja (tujega
ali domačega) v trgovino (vse
razen prehrane). Informacije:
tel. in fax 068/64-067 (Peter
Madrohič).
- Podjetje Tibra d.o.o.
Ljubljana išče tuje partnerje
za izvoz slovenskih proizvo-
dov na področju biroopreme.
Informacije: tel. in fax 061/51-
493 (Tine Kemc).
Center za
informacijski
sistem
Gospodarske
zbornice
Stovenije
Vse podrobnejše informacije
dobite pri Centru za Informa-
cijski sistem Gospodarske
Zbornice Slovenije, telefon
(061) 150-122 interno 290, 292,
293 ah direktno 215-631.
Podjetnilci o privatizaciji
Aktualna gospodarska vprašanja in izvajanje privatiza-
cije — takšen je naslov nadvse aktualne teme, o kateri bodo
govorili na strokovnem srečanju Kluba podjetnik Zlato-
rog v Celju.
Gosta srečanja bosta dr. Jože Mencinger, direktor Eko-
nomskega inštituta Pravne fakultete, ter mag. Tone Rop,
državni sekretar za privatizacijo in razvoj. Podjetniki se
bodo zbrali jutri, v petek, ob 19. uri v dvorani Zavaroval-
nice Triglav v Celju.
• m
REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE,
OBMOČNA ENOTA CEUE IN IZVRŠNI SVETI
SKUPŠČIN OBČIN CELJE, SLOVENSKE
KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH
IN ŽALEC
na osnovi Razpisa programov javnih del v Republiki Sloveniji
v letu 1994, ki ga je Republiški zavod za zaposlovanje objavil
v četrtek dne 4.11.1993 v dnevnem časopisju Delo, Večer,
Dnevnik, Slovenec in Republika
VABIMO
PODJETJA, ZAVODE, INŠTITUTE,
STROKOVNE SLUŽBE, INICIATIVNE
POSAMEZNIKE IN SKUPINE,
da sodelujejo pri snovanju in pripravi progra-
mov javnih del za leto 1994, bodisi z idejami,
predlogi ali že oblikovanimi programi javnih
del ter jih najkasneje do 3. decembra letos,
posredujete pristojnemu Izvršnemu svetu
v občini.
Temeljni cilj vključevanja brezposelnih v javna dela je dvojen
- na eni strani preprečevanje demoralizacije brezposelnih, ohra-
njanje delovnih navad, usposabljanje brezposelnih za trajno
zaposlitev, spodbujanje k samozaposlovanju na podobnih delih
ter zagotavljanje njihove socialne varnosti, na drugi pa izvajanje
družbeno koristnih del, ki so tržno nezanimiva.
Pri snovanju programov javnih del je potrebno zasledovati pred-
vsem možnost za vključevanje mladih iskalcev 2aposliWe, tako
tistih brez temeljne poklicne izobrazbe kot diplomantov srednjih
šol in fakultet ter za vključevanje starejših delavcev in težje
zaposljivih iskalcev zaposlitve.
Vse informacije in pojasnila v zvezi z razpisom dobite na Ob-
močni enoti Republiškega zavoda za zaposlovanje pri ga. Veri
Hvala, na tel. 441-155 ali na Izvršnih svetih skupščin občin:
Celje (tel. 28-822), Slovenske Konjice (tel. 754-122), Šentjur (tel.
741-211), Šmarje (tel. 821-111) in Žalec (tel. 711-311).
Prodali manjše
objekte
Minuli petek je bila
v Celju prva dražba, na ka-
teri so prodajali nepremič-
nine bivšega Topra v steča-
ju. Tokrat so prodali trgo-
vino, garažo in leseni ob-
jekt. Za te objekte se je po-
tegovalo 5 kupcev, izklicna
cena je bila 202 tisoč mark
v tolarski protivrednosti.
Na dražbi so za objekte iz-
tržili 234 tisoč mark v to-
larski protivrednosti, ku-
pci so iz celjskega območja.
Denar bo razporejen v re-
zervirano stečajno maso za
LB Splošno banko Celje, ki
ima zasta\Tio pravico. Za
večje objekte bivšega To-
pra zaenkrat še ni kupcev.
Nov bencinski
servis
Petrol se je lotil obnove
ene najpogosteje obiskanih
bencinskih črpalk v Celju
in sicer na Mariborski 121
oziroma na Hudinji, kot so
ljudje najpogosteje imeno-
vali črpalko. Servis zaradi
gostega prometa ni bil več
ustrezen, dotrajali so tudi
rezervoarji. Gradnja nove
črpalke bo predvidoma
končana do pomladi pri-
hodnjega leta. Na črpalki
bodo uredili samopostre-
žen način točenja goriva,
sodobno trgovino ter avto-
pralnico. Zaradi obnove te
črpalke je nočno dežurstvo .
preneseno na črpalko v so-
seščini, na Mariborski 88.
Stekiarna v ZDA
Pred kratkim se je v New
Yorku končal tako imeno-
vani prodajni teden, na ka-
terem je s svojimi izdelki
sodelovala tudi Steklarna
Rogaška Slatina. Ameri-
škemu tržišču so se pred-
stavili z izdelki maloserij-
ske in široke potrošnje. Le-
tos bodo v Steklarni na to
tržišče izvozili za 25 milijo-
nov dolarjev izdelkov, pri-
hodnje leto pa naj bi Ame-
ričanom prodali za 30 mili-
jonov dolarjev blaga.
Ceniicl na
Ceilskem
Agencija Republike Slo-
venije za prestrukturiranje
in privatizacijo je doslej
podelila licence za ocenje-
vanje vrednosti podjetij 53
cenilcem. Na tem seznamu
so tudi cenilci s celjskega
območja in sicer: Jože Če-
lik, Boniteta Velenje, Sanja
Gruber, Razvojni center
Celje, Olga Kotnik, Ripro
Velenje, Ivanka Tajnik,
V.L.S. Computers Velenje
ter Mirko Ulaga, Forma
Celje.
IB
Št. 47 - 25. november 1993
5
EMG MIKROpis v novih prostoriii
na otvoritvi tudi direiitor IBM Slovenlia — Šolarlem podarili računalnik
Direktor IBM Slovenija
Andreas Herman je v pone-
deljek odprl nov poslovno-
servisni center žalskega po-
djetja EMG MIKROpis. Iz
dosedanjih prostorov na
Slandrovem trgu se je to za-
sebno podjetje preselilo na
novo lokacijo v Aškerčevo
ulico, v neposredno sosešči-
no SKB banke.
Podjetje EMG MIKROpis
je ponudnik kompletnih re-
šitev za končnega uporabni-
ka. Ponudba njihove lastne
programske opreme je pod-
prta s proizvodi IBM, NEC,
mrežnimi komponentami
vodilnih proizvajalcev in iz-
delki lastnega razvoja. Poleg
instalacije strojne in pro-
gi-amske opreme ponujajo
uporabnikom izobraževanje
in vzdrževanje instaliranih
sistemov. Podjetje MIKRO-
pis se je na računalniškem
tržišču pojavilo pred sedmi-
mi leti, z dobrim delom so si
kmalu priborili poslovno
partnerstvo IBM in NEC,
pred tremi leti pa so tržne
Žalski šolarji so pripravili
program ob otvoritvi poslov-
no-servisnega centra, IBM
Slovenija pa jim je podarila
IBM računalnik multimedia.
potrebe narekovale še usta-
novitev podjetja EMG
z ustanovnim kapitalom 500
tisoč nemških mark.
Tokratna otvoritev po-
slovno-servisnega centra,
poleg katerega je že nekaj
časa odprt prodajno-raz-
stavni salon, je bila obenem
priložnost za srečanje s po-
slovnimi partnerji ter pred-
stavitev novih modelov IBM
računalnikov, novih IBM
POS blagajn in novih NEC
tiskalnikov ter monitorjev.
MIKROpis je namreč danes
eden od dveh distributorjev
za IBM PS sisteme, (EMG pa
IBM poslovni partner za
prodajo končnim uporabni-
kom), distributor za NEC ti-
skalnike, monitorje, CD-RO-
Me in mrežne komponente
drugih proizvajalcev. Po-
djetje zaposluje že preko 20
strokovnjakov, ki so s kvali-
tetnim delom in pod vod-
stvom Janez Uplaznika
krepko segli preko občinskih
in regijskih meja. Republi-
ška carinska uprava, Merca-
tor Blagovni center. Zavaro-
valnica Triglav, Aerodrom
Brnik, Ljubljanska banka,
Emteks, Center, Juteks, Fer-
ralit, Era Velenje, Pik Mari-
bor - to je seznam strank, ki
najzgovomeje kaže položaj
tega mladega, a uspešnega
podjetja. Nakup in ureditev
novih prostorov na dobrih
6 tisoč kvadratnih metrih
sredi Žalca pa jim omogoča
nadaljnji razvoj in kot jim je
na otvoritvi želel predsednik
žalske vlade Boris Krajnc
- tudi zaposlovanje novih
strokovnjakov. IB
Foto: EDO EINSPIELER
JVov posIovDo-servisai center je odprl direktor IBM Slovenija Andreas Herman.
Sejmi v decembru
V Celju bosta decembra dva
že tradicionalna prednovolet-
na sejma. Od l.do 5.decembra
bo v Grolovcu Miklavžev sejem,
popestren s prireditvami za
otroke in odrasle. Od 14. do
31. decembra pa bo na celjskih
ulicah novoletni sejem, ki bo,
kot obljubljajo občinski mož-
je, letos v novi preobleki.
V Ljubljani bodo 1. decem-
bra odprli Ski Expo - slovenski
sejem opreme za zimski šport
in turistične ponudbe zimsko-
športnih središč doma in v tu-
jini. Sejem bo odprt do 5. de-
cembra. Od 5. decembra do
konca leta pa bo v Ljubljani
prodajni novoletni sejem.
V Milanu bodo Italijani
30. novembra odprli medna-
rodni sejem pletenin, ki bo od-
prt do 2. decembra, v Bologni
pa bo mednarodna razstava
avtomobilov na ogled od 4. do
12. decembra.
Poljaki bodo v Varšavi pri-
pravili PRO-TV, mednarodno
razstavo radijske in televizij-
ske tehnike, ki bo odprta od
l.do 4.decembra.
V Miinchnu bo od 27. no-
vembra do 5. decembra sejem
Obrt na stanovanjskem po-
dročju.
Turki pripravljajo v Istam-
bulu od 8. do 12. decembra
razstavo industrije plastike in
pakiranja, tehnologije strojev
in materiala Plastpack, od
18. do 31. decembra pa sejem
darilnih predmetov.
J.K.
SKB BANKA D.D.
Kotiček za iiralc« NT&RC
Prvi bančni zeleni telefon v
SlovenUi
"Dober dan. Poklicali ste zeleni telefon SKB banke. Prosim?"
"Ali mi lahko poveste kaj več o pionudbi SKB banke, zlasti
o kreditih za občane?"
"Seveda."
SKB banka je prva med bankami v Sk>vcniji od^ria zeleni
bančni telefon, Id ga lahko brezplačno pokličejo iomnitenti
SKB banke, pa tudi vsi ostali iz vse Slovdje, in vprašajo o
vsem, kar jih o poskrvanju SKB banke zanima.
Zato, da vpraiate
Zeleni telefon SKB banke z enostavno in lahko zapcnnnljivo
številko 080 15-15 vam je na voljo vsak dan od ponedeljka
do petka od 9. do 14. ure, zato, da vprašate, poveste svoja
mnenje, predloge, pnpombc in pobmlc Vse to bo prispevalo
k še bdjšemu delu SKB banke, vam pa omogočilo, da na
enostaven in seveda brezplačen način hitro pridete do
željenih informacij.
Vai neposreden stik z banko
Izkušnje prvega tedna so pokazale, da smo tak servis v
Sloveniji resnično potrd>ovali, saj zazvoni zeleni tefofon SKB
banke povprečno oscmdesetkrat devno. Paleta odgovorov, Id
jih lahko dobite po zelenem telefonu je tako pestra kot so
vaša vprašanja - pa če* vas zanimajo tekoči računi, najem
kredita, informacije o plačilni kartici Eurocard Mastercard
SKB banke ali njenih delnicah.
Torej, zavrtite 080 15-15 in vprašajte!
REKLI SO
Direktor zreškega Cometa
Branko Pavlin o ugotovitvah
SDK, da so v podjetju oškodo-
vali družbeno lastnino in se
tako znašli na seznamu podje-
tij, kjer naj bi ob revizijah
ugotovili določene nepravil-
nosti:
»Na pobudo sindikata in
s soglasjem zaposlenih smo le-
tos februarja rezervirali sred-
stva za proces lastninjenja
v višini enega regresa in plača-
li prispevek dišavi. Denarja
nismo izplačali in ga tudi ni-
smo spremenili v lastniške de-
leže. Comet je še vedno v druž-
beni lasti. Da denarja nismo
razdelili, smo se odločili kot
dobri gospodarji v pričakova-
nju lastninskega preoblikova-
nja. Danes je to kamen spoti-
ke, vsi, ki smo jih vprašali za
nasvet, pa so menili, da za
takšno ravnanje ni zakonskih
ovir. Tako imenovano oškodo-
vanje lahko zdaj preprosto od-
pravimo s preknjižbo. Trdim
pa, da v nobenem primeru ni-
smo oškodovali družbenega
premoženja. Zato sem napisal
pismo predsedniku vlade dr-
. Janezu Drnovšku in mu sve-
toval, naj z objavo resničnih
podatkov prekine gonjo, ki
povzroča samo veliko škodo
gospodarstvu in meče slabo
luč na uspešna podjetja.«
IB
NOVO NA BORZI
Novosti na trgu
Piše Bojan Gradišnik
Naš finančni trg se vedno
bolj razvija. Med drugimi je to
videti tudi po novih instru-
mentih, ki se na tem trgu po-
javljajo. Na trg prihajajo novi
kratkoročni in dolgoročni
vrednostni papirji. Vsi izdaja-
telji vrednostnih papirjev se
trudijo, da bi s čimboljšo po-
nudbo prišli do svežega denar-
ja, kapitala, oziroma, da bi
delnica, ki že kotira na borzi,
s svojo stabilno ceno vplivala
na prodajo dodatnih emisij. So
tudi izjeme, o katerih sem že
pisal, vendar te samo potrjuje-
jo pravilo. Natančna proučitev
vsega novega in primerjava
s tistim, kar je že na finanč-
nem trgu omogoča investitor-
jem kar najboljše naložbe.
Zadnja novost je izdaja dveh
vrst komercialnih zapisov Sta-
novanjskega sklada Republike
Slovenije. Oba zapista sta na
prinosnika. Najmanjši apoen
prvega zapisa, ki je nominiran
v nemških markah je 400 DEM
in zapade 3. oktobra 1994. Ku-
pec komercialnega zapisa bo
na ta dan dobil 433,96 DEM,
seveda po srednjem tečaju
Banke Slovenije. To pomeni
9,25% obrestno mero na letni
ravni. Drugi zapis je prava no-
vost. Nominiran je v britan-
skih fimtih. Nominacija v fim-
tih je za naše razmere precej
nenavadna. Obrestna mera je
8,75% na letni ravni. Izdali so
za 2 miliona funtov zapisov.
Najmanjši apoen 1000 funtov
prinese imetniku na dan za-
padlosti - 9. aprila 1051,06
funtov v tolarjih. Dodatna za-
nimivost pri teh dveh papirjih
je tudi možnost reodkupa. Od
15. januarja 1994 bo možno
skladu prodati nazaj - pred-
časno vnovčiti - zapise po te-
oretični vrednosti zmanjšani
za 1,5% provizijo v prvem pri-
meru in za 0,4% provizijo
v drugem"primeru. Stanovanj-
ski sklad bo prosil za borzno
kotacijo, ko bodo izpolnjeni
vsi pogoji.
Na borzo želi s svojimi del-
nicami tudi GEA CoUegen.
Na izrednem zasedanju
skupščine so sprejeli predlog
naj bi se začel promet z njiho-
vimi delnicami po prvem janu-
arju 1994. Skupščina delničar-
jev je tudi ugotovila, da je bila
celotna emisija delnic proda-
na. Za zbrani denar 214 miU-
onov tolarjev so kupili poslov-
ne prostore s predavalnicami
v stolpnici WTC.
Borzni komentar
Na torkovem borznem se-
stanku se je trgovalo z 10 ob-
veznicami in 13 delnicami.
Na področju obveznic ni
prišlo do sprememb tečajev,
seveda če 0,1% padec ali po-
rast ne razumemo kot spre-
membo.
Delniški trg je bil bolj zani-
miv. Največ se je trgovalo
z delnicami d.d. Dadasa. Z nji-
mi je bilo za 0,5 mio DEM pro-
meta. Njen tečaj je porasel za
3.913,00 SIT. Ta porast je ve-
lik, glede na to, da se je tečaj
nekaj tednov vrtel okoli
150.000.00 SIT/delnico.
SVETUJEJO BROKERJI
CELJSKE BORZNE HIŠE
Pokojnine višja za
3,1 odstotka
LJUBLJANA, 18. no-
vembra (Dnevnik) - Pokoj-
nine, izplačane novembra,
se bodo povišale 3,1 odstot-
ka, za toliko, kolikor se je
povečala bruto plača za za-
poslenega, izplačana za
september. Najnižja pokoj-
ninska osnova od 1. novem-
bra tako znaša 29.847, naj-
višja pa 144.574 tolarjev.
Podražitev
elektrike
LJUBLJANA,18. no-
vembra (Dnevnik) - Za
električno energijo bo tre-
ba od 1. decembra odšteti
povprečno 9,67 odstotka
več. Takšen sklep je spreje-
la vlada na svoji seji, ni pa
potrdila predlagane podra-
žitve naftnih derivatov za
četrtino.
Hitovo »odkritje«
LJUBLJANA, 18. no-
vembra (Delo) — Hitovo
»odkritje« o lastninskih
stranpoteh Dela je poskus
Hitovega vodstva, da bi po-
zornost javnosti preusmeril
s sebe drugam. Zahteva po
reviziji lastninjenja Dela je
nesmiselna, saj se Delo še
sploh ni lastninilo, ugotav-
ljajo v tej časopisni hiši.
Hit napovedal
zapiranje igralnic
NOVA GORICA, 23. no-
vembra (DELO) - Po spre-
jemu zakona o davku od
posebnih iger na srečo so
v Hitu zaradi znatno večjih
obremenitev napovedali
možnost, da s 1. januarjem
zaprejo igralnice v Tolmi-
nu, Otočcu in Rogaški Sla-
tini.
Teden Karitas
LJUBLJANA, 21. no-
vembra (Delo) - Do nedelje
bo v Sloveniji teden Kari-
tas, ki naj bi postal bistven
del dejavnosti omenjene
dobrodelne organizacije.
Tema tedna je klic dobrote
za mir v družini. S priredi-
tvami, medijskimi akcijami
in koncerti bodo v tem ted-
nu skušali zagotoviti kar
največ sredstev za pomoč
beguncem in socialno ogro-
ženim.
Obdavčene
igralnice
LJUBLJANA, 22. no-
vembra (Delo) - Državni
zbor je po hitrem postopku
sprejel 5 do 40-odstotni
prometni davek od iger na
srečo. Poleg tega je sprejel
zakona o visokem šolstvu,
ki med drugim določa, da
naj bi bila starostna meja
za upokojitev visokošol-
skih učiteljev 65 let.
Družinski prejemki
po novem
LJUBLJANA, 22. no-
vembra (Večer) — Državni
zbor je sprejel tudi zakon
o družinskih prejemkih,
s katerim so uzakoniU de-
narno nadomestilo za čas
porodniškega dopusta,ki
ga bodo po novem začeli
izplačevati s 1. julijem pri-
hodnje leto, pomoč za
opremo novorojenca in
imiverzalni otroški doda-
tek, ki ga bodo začeU izpla-
čevati v letu 1996.
Št. 47 - 25. november 1993
6|
KOMEN"!"IRAMO
Naša ravnateljica
je super O.K.
Primer »Mešl«, ki že od
pomladi buri celjske duhove,
dobiva nove razsežnosti, ki
rahlo dvignejo pritisk tudi
doslej povsem neprizadete-
mu opazovalcu. Če naj bi bi-
le proti ponovnemu imeno-
vanju predvsem nekatere
politične stranke, podpira pa
jo večina v kolektivu šole
Frana Rosa in stroka, potem
ima Mešlova po zadnjih in-
formacijah še nove zagovor-
nike. Našli so jih med učenci
»njene« šole in to samo nekaj
dni po trditvah učiteljev, da
razprtije v kolektivu ne vpli-
vajo na delo z otroki.
Takšno trditev je bilo na-
mreč slišati na novinarski
konferenci, ki so jo na šoli
Frana Roša sklicali po tem,
ko celjski izvršni svet že dru-
gič ni dal soglasja k ponov-
nemu imenovanju Mešlove
za ravnateljico. Takrat je ta-
ko večinski kot manjšinski
del kolektiva, ki nasprotuje
imenovanju Mešlove, zatrdil,
da otroci tega spora ne čuti-
jo. Kot v posmeh izrečenemu
je v redakcijo čez nekaj dni
prispel sestavek z naslovom
Naša ravnateljica (verjetno
z željo, da bi ugledal luč sve-
ta na straneh časopisa). Vse-
bino so mu dali učenci od
petega do osmega razreda, ki
so odgovorili na anketo no-
vinarskega krožka na šoli
o tem, kaj mislijo o svoji rav-
nateljici. Odgovori so seveda
sami presežniki v smislu
»naša ravnateljica je super
O.K.« Večini se ravnateljica
zdi prijetna, vljudna, skrb-
na, prijazna in vse ostalo,
kar sodi zraven. Tudi pre-
stroga ni, izvemo iz odgovo-
rov, pa še željam in težavam
učencev zna prisluhniti, kar
naj bi bilo sicer nujno za
vsakega pedagoga. Ker je šo-
la vsakemu otroku drugi
dom, vsaj tako so nas nekoč
učili, je samoumevno, da je
nekaterim anketirancem
ravnateljica kot mati, ki skr-
bi za njih kot za svoje otroke.
Tisto o njenih »lepih sivo-
belih laseh, ki se od veselja
bleščijo,« pa je očitno plod
nekoliko pesniško navdah-
njenega učenca. Zanimiva je
tudi trditev, češ da »vsi ve-
mo, da je najboljša ravnate-
ljica v mestu«. Morda bo po-
slej nekoliko usahnila pod-
pora aktiva ravnateljev?
Sicer pa že uvod prispevka
pove, kakšen je bil namen
ankete: ko so otroci izvedeli,
da nameravajo ravnateljico
zamenjati z nekom drugim (s
kom, pravzaprav, če pa je
ona vselej edini kandidat?),
jih je to menda prizadelo in
zato so zapisali svoja mne-
nja. Vse lepo in prav, če bi
zadeva res nastala spontano,
kot želijo prikazati. Pa na
žalost ni tako. Mentorica no-
vinarskega krožka namreč
v isti sapi, ko trdi, da otroci
niso bili spodbujeni, pojas-
njuje, da je učence vprašala,
kakšna se jim zdi ravnatelji-
ca in da so se nato dogovorili
za anketo. Zadeva ji namreč
»leži na duši«, pa tudi učenci
so po njenem o njej seznanje-
ni, saj berejo časopise in po-
slušajo radio. V vsem skupaj
torej ne vidi nič spornega,
kvečjemu nasprotno, saj je
bila menda tudi ravnateljica
zadovoljna, ko je prebrala,
da učenci o njej lepo mislijo.
Navsezadnje, kdo pa ne ma-
ra hvale na svoj račun?
Vprašanje je le, kakšen je
njen namen in kaj se želi
z njo doseči. V tem primeru
so nameni in cilji jasni, tra-
gično je le, da akterji verja-
mejo, da so njim v korist.
TATJANA CVIRN
Celjski dom čaka
pravo priložnost
z današnjo objavo razpisa
za oddajo 623 poslovnih
prostorov v Celjskem domu
(površine, ki jih je do odhoda
zasedala Jugoslovanska arma-
da) se začenja 30-dnevni rok,
v katerem Celjani pričakujejo
rešitev dilem, kakšno vlogo
naj bi v bodočnosti imela ta za
Celje v preteklosti še kako po-
membna stavba. Pred objavo
razpisa je celjski IS na novi-
narski konferenci predstavil
svoje načrte o bodoči podobi
Celjskega doma.
Razpisne pogoje je pripravi-
la posebna komisija, ki so jo
sestavljali Miro Gradič, Alen-
ka Kocuvan-Polutnik, Željko
Cigler in Tone Šepec, občinski
IS pa je komisijo, ki bo obrav-
navala vse prispele vloge na
razpis dopolnil še z Jožetom
Zimškom, Ivom Prodanom,
Nenadom Firštem in Damja-
nom Vrečkom. Razširjena ko-
misija naj bi presodila, komu
oddati v najem poslovne pro-
store, ki so glede na razpisne
pogoje primerni za kulturne,
družabne, poslovno-promocij-
ske, kongresne, trgovske, go-
stinske in druge tržne dejav-
nosti. Razpon dejavnosti
- omeniti velja tudi želje po
igralnici - je dovolj širok, pred-
nost pri izbiri najemnikov pa
bodo imeli tisti interesenti, ki
bodo ponudili program z naj-
bolj zaokroženo ponudbo,
v skladu z namembnostjo Celj-
skega doma.
Ali, kot je dejal predsednik
komisije Miro Gradič: »V Celj-
skem domu je mesto za najem-
nike, ki bodo imeli dovolj de-
narja za oživitev prostorov, saj
se je pri izbiri treba zavedati,
da se bo moral Celjski dom
živeti sam.« Jože Zimšek pa je
k temu dodal, da v bodočnosti
vidijo Celjani to stavbo kot ži-
vahen kultumo-družabni cen-
ter, ki bo s prenovo železniške
postaje ter ureditvijo Aškerče-
ve ulice v sodobno mestno uli-
co lociran v najlepšem predelu
Celja.
IS
Plani na papirju in v oblakih
Začasno financiranje za prve M mesece 199U
Dobršen del pozornosti je
laški izvršni svet na ponedelj-
kovi seji namenil planskim do-
kumentom za prihodnje leto:
osnutku plana občine in os-
nutku odloka o proračunu ob-
čine Laško.
Izvršni svet je mnenja, da
v tem trenutku mnogih nedo-
rečenosti, ne kaže hiteti. Zna-
na niso, na primer, izhodišča
Ministrstva za finance za pri-
pravo proračuna za leto 1994,
niti se še ne ve, do katerih
sprememb oziroma prenosov
določenih nalog na repubhški
nivo bo prišlo v prihodnjem
letu. Zato je izvršni svet pri-
pravil proračim na osnovi ena-
kih pogojev delovanja kot ve-
ljajo v tem letu in ob upošteva-
nju enakega obsega sredstev.
Tako so po sedanjem osnutku
prihodki proračuna predvide-
ni v višini 684 milijonov tolar-
jev, dogovorjeni obseg porabe
pa 224 milijonov tolarjev. Os-
nutek plana občine in občin-
skega proračuna bodo na za-
četku prihodnjega meseca si-
cer dali v skupščinsko razpra-
vo, a predvsem zato, da zbere-
jo še nove pripombe ter določi-
jo prioritete in da bi bilo mo-
goče čim prej sprejeti doku-
ment o začasnem financiranju
za prve tri mesece prihodnjega
leta.
Ob sprejetem poročilu o iz-
vajanju zakona o denacionali-
zaciji v občini Laško pa je iz-
vršni svet ocenil, da so bUi na
tem področju vloženi veliki
napori, pogojeni z mnogimi
problemi, ki spremljajo reše-
vanje teh zadev. Da vse skupaj
teče prepočasi, je v mnogočem
pripisati državi, ki ni prispe-
vala sredstev za izvajanje za-
kona o denacionalizaciji, dr-
žava se različno obnaša do
vračila zemljišč, različni prav-
ni strokovnjaki pa imajo
o istih pravnih vprašanjih
v postopku denacionalizacije
različna mnenja.
V skupščinsko razpravo ozi-
roma sprejem bo izvršni svet
predložil tudi osnutek spre-
membe dela zazidalnega načr-
ta v Debru, ki se nanaša na
izgradnjo večnamenske šport-
ne dvorane. Zazidalni načrt je
bil javno razgrnjen, na urbani-
stične, arhitektonske in druge
rešitve pa občani niso imeli
pripomb. Tako bodo v Debru,
med drugim, zgradili dvoetaž-
no športno večnamensko dvo-
rano. V pritličju so predvideni
servisni prostori in prostori za
lokale, v etaži pa večnamenski
prostor za športna igrišča in
1200 gledalcev ter za sejemske
in zabavne prireditve.
M. AGREŽ
Potreba po
novih šolah
Poročali smo že o števil-
nih poslanskih pobudah za
gradnjo nove, večje po-
družnične osnovne šole
Ljubečna, pred meseci pa
se je v celjski občini odprlo
še pereče vprašanje nado-
mestne gradnje podružnič-
ne osnovne šole v Socki.
Tamkajšnja šola ima
prostore v stari, razpadajo-
či graščini, ki ne le da ni
primerna za vzgojno-izo-
braževalno delo, ampak
postaja zaradi odpadanja
ometa tudi dejansko vse
bolj nevarna za bivanje
otrok v njej. Številna opo-
zorila krajanov Socke ter
vodstva matične osnovne
šole Vojnik o potrebnosti
gradnje nadomestnih pro-
storov sta pred kratkim do-
polnila še poslanca zbora
KS Rudolf Čebule in Mira
Šeško, v torek (ob zaključ-
ku redakcije) pa je skupaj
z resornim občinskim se-
kretarjem Željkom Cigler-
jem Socko obiskala tudi
delegacija Ministrstva za
šolstvo in šport. Osrednja
tema obiska je bil seveda
dogovor o možnostih grad-
nje nove šole.
IS
Dobra volja ne zadošča
Konjicam so ugotovili, da brez razvojnega načrta občine ne bo šlo
Na kar dveh zasedanjih ob-
činske skupščine so konjiški
poslanci govorili o gospodar-
skih razmerah v občini in
možnostih reševanja zaposle-
nosti, na koncu razprav pa
ugotovili, da imajo sicer veliko
dobre volje, da bi stvari pre-
maknili na bolje, samo da ne
vedo katere in kako. Zato so se
v ponedeljek soglasno odločili,
da vendarle pristopijo k izde-
lavi strateškega načrta razvoja
občine.
Na tokratnem zasedanju so
podrobneje osvetlili razmere
v kmetijstvu. Direktor Kmetij-
sko gozdarske zadruge Jože
Berdnik je govoril o težavah
njihovih 307 članov, ki se
navzven odražajo v več kot 30
odstotnem zmanjšanju odkupa
goveda in mleka. Pri mleku
pričakujejo še nadaljnje strmo
zmanjševanje odkupa, saj lah-
ko po oceni le četrtina kmetov
doseže stroge kriterije za ka-
kovost mleka, ki bodo uveljav-
ljeni z novim letom. Anton
Kuzman, vodja hranilno kre-
ditne službe, ki ima v konjiški
občini 4  blagajniška  mesta
s približno 50 milijoni tolarjev
na hranilnih vlogah, pa je ute-
meljil sedanjo organiziranost
te službe, ki jo hoče banka
Slovenije centralizirati. Janko
Lešnik, direktor podjetja Zlati
grič je za glavnega krivca te-
žav označil previsoke dajatve
državi, ki hromijo njihovo
konkurenčnost. Zaradi kako-
vosti je sicer vino še donosno
(letos ga je 380 tisoč litrov),
z jaboki pa je izguba. Dodatne
težave jim povzročata denaci-
onalizacija - vrnili so že 70
hektarjev zemljišč in lastni-
njenje, saj zaradi spora ob od-
cepitvi od kmetijske zadruge
še nimajo rešenih premoženj-
skih vprašanj.
Poslanci so govorili še o po-
budi inciativnega odbora za
ustanovitev Lovske družine
Špitalič in se odločili za nada-
Ijevanje pogovorov s sosednjo
V konjiški občini imajo kmetje
izredno visoke katastrske do-
hodke - med najvišjimi v drža-
vi. Zaradi tega in zaradi nepo-
štenega količnika, s katerim se
določajo osnove za odobritev
štipendij za kmečke otroke, je
večina kmečkih otrok v zad-
njem letu izgubila možnosti za
pridobitev štipendije.
šentjursko občino o razmejitvi
lovišč. O novi zakonodaji na
področlju lokalne samouprave
ter državne uprave pa so bili
Po skupnem zasedanju se je
sestal še družbenopolitični
zbor in odvzel poslansko imu-
niteto županu in predsedniku
izvršnega sveta. Jože Baraga je
v postopku zaradi prenosa de-
narja od prodaje doma TE za
gradnjo telovadnice. Rudi Pe-
tan pa zaradi nakazila prora-
čunskih sredstev za nakup
delnic Štajerske banke brez
sklepa skupščine in ponareja-
nja uradnih dokumentov. Pre-
iskava se bo sedaj lahko pri-
čela.
enotni, da dosedanji predlogi
smrdijo po centralizaciji in da
hočejo z njimi predvsem skre-
gati vse Slovence — da bi na vse
drugo pozabili.
MILENA B. POKLIC
Revizija v Deiu
NOVA GORICA, 17. no-
vembra (Delo) - Hit je na
novinarski konferenci ko-
mentiral dopolnilo k me-
morandumu o podržavlja-
nju igralnic in sodbo Vr-
hovnega sodišča o plačeva-
nju davkov. Poleg tega je
zahteval revizijo lastninje-
nja v Delu in Slovenskih
novicah, o rezultatih SDK
pa naj obvestijo javnost
enako, kot so obveščali
o lastninskem preoblikova-
nju Hita.
Novi direktor RTV
LJUBLJANA, 17. no-
vembra (Delo) - Po odloči-
tvi sveta RTV je Žarko Pe-
tan novi generalni direktor
RTV Slovenija.
Brezposelnost
narašča
LJUBLJANA, 17. no-
vembra (Delo) - Oktobra je
stopnja brezposelnosti
v Sloveniji že presegla 15
odstotkov. Število novih
brezposelnih se namreč že
tretji mesec stopnjuje. Od
lanskega do konca letoš-
njega oktobra je tako brez
zaposlitve ostalo 24.800
ljudi.
Pravobranilci
vložili tožbe
LJUBLJANA, 17. no-
vembra (Dnevnik) - Druž-
beni pravobranilci samou-
pravljanja so doslej dobili
114 poročil o revizijskih
pregledih, ki jih je opravila
SDK. Pravobranilci so ob-
delali 64 poročil in vložili
27 tožb zaradi suma oško-
dovanja družbene lastnine
po zakonu o preoblikova-
nju podjetij.
Za oborožitev 1,2
milijarde mark
LJUBLJANA, 18. no-
vembra (Večer) - Odbor dr-
žavnega zbora za obrambo
je sprejel razvojni obramb-
ni program, ki naj bi v pri-
hodnjih osmih letih po na-
črtih obrambnega ministra
in vlade stal okoli 1,2 mili-
jarde nemških mark. Sred-
stva bodo predvsem name-
njena obrambi slovenskega
zračnega prostora in
obrambi morja.
Zlorabe v Smeltu
LJUBLJANA, 19.no-
vembra(Delo)-Ljubljanski
kriminalisti so razkrili, da
je pri zidavi Smeltovega
Svetovnega trgovinskega
centra (WTC) prišlo do zlo-
rab, ponarejanja, fiktivnih
pogodb in velikega okoriš-
čanja. Ob tem se je zastavi-
lo tudi vprašanje, kako se
je lastninil Smelt, zato se
bodo kriminalisti lotili tudi
tega.
LDS O novih
partnerjih
LJUBLJANA, 19. no-
vembra (Delo) - Na seji po-
litične koordinacije LDS so
obravnavali morebitno po-
vezovanje z demokrati,
ZESS in socialisti. Rezul-
tati so menda obetavni,
morebitno združevanje pa
ne bi ostalo brez posledic
za notranja razmerja
strank in za vladno koali-
cijo.
Št. 47 - 25. november 1993
a
Kdo bo predpisal zdravilo?
Zavod Celjske lekarne nima direktorja, niti ustreznih organov, trdilo ŽalčanI
o na videz sulioparni točki
dnevnega reda - predlog odlo-
ka o ustanovitvi Javnega zavo-
da Celjske lekarne - se je na
zadnji seji žalskega izvršnega
sveta vnela vroča razprava. Da
Celjske lekarne sploh nimajo
legitimnega vodstva, da direk-
torica o vsem odloča na svojo
roko, je bilo slišati. Krajši ko-
nec pa naj bi potegnili - kdo
drug kot ljudje, ki prihajajo
v lekarne.
Ustanovitelji imajo
premalo besede
Septembra leta 1992 je bil
sprejet Zakon o lekarniški de- •
javnosti in obvezal obstoječe
javne zavode, da morajo us-
kladiti svojo organiziranost
ter poslovanje v šestih mesecih
po njegovi uveljavitvi. Spo-
mladi letos bi torej morale biti
stvari usklajene, pa na Celj-
skem očitno še niso. Ustanovi-
teljice Javnega zavoda Celjske
lekarne so skupščine občin Ce-
lje, Laško. Slovenske Konjice,
Šentjur, Šmarje pri Jelšah in
Žalec. Predlog odloka o usta-
novitvi Javnega zavoda Celj-
ske lekarne je bil doslej sprejet
v štirih občinah: Laškem, Slo-
venskih Konjicah, Šentjurju in
Celju. Šmarčani so sprejeli sa-
mo osnutek odloka s pripom-
bami, ki se nanašajo predvsem
na uskladitev pravic in obvez-
nosti vseh ustanoviteljev ter
zagotovitev nadzora nad fi-
nančnim poslovanjem javnega
zavoda.
Žalski poslanci naj bi o tem
odloku odločali na današnji
seji. Če bo odlok resnično šel
na poslanske klopi, pa po seji
vlade še ni bilo jasno. Kaj se
Žalčanom pravzaprav zdi
sporno? Najprej sama vsebina
odloka: dejavnost zavoda bi
po oceni Žalčanov morala biti
dogovorjena z ustanovitelji,
prav tako bi morali ustanovi-
telji dati »žegen« na razpola-
ganje s presežki prihodkov, ki
jih zavod doseže izven dejav-
nosti javne službe. V odloku to
namreč ni posebej zapisano
oziroma je rečeno, da zavod
s presežki razpolaga samostoj-
no. In še z enim členom odloka
se Žalčani niso strinjali, ti-
stim, ki določa, da do imeno-
vanja novega sveta zavoda
opravlja naloge dosedanji
svet, direktor in delavci s po-
sebnimi pooblastili, imenova-
ni pred sprejemom tega odlo-
ka, pa nadaljujejo delo na se-
danjih delovnih mestih do
sprejema statuta in imenova-
nja direktorja po postopku in
na način, kot ga določajo za-
kon, odlok in statut.
Samovolja
direlctorice
Vsebina odloka menda ne bi
bila sporna, če ne bi v Žalcu
imeli kup pripomb na doseda-
nje vodstvo Celjskih lekarn,
natančneje na delo direktorice
Herte Knaus. Podrobnosti je
nanizala upravnica žalskih le-
karn Gabriela Sternad. Kna-
usovi je mandat direktorice
potekel 1. oktobra* letos, kar
pomeni, da Celjske lekarne
sploh nimajo direktorja. Man-
dat je potekel tudi članom sve-
ta zavoda ali pa so posamezne
članice na porodniškem dopu-
stu. Nadalje Stemadova pravi,
da so imeli v štirih letih samo
štiri kolegije, upravniki lekarn
so se sestali zadnjikrat lani
spomladi, ko je sindikat raz-
pravljal o kolektivnih pogod-
bah. Svet se je sestajal samo za
zaključne račune. O naložbah
je direktorica odločala na svo-
jo pest. Tako so, denimo, za
novo lekarno v Zrečah izvedeli
iz časopisja. Konkretno so
imeli v žalskih lekarnah zara-
di ignorantskega odnosa di-
rektorice, je bilo slišati na seji,
veliko težav. Lekarna Žalec bo
po novem pravilniku pogojno
verificirana za opravljanje le-
karniške dejavnosti, dokler ne
bodo kupili potrebnih apara-
tur, in čeprav je Stemadova že
poleti pripravila spisek nujnih
naložb, nanj niso dobili niti
odgovora. Problematični sta
nadalje lekarni v Preboldu in
na Vranskem, ki sta bili do
lanskega leta pod lekarno Ža-
lec, potem pa ju je direktorica
preprosto vzela v svoje roke.
Stemadova kot upravnica žal-
ske lekarne ni smela več niti
planirati dopustov v teh dveh
lekarnah in s tem nadomešča-
nje odsotnih delavk. Kot pravi
žalska upravnica, ji je ostala
odgovomost za delo obeh le-
karn, vendar brez pravice os-
novnega nadzora, ker vodita
postaji farmacevtska tehnika.
Ko je upravnici lekarne Polze-
la potekel mandat, je bila ime-
novana samo za šest mesecev
kot v.d. upravnika, ne pa za
štiri leta, kot določa zakon.
»Nihče nima ničesar osebno
proti direktorici, problem so
metode in načini vodenja. Več-
krat smo se želeli pogovoriti,
vendar nikoli ni bila priprav-
ljena na dialog,« je še povedala
Stemadova. Da je dogovarja-
nje s Celjskimi lekamami te-
žavno, so potrdili tudi dmgi
člani žalske vlade ter direktor
žalskega zdravstvenega doma
Franjo Velikanje. Mimogrede
- tudi na sejo vlade Herta Kna-
us ni prišla, čeprav so jo pova-
bili.
Zakaj bi zamujali
vlak?
Kako torej rešiti lekarniški
vozel? Žalčani so najprej raz-
mišljali, da bi enostavno usta-
novili svoj zavod, vendar bi bi-
la to silno dolgotrajna pot.
Predlagali so naslednje: po-
slanci naj sprejmejo odlok,
v katerem pa morajo biti upo-
števane pripombe vlade. Pri-
pravi naj se premoženjska bi-
lanca Celjskih lekarn, pri če-
mer Žalčani menijo, da si lah-
ko Celjske lekame lastijo le
4 do 5 odstotkov premoženja.
Stavbe so bile namreč zgraje-
ne s samoprispevki ljudi, veči-
no opreme pa so v lekarnah
dobili od večjih dobaviteljev.
Nadalje naj bi se sestali pred-
stavniki občin ustanoviteljic
in se dogovorili za izvolitev
novega sveta zavoda ter ime-
novali novega vršilca dolžno-
sti direktorja, ta pa ne sme biti
Herta Knaus. V novi svet za-
voda so Žalčani že predlagali
svojega člana, in sicer Milko
Štrukelj, svetovalko za druž-
bene dejavnosti. Poleg tega bo
občina oblikovala svojo lekar-
niško mrežo. V žalski občini
danes delujeta kot samostojni
enoti lekarna v Žalcu in na
Polzeli. V Preboldu in na
Vranskem je obseg dela ome-
jen, izdajajo lahko samo os-
novna zckavila oziroma zdra-
vila z blagim učinkom, tudi
prostori v Preboldu niso
ustrezni. Po predlaganem na-
črtu lekarniške mreže naj bi
vse štiri lekame imele enak
položaj, kar pomeni, da lju-
dem z območja Prebolda in
Vranskega ne bi bilo treba ho-
diti po nekatera zdravila v Ža-
lec ali Celje. Obenem bo obči-
na objavila razpis koncesij za
opravljanje lekamiške dejav-
nosti. In čemu je potrebna
takšna naglica? »Preprosto za-
to,« je pojasnila Stemadova,
»ker se bodo sicer povsod pri-
vatizirali, v Žalcu pa bomo
vlak zamudili. Poleg tega se
bodo v začetku leta podpiso-
vale pogodbe z zavarovalnica-
mi in zavodom za zdravstveno
zavarovanje. Po oceni zborni-
ce se bo večina lekam privati-
zirala do leta 2000 in če v obči-
ni ne bomo ukrepali, bodo po-
sledice občutili ljudje, ki pri-
hajajo v lekarne.«
Čeprav v občini še niso raz-
pisali koncesij za opravljanje
lekarniške dejavnosti, je zani-
manje precejšnje. Gabriela
Stemad ne skriva, da bi vzela
v najem lekamo v Žalcu, s či-
mer se strinja tudi direktor
žalskega zdravstvenega doma.
Prav tako se že pojavljajo inte-
resenti za najem lekam na
Polzeli, v Preboldu in na Vran-
skem.
Sedanja
organiziranost je
najboljša
Za mnenje smo povprašali
še drugo stran. Direktorica
Celjskih lekam Herta Knaus
je povedala: »Zakon o zavodih
je izšel leta 1991 in takrat so se
Celjske lekame iz enovite or-
ganizacije s statutarnim skle-
pom preimenovale v javni za-
vod. Leta 1992 je izšel zakon
o lekarniški dejavnosti, po ka-
terem se je bilo treba uskladiti
z določenimi členi in se pravno
formalno organizirati ter us-
kladiti, in sicer z odlokom
o ustanovitvi Javnega zavoda
Celjske lekame. Jimija 1992 je
bil v vse občine posredovan
odlok o ustanovitvi javnega
zavoda, ki ga ustanavlja obči-
na Celje v soglasju z ostalimi
občinami v regiji. Nekatere
občine so odlok sprejele, druge
ne, ker so menile, da imajo
pravico do soustanovitelj stva.
Oktobra 1992 so občine dobile
nov odlok, da se ustanavlja
javni zavod, šest občin pa ima
vlogo soustanovitelja. Po dveh
mesecih so odlok sprejeli v La-
škem, kasneje še v Šentjurju,
Slovenskih Konjicah in Celju,
niso pa ga sprejeli v Žalcu in
Šmarju, kjer je bil potrjen sa-
mo osnutek. Istočasno smo jim
poslali statut, členi, ki niso
v odloku, so sprejeti v statutu.
Gradivo je bilo posredovano
dovolj zgodaj, občinske struk-
ture sem velikokrat prosila,
naj stvari uresničijo, da se bo
oblikoval svet zavoda ter
pravno-formalno registriral
javni zavod.«
Zakaj je prišlo do zastojev
v žalski in šmarski občini?
Knausova pravi, da jih težko
komentira, očitno pa do uskla-
ditve ni prišlo, morda so raz-
mišljali tudi o ustanovitvi
lastnega javnega zavoda, kar
je neracionalno, saj se s tem
povečuje število administra-
tivnega kadra, imenovati mo-
rajo lastnega direktorja, uvesti
svojo AOP službo, sklepati po-
godbe o financiranju, skrbeti
za strokovnost, povezovanje
z analitskim laboratorijem, ki
ga občini nimata, imeti je tre-
ba specialista analitika za pre-
gled zdravil in podobno. »Se-
danja organiziranost je naj-
boljša za uporabnike, založe-
nost zdravil je dobra, lekame
poslujejo pozitivno, zaposleni
pa imajo primeren standard,«
dodaja Knausova.
Očitke, da o vsem odloča sa-
ma, direktorica odločno za-
vrača. »Odločam samo sklad-
no s pristojnostmi, ki jih imam
kot poslovodni organ, vodje pa
imajo svoje pristojnosti.«
O predvideni privatizaciji, ki
se ji v lekamah ne bodo mogli
izogniti, ter o razpisih koncesij
pa Herta Knaus razmišlja ta-
kole: »Vsaka konkurenca v le-
karniški dejavnosti je pozitiv-
na. Vendar se morajo občinske
stmkture zavedati, da morajo
biti previdne pri razpisih kon-
cesij, in sicer zato, ker zavod
za zdravstveno zavarovanje
Slovenije pri sklepanju po-
godb ne bo namenjal finanč-
nih sredstev obstoječemu za-
vodu v takšni višini kot doslej,
temveč jih bo dodelil koncesi-
onarju, sredstva se bodo preli-
la osebi, ki bo imela privatno
prakso. Obstoja možnost, da
bo v obstoječih lekamah na-
stal presežek kadra. Privatni-
ku namreč ne bo treba sprejeti
obstoječih delavcev v svojo le-
kamo, zato premislek ni od-
več. Lekame so na območjih,
kjer jih sedaj ni, potrebne.
Prevzem obstoječih lekam
v najem pa ocenjujem kot
skrajno nepravilnost. Dvajset
let so delavci in zavod vlagali
sredstva, po moje bi bila to
neke vrste divja privatizacija
in tega ne morem odobravati.
V tem primem bi morali nare-
diti popolnoma drug koncept
organiziranja lekarniške mre-
že in preiti na podeljevanje
koncesij vsem lekamam na
Celjskem.«
IRENA BAŠA
Brazirrja po Braziliji
Turistično društvo Celje in Celjska folklorna skupina
France Prešeren, prirejata danes, 25. novembra ob 18. uri
zanimivo potopisno predavanje z diapozitivi o Braziliji.
Kot je znano, se je tam poleti mudila Celjska folkloma
skupina in nastopala v Santosu, Sao Paulu, bila je tudi
v Rio de Janeim in nekaterih drugih mestih. Hkrati pa se
je se?;panjala tudi s plesi in običaji dmgih gostujočih
skupin: iz Mehike, Argentine, Paragvaja, Venezuele in
Slovaške. Številne posnetke s poti bi celjski folkloristi, ki
so v minulih tednih z dvema koncertoma proslavili 20
letnico obstoja, v sodelovanju s Turističnim dmštvom
Celje radi pokazali Celjanom in sponzorjem, da bi se na
tak način oddolžili za pomoč in udeležbo na festivalu, kjer
so promovirali tudi mesto Celje in Slovenijo ter navezali
stike tudi s tam živečimi Slovenci.
MP
Na Icavo v Union
Tisti, ki večkrat zavijejo v kino Union, so verjetno že opazili prijetno novost. Avla je dobila
povsem novo podobo, ki so jo uradno predstavili pred dnevi ob premier slovenskega filma
Morana. V celjskem Kino podjetju so se lotili prenove vhodnega dela stavbe, ki ima status
kultumega spomenika in zlasti trajnim elementom v prostom vrnili prvotno podobo. Novost je
prijetna »filmsko obarvana« kavama, ki jo je Miša Praprotnik - Zupančič zasnovala v tistem delu
avle, kjer je bila prej blagajna. Prostor nekdanjega gostinskega dela pa bo namenjen nekadilcem.
TC, Foto: EDO EINSPIELER
Št. 47 - 25. november 1993
8
Upravnik ni policaj!
y Celju ocenili aelo Stanovanitke zaHruge AtrU In poUjetla
Supta-stan za zadovoljivo - kaj bo s hišniki?
»Upravniki nismo inip«k-
torji oziroma policiHti, da bi
ugotavljali, kdo namenoma
povzroča ikodo v »tanovanj-
Mkih objektih, s katerimi
upravljamo. Ko pa nas bodo
etažni lastniki ali najemniki
obvestili o znanih storilcih,
bomo z veseljem uveljavljali
<>d«>l(odnint»ko odgovornost,«
je Bojan Kolenc, predstavnik
podjetja Supra-8tan, ki uprav-
lja z večino stanovanj v lasti
celjslie občine, pojasnil, zalcaj
morajo lastniki kriti vse stro-
ške odpravljanja ^kode, ki Jih
v stanovanjskih objektih na-
menoma povzročajo nekateri
stanovalci.
Nova stanovanjska zakono-
daja je namreč prav na tem
področju izredno nedosledna,
saj za taksna popravila fi-
nančno ne bremeni najemni-
kov. Vse stroške so sorazmer-
no s svojim lastninskim dele-
žem na objektu dolžni kriti
lastniki stanovanj, v primeru
občine in podjetij, ki so lastni-
ki večih stanovanj, pa gre ta
denar iz - zaenkrat dokaj niz-
kih - najemnin. To in pa dej-
Zaltonodaja sicer uvaja stano-
vanjslio inšpekcijo, vendar je
le-ta organizirana na državni
ravni in zaenkrat ni nobenih
možnosti, da hi jo uvedli tudi
po občinah. Dva stanovanjslui
inšpektorja za vso Slovenijo,
ki naj bi napravila red na tem
področju, pa sta po mnenju
Celjanov prav tolilco kot če ne
bi imeli nobenega,
stvo, da v Celju v večstano-
vanjskih hišah oziroma blo-
kovnih gradnjah praktično ni
hišnikov, pa sta bili tudi glav-
ni zameri, ki ju je bilo s strani
članov IS slišati na račun dela
obeh upravniških organizacij
- Stanovanjske zadruge Atrij
in podjetja Supra-stan.
»Razmerja v stanovanjskem
gospodarstvu bodo precej bolj
jasna, ko bodo na državni rav-
ni sprejeti tudi vsi potrebni
podzakonski akti,« je bilo ob
obravnavi poročila o delu
obeh upravniških organizacij
še slišati. Vprašanje, zakaj
v Celju nimamo profesionali-
ziranega dela hišnikov in či-
stilk - kar bi edino zagotavljalo
red na tem področju - pa je
tako široko, da bi terjalo po-
sebno obravnavo, so se strinja-
h tudi člani IS,
Le-ti so tako sprejeli poroči-
lo o Izvajanju upravništva sta-
novanjskih hiš, stanovanj ter
poslovnih prostorov ter obe
upravniški organizaciji pozva-
li, da dosledno spoštujeta po-
godbene obveznosti, ki veljajo
do junija 1994,
I, STAMEJČIČ
Na Bledu so ob podelitvi priznanj tudi nazdravili. Z leve Tone Javomlk § hčerko Martino,]
dr. Maki Tajnikar, Peter Kovačevlč in Frane Firšt.
Zlato za Inovatorje
Tone Javomik iz Velenja in Franc Firšt iz Mozirja sta na letošnji Eureki v Bruslju prejela zlato
priznanje za svoji Inovaciji, Tone Javomik, oziroma Toplotna tehnika Tone iz Velenja, je prejel
zlato priznanje za večnamenski akumulator energije Multivak R. Obrtnik Franc Firšt iz Mozirja
pa je zlato priznanje prejel za motorni krogelni ventil, ki so ga kot inovacijo prijavili Firšt, Peter
Kovačevič in zunanji sodelavec Zvone Cencent. Na Bledu je inovatorjem odličja podelil minister
za goijipodarske dejavnosti dr, Maks Tajnikar ob prisotnosti belgijskega veleposlanika v Sloveniji,
LOJZE OJSTERSEK
Kulturni sidad
iio le počaicai
Člani celjskega IS so
v ponedeljek odločanje
o tem, ali naj podprejo
ustanovitev občinskega
Kulturnega sklada in takš-
no odločitev predlagajo tu-
di poslancem občinske
skupščine, odložili do pri-
hodnje seje. Dotlej pa bo
v celjski kulturi potrebno
poiskati še nekaj odgovo-
rov na to, kakšno vlogo naj
bi sklad imel.
Ideja o ustanovitvi Kul-
turnega sklada ni nova,'
svet/)valec za kulturo se-
kretariata za dmžbene de-
javnosti Nenad Firšt pa le
v gradivu tudi zapisal, da
e donatorstvo v celjski
{ulturi na nek način že
uveljavljena praksa. Da bi
sklad z letom 1994 tudi
uradno zaživel - z vsemi or-
gani upravljanja in oprede-
ljeno dejavnostjo - pa bi
morali skupščinski poslan-
ci do konca leta sprejeti
odlok o njegovi ustano-
vitvi.
Kljub temu, da je bilo
v gradivu predloženo bese-
dilo odloka, ki določa de-
javnost in sredstva sklada
ter način upravljanja, pa je
Borut Alujevič vseeno opo-
zoril člane IS, da je potreb-
no natančno opredeliti,
kdo je lahko donator, kdo
sponzor, predvsem pa za-
gotoviti, da bi se iz sklada
financirale tudi štipendije
za nadarjene bodoče kul-
turne ustvarjalce ter na-
tančno opredeliti, kaj se bo
lahko financiralo z denar-
jem sklada,
IS
Celjsicl ravnatelji z ministrom
Celjski osnovnošolski ravnatelji so
minuli teden obisk šolskega ministra
dr. Slavka Gabra izkoristili tudi za
pogovor o pojavljajočih zapletih pri
imenovanjih ravnateljev.
Kljub temu, da je bil povod za pet-
kovo srečanje na nek način ven darie
»primer MeŠl«, je pogovor po besedah
vodje aktiva osnovnošolskih ravnate-
ljev Janeza Domitroviča ostal na na-
čelni ravni. Tako so ministru zastavili
vprašanja, ali je ravnatelj strokovno-
menedžerska ali politična funkcija,
kakšen je pravno vzeto položaj zavo-
da, ki nima imenovanega ravnatelja,
kakšna je v izbirnem postopku vloga
Zavoda za šolstvo ter nenazadnje, lu-
ko e s spreminjanjem obstoječe zako-
nodaje, ki dopušča zaplete pri imeno-
vanju,
' Po zdajšnji zakonodaji namreč rav-
natelja imenuje Svet zavoda, soglasje
k imenovanju pa mora podati ustano-
vitelj zavoda - kar je v primeru osnov-
nih šol občina. Če ustanovitelj z ime-
novanjem ne soglaša, se razpis ponovi,
v zakonu pa ni nikjer določeno, kako
dolgo se lahko takšni postopki vleče-
jo. Tako je teoretično lahko posamez-
na šola v »polpravnem« položaju tudi
po več let. Minister Gaber je pojasnil,
da ravnatelj opravlja svoje naloge, do-
kler ni zaključen izbirni postopek in
Imenovan nov ravnatelj, nekaj nalog
- kot so denimo podpisovanja osebnih
listin - pa lahko prevzame njegov po-
močnik in Svet zavoda, ki odloča o fi-
nančnih odločitvah. Zaplete pa se se-
veda na manjših šolah, kjer po zakonu
niso imeruivani pomočniki ravnate-
ljev.
Gaber je v Celju le menil, da je
ravnatelj predvsem strokovni vodja
šole, v manjši meri tudi menedžer,
njegova funkcija pa je politična le to-
liko, kolikor mora skrbeti za izvajanje
nacionalnega programa, O vlogi Za-
voda za šolstvo je menil, da gre za
strokovno institucijo, katere odločitve
bi morali spoštovati, saj tudi ministr-
stvo v celoti stoji za njimi, V sam po-
stopek imenovanja ravnateljev pa se
ministrstvo nikakor ne more nepo-
sredno vključevati, i
Celjskim osnovnošolskim ravnate-
ljem je minister Gaber še pojasnil, da
je v Sloveniji zakonodaja o imenova-
nju ravnateljev trenutno v fazi pri-
Erav sprememb. Prvi osnutki pa na-
azujejo možnost, da bi ravnatelje ne-
posredno in dokončno imenovali Sveti
zavodov, vendar pa bi bilo v tem pri-'
meru potrebno zdajšnjo tripartitno
sestavo (predstavniki lutanoviteljev,
kolektiva in staršev v primeru OS)
Svetov spremeniti v korist ustanovite-
ljev,
IS
Servis aH kaj drugega
Celjski 18 ho o morehitnem Moglasju k oblikovanju Skupnosti zavodov vzgoje In
Izobraževanja razpravljal še enkrat
Zakona o zavodih ter o or-
ganizaciji in financiranju za-
vodov s področja vzgoje in izo-
braževanja sta sistem financi-
ranja in notranjo organizira-
nost osnovnih šol precej spre-
menila. Ker pa dopuščata
možnost povezovanja in sode-
lovanja posameznih zavodov,
so se v Celju v vseh 13 Od ter
glasbeni šoli in Centru interes-
nih dejavnosti odh>čili za usta-
novitev Skupnosti zavodov, na
katero bi posamezni zavodi
prenesli del svojih sekundar-
nih dejavnosti.
Člani IS so v ponedeljek od-
ločali o tem, ali kot ttstanovi-
telj soglašajo z oblikovanjem
takšne skupnosti ali ne. Po
enoumi razpravi je predsed-
nik IS Jože Zimšek nizanje ra-
zličnih mnenj prekinil s tem,
da je točko umaknil z dnevne-
ga reda in strokovne službe se-
kretariata za družbene dejav-
nosti zadolžit, da pripravijo
natančne odgovore na vsa
vprašanja ter gradivu za pri-
hodnjič priložijo tudi pogod-
bo, s katero bi posamezne šole
prenesle del svoje dejavnosti
na skupnost.
Del članov IS in predstavni-
kov političnih strank ni verjel
razlagam, da gre le za prenos
računovodskih, finančnih ter
nekaterih administrativnih,
komercialnih in pravnih nalog
iz posameznih šol na skttpnott
ter s tem za racionalnejše po-
slovanje. Ustanovitev Skup-
nosti zavodov ne bi občinske-
ga proračuna v ničemer fi-
nančno bremenila, saj bi bilo
njeno delovanje odvisno od ve-
ljavnega načina financiranja
s strani Ministrstva za Šolstvo
in šport, omogočalo pa bi raci-
onalno izrabo obstoječih pro-
storskih, kadrovskih in teh-
ničnih možnosti. Z združeva-
njem finančnih in računovod-
skih delavcev bi zagotovili
preglednejše in enotnejše po-
slovanje šol, pa tudi strokovno
specializiranost delavcev, Že
zdajšnja postavitev skupnih
finančnih služb je vsebinsko
precej skladna z določili Pra-
vilnika o ustanovitvi skupno-
sti zavodov, če pa bi posamez-
ne šole prenašale opravljanje
teh dejavnosti v svoje okvire,
bi se povečalo število zapoilc-.
nih, težave pa bi bile tudi z za-
gotavljanjem strokovnosti ter
računalniške in strojne
opreme.
Ti argumenti pa članov IS
niso prepričali, saj je bilo sli-
šati pomisleke, da gre za »vra-
čanje Združenih osnovnih šol
skozi stranska vrata ter glede
na zapletenost pogodbe, ki je
političen akt, za poskuse ob-
vladovanja Šol in ravnateljev,«
kot je dejal Miro Gradič.
V imenu ravnateljev je Janez
Domitrovič pojasnjeval, da so
Nova zakonodaja priznava
celjskim osnovnim šolam - od-
visno od velikosti - od 0,5 do
1,2 računovodskega delavca.
Na 1 delavca po obstoleči me-
todologiji financiranja dobi
šola 38.000 tolarjev neto, zato
bo v opravi anju računovod-
sko-finančnm funkcij povezo-
vanje šol v vsakem primeru
nujno.
bile ZOd s skupščinskim skle-
pom ukinjene septembra 1991,
zdaj pa zakonodaja narekuje
ločevanje osnovne in sekun-
darnih šolskih dejavnosti.
Strokovne odločitve glede
vzgoje in izobraževanja se
oblikujejo v aktivu ravnate-
ljev, ekonomske pa naj bi
prevzela skupnost. Minister
dr. Slavko Gaber zagotavlja,
da spremembe lokalne organi-
ziranosti na delovanje skup-
nosti ne bodo vplivale, saj bi jo
financirala država, O tem
- predvsem pa o posodbi, ki bi
urejala odnose med posamez-
nimi zavodi in Skupnostjo za-
vodov - pa bodo člani 18 znova
govorili prihodnjič,
IVANA STAMEJČIČ
Dražje čiščenje
Javnih površin
Cene čiščenja javnih povr-
šin, kar v celjski občini oprav-
ljajo delavci Javnih naprav
Javnega podjetja Komunala,
so se nazadnje dvignile lan-
skega avgusta. Po skoraj pol-
drugem letu pa je celjski IS
v ponedeljek odobril od 8 do
35-odstoten dvig cen za posa-
mezne storitve.
Plan čiščenja ulic za letošnje
leto so v Komunali izdelali na
osnovi lani avgusta povišanih
cen, zato so v predlog tudi za-
pisali nujnost sprotnega kori-
giranja cen glede na indeks ra-
sti cen komunalnih storitev.
Tako so prvič zaprosili za po-
višanje že v začetku letošnjega
junija, vendar ie IS takrat me-
nil, da v Javnih napravah niso
upravičeni do dviga cen.
Že junija so komunalci
Strokovno službo za komunal-
no gospodarstvo OSUPVO za-
prosili za mnenje glede povi-
šanja cen, le-ta pa jim je odgo-
vorila, da je povišanje cen po-
trebno. Kljub temu, da so ob-
stoječe cene že v aprilu pokri-
vale le 80 odstotkov stroškov,
pa so pri predlaganem poviša-
nju komunalci ostali pri raz-
ponu od 8 do 35 odstotkov,
IS je takšen predlog podra-
žitev sprejel, višje cene čišče-
nja javnih površin pa bodo za-
čele veljati s 1, decembrom,
IS
Profesorji v Gorenju
Prejšnji teden je velenjsko Gorenje obiskalo 30 profe-
sorjev geografije in gospodarstva, ki poučujejo na dunaj-
skih srednjih šolah.
Dunajski pedagoški inštitut je pripravil seminar, na
katerem so obravnavali vključevanje Gorenja v medna-
rodno blagovno menjavo in perspektive v novih političnih
in gospodarskih razmerah. Profesorji so si ogledali še
proizvodnjo velikih gospodinjskih aparatov. O podjetju,
izvoznih dosežkih in strategiji za naatop v Avstriji sta
gostom spregovorila namestnik generalnega direktorja
GA mag. Jure Toplak in direktor Gorenja Handels mag-
. Ciril Faluc.
Dunajske srednješolske profesorje je v Velenje pripeljal
mag. Wolfgang Feyrer, ki je ob zaključku seminarja zago-
tovil, da bodo vtise in spoznanja posredovali tako kole-
gom kot dunajskim srednješolcem. Udeleženci seminarja
so povedali, da so med obiskom v Goren u spoznali veliko
novega ter zaželeli podjetju še naprej tupešen nastop
v Evropi in svetu,
ML
Veklng ie
naprej skrbi za
pokope
s podpisom pogodbe je
podjetje Veking prevzelo
skrb za upravljanje s poko-
pališči v Celju, Kompolah
ter na Teharju. V ponede-
ljek pa so člani celjskega IS
ocenili poročilo o opravlje-
nem delu Vekinga v letoš-
njih pr\'ih devetih mesecih
ter siclenili, da podjetju za-
upajo upravljanje pokopa-
lišč še za eno leto.
Čeprav bi bil razpis za
oddajo iconcesije za uprav-
ljanje 8 pokopališči zdaj
mogoč kadarkoli, pa v Ce-
lju vendarle ocenjujejo, da
je potrebno najprej urediti
vse organizacijske in si-
stemske osnove z občinske
strani. Tako naj bi do nove-
ga razpisa za upravlianje
s poki^ališči predvidoma
prišlo z januarjem 1995.
Ob sprejemu poročila
0 opravljenem delu Vekin-
ga v letošnjih prvih devetih
mesecih pa so člani IS
sprejeli še sklepe, da se
Javnemu podjetju Komu-
nala nakazanih nekaj več
kot poldrugi milijon tolar-
jev iz naslova amortizacije
objektov pokopališke de-
javnosti ter 2 milijona to-
larjev iz skupnih prihod-
kov od najemnin namenita
za gradnjo mrliške veže
v Kompolah, Tudi prihod-
nje leto naj bi šla tretjina
vseh prihodkov za investi-
cijsko dejavnost, prednost
1 )ri tem pa bo imelo dokon-
i^anje gradnje mrliške veže
v Kompolah, razširitev po-
kopališča na Teharju ter
Sadnja žamega pokopa-
la na celjskmi mestnem
pokopališču,
IS
št. 47 - 26, november 1993
Kaplje zgodovine
yčasih avesio, danes samo dva mlina v SavInIskI dolini
v Občinski matični knjižni-
ci v Žalcu so minuli petek
predstavili zanimivo knjigo
2 naslovom Kaplje zgodovine.
V njej so popisani mlini
v Spodnji Savinjski dolini ter
pekoč nepogrešljivi vodnjaki,
obenem pa delo opozarja na
slabo kvaliteto podtalne vode
v dolini.
Izid knjige Kaplje zgodovi-
ne je s pomočjo sponzorjev
omogočil občinski odbor žal-
ske Liberalno-demokratske
stranke. Večino tekstov je na-
pisal in prispeval tudi večino
slikovnega gradiva Gregor
Vovk. Ob izidu je povedal, da
je knjiga nastala predvsem za-
to, ker so ljudje po dolini veli-
kokrat pripovedovali o tem»
koliko mlinov je nekoč imela
Savinjska dolina. Še pred voj-
no so mleli žito v več kot 200
mlinih, danes obratujeta le še
dva: v Grajski vasi in v Andra-
žu. Vodnjaki so postali zani-
mivi zlasti po zadnjih dveh
sušnih letih, v preteklosti pa
so bili nepogrešljivi na marsi-
kateri domačiji. Podatke o sta-
rih mlinih in vodnjakih je av-
tor zbiral na terenu, pri njego-
vem delu pa so mu pomagali
Franc Ježovnik iz Griž, Kon-
rad Brunšek iz Andraža, Mar-
jana Kopitar iz žalskega se-
kretariata za urejanje prosto-
ra, pa strokovnjaki celjskega
Nivoja, Zavoda za socialno
medicino in higieno ter Pokra-
jinskega muzeja. ^
Tako je nastala knjiga, ki
bralca seznani s splošnimi po-
datki o vodi, ga popelje med
savinjskimi vodnjaki in stu-
denci, pa seveda starimi mlini,
opisani so mlini v Spodnji Sa-
vinjski dolini od 15. stoletja
naprej. V knjigi so zbrani tudi
podatki o kvaliteti podtalnice
v Savinjski dolini, ki je vse
prej kot zadovoljiva in polna
nitratov, pesticidov, nekatera
zajetja po okoliških hribih pa
so že mikrobiološko oporečna.
Knjiga Kaplje zgodovine je iz-
šla v nakladi 600 izvodov in je
v glavnem že razprodana, če
bo dovolj interesentov, pa se
obeta še ponatis.
IB
PREJELI SHO
Odprto pismo iz Špitaliča
Ministrstvu za promet in
zveze, Republiški upravi za
ceste, g. Stanetu Frimu in
g. Francu Banu, poslancema
v Parlamentu RS ter vsem biv-
šim in sedanjim funkcionar-
jem, ki so kdaj koli bili ali bi
morali biti odgovorni za pro-
blematiko v KS Špitalič v ob-
čini Slovenske Konjice.
Z vsem dolžnim spoštova-
njem do omenjenih gospodov
in državnih institucij, vas ob-
veščamo, da smo se krajani
Špitaliča v nedeljo, 14.11., ta-
koj po maši zbrali v našem
edinem posvetnem zbiraUšču
jedilnici (tudi razredu, telo-
vadnici in večnamenskemu
prostoru hkrati) podružnične
OŠ v Špitahču.
Zakaj? Na protestnem sho-
du! Zakaj? Da protestiramo,
da izrazimo svoje nezadovolj-
stvo, bes,...! Spet zakaj? Za-
radi: ... oh, koliko stavkov bi
morali tukaj napisati, pa ven-
dar je najbolj ustrezen samo
tale: Zaradi izumiranja! Da,
prav to se zadnjih dvajset let
dogaja s krajem, ki je nekdaj
v svoji cvetoči zgodovini po-
menil ponos, napredek, pred-
vsem pa je bil poseljen. Na tem
mestu nimamo namena našte-
vati številnih pomembnosti iz
preteklosti, (čeprav vsi vemo
da je leto 1993 leto turizma,
kraj pa bi bil v neki bolj ureje-
ni in pošteni državi sigurno
popolnoma podrejen turizmu)
za nepoznavalce pa je treba le
povedati, da je bila v sedanjih
Starih slemenih, tik znamenite
Seitzkloster nekdaj prva urad-
na gostilna - Gasthaus (gastuž)
v Evropi! Tako vsaj trdijo zgo-
dovinarji, ki kraj kljub vsemu
obiskujejo iz vsega sveta.
In tak kraj v osrčju Evrope
je danes odrezan od sveta, ne
samo zaradi plazu v cesti; (da
ne bo kdo dejal saj to pa ni
taka reč) zaradi katastrofalne
večletne neiu-ejenosti cestnega
odseka, ki je dolg vsega komaj
nekaj preko šesttisoč metrov.
In ta ubogi cestni odsek sta si
Ljubljana in Konjice dvajset
let podajala kot ping-pong žo-
gico, do danes, ko smo spet
tam kot pred dvajsetimi leti.
Nikogar osebno nimamo ija-
mena in pravice na tem mestu
obsojati za dejanja in nedeja-
nja, ki so privecUa do stanja
v kakršnem, nedvomno in pri-
merljivo z ostalimi kraji, Špi-
talič je. Krivi smo vsi! Ali so
morebiti špitalski otroci, ki se
med pešačenjem v šolo in do-
mov glasno in v mislih odreka-
jo svojemu rojstnemu kraju?
Kako se v zadnjem času ime-
nujejo ljudje, ki (ne po svoji
krivdi), ne morejo več ostati na
svojih domovih? Ali se tukaj
ne dogaja skoraj nekaj podob-
nega kot v sedanji BiH, le da
v bolj počasni in mehki meto-
di, softy genocid!
V Špitaliču vidimo največ
krivde ravno na ljudeh, ki so
vsa ta leta pridno hodili k nam
vabit na volitve, referendume
in vse mogoče ostale solidar-
nosti, tu in tam tudi vmes, po-
miriti preglasne nezadovoljne-
že, predvsem pa — to se danes
najbolj vidi - ljudem preprosto
lagali in metali pesek v oči. To
je čista resnica, kajti ljudje se
vedno bolj in bolj spominjamo
obljub: to bomo uredili v tem
referendimiskem obdobju, ali
v tem letu, ali še ta teden. In
vse te obljube so današnji ge-
neraciji in bodočim spet prišle
v modo.
^ Spet pa ne smemo nehvalež-
no prezreti nekaterih obljub,
ki pa so vendarle postale
stvarnost. To so telefonija, pa
petsto metrov asfaltne ceste
letos in osemsto metrov nepo-
polne asfaltne ceste v bližnji
preteklosti in seveda pomoč
pri vodovodih. Naj nam kdo ne
zameri, če smo pozabili prište-
ti še kakšen metrček asfalta.
Toda kljub naštetemu, te
pridobitve pomenijo bore ma-
lo, glede na dejstvo, da se je ta
infrastruktura razvijala samo
zadnjih nekaj let, prej pa sko-
raj dvajset let nič. Vlada naše
države že dve leti deli sredstva
za razvoj demografsko ogrože-
nih območij, kar Špitalič v ce-
loti je, koliko pa je pricurljalo
v prave roke se tako vidi. No,
drobiž pa le pade na pravo me-
sto, kot je letos, tako glasno
omenjena, asfaltna prevleka
z ustrojem v dolžini petsto me-
trov. Pa še teh nekaj metrov
nove ceste bi še danes bilo
takšnih (to smo Špitalčani
prepričani), kot je ostala cesta,
če se letos spomladi krajani ne
bi »zbudili« in prišli do spoz-
nanja, da smo lahko tudi mi
močni. Ta moč je samo v naši
enotnosti in trdoglavosti, da je
treba enkrat narediti konec
neskončnim obljubam in hi-
navski solidarnosti. Spoznali
smo namreč, da v tej naši mla-
di državi, le z izsiljevanjem ter
določenimi centričnimi priti-
ski na ključne točke dosežeš
upravičene zahteve. Kaj kma-
lu po javno izraženih grožnjah
o zapori hitre ceste Hoče-Arja
vas, se je namreč ves birokrat-
ski ustroj, od državnih do ob-
činskih struktur, začel premi-
kati. Te premike je dejansko
povzročilo naše neomajno
vztrajanje, kar je po vseh do-
sedanjih izkušnjah iz prete-
klosti res hvalevreden primer
v naši krajevni samoupravi.
Uvideli smo tudi, da naše več
kot upravičene zahteve žanje-
jo odobravanje v občinskih
sferah, kar nam je dalo še po-
sebno voljo.
Danes, ko smo, vsaj tako iz-
gleda, spet na začetku ( v pre-
teklosti), ko naši otroci in de-
lavci po dvajsetih letih spet
pešačijo, je napočil čas za
usodne odločitve - biti ali ne
biti. In spet je prišla na površje
enotnost in odločenost, da ne-
kaj storimo; da obračunamo
z lažmi. Nihče več ne dvomi
o naši sposobnosti, da to tudi
uresničimo.
Zato danes pozivamo odgo-
vorne, že omenjene institucije
ter gospode, da nemudoma
ustavijo svoje strokovno pod-
kovane želje o razmetavanju
težko ustvarjenega denarja,
v večne sanacije starih in sve-
žih plazov na cestah, ki sodijo
v preteklost, ter takoj omogo-
čijo realizacijo predlaganih,
ekonomsko najustreznejših,
praktično najtrajnejših pose-
gov v novi trasi ceste. Ta naša
zahteva je vsekakor najmanj,
kar bi morala širša skupnost
(če misli resno o uspešni zgod-
bi) prispevati za razvoj demo-
grafsko ogroženega »dragulja«
sredi tako opevanje Evrope.
Ker pa nekohko dvomimo
v zgodbe o uspehu, nam ne
preostane kaj drugega, kot da
svoje zahteve podkrepimo
s kakšnim odmevnim deja-
njem.
Ob koncu, pa še zanimiv ko-
mentar k predlogu, ki ga je
bilo slišati na zboru krajanov:
prosiU bi namreč podjetje Av-
tocesta, da nam dovoli pešače-
nje v šole in službe (kateri si to
še lahko privoščijo) skozi pre-
dor Golo rebro vsaj v zimskem
času. Pot bi namreč bila ob-
čutno krajša, ne bi potrebovali
dežnikov, v predoru je nekaj
stopinj nad ničlo, kakšna bi
leihko tudi malce postopala,
nekaj pa bi ostalo tudi avtobu-
sarjem. Mimogrede pa bi si
lahko ogledali položaje, za
vsak slučaj, če bo potrebno
s silo uresničiti stokrat obljub-
ljeno. To pa vsekakor še ne po-
meni vloge za zaprtje hitre ce-
ste, da se ne bi komu prehitro
kolcnilo.
Špitalčani ali ljubkovalno
(po konjiško) Čezgorčani, si
vsekakor želimo najtoplejših
in prijateljskih odnosov s svo-
jo materjo občino in državo ter
njihovimi predstavniki, zato
pričakujemo, da bo tudi ta
stran storila vse za takšne od-
nose. Zakaj bi po nepotrebnem
kdo od odgovornih tekal z na-
pol praznimi cevmi po pogo-
rišču, ko pa je najlažje pogasiti
že dim.
To, o gašenju dima, pa naj
bolj razmislijo tudi bodoči
kandidati na prihodnjih lokal-
nih volitvah, še preden bodo
prišli v Špitalič rož'ce sadit.
KRAJANI ŠPITALIČA
P.S. Do objave bo preteklo že
spet nekaj vode, zato v tem
času upamo, da sta gospoda
Baraga in Pečovnik iz nedelj-
skega zbora odnesla bistvo na-
ših zahtev, ter v tem času že
kaj postorila v dober namen.
Foto life pred finalom
Letošnja akcija Foto life, kjer so naši bralci pokazali svoje fotografske sposobnosti na
razpisano temo Človek in prosti čas, se počasi zaključuje. V najnovejši Petici smo objaviU
najboljših osem fotografij po mnenju žirije, vendar nagrade še niso razdeljene, saj boste z glaso-
valnimi kuponi in oddajo glasov na Radiu Celje, izbraU najboljše prav vi, cenjeni bralci, katerim
smo akcijo tudi namenili. Skoraj 500 fotografij ste nam poslali in vseh seveda nismo mogli
objaviti. Nekaj lepih je še ostalo na zalogi in skušali jih bomo objaviti v naslednjih številkah
Novega tednika.
Avtor objavljene fotografije, ki sicer ni prišla v ožji izbor pa je Ivan Strmole iz Celja.
Djsteršek v Vegradovi galerili
Velenjski dopisnik in fotoreporter Lojze Ojsteršek se je sicer
ze upokojil, vendar še vedno poroča in beleži zanimive dogodke
v Šaleški dolini, predvsem v Velenju.
Tokrat je Ojsteršek razstavil večje število fotografij v upravni
zgradbi velenjskega gradbenega podjetja Vegrad, ki ima tudi
svoje galerijske prostore. Razstavljeni posnetki so večjega for-
mata v čmobeli tehniki z različno tematiko. Poleg posnetkov iz
rudarskega življenja se Ojsteršek v zadnjem času ukvarja tudi
s socialno tematiko in motiviko ter abstraktnimi kompozici-
jami. Avtor se je s svojimi posnetki predstavljal že sirom Slove-
uije, za svoje specifično rudarske motive pa je prejel tudi šte-
vilna priznanja in nagrade.
VIKTOR KOJC
V Levcu bodo zgradili pločnik
če ne bo kakšnih posebnih težav z vremenom, bodo
29. novembra v Levcu začeli graditi težko pričakovani pločnik.
Gradili ga bodo delavci celjskega Cestnega podjetja in sicer na
desni strani oziroma tisti, na kateri stoji prodajni center Lena.
i*ri tej trgovini bodo kasneje uredili še križišče in avtobusno
postajališče. Celotna naložba bo veljala približno 15 milijonov
tolarjev.
m
HVALEŽNA POKROVKA
Veselo presenečenje za vse, ki radi
kuhamo - hvaležna pokrovka.
Kako? boste rekli. Tako, da loči
paro in tekočino. Skozi odprtine
na dnu pokrova izhaja para, ki se
ulekočinja pod zgornjim pokrovom
ter se skozi odprtine vrača nazaj
v posodo, s tem omogoča, da se
\ toplota s paro ne izgublja v
ozračje, ampak se vrača in tako občutno skrajia čas kuhanja ali
pečenja. Pečica - friteza hkrati, torej. Uporabljali jo boste, kolikor
dolgo boste kuhali, in to pri vseh tipih posode, do premera 21
oziroma 29 cm Mala pokrovka 4.900 SIT, velika pokrovka 5.900
SIT. Vse informacije: Marko Sušnik, C. Dolomitskega odreda 31,
Ljubljana, teUfon (061) 263-795.
MALA + VELIKA + ČISTILO = 9.900 SIT.
Št. 47 - 25. november 1993
11)
Prenovljen božji grob
v soboto je mariborski
škof dr. Franc Kramberger
blagoslovil obnovitvena dela
na katedrali sv. Mohorja in
Fortunata v Gornjem Gradu,
še posebej slovesno pa so
blagoslovili obnovljeni božji
grob.
Na slovesnosti so poleg
škofa in drugih duhovnikov
sodelovali dr.Emilijan Cevc,
ki je strokovno predstavil
božji grob, o obnovi katedra-
le pa je spregovorila konser-
vatorka Anka Aškerc.
Katedrala v Gornjem Gra-
du spada med najpomemb-
nejše kulturne spomenike
v Sloveniji. Gornji Grad ima
častitljivo in stoletno zgodo-
vino, saj se je že v prvi polo-
vici 12. stoletja ponašal
z edinim benediktinskim sa-
mostanom na ozemlju da-
našnje Slovenije. V kraju so
zgradili tudi cerkev, eno
ključnih romanskih arhitek-
tur na Slovenskem. Cerkev
se ni ohranila, vendar so
strokovnjaki sedaj ugotovili,
kakšna je bila v prvotni po-
dobi. Samostan so ukinili
konec 15. stoletja, ljubljan-
ski škofi pa so imeli kasneje
v Gornjem Gradu drugo re-
zidenco. Za časa škofa Rav-
barja so v kraju pozidali no-
vo škofijsko palačo. Sedanjo
cerkev,  znamenito  gomje-
grajsko baročno katedralo,
so zgradili v 18. stoletju,
v času škofa Athemsa. Arhi-
tekt je bil Matija Sperski,
cerkev se ponaša z izredno
notranjo opremo, predvsem
Kremser Schimdtovimi sli-
kami. Ta katedrala se kosa
s podobnimi spomeniki na
celotnem evropskem po-
dročju.
Cerkev so v preteklih sto-
letjih vzdrževali na različne
načine, najprej ljubljanska
škofija, nato pa s pomočjo
premoženja, predvsem goz-
dov, ki so bili po vojni odv-
zeti. Ko so se v Zavodu za
varstvo naravne in kulturne
dediščine skupaj z Gomje-
grajci lotili obnove cerkve, je
na vrsto prišel tudi božji
grob. Ta je narejen v 19. sto-
letju, v baročni tradiciji. Je
veličastna stvaritev, edin-
stvena pri nas, ker je ohra-
njena v celoti.
Z obnovo cerkve so pričeli
že pred več kot desetimi leti,
intenzivno pa so z obnovo
začeli, ko je v Gornji Grad
prišel sedanji župnik Ivan
Koren. Sredstva so prispeva-
li nekdanja Kulturna skup-
nost, današnje Ministrstvo
za kulturo, mariborska ško-
fija in občina Mozirje. Veliko
sredstev so obrali po delov-
nih organizacijah in verniki
v Gornjem Gradu. Krajani
so k obnovi prispevali pred-
vsem prostovoljno neplača-
no delo. Pri obnovi so med
drugim popravili vse strehe,
ostrešja in kritine, zunanjo
fasado, prebelili notranjost
in restavrirali božji grob.
Dela so bila zahtevna tudi za
konservatorje. Vsa dela še
niso v celoti končana, čaka
jih še predvsem čiščenje slik,
obnova notranjosti in uredi-
tev kamnitih delov stavbe.
URŠKA SELIŠNIK
Obnovljen božji grob v gornjegrajski katedrali.
Smeškova
abeceda
v Plesnem teatru Igen
Studia za ples Celje pri-
pravljajo v nedeljo, 28. no-
vembra, ob 18. uri v Slo-
venskem ljudskem gleda-
lišču Celje premierno upri-
zoritev predstave Smeško
med črkami ali Plesna abe-
ceda.
Za nov slovenski avtor-
ski plesni projekt je koreo-
grafijo izdelal Igor Jelen, ki
je tudi režiser predstave,
avtor tekstov je Branko
Zupane, glasbe Jani Golob,
songe bo odpela Neca Falk,
povezovalec predstave pa
bo Zvone Hribar. Ob ple-
salcih Plesnega teatra Igen,
ki bodo s Smeškom med
drugim razveseljevali naj-
mlajše ljubitelje plesa
v predprazničnih dneh, pa
so predstavo ustvarjali še
scenografinja Marija Cene,
kostumografinja Marija
Kobi in rekviziter Franci
Lukač.
IS
ZAPISOVANJA
Nekoga moraš
imeti rad
Piše: Tadej Cater
Pravzaprav ni najstnika,
ki ne bi vsaj slišal, če že ne
poznal na pamet vsaj kakšen
verz ali dva iz kultne Minat-
tijeve pesmi z naslovom Ne-
koga moraš imeti rad. V na-
valu prve zaljubljenosti pri-
dejo verzi, ki govorijo o lju-
bezni do kamnov, do trav, do
dreves in nenazadnje, do
drugega človeškega bitja,
največkrat nasprotnega spo-
la, še kako prav. Pravzaprav'
si zaljubljencev brez Minat-
tija sploh ne gre predstavlja-
ti. In obratno: Minattija brez
njegove Nekoga moraš imeti
rad, po kateri nosi naslov tu-
di njegova tretja samostojna
pesniška zbirka iz leta 1963,
pravzaprav sploh ne bi bilo.
Oziroma drugače, Minatti bi
brez pričujoče pesmi ostal
vklenjen v tiste ozke pesni-
ške kroge, ki širših množic
kljub dejstvu, da so sloven-
ska tla še kako zelo plodna,
za raznorazne pesnike in
Pesnike, nikoli ne dosežejo.
S tem seveda nočem poveda-
ti, da je Minatti slab pesnik,
da edino kar velja, je pesem
Nekoga moraš imeti rad, da-
leč od tega. Minatti je dober
pesnik, kar pa še nikakor ne
pomeni, da bi ga morali brati
tudi tisti, ki po poeziji le ma-
lokdaj ali nikoli ne posegajo.
Kaj šele zaljubljenci!
Ni torej nobeno naključje
(če verjamemo filozofu, potem
vemo, da naključij sploh ni),
da si je popevkarska zvezda
Lado Leskovar za naslov svo-
jega nastopa, na katerem je
nastopilo še nekaj takih
zvezdniških gostov, izbral na-
slov, ki si svoje avtorstvo spo-
soja pri Minattiju; gre seveda
za generacijski moment, ki ga
je Leskovar resnici na ljubo
odlično zaobjel. Nekoga moraš
imeti rad je pesem - kot že re-
čeno -, ki si svoje ciljno bral-
stvo išče med mlajšimi, med
tistimi, ki priložnosti, da bi
Leskovarja in njegovo kompa-
nijo kdaj poslušali, recimo »v
živo«, niso nikoli imeli, ki te
priložnosti seveda nikoli niti
niso mogli imeti. Glasba, ki jo
pooseblja Lado Leskovar, ki jo
pooseblja Gabi Novak, pa Ar-
sen Dedič in seveda Marjana
Deržaj, pa danes, ob izteku ti-
sočletja   ponovno   odkrivajo
ravno tisti najmlajši. Sam
spomnimo se uspeha, ki ga u
požel Milan Kleč z dramsk
igro Vsega je kriva Marjan
Deržaj in uspeha, ki ga ta ig|
po slovenskih odrih zanje, ai
mo spomnimo oziroma prikfl
čimo si v spomin vedenje o in
rih, na katerih današnja sre(
nješolska mladež poplesava d
ritmih Poletne noči, Mo;aj
črnega vranca, pa kako na gy
prepeva Dan ljubezni... Moj
da iz tujih logov; kakšen tede
dni nazaj so si na MTV privoi
čili »Abba day«. j
Kakorkoh, priča smo zan,
mivemu pojavu, katerega pc
javnost seveda spet ni nakljm
na; ravno ob koncu tisočletji
ravno sredi devetdesetih, t
v našo zavest ponovno vračaj
že povedane in izpete zgodbi
Kot da ne bi bilo moč napisa
nove, povedati nove zgodbi
kar nas kajpak nemudoma m
vede na pomisel o »koncu vel
kih zgodb«. Če citiramo vel
kega postmodernističnega f<
oretika J. Baudrillarda, i\
»slast prepisovanja«, če pan
fraziramo U. Eca in I. Calvin
na izrazito postmodemističi
fenomen, ki v času, ki ga živ
mo, ne more in ne sme presi
nečati. Ravno zaradi dejstvi
da je bilo že vse povedano, c
se je že vse, kar se je ime^
zgoditi, tudi in *zares zgodil
smo prešli v obdobje »riva,
vla«, ki ga pa spet ne smen
enačiti s pojmom nostalgij
O tej govorimo le dotlej, di
kler se posameznih dejste
stanj, ki v nas določeno nosta
gično razpoloženje izzivajo j
budijo, dobro zavedamo sam
s pomočjo oziroma navzoi
nostjo teh istih dejstev i
stanj, ko pa taka dejstva i
taka stanja prisostvujejo m
šim spominjanjem našemu Zi
vedanju, potem nostalgije vi
ni. Potem je le še »rivajvl«. J
namen Leskovarjevega »shc
wa« je bil točno v tem. Pribli
žati slovensko popevko tistin
ki zaradi generacijske pripac
nosti nostalgije niso zmožni,i
Jubiiejni Iconcert IVIKZ Celje
Narodni dom v Celju je v če-
trtek, 18.11. odprl svoja vrata
slavljencu, jubilantu ob deseti
obletnici uspešnega dela in
nastopanja. Popolnoma zase-
dena dvorana je odražala od-
nos Celjanov do mešanega ko-
mornega zbora, ki se je pred-
stavil s slavnostnim koncer-
tom in tako glasbeno zaokrožil
svoje desetletno pevsko pou-
stvarjalnost.
Pod umetniškim vodstvom
dirigenta Pavla Bukovca je
zbor s svojim nastopom ne sa-
mo zaključil neko obdobje
svojega delovanja, marveč tu-
di pokazal, da se ne zadovolju-
je le ugajati povprečnemu obi-
skovalcu svojih koncertov.
Pevke in pevci skupaj s diri-
gentom zavestno usmerjajo
svoj trud k vzgajanju poslušal-
cev, ki prihajajo na njihove
nastope. Potrditev te moje mi-
sli je bilo vzdušje v dvorani, ki
je bila vse prej kot pa hladno
ali samo na stopnji olikanega
sprejemanja koncertnega pro-
grama. Med poslušalci in pevci
se je zelo hitro začela ustvarja-
ti tista nevidna vez, ki nastane
vedno takrat, ko zbor podza-
vestno občuti vsebino skladb,
ki jih izvaja in ne da bi se
zavedali z dirigentovo pomoč-
jo svobodno sooblikujejo tisto
pravo interpelacijo, kot si jo je
po vsej verjetnosti skladatelj
ali prireditelj zamišljal.
Skoraj pravilo je, da se zbori
ob takšnih ali podobnih jubi-
lejih predstavijo s popularnim
programom, ki ni tematsko za-
okrožen in ki na nek način pri-
kaže kaj je zbor v tem obdobju
delal. Tega pravila se je držal
tudi dirigent, ki je v prvem de-
lu predstavil tehtnejša dela iz
področja umetnih skladb,
v drugem delu pa obdelave
ljudskih pesmi. To je bila le
usmeritev, kajti tudi v drugem
delu so bile štiri skladbe ne-
Ijudskega značaja: Antona Fo-
ersterja - Večerni A ve, Matija
Tomca - Vlahi, Rada Simoniti-
ja - Teloh in Ipavčeva - Domo-
vina.
Interpretacijska zamisel di-
rigenta je bila jasna in razpoz-
navna. Zbor je vodil suvereno.
Ni bilo čutiti želje po pretira-
vanju niti v dinamiki niti v rit-
mičnem podajanju. Zvok zbo-
ra je bil lepo zaokrožen, pose-
bej polno so zveneli spodnji
glasovi, alti in basi, ki so še
prav posebej sočni in lepo
obarvani. Po začetni tremi je
samozavest zbora rastla, če-
prav se je rahla nesigurnost
čutila še pri Bachovi fugi z ne
ravno enostavno polifonijo, ki
se po svoji baročni zasnovi
mora razslikovati od stroge re-
nesanse. Anton Bruckner je bil
zastopan z zelo široko zastav-
ljeno Ave Maria, ki za vsak
zbor predstavlja velik izziv,
kajti Bruckner, ki stoji v ro-
mantiki, je skladatelj svobod-
ne glasbene zamisli skoraj
simfoničnih razsežnosti. Iz pr-
vega dela je treba omeniti še
skladbo Kovač, Jakoba Ježa,
ki je bolj sodobno postavljena,
V programski napovedi je bila
ta skladba krstno izvedena
prav pri tem zboru.
Zboru in dirigentu iz srca
čestitam.     MARJAN LEBiC
Pesem partnerslcem mestu
CeUsko pevsko aruštvo navdušilo Grevenbrolch
Pevke in pevci mešanega
pevskega zbora Celjskega pev-
skega društva, ki ga vodi pro-
f. Edvard Goršič, so minuli te-
den gostovali v Grevenbroic-
hu, partnerskem mestu Celja.
Sodelovali so na zborovskih
dneh Grevenbroicha na osred-
njih koncertih.
V sredo so se v farni cerkvi
sv, Martina v Wevelinghovnu
predstavili s programom cerk-
vene zborovske literature,
v petek pa v koncertni dvorani
v Neurathu na koncertu Pesmi
vsega sveta s slovenskimi in
tujimi glasbenimi deli. Tu je
zbor pozdravil tudi svetovalec
za ekonomske odnose pri slo-
venski   ambasadi   v   Bonnu
g. Janez Režun, ki je posebej za
to priložnost pripotoval iz
Bonna, Zbor je na obeh kon-
certih navdušil številno občin-
stvo, ki je prisluhnilo tudi mo-
škemu pevskemu zboru Caci-
lia iz Wevelinghovna in meša-
nemu pevskemu zboru iz Ne-
uratha
V četrtek so si člani zbora
ogledali mesto Karla Velikega
Aachen, kjer so izkoristili do-
bro akustiko tamkajšnje zna-
menite katedrale. Ob vračanju
v Grevenbroich pa so se usta-
vili na tromeji Nemčije, Ho-
landije in Belgije, kjer so »v
živo« nastopili v treh državah
hkrati.
Gostovanje v Grevenbroic-
ha je vodil g. Werner Amian,
ki je v pravem pomenu besede
duša sodelovanja med part-
nerskima mestoma. Pevke in
pevci so stanovali pri greven-
broiških družinah, ki so jih to-
plo sprejele, to pa je bila tudi
še ena priložnost za predstavi-
tev Slovenije, ki jo premnogi
še vedno uvrščajo v Jugoslavi-
jo, Bolj konkretni pogovori pa
so bili na vrsti srečanj z odgo-
vornimi predstavniki občine
Grevenbroich in še posebej
njegove kulture in šolstva.
V okviru teh pogovorv je pred-
sednik zbora, sicer ravnatelj
Srednje ekonomske šole v Ce-
lju, Janko Poklic na povabilo
vodstva obiskal Poklicni izo-
braževalni center, od koder so
bili dijaki nedavno v Celju.
Na srečanjih in pogovorih
z vplivnimi osebnostmi mesta
pa je bila večkrat izražena že-
lja, ali bolje - ponujena prilož-
nost, da bi v Celju ustanovili
enoto Goethejevega inštituta,
ki je v Sloveniji še ni. To bi
veljalo v Celju izkoristiti, saj
bi se 8 tem povečala dostop-
nost uslug, ki jih ti inštituti
nudijo po vsem svetu (izobra-
ževanje učiteljev, dostopnost
literature). V Grevenbroichu
sodijo, da ima Celje vrsto
prednosti pred drugimi slo-
venskimi mesti.
Ob vračanju v Slovenijo so
se celjski pevci ustavili še
v Dudenhofnu pri pevcih mo-
škega pevskega zbora tega me-
sta, s katerimi so navezali pri-
jateljske pevske stike že pred
leti.
I.P.
Koncert za otvoritev
Novi prostori glasbene šole v Laškem
Od otvoritve koncem sep-
tembra letos odpira Kulturni
center v Laškem svoja vrata za
občinstvo ob koncu vsakega
tedna, čeprav je statut, vod-
stvo in ustrezne organe dobil
šele pred dnevi.
V prenovljeni stavbi Kultur-
nega centra je nove prostore
dobil tudi laški oddelek občin-
ske glasbene šole, kamor so se
učenci in učitelji že preselili,
minuli petek so s koncertom
nekaterih svojih sedanjih in
bivših učencev, opravili še slo-
vesno otvoritev.
Ravnateljica, gospa Jadran-
ka Stoviček, je vzhičena nad
novimi pogoji na kratko opisa-
la glavne mejnike iz zgodovine
glasbene šole v Laškem, katere
začetek sega v leto 1926, ven-
dar z 18 letno prekinitvijo po
letu 1957, Nič čudnega, če so
govornico ob tem srečnem tre-
nutku navdajale skrbi in hkra-
ti želja, da bi ukinitve glasbe-
ne šole nikoli več ne bilo.
Začetek koncerta so nazna-
nile fanfare, nato pa je šest
učenk 5. letnika baleta, ki je
v okviru te šole, zaplesalo 14
harjev valček.
V kvalitativnem in težaV
nostnem loku od 1. do 6. razrt
da je 20 učencev odigral
skladbe dvanajstih avtorjfl
izbranih za vadbo v učna
programu. |
Nastopajoči so se za svoj n<
stop dobro pripravili in se i
ta slavnostni trenutek tiM
imenitno oblekli.
Drugi del koncerta so zap^
nili trije bivši učenci glasben
šole v Laškem, ki nadaljuj«
šolanje na srednji glasbeni š<
in na akademiji, ali so najvil
stopnjo   glasbene   izobrazi
končali. S tem so svojim mil
šim kolegom pokazali, kaj
z nadarjenostjo in pridnost)
mogoče doseči.
Mojca Vuga je z Griegovll
svatt>enim dnem pokaz*
svojo uspešnost pri studii
klavirja, prav tako Beno GO
že z Brahmsovo rapsodijo v |
molu in pa prof, Franjo Mafi
z Webrovim koncertom za Id
rinet, pri klavirju ga je spreH
Ijala Tatjana Mole.
i4
Št. 47 - 25. november 1993
11
Krajine in
liiiožltja
V prostorih trgovine Bo-
fovo v Celju potel(a v mese-
fU novembru predstavitev
likovnih del slikarja Steva
prcnovaca iz sosednje Hr-
vaške.
Slikar Stevo Drenovac
prihaja iz slavonske ravni-
ne, natančneje iz danes žal
porušenega in opustošene-
ja Vukovarja. Umetnik de-
i usodo tisočev pregnan-
cev, ki so po padcu mesta
raztreseni po različnih kra-
jih in deželah. A slikar ima
v svojem spominu še vedno
prav živo podobo o doma-
iem okolju, zato se tudi
najpogosteje pojavljajo na
njegovih slikah prizori od
tamkaj. To so različni pej-
gaži, izseki iz krajine, kjer
prevladujejo ravninski
predeli, med katerimi se vi-
jejo lenobno reke in potoki,
tu in tam se tudi pojavi
Icakšen gozd. Drenovac iz-
bira motive oziroma posa-
mezne predele v katerih je
mogoče najti več različnih
elementov na enem samem
zaokroženem prostoru, na
primer na obrežju reke Vu-
ke ali Donave, kjer je na-
ravna vegetacija nadvse
slikovita in sama po sebi
kot ustvarjena za to, da
pritegne slikarje z njihovi-
mi čopiči in platni. Krajin-
skih prizorov se Drenovac
loteva z lirično ubranim
pristopom, njegove barve
80 tople ter se med sabo
vežejo z mehkobnimi preli-
vi. Kot je jasna in čista sla-
vonska pokrajina, so tudi
njegove slike izdelane z iz-
čiščeno.
Poleg krajin slikarja za-
nimajo tudi tihožitja, pred-
vsem gre za inscenirane
prizore z različnimi pred-
meti. Odloča se predvsem
za rjavi kolorit ter iz njega
izpeljane nianse, zanimiv
pa je tudi njegov način
osvetljevanja naslikanih
predmetov in prostora. Si-
cer pa se tako v krajinah
kot v tihožitjih Stevo Dre-
novac v precejšni meri na-
slanja na stare mojstre re-
alistične umetnosti in
v mnogih potezah jim tudi
uspešno sledi.
BORIS GORUPIC
Zahvala avtorju dr.Anteju Sekuliču.
Olimje v 17. In 18. stoletju
Ob lO'l0lnlcl Kozjanskega parka lepa monograllla
Prejšnji petek so v stolpu
stare lekarne nekdanjega pa-
vlinskega samostana v Olimju
predstavili monografijo dr.
Anteja Sekuliča Olimje v 17.
in 18. stoletju, ki jo je izdal
s finančno pomočjo Ministr-
stva za kulturo Zavod »Spo-
minski park Trebče« Fodsre-
da, ki letos praznuje lO.letnico
obstoja.
Predstavitve sta se med dru-
gimi gosti udeležila tudi hrva-
ški veleposlanik v Sloveniji
mag.Miljenko Žagar in slo-
venski veleposlanik v Zagrebu
Matija Malešič. Ljubljanski
nadškof in slovenski metropo-
lit dr, Alojzij Šuštar, kardinal
in hrvaški metropolit ter za-
grebški nadškof monsinjor dr,
Franjo Kuharic ter mariborski
škof dr. Franc Kramberger so
se opravičili, prav tako tudi
general pavlinskega reda iz
Czestohove Jan Nalaskowsky,
Znanstveni svetnik dr. iVnig
Sekulič iz Zagreba je strokov-
njak za pavlinsko kulturo.
V omenjeni monografiji je opi-
sal čas, ko 80 pavlinci prišli iz
Lepoglave v Olimje in tu, v že
obstoječem gradu, ki je teme-
ljil na posesti Heme Breže-
Selške, grof £rdody pa je skle-
nil dogovor 8 kraljevim proto-
notarjem Ivanom Zakmardy-
jem leta 1658 o prodaji Olimja,
kjer so leta 1662 ustanovili pa-
vlinski samostan. Deloval je
do ukinitve v času jožefinskih
reform leta 1782,
Avtor je knjigo razdelil na
šest poglavij, V prvem opisuje
zgodovino Olimja, drugega je
namenil Ivanu Zakmardyju in
ustanovitvi pavlinskega samo-
stana, v tretjem govori o cerk-
vi, samostanu in življenju
v njem, v četrtem opisuje go-
spodarski napredek samosta-
na, v petek njegovo ukinitev in
v šestem sklene svojo zgodo-
vinsko razpravo o dediščini in
pomenu Olimja,
V knjigi je objavljen povze-
tek v več jezikih, med njimi
tudi v poljskem, saj pavlinski
red izhaja iz Czestohove, Zah-
tevno strokovno delo je iz hr-
vaščine prevedla Mojca Utro-
ša, Sekuličevo delo je nov pri-
rek k zgodovini samostan-
kulture na Slovenskem,
odlikuje pa ga izredno bogat
znanstveni aparat.
Recenzenti so bili dr, Djur-
djica Cvitanovič, dr, Ivan Su-
gar in dr, Ferdo Gestrin, Knji--
ga, ki jo je uredil Drago Med-
ved, je opremljena z barvnimi
fotoffi-afijami Viktorja Berka.
Oblikoval jo je in tehnično
uredil Jože Domjan, V tiskarni
Ljubljana so natisnili 3000 iz-
vodov, od tega je 300 vezanih
v usnje, oštevilčenih in z av-
torjevim podpisom, kar bo
razveselilo prave bibliofile,!
DRAGO MEDVED
Foto; EDI MASNEC
Novi del zbirke XX. stoletja
Po petih naslovih, ki so izšli
spomladi, so z jesenskim de-
lom petih knjig pri Cankarjevi
založbi zaključili prvi letnik
zbirke XX. stoletje. Seveda tu-
di zadnje novosti sledijo kon-
ceptu, po katerem gre za pre-
vode najznamenitejših pisate-
ljev sodobnega časa.
Japonski pisatelj Naoja Siga
je v literarno tradicijo svoje
dežele vnesel mnoge moderni-
stične prvine, ki jih je povzel iz
zahodne kulture. Stik teh dveh
nasprotujočih si svetov pred-
stavlja osrednjo nit tudi v ro-
manu »Potovanje skozi temno
noč«, dogajanja pa spremlja-
mo skozi avtobiografski po-
gled avtorja.
Nekdaj disidenti so lahko
tudi danes zanimivi če ie le
delo prava umetnina. Za Čeha
Josefa Škvoreckya to gotovo
velja, v delu »Prima sezona«
opisuje tragične dogodke iz
začetka druge svetovne voine,
kakor jih doživljajo mladi
gimnazijci,
V romanu »Opus nigrum«
francoska pisateljica Margu-
erite Vourcenar opisuje ob-
dobje burnega evropskega
šestnajstega stoletja. V središ-
ču njenega zanimanja je 2^-
non, zdravnik, alkimist, znan-
stvenik, ki je nenehno na poti
odkrivanja novih resnic, ven-
dar tudi takšnih, ki so za nje-
govo okolje nesprejemljive.
Simon Bolivar je bil velik
revolucionar, ki je vodil južno-
ameriški upor proti španskim
kolonialistom in jih uspel tudi
pregnati, Kolumbijsk^a no-
belovca Gabriela Garcia Ma-
rqueza je prevzel njegov lik in
zadnje mesece njegovega živ-
ljenja opisuje v delu »General
v svojem labirintu«, pri čemer
ga prikazuje kot heroja a tudi
Človeka z vsemi pomanjklji-
vostmi,
de posebej so pri založbi po-
nosni, da Je v tem letniku tudi
letošnja Nobelova nagrajenka
američanka Toni Morrison, Je
predstavnica magičnega re-
alizma, v romanu »Ljubljena«
pa piše o črnki Sethe, sužnji,
ki v Času državljanske vojne,
da preživi imiori svojega otro-
ka, vendar pa se krivde za to
dejanje nikoli pozneje ne more
otresti.
Ob predstavitvi novih knjig
so pri Cankarjevi založbi od-
prli tudi nov Knjižni center C,
na Kopitarjevi 2 v LJubljani,
kjer Je ob velikem izboru knji-
ge mogoče kupiti tudi s pre-
cejšnjim popustom,
BORIS GORUPIC
NACEUSKiH Platnih
Zadnja velika avantura
Režija: John McTieman; vloge: Amold Schwartzeneg-
ger, Avuttin 0'Brien
Neomajen Je, neizprosen,
močan,., Narednik Jack
Slater (A. Schwartzeneg-
ger) ni izgubil še nobene
bitke v vojni proti zločinu,
Slater se brez težav izmika
kroglam, preživi najhujše
eksplozije in z eno roko
opravi s celo vojsko zlikov-
cev. Po ulicah Los Angele-
sa drvi s svojim bonnevil-
lom, družbo pa mu dela
edina in najboljša prijate-
ljica deseri eagle, s katero
ne zgreši nobenega cilja,
Jack Slater je največji fik-
cijski filmski junak na veli-
kem platnu,
Slater je sicer nepremag-
ljiv, toda njegov filmski
svet se zamaje, ko enajst-
letnega Dannya Madigana
(A. 0'Brien) čarobna karti-
ca trešči iz sedeža v dvora-
ni naravnost v film. Dan-
nyu se uresničijo najbolj
nore fantazije; skupaj
8 svojim najljubšim film-
skim junakom mečka avto-
mobile, leti skozi okna in
premaguje negativce v iz-
mišljenem filmskem svetu,
kjer je vse mogoče. To je
svet, kjer dobri vedno zma-
gajo in kjer je presenetljivo
veliko likov podobnih
igralcem iz resničnega
sveta,
Slaterjevo življenje se še
bolj zaplete, ko Dannyjeva
čarobna kartica pade v ro-
ke filmskim zločincem, ki
pobegnejo v resnični svet,
kjer se zločin pogosto iz-
plača, Slater in Danny mo-
rata fikcijski Los Angeles
zamenjati za resnični New
York, da bi ulovila hudob-
neže. Ko pa sta enkrat tam,
se Slater sooči z dejstvom,
da sta on in njegov svet le
produkt hollywoodskega
scenarista, le film. Zdaj sta
v Darmyjevem svetu, kjer
udarec lahko pomeni zlom-
ljeno roko, strel pa smrt.
Pustolovščina, v kateri se
znajde, bo od njega zahte-
vala več kot doslej. Brez
pomoči filmskih trikov bo
moral dokazati, da Je zares
pravi junak.
Zadnja velika avantura
Je zgodba o dečku, film-
skem junaku in neverjetni
pustolovščini v dveh ra-
zličnih svetovih.
Svet
Osnovne šole Prebold
razpisuje v skladu s 14. členom Statuta šole prosto
delovno mesto
pomočnika ravnatelja
z delno učno obveznostjo
Kandidat mora izpolnjevati pogoje, ki jih določajo Zakon
o zavodih, Zakon o osnovni šoli in Zakon o financiranju
vzgoje in izobraževanja.
Pomočnik ravnatelja bo Imenovan za 4 leta,
Prijave z dokazili pošljite v 15. dneh po objavi na gornji
naslov. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30, dneh po
objavi razpisa.
PRIREDITVE
LEDALIŠČE
V Slovenskem ljudskem gledaliiiču v Celju bo drevi, v Četrtek ob
19,30 za izven predstava L.Pirandella Kot me ti hočeš, v režiji
Janeza Pipana, Jutri, v petek ob 16, uri bo v foyerJu SLG za
izven predstava G,A, Beurgerja Lažnivi kljukec, v režiji Eke
Vogelnik, Z Lažnivim kljukcem bodo v soboto ob 16, uri gosto-
vali tudi v Ljubljani na Festivalu otroških predstav, V torek, i
30, novembra ob 10, uri pa bodo za drugi šolski abonma uprlzo- j
rili Verasovo Zeleno kapico,
V Knjižnici Rogaška Slatina si lahko Jutri, v petek ob 19, uri
ogledali dramatizacijo novele Alme Karlin Pod košatim očesom.
Novelo Je po prevodu Zdenke Serajnik za oder priredil Peter
Simoniti, Nastopili pa bodo Člani Amaterskega gledališča Žele-
zar Store-Celje,
V Domu kulture v Velenju bo jutri, v petek ob 19,30 za tretji
gledališki abonma gostovalo Mestno gledališče ljubljansko
s predstavo Evalda Fllsaria Kaj pa Leonardo?, v režiji Dušana
Mlakarja in z Milanom Stefetom, Darjo Reichman, Veroniko
Drolc, Francem Markovčičem, Matjažem Turkom, Jožetom
Mrazom, Vero Peer in drugimi v vlogah, \
OMCERTI
V dvorani Kulturnega centra Laško bo v soboto ob 19, uri
koncert s predstavitvijo kasete Vokalnega sestava Odmev iz
Laškega, Njihov umetniški vodja je prof. Vid Marčen, program]
pa bo povezoval dramski igralec Brane Grubar,
V jedilnici Zdravilišča Laško bo drevi ob 20, uri koncert laškega ]
ženskega pevskega zbora,
V dvorani zdraviliškega donui na Dobrni bo drevi ob 19,30
skupni koncert ženskega pevskega zbora KUD Ljubečna, pod
vodstvom Vide Bukovac in moškega pevskega zbora PTT Celje,
ki ga vodi Pavle Bukovac.
AZSTAVE
V hotelu Terme v Cateških Toplicah bodo v sredo, 1. decembra
odprli samostojno razstavo slik Alice Javšnik, članice Likovne
sekcije Februar DPD Svoboda Celje,
V galerijskih prostorih trgovine Radeče papir v Badečah raz-
stavlja akvarele akademska slikarka iz Celja Darinka Lo-
renČak-PavletiČ,
Na Srednji tehniški šoli v Celju si lahko ogledate razstavo
finskega plakata,
V Galeriji Kulturnega centra Ivana Napotnika v Velenju te dni
razstavlja risbe Krištof Zupet.
Osrednja knjižnica Celje ima v čitalnici študijskega oddelka na
ogled razstavo z naslovom 2^odovina v slovenski prozi, ki Jo Je
pripravila prof.Božena Orožen,
V hotelu Mene ima samostojno razstavo olj Toni Mohar, član
Likovne sekcije Februar DPD Svoboda Celje,
V Zdravstvenem domu do torka razstavlja slike Zoran JosiČ,
V trgovini Tajga na Ljubljanski cesti v Celju razstavlja Toni
Mohar slike z lovskimi motivi. Na ogled bodo do konca no-
vembra.
Likovni salon predstavlja v Galeriji sodobne tmietnosti razstavo
Modo, modo, s katero svoja dela predstavlja Lidia Bemik,
v lapidariju Pokrajinskega muzeja razstavlja Ema Kugler in
v Špitalski kapeli Alan Hranitelj,
V Laškem zdravilišču bo do konca leta na ogled razstava akva-
relov akademskega slikarja Albina Ltigariča iz Ptuja,
V galeriji sodobne umetnosti v 2, nadstropju celjskega Mestnega
gradu je na ogled razstava iz izbora slovenskega uikarstva in
kiparstva,
V Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do pone-
deljka na ogled razstava Mrtvaški ples, originalnih lesorezov iz
15. stoletja,
V Laškem dvorcu bo do torka, zadnjega novembra na ogled
razstava ob 100-letnici slovenskega planinskega društva in ob
140-letnici rojstva prof, Frana Orožna, Na ogled bo vsak dan od
9, do ll.inod 16,do 18.ure,
V avli Razvojnega centra Celja bo do konca meseca na ogled
prodajna razstava akvarelov in grafik Jureta Godca. Slikal je
motive Celja in okolice.
I     M   O
Celje: Union od 25,11, dalje ob 16.30 risani film V.si psi gredo
v nebesa, ob 18,30 in 20,30 pa ameriški film Vročica; Mali Union
od 25.11, ob 19, uri slovenski film Morana; Metropol od 25,11.
ob 16,, 18,15 in 20.30 ameriški film Zadnja velika avantura.
Kino Vojnik 29,11, ob 19, uri ameriški film Nune pojejo.
Kino Dobrna 28,11, ob 17, uri ameriški film Jurski park.
STALO
V Kulturnem domu v Vojniku bo v soboto ob 18. uri prireditev
z naslovom Vojnik poje in igra, kjer bodo nastopile družine;
Britovšek iz Vinske gore, Spital iz Velenja, Preložnik iz Kland-
narta nad Vojnikom, Krajnc iz Vojnik^, Lipovšek iz Jankove pri
Vojniku, ki vse pojejo in ohranjajo staro ljudsko izročilo. Nasto-
pili bodo tudi bratje Gregorc iz Frankolovega, citrarka Ivica
Pučnik iz Slovenskih Konjic, harmonikarka Tanja Cretnik, har-
monikar Robi Goter in učenci harmonikarji Tineta Lesjaka ter
humorist Fantek iz Šoštanja.
Št. 47 - 26. november 1993
11
Dražja toplota
v Velenju
Javno komunalno po-
djetje v Velenju bo v so-
glasju z občinskim izvrš-
nim svetom v začetku no-
vembra podražilo toplotno
energijo.
Za široko potrošnjo se
bodo cene poviševale po-
stopoma, in sicer štiri me-
sece zaporedoma po 4 od-
stotke, tako da bo končna
podražitev distribucije to-
plotne energije znašala pri-
bližno 16 odstotkov. Višje
cene bodo veljale tudi za
industrijsko potrošnjo, to-
plotna energija bo v en-
kratnem znesku dražja za
38,8 odstotkov. Vlada je tu-
di določila, da mora Javno
komunalno podjetje skle-
niti pogodbe s posamezni-
mi odjemalci v industriji.
US.,
O pozabljenih cestah
Regionalni v Kozle ter Malšperk
Najbolj pereče cestne težave
v šmarski občini povzročata
preostali makadamski regi-
onalni cesti Slivnica-Prevorje-
Lesično ter Rogatec-Stoperce-
Majšperk. V prvem primeru
gre za osrednjo povezavo in-
dustrijskega osrčja Kozjan-
skega s Celjem, druga cesta pa
povezuje Rogatec s ptujskim
koncem. Kaj je novega?
Kot smo že poročali, so as-
faltiranje novega kilometra
makadamske regionalne ceste
med Prevorjem in Lesičnim
preprečile snežne padavine.
O nadaljnji posodobitvi te po-
membne kozjanske prometni-
ce pa so se pretekli teden po-
govarjali v Kozjem. Tam so se
sestali predstavniki šmarske
ter šentjurske občine, štirih
krajevnih skupnosti ob cesti
ter celjskega Cestnega podjet-
ja, predstavniki Republiške
cestne uprave pa so svojo od-
sotnost opravičili. Na omenje-
ni regionalki namreč ostaja še
štiri kilometre makadama, od
tega tri v šentjurski občini.
V Republiški upravi za ceste
so zagotovili, da bodo prihod-
nje leto posodabljanje ceste
nadaljevali, upajo tudi, da bo-
do delo dokončalo. Po neurad-
nih podatkih so zagotovljene
približno tri četrtine potreb-
nega denarja.
V haloškem delu šmarske
občine pa gredo h koncu ze-
meljska dela za posodobitev
makadamske regionalne ceste
iz Rogatca proti Majšperku.
Gre za dva kilometra makada-
ma, do odcepa za Sv. Florjan
(bivše Stoj no selo). Denar je
zagotovljen, delo pa ovirajo
vremenske razmere. Proti
Majšperku bo preostalo še pri-
bližno šest kilometrov maka-
dama.
V obsoteljskem koncu želijo
letos začeti tudi dela pri širitvi
in nato modernizaciji lokalne
ceste Prelasko-Buče-Kozje,
kar bi izboljšalo prometno po-
vezavo Kozjega z občinskim
središčem. Prav tako želijo
razširiti tudi turistično po-
membno cesto na grad Podsre-
da ter naprej v Osredek, v naj-
bolj oddaljeno KS šmarske ob-
čine (delno makadamsko).
V tej občini so letos obnovili
ali na novo asfaltirali okrog 40
kilometrov lokalnih cest.
BRANE JERANKO
Ali je vračanje prepočasno?
Pereča problematika šolskega posestva
Na šentjursko občinsko Ko-
misijo za denacionalizacijo
kmetijskih zemljišč, gozdov in
kmetijskih gospodarstev letijo
številni očitki zaradi prepo-
časnega VTačanja premoženja.
Zakaj je tako, so skušali ugo-
toviti tudi na zadnji seji občin-
ske vlade pretekli teden. O tej
problematiki je spregovoril
predsednik komisije Martin
Aužner.
V prvem roku so upravičen-
ci v tej občini vložili 63 dena-
cionalizacij skih zahtevkov,
v podaljšanem pa nadaljnjih
33. Do konca podaljšanega ro-
ka, do 7. decembra, pričakuje-
jo še približno 10 novih zah-
tevkov, je povedal Aužner. Če-
trtino zadev so v šentjurski
občini že rešili — izdali so od-
ločbe o denacionalizaciji, za-
vrgli zahtevke ali pa so jih po-
slali v Ljubljano in še čakajo
na odločbo. Okrog 60 odstot-
kov zahtevkov so upravičen-
cem vrnili, ker niso bili po-
polni.
Doslej so v šentjurski občini
nekdanjim lastnikom in njiho-
vim dedičem vrnili 40 hekta-
rov odvzetih kmetijskih zem-
ljišč ter 33 hektarov gozdov.
Najmanj težav je z vračanjem
gozdov, čeprav se že pojavljajo
tudi zahteve po gozdni masi.
Največje težave so bUe z naj-
večjim zavezancem za vrnitev
kmetijskih zemljišč, z DKP
Meja, ki je dosleckio izkoristUa
vsako možnost pritožbe. Na
zadnji seji občinske vlade pa
so povedali, da imajo težave
tudi z nekdanjim zadružnim
premoženjem kmetijske za-
druge - pri tem ostaja nejasno,
kaj je sploh lahko »zadružno«.
Delo občinske komisije pa ote-
žujejo tudi nasprotna stališča
slovenskega odškodninskega
sklada ter sklada kmetijskih
zemljišč in gozdov, in to glede
vračila v obveznicah.
Člane občinske vlade je po-
sebej zanimalo, kako je z vra-
čanjem  posestva   šentjurske
kmetijske šole. Po nekaterih
informacijah naj bi predsed-
nik šentjurske vlade Grdina
povedal, da pripravljajo v pri-
stojnem ministrstvu normativ,
koliko posestva potrebuje
takšna šola, ostalo od odvzetih
360 hektarjev pa naj bi ostalo
v skladu.
BRANE JERANKO
Smrečica proti onesnaževanju
Na komandnem stolpu v šoštanjski termoelektrarni, visokei
47 metrov, so delavci velenjskega gradbenega podjetja Vegra
že postavili prvo smrečico. Vegrad gradi vse spremljajoč
objekte čistilne naprave na četrtem bloku TEŠ, montažna del
naj bi predvidoma trajala do konca prihodnjega leta, ko naj 1
odžvepljevalna naprava pričela tudi poskusno obratovati.
LOJZE OJSTERŠE
Telefoni za Kozje In Podplat
V šmarski občini morajo
najprej posodobiti telefonijo
v širši okolici Kozjega ter Pod-
plata, krajani so že nestrpni.
Gre za Podsredo, Bistrico ob
SotU, Polje ob Sotli, Buče, Le-
sično ter Zagorje, v okolici
Podplata pa za Mestinje, Pri-
stavo, Sladko goro ter Ko-
strivnico.
Po nedavnih pomembnih
naložbah v haloškem delu ob-
čine se načrti za posodobitev
v teh krajih že pripravljajo.
Poleti je občina podpisala po-
godbo s celjskim PTT za na-
ložbo, ki bo stala več kot tri
milijone DEM. V Kozjem naj
bi pridobili digitalno vozlišč-
no centralo, podobno, kot jo že
imajo v Rogaški Slatini, potre-
bujejo tudi lokalne centrale in
omrežje ter optični kabel.
V posameznih krajevnih skup-
nostih nameravajo izpeljati
akcije za sofinanciranje tele-
fonskih priključkov. Člani
šmarskega izvršnega sveta so
povedali, da pričakujejo zak-
ljuček naložbe v posodobitev
telefonije v Kozjem ter Pod-
platu do konca prihodnjega
leta.
BJ
Hočejo poslovne prostore
šentjurska vlada se je pred dnevi odločila za 30-dnevno javno
razgrnitev zazidalnega načrta Dramelj. Odločili so se namreč za
preureditev starega gasilskega doma v poslovni prostor. Gre za
stavbo, ki so jo sprva nameravali odstraniti, zaradi razmaha
zasebne pobude pa jo želijo preurediti tako, da bo primerna za
poslovno dejavnost. BJ
Smrt nI poceni
šentjursko Javno komu-
nalno podjetje se je odloči-
lo za 7-odstotno podražitev
pogrebnih storitev, kar je
potrdila tudi občinska
vlada.
Cene storitev na šentjur-
skem mestnem pokopališču
so nazadnje zvišali junija,
nove pa bodo veljale od
1. decembra. Njihovi po-
godbeni delavci imajo na-
mreč svoje cene določene
v nemških markah, tečaj pa
raste, trdijo v Komunali.
Po novem bo treba za kla-
sičen pogreb (izkop, zasip
ter prva ureditev) odšteti
18.600 SIT, za žamega pa
6200 SIT. Spremstvo kla-
sičnega pogreba znaša
9300 SIT, žamega 8500,
uporaba mrliške vežice
4050 SIT dnevno, pogreb-
nega vozička pa 570 SIT.
BJ
Streha in nadstropje na gimnaziji
Velenjske gimnazijce že nekaj časa tare hudo pomanjkanje prostora. Letos gimnazijo obiskuj'
približno 650 dijakov, med njimi je veliko vozačev, pouk pa imajo v dveh izmenah.
Na gimnaziji velenjski Vegrad trenutno gradi eno nadstropje, s čimer bodo pridobili šes'
učilnic, vendar jih bo za enoizmenski pouk še vedno premalo. Dela naj bi bila predvidorf'
končana do prihodnjega šolskega leta. Gradbena dela sicer malce motijo pouk, vendar boc
učitelji in dijaki stisnili zobe. Poslopje velenjske gimnazije so morali popraviti, saj je bila no'
streha več kot potrebna. S popravilom strehe in dograditvijo nadstropja bodo tako ubili kar d
muhi hkrati. Obnovitvena dela financira država, velenjski gimnazijci pa upajo, da se jih bo*
Ljubljančani usmilili še s telovadnico. .
_______ LOJZE OJSTERŠE!
Št. 47 - 25. november 1993
13!
z granitno trdnostjo
y Tepanju so odprli trgovski center
Minuli petek so v Tepanju
odprli nov poslovno - trgovski
center z osmimi lokali in po-
slovno enoto Ljudske banke
d.d. Celje. Skupna površina
centra je 420 kvadratnih me-
trov, zgradili pa so ga v šestih
mesecih. Izvajalec del je bil
Granit Slovenska Bistrica, za
projektiranje in nadzor pa je
skrbel Koning iz Slovenskih
Konjic. Denar so zagotovili
lastniki lokalov, gradnjo pa je
vodila krajevna skupnost Te-
panje.
Ob novi pridobitvi so se
zbrali številni krajani, učenci
domače osnovne šole in gostje,
med njimi tudi iz Avstrije in
Italije. V imenu krajanov Te-
panja je spregovoril Jurij Ho-
hler, ki je poudaril, kako se čas
v Tepanju nikoli ne ustavi.
Vedno želijo naprej. Tako je
bilo s šolo (drugo leto bo mini-
lo sto let, odkar je zvonec prvič
zazvonil), ki so jo pred leti sa-
mi na novo zgradili, stare pa
niso prodali vse do tedaj, ko so
našli nov cilj: poslovno trgov-
ski center. Podobno so gradili
dom krajanov in dom gasilcev,
asfaltirali ceste, zgradili raz-
vejano telefonsko omrežje in
novo trgovino. Pred petnajsti-
mi leti so pričele po zazidal-
nem načrtu rasti nove hiše, na-
selili so se mladi, delovni lju-
dje, željni napredka. Razvijalo
se je malo gospodarstvo, ki je
krajanom nudilo usluge in de-
lovna mesta. Rojevali pa so se
tudi otroci in letos prvič v šoli
razredi niso več kombinirani.
»Nov objekt je živ dokaz, da
življenje teče naprej. Temeljni
kamen zanj smo prinesli s Po-
horja. Z granitno trdnostjo
mislimo na napredek, ne le na
ohranitev tistega, kar že ima-
hio,« je dejal Hohler.
Tudi Tone Ofentavšek,
predsednik krajevne skupno-
sti Tepanje, ki je uradno odprl
nov center in ima veliko zaslug
za njegov nastanek, je pouda-
ril dolgoletno željo krajanov
po centru, kjer je na enem me-
stu banka, bistro, trgovina
s tehničnim blagom, butik
z oblačili, frizerski salon...
»Upam, da bo šel razvoj še na-
prej, tako kot ga nakazuje
simbol Tepanja: kamen, voda
in gibanje, torej trdnost, živ-
ljenje in dinamika.«
Novo pridobitev je pozdra-
vil tudi predsednik konjiškega
izvršnega sveta Rudi Petan, ki
je posebej pozdravil novo ban-
ko v občini, o poslovni enoti pa
sta spregovorila glavni direk-
tor Ljudske banke d.d. Celje
mag. Rihard Vide in vodja po-
slovnega odbora in odbora za
mednarodno sodelovanje
Ljudske banke Kristijan
Schellander z Dunaja. Ma-
g. Rihard Vide je izrazil veselje
nad izgradnjo poslovnega cen-
tra, ki ponazarja tudi enega
izmed simbolov Ljudske ban-
ke - samopomoč in peto enoto
te banke. Kristijan Schellan-
der, po rodu koroški Slovenec,
pa je dejal: »Vesel sem, da se
naša banka v Sloveniji tako
dobro razvija, še posebej pa
sem vesel enote v Tepanju, saj
je naša poslovna politika
usmerjena v delo in sodelova-
nje z drobnim gospodar-
stvom.«
MILENA B. POKLIC
Foto: EDI MASNEC
Dražji
šentjurski
vrtec
šentjurska vlada se je
pretekli teden strinjala
s podražitvijo oskrbnine
v vrtcu. Po novem znaša
najvišji prispevek staršev
8800 SIT, kar je za 17 od-
stotkov več.
V občini dokazujejo, da
podražitev ne upošteva de-
janske rasti cen, šentjurski
vrtec pa bo vseeno lahko
posloval brez izgub. Če po-
dražitve ne bi sprejeli, bi
lahko pozneje občinski
proračun še bolj obremeni-
li, so povedali na seji ob-
činske vlade.
BJ
Kondomi v zdravilišču
V hotelskih sobah zdravilišča Rogaška
Slatina bodo v kratkem namestili kondo-
me, v straniščih pa kondomate. »Pridružu-
jemo se bitki proti smrtonosni bolezni,
aidsu,« je ob tem povedal direktor Hote-
lov-marketinga Franci Križan. S to odloči-
tvijo so še posebej zadovoljni v celjskem
Zavodu za zdravstveno varstvo.
Datum, ko bodo zdraviliškim gostom
kondome kar najbolj približali, je odvisen
predvsem od dobavitelja iz Tolmina Boja-
na Kerina. V Zdravilišču se zavzemajo, da
bi se to zgodilo še pred koncem leta. Ko
smo Križana povprašali, ali so naleteli na
kakšne predsodke, je dejal, da ciljajo pred-
vsem na vzgojni pristop. »Gre pa tudi za
vprašanje zrelosti.«
Pri tem v celjskem Zavodu za zdravstve-
no varstvo ugotavljajo, da so podatki
o okuženosti z aidsom v Sloveniji, v pri-
merjavi z zahodnimi državami, razmeroma
ugodni. Prednost Slovenije je v hitrem in-
formiranju prebivalstva. »V sedanji fazi je
naloga vseh, ki se ukvarjamo s preprečeva-
njem okužbe, da opozarjamo na pomen
zrelega odnosa do spolnosti,« opominja
celjski epidemiolog mag. dr. Ivan Eržen,
direktor Zavoda. »Uporaba kondoma pri
spolnih odnosih predstavlja edini način
osebne zaščite pred okužbo s povzročite-
ljem aidsa.« Dr. Eržen še opozarja, da so
pri nas pogostokrat predsodki še vedno
močnejši od strokovnih argumentov in
zdrave pameti. Zato so v Zavodu veseli
vsake primerne promocije uporabe kon-
doma.
BRANE JERANKO
Križev pot za Goro Oljico
Pred dvema letoma je neznanec ukradel iz cerkve sv. Križa na
Gon Oljki štirinajst slik križevega pota. Ostali so le prazni
okvir]i in nobenega upanja, da bi slike dobili nazaj, zato so se na
Polzeli odločili, da bodo dali narisat nov križev pot, delo pa
zaupali slikarju — amaterju Marjanu Dečmanu s Polzele. Ze
doslej je narisal številna dela, nekaterim so kritiki pripisali tudi
umetniško vrednost, ustvarja pa že dvajset let. Najprej je napra-
vil nekaj podob, ki so jih ocenili kritiki in njihovo primernost
tudi v mariborski škofiji. Ugotovili so, da so skice dobre in
Marjanu Dečmanu zaupah izdelavo vseh štirinajstih postaj kri-
ževega pota. Na sliki: Marjan Dečman med ustvarjanjem slik
križevega pota v svojem ateljeju.
T. TAVČAR
Stanko Novak, predsednik
skupščine KS Polzela o zak-
ljučkih javne razprave o trasi
bodoče avto ceste skozi KS
Polzela:
Prav gotovo pomeni načrto-
vana trasa avto ceste J4 za KS
Polzelo in vas Ločico precejš-
njo obremenitev z vsemi nega-
tivnimi posledicami. Na tej
razpravi smo želeli dobiti
mnenje neposredno prizadetih
krajanov in drugih iz KS Pol-
zela. Udeležba je bila zelo šte-
vilna. Z večino je bilo podprto
stališče KS Polzela, ki ob tako
imenovani taborski varianti,
ki je bila rezervirana dvajset
let, podpira tudi J4 varianto.
Z zbora smo na javni razpravi,
ki je bila na to temo včeraj
v Žalcu, posredovali razen na-
šega stališča o trasi, še druge
zaključke in utemeljitve. Da bi
zavarovali neposredno priza-
dete krajane, smo ustanovili
poseben odbor, ki bo njihove
pravice varoval tudi po pravni
plati, da ne bi na koncu, kljub
številnim obljubam in zagoto-
vilom, ostali praznih rok, da
bodo za izgubljena zemljišča
in zmanjšano vrednost biva-
lišč dobili primerno odškod-
nino.
T.T^
Predsednik sveta KS Petrovče
Ivan Slamnik:
Če bo vreme dopuščalo, bomo
konec novembra pričeli ob magi-
stralni cesti skozi Leveč graditi
že vrsto let želen in zahtevan
pločnik. To zahtevo smo postavi-
li že pred leti, ko se je v našem
kraju pričela gradnja trgovskega
centra. Poleg pločnika bomo
razširili tudi križišče in uredili
avtobusni postajališči. Glede na
to, da pride v blagovni center
veliko kupcev, da je v neposred-
ni bližini več drugih manjših tr-
govin in servisov, ter da bomo
v tem kompleksu dobili trgovino
in servis za avtomobile Volvo, ni
nobenega dvoma, da so tako
pločnik kot razširjeno križišče in
avtobusni postajališči nujno po-
trebni.
T. TAVČAR
Največja prireditev doslej
ŠentjurčanI se veselilo uspeha akciie Z roko v roki
V Šentjurju so v petek pri-
pravili eno največjih zabav-
nih prireditev, kar jih pom-
nijo, imenovali pa so jo Z ro-
ko v roki. Gre za človeko-
ljubno prireditev v korist
občinskega Društva za po-
moč duševno prizadetim,
enega najdejavnejših v drža-
vi. Izkupiček prireditve je
namenjen za usposobitev
varstveno-delovnega centra,
ki naj bi ga po načrtih odprli
na Zgornjem trgu.
V korist Društva so nasto-
pili Vinko Šimek-Jaka Šra-
ufciger, Hajdi Korošec, Celj-
ski instrumentalni kvintet,
ansambel Vinka Cverleta,
Sedmi raj, duet Gold, oktet
Trta ter folklorni in glasbeni
ansambel KUD Dobje, pro-
gram pa sta povezovali Ani-
ta Kolesa in Petra Debelak.
Za številne obiskovalce so
morali postaviti še dvesto
dodatnih sedežev, precej jih
je stalo, mnogi pa vstopnic
niso uspeli dobiti. Zbrane je
pozdravil tudi direktor re-
publiške Zveze društev To-
maž Jereb, načrte šentjur-
skega društva pa je predsta-
vil predsednik Peter Jeršič.
Zahvalil se je številnim
sponzorjem in vsem ja\Tiim
občilom, ki spremljajo delo
društva.
Društvo bo prihodnji me-
sec staro pet let, za največji
uspeh pa šteje organiziran
tedenski prevoz otrok v za-
vod za delovno usposablja-
nje na Dobrni. Pred dvema
letoma so namreč uspeli do-
biti dva kombija, in to s po-
močjo republiške zveze ter
šentjurske osnovne šole, ki
jim posoja tudi voznika. Prvi
kombi vozi otroke iz Roga-
ške Slatine, Šmarja in Šent-
jurja, drugi pa iz Gorice pri
Slivnici in Dramelj. Sicer pa
šentjursko društvo vključuje
nad 70 prizadetih občanov iz.
šentjurske, šmarske, pa tudi
iz celjske občine. Pripravlja-
jo tudi različne seminarje ter
tradicionalna srečanja.
BRANE JERANKO
Foto: EDI MASNEC
Pesa
z vozlom
Stanislav Polak iz
Šentjungerta pri
Šmartnem v Rožni
dolini je debelo po-
gledal, ko je na zeto-
vi njivi izpulil tako-
le nenavadno krmil-
no peso. Pravi vozel
je naredila, verjetno
zaradi suše, je menil
Stanislav Polak, ko
jo je prinesel poka-
zat še nam in
bralcem.
Foto: EDI MASNEC
Št. 47 - 25. november 1993
14
Za novo samostojno šolo
90 let podružnične šole na UubečnI
Državna ljudska šola Lju-
bečna - občina Škofja vas je
pričela s poukom 11. novem-
bra 1903. Na šoli je bilo 5 uči-
teljev, v prvem razredu 97
učencev. Tako so v šolsko kro-
niko zabeležili začetek pouka
na šoli, ki letos slavi 90-letni-
co. Jubilej so proslavili v četr-
tek, ko so učenci predstavili
svoje delo, in v petek, ko je na
prireditev v Zadružni dom na
Ljubečni prišel tudi minister
za šolstvo dr. Slavko Gaber,
nekdanji učenec tamkajšnje
šole.
Šola je v vseh teh letih do-
življala številne spremembe,
še vedno pa je ostala prostor-
sko enaka kot pred 90 leti. To
pa pomeni, da je že zdavnaj
pretesna za številno mladež
z Ljubečne in okolice. V petih
učilnicah se odvija pouk za 10
oddelkov od prvega do petega
razreda, to pomeni 178 otrok.
Pogoji, v katerih delajo skupaj
s svojimi desetimi učiteljica-
mi, so skromni. K pouku mo-
rajo hoditi v dveh izmenah,
oddelek podaljšanega bivanja
pa se mora ves čas seliti, sai
nima stalnega prostora. Teža-
ve so tudi z interesnimi dejav-
nostmi, saj so učilnice ves čas
zasedene, knjižnica ima pro-
stor kar v razredu, telovadnica
pa je velika za dober razred,
na kateri od sodobnejših šol.
V šoli sta tudi dve učiteljski
stanovanji, kar še dodatno
omejuje možnost prostorske
širitve. Po končanem petem
razredu se morajo učenci vozi-
ti v šolo na Hudinjo.
Zaradi vsega naštetega si na
Ljubečni želijo samostojno
osemletno šolo, ki bi delovala
v sodobnejših prostorih. Po
besedah vodje podružnice Mi-
lene Kocman so že sprožili šte-
vilne aktivnosti, da bi se nji-
hova zamisel uresničila, pod-
pirajo jih tudi na matični hu-
dinjski šoli, saj je tudi ta preo-
bremenjena. Na Ljubečni so
zato že izbrali zemljišče, kjer
bi lahko stala nova šola, pri-
pravljena je cenitev starega
objekta, v zadnji fazi pa bi bili
krajani pripravljeni tudi sami
prispevati za novo šolo. Po
izračunih znašajo prevozi
otrok z Ljubečne na Hudinjo
približno 3 milijone tolarjev
letno, medtem ko znašajo ma-
terialni stroški na oddelek let-
no 2 milijona tolarjev, kar po-
meni, da bi v novi šoli prihra-
nili. Seveda pa je vprašanje,
kako v teh časih zagotoviti iz-
gradnjo novega objekta.
Kljub vsem oviram pa je
lahko tudi delo na podružnični
šoli pestro in zanimivo. To so
otroci dokazali z dnevom od-
prtih vrat, ko so predstavili
svojo ustvarjalnost in nato
v počastitev jubileja prižgali
90 svečk na ogromni torti. Ce-
lotna prireditev je izzvenela
v skupni želji, da bi se v pri-
hodnjih letih otroci lahko šo-
lali v sodobni osemletki na
Ljubečni. T. CVIRN
Foto:EDO EINSPIELER
Zaščita pred divjadjo
Zgodnji sneg nas je letos vse presenetil. Malo zato, ker nekaj
zadnjih zim obilnih snežnih padavin skoraj nismo več poznali,
malo pa zato, ker tudi v sneženih letih tako zgodaj sneg ni
zapadel. Kakor koli že, sneg je težave povzročil kmetovalcem,
saj nekateri niso uspeli pospraviti vseh pridelkov, pa tudi
sadjarjem, ki še niso utegnili zaščititi nasadov pred chvjadjo.
Posebno nevarni so mlademu drevju zajci in srnjad, ki posebno
ob visokem snegu, radi glodajo drevesno skorjo in pri tem
napravijo veliko škode. Na posnetku je Ivan Dobovičnik, ki je
takoj po prvih snežnih padavinah zaščitil drevje z vrečami od
mineralnih gnojil.
T.TAVČAR
Veselje z vrtom
Lenarta Gluhaka smo našli
na domačem vrtu, pred hišo,
kjer je vse tako, kot mora biti.
Bil je tih, mrzel dan, gospod
Gluhak pa je urejal okolico
doma na celjski Skalni' kleti.
Tam, kjer vsak letni čas prina-
ša s seboj drugačno, posebno
veselje z vrtom. In kjer, seve-
da, nikdar ne zmanjka dela.
»Rad delam, saj sem kmeč-
kega rodu,« je povedal, nato
pa smo obujali spomine na
njegova leta v nekdanji celjski
Obnovi, v obratu Žage. Po-
djetje ter bivše sodelavce ima
v prijetnem spominu, ne na-
zadnje tudi zaradi zanimivih
sindikalnih izletov, blizu in
daleč. V veseli družbi, seveda.
Današnji upokojenski de-
lavnik mu mineva ob delu
v domači hiši ter na vrtu. Dom
sta s soprogo Terezijo zgradila
v težkem času. Začela sta leta
1960, z veliko osebnega odre-
kanja ter s krediti podjetja in
stanovanjske zadruge. Druž-
benega stanovanja takrat ni
bilo mogoče dobiti. V lepem
družinskem domu so srečni,
kar dvakrat pa jih je prizadela
poplava. Še tistega leta, ko so
se vselili, je prineslo v hišo pol
metra vode, med zadnjo celj-
sko poplavo pa jo je bilo kar
meter petmtndeset. Vsak mili-
meter je pomenil dodatno ško-
do. Prej ni bilo nikoli vlage,
zdaj pa se je ne morejo znebiti.
Delavni upokojenec je naj-
rajši v vrtu, kjer opazuje spre-
minjanje narave. Skrben vrt-
nar je, zato imajo pri hiši celo
tople grede. Pravzaprav je
urejen vrt skupno družinsko
veselje. Najrajši ima rože, po-
leti pa krasijo dom številne
lončnice. O vrtnarjenju pa si
rad prebere tudi v nasvetih
Novega tednika in Tednikove
petice.
Celjski časopis je redni te-
denski hišni gost že več kot
dve desetletji. »Zato, ker je
v tem časopisu največ novic
z našega območja,« smo izve-
deli na Skalni kleti. Zvestega
naročnika najbolj zanimajo
strani črne kronike ter peripe-
tije junakov nočnih cvetk, de-
lovanje Stranke šaljivcev, re-
portažni zapisi o domačih mu-
zikantih, matična obvestila.
Naši kraji in ljudje... Med ča-
sopisi, ki jih prebirajo, ima
najrajši Novi tednik, to pa pri-
ča tudi Gluhakova dolgoletna
zvestoba.
Zvestoba, ki zasluži zlat
spominek.
BRANE JERANKO
Pravi čas na pravem mestu
Poslikane kozarce Zvonke Požun občudujejo doma in po svetu
Danes je Celjanka Zvonka
Požun že v avstrijskem Biirn-
bachu. Mestu, znanem po svo-
jem steklarskem muzeju, ste-
klarni in bogati tradiciji gla-
žutarstva, kjer si bo novih
znanj in izkušenj nabirala tudi
mlada celjska umetnica.
Zvonka Požun je po poklicu
grafična oblikovalka, za kate-
ro bi lahko rekli, da je v pra-
vem trenutku na pravem me-
stu srečala prave ljudi. Po
končani šoli za oblikovanje jo
je pot najprej zanesla na tele-
vizijo, kjer je opravljala delo
skripta. »To je terensko delo,
še zlasti pri filmu si pogosto na
terenu,« pravi Zvonka. »Poklic
skripta pomeni, da sodeluješ
od začetnega scenarija do sne-
malne knjige, imaš stik z reži-
serjem, igralci, garderobo, ma-
skerji in pri snemanju skrbiš
za tehnično ter umetniško
kontinuiteto.«
Preživljanje s filmom v Slo-
veniji pač ni lahko, zato se je
Zvonka raje spet posvetila
grafičnemu oblikovanju. Vrni-
la se je v Celje in začela s po-
slikavo svile'ter stekla, veliko
je delala z usnjem, papirjem,
glino. Izdelki so ostali v ožjem
krogu, za darila, bolj malo so
bili namenjeni prodaji.
Za poslikave na steklu, pra-
vi Zvonka, jo je navdušila Mi-
lena Moškon iz celjskega Po-
krajinskega muzeja. »Ko sem
Moškonovi pokazala svoj prvi
kozarec, me je vprašala, ali bi
poskusila na steklo slikati mo-
tive škarjerezov Doroteje Ha-
user iz Vojnika. Moškonova je
imela tudi stike z ljudmi iz
Bambacha, ob njihovem obi-
sku v Celju so videli moje ko-
zarce in takoj so me povabili
na izpopolnjevanje.« Veliko
znanja si je Zvonka pridobila
tudi pri Emici Zabukovšek,
upokojeni učiteljici steklarske
šole v Rogaški Slatini, ki jo je
naučila dodatnih osnov prave
poslikave.
Zvonka priložnosti seveda
ni spustila iz rok. Prvič je
v Bambachu preživela teden
dni septembra. »To mesto je
nekakšno stičišče. Tja prihaja-
jo gostovat ljudje iz različnih
koncev sveta. Izdelki ponavadi
ostanejo v njihovem razstav-
nem prostoru, nekaj izdelkov
je namenjenih tudi za prodajo.
Ob svojem prvem obisku sem
slikala motive na temo znane
cerkve Sv. Barbare, vendar ne
zgolj preslikave, temveč tako,
kot sem cerkev in motive do-
življala sama.« Nad njenim
delom so bili navdušeni ne le
Avstrijci, temveč je veliko za-
nimanja spodbudila tudi pri
Američanu Jacku Imku, ki ima
v bližini Dunaja svoj steklar-
ski studio. To pa zagotovo tej
mladi umetnici odpira nove
možnosti za nadaljnje izpopol-
njevanje.
Zvonka Požun je prepriča-
na, da se bo po tem, ko si bo
v svetu nabrala dovolj znanja
in izkoristila vse priložnosti,
vrnila domov. V Celje, kjer bo
tudi po njeni zaslugi morda
spet zaživela poslikava na ste-
klo. »Poslikani kozarci bi bili
po mojem mnenju izjemno pri-
merni kot spominski kozarci
za rojstni dan, krst, porok(
lahko bi naredila izdelke, ki I
postali tipični za naše mest(
Se zlasti poročni kozarci bi bi
li zanimivi. Nadaljevala boi*
svoje delo in upam, da bodo
izdelki zanimivi tudi za tq
žišče.«
IRENA BAŠ/
Foto: EDO EINSPIELEB
Pevci gasiici
Gasilsko društvo iz Šoštanja
ni aktivno le na svojem pO'
dročju, vključuje se tudi v drU'
žabno življenje mesta.
Pred kratkim so gasile'
ustanovili svoj pevski zbor.
kar bo popestrilo sicer dokajšj
nje kulturno mrtvilo v mesteci
ob Paki. Zbor bo vodila znaM
pevovodkinja Anka Verdni^
Jazbec, pevci pa naj bi se prvi
predstavili v začetku prihoa|
njega leta. V|
Za nagrado žrebica
Med organizatorje zabavno glasbenih prireditev se
vključuje tudi Konjeniški klub Celje. S sejmiščem Golovec
organizira 10. decembra ob 20. uri prvi konjeniški ples
v dvorani Golovec. Povabili so ansambel Alpen Vagabun-
den, Vinka Šimeka in plesno skupino Moret. Zanimiva pa
je tudi prva nagrada na srečolovu - žrebica.
Št. 47 - 25. november 1993
15i
Pri zaposiovanju ni težav
35 let Srednje šole za gostinstvo In turizem
Pred dnevi je svojo 35-letni-
(0 delovanja proslavila Sred-
nja šola za gostinstvo in turi-
zem v Celju. Prikaza življenja
dela na šoli se je udeležil
tudi minister za šolstvo in
jport dr. Slavko Gaber.
Od ustanovitve leta 1958 šo-
la vzgaja in izobražuje za go-
stinske poklice in v teh letih je
šolanje končalo več kot 5 tisoč
učencev in tisoč odraslih. Prvi
oddelek so oblikovali v okviru
takratne trgovske šole, ker pa
je bilo oddelkov vse več, so na-
stale prostorske težave. Leta
1963 se jun je priključila še
gospodinjska šola iz Šentjurja
in naslednje šolsko leto so
imeli že osem oddelkov. Ta-
krat so se selili na nekdanji
Titov trg v Celju, kjer so imeli
pet učilnic za teoretični pouk,
praktični pouk pa so opravlja-
li v Cankarjevi ulici. Zanima-
nje za vpis je bilo vedno večje,
prav tako za trgovsko šolo, ki
je leta 1974 dobila novo stav-
bo, Srednja šola za gostinstvo
in turizem pa se je selila v nek-
danjo trgovsko. Na začetku
tudi tam ni bilo opremljenih
učilnic za praktični pouk, kar
je takratno vodstvo šole zago-
tovilo s pomočjo gostinskih
podjetij v Celju.
Danes je na šoli že 21 oddel-
kov s 600 učenci, ki se šolajo
v osmih učilnicah za teoretični
pouk, dveh specializiranih za
pouk kuharstva in eni za pouk
strežbe. Šola pa je brez poseb-
nih učilnic za pouk kemije in
biologije in brez telovadnice,
zato je tudi v sedanji stavbi
prostorska stiska vse večja.
Prav zaradi tega morajo vsako
leto ob vpisu odkloniti tudi
približno 60 otrok. Letos jim je
ministrstvo za šolstvo omogo-
čilo najem štirih učilnic v so-
sednjem CID, šola pa se je zna-
šla tudi v programu naložb do
leta 1997, kar pomeni, da bodo
gradili prizidek ali pa jo nad-
zidali.
Šola kljub temu uspešno
opravlja svojo vlogo, saj njeni
diplomanti z nazivi tehnik ku-
har, tehnik strežbe in gostin-
ski tehnik zaenkrat nimajo te-
žav z zaposlitvijo. Ravnatelji-
ca profesorica Boža Škerjanc
je zlasti ponosna, da so učenci
uspešni tako na svojem stro-
kovnem področju, kjer so letos
na Gostinsko turističnem zbo-
ru v Mariboru osvojili dve zla-
ti odličji, kot pri kulturnem,
športnem in raziskovalnem
udejstvovanju. 20 odstotkov
tistih, ki končajo šolanje, pa se
odloči za nadaljnji študij, ven-
dar v drugih Usmeritvah, saj
v Sloveniji tovrstnega študija
ni.
Na šoli bi radi v prihodnje
predvsem sledili novostim, ki
se na njihovem področju po-
javljajo v svetu, zato se učitelji
udeležujejo izpopolnjevanj
doma in v tujini. Eden od po-
kazateljev kakovosti pa so po
mnenju ravnateljice tudi nazi-
vi mentor, svetovalec in svet-
nik, ki jih podeljuje ministr-
stvo za šolstvo in jih ima že 17
od skupno 32 pedagoških de-
lavcev Srednje šole za gostin-
stvo in turizem.
T. CVIRN
Foto: EDI MASNEC
Slovesnosti ob jubileju šole se je udeležil tudi resorni minister dr. Slavko Gaber.
Pred Miklavževim
Eno največjih miklavževanj pripravljajo na sejmišču
celjskega Golovca.
Z nakupovalnim sejmom ter otroškim rajanjem bodo
začeli že prihodnjo sredo, 1. decembra, prireditve pa se
bodo vrstile pet dni zapored. Že prvi dan sejma, v sredo,
bo med 13. in 19. uro računalniški kotiček, podobno kot
v četrtek in naslednje dni sejma. Za sredo pa pripravljajo
še glasbeni vrtec z Damjano Golavšek (ob 15.30), nastop
Čudežnih polj (ob 16. uri), lutkovno predstavo (ob 17.30),
plesno šolo Urška (ob 18. uri), zaključili pa bodo z dnev-
nim programom »showbusinessa« (ob 18.30). V četrtek,
2. decembra, bodo nadaljevali s šolo sodobne kitare (ob
14.30), z igro Družina ter borilnimi veščinami (oboje ob
15.30), nastopom Andreja Šifrerja (ob 16. uri), z lutkovno
predstavo (ob 17.30) in s plesno šolo Urška (ob 18. uri).
O miklavževanjih v naslednjih dneh pa bomo poročali
v prihodnji številki.
BJ
Dobrodelni koncert
Ta teden je v Sloveniji pose-
bej posvečen Karitas, ki je pod
skupnim imenom Klic dobrote
za družino pripravila številne
aktivnosti za osvetlitev vred-
nosti družine. Osrednja prire-
ditev na našem območju bo ve-
lik dobrodelni koncert Klic
dobrote v celjskem Golovcu
jutri, v petek ob 16. in 20. uri.
Koncert v organizaciji celj-
ske Karitas bo že tretji zapo-
vrstjo, izkupiček pa bodo na-
menila v dobrodelne namene.
Tudi tokrat so organizatorji
k sodelovanju povabili števil-
ne pevce, anasamble zabavne
in narodnozabavne glasbe ter
radijske in televizijske vodite-
lje. Nastopih bodo Oto Pest-
ner, Nace Jimkar, Edvin Fli-
ser, Alfi Nipič, Boris Kopitar,
Ivan Hudnik, Karli Gradišnik,
Alenka Godec, Helena Blagne,
Darja Švajger, Majda Petan,
Dunja Spruk, Irena Vrčkov-
nik, Marta Zore, ansambli
New Swing Quartet, Big Ben,
Čuki, Vesna, Slovenija, Ga-
šperji, Bratje iz Oplotnice,
igralka Polona Vetrih in vodi-
telji Ida Baš, Janez Dolinar,
Miša Molk, Danica Godec,
Marjan Šneberger, Metka Vol-
čič in Nataša Dolenc.
termina Šušteršič Urša Zajšek
Silvo Zupane Dušan Sporiš
Darja Lajlar
Beračenje - kmalu nekaj vsakdanjega
Nekoč jih ni bilo, v zadnjem času pa se
jih vedno več pojavlja tudi na celjskih
ulicah. Slabo oblečena stara ženica, ki
^di na tleh in drži pred seboj roke, češ:
»Dajte!« Otrok, ki pride v trgovino in
točne kupcem in prodajalcem razlagati,
;la nimajo doma nič denarja, da potrebu-
je za hrano...
Skratka, beračenje je dejstvo, ki se
\'edno večkrat pojavlja tudi pri nas. Se
^omo nanj navadili ali ga poskušali iz-
trebiti? Kaj o tem menijo Celjani?
Hermina Šušteršič, upokojenka iz Ce-
lja: O beračenju? Siromakov je res veli-
^0. Vedno več jih je tudi na celjskih uli-
cah. Če berača vidim, mu (vedno sem in
^edno bom) kaj dala. Človek mora imeti
^fce, saj nikoli ne ve, kaj se lahko zgodi
^jim. Zal pa je nekaj takšnih, ki berači-
ipkar tako; ne da bi jim bilo to potrebno.
^ se ne bojijo - pač gredo naprej
•.. amen.
Urša Zajšek, dijakinja iz Mozirja: Ne
vem. Beračenja še niti ni tako dosti, ven-
dar pa se mi zdi, da ga bo vedno več. Če
bi jaz videla berača na ulici in bi imela
denar, bi mu nekaj dala. Beračenje na
ulicah - to še nekako gre, beračenja po
hišah pa ne prenesem. Zdi pa se mi, da je
tudi tisto, ko ljudje prodajajo po hišah,
potem pa ti hočejo kar vsiliti, kar proda-
jajo, neke vrste beračenje.
Silvo Zupane, grafični delavec iz Tre-
marij: Vedno več beračenja na naših uli-
cah - to je neizogibno povezano z gospo-
darskim stanjem v državi. Sam beračem
dajem, čeprav vidim v mestu tega toliko,
da je pravzaprav težko dati vsem. Raz-
mišljal sem, kaj bi storil, če bi bil sam
v takšni krizi, da bi ne bi preostalo nič
drugega, kot da bi šel beračit. Najbrž bi
šel - saj ti ne preostane nič drugega, če
nimaš nič, moraš na preživeti.
Dušan Sporiš iz Celja: Ne vem, če lah-
ko mi odločamo o tem, ali beračenje do-
voliti ali prepovedati. Beračenje, kot ga
vidimo sedaj, je pač začetek. Mislim, da
se bomo morali na to navaditi, saj bo
kmalu postalo nekaj vsakdanjega.
Darja Lajlar, trgovka iz Celja: Berače-
nja je pri nas vedno več zato, ker je
standard tako nizek. Nekateri so upravi-
čeni, drugi pa niso. Marsikdo gre beračit
zato, ker se boji dela, čeprav bi se za
marsikoga od teh beračev delo prav go-
tovo našlo. Sicer je res, da je težko ugoto-
viti, kdo je upravičen do beračenja in
kdo ni. Zdi pa se mi, da tisti, ki so do
beračenja resnično upravičeni, nikoli ne
beračijo. To večinoma počenjajo tisti, ki
jim to ne bi bilo potrebno.
NINA M. SEDLAR
Foto: EDO EINSPIELER
Med jaslicami in
slovenskim ponosom
Ko so po osamosvojitvi Slo-
venije v mlado državo prišli
rojaki iz vsega sveta, so bili
nemalo presenečeni, ker v do-
movini skorajda nikjer niso
našli slovenskih simbolov, zla-
sti pa grbov. Na izseljeniškem
pikniku pa so jih vendarle,
kajti tam je slovenske grbe,
narejene iz lesa, prodajal Tone
Brodar.
Sam jih je napravil, v neka-
tere vgradil celo urine meha-
nizme, les pobarval z barvami
slovenske zastave in naši izse-
ljenci so začeU kupovati. Ni
jim bilo žal in na številnih kas-
nejših podobnih srečanjih je
bil Tone Brodar vedno dobro-
došel. Tone, ki si je svoj dom
ustvaril v Preboldu, v nepo-
sredni bližini župnišča, se lah-
ko danes pohvali, da njegovi
izdelki, ne samo grbi, pač pa
mnogi drugi, krasijo domove
na vseh celinah. Tone je za-
ljubljen v les. Rezbari, pri tem
sprošča svojo energijo in do-
mišljijo. V svoji delavnici pre-
življa dneve od jutra do veče-
ra, vmes študira strokovno li-
teraturo s tega področja, spre-
jema ljudi, ki rabijo lepa dari-
la za svojce, tiste, ki odhajajo
v pokoj, jubilante... Veliko
stvari je že naredil, večina pa
]e v najtesnejši povezavi s slo-
venstvom, in v tem smislu se-
veda ne gre brez starih kmeč-
kih opravil, navad in običajev.
Brodar pravi, da so ga za te
stvari navdušili že v osnovni
šoli, da je vrsto let delal zgolj
zase, sebi v ponos in zadovolj-
stvo. Ni pa imel poguma, da bi
svoja dela predstavil tudi dru-
gim. Da nima čisto prav, ga je
prepričal preboldski župnik,
Franc Serec. Sploh še, ko je pri
Tonetu videl tudi to, kako lepe
jaslice izdeluje. Takšne kot so
jih naši očetje in babice, pa še
drugi pred njimi. To so jaslice,
ki nimajo nikakršne zveze
z mnogimi drugimi, komerci-
alno obarvanimi, kakršne lah-
ko šele zadnja leta ponovno vi-
dimo v naših trgovinah. To so
jaslice, ob katerih postane člo-
veku toplo pri srcu, ker začne
vsaj za trenutek razmišljati
o drugih stvareh, na katere
v časih vsesplošne obremenje-
nosti vse preveč pozabljamo.
Jaslice, kakršne dela Tone, bo-
do tudi letos krasile domove
številnih ljudi pa tudi cerkva
v Sloveniji in drugod po Evro-
pi in svetu. Ob pogledu na njih
bo ljudem vsaj v tem času zno-
va toplo v duši in srcu. Kako
lepo bi bilo, če bi bilo tako
vsak dan! Če k temu vsaj ne-
koliko prispevajo ljudje, kakr-
šen je Tone Brodar, potem si
jih želimo še več.
JANEZ VEDENIK
O kritičnem regionalizmu
v zdravilišču Rogaška Slati-
na bo v soboto, 27. novembra,
mednarodni seminar o Kritič-
nem regionalizmu - Mejah ra-
sti tradicionalnih turističnih
krajev v Evropi, s številnimi
uglednimi gosti.
Po pozdravu slovenskega
ministra za okolje in prostor,
Mihe Jazbinška, bodo preda-
vali ugledni profesorji evrop-
skih univerz. Najprej bo pre-
daval Sergio Los iz Benetk,
eden izmed utemeljiteljev poj-
ma kritičnega regionalizma,
nato pa njegova sodelavka Na-
taša F. PuUtzer, baskovska ar-
hitekta Manuel Iniguez Villa-
nueva ter Alberto Ustarroz
z univerze v San Sebastianu,
Dean Hawkes z univerze
v Cambridgu ter Richard Mic-
hael z univerze v Birmingha-
mu ter Živa Deu, Peter Gabri-
jelčič, Pavle Gantar ter Franc
Vardijan iz Slovenije. Ob
17.30 bo otvoritev razstave
z mednarodnega študentskega
raziskovalnega tabora o Raz-
vojnih alternativah Rogaške
Slatine, ob 18. uri pa okrogla
miza.
BJ
SMUČARSKI KLUB GOZDNIK
ŽALEC
Organizira od 26. do 28.11. 1993
SEJEM RABLJENE SMUČARSKE
OPREME
v dvorani Hmezad v Žalcu
Sejem bo odprt:
petek, 26. 11. 93 od 15. do 16. ure
sobota, 27. 11. 93 od 9. do 16. ure
nedelja, 28.11.93 od 9. do 15. ure (prevzem neprodane
opreme do 18. ure).
Na sejmu bodo včlanjevali v SK Gozdnik, člani pa bodo
imeli 15 odst. popust pri nakupu novih smučarskih čev-
ljev Alpina.
Na sejmu bo tudi servis smučarske opreme.
Št. 47 - 25. november 1993
u
Brez kluba na ollmpliado
Z akrobatskim smučariem Jožetom Ivačičem ima Celic po več kot Uveh desetletiih
spet kamliaata za nastop na zimski olimpilaili ,
Smučarska tekačica Amali-
ja Belaj in hokejist Ivo Rataj
sta doslej edina celjska udele-
ženca zimskih olimpijskih
iger, na seznamu kandidatov
za Lillehammer pa je po več
kot dveh desetletjih spet celj-
sko ime. Jože Ivačič se je po
poškodbi kolena in krajši no-
gometni avanturi lani vrnil
k akrobatskemu smučanju in
se z nekaterimi opaznimi
uspehi hitro prebil v slovenski
vrh.
»Lani sem zmagal na moč-
nih tekmah v Avstriji, Nemčiji
in Španiji, v evropskem poka-
lu pa zasedel 9. in 19. mesto.
Od aprila se pripravljam v Av-
striji, v športnem centru v bli-
žini Innsbrucka pa so zadnje
dni na snežnih pripravah še
domačini, Avstralci, Nizozem-
ci, Poljaki, Švedi in Švicarji,«
pravi Ivačič.
Uvod v sezono so bile polet-
ne priprave. Kako so potekale?
Na jezeru Hallstatt v Avstri-
ji sem na skakalnici z umetno
snovjo naredil več kot 100 sko-
kov. Kot prvi v Sloveniji sem
izvedel trojni salto s tremi vi-
jaki ter trojni salto z dvema
vijakoma. Pri skokih v vodo
— seveda s smučmi - je manj
tveganja, novosti pa sta mi do-
bro uspevali. Na ledeniških
strminah prav zdaj pilim zad-
nje podrobnosti in seveda
upam, da bom v formi že na
prvih tekmah.
Kaj sploh pomenita novosti?
Trojni salto z vijaki trenut-
no izvaja 20, največ 25 akro-
batov. Z brezhibno izvedbo bi
se na tekmi svetovnega pokala
lahko uvrstil tudi do 8. mesta,
kot je znano, pa je norma za
olimpijske igre uvrstitev do
15. mesta. Težav ne bi smel
imeti in kar zapišite: Jože Iva-
čič bo nastopil na zimski olim-
piadi v Lillehammerju.
Priložnosti ne bo veliko, le
do konca januarja. Kakšen je
načrt?
Svetovni pokal se začenja
10. decembra v Tignesu, v na-
slednjih desetih dneh pa bosta
še tekmi v Piancavallu in La
Plagni. V Franciji in Italiji
bom zanesljivo nastopil, od re-
zultatov pa bo odvisna tudi
moja udeležba na ameriško-
kanadski turneji svetovnega
pokala, ki bo skoraj ves ja-
nuar.
Pred leti ste se razšli s celj-
skim klubom. Zakaj?
Odšel sem zaradi slabih od-
nosov z nekaterimi člani upra-
ve. Letos sem se želel vrniti,
a so me odklonili. Zato zdaj
tekmujem pod okriljem Šport-
ne zveze Celje in sem praktič-
no tekmovalec brez kluba.
Lani ste bili tudi drugi tre-
ner članske ekipe Publikuma.
Kako je sploh prišlo do tega?
Nogomet me že dolgo mika,
skoraj enako kot akrobatsko
smučanje. Kot študent Fakul-
tet za šport sem sprejel ponud-
bo takratnega trenerja Benči-
ne. Nekajmesečno asistiranje
mi je ostalo v lepem spominu
in je pomenilo novo izkušnjo.
Trenersko delo me zelo veseli
in po končani tekmovalni ka-
rieri se bom skušal uveljaviti
tudi na tem področju. Bodisi
v nogometu bodisi v akrobat-
skem smučanju. Še prej pa se-
veda kanim na igre v Lille-
hammer.
PETAR MILOVAC
Foto: EDO EINSPIELER
Urankar 12. na SP   \
Na svetovnem prvenstvu v dviganju uteži je Marko
Urankar v Melboumu osvojil 12. mesto. V kategoriji do 91
kg je v potegu s 150 kg izenačil državni rekord.
Vaš intervju: Nataša Urbančič
v naslednji številki Petice
bo na vprašanja bralcev odgo-
varjala nekdanja odlična celj-
ska atletinja Nataša Urban-
čič-Bezjak, ki je na zadnjih
štirih svetovnih prvenstvih ve-
teranov vselej osvojila zalto
kolajno.
Med predlogi so bili še atle-
tinja Renata Strašek, hokejisti
Andrej Razinger, Rok Rojšek
in Luka Simšič, kolesarja Val-
ter Bonča in Iztok Melanšek,
nogometaša Robert Goršek in
Darko Valek, rokometaš Ro-
man Pugartnik, športni peda-
gog Franjo Rumpf, bivša atle-
ta Roman Lešek in Ivan Škof,
smučarja Bojan Križaj in Ma-
teja Svet. Za ponovne pogovo-
re v Petici ste še enkrat pred-
lagali Britto Bilač, Jureta Ko-
širja in Francija Petka.
Med bralce, ki so svoje vpra-
šanje zastavili hokejskemu re-
prezentantu Tomažu Vnuku,
smo razdelili tri darilne bone
v skupni vrednosti 6000 tolar-
jev. Nagrajenci: Nataša Pivec
iz Celja, Eva Verdev iu Šmart-
nega v Rožni dolini in Tadeja
Teržan iz Celja Nagrade bodo
dobili po pošti.
Poraz po 61 zmagah
V nedeljo se je končala najdaljša serija zmag v zgodovini
slovenskega ženskega športa.
Kegljavke Ljubljane so v derbiju 9. kola državnega prvenstva
prekinile serijo 81 zaporednih zmag celjskega Ema, ki je zadnji
prvenstveni poraz doživel 25. decembra 1989 na Reki, s sloven-
sko ekipo pa zadnjič brez točk ostal 24. aprila 1985 v Mariboru.
Celjanke so bile v zadnjih mesecih že večkrat v hudih škripcih,
a so se vedno izognile porazu. V nedeljo so naposled klonile,
čeprav imajo kar pet reprezentantk (Kardinar, Petak, Šeško,
Grobelnik, Tkalčič), njihova šesta igralka je Marta Zupane,
potencialna kandidatinja za SP 1994 v Nemčiji.
Petek, 26,11.
Hokej na ledu
Ljubljana: Olimpija-Celje
(3.kolo SHL, 18).
Sobota, 27,11,
Judo
Ljubljanaa: prvi finalni tur-
nir DP z udeležbo Olimpije,
Impola in Iva Reye (od 10.
ure).
Kegljanje
Žalec: Žalec-Tekstina,
Kranj: Triglav-MDL (10. kolo
moške SKL, obe 16); Celje:
Emo n-Izola (10. kolo II. žen-
ske SKL, 16).
Košarka
Slovenske Konjice: Comet-
Celje, Rogaška Slatina: Roga-
ška-Jezica mlade (10. kolo
ženske SKL, obe 19); Velenje:
Elektra-Slovenj Gradec (18),
Laško: Pivovarna Laško-Star-
še (18.30), Prebold: MIK Pre-
bold-Radgona (15. kolo II. mo-
ške SKL, 19); Slovenske Ko-
njice: Comet B-Rudar (17),
Šentjur: Kemoplast-Hrastnik
(19), Ljubljana: Feniks-Rogla
(11), Kamnik: BP-Podčetrtek
(10. kolo III. moške SKL,
14.30).
Odbojka
Celje: Celje-Bmo (5. kolo
srednjeevropske ženske lige,
17).
Rokomet
Trbovlje: Rudar-Pivovama
Laško, Hrpelje: Jadran-Gore-
nje (9. kolo moške SRL, obe
19); Ljubljana: Olimpija-Vele-
nje (16), Žalec: Žalec-Burja (8.
kolo ženske SRL, 18).
Nedelja, 26.11,
Kegljanje
Celje: MDL-Tekstina
(13.30), Ravne: Fužinar-Žalec
(11. kolo moške SKL, 11).
Nogomet
Velenje: Rudar-I\iblikimi
(15. kolo SNL); Slovenske Ko-
njice: Dravinja-Turnišče,
Domžale: Domžale-Steklar,
Veržej: Beltrans-Era Šmartno
(15. kolo II. SNL, vse 13.30).
Torek, 30.11.
Hokej na ledu
Celje: Celje-Slavija (4. kolo
SHL, 18).
Sreda, 1.12.
Košarka
Slovenske Konjice: Comet-
Rogaška (13. kolo moške SKL,
19), Ljubljana: Ilirija-Rogaška
(9. kolo ženske SKL, 19).
PANORAMA
Nogomet
Slovenska liga
14. kolo: Publikum-Potroš-
nik 2:0 (0:0); bunker gostov sta
strla Goršek (72) in D.Romih
(77), srečanja pa zaradi izklju-
čitve ni končal Pranjič. Mura-
Rudar 2:0 (2:0); gostje so že
v 19. minuti ostali brez izklju-
čenega Muslimoviča. Vrstni
red: Olimpija 24, Mura 21, Na-
klo 20, Publikum (s tekmo
manj), Maribor, Koper 19, Go-
rica 16, Izola 15, Potrošnik 14,
Optimizem 11, Ljubljana 10,
Rudar 9, Primorje 8, Istragas
7, Mavrica 6, Krka 4.
11. Slovenska liga
14. kolo: Steklar-Med vode
7:1 (2:0); rekordna zmaga do-
mačih, katerim se je vrnil ka-
petan Koražija (54), strelci še:
Vickovič (22, 43), Kukič (60,
65) in Zdovc (52). Era Šmart-
no-Piran 1:0 (0:0); uspeh je
spet zagotovil Druškovič (79).
Avtobum-Dravinja 2:0 (0:0).
Vrstni red: Avtobum, Korotan
22, Tumišče 18, Steklar, Piran
17, Era Šmartno 16, Nafta 15,
Zagorje 14, Dravinja, Vevče
13, Domžale, Rudar (T) 12,
Beltrans, Železničar 10, Tri-
glav 6, Medvode 3.
Košarka
Slovenska liga
ženske - 9. kolo: Jezica ml-
Comet 73:63 (40:28); gostje so
bile brez treh igralk prve po-
stave: U. Groleger, Baraga 18,
Temnik 10, L. Groleger 7, Vi-
rant 6, Koželj, Rek 2. Celje-
Odeja 57:72 (28:37); Obrovnik
23, Polutnik 22, Jurak 6, Jug 4,
Hajdinjak 2. Ilirija-Rogaška
preloženo. Vrstni red: Rogaška
(s tekmo manj), Odeja, Jezica
ml. 16, Comet, Kranj 12, Celje,
Ilirija (s tekmo manj), Slovan
11.
II. Slovenska liga
Moški - 14. kolo: Celje-MIK
Prebold 64:54 (40:22), Radgo-
na-P. Laško 90:73 (39:30); prvi
poraz vodilne ekipe, Vujovič
26, Prelič 19, Trobiš 14, Ruše-
Elektra 83:81 (43:27; Rizman
24, Plešej 22, Mrzel 20. Vrstni
red: Slivnica 26, P. Laško (tek-
ma manj), Radgona 25, Elek-
tra 24, Starše 19, Bistrica, Ru-
še, MIK Prebold 18, Gradec
17, Celje (tekma manj) 14.
lil. slovenska liga
8. kolo: BP-Comet B 75:60,
Kemoplast-Podčetrtek 96:72,
Rogla-Hrastnik 85:76, Feniks-
Rudar 73:74. 9. kolo: Rogla-BP
76:90, Rudar-Kemoplast
79:88, Podčetrtek-Comet
B 74:59. Vrstni red: Kemoplast
16, Rudar, Rogla 15, Feniks,
BP 13, Podčetrtek 11, Hrast-
nik 10, Comet B 9.
Rokomet
Slovenska liga
Moški — 8. kolo: Pivovarna
Laško-Slovan   24:17   (10:8);
Šerbec 12 (po odmoru osem
golov brez zgrešenega meta),
Pungartnik 4, Jeršič 3, Ivahdi-
ja, Cater 2, Leve 1. Gorenje-
Rudar 21:9 (15:4); Meolic,
Krejan 5, Plaskan, Cvetko 3,
Rozman 2. Ocvirk, German,
Oštir 1. Vrstni red: Pivovarna
Laško 14, Slovan 13, Gorenje
11, Ajdovščina, Drava 10, Pre-
sad 8, Rudar 7, Prevent, Ja«
dran, Ribnica 6, V. Nedelja 3,
Šešir 2.
Ženske: modra skupina
- 7. kolo: Velenje-Mlinotest
20:25 (8:10); Hudarin 6, Steva«
novic 5, Kranjc, Ibralič 4, To,
pič 1. Vrstni red: Kočevje 12,
Krim 10, Olimpija 8, Mlinotest
6, Branik 5, Velenje 0. Bela
skupina - 7. kolo: Novo mesto-
Žalec 22:24 (8:12); Vujovič 10,
Dolar 5, Kučera, Kline 3, Go-
lob 2, Čmak 1. Vrstni red: Bur-
ja 14, Žalec 12, Kranj 10, Piran
4, N. mesto 2, Drava 0.
Kegljanje
Slovenska liga
Moški - 9. kolo: Brest-MDL
7:1 (5342:5166); zmagal: Salo-
bir 925, izgubili: Cene 875,
Sivka 824, Vodeb 830, Brglez
829, Lešnik 883. Donit-Žalec
6:2 (5222:5172); zmagala:
Kompan 863, Mileč 937, izgu-
bili: Jakopovič 868, Podkraj-
šek 855, Gračner 789, Dobrajc
860. Vrstni red: Konstruktor
16, Gradiš 15, Tekstina 12,
Triglav 10, Donit 8, Rudar,
Žalec, Brest, MDL 4, Fužinar
5.
Ženske — 9. kolo: Ljubljana-
Emo 5:3 (2495:2469); zmagale:
Šeško 408, Tkalčič 430, Kardi-
nar 430, izgubile: Petak 419,
Grobelnik 381, Zupane 401.
Vrstni red: Emo, Ljubljana 16,
Triglav 14, Konstruktor 10,
Adria 9, Gorica, SI. Gradec 7,
Rudar 6, Korotan 4, Fužinar 1.
Judo
II. Slovenska liga
Ljubljana - 1. kolo: Ivo Reya
II-Kostroj 10:4 (50:15), Tacen-
N. Gorica 4:10 (20:50); 2. kolo:
Ivo Reya II-N. Gorica 8:6
(35:30), Kostroj-Tacen 12:2
(55.10); 3. kolo: Ivo Reya II-
Tacen 10:4 (50:20), Kostroj-R
Gorica 8:6 (40:25). Vrstni red:
Ivo Reya II 6, Kostroj 4, Nova
Gorica 4, Tacen 2.
Odbojka
11. slovenska liga
Moški - 7. kolo: Beltinci-
Šempeterl:3(-9,14,-5,-6),Ko-
vinar-Braslovče3:l (6,10, -11,
7). Vrstni red: Šempeter, Bre-
zovica 14, Kovinar 12, Črnuče
10, Izola, Braslovče 8, Pionir
ml, Maribor 6, Beltinci 4, Me-
žica 2, Slaonit     Mislinja 0^
Hokej
Slovenska liga
Drugi del - 1. kolo: Bled
- Celje 3:6 (2:1, 1:2, 0:3); vo-
dilna ekipa je trikrat lovila
prednost domačih, pri vodstvu
s 5:3 pa je Simšič ubranil ka-
zenski strel: Vnuk 3, Poveče-
rovski, Ostrožnik, Zaje 1; 2.
kolo: Celje - Jesenice 5:3 (3:2,
1:1, 1:0) prvič v zgodovini so
Gorenjci poraženi zapustili
Celje. Zaradi poškodbe Hrušo-
va so v prvi peterki igrali Zaje,
Pajič, Vnuk, Rojšek in Kolar,
v dnigi pa Šubinov, Grabler,
Frolikov, Povečerovski in Žo-
lek. Strelci: Vnuk 2, Poveče-
rovski, Rojšek, Frolikov 1
Vrstni red: Celje 7, Olimpija 6,
Jesenice 1, Bled 0.
Košaricarsici drobir
v sredo se bo nadaljevalo košarkarsko prvenstvo. Polzela je
v prijateljski tekmi brez Cizeja, ki je z mlado reprezentanco
v ZDA, izgubila proti Kopru s 84:87, sinoči pa je gostila še
Postojno. Rogaška je bila na pripravah v Kranjski gori, Comet
pa je zaradi zloma roke ostal brez branilca Pučnika. Reprezen-
tant Nerat po operaciji kolena že igra, ženska ekipa pa je
začasno brez Skerbinjekove (operacija kolena) in Šporarjeve
(vodene koze).
Št. 47 - 25. november 1993
17
Kristalni tenis
y Rogaški Siatini poteka eden izmed stotilt ptofesionalnilt
teniških turninev ATP Toura - Crvstai Cup prihodnje ieto za
150.000 mark
Aleksander Lucu
»Večja turistična središča so
ozko povezana s tenisom in
turnirji ATP Toura, v ta krog
pa se z dvoranskim challen-
gerjem z nagradnim skladom
25.000 dolarjev In plačanimi
stroški bivanja vključuje tudi
Rogaška Slatina,« je pogovor
o enem izmed nekaj več kot
100 svetovnih profesionalnih
teniških turnirjev začel Franci
Križan, predsednik organiza-
cijskega odbora Crystal Cupa.
Maja je supervizor ATP To-
ura Rudi Berger (sodnik na
mastersu v Frankfurtu!) po-
zorno pregledal celotno infra-
strukturo Rogaške Slatine in
na glasovanju v Monte Carlu
je Rogaška Slatina - v Sloveniji
je imela tri protikandidate
- dobila zadnji evropski chal-
lenger v letu 1993. V konku-
renci je bilo 14 mest, v zad-
njem krogu glasovanja pa je
bil še Dortmund.
»Turnir se je šele dobro za-
čel, toda že razmišljamo o letu
1994. Pogovori s pokrovitelji
so ugodni in lahko napovem,
da bomo imeli turnir z nagrad-
nim skladom 150.000 DEM.
Naš motiv je izključno poslov-
ni, a obenem v Rogaški Slatini
in okolici uveljaviti šport in
zlasti tenis. Okoli ATP turnir-
jev se praviloma zbira veliko
poslovnežev in v petek bo
v Rogaško Slatino prišlo 45
slovenskih direktorjev. Torej
bo Crystal Cup tudi po tej pla-
ti prestižen, že zdaj pa je zdru-
žil vsa rogaška podjetja in me-
sto ga je sprejelo za svojega,«
je razpredal misli Križan.
Podjetje Challenge iz Ljub-
ljane ima za Slovenijo eksklu-
zivno pogodbo z ATP Tourom,
direktor Aleksander Lucu pa
je v stalnih stikih s sedežem
Toura: »Terminov za turnirje
že primanjkuje, v prednosti pa
so novi organizatorji iz Azije
in Južne Amerike. Slovenija je
dvoranski challenger dobila
predvsem na račun odličnih
izvedb domžalskega turnirja
in že Crystal Cup je neke vrste
presedan.«
Termin je izredno ugoden,
saj je sočasno še samo enak
challenger v Aziji, toda roga-
ški je veliko bolje zaseden. Na
kvalifikacijski turnir so prišli
trije Američani, prvi nosilec
Kafelnikov pa bi si v primeru
zmage na zadnjem močnejšem
turnirju v letu 1993 zagotovil
neposredni nastop na Austra-
lian Opnu. Zmagovalec turnir-
ja bo dobil 50 ATP točk in
3600 dolarjev (poraženec
l.kola 260 dolarjev), glavna
nagrada pa je tudi veliki kri-
stalni pokal Steklarne Roga-
ška Slatina, ki je vreden okoli
10.000 mark. Brusili so ga te-
Danes in jutri so od 11. ure da-
lje na sporedu četrtfinalni
dvoboji, v soboto od 14. ure
polfinali, v nedeljo ob 13. uri
pa finala posameznikov in
dvojic.
den dni, pri izredno zahtev-
nem delu pa se jim je razbilo
nekaj primerkov.
»Naše podjetje se ukvarja
samo z organizacijo obeh slo-
venskih challengerjev. Neneh-
no intenzivno dela 6 ljudi,
zadnja dva tedna se jih vključi
novih 20, med turnirjem pa
v Rogaški Slatini organizacij-
ski aparat obsega več kot 100
ljudi. V Domžalah celo trikrat
več. Zaradi ugodnega termina
smo celo v dvomih, kateremu
turnirju bi dali prednost, >štos<
vseh teniških turnirjev pa je
v T V prenosih. V teniški dvo-
rani v Rogaški Slatini teh
možnosti ni, za naslednje leto
pa je v rezervi dvorana v Ra-
tanski vasi,« je strategijo
v grobih orisih razložil Lucu.
Maja 1994 bo v Domžalah
ATP turnir z nagradnim skla-
dom 150.000 dolarjev. »To je
challenger najvišjega razreda,
pravice nastopa ne bo imela
Rogaška Slatina ima dolgo te-
niško tradicijo, saj so prvi te-
niški turnir z mednarodno
udeležbo pripravili že leta
1901.
samo najboljša deseterica
s svetovne lestvice, zadnja
stopnička v svet vrhunskega
tenisa pa je pridobitev ugled-
nega tujega pokrovitelja. Pri-
hodnje leto naj bi že imeli ne-
kaj dobička, ki ga namerava-
mo vložiti izključno v domače
igralce. Vse se razvija tako,
kot so nam napovedovali. Šti-
ri, pet let je treba samo inve-
stirati, potem pa se denar zač-
ne obračati,« je še dodal Lucu,
ki je konec osemdesetih letih
tudi ponudil drzno misel
o profesionalnem ATP teni-
škem turnirju v Sloveniji.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDO EINSPIELER
V drugem delu brez Hrušova
Po številnih zapletih, ko najbrž nikomur ni več jasno, kdaj naj
bi se končalo pokalno prvenstvu v hokeju na ledu, je vendarle
obveljala odločitev, da bo to šele po drugem krogu prvenstva.
Najboljša četverica (glede na uvrstitve po prvem delu prven-
stva je v nadaljevanje Celje štartalo s tremi, Olimpija z dvema,
Jesenice z eno. Bled pa brez točk) se bo med sabo pomerila
štirikrat, z ekipami spodnjega dela lestvice pa dvakrat. V Celju
bodo derbiji še decembra z Bledom (4.) in Olimpijo (9.), v janu-
arju 1994 pa z Jesenicami (2.), Bledom (13.) in Olimpijo (18.).
V naslednjih tednih bo vodilno moštvo brez napadalca prve
peterke Sergeja Hrušova, ki je v petek na Bledu med dvobojem
ob ogradi staknil dvojni zlom podlaktnice leve roke in po
ponedeljkovi operaciji v celjski bolnišnici že okreva (na sliki).
Foto: EDO EINSPIELER,
NA KRATKO
Košarkarice Rogaške so na
turneji po ZDA dobile štiri tek-
me in le eno izgubile, zadnje sre-
čanje pa so odigrale sinoči. V do-
movino se bodo vrnile danes.
Na mladinskem EP v judu je
Celjan Košir v kategoriji do 60
kg na Nizozemskem izpadel že
v l.kolu.
V nadaljevanju odbojkarske-
ga prvenstva je moška ekipa To-
polšice doma izgubila z vodilno
Olimpijo z 0:3, ženske Gornjega
Grada pa so premagale Branik
s 3:0.
Rezultati prvih tekem l.kola
rokometnega pokala - moški:
Slovan B-P. Laško 22:44, Celje-
Jadran 21:23, I. Gorica-Gorenje
24:23, Radeče-Prevent 15:22;
ženske: Žalec-Krim 20:29.
Prvi decembrski konec tedna
bo v Radečah turnir v malem no-
gometu s skupnim nagradnim
skladom 160.000 tolarjev. Infor-
macije in prijave (6000 SIT): Iz-
tok Martinšek (dop. 0601 81-104,
pop. 0601 81-462) in Marjan
Ključevšek (dop. 0601 81-104,
pop. 0601 81-568).
Na velenjskem turnirju v ma-
lem nogometu (17. do 19. decem-
bra) bo nagradni sklad 260.000
tojarjev. Informacije in prijave
(9000 SIT, do 6. decembra):
Sportklub, Šmarška 24a, Vele-
nje; Golob (853-321 int.523) in
Aljaž (852-429).
Na mladinskem DP v karateju
je v superlahki kategoriji zmagal
Vrbanič, bronasti kolajni pa sta
osvojila Marolt in Kotnik (vsi
Žalec).
Zmagovalci tradicionalnega
tekmovanja Shito-Ryu v karate-
ju so v katah pionir Birsa in pi-
onirka Peščeva (oba Petrovče)
v članski konkurenci pa v katah
in borbah Stisovič (Lj). Prisoten
je bil tudi Anton Maruša, ki je
pred dnevi osvojil naslov vete-
ranskega vsejaponskega prvaka.
V Ljubljani je bilo pregledno
tekmovanju z zračno pištolo
- člani: 6. Vetemik (Mrož) 562,9.
Tkalec 557; članice: 4. Kufner
349; mladinci: 3. Knez 515; mla-
dinke: 3. Maček (vsi DP) 359.
V Sedražu pa je bilo tekmovanje
veteranov, na katerem sta zma-
gala Rečnik in Lavrinčeva.
Rekordni odziv
Minulo kolo športne stavnic Novega tedni-
ka je bilo rekordno saj je sodelovalo kar 155
bralcev in bralk, ki pa so imeli največ težav
s porazom kegljavk Ema. Predvidela ga je
dobra desetina sodelujočih, dva pa sta pravil-
no napovedala še preostale štiri pare in si
razdelila 20.000 tolarjev nagradnega sklada.
Pravilna napoved: Pivovarna Laško 1, Ce-
Ije-MIK Prebold 1, Radgona-Pivovarna Laško
1, Ljubljana-Emo 1, Era Šmartno-Nafta 1.
Nagrajenca: Ivan Bešenski iz Celja (12000 to-
larjev) in Danijela Lipovšek iz Velenja (8000
tolarjev). Nagradi bosta dobila po pošti.
Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri ko-
šarkarski tekmi tip O pomeni podaljšek) bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
27. novembra, ali če bodo v soboto najkasneje
do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu v na-
šo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19,
63000 Celje, s pripisom Golding loto.
1. Rokomet (m) : Jadran - Gorenje 1     O 2
2. Rokomet (ž) : Žalec-Burja 1     O 2
3. Košarka (ž) : Comet-Celje ^10 2
4. Nogomet : Rudar-Publikum 1     O 2
5. Nogomet : Dravinja-Turnišče 10 2
Ime in priimek:.
Naslov:_
Liga prvakov
bo prvi dobiček
Osmerica udeležencev li-
ge prvakov v nogometu je
že pred sinočnjim startom
dobila dva milijona švicar-
skih frankov (evropski pr-
vak naj bi skupaj zaslužil
devet milijonov), v roko-
metu pa so razmerja pred
prvo ligo prvakov precej
drugačna.
Klubi bodo morali
evropski zvezi EHF, ki je
med najbogatejšimi celin-
skimi športnimi organiza-
cijami, plačati po 5000 švi-
carskih frankov prijavnine,
toda njihov bo v celoti za-
služek od vstopnine, re-
klam in TV pravic. »Raču-
namo, da bi na tekmah
s Teko, West Wienom in
Wallauom skupaj morali
zaslužiti med 300 in 400 ti-
soč markami. Doslej smo
v rokomet vlagali, z ligo
prvakov pa bomo prvič
v položaju, ko se nam po-
nuja finančni zaslužek,«
pravi predsednik RK Celje
Pivovarna Laško in direk-
tor Pivovarne Laško Tone
Tumšek.
Celjski rokometaši so se-
danjega pokrovitelja dobili
pred tremi leti in pol, ko je
Pivovarna Laško s prvim
večjim vstopom v športni
marketing pokrila praktič-
no vse večje prodajne cen-
tre v Hrvaški in Bosni, ka-
mor so prodali tudi do 40
odstotkov proizvodnje.
»Ko je prišlo do osamosvo-
jitve, smo razmišljali le
o širini sodelovanja. Slo-
venski prostor je bil za nas
premalo zanimiv in zato
smo se odločili za popolno
profesionalizacijo kluba in
ustvarjanje ekipe, ki bo ne-
kaj pomenila tudi v Evropi.
Vodilo so nam bile nemške
pivovarne, ki so sponzorji
velikih klubov, najbolj
znana pa je pogodba Vel-
tins-košarkarska reprezen-
tanca Nemčije,« dodaja
Tumšek, ki največ zaslug
za trdnejše sodelovanje
z rokometaši pripisuje An-
dreju Šušteriču in Vladu
Privšku.
Celjski rokomet je imel
nekaj sijajnih generacij,
vendar pokrovitelji niso
dohajali igralskih potenci-
alov. S Pivovarno Laško se
je vse temeljito obrnilo:
letni proračun kluba je
okoli milijon mark in s po-
kalom prvakov vsako sezo-
no narašča, a je tudi po-
vratni učinek velik. Prva
vabila za nastop na medna-
rodnih turnirjih s popol-
nim finančnim pokritjem
že prihajajo. Pivovarna La-
ško pa dnevno dobi tudi do
20 prošenj za najrazličnej-
ša sponzorstva.
»S prodajo v Sloveniji
smo zadovoljni, v vseh an-
ketah pa naše podjetje za-
radi dobrega gospodarjenje
in uspehov rokometašev
uvrščajo zelo visoko. Vlo-
žek je praktično nemogoče
ovrednotiti, kajti v zad-
njem letu dni smo bili prek
Rokometnega kluba Celje
Pivovarna Laško osemkrat
v neposrednem TV preno-
su,« je poslovni vidik opre-
delil Tumšek. Mimogrede:
sektmda reklamnega spota
na TV Slovenija je v pov-
prečju 14(?0 tolarjev, pre-
nos rokometnega srečanja
pa traja dobro uro.
Slovenski športni trg je
glede cen še sramežljiv, to-
da nekatere primerjave so
vendarle možne. »Imamo
najboljšo desno stran na
svetu,« je po povratni tek-
mi osmine finala pokala
prvakov v Luzernu dejal
trener Josip Šojat. Potem-
takem je tržna cena Uroša
Šerbca in Romana Pun-
gartnika najmanj 100.000
mark; toliko in še več na-
mreč za eno sezono zahte-
vajo svetovni zvezdniki Ja-
kimovič, Dušabajev, Ols-
son, Čavar, Puc in dmgi.
Celjska ekipa zdaj najbrž
velja okoli 700.000 mark,
vsaka zmaga v pokalu pr-
vakov pa bo ceno še dvig-
nila.
ŽELJKO ZULE
Prihodnjič: igre z žogo
Plavalni miting s presežniki
Dvodnevni plavalni miting za pokal mesta Celja je bil doslej najbolj kvaliteten, čeprav je od
prve izvedbe minilo že osem let. Nastopila so zastopstva iz sedmih držav, izboljšanih je bilo kar
14 rekordov mitinga (skupaj 20 disciplin) Alenka Kejžar in trojka Primorja z Reke pa so po
točkah dosegli rekordne izide tradicionalne prireditve.
Alenka Kejžar je izboljšala tri državne rekorde, njen sobotni izid 2:31,08 na 200 m prsno pa je
tudi najboljši dosežek mitinga. V moški konkurenci je enak podvig uspel Hrvatu Miloševiču in
oba sta dobila posebno nagrado v višini 500 DEM. V celjskem taboru je največ pokazal mladi
Goran Jurak, ki se je z rezultatom na 200 m kravi uvrstil med najboljšo dvajseterico nastopajočih.
Zastopstvo Neptuna je skupaj osvojilo 12 kolajn: zlate med mladinci Jurak na 100 in 200 m kravi,
Kolčan na 200 m hrbtno in Roševa na 100 m delfin, srebrne kadeta Stojanovič na 100 in 200
m hrbtno ter Cunjakova na 200 m mešano in bronaste mladinci Kolčan na 100 m hrbtno, Jurak na
200 m mešano, Ukičeva na 100 m kravi, Toplakova na 200 m hrbtno ter kadetinja Cimjakova na
200 m hrbtno. Foto: EDO EINSPIELER
Št. 47 - 25. november 1993

• V ponedeliek, 15. no-
vembra popoldne, je na po-
licijsko postajo klicala go-
spa iz Celja, ki je povedala,
da jo je že dva dni pred tem
na ulici ugriznil pes, ki mu
ni hotela nič hudega. Ker
se pes doslej še ni javil na
zagovor, zdaj iščejo pasje-
ga lastnika. Ta naj bi pove-
dal, ali je svojega prijatelja
dal cepiti proti steklini, od-
govoren pa je tudi za pasji
prekršek.
• Istega ponedeljka ob
enajstih ponoči so za poli-
cijsko intervencijo zaprosi-
li iz saloona Country
v Slancah. Vzrok povabila
je bil gostilniški pretep,
pretepača pa sta še pred
prihodom šerifove ekipe
zbežala in s tem pustila
izid dvoboja neodločen.
• v torek popoldne sta se
v bistroju Daj-dam v Celju
mudila dva veseljaka, ki
sta se izživljala nad kozarci
in podobno gostilniško
drobnarijo. Policisti, ki so
oba užitkarja ohladili, so
ugotovili, da gre za Celja-
na, Uroša Ž. in Matjaža L.
Za onečaščeni javni red in
mir ter razbito steklovino
bosta morala k sodniku za
prekrške, zna pa se zgoditi,
da bosta dobila še vabilo
s sodnije. V razbijaškem
zanosu sta se namreč lotila
tudi glasbenega stolpa.
• V torek zvečer je bil pre-
tep tudi v slaščičarni v Sto-
rah. Možje postave so ugo-
tovili, da je bil glavni pre-
tepkovič gospod Hazir B,,
ki je povedal, da stanuje
u §torama.
• V sredo ob enih zjutraj
so policisti intervenirali
v bloku na Vojkovi ulici,
ker so se sosedje pritoževa-
li, da jim nekdo krade spa-
nje. Ugotovili so, da gre za
skupinsko tatvino, ki jo bo-
do Emil, Branko, Drago in
Matej zagovarjali pri sod-
niku za prekrške.
• V sredo zvečer je bilo
vroče pred bistrojem Opo-
ka. Tam so Marjan M., An-
ton V. in Jože J. obdelovali
Francija. S prihodom poli-
cistov je bil Franci rešen
vseh muk, mučitelje pa ča-
ka zaslužena kazen.
• V petek opoldne so poli-
cisti intervenirali v stano-
vanju Zvonka P,, ki si ni
mogel kaj, da ne bi vse do-
poldne po stanovanju vpil
in razbijal, V to početje ga
je silil alkohol, ki se mu
Zvonček najtežje upira. Ko
pa so na njegova vrata po-
trkali policisti, si je lumpek
poiskal že drugo lokacijo,
bife na Dolgem polju. Jutro
je potem dočakal v policij-
ski pridržalnici.
M, A,
Pešci kot krivci in kot žrtve
NalboU ogrožena kategorija ¥ prometu se tudi y akciji nI Izkazala
Podatek, da je lani na cestah natega
območja v prometnih nezgodah umrlo
62 ljudi, od tega osem pešcev, in dej-
stvo, da je do 22. novembra letos
v prometu izgubilo življenje že 19 pA-
cev, lani vse leto pa 12, je dovolj velik
razlog, da se policiHti odločajo tudi za
akcije, ki so namenjene tej, najbolj
ogroženi kategoriji udeležencev v pro-
metu. Ena takšnih akcij je bila tudi
minuli teden.
Namen akcije, ki je bila 16, novem-
bra v času med U.in 16.uro na celot-
nem območju UNZ Celje m v kateri je
sodelovalo 57 policistov, je bil preve-
riti, kako pešci upoštevajo njim name-
njeno prometno signalizacijo, kakšen
odnos imajo do zaznamovanih preho-
dov za pešce in kako prečkajo vozišča
izven teh prehodov. Sočasno je bil na-
men akcije tudi ugotoviti, kako vozni-
ki (zlasti) motornih vozil upoštevajo
pešce kot enakopravne udeležence
v prometu.
Voznikov in pešcev, ki so jih polici-
sti v času akcije opozorili na nepravil-
nosti, je bilo 135, Zabeležili so 367
kršitev cestnoprometnih predpisov,
prekrške pa so storili oboji, tako pešci
kot vozniki, V akciji je bilo 252 man-
datno (denarno) kaznovanih oseb, od
tega 93 pešcev. Pešcev, ki so jih le
opozorili na nepravilnosti, je bilo 122,
Voznikov, ki so ogrožali pešce in so
bili zato mandatno kaznovali, je bilo
v akciji 22, trinajst pa je bilo opozor-
jenih.
Iz dosedanjih policijskih analiz je
razvidno, da so povzročitelji promet-
nih nezgod, v katerih so udeleženi
pešci, tako vozniki (zlasti osebnih) av.
tomobilov kot tudi pešci sami. Nj
UNZ Olje beležijo v letošnjem devet,
mesečju 166 takšnih prometnih nez.
god s smrtnim izidom in telesno po.
škodbo, v katerih so bili udeleženi
pešci, V 26 primerih so bili pešci tudj
povzročitelji prometne nezgode. Da j«
problematika zelo resna, naj spomni
še podatek, da jeietos v vsaki tretji
prometni nezgodi s smrtnim izidom
umrl pešec,
MARJELA AGRE2
PROMETNE NeiGODE
Vzvratno v peiko
Na magistralni cesti v Šent-
jurju se je, v nedeljo, 21, no-
vembra popoldne, pripetila
nezgoda, v kateri je hude te-
lesne poškodbe utrpela peška.
Aleš Cadej (24) iz Šentjurja
je vozil osebni avtomobil iz
Grobelnega proti Storam.
V tem času je pri kmetijski šoli
v Šentjurju v smeri Grobelne-
ga po desni strani ceste hodila
peška, 19-letna Valentina Ko-
vačič iz Šentjurja. Voznik Ca-
dej, ki jo je prehitel, je hotel
govoriti z njo oziroma ji usta-
viti, zato je zapeljal vzvratno.
Pri tem jo je z vozilom zadel,
tako da je peška padla po vo-
zišču.
Peška umrla
Na magistralni cesti izven
naselja Tekače^'o se je, v četr-
tek, 18. novembra ob 17.30 uri,
pripetila smrtna nezgoda.
Janez Križanec (33) iz Sp)od-
njega Sečovega je vozil osebni
avtomobil iz smeri Podplata
proti Rogaški Slatini. Ko je
v Tekačevem pripeljal do hiše
št, 56, je trčil v peško, 63-letno
Ljudmilo Prah iz Tekačevega,
ki je tam prečkala vozišče. Hu-
do telesno poškodovano žen-
sko so prepeljali v celjsko bol-
nišnico kjer je, ob 19.15 uri,
poškodbam podlegla.
Tragična statistika
V minulem tednu se je na
cestah celjskega območja
pripetila 101 prometna
nezgoda v katerih so udele-
ženci utrpeli telesne po-
škodbe ali pa je bila posle-
dica le materialna škoda.
V teh nezgodah sta dve ose-
bi izgubili življenje, dve sta
utrpeli hude telesne po-
škodbe, 15 oseb pa je bilo
lažje telesno poškodo-
vanih.
Letos je na celjskem ob-
močju v prometnih nezgo-
dah izgubilo življenje že 57
oseb, med temi pa je bilo
kar 19 pešcev.
Trčil v beton
Na lokalni cesti v Žepini se
je, v petek, 19. novembra zve-
čer, pripetila nezgoda, v kateri
je bila ena oseba hudo telesno
poškodovana, gmotna škoda
pa znaša okoli 250 tisoč to-
larjev.
Silvo Kovačič (27) iz Prose-
niškega je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Ljubečne proti
Proseniškem. V 2epini ga je
zaneslo na bankino, kjer je tr-
'čil v robnik betonskega propu-
sta. Voznik se je pri tem hudo
telesno poškodoval.
Prijeli vlomilsko četverico
štirje Celjani, Miran B. (25),
Aleksander D. (23), Darko F.
(26) in Boberi A. (26) so ute-
meljeno osumljeni cele serije
vlomov in tatvin oziroma trgo-
vanja z ukradeno robo.
Prvi trije so v času od marca
do septembra letos vlamljali
v vikende, stanovanjske hiše,
trgovine in gostinske objekte.
Kradli so vse, kar se jim je
zdelo kaj vredno, osredotočili
pa so se predvsem na televizij-
ske sprejemnike, akustiko,
tehnične predmete, strojčke,
pečice, alkoholne pijače, kavo.
cigarete itd, Vlamljali in krad-
li 80 predvsem tam, kjer so ve-
deli, da se jim to splača, ukra-
deni predmeti pa so bili pri
večini teh podvigov vredni ne-
kaj sto tisoč tolarjev, tudi 600
in 700 tisočakov. Tisto, kar so
nakradli, so potem še v toplem
stanju prodali, za to nalogo pa
je bil zadolžen Robert, Dobr-
šen del ukradenih predmetov
so policisti že našli in jih zase-
gli pri številnih (naivnih) ku-
pcih. Policijska preiskava se
nadaljuje.
M. A.
Vala dela
mojstra
žalski policisti so se prejšnji
teden ukvarjali z Markom in
Boštjanom, dvema Žalčano-
ma, ki sta osumljena tatvine
mopeda.
Nič posebnega, bi rekli, če
ne bi vedeli, da gre za dva
mlajša mladoletnika, ki sta na
lepi poti v kriminal. Že na sa-
mem začetku sta pri kraji mo-
peda pokazala pravo mojstr-
stvo s tam, ko sta ukradeno
vozilo temeljito predelala,
skrbno zbrusila odtisnjene
številke in si sama izdelala no-
ve dokumente. Jima bo sooče-
nje s policisti le odprlo oči?
Pomembno vlogo pri tem pa
imajo predvsem njuni starši.
Smrtna
v l^tfcovi
vasi
Smrtna nezgoda se je pripe-
tila v petek, 19. novembra ob
21.45 uri, na magistralni cesti
v Latkovi vasi.
Paolo Crespi (33), italijanski
državljan, je vozil osebni avto-
mobil iz smeri Šempetra proti
Sentrupertu, V Latkovi vasi je
dohitel voznika kolesa z mo-
torjem, 38-letnega Zdravka
Rateja iz Žalca, ter nato
s sprednjim levim delom vozi-
la trčil vanj, ko je le-ta zavijal
v levo, na cesto v naselje Lat-
kova vas. Pri trčenju je mope-
dista odbilo levo na nasprotni
vozni pas, in to v trenutku, ko
je iz nasprotne smeri pripeljal
voznik osebnega avtomobila,
24-letni Miran Cučej iz Radelj
ob Dravi, Pri ponovnem trče-
nju je voznika kolesa z motor-
em vrglo pred osebni avtomo-
>il voznice osebnega avtomo-
bila, 36-letne Nevenke Pla-
nine, hrvaške državljanke, ki
je na tleh ležečega Zdravka
Rateja prevozila. Bil je na me-
stu mrtev.
Eksplozija spet
vznemirila občane
v zadnjem času so tudi eks-
plozije tiste, ki vznemirjajo
občane, ne le na našem območ-
ju ampak kar sirom po Slove-
niji.
Kdo, zakaj in z drugimi po-
dobnimi vprašanji, se policisti,
kriminalisti in drugi strokov-
njaki, sprašujejo tudi po eks-
ploziji, ki je odjeknila v prvih
jutranjih urah minule nedelje
v Začretu v Celju in vznemiri-
la tamkajšnje speče občane.
Neznani storilec je na l>e-
tonski drog električne nape-
ljave montiral eksplozivno na-
pravo, ki se je ob določenem
času sprožila, detonacija pa je
bila zelo močna. Napravo je
storilec namestil na tistem de-
lu medkrajevne napeljave, ki
še ni bila priključena na glavni
vod oziroma sistem, lokacija
pa je takšna, da je izključena
storilčeva namera koga ali
kakšen objekt poškodovati,
Gre torej le za zastraševanje?
In za vprašanje, komu je strah
(grožnja) namenjen, V nedelj,
ski eksploziji se električni
drog ni porušil, bil je le poško-
dovan, škoda pa znaša okoli 60
tisoč tolarjev,
M. A
Padel s štirih metrov
Stojan Marinovič (50) iz Vrbja je v sredo, 17. novembra,
skupaj s sodelavcem Borisom, pokrival streho na trgovini
Dada v Vrbju. Ko je v večernem času delo zaključeval, mu
je na vlažni in spolzki opeki zdrsnilo in je zato omahnil
v globino štirih metrov in padel na asfaltno površino. Pri
tem je utrpel hude telesne poškodbe.
št. 47 - 25. november 1993
19
Grdi, uzmazani, zii
0 halo efoklih pollcUskega odprtega telefona
Vsako drugo sredo odprt te-
lefon na UNZ Celje je name-
pjen občanom, ki lahko pove-
jo zakaj, kje in kako jih čevelj
juli. V zadnji akciji »odprti te-
lefon« so dali prednost obča-
pom iz Laškega, Šentjurja in
Celja.
Šentjurčani so bili zlovoljni
zaradi prometnega režima na
območju občine. Tem so poli-
cisti pojasnili, da je vodstvo
pp Šentjur v avgustu letos pis-
no opozorilo občinsko skupš-
čino in OSUPVO na pomanjk-
ljivosti in obenem predlagalo
konkretne rešitve za izboljša-
nje prometne varnosti. Na os-
novi tega opozorila so v občini
postavili, v sklopu akcije »var-
na pot v šolo«, ustrezno signa-
lizacijo na delih ceste Trno-
vec-Proseniško-Bukovžlak.
Seveda pa so šentjurski polici-
sti že večkrat opozarjali tudi
na pomanjkljivosti na drugih
prometnicah, magistralki in
regionalki. Ti postopki za ure-
ditev stanja pa so dolgotrajni,
pogosto povezani z denarjem,
sploh pa niso v občinski pri-
stojnosti.
S podobnimi problemi se
ubadajo tudi v občini Laško.
Tudi tam so policisti PP Laško
že lani januarja opozorili na
stanje cest na območju Debra,
obvestilo pa naslovili na laško
Komimalo, izvršni svet in kra-
jevno skupnost Rečica. Na«os-
novi tega obvestila je bila do
I danes odpravljena le ena na-
paka, na lokalni cesti Rečica-
Smohor pri gostilni Guček,
kjer so zakrpali večjo jamo na
vozišču. Vse ostale napake in
pomanjkljivosti so ostale.
Nekatere občane, ki so mi-
nulo sredo sodelovali v odpr-
tem telefonu, pa moti osebna
neurejenost policistov. Te so
dežurni na drugi strani žice
spomnili na policistovo delo,
ki je pogosto, zlasti kadar sta
na cestah blato in prah, luna-
zano, stroški pranja oziroma
kemijskega čiščenja pa niso
majhni. In denar za to čiščenje
gre iz policistovega žepa! Ža-
lostna je tudi resnica, da pred-
vsem mlajši poUcisti nimajo
dovolj vuiiform, da bi jih lahko
redno čistili. Na voljo imajo
namreč le eno samo. Težave so
tudi z dotrajano opremo, ker je
nova precej draga. Nekateri
policisti imajo svoje zimske
bunde že tako oguljene in po-
nošene, da se ni čuditi dogod-
ku, ko je poUcist ustavil vozni-
co in jo kaznoval s tisoč tolarji,
ta pa mu je odvrnila, da mu da
zraven še enega tisočaka, če bo
na ta način lažje prišel do nove
uniforme. Ob vsem tem pa so
klicatelji dobili tudi odgovor,
da je osebna urejenost polici-
sta tudi odraz njegove kulture.
Celjani pa so se po odprtem
telefonu največkrat pritoževa-
li nad vratolomnimi vožnjami
voznikov koles, mopedistov in
motoristov po peš coni ob reki
Savinji. In kaj se je zgodilo
potem? Ko je komandir pro-
metne policijske postaje odre-
dil poostreni nadzor na tem
območju in tja poslal policiste,
ki so se za kršitelji zapodili na
motorjih, saj so jih le tako lah-
ko ulovili in kaznovali, je ta-
koj za tem na policijo klical
občan, ki se je razburjal in ko-
mandirju ukazal, naj naredi
red v svojih vrstah, saj se poli-
cisti prav predrzno vozijo na
motorjih po sprehajalnih po-
teh ob Savinji. Pa naj še kdo
reče, da je policistovo delo
z občani prijazno.
MARJELA AGREŽ
mini KRIMIČI
Okradel Poliorje
v noči na 16. november je
neznani storilec vlomil v sa-
mopostrežno trgovino Pohorje
v Zrečah. Ukradel je gorenjev
videorekorder z daljincem, več
steklenic whyskija, nekaj kilo-
gramov kave, različna oblačila
in več zavitkov cigaret. Zreški
Dravinjski dom je s tem oško-
doval za okoli 570 tisoč to-
larjev.
Kradei
pod zemljo
v noči na 16. november je
neznani nepridiprav vlomil
v osebni avtomobil, ki je bil
parkiran v podzemni garaži na
Kardeljevem trgu v Velenju. Iz
avtomobila je ukradel nekaj
tehničnih predmetov in s tem
Ivana Š. iz Velenja oškodoval
za približno 50 tisoč tolarjev.
Čudna izmenjava
v sredo, 17. novembra, so
imeli policisti opravka s 25-
letnim Antonom G. iz Sedraža.
Zasegli so mu pištolo cal. 6,35
mm in šest ustreznih nabojev,
ker za te reči ni imel potrebnih
papirjev. Ko so ga vprašali, od
kod mu orožje in strelivo, je
Tone povedal, da je to dobil
kot plačilo za avtomobil, ki ga
je prodal svojemu znancu.
Ciljal sveUlke
Za zdaj še neznana grdoba
si je v sredo, 17. novembra po-
noči, privoščila uničevalni po-
hod po Trubarjevem nabrežju
v Laškem. Storilec je namreč
s kamenjem in dmgimi nezna-
nimi letečimi predmeti ciljal
v tamkajšnje svetilke javne
razsvetljave. Uspelo mu jih je
zadeti osem in narediti škode
za okoli 85 tisoč tolarjev.
Kopalnico ima
v noči na 18. november je
neznani storilec prišel do sta-
novanjske hiše v Dobravi pri
Laškem, ki je še v izgradnji. Po
ogledu gradbišča in pregledu
materialov, se je odločil za ko-
palniško opremo iz sanjskega
Kolpinega programa ter za ke-
ramične ploščice, takšne, ki se
kopalniški opremi najlepše
podajo. Kopalnice pa nima
Franc D. iz Radeč.
Mercedesi
na udaru
s parkirišča v Rogaški Sla-
tini je v noči na 20. november
neznano kam izginil osebni
avtomobil znamke mercedes
200 D, bele barve in avstrijske
registracije K 425 661. Lastnik
odvzetega vozila, Hinko Fran-
ken iz Ljubljane, je s tem
oškodovan za okoli milijon
200 tisoč tolarjev.
Tudi v noči na 22. november
je neznani storilec ukradel
osebni avtomobil znamke
mercedes 300 SEL, ki je stal
na dvorišču stanovanjske hiše
v Dobrteši vasi. To vozilo, last
Mirana O., je kovinsko sive
barve, reg.št.CE E4 501.
Grajska havarija
Zgodilo se je že 6. novembra
med 2. in 4. uro zjutraj, ko se je
v gostišču Grad na Planini pri
Sevnici nahajal pijani gost, ki
se je grdo znesel nad tamkajš-
njim inventarjem. Pošteno se
je potrudil, da je uničil oziro-
ma razbil šest barskih stolov,
zvočnik, kabino z audio opre-
mo, stekla na vratih, ogledala
in celo vrsto steklenic, praznih
in polnih. V dveh urah je pov-
zročil za okoli 350 tisoč tolar-
jev škode, oškodovanemu last-
niku pa podobne hitrice res ne
gre pripisati. Za prijavo raz-
dejanja se je namreč odločil
šele po dvanajstih dneh.
Pred mrliško vežico
Celjan Drago P. si je prejšnji
petek domišljal, da še obstaja-
jo mesta, ki so vama pred zli-
kovci vseh sort. Pa se je uštel.
Ko se je s svojim vozUom pri-
peljal do mestnega pokopališ-
ča, ustavil pred mrliško vežico
in tam vozilo, nezaklenjeno in
v pogonu, za kratek čas zapu-
stil, ga je ob vrnitvi čakalo ra-
zočaranje. Neznani storilec
mu je med tem iz avtomobila
ukradel šop tolarjev, šopek de-
viz ter čeke in activa kartico
Ljubljanske banke. Naivnost
ga je stala 300 tisoč tolarjev.
Prijet med delom
Prejšnjo soboto zgodaj zju-
traj si je 33-letni Martin K. iz
Celja mislil, da si bo malce
opomogel, ko je vlomil v samo-
postrežno prodajalno na Polu-
lah v Celju. Pa mu je sreča,
oblečena v modro imiformo,
obrnila hrbet in mu prekrižala
račune. Zalotili so ga v času,
ko si je Martin že nameraval
oprtati tovor: veliko cigaret in
nekaj steklenic, polnih žganih
pijač. Če ne bi bilo če, bi bil
Merxov market zdaj oškodo-
van za okoli 140 tisoč tolarjev.
Osumljenega storilca so
s kazensko ovadbo pripeljali
k sodniku TS Celje, ki se je
odločil za pripor.
Kdo Je kradel baker?
v času od letošnjega avgusta
do 17. novembra so neznani
storilci iz skladišča jeklame
v Železarni Štore odnesli ozi-
roma odpeljali kar sedem ton
bakra. Vrednost ukradene ko-
vine znaša okoli pol milijona
tolarjev. To pa še ni vse. V že-
lezarni so namreč tudi odkrili,
da je v orodjarni zmanjkal tu-
di imiivalnik s pipo ter elek-
trični vrtalni stroj.
Brez dokumentov
Policisti iz Rogaške Slatine
so prejšnji konec tedna Ivanu
D. (26) iz Rogatca zasegli avto-
matsko puško, dva okvirja in
23 različnih nabojev.
Enako se je zgodilo MUora-
du N. (46) iz Kaplje vasi, ki je
imel pri sebi revolver s 13 na-
boji.
Oba bosta morala k sodniku
za prekrške, saj za orožje nista
imela potrebnih listin.
M. A.'
Strašijo z orožjem
Zgodilo se je v četrtek,
18. novembra, ko se ga je 23-
letni J.Č. iz Studenc na Žal-
skem najprej nacukal potem
pa v takšnem stanju izzival
svoje domače. Uspelo mu je,
da se je z vsemi spri, a to mu
očitno še ni bilo dovolj.
^ V nadaljevanju je pričel
svojcem groziti, da jih bo vse
po vrsti ubil. Da pa bi bil tudi
v tem delu dovolj prepričljiv,
je odšel v svojo sobo in se vrnil
s puško šibemico. Seveda so se
ga vsi ustrašili in zbežali iz
hiše - Jože pa za njimi. Ves
razjarjen je pred hišo ustrelil
v zrak, takrat pa so na prizo-
rišče že prispeli žalski polici-
sti, ki so mu šibemico zasegli,
nato pa še zračno puško, pre-
delano v malokalibersko in 71
različnih nabojev. Zoper
osumljenega storilca so polici-
sti napisali kazensko ovadbo
in predlog sodniku za pre-
krške.
Podobnega razpoloženja je
bil dan pred tem tudi M. G. iz
Hrastja pri Šentjurju. Ta se je
lotil svoje žene tako, da ji je
grozil z lovsko puško. Policisti
so mu odvzeli dve lovski puški
in 56 nabojev. Tudi ta tič bo
moral k sodniku za prekrške
in na sodišče.
____-^^^_____Ml Al
Cela hiša v ognju
Minulo soboto popoldne je izbruhnil požar na stano-
vanjski hiši z gostinskim lokalom v Plešivcu (Velenje).
Objekt, last Romana Vovka, velikosti 24x13 metrov, je bil
ves v ognju, gmotna škoda pa po prvih ocenah znaša okoli
15 milijonov tolarjev.
Pri gašenju požara je sodelovalo 65 gasilcev iz šestih
gasilskih društev, strokovnjaki pa so ugotovili, da je do
požara prišlo zaradi pregretja lesenega trama, ki je bil
vzidan v dimnik.
M.A.
Sraka na vrvicah
Konjiški policisti so stopili na prste Konjičanki Ani (50), ki je
iiftela dolgotrajno navado, da se je motala okoli perila, ki se je
^šilo na napeljanih vrvicah stanovanjskih hiš. Za zdaj je
2iiano, da je gospa Ana devetkrat pobrala perilo, gospodinje pa
11 za to »uslugo« niso mogle biti prav nič hvaležne.
Skomine mlade blagajničarke
Celjski policisti pa so se pogovarjali z dvema petnajstletni-
•^ama iz Celja in ju prijavili za kaznivo dejanje krive ovadbe
Oziroma prikrivanje.
Ena je bila šolska razredna blagajničarka, ki jo je zbrani
denar (okoli 60 tisoč tolarjev) tako zmešal, da se je odpravila po
•zakupih v trgovinah, izbirala pa predvsem oblačila, ki so jo
''cikala. Ko pa bi bilo (zapravljeni) denar treba oddati, je punca
prijavila, da ji je bil le-ta ukraden. Prijateljica ji je zvesto stala
strani in skrbela, da zadeva ne pride na dan. Obe sta se ušteli,
'^er ima laž še vedno kratke noge.
Osnovna šola Štore p.o.
razpisuje prosto delovno mesto
1. učitelja v oddelku PB
Pogoj: učitelj razrednega pouka.
Delovno mesto je razpisano za določen čas.
2. dela v šolski knjižnici
Pogoj: srednja ali višja izobrazba pedagoške smeri.
Delovno mesto je razpisano za določen čas s polovič-
nim delovnim časom do konca meseca junija 1994.
Kandidati naj pošljejo prijavo z dokazili o izpolnjevanju
zahtevanih pogojev v 7. dneh po objavi razpisa na
naslov: Osnovna šola Štore, Ulica Cvetke Jerin 5, 63220
štore.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15. dneh po sprejemu
sklepa o izbiri.
Juteks
kemijsko-tekstilno podjetje p.o.
Žalec
objavlja razpis za
PRODAJO STANOVANJA
z zbiranjem ponudb za odkup, in sicer:
- DVOINPOLSOBNO STANOVANJE V ŽALCU, Ulica
heroja Staneta 5/III, novi center mesta, v bližini
avtobusne postaje, kompletno, takoj vseljivo sta-
novanje, površina 65,80
- cena 1.000 DEM/m^ (tolarska protivrednost)
- ogled možen po dogovoru (kontaktna oseba ga.
Angela Krašek).
Informacije po telefonu 712-121, splošno kadrovski
sektor.
Pisne ponudbe z navedbo ponujene cene in rokom plačila je
potrebno vložiti v zaprti kuverti z oznako PRODAJA PO
RAZPISU - NE ODPIRAJ! Rok je 8 dni po objavi.
Svet Zavoda za kulturo Žalec
objavlja prosta dela in naloge
višjega knjižničarja
za delo v Občinski matični knjižnici
Pogoji:
- višješolska izobrazba knjižničarske smeri
strokovni izpit iz knjižničarstva
- 1 leto delovnih izkušenj v knjižnici
- 3-mesečno poskusno delo
Delo je za določen čas (nadomeščanje delavke na
porodniškem dopustu), s polnim delovnim časom.
Pisne prijave z dokazili pošljite do 6. decembra 1993 na
naslov: Zavod za kulturo Žalec, Titov trg, 63310 Žalec,
s pripisom RAZPIS.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 10. dneh po zaklju-
čenem razpisnem roku.
Št. 47 - 25. november 1993
Kjer se ločujeta
glava In razum
PotovanlB ao lugošlovanake mala la lahko grozilivka - Kot ¥ wastamu
Prevozi iz Slovenije v Beo-
grad, ki jih v Celju organizira
turistična agencija Mondto-
urs, so redni; avtobus, ki pelje
iz Ljubljane, stoji nasproti Im-
tela Celeia vsak dan ob iett-
najstih in trideset minut. Kar-
to, ki stane itiri tisoč tolarjev,
je potrebno v agenciji rezervi-
rati dan prej.
Z Iztokom sva f i ila of tanek
»»Jugoslavije« ogledat prejšnjo
soboto; jaz sem bila namenje-
na v Novi Sad, kjer sem bila
dogovorjena za intervju
z Dordem Balaševičem, Iztok
pa je nameraval v Beograd,
kjer naj bi bil kum na prijate-
ljevi svatbi.
Popolne informacije o poto-
vanju v Beograd in tamkajš-
njih razmerah ie pri nas skoraj
nemogoče dobiti. Od ljudi,
s katerimi sem se pred odho-
dom pogovarjala, sem o doga-
janju v ZRJ slišala tako različ-
ne zgodbe, da mi niti najmanj
ni bilo jasno, kako naj bi bilo
vse skupaj v resnk;! videti. Ga-
rantno pismo; brez ne gre, to
sem vedela. Dobila sem ga iz
Beograda po faksu; tisti, ki ga
pošlje, s pismom (ki ga overovi
na občini) jamči, da bo prevzel
stroške bivanja v ZRJ za tega
in tega. Na podlagi garantnega
pisma dobiš vizum, brez kate-
rega tudi ne gre. Štirideset
mark stane, nanj je potrebno
čakati teden dni, lahko pa ga
(vsaj glede na informacije, ki
sva jih slišala) dobiš v Gradcu,
Trstu, Ljubljani, Mariboru ali
pa (brez težav, kot so zagoto-
vili tako v agenciji kot tisti, ki
so potovali v ZRJ še teden dni
pred nama) kupiš tudi na meji.
Ker se je potovanje garant-
nlh pisem v Slovenijo zavleklo
do samega odhoda in ker se
nama ni zdelo potrebno, da bi
si vizum urejala posebej (prav
nama bodi), sva šla na avtobus
brez njega. In se v nedeljo se-
veda vrnila. Na meji so naju
zavrnili, ker sva bila rojena
v Sloveniji in ker »ie en teden
ni mogoče več kupiti viz na
meji«.
Potovanje
Ob pol petih popoldne sva
vstopila v že skoraj poln Glo-
busov avtobus. Odpeljal je šele
nekaj pred peto; voznik se je
glasno prepiral z moškim, ki je
na avtobus spremil žensko
s celo prikolico prtljage, »Le
kam naj vse dam?« je spraševal
voznik. Potem sta le sklenila
kompromis in v avtobtis stla-
čila toliko, kolikor je pač šlo.
Nakar smo se odpeljali.
Sopotniki so ves čas molčali,
če pa je že kdo kaj rekel, je bilo
to tiho mrmranje v srbohrvaš-
čini. Struktura potnikov je bi-
la različna; od mlajših žensk
do starejših moških in dveh
gospa, ki sta se najbrž vračali
domov. Po odhodu iz Maribo-
ra, kjer sta se voznika zame-
njala in naložila še zadnje pot-
nike, so se ljudje pričeli pogo-
varjati. Sicer potiho, v bistvu
nezaupljivo, ampak vseeno. Tu
in tam sem kaj povlekla na
ušesa. Večinoma so se vračali
domov, obiskat sorodnike..,
Z Iztokom sva bila edina, ki
sva govorila slovensko. In, jas-
no, ne ravno najbolj potiho, Ce
naju je kdo od potnikov kaj
vprašal, so govorili slovensko.
Vodnik oziroma organizator
Eotovanja pa je govoril v srbo-
rvaščini.
Natanko ob dveh zjutraj
smo se, po vožnji skozi Mad-
žarsko, pripeljali na bencinsko
črpalko, od jugoslovanske me-
je oddaljeno kakšnih sto kilo-
metrov. Tam bi nas moral ča-
kati avtobus z beograjsko re-
gistracijo, s katerim naj bi se
odpeljali naprej.
Po petih minutah čakanja je
vodnik povedal, da bomo mo-
rali avtobus iz Beograda čaka-
ti vsaj dve uri. >»Ti, a tale misli
popolnoma resno?« je vprašat
Iztok, ki se je predramil,
»Upam, da ne!« »A lahko
vprašam, zakaj avtobusa iz
Beograda še ni?« »Zaradi lede-
nega dežja, ki je padal v Beo-
gradu!« »Ja, Iztok, Čakali
bomo,«
Ostali potniki so bili sicer
tudi razburjeni, besni, utruje-
ni, a niso govorili glasno. Še-
petali so; kot da je na avtobu-
su kdo, bi bo vse, kar bo slišal,
nesel nevemkomu na nos. Še
najmanj so govorili o politiki;
pravzaprav je sploh niso ome-
njali.
Na črpalki smo stali do pe-
tih zjutraj, potem pa, ko avto-
busa še vedno ni bilo, smo se
odpeljali naprej. Proti meji.
Radio Beograd
Med vožnjo smo si ogledali
dve video kaseti. Najprej ko-
medijo »Tesna koža«, potem
pa še »Žikinu dlnastiju«, »Tes-
na koža« je bila posneta leta
1988 in govori o vsakdanjih te-
žavah navadnega človeka. Ob
ogledu smo se družno nasme-
jali. V »Žikini dinastiji«, ki je
novejša, ttidi ni pretirane spo-
litiziranosti; nihče se ni za-
smejal niti, ko je sicer prija-
zen, inteligenten in razgledan
2lka izjavil, da se »žene baca-
ju na novac kao Tudman na
demokraciju«.
Ko smo si ogledali oba fil-
ma, je voznik prižgal radio.
Radio Beograd - prvi program.
In ob sedmih zjutraj je na spo-
redu oddaja Nedeljom za
zemlju.
Ob poslušanju mi postane
jasno, zakaj Dole v eni svojih
pesmi pravi, da so »narodnjaci
preuzeli stvar«. Ves čas vrtijo
samo srbske (ne nacionalistič-
ne) narodne pesmi. In govorijo
samo o problemih. Najprej
o tem, da ni medu. Potem
o tem, da ni mleka in kruha.
Nakar o tem, da ni sladkorja.
Objavljen je posnetek interv-
juja s kmetom, ki neki tovarni
prodaja mleko. Na koncu ob-
javijo še odgovor direktorja
tovarne mleka, ki jo kmet kri-
tizira. Med poročili objavijo
vest, da je bil Slobodan Milo-
ševič na pogovorih za rešitev
»nemira u BiH«, da je bil »hr-
vaški predsednik Franjo Tu-
dman pri tem in tem ministru«
in da so Muslimani napadli
srbske položaje. Skratka, če bi
izvzeli Srbsko krajino, ki pri
njih ni samo »takozvana«, am-
pak enostavno je, bi lahko po-
ročila izzvenela tudi čisto obi-
čajno.
Po poročilih je na sporedu
otroška oddaja. Očitno je vsak
teden na sporedu druga tema;
tokrat voditeljica, ki je v goste
povabila tudi nekaj otrok iz
drugega razreda osnovne šole
in razredničarko, govori
o pravljicah, O tem, kako si
otroci vedno bolj želijo poslu-
šati pravljice, kaj iščejo v njih,
v kakšen svet se zatekajo s po-
močjo pravljic,,, »V resnične-
ga,« je dejal eden izmed starej-
ših poslušalcev, ki se je oglasil
v oddajo, »Če bi živeli naši
otroci v normalni situaciji, bi
za te razniere že to bila never-
jetna pravljica. Normalno, da
radi poslušajo o princih, ko-
njih in Sneguljčicah, če nimajo
niti čokolad in banan, včasih
še kruha ne,,. Mi smo imeli
vsaj to!«
Na »oranici«
»Na granlci sam bio posle
ponoči; mrak je moja boja, tu
nema pomoči,,,« Ta Doletov
verz mi gre po glavi ves čas, ko
se bližamo »Bačkom bregu«;
mejnemu prehodu med Mad-
žarsko in ZRJ,
»Iztok, kaj se nanta še lahko
zgodi?« pred mejo, medtem ko
prečkamo Donavo, vprašam
vsaj petkrat, »Ne teži!« »Ob-
čutek imam, da je bolj malo
verjetno, da bom danes videla
Doleta,,,« »Daj, daj! Seveda
ga boš!«
Molčala sem, čeprav mi je
malo pred tem razlagal, kako
so mu nazadnje, ko je šel v Be-
ograd z avtom, mahali s pišto-
lo pred nosom zato, ker je bila
na avtu celjska registracija.
Potem, okoli devetih zjutraj,
končno pridemo do meje. Kjer
avtobusa, ki naj bi nas peljal
naprej, seveda še ni. Po polur-
nem čakanju se oglasi vodnik,
Pove, da je za nami pripeljal še
en avtobus (z beograjsko regi-
stracijo), v katerem je samo
devet potnikov, »Tisti, ki se
vam mudi, se lahko z njim od-
peljete naprej. Ostali bomo
počakali na beograjski av-
tobus,«
Z Iztokom se zaženeva in
medtem, ko jaz iz avtobusa, ki
naju je pripeljal do meje, vle-
čem potovalki in pralni pra-
šek, za katerega so Iztoka pro-
sili prijatelji iz Beograda, on
rezervira sedeža. Ni bolj sreč-
nih ljudi od naju, ko ugotovi-
va, da mogoče le ne bova za-
mudila. Mene pravzaprav pri
Balaševičevih čakajo cel dan;
Doletova žena Olivera mi je še
dan prej, ko sem ji razlagala,
da bom v Novem Sadu okoli
petih zjutraj, povedala, »da se
na granici čeka«. Svatba pa se
bo pričela ob enih in Iztok bi
moral biti v Beogradu najpoz-
neje ob dvanajstih.
Trdno odločena, da se ne bo-
va pustila premakniti niti za
jed, drživa svoji težko pridob-
jeni mesti na avtobusu, Le-ta
slednjič odpelje proti meji in
z Madžari sploh nimamo te-
žav, Stampiljke, površen pre-
gled prtljage in srečno!
Tu se težave začenjajo,
»Bailcan icralem
Jednofl velca...«
Ustavimo na mejnem preho-
du Bački breg. Carinarnica je
videti urejena, pred njo je tudi
Duty Free Shop, Nekaj minut
čakamo, nakar vstopi carinik;
mlajši fant strogega obraza
v urejeni uniformi in s pištolo.
Ničesar me ni strah; zakaj le?
Počasi se sprehaja med se-
deži, pregleduje potne liste in
se 8 potniki pogovarja. Končno
pride do naju. Najprej vzame
Iztokov potni list. Pogleda ga
in vpraša; »Nacionalnost?«
»Slovenec« »A viza?« »Nimam
je, V Sloveniji so rekli, da jo
lahko kupim pri vas!« »Ne
može!« »Kako da ne?« se vme-
šam in mu molim svoj potni
list, »Imava garantni pismi.,.«
»Ne valja!« pravi in še mene
vpraša po nacionalnosti, »Slo-
venka,« »Rodena?« vpraša, »V
Sloveniji,« »Onda ne možete
bez vize, Ispakujte stvari i vra-
tite se,« »Prosim? A tale resno
misli?« tokrat jaz postavim
vprašanje Iztoku, on pa prične
cariniku dopovedovati, da to
ne gre kar tako,
Ainpak mladi gospod si ne
dajo dopovedati in skupaj
z mlajšo žensko, ki ima dva
majhna otroka in državljan-
stvo BiH, med preklinjanjem
pakirava in se poslavljava od
sopotnikov, »Na svidenje!«
»Do videnja! Sretan put!« na-
ma pravijo, ko se motoviliva
med sedeži. Spet samo mrmra-
jo, ampak tudi med šepeta-
njem slišim, kako ženska, ki je
sedela na sedežu zraven naji-
nega, reče sopotnici, najbrž se-
stri: »Barabe! Kako delajo
z ljudmi,,,«
Kar nama kljub vsemu ne
pomaga, Z dvema potovalka-
ma in desetimi kilogrami pral-
nega praška stojiva na snegu
pred zapornico in se sprašuje-
va, kaj naj narediva. Potem iz-
siliva pogovor s šefom izmene
na carinarnici. Večji, črn mo-
ški je, na njegovem obrazu ni
opaziti nič drugega kot nedo-
stopnost.
Razlagava mu, da so nama
na agenciji rekli, da vizuma ne
potrebujeva, da ga lahko na
podlagi garantnega pisma ku-
piva na meji, »Ne ide više,«
pravi. Že štirinajst dni to men-
da ni mogoče, »Ampak, kako
naj bi midva to vedela? Rekli
80 nama,,,« »Žao mi je,« pravi
in dodaja, da naju ne more pu-
stiti,.. Tudi razlaga o poroki
in kumstvu ne naredi kakšne-
ga velikega vtisa. Jaz pa mu
o zmenku in intervjuju z Dole-
tom raje sploh ne razlagam,,,
Ko vidi, da se ne namerava
pustiti zavrniti kar tako, nama
svetuje, naj greva po vizum
v Budimpešto, kjer je najbližja
jugoslovanska ambasada. To
bi pravzaprav res lahko stori-
la. Če bi bila z avtom, če se
nama ne bi mudilo in če ne bi
bila nedelja,,.
Razlagava mu, da se bova
vrnila že naslednji dan. Da mu
pustiva osebno izkaznico,,,
vse. In potem, ko vidim, da se
resnično ne bo dal prepričati,
ga vprašam, kako je vsem dru-
gim vizum lahko izdal, nama
pa ne, »To je drukčije,« pravi,
»Vi ste rodeni u Sloveniji,
a ostali nisu!« reče in gre. Pre-
prosto,
Midva pa stojiva in se gleda-
va. Potem »vdreva« v carinar-
nico in Iztok prosi, če sme tele-
fonirati. Zavrnejo ga, češ da
imajo druge linije. Na madžar-
ski meji pa da je telefon,,,
Nič veliko drugega nama ni
preostalo, kot da sva zgrabila
prtljago in se odpravila nazaj
proti madžarski meji. Tam sva
v menjalnici najprej hotela
kupiti kartico za telefon. Ni-
sva je mogla, ker jih je zmanj-
kalo. Potem sva hotela kupiti
žetone za telefon ali vsaj mar-
ke zamenjati za forinte, s kate-
rimi bi lahko telefonirala. Ni
bilo mogoče; ženska (ki je o.
lično govorila srbohrvaško,
pa vedela pozivne številke ii|
vega Sada) je trdila, da ji
vsega zmanjkalo.
Zato se je Iztok na štop (
pravil v najbližjo vas, od ko(|
bi lahko telefoniral, jaz pa
obsedela na madžarski meji
ga čakala.
Divji zahod
Nfed čakanjem se mi je p
bližal starejši, sivolas moški
me prosil, če mu bankovec
deset mark zamenjam za d
po pet. Naredila sem to, on
mi je, ko je slišal, kako se zai
di drobiža za telefon prepir«
z žensko v menjalnici, rek
da ga ima on in da naj gn
z njim. In medtem ko sva |
proti avtu s somborsko re|
stracijo, sem mu na kratko i
zložila, da so me zavrnili ]
meji, ker nisem imela vizun
Povedal je, da ga je prišel oj
skat sin, ki se zdaj vra
v Ljubljano. Predstavili smo
in vsi, ki so bili zraven, so p
čeli brskati po žepih, tako
so mi prej potrebni forinti i
daj kar padali, Vprašala se
koliko sem dolžna, on pa
samo zamahnil z roko in g
zaželel »sretan put«. Potem i
je obrnil stran, meni pa se
zazdelo, da so bile njegove c
ob tem, ko sva se poslovi]
solzne..,
Svojo zgodbo sem poved«
še zakonskemu paru iz Nov^
Sada. Na mejo sta prišla čak|
sorodnika iz Nemčije. »Vest^
je dejal moški, s katerim sva j
pogovarjala, »to ni nič, Ljud
tukaj čakajo tudi po dva, |
dni. Če dobiš na črpalki b«
cin po petih urah čakanja,
srečen. Situacija je spremeni
ljudi,., Živimo kot v \
stemu!«.
Zvezo med Madžarsko
Novim Sadom (ki je od mej«
ga prehoda oddaljen dobn
sto kilometrov), pa je nemogt
če dobiti. Po treh urah se;
vrnil Iztok, ki je do prvega ti
lefona prišel šele po trideseti
kilometrih od meje. Vsaj to)
ko, da je povedal, da ga ne h
Nazaj
Avtobus iz Beograda, ki
nas moral čakati v nedeljo i
dveh zjutraj na črpalki, prit
na mejo šele v nedeljo ob dv
najstih. Potniki se prestavi
in odpeljejo, z Iztokom pa gi
va na avtobus, s katerim sva
pripeljala do meje in ki je i
daj prazen. Le Milka iz Izo
ki je nameravala v Bosno, kj(
naj bi se sestala cela družini
se vrača z nami. Do mej neg
prehoda je šla s sestro in bra
tom, potem pa je zato, ker n
imela vstopnega vizuma, ni«
spustili čez. Brat in sestra fti
lahko prešla mejo. Ves čas ji
jokala,
Z Iztokom sva besna, ampal
tolaživa se s tem, da bi lahki
bilo tudi huje. Če, na prim«
ne bi bilo prevoza za nazaj
Kaj bi počela čez noč?
Prva stvar, ki jo naredim ot
desetih zvečer, ko se končni
vrneva v Celje, je, da poklicen
Doleta in mu povem, kaj mej<
zadržalo. Olivera pravi, da jit
je že močno skrbelo. Dole praj
vi, da so primitivci in da w
njih ni pričakovati kaj druge-
ga. Dogovoriva se za drug da'
tum; še enkrat bom šla k nj('
mu v začetku decembra; tak"!
potem, ko bo izdal novo ploi"
čo. Ko se pogovarjava, dobii^
občutek, da se je zgodilo tist"
na kar ne bi mogla nikoli
misliti. Dole izgublja veff
v Jugoslavijo! On je (kar ve"'
iz njegovih pesmi) ves čas vef
jel v Jugoslavijo, kakršna 1'
bila, ko je še bila. Ni človek, 1^
bi svoje mnenje spreminja
glede na politično situacijo.
Meni pa gre že ves čas, od'
kar sem se v ponedeljek zbudi'
la in se vprašala, če je bilo v«j
kar sem doživela čez vike"''
res, po glavi verz z nove Baja'
gove kasete. »Gde se Duna*
spaja sa Savom, tamo se ra'
zum rastao glavom,« pravi.
NINAM.SEDLAJ
Foto: EDI MASNE^
Št, 47 - 25. november 1993
20,21
iša lerona, strahu
I petelinjega petla
icem na Razlagovl 7 y CaUu la tlavoU pairpUania, zdaj s¥Ola pravico, ki la nič
I, Kot samo mir, odločno zahtevalo
pia Celja stoji
ijenih, spoštlji-
lavb tudi tista
jfdem v Razla-
^uprijski ulici,
prna.ko jogle-
1^ a v svoji no-
lit kaj drugega
I dom šestih
fotna dvajsetih
iji tiste sedme
njihovega po-
> postalo življe-
jno.
dan je zazna-
strahom, ne-
fimi dogodki in
iicami ter z je-
tih zaradi dej-
5 nemočni. Ne
jeti, da se lah-
tukaj in zdaj,
3ja. In to ob
seh tistih, ki bi
xepati, pa ne
iesar. Problem
star najmanj
res pa je, da se
predvsem zad-
Ito je življenje
streho postalo
e1. In to samo
družine!
iko je dobršen
Inil v znamenju
poslušanja
rmonike, ki jo
!lo razteguje, si
ajši čas oddah-
^ovačič: »Bojim
i' tej hiši prišlo
iijc, zato javno
kje so tisti
'o odgovorni, da
'a; takega doga-
'tru mesta. Tudi
vpraša, kako
da invalidski
^^pri petinštiri-
zmore vse to
^'odatiješe tre-
'f^namo proble-
^nim članom te
^"ipak kar z vse-
;[ ^si štirje so se
""'i nam in nam,
^'0; način, greni-
y življenje. Mi
dan na delo,
^/0 ves dan čas
kako nas bo-
Smo ljudje,
'afao lepo razu-
I pomagamo,
'^^di s Sosedom
a nam to ne
^^^0 napadamo,
parno po hiši,
I branimo. In
^^btcvamo, da
^^^Scli.u
ne in si med igranjem
kakšno zapoje ter svoje
glasbilo odloži tedaj, ko
mu opešajo moči, se prve
jutranje ure nadaljujejo
ob njegovem izboru glas-
be iz kasetofona. In ko se
Sosed odloči, da leže
k počitku, si ostalo ljud-
stvo, ki se pripravlja na
nov delovni dan, oddah-
ne. Pa ne za dolgo. Njiho-
ve težave z bujenjem po-
tem rešuje Sosedov pete-
lin, ki res ni nič kriv, da
mora svojo redno jutra-
njo dolžnost opravljati
v stanovanju sredi mesta
in ne kje pod kmečkim
kozolcem, kot bi se to
zanj spodobilo. Pa to še ni
nič. Zadeva s Sosedom
postane malce neprijetna
potem, ko se stanovalci
odpravijo v službe in
v šolo. Netnalokdaj se na-
Nada Leskošek, stano-
valka iz sosednje hiše:-
»Del tega, kar morajo do-
življati ti ljudje, smo de-
ležni tudi stanovalci so-
sednjih hiš. Zaradi njega
ni nikoli miru, ne podnevi
in ne ponoči. Ker je v svo-
jih početjih taHo glasen,
da odmeva po vsej sose-
ski, smo se tudi mi morali
nekajkrat obrniti na poli-
cijo. Vse to se v tej naši
ulici res že predolgo do-
gaja in čudim se tem lju-
dem, kako lahko vse to
prenašajo.
mreč zgodi, da se dan
prične z jutranjo telovad-
bo, pravo skupinsko či-
stilno akcijo na stopnišču
pred vhodnimi vrati sta-
novanj. Kljuke na vratih
so ponoči doživele pre-
maz, z razhčnimi maščo-
bami je namazana tudi
stopniščna ograja, če pa
se zgodi, da stanovalci
stopijo le v lužo pred vra-
ti, so prav zadovoljni nad
pričetkom novega dne.
Mimo Sosedovih vrat sto-
pajo mirni, sproščeni, saj
dobro vedo, da je zdaj ti-
sti čas, ko je Sosed že na-
stopil spanje pravičnega.
A tudi to še ni nič takega,
da bi bil človek, ki se mu
to redno dogaja, že kar
goden za nevropsihiatrič-
no zdravljenje. Človek
namreč marsikaj prenese.
Dober dan!
Vsakdo sc po sedemur-
nem »šihtu« rad vrača
v svoje družinsko gnezde-
če. Tudi stanovalci z Ra-
zlagove 7, ki pa se ob po-
\^atku domov srečujejo
s posebfte vrste rituali
dobrodošlice. Vsem je
skupno to, da morajo, ho-
češ nočeš, mimo Sosedo-
vih vrat. Takrat dobijo
nova imena, sicer pa so
jih v dolgoletnem »obče-
vanju« s Sosedom že na-
vajeni. Takrat postanejo:
prašiče, kurbe, morilci,
svinje, slovenski četniki,
slovenski ustaši in po-
dobno. Ti vzdevki odme-
vajo po vsej hiši, stano-
valci pa vsakič doživljajo
pravo olajšanje, če se
uspejo prebiti do stano-
vanj brez hujših posledic.
Sesed jih namreč ne pri-
čaka vedno golih rok. Ti-
sti, ki je ušel Sosedovi je-
kleni palici in ostal živ, se
tega prav dobro zaveda.
In kaj Soseda najbolj je-
zi? To, da se na njegove
»ljubkovalnice« nihče ne
odziva. Takšno ignoranco
je treba kaznovati. Sicer
pa se tudi do zdaj ni še
nič kaj tako pretresljive-
ga zgodilo. Le kaj se gre-
do ti stanovalci Razlago-
ve 7!
Včasih imajo celo ves
dan blažen mir. Takrat
prav dobro vedo, da se je
Sosed odpravil v belo
Ljubljano ali v mesto pod
Pohorjem. V Celju zanj ni
več prikladno, saj jih je
v tem mestu preveč, Iti
vedo, da možakar ni no-
ben invalid s poškodova-
no nogo in revež, katere-
mu je spodobno in bogu
dopadljivo darovati nov-
čič za vsakdanji kruhek.
Zato se »revež« postavi
pred ljubljanskega Slona
Radomir Babic: »Sam
sem zgrožen, žena in
otroci živijo v nenehnem
strahu. Naši otroci se ne
morejo igrati na dvorišču,
ker jim preti nevarnost.
Človek venomer izziva in
provocira, izživlja pa se,
zlasti fizično, nad nemoč-
nimi ženskami in otroki.
Mi sicer kličemo policijo,
a če ni kaj hudega, ne pri-
dejo. Če pa že pridejo, pa
se tudi po tem nič ne
spremeni. Sosed ima tudi
svojo taktiko in nas redno
naznanja policiji, policija
pa se potem ne pozanima
o resničnosti njegovih iz-
jav. In potem izpade, kot
da smo vsi mi slabi in on
edini dober stanovalec te
hiše. Da ni tako, je zdaj že
jasno tudi tistim, ki nam
niso verjeli.«
ali pred Name, v Maribo-
ru pa pred spomenik
NOB na Trgu svobode ali
kje na Gosposki. Rdečih
lic in prešernega razpolo-
ženja tam med mestnim
vrvežem razteguje svojo
harmoniko in razveselju-
je žalostne in z vsakda-
njimi skrbmi obložene
ljudi. Ko se vrne domov,
se razkošje miru za sta-
novalce ponavadi neha.
Popoldnevi, ali pa so-
bote in nedelje, so čas ne-
štetih dogodivščin. Kra-
ljevska drža gospoda So-
seda pač ne prenese pora-
zov. Ljudi-sosede je treba
izzvati k spopadu, če ne
gre drugače, pa s psom,
pravo mrcino z gromkim
glasom, ki se je, na Sose-
dov ukaz, zakadila že
v prenekaterega stano-
valca. Najpogosteje
v žensko ali v otroka, saj
se je z moškimi manj var-
no spopadati. Nad moške
je treba drugače: s petar-
dami ali odpadki, varno
z balkona, ko se mudijo
okoli svojih avtomobilov,
parkiranih na hišnem
dvorišču. Sicer pa moške
najbolj prizadeneš s tem,
da se spraviš na njihove
ženske, otroke. Otroško
igro se da najhitreje pre-
kiniti s kamenjanjem ali
pasjim napadom, ženski
pa itak nič ne škodi, če jo
kdaj pa kdaj nabunkaš in
zlasaš. Zlasti tedaj, ko si,
nesramnica, drzne nad
čim protestirati. Blažja,
a zelo učinkovita metoda
izživljanja nad ženskami,
je povezana z rednimi
žehtami. Tu so ženske še
posebej občutljive, ko na
Bojana Delič: »Po hodni-
ku se dere za menoj, me
zmerja in se norčuje iz
mene, da po bolnici či-
stim sekrete. Jaz se tega
dela ne sramujem, kajti
nekdo mora tudi to
opravljati, vsi res ne mo-
remo biti izobraženi.
Zadnjič se je pojavil pred
mojimi vrati in brcal va-
nje, me zmerjal, napadal.
Najhuje je, ker se izživlja
tudi nad otroki, ko spuš-
ča psa nadnje, meče nanje
kamenje in podobno. Na-
ši otroci si, ko zaslišijo
Soseda, upajo po stopniš-
ču le v spremstvu odra-
slih. Sicer pa tudi ostali
člani te družine niso veli-
ko boljši. Tudi oni nas
zmerjajo, žalijo in nas
imajo vedno skrbno na
očeh."
skupnem balkonu obeša-
jo vsaka svoje oprano pe-
rilo. In kolikšno je potem
razočaranje, ko morajo
z vrvi pobirati z odpadki,
iztrebki in urinom popac-
kano oziroma poškroplje-
no perilo! Sicer pa: le kaj
se ženske toliko razburja-
jo, ko pa je poškropljeno
in poškrobljeno perilo
vendar veliko lažje likati.
Torej tudi do tu še nič kaj
takega, kar se ne bi dalo
potrpeti.
Dober večer!
Večeri pa so v hiši na
Razlagovi 7 sploh svoje
vrste predstava, reprize
pa vsakič poskrbijo za
kakšen nov efekt, da ne
postane vse skupaj pre-
več dolgočasno. Mnogo-
krat se večerna predstava
začne potem, ko Sosed
opravi sam s seboj, ko
v predstavi, v kateri ved-
no igra glavno vlogo, na-
stopi notranje očiščen in
vseh grehov odvezan.
Z vrnitvijo od cerkvene
maše se svojim posvetnim
navadam le ne more od-
povedati. Tega se stano-
valci sicer zavedajo in se,
v strahu pred njim, zadr-
žujejo v stanovanjih. Se
pa kdaj tudi zgodi, da se
večernemu srečanju s So-
sedom le ne da izogniti.
In tista ženska, ki ji je
z nožem v roki grozil, da
jo bo zabodel, že ne bo
nikoli več naredila te na-
pake, da se sreča z njim.
Tudi tista ne, ki je na
lastni koži oziroma glavi
občutila njegovo fizično
moč. Tisti, ki se v večer-
nem času odloči za pot
mimo sosedovih vrat
v prvem nadstropju, se
mora zavedati, da to poč-
ne na lastno odgovomost.
Če Sosed dokaj redno
grozi, da bo kar vsem čre-
va iztrgal, je takšne grož-
nje pač treba vzeti na
znanje. To, da ob večerih
vpije po hodniku in zmer-
ja sosede z že znanimi ju-
tranjimi »Ijubkovalnica-
mi«, je pač le ena od na-
vad gospoda Soseda. To-
rej tudi do tu še nič tako
strašnega. Človek vendar
ni še nikogar ubil!
Labko noč!
Ko stanovalci ležejo
k počitku, se Sosed pri-
pravlja na svoj večerni
koncert. Še prej, ali mor-
da med glasbenimi odmo-
ri, pa še marsikaj postori.
Tako na primer nastelje
očiščeno stopnišče z od-
padki, izruva električne
kable, razbija stekla po
hodniku in spotoma
opravi malo potrebo kar
pred vrati stanovalcev.
Kot pravi nagajivi palček
teka od vrat do vrat in
svojim sosedom zvoni, ti
pa so tako negostoljubni,
da mu sploh ne odprejo.
In Sosed je užaljen, to
svojo žalost pa potem vso
noč utaplja z igranjem na
harmoniko. Oni večer, ko
Je spet razbijal stekla na
stopniščnih oknih, so so-
sedje (ponovno) poklicali
policijo. Pa ga tudi možje
v modrem niso razumeli
in so bili celo užaljeni, ko
jim je povedal, da so
prasci in udbovci, ki so
jih pokvarjeni stanovalci
mastno podkupili z mar-
kami. Res je hudo, če se
človeku kar naprej dela
krivica,
KIkirIkilll - v tej
hiši nekaj smrdi!  ]
V opisovanju razmer, .
kot so nam jih predstavili \
prizadeti stanovalci na '
Razlagovi 7, smo se držali
tiste stare modrosti, da je
v vsaki, še tako težki situ-
aciji, treba poiskati nekaj
humorja. Da pa je primer
sila resen, se dobro zave-
dajo vsi tisti, ki bi v vsem
tem dolgem obdobju kal-
varije dvajsetih ljudi mo-
rali kaj ukreniti, pa niso.
Vsaj dovolj ne. Problem
je že dolgo prav vsem do-
bro poznan. Res je, da je
zelo težko rešljiv, a je
takšno opravičevanje za
stanovalce kaj klavrna
tolažba. A po zdravi
kmečki pameti in logiki, ,
Božidar Zdovc: »V hiši
imam dveinpoUetnega
otroka in žensko in redno
ju obiskujem. Od takrat,
ko je na otroka metal ka-
menje, se bojim, da mu ne
bi kaj hujšega naredil.
Zato mora biti moj otrok
vedno pod nadzorom, ko
se giblje izven stanova-
nja. Moj strah je upravi-
čen, saj sem doživel, da
me je človek pričakal
z jekleno palico in me na-
padel. Res ne vem, kako
bi bilo z mano, če se mu
takrat ne bi umaknil. Ko
so bili v hiši policisti, me
je vpričo njih zmerjal, da
sem slovenski četnik. Je
to sploh kakšna pravna,
civilna družba, se ob
vsem tem sprašujem.«
ki jo premore tudi zapiso-
valec tega branja, je pač
nepojmljivo, da se kaj
takšnega dandanašnji
sploh lahko dogaja: da
osebi, ki s svojim obnaša-
njem ni vredna prav no-
bene družbene uvidevno-
sti ali tolerance, nihče ne
more stopiti na prste.
Stanovalci, zlasti moški
del, se upravičeno bojijo,
da bo v tej vojni živcev
nekdo prestopil mejo. Če
se bo to res zgodilo, bodo
novinarji v vseh sredstvih
javnega obveščanja poro-
čali o neki tragediji, ki sc
je zgodila na Razlagovi
uUci številka 7 v Celju.
Tudi o storilcu, o resnič-
nih krivcih pa najbrž bol^
malo. Zaenkrat se ni zgo-
dilo še ničesar takega.
MARJELA AGREŽ
Št. 47 - 25. november 1993
22
»Kje si,
pravica?«
Ga. D.N. je v letošnji triin-
štirideseti številki Novega ted-
nika objavila pismo, v katerem
je na račun ga. Ane Jančar iz
Celja izrečenih vrsto grobih
trditev in sumničenj, ki prese-
gajo okvir pisanja o osebni sti-
ski ali problemu in imajo zato
elemente kaznivega dejanja.
Kot pravni zastopnik ga. Jan-
čarjeve imam zato posebno
naročilo, da na takšno pisanje
odgovorim. Če bi ga. D.N. že-
lela biti vsaj malo objektivna,
potem bi morala navesti, da
prav v zvezi s to zadevo vodi
pred sodiščem v Celju (zadeva
I P9/92) pravdo zoper mojo
stranko v kateri zahteva plači-
lo tolarske protivrednosti za
DEM 135.000.
Ob njeni prizadetosti bi tudi
pričakoval, da si bo prizade-
vala za čimprejšnje končanje
zadeve, vendar je ravno na-
sprotno. Potem, ko je menjala
več odvetnikov, je ga. D.N.
zahtevala, da se zadnja glavna
obravnava prestavi, vendar
sodišču še kljub napovedim do
danes ni sporočila svojih pred-
logov glede nadaljevanja
obravnave. Zato je njeno vpra-
šanje o pravni in pravični Slo-
veniji odveč, tudi zato, ker so-
dišče sodbe še ni izdalo, vsako
ponujeno poravnavo pa je do-
sedaj zavrnila. O dogodkih in
dokazih, ki jih ga. D.N po svo-
je tendeciozno prikazuje v pi-
smu, smo svoje rekli že na so-
dišču in bi bilo prav, da bi tudi
ga. D.N. tako ravnala. Tukaj je
ob polni odgovornosti reči le
to, da dosedaj zbrani dokazi in
listine v omenjeni pravdi go-
vore nasprotno kot to po svoje
vidi ga. D.N.. Ta se sedaj ne
spomni niti tega, da sta kupca
njene hiše dobUa kupnino na-
kaznano od Občine Laško, ka-
teri sta namesto razlastitve
prodala svojo hišo, kakor tudi,
da je vrednost hiše temeljila
na uradni cenitvi sodnega iz-
vedenca. In ker občine niso ni-
koli plačevale v DEM, žal po-
tone v netočnost, če že ne v kaj
več, tudi zgodba ga. D.N.
o DEM za katere naj bi bUa
prikrajšana. Očitno je, da bi
ga. D.N. želela imeti kar vse.
Da so izplačani njeni dediči,
da bi imela stanovanje in še
vso kupnino za svojo prodano
hišo v Rečici. Takšna matema-
tika se ji utegne razleteti
v franže in potem bomo lahko
znova slišaU njeno zgodbo
o nepravičnosti. Ker je zoper
mojo stranko pred pravosod-
nimi organi sprožila več po-
stopkov, za kar je imela tudi
pravico, bi bilo torej pričako-
vati, da se sodnim postopkom
tudi podredi. Pisanje netočno-
sti v časopis zato ni nič druge-
ga kot želja na ta način oblati-
ti dobro ime moje stranke, ki
takšen način komvmiciranja
zavrača kot žaljiv in obrekljiv.
Doc. dr. KONRAD
PLAUŠTAJNER,
odvetnik v Celju
Do Icdaj
manipuiacije
Linde piina
v 46. številki Novega tedni-
ka, dne 18.11. ste objavili
v rubriki Pisma bralcev-preje-
li smo, najin članek: Do kdaj
mernipulacija (spretno splet-
karjenje) Linde plina.
Članek sva dne 8.11. poslala
s pošto na vaš naslov in
v spremnem dopisu navedla-
:.. .pod pogojem, da ga objavi-
te v celoti brez vsebinskih po-
pravkov. Osebno odgovarjava
za točnost navedb v članku.
Po objavi članka ugotavlja-
va, da se poslano besedilo vse-
binsko razlikuje z objavljenim
člankom tako, da niso objav-
ljeni sledeči stavki:
l.Pred poslovno zgradbo stoji
plošča z napisi: Poslovanje
s strankami (Kundendienst),
Prodaja na veliko in malo
(Verkau£:Klein-und Gross-
handel) in Tehnično svetova-
nje (Technische Beratung).
2. Tako je novinar Nove dobe
dne 27.10.1993 tudi lahko ob-
javil celo stran posnetkov ude-
ležencev ogleda pod naslovom:
Linde brez smradu in ropota.
3. Strinjava se s člankom
v glasilu Savinjčan v oktobru
1993, pod naslovom: Moj fan-
tič je na T'rolsko vandral, ko
podpisnik članka - Poslanec 61
- dobesedno piše: Pri obravna-
vi pobude Linde-plin, o ogledu
polnilnice v Linzu, pa se mi je
vsiUla ta luštna pesmica
o vandranju na T'rolsko.
4. Pismo, ki je bilo dne 7.8.
s ponarejenim podpisom:
Alojz Kline, poslano Mnistr-
stvu za okolje in prostor
v Ljubljano, sva predala
v obravnavo kriminalistični
slvižbi UNZ Celje.
Ti stavki so prav tako, kot
ostala vsebina članka dokaz-
ljivi in bistveni za zadevo Lin-
de plin.
KATARINA in
ALOJZ KLINE,
Šempeter
Obračun politilce
s stroico lil.
Jaz bi ta stavek obrnil. Pi-
smo gospoda profesorja Miko-
le je pravi odgovor in argu-
ment, ki govori v prid odloči-
tve Izvršnega sveta oziroma
proti imenovanju tovarišice
Mešlove. To je bilo pismo žrtve
rdečega nasilja. Profesorja Mi-
kolo je iz prosvete odstranil
takratni sekretar za SLO in
DS pri OK ZKS, sicer ku-
mrovški tečajnik.
Napad tovarišice Mešlove
na gospoda Železnika in nje-
govo ženo v Novi dobi je imia-
zano natolcevanje, izgovor, ki
kaže njeno moralno sUko. Go-
spod Matjaž Železnik je pred
meseci dejal meni osebno: »Ne
želim se vmešavati v to zadevo
(imenovanje), moji otroci so na
tej šoli.« Gospod Zelezmk se je
glasovanja vzdržal. Imenovati
tovarišico Mešlovo je enako
kot bi hotel nazaj priklicati
bivšega šolskega ministra in
direktorja partijske farme iz
Kumrovca.
Tovarišica Mešl, še danes tr-
dim, da Vam je najbolj škodo-
valo obširno priporočilo tova-
riša Ciglerja o Vaši superior-
nosti, ki je bilo istočasno nega-
cija konkurentov za to ravna-
teljsko mesto. Smo pač v času,
ko ima priporočilo partijca
slabo konotacijo.
In še nekaj o zadevi KS Te-
harje. Čestitam Teharčanom,
gospodu Ježovniku: imate jaj-
ca, to je pomembno (ta izraz
smo slišali v parlamentu). Če
zlepa ne gre, je potrebno pač
suniti, brcniti, nagnati, to se še
edino obnese.
MARJAN MANČEK,
Celje
Izjava za javnost
Odločno nasprotujemo in
zavračamo navedbe in komen-
tarje v sredstvih javnega ob-
veščanja v zvezi s kandidaturo
ga. Antonije Mešl.
Odločitev v zvezi s kandida-
turo ga. Antonije Mešl ni spre-.
jel Občinski odbor SKD Celje,
temveč legitinmi organi Obči-
ne Celje. V Občinskem odboru
SKD Celje smo prepričani, da
ne gre samo za zrežiran in zlo-
namerni napad na našo stran-
ko, temveč in predvsem za ig-
noriranje odločitve Skupščine
in hkrati več kot odkrito grož-
njo poslancem Skupščine, da
bo — ne glede na ponovno odlo-
čitev Skupščine - vztrajala pri
svojih nadaljnjih kandidatu-
rah. Takšno raziunevanje de-
mokracije je prav gotovo v na-
sprotju z njeno osnovno vsebi-
no in pomenom, ter hkrati vo-
di v restavracijo prejšnjega
»nepolitičnega« šolskega si-
stema.
SLOVENSKI
KRŠČANSKI DEMOKRATI
Občinski odbor Celje
Predsednik Marko Zidanšek
»Protimafijsica«
zalconodaja
Na divje lastninjenje, krajo
družbenega premoženja, usta-
navljanja by pass firm, odte-
kanje kapitala v tujino, nenor-
malno izplačevanje plač posa-
meznikom, smo Narodni de-
mokrati javno opozarjali že
takoj po razpadu SDZ za časa
DEMOS-ove vlade na prime-
rih Novoline - Novo mesto. La-
ma - Dekani, Jutranjka - Sev-
nica ipd.
Tedaj ni bilo dovolj posluha,
naša opozorila so naletela na
gluha ušesa in celo javno mne-
nje se je odkrito usmerjalo
proti nam. Danes ugotavlja-
mo, da je to splošen pojav in je
bU že v tistem času v polnem
razmahu. Odločno podpiramo
pobudo izrečeno v TV omizju,
dne 8.11.1993: Ker obstoječi
pravni instrumenti ne morejo
zaustaviti divjega lastninjenja
in zagotoviti ustrezno revizijo,
je potrebno po hitrem postop-
ku sprejeti »protimafijsko« za-
konodajo. To je v interesu slo-
venskega naroda, ustvarjanja
prijetnega sožitja med ljudmi
in sodelovanja za vsesplošni
napredek in razvoj.
Predsedstvo
NDS - krilo SKD
Javna vprašanja
vodji enote Celje
Temeljnega
sodišča v Celju
z odločbo o denacionaliza-
ciji Občine Celje, ki je bUa
pravnomočna dne 7.6.1993, je
bila najinima staršema Fran-
čišku in Tereziji Klemen vr-
njeno nacionalizirano premo-
ženje (cesta na Pečovje števil-
ka 3 v Štorah).
Ker Zakon o denacionaliza-
ciji nalaga sodiščem dolžnost,
da sprovedejo po uradni dolž-
nosti zemljiškoknjižni prepis
na ime upravičenca po ZDEN,
sva dediča upravičeno priča-
kovala, da bo sodišče skladno
z ZDEN to tudi sprovedlo.
V dobri veri, da postopek
preknjižbe teče, sva dediča
dne 22.7.1993 sprožila pri te-
meljnem sodišču Celje, enota
Celje postopek o dedovanju
denacionalizirane posesti. To-
da dne 25.7.1993 sva ob priliki
poizvedovanja o poteku po-
stopka na Zemljiški knjigi so-
dišča v Celju ugotovila, da je
sodnica gospa Šuligoj odredila
plombo, s čemer je bil blokiran
postopek preknjižbe na upra-
vičenca po ZDEN vse do da-
našnjega dne, t.j. stopetinpet-
deset koledarsldh dni in to
brez kakršnekoU obrazložitve.
Ker zoper plombe ni pritož-
be, sva se dediča, misleč, da
gre za pravni lapsus, vseeno
dne 27.7.1993 pritožila na Te-
meljno sodišče v Celju, saj po
najinem prepričanju ni obsta-
jal noben pravni razlog za blo-
kado postopka preknjižbe.
Ker do danes nisva s sestro
dobila odgovora, naslavljava
na vodjo Enote Celje Temelj-
nega sodišča Celje naslednja
vprašanja:
l.Ali obstaja s strani sodiš-
ča utemeljn simi o nezakonito-
sti post - o denacionalizaciji
s strani Upravnega organa, ki
bi bn razlog za stavljanje
plombe.
2. Ali obstaja kakšen drug
pravni razlog za plombo, za
katerega pa bi vendar le mora-
la vedeti oškodovana držav-
ljana?
3. Ali je bil sklep o plombi
zakonit?
4. Zakaj do danes, t.j. po
preteku stopetinpetdeset dni,
sodišče ni ničesar storilo za
umik plombe?
Če ta vprašanja ne bodo do-
bila ustreznih odgovorov, se
nama poleg drugih primerov
utrjuje sum, da oblast namer-
no zavlačuje postopke v zvezi
z vračanjem nacionaliziranih
premoženj, odnosno storjenih
krivic v polpreteklem komuni-
stičnem obdobju.
Z ozirom na navedeno blo-
kado postopka trpita dediča
škodo, ki je izražena v nez-
možnosti pridobivanja hipo-
tečne sposobnosti za nujno po-
treben sanacijski kredit (ob-
jekti so v sesutem stanju), ozi-
roma nezmožnost odprodaje
dela premoženja za financira-
nje navedene sanacije. Pri tem
velja pripomniti, da je bila hi-
ša spomeniškovarstveno valo-
rizirana s strani Zavoda za
varstvo naravne in kulturne
dediščine Celje.
FRANC KLEMEN,
MILINKOVIČ MARIJA,
Celje
Odprto pismo
gospodu Milanu
Kučanu
Spoštovani gospod pred-
sednik!
Divje lastninjenje družbe-
nih podjetij je doseglo obseg,
ki preti Slovenijo pahniti
v brazpravje in anarhijo. Vse
institucije t.i. pravne države so
v zvezi s problemom divjih
privatizacij v preteklosti bolj
ali manj zatajUe. Ni se mogoče
ubraniti vtisa, da so tako divje
privatizacije kot nedejavnost
pristojnih državnih institucij
posledica delovanja določenih
nelegitimnih sil iz časov eno-
umja.
Realni pravni sistem temelji
na dvojni morali in dvojnih
merilih. Privilegiranim posa-
meznikom je (bilo) dopuščeno,
da so si z zlorabo vodilnih po-
ložajev in tem položajem pri-
padajočih pooblastil, prigra-
bili velik del družbene lastni-
ne, kar je v nasprotju z občo
moralo in pozitivnim pravom.
Goljufija je goljufija in kraja
je kraja, tudi če gre za družbe-
no lastnino brez razvidnega
lastnika, ki bi se lahko nepo-
sredno uprl zlorabam. Zgolj
dejstvo, da družbena lastnina
nima »naslovnika« oziroma
znanega lastnika, ne more biti
opravičilo za vsesplošni rop.
Ljudje, ki bi s skrbnostjo
dobrega gospodarja morali
skrbeti za zaupana jim druž-
bena sredstva, a so ta sredstva
uporabljali oziroma odtujili
sebi v prid, so zlorabUi zakon-
ska pooblastila. Pristojni dr-
žavni organi, ki zoper kršilce
niso primemo ukrepali, so se
izneveriU svoji vlogi. Držav-
ljani Slovenije smo zaradi tega
opeharjeni in prikrajšani v na-
ših pravicah.
Še je čas, da pristojne insti-
tucije države opravijo svojo
dolžnost in preprečijo, da bi
kriminalno prisvajanje druž-
bene lastnine postalo eden od
temeljev naše lastninske in go-
spodarske preobrazbe V na-
sprotnem Slovenijo čaka neke
vrste mafizacija, ki bo še dolgo
ovirala nastajanje pravne dr-
žave, na kateri temeljita tako
demokracija kot tržni gospo-
darski sistem. Toda za zausta-
vitev kriminalnega lastninje-
nja in odpravo moralnih in
materialnih posledic le-tega je
potrebno ustrezno hotenje
znotraj institucij države.
Predsednik države je prvi
predstavnik in prvi zavezanec
pravnega reda demokratične
države. Zato je prvi pokUcan,
da opozarja na množično ne-
spoštovanje moralnih in prav-
nih norm s strani ljudi, ki ima-
jo javna pooblastila. Prvi je
odgovoren za izvajanje oziro-
ma neizvajanje pravnega reda
in posledice le-tega.
Spoštovani gospod predsed-
nik! Podpisani menimo, da je
vaše javno delovanje v zvezi
s problematiko divjega lastni-
njenja, ki vključuje vrsto ne-
ugodnih političnih posledic,
medlo in nejasno - v vseh po-
gledih nezadostno. Zato od vas
pričakujemo, da jasno in ned-
voumno obsodite nemoralno
in nezakonito prisvajanje
družbene lastnine ter stopite
v bran pravne države. Zahte-
vamo, da z avtoriteto predsed-
nika države z javno besedo
spodbujate delovanje pristoj-
nih državnih institucij in opo-
gumljate nosilce funkcij
v njih. Vašo nadaljno mlačnost
ali celo molk v zvezi s proble-
matiko divjega lastninjenja
bomo prisiljeni raziuneti kot
tiho podporo nosilcem mafij-
ske privatizacije, ki Slovenijo
vrača na stare tirnice naprav-
ne, nedemokratične države.
Izvršilni odbor
NDS - krilo SKD
Optlicl in olculisti
Stališče Ministrstva za
zdravstvo republike Slovenije
o opravljanju okulističnih sto-
ritev v Idkalih optikov
V Sloveniji so nekateri opti-
ki v sodelovanju s posamezni-
mi zdravniki v svojih lokalih
organizirali tudi strokovne
preglede vida. Na predlog Mi-
nistrstva za zdravstvo sta sa-
nitarna in tržna inšpekcija pri
vseh optikih pregledali, če iz-
polnjujejo tudi predpisane po-
goje za opravljanje zdravstve-
ne dejavnosti. V vseh primerih
sta ugotovili, da jih ne izpol-
njujejo. O tem so poročali tudi
nekateri časopisi in s polnimi
imeni objavili nekaj optikov in
zdravnikov, ki so imeli tak do-
govor. Ob sicer poznani zadr-
žanosti naših medijev pri ob-
javljanju imen,, kadar gre za
dejanja, ki so v nasprotju z za-
konodajo, izraža Ministrstvo
začudenje nad tako dvojnostjo
meril.
V izogib morebitnim nadalj-
nim različnim tolmačenjem
ugotovljenega stanja, želi Mi-
nistrstvo za zdravstvo sloven-
sko javnost obvestiti, da ne
nasprotuje sodelovanju opti-
kov in okulistov, če je organi-
zirano v skladu z določili Pra-
vilnika za opravljanje zasebne
zdravstvene dejavnosti (Ul RS
24/92). To pomeni, da morajo
optiki na Ministrstvu za
zdravstvo poslati vlogo za
opravljanje zdravstvene de-
javnosti, to je za pregled vida.
Vloga mora vsebovati tudi
opis opreme in prostora, prilo-
žena pa ji mora biti tudi po-
godba o delu z zdravnikom, ki
je za tako delo ustrezno speci-
aliziran. Če to ni edina zdrav-
nikova zaposlitev, mora biti
v vlogi v skladu z Zakonom
o delovnih razmerjih priloženo
tudi soglasje njegovega delo-
dajalca. Ministrstvo bo imeno-
valo posebno komisijo, ki bo
tudi z ogledom prostora in
opreme ugotovila, ali so vsi
pogoji izpolnjeni in če bodo,
bo izdalo ustrezno dovoljenje.
Seveda pa bo taka dejavnost
možna le v okviru samoplačni-
štva, ker Ministrstvo za stori-
tve, ki se opravljajo na podlagi
pogodbe o delu, ne bo izdajalo
koncesij.
Ministrstvo za zdravstvo je
vsem optikom že poslalo
okrožnice z ustreznimi navo-
dili in jih pozvalo, naj pošljejo
svoje vloge, če žeUjo na zako-
nit način nadaljevati z doseda-
njim delom.
dr. BOŽIDAR VOLJČ,
Minister za zdravstvo
Dan varčevanja
v Pliberku
v četrtek, 28. oktobra me je
pot slučajno zanesla v Pliberk.
Pred stavbo Posojilnice Bank
Pliberk (to je hranilnica in po-
sojilnica Koroških Slovencev
v Avstriji) sta bili dve veUki
stojnici. Za z behm papirjem
pogrnjenima pultoma so stale
v belih predpasnikih 3 brhke
Korošice. Prijazno so ponujale
slastne pečenice in hrenovke
z lepo napihnjenimi in zapeče-
nimi zemljami. Vse skupaj je
bilo tako vabljivo, da sem še
jaz pristopila k stojnici. Izbra-
la sem pol pečenice z gorčico
in zemljo. Kar sami od sebe so
mi pa k temu dali še dvadecili-
terski kozarec kuhanega rde-
čega vina. V mrzlem jutru se je
to kar lepo prileglo. Vse je bilo
izredno dobro. Več takšnih go-
stov nas je bilo ob stojnicah.
Ko pa sem hotela plačati do-
poldansko malico, so mi z na-
smehom povedali, da je ta dan
vse zastonj.
Gospod Lipej Kolenik, ki je
eden glavnih v pliberški poso-
jilnici, mi je prijazno povedal,
da gostijo brezplačno vse, ki
pridejo mimo njihove posojil-
nice v počastitev dneva varče-
vanja. Ker je bil letos 31. okto-
ber - Dan varčevanja ravno na
nedeljo, so to storili prej. Tako
pogostitev varčevalcev in
sploh vseh, ki se oglasijo v nji-
hovih poslovalnicah, so že
imeli dan prej v Šmihelu, Glo-
basnici in Žvabeku. Ce kdo še
ni njihov varčevalec danes, bo
to mogoče jutri, tako so mi to
gostoljubnost razložili. Am-
pak bodoči varčevalci so zares
kmalu prišli. 25 predšolskih
otrok iz dvojezičnega vrtca
v Pliberku s tetama Olgo in
Marijo si je najprej ogledalo
poslovanje v Posojilnici
- Bank. Pogovarjali so se
z uslužbenci banke, s tetama,
pa tudi z menoj; nekateri po
slovensko, drugi po nemško. In
kako so jim potem ob stojni-
cah teknile hrenovke z zemlja-
mi in s toplim čajčkom. Kar po
več ženiljic so pohrustali
malčki in gotovo si bodo ta
Dan varčevanja dobro zapom-
nili. Mala Nina z lepim rdečim
žametnim klobučkom pa mi je
za spomin podarila kar cel ši-
ling. Resnica je, da iz malega
raste veliko. Kakor bodo ti
malčki zrasli v dekleta in fante
in pozneje še v žene in može,
tako da bo tudi iz šilinga en-
krat zrasel kupček denarja, če
bo naložen v hranilnici.
Pred dnevi so tudi pri nas
v Sloveniji povedali v poroči-
lih, da število varčevalcev
v denarnih zavodih narašča.
Morda bi pa za vzpodbudo
varčevalcem drugo leto ob
Dnevu varčevanja (31. okto-
ber) tudi pri nas postregli
s kakšno klobaso, zemljo in
napitkom ali s kakšnim malim
darilcem. Da, tudi darilca je
Posojilnica - Bank na Koro-
škem razdeljevala svojim
strankam. Če že v nmogih
stvareh pri nas tako radi pos-
nemamo Avstrijce, jih dajmo
pa še v tej.
VERONIKA AMENITSCH
K|e le amaterska
kulturna
delavnost danes
Odprto pismo odgovornim
pri Ministrstvu za kulturo RS.
Osebno že dalj časa sprem-
ljam amatersko kulturno de-
javnost in tudi ljubiteljsko de-
lam. Zadnje čase - leta je opa-
ziti veliko vrzel oz. nazadova-
nje te dejavnosti, vse več je
kulturnih domov, ki so na ro-
bu preživetja, ali pa so že, oz.
bodo propadla. Zakaj? So bili
časi, ko so se odvijale dramske
amaterske revije - gledaliških
skupin, vrstili so se recitali,
pevski in drugi nastopi. Dvo-
rane so nemalokrat bile pre-
majhne za vse ljubitelje te
mnetnosti. Sčasoma pa je vse
počasi utihnilo - presahnilo,
nastalo je kulturno mrtvilo.
Obdržala so se le najmočnejša
društva, katera pa lahko pre-
štejemo na obe roki. Zopet
zakaj?
Danes, ko se vsak posamez-
nik bori za preživetje, ker so
izredno težki časi je po mojem
mnenju še bolj potrebna ta de-
javnost, ne pa samo profesi-
onalna gledališča pa še ta so
v centrih. Vprašam vas, kam
gre denar, ki je namenjen za to
zvrst kulturne dejavnosti, za-
kaj je dobesedno presahnilo fi-
nanciranje amaterske kultur-
ne dejavnosti - ali pa je tako
minimalna, da je sramota da
se sploh govori o finančni po-
moči le-tem. Če bi se to vsaj za
50 odstotkov spremenilo, da bi
se društva lažje preživljala in
plačevala vsaj tekoče stroške,
kot elektriko, vodo, kurjavo in
ostali denar namenile za pev-
ska, dramska, lutkovna in
ostala udejstvovanja. Bi s tem
ponovno privabila mlade, da
ne bi bili prepuščeni ulici ozi-
roma kriminalu. To pa pišem
iz svojih izkušenj, ker imam
Št. 47 - 25. november 1993
23
Icar nekaj izkušenj z delom
z mladimi in vidni so tudi že
prvi pozitivni uspehi.
Potrebno je, da se da pouda-
rek večjemu financiranju kul-
turnih domov, da ne bodo pro-
Eadali in z njimi skupaj naša
ultuma dediščina, ki smo si
jo težko priborili. Bil bi ab-
surd, da se sedaj namerno po-
zablja na amatersko kulturo,
katera je bila v preteklosti no-
silni steber umetnostne dejav-
nosti na vasi oziroma pode-
želju.
Nikakor ne smemo postati
hlapci v svoji lastni deželi, po-
trebno je ponovno vzpodbuditi
amatersko delo in ga tudi fi-
nančno podpreti, ker brez de-
narja ne gre več. Oe se na tem
področju ne bo kmalu nekaj
premaknilo, bomo čez čas
ostali brez izvirne kulturne
dediščine, pozabili bomo na
Cankarja, Prešerna, Tru-
barja ...
To pa zato, ker se je pozabi-
lo, da je tudi na podeželju slo-
venski človek, ki je potreben
enako kot meščan, kultumega
duha. Ne smemo pozabiti, da
je prav podeželje dalo nekaj
izvrstnih umetnikov, da ne go-
vorimo o pesnikih, dramskih
piscih, pisateljih.
Zato vsem odgovornim da-
jem v premislek: »Ali bomo
dopustili, da bomo na svoji
zemlji postali hlapci?«
Pa brez zamere, vendar me
boli duša, ko vidim, da se ne
dogaja po amaterskih odrih
prav nič - so pa izjeme, ki pa se
ne bodo rešile brez dokajšnje
finančne injekcije.
Amaterski kulturni
delavec
DUŠAN GORKIC,
Vojnik
Poziv mladlnll
Dovolite, da se vam najprej
predstavim. Sem pripadnica
generacije, ki je bila rojena po
prvi svetovni vojni. Mogoče
vas bo že to odvmilo od na-
daljnjega branja. Vseeno po-
skusite vztrajati in mogoče vas
bodo naslednje vrstice le spod-
budile, da boste malo pomislili
o tem, kaj vam nudi prihod-
nost, v kateri boste živeli vi in
vaši potomci še dolgo potem,
ko nas ne t>o več.
Vsako človeško bitje si želi
ustvariti okolje, v katerem se
bo čim bolje počutilo - pa naj si
bo materialno ali duševno.
O tem, da je vse tudi povezano,
ne bi razpravljala.
Kaj me je napotilo, da sem
to napisala? Pokopališče. Se-
veda boste rekli, tja že spada.
Pa ni tako. Pokopališče je tisto
mesto, kjer se vsak spomni na
minljivost sedanjega in na
svoje najožje ali daljne predni-
ke ter prijatelje. Ljudje so na
različne načine pokopavali in
označevali to, menda za vse
narode sveta in čaščena mesta.
Prilagali so svojim rajnim nji-
hova najlepša oblačila in
predmete v grobove, katere so
tudi okrasili s spomeniki ali
kamni. Vsak je že videl sliko
piramid, če omenim največjo
grobnico.
Prav ti grobovi so nam in
nam še danes razkrivajo kul-
turo in navade tistih, ki so bih
tam pokopani. Kaj bi vedeli
o preteklosti, če ne bi bilo teh
najdb?! Bolj malo.
Človeška ustvarjalnost, to je
tisto kar nas loči od živali - se
izraža v tem, kar zapusti dru-
gim rodovom. V to dediščino
štejemo pisano besedo, glasbo
in vse kar je ustvarila ročna
spretnost v malem in velikem.
Uničenje le-tega je barbarsko
dejanje.
Za uničenje ni potrebno ne
znanje, ne trud. Kaj ostane ti-
stemu, ki uničuje? Zadoščenje
trenutka?!
Kaj bo vam ostalo, ko boste
odrasli? Hočete zabrisati in
uničiti vse, kar je bilo? Ali bo-
ste imeli pogum reči svojim
Jotomcem: »To smo mi uniči-
1.« Vas bodo mogoče vprašali:
»Zakaj ste jih tako sovražili?«
dr, JELENA SiNKOVIC,
Celje
Odprto pismo
zunanlemu
ministru gospodu
Lojzetu Peterletu
Seznanjeni smo bili, da ste
dne 18,6.1993 nemškemu zu-
nanjemu ministru gospodu
Klausu Kinklu izročili Aide
Memoire, ki naj bi vseboval
zahtevo Republike Slovenije,
da se z ZR Nemčijo začno raz-
govori o poravnavi vojne ško-
de in plačilu vojne odškodnine
vsem, ki so bili prizadeti zara-
di okupacije in preganjani
v drugi svetovni vojni.
Iz pisma (poročila), ki ste ga
poslali 20,10,1993 Medresor-
ski komisiji za obravnavo
vprašanj vojne škode pri Vladi
Republike Slovenije, je raz-
vidno, da se odgovor ambasa-
de ZR Nemčije v Ljubljani,
nanaša le na zahtevo po ureja-
nju invalidnin prisilno mobili-
ziranim v nemško vojsko. Ker
ne razpolagamo z vsebino
Aide Memoira, prosimo, da
javno odgovorite na sledeči
vprašanji:
1. Ali ste v Aide Memoire ZR
Nemčiji zahtevali povračilo
vojne škode in plačilo odškod-
nine tudi za zapornike, inter-
nirance, izgnance, ukradene
otroke in vojne ujetnike?
2, Kaj je Vlada ZR Nemčije,
preko ambasade v Ljubljani,
odgovorila na Vašo zahtevo na
prvo vprašanje, oziroma ali
sploh ni odgovorila ali morda
odgovor še čakate.
Pričakujemo čimprejšnji ja-
ven odgovor.
Koordinacijski odbor
žrtev nacifašističnega
nasilja druge
svetovne vojne
Najboljši so
padli!
In vsi so bili predvsem Slo-
venci ,.. Vsak od teh se je ta-
krat boril bodisi nekje na soški
fronti kot pešpolkovec razsule
avstroogrske vojske, zmrzoval
pri Stalingradu v uniformi
VVehrmachta, umiral na obro-
ke v zadnjem boju pohorskega
bataljona na Osankarici, gnil
Eo taboriščih 3,rajha, bil za-
lan od komunističnega VOS-
a, ni dočakal konca vojne na
sremski fronti, končal v brez-
nih Kočevskega Roga, padel
pod streli srbo-komunistične
soldateske (ki smo jo nekoč
imenovali JLA),,,
In danes? V1,1993 je spomin
na te mrtve še vedno enim
v pogubo in drugim v zadošče-
nje. Tako gre to... (v Sloveniji
namreč!)
GREGOR URANIČ,
Vojnik
Ob spominu na
padle celjske
»Koroške borce«
Vedno manj je še živečih
borcev za severno mejo, v Ce-
lju živita menda še samo dva.
Dobivam vtis, da nekdo želi,
da spomin nanje povsem za-
mre, saj je mesto na Trgu svo-
bode, kjer so koroški borci po-
stavili padlim Celjanom na
Koroškem spominsko ploščo,
že več let prazno. Za dan mr-
tvih je moj oče vedno skromno
okrasil to spominsko ploščo
s cvetjem iz domačega vrta. Za
lepše bahavo cvetje s svojo
skromno pokojnino ni zmogel.
Občinski možje so se redno
spomnili s kakšnim vencem
padlih partizanov, ki imajo
spominsko obeležje le nekaj
korakov od mesta, kjer je ne-
koč stal spomenik padlim ko-
roškim borcem, a so ga Nemci
že prve dni okupacije porušili.
Spominjam se prizadetosti teh
borcev, ko jim ni bilo dovolje-
no ponovno postaviti v Celju
spomenika, saj je tudi spome-
nik generalu Maistm bil po-
stavljen šele pred kratkim.
Krivci za tako početje so se
izgovarjali, da v Beogradu zelo
nasprotujejo prikazovanju
zgodovine v pravi luči. Resnič-
no se zmagovalci po drugi sve-
tovni vojni, tvorci »najslavnej-
še zgodovine« slovenskega na-
roda, ne morejo pohvaliti, da
so bili do svojih soborcev vzor-
no strpni, kar je v svojem go-
voru v Mariboru omenil tudi
Eredsednik Kučan, Borili so se
ončno eni kot drugi zt svo-
bodno Slovenijo, za iste ideale
so žrtvovali svoja mlada živ-
ljenja. Menim, da bi ugled bor-
cev OF ostal neokrnjen, ako bi
v svojih vrstah obsodili posa-
meznike, ki so jim s svojim
ravnanjem resno omajali
ugled. Prizadetost poštenih
partizanskih borcev in mlado-
letnih borcev je treba razumeti
ob govoricah, da bi nam po-
nemčenje manj škodovalo, kot
nam je posrbljanje.
Ko je bilo borcev za severno
mejo že tako malo, da so opu-
stili redne seje, so jih partizan-
ski borci pričeli sprejemati
v svojo borčevsko organizacijo
(svojih mladoletnih borcev še
niso sprejeli!), in še to ne vseh.
Tako se je dogajalo, da je vsak
»kandidat« ob sprejetju moral
obljubiti, da tega svojim so-
borcem ne bo izblebetal. Med
temi tudi preko 90-letnimi
starčki, nekoč vzornimi tova-
riši, je tako prihajalo do resnih
zamer, do intrig, groženj s so-
diščem, samo to je še manjka-
lo, da bi se stepli, skratka, ob-
našati so se pričeli kot politiki
naše nove države,
Zdraharski,    obrekovanja
poln prispevek nekega Janeza
Kocjančiča v Večeru, z dne
2, novembra, to dokazuje,
V časopisu si vendarle želimo
razvijati polemiko na določeni
kultumi ravni, brez besed, ki
bi lahko žalile javno čut. Pa
brez zamere tovariš Koc-
jančič!
ANTON MULEJ,
Celje
Zakaj še več
orožja?
Vprašanje g, ministru Janši I
Nisem ne vem kak strokov-
njak aU vojaški strateg, pa se
mi zadnje čase kljub temu več-
krat zastavlja vprašanje, zakaj
tolikšna oborožitev Sloveniji,
ko bi pa lahko ves ta denar
potrošili v bolj koristne na-
mene.
Če se človek zamisli, pride
do nekaterih logičnih ugoto-
vitev.
Slovenija kot novo nastala
demokratična tvorba zahod-
nega tipa se po moje res ne
more bati agresije s te strani.
Zato je vsako večje oboroževa-
nje nesmiselno in nelogično.
Če bi se morali zavarovati,
bi bilo to verjetno zaradi bivše
»juge« od Kolpe navzdol. Ker
smo enkrat že dokazali, da
smo jih z orožjem, ki smo ga
imeli (zdaj ga imamo pa Še
več), v desetih dneh spodili
s slovenske zemlje, ne razu-
mem, zakaj dodatna oboroži-
tev v tolikšnem obsegu (tanki,
letala, helikopterji). Tu moja
logika odpove in prosim za
primeren poduk ali pojasnilo,
IVAN PETROVIČ,
Maribor
Komunalno
odlagališče In
pleteta
Pri občinskem odboru SKD
v Celju je bila pred nedavnim
ustanovljena ekološka komisi-
ja. Ustanovitev te komisije so
narekovali veliki ekološki pro-
blemi v industrijskem Celju,
Predsednik komisije je bivši
republiški poslanec, po pokli-
cu dipl, veterinar, g. dr, Janez
Čmej,
Komisija si je ogledala celj-
sko komunalno in industrijsko
odlagališče odpadkov na loka-
ciji po svojih grozotah znane-
ga povojnega teharskega tabo-
rišča. Ugotovila je, da je širje-
nje sedanjega komunalnega
odlagališča proti vzhodu ne-
sprejemljivo, upoštevajoč pri
tem pieteto do tukajšnjih gro-
bišč in bodočega Spominskega
parka Teharje, Komisija ugo-
tavlja, da je na tem območju
povsem uničeno okolje zaradi
deponije piritnih odpadkov,
deponije sadre, deponije od-
padkov štorske železarne ter
nove deponije cinkarniških
odpadkov Za travnikom. Vsa-
ko dodatno uničevanje okolja
na tem območju je skregano
z vsako logiko.
Komisija tudi ugotavlja, da
je urejanje in širjenje komu-
nalnega odlagališča na tem
področju mnogo dražje in težje
od ureditve novega odlagališ-
ča na že uničeni površini na
področju Žepine, Poleg tega bi
bilo komunalno odlagališče
v 2epini stalno pod nadzor-
stvom javnosti, ker ne bi bilo
skrito po različnih dolinah in
kotlinah, kjer se s tako depo-
nijo tudi uničuje rastlinski in
živalski svet, značilen za take
skrite nedotaknjene naravne
kotičke.
Ekološka komisija je zato
predlagala celjskemu Občin-
skemu odboru SKD, da jo
podpre pri njenem boju proti
nadaljnemu nerazumljivemu
uničevanju že tako ekološko
zelo ogroženo zemlje. Ekolo-
ška komisija je prepričana, da
bi bil ta problem rešljiv cenej-
še in na ekološko bolj sprejem-
ljiv način, če bi vodstvo celjske
industrije in Komunale imelo
več posluha za naravo in na-
ravno kulturno dediščino, ki
smo jo dolžni varovati za za-
namce,
JANEZ LAMPRET,
. Celje
Št. 47 - 25, november 1993
št. 47 - 25. november 1993
25
Na obisku pri Mediani
Zailovolinl so lahko samo ^nacionalisti
Radio Celje je tudi letos sodeloval pri
projektu Mediana 1993. Raziskava je za-
jela več kot 90 medijev, kar pomeni 28
več kot lansko jesen, razvrščeni pa so bili
na dnevne časnike, poslovne časopise,
regionalne tednike, ostale tednike, štiri-
najstdnevnike in mesečnike, ter na radij-
ske in televizijske postaje. Podatke so
zbirali v času med 4. in 10. oktobrom
1993, anketiranje pa je potekalo enako-
merno po vsej Sloveniji na podlagi repre-
zentativnega, večstopenjskega slučajne-
ga vzorca med 2120 anketiranimi, stari-
mi od 10 do 75 let.
Raziskava, na kateri temelji projekt
Mediana, je verodostojna za nacionalne
medije, to je za tiste, ki so bolj aU manj
enakomerno porazdeljeni po vsem ozem-
lju Slovenije, torej za televizijo, Delo,
Slovenca in podobne. Pri regionalnih
medijih pa naletimo na celo vrsto težav,
največja pa je nedvomno ta, da so le ti
prisotni samo na določenem teritoriju in
na nekatere predele Slovenije zelo redko
ali pa sploh ne posegajo. Klasičen primer
je tudi regionalna radijska postaja Radio
Celje. Zato so rezultati lahko le približna
ocena dejanskega stanja.
Po teh rezultatih je pri Radiu Celje
mogoče opaziti določene pozitivne pre-
mike. Tako se je Radiu Celje v pol leta
povečal povprečni doseg programa na
39.000, pridobili pa smo tudi nekaj po-
slušalcev na Gorenjskem. Seveda ostaja
pretežni del naših poslušalcev še vedno
v Savinjski in Koroški regiji ter na Šta-
jerskem in v Pomurju. Po rezultatih ome-
njene ankete pa so to v glavnem starejši
poslušalci v starosti nad 40 let. Kakorko-
li že, na Radiu Celje bomo kljub po-
manjkljivostim Mediane še naprej sode-
lovali pri tej raziskavi, saj je trenutno
edina, ki vključuje domala vse medije
v slovenskem prostoru, čeprav bo po-
trebno storiti še marsikaj, da bi se čim-
bolj približali objektivnemu stanju na
tem področju.
VESNA LEJIČ
40 let Avsenikov
Letošnje leto je res leto jubi-
lejev. Faraoni praznujejo 25
letnico delovanja, Alli Nipič
30, Moped show 15, Avseniki
40...
Gost sobotne oddaje Glasba
je življenje bo Vilko Ovsenik,
najprej klarinetist ansambla
Avsenik, kasneje umetniški
vodja, skladatelj, aranžer.
Ajisambel Bratov Avsenik je
deloval 40 let in namen je bil,
da bi naredih slavnostni jubi-
lejni koncert. Zaradi bolezni
v ansamblu bo ta slovesni tre-
nutek verjetno odpadel.
Avseniki imajo okrog 800
skladb, od tega okrog 700 pos-
netih. Vilko in Slavko Avsenik
pa pripravljata novi CD. Go-
spod Vilko Ovsenik pravi, da
je slava kot življenje. Dokler
si, si lahko slaven. Ko te ni več,
premineš.
Žreb v nagradni igri Sola, je
dodelil uro Sola v Ljubljano,
Karmen Lukša, Vlahovičeva 5,
po dve majici pa prejmejo:
Martina Šantavec iz Pucon-
cev, Miha Legat iz Žirovnice
in Darinka Džankovič iz Stra-
že. Čestitamo!
Moped show torej praznuje
15 letnico. Znano je, da imamo
v oddaji veliko glasbe, kar po-
meni, da za nas dela veliko
skladateljev: Žvelc, Hačatur-
jan. Rimski Korsakov, Hrušo-
var... Hačaturjan trenutno,
kot vemo, ne komponira za no-
benega, je pa komponiral tudi
za nas, ampak tega tedaj še ni
vedel. Mi namreč dobre sklad-
be krademo. To je le začasna
kraja, saj skladbe po oddaji
vrnemo.
Lepo se imejte in na slišanje
v soboto!
Simona H2O
New Swing Ouartet in Radio Ceile
v bistvu gre za staro ljubezen, kajti začetki New Swtng
Quarteta so najtesneje povezani z njihovimi prvimi promoci-
jami preko celjskega radijskega etra. Enako o Radiu Celje lahko
razmišlja tudi Oto Pestner. Zato ni nič čudnega, če je srečanje
z njimi in radijci vedno prisrčno. Če je treba kakšno razderejo
tudi v živo v programu RC, poleg tega, da so letos posneli za naš
in njihov radio tudi image-spot po glasbenem motivu Lee Mar-
vina. Na posnetku Eda Einspielerja jih lahko vidimo prav pri
snemanju omenjenega spota. Pa še to: za prihodnje leto, ko bo
Radio Celje praznoval svoj 40. jubilej so že obljubili, da bodo
zanesljivo zraven.
UM
V modnem vrtincu
Zadnjo soboto v mesecu ste
vajeni prisluhniti oddaji Mod-
ni klepet z modno svetovalko
Vlasto Cah-Žerovnik. Oddaji
pa se v prihodnje obeta precej
sprememb. VLasta je polna no-
vih idej in najprej bo dozorela
tista, ki zadeva zunanjo podo-
bo oddaje. Modni klepet zveni
čenčavo, obrabljeno, zato se je
Vlasta domislila nečesa boljše-
ga: naj oddaja nosi naslov
V modnem vrtincu. In tako bo
od te sobote naprej.
Po Novem letu pa bodo na-
stopile še vsebinske spremem-
be. Že sedaj Vlasta poziva ti-
ste, ki se želite v življenju uk-
varjati z modo, da se s pisem-
cem, ki ga pošljite na naslov
našega uredništva, povežete
z njo. Po novem letu vas bo
Vlasta povabila v oddajo, z va-
mi poklepetala, morda pa se
obeta tudi kakšen natečaj za
mlade modne oblikovalce.
Vlasta razmišlja tudi o dodat-
nem nagradnem vprašanju
s kakšno vabljivo nagrado...
Skratka, idej je veliko, poraja
jih dober odziv na dosedanje
oddaje, saj je število poslušalk
vse večje.
NATAŠA GERKEŠ
Četrtek, 25.11., ob 11.05
Glasbene novosti: Dominik Kozarič
Tokrat bo gost v studiu Radia Celje veliki up slovenske
glasbene scene Dominik Kozarič, ki je še posebej opozoril nase
na poletnih melodijah morja in sonca v Kopru. Kozarič bo
predstavil nekaj novih skladb in spregovoril o svoji dosedanji
karieri in načrtih.
Petek, 26.11., ob 19.00
Hokel: DP, Olimplla Heitz-Ceile
Po Rumenem CE se bo Radio Celje vključil v derbi drugega
dela državnega prvenstva v hokeju, med Olimpijo Hertz in
Celjem. Spopad prvouvrščenih moštev v dvorani Tivoli bo
morda odločilen za razplet v drugem delu prvenstva. Reporter iz
Ljubljane bo Aleš Varoga.
Sobota, 27.11., ob 19.00-24.00
Športno-zabavni večer
v športnem zabavnem večeru bo osrednji dogodek prenos
srečanja državnega rokometnega prvenstva iz Trbovelj, med
Omnikom Rudarjem in Celjem Pivovarno Laško. Poleg tega bo
ljubitelje športa športno uredništvo Radia Celje sproti sezna-
njalo z rezultati s športnih prizorišč, kot vselej pa boste v Kok-
tejlu želja lahko naročili svoje priljubljene melodije.
Ponedeljek, 29. novembra, ob 20.00
Vrtiljak valčkov In polk
Gosta oddaje namenjene domači glasbi (in ne že prejšnje, kot
smo pomotoma napovedali, za kar se poslušalcem opraviču-
jemo) bosta Boris Kopitar in Niko Zaje. Izvedeli boste lahko vse
o novi kaseti odličnega Zajčevega ansambla, s katerim pojeta
Boris Kopitar in Majda Korošec.
Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik
Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc
Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna Lejič JVIateja
Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike: Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje.
Telefon: 29-431, Fax: 441-032
Studio: 441-310, 441-510
Teden Karitas
na Radiu Celje
Tudi naš radio se je vključil
v vseslovensko akcijo Karitas,
ki jo bo danes, v četrtek,
25. novembra vsaj kar zadeva
slovenske radijske postaje na
lokalni in regionalni ter naci-
onalni ravni koordiniral Val
202. Na Valu 202 bodo tudi
sešteli vse učinke te akcije in
sicer med 18. in 20. uro, med-
tem ko se bomo mi sami danes
v akcijo z odprtimi telefoni
vključili dvakrat - med 12.20
do 13.00 in med 14.10 in 15.30.
Računamo, da se bodo na
naš poziv akciji Karitas odz-
vali tudi naši poslušalci in
preko telefona studia Radia
Celje 441-310 in 441-510 spo-
ročili širši slovenski javnosti,
kakšen je njihov odnos do so-
človeka, ki je v stiski in mu je
Riogoče učinkovito pomagati
s pomočjo Karitas.
Sicer pa je nekakšen finale
tedna Karitas koncert Klic do-
brote v Celju jutri v petek,
26. novembra ob 19.45 v celj-
skem Golovcu, kjer so svoje
gostoljubje dobrodelnemu
koncertu Karitas letos ponu-
dili že tretjič zapored.
Slovenska Karitas se s Ted-
nom Karitas že pridružuje
praznovanju mednarodnega
leta družine, ki ga je za leto
1994 razglasila OZN. Prav za-
to je vodilni slogan letošnjega
tedna, ki bo poslej v Sloveniji
tradicionalen, Klic dobrote za
družino.
Slovenska Karitas je v vabi-
lu za akcijo zapisala tudi na-
slednje misli: Teden Karitas
ne želi biti le priložnost za in-
formiranost o delu in poslan-
stvu Karitas, marveč prilož-
nost, da se v vseh nas prebudi,
obnovi in utrdi zavest, da je
dobrodelnost ena od sestavin
življenja, ki je ni mogoče pre-
zreti in utišati, kakor ne res-
ničnosti pesnikovih besed - za
vse je svet dovolj bogat in
srečni vsi bi bili, če kruh delil
bi z bratom brat, s prav srčni-
mi čutili...
MTTJA UMNIK
RADIJSKI SPORED
od 25. novembra do 1. decembra
četrtek, 25.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 6.00 Poročilo OKO Celje,
6.30 Poročilo OKO Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika
(RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila,
8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.15 Minute za zdravje, 10.30
Mali O, 11.00 Glasbene novosti, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13h,
14.00 Jack pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in
odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00
Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25 Deutsche
Welle, 19.30 Zaključek sporeda.
Petek, 26.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS),6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horo-
skop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled
tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam
danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski spre-
hodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13h, 14.00
Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.00 šport ob koncu
tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice,
17.30 Pika na i, 17.45 Rumeni CE, 19.00 Državno prvenstvo v hokeju:
Olimpija Hertz - Celje, neposredni prenos (med 2.in 3. tretjino Deutsche
Welle), pribl.21.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 27.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga
jutranja kronika (prenos RaS), 7,20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05
Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa,
10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 10.30 V modnem vrtincu, 12.00
Novice, 12.10 Teen-val, 13.00 Danes do 13h, 14.00 Jack pot, 14.05
Glasba je življenje, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 16.00
Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Vročih 20, 19.00
Večerni športno-zabavni program: Državno prvenstvo v rokometu, Omni-
kom Rudar-Celje Pivovarna Laško, neposredni prenos, športni rezultati,
koktajl želja, 24.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 28.1.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska
oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski
gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec),
13.00 Novice, 13.05 Čestitke in pozdravi (vmes po 13.30 poročila s sre-
čanja državnega nogometnega prvenstva Rudar Velenje-Publikum
Celje).
Ponedeljek, 29.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Za lepše
okolje, 10.30 športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00
Danes do 13h, 14.00 Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska,
15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30
Pika na i, 18.00 Lestvica 3, tri, III. & AS, 19.00 Radijski dnevnik (prenos
RaS), 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Večerni program, 20.00 Domača
glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone Vrabl), 22.00 Zaključek sporeda.
Torek, 30.11.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja
kronika (RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 12.00 Novice,
12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13h, 13.30 Teko vabi k nakupu, 14.00
Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 16.10 Inšpektor Martinček, 17.00 Kronika, osmrtnice,
17.30 Pika na i, 17.45 Zimzelene melodije, 19.00 Radijski dnevnik
(prenos RaS) 19.25 Deutsche Welle, 19.30 Zaključek sporeda.
Sreda, 1.12.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Prva jutranja kronika
(RaS), 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45
Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica, 7.40 Pre-
gled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45
Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjiž-
nega trga, 12.00 Novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Danes do 13h, 14.00
Jack Pot, 14.30 BBC-Pregled evropskega tiska, 15.30 Dogodki in odmevi
(prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 17.45 Pop loto,
18.05 Brane Rončel na RC, 19.00 Radijski dnevnik (RaS), 19.25
Deutsche Welle, 19.30 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.00 do 19.30 od torka do petka, ob
ponedeljkih do 22.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od
8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 In 100,3
MHz - stereo.
Št. 47 - 25. november 1993
26
Countrv Joy in kavbol Medo
Ko so bile v mariborski
dvorani Tabor vaje za letoš-
nji Festival narečne popev-
ke, sem v garderobah srečal
nekaj tipov s klobuki in co-
utnry opremi. Opazil sem tu-
di banjo.
Skladb, ki so se uvrstile na
izbor, pred tem še nisem sli-
šal, zato me je prav zanima-
lo, kakšna bo kombinacija
contryja in kateregakoli na-
šega narečja. Pravzaprav
sem doslej takšno varianto
na mariborskem festivalu
vedno pogrešal, saj menim,
da se da oboje odlično zdru-
žiti.
Po naključju smo s temi,
meni doslej neznanimi coun-
try glasbeniki,  imeli  tudi
skupno garderobo. Ob vsto-
pu v garderobo sem najprej
zagledal velikega plišastega
medvedka s klobukom, očit-
no njihovim razpoznavnim
znakom. Razveselilo me je
spoznanje, da se na našem
področju country glasbe do-
gaja nekaj novega, saj po
razpadu Pohorje expressa
razen Pidžija ni bilo nikogar,
ki bi se ukvarjal s to zvrstjo.
Kitarist, pevec in vodja
skupine Country joy Vlado
Jelovec mi je povedal, da
glasba skupine temelji izk-
ljučno na akustičnih instru-
mentih (banjo, akustična ki-
tara, violina in mandolina),
in na večglasnem petju, kjer
je v ospredju vokal solistke
Lidije Jelovec. Lidija je av-
torica slovenskih besedil, tu
in tam pa poprime tudi za
mandolino. Banjoist Iztok
Močevnik je v skupini tisti,
ki ima najraje medveda, še
zlasti, če preganja mačka.
V Country joyu sodelujeta
tudi vedno dobro razpolože-
na kontrabasist Matevž
Smerkol in violinist ter pe-
vec Aleš Koren. Skupina pri-
haja iz Ljubljane, v tej za-
sedbi pa deluje šele nekaj ča-
sa. Vlado je prepričan, da so
se »našli«, in ima dober ob-
čutek za nadaljnje delo.
V festivalskiii dneh je pri
ZKP Slovenija izšla tudi nji-
hova prva kaseta z naslovom
Kavboj Medo z naslovno
skladbico Stari medo. Poleg
te na kaseti najdemo še ne-
kaj avtorskih skladb, največ
pa je priredb svetovno zna-
nih uspešnic kot sta Mary
Lou in Oh Susannah, ki so
jih odpeli kar v angleščini.
Pri snemanju v studiu
Činč so uporabili nekaj efek-
tov (vlak, klopotača), sicer
pa prevladuje naravmi zvok
akustičnih instrumentov. Na
nastopih igrajo razpoloženj-
sko popularno country glas-
bo, ki je primerna za koncer-
te, plesne prireditve, disko-
teke in družabna srečanja.
Glede na zasedbo instru-
mentov ima skupina še eno
posebnost — za nastop ne po-
trebujejo elektrike.
Če ste torej navdušeni nad
country glasbo in medvedki,
vas pri prodajalcu kaset ča-
ka Coutnrj' Medo.
SLAVC L. KOVAČEVIČ
S sobotnim koncertom v Syd-
neyu je MADONNA zaključila
letošnjo koncertno turnejo »Gir-
lie Tour«, ki je zajemala le nasto-
pe v nekaterih največjih svetov-
nih metropolah. Neposreden sa-
telitski prenos tega koncerta je,
kljub številnim tehničnim teža-
vam, pritegnil skoraj pol milijar-
de gledalcev.
THE RAMONES, edini še pre-
živeli punkerji iz druge polovice
sedemdesetih, se ne dajo. Pred
kratkim so izdali mini album
»Acid Eaters« s priredbami ne-
katerih hitov najpopularnejših
skupin (The Who, The Beach Bo-
ys, The Doors...) iz šestdesetih.
PHIL COLLINS velja za naj-
dolgočasnejšega pop zveznika.
njegove plošče pa se še vedno
odlično prodajajo. Zadnji album
»Both Sides«, na katerem je vse
inštnunente odigral sam, je ko-
maj dober mesec po izidu prese-
gel milijonsko naklado. Celoten
izkupiček prvega singla »Both
Sides Of The Story« pa bo Col-
lins, kot že večkrat doslej, name-
nil brezdomcem.
STING, ROD STEWART in
BRIAN ADAMS so za najnovej-
šo Disneyevo risanko skupaj
posneli in v newyorškem hotelu
Ritz tudi premierno izvedli ko-
mad »Ali For Love«, ki pa bo na
nosilcih zvoka izšel šele po no-
vem letu.
Na letošnji, že četrti po vrsti,
podelitvi Q AVVARDS je bil za
najboljšega pop skladatelja iz-
bran Neil Finn (Crovvded Ho-
use), najboljši novi bend so SU-
EDE, STING je dobi! nagrado za
najboljši album, U2 pa so bili
nagrajeni kot bend leta.
Izid sodnega procesa, ki ga je
sprožil GEORGE MICHAEL
proti založbi Sony, še vedno ni
znan. G. Michael je s to založbo
hotel prekiniti petnajstletno po-
godbo, ker mu ta ni dopustila
»transformacije imagea iz najst-
niškega sex idola v zrelega av-
torja in izvajalca«. Ce bo George
tožbo izgubil, ne bo smel vse do
leta 2003 izdati nobene plošče.
Danes, 25.11., bodo v mari-
borskem MKC nastopili dolenj-
ski dance-rockerji DEMOLITI-
ON GROUP.
Brane Rončel in Cankarjev
dom še pred koncem letošnje
koncertne sezone najavljata ne-
kaj odličnih jazz glasbenikov, ki
nas bodo obiskali v prvi polovici
.prihodnjega leta. Prvi pridejo
The Dino Saluzzi Family, kasne-
je pa še znameniti KRONOS
QUARTET in MASADA, nova
skupina JOHNA ZORNA. Go-
spod Zorn je septembra prazno-
val svojih 40 let, ob tej priložno-
sti so mu v klubu Knitting Fac-
tory v New Yorku pripravili
predstavitev vseh njegovih dose-
danjih projektov; v enem mescu
se je tako zvrstilo kar 20 različ-
nih skupin in projektov.
V torek, 30. novembra, ob
17. uri, bo na Dalmatinovi
4 v Ljubljani odprta skupščina
Sindikata avtorjev in glasbeni-
kov slovenske zabavne in narod- '
nozabavne glasbe. Na skupščini
bo izvoljeno novo vodstvo, naj-
več pa se bo seveda govorilo
o zaščiti avtorskih pravic.
Neutrudljiv Peter Barbarič in
Klub K4 vabita v torek, 3. de-
cembra, ob 22.30 na koncert ne- '!
wyorških THE KLEZMATICS,
ki trenutno spadajo v sam vrh
world-music atrakcij. Pretežno
židovski    glasbeniki    prašijo  i
uspešnice  židovske  popularne ^
glasbe iz petdesetih.
Velenjski CHATEAU že pri-
pravljajo material za četro kase-
to, na kateri bo tudi priredba
največje uspešnice skupine Styx
»Boat On The River«. Na CD
ploščo, katere izid so Chateau
obljubljali v mesecu oktobru,
bomo morali počakati še naj-
manj mesec dni. Fantje so poleg
skladb iz tretje kasete »Avantu-
ra« na CD hoteli uvrstiti tudi
nekaj pesmi s prvih dveh kaset,
ki pa so vezane na založbo Coro-
na. Dogovori okoli založniških
pravic naj bi bili končani do
konca novembra.
Sef založbe Corona Dušan
Velkavrh se decembra odpravlja
v ZDA, kjer bo sodeloval pri sne-
manju novega albuma MONI
KOVAČIČ, ki bo spomladi, ko
naj bi njen album tudi izšel, pri-
šla na predstavitveno turnejo po j
Sloveniji.
STANE ŠPEGEL   |
Št. 47 - 25. november 1993
27
Prijetno srečanje v Lihojah
Na 21. revin domačih ansamblov se le pteHstavllo 15 skupin
Nedeljska revija (pravza-
prav dve) domačih ansamblov
v Lihojah je minila v malce
zasneženem, kljub temu pa ve-
drem tonu. Ljubitelji narodno
zabavne glasbe so na obeh
koncertih, ob 14. in 17. uri, po-
kazali, da prireditve brez tek-
movanja in nagrad, še kako
potrebujejo in z veseljem spre-
jemajo.
16 ansamblov je nastopilo
na odru v kulturnem domu na
21. tradicionalnem srečanju.
Prireditev je pripravilo kra-
jevno Prosvetno društvo Svo-
boda, ki je sodelujočim poda-
rilo spominski krožnik in priz-
nanje za sodelovanje.
Za libojsko prireditev se je
letos prijavilo 21 ansamblov,
vendar se jih pet ni udeležilo
nedeljske revije. Nastopajoče,
ki so v Liboje prišli iz skoraj
cele Slovenije, lahko nekako
razdelimo v dva dela. Prvi je
bil namenjen mlajšim, še ne-
uveljavljenim muzikantom, ki
so se v večini prvič predstavili
ljubiteljem domače glasbe.
Nastop za te ansamble je po-
menil svojevrstno predstavitev
in prvo soočenje z zahtevnim
občinstvom.
Kot prvi so na libojski oder
stopili člani ansambla Cvet iz
Radeč, drugi pa so se predsta-
vili domačini Libojski instru-
mentalni kvintet. Za njimi so
nastopili stari znanci libojske-
ga odra, ansambel Šaleški od-
mev z Vinske gore, ki se pona-
ša z dvema mladima odličnima
pevkama. V ansamblu se pri-
pravljajo na izdajo prve kase-
te, ki naj bi se na tržišču poja-
vila v začetku prihodnjega le-
ta. Savinjski muzikantje iz Ta-
bora so prvič nastopili na revi-
ji, čeprav igiajo skupaj že dve
leti. Tem glasbenikom so po-
novno sledili Savinjčani, Sa-
\injski kvintet s Prebolda
s pevko Brigito Golubič. Sko-
raj zadnji iz nastopov mlajših
skupin je bil ansambel Planika
iz Kranja.
Občinstvo je navdušil An-
sambel    Simona    Legnarja
z Vinske gore, ki s svojo
Zdravljico sodeluje tudi na
Loj trči domačih. Štirje moški
odlični pevci so tako navdušili
občinstvo, da so jih še enkrat
priklicali na oder. Nato so na-
stopili Mladi prijatelji iz Pes-
nice, sledili pa so jim lanski in
letošnji dobitniki ptujskega
Zlatega Orfeja Podkrajski
fantje. Fantje so izdali že dve
kaseti ter se pripravljajo na iz-
dajo tretje. Sledil jim je An-
sambel Braneta Klavžarja, na-
to pa so občinstvo nasmejala
in zabavala Zupanova dekleta.
Vseh 9 deklet in žensk igra
harmoniko, najbolj pa so zaž-
gale s priredbo sldadbe Žena
ne bo doma.
Z novimi posnetki se ukvar-
jajo tudi v Hmeljarskem in-
strumentalnem kvintetu. V Li-
hojah so po vrsti nastopili še
Slovenski kvintet, Ansambel
Francija Zemeta in Celjski in-
strumentalni kvintet. Občin-
stvo je dodobra nasmejala
mlada, čedna in podjetna Til-
ka, v osnovni podobi Mira
Klir^ca, čigar ansambel je v Li-
hojah nastopil zadnji. S tem se
je revija domače zabavne glas-
be tudi zaključila, organiza-
torji pa so obljubili, da se bo-
mo z domačimi ansambli sre-
čali tudi prihodnje leto, ko bo-
do pisali dve dvojki, torej na
22. reviji domačih ansamblov.
Vsak ansambel se je na revi-
ji predstavil z dvema skladba-
ma, najbolj pa so vžgali An-
sambel Simona Legnarja, Zu-
panova dekleta in Ansambel
Mira Klinca. Med pisci besedil
se je največkrat pojavilo ime
Ivana Sivca. Da je bila nedelj-
ska revija res samo revija, so
dokazali glasbeniki sami, ki sb
se zdrenjali med občinstvo in
najglasneje ploskali. Še ena
značilnost je bila vidna v Li-
hojah, da se za domačo glasbo
ni treba bati. To so dokazali
nastopajoči, nekateri v rosnih
letih, in tudi občinstvo, med
katerim je bilo veliko otrok.
Lahko le upamo, da se bomo
v Libojah še velikokrat vide-
vali.
URŠKA SELIŠNIK
Bahnhof snema
Po krajšem premoru so-se fantje iz skupine Bahnhof
ponovno odpravili v studio, tokrat Akademik. Posneli
so dve skladbi, Spomin na njo in Evelina.
S skladbama se bodo preizkusili na letošnji Pop
delavnici. Hkrati se skupina Bahnhof pripravlja na
izdajo svoje prve kasete, ki naj bi izšla že pred letom,
vendar fantje sedaj namesto Helidona iščejo novega
založnika.
Skladbo Evelina je vodja skupine Raf posvetil svoji
hčerki in jo bo skupaj z Jucom Turnerjem samostojno
predstavljal. Producent obeh novih skladb Bahnhofa
je bil Andrej Semulič, sodeloval pa je tudi Sandi
Sorčan.
Pop loto
Nihče ni napovedal pravil-
nega vrstnega reda skladb,
nagrada, ki jo podarja spon-
zor oddaja Oris MASH se
podvoji in znaša sedaj 6000
SIT. Za skladbe, ki jih je iz-
bral glasbeni virednik Radia
Celje, lahko glasujete v sre-
do, 1. decembra. Kupone po-
šljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
Status morgen malo
Piše Aleš Joštl
Parkirišče je bilo prazno
in ravno prav zasneženo za
šoferkin prvi giro america-
no, pri čemer je praksa po-
kazalsi, da ročna niti malo ne
prime, da imamo pogon na
prednja kolesa in da je zmer-
no glisiranje v osmici lahko
prav tako zabavno za prešer-
no posadko in še muho-na-
drek-vabijo za mimoidoče
firbce. Štiri stoletja smo se
preoblačili v filmu Orlando
malo prej in vse nas je naze-
blo v noge zgoraj v malem
Unionu, kar se človeku rado
pripeti po tako dolgem poto-
vanju skozi čas, še posebej če
medtem od oken pritajeno
fuli. Pa povrhu vsega dosti
stvari sploh nismo stekali,
kot na primer to, da je ura
šele devet.
Zato smo se v Kostin Bajf-
jaj ujeli kot kakšni zelenci,
čisto spontano, med prvimi
in obsedeli nasproti puhalni-
ka, kar se je izkazalo za pre-
cej nezdravo. No in potem so
nas namakali v mlačni proji
z Alman-bradersi, Plenki-
tenki matersi, še celo Le-
onarda Cohenovega so po-
grevali za štimungo in nobe-
nega bemtifilnega prosimo.
Vleklo se je kot jara kača,
Anuška je razlila sončnično
olje, iz žepa sa so pokukali
čeki, flajšter za likvidnostne
odrgnine, s katerimi se je za
šankom dalo opraviti več kot
z žetoni za telefon, kot eter je
hlapel moj vgravirani bon-
ton. Ko je približno za en
avtobus ljudi plačalo štiristo
tolarjev za vstop, so se lučke
začele vrteti v drugo smer
in..., ne to ni črni humor, da
ne bo zopet kakšne zamere,
življenje namreč postane
včasih prav dramatično, po-.
tem pa se vate zaleti najprej
en travoltit, pa še drugi, ma-
lo večji, nakar je vse skupaj
že butasto, ko vidiš da ne
bodo odnehali, dokler si živ.
Potem je prišel na oder,
Amerikanec do zob, s sivo
angleško trato na glavi, pa,
ne Travolta, pač pa tu nekje,
Alan Taylor. Potujoči kan-
tavtor s studijsko uglašeno
kitaro je cel svet stlačil v so-
bo za poslušanje, v kateri
težko ločiš ali igra kaseto-
fon, ali kdo nastopa v živo,
saj je bilo s seboj prineseno
ozvočenje pravi dokaz zrelo-
sti petdesetletnika pred na-
mi. Znal je peti in igrati ni
kaj, ni kaj, res ni kaj, kaj?
Ena slika je uspela, drugi
dve pa potemneli. Razživjelo
se je, bi rekel Nagel mrtvo
hladno in še preden sem za-
čel s tisto: »Džozi stara klu-
ka...,« smo švignili iz zaka-
jene Arizone nazaj v zimo,
sneg. Tudi nejeverni šaljivci
so ostali brez pripomb, ko
sem jim nazorno dokazal, da
žaganj anje avtomobilskega
motorja s kurblvelo ni izu-
mrlo kot mamuti, pa še ti so
v glavnem zmrznili.
Lep pozdrav železarjem in
Društvu prijateljev zmerne-
ga napredka. In ker Buči ne
pustim tipkati po mojem pi-
salnem stroju bom kar jaz
napisal Miklavžu kaj si želi:
»Eno majhno hiško na deže-
li, ki bi jo lahko dan in noč
čuvala, poležavala na dvo-
rišču in mimo opazovala
svoje mladičke, kako se igra-
jo na sončni trati!« Do ta-
krat pa viva garsonjera
anarhista in na zdravje, to
pa le glejte!
Št. 47 - 25. november 1993
28
Modrosti
Pravijo, da človeška zloba prihaja od nemoči.
Modri vedo; najbrž je res. Vendar ti pravzaprav
noben modrec, učitelj, ma'ti, oče, prijatelj ali knjige
ne morejo dopovedati nečesa, dokler ne sprevidiš
sam. Kar pomeni, da moraš nekaj najprej doživeti,
šele potem vidiš, da je res tako...
In iz teh doživetij, v katere silimo ali pa se nam
zgodijo čisto naključno, potem največkrat izvle-
čemo misel, da je življenje težko. In da so 4 j udje
pokvarjeni. In da smo se rodili v napačnem času, na
napačnem svetu.
Nekateri doživljajo (oziroma dobivajo izkušnje),
povezane z ljudmi in življenjem prej, drugi pozneje.
Vsi pa se v življenju najbrž naučimo vsaj nekaj.
Čeprav tudi misel, da se ni nihče rodil pameten in
da ne more nihče požreti vse modrosti (in izkušenj)
sveta, prav gotovo velja.
NINA M.

Razmišlja (in piše):
Igor Feketija_^
4. del
Današnji odrasli torej ne
bodo rešili sveta, ki so si ga
izposodili od nas, njihovih
potomcev; prej ga bodo
uničili. Če pa bomo ven-
darle imeli srečo in bo na-
rava vzdržala do časa, ko
bomo nad svetom (in delno
tudi nad njo) zavladali mi,
mladi, bomo njeno edino in
zadnje objektivno upanje.
Vendar pa nismo nič več
kot navadni smrtniki, po-
leg tega pa na nas (ne da bi
omenil atomsko katastrofo,
ki nas lahko uniči vsak tre-
nutek) preži nešteto nevar-
nosti.
Prva, težko premagljiva,
je konkurenca, ki jo dela-
mo drug drugemu. Število
otrok raste, število delov-
nih mest oz. mest v šolskih
klopeh pa v razmerju s tem
pada. Tako so možnosti za
uspešno napredovanje
mladih vedno bolj reduci-
rane.
In kaj se dogaja s tistimi,
ki jih narava ni obdarila
z inteligenco in pogoji na
normalno šolanje ter jih
zato konkurenca njihovih
sošolcev zmelje? Ti potem
povzročajo rast kriminala
in podpore, ta pa, žal, ni
vreča brez dna in je pres-
kromna, da bi zagotavljala
toliko soliden standard, da
bi brezposelne vsaj odvra-
čal od kriminala.
Druga ovira je skušnja-
va, ki je na nek način tudi
povezana s socialno pro-
blematičnimi otroki. To so
vse vrste mamil, ki jih le-ti
preprodajajo za golo preži-
vetje. S to težko preizkuš-
njo se srečamo že v osnovni
šoli, ko smo najobčutljivej-
ši, ko je led, ki ga morajo
preprodajalci prebiti, da
poskusimo prvič (čemur
sledi tudi drugič in tretjič
in tako naprej vse do zgod-
nje smrti) najtanjši. Samo
zaničljiva opazka v stilu
»Reva, ne upa si«, je pri ne-
katerih dovolj, da si uničijo
življenje.
Nekateri se sprašujejo:
»Kaj pa starši?« Tu se poja-
vi druga oblika povezano-
sti droge s socialno nepre-
skrbljenostjo. Starši se cele
dneve trudijo za zagotav-
ljanje osnovnih sredstev,
kot so obleka, hrana, po-
trebščine za »brezplačno
šolo«.. .in tako so otroci
prepuščeni sami sebi...
Kmalu po osnovni šoli
(nekateri že prej) pa se sre-
čamo s spolnostjo in s to
pride tudi nevarnost tako
imenovanega »šestega jez-
deca apokalipse« (požar,
poplava, potres, vulkanski
izbruh, atomska katastrofa
in...) aidsa, ki s svojo ostro
nabrušeno koso še vedno
(in najbrž še nekaj časa bo)
kosi človeška življenja.
Tako nam ostaja le še
upanje, ki pa nima resnej-
ših možnosti za uresniči-
tev, torej se ne moremo na-
dejati ničemer drugemu
kot čim lažji, čim hitrejši
smrti s čim veličastnejšim
pogrebnim obredom. Sliši
se grozno, mar ne? No, še so
možnosti, toda kako dolgo
bodo še obstajale? Poma-
gajmo svetu, pomagajmo
sami sebi, drugače bodo
zgoraj zapisane besede
o naši stoodstotni smrti
kmalu resničnost. Ob vseh
teh besedah se šele zavem,
kako srečen sem, da lahko
brezskrbno sedim za raču-
nalnikom (darom tehnične-
ga napredka razvitega sve-
ta, ki propada) in posluša-
joč radio (še en tovrstni
dar), pišem zgodbo o kruti
usodi nekaterih, ki lahko
kmalu doleti tudi mene, in
o skoraj neizbežni usodi
nas vseh, ki me bo doletela
zagotovo (če ne mene, pa
mpje_pptomce...)._________ _
Zimsica vzgoja
ceijsiiili otrolf
Toliko let že hodiva v šolo,
a to se nama še ni zgodilo. Ho-
diva proti Medlogu, vestnto in
neustavljivo se pogovarjava,
ko Damjani v glavo prileti le-
deno zamrznjena kepa (berite:
ledenka). Ozrem se, a dogaja-
nje ni vredno pozornosti. Na-
daljujeva pot in tokrat nekaj
boleče prekine Andrejo. Do ti-
stega trenutka še vedno speči
živčni sistem se ji predrami in
že se skupaj jeziva na osnov-
nošolce. Potem se nek malček
pripodi za mano, me zgrabi za
ovratnik ter me mrtvo hladno,
skrajno posmehljivo, vpraša:
»A te mal' naribam?«
Sva tako šokirani, da ne ve-
va, kaj naj storiva, zato mimo
odideva dalje. In razmišljava
o tem, da zelo verjetno nisva
edini, nad katerimi se s po-
močjo snega izživljajo celjski
smrkavčki. Ni dvakrat reči, da
se ne bi spravili tudi na starej-
šo ženico ali možakarja. Kepe
okoli dvanajste ure opoldne
letijo po zraku kot letaki - re-
klama za Celje, belo mesto. Ne
smem pa pozabiti obvezne pri-
loge, ki jo celjski malčki doda-
jajo svoji ledeni zabavi - straš-
no pester besedni zaklad.
Nikogar ne obtožujeva, am-
pak rahel občutek imava, da bi
morali starši in učitelji za ve-
denje malčkov na poti v šolo in
iz nje malo bolje poskrbeti.
Dokler kepe dobivava v gla-
vo samo medve, to še ni tako
strašno. Ampak, te mrzle žogi-
ce se zelo rade zmotijo in kdaj
namesto v glavo poletijo
v kakšno šipo, očala ali avto...
Hitronogi mladci, ki zbežijo,
ob vsem skupaj seveda niso nič
krivi. Plačilo škode preostaja
lastniku poškodovanega. And
show must go on...
D. BRADAČ & A. VIDRIH
Lola
(Ray Davies-T.Domicelj)
S prijatelji sem odšel na ples,
vedel sem, da tokrat bo šlo zares,
kajti vino je teklo kot kola.
Večer se počasi prevesil je v noč
vedel sem, da kmalu bom rabil pomoč,
kajti vino zamenjal je vinjak
in hladna kola.
Zagledal sem žensko posebnih oblin,
»Kako ti je ime?« sem jo vprašal nič fin.
»Jaz sem Lola,« je rekla ta Lola.
Zaplesala sva in stiskala se,
bila res močno je dekle.
Vrtela me je kot prepih
in njen objem mi vzel je dih.
Odšla sva skupaj na njen dom
in za vedno si zapomnil bom,
kaj je Lola,
ta Lo-lo-lo-lo-la.
»Daj, pusti me!«
»Bolelo bo!«
Vreščala je,
ko sem slačil jo
in pristala sva na postelji.
Ko mi ni več odrivala rok,
potem doživel sem pravi šok -
oh, ti Lola, Lo-lo-lo-Lola.
Oba naju je postalo sram,
a se nisem nič obračal stran,
ko sem videl, kakšna je gola Lola;
Šampanjec je v potokih lil,
ko sem jo med nogami bril
in v solzah mi prznala je:
»Saj vidiš, da jaz nisem dekle!«
Končala se je zgodba ta,
ker Lola v resnici je moški bila...
Oh, ta Lola, Lo-lo-lo-lo-Lola.
Lola, Lo-lo-lo-lo-Lola.
V nove čase
Gost sobotne oddaje je bil
osmenajstletni Pavlek, ki iz te-
en-generacije močno izstopa.
Prepričan je, da se mladi ne bi
smeli sprehajati po diskačih,
da ne bi smeli biti zvečer zu-
naj, da je za marsikaj, kar po-
čenjajo, kriva vzgoja...
On živi drugače in pravi, da
mu je lepo. Sicer pa je zanimi-
vo, da so se vsi starejši poslu-
šalci, ki so v soboto klicali
v Teen-val, z našim gostom
strinjali, medtem ko je na pri-
mer Marta, ki nas je poklicala
po oddaji, ogorčena povedala,
da ne more iti na koncert pod-
nevi, če je le-ta zvečer.
Skratka, mnenja so bila ra-
zlična; mlajši poslušalci bi Pa-
vleka »sesuli«, starejši so se
z njim praviloma strinjali.
Mi na Teen-valu pa živimo
in pustimo živeti.
NINA M.
Richard Levjesrčni je bil
prvi človek, ki je prestal
srčno transplantacijo!
Če bi bila zemlja zlata,
bi se borili za peščico
blata!
(Avtor neznan)
Pozdravijena!
Najprej prejmi prav lepe
pozdrave iz majhne vasice
pod Rudnico, Tinskega.
Sem šestnajstletna smrk-
lja, ki vsak četrtek nestrpno
čaka na poštarja in na NT.
Priznati moram, čeprav sem
zelo kritična oseba, da mi je
Vrtiljak zelo všeč v takšni
obliki, kot je. Vem, kako je
bilo v otroškem Vrtiljaku že
pred časom — zgodbice na isto
temo. Čeprav je zanimivo
prebirati, kar napišejo malč-
ki, mi je v tej obliki precej
bolj všeč. Enkrat poezija in
verzi, drugič pa zgodbica,
tako da pride vse na vrsto.
Uspelo ti je, da si nas spet
pritegnila k branju.
Ker so nam letos daU še
ene počitnice več, ne vem,
kam naj se dam, zato sem se
odločila, da ti pošljem še sa-
ma nekaj »stvari« v ocend
Odločila sem se, da te nt
bom že kar po počitnicah (I^
jih verjetno nimaš) mučila
zato ti pošiljam le kratka de^
la. Upam, da te ne bo kap, ko
boš videla imena, ampak, saj
veš, naj kdo kaj vidi in ugo.
tovj, kdo je kdo. Pač nočem
imeti sitnosti. A dovolj
o tem.
Upam, da se imaš lepo,
Lep pozdrav in veliko uspe-
hov želim tebi ter iskrene če-
stitke vsem škorpijonom ob
njihovem prazniku, v upa-
nju, da ostanejo takšni, kot
so. Lep pozdrav vsem!
STANKA ŽLOF-STANY
Stanka,
hvala za prijazno pismo.
Vsi škorpijoni zagotavljamo,
da se bomo trudili ostati
takšni, kot smo (smo pa su-
per, a ne???), za »pozitivno
kritiko« Vrtiljaka pa se ti
zahvaljujem tudi osebno.
In še o tvojih prispevkih:
nekaj si jih poslala že pred
časom, vendar, če ti po pra-
vici povem, niso bili najbolj
za objavo (kot veš, se ni še
nihče rodil pameten). Sedaj
je s tvojimi prispevki že bo-
lje. Kar pomeni: piši, piši,
piši in pošlji še kaj!
NINA M.
Slovo
Slovo je vedno za nekoga boleče,
vedno nekomu srce spet trepeče,
a vendar je ura slovesa prišla;
tudi naju bo za vedno ločila.
Slovo bo težko, boleče,
a moje srce to hoče,
kajti dosti ljudi trpi,
nočem, da bi tudi ti.
Vem, jokala bom skrivaj
(pa čeprav ne vem, zakaj)
morda zares je bolje tako;
trpljenje je prihranjeno.
Daj, odidi končno že —
nočem več gledati te,
zopet slabo vest imam,
da s teboj tako ravnam!
STANKA ŽLOF-STANY
Št. 47 - 25. november 1993
29
Gostilničarji in gostilne
»Revež pogostil je hudiča z vinom, hudič
ga vpraša, koliko hoče za postrežbo; kmetic
veli, nič. Hudič pravi: To ni moja navada,
da bi zastonj kaj jemal. Dal ti bom dobro
plačilo. Tu imaš patent za krčmo. Če boš
točil pošteno, obogatel boš v 10 letih, če boš
pivce sleparil v 5, če boš pijancem kradel
tudi v enem. Tako je nastala prva krčma.
Popred dajalo se je vino zastonj kakor
voda«.
Čeprav je bila (in je taka še vedno) vloga
gostiln v slovenski zgodovini izredno veli-
ka, pa gostilničarji med ljudstvom nikoli
niso bili na posebno dobrem glasu. Na Slo-
venskem so bili ljudje pač vedno trdno pre-
pričani, da prav krčmarji - poleg mesarjev
in farških kuharic - nikoli ne pridejo v ne-
besa. Je že tako, da se v pekel in krčmo
- tako pravijo - gre skozi ista vrata. Krčmar-
ji so vedno veljali za goljufe, tatove, oderu-
he, še več: za svinje, ki mešajo vino z vodo,
prodajajo slinaste ostanke in opijanj enim
gostom podtikajo previsoke račune.
M gore, hriba ne gorice,
kjer cerkvica se ne blešči;
ni mesta, trga ne vasice,
da ne bi krčma stala v nji.
(Ivan Rob)
Homo spirituosus, kot je gostilničarja po-
srečeno poimenoval Jakob Alešovec, je bil
(in je še) v slovenski zavesti vedno nekak-
šen prevarant, sesalec, polip, ki s pomočjo
svojih sesal (natakarjev in natakaric) »srka
mozeg iz ljudi«. Vendar pa so — kot je zapisal
Alešovec - nekateri uvrščali »gostilničarja
tudi med barvarje, ker ima to lastnost, da
rad barva vodo in beli vino; še drugi pa ga
štejejo med kemike, ker včasih pijača, ki jo
prodaja ljudem, ni le pobarvana in okisana
voda, ampak so v njej še druge reči - le žabe
ne, ker bi v taki robi ne mogle živeti«.
Že Valvazor je v svoji znameniti Slavi
Vojvodine ICranjske popisal čudne navade
kranjskih gostilničarjev: »Če pride kdo
v gostilno in zahteva požirek vina, tedaj
krčmar najprej gostu nazdravi in vedno
prvi pokusi vino, ki ga je dal prinesti gost;
če ni krčmarja, stori to kdo drug, ki ga
nadomešča in ki je gostu prinesel pijačo.
Nato napije gost krčmarici, krčmarju ali
komu drugemu v hiši in ta spet kakemu
drugemu domačinu in tako vedno drug
drugemu nazdravljajo. Zato dobi gost od
merice vina včasih le en sam požirek«. Očit-
no pa se značaj krčmarjev skozi stoletja ni
kaj bistveno spreminjal, saj o podobnih na-
vadah kakšnih dvesto let kasneje piše tudi
Janez Trdina. V gostilni pri Čampi so si
morali ljudje namreč »sami hoditi točit, ker
je bila ona bolna, on pa pijan in spijoč, vsa
družina pa proč od doma, na poslu. Pijanec
ležal je pričo ljudi pri ženi v postelji«.
Po Alešovčevem mnenju gostilničar nima
takšne omike, »da bi dajal zgodovini ime-
nitne ljudi«, je pa »bistroumen .. .bolj kot
marsikdo. Brž presodi človeka po vrednosti
in potem tudi ve, ravnati se«. In dalje:
»Izurjen je gostilničar le v račimstvu, če-
ravno tudi tu ni nezmotljiv; a če se zmoti, se
to ne zgodi na njegovo škodo. Vest mu je
zelo široka, usmiljenja ne pozna. Plena ča-
ka v svojem brlogu, ki se imenuje gostilna.
Tu ima po več oddelkov, kjer je nastavljeno
ljudem brez razločka. Pri vstopu se ne pla-
ča nič, pač pa pri odhodu«. A to je že druga
zgodba, zgodba o Micki Kovačevi.
Poivpus nobilis
Jakob Alešovec je glede na kakovost go-
stiln ločil štiri vrste gostilničarjev. Prvi,
zlasti v mestih razširjeni tip, je gostilničar
za gospodo ali Polypus nobilis, ki ima »svoj
brlog navadno bolj v mestu ali na bolj obi-
skovanih krajih, kakor tudi pajk le tam
nastavlja mreže, kjer je več muh«. V takšni,.
boljši gostilni »je vse politirano in svetlo«,
tudi »tla so skoraj tako lepa, da bi se človek
le malo pomazal, če bi sedel nanje«. Mize so
»pisano pogrnjene ali kamenite«, ob stenah
so zrcala in podobe, natakarji so črno oble-
čeni in v belih srajcah, natakarice pa bolj
kot »strežljivim boginjam« podobne mla-
dim gospodičnam ali nališpanim igralkam.
Čeprav sta oprema in postrežba res na ni-
voju, pa ponudba ni bistveno boljša kot
v nekoliko slabših gostinskih lokalih. Kajti,
kot pravi Alešovec, imajo na žalost tudi
gosposki gostilničarji to grdo lastnost, da
ne točijo dobrega vina: »Od pol litra te že
mora boleti glava, če si le božji«. In tudi
»golaž, narejen iz ostankov prejšnjega, če
ne prejšnjih dni, je posebnost take gostilne
in ti zaleže toliko, da se vsaj leto dni vselej
streseš, kadar kdo izgovori to besedo, ali če
ga vidiš na mizi«. Tako se zaveš, da si bil
v boljši gostilni šele ob odhodu. Račun je
nanu"eč takšen, da misliš, »da si požiral
desetice in pil dvajsetice«, zraven tega pa
moraš dati »za po vrhu ali >za tobak<
(Trinkgeld)« par krajcarjev še natakarju.
Pater familiaris
Drug tip gostilničarja je po Alešovcu Pa-
ter familiaris ali gostilničar boljše vrste,
katerega lokal je že precej manj urejen kot
pri gosposkem gostilničarju. »Mize so pač
še pogrnjene ali vsaj prevlečene z usnjenim
platnom; ob stenah visi tudi še kako zrcalo
ali kaka podoba; morda je še celo plinova
svetilka namesto petroleja - toda vse je na
nižji stopnji; prav gosposkega ni nmogo«.
Vendar pa slo-onmejša oprema gostov ne
moti, ker sta pijača in jedača bistveno bolj-
ši kot v gosposkih gostilnah. V takšni go-
stilni se namreč toči »nepokvarjeno domače
vino«, hrana pa je okusna in »porcijoni ve-
liki, pa ne predragi«. Krčma te vrste ni
samo za meščane, temveč tudi za kmete, ki
jih nihče ne gleda postrani. »Oko očeta go-
stilničarja je pa vedno odprto in gleda, da
nikomur ni prazen kozarec - zlasti, če pojo
pri kaki mizi karte in ljudje bolj gledajo
vanje kot v kozarce«. Vendar pa smejo biti
gostje v taki gostilni »le veseli, pijani pa ne«
(pijanim se pipa tisti hip zapre), kar je
seveda precejšnja pomanjkljivost.
Št. 47 - 25. november 1993
30
OBČINA CELJE
ODDA V NAJEM
za nedoločen čas poslovne prostore v pritličju Celjskega doma s skupno
površino 623m^ na Krekovem trgu 3 v Celju.
Pričakovane in zaželene so predvsem sledeče dejavnosti:
- kulturne in družabne dejavnosti,
- poslovno promocijske dejavnosti,
- kongresne dejavnosti,
- elitna trgovska ponudba,
- igralnica - casino,
- druge podobne ali sorodne tržne dejavnosti ali dejavnosti za koristno
izrabo prostega časa in
- gostinska ponudba visoke kategorije kot dopolnilna dejavnost.
V prostorih, ki se oddajajo v najem, je mogoče opravljati tudi več različnih
dejavnosti, vendar pa le take, ki se dopolnjujejo, ki zaokrožujejo ali kompleti-
rajo ponudbo, ki zagotavljajo tržno učinkovitost in ki na najboljši način
omogočajo racionalno izrabo poslovnih prostorov.
Prednost pri izbiri bodo imeli interesenti, ki bodo kumulativno najbolj zadostili
sledečim pogojem:
- ki bodo ponudili program z najbolj zaokroženo ponudbo v skladu
z namembnostjo Celjskega doma,
- ki bodo dokazali boljše osebne, strokovne, poslovne in finančne refe-
rence,
- ki bodo odprli več novih delovnih mest in
- ki bodo ponudili krajši rok za začetek poslovanja.
Za interese za najem poslovnih prostorov je pripravljena tudi posebna pisna
informacija, ki vsebuje predstavitev Celja-Knežjega mesta in Celjskega
doma, opis poslovnih prostorov, ki se oddajajo v najem, pogoje glede
njihove namembnosti, najemne pogoje, splošne informacije o razpisu ter
tlorisni načrt razpisanih poslovnih prostorov in ki jo prejmejo pri najemoda-
jalcu.
Vse potrebne informacije daje g. Tone Šepec, dipl. ing. gr., svetovalec
Občinskega sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja tel. št. (063)
28-822.
Prijave na razpis, opremljene s programom in z dokazi o referencah, vložite
v tridesetih dneh od objave razpisa osebno ali pošljite priporočeno po pošti na
naslov: Občina Celje, Občinski sekretariat za urejanje prostora in varstvo okolja,
Strokovna služba za stanovanjsko gospodarstvo Celje, Gledališka ul. 4.
Na podlagi 5. člena Pravilnika o pogojih, načinu in kriterijih za pridobivanje
sredstev za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občini Šmarje pri
Jelšah za leto 1993 (Uradni list, št. 46/93/lzvršni svet SO Šmarje pri Jelšah
objavlja
RAZPIS
ZA PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA
RAZVOJ MALEGA GOSPODARSTVA
I.
Na natečaj za pridobitev posojila se lahko
prijavijo:
- občani, ki samostojno opravljajo dejavnost
na podlagi obrtnega dovoljenja
- podjetja v zasebni lasti ter
- ostale pravne osebe, ki se uvrščajo med
malo gospodarstvo in so v zasebni lasti
Sedež obratovalnice, podjetja oz. kraj investi-
cije mora biti na območju občine Šmarje pri
Jelšah.
11.
Sredstva se dodeljujejo za naslednje na-
mene:
- samozaposlovanje in
- razširitev poslovanja
Sredstva za samozaposlitev se dodeljujejo
v višini 1500 DEM kredita tistim prosilcem, ki
so bili pred samozaposlitvijo prijavljeni na Za-
vodu za zaposlovanje in kot brezposelne ose-
be prejemajo dok>čene ugodnosti s strani za-
voda ter vsem ostalim prositeem, ki se samo-
zaposlujejo v višini 2500 DEM kredita tolarske
protivrednosti.
Sredstva za širitev dejavnosti se prednostno
dodelijo prosilcem, ki poleg pogojev, ki jih
zahteva banka v največji meri izpolnjujejo še
naslednje kriterije:
- dejavnosti, ki se ukvarjajo s proizvodnjo,
turizmom in storitvami proizvodnega zna-
čaja
- povečevanje zaposlovanja na podlagi no-
vih programov ter samozaposlovanja
- pospeševanje in spodbujanje konkurenč-
nosti malega gospodarstva na mednarod-
nih trgih
- ustanavljanje in razvoj enot malega gospo-
darstva z visoko stopnjo inovativnosti in
urejanje sodobnih tehnologij
- ustanavljanje enot in razvoj malega gospo-
darstva, ki so energetsko varčni in ne ones-
nažujejo okolja
- lokacija naložbe na demografsko ogrože-
nem območju
Posamezni kredit za širitev dejavnosti lahko
znaša največ 2 mio SIT, razen v izjemnih
primerih, o katerih na predlog komisije odloči
Izvršni svet.
III. <
Prošnja za razpis mora vsebovati: i
a) poslovni načrt iz katerega mora biti poleg |
osnovnih podatkov o prosilcu razviden še:   j
- delež lastnih sredstev i
- donos in likvidnost projekta -\
- čas vračanja vloženih sredstev
- ostali pričakovani ekonomski učinki
- možnost novih zaposlitev
b) potrdilo o vpisu obratovalnice v register
obratovalnic oz. izdano odločtx) o izpolnjeva-
nju pogojev za opravljanje dejavnosti podjetja
c) dokaz o izvršitvi samozaposlitev - obrtno
dovoljenje oz. prijava za zdravstveno in pokoj-
ninsko zavarovanje za podjetje
č) dokazilo glede namena pridobitev sred-
stev pri razširitvi poslovanja:
- kupoprodajno pogodtK) za nakup poslovnih
prostorov
- predračun ali kupoprodajno pogodbo za
nakup opreme ali generalno popravilo
opreme
- gradbeno dovoljenje oziroma priglasitev
del za gradnjo in adaptacijo poslovnih pro-
storov
- pogodbo za večji posel, ki pomeni trajnejšo
razširitev poslovanja
- predračun za projekte, ko gre za obsežnej-
šo novo dejavnost
- izjavo o nameravani zaposlitvi
IV.
Skupni znesek razpisanih sredstev v okviru
občinskega proračuna in bančnih sredstev je
12 mio SIT.
Odplačilni pogoji posojilojemalca so:
- doba vračanja: od enega do treh let odvis-
no od poslovnega načrta in narave vlaganj
- moratorij od 6 mesecev do enega leta
- višina obrestne mere je R + 9%
V.
Prošnja za dodelitev posojila se vloži pri Se-
kretariatu za gospodarstvo občine Šmarje pri
Jelšah, ki opravlja tudi strokovno tehnična
opravila za komisijo. Komisija bo sodelovala
pri predstavitvi poslovnih načrtov novih po-
djetnikov na podjetniškem forumu.
VI.
Predlog sklepa o dodelitvi posojila pripravi
komisija za dodeljevanje, ki jo imenuje Izvršni
svet SO Šmarje pri Jelšah. Komisijo sestavlja-
jo predstavniki Sekretariata za gospodarstvo,
IS, Obrtne zbornice in banke.
Komisija s sklepom odloči o dodelitvi sredstev
najkasneje v roku 30 dni od poteka razpisa.
VII.
Po pridobitvi sredstev sklene posojilojemalec
v skladu z določbami tega pravilnika posojilno
pogodbo z banko. Posojilna pogodba poleg
obveznih določb vsebuje še:
- obveznost posojilojemalca, da bo posojilo
porabil namensko
- določbo, da posojilojemalec v primeru, če
ne izpolni katere koli obveznosti posojilne
pogodbe, vrne posojilo, ali neodplačan del
posojila z zakonitimi zamudnimi obrestmi
- določbo, da je obveznost, ki izhaja iz poso-
jilne pogodbe možno prenesti na ožjega
družinskega člana oz. partnerja obratoval-
nice
- določbo, da posojilojemalec za opravljanje
storitev iz naslova posojilne pogodbe banki
poravna nadomestilo v skladu s sklepom
o tarifi nadomestil za storitve banke
- določbo, glede zavarovanja kredita, katera
se izvrši preko banke
- da posojilojemalec vzpostavi poslovno so-
delovanje z banko
- da je posojilojemalec dolžan podpisati po-
sojilno pogodbo v 30 dneh po prejemu skle-
pa o dodelitvi posojila
- da se posojilojemalcu kolikor v 60 dneh od
podpisa posojilne pogodbe le-tega ne kori-
sti, možnost koriščenja odvzame
Izvajanje posojilnih pogodb opravlja banka
s katero Izvršni svet Skupščine občine Šmarje
pri Jelšah sklene ustrezno pogodbo. Bančne
stroške krije posojilojemalec.
VIII,
Prošnje za dodelitev posojila se vložijo na
Sekretariatu za gospodarstvo občine Šmarje
pri Jelšah najkasneje 20 dni po objavi razpisa.
Vse dodatne informacije so vam na voljo
v Sekretariatu za gospodarstvo občine Šmar-
je ph Jelšah telefon št. 821-111 interna 16 in
17.
Št. 47 - 25. november 1993
št. 47 - 25. november 1993
32
Paradižnikova omaka
Med italijanskimi omakami
je kraljica paradižnikova
omaka. Za pripravo te omake
potrebujemo zelo sočne para-
dižnike, ker bi bila omaka iz
nezrelih preveč kisla in ji niti
z dodajanjem sladkorja ne bi
mogli popraviti okusa. Tudi
preveč zreli paradižniki niso
primerni zaradi posebnega
priokusa.
Zato morajo biti paradižni-
ki trdi in živo rdeče barve,
zdravi in brez temnih made-
žev. Če nimamo svežih, zadoš-
čajo tudi olupljeni iz konzerve,
a jih potrebujemo nekoliko
manj kot svežih.
Primerne paradižrdke ope-
remo in pripravimo za nadalj-
njo uporabo na naslednja na-
čina:
-da jih razrežemo, takoj pret-
lačimo in kuhamo ali pa jih
najprej kuhamo 20 minut, na-
to pa pretlačimo in pristavimo
na ogenj z maščobo;
-da jih za trenutek vržemo
v vrelo vodo in jih nato lažje
olupimo, razpolovimo in od-
stranimo semenke. Na ta način
pripravljene paradižnike lah-
ko uporabimo narezane in jih
ni treba pretlačiti.
Tudi posoda, v kateri pri-
pravljamo omako, naj bo pri-
merne velikosti. Mešamo z le-
seno kuhalnico.
Za paradižnikovo omako
potrebujemo naslednje sesta-
vine: pol kg zrelih paradižni-
kov ali 400 g olupljenih para-
dižnikov iz konzerve, majhno
čebulo, en korenček, košček
zelene, ščepec peteršilja, malo
bazilike, žličko maščobe, malo
soli in sveže mletega popra,
zajemalko tople vode in ščepec
sladkorja.
Očiščeno zelenjavo opere-
mo, jo drobno sesekljamo tei-
damo v ponev, v kateri smo
segreli maščobo. Pražimo na
zmerni vročini, med stalnim
mešanjem. Ko se zelenjava
obarva in zmehča, takoj doda-
mo paradižnike. Vse skupaj
dušimo nekaj časa, nato pa do-
damo zajemalko tople vode.
Posodo pokrijemo in kuhamo
približno 45 minut na čim
manjši vročini. Vmes večkrat
premešamo. Ko je omaka ku-
hana, jo pretlačimo skozi pri-
pravo. Glede na velikost luk-
njic dobimo bolj tekočo ali
bolj gosto omako. Nato omako
solimo, popramo in po želji
dodamo tudi sladkor. Če je
omaka preredka, jo še nekoli-
ko kuhamo, če je pregosta, jo
razredčimo.
STROKOVNJAK SVETUJE
Boris Jagodic
Imam visok krvni pritisk in
me zato večkrat boli glava in
mi v njej tudi šumi. Stara sem
55 let. Kako naj si pomagam.
Marija L.
Visok krvni pritisk je stanje,
ko je zvišan sistoUčni in dia-
stolični krvni tlak. Vendar se
znanstveniki že zelo dolgo
prerekajo o tem, kaj je visok
krvni tlak. Svetovna zdrav-
stvena organizacija je na osno-
vi mnogih podatkov določila
normalni krvni tlak od 100/60
do 140/90 mm živega srebra in
vrednosti, ki so višje od 160/95
že pomenijo hipertenzijo ali
visok krvni pritisk. Zato si to
lahko določimo tako, da si
večkrat na dan zmerimo pri-
tisk in si na osnovi teh meritev
pač izračvmamo srednjo vred-
nost.
Krvni pritisk se zvišuje
s starostjo, zato imajo visok
krvni tlak običajno ljudje med
šestdeset in sedemdeset let
starosti in je zato arterijska
hipertenzija najpogostejša bo-
lezen obtočil pri odraslih lju-
deh. Mnogi ljudje niti ne vedo,
da imajo visok krvni pritisk in
o tem zvedo šele pri slučajnem
zdravniškem pregledu, ko to-
žijo, da imajo težko glavo, ra-
hlo vrtoglavico in zmerne bo-
lečine v glavi. Drugi zopet to-
žijo, da jim razbija srce, da so
nemimi in živčni in da jih boU
pri srcu in jim štuni v glavi.
Visok krvni pritisk je odvisen
od mnogih zunanjih vpUvov in
tu gre za socialne, prehrambe-
ne, starostne, spolne, geograf-
ske vzroke in npr: je visok krv-
ni tlak visok pri ljudeh, ki uži-
vajo veliko kuhinjske soli, al-
kohola in so nezmerni pri hra-
ni. Visok krvni pritisk je zelo
nevaren, zlasti če se pojavi pri
relativno mladih ljudeh. Bole-
zen je zelo neugodna, ker pri
tem zbolijo tudi drugi notranji
organi in najpogosteje pride
do nastanka arterioskleroze.
Zato se zmanjšuje tudi dolgost
življenja in najpogostejša po-
sledica visokega krvnega pri-
tiska sta kap ter srčna in led-
vična oslabelost. Smrtnost za-
radi hipertenzije je večja, čim
višja sta sistolični in diastohč-
ni krvni tlak, čim večji je pre-
sežek telesne teže, poleg tega
pa tudi kajenje poveča smrt-
nost.
Zato moramo takoj k zdrav-
niku, če nas muči visok krvni
pritisk in z njegovo dobro kon-
trolo krvnega pritiska lahko
zmanjšamo nekatere neugod-
ne posledice, kot so možgan-
ska kap, pojav srčne odpovedi
in ledvične okvare.
Bolnik s povišanim in viso-
kim krvnim tlakom mora lu-e-
diti način svojega življenja,
naučiti se mora zmernosti v je-
di in pijači, odpovedati se je
treba cigaretam in takoj priče-
ti z redukcijo telesne teže. Po-
leg odličnih zdravil lahko upo-
rabljamo za uravnavanje lov-
nega tlaka tudi nekatere zdra-
vilne    čaje,    hidroterapijo,
zmanjšati moramo porabo ku-
hinjske soli ter omejiti koUči-
no beljakovin v dnevni pre-
hrani. Če imamo razburljivo in
napomo delo, si moramo najti
sprostitev in razvedrilo, kot je
sprehod v naravi, hoja po se-
nožetih itd. Včasih zelo prija
tudi delna vroča kopel nog, ki
si jih kar vroče otremo in nato
počivamo vsaj uro ali dve. Pri
zvišanem pritisku moramo
uživati rastlinsko, zelenjavno
in sadno hrano, repo, zelje, bu7
če, redkev, grozdje, česen, če-
bulo, papriko, zeleno itd. pre-
nehati pa moramo piti žgane
pijače, omejiti uživanje kave
in se odpovedati mastni hrani
ter ostrim začimbam. Ljudje
s povišemim krvnim tlakom
naj bi uživali tudi dosti ajdove
kaše, ker le-ta deluje pomlaje-
valno na žile, predvsem pa ar-
terije. Zelo učinkovito deluje
cvetoča ajda, ki jo tudi nabira-
mo in vsebuje precej mtina in
dmge flavonoide in te snovi
imajo dobro delovanje pri
zdravljenju raznih sprememb
ožilja, ki postane potem bolj
elastično. Potem imamo tukaj
še oljko. Čaj iz njenih listov
namreč znižuje previsok krvni
tlak, ker razširja žile. Tudi
uživanje olivnega olja je zdra-
vilno in z njim nadomestimo
vse ostale maščobe. Olivno olje
vsebuje nenasičene organske
kisline in te delujejo zdravUno
na ožilje, zmanjšujejo srčne
bolezni in to je tudi dokazano.
Tudi baziUka, bela omela,
glog, timijan, regrat, plešec
znižujejo krvni tlak. Uživanje
česna lajša arteriosklerotične
spremembe, zlasti če ga kom-
biniramo z redkvijo. Eterično
olje tonizira ožilje, ki postane
bolj elastično in krvni tlak se
zniža. Seveda bele omele ne
smemo pozabiti, saj jo lahko
uporabljamo kot dodatno po-
moč pri zdravljenju previsoke-
ga krvnega pritiska.
Zato vam pri težavah s pre-
visokim krvnim tlakom pripo-
ročam, da se držite navodil
svojega zdravnika, ki budno
spremlja vašo bolezen. Za čaj
pa si pripravite mešanico iz
enakih delov oljčnega listja,
bele omele, melise, gloga in
baldrijanovih koreninic. Eno
veliko žhco tega čaja prelijte
s pol Utra vrele vode, pokrijte
in pustite, da se ohladi. Redno
pijte ta čaj po skodelico pol
ure pred jedjo, izogibajte se
mastni hrani in tudi na strok
česna ne pozabite. Omejite pa
uporabo kuhinjske soli.
KMETIJSKI NASVET
Kakšno tiievsko opremo
priporočalo na Avstrijskem?
Na letošnjem septembrskem
sejmu v Riedu smo si ogledo-
vali predvsem stavbe, opremo
in živino.
V vseh stavbah so upošteva-
ni zahodnoevropski standardi.
Pri vezani reji za krave so obi-
čajne tele mere: dolžina 180
cm, širina 120 cm, krmne pre-
grade pri prosti reji pa so viso-
ke 140 cm. Za tla priporočajo
materiale, kot so les, gUnasta
opeka in gumirane ponjave, ki
se dobro prilegajo.
Molzišča so ločena od
hlevov.
Zanimiva je bila oprema za
hleve. Videli smo priprave za
zračenje in zgoščevanje hlev-
skega gnoja in gnojevke. Opre-
ma je v glavnem iz pocinkanih
materialov. Pasovi so iz lanu
ali plastificiranih materialov.
Za molžo se uveljavljajo
elektronski sistemi.
Novost je molzišče »Side by
side«, kar bi v našem jeziku
pomenilo vštric, z ramo ob ra-
mi, vzporedno. Živali stojijo
pravokotno na molzišče, molze
pa se od zadaj, vendar takega
načina ne priporočamo. Zato
pa smo si z zanimanjem ogle-
dali pripravo za pranje molz-
nih sistemov z vročo vodo,
ogreto na 77°. Proizvajalci tr-
dijo, da pri tej temperaturi
prihranimo pralna sredstva.
Predstavili so tudi vakuum-
sko črpalko z vodo namesto
olja - zato ji pravijo ekološka,
sodobne hladilne bazene, v ka-
terih se mleko ohlaja s 34° na
4°, in programe za računalni-
ško vodeno krmljenje. Ogleda-
li smo si program za štiri vrste
močne krme.
Razstavljene so bile razne
pasme goveje živine: šarolt
(sharolais), limuzen (Itmo-
usin), blondakiten (blonde d'
Aquitaine) in lisasta pasma.
Vse predstavljene živali so bile
v okvirjih, ki jih zahtevajo rej-
ski cilji (rodovniško poreklo,
mlečnost, kakovost mleka, šte-
vilo teUtev, višina vihra). Izve-|
deli smo, da znaša dnevni pri-l
rast telet, ki jih zredijo raz-
stavljene krave dojilje, 1.200
gramov, ob zakolu pa dosežejo
težo 340 kilogramov.
Velik   pomen   namenjajo
marketingu, trženju, ki je bi-
stvena sestavina vsakega kme-
tovanja. 
Mag.IVOKUDEI^
Kmetijska svetovalna služba
Maria TVeben
Nasveti in izicušnje z zdravilnimi zelišči
Nad dragocenimi napotki in izkušnjami so
navdušene tudi premnoge bralke in bralci po
vsej Sloveniji. Sicer je ta čudovita knjiga
prevedena že v 16 jezikov!
V knjigi je avtorica zapisala nasvete in izkušnje
pri zdravljenju in lajšanju najrazličnejših obolenj:
želodca, prostate, črevesja, artroze, artritisa, revme,
mehurja in ledvic, kožnih bolezni, glivic, protina,
migrene, različnih vnetij, kurjih oči, jeter, depresij,
nizkega in visokega pritiska, luskavice, ženskih težav,
sladkorne bolezni, sive mrene, slabokrvnosti, krčnih žil,\
različnih zločestih obolenj in še marsičesa drugega.
V tretjem natisu smo knjigo izdali v trdi vezavi,
tako da je še bolj primerna za darilo. Cena je
zaradi tega malo višja, a še vedno dostopna,
lahko tudi na dva obroka.
Prvi obrok plačate, ko prejmete položnico,
drugega pa približno čez mesec dni
ob prevzemu knjige.
ASTROlOŠKI KOTIČiK
Šifra: Llubezen
na prvi pogied
Imam otroke iz dveh zvez,
poročena pa še nisem bila.
Spoznala sem moškega, ki je
rojen v znamenju Ovna, zani-
ma me, kako nama kaže v pri-
hodnjem skupnem življenju in
če se bo meni obrnilo na bolje.
Prav tako me zanima tudi, ka-
ko bo z mojim zdravjem in ali
se kaj vidi, če bom obdržala
stanovanje, oziroma ga dobila.
rVANA: Do sedaj ste se
v življenjsko pomembnih stva-
reh morda nekoliko prehitro
in s premalo premisleka odlo-
čali, lahko pa, da je na vaše
dosedanje življenje zelo vpli-
val partner in ste mu v marsi-
čem dali preveč prav, to pa
vam je kasneje škodovalo.
V bodoče se raje manj prilaga-
jajte, pa bo za vas bolje. Morda
bo še nekaj časa trajalo, da bo
vaše življenje postavljeno
v bolj mirne vode, stvari se pa
bodo uredile v roku treh let.
Ne smete obupavati, ampak
svojo močno energijo vložite
v najosnovnejše stvari, kot so:
zdravje, stanovanje ter vzgoja
otrok. Vaš pravi, resnični živ-
ljenjski partner vas šele čaka
v priho<hiosti, zato bodite pri
zvezah previdni in manj zaup-
ljivi, kajti lahko da kasneje ne
bi bili tako srečni. Če pa boste
teh nekaj let posvetili pravim
stvarem, boste dočakali tudi
človeka, ki bo videl vašo pre-
hojeno pot in vas bo zaradi
tega cenil in spoštoval. Vedno
morate bolj paziti nase v je-
sensko-zimskem obdobju, po-
mlad in poletje pa sta vam ide-
alno naklonjena, takrat imate
tudi več energije in se nasploh
zdravstveno boljše počutite.
Zato je bolje, da se večjega de-
la v dmžini lotevate v tem ob-
dobju. V življenju se posebej
posvetite otrokom, saj vam ka-
že, da boste imeli skozi to po-
dročje veliko lepega. Eden od
vaših otrok bo postal znan in
popularen, morda na področju
petja, plesa ali umetnosti, zato
je dobro, da jih daste v glasbe-
no aU baletno šolo.
Šifra: Sonce
V prihodnosti me zanima
predvsem moje zdravstveno
stanje, pa tudi to, kakšne so
moje možnosti za naraščaj ter •
ali imam kakšne sposobnosti
na področju likovnega izra-
žanja.
rVANA: V tvojem horosko-
pu sta najbolj izražena ele-
menta ognja in zemlje. Rada
odkrivaš nove stvari, si kre-
ativna, včasih nekoliko ne-
strpna, kar se lahko slabo
odraža na tvojem zdravju. Za-
te je značilna velika intenziv-
nost, večkrat v življenju staviš
na vse ali nič. Pri trošenju
energije moraš biti previdnej-
ša v času od septembra do de-
cembra, večjih projektov pa se
raje lotevaj po novem letu ter
jih dokončaj do konca poletja,
potem pa si namerno vzemi
pavzo, kajti, še tako bogat vir
energije se lahko izčrpa, če ga
pretirano trosimo! V drugi po-
lovici naslednjega leta boš ne-
kako na novo zaživela, še bolj
pa se bo to poznalo do 95 leta,
kajti takrat bodo neugodni Ju-
pitrovi vplivi že daleč za tabo.
Prav zaradi tega pa ne hiti
s pomembnimi odločitvami, do
takrat se raje posveti zdravju,
svoje počutje lahko precej po-
praviš. Izogibati se moraš
vsem oblikam pretiravanja
— v hrani, prav tako pa paziti
nasploh, da organizma ne izčr-
pavaš preveč. V zvezi s tvojim
zdravstvenim stanjem ti sve-
tujem, da postaneš v večji meri
sama svoj zdravnik. V ta na-
men si lahko obogatiš knjižni-
co z dvema odličnima knjiga-
ma o zdravju - avtorja Manta-
ka Chia: Prebuditev zdravilne
energije ter druga knjiga iste-
ga avtorja z naslovom Taoi-
stična pot transformacije stre-
sa v vitalnost. Dmgače pa si
nadarjena za likovno področje
ali pedagoško delo na tem po-
dročju. Glede otrok pa poča-
kaj še vsaj 3 leta, takrat bodo
planetarni vplivi zate veliko
ugodnejši.
Št. 47 - 25. november 1993
33
Hova sonata, pa kombi in cenejši pony?
Za Hyundai Avto Trade,
^radn«i{a /astopnika korpora-
flje livundai pri naii, »o »koraj
^ pozabljeni nekdanji jugo-
slovanski ra«i. Tedaj oziroma
leta 19tt0 M) bili h prodajo pri-
bližno 5.000 hyundaijev naju-
spešnejši prodajalec tujih vo-
{il, pa tudi v evroptliem meri-
lu je bil to vse pozornosti vre-
ieti doKcžek.
Letošnja prodaja hyunda-
Ijev v Sloveniji je zadovoljiva,
pa eveda zelo daleč od prej
zapisanih številk. Tako je
ljubljanski zastopnik do konca
avgusta prodal 705 avtomobi-
lov, kar Je, v primerjavi s pro-
dajo pri drugih konsignator-
jih, čisto soliden rezultat. Prav
zaradi tega se pripravljajo na
ikcijo, s katero naj bi znova
postali tupeinejii predvsem
v na cenejšem razredu avto-
mobi ov (od 10 do 17 tisoč
mark), torej v tistem, kjer po-
vsem očitno gospodarijo škoda
favorit, pa renault 5 in citroen
AX - če omenimo tiste, ki so res
najuspešnejši. Tako naj bi bil
pony hatchback z 1,3-litrskim
motorjem ter tremi ali petimi'
vrati kmalu na voljo za nekako
16,500 mark (z vsemi dajatva-
mi), Pri Hyundai Avto Trade
Eravijo, da bodo to dosegli ta-
o, da bodo to izvedenko po-
nyja kupovali in si s tem zago-
tovili nižjo ceni pri matični to-
varni, Vsi drugi hyundaiji ie
naprej ostajajo - kot temu pra-
vijo - v konsignaciji, kar med
drugim pomeni, da zastopnik
avtomobile plača iele tedaj, ko
jih tudi dejansko proda. In za-
radi tega sistema so cene nekaj
vilje au vsaj manj ugodne.
Sicer pa napovedujejo, da
bo novembra tudi pri nas na-
prodaj letos obnovljena sona-
ta. Slednjo Hyundai opremlja
z 2,0 in 3,0-litrskima motorje-
ma, za slovenski trg pa bosta
naprodaj izvedenki z 1,8 in
2,0-litrskima motorjema. Po-
teza je primerna, saj bo sonata
z 1,8-litrskim štirivaljnikom
v nižjem davčnem razredu.
Znani sta tudi ceni, ki sta sicer
okvirni (vse ali največ je od-
visno od vrednosti dolarja),
vendar naj bi bila sonata 1,8
GLS naprodaj za končnih 30
in sonata 2,0 GLS za prav tako
končnih 40 tisoč mark. To je
nedvomno dovolj ugodno, kar
bi pokazala tudi hitra primer-
java s konkurenco. Kmalu bo
stekla tudi prodaja ponyjev in
lanter z oznako 94 (malenkost-
ne karoserijske spremembe pri
obeh avtomobilih), sedaj pa že
ponujajo   ttidi   Hyimdaijev
kombi z oznako H - 100 grace.
Poznajo več izvedenk (s tr«ni
ali šestimi sedeži, pa zaprtim
zadnjim oziroma tovornim de-
lom), ponudba pa bo še nekaj
bolj pestra januarja prihodnje
leto, H - 100 grace je za podjet-
ja na voljo za 1.855.000 tolar-
jev (kon^ cena), zasebni ku-
pci pa morajo zanj odšteti
2,155.000 tolarjev. In za ko-
nec; južnokorejska avtomobil-
ska tovarna naj bi konec pri-
hodnjega leta postavila na ce-
sto tudi avtomobil, ki se bo
skušal uveljaviti v razredu,
kjer imajo veliko kupcev clio,
fiesta, starlet, peugeot 106 in
itevihii drugi. Na sliki: kombi
H - 100 grace in nova sonata.
50 tisoč ponudb za
2000 delovnih mest
Znano je, da bo BMW
v ameriški zvezni državi Južna
Karolina začel izdelovati av-
tomobila. Se prej - in sicer do
leta 1996 - pa bo tam zgradil
približno 300 milijonov dolar-
jie%' vredno tovarno, kjer naj bi
delalo nekako 2000 delavcev.
Pred nedavnim je bil objav-
ljen prvi razpis za delo v tej
novi tovarni in na naslov ka-
drovika je prišlo nič manj kot
50 tisoč ponudb. Vse ponudbe
so prispele po pošti (ker je bil
pač takšen sistem oziroma na-
čin), prvih 45 delavcev pa naj
bi začelo delati že januarja,
medtem ko naj bi delavce
sprejemali oziroma zaposlova-
li v skupinah od najmanj pet
Ea do največ 50. Vse to je do-
az več o tem, kako hud je bolj
za delo v najbolj industrijsko
razviti državi sveta - kot sami
sebe oziroma svojo državo
Imenujejo Američani - in ko-
likšne možnosti ima BMW. Si-
cer pa se je zaradi tega tudi
odpravil čez lužo.
BORZA CEN
RABUENIH AVTOMOBILOV
Prav nasprotno kot pretekli teden je bil tokratni sejem rabljenih
avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju kljub obilici snega žeto
dobro zaseden in obiskan. Naprodaj je bito 442 vozil, po podatkih
oroanizatoriev pa se jih je prodak) 12.
Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne.
PŠ
Suzuki tUdI uradno na Slovenskem
Japonska avtomobilska to-
varna Suzuki vse doslej v Slo-
veniji ni imela uradnega pred-
stavnika, liar pa ne pomeni, da
Buzukijev niso prodajali oziro-
ma kupovali. Suzuki Wolf in
partnerji d.o.o. je novi uradni
konsignator te tovarne, kar
naj bi pomenilo, da bo v pri-
hodnje trgovina s temi avto-
mobili nekoliko drugačna.
Novi zastopnik je tesno po-
vezan s Suzukijem Avstrija,
celo tako, da bodo avtomobili
za slovenski trg prihajali iz te
države, v dovolj enoten sistem
pa bo povezana tudi oskrba
z rezervnimi deli. Suzuki Wolf
in partnerji napovedujejo pro-
dajo do 1000 suzukijev na slo-
venskem trgu, pri čemer naj bi
bil njihov tržni delež od dva do
2,5 odstotka. Nasploh imajo
nekaj jasnih ciljev: ponudba
teh avtomobilov naj bi bilo
bliže ali pa že na evropski rav-
ni, dobavni roki naj bi bili
kratki, ponudba raznovrstna
oziroma povsem primerljiva
s tisto v zahodnoevropskih dr-
žavah, V svojem programu
imajo trenutno swifta v limu-
zinski in hatchback izvedbi,
>a terenski vitaro in samura-
ja, v začetku prihodnjega leta
naj bi stekla tudi prodaja mo-
tociklov, še nekaj kasneje pa
bo na vrsto prišel tako imeno-
vani morski program. Po-
membno je, da si je mogoče
suzukije omisliti tudi na poso-
jilo (z odplačilno dobo od 36
do 60 mesecev in z obrestno
mero od tri do pet odstotkov),
medtem ko bo lizinška prodaja
tekla ob pomoči nekaterih
bančnih hiš. Navzven manj
pomembno, vsekakor pa za
slovensko gospodarstvo ko-
ristno je tudi to, da je uvoz
suzukijev 100-odstotno pokrit
z izvozom slovenskega blaga
preko podjetja Walter Wolf
WG iz Maribora. Maloprodaj-
ne cene nekaterih suzukijev pa
so: swift 1,0 GL 125.604 šilin-
gov, swift 1,3 GTi 178.104 ši-
lingov, 8wift 1,3 kabriolet
200.984 šilingov, samurai LX
179.040 šilmgov, vitara LX
239.600 šilmgov, vitara 5 VX
283.600 šilingov. Na sliki; su-
zuki swift.
št. 47 - 25. november 1993
št. 47 - 25. november 1993
št. 47 - 25. november 1993
št. 47 - 25. november 1993
št. 47 - 25. november 1993
št. 47 - 25. november 1993
št. 47 - 25. november 1993
40
Zakaj nekateri mislijo, da
imamo dva zunanja mini-
stra in dva podpredsednika
vlade?
Lojze Peterle je prisoten
na toliko krajih, da prepro-
sto ne razumejo, da bi lah-
ko vse to opravila ena ose-
ba, saj v troedinost navad-
nega Zemljana še nihče ne
verjame.
Zakaj se vsiljuje mnenje,
da je nebo vseeno prijazno
do Slovencev?
Že dva ponedeljka zapo-
red je »radodarno« nebo
onemogočilo komunalce,
cestarje in avtobusne pre-
voznike. Delavcem, ki cel
ponedeljek bentijo čez ne-
urejene ceste, delovni te-
den po tem šoku kar hitreje
mine.
Zakaj v celjskih družbenih
dejavnostih bentijo, ker
skoraj noben njihov pred-
log ne pride več skozi sito
občinske vlade?
Zato, ker so šolniki, kul-
turniki, ...še vedno prepri-
čani v popolno pismenost
vseh članov IS. Za razliko
od komunalcev, ki so že
pred časom spoznali, da
v drugo vselej uspejo, saj
v »prvem branju« tudi ti-
stim najbolj trdim razložijo
zadeve.
Zakaj se celjskega IS vse
bolj prijemlje vzdevek »de-
batni krožek*?
Zato, ker je izvršnik Jože
Zimšek še vedno tako zelo
prepričan v strokovnost
svoje ekipe, da prav vsako-
mur dovoli razpredanje
lastnih misli do onemoglo-
sti. Da so do tega upraviče-
ni tudi predstavniki poli-
tičnih strank, gibanj ter
takšni in drugačni gostje,
pa je v demokratični debati
samo po sebi razumljivo.
Z no¥0 službo ne bo težav
Boža Škerjanc, ravnateljica Srednje šole za gostinstvo in turizem v Celju: »Dragi gostje,
ker pri nas šolamo tudi odrasle, vas bomo radi sprejeli v dodatno izobraževanje ko vam
bodo potekli mandati. Za gostince zaenkrat ni težav s službami. Se priporočamo!«
Visoke plače
Janko Deželak izjavlja, da
bodo visoke plače sesule na-
rodno gospodarstvo. Izjava
ima le eno lepotno napako:
Deželak je pozabil povedati,
koliko si bo sam zmanjšal
plačo, da ne bi bil sokrivec
sesutja gospodarstva.
AzIJatska armada?
Prijetno presenečen nad
stanjem, ki ga je ob odhodu
iz Celjskega doma (tedaj Do-
ma JNA) za sabo pustila ju-
go-vojska, si celo Miro Gra-
dič ni mogel kaj, da se ne bi
začudil nad kulturnostjo vo-
jakov in jih pohvalil, da so
zapustili urejene in nepoško-
dovane prostore. A zdaj je
jasno, da v primeru neuspe-
lega razpisa in nadaljnjega
propada zdaj praznih pro-
storov za stanje v Celjskem
domu ne bo več kriva »azi-
jatska armada.«
Minister v vsako
slovensko vas
Če smo pred leti kritizira-
li, da politiki ne najdejo poti
med volilce, so se razmere
spremenile. Zdaj že vsaka
slovenska vas gosti ministra,
če ta le uspe najti pot do nje.
Janezu Janši je v soboto ko-
maj uspelo, da se je prebil
skozi snežne žamete do Nove
Cerkve, krajani pa, ki za-
upajo svojim vodjem, so več
kot uro potrpežljivo čakali
v ledeno mrzli dvorani gasil-
skega doma. Splačalo se je,
saj so slišali tisto, kar so za-
mudili pred tedni v Golovcu.
Tudi čakanje je bilo takrat
enako dolgo.
Potrebujemo intenzivno raziskovalno delo,
I priča smo pasivnemu političnemu udinjanju.
Slovenska pomlad je dokončno minila. Zapa- \
del je prvi sneg.
Ideološki pristopi k reševanju problemov ne \
potrebujejo kvalitativne strukture kadrov.
Le kako naj nezaposleni verjamejo v humani- \
stično poanto zaposlovanja? j
Funkcija oblasti je, da osvesti državljane
0 celoviti ponudbi tragične prihodnosti.
Mesto predsednika vlade si predstavljam kot
Kristusa, ki mora iz vode delati vino. \
Edino, kar imamo v tem trenutku svetlega, so I
lepi obeti strank. \
Bolj ko so vprašanja aktualna, bolj njihovo ]
reševanje prelagamo na prihodnost.
Aktivna    politika    zaposlovanja    pomeni ■
dodatno zaposlovanje delavcev Zavoda za za-
poslovanje.
Slovenski narod ima konzumacijo alkohola j
zapisano že v DNA. Bolje alkohol v organizmu ]
kot slama v glavi.
Prihodnost je preživeta. i
1 '
\Kdor hitro da, ni prostitutka.
Postali smo kapitalisti. Plače pa niso niti soci- \
alistične.
Tudi oaza miru je obkrožena z varnostniki.
Sklenili bi z mislijo, da se ne splača misliti.   \
Tudi politika je lahko na vaši strani. Le posta-
viti se je treba na pravo stran.
Vodilo sodobnega managerja: Bolje by pass
podjetje, kot hy pass na srcu. ^
Igralnice so naraščale kot gobe po dežju. ;
Oblast jih je pa zalivala. FRANCI ČEČ j
Hedvika Mušič iz Škofje vasi večkrat po-
šlje kakšno šalo in tokrat se ji je posrečilo,
da ste za njeno spet poslali največ glasovnic.
Izžrebali pa smo tudi Marico Hribemik
s Polzele. Obe bosta prejeli našo standardno
nagrado - kaseto in čestitko na Radiu Celje.
Sala tedna
Padec
Janez vpraša Toneta: »Ali
veš, kakšna je razlikam med
padcem iz prvega in dvanaj-
stega nadstropja?«
»Ne, kakšna?« _
»Če padeš iz prvega nadstropja se sliši
bum - aaauuuuuu, če pa iz dvanajstega pa
aaauuuu - bum.«
Na vojaški akademiji
Profesor strategije: Kako ubranimo vstop
v zaseden kraj?
Gojenec: Zakričimo: Zasedeno!
Na vasi
Na vasi se otroci pogovarjajo o sposobno-
stih svojih staršev, pa pravi prvi: »Moj ata je
naredil on hec. Križal je svinjo s poštnim
nabiralnikom in je dobil šparovček.«
Pa sc oglasi drugi: »Moj ata je pa križal
deževnika z ježem in dobil bodečo žico.«
Pa se pohvali še tretji: »Moj ata je pa
križal noja z gramofonsko ploščo in rodil se
je politik.«
Tine In Tone
Pogovarjala sta se Tine in Tone.
Pa pravi Tine: »A veš Tone, da je Janez
homoseksualec?«
»A res,« pravi Tone, »jaz sem pa mislil, da
je električar!«
Pepe
Ampak Pepe! zakaj vsakokrat odpreš
okno na steza j in se nagibaš skozi, kadar jaz
pojem? Kaj ti ni všeč moje petje?
O nasprotno, ljuba ženka! To storim le
zato, da me sosedje vidijo in ne mislijo, da te
tepem.
Nepoznan
Frančck popiva pozno v noč s prijatelji
v gostilni.
Pride Tone in pravi: »Franček pri tvoji
ženi pa tvoj prijatelj leži.«
Franček se zamaje in se poda domov. Kaj
kmalu se vrne in nahruli Toneta: »Kaj hudi-
ča se lažeš, da je moj prijatelj, saj ga sploh
ne poznam.«
Lepotica
Neko dekle, ki je o sebi mislila, da je zelo
lepa, je hodila od ene do druge telefonske
govorilnice, v vsako vstopila, dvignila slu-
šalko, nekaj časa poslušala in odšla.
Prijateljica jo je vprašala: »Zakaj to
počneš?«
»Takole je: v govorilnici dvignem slušalko
in vprašam: Kdo je najlepši? Potem slišim:
Ti-ti-ti...«
Šale so prispevali Barbara Brinar iz Celja,
Nevenka Jelen iz Šempetra, Amadej Jazbec iz
Žalca, Ivan Leben-Slavc iz Celja, Rezi Križa-
nec iz Štor in Marija Kronovšek iz Braslovč.
Včasih je luštno blo
Na začetku stoletja so imeli redki harmo-
nike, menda edina na Kozjanskem je bila
v Kozjem pri Rajgl. Oče je bil muzikant in
rad je videl, da se je harmonike poprijel tudi
sin Joži-Pepek.
»Pa ni bilo veliko časa za igranje. Kot 14-
letni fantič sem se šel učit za čevljarja in
treba je bilo delati od 5 zjutraj do polnoči.
Sčasoma so se zadeve izboljšale in ohceti so
se kar vrstile,« pravi Pepek.
»Ljudje pa nič kaj radi niso prihajali na
svatbe. Veste zakaj? Kar naprej se je pobiral
kakšen denar. Najprej za nevesto: starešina
je vzel krožnik in najprej sam vrgel gor svoj
del denarja. Sramota je bila, če so ostali dali
manj. Potem se je zbiralo za kuharice, proti
jutru pa še za muzikanta. Se pa darila niso
dajala - vsaj tako bogata kot danes ne. Le
kakšno kuro ali pecivo so svatje prinesli
s sabo.
Včasih so po polnoči prišle maškare, oble-
čene v ženina in nevesto, tudi svate pa har-
moniko so imeli s sabo. Pravemu starešini
so najprej poslale pošto, če jih za nekaj časa
sprejmejo medse, češ da so revni popotniki
iz Jeben grabna. Potem so pa »fcksc špilali,
se metali po tleh, prevzemali, kuharicam
kradli hrano ipd. Enkrat so maškare izma-
knile prav vso hrano in izginile, tako da
svatje niso imeli kaj dati v usta.
Kradle pa niso samo maškare, tudi muzi-
kanti smo kuharicam večkrat kaj ušpičili in
sledila je kazen. Namesto, da bi nam dala
kaj za domov, smo dobili Ic kakšne kurje
kremplje ali vrat, ki smo si ga potem vtakni-
li za klobuk.
Proti jutru smo običajno morali iz hiše, da
so kuharice pospravile, zakurile in skuhale
kislo juho. Ko se je svitalo, smo zaigrali
jutranjico, in da nam je čas hitreje minil, so
vpregli vole ter nas z vozom potegnili na
najvišji okoliški hrib, kjer smo zakurili
kres. Ker so ohceti trajale dlje časa, smo
kakšno skladbo ponavljali tudi po desetkrat
in je bilo še vseeno zanimivo neutrudnim
plesalcem.«
Pred leti, ko je šlo na tesno z denarjem, je
Jože harmoniko prodal. V njegovem spomi-
nu pa so ostale številne stare skladbe. Po
njem je »žlahtnik« Franci Rajgl tudi priredil
veliko maršev, ki jih je lani predstavil po-
slušalcem na Ljubečni in tam tudi zmagal.
Sedaj pa pripravlja kaseto. Ko je Franci za
fotografiranje posodil Pcpiju harmoniko, je
le ta, po dolgem času zopet zaigral. In kakš-
no uro sc prsti kar niso hoteli ustaviti. Igral
je kot pred leti, z občutkom in spominom
zares pravega muzikanta.
EDI MASNEC
Ena Iz Pepljevega rokava
Fant in punca sta v lepi noči zavila
v park. Po mučnem vzdušju je punca le
spregovorila: »Slišiš čričke?«
»Kaki črički neki. To so zadrge!«
Št. 47 - 25. november 1993