SSN0351-64O7 ZNANJE O AIDSU, str. 8 Oblačno bo s inami in eje. eckoima leto dni, sev aprilu vreme spremeni. Murska Sobota, 8. april 1999, leto LI, št. 14, /odgovorni urednik Janez Votek/ cena 210 SIT GRADBENA PRILOGA, str. 21-29 , a ne preveč Jr BREZPLAČNI OGLASI MURSKA SOBOTA (069) 27 020 lnšpektor Lajter kt^dob^’--0^0 ‘med naj^je tirejen poslovnik občinskega sve-Predsednik komisije za pripravo statuta in Lajter^ ° ? Saje pripravil tako dobro, da mu je Ištvan hlrA. °r°i Opomniti: »Nekam dosti členov je v poslovniku. A si P^Poštevilu členov?« ^obra’0' b° ^tvan Lajter postal največji kritik. Ko so svet- i^jter o naVa.ii ključni račun občine Lendava za leto 1998, je siotno vi’-1 »^katere postavke so mi čudne, ker gre za stood-^ron k avPe' Menda v Lendavi brusijo nože in jih imajo "“brušene.« LUDVIK KOVAČ Do pravih podatkov ^nih^ so kmetje morali opraviti kar nekaj admini-/ J^lov. Do konca marca so se morali davčni službi i % Vr i Kl S° čeleH Postati davčni zavezanci za davek na Sijali i °St'. prav tak° do tega datuma so se carinski službi Pogradov in kotlov za žganjekuho, do 15. ■JI kpoh ■ a na Po^no združenje prehrane Slovenije posla-z.^kše^ °brazec Podatki o kmetijskem gospodarstvu. Sle-k°li z Sp n° pomemben, saj je pogoj za uveljavljanje kakr-za Za finančne intervencije, ki jih letos država medjstvo, zato morajo te obrazce izpolniti tako ; edje. 15, april je torej zac[nji rop jn njpar ga ne za- ^“Hti nek^0",esa posla seveda ni vešča, zato je potrebno Sl ^Iskočiig ^učbe- ki so se tokrat ustrezno organizirale in sl l”1' ki je mislih imam kmetijsko svetovalno knieti'S a V sodel°vanju z lokalnimi skupnostmi do r<>k Pos/e(p e’ 'n ki obrazcev ne bodo odposlali, bodo Zaka' priplsati lastni nedoslednosti. k b0 vsa ta administrativna opravila?Predvsem "io i nadstan' °anost‘ tud‘ na tem področju lažje načrtovati, saj Pio -Oljske V kmetijstvu ni bilo pravega pregleda. Z refor- , Otri, za t0 ‘ ‘ke b° več sredstev namenjenih neposrednim mikali iesPa so Potrebni podatki. Do zdaj smo največkrat njen^^^^čttimi podatki, ki pa se's stanjem v naravi %bodo na ‘ ^os^ej b° drugače, trdijo v kmetijskem ministr-‘zbOri Ce bo t0 V0^° Podatki o slehernem kmetijskem gospodar-Vnv'"1'11 tudi k drugačni kmetijski politiki in ^frttivnn er V tej g°sPodarski panogi, potem so bila vsa ta opravila tudi upravičena. MARIBORSKA OKUPACIJA SOBOTE V SLIKI Z ZADNJE PLATI ALI Sobotno popoldne z violami Pretep med odmorom LOKALNA SCENA Kaj je novega v rogašovski čaršiji? str. 4 (IZ)BRANO Svetniki dobijo preveč str. 11 IZ NAŠIH KRAJEV Boris se vozi s skuterjem str. 18 V Radmožancih nameravajo napeljati cestno razsvetljavo str. 19 GOSPODARSTVO Za Nafto dan D Zakon o DDV-ju str. 6 Radenska v letu MJN Sobota popoldne na soboški železniški postaji: večja skupina policistov se smeje in šali, v senci stavbe pa mirno ležijo štirje psi: dva volčjaka in dva rotweilerja. Vtis mirnega, lenobnega, sončnega popoldneva pri naključnem opazovalcu ne bi mogel biti večji, toda pozornejši bi videl, da se za humorjem policistov prikriva napetost. Kako tudi ne, saj na tekmo v Mursko Soboto prihajajo zloglasne viole, navijači moštva Maribor Teatanic. Samo največji poznavalci obnogometnih dogajanj se spomnijo, kdaj je kako nogometno srečanje ob violah minilo brez incidenta, če ne na tekmi, pa pred njo ali po njej. Več na 20. strani. VESTNIKOV VLAK '99 V KOČEVSKA REKA kocevje :ssr Na dokaj visoki ravni str. 9 Mariborski navijači pustili “še eno sled” na slovenskih stadionih 1998 str. 7 KULTURA 2 AKTUALNO OKOLI NAS 8. april 1999, s Iz Bruslja Komu bo pripadla kosovska Nobelova nagrada Je sploh vredno poskusiti? B istemu, ki si bo nekoč lastil zasluge za mir na Kosovu, bo po vseh merilih lahko pripadla Nobelova nagrada za mir, saj bo končal nepopisno kalvarijo, kakršne Evropa ob koncu drugega tisočletja ni več pričakovala. Toda Nobelovec bo moral premagati konflikt, ki traja že šesto leto, odkar ljudje na tem s krvjo prepojenem koščku Balkana niso zmogli najti sprave in sožitja. Zdaj Srbi, zdaj Albanci so preganjali drugi druge s te nesrečne zemlje, ki leži na ločnici med nekdanjim otomanskim in avstrijskim cesarstvom, med islamom in krščanstvom, med srbskim in albanskim nacionalizmom, kot ga je opisal nekdanji ameriški državni sekretar sloviti Henry Kissinger. Ob tolikšnem sovraštvu in norosti, ki sta zameglila razum nekdaj ponosne Srbije, kije stoletja trmasto preživela v primežu krempljev požrešnih otomanskih in avstrijskih osvajalcev ter pod nacističnimi bombami in Stalinovimi lovkami, ter ob večni upornosti Albancev, ki niso nikdar želeli biti del nobene Jugoslavije, se velja vprašati, kdo lahko oba naroda prepriča, da bosta živela skupaj »na mirnem multietničnem demokratičnem Kosovu«. Želja mednarodne skupnosti se zdi zgolj kot hrepeneče sanje, ne pa kot razumno domišljen načrt, v katerega bi bilo mogoče verjeti in se ga v dobri veri oprijeti. Gordijski vozel in makedonska uganka Morda pa imajo ljudje, ki si že stoletja tako zelo ne želijo živeti v skupni državi, vendarle pravico, da ne živijo v skupni državi, kot so imeli Nemci z vzhodne in zahodne strani berlinskega zidu pravico, da so si po skoraj petdesetih letih ločitve, s katero so plačevali za zločine nacistov, končno podali roko v skupni državi. A za ločitev ni salomonske rešitve: ljudje in zemlja so neločljivo povezani, tako Albanci kot Srbi, in tako kot prvi niso nikoli želeli živeti v jugoslovanski državi, drugi nikoli ne bi hoteli živeti v albanski - ali kosovski - državi. In tisti, ki bo presekal ta gordijski vozel, bo hkrati verjetno presekal tudi makedonsko uganko, kjer je tretjina prebivalstva albanskega, ki morda ne bo pristalo na slabšo rešitev, kot jo bodo dosegli njegovi albanski bratje v Srbiji. Rambouillet ni izhod Na to je ob začetku Natovih napadov na Jugoslavijo opozoril Kissinger, Nobelov nagrajenec za mir iz leta 1973, kije pomagal popraviti odnose ZDA s Kitajsko in Sovjetsko zvezo v najmračnejših letih hladne vojne ter sodeloval v pogajanjih o ameriškem umiku iz Vietnama in v arabsko-izraelskih pogovorih sredi sedemdesetih. Toda tudi Kissinger, ki je v svojih najboljših dneh našel poti do miru brez vojne, za Kosovo ne vidi druge rešitve kot nadaljevanje in poostritev vojne, če bo treba tudi z Natovimi pehotnimi silami. Zaradi obotavljanja in zablod ima Nato zdaj malo izbire, če se želi izogniti veliki vojni, je ob začetku bombandiranja zapisal v ameriškem političnem tedniku Newsweek. Toda starosta diplomacije ne nakazuje nobenega izhoda: rambouilletski sporazum po njegovem ni rešitev, .saj, kot pravi, ga je OKV sprejela samo kot sredstvo popolnega pritiska Natove sile na Srbija kar je morda Miloševiča spodbudilo k represiji, preden so padle -bombe. In opozarja na tveganje, da bodo morale Natove in ameriške pehotne sile uveljavljati sporazum, ki ga v resnici noče nobena stran. Dajmo še enkrat? Je kljub temu po šeststo letih nevzdržnosti vendarle vredno še enkrat poskusiti? Je kdo vprašal Albance in Srbe, ali si resnično želijo živeti skupaj v taki ali drugačni državi -Jugoslaviji, Kosovu, Albaniji? Ali si želijo živeti skupaj v ciprskem slogu kot Grki in Turki pod dobrohotno pozornimi očmi mirovniških vojakov? In kaj če ne? Natove rakete zlahka uničijo še zadnjega srbskega vojaka, pa vendar bo dilema ostala: z bombami ljudi ne bo mogoče prepričati, naj bodo skupaj srečni. SIMONA PILKOi Število beguncev narašča Velikonočna poslanica Miloševič predlagal enostransko premirje rinajsti dan napadov zveze NATO je Zvezna republika Jugoslavija presenetila z enostransko razglasitvijo premirja na Kosovu. Premirje ob pravoslavni veliki noči naj bi nastopilo minuli torek ob 20. uri, ko naj bi jugoslovanska vojska in srbska policija enostran- sko ustavili akcije proti Osvobodilni vojski Kosova, sta v ločenih izjavah sporočili jugoslovanska in srbska vlada. Bela hiša je predlog uradnega Beograda zavrnila, Rusija pa ga je pozdravila kot prvi korak k celostni rešitvi vprašanja srbskega ozemlja. Vodja kosovske vlade v izgnanstvu Bujar Bukoshi je predlog premirja označil samo kot Miloše-vičevo cinično igro. Severnoatlantska zveza je izvedla na noč predlaganega premirja doslej najintenzivnejše napade na cilje v ZRJ doslej, napade pa so nadaljevali tudi čez dan. Zavezniške sile so v Srbiji merile na jugoslovansko protiletalsko obrambo, vojaške radarje, mostove, letališča, policijske sedeže in rafinerije, na Kosovu pa so bili napadi usmerjeni na oklepne enote jugoslovanske vojske in posebnih pqli-cijskih sil. V 'napadih na Aleksi-nac, 200 kilometrov južno od Beograda, je bilo po srbskih virih v noči s srede na torek ubitih dvanajst ljudi, več pa ranjenih, Nato pa v poročilu o smrtnih žrtvah poroča le o štirih civilistih ter dopušča možnost, da je zveza v napadu na Aleksinac zgrešila cilj in povzročila civilne žrtve. V Alek-sincu so včeraj razglasili dan žalovanja. Bolezni nevarnejše od raket Število beguncev s Kosova »narašča hitreje, kot je bilo predvideno«, zato utegne njihovo število kmalu narasti na 900.000, je povedala visoka komisarka ZN za begunce Sadako Ogata. Z zveze Nato so opozorili, da je v ponedeljek Kosovo zapustilo 40.000 beguncev, od tega jih je 22.000 odšlo v Albanijo, kjer jih je zdaj skupaj približno 244.000. Z Nata so še opozorili, da se vedno več kosovskih Albancev zateka v BiH. V minulih nekaj dneh jih je tja pribežalo okrog 7.500. Nekatere države so se že ponudile, da sprejmejo skupaj 74.000 beguncev, največjih bodo sprejele Turčija, ZDA in Nemčija, prvi dve vsaka po 20.000, tretja pa 10.000. Na območju Spi-talleja v okolici albanskega prista- Uredništvo: Irma Benko (direktorica), Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), A. Nana Rituper Rodež, Bernarda Balažic-Peček, Amna Potočnik, Jože Graj, Majda Horvat, Milan Jerše, Milan Vincetič, Feri Maučec, Štefan Sobočan (novinarji), Nataša Juhnov, Jurij Zauneker (fotografa), Nevenka Emri (lektorica), Ksenija Šomen (tehnična urednica), Robert J. Kovač (računalniški prelom). Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 13, tel. št.: 31 998 (naročniška služba), n.c. 31 960, 33 019 (novinarji Vestnika), Venera (trženje) 33 015, št. telefaksa 32 175. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za II. trimesečje 1999 je 2.700,00 SIT, za naročnike v tujini 150 DEM let- no, za delovne organizacije, podjetja in obrtnike 8.000,00 SIT - polletno. Izvod v kolportaži pa 210,00 SIT. Tekoči račun pri Agenciji RS za PPNI Murska Sobota: 51900-601-53227, devizni račun pri Abanki Ljubljana: 50100-620-00112-5049512. Izhaja ob četrtkih. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SET Vevče. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje št. 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje pet-odstotni davek od prometa proizvodov. Elektronska pošta: vestnik@eunet.si. WWW stran: http://www.p-inf.si. nišča Drač bodo jutri namestili 18.000 kosovskih beguncev. To bo doslej največje begunsko taborišče v Albaniji, postavljeno pa bo s pomočjo nemške vlade v vrednosti 5,5 milijona mark. Tudi Slovenija se je vključila v humanitarno akcijo. Slovenska vlada je na predlog zunanjega ministrstva in Rdečega križa Slovenije odobrila humanitarno pomoč Albaniji, Makedoniji in Črni gori za begunce s Kosova v skupni vrednosti 46,6 milijona tolarjev. Svetovna zdravstvena organizacija (WH0) je sporočila, da so največja grožnja zdravju kosovskim beguncem nalezljive bolezni, kot so ošpice in kolera ter druge vodoprenosne bolezni pa tudi okužbe dihalnih in prebavnih organov, ki so se že razširile v nekaterih begunskih taboriščih. Najbolj ogroženi so otroci in starejši ljudje. Generalna direktorica WH0 Gro Harlem Bruntland je Iz New Yorka zatrdila, da bo organizacija zelo aktivno sodelovala pri mednarodnem odzivu na krizo na Kosovu. Spor tudi med kosovskimi Albanci Demokratska liga Kosova voditelja kosovskih Albancev Ibrahima Rugove seje izrekla proti vladi, ki jo je prejšnji teden razglasila OVK. Po navedbah LDK je bila vlada sestavljena brez njenega soglasja. Vlado, ki jo je razglasila OVK, vodi Hashim Thaqi, medtem ko je LDK že sestavila svojo vlado pod vodstvom privrženca Rugove Bujarja Buko-shija. Most do rešitve kosovske krize se podira torej tudi med pripadniki iste strani. Strokovnjaki pravijo, daje Rugova, ki se zavzema za ustavitevhiapadov sever- noatlantske zveze, pod in grožnjami MiloševičeTe Genaralni sekretar # Javier Solana je zato v j poudaril, da morajUg”g0iR predsednik Slobodan^ j, preden lahko svetza®« šljati o premirju, izp°Inl * mednarodne skupnost«* je(i da zavezništvo s proti ZRJ podpira P«111 J mednarodne skupnost« no, več narodnostno m tično Kosovo. seženi le z varno vrni beguncev v navzočnosti dnih sil, z umikom sr policije in paravojaška। politično ureditvijo k vprašanja na podlagi sp' ki ga je mednarodna predlagala na njih v RambouiUetu- Samo sloga Srbina spašava Kosovska kriza odloča o prihodnosti zveze Nato račni napadi zveze Nato proti Zvezni Republiki Jugoslaviji se vrstijo že tretji teden in zdaj postaja že počasi jasno, da sta se obe strani pošteno ušteli. Predsednik ZRJ Slobodan Miloševič se je zmotil, ko je predvideval, da bo izgon na stotine tisočev koso- vskih Albancev vplival na preusmeritev pozornosti zahodnih držav na humanitarno katastrofo, ki bi posledično vplivala na prekinitev bombardiranja. Račun z razdiranjem enotnosti zveze Nato in morebitnim upanjem na pomoč »prijateljskih« držav, kot sta Rusija in Kitajska v Varnostnem svetu OZN, je bil jalov. Predsednik ZDA Bill Clinton in zavezniške države v Natu se zavedajo, da ne gre več le za ustavitev etničnega čiščenja na Balkanu, ampak je pod vprašajem obstoj severnoatlantske zveze, ki po koncu hladne vojne išče novo identiteto. Ta naj bi dobila končno podobo ob slovesnostih na praznovanju 50. obletnice ustanovitve zveze, ki bo konec aprila v Washingtonu. »Niko neče da vas bije« Že zdaj velja, da naj bi Nato v posthladnovojnem obdobju skrbel predvsem za ohranjanje stabilnosti v Evropi in kosovska kriza je preskusni kamen te nove politike. Če Nato ne bo pokazal odločnosti in pripravljenosti za uporabo najmodernejšega orožja na svetu pri varovanju zahodnih demokratičnih principov, potem je bolje, da ga sploh ni. In prav te odločnosti je, kljub zračnim napadom, v prvih dveh tednih akcije proti režimu Slobodana Miloševiča in srbski trmoglavosti primanjkovalo. Clintonova administracija kot najvplivnejša med 19 enakopravnimi članicami zveze Nato si je napačno razlagala, kakšen vpliv in posledice bodo imeli omejeni zračni napadi. Glede na izkušnje iz vojne v Bosni in Hercegovini so Američani pričakovali, da bo Miloševič tudi tokrat sklonil glavo po nekaj dnevih bombardiranja in privolil v avtonomijo Albancev, ki bi jo nadzirali vojaki zveze Nato. Toda Kosovo ni Bosna in Hercegovina, kjer je šlo za šibkejšo idejo velike Srbije, kot je pravilno ugotovil nekdanji državni sekretar Lawrence Eagleburger, ampak del ozemlja Srbije, ki v glavah vseh Srbov vzbuja za civiliziran svet popolnoma iracionalna zgodovinska in drugačna čustva. Miloševič veijetno ni niti razmišljal o prevzemu oblasti, dokler ga ni ponesla množica, ki mu je leta 1987 vzklikala kot rešitelju srbstva, ko je izrekel znamenite besede: »Niko neče da vas bije!« V kameno dobo Miloševič sam po sebi ni tako velik problem, kot je problem srbski občutek »izvoljenega« ljudstva, ki ima pravico do vsega, kar se mu zdi, da spada v nacionalni interes, zato ni čudno, da se civilizirani svet, ki je sicer malce pozneje kot Srbi začel uporabljati vilice in nože, zgraža nad neprizadetostjo Srbov zaradi usode kosovskih Albancev, kijih sredi noči obkolijo tanki, oboroženi zločinci ločijo očete od družin, moške pobijejo, ženske, otroke in ostarele pa poženejo čez mejo. Četudi kosovski Albanci umirajo in ostajajo brez svojih domov, se noben srbski glas ne vzdigne v ogorčenju. Ogorčenje je rezervirano za narod, proti kateremu se je obrnil ves svet, toda zakaj je prišlo do tega, se za zdaj šuje. Srbi v ZRJ se opravičujejo s pomanj J-macij o kruti realnost Kosovu, težko pa Je -g ki živijo posvetu dostop do den od njih, vsaj V bo še tako izobražen o fl še ni izrekel niti bes®*/ rejemljivosti Pregaa^ bijanja tisočev ljudi । Miloševič seje on sti s pomočjo odvrnile pozornost« perečih problemov v 21. stoletje, kot J®c' d no življenje. Srbi so’ oja Pf%oli dli politiki zdruzejku juvS,^ nanj emu sovraZnbo4^a^ očitno postaja, da »Samo sloga Srb^jrall^y pomenil obratno- ajK>5 J njenim sloganom pče bo tokrat za Srbe bodo potrebovali d JriiiOg|a.stl | tega zavejo. Njih0 I etnično čiščenj® z6N/ r uspeli razrahlja*1 j počasi le zaveda, zpad-| ki« njen obstoj a1 I Nato ohraniti s ,e z / I mora ukrepa*1 * itvejtS | njem težke obor^ ske vojske na K -6lI) k® j | tudi s enot. Srbija bo vol/ mejah pašaluka« m rikatJX kazen za vse 'jgi^la^.jFij delovala ali si nim divjanjem P nM);/ I vib-pred drugimi stva J stW nodobnegaba*t’_b< ' stoletja in pr$ [jebo2^ ^ zavedli, tem boU6 ^ 8, april 1999_______AKTUALNO DOMA 3 Aktualna tema: Plače svetnikov pod drobnogledom Se občinski veljaki neupravičeno bogatijo?! v . ^prebivalcev ima občina, več lahko zaslužijo njeni funkcionarji - Po zaslužkih odl lendavska občina - V večini pomurskih občin še pripravljajo nov pravilnik o nadomestil za svetnike ad^aj so plače velik kamen spotike. V praksi se namreč Ja, da posamezniki ali določene skupine ljudi niso zadovolj-> ki ga dobijo za opravljeno delo. Ti so potem tudi M'0Kr,tlki “Plačevanja denarja in se le stežka sprijaznijo z resni-treba n2e P!a^lla Politika lahko zelo občutljivo področje, kateremu je Zares Prejšnjo pozornost. Nezadovoljstvo ob meseč-■ Pa seve(la ne more delovati spodbujevalno na splošno ’""’w uspešnost zaposlenih. bi bilo čim manj odsto-poskušajo v delovnih ok-Plačno politiko čimbolj pri' goditi dejanskim razmeram. so namenjene tako kolek-""t pogodbe kot zakoni, ki po-Mov zneskovna razmerja, diakon o spremembah in Wtvah zakona o lokalni sa-ki ga je 30. septembra .^Prejel državni zbor, po-opredeljuje plače in t^razmerja za občinske ,^Me.V42.členu je na-J"0. da se do sistemske ure-področja smiselno določbe zakona o barjih v državnih organih k zakona o razmerjih ^nih zavodih, državnih w'n 0T8anih lokalnih sku- pa se del plače članov občinskega sveta, to pomeni, da ni več govora o sejninah, oblikuje največ do višine 15 odstotkov plače župana. Ta višina plače občinskega svetnika pa se določi z aktom občinskega sveta. 31. marca 1999 je bil postavljen rok, v katerem morajo občinski sveti uskladiti statute in druge splošne akte občin s tem zakonom. Med drugim tudi glede oblikovanja in izplačevanja plač občinskim funkcionarjem. Murska Sobota: Za zdaj 18.650 tolarjev Ker je Mestna občina Murska Sobota največja po številu prebivalcev v Pomurju in ima tn p°meni? 7 N^ci^^Moob-^ho^^kciio^1 pravico do ^NN^^e.čc %Je nepoklicno-So "a funkciJa v ClnefaA .Upana- Sicer PrehrSCene V skupi' JV'Šje ?°ločeni -CeV’ pri če' ^isk^Poten01^' za na-NNbčin°tUnkcijo- V kl 'maJ° nad N^orspa-<7ik9 ^Ljubljana, skupini % VW ?° >°0.000 ls^Nni obrk°lcnik 8,5, v kklmaj°od N P?ivalcevin Na > ieM d’Pa p°mur-kN3 Občina i \ n aius. 1113 seveda 11 ts. j. ’ na Z0 in <, S”° to' ti tak° ' •N’ “b™- v • Po Zakonu SSi * ""B«S ’ Medtem posebno vlogo, smo najprej pobrskali po njenih podatkih, prav gotovo zanimivih tudi za širšo javnost. Tako so 27. januarja 1998 sprejeli pravilnik o plačah in drugih prejemkih funkcionarjev ter zunanjih članov delovnih teles. Ta je veljal vse lansko leto in so bili zneski pri izplačilu plač svetnikom valorizirani samo glede na spremembo izhodiščne plače. Prav tako je določeno, da se vsi omenjeni izdatki izpla- • čujejo mesečno iz proračuna, vendar za pretekli mesec. Pri tem seveda upoštevajo seznam udeležbe na posamezni seji. Za zdaj pripada svetnikom za vsako začeto sejo mestnega sveta, na kateri morajo biti navzoči večino časa, plača v višini 18.650 tolarjev. Tako imenovana »sejnina« je bila oblikovana v razmerju do izhodiščne plače za prvi tarifni razred, vse skupaj pa je bilo dogovorjeno s kolektivno pogodbo za področje negospodarskih dejavnosti. To pomeni, da s 1. januarjem letos velja novi koeficient. Prav tolikšen znesek, torej 18.650 SIT, pripada tudi predsedniku nadzornega odbora. Pri tem so upoštevali njegovo vodenje sej in temeljitejše priprave nanje. Za predsednikovanje na seji delovnega telesa (komi- sije ali odbora) in člane nadzornega odbora izplačujejo po 12.410 tolarjev, medtem pa so člani delovnih teles upravičeni do 6.610 tolarjev nadomestila. Po uveljavitvi novega statuta pa bo kmalu pripravljen nov pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev. Takrat lahko pričakujemo precej višje zneske, ki jih bodo dobili mestni svetniki. Do takrat pa predvidevajo tudi precejšnje skrčenje števila delovnih teles, ki se bodo sčasoma združevala. Lendava: Za eno sejo kar 37 tisočakov!? Kot smo zvedeli od pristojnih iz lendavske občine, so po starem pravilniku njihovim svetnikom izplačevali po 10.000 tolarjev sejnine za nazaj. Nov pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles, ki so ga sprejeli pred kratkim, pa vnaša dokajšnje spremembe. Ob določbi, da znaša plača občinskega svetnika 15 odstotkov županove plače, so se odločili, da bodo za udeležbo do konca seje svetniki dobili 65 odstotkov tega zneska. Povrh bodo za predsedovanje delovnih teles prejeli še 10, za udeležbo na teh sejah pa 5 odstotkov osnovne županove plače. Po tem izračunu bi svetniška plača znašala mesečno ne glede na število sej občinskega sveta približno 37 tisočakov. To bo seveda veljalo za vseh 22 svetnikov. Ti bodo prejemali plače na osnovi sklenjene pogodbe o delu najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec. In če k vsemu temu prištejemo še denar, ki ga bodo dobili za vodenje ali članstvo v posameznih delovnih telesih občinskega sveta, se očitno splača biti svetnik. Ljutomer: »Le« 17.000 SIT • Tudi v ljutomerski občini so sprejeli novi pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev. Po novem dobijo občinski svetniki za sejo 23.000 tolarjev bruto, kar znaša ob 25-odstotnem odbitku okrog 17.250 SIT neto. Poleg tega je za predsednike delovnih teles določena plača 7.900 tolarjev bruto, medtem ko bo predsednik nadzornega odbora prejemal nekoliko nižjo plačo od svetniške. Gornja Radgona: 15 tisočakov ne bo dolgo vzdržalo V tej občini še niso sprejeli novega pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev. Po starem so občinski svetniki upravičeni do 20.145 tolarjev bruto, to je okrog 15.100 SIT neto. Enak znesek dobi tudi predsednik nadzornega odbora. Za vodenje sej odborov in komisij pa pripada predsedniku 10.072 tolarjev bruto. Po novem se bodo ti zneski gotovo precej zvišali, zato je sedanjih 15.100 tolarjev le začasna rešitev. ln_kako je drugje? Ko smo skušali priti do podobnih podatkov tudi v drugih pomurskih občinah, so nam povsod zagotavljali, da še nimajo sprejetega novega pravilnika o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev. Tako naj ne bi mogli občinskim svetnikom izplačevati denarja, kar se bo očitno zgodilo šele po sprejemu ustreznega občinskega akta. Na ta način marsikje veljajo stari pravilniki, drugje, predvsem v novoustanovljenih občinah, pa se bodo še morali ukvarjati s tem pomembnim področjem. Za nameček le nekaj konkretnih številk: moravskotopliški svetniki so za udeležbo na seji občinskega sveta vsakokrat bogatejši za 11.137 tolarjev neto, beltinski svetniki za 10.500 tolarjev neto, po deset tisočakov pa prejemajo člani občinskih svetov v Rogašovcih, Turnišču in na Tišini. Kot so nam zaupali v šalovski občini, nameravajo svetnikom v prihodnje zagotoviti znesek med 7 in 8 tisočaki za udeležbo na seji. Namesto povzetka: Mar v posmeh delavcem? V sedanjem trenutku je seveda težko napovedovati, kolikšne bodo dejanske nagrade za nepoklicne funkcionarje (svetnike), saj v večini pomurskih občin šele pripravljajo pravilnik o plačah in drugih prejemkih funkcionarjev, zato je težko reči, ali se bodo vsi pripravljeni zadovoljiti morda z manj denarja, kot ga po zakonu lahko dobijo. Pri vsem tem pa se ne moremo znebiti občutka, da so svetniške plače ponekod že zdaj previsoke, zlasti v lendavski občini, kar vnaša nepotreben nemir med druge zaposlene, posebno tam, kjer delavci z rednim delom ne zaslužijo toliko kot svetniki z udeležbo na eni samcati seji občinskega sveta. Najmanj, kar lahko naredimo, se velja resno zamisliti, ali so svetniške plače v sorazmerju s splošnimi družbenimi in gospodarskimi razmerami, šele potem bi kazalo narediti določene spremembe tudi v nagrajevanju občinskih svetnikov, sicer se bo tudi med nje vrinilo nelagodje ob opravljanju njihove vsekakor pomembne in odgovorne funkcije. Tega'pa si zagotovo nihče ne želi! MILAN JERŠEi Ko meritar J. VOTEKi Domača politična scena se je umaknila v zatišno lego. Zaradi viharja na jugu nekateri že opozarjajo, da bo oblast to izkoristila in nam ob nekoliko nižji javni kontroli lansirala kar nekaj neprijetnih odločitev. Drugi pripisujejo zatišje in posledično učinkovitost oblasti predvsem streznitvi druge koalicijske partnerice, ki naj bi ugotovila, da ji sedenje na dveh stolih jemlje, kredibilnost in jo počasi potiska na obrobje političnega dogajanja. To navsezadnje potrjujejo tudi javnomnenjske raziskave. Ob tem spoznanju naj bi začel delovati konstruktivni samoohranitveni nagon. Fotelji in sejnine Na lokalni ravni pa morajo novopostavljeni lokalni voditelji -župani - spraviti pod streho proračune, ki jim bodo dali moč vladanja. V tej zgodbi se oblast oziroma njena delitev dimenzionira predvsem ob pomoči boja za obstanek na državni in lokalni ravni. Na državni ravni je vsekakor v ospredju volilni sistem, kjer politiki ugotavljajo, da jim odločitev ustavnega sodišča kljub retorični podpori ne ustreza. Veliko lažje bi sicer bilo, če bi bila odločitev sprejeta na ravni parlamenta, saj bi takrat lahko spodbijal odločitev ustavnega sodišča, sedaj pa je v ozadju ljudska volja. Kljub po moji oceni utemeljenim Krivičevim argumentom, vsaj kar se odločitve ustavnega sodišča tiče, to zdaj ni več pomembno. Pomembno je postalo, kako ostati na oblastnem prizorišču, in na tej ravni se ne postavlja več vprašanje spreminjanja ustave kot tudi racionalne države. Ob iskanju kompromisne formule ne bo več pomembno, ali izhajamo s postavke povečanja števila poslancev za trideset, najmanj za toliko milijonov povečana masa bruto plač in vseh drugih stroškov, ki jih potegne za sabo eno tako elitno delovno mesto. Tu niso samo poslanci, ampak je tudi administracija. Ali se bo proporcionalno s tem povečal učinek parlamenta, je zgolj demagoško in ne realno | vprašanje, kakršen je tudi odgovor nanj. Sicer pa kdaj ste že slišali, da je politikov in birokratov dovolj, če boste to vprašali njih. Zato ni nič žalostnega, če bentimo čez državo in če bentimo čez naše predstavnike na oblasti, ko se skrivajo za strankarskimi kulisami. Če državna oblast poskuša presekati gordijski vozel ob iskanju novega ravnovesja znotraj posameznih političnih opcij, pa gre na lokalni ravni z njeno korekturo s prenosom večjih pooblastil na župane za blago »obliko politične korupcije«, kajti kako si boste razložili dejstvo, da sta enkratno popoldansko pomenkovanje in priklon gospodu županu vredna skoraj toliko kot celomesečno delo tekstilne delavke v evropsko produktivni Muri. Ocena je morda malo pretirana, toda ali ni plačevanje 38 tisoč tolarjev sejnine le nekoliko samopašno in porogljivo vedenje do J davkoplačevalcev. 24 ur 0609630898, 041630898 Pomurski tisk Eurotrade Print bo začel proizvodnjo prvim aprilom je začela teči najemna pogodba, ki jo je marca sklenil stečajni upravitelj Pomurskega tiska v stečaju Milan Koren z ljubljanskim podjetjem Eurotrade, katerega lastnik je znani poslovnež Jože Štivan. Končnega obratovalnega dovoljenja novoustanovljeno podjetje Eurotrade Print še nima, je povedal njegov direktor Bojan Žunič, dobili pa naj bi ga v teh dneh. Čeprav se proizvodnja v Pomurskem tisku v stečaju ni v celoti ustavila, si je novo podjetje, ki je najemnik proizvodnih in poslovnih prostorov, moralo pridobiti vsa potrebna soglasja, kot da bi s proizvodnjo začenjali na novo, kar je vzelo tudi precej časa. Potrebna dovoljenja bodo dobili še te dni, na delo pa naj bi se začeli vračati tudi prvi delavci. V začetku bi jih delalo trideset, predvidoma do konca septembra, ko naj bi aktivirali celotno načrtovano proizvodnjo, pa bi jih delalo od petdeset do sedemdeset delavcev. Bojan Žunič je tudi povedal, da so že obdelali tržišče in si tudi, glede na razpoložljivo tehnologijo, ponovno pridobili zanimive kupce. MH ■ LOKALNA SCENA 8. april 1999, Iz MO Murska Sobota Znižanje gradbene cene Z nano je, da je bila že v minulih letih povprečna gradbena cena v Mestni občini Murska Sobota med najvišjimi v naši državi, zato je bila načrtno zniževana. Tako je danes njena višina real- nejša glede na primerjavo s podobnimi mesti v Sloveniji. Zdaj znaša povprečna gradbena cena za kvadratni meter neto koristne uporabne stanovanjske površine 123 tisoč tolarjev, povprečni stroški komunalnega urejanja stavbnih zemljišč pa so 15 odstotkov od povprečne gradbene cene; od tega 10 odstotkov za napravo kolektivne rabe, 5 odstotkov pa za napravo individualne rabe. Korist za stavbno zemljišče se določi v odstotku od povprečne gradbene cene, ki se je oblikovala v preteklem letu za kvadratni meter neto koristne stanovanjske površine v družbeni gradnji. Na območju mesta Murska Sobota je 1 odstotek ali 1.230 tolarjev za kvadratni meter, na območjih zunaj mesta, to so Bakovci, Černelavci, Krog, Kupšinci, Markišavci, Nemčavci, Polana, Rakičan, Satahovci in Veščica, pa 0,8 odstotka ali 984 tolarjev za kvadratni meter. Doslej znane povprečne gradbene cene v letu 1999, ki so jih sprejeli v slovenskih občinah, kažejo, da je najvišja v občini Loška dolina, in sicer skoraj 143 tisoč tolarjev. Skoraj toliko morajo plačati tudi prebivalci cerkniške občine. Dobrih 130 tisočakov morajo po novem odšteti v brežiški občini, najmanj pa v občini Mislinja (blizu 93 tisoč SIT). S tem sklepom, ki je bil sprejet na nedavni seji mestnega sveta, preneha veljati sklep o povprečni gradbeni ceni in povprečnih stroških komunalnega urejanja stavbnih zemljišč v Mestni občini Murska Sobota za leto 1998. M. JERŠE ■ Priznanja Turistične zveze Urejeno okolje podjetja ROTO Huristična zveza Slovenije že četrto leto uspešno uresničuje projekt Moja dežela - lepa, urejena in čista. V sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije so bila tudi letos v okviru tega projekta podeljena posebna priznanja podjetjem za urejeno okolje gospodarskih, industrijskih in poslovnih objektov. Prejelo ga je tudi pomursko podjetje ROTO iz Černelavec, ki je v kategoriji majhnih podjetij zasedlo drugo mesto. V tem razredu so priznanja dobili še Laba & Laba iz Litije in Cigale Nazarje (za 1. mesto) ter Emonec Kafe iz Kopra in Grafex iz Izlak (za 3. mesto). Na prireditvi, ki je bila konec marca v podjetju Kovinoplastika Lož, so bila podeljena enaka priznanja še v kategoriji srednjih in velikih podjetij, in sicer Kovinoplastiki Lož za prvo mesto, Danfossu Ccompressors Črnomelj in Leku Ljubljana za drugo ter Termoelektrarni Brestanica za tretje. Podeljena priznanja pomenijo, daje urejeno okolje podjetij in industrijskih obratov del humanizacije dela, kakovosti proizvodnje, življenja ljudi v-kraju, delovnega okolja in sodobne turistične ponudbe. T. K. ■ Primestni naselji sledita mestu Tudi v Nemčavcih in Rakičanu do plina krati z graditvijo plinovodnega omrežja v mestu Murska Sobota bo gradnja potekala tudi v primestnem naselju Nemčavci. Za bolj oddaljene naročnike v Krajevni skupnosti Nemčavci, kot so motel Čarda ter kompleksa zaselka Rimska čarda in gostilne Baranja, bo koncesionar, to je Mestni plinovod Koper s trboveljskim Europli-nom, izdelal podrobno rešitev oskrbe s plinom, in sicer z rezervnim sistemom oskrbe s plinom prek rezervoarjev. Pripravili bodo tudi vso potrebno tehnično dokumentacijo. Plinovodno omrežje se bo navezovalo na že zgrajeno plinovodno omrežje pri MRP Platana v Murski Soboti. Obenem je sprejet tudi lokacijski načrt za plinovodno omrežje v naselju Rakičan. To omrežje se bo navezovalo na razdelilno omrežje Kidričevo-Murska Sobota prek merne reducirne postaje (MRP) Bolnica Rakičan. Gradnja plinovoda bo potekala v treh etapah. V prvi bodo zajeti večji uporabniki, ki tvorijo središče naselja. To so: dom za ostarele, kmetijska šola, KG Rakičan, vrtec, trgovina, stanovanjski bloki in grad. V drugi etapi bodo na vrsti stanovanjske hiše strnjenega dela naselja (severno od republiške ceste Gl-3). Tretja etapa vključuje Rakičan Jezera, svinjske hleve in letališče Rakičan. Med posameznimi etapami ne bo časovne omejitve, zato se le-te lahko združujejo. MILAN JERŠE ■ Kaj je novega v rogašovski čaršiji? »Mehka razprava in džentehnenski dogovori« Sejo občinskega sveta Rogašovci so začeli z optimistično novico, da bo občina letos zaradi korigiranja proračuna v nekoliko ugodnejšem položaju, kot je bila v preteklih letih obili pa bodo tudi nekaj premostljivih kreditov za gradnjo osnovne šole. Sicer pa so se na večurni seji ukvarjali z nekaterimi sprotnimi rešitvami, kot je začasno financiranje občine do sprejetja proračuna, funkcioniranje vaških in krajevnih skupnosti, obravnavanje proračuna, spraševanje, ali imajo v občini avtohtono romsko naselje, in še kaj. Džentelmenski dogovori Spet, kot že na vrsti sej do-, slej, seje nekoliko zapletlo pri imenovanju odborov in delovnih teles občinskega sveta ter članov nadzornega odbor, s to razliko, da se je tokrat na koncu vendar dobro izšlo. Nekateri svetniki so bili prepričani, da se za predlogom nekaj skriva, poleg tega pa je Stanko Mihalič povedal, da ne bo glasoval za nadzorni odbor, ker ni v njem nobenega iz njegove krajevne skupnosti. Kljub vsem scenam na predhodnih sejah so predlagane odbore, komisije in NO sprejeli. Prav tako so sprejeli džentelmenski dogovor, kot ga je poimenoval Franc Knaus, da imenujejo še dodatnega člana v odbor za gospodar- stvo, ta bo postal član potem, ko se objavi sprememba poslovnika. Statut in poslovnik v mehki razpravi Na zadnji seji so se lotili tudi pred enim mesecem zavrnjene razprave o statutu. Župan je komentiral, da »udarijo in realizirajo razpravo« ter dodal: »Čas nemo merili, moremo začnoti z meko razpravo.« Največ dilem je bilo v zvezi s financiranjem in vsebino ožjih delov občine. Franc Knaus, ki je soavtor statuta, je povedal, da če želijo čim več odločanja, ne vidi druge variante kot enajst vaških skupnosti, ki bodo funkcionirale kot pravne osebe. Povedali so tudi, da morajo določiti, kako se te skupnosti povezujejo in razdružujejo. Težava je tudi v tem, da nekatere vaške skupnosti zelo dobro funkcionirajo, druge pa malo manj, zato se bojijo, da ne bi katere funkcionirale kot »paraziti ali da bi katerim morali dajati transfuzijo«. Svetnika Ha-rija pa je tudi zanimalo, kakšna je višina sejnine v posamezni krajevni skupnosti? »Težave« z Romi Poseben trn v peti pa so v rogašovski občini Romi. Ti so tam avtohtona skupina, to pa pomeni, da bi Romi lahko imeli v občinskem svetu svojega predstavnika. Tega občina zaradi »neznanih« vzrokov ali nepripravljenosti ni omogočila. Če bodo želeli v prihodnje upoštevati zakonodajo, o čemer so se strinjali, bodo morali tudi ta člen o romskem predstavniku vnesti v statut. Za ta mandat je vse izgubljeno, lahko pa se zadeve uredijo v naslednjem. Svetniki, pa jih raje ne bomo naštevali z imeni, so se potem začeli spraševati, ali v občini sploh imajo R* Poleg tega pa smo lahko s ; kaj bi Romi sploh pndob> a tem, da bi imeli svojega pr vnika, medtem ko bi samo težave. , Sejanje poznovnoC Pomembne seje se pričnejo zvečer ob ■ ’ lečejo pa se pozno v jSi na drugi dan. P°®e jj točke, kot sta pr°ra j zaključni račun, so uvrStorejt' koncu dnevnega reda, so svetniki že bolj koncentracija popustl’ ima predlagatelj več ® da lažje spelje kakšno Poleg tega pa se zn3^ Janko Halb z vnetim zakonov, statuta in obrazložitev ter birokratskega postop a » oddaljiti od bistva ® zmesti, kaj so spl° Njihovo odločanje Pa yjt melji na dejstvu, da naj končajo s točko, ne P glasujejo. , je^' Izvedeli smo tudb zorni odbor že pred c slal poročilo, vendar ža niso obravnavali- . A.N.RITUI>E’,'1, Turistično športno društvo (TŠD) Branek Brahoslavci Veliko dogodkov v majhnem kraj11 Na koline je prišla vsa vas ranoslavci v ljutomerski občini so obcestni kraj s 155 prebivalci. Nad vasjo (na slemenu Kamenščaka) so razvaline gradu Branek iz 15. stoletja, zato so po njem poimenovali turistično športno društvo, kije (poleg sicer zelo zagnanih gasilcev) gibalna sila. Pa ne le na turističnem in športnem, ampak tudi v družabnem življenju vasi. Pred kratkim so v TŠD Bra-noslavci pregledali lanske aktivnosti. Organizirali so družabne igre (kartanje, tenis, pikado, šah, človek - ne jezi se...), v katerih je sodelovalo 38 članov društva. Uspel je domači praznik - koline, ki jih je pokusilo 100 ljudi. Vključili so se v projekt Moja dežela - lepa, urejena in čista in vaščane spodbujali k čim lepi urejenosti domačij. Tudi očiščevalna akcija je prispevala k lepšemu kraju. Pred vhodom v vas so postavili lične pozdravne turistične table, na most čez potok Turja so obeseli deset posod z rožami, na igrišču pa so zasadili okrasno grmičevje. Na kme-tijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni so se predstavili pod geslom Prnožlavci nekoč in da- SKUPAJ PROTI | KRI f Ml (NALU| (g) 080-1200 POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI! nes (Prnožlavci je ljudsko poimenovanje Branoslavec in ljudi, ki žive v njih, op. p.). Sodelovali so: gledališka in folklorna skupina, gasilci, mlad harmonikar Dejan in drugi). Pod okriljem TŠD je bilo tudi srečanje dvojčkov. S šaljivim programom so praznovali pusta. Pa športni del društva? Dve ekipa sta sodelovali (in še sodelujeta) v občinski ligi malega nogometa. Zaživel je tudi namizni tenis. Lani so se tudi odločili za obnovo vaške kapelice. Kako pa letos? Program aktivnosti je razdeljen na turistični in športni del. Razpisali bodo tekmovanje za naj lepše urejene hiše, gospodarska poslopja in dvorišča. Uredili bodo avtobusno postajališče, pripravili bodo turistični spominek kraja, postavili bodo kažipote proti gradu in Gajševskemu jezeru, sodelovali bodo (harmonikarji) na tekmovanju za zlati glas harmonike Ljubečna ’99, šli bodo na izlet itd. Ne bodo zanemarili tudi športne dejavnosti. Načrtujejo desetkilometrski družinski pohod, med katerim bodo družabne igre, na koncu pa piknik. Uveljavlja se kolesarjenje, . najbolj pogumni pa se bodo । udeležili spusta po valovih I Mure. Letos bodo pripravili turnir v malem nogometu, kupili bodo nekaj športnih rekvizitov itd. Ker pa smo že krepko zakoračili v novo leto, poglejmo še tiste aktivnosti, ki so jih tudi zapisali v svoje programe, a so jih že uresničili. Pust, na primer, je že mimo in tudi fašenk v Prnožlavcih. Imeli so tudi že (med lanskim decembrom in letošnjim marcem) družabne igre: šah, tenis, kartanje, človek, ne jezi se ... Zelo je uspela kulinarična razstava (in pokušnja), na kateri so ženske prikazale razne vrste domačega kruha, kvaseni-ce, pecivo, rolade, meso iz tunke. 27. marca pa so imeli v Branoslavcih domači praznik -vaške koline. Če bi prišlo gujdeka klad 120 ljudi, kolikor jih je prišlo na kolinsko večerjo, bi bila huda gneča, zato so tisti del kolin, ko je tekla kri in običaje ob klanju, posneli na video in si posnetek ogledali na kolinski pojedini. Te so se udeležili skoraj vsi vaščani, kar samo potrjuje, da so Prnožla-včani n odličnih medsebojnih odnosih. Prašiča so seveda kupili. Človek pa ne mesa. Na kuharske spb° se ga je tri zapored" udeleževalo 20 Bran' jih je učiteljica kut®' naučila pripravljati ^1’ iz krompirja: ju ' štruklje z zelenja krompirjev g°laZ’ kruh, vsem dobro gol«1 itd. Tudi z bogastv 0 ženske zdaj dobro Na koncu tečaja P3 ^1^ (po jedilnem listu) Iz Branoslavec ® je ( stično športno dr imenovalo gr^d^elice-sd obnovo vaške kap jjj s oj kar hitro stekla: od postj omet, izoliralite p^eiO so novo ostrešje •■' tili ta sakralni obje*- pOs> časa, da se je Z1 . . z o j« zdaj pa nada^oSie^ । vanjem. .Z/opX/ premožnejši kapelico v nekaj ec tolarjev. Če bo« >6 potem bodo da J naprave. H Z avtomatsko zvonjenje. (Progra' VESTNIKO* VLAK '99 12.junij^ 8. april 1999 LOKALNA SCENA Soboški proračun v razmislek Da nekateri ne bi izostali prvi obravnavi predloga odloka o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 1999 je bilo omenjenih več Pripomb in pobud, ki jih bodo skušali upoštevati Da 0 naj bi se skupni prihodki proračuna povečali za sedem od-0 kov. Zaradi spremembe zakona o financiranju občin me-kissv S° na določen način v mestni občini prikrajšani, saj ;aill Pr<>jekti morali biti bolj navzoči v državnem merilu. Če izv- leti t||(|. redde, je namreč mestni proračun manjši. Pri tem kritika Srihr P°S,anCe v državnem zboru, ki se niso dovolj potrudili, da tudi Zar sredstev, kot jih je bilo prej v mestnem proračunu računa * institucij. Zato naj bi do druge obravnave pro-stav^ ^Prav''' natančnejšo razlago oziroma pregledneje razložiti po-listi]] n0 S° ”ostala sredstva za investicije« in podobno, še posebno na^r Vk’ Kier indeksi bistveno odstopajo od povprečja navzdol ali W omeniti tisto pripombo, nanaša na javne razpise. dišati je namreč, da so nekateri Otoški, ki bi jih morda lahko mižali, še vedno previsoki. V tej Wezi naj bi pregledali pogodbe 11 Wnjega leta, da bi ugotovili, ^liko sredstev je še potrebnih ^tesničitev posameznih inve-®hj in koliko časa bodo le-te še Podobno obrazložitev "^'Pripravili tudi za šolstvo. Gre predvsem za srednje šolstvo, kjer je občutna prostorska stiska. Ker se predvidevajo večje investicije, bo treba te zadeve čimprej urediti, če želijo ohraniti vlogo regijskega središča. Ko je govor o komunalni in gospodarski infrastrukturi, se zavzemajo za konkretnejše navedbe. Tako npr. glede vzdrževanja javne razsvetljave, s kom so bile sklenjene investicije in ali bo kak- šen javni natečaj. Mnogi opozarjajo, da je prispevek za komunalno zemljišče še vedno previsok, zato naj bi preverili, koliko je bilo ustvarjenih prihodkov in plačanih sredstev za uporabo mestnega zemljišča. Vprašljiva naj bi bila gradnja kanalizacije. Letos je zanjo namenjenih 214 milijonov tolarjev, za kanalizacijo v Bako-vcih, Krogu, Satahovcih in Ma-rkišavcih pa bi potrebovali skupno čez milijardo SIT. Za zdaj je očitno premalo denarja za gradnjo omenjenih kanalizacijskih omrežij v primestnih naseljih soboške občine. Ker so ponekod celo previsoki prispevki občanov, se zavzemajo za izenačitev njihovih plačil. Več pozornosti pa bi morali posvetiti tudi pospeševanju kmetijstva. Temu je bilo lani namenjenih 17 milijonov tolarjev, realiziranih pa je bilo le 13 milijonov SIT. Letos pa je za to pomembno področje zagotovljenih le 10 milijonov tolarjev. Moti pa tudi to, da gradnja kolesarske steze proti Bakovcem ni predvidena v letošnjem proračunu. Znano je, da so del te steze že naredili, vendar ne rabi svojemu namenu tako, kot so sprva načrtovali. Sicer pa tudi gradnja avtoceste ne more biti razlog za to, saj bo le-ta prečkala bakovsko cesto in kolesarsko stezo. Po drugi strani pa so potrebe mestnih četrti večje od pričakovanj, zapisanih v občinskem proračunu. Dejstvo je, da so bila v preteklosti ta sredstva predvsem namenjena širšemu območju za obnovo cest in gradnjo šol. Kar 70 odstotkov tega denarja so namreč porabili v krajih zunaj mesta. Zato je nastala investicijska praznina. In posledica: veliko mestnih četrti nima dostojne razsvetljave, v Murski Soboti pa je tudi nekaj ulic, ki nimajo priključkov na vodovod, kanalizacijo in javno razsvetljavo. MILAN JERŠEI Reševanje upravnih zadev Izboljšati storitve in občanom olajšati reševanje zadev D a bi bilo delo upravnih delavcev in reševanje zadev čim učinkovitejše in da bi stranke čim bolj zadovoljili, so v Upravni enoti Ljutomer te dni izdali brošuro z napotki, kako lahko občan 29jasni šalovski svetniki Kje vzeti in kam pridati? U tudi°. ’ ^o več sredstev, a če jih ne bo, smo lahko zadovoljni ^likovte™'’ je na redni sej* dejal eden šalovskih svet-' i ’ a svetnica takoj pribila, “da je naša država slaba, ker ^ldenarja tam, kjer je”. Japlje vZ denarJem povsod i01"’seve^ o1:>^’nskim svetni-. 'lase. 7S Pa.tudi županom, he ?°Sebno 8aje Premal°’ ^"ila n' 6t0S’ k° Je država ^seveT*’ 8alovska obči- Sai ? Spada med mani j rernore poleg nekaj l^e^^^ihkme-v Tu^j del°vno J1’ glede sn^05^ trmogla-h^jim nrejet-ia delitvene Sbi^.^šeči. Resje, šai 'Ztrzd kar največ, > M letniki seve- "eko* Za delitev 1C'nuli sei j ? pa so Ctkuletošneveda P0SVet>H lik h°dkov in 3 m|lijonov Nai U leta na« ZellJo biti na vljen°d Prihodt1 Seveda °be- sofin nancne izrav-%iI0StVvrtcuCnanja za dv' ^'Paso^^anjševci; «7 Jetiki. ’ k da se na-pa L^Vo (dobrih 8 ^Spok^^^ objektov zelo razbremeni občinsko blagajno. ■ V osnutku bilance odhodkov so seveda zapisana tudi sredstva za delo uprave in občinskih organov, ki skupaj znašajo nekaj nad 17 milijonov tolarjev, velik delež pa namenjajo javnim delom (nekaj več kot 2,7 mio sit). Naj zapišem za informacijo, ker pač krožijo med ljudmi razne govorice, da je za sejnine svetnikom namenjeno le 250 tisoč (bruto!) tolarjev, za financiranje političnih strank, ki je v skladu z republiškim zakonom (za vsak dobljeni glas 30 sit) pa nekaj nad 540 tisoč tolarjev letno. In kam bodo vlagali letos v šalovski občini? Seveda v infrastrukturo, v vzdrževanje lokalnih cest in poti, v “spotakljivo” vinsko cesto štev. 12, ki mora razširiti svojo ponudbo predvsem v obliki vinotočev, v kulturo, šport... Svetnikom seje seveda zdel delež denarja za šport preskromen (1 mio sit), zato so menili, da bi bilo najbolje finan- Za čisto pokopališče Iščejo se najugodnejši ponudniki občini Dobrovnik želijo v naslednjih mesecih dati pozornost čistejšemu okolju, predvsem bi radi imeli čisto pokopališče, ker gre za občutljivo stvar za vsakega občana. Zato so svetniki sprejeli sklep, da se napravi opis del za vzdrževanje in čiščenje pokopališč v Dobrovniku, Strehovcih in Žitkovcih, za kar bodo odgovorni svetniki iz posameznih vasi, nato pa se bo prek lokalne kabelske televizije in razglasne deske objavil razpis, s katerim bodo skušali zbrati najboljše ponudnike. Seveda bodo imeli prednost ponudniki z ugodnim razmerjem med ceno in kakovostjo. cirati glede na dosežene rezultate. Ob tem naj še dodamo, če smo že pri družbenih dejavnostih, da so Šalovčani izviseli tudi v natečaju Ministrstva za kulturno dediščino glede obnove dveh cerkva. Toliko o tej, vroči temi. Kot je omenil župan Aleksander Abraham, so te številke le predpostavke, zato lahko še dočakajo - ali pa tudi ne - kakšna zelo potrebna sredstva. Ker so pač Šalovci majhna občina, je svetnike doletelo, da morajo delati sočasno kar v štirih delovnih telesih. Velik zalogaj, kajne? Pa tudi zunanjih članov je malo. Pa še za “vsak dom”: svetniki so sklenili, da se bodo ustrezne službe vsako leto lotile miši in podgan - seveda na račun uporabnikov - in da bodo prispevali tudi za odškodnino in nadomestilo za razvrednotenje okolja na odlagališču smeti v Puconcih. Skratka: podobna slika kot v skoraj vseh goričkih občinah, ki se šele v svojem drugem življenjskem obdobju začnejo zavedati, v kako trdo jabolko so zagrizle. Seveda letos lovenije °4- 1999 Prva je Eva Župan Marjan Kardinar je sporočil tudi zelo veselo novico. Rodila se je namreč prva občanka novonastale občine Dobrovnik. Njeno ime ne bi moglo biti primernejše: gre za malo Evo iz Strehovec. I/ občini želijo temu dogodku dati posebno pozornost, zato bodo župan in svetniki v teh dneh obiskali Evo in ji podarili darilni bon v vrednosti deset tisoč tolarjev. Z njimi bodo tudi predstavniki Pomurske banke in območne enote Zavarovalnice Triglav ter vsaki na svoj način obdarili prvo prebivalko dobrovniške občine. Akcija čiščenja okolja pa bo organizirana ob dnevu Zemlje 22. aprila, in sicer bo prvi del akcije v soboto, 17. aprila, drugi del pa naslednjo soboto, 24. aprila. Takrat želijo posaditi topole kot simbo- le, ki so nekoč že bili na najvišjih vrhovih. TOMO KOLEŠ ■ najhitreje pride do rešitve svojega problema, in jo poimenovali Vodnik. O izdaji brošure je spregovoril načelnik uprave Tomi Nemec, ki je povedal, da so se za izdajo odločili zato, da bi pomagali strankam, s tem pa naj bi dosegli tudi večjo učinkovitost dela v upravni enoti. V brošuri so predstavljeni najpogostejši postopki, kijih rešujejo državljani v upravnih enotah. Nakazano je, kaj vse mora posameznik imeti, da lahko na upravni enoti reši upravni postopek v čim krajšem času in s čim manj obiski za rešitev določenega problema. Ob predstavitvi Vodnika so novinarjem predstavili tudi delo Uprave v preteklem letu. Na Upravni enoti je zaposlenih od 38 sistematiziranih delovnih mest 33 delavcev, ki opravljajo dela za 18.742 prebivalcev občin. V preteklem letu so opravili 17.869 upravnih zadev ali 96,2 odstotka vseh sprejetih zadev. Na oddelku za kmetijstvo, katerega vodja je Slavko Modlic, so imeli v preteklem letu veliko dela pri registraciji vinogradnikov. Kot je povedal, so na njihovem obfnočju registrirali 469 vinogradnikov, od tega je 38 dvolastnikov, ki imajo vinograde na hrvaškem. Skupno je bilo na področju Upravne enote prijavljenih 600 hektarjev vinogradov. Veliko dela imajo tudi pri reševanju zadev iz komasacije, ki so jo končali pred 10 leti. Takrat je bila izvedena regulacija in komasacija na 4000 hektarjih obdelovalnih površin. Vse od konca fizičnih del pa je ostala nerešena dokončna razdelitev parcel lastnikom, ki jih je zajela komasacija. Na Murskem polju je ostalo nerešeno dokončno parceliranje za okrog 2000 hektarjev. Sedaj problem rešujejo tako, da posameznikom, ki so se pritožili, izplačujejo odškodnine, če so ti prejeli slabše parcele, kot so jih imeli pred komasacijo. Pri reševanju komasacijskih zadev na Murskem polju hitijo tudi zaradi tega, ker bo po tem območju potekala avtocesta. V zadnjih letih so imeli veliko dela pri rešitvah vlog, ki zadevajo denacionalizacijske postopke. Od 512 prejetih vlog so izdali 464 odločb za vrnitev premoženja. Doslej so na tak način vrnili lastnikom 900 ha obdelovalnih površin in gozdov, v obveznicah pa je bilo izplačanih okrog 800 milijon tolarjev. Ker doslej niso dodeljevali nadomestnih zemljišč, nekateri še čakajo na tako rešitev. LUDVIK KRAMBERGER ■ Računalniško tekmovanje ZOTKS Trideset tekmovalcev iz devetih šol egionalni center Zveze organizacij za tehnično kulturo Slovenije je bil skupaj z OŠ Franceta Prešerna iz Črenšovec organizator regijskega tekmovanja iz računalništva, in sicer v programiranju s programskimi jeziki Logo in Pascal ter predstavitvi programov v jezikih Visual Basic in Delpi. Tekmovanja se je udeležilo trideset tekmovalcev iz devetih pomurskih osnovnih šol. V skupini Logo do 3. razreda je prvo mesto zasedel Rok Kerčmar (OŠ III M. Sobota), drugo pa Denis Pelci (OŠ G. Radgona). V skupini Logo 4. razred je zmagal Timotej Lazar (OŠ III M. Sobota), drugi pa je bil Tomaž Roudi (OŠ Črenšovci). V skupini Logo 5. razred je slavil Miloš Boro-však (OŠ I M. Sobota) pred Sašom Karakatičem (OŠ III M. Sobota), v skupini Logo 6. razred pa Zoran Smilevski (OŠ G. Radgona) pred Goranom Gligorinom (DOŠ Lendava). V skupini Pascal 6. razred je zmagal Benjamin Vaz Ferreira (OŠ II M. Sobota), v skupini Pascal 7. razred pa Jure Triglav (OŠ II M. Sobota) pred Matjažem Kuronjo (OŠ I M. Sobota). V skupini Visual Basic - programi sta prvo ih drugo mesto zasedla Simon Veberič in Niko Tivadar (oba OŠ G. Radgona), v skupini Ostali programi pa Matjaž Horvat in Mitja Utroša (oba OŠ Črenšovci). Vsi našteti se bodo udeležili državnega tekmovanja, ki bo 24. aprila na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani. TOMO KOLEŠ ■ MVI V mestni galeriji Harderbastei v Ingolstadtu je na ogled razstava Deset let pozneje, ki smo si jo lahko ogledali tudi v M. Soboti, obiskala pa je že nekaj krajev, v tem bavarskem pobratenem mestu pa razstavljajo tudi člani soboškega Fotokluba. 6 FINANCE 8. april 1999, Čedalje slabša likvidnost delnic Za Nafto dan D edalje skromnejša prometnost in relativno stabiliziranje tečajev na višjih nivojih je glavna značilnost trgovanja minulega tedna na Ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. Na mednarodnih borznih trgih pa se vojna na Kosovu bolj ali manj kaže na evropskih delniških trgih, kjer pa so bili delniški indeksi pozitivni. Glavna značilnost tega tedna na borznih trgih po svetu je, da je bil indeks na Wall Streetu v ponedeljek prvič prek meje 10.000 točk. To vrednost je že naslednji dan sicer izgubil, vendar je središče nihanja vse bližje rekordni vrednosti. Ta optimizem v ZDA je podkrepljena še z rastjo indeksov NASDAQ in S&P, ki sta tudi na višjih nivojih. Sicer pa so praktično vsi indeksi v tem tednu porasli, tako so bile zabeležene v torek vrednosti: Dax 5.014, Dow 9.961, FT-SE 6.415 in Nikkea 16.479 točk, skratka, teden rahlega optimizma po svetu. Na domačem kapitalskem trgu se je v tem skrajšanem tednu trgovalo vse manj in manj. Dnevna prometnost seje iz dneva v dan zmanjševala (nekateri celo napovedujejo še nižjo prometnost), trenutno je bila najnižja ta torek, ko je bil zabeležen promet v višini 319 milijonov tolarjev, v teh štirih dneh pa skupaj le 2,4 milijarde tolarjev. Pasivnosti investitorjev v obliki nelikvidnosti je delno vzrok skromno trgovanje s svežnji, kjer je bilo prijavljenih le pet poslov. Če pogledamo gibanje tečajev v teh dneh, so najbolj porasli v četrtek, ta torek pa so že izgubljali, kajti nelikvidnost ne prinaša rasti. Vzroki za nelikvidnost so v selitvi sredstev v blagajniške zapise 11 izdaje (7-odstotni nominalni letni donos) in delno tudi zaradi krize na Balkanu. Na rednem trgu smo beležili največji zdrs pri delnicah Kolinske, Radenske, Dolenjske banke, Moravskih Toplic, Dela, Kometa in BTC-ja, med tem pa so porasle delnice Etola, Inte-revrope, Leka in Luke. SBI je glede na prejšnji torek višji za slaba 2% (1.833). Na prostem trgu je ponovno aktualna delnica Loke, za katero prevzemno povprašujeta družbi Živil in Merkatorja, pr-voimenovana družba je svojo ponudbo povišala na 2.880 tolarjev, gotovinska Merkatorjeva pa ostaja pri 2.770 tolarjih, tržna vrednost delnice Loke pa pri 2.600 tolarjih. Zanimivo je bilo v teh dneh razkritje novih lastnikov družbe Lisce, katero je v preteklosti na veliko kupovala BH Perspektiva, ki je po novem trenutno tudi večji lastnik (delež 19,9 odstotka) poleg podjetja AFP iz Dobove s 24-odstotnim deležem. Smer gibanja tečajev pri delnicah privatizacijskih skladov je rahlo pozitivna (PIX + 0.56%), to pa ne pomeni, da so pri nekaterih delnicah najnižje vrednosti že pozabljene. Pri takem prometu nadaljnji padci tečajev niso izključeni, največji zdrs vrednosti med večjimi skladi so beležile delnice Infond Zlat in PID Zvon. Delnice pomurske investicijske družbe so nekoliko porasle na tečaj 611 tolarjev, delnica Veletrgovine Potrošnik pa je trenutno na nivoju 2.400 tolarjev. Večja nihanja so bila zabeležena pri kratkoročnih papirjih, kjer marčevska inflacija ni prinesla večjih diskontov pri vnovčevanju zapisov. BORZNI POSREDNIK IGOR LEBAR ■ Socialne rafinerije ne potrebujemo Štiričlanski nadzorni svet družbe Nafta Lendava je prejšnji teden obravnaval poslovno poročilo in zaključni račun za leto 1998 ter uresničevanje pogodbe o zagotavljanju kratkoročnih pogojev poslovanja, ki sta jo podpisala lastnika D ruge teme pač morajo počakati na to, kaj bodo o razvojnih načrtih, ki so jih pripravili strokovnjaki v Nafti, povedale tuje revizijske hiše.Predsednik uprave Nafte Lendava Cveto Žalik je povedal, daje družba lansko poslovno leto sklenila z 840 milijoni tolarjev izgube, ob tem, da okoli 600 milijonov predstavljajo stroški obresti ali drugi finančni stroški. In še: Tečajnica nekaterih vrednostnih papirjev na Ljubljanski borzi, d. d., v obdobju od 30. 03. do 06. 04. 1999 »Nafta Lendava je lani poslovala v travmatičnem stanju. V začetku leta je bilo poslovanje normalno, medtem ko se je začelo v drugem kvartalu stanje likvidnostno slabšati in se je potem proizvodnja v tretjem kvartalu ustavila v vseh segmentih, v petrokemiji, rafineriji, RPNP in delno v strojegradnji. Četrti kvartal je potem napovedal novo enoletno prehodno obdobje, v katerem naj bi se našle rešitve za poslovanje. Nadzorni svet je poslovno poročilo z zaključnim računom obravnaval, pregledal pa je tudi revizijsko poročilo,-ki je potrdilo pravilnost računovodskih izkazov. Upravi je tudi naloženo, da do sklica skupščine pripravi predlog pokrivanja izgube, tudi iz preteklih let. Računovodsko je namreč izgubo potrebno sanirati bodisi na račitnidobička iz priho-dnjih let, ali da jo pokrijeta lastnika ali pa po drugi formuli.« - Zaposleni oziroma sindikat družbe meni, da sta za nastalo izgubo v glavnem kriva prav lastnika družbe. Navajajo, da v strukturi cen naftnih derivatov rafinerijska cena nenehno pada, zmogljivost obratovanja rafinerije je nizka, ustavila se je dodelava motornih bencinov, prekini- la proizvodnja v petrokemiji in rafineriji v poletnih mesecih. Se jim pridružujete oziroma kateri so bili po vašem tisti odločilni dejavniki, ki so vplivali na poslovni rezultat? Če gremo po segmentih: v RPNP se je znižal obseg proizvodnje, ker ni bilo vlaganj in ne potreb po vrtanju globokih vrtin, proizvodnja v petrokemiji je bila prekinjena v tretjem kvartalu in se je spet začela v četrtem, za kar je bilo treba plačati določeno ceno, strojegradnja pa je poslovala v okviru pričakovanega. Rafinerijska proizvodnja pa bi morala biti, vsaj do njene posodobitve, kot so mnoge industrijske panoge, zaščitena. Dejstvo je, da s svojo proizvodnjo naftnih derivatov v primerjavi z viri, ki jih imajo slovenski trgovci na morju, nismo konkurenc-; rrii-smo pa cenovno blizu’ eetin-‘ skini rafinerijam, pa naj bo to Ina ali Mol. Seveda bi popoln odgovor na to lahko dali takrat, ko bi imeli na mizi primerjalne cene vseh nabavnih resursov v Sloveniji, zato je tudi določanje krivca lahko bolj govorjenje na pamet. Vsekakor pa bi bilo treba sistemsko rešiti rafinerijsko cenovni del z modelom cene, kjer bi se vključila zaščita domače proizvodnje do posodobitve. Potem pa bi rafinerija nadaljevala delo na ekonomskih temeljih, kajti socialne rafinerije ne potrebujemo. In prav to naj bi pokazale revizije študije o razvojnih možnostih, ki so jih zapisali naši strokovnjaki. - Revizijska hiša Arthur Andersen naj bi predhodno mnenje o razvojnem načrtu, ki so ga pripravili v Nafti, podala ta teden ali dokončno, po nekaterih informacijah, 19. aprila. Vi pa se dogovarjate tudi z vlado o nevtralni presoji še s strani francoske revizijske hiše Tecnip. Bo vlada pristala, da se opravi presoja še z druge strani in kdaj naj bi to bilo? O tem smo se z državo že dogovorili, sedaj je samo še vprašanje časa in tehnične izvedbe. Pričakujem, da bi bilo do konca aprila opravljeno tudi preverjanje s strani Technipa. - Član uprave gospod Jože Hajdinjak zelo odločno stoji za tem, kar so pripravili vaši strokovnjaki. Imate enako stališče tudi v priznani inštituciji. Smo jw nadgradili z novim dejavnik® nižjimi investicijskimi sred'™ Govorimo o nakupu po* bljene opreme, v katero biv® manj sredstev, bi pa s to te* gijo, kot pravijo rafinerij 0 globljo predelavo kot v n* teri rafineriji tega tipa v Evm - Pred kratkim so se Opeca dogovorile o pošto J zviševanju cen surove na načrpani količini le-te. a vpliv ima to lahko na razvoj načrte rafinerije v Nafti ■ OPEČ je ta pravda K® ’ krat definiral, pa jih j® P katera država vedno krst sledica tega dogovora Pale’ . cena nafte z deset do larjevposodJlu«^ Štirinajst m pol. m .g e cena nafte na trgu, te® , manevrski prostor za ( rafinerijske cene. V te® J . nelogičnost, vendar se . sliši, da so rafinerijci OJ voljni, ko je cena naftevi se s tem odpira možn°s višjo ceno derivatov. - Dolgoročno naj ® " petrokemično dejavno nejšega dobavitelja P1®3, ž( Je bil o podpis« «»'1 aprila, in sicer z ®3 vi? Brez nadaljnjega. Čeprav je bila v Nafti Lendava velika fluk-tuacija kadra, strokovnjake še imamo. In da priznam, nad ugodnimi rezultati, ki jih je pokazala študija, sem bil ugodno presenečen tudi sam ob tem. da so bila vsa izhodišča vzeta iz študije A. Andersena. Tako sedaj lahko govorimo o verodostojnih izhodiščih, ki so bila preverjena tudi družbo. v tt«1 Uprava je dolžnai.^ razvojnem ciklusu P° dolgoročno najceneje J rovine, torej zemeljski®^ se pogovarjamo z ve® dobavitelji. Želimo si, JI partnerja, ki bi na® najcenejši vir, in so® ^i} da so morda zunanji v nejših od naših. Jcr®3e - V tem trenutku so vse možnosti? Da. »iii^ -Kdaj, po vaši ocenl:jlf/ lastnika vendarle od 0 z razvojem Na* J njenih proizvodnih s6® m/ Čeprav lastnika »ka sec dni, so se šujejo sedaj, kopičil* Verjamem, da bo za končni epilog v ra?V0j-oiZ*0^ nu v vseh segmentihT ^e|J že konec aprila a 1 maja. VREDNOSTNI PAPIR delnice na trgu A Blagovno trgovinski center______ Dolenjska banka - imenske Droga Portorož__________________ Emona Obala Koper_______________ Etol Celje Interevropa Koper Istrabenz Koper Kolinska Ljubljana______________ Krka, tovarna zdravil, Novo mesto Lek, razred A____________________ Luka Koper Merkator, poslovni center Petrol Ljubljana Probanka Maribor Radenska _____________________ SKB-banka Zdravilišče Moravske Toplice delnice na trgu B Kovinotehna Celje obveznice na trgu A BTC hipotekama obveznica Republika Slovenija, 2. izdaja SKB-banka, 3. izdaja delnice na OTC Cetis Celje Color Medvode Fructal Ajdovščina______________ Gorenje Velenje___________ Helios Domžale__________________ Kerna Puconci___________________ Tovarna sladkorja Ormož_________ Veletrgovna Potrošnik___________ kratkoročni papirji del nakupnega bona NBS9 (v sit) del nakupnega bona NB10 (v sit) del nakupnega bona NB11 (v sit) ________investicijske družbe Infond zlat PID_________________ Merkata Nacionalno finančna družba 1 Triglav steber 1 Pomurska investicijska družba 1 PID Zvon 1 Slo^nski borzni indeks SBI Borzni indeks obveznic BIO Indeks delnic PID-ovPIX ENOTNI TEČAJI 30. 3. 99 6. 4. 99 razlika v odstotkih Zakon o DDV-ju - pomen pravilnega vodenja evidenc 13.209,92 20.265,00 33.235,00 ’ 2.309,29 21.021,22 2.128,33 3.001,00 2.113,37 27.304,94 37.122,69 3.128,98 8.073,34 28.166,31 27.410,00 2.441,96 2.400,00 1.435,02 12.820,00 20.010,00 33.000,00 2.263,55 22.000,00 2.222,70 3.007,40 2.019,00 27.417,40 38.792,62 3.224,42 8.370,68 28.163,10 27.460,00 2.331,54 2.400,00 1.408,00 -2,95 -1,26 -0,71 -1,98 4,66 4,43 0,21 -4,47 0,41 4,50 3,05 3,68 -0,01 0,18 -4,52 0,00 -1,88 608,56 113,00 104,50 100,01 13.500,00 5.910,94 2.502,93 1.939,75 33.040,92 3.001,00 4.500,00 2.409,70 992,53 1.600,00 5.913,59 330,63 415,78 607,25 664,60 600,06 512,55 1.799,70 106,19 1028,5' 620,00 114,00 103,03 100,01 12.575,00 5.660,00 2.500,00 1.978,07 33.467,93 3.001,00 5.000,00 2.400,43 652,71 1.300,00 5.883,49 335,08 417,19 611,86 683,99 592,31 511,04 1.833,62 106,46 1034,22 1,88 0,88 -1,41 0,00 -6,85 -4,25 -0,12 1,98 1,29 0,00 11,11 -0,38 -34,24 -18,75 -0,51 1,35 ‘0,34 0,76 2,92 -1,29 -0,29 1,88 0,25 0,56 den poglavitnih motivov pri uvajanju DDV-ja je bila v večini držav težnja, da se poveča obseg davčnih priho- dkov od posrednih davkov. Na ta način naj bi se kompenziral izpad zaradi zniževanja carin pa tudi pripravil teren za zniževanje socialnih prispevkov. Ena pomembnih značilnosti DDV-ja je namreč njegova finančna učinkovitost oz. učinkovitost pobiranja, ta pa izhaja iz načina, na katerega se davek obračunava. plačati razliko davčnemu organu. Če pa bodo obračunani izstopni davki v obdobju nižji od vstopnih, bodo lahko zavezanci od davčnega organa zahtevali povračilo davka. Predpisana oblika računa DDV-ja, stopnjo davka na DDV, znesek DDV-ja po posamezni stopnji; 7.vrednost blaga oz. storitev z vključenim DDV-jem. Druge predpisane evidence DDV se obračunava in pobira na podlagi samoobdavčitve. To pomeni, da bo moral vsak davčni zavezanec sam ugotavljati svojo davčno obveznost v določenem obdobju. Podlaga za pravilno obračunavanje davka so seveda pravilno vodene evidence. Osnovni pogoj za pravilno vodenje evidenc pa so korektno sestavljeni računi, na katerih morajo biti ločeno izkazani zneski obračunanega DDV-ja?. Ti zneski se potem lahko preprosto seštejejo, posebej za izstopne in vstopne račune, na podlagi razlike med izstopnimi in vstopnimi davki pa se ugotovi davčna obveznost zavezanca v določenem obdobju. Če bodo obračunani izstopni davki v določenem obračunskem obdobju višji od vstopnih, bo moral zavezanec Zakon dokaj podrobno opisuje obliko računa, ki jo bodo morali uporabljati zavezanci za DDV, če bodo želeli pravilno obračunavati davek. Račun bo namreč podlaga za ugotavljanje davčne obveznosti dobavitelja, hkrati pa tudi dokazilo upravičenosti kupca do vračila predhodno plačanega davka. Tako bo moral pravilno sestavljeni račun vsebovati naslednje podatke: l.kraj in datum izdaje ter zaporedno številko; 2 .firmo oz. ime in sedež oz. stalno prebivališče ter davčno številko izdajatelja računa; 3 .firmo oz. ime in sedež oz. stalno prebivališče ter davčno številko prejemnika blaga oz. storitve; 4 .datum pošiljanja blaga oz. opravljanja storitev; 5 .podatke o vrsti in količini prodanega blaga in opravljenih storitev; 6 .ceno blaga brez DDV-ja, vrednost blaga oz. storitve brez Za pravilno obračunavanje in plačevanje DDV-ja bo moral vsak zavezanec voditi ustrezne evidence in zbirati podatke v treh glavnih skupinah. Podatki o prodaji in izstopnem DDV-ju se bodo zbirali na podlagi izdanih računov. V ta namen je predpisana oblika knjige izdanih računov, v kateri bosta morala biti prikazana promet in vrednost izstopnega DDV, razčlenjen po posameznih stopnjah. Podatki o vstopnem DDV-ju se bodo zbirali na podlagi prejetih računov. V ta namen je predpisana knjiga prejetih računov, v kateri bodo morale biti prikazane vse nabave in ustrezne vrednosti vstopnega DDV-ja, prav tako razčlenjene po posameznih stopnjah. Tudi podatki o obveznosti za plačilo DDV-ja v posameznem obdobju morajo biti evidentirani tako, da je razvidno, ali ima zavezanec v določenem obračunskem obdobju pravico do vračila DDV-ja ali obveznost doplačila. Korektno vodenje evidenc pa ni pomembno stne administracij6- je F kontrole davčnih^ vi račune pa tudi0 (knjiga prejetih ra ^i račun DDV-ja, j čilih in vračilih ® drakonski«*,* pa tudi preverja, er» j telji izstavljajo Zgolj korektno ses ibJ c dobaviteljev, na no izkazan znes® namreč podlaga opnega davka ins ^osuševanje davčne o V takšnem vanja davka m iegoVa pa »e skrivaj">9 na učinkovito® ■ -dobi namreč o vdodajd(f (razen o koti* obvestili, tako o ožU°s M dajalca. S tem ® s3j j® J nih utaj zmanl (je potrebno usk a ^ja ’ obeh partner^’ imata naspr° ii dajalec je zam^KiiP nižji izstopni , jaV® J J čim višji vstoj^ omogoča ve®J ' / vka. Ob takem niških m^^Lačuf13 da se davek obfa 8. anril 1999 GOSPODARSTVO Radenska v letu 1998 Več kot 600 mio sit dobička ^ovoljni s prodajo pijač in turističnih zmogljivosti - Priprave ^2^ovo Zdraviliškega doma IT j T aprila, je Radenska sklicala redno tiskovno konferen- U. °’na kateri so predstavili rezultate poslovanja v lanskem letu Sonadlnn°V°St'’ so j**1 Pripravili za prihodnje mesece. Z rezultati larjev Vse zaciovoljni, saj so v letu 1998 zabeležili 13,3 milijarde to-afcom । Ocikovs 25 % povečanje produktivnosti, 75 % povečanje sfetn ietuIVn0St' 'n % povečanje bruto dodane vrednosti. V lan-Ji),^ S° Ustvarili 608 milijonov dobička (podatki so nerevidira-boodio- belili in koliko ga bodo namenili za dividende, pa Ca a skupščina, ki jo bodo sklicali predvidoma junija. "»venski je tačas zaposle-1047 delavcev in spada prav Sotovo me^ najve^ja ,n najuspe-Wa podjetja ne le v Pomurju, Wiktudi v Sloveniji, še poseb-11(1 sedaj, ker so lansko leto že Poslovali brez obremenjujoče ^eR&S, za katero je bil uve-stečaj, delavci pa poslani na svod za zaposlovanje. Tudi s e^jni postopek se bliža koncu je rešeno vprašanje ne-’e®ičnine - kupec je bila kar Mitska sama; kakor smo la-0izvedeli, imajo eno halo že , oddano štirim obrtnikom ^i so že podpisali pogod-,v drugi, kjer so izdelovali tehniko, pa bo v priho-?^lovala novoustanovljena ^v mešani lasti - Radenska ;^jšinski solastnik družbe. eio zadovoljni so s prodajo vod in brezalkoholne v letu 1998; skupna ^3^ ^1,4 milijona litrov h/ Ptesega prodajo iz prej-^\tta za skorai odsto-^li s'0Venskem trgu so pro- % cei°tne prodaje mi-že^V0^’ na tuiem trgu pa kOsn’ največ so je izvozili v hau?^Wce8wmo (zato se °^°’ k^šne posledice ^kor^’ nem’r' na Balkanu), lija a*' prodaie Pa sledijo Ita-^d?VStrba’ ^aška, Češka, a’ ^emčija in druge 'v državah Cefte so lani prodali že 8 mio litrov, kar je 46 % več kot leto poprej. Za več kot 43 % pa se je V lanskem letu povečala tudi prodaja čiste pitne vode Izvir; ta količina se bo letos verjetno še povečala, saj se bodo te dni na trgu pojavili avtomati za izvirsko pitno vodo. Kakor je novost predstavil Jože Hojs, bodo avtomate s tremi distributerji ponujali v najem za leto, dve ali več, letna najemnina bo okrog 48 tisoč SIT, plastenka pa vsebuje. 18,9 litra vode. Avtomat bo sposoben Ustanavljanje LTO v 15 minutah ohladiti vodo tako, da bo primerna za odžejanje, prav tako pa bo mogoče iz njega točiti vročo vodo za razne tople napitke. Ker bo to novost na slovenskem trgu, upajo, da bo dobro sprejeta. Avtomati pa so posebej priporočljivi za javna mesta, ambulante, pisarne pa tudi gospodinjstva - to bo le dodatni stoječi gospodinjski aparat in kdor skrbi za svoje zdravje, bo tega avtoma- ta prav gotovo vesel - pa ne le zaradi ugodne cene. Ta čas so pričeli s pridobivanjem vseh potrebnih soglasij za obnovo Zdraviliškega doma, ki je med prenočitvenimi objekti med najstarejšimi (Velika terapija je že obnovljena). Z zasedenostjo prenočitvenih zmogljivosti so zadovoljni, saj so se v primerjavi z letom poprej povsod povečale, razen v družbi Zvezda Diana. BERNARDA B. PEČEK! Zanimivo je gibanje vrednosti delnic Radenske. Od 1757 SIT za delnico v začetku leta se je vrednost ob koncu leta že zvišala na 2500 SIT, najvišja dosežena cena pa je bila 2870 SIT. Tudi delničarjev je vse manj, kar samo potrjuje, da je trgovina z delnicami Radenske nadvse živahna. Število delničarjev se je v slabem letu zmanjšalo za 30 %, tako da je več kot 50 % delnic danes v rokah 8 % delničarjev. Strategija Prekmurja usmerjena v turizem evet občin, Moravske Toplice, Murska Sobota, Puconci, Roga-šovci, Gornji Petrovci, Šalovci, Grad, Cankova in Hodoš, je ustanovilo tako imenovano Lokalno turistično združenje, v ka- terega bodo vključeni tudi Zdravilišče Moravske Toplice, podjetje Zvezda Diana, d. o. o., Sinergija, d. o. o., Pomurska turistična zveza s turističnimi društvi in turistično informacijski centri. Sedaj si čim-prej želijo registracije in pridobitve statusa turističnega območja ter s tem možnosti na različnih področjih sofinanciranja projektov iz državnih sredstev in strategije razvoja turizma tudi na širši ravni. Pobudnik ustanovitve, moravsko-topliški župan Feri Cipot, vidi poglavitno prednost združenja v skupnem nastopu: »Gre za pospeševanje turizma na vse možne načine. Želimo si, da bi se turizem v tej naši regiji, v tem našem okolju devetih občin čimprej začutil pri slehernem občanu.« In kakšne so prednosti, ki si jih občine obetajo od omenjenega združenja? »Mislim, da bo prednosti veliko. Strategija Prekmurja je usmerjena v turizem, to je jasno. Po mojem mnenju je poglavitno, da bomo nastopali kot blagovna znamka. To je zelo pomembno - prekmurski turizem. To se pravi: ponujali bomo neko znamko, ki je tudi zelo pomembna. Namreč nekdo morda prihaja v Moravske Toplice zaradi termalnega zdravilišča kot takšnega, mislim pa, da bo »jutri« vedno več ljudi prihajalo predvsem zaradi tega, da bi spoznali nekaj novega, da bi imeli možnost odkrivati neke nove turistične destinacije, te, ki jih je recimo na Goričkem veliko, a so popolnoma neznane.« V praksi bo to videti tako, da bo v vsakem kraju, ki je turistično zanimiv, neke vrste turistična pisarna, kjer bo kak domačin ali nekdo, ki se že na kakršen koli način ukvarja s turizmom, posredoval informacije zainteresiranim gostom. TOMO KOLES ■ ! Logo Stavkajoči predlagali stečaj aradi nelikvidnosti družbe, neizplačanih plač za zadnje tri mesece, neizplačanih jubilejnih nagrad, neizplačanega regresa za lansko leto, zaradi nesprejetega sanacijskega programa so zaposleni v lendavski družbi Logo predlagali uve- dbo stečajnega postopka. Na zboru delavcev, ki je bil zadnjega marca, so sprejeli tudi sklep, da delodajalca zaradi kršitve določil kolektivne pogodbe prijavijo delovni inšpekciji, kar so tudi že storili. Razmere v podjetju so izredno kritične, zato so delavce, ki jih pesti socialna stiska, napotili na Center za socialno delo, kjer naj bi zaprosili za enkratno denarno pomoč, sindikat pa bo svojim članom med stavko priskrbel toplo malico. Stavka v Logu se torej nadaljuje, delavci pa že izpolnjujejo svojo napoved, da bodo zaradi socialne stiske delovali v smeri hitrega reševanja razmer. In stečaj je zanje, glede na situacijo, v kateri seje znašla družba, najugodnejša rešitev. MH ■ ag. slovenske trgovine analizo primern°-f^oren je podatek, da je recimo OEC ' slovenskega gospodarstva za c strategije s ov opravil pred Objavo Predpn^P« makroeko^ ats^ai pripravljeno v okviru egononiske o . . h4 pakrw'te'ist™m Ministrs J najprej pr %n *ta Predpristopna strategija srno*, Njenih dokumentov ^še ,,Mnenje Ko- v ?tošnji Slovenije za član-uniji« (Agenda v^ja glavni oči- J^Pske zveze slo-sprejemanja J4 ^^mih reform-Kisij^^^očila« Evropske v V blstvu ne 7ŽPreveč od mnenja . ‘■Uh. ^nje«, postaja jasno, da n' VT°b0 ® evropskimi k^Učinv ° P°memhne samo Poveuanja medse- .^i temveč predvsem • ptisde P° P°" 14 p^ležt ]° Prina§a ZPe v skupnem Uradnikom in šele nato slovenskemu parlamentu. podatkih je vsaka razprava o smiselnosti slovenskega članstva v EZ odveč, saj so si slovenski ekonomski strokovnjaki in strokovnjakinje edini v oceni, da smo po tej plati de facto že »v Evropi«. evropskem trgu. Če pustimo ob strani varnostne in politične razloge za članstvo v Evropski zvezi, bo imela pridružitev po ocenah nekaterih slovenskih strokovnjakov v vsakem primeru močno pozitiven vpliv na slovenski bruto domači proizvod. Glede na to, da Slovenija nekaj manj kot 60 odstotkov svoje proizvodnje izvozi, od tega 68 odstotkov v dežele Evropske zveze, v perspektivi pomeni, da bodo slovenska podjetja v povprečju prodajala na slovenskem trgu le še od 20 do 30 odstotkov svoje proizvodnje; tista uspešnejša seveda še manj. Slovenska podjetja bodo torej ob prelomu tisočletja več kot 50 odstotkov svojih proizvodov prodajala na trgu EZ. Ob teh Stanje slovenske trgovine in potreba po prestrukturiranju Stanje na področju slovenske trgovine nikakor ni rožnato. Trgovina je pri nas relativno slabo razvita, premalo povezana, predvsem pa slabo tehnično opremljena, saj je recimo samo okrog 3 % trgovinskih objektov opremljenih z blagajnami POST, pa tudi z razvojem trgovske tehnologije in logistike se ne moremo kaj preveč hvaliti. Tako lahko še enkrat poudarimo, daje slovenska trgovina kapitalsko šibka, lokalno razdrobljena in tehnično slabo opremljena. Posledica vseh teh dejavnikov je nizka dono- snost na zaposlenega v trgovini, ki nikakor ni dobra popotnica na naši poti v Evropo. Konkurenca na trgu v teoriji prispeva k večji produktivnosti in tehničnemu napredku, tuja konkurenca v Sloveniji pa gre zaradi neenakopravnega položaja domačih in tujih podjetij na škodo domačim podjetjem. Dr. Wil-fried Altzinger z Dunajske ekonomske univerze je v okviru seminarja v Ljubljani pred kratkim pokazal, da so neposredna tuja vlaganja avstrijskih podjetij najbolj pogosta ravno v sektorje, ki ne zagotavljajo velike dodane vrednosti, ne pomenijo transferja zahtevnih znanj v Slovenijo in predvsem koristijo kupno moč slovenskega prebivalstva. V zaključkih Evropskega sveta v Kopenhagnu je bilo navedeno, da članstvo v Evropski zvezi zahteva »obstoj delujočega tržnega gospodarstva in sposobnost spopadanja s konkurenčnimi pritiski in tržnimi silami v okviru Zveze«. V Sloveniji je bila trgovina liberalizirana ža na samem začetku, večina količinskih omejitev je bila umaknjena in slovenska vlada si prizadeva, da bi preostale ukinili čim prej. V Agendi 2000, Mnenju Evropske komisije glede primernosti Slovenije za članstvo v EZ, lahko tudi preberemo, »da tržno gospodarstvo deluje, ko je ustvarjen pravni sistem, vključno z lastninskimi pravicami, ki ga je mogoče tudi izvajati«. Lepo povedano, vendar zaenkrat še vse preveč oddaljeno od slovenske - vsaj trgovinske -realnosti. trga delovne sile, zaznamovanega z »nagrajevanjem« brezposelnih in podobno. Zaradi naštetega bi prevzem pravnih načel evropskega gospodarstva (aquis commu-nautaire) danes precej pretresla slovensko gospodarstvo, zato je še toliko bolj pomembno, da lahko grožnja z Evropo za slovensko gospodarstvo pomeni predvsem bolj pravilne tržne usmeritve. Kot vemo, je bistvo ekonomije, da se vsako gospodarstvo vedno obnaša racionalno, seveda v okviru obstoječih splošnih zakonskih, političnih in drugih danosti. Nedvomno se tudi slovensko gospodarstvo obnaša racionalno, vendar se zaradi popačenega gospodarskega okolja, ki mu ga oblikuje država, ne obnaša tudi učinkovito. Mag. Jože P. Damijan, eden od bolj resnih mladih ekonomistov v Sloveniji, je tako prepričan, da je slovensko gospodarstvo naravnost prisiljeno delovati neučinkovito zaradi: subvencioniranja neperspektivnega dela gospodarstva, popačenega davčnega sistema, premalo fleksibilnega Vsekakor pa je potreba po prestrukturiranju slovenskega gospodarstva še v obdobju pred polnopravnim članstvom in nuja po napovedovanju ter potem tudi zasledovanju dolgoročnih razvojno-strateških interesov in vizij Slovenije, ki se bodo navezovale na obstoječe primerjalne prednosti več kot očitna. Problemi za Slovenijo so in bodo predvsem notranji. Slovenija bo morala čim prej prilagoditi ekonomsko in socialno strukturo, da se ji ne bo treba zgolj boriti za preživetje ob evropskih standardih, marveč jim bo lahko tudi enakopravno konkurirala. Če je trg EZ za Slovenijo najpomembnejši, se mu mora Slovenija tudi najbolj prilagoditi. INTERVJU___________________8. april 1999, V raziskavo je bilo zajetih naključno izbranih 612 učencev z vseh pomurskih srednjih in poklicni šol, cilji naloge pa so bili, ugotoviti, koliko učenci poznajo bolezen in nevarnost okužbe z aidsom, ter še njihovo spolno vedenje in soodvisnost, povezanost znanja o spolnosti in aidsu s tveganim obnašanjem. Med vprašanji so bila tudi taka, ki so spraševala po odnosu do bolezni - ali jih je morda strah ali pa si s tem ne belijo glave. Znanje o posledicah tveganega načina življenja še ne zagotavlja, da bodo potem vsi poučeni opustili tvegane oblike vedenja. Znanje torej ni vse, je pa veliko. Poučeni tvegane oblike ravnanja izbirajo - če jih - zavestno, nepoučeni pa izbire ne poznajo in se lahko zataknjeno v nevarne zanke nevednosti. Čeprav znanje torej še ne zagotavlja zdravega ravnanja vseh, je pa zagotovo pomemben dejavnik za preprečevanje tveganega vedenja. Mladi, prepričani o svoji neranljivosti, vse pogosteje žrtve aidsa -Preden ste se lotili anketiranja in raziskave, ste postavili hipoteze, najverjetneje sestavljene po vzoru ali ugotovitvah že opravljenih raziskav in tuje literature. Kaj ste torej izbrali? Znanje je prvi pogoj za preprečevanje bolezni in literatura nam daje vedeti, da se sicer izboljšuje tako v razvitih kot nerazvitih državah, še vedno pa raven ni takšna kot naj bi bila. Raziskave tujih avtorjev tudi kažejo, da je bila večina tistih, ki so zboleli za aidsom med dvajsetim in tridesetim letom, okužena v ado-lescentni dobi, kajti vedno več mladih se odloča za spolne odnose že v obdobju adolescence. Pri mladih je najpogostejši način okužbe z virusom HIV pri heterogenih spolnih odnosih, sledi pa intravensko uživanje mamil. Število obolelih za aidsom v dobi adolescence se torej nenehno zvišuje. Na primer v ZDA je leta 1992 zbolelo za aidsom kar 821 oseb v starosti od 13 do 19 let. To so seveda ameriške raziskave, ki jih težko prenesemo v naše okolje, vendar pa je o tem le dobro razmišljati, še toliko bolj, ker je prepričanje - meni se že ne more zgoditi ničesar takega - o neranljivosti značilnost vseh mladih, ki se je ne da spremeniti, ne sedaj in ne v prihodnosti in jo moramo zato v pristopu do njih ter pri zdravstveni vzgoji tudi zelo upoštevati. Mladi nasploh v tem obdobju radi eksperimentirajo tako s kajenjem, alkoholom, drogami in drugimi oblikami tveganega vedenja. Kljub poplavi informacij mladi s podpovprečnim znanjem o aidsu - Katere so tiste najpomembnejše ugotovitve raziskave? V našo raziskavo je bilo vključenih več učencev iz vasi, njihovi starši pa so imeli pri polovici anketirancev srednjo izobrazbo, dobrih osemnajst odstotkov staršev anketirancev pa je imelo višjo ali visoko izobrazbo. Ta podatek je zanimiv toliko, ker so učenci staršev z višjo stopnjo izobrazbe pokazali tudi več znanja, prav tako mestni otroci v primerjavi z vaškimi. Sploh pa so učenci, ki v šoli dosegajo odličen in prav dober uspeh, pokazali več znanja od dru- Znanje o aidsu in spolno vedenje pomurskih srednješolcev Briga jih, a ne preveč Znanje o aidsu in spolno vedenje mladih je naslov raziskovalne naloge, ki jo je med pomursko srednješolsko mladino opravila mag. Branislava Belovič, dr., z murskosoboškega zavoda za zdravstveno varstvo gih, fantje nekoliko več od deklet. Zanimiveje tudi, da tisti anketiranci, ki jih zelo skrbi, da bi zboleli za aidsom, vedo najmanj. Nasploh pa velja, da je zadovoljivo oceno znanja o aidsu pokazala polovica anketiranih, o spolnosti pa manj kot polovica. Znanje o aidsu se sicer povečuje z njihovo starostjo, se pravi, da več vedo učenci v tretjih in četrtih letnikih, nasploh pa je znanje naših srednješolcev o bolezni aids nezadovoljivo. - O čem najmanj vedo? Zelo različno, eni niso vedeli tega, drugi drugega. Največ pa je bilo zmotnih mnenj o prenosljivosti bolezni, kot na primer da se pri prvem spolnem odnosu ne moreš okužiti, torej da se ne moreš okužiti tam, kjer se dejansko lahko. Tvegano vedenje mladih in zgodnji spolni odnosi sodijo skupaj - Spraševali ste tudi po spolnem vedenju mladih. Spolne odnose je imelo kar 38,5 odstotka anketiranih srednješolcev in med njimi več fantov kot deklet. Ugotovili pa smo tudi, da so pri fantih zgodnji spolni odnosi povezani tudi s kajenjem in alkoholom, s tem da je kajenje celo zanesljivejša spremenljivka kot alkohol. Izostanki od pouka pri fantih niso v povezavi z zgodnjimi spolnimi odnosi, medtem ko se pri dekletih pojavljajo vse tri korelacije. Dekleta, ki živijo na vasi, se pozneje odločijo za spolne odnose, medtem ko pri fantih ni razlik. Pri prvem spolnem odnosu je uporabljala kontracepcijo le polovica vprašanih, dve tretjini vprašanih, ki še nista imeli spolnih odnosov, pa sta mnenja, dajo bosta uporabljali. Kontracepcijo uporablja 58,3 odstotka spolno aktivne mladine. - Primerjava dobljenih rezultatov z ugotovitvami drugih študij sicer ni povsem primerljiva, pa vendar, ali naša mladina s svojim vedenjem in znanjem odstopa od mladih drugje? Mislim, da ne odstopamo od preostalih regij, s tem pa, da so tudi osnovne ugotovitve več avtorjev tako v Sloveniji kot tujini povsod enake. Okostenelost poučevanja? - Če seštejemo vse informacije o aidsu, ki so bile dane v javnost samo v enem letu, je to ogromno. Pa vendar je znanje mladih o tej bolezni po vaši raziskavi sodeč in nasploh še vedno nezadovoljivo. Ali je informacij še vedno premalo ali pa je bil pristop neprimeren in so sporočila, namenjena mladim, šle mimo njihovih ušes? Čeprav je bilo veliko raznih programov, je bilo tega veliko premalo. Mislim pa tudi, da bi same oblike morale biti drugačne, metodološko drugače pripravljene, mladim prijaznejše. Tu bo dela še in še. In še na nekaj bo treba paziti. Teme o aidsu se v šoli pojavljajo obdobno, morda enkrat ali dvakrat na leto, ob svetovnem dnevu boja proti tej bolezni in še ob kakšni priliki. Toda za boljše znanje bi bilo treba o tem govoriti pogosteje, da bi se potem tudi bolj prijelo. Na našem Zavodu za zdravstveno varstvo smo se glede na te dobljene rezultate že odločili spremeniti pristop. Izdali smo zloženko kot urnik z mislimi mladih in lahko rečem, da je med učenci zelo popularna. Kajti na ta način ima otrok, ko pogleda, kaj ima na umiku, vizualno pred sabo tudi sporočila o tem, kako je treba ravnati. - Zdravstvena vzgoja v šoli s tem, da poteka v šolskih prostorih, dobi tudi pečat obveznega. Podajanje zdravstvene vzgoje izza katedra in sprejemanje tega znanja v šolskih urah ima pečat šolskega. Ali bi bilo mogoče težišče zdravstvene vzgoje prenesti iz šole v druga okolja, kjer se zbirajo mladi? Seveda je mogoče zdravstveno vzgojo tudi prenesti iz šole, vendar je to težje. V šoli so mladi najbolj dosegljivi. Lahko bi na primer poskušali med počitnicami z delavnicami, kazalo bi se povezati tudi z različnimi mladinskimi organizacijami, kar se že razvija, saj se mladi že sami obračajo na nas. Ta trend se bo, tako kot v svetu, razvijal tudi pri nas, ob tem pa naj bi zdravstvena vzgoja v šoli ostala kot del izobraževalnega programa. Mogoče pa bi kazalo spremeniti me- •be in sedanjosti akorkoli: novinarska slika in zapis sta dokumenta, ki se s hipnostjo in »navidezno močjo« ter aktualnostjo elektronskega medija lahko kosata mirne duše. Gibljive slike na zaslonu so res ekspresivne, a so prav zaradi svoje moči tudi prekratkega veka. In prav tu smo mi, »Gutembergovci«, v veliki prednosti. Naš Vestnik je seveda beležil tudi svetovne dogodke. Tako lahko najdemo odmeve na vietnamsko vojno, slike s šestdnevne vojne na Bližnjem vzhodu, v času vladavine Josipa Broza - Tita pa seveda - kar je normalno - ni smel spustiti (kot tudi drugi mediji M HM ■ HM Predsednik Josip Broz Tito je s soprogo Jovonko in najožjim spremstvom uradno obiskal tudi Vatikan kjer ga je sprejel papež Pavel VI. in se zadržal z njim v razgovoru poldrugo uro. Nato /e sprejel še njegovo spremstvo (na sliki}. To je bil prvi uradni obisk predsednika neke socialistične dežele vatikanski državi, druge so bile zasebne avdience. Bilo je tudi prvič, da so vatikanski avtomobili prišli v italijansko državo in. odpeljali tujega predstavnika na uradni obisk v Vatikan. Vatikanski tisk je označil predsednika Tita in papeža Pavla VI. kol dva največja pobornika mirnega ^žiija med tidrodi vsega ■ v______________________________ > todologijo, da bi pri učencih dosegli zavedanje, da to ni tisto, kar se pod prisilo moraš naučiti, ampak kar se želiš naučiti. Mlade bi morali bolj animirati in pristopiti do njih s ponudbo. Zdravstvena vzgoja naj bi ostala v šoli še naprej, ki pa bi jo bilo treba dopolnjevali še z dodatnimi neformalnimi programi. Zabavno naj bo -Ali je mogoče narediti zdravstveno vzgojo tudi zabavno in ali imamo ljudi, ki bi to znali narediti, jih je dovolj, ki bi prihajali v šolo? Učenci so najbrž naveličani gledati ene in iste učiteljske obraze. Zdravstvena vzgoja je lahko tudi zabavna. Pred kratkim smo se lotili akcije skupaj z radiom, ki ga mladi najraje poslušajo in na način, kot je mladim všeč. Radio je prišel na šolo, prišli pa smo tudi mi in odziv je bil enkraten. Neformalne oblike podajanja informacij so tiste, ki so pri mladih najbolj sprejete. Vendar pa kadra ni dovolj in tudi država temu še ne daje dovolj poudarka. Načelno da, vendar pa se vedno ustavi pri denarju. lis m ' ■ -Koliko je mladim dopuščeno ali omogočeno, da sami povedo, kaj je tisto, kar jih zanima, in kako naj jim bo posredovano? Mlade smo pritegnili k sodelovanju pri pripravi zloženke, da so sami podali svoje misli in risbe in so bili tako sooblikovalci zdravstvenovzgojnega materiala. Sami večkrat pripravljajo tudi razstave na šoli po svoji zamisli, mi pa jim pomagamo z materialom, ki je na voljo, in poskuša dobro in pozitivno. Jih res tudi kar se tiče zdravstven1 vzgoje? . . Vsekakor jih zanima. Želijo* informacij in so zainteresirani, mislim pa, da je od nas odvi® ■ kaj jim ponudimo. Misnw®’ ki moramo ponuditi. T°j®r dno ob naših obiskih našo • ko je vprašanj še in še. J da si informacijo želijo P®0 na drugačen in ne šolski naci ■ Mediji najbolj upoštevanLučit^J1 mo izpolniti njihove želje. Pred časom so si na neki šoli zaželeli, da bi imeli ob drugem tudi posvetovalnico. To smo jim potem tudi omogočili.' - Vse pogosteje se izrekajo negativne presoje, da današnje mladine ne zanima nič, ker je ■Koliko ste vi, zdrav5^ lavci, vir informacij m a Ali od koga dobijo mladini eč informacij? . .j,. Mi zdravstveni delavci P dih nismo na prvem smo jih v raziskavi vp«sa • kod dobijo največ infotni^ povedali, da so jim najbolj® vi mediji, televizija ..internet, piši, radio. Medij je svetu absolutno prvi-10.. tovili tako v naši raziskavi ® beremo tudi v tuji literati®!-macije, kijih mladim P° diji, so zanje prijaznejše, za učinkovitejše. Mladi si P dobijo informacije še® teljev, vrstnikov in tudi o In če sedaj pogleda®^ bilo naše mesto. Mi s®° ^li-sredni vir informacij stim, ki ga podajajo m a JI torej posredujemo znani6 j em, vzgojiteljem, starše® medijem. Zanimivo pa je, da ziskavi, ki smo jo Pre opravili tudi med osn°V^[|]i^ mladino, dobili drugačen glede pomembnosti virov cij. Njim je na prvem m® no šola in šele nato pri 6J Nje smo tudi vprašali, a ji velika nevarnost okužb® z Odgovarjali so, da jev sV varnost velika, v Sloveniji v Pomurju pa je skoraj n • se vidi, da problem P0®.^^ od sebe in živijo vP^P^jjji*1 so v domačem okolju jih to ne tiče. ■ »g šaK ne) njegovih svetovnih potovanj. Saj se še spomnite tisi ? najdražjem ptiču v Jugoslaviji? Seveda, to je bil galeb’ gVetoV' veliko, predsedniška ladja, s katero je Tito prekrižaril vsa na morja. A tokrat ne bi o tem. Ravno na današnji dan pred ose ,, mi leti je poročal naš Vestnik, da se je Tito, ki ga danes ,^e, z leve in desne, ga hvalimo in hkrati krivimo za razP |Olu srečal v zadnjih marčevskih dneh s takratnim papeže®^ VI. Posnetek seveda objavljamo s takratnim podpisom ^^il’ vzporedno z njim pa trenutek srečanja slovenskega Milana Kučana, in sedanjega papeža, ki nas bo letos znova obiskal. Seveda bomo tudi mi spremljati njegov enodnevni obisk, vi pa sami presodite - bolj za šalo kot zares -, katera slika je lepša - mi pa lahko le dodamo, da obe spadata v tako imenovani zgodovinski spomin, v album dogodkov, ki ga v naši' deželici na sončni strani Alp mnogokrat listajo in preskakujejo nervozni prsti. Zares. Predsednik republike Milan Kučar1 v Pavel II. na enem od srečanj; sta »pobornika mirnega sožitja ®e sveta«. 8. april 1999 KULTURA Spomladanski koncert MPZ Štefana Kovača Va dokaj visoki ravni I "am pevski zbor Štefana H kovača iz Murske Sobote tudiJi tUd‘letos ni izneveril M A ’ze tradicionalni kon-'okrat ■ ajer'm Se j* Predstavil i0S|...’J.e °Kazal, da ima zveste soboškega Mek nAAnamreC predPrejšnji zastavljen« ° P°lna)’ P°gumno iarc|Programsko politiko Uho.?” Visok Poustvarjalni ■Pesto v n ° mu zagotavlja visoko £aiani>> aSem ^orovodskem do- že J. . e značilnosti, ki tudi P J^tradicija, je treba ^sobo?1^0^11 Pr°8ra' ”skladb? Zb°ra: Poseganje ^sinici kl v kompozicij-"^zbn U presegaj° tradicio-^beskh? pristop’ter Pra-nr Sdb’ napisane po na-av Za ta zbor- V leto-bilitoOsnCertnem sporedu sta !^ba etng^asna (natančneje: meŠana zbora) Ave Priredba n aAukaszewskega ter ^Z^l^urske ljudske pe-Nsled? zjto Slavka Šuk-Ml?nnjaje bila vse Prej kot Priredba. Slavko ^skeni °r' nainreč v kompo-SonJez'ku s komplicirano \Cs °StruktUro in ■ za Iju-\ a .’2 nekoliko nenava-C1nk°vitim jezikom Nov '°na*no oblikovanje *L° *,f°no vocieni glaso-N?dellk Skratka: pose-K^dbah sodobnih sk-P^rjte * je hkrati »močna konstant reperto-, Sob°škega zbora, s^tej? Za Zbor torej’ ki Nkvzo .na dru®i strani pri-t^^iio?1 Poslnšalcev, ki s N zbor P°g'ed v sodobne ^il??83 ustvarjanja. I?biis? koncertni pro-prvem t?611 iz dveh de' d^Pson r N Mendelssohn, J'^ ‘eh’ bjekte arhitek-,PSeP|Osče'Spo,ncnike in N??Preni-.Zb^in PH'Z’N?kti s? kultu,’ne 'iNSkal'so Pa ali n skrb?8akulturne-lokalne ^v^^upin in ’da se zašči- Čebelnjak Josipa Murse na Krapju leta 1908 tijo in obravnavajo kot del kulturne preteklosti. Pri tem bo potrebno še ugotoviti dejansko stanje teh objektov (ohranjenost, ogroženost), in to zaradi izpostavljanja času in pogosto negativnega odnosa do njih kot motečega elementa v pokrajini. Na priložnostni razstavi v Ljutomeru, ki predstavlja del zastavljene naloge, želimo javnosti prikazati del zbranega fotografskega gradiva. Gre predvsem za zbrano gradivo društev in posameznikov, ki so bili nosilci pestrega družabnega in dru- štvenega življenja v avstro-ogrski monarhiji in kraljevini Jugoslaviji, saj so neizčrpen vir proučevanja kulturnega življenja vasi in trgov. Med društvi gotovo izstopajo kul-turno-prosvetna društva s številnimi sekcijami (pevska, gledališka, folklorna) kot tudi telovadna in kulturna društva (Sokoli in Orli v Ljutomeru in v okoliških središčih), gasilska društva, ljudske posojilnice, druga društva in združenja, organizacije, običaji, razgledniški motivi krajev, detajlov, objektov itd. Proč verige, proč okovi, Naj nas tujstvo zapusti, Mi smo Slavini sinovi, Ne trpimo v sužnjosti!’« (Medjimurski izdihljaji, Zora 1874/15) Takole na prvi pogled se zdi, da je eden od glavnih vrelcev, ki napajajo Flegeričevo pesniško izpoved, domovinsko-nacionalno čustvo. Nacionalna nesvoboda Slovencev, podjarmljenost tujcem, nacionalna neosveščenost, agitiranje za narodnostni angažma posameznikov ter zatiranje Slovanov, njihovo nacionalno prebujenje in slovanska vzajemnost - to so teme, ki napolnjujejo sporočilni segment celotnih pesmi ali pa ga sotvorijo skupaj z drugimi temami. Kot sotvorec pomensko-sporočil-ne strukture pesmi pa so te teme večkrat dokaj neorgansko vključene vanjo, tako da se ni mogoče izogniti občutku o njihovem nespontanem, hotenem uveljavljanju. Tudi pesnikova osebna prizadetost ob t.i. nacionalnih tegobah, ki sega od jeze preko tožbe (Domačinke II, Zora 1876/5) do sovraštva (Jesenska elegija IV, Slovanski svet 1890/ 23) in grožnje (Gazele, Slovanski svet 1891/14), ter njegovo pogojevanje osebne sreče z narodovo sta včasih prepatetični, da bi mogli biti pristni. Vsekakor je Flegerič pristnejši izpovedovalec v drugih pesmih, hiperprodukcijo domovinsko-naico-nalne tematike pa je mogoče pripisati dvojemu: v danih zgodovinskih okoliščinah je bil to Flegeričev pesniški odziv na slovenskega duha časa, ki je na- revijalistiki; z njo je obrobni slovenski pesnikovalec laže prodrl v osrednjeslovenski periodični tisk kakor z izpovedjo drugih razsežnosti človekovega bivanja, saj je tam hodil po že izhojenih poteh. Nadaljevanje znanega pa je deloma značilno tudi za Flegeričevo upesnitev domovinsko-nacio-nalne tematike. Izhajajoč iz romantičnega prešer-novskega nasprotja med domačijstvom in tujstvom je namreč spregledal krepitev slovenske nacionalne (samo)zavesti, slovenske literature, slovenskega meščanstva itn. v 2. polovici 19. stoletja. Podobno pavšalno je pesniško »ocenil« narodnostni položaj takrat v Prekmurju (Prekmurski glasovi, Zora 1878, štev. 5) in - morda le posredno informiran -»pozabil« na slovstveno delo (npr. Košiča, Agu-stiča, Borovnjaka idr.) ter kulturnojezikovne navezave prekmurskih Slovencev s štajerskimi in osrednjimi, o čemer je do takrat nekajkrat poročal tudi že slovenski tisk. Takole pravi v prvem od šestih Prekmurskih glasov: »Tožna, žalostna krajina, V kteri vlada tuja pest; Med slovenskimi jedina, Kder se ne budi zavest! Zobci svoje ostre brane Naglo begajoči čas Zarezuje strašne rane, Sveta zemlja! V tvoj obraz. Brez poguma, brez kreposti, Radosti, navdušenosti, Kakor da bi bil zaklet, V sužnjost je tvoj rod zapet!« Če odmislimo Flegeričevo ponavljanje preizkušenih vzorcev v upesnjevanju domovinsko-nacio-nalne tematike, pa lahko rečemo, da je le-to v odnosu do enega najaktualnih družbeno-političnih vprašanj tistega časa interaktivno: kakor je po eni strani Flegeričeva domovinska pesem bila odziv na sočasno dogajanje, tako je po drugi strani na slovenskem severovzhodu, ki je bil zaradi večjega deleža narodnostno neosveščenega kmetstva in malotrštva nacionalno ranljivejši, vzbujala narodnostno afirmativna čustva, pesnik sam pa je tako izpolnil nalogo, ki jo je v svoji domovinsko-nacio-nalni poeziji (poleg poštenosti, pravičnosti, resnicoljubnosti, umnosti in zmernosti) nalagal posameznikom: »Delajmo, trudimo se! Brez setve ni cvetja, ni sadja, / Vsak posameznik naj bo veri in rodu v korist!« (Slovencem, Slovanski svet 1890). (Nadaljevanje prihodnjič) 1O (IZ)BRANO 8. april 1999, V Murski Soboti Tragedija pri Beltincih Amnesty international M arsikdo se je v teh dneh spraševal: Kaj je danes narobe s tem svetom? S pomočjo različnih medijev smo lahko priča vojaškim spopadom, pobijanju ljudi, letalskim alarmom, stiskanju ljudi v kleteh, nemočnemu bežanju žensk, otrok in starcev pred smrtjo. Skratka, spet smo priča trpljenju v krajih, ki niso tako daleč od nas. Ob bobnenju letal nad nami se zdi, da je vojna še bližje. V tak čas so padle aktivnosti članov Amnesty International Slovenije v Murski Soboti. Aktivnosti, s katerimi bi želeli ustanoviti skupino oz. podružnico društva Amnesty International Slovenije v Murski Soboti. Kaj sploh je Amnesty International? Amnesty International (v nadaljevanju Al) je mednarodno gibanje, ki združuje več kot milijon članov in podpornikov iz skoraj 200 držav po svetu. Združuje prostovoljce, ki se s svojim delovanjem zavzemajo za preprečevanje kršitev nekaterih najbolj osnovnih človekovih pravic, ki so zapisane v Splošni deklaraciji človekovih pravic iz leta 1948. Borimo se proti kršitvam osnovnih, temeljnih človekovih pravic, kot so pravica do življenja, pravica do prostosti, pravica do osebne varnosti. Nasprotujemo mučenju ali okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. Zavzemamo se, da nihče ne sme biti zaprt ali drugače nadlegovan samo zaradi miroljubnega izražanja svojega mišljenja, da nihče ne sme biti zaprt, priprt ali drugače fizično omejen samo zaradi barve kože, spola, jezika, etničnega porekla, če ni uporabljal ali zagovarjal nasilja. Prav tako se Al bori tudi za pošteno in takojšnje sojenje vsem političnim zapornikom. V navedenih primerih kršitev človekovih pravic člani Al pišemo neposredno vladam držav, kjer se te kršitve dogajajo. S pisanjem pisem, apelov, z osveščanjem javnosti o kršitvah po svetu, torej s čim širšim mednarodnim pritiskom na vlade, kjer se dogajajo te kršitve, poskušamo doseči, da vlade storijo vse, kar je v njihovi moči, da same prenehajo s kršitvami oziroma da ukrenejo vse potrebno, da kršitev na njihovem ozemlju ne opravljajo opozicijske oz. nevladne skupine. Mednarodni pritisk pa Al vrši tudi na medijski ravni (npr. vsako leto objavi Poročilo o kršitvah človekovih pravic po svetu -Amnesty International Report) in na diplomatski ravni (Al sodeluje npr. z Ekonomskim in socialnim svetom Združenih narodov, Svetom Evrope, Organizacijo afriške enotnosti idr.). Al poskuša biti pri svojem delu čim bolj nepristranska in neodvisna. Pri delu Al so enako obravnavane vse države sveta tako na “zahodu” kot “vzhodu”, na “severu” ali “jugu” (kar lahko vidimo na primer v že omenjenem vsakoletnem Poročilu Al). Nepristranskost zagotavlja tudi načelo, da člani Al ne raziskujejo kršitev v lastni državi - to opravijo raziskovalci Al iz drugih držav. Prav tako Al ne favorizira oz. izrecno ne podpira nobene vlade, nobenega političnega ali verskega sistema. Človekove pravice iz Splošne deklaracije morajo zagotavljati vse vlade, vsi politični in verski sistemi. In te pravice morajo biti zagotovljene vsakomur, brez diskriminacije. Seveda si Al ne dela iluzij, da lahko sama spremeni svet. Vendar pa lahko vsak, ki mu ni vseeno, kaj se dogaja po svetu, primakne vsaj en majhen kamenček v mozaik boljšega sveta. In svet se začne spreminjati. Zato ste vsi, ki vas zanima še kaj več o Amnesty International, vabljeni na predstavitveno predavanje, ki bo v soboto, 10 aprila, ob 17.00 v predavalnici Zavoda za zdravstveno varstvo Murska Sobota v Ulici arhitekta Novaka 2b v Murski Soboti. Pripravili bomo zanimiv program z diapozitivi in glasbo. Upamo, da bo tako zaživela skupina Al tudi v Murski Soboti. ' Pa ne pozabite: vedno je bolje prižgati vsaj eno svečko kot preklinjati temo. GORAZD TIVADAR,V. D. PREDSEDNIKA Al SLOVENIJE ■ Odmev mladih Ali jima je tega treba bilo, ne moreta več povedati Kam to vodi: skoraj petkrat več mrtvih Prava tragedija pa se je zgodila v nedeljo, 4. marca, ob 20.30 na cesti med Gančani in Beltinci. Prijatelja in soimenjaka: 23-letni Boštjan Nemeš iz Noršinec pri Murski Soboti in 24-letni Boštjan Luk iz Murske Sobote sta se peljala z močnim in hitrim opel senatorjem, katerega lastnik je bil Nemeš, iz smeri Gančan. Domnevno je bila vožnja hitra. Pred Beltinci je avto zapeljal na bankino, podrl tablo z imenom naselja (Beltinci), nato pa zletel s ceste in se prevračal po njivi in na koncu obstal na strehi. Voznik in sopotnik nista bila pripeta z varnostnima pasovoma, zato sta zletela iz avta. Enega je avto pokopal pod seboj, drug pa je obležal kakih deset metrov vstran. Umrla sta na kraju nesreče. V letošnjem letu (do torka, 6. aprila) je umrlo na slovenskih cestah 65 ljudi, kar je manj kot v enakem obdobju lanskega leta, ko je ugasnilo 88 življenj. Nespodbudno pa je stanje na območju Pomurja, kajti ceste so terjale v letošnjem letu že devet žrtev, četrtek je umrla v soboški bolnišnici 78-letna Katalin Horvat iz Doline pri Lendavi. Klonila je zaradi hudih poškodb, ki jih je dobila 16. marca. Tistega dne seje peljala s kolesom po prednostni Kranjčevi ulici v Lendavi, kjer je nanjo naletel avto, ki ga je vozil Tomislav P. iz Lendave. Voznik je domnevno izsilil prednost, ko se je pripeljal s stranske Kidričeve ulice. Tedaj je kolesarka padla in z glavo udarila ob pločnik. lani v enakem obdobju pa dve. Na cestah ugašajo predvsem življenja mladih in življenja Prekmurcev, saj je na cesti v Prlekiji umrla le ena oseba. Zami- sliti se (in kaj storiti) pa je treba tudi zato, ker je lani v vsem letu umrlo na pomurskih cestah 20 življenj, v letošnjih treh mesecih pa že devet. Najpog°steJe »j gedije na cestah d°^' koncu tedna (v petek P°. $ । soboto in nedeljo)- Prometna nesreča na lokalni cesti med Gančani in Beltinci, v kateri sta ugasnili mladi življem teljev in soimenjakov (Boštjanov). - Foto: J. Z. Krnica na skupščini Mrk enkratna življenjska priložil Polletna priprava za dve minuti prostorih soboške Ljudske univerze so se zbrali na redni letni skupščini člani astronomskega društva Krnica iz Murske Sobote. Društvo, ki ga sestavlja okrog šestdeset ljubiteljev astronomije, deluje že nekaj let, lansko pa je bilo po besedah predsednika Mi- Bodice, ki tudi gladijo edavno sem dobil na mizo nekaj številk radenskih Kaktusov, ki mi jih je poslal glavni literarni promotor Boni M. Logar, in moram reči, da sem se pošiljke razveselil. Razveselil predvsem zaradi svežine in poguma mladih ustvarjalcev že omenjenega Bonija, Vilija Belaka, Marka Cizla, Zlatka Hercega, Jožeta Kavčiča, Natalije Peršak, Lidije Radojevič, Damjana Sovca, Tomaža Verdeva, Manje Lilek, Hajdi, Sonje Šavel, Roka Vrbančiča in drugih, ki se »trudijo in utrujajo ta kulturno-umetniško-politično-znanstveno-satirični časopis na vrtu literarne sekcije KUD-a Bubla.« Seveda je zagon mladih neizmeren, prav tako njihova pikrost in »neprilagojenost« sedanjim (malo)meščanskim potrošniškim standardom. Mladi se predobro zavedajo, da so se znašli v »umazanem prahu svobode«, da je naša navidezna demokracija in »boj proti zlaganosti« nekaj takega kot misel pisatelja Vitomila Zupana, ko pravi: »Včasih začutim nepopisno željo, da bi nekoga zadavil s telefonsko žico, zdaj pa me zajebejo z brezžičnimi telefoni.« Krasno. Mladi točno vedo, v katerem grmu tiči zajec, prav tako tudi njihove besede pri »starejših« mnogokrat naletijo na gluha ušesa ali celo na zgražanje, češ mladci, zakaj pa se greste (študentovsko) revolucijo v nekih malih Radencih, ki so znani predvsem po zdravljenju evropske mrtvoudnosti. A tako je. Starejši se pač raje zaklenejo v svoje steklene zvonove in kukajo na svet iz varne razdalje naslonjačev, medtem ko mladi, med njimi Damijan Sovec, pogledujejo na majajoče se zidarske odre, na katerih se dogajo tudi to: Oni dan sem šel po gajbo piva, tistega svetlega težaka, rogatega, kosmatega visokooktanskega goriva za trudnega in žejnega težaka. Pa ga je zmanjkalo -osvežitev pa taka! Osvežitev pa taka, sam dodajam, zatopljen v številke radenskega Kaktusa, ki niso samo razpihali tamkajšnjega kulturnega mrtvila, temveč ponudile obilo branja za vse generacije. MILAN VINCETIČ« tje Slavinca najuspešnejše: »Naše društvo je bilo lani eno najbolj aktivnih astronomskih društev v Sloveniji. Najpoglavitnejši dosežek je bil priprava, zidava in otvoritev observatorija pri osnovni šoli v Fokovcih. Drugače pa smo nadaljevali z našimi standardnimi aktivnostmi: med počitnicami smo imeli astronomski tabor za osnovno- in srednješolce v Fokovcih, organizirali smo različna opazovanja, na primer roj Perzeidov, na šolah pa smo pripravljali astronomske večere.« K temu je sodil tudi projekt računalniškega opismenjevanja, letos pa imajo v okviru odprte šole na gimnaziji razpisane izbirne vsebine iz astronomije. Društvene aktivnosti pa so se precej povečale pri raziskovanju domnevnih sledi meteorita, ki so bile najdene v Kuršincih pri Mali Nedelji. Kot kaže, iz vsega skupaj ni bilo nič, saj niso našli nič takega, kar bi kazalo na padec meteorita, po besedah Primoža Kajdiča obstaja le majhna možnost, da se je meteorit ob padcu raztopil (če je bil leden, op. a.) oziroma sublimiral v paro. Gre pa vseeno za prve tovrstne sledi v Sloveniji, saj nikjer drugje po državi ni niti ene najmanjše sledi o kakršnem koli meteoritu. Letos bodo dejavnosti društva podobne lanskim, člani si želijo obiska planetarija v Miinchnu, ki je lani spodletel, a tega verjetno ne bo mogoče organizirati pred drugo polovico oktobra. Največji dogodek letošnjega leta pa bo viden ne samo pri nas, ampak tudi v nekaterih drugih deželah po svetu. Gre za popoln sončni mrk, ki se bo zgodil 11. avgusta in ki je postal svetovna turistična atrakcija, saj različne potovalne agencije že organizirajo potovanja na Madžarsko, v Romunijo, Francijo, Turčijo in še drugam, kjer bo viden sončni mrk. Člani Krnice se pospešeno pripravljajo na opazovanje mrka, saj bodo takrat organizirali tudi astronomski tabor v Fokovcih. Za opa-zovanje sončnega mrka želijo najti mesto, kjer bo najugodnejše vreme in kjer bodo najboljše možnosti. To bi lahko bilo pri av- sed strijskem Grad‘UAl^J madžarskega Som panaTromejniku^V nec. Vsekakor bo n® ^1 tro reagirati, saj b°^jse^ ga dve minutiin” ,T Toda ravno v obdobju vidi Pred pul/pj nec Priložnost za P bi Sj.1# astronomije: »BO J sponzorjih. LaSoiZ^/ več. Mrk H « ker je to vebka2bN dijsko bo zG° jfatipf^ Treba bo organi2”. in vpise novega c J dam se, da bo ev padla, ker ga Pote pov J bo, toda računam- st^ j novih članov vse® ^tro1* / I je bistveno. Lju j veseli, ker je P°v soncem, l”00.1^flN116.« jih straši in gre za nekaj sk ^^0 m Turistično društvo MAK iz Pristave je ime ° svoj občni zbor, katerega sta se udeleži pfe^|j5{ podžupanja ljutomerske občine Marija GjerkeS soD dj Pomurske turistične zveze Štefan Dravec, navz s0 d predstavniki drugih občinskih društev. Na 2 novega predsednika, to funkcijo bo opravlJ !> ^ medtem ko bo za tajniške posle skrbela ^uris^^P točko pa se je predstavil turistični podmla g ” društva Pristava, kije za svoje delo v pret® priznanje Turistične zveze Slovenije. • 8. april 1999 (IZ)BRANO svetovnem dnevu zdravja Staranje - odvrzimo predsodke Svetovna zdravstvena organizacija ob mednarodnem letu starejših in ob svetovnem dnevu zdravja ugotavlja, da je branje prebivalstva eden največjih izzivov, s katerim se bo j^j^al svet v naslednjem stoletju ITI । j pa Je tudi velika priložnost, kajti stari ljudje tudi lahko ve-UJJ^ Popevajo. Bodimo dejavni v tretjem življenjskem obdobju je Za . °^an letošnjega svetovnega dneva zdravja, ki ugotavlja, da •Ifužbi l Se ze'° Pomembno, da ohranijo svojo aktivno vlogo v telesni’ j 1Vna starost pa zajema vsakršno razsežnost življenja na ^^vni in duhovni ravni. , Posameznik lahko veliko sto-r'Za to, da v kasnejši dobi osta-jdrav in aktiven. Pravi živ-^bki slog, vključenost v dr-^'n° in družbo ter okolje, ki jira starostnike, pripomore k jrnu počutju starejših. Indi-Wne napore v smeri aktivne ^tosti pa mora podpirati in do-Po®jevati politika, ki zmanjšuje Enakopravnost in revščino. s' stari ljudje so enaki - predsodek vno in so zdravi, medtem ko so nekateri mlajši velikokrat na slabšem. Med starimi ljudmi so tudi individualne razlike v bioloških značilnostih večje, kot je to pri mladih. Na primer dva desetletnika lahko imata bolj podobne značilnosti kot dva osemdesetletnika. resnica - ljudje se starajo vsak lsv°j način bejstvo je, da se ljudje starajo * M svoj način, kar je odvisno jogih dejavnikov, tudi od spojnega in kulturnega ozadja jega, ali živijo v mestu ali na jju, ali v industrijskem svetu jnj razvitih državah. Stari j, predstavljajo zelo raznoliko Mnogi starejši živijo deja- Moški in ženske se starajo na enak način - ženske in moški se starajo različno Ženske živijo dlje kot moški in so tudi v mlajših letih odpornejše od moških. Seveda pa daljše življenje še ne pomeni tudi bolj zdravega življenja, se pa vzorci zdravja in bolezni pri moških in ženskah močno razlikujejo. Dolgost življenja žensk je kriva, da pogosteje obo- za zaščito žab °zor, žabe na cesti [U^^m obdobj . nekaterih odsekih veliko žab, ki ob p W U jMo cesto. Tako je bilo tudi na veržejskem mostu m zaK »ustavili mreže, ki bodo preprečevale, da bi žabe v času pa enja JVremena "a ceste. Projekt so speljali na pobud > Sredj Sv0 v S0le Murska Sobota, pri tem pa so jim pomagali Pur st eno % Nam^^u^no in z izkušnjami pa še Prirodoslovni mu j Projekta je, da bi zaščitili žabe, ki so kot vse dvoživkePn je pa tudi del raziskovalne naloge, kjer bi spoznah, kohko m žabe^?"^0 na tem območju, poleg tega pa so lahko odseki, kjer p p množično na cesto, zaradi spolzkosti zelo nevarni. S° iZVaja" • &p°rnnit b °veniji> verjetno rta n Protnetnih znakov o Eeže „St' so se odločili je dvi8njena cesta lenosti ^Ogočala nekatere jie. Žara-3 SC proiekt lažje 6 Njenih' reke Mure jgočm« j Podhodov, ki jaiaj0 Žabe neomejeno tajile n^' Potrebno je bilo manijoDC aj mrež, medtem v z mnek°d V tujink kier dhoHlh ^ern3”11 ščitb° žabe’ na dr. rinp 'ahko žabe AmJj0 stran. ejulMv^ ^b?redvid2° na tem °bmo- ^ijeln^0 Žabo ali ^J^asu p j bo> da Je KV. p rjenJa moder, zelene žabe, tudi regice, krastače in morda česnovko, ki je zelo redka žaba in živi v Sloveniji samo na tem območju. Če bo žab veliko, bo smiselno, da se v prihodnje naredijo trajne ograje. Žabe so pomemben povezovalni člen v prehranjevalnih verigah, kjer so tako plen kot plenilec, na primer uničujejo mrčes in so hrana štorkljam. Žal pa je življenjski habitat vedno manj ugoden za življenje živali, tudi za žabe. V preteklih letih so še posebno intenzivno izsuševali določena območja, s čimer so zmanjšali njihove življenjske prostore, ponekod pa jih kar uničili. Marsikje se je s tem uničil ekosistem. Danes, če že ni prepozno, bi se moralo že začeti reševati tisto, kar je ostalo, predvsem pa, da se ne bi naredila še večja škoda. Projekta zaenkrat ne financira vesti 6' aprila vlomil V 00° tol^eV' V Lim 11in ukradel avtoradio, vreden • čakal Paje izginU 26 000 tolarjev. Vv°rek na parkirišču' Sk°de J£ vletnih prostorih sta- ie izbruhnil požar v .. :e dimnikar, SPodnji Ščavnici 45b. _ Sreeo prav v tistem času na obho načinu, kako je delovna zmogljivost ohranjena pri različnih skupinah starejših ljudi. Kako hitro bo upadla telesna zmogljivost, pa je zelo odvisno od zunanjih dejavnikov, ki se nanašajo na življenjski slog človeka. levajo za kroničnimi boleznimi, vemo tudi, da ženske pogosteje obolevajo za osteoporozo, diabetesom, zvišanim krvnim tlakom, inkontinenco in artritisom. Moški pa so bolj nagnjeni k srčnim boleznim in možganski kapi. Starejši so slabotni - mnogo starejših ohranja visoko delovno zmogljivost Kot pri vseh drugih vidikih staranja obstajajo razlike tudi v nihče, odvisen pa je samo od za-nesenjaštva učiteljev Srednje zdravstvene šole, pobudnikov Marjana Vaupotiča in Saša Babiča, dveh učenk Marija Čirič in Nine Sreš ter Francija Kosija iz Turističnega društva Veržeja. Obe učenki pa se bosta z žabami podrobneje ukvarjali v svoji raziskovalni nalogi, saj vsakodnevno preverjata, kaj se dogaja ob mreži. Pri tem pa ne gre prezreti tudi dejstva, da imamo v tem koncu Slovenije mnoge zelo redke vrste žab, ki jih ni nikjer drugje v Sloveniji, in temu bi morali namenjati več pozornosti in jih zaščititi. A. N. RITUPER RODEŽB Starostniki nimajo kaj prispevati - v resnici starejši lahko veliko prispevajo družinam, družbi, gospodarstvu Pri plačanem delu je manj starejših ljudi, pa ne zaradi manjše fizične zmogljivosti ali zaradi starosti, ampak zaradi pomanjkljivega znanja ter diskriminacije starostnikov. Vendar pa starejši ljudje pomembno prispevajo k neplačanim delom tako v kmetijstvu, neformalnem sektorju ter pri prostovoljnih delih, so pa tudi pomemben podpornik družin svojih otrok. Ta prispevek starejših je običajno neo- pažen in podcenjen. Starejši ekonomsko breme družbe - starejši še na več načinov prispevajo k ekonomskemu razvoju Tudi naša družba je šele korak naprej od obdobja, v katerem je starejše delavce močno spodbujala, naj zapustijo plačano zaposlitev. V razvitih družbah pa se vse bolj krepi spoznanje, da bi starejšim morala biti omogočena polna zaposlitev, dokler bi si jo želeli. Starost človeka ne bi smela ovirati in mu preprečevati, da bi opravljal tudi plačano delo. Dejstvo je, da so upokojenci lahko zelo aktivni tudi po upokojitvi in s svojim delom veliko prispevajo k razvoju družbe. PRIPRAVILA MH ■ Z okrožnega sodišča v M. Soboti Obtoženi je nedolžen Državno tožilstvo umaknilo otožbo zoper obdolženega, ker ni dokazov za očitano mu dejanje 3. junija 1996. leta je nekdo v Galušaku v občini Svetij Jurij ob Ščavnici zabodel s kuhinjskim nožem v vrat 78-letno Terezijo Čagran, nato pa - kot smo sicer poročali v Vestniku - zažgal njeno staro hišo, ki je zgorela, truplo za zoglenelo. Preiskovalni organi so osumili storitve tega dejanja mladoletnika iz bližnje okolice, državno javno tožilstvo pa je zoper osumljenca vložilo tožbo na Okrožno sodišče v Murski Soboti. Bilo je kar nekaj sodnih obravnav (sicer zaprtih za javnost, ker je bil obtoženi v času, za katerega se mu je očitalo kaznivo dejanje, mladoletnik). Obtoženi je ves čas dokazoval, da dejanja ni storil. Enako je seveda dokazoval tudi njegov odvetnik. Državno javno tožilstvo je na nedavnem sojenju svojo obtožbo naposled umaknilo, ker ni bilo dovolj dokazov, da bi osumljeni in pozneje obtoženi res storil očitano mu dejanje. Zdaj pa namerava M. K. vložiti tožbo za odškodnino zaradi trpljenja, ki ga je prestajal, ker je bil obtožen umora. S tem pa zadeva Galušak ni končana. Preiskovalci še naprej stikajo za storilcem. Težko je pač verjeti, da bi se starka sama zabodla in se prepu stila ognjenim zubljem. Š. S.B Anketa Svetniki dobijo preveč K er se v javnosti pojavljajo številne dileme o plačah občinskih svetnikov, smo skušali od navadnih smrtnikov zvedeti, kakšni so njihovi pogledi na to dokaj občutljivo po- dročje. Kot boste lahko prebrali, je njihov odnos do prejemkov svetnikov precej kritičen, hkrati pa dodajajo, da bi kazalo nagrajevanje članov občinskih svetov, ki jim kapne nekaj cvenka v žep tudi ob vodenju posameznih delovnih teles ali že s članstvom v njih, prilagoditi splošnim gospodarskim razmeram. Pri tem imajo v mislih zlasti tista podjetja, kjer si zaposleni z rednim delom ne prislužijo niti za človeka vredno življenje. Blanka Varga, nezaposlena delavka iz Lendave: Moram povedati, da niti nisem dosti seznanjena s plačami občinskih svetnikov. Znesek, ki ga dobijo lendavski svetniki in je v javnost pricurljal s pomočjo medijev, se mi po mojem mnenju zdi očitno previsok. Pri tem se mi nehote vsiljuje primerjava s plačami zaposlenih delavk v podjetju Elek-trokovina v Lendavi, ki mesečno prejemajo le okrog 40 tisoč tolarjev, zato bi slednji znesek morah dvigniti ali pa prejemke svetnikov znižati na primemo raven. Ludvik Gal, avtoprevoznik iz Doline pri Lendavi: V tem trenutku nisem preveč dobro informiran o tem perečem problemu, zdi pa se mi, da so plače lendavskih občinskih svetnikov na splošno previsoke, zlasti v primerjavi z delavci, zaposlenimi v drugih dejavnostih. Pri tem nekatere ženske v tovarnah, kjer izpolnijo dokaj visoko normo, dobijo malo več od svetnikov, ki si ta denar prislužijo z udeležbo na eni seji občinskega sveta. To se mi ne zdi prav, zato se sprašujem, ali je naša država pravna, kajti takih izjem, ki so jih deležni svetniki, si ne bi smeli privoščiti. Agata Semen, kmetovalka iz Srednje Bistrice: Kar je preveč, je preveč. Svetniške plače so za naše razmere očitno previsoke. Za sedenje na sejah, kjer nekateri celo spijo, šo tako visoki prejemki neupravičeni. Poleg tega ne delajo dovolj, vsaj tega navadni občani tako ne občutimo. Moti me tudi, da si moram kot kmetovalka krvavo prislužiti denar za preživetje. Ali ni zgovoren primer, da moramo krmiti dalj časa tudi po deset bekonov, da šele potem dobimo toliko denarja, kot ga v enem dnevu prej mejo občinski svetniki? Ignac Kovačič, upokojenec iz Ljutomera: Zdi se mi in o tem sem tudi prepričan, da so zneski, kijih dobijo občinski svetniki, previsoki. Spominjam se, da sem dobil lani kot predsednik komisije za štipendiranje iz sklada Viktorja Kukovca le okrog 2 tisoč tolarjev, pri čemer so mi precejšen del tega zaslužka odtegnili pri dohodnini. Kje je tu logika? Menim, da so plače svetnikov previsoke, saj se ne bi smele dvigniti čez 10 oziroma 12 tisočakov za udeležbo na seji občinskega sveta. Ali se ne zavedamo dovolj usode tistih delavcev, ki prejemajo za svoje delo zares nizke plače? Martina Kuhar, laborantka iz Murske Sobote: Od kolegice sem seznanjena, koliko prejemajo svetniki Mestne občine Murska Sobota za udeležbo na posamezni seji mestnega sveta. Gre za znesek, kije visok skoraj 19 tisočakov. Ta znesek se mi na prvi pogled ne zdi pretirano visok. Sicer pa ne bi rada na pamet ocenjevala njihovih prejemkov, zato bi težko postavila merila zanje. Verjetno so odgovorni realno ocenili vrednost tako opravljenega dela. Navsezadnje se morajo svetniki odločati o vrsti pomemb nih zadev, ki zadevajo vse nas, kar seveda terja, da delajo dobro. MILAN JERŠE, FOTO: NJ ■ 12 KMETIJSTVO 8. april 1999, Cene krmil SKZ Kmetovalec Ljutomer KZ Ledavski dol Cankova TOVARNIŠKO IME PAKIRANJE MPC v sit/kg MPC v sit za kg PU-PREDSTARTER 10/1 86,00 PU-STARTER 50/1 58,75 62,80(40/1) PU STARTER 10/1 65,00 S-DOJ 50/1 41,75 8EK1 50/1 42,50 43,80 (40/1) BEK 2 50/1 41,60 (40/1) SUPER BEK 35 10/1 71,00 SUPER BEK 35 40/1 67.00 TL-ŠTARTER 10/1 56,00 TL-ŠTARTER 50/1 50,52 51,50(40/1) TL-PIT 1 50/1 34,00 35,90 (40/1) TL PIT 2 50/1 34,90 SUPER-U-3 40/1 49,50 SUPER MIKS 30/1 174,40 BRO-ŠTARTER 10/1 66,50 BRO-ŠTARTER 25/1 62,90 BRO FINIŠER 25/1 59,20 NS-K (ZA NESNICE) 10/1 59,00 57,60 KRMILO ZA KONJE 50/1 72,60 DOBRODEJ ZA PUJSKE 5/1 237,94 DOBRODEJ ZA GOVEDO 5/1 183,64 BOVISAL 5/1 125,10 VITAREDIN 2/1 215,00 228,30 KRAVIMIN 1 5/1 205,30 KRAVIMIN 2 5/1 223,40 KRAVIMIN 3 5/1 191,00 211,40 KRAVIMIN 3 25/1 181,28 KRAVIMIN 6 5/1 142,00 144,90 KRAVIMIN 6 25/1 124,00 PRAVIMIN 1 5/1 204,00 228,30 PRAVIMIN 2 5/1 191,00 206,50 PRAVIMIN PUJ 5/1 276,40 PRAVIMIN PUJ 25/1 245,60 PRAVIMIN PIT 25/1 193,28 PRELAC, mleko v prahu 25/1 148,20 JEČMEN rinfuza 20,90 OVES 40/1 19,00 PŠENIC. KRMILNA MOKA 35/1 16,86 17,30 (40/1) SONČIČNE TROPINE 33/1 32,27 31,10 (rinfuza) RIBJA MOKA 50/1 202,40 179,20 (rinfuza) SOJA 50/1 56,90 SOJA rinfuza 42,50 44,10 MESNA MOKA 25/1 70,00 65,10 MIXOMEL, mleko v prahu 25/1 148,20 SUPRAMIN F 4 30/1 393,33 SUPRAMIN KDM 2 30/1 241,53 SUPRAMIN Z-6 30/1 236,00 GSELLMAN G-40 20/1 272,00 GSELLMAN G-43 20/1 233,75 GSELLMAN G-74 20/1 343,20 GSELLMAN G-36 20/1 159,00 Obisk pri vas doma Dobre molznice Ena od kravje dala 6.500 litrov mleka a mnogih kmetijah, kjer (še) imajo krave, ji ne pasejo več, tudi jih ne gonijo iz hleva, ampak le futrajo. Pri Čukovih v Hrastju -Moti pa je drugače. In to se jim lepo obrestuje. Aktualno Driske pri govedih tem času je v Prekmurju precej težav z driskami in kašljem pri govedih. Gre za virusne bolezni, ki pa pri slabše odpornih živalih (visoko breje, po porodu, po preboleli kakšni drugi bolezni) lahko povzročijo še dodatno infekcijo z bakterija- mi, kar bistveno poslabša stanje. Ko opazimo, da je v našem hlevu ena žival dobila drisko, da je padla količina mleka in da živali slabše jedo (posebej silažo), je to v tem času najpogosteje znak, da smo v hlev dobili omenjeno virusno infekcijo. Če imamo v hlevu teleta, ki še sesajo materino mleko, le-tega začnemo takoj prekuhavati (naj vre nekaj minut) in zmanjšamo količino na polovico, drugi polovici pa dodajamo raztopino rehidracijskih soli (lectade, IN-klyt, ipd.) ali čaje (šipek, suhe borovnice ipd.). Kadar NABERGOJ veterinarski inženiring Moravske Toplice, d. o. o. Obveščamo cenjene stranke zunaj občine Moravske Toplice, da se lahko odslej poleg zdravljenja vaših živali obrnete na nas tudi zaradi OSEMENJEVANJA, PLOPNOSTNIH MOTENJ, ZDRAVLJENJA SOMATSKIH CELIC IN ZAŠČITE PRED RDEČICO. Delovni čas: NEPREKINJENO. Pokličite nas po tel. številka 48 230 ali nas obiščite v Moravskih Toplicah. Turnišče: cene pujskov rvi dan v aprilu so na sejmu v Turnišču prodajali 40 pujskov, starih od 8 do 11 tednov in težkih od 25 do 35 kilogramov. Povpraševanje je bilo tokrat nekoliko večje, saj je lastnike zamenjalo 26 živali, za par pa je bilo potrebno odšteti od 13.000 do 16.000 tolarjev. V dveh govejih hlevih na kmetiji Franca Čuka v Hrastju - Moti imajo tačas 30 glav goveda, od tega 12 krav molznic, drugo pa so telice in pitanci. Reja je »pod nadzorstom« strokovnjakov ŽVZ Murska Sobota, saj redijo tudi bikovske matere. Čukova kmetija zdaj obsega 20 hektarjev lastnih površin, plus dva hektarja, ki ju imajo najeta. Koruzo za siliranje in za spravilo v zrnju pridelujejo na sedmih hektarjih, pšenico in ječnem sejejo na petih hektarjih, na preostalih njivskih površin pa pridelujejo krompir in še nekatere poljščine. Ne gojijo pa sladkorne pese. Nekaj hektarjev pa je seveda tudi travnih površin, od tega dva pašnika, ki sta razdeljena na pet tako imenovanih čredink. Živino, ko použije travo z ene, preselijo na drugo čredinko in tako naprej. V jeseni pa pasejo vsepovprek. Pašnika sta v bližini ceste Ljutomer-Radenci in marsikdo je že postal pozoren na Čukove krave, saj imajo nenavadno velika vimena. Logičen sklep: prav gotovo so zato tudi odlične mlekarice. »Naše krave dajo med dvema telitvama nekje v povprečju 5.500 litrov mleka, do pred kratkim pa smo imeli kravo, ki je dala 6.500 litrov mleka. Imamo sicer simentalsko pasmo, ki pa je mešana,« mi je povedal starejši gospodar Franc, rojen 1933. leta, ki pa delo in vodenje kmetije počasi prelaga na sin Mirana. Taje sicer zaposlen, a rad dela pri živini. Ne bi pa šlo, ko bi ne bilo tako zagnana tudi žena Fran-čika, ki predvsem strojno molze krave. Miran je poročen s Sonjo, ki pa se veliko ukvarja (in to je dobro) z otrokoma. -Koliko litrov mleka pa namolzete dnevno in koliko v celem letu? sem vprašal Franca Čuka. »Dnevno od 180 do 200 litrov, lani v celem letu pa smo prodali 60.000 litrov mleka. Dobro je, da pa tele že ima drisko, tisti dan ne dajemo mleka, ampak samo napitek iz rehidracijskih soli, drugi in tretji dan pa polovično količino mleka in polovico omenjenega napitka. Kadar so teleta huje prizadeta, otožna, odklanjajo mleko (napitek), bo seveda poleg omenjenega potrebna tudi veterinarska intervencija (takrat poleg omenjenih dodatkov dodamo še probiotske praške, oglje, antibiotske tablete ali praške itd.). Vsem živalim v hlevu priporočamo vtem obdobju mešati med hrano dodatek ADU, ki bo bistveno ublažil prebavne težave in pomagal skrajšati čas bolezni. Odraslim živalim, ki so huje prizadete, merimo telesno temperaturo, in če je le-ta nad 40 in so živali tudi breje, bomo tudi takšnim morali pomagati z injekcijami. V tem času ne pokladamo hrane, ki pospešuje prebavo, npr. silažo, repo, peso, ampak v glavnem seno in suhi zdrob. Huje prizadetim lahko kuhamo tudi napitek iz lubja mladega hrasta, ki vsebuje mnogo proti driski koristnih sestavin. Podobno deluje tudi preparat Farmatan, ki vsebuje tanin iz divjega kostanja. imamo zbiralnico kar doma, tako da prihaja cisterna na dom. Prej smo vozili mleko v vaško zbiralnico.« -Kaj pa predvsem pokladate molznicam - razen seveda, da jih puščate na pašo - da imajo tolikoooo mleka? »Običajno krmo: koruzno in travno silažo ter dodatke: pšenični zdrob, ječmen.« Tako je povedal Franc Čuk, iz hleva katerega prihajajo tudi dobro rejeni goveji pitanci. V razgovoru je razkril, da je sicer podedoval sedem hektarjev zemlje, hektar in pol je podedovala žena Frančika, doma iz Stare Nova vasi, devet hektarjev površin pa sta kupila. Z dohodkom s kmetije sta dala zgraditi tudi hleve, pomagala sta sinu in hčerki pri gradnji hiš, veliko denarja pa je šlo tudi za kmetijsko mehanizacijo. To sta Čukova začela kupovati po 1973. letu; najprej traktor Zetor 25 KS, potem traktor Fiat Štore, nazadnje pa spet traktor Zetor, vendar je ta zelo močan. Na kmetiji imajo tudi kombajn za siliranje (silaže pri- Škodljivec čebule ■ čebulna muha kodljivci - pojem obsega vse živali, ki škodujejo rastlinam, tako vretenčarje, npr. ptice in sesalce, kot tudi majhne živalce, npr. žuželke, pršice, mehkužce in ogorčice. Če škodljivca na rastlini vidimo, ga določimo. Toda pogosto mora- mo škodljivca ugotavljati po simptomih poškodb, ki jih je povzročil na rastlinah; to je zlasti pogosto pri mikroskopsko majhnih živalcah, kot so pršice in ogorčice. Simptomi se spreminjajo glede na vrste rastlin in škodljivca, ki povzroča poškodbe, na splošno pa so povezani z načinom, kako se škodljivec hrani. Številni sesajoči škodljivci, kot so to npr. ogorčice, živijo v steblih, listih ali koreninah, kjer sesajo sok iz rastlinskih celic. Številni sesajoči škodljivci nosijo virusne delce na svojih ustnih delih in jih prenašajo, ko se gibljejo z okužene rastline na zdravo. Druga skupina škodljivcev ima ustne dele oblikovane za grizenje ali strganje, z njimi naredijo luknje v listih, steblih ali koreninah. Med take škodljivce spadajo gosenice, ličinke grizlic, žerke, ličinke muh, hrošči, strigalice, polži in polži slinarji. Čebulna muha (Hylemia antigua) Čebulna muha je najhujša ško-dljivka čebule in česna, pojavlja se na čebuli, česnu in poru pa tudi na drugih rastlinah iz družine čebulnic. Pojavlja se v mesecih med junijem in avgustom, prvi znaki pa so lahko vidni že v maju. Rastline čebule poble-dijo, venejo in odmirajo. Odrasla žuželka je podobna hišni muhi. Rumene do rumenosive muhe, ki imajo temnejše noge, se pojavljajo v mesecu aprilu in odlagajo jajčeca na liste mladih čebulnic. Odrasla žuželka ima 6 milimetrov dolgo telo. Ško- Tabela: Insekticidi proti čebulni muhi Insekticid Aktivna snov Čas uporabe Karenca Količina sredstva ACTELLIC • 50 pirlmifos-melil ob naletu muh 14 dni 5-10 ml/100 m2 8ASAMID granulal itazomet inkorporacija 45 dni pred setvijo zagotovljena s 30- 60 g/m2 oz. saditvijo časom uporabe BASUDIN 20 diazinon ob naletu muh 63 dni 20 g/10 I vode BASUDIN WP 40 diazinon ob naletu muh 63 dni 0,2 g/101 vode CONFIDORE SL 200 imidakloprid ob naletu muh Udri 20 ml/101 vode DIAZINON 2 'I, prašilo diazinon inkorporacija, Iretiranje tal 63 dri 200-300 g/100 m2 DUFISBAN E -48 klorpirifos Inkorporacija, treliranje tal 63 dni 60-80 ml/100 m2 PINUREL D klorpiritos * cipermetrin Iretiranje tal 63 dni IOm-15 ml/100 m2 PIRIFOS - EC klorpirifos Inkorporacija, (rotiranje tal 63 dni 60-80 ml/100 mZ ROGOR - 40 dimetoat zalivanje ob višini čebule nekaj cm 63 dni 0,2 g/101 vode TRIGARD 75 WP ciromazin zalivanje tal ali Iretiranje na 1 dni 14 dni 1,5-3 g/100 m2 VOLATON EC-500 loksim * topilo ksilol ob naletu muh 91 dni 20-25 ml/1001 vode VOLATON G ■ 5 % loksim inkorporacija ob Iretlranju celega zemljišča 91 dri 800-1000 g/100 m2 ob kotiranju v vrsle 200-300 g/100 m2 VOLATON G ■ 10 % inkorporacija ob Iretlranju celega zemljišča 91 dni 400-500 g/100 m2 ob Ireliranju v vrsle 100-150 g/100 m2 KME^^ služba^ Čukove krave imajo velika vimena, zato tudi dajo med dvema $ ma 5.500 pa tudi (rekorderka) 6.500 litrov mleka. - F°t0, pravijo 80 traktorskih prikolic, uskladiščijo pa jo v dveh ležečih in enem stoječem silosu); imajo stroj za baliranje sena, samonakladalno prikolico, cisterno za gnojevko itd. -Imate tudi kdaj kaj prostega časa? »Na kmetiji, vsekakor pa tam, kjer imajo živinorejo, ga skoraj ni. Pri živini je treba opravlati vsak dan ne glede na petek in svetek, kot pravimo, torej zjutraj in zvečer krmiti in molsti ter kidati gnoj. Veliko je dela na poljih itd. Z ženo sva včasih sicer šla na kak izlet, ki ga je orga- niziralo upokojensko drus J ko nisem več glavnem doma, Frančika P in tam pridruži izletnike ■ j ščim ji, saj je zelo pridna m živini.« |frapt Tako mi je PriP°ved°L^ Čuk. No, da, nekaj je pr' Frančika, sin Miran Pa^ selj redkobeseden. se tudi s snaho Sonjo, H ^e, za hip iz nove stanovanjs^ Kot sem že zapisal,se j1 otrokoma. Eden je stai.^| drugi pa tri leta. Š. SO do delajo belkaste, breznoge ličinke oz. žerke, dolge približno 9 mm, ki grizljajo srce čebule in česna. Posamezna ličinka lahko uniči več rastlin. Nato se te zabubijo v zemlji. Muhe letajo v maju, običajno tedaj, ko cvetijo višnje, v nekaterih letih in lokacijah pa je lahko to že konec aprila. Muhe se hranijo najprej na plevelih, po oploditvi pa odložijo jajčeca posamično ali po nekaj skupaj (4-12) med čebulne liste, pri zemlji, na čebulo ali v zemljo okrog čebule. Ena samica odloži 100-200 jajčec. Jajčeca odlagajo raje na čebulo v zatišju. Za razvoj jajčec je potrebna vlažnost (80 %). Če je višja ali nižja, je razvoj jajčec počasen. Ličinke se izležejo iz jajčec po 3 do 8 dneh in se takoj zavrtajo v čebulo ter se v njeni notranjosti hranijo.Med poletjem se lahko zvrstita dva rodova, toda večina bub prvega rodu ne nadaljuje razvoja v letu nastanka in prezimuje v tleh. Mlade rastline propadejo, ker jim žerke oz. ličinke popolnoma uničijo korenine, in se sušijo, starejše rastline pa izgubijo vrednost, ker žerke naredijo rove pri dnu čebulic. S tem je omogočen vdor povzročiteljev gnilobe in čebula se spremeni v smrdečo gmoto, kjer najdemo belkaste žerke. V eni čebuli je P°v (tudi do 50). Ličinke se Pr\a(jače' buli 15 do 20 dni. Takšna" bula tudi zaradi dodatni rijskega gnitja ni posebn0^ za presno uživanje. Ge u napada tudi čebulček,ta z lahkoto izvlečemo njeg° ste, ker so nagniti Pri osn iz^ Odrasle ličinke zlezel v zemljo, kjer se zabu U 10 centimetrov. Stadij bu do 15 dni, nato pa izletu0 ve generacije, ki lahko sp ali^ jajčeca na čebulo v ju® četku julija, vendar niso f/ ve kot tiste iz prve gen vi se še tretji rod, ki j®s® sti poru. Varstvo pred čebulno Kotprvoinnajpo^ da moramo upoštevati P barjenje - vrstenje vrtni površini. Čebuli nam® J stf ne lege. Čebulček,ce in seme pred saditVJšim^ vijo navlažimo ir: n j non prasivom. Ko ' nekaj centimetrov, z z rogorjem, nato pa s® preVe^J presledku 8-10 dnj.sk<|( lahko poškropimo' pripravki 15 do 2 1 muh. Tam, kier na^hP0 ras* pove čebulna muha, ^st^, pj varujemo tako (c® s ^j sadili v mesecu maj med občutljivim sta Ljcid^ granulatna zrnca din ali dursban ah P ki ^el?' lat. Na večjih zem Ji stavljena čebulni mu ^jo i «i mo - inkorporiram0 j cide, kot sta diazinoj1 .p pe volatonG5%,ve gnjat*1 uporabiti ob Pride bule za presno ra v Ji Manjše povrsin s pai°e 0 p^ spomladi Prekr'^JnCjo ^ijn^ prevleko. Tako od;c>> prečili zaleganje) 0t’^X| he v mlade rast up šem napadu Pa ^jn, pripravke, kot so b ^dJ padene rastlin® {g(I1 p! sežgemo, saj tu J' ■ 8. april 1999 KRONIKA 13 ^ditake so, žal, podobe življenja Izstradana živina crkava Zgodilo se je... polmesec dni je bila v hlevu poginjena telica Domačija v Melincih številka 5b je nekoliko na samem. V rek’ ko smo vprašali neznano vaščanko za pot do tja, je ker,L vetovala obisk, češ da se ne bomo mogli pogovoriti, Zaopala°9ar 06 spust'j° noter«. Pa ni bilotako: Olga Z. se nam je da *e po rodu od najejte Bistrice. Poroče-delala Jeanom in živela in Pozni letnem ob Paki. Klinec |nVP0Znala A^jza B. iz Preselit, 6 Je skupaj z otrokoma 'Metrio! °"Ski skupnosti in 'M 4 |6t । dva sina, stara 16 Maiz? Osemletno hčerkico. °*as|a ShU zvez pa sta že ^ininap R°bert lfk°.star27,je ta čas mati JSkem izgubil nogo in izživi na nne.Ve' kje živi; hčerka lbiGOr'Ckem' be Več vezTi P° Srrirti prve9a moža, ^,«je i7i. b'mi bilo najbrž la-^®aielaOd na®ern obisku, ^naredili bo zdaj zdaitudi l0’ naj si v samomor. Rotili smo n°stizbiie i, Vmisel nat° neum-^otroko in raiši misli na Boleča 7 Mal° smo jo pomirili. Miličih n.J°^a z domačije v "°5t;kohin rZne bi Prišla v jav-%|a na veliki petek Olga kovali Pk?C'ie' Policisti so P°-n|0'°l9o) in r ,e^°jzB. pretepal Sel^A^®0^^ Policisti M^B. na postajo, Sje'v?^ po-e 'kako težkem NodnS ie mož' odredil’ 1 Azilom a s Posebnim reše-l°rmOž V PSibiatriono bolni-S«.pa je tudi nekaj »za-%ihjs na9a °d dveh hlevov, mečki domačiji, je Zg skrbela veterinarska inšpekcija. prihajal neprijeten vonj. Šli so pogledat in našli mrtvo telico. Crknila je, kot smo zvedeli ob našem ob-I---- ------------ — 11 Hll IMS 1 .............j— Domačija Melinci 5b - Foto: N. J. isku, že februarja, a je niso mogli izvleči iz hleva, ker na kmetiji nimajo traktorja. Še naokrog po dvorišču so pogledali in naleteli na napol zakopana tri goveda, ki so crknila v januarju. Za odvoz ostankov vseh crknjenih živali je potem po- Se Zakaj so crkavale krave, bik in telica? Domnevno zato, ker so hudo stradale. Na domačiji v Melincih, številka 5 lani niso pridelali dovolj krme. Nimajo strojev za obdelavo polj in spravilo pridelka z njiv in travnikov, zato je kar nekaj od tistega, f i ■■ kar je zraslo »samo od sebe«, ostalo nepospravljeno. Pri hiši tudi ni denarja, da bi plačali strojne storitve. Živali so potem začele »odhajati« druga za drugo. Še vedno pa sta v hlevu, ki je bliže stanovanjskega dela stavbe, dve kravi, ki pa na srečo nista povsem izstradani. Zdaj, ko je »izbilo sodu dno«, so se zganili tudi nekateri Melinčani, ki so pripravljeni pomagati s hrano za živino. Srečna okoliščina je tudi, ker je na vrata potrkala pomlad in živalim bodo lahko pokladali tudi zeleno krmo. Na mnogih prekmurskih in deloma tudi prleških kmetijah ni več živine, ker da se je ne splača rediti. 2« ■ g Na domačiji v Melincih številka 5b pa so ohranjali živali, dasiravno jim niso imeli kaj pokladati, zato so končale klavrno. Kako naprej? Držimo pesti, da se bo na domačijo naselil mir. ŠTEFAN SOBOČAN ■ ^dušitev v gnojnični jami ---- smrt zakoncev Vogrin U ^aribor sVn0 kornunikacijskega centra Policijske uprave Z®°dil v n narn posredovali informacijo o dogodku, ki se je 4 ^hca 4'aprila’v z9°rr|ji Senarski pri Lenartu. Lenartu'in ^SSkaSelHrastovec kot "itj sc S'a °dšla nede'io okrog '•'»».e abl putila, da bo- sta šla zadnjič. Ker pa so ure tekle, njiju pa ni bilo od nikoder, so ju okrog 22. ure sorodniki šli iskat. Našli so ju v betonski gnojnični jami, veliki 2,5 krat 1,5 metra, globoki pa 1,7 metra. Gasilci in zdravstveni delavci so ju izvlekli, žal pa je bilo že prepozno: zdravnik je na kraju samem ugotovil, da sta umrla zaradi zadušitve z amoniakom. Preiskovalci pa so ugotovili, da sta zakonca v gnojnični jami odmaše-vala odtočne cevi, ki so bile speljane iz svinjskega hleva. Domnevno naj bi to počel (s kolom) najprej Milan, ki pa je med opravilom padel v jamo. Iz nje mu je pomagala žena Marjana, a je za- radi močne koncentracije amoniaka in drugih plinov tudi ona izgubila zavest ter se zadušila. Smrt zakoncev Vogrin, ki sta bila sicer doma na Negovskem Vrhu pri Benediktu, je boleče odjeknila po Slovenskih goricah tudi zato, ker sta zapustila štiri otroke, stare 13, 6, 4 in 2 leti. Tem bodo pomagali v nadaljnjem življenju sorodniki. Š. S.« Šratovci: Tat na gradbišču V noči z 29. na 30. marec je nekdo obiskal gradbišče ceste v Šrato-vcih in odtujil del gradbenega stroja, s čimer je povzročil za 150.000 tolarjev škode. Tišina: Poskus vloma v Potrošnik Neznanec, ki je v noči na 30. marec skušal vlomiti v Potrošnikovo trgovino na Tišini, je ostal praznih rok: ključavnica, ki jo je odpiral s silo, je bila zanj pretrd oreh. Škode je za 5.000 tolarjev. Krog: Vlomilec pri brodu V noči z 2. na 3. marec je nekdo vlomil v prostore bistroja Brod v Krogu in odnesel radiokasetofon in nekaj vina ter cigaret. Brodarsko društvo je oškodoval za 100.000 tolarjev. Šalovci: Oskubel avtomobilistko Nekdo, ki je ponoči 3. aprila vlomil v osebni avto, parkiran na dvorišču stanovanjske hiše v Šalovcih, je naredil lastnici za 50.000 tolarjev škode. Iz avta je namreč sunil avtoradio in dva zvočnika. Dobrovnik: Avto je zagorel 30. marca ob 8.20 se je zaradi napake na električni instalaciji vnel osebni avto Zastava, last S. R. iz Dobrovnika. Škoda znaša 100.000 tolarjev. Podgradje: Žerjavica je padla... Škoda, nastala zaradi požara na domačiji Ž. S. v Podgradju pri Ljutomeru, znaša 500.000 tolarjev. Zagorelo je 3. aprila okrog 8.15, ker je iz pečina trda goriva padla žerjavica na tla v bližini kavča. Ta se je potem vnel, ogenj se je (raz)širil in zajel tudi stenske lesene obloge. Požar so pogasili okoliški gasilci. Kocki Vrh: Vlom v vikend Med 25. marcem in 4. aprilom je nekdo vlomil v počitniško hišico na Kočkem Vrhu pri Cerkvenjaku. Izginili so razni tehnični predmeti v skupni vrednosti 800.000 tolarjev. Oškodovan je G. B. iz Maribora. Kobilje: Na klancu je padla Rozalija B. se je peljala s kolesom po klančku skozi Kobilje in zaradi domnevne vinjenosti in neprimerne hitrosti padla ter se hudo poškodovala. Ljutomer: Sam izročil pištolo Ljutomerski policisti so opravili na podlagi odredbe sodišča hišno preiskavo pri Slavku S. Ni jim bilo treba preveč brskati, kajti osumljeni je sam izročil malokalibrsko pištolo in dva naboja. Prijavili ga bodo sodniku za prekrške. Š. S. ■ Popravek in opravičilo Kdor dela - grešil. V prejšnji številki smo objavili fotozapis o bisernoporočencih Zver iz Gomilice; žal pa se je v besedilo dvakrat »vrinil« (kdo ve, odkod) priimek Pucko. Pravilno je seveda Zver. Jubilantoma in svojcem se opravičujemo, (šs) republika j SLOVENIJA i Ministrstvo za kmetijstvo, GOZDARSTVO IN PREHRANO Dunajska 56, 58 1000 Ljubljana, Slovenija telefon: 081 178 91 02, lalefaks: 061 178 BO 13 FINANČNE INTERVENCIJE V KMETIJSTVO 15.aprila 1999 je zadnji rok za oddajo obrazca Podatki o kmetijskem gospodarstvu Dobite ga na svoji območni enoti kmetijske svetovalne službe Slovenije. Naslov za oddajo: Poslovno združenje prehrane Slovenije - GIZ, Slovenska c. 54, 1000 Ljubljana. Kmetje in poslovni subjekti, ki obrazca ne bodo oddali do 15. aprila, v letu 1999 ne bodo upravičeni do intervencijskih sredstev. Afera Prelog na sodišču ■ ' ? ' jo ' ^Qto^asilci, tQ^e'°sebni avto, parkiran v Slomškovi ulici v Murski Soboti. Goreč avto so sicer ' Ž. a veliko niso mogli rešiti: avto je za odpad. Oškodovana je L. K. iz Murske So- 500.000 mark za obresti Ko bi kreditojemalci vračali posojila ... i bilo najbrž vse O. K. Toda nekateri posojilojemalci so dolg zavarovali s čekovnimi blanketi, ki jih ni bilo mogoče vnovčiti; drugi so zastavili razne tehnične predmete, ki pa jih kreditodajalka ni mogla prodati v ocenjeni vrednosti ... Včeraj se je začel na okrožnem sodišču v Murski Soboti sodni postopek zoper obtožena zakonca Janeza in Anico Prelog iz Radenec. Obtožnica jima očita poslovne goljufije. Prelogovi so imeli družinsko podjetje Goldeja, ki je bilo registrirano med drugim tudi za tako imenovani finančni inženiring: najemanje posojil po mesečni obrestni meri 5 do 6 odstotkov in »plasiranje« kreditojemalcem po mesečnih obrestni meri 5 do 6 odstotkov. Pa stroški »inženiringa«? V pogodbi o posredniškem zastopanju je bilo določena mesečna dveodstotna provizija. Sodišče je včeraj dopoldne najprej zaslišalo Anico Prelog, ki je izjavila, da je vse posle vodila sama in da mož ni imel nič zraven. Izjavila je, da ni šlo za nobeno poslovno goljufijo, pač pa za posel, ki pa ni tekel tako, kot si je zamislila. Prek oglasov in pozneje s sklenjenimi pogodbami o prevzetem denarju je res pridobila denar (v glavnem devize), izplačevala pa je tudi visoke obresti, vendar se je zataknilo potem, ko mnogi kreditojemalci niso vračali anuitet v določem času. Prišlo je do »kraha«, še posebno potem, ko je dal neki večji vlagatelj zadevo v javnost. Brž so se pojavili skoraj vsi, ki so vložili denar (zaradi visokih obresti), in zahtevali vrnitev. Ni ga bilo kje vzeti, ker so pač posojilojemalci »pozabljali« vračati dolgove, oziroma ga ni bilo mogoče iztržiti z zastavljenimi predmeti. V ilustracijo navajamo nekaj »zgledov«, ki kažejo na to, daje moralo »počiti«. M. D. je vložil 35.000 mark, na račun obresti je dobil 23.000 mark, od glavnice pa 11.000 mark. - D. L. je vložil 17.000 mark, izplačane obresti pa so 4.700 mark. - S. S. je vložil 40.000 mark, od tega je dobil vrnjenih 22.000 mark, znesek izplačanih obresti pa je 22.000 mark. - P. F. je vložil 40.000 mark, vrnjenih mu je 5.000 mark, dobil pa je tudi 17.800 mark obresti. - K. A. je vložil 16.000 mark, za obresti pa je dobil 7.000 mark. -S. B. je vložil 400.000 šilingov, izplačane obresti so znašale 104.000 šilingov. - L. K. pa je vložil 270.000 šilingov, izplačane obresti so zanašale 146.100 šilingov, glavnico pa mu Pre-logova vračata (na podlagi sodne izvršbe) v mesečnem znesku 80.000 tolarjev. Še bi lahko nizali »primere«. Anica Prelog, ki je v včerajšnjem dopoldanskem zaslišanju vse poslovanje prevzela nase, je povedala, da so tistim, ki so vložili denar, izplačali okrog 500.000 mark obresti. Ker pa še zdaleč ni bilo tolikšnega dotoka obresti od kreditojemalcev, je denar za izplačilo obresti jemala tudi (ali pa predvsem) od denarnih in deviznih vlog. O nadaljevanju sojenja, v katerem so zaslišali priče, bomo poročali v prihodnji številki Vestnika. S. S.I NA SCENI 8. april 1999, Da bo bolj vžg Prijavnice s fotografijo in pismom pošljite na naš naslov: Za rubriko Vaaau, Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. Lahko boste prav vi med tistimi, ki boste na lastni koži spoznali oziroma se prepričali, kaj pomeni, če vam kdo reče: »Vaaau!« 1 .Pošiljajte nam nenavadna pisma s kreativno vsebino. Pripišite kaj več o sebi, kaj imate radi, česa ne marate, katero šolo obiskujete in še in še ... Vse informacije prepuščamo vaši bujni domišljiji. 2.Fotografije iz bližnje preteklosti so obvezne. 3.Še naprej nam pišite vsi tisti, ki nam še niste. 4.V bobnu se vrtijo vsa doslej prispela pisma, ki so popolno opremljena: pismo, fotografija in kupon. 5. Pisma, kjer ni fotografije ali ničesar ne zvemo o vas, so v košu, zato pišite še enkrat. Vase zanimive fotografije želimo tudi objaviti. Če tega ne želite in ste pripravljeni sodelovati samo v akciji Vaaau!, nam to sporočite. Škoda bi bilo, da bi vaše zanimive fotografije ostale v predalu našega uredništva! Ime in priimek: Rojstni podatki: Stalno bivališče: Telefon: Višina, teža: Ostalo: r o g o s K. Rada te imam na svoj način. Še vedno mislim nate, čeprav te sedaj vidim v novi vlogi. Tina Zoran! Ko sem bila mlajša, sem imela svoje sanje o belem princu in tem, kakšen naj bi bil moj Ne pustijo naju sama! Pišem vam, ker sem v zelo nerodnem položaju. Imam fanta, ki pride večkrat k meni domov. Tudi moja starša pravita, da je bolje, da sva doma, kot da se potepava in pohajkujeva okrog. To je v redu, ker imava tako več časa zase. Moti pa me, da naju starši ne pustijo niti pet minut sama. Če sva v sobi, večkrat pridejo notri kaj vprašat ali kaj prinesejo ali se z nama pogovarjajo. Kot da se bojijo, da bi počela, ne vem kaj. Moram povedati, da skupaj še nisva spala in niti ne nameravava, zato bi nama starši lahko dali več miru. Nikoli pa tudi ne potrkajo, ko vstopijo v sobo. Nekoč sva se ravno poljubila in bilo nama je grozno. Branka Sram me je! Star sem 17 let in imam čudno težavo. Naj vam že takoj na začetku povem, da nisem preveč sramežljiv in sem velikokrat v središču pozornosti. Imam tudi veliko prijateljev in težav z družbo res nimam. Težava pa je v tem, da me je sram pred dekleti, ki so mi všeč. Če je katera takšna v bližini, sploh ne morem več normalno govoriti, zardevam, saj se bojim, da bi rekel ali naredil kaj napačnega, in bi se potem vsi smejali iz mene. Sploh ne vem, kako naj se tega rešim. Mislim, da prav zaradi tega nisem imel še nobene punce, ker to vse opazijo. Help, Mitja Draga Branka! Brez iskrenega pogovora s starši boš verjetno težko rešila tole težavo. Dejstvo je, da je starše strah, da se ne bi zgodilo kaj nepričakovanega. Kaj je to »nepričakovano«, pa se boš morala pogovoriti. To so torej njune skrbi, s tem da se boš morala pripraviti tudi na to, da bo pogovor nanesel na spolno vzgojo. Svetujem ti, da starše čim bolj pozorno poslušaš, kaj ti imajo povedati, in verjemi, da bo njima še bolj nerodno kot tebi. Ko bosta končala, razloži, da še ne nameravata imeti spolnih odnosov ter jih potolaži, da se boš o vsem poučila, preden > se boš odločila zanje. In tega se tudi drži. Starši pogosto ne vedo, kako naj navežejo । pogovor na to, zato jima pomagaj. Ko boste ([ ( razčistili, po vsej verjetnosti ne bosta več upadala v sobo. Dragi Mitja! Kaj ne poveš. Mislim, da ni bil še nihče brez dekleta samo za to, ker je zardeval. Vzrok je nekje drugje. Pa se vrniva k osnovni stvari. Vsak, prav vsak, se želi pred tistim, v katerega je zaljubljen ali ga spoštuje ali občuduje, pokazati v najboljši luči. Bolj si to prizadevamo in pazimo, kakšni bomo, bolj smo pod napetostjo in več možnosti je, da naredimo kaj narobe. Bojimo se, kako bodo drugi gledali na nas. Predlagam ti, da poskušaš, ko je ona v bližini, čim bolj pozabiti na to, da je tam, in biti takšen, kot si, ko si v družbi najboljših prijateljev. Morda pa te bo tvoja simpatija opazila I \ prav zaradi kakšne simpatične ; neumnosti, ki jo boš ušpičil pred njo. Ustavimo ga Ko preti stres drasli radi pravijo, da so mladi brez skrbi in brez problemov. Pa ni tako, problemi in težave se pojavljajo v različnih oblikah, različnih okoliščinah, predvsem pa se nas vedno kaj tišče ali nam ne da spati. Tudi mladi občutijo podobno situacijo precej stresno. Zgodi se, ko nas tišči v želodcu, ko si grizemo nohte ... Oglejmo si nekaj problemov, kako jih občutimo, kako naj se z njimi soočimo in jih rešimo. Freak Chick skate shop Lendavska 13a tel: 069-32-090 M. S. mož. Sedaj nimaš nič od tega, si bolj majhen kot velik, bolj plešast kot z gostimi lasmi in nimaš modrih oči. Ampak ljubim te takega, kot si, in ne bi te zamenjala za nič na svetu. Suzana Renata! Pozabi me, pozabi na najine skupne trenutke, in da sva bila nekoč par. Nič od tega hi več in © Čeprav nisi hotel(a), si izdal(a) skrivnost svojega(e) prijatelja(ice). - Počutje: Obupno. Zaželiš si, da nikoli ne bi odprl(a) svojih velikih ust, saj bo sedaj mislil(a), da si najslabši(a) na svetu in da ti ne more nič povedati. Uredi si misli: Nehaj se trpinčiti. Resje, resje bilo neumno, kar se ti je zgodilo, ampak vsakemu se kdaj pa kdaj zgodi kaj takega. Spomni se na to, da si mu (ji) vedno stal ob strani, da so bile njegove (njene) skrivnosti vedno zavarovane. Reši situacijo: Kakor koli si se zaklel(a), da boš držal(a) usta zapr->N ta, moraš sedaj svojemu prijatelju q priznati, kaj se ti je zgodilo. Manj g se boš trpinčiKa) in ne boš ves čas g v napetosti, kdaj bo izvedel(a), da si a. izdal(a) njegovo skrivnost. Glede na H tvojo odkritosrčnost ti bo prej ali E slej odpustil(a). < ©Vsa tvoja prihodnost je ena - velika skrb. Ali bo uspeh v redu? .. Katero šolo izbrati? Boš potem do-5 bil(a) službo? Boš imel(a) do-2 bro(ega) dekle (fanta), boš imel(a) g prijatelje ... Seznam je neskončen. O Počutje: Preveč skrbi je in pre-malo časa in možnosti, da bi vse cc to dobro proučil. Sploh ne ves, kako 2 boš obvladal(a) ta pomembna vpra- med nama se ne bo nič več zgodilo. Konec je! Simon Adrijana! Tako rad bi še enkrat zaplesal s tabo tisti ples kot takrat, ko so se lučke že začele prižigati. Tvoj povodni mož zaupno šanja, ki lahko odločilno vplivajo na to, ko boš odrasel. Uredi si misli: To niso vprašanja, ki bi jih lahko rešil enopotez-no in prek noči. Nima smisla, da te skrbi za stvari, na katere danes ne Mk ' moreš vplivati. Nekatere stvari se uredijo same po sebi. Rešitev situacije: Na list papirja si zapiši vse svoje življenjske cilje in želje. Od tistih najmanjših do izobrazbe, kje želiš živeti, kam potovati. Potem pa dobro premisli o tem, kakšni so postopni koraki in vmesne stopnje, ki jih moraš narediti, da prideš do svojega cilja. Brez tega, da bi sam migal s prsti, se ne bo nič zgodilo. © Od prijatelja ali prijateljice si si sposodil kakšno knjigo, majico ... potem knjigo izgubiš ali je mama »skuhala« majico. Uničenje. Počutje: Na vse pretege se izogibaš prijatelja ali se delaš, kot da se ni nič zgodilo. Uredi si misli: Čim prej se sooči s situacijo, da se je res zgodilo in da moraš čim prej povedati, kaj Kratek kviz Preveri, s katerimi trditvami se strinjaš 1 .Prepričan sem, da ljudje govorijo o meni. 2.Skrbi me, če me nič ne skrbi. 3.Ponoči ne morem spati. 4.Ne skrbi me samo zase, ampak tudi za druge. 5.Znan sem po tem, da sem vedno zaskrbljen. 6.Neprestane skrbi vplivajo name in na moj uspeh. 7.Vedno sem na robu, zato hitro se dogaja z izposojeno stvarjo. Prej poveš, prej si oddahneš, pa kakršna koli že bo njegova (njena) reakcija. Rešitev situacije'. Daš ji (mu) eno od svojih bluz ali knjig, ki si jih želi ali pa ji (mu) kupiš novo. Morda dobiš enako ali še lepo in boljšo. Pogovori se z njim ali njo, kaj si želi, in vztrajaj, da ji izgubljeno ali uničeno stvar vrneš. © Dobil si negativno ali slabšo oceno, kot si pričakoval ali pričakujejo tvoji starši. Ne moreš si izmisliti pravega odgovora, kako se ti je lahko zgodilo kaj takega. Počutje: Brezizhodno. Si prava zguba in s svojimi rezultati se ne moreš sprijazniti. Uredi si misli: Sprejmi to, kar si naredil(a), in se zavedaj, da za na stari starši, kdor koli že. Pravs° vo poznaš koga, ki bo razu _ tvoje težave. Morda imajo resi tvoje težave in prav 9o*0V®se tudi njim že zgodilo kaj podobneg 2.Pozabi skrbi! . Ko te tarejo skrbi, se po* ukvarjati s tistim, kar te veseli ir bava in ob čemer k?*!!S tivno plat življenja. Začni zanimivega, pokliči prijate ja, ven na igrišče, usedi se na vespo ... Ne zapiraj se v so»e stvareh, ki ti vzbujajo lepe o boš pozabil na drugo, in5j. se ti zdijo hudo zapletene, gubile svojo ostrino. 3. Prednosti! , Vse skrbi, ki se ti plet^ vi, niso enako P°^ odločilne. Naredi si spise zaj ne moreš nič več spremeniti. Tudi najboljši izgovor te ne bo rešil iz nastale situacije. Rešitev situacije: Vzemi si v roke knjige in ugotovi, kaj si naredil(a) narobe in česa se nisi naučil(a). Vzrok je lahko v tem, da si se učil(a) premalo ali pa da si se učil(a) napačno snov in poglavja. Pozanimaj se še pri profesorju in ga vprašaj, kakšne so možnosti, da si popraviš oceno. Morda se lahko javiš. Štirje koraki, da preženeš svoje skrbi 1 .Odpri se! Težave se takoj razpolovijo ali zmanjšajo, če se o njih odkrito pogovoriš. Pogovori se s tistimi, ki jim zaupaš, ponavadi so to prijatelji, sestra ali brat, lahko pa tudi starši, te skrbijo, in poglej Nekatere lahko resis ju F mislijo se ukvarjaj P°s tere bodo sčasoma membne. Zavedal P^ijS® seznam vedno pom’ rešimo vseh skrbi- 4.Razvrsti skrbi! Označi tiste skrbi' rešiš in vplivaš nanj -ki niso v tvoji dom0 ^joli' lahko P°Pravi® se s prijatelji .--T®Jor v to, ali bo zate Pr° ali se bosta mama forejS j(|j prepirala ... UkvaJ 1 mi, na katere la stv j tem, da boš r0^^ bodo tiste z drug k v® same po sebi. _ .^0- a gre vse tako, k° vzrojim. 8.V glavnem mi ljudje želijo slabo. 0-2 Spadaš med brezskrbneže, čeprav te vsake toliko časa obhajajo kakšne negativne misli in skrbi. Vse manjše pripetljaje ali nezgode znaš v trenutku pozabiti in nanje ne misliš več, stvari pa gledaš predvsem s pozitivne strani. Skrbi in stres nastanejo, če jih ne rešuješ pravočasno. Ti to dobro veš. 3-5 Ne sodiš ravno med tiste, ki bi se razburjaj za ^inPoO imaš pa veliko s majhna nepra^1 J spanje- až.ča5’ Še vedno pairn Krbi, ( kontrolirati svoje . nje. sii 6-8 Vse, kar se sivM zgodi in bi s®, srcu. Premišljuj® in si v misij P^ možne variant®' J Nekaj moraš n se-ji več ali manj . od bi, odvisno j0 sa se razburjam0- 8. april 1999 MULARIJA 15 M* prijateljica i^8akna8v6tllim„ ' ^■ežitan6tU 'ma Prijate|ja. ®?iniarn n !’ Iahko je človek. Tudi zat°vam j° St4?nia^ Blanka. Je Mavn 'n ima krajše rjave ^iutrani2elene °či se ji svetijo ^o ta'lahk°ii zaupaš vsako NiPri n,831'° zna obdržati zase. XX6l0U9aja-Smoz??® kniige' B°|eS 6Pravi £ el° veseli tudi glasba. %e, m. le Blanka zelo vesele ■Not Dtir-9JaS ie Zel° lep’ sai Stin d k? S'nička' NJena N Rai °brosrčnost sta zelo A Veste, kaj pravi prego-ž^voslovni vor: »Ljudje so kakor knjige, najprej jih gledaš od zunaj, a šele vsebina ti nekaj pove.« Da ne bom pozabila, Blanka je vedno nasmejana. Ko sreča prijatelja ali koga drugega, se vedno nasmehne. Je pa tudi velika ljubiteljica živali. Po horoskopu je ribi kot jaz. Je tudi samozavestna in vedno razpoložena za družbo. Veste, sploh nimam pripomb, kajti Blanka je zelo dobra duša. Tisti, ki pa nimate prijateljev, vedite, da vsak dan vzide sonce in da vas ima vsak dan nekdo rad. KLAVDIJA ZORKO, 7. B OŠ BOGOJINA > Y«voslovni dan malih Nfjev iz vrtca Urška m ^niina dp. siovni. ।1 naravOsi ejavn°st poteka v vrtcu Urška v eni skupini malih šo-VPst^- ' kism0 Vni krožek. Minulo soboto smo se odpravili na naravo-^iv9|iS®v strip s?a prezwe|i ob mrtvicah reke Mure. Kljub slabemu odzi-Sri10jihr"Srn° lepote naae dežele in se pri tem imeli lepo. N$s p°niočjo vSfarai in vzgojiteljica, ampak predvsem naši otroci, ki ^le^^ p°tse je °dn'ka Franca poskušali naučiti živeti z naravo. ^dp6|jg Majhne kuZkPre*za®ela v Veržeju, kjer smo si pri Franciju najprej ^Pravin Srr,°se do i? 'n table z naP'si dreves in grmov, ki so na učni poti. ^ilce^9 p°hocj P°staie za avtomobile, si nadeli nahrbtnike in se ^lis^ ajPr®i smo poslušali ščinkavce in se naužili lepot prvih r6g0 °nčkov, petelinčkov, vijolic, vetrnic, pljučnika... Ogle- ^iaii, ' s° bili S6Ve 1 i® Prišla na naši prvi postojanki k nam na obisk. |N% ■ kcuh. o a la^n' 'n žejni. Vas zanima, kaj smo jedli in pili? Hja, se n16 °dreZa| ^9eni nas ježe čakal, za kar je poskrbel naš Franci. seM °s kruba> ”oaPidil“ palice in nas naučil peči. Kakšen ka' s° lrneli srp3 ° °smoci'1’ ker smo bili nestrpni in smo ga hoteli Se s . p°im6 °tUdi namaz - zaseko in česen. Pekli smo še »ritke« lovili noVe °Vali ^mljice. Po okrepčanju smo nadaljevali pot in martinčka' ki se je prišel gret. Komaj smo žeJa9, To je Sm° Pepeli do nove zanimivosti - do zimskih vita-sOrišij d0Pa S0ii na Palici' ki jo potem divjad liže in zraven pije ?atrtavajo |Tlake in krastač. Najprej smo jih opazovali v vodi, ^""Nt °9romno k° Pa smo Pogledali pod noge, smo videli, da jih je N $o t0 žabe ^on?ai smo jih obšli, smo v vodi že zagledali novo N zelen hakan^ ae nismo videli, zato nam je Franci pove-No^Hidi C6z Pravo L Za^’ ki se ob Parieniu obarvajo močno modro. Odp .itro stg ^esa jn Pod katero je bila voda. Ob celotni poti smo Ni ? u9rrne’ tipične za Murine mrtvice. Niti opazili nismo, %' . se jg?° stran v r 'n Ze smo pri reki ■ kier nas ie P°bral brod in ^livig ra Doka^k°VCe na ^ok ljubezni. Z brodom bi se še kar p°ti re^e . .ala v vsei svoji veličini. Na drugem bregu smo še Urskih logov, ptičev in broda ... M. V. LEMUT V gledališču V sredo ob pol šestih smo se zbrali na postaji pred šolo in se odpeljali v Maribor. Izstopili smo pri Ljudskem vrtu in peš odšli do gledališča. Le-to je veliko, s stropa pa visijo čudoviti lestenci. Po stenah so ogledala. Plašče smo oddali v garderobi in po stopnicah odšli v lože. Ker sem sedela v prvi vrsti, se je na oder odlično videlo. Ogledali smo si komedijo Črna komedija. Predstava je bila super in zelo smešna. Govorila je o zaročencih, ki naj bi se poročila. Zaročenkin oče pa je hotel najprej videti njuno stanovanje. Najbolj zabavno je bilo gledati dogajanje samo. Ko je bilo na odru temno, so se igralci delali, da vidijo, ko pa se je prikazala luč, je sledilo dogajanje v temi. Igralci so se zaletavali in jezili. Ob koncu smo navdušeno ploskali, saj je bila predstava res čudovita. Nato smo se utrujeni odpeljali domov. KATJA VOGRINČIČ, 6. B OŠ TIŠINA Zvonček pripoveduje - Jaz sem zvonček. V zemlji imam čebulico. Rastem ob potoku. Obiskal me je palček. Skočil je na mene in zazvonil. Priletele so čebele. Bil sem jih vesel. - Jaz sem zvonček. Rasel sem ob potoku. Nekega dne je začelo deževati. Bil sem moker. Prišel je deček in me utrgal. Odnesel me je domov. Njegova mama mi je dala ime Lušček. - Pokukal sem iz zemlje. Okrog sebe sem videl zeleno travo in trobentico. Pozdravil sem jo. Trobenti- 88880 iW£3 S88S8 «8 8S088 38888 Mama je ena sama Draga mama, rad bi ti povedal, kako zelo te imam rad. Rad bi se ti zahvalil, ker si me dobro vzgojila. Že dvanajst let me vzgajaš, hraniš, učiš, čeprav imaš dosti drugega dela. MIHA ČERNELA, 6. RAZ. OŠ BOGOJINA ca mi je rekla: »Prvi znanilec si. Pa kako lep cvet imaš in visoko stebelce. »Tudi ti si lepa,« sem ji rekel. UČENCI 1.RAZ. OŠ GRAD: TIMI GOMBOC, SARA ŽOKŠ IN MARINA FERKO Kaj se zgodi, ko več ne sneži? Zima je odšla, sneg več ne leti z neba, tu pa je pomlad kot sončni žarek mlad. Zvončki in vijolice, trobentice rumene pa žafranček mlad prikukali so v zrak. Le kaj dogaja se s pomladjo, saj zima komaj minila je? Nič, saj to se zgodi, ko več ne sneži. URŠKA BALAŽIČ, 5. B OŠ BAKOVCI 8888 J-.&833 588883® 8®®8! 888888® ' kola po dobri igri Pr , deči Maribor ter osvo) cene točke v boju 23 ce, Potrošnik pa ie V jjipt magal Publikum in d° ob^ membne točke v boj nek v ligi. Prekm^ sta bila doslej vselej J privlačna za gledale®:, ha to, katero mostvo J * boljši formi. ^ak°.^2Ž Milovan Tarbuk - novi trener Mure da bo tudi derbi murski prvoligaški / in da si ga bo ogledalo tudi veliko ljubiteljev nogometa, to tem df bosta v Beltincih predstavila novi vodja strokovnega vodstva' Borut Jarc in novi trener soboške Mure Milovan Tarbuk, ki Je P nim vodil beltinskega prvoligaša. (FM) Nogomet MNL Lendava Rezultati - 16. krog Olirhpija : Kapca 1 : 1 Petišovci: Graničar O : 3 Dolina . Bistrica 0 : 5 Hotiza: Nedelica 2 Nafta vet.: Čentiba Hotiza Bistrica Nedelica Čentiba As Lajter Olimpija Graničar Nafta vet. Petišovci Žitkovci Dolina Kapca (-3) 1 : 1 1 : 14 14 0 0 72:12 42 1410 1 3 44:20 31 13 9 1 3 49:17 28 14 8 2 4 37:23 26 13 7 1 5 55:33 22 13 5 3 5 31:23 18 14 5 2 7 29:48 17 14 5 2 7 28:48 17 14 4 2 8 17:35 14 13 3 1 9 17:40 10 14 3 0 11 5:44 9 14 1 1 12 18:59 1 Rokoborba Sobočani sedmi v Nemčiji V Wittnu v Nemčiji je bil mednarodni velikonočni mladinski ekipni rokoborski turnir. Med osmimi ekipami iz petih držav je sodelovala tudi ekipa Murske Sobote in zasedla sedmo mesto, kar je uspeh, saj so Sobočani nastopili s kadetsko ekipo (R. Miholič, Krojs, Kuhar, Davidovski in S. Miholič). Najboljši v ekipi Sobočanov je bil Roman Miholič, ki je bil najmlajši. Na turnirju je sodeloval tudi mednarodni sodnik Stanko Šernek, ki je vodil . finalno srečanje med domačini in ekipo iz Amerike. (RB) Borut Jarc pri Potrošniku Beltinski prvoligaš Potrošnik je okrepil strokovno vodstvo■ $ namreč postal vodja strokovnega štaba članskega moštva, 1’ ner ostaja Jože Se vA predstavniki klu , tiskovni k^^lčiteV1*/ razlogov za to °d ( ■bila, da doseJeZneJ/ Sečkar nima za vodenje tekem। lige, sicer so zn zadovoljni. darja iz Celja in Korota®tre^ dtemkojena^^ sirijskega tret)®'( fen. Beltinskeg P statakovbO)U>J’ prvi ligi skupn Sečkar. (FM) Borut Jarc - novi strokovni vodja Potrošnika. Olimpijska kartica Kartica športne Občinska športna zveza Moravske Toplice je na zadl^a dila letošnji program športno-rekreativnih prireditev prireditev, začele pa se bodo z odprtim občinskim bo konec aprila, končale pa novembra z rnartinovim P° zg pa izstopajo aktivnosti iz nacionalnega programa obsežnega programa nameravajo z nekaterimi pomu r letne pogodbe o pokroviteljstvu. Dogovorili so se tu°l’rnoral športne zveze uporabljali olimpijsko kartico, za kar bo zf,jgto5 po 2.000 SIT. Pričakujejo tudi, da bi morala ob^naorta. okrog 1.500 SIT za vsakega občana za potrebe sP$ Kiub^jr Občinsko športno zveze Moravske Toplice včlanjenih g, G 8. april 1999 ŠPORT Miro Mašeč - trener slovenske reprezentance ^murski ribiči v slovenskem vrhu Radenčan Miro Matjašec se že kot 25 let ukvarja s športnim ri-bob/om in se je doslej uveljavil kot odličen tekmovalec tako v dresu ® Radgona kot v državni članski rePrezentanci, v zadnjem času pa 56 uveljavlja tudi kot trener sloven-stereprezentance. V svoji bogati športni karieri je bil večkratni prvak Slovenije in prejšnje Jugoslavije v ®Wpniin posamični konkurenci. Sodeloval je na evropskem članom prvenstvu na Portugalskem ’-r na šestih svetovnih prvenstvih naMadžarskem, v Italiji, Severni Ir-skiinPortugalskem. Kot član rad-9°nske ekipe je sodeloval tudi na 'ubskem svetovnem prvenstvu v an Marinu (najboljša slovenska 10. mesto) in v Franciji, škratje sodeloval tudi na svetov- J^iakaštvo nem prvenstvu v lovu na postrvi v Italiji in Franciji. Svoj največji uspeh je dosegel lani na svetovnem prvenstvu v lovu na postrvi v Franciji, kjer je med posamezniki zasedel 13. mesto, drugi dan tekmovanja pa je bil celo prvi in premagal vso svetovno elito. Če pa bi prvi dan tekmovanja ulovil eno ribo več, bi lahko zasedel tretje mesto in dobil' bronasto medaljo. Na svetovnem prvenstvu v lovu na postrvi pa je ekipa Slovenije predlani zasedla četrto mesto. Je edini kategorizirani športnik v prejšnji radgonski občini v državnem razredu. - Lani ste kot trener vodili slovensko člansko reprezentanco na svetovnem prvenstvu v Zagrebu, kjer je Slovenija zasedla enajsto mesto. Letos julija boste kot trener vodili slovensko mladinsko reprezentanco na svetovnem prvenstvu na Portugalskem, junija pa nastopili v članski reprezentanci Slovenije na evropskem prvenstvu v Dabli-nu. Kaj pričakujete? « Pričakujem, da bomo tako člani na evropskem kot mladinci na svetovnem prvenstvu v ekipni kot posamični konkurenci zasedli mesta pri vrhu, to je od petega do sedmega mesta ali celo boljše.« - Kaj pa menite o pomurskem športnem ribolovu? »Pomurski športni ribolov sodi prav v slovenski vrh, saj imata soboška in radgonska ribiška družina vsako leto v državni reprezentanci od tri do štiri tekmovalce. Žal pa imamo premalo podpore športnih zvez, saj moramo stroške plačevati sami. FERI MAUČEC« * ^ne občine Murska Sobota Anton Slavic je pripravil sprejem za kanuista Boruta Horvata, ^ah v Vere®a in trenerja Štefana Vargo, junake letošnjega svetovnega pokala v spustu na i/^^rešV ^ovi Zelandiji, ter jim podelil kristalne vaze. Kot je znano, je Borut Horvat zasedel tretje, Sedemnajsto mesto. Sprejema so se udeležili tudi načelniki, predstavniki športne zveze . 1 KKK Mura iz Kroga Janez Kumin. Fotografija: N. Juhnov Mali nogomet Vrček prvak Končano je bilo 'tekmovanje v zimski ligi ob Muri. Prvo mesto v končnici prvenstva (od 1. do 6. in od 7. do 10.) je zasedla ekipa Vrčka iz Murščaka. Najboljši strelec je bil Andrej Rožanc (Hrastje -Mota) z 39 goli. Vrček Murščak16 12 1 3 63:35 37 Vučja vas 1611 1 4 46:44 34 Radenska 1611 1 4 87:48 33 Veržej 16 9 1 6 69:70 31 Refleks 16 7 0 9 63:61 21 Loko 16 6 3 7 53:52 21 Veterani 16 8 2 6 95:76 26 Hrastje-Mota 16 7 1 8 74:75 22 Biser 16 6 0 10 48:85 18 Zoro 16 2 1 13 35:121 6 Kegljanje Sah zmagi ariana Tramška . i Pdpr ’ j praznuie 125-letnico, je na hipodromu v Ljutomeru kot ■"a jPil° kasaško dirko. Pred blizu 2000 gledalci je MaKotCev' ^^uspešnejši je bil Marjan Tramšek, ki je s kasače-1:ign'rn kasač6^ dose9el dve zmagi, hkrati pa v mednarodni dirki z 6 ^CerPa6ni ^erd November dosegel najboljši kilometrski čas aa°'er), 1 on0 domaoi kasači dosegli štiri zmage. Zmagali so: Savon (g n’0'v tretji dirki, Astor Law (M. Tramšek), 1:19,6, v četrti 1:18,8, v peti dirki in Gerd November (M. Tram- 50bili './Mi dirk^' ^ru9' mest' sta zasedla: APricot (M- šonaja), hjl e ln Noney Goal (J. Makoter), 1:18,9, v peti dirki. Tretji Gruškovnjak deveti Na Bledu je bil 20. šahovski festival oziroma močan mednarodni šahovski turnir. V skupini B sta nastopila tudi člana ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote Tomislav Gruškovnjak in Štefan Režonja ter dosegla lep uspeh. Med 69. šahisti je Gruškovnjak s 6 točkami zasedel deveto, Režonja pa s 5,5 točke petnajsto mesto. Namizni tenis - 1. liga n'ki na A-listi Ik^ir^nizan^ sodniški NaA‘ n°9°" ^sr ;drilki: Štet tako tri'e Koren, ari Ho/ lz len-rpe9. Kon- stantin Friedreich, Janko Idič in Zoran Žekš, vsi iz soboške sodniške organizacije. Na C-listi pa so: Borut Bači in Štefan Kepe iz lendavske ter Zoran Horvat, Robi Ritoper in Andrej Slamar iz soboške sodniške organi- zacije. FMi Olimpija 1816 2 0 106:27 34 Maribor » 1813 2 3 93:56 28 Preserje 1810 6 2 96:57 26 Krka 1811 3 4 90:63 25 MI Sobota 18 9 1 8 57:69 19 ERA Tempo 18 7 4 7 75:77 18 Učila Križe 18 4 6 8 79:85 14 Radgona 18 3 4 11 53:90 10 Radlje 18 2 2 14 46:95 6 Vesna 18 0 0 18 11:110 0 Namizni tenis - 2. liga Koma Puconci 1816 2 0 106:33 34 Petovia 1813 1 4 94:48 27 Ilirija 1810 4 4 89:61 24 Škofije 18 7 6 5 88:79 20 MT Sobota II 18 7 5 6 81:74 19 Arigoni 18 6 5 7 75:82 17 Partizan 18 6 4 8 72:87 16 Olimpija II 18 5 1 12 55:86 11 Melamin 18 5 0 13 45:93 10 Škofja Loka 18 1 0 17 42:104 2 0609 630 898, 041630 898 Poraza Nafte in Radenske V predzadnjem krogu prvenstva v drugi državni moški kegljaški ligi sta oba pomurska ligaša izgubila. Žalec je presenetljivo premagal Nafto iz Lendave s 6 : 2 (5146:4912). Za Nafto sta zmagala Peric, 849, in Žalik, 830, tekmovali pa so še Horvat, 780, Radako-vič, 841, Kopinja, 812, in Matjašič, 800 podrtih kegljev. Druga ekipa Konstruktorja iz Maribora pa je za 6 kegljev premagala Radensko s 6 : 2 (5130 : 5124). Za Radensko sta zmagala Lešnik, 906, in Steržaj, 893, tekmovali so še Kučan, 900, Kos 800, Drvarič, 761, in Emeršič, 864 podrtih kegljev. (MŽ, FM) Sl. Konjice Litija Konstruktor II Hrastnik Rudar II Radenska Kovinotehna Nafta Črnomelj Žalec Šoštanj Fužinar 21 19 0 2114 2113 21 11 21 10 21 10 21 10 1 1 1 2 1 1 21 10 0 21 21 21 21 9 2 7 1 3 2 3 2 2 6 7 9 9 10 10 11 10 13 16 16 127:41 108:60 97:71 88:80 86:82 84:84 81:87 81:86 82:86 69:99 57:111 48:120 38 29 27 23 22 21 21 20 20 15 8 8 Kajak-kanu Zmagal Miran Vereš Na Savi Dolinki pri Bledu je bila mednarodna tekma v kajaku in kanuju na divjih vodah. Sodelovali so tudi pomurski tekmovalci in se lepo odrezali. Najuspešnejši je bil Miran Vereš (Opel MS), ki je v absolutni kategoriji med kajaki enosedi zasedel prvo mesto. Kanuist Borut Horvat in kajakašlca Anja Kranjec, oba Kajak kanu Mura iz Kroga, pa sta bila tretja. Šport od tod in tam Nogomet - V Kobilju je bila prijateljska mednarodna nogometnih tekma mladih reprezentanc (do 17 let) Slovenije in Madžarske. Z visokim rezultatom 6 : 1 je zmagala Madžarska. Časten zadetek za Slovenijo je dosegel Časar. Namizni tenis - Na tretjem odprtem mladinskem turnirju Slovenije, ki je bil v Preserju, je sodelovalo tudi sedem igralcev Moravskih Toplic Sobote. Najuspešnejši med njimi je bil Puhan, ki je zasedel tretje mesto. Med šestnajst najboljših sta se uvrstila Koščak in Gider. (M. U.) Namizni tenis - V tretji odločilni tekmi za naslov prvaka v drugi medobčinski ligi Ljutomer je Agroma s Cvena premagala Demark s 5 : 3 in postala prvak. Na tretjem turnirju veteranov je zmagal Kamenščak pred Grlavo in Branoslavci - Ljutomerom. (NŠ) Košarka - Odigrani sta bili finalni košarkarski tekmi za naslov prvaka Pomurja. Rezultata: Claudia shop : Creativ II 75 : 60 in Creativ II: Claudia shop 61 : 58. Pomurski prvak je tako postala Claudia shop iz Beltinec pred drugo ekipo Creativa Sobote, Ljutomerom in Radgono. Najboljši strelec je bil Tratnjek s 53 koši pred Majcem, 42, in Ščavničarjem (vsi Beltinci), 27 košev. (K. Glažar) Strelstvo - V Turnišču je bil 7. regijski turnir za dečke in dekličev streljanju z zračno puško. Ekipno je zmagala SD ŠK Turnišče s 504 krogi pred SD Jezero Dobrovnik, 502, in SD Škorpijon, 491 krogov. Med posamezniki pa je bil najboljši E. Varga (Dobrovnik) s 182 krogi pred M. Hozjanom (Črenšovci), 175, in A. Gjerkešem (Turnišče), 174 krogov. (FB) Judo - V avstrijskem Rohrbachu je bil mednarodni C-turnir v judu za mlade do 18 let. Med 250 tekmovalci iz 17 držav je Lendavčan Matej Časar (do 50 kg) zasedel deveto mesto. (FB) Nogomet - V polfinalni članski pokalni nogometni tekmi na območju MNZ MS so nogometaši Tromejnika iz Kuzme presenetljivo premagali tretjeligaša Čardo s 4 : 1 in se uvrstili v finale, kjer bodo igrali z Beltran-som. V polfinalni mladinski nogometni tekmi pa je Potrošnik iz Beltinec premagal Bakovce s 3 : 1 in se prav tako uvrstil v finale, kjer bo igral z Rakičanom. Nogomet - V drugi polfinalni tekmi slovenskega pokala za ženske je ekipa Pande-Škale premagala Pohorje iz Ruš s 3 : 1. Strelki za Pande-Škale: Korpičeva, 2, in Horvatova. Ker je ekipa Pande-Škale zmagala tudi v prvi tekmi s 4 : 0, se je uvrstila v finale, kjer se bodo srečale z ekipo Jarš. (FB) Mali nogomet - V tekmovanju druge slovenske lige v malem nogometu vzhod so igrali: Fa Maik: Križevci 4 : 4 (Nemec 2, Puklavec in Ciglarič), Železne Dveri: Orkan 4 :12 (Vrbnjak 2, Kaučič in Kosec. (NŠ) Odbojka - V kvalifikacijah za 2. slovensko moško odbojkarsko ligo, ki bodo od 7. do 24. aprila, bodo sodelovali: Simonov zaliv iz Izole, Ljutomer (dosedanja drugoligaša), Beltinci in Mokronog (drugouvrščeni ekipi iz vzhodne in zahodne tretje lige). N. Š. Namizni tenis - V avstrijskem Linzu je bilo odprto mednarodno mladinsko prvenstvo. Med 300 igralci iz 18 držav je sodelovala tudi slovenska reprezentanca, za katero je igral Sobočan Jure Koščak, in ekipa Moravskih Toplic Sobote. Slovenija je zasedla četrto mesto, ekipa Moravskih Toplic Sobote pa je bila sedemnajsta. V kadetski reprezentanci Slovenije, ki je zasedla petnajsto mesto, je nastopil Sobočan Bojan Ropoša. Med mladinci posamezno sta se Koščak in Puhan uvrstila med dvaintrideseteri-co, dvojica Koščak - Šbul pa med šestnajsterico. (MU). Badminton - V Ljubljani je bil sklepni Top turnir za dečke in deklice do 15 let. Od Lendavčanov je bil Matjaž Žalik četrti, Igor Prosič pa peti. (FB) Namizni tenis Sobočani potujejo v Pariz V četrtfinalu Interpokala bodo imeli igralci Moravskih Toplic Sobote za nasprotnika francosko ekipo Issenne Entente Pongiste. Ekipa je iz predmestja Pariza, igra v drugi francoski ligi in se poteguje za uvrstitev v prvo ligo. Gre za močno ekipo, saj ji kot eni od nosilk tega tekmovanja ni bilo potrebno igrati kvalifikacij. Za Francoze igrajo Kitajec Chen Ping Xi, Danec David Johnston ter domačina Piero-Alain Seibert in David Bilous, kljub temu je soboška ekipa (Mirko Unger, Mitja Horvat, Gregor Kocuvan in Miran Solar) favorit srečanja. Srečanje bo v soboto, 17. aprila, v Parizu. Če bi naši igralci zmagali, bi bil to največji mednarodni uspeh Moravskih Toplic Sobote. M. U. ■ Speedway___________________________ V nedeljo dirka za DP v Petišovcih V Krškem je bila v nedeljo prva letošnja dirka za državno prvenstvo v speedwayu. Zmagal je državni prvak Ferjan (Ljubljana) z 20 točkami. Lep uspeh je dosegla okrepljena ekipa Lendave, saj je bil Južnoafričan madžarsklega rodu Karoly Lechky z 18 točkami drugi, domačin Gerhard Lekše s 15 točkami četrti in Jožef Koren s 13 točkami šesti. Lechky in Lekše sta vsekakor velika okrepitev za Lendavčane, ki bodo v letošnjem prvenstvu igrali pomembno vlogo. Speedway team Lendava pa bo v nedeljo, 11. aprila 1999, ob 15. uri na stadionu v Petišovcih pripravil drugo dirko za državno prvenstvo posameznikov. To bo prva letošnja prireditev od petih, ki jih bodo organizirali Lendavčani. Na dirki bodo nastopili vsi najboljši slovenski in hrvaški tekmovalci. V središču ljubiteljev tega športa bosta vsekakor novinca v ekipi Lendave Lechky in Lekše, ki bosta prvič nastopila v Lendavi. Poleg njiju pa bodo nastopili še domači tekmovalci Jožef Koren, Aleš Majhen in Kristjan Flac. (AM) Odb°i|ta ZZZ.. ~ Zmaga Pomgrada na Ravnah V prvi tekmi končnice državnega prvenstva za tretje mesto so odbojkarji Pomgrada iz Murske Sobote na Ravnah premagali domači Fužinar s 3 :1 (14:16,15:13,15:8,15:3). Druga tekma je bila včeraj v Murski Soboti. Pomgrad: Berdon, Horvat, Tot, Kerec, Čeh, Marič, Tinev, Demi-rovič, Fujs. 18 IZ NAŠIH KRAJEV 8. april 1999, Petdeset let zakona sta pred kratkim praznovala Marija in Štefan Tkalec iz Razlagove ulice v Ljutomeru. Štefan Tkalec seje rodil 15. 7. 1922. leta na Dolnji Bistrici. Po končani osnovni šoli je šel za fotografskega vajenca v Nagykanizso na Madžarsko. Po letu dni je bilo njegovega izobraževanja konec, saj so mojstra, ki je bil Žid, odpeljali žandaiji. Bilo je vojno obdobje. Oktobra 1943. leta je Štefan moral obleči madžarsko uniformo. Po osvoboditvi 1945. leta pa je bil vpoklican v jugoslovansko vojsko v Beograd, od koder seje vrnil 1948. leta. Kmalu zatem je poiskal svojo simpatijo Marijo Šumenjak s Hotize, rojeno 30. 7. 1924. leta, ki jo je sicer spoznal na veliki petek 1943. leta na brodu pri Hotizi. Poročila sta se 16. februarja 1949. leta in si ustvarila družino, s katero sta živela do 1965. leta na Dolnji Bistrici, jeseni istega leta pa sta se preselila v Ljutomer. Štefan seje zaposlil v ljutomerski podružnici Fotolika Celje, želel pa je postati samostojni fotograf. Želja se mu je uresničila 1968. leta, ko je odprl zasebni fotoatelje v Črenšovcih. Leta 1984 seje upokojil. Kdo bi vedel, koliko podob življenja (krstov, porok, obletnic, novih maš, portretov...) je posnel na steklene fotografske plošče, pozneje pa na filme? S svojim delom je mnogim ljudem zapustil nepozabne spomine. Zlatoporočenca Tkalec, ki jima je k jubileju čestital tudi župan Občine Ljutomer g. Jože Špindler, si danes krajšata čas z obujanjem spominov na mlada leta pa tudi na čas, ko so ljudje živeli v pomanjkanju. O tem rada pripovedujeta svojim vnukom in ti skorajda ne morejo verjeti, daje bilo nekoč drugače. Jubilantoma čestitamo! BESEDILO IN FOTO MARIJA TIVADAR ■ Obisk pri 90-letnici Zefika Juršič (dekliško Zemljič) iz Radenec se je rodila pred 90 leti v kmečki družini v Beračevi. Poročila se je, ko ji je bilo 22 let. Mož Tone je imel obrt za vodovodne inštalacije. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, žal pa so vsi že.umrli. Tudi mož. Kakih 17 let je delala v polnilnici mineralne vode. Zanjo skrbi že osem let Nada Franko Cigula, saj je jubilantka že osem let v postelji. Prav na Zefikin 90. rojstni dan sta jo obiskali predsednica krajevne organizacije RK Radenci Tamara Štrucelj in aktivistka RK Rozina Šimundžič ter ji čestitali in izročili darilo. Bila je to tudi priložnost za krajši klepet oziroma obuditev spomina na dneve, ko je še živela v Radencih. - Foto: L. Kr. Kar 60 let že živita v urejeni zakonski skupnosti Jolanka in Viljem Jakiša iz Fokovec. Poročila sta se namreč daljnega 1939. leta. Viljem se je rodil 1912. leta v Fokovcih, Jolanka, katere dekliški priimek je bil Čarni, pa se je rodila 1921. leta v Gornjih Moravcih, a se je preselila po poroki na možev dom. Živela in delala sta na se-demhektarski kmetiji. Brez dela pa ne moreta niti zdaj, saj Viljem tu in tam splete kakšno košaro, Jolanka pa rada gospodinji. Oba pa rada prebirata Vestnik. Jakiševima sta se rodili dve hčeri: Mariška in Hermina. Obe imata seveda svoji družini. Na biserno poroko, ki so jo praznovali v družinskem krogu, so prišli tudi trije vnuki in trije pravnuki. - Š. S. Človek in njegova usoda Boris se vozi s skuterjem Boginja Fortuna mu ni bila naklonjena 9-letni Boris Grosman z Grajskega brega v Gornji Radgoni je 100-odstotni invalid, ki se ne more opreti na noge. Dobil je skuter, ki si gaje tako želel. Še so dobri ljudje in ti so prispevali denar za nakup prevoznega sredstva, s katerim se zdaj Boris lahko zapelje od svojega doma, tudi v gornjeradgonski VDC, kjer je »redno zaposlen«. Ravno v VDC-ju in v društvu Sožitje se je porodila ideja o nakupu skuterja, ki je stal 800.000 tolarjev. Polovico je prispevala zdravstvena skupnost Slovenije, drugo polovico pa ljudje iz vse države, Borisovi svojci, slovenski notarji in tudi kolegi in zaposleni v vzgojno-delovnem centru. »Vesel sem, da so mi kupili .avto’, s katerim se lahko zdaj peljem tudi gor po bregu. Vsem sem zelo hvaležen in tudi srečen Motor skuterja poganja elek- • kil^ potem lahko prevozi trov. Največja hitrost jeses Boris je ob pomoči skuterja »shodil«. - Foto: O. B. trična energija iz akumulatorja. Tega je treba polniti 17 ur, da sem, ker sem dobil nekaj, kar me je osrečilo.« Nikoli ni prepozno Zdrava prehrana polepša . ............... življenje starostnikov J J stvom je potekal prakti^T” Foto: F. S. Tudi tečaj nemškega jezika in številne druge dejavnosti ruštvu upokojencev iz Radenec predseduje nekdanja prosvetna delavka Anica Kondrič. Veliko prostega časa posveča delu v društvu in vedno organizira kaj koristnega s področja izobraževanja. V sodelovanju z Ljudsko univerzo iz Gornje Radgone je nedavno organizirala študijski krožek kuharstva in tečaj nemškega jezika za tretje življenjsko obdobje. Od začetka januarja in do druge polovice marca je osemnajst upokojenk spoznavalo teorijo s področja kuharskih veščin. Predvsem je bil dan poudarek prehrani starejših. Študijski krožek je trajal štirideset ur. Izobraževanje so začele z uvodnim predavanjem dietetičarke oziroma višje medicinske sestre Ivice Lupše. Poudarek je dala izjemnemu pomenu zdrave prehrane v tretjem življenjskem obdobju. Sledila so predavanja in praktično delo pod vodstvom upokojene strokovne učiteljice kuhanja Ide Mir. Pred upokojitvijo je učila v Gostinski šoli Radenci. Poudarek je dajala hrani, ki ima oznako naravno živilo, in priporočala, da naj se starejši ljudje izogibajo maščobam. Svetovala je, da naj jedo lahko prebavljivo, belo meso. To so ribe, perutnina, kunci... In hrana naj bo kuhana, dušena. Uporabljati je potrebno olje in ne svinjske maščobe. Či-mveč je potrebno zaužiti sveže zelenjave in sadja. Kuha naj se v majhnih količinah vode in v po- Predsednica Društva upokojencev Radenci Anica Kondrič je iznajdljiva organizatorka. Foto: F. Š. kriti posodi, da se hranilne snovi ne zgubijo. Izogibati se je potrebno sladkarijam. Hrana naj bo predvsem dušena ali kuhana. V krožku so upokojenke tudi preračunavale kalorično vrednost živil in si izmenjavale recepte za pripravo jedi. V bližnji gostinski šoli so si ogledale učilnico kuhanja. Seznanile so se z omiko strežbe. Poleg tega so se naučile uporabljati najsodobnejše gospodinjske pripomočke in opremo. Predsednica gospa Kondrič nam je povedala, da je v minulem obdobju potekal krožek nemškega jezika. Obiskovalo ga je 16 članic in članov, organiziran pa je bil prav tako v povezavi z Ljudsko univerzo iz Gornje Radgone. Ta trideseturni programje vodila Marjana Kovačič. Šlo je za izpopolnjevanje govornega jezika. Koristil bo predvsem mlajšim upokojencem, ki se radi odpravljajo na potovanja čez mejo, mnogi pa se vsakodnevno srečujejo tudi z gosti Zdravilišča Radenci, ki so večinoma doma iz nemško govorečih dežel. Načrtujejo še tečaj vrtnarjenja in računalništva za potrebe tretjega življenjskega obdobja. Dejavna je tudi društvena socialna komisija. Ob zadnjem dnevu starejših so obiskali na domu prek 60 onemoglih starostnikov. Člani socialne komisije so obiskali tudi svoje krajane, ki so zdaj v domovih za starejše v Ra- metrov na uro. kičanu, Lendavi in Lokavcih. Društvo združuje 620 članov. Življenje v zdraviliškem kraju je za njih prednost, saj imajo na voljo objekte za rekreacijo in drUž^C tudi precej živahno življenje, pogoste sc' e,f’ športne in druge pDr Ljudske pevke s Kobilja Mimika Trajber, Terezija Berden, Hermina Ferencek, Pavla Miholič, Marjeta Bukovec, Katica Bukovec, Bukovec in Marija Farkaš (vodja) sestavljajo kobili3 deluje od 1994. leta. Pojejo predvsem tako irnen°^ve rejše pesmi, oziroma - kot same pravijo - pesmi nji ^eSelje^ nedavna so pele predvsem na prireditvah v KobilJu’ sprejele povabilo na srečanje ljudskih pevcev in 9° ^i P Radencih, in se ga seveda udeležile. Tam so zapel® P in Snočkar sen na vesi bil. Občinstvo jih je nagradl ° pridruZ^ 50 zom. V skupini je deset rednih članic, občasno Pa šna pevka, kar samo dokazuje, da je v Kobilju še pravljene javno nastopati. Vaje imajo v prostorih z doslej pa so izpilile kakih 30 pesmi. - Foto: Š. So > 8. april 1999 IZ NAŠIH KRAJEV 19 V Radmožancih nameravajo napeljati cestno razsvetljavo Največji kmet ima 150 hektarjev obdelovalne zemlje ^jgjrnožancih želijo zadnja leta nadomestiti zamujeno 0?. Rožanci so ravninska vas v lendavski občini. V 127 hišah okoli 295 prebivalcev. V veliki večini so Madžari, sledijo ^aišn' tud’ knkšnega Hrvata je mogoče najti. Predsednik or i F^evne skupnosti gospod Štefan Kalamar nam je podrob-e stavil značilnosti Radmožancev. člim^6 preblvalstvo se ve-Povnrp'.UkVarja s kmetijstvom. ^petS lma-’° kmetiJe 0(1 tri hj^Mev zemlje, kmet Ju-tarjev8TPa obdeluie kar 150 hek-pMzeJlep°Sest^ šihv7 nljev najem od starej-'ahpridem°V' Na tukaišniih M-®Pirla J° naiveč koruze, kro- Včasihen*Ce’ pese, l^ndavst 86 vozdo na delo v Mih PreV°^etja Precej tukak M H '7 cev' ZdaJ tak' Letai9°97^ krajev« , Je dobila vas svojo Dolgo na- Urjenjas' 11' ^ilo skoraj nič ^ivakT Za skupne Potrebe btai59o Va' Premaknilo se je Mi d« ' d°zidali so gasilsko-« «1 nrm^k.-K 1.... ■ ... ln Pridobili kuhinjo, sanitarije, teraso, napeljali so trifazno elektriko, uredili oder, stropno izolacijo in vgradili centralno kurjavo. Leto pozneje je dobil dom še novo fasado. Pred štirimi leti so asfaltirali tudi cesto od vasi do pokopališča v skupni dolžini okoli 730 m. Leto pozneje so napeljali do pokopališča elektriko in vodovod. Pred dvema letoma so začeli obnavljati mrliško vežo. Precej so jo povečali in z deli bodo predvidoma končali do letošnjega 15. maja. Prejšnja mrliška veža je bila zgrajena leta 1986 in je zdaj enkrat večja. Pridobili so mrliški veži, sanitarije, kuhinjo in veliko teraso. Lani so kupili zabojnik za odvoz pokopaliških smeti, poko- pališče pa je dobilo tudi električno razsvetljavo. Sproti vzdržujejo tudi vaške ceste. Lani so navozili na okoli osem kilometrov cest prek 2500 kubičnih metrov gramoza. S tem bodo nadaljevali tudi letos in počistili obcestne jarke. Do 15. maja bodo skušali asfaltirati okolje va-ško-gasilskega doma. Doslej v vasi niso imeli ulične razsvetljave in letos jo namera- vajo napeljati. V ta namen je zagotovila Občina Lendava 40 odstotkov potrebnega denarja, razliko pa morajo pokriti vaščani. Po pripovedi predsednika krajevne skupnosti gospoda Kalamarja se je za konkreten prispevek za ulično razsvetljavo izreklo le 82 odstotkov vaščanov. Predsednik vseeno upa na končno razumevanje vseh, saj gre za napredek celotne vasi, ki je ena redkih, ki tovrstne razsvetljave še nima. Telefon in vodovod so nape- Pa ne en, ampak na ducate jih je bilo. Plavali so na gladini Mure in mleli ter mleli. Nekateri so dotrajali, drugim je zmanjkalo mletja, tretje je odnesla voda. Ponekod pa so se le ohranili vsaj ostanki mlina, na primer na Petanjcih, kjer je bil svojčas mlin Ludvika Koceta. Še dobro, da današnji ljudje spet cenijo mline na Muri in tako smo dobili mlina v Veržeju in Ižakovcih. Škoda pa je, da ni bilo pravega navdušenja za obnovo ali novogradnjo mlina na Petanjcih. Svojčas je bil nanj lep pogled z murskega mosta. - Foto: F. Kuhar "'»S«««: C°MiciSei —......... ........................-________________________________ 1 sbani k epsai°- Predvidoma bo kmalu asfaltirano tudi okolje vaško-gasilskega doma, ki je na posnetka. Foto: F. Š. ^^ski^^ovljcni ca- >izra'ni S0 dokaJ varirUgim t0 velja saj vodTako so že novih 220 metrov °bči?MovciV°dO^^ ^kov1111 bom. Puconski °bčinajInci v ca’ PtiCCeno 7 tem je kritje da se v v0(i JučiJo na % n d0 p°v°d. kije da o %>z4a^ S° 81 na %. rJ2adevali Predsednik KS Radmožanci Stefan Kalamar pričakuje ob ureditvi cestne razsvetljave razumevanje vseh vaščanov. Foto: F. Š. Ijali v Radmožancih leta 1991. Sprva je imelo telefon 16 gospodinjstev. Vsako je moralo prispevati kar po 6150 nemških mark, kar je bilo veliko. Stroški so bili veliki, ker gaje bilo potrebno napeljati od dva in pol kilometra oddaljenih Kamovec. Dejavno je tudi kulturno-um-etniško društvo Močvirski tulipan. Predvsem delujejo folkorna skupina, pevski zbor ter krožek ročnih del. V prostorih nekdanje osnovne šole nameravajo odpreti julija leta 2000 muzej. V njem želijo predstaviti etnografske in druge starine, značilne za pokrajino Hetis. Pripadniki madžarske narodnosti so v kratkem času zbrali prek 900 različnih starin. Nekaj jih že obnavljajo v ustrezni restavracijski delavnici na Madžarskem. In življenje v Radmožancih je kar živahno. Precej vaščanov se pogosto odpravlja tudi v bližnje Lendavske gorice. Tam ima svoj breg tudi družina Kalamar. In vinogradniška opravila so hitro postorjena, saj je Štefanova žena Zdenka doma z vinorodnega Kapelskega Vrha, ki se razteza nad Radenci. FRANČEK ŠTEFANEC ■ Tišinski grad propada Pred leti, ko je tišinski grad še imel stanovalce, so ga vsaj za silo obnavljali oziroma vzdrževali, zdaj pa je očitno »obsojen« popolnemu propadu. Vlaga namreč vse bolj najeda zidove in ti se vse bolj krhajo. Morda pa se bi se denar našel, le ko bi bili ljudje (občina) bolj zavzeti za obnovo oziroma revitalizacijo te zgodovinske stavbe, ki so jo sezidali pred dobrimi 200 leti, nekoč pa je bila v lasti grofa Sigismunda Bathyanija. - Foto: F. Kuhar Kobiljanske dobrote Ženske Kobilja, združene v svoji sekciji, ki deluje pod okriljem Turističnega društva Kobilje, so pripravile razstavo (in pokušnjo) več kot 40 različnih vrst dobrot iz kvašenega in presnega testa ter pecivo. Prikaz so popestrile z ročnimi deli: namiznimi prti, stenskimi prti, brisačami, kuhinjskimi lepimi krpami... Kulturno društvo, učenci OŠ Kobilje in cicibani iz vrtca pa so pripravili ob tej priložnosti prisrčno proslavo v počastitev dneva žena in dneva mater. Igral je duo Žur, nastopila pa je tudi pevka. Zahvala za pogostitev in pomoč pri organizaciji pa gre športnemu društvu. -(Jožica T.) V ljutomerskem Domu kulture je Karitas župnije Ljutomer pripravil dobrodelno kulturno prireditev ob materinskem dnevu. V kulturnem programu so nastopili violončelistka Eva Korošec s spremljavo Romane Rek Gnezda, otroci ljutomerskega vrtca, učenci osnovne šole Ivana Cankarja in glasbena skupina Pinocchio iz Ljubljane. Posebna pozornost pa je bila namenjena profesorici doktorici Slavici Šikovec, ki je med drugim tudi častna občanka občine Ljutomer (na našem posnetku desno v pogovoru s povezovalko Silvo Vrbnjak, op. a.). Mlinarjevo hči, ki je v svojem študiju agronomije prekosila tudi profesorje, je skozi vse življenjske preizkušnje - tudi ločitve od moža, ki je bil po njenih besedah »največji otrok« - in skozi njeno materinsko vlogo vodila vedno ena sama misel: »če težko delo zmore moja mama, ga bom tudi jaz.« Denar s prireditve in finančna pomoč bosta šla v dobrodelne namene. Dobila ju bo namreč ena od družin v stiski iz ljutomerske občine. TOMO KOLEŠ FOTO: JURE ZAUNEKER ■ Na OŠ Kuzma so v tem šolskem izvedli tri posebne projekte: Gozd, Božično-novoletni prazniki in Knjiga. Vrhunec dela je bilo poročanje, razvrščanje ter urejanje zbranih podatkov in spoznanj. Na posnetku je skupina učencev 4. razreda, ki so proučevali in raziskovali gozd. Medtem pa sta se dramska in plesna skupina uspešno predstavili na dnevih slovenskega izobraževanja v Ljubljani. FOTO: J. KONKOLIČI 20 REPORTAŽA 8. april 1999, Sobotno popoldne z violami Pretep med odmorom Mariborski navijači pustili »še eno sled« na slovenskih stadionih obota popoldne na soboški železniški postaji: večja skupina policistov se smeje in šali, v senci stavbe pa mirno ležijo štirje psi: dva volčjaka in dva rotweilerja. Vtis mirnega, lenobnega, sončnega popoldneva pri naključnem opazoval- cu ne bi mogel biti večji, toda pozornejši bi videl, da se za humorjem policistov prikriva napetost. Kako tudi ne, saj na tekmo v Mursko Soboto prihajajo zloglasne viole, navijači moštva Maribor Teatanic. Samo največji poznavalci obnogometnih dogajanj se spomnijo, kdaj je kako nogometno srečanje ob violah minilo brez incidenta, če ne na tekmi, pa pred njo ali po njej. In na žalost je bilo tako tudi to soboto v Murski Soboti, ko se jih je kakih 200 pripeljalo z vlakom, I na stranišče in pijačo, in tisti, ki DAEMOBIL Ob Dravi 3/a, Ptuj, tel.: 062 783 828 -A NA OGLED VEC KOT 100 VOZIL’ Finančna rešitev za vsakogar! Kredit z obrestno mero že od TOM + 1 %. Leasing na položnice, do 5 let že z 10 % pologom. ZA PRIDOBITEV POTREBUJETE SAMO OSEBNO IZKAZNICO! Odplačila vaših starih kreditov. Možnost menjave rabljeno za novo. Tudi z brco se da obraniti domači teritorij. čeprav jih je le sto petdeset kupilo vstopnice. Toda ob prihodu so bili navijači presenetljivo mirni. Šali, nekaj navijanja, zbadljivke na račun Mure in Sobote ter malce pijače, drugače pa vse v okviru normalnega navijaškega dogajanja. No, to niti ni tako čudno, saj jih je že na vlaku spremljala mariborska policija in jih potem predala v »obravnavo« soboški. Policisti, ki niso želeli, da bi šle viole skozi center mesta, so navijače pospremili po Ulici ob HI’ST »HJAJ progi. Zanimivo je, da so nekateri zamudniki, ki so šli v Art Caffeju so se zapletli v pogovor z domačini, celo stekli za kolono, da bi jo dohiteli. Torej tu so policiste še ubogali. Toda s fotoreporterjem Juretom sva vedela, da je dovolj samo iskrica, in že se bo vnelo njihovo nasilniško obnašanje. Vročica se je stopnjevala, ko so šli prek mosta na Lendavski ulici in so jih začeli zbadati in jim kazati Murine šale domači prebivalci z bližnjih balkonov. Nekatere viole so odgovorile s političnimi parolami: trije prsti, dvignjeni v zrak, vzkliki kot »Kosovo je Srbija,« takoj za njimi pa: »Nato, Nato!« Prvi polčas srečanja med Muro in Mariborom je minil dokaj mirno, bolj v opazovanju igre in skandiranjem žaljivk, ki jih je povprečni obiskovalec tekem slišal že tisočkrat. Začelo pa se je po pričakovanju med odmorom, ko so si vsak s svoje strani točilne mize - domači navijači in viole -dajali duška z izzivanjem. Dva od Kdo je tu žival? TOMO KOLES, FOTOGRAFIJE: JURE ZAUNEKER I MOTOR PRIPRAVILI SMO SEJEMSKE POPUSTE IN LEPE NAGRADE FLAMIN MS d. o. o. . 36 Industrijska 1, M. Sobota, tel.: (0^2. njih sta preskočila ograjo, da bi ob Ledavi prišla do gringosov, tam pa so ju pričakali policisti in ju »odločno« ustavili. To je sprožilo revolt navijačev, ki so ostali na tribunah, tako da so začeli lomiti in trgati plastične sedeže ter jih metati na igrišče, kar se je nadaljevalo še v začetku drugega polčasa, tako daje sodnik že skoraj prekinil tekmo. Na lastne oči sva z Juretom videla, kako so enega od mariborskih navijačev štirje policisti odtrgali od ograje in ga »nič kaj nežno« Dve polni luni sta vzšli ze sredi dneva. Obraz lomilca stolov je vzel odtis policistove roke in drevesni bla. ■ pO^ potisnili v drevo. No, mo naravnost: eden mu' močno zaušnico, drug1 P obraz »prilepil« v drevesi Čeprav so gledalci Pr0 J češ kaj je to, štirje na_e policisti navijača odlocn v marico. Spet je sedežev na igrišče, P°^ ^člf' tokrat razburilo do^^|/ stvo in kazalo je že, a sciplina ušla iz kont1"0 ^ pravem času je gol, ki je razveselil jod’ razžalostil viole, tako a konca tekme spet Rezime: več kot s o sedežev, šeststo tiso apr^ škode in prijave sodo krške zoper nekatere teri športni novinarjis »li.daso^l^V presenetljivo mirno-posnetkih je dokaz 0 sprotnem. In vse Gradimo x % bX l X' danes (to leto) gradimo objekte, ki jih bomo končali šele v nekaj letih, torej v naslednjem tisočletju. Od nas je odvisno, kako bomo gradili, kajti mi sami gradimo - »gradimo« naše dneve, tedne, leta, desetletja in stoletja, skratka »gradimo« si tisočletje. Ta gradnja je odsev naših sposobnosti, odsev tega, kako dobro smo »zgradili« sebe. Naslov ni izbran far zgolj zaradi slo- gana letošnjega gradbenega sejma v Gornji Radgoni, ki se glasi Gradimo za novo tisočletje. Danes gradimo objekte, ki bodo ostali tudi za generacije v novem tisočletju, in Kako so se spreminjali način gradnje v enem desetletju ali enem stoletju? V graditeljstvu so spet pomembni naravni materiali; vedno večja pozornost se posveča naravi, najsi gre za umeščanje objektov ali cest v krajino ali za izbiro gradbenih materialov. Zdi se, da se je v graditeljstvu tisočletje vrnilo na svoj začetek oziroma se obrnilo na glavo: les, kamen, slama, vodni tokovi, prehodi za živali... Vse to je pri gradnji spet pomembno. Toda razlika je bistvena: če so bile nekoč iz blata zbite hiše, krite s slamo, odsev slabšega premoženjskega stanja in neznanja, je danes imeti takšno hišo odsev premožnosti, izbirčnosti in občutljivosti, človek s tak-X šno hišo je sodobno in naravovarstveno usmerjen. X. Morebiti so pri nas šele redke lastovke, toda na X Danskem, Nizozemskem in v Nemčiji najdemo X X že generacije napredno mislečih, Id prisegajo \ X na naravni, če hočete stari način gradnje in K X življenja z zemljo. z; novo / tisočletje! X J« Ob vsem tem pa se sprašujem, ali so podjetja v severovzhodni Sloveniji, ki so na kakršen koli način povezana z gradbeništvom, pripravljena na to obdobje intenzivnega graditeljstva? Bodo med glavnimi podizvajalci (kajti glavni izvajalci prav gotovo ne bodo, saj tako močnega podjetja zaenkrat nimamo) ali bodo spet pobirali le drobtinice, bodo delali le tisto, kar se drugim ne bo splačalo. Ali zbornice, združenja in računovodski servisi opozarjajo podjetja in zasebnike na problem neplačevanja, ki je največji prav pri opravljanju del s proračunskimi sredstvi, ko dobijo pozno plačilo glavni izvajalci, še kasneje podizvajalci, manjši izvajalci pa najkasneje ali nikoli? Na velike projekte se je potrebno dolgo in temeljito pripravljati. To, da zna kdo dobro opraviti svoje delo, je tukaj skoraj najmanj pomembno. Žal! BERNARDA B. PEČEK! e'°vni čas sejma: 9. -18. ure POMURSKI SEJEM O Sejem Megra - mednarodni gradbeni sejem, ki je tudi prijavljen mednarod-X nemu združenju (UFI ocenjevanje) X - je edini tovrstni sejem v Slove-r' niji. Je v vzponu, tako kot je še X vedno v vzponu celotno sloven-- sko gradbeništvo, saj je odsev slovenskega gradbeništva. Prav X je, da je ta sejem v Pomurju, še posebno sedaj, ker vemo, da se gradnja cestne infrastrukture seli na severovzhodni del Slovenije. To pa pomeni marsikaj: ne le, da bomo končno dobili boljše cestne in železniške povezave in bomo tako končno povezani z državnim središčem in »odprti« v svet, to pomeni tudi, da bo v naslednjem desetletju tudi pomursko go-l spodarstvo polno zasedeno. Sem \ so se že usmerila velika sloven-\ ska gradbena podjetja, kot so SCT, Primorje, Gradis, Rudis X in še katero. Preizkus so op- X ravili z lendavsko obvoznico, „ ■ ; sedaj je na vrsti gradnja železniške povezave od Puco-nec do Hodoša - to pomeni tudi gradnjo številnih novih ali prestavljenih cestnih povezav, gradnjo mostov, predora in še marsičesa. I SEJEM MEGRA 12. mednarodni sejem gradbeništva in gradbenih materialov 13. -17. april 1999 Gornja Radgona Razstavni program gradbeni materiali, instalacije, energetika, ^ključna dela, obnova in sanacije, notranja °prenia, gradbena mehanizacija, planiranje ln projektiranje, krajinska arhitektura, Vls°ke gradnje, inženirske gradnje, varstvo °Ma in javne službe, informatika, gradbeno šolstvo, STROKOVNA predavanja arnost in zdravje pri delu v gradbeništvu • ova spoznanja pri proizvodnji in uporabi bonskih mešanic • Mednarodne smernice Za razvoj graditeljstva • Z zagotavljanjem Snovanj različnim ciljnim skupinam pos-Pes*ti stanovanjsko gradnjo • Obnova zgodo-V1nskih objektov in betonskih konstrukcij GRADBENA PRILOGA 8. april 1999, Vizija širitve radgonskega sejmišča Sejemsko mesto med mestom in reko Vodstvo Pomurskega sejma je doslej zbralo že pet idejnih predlogov širitve in načrtne obnove sejmišča v Gornji Radgoni 85 tisoč kvadratnimi metri površin je radgonsko sejmišče prav gotovo med večjimi v Sloveniji; od tega naj bi bilo v prihodnosti 20 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin. Dejstvo pa je, da so tako zunanje kot pokrite površine ur- banistično in arhitekturno neprimerno urejene, bolj podobne naključno zbranim in združenim parcelam ter poslopjem - kar v resnici tudi so. Sejmišče se je širilo in razvijalo brez dolgoročne vizije razvoja. V preteklosti so jih pri načrtnem razvoju omejevali nelastništvo, pomanjkanje primernih površin ali ne-razpolaganje z ustvarjenim dobičkom. Ker je Pomurski sejem končno postal lastnik sejmišča, se bodo lahko širili načrtno, obnovili sejmišče tako, da bo res podobno sodobno urejenemu razstavnemu prostoru in ne kramarskemu sejmu, kjer ti najprej udari v nos vonj po čevapčičih in pečeni papriki. Urbanistično urejanje Tačas sta najpomembnejši nalogi urbanistična ureditev in umestitev sejmišča v prostor med mestom in reko Muro, šele nato bodo lahko začeli z boljšim načrtovanjem gradnje in obnove sejemskih hal in njihovim povezovanjem v smiselno, funkcionalno in obiskovalcem prijazno celoto. Osnovna misel je, da bi pokrite sejemske površine povezali z nekakšnim »obzidjem«, tako da gostom, ki bodo obiskali manjši sejem (ali če bo v času kmetijsko-živilskega sejma deževalo), sploh ne bo potrebno stopiti s pokritega prostora; vse hale bodo povezane s streho. Želijo tudi najti najprimernejšo lokacijo za nove razstavne dvorane in druge nujne objekte, kot so kongresna dvorana in spremljajoči prostori: banka, špedicija, pošta, tiskovno središče - vse to naj bi bilo skoncentrirano na enem mestu. Pri iskanju rešitev sodelujejo z arhitektom Aleksandrom S. Osta- nom, ki vodi tudi arhitekturno-ur-banistične delavnice v Gornji Radgoni. Dostop S skupnimi močmi skušajo najti rešitev za primerno prometno ureditev, ki bi koristila celotnemu mestu; ogrevajo se za zamisel, da bi pred križanjem ceste in železnice naredili dostopno cesto za sejem, ki bi med sejmi močno razbremenila sedanjo prometno cesto, ki pelje skozi središče mesta. Vsekakor sodelujejo tudi z ZEU - družbo za inženiring in urbanizem iz M. Sobote, ki naj bi kmalu pripravila zazidalne načrte. Ko bo vse to pripravljeno, bodo prve pogovore opravili tudi z občinsko upravo. Najprej bodo morali sku Nova kritina iz Anhovega, izdelana z okolju prijazno švicarsko tehnologijo - življenjska doba nad 40 let -10 letna garancija - obstojnost v različnih esai: - možnost kombinacija z drugimi materiali VALOVHKAI Valovitka’5 s - gospodama in kvalitetna '— vgrajeni varnostni trakovi Informacije dobite v vseh boljših - primerna za novogradnje trgovinah z gradbenim materialom ki podjetju In sanacije »AL d.o.o., telefon 0651521609 Na vrhu vsake prave hiše paj rešiti zazidalni prostor in natančno določiti tiste površine, ki jih bo sejmišče v prihodnosti uporabljalo za svoje potrebe. Dolgoročno naj bi se sejmišče razvijalo le desno od Ceste na stadion, levo stran pa bodo pustili za potrebe servisnih služb (špedicija, carina, transport, taksiji itd.). Ta prostor bi ostal kot alternativna lokacija za večnamensko halo, vendar bo ta verjetno locirana znotraj sedanjega sejmišča. Za svoje namene potrebujejo v prihodnje 20 tisoč kvadratnih metrov pokritih površin, to pa pomeni,da bi morali na na novo zgraditi približno 10 tisoč kvadratnih metrov površin. Ve liko ali malo? To bi zadoščalo za pokritje potreb največjega kmetijsko-živilskega sejma. Objekti bodo predvsem racionalno-funkc-ionalni, prednost pa bodo dali sodobnim jeklenim konstrukcijam. V vsakem primeru bodo zgradbe montažne, čeprav so stene lahko zidane ali steklene in čim bolj izolirane. Obnove Najprej bo potrebno obnavljati in to skoraj vse objekte, ki jih uporabljajo za sejemske predstavitve. Prva bo na vrsti hala C, kjer je streha dotrajana in jo bo potrebno že v letošnjem letu v celoti sanirati. Za halo G (gostinstvo) sta dve varianti - ali bodo streho in konstrukcijo letos obnovili ali bodo naredili nove projekte, saj bi bilo v tem delu sejmišča primerno načrtovati nadstropni objekt, kjer bi lahko bil v spodnji etaži še naprej gostinski del, v nadstropju pa razstavni prostor (ali nasprotno - restavracija v prvem nadstropju s pogledom na sejmišče bi bila verjetno prijetna popestritev). »To bomo načrtovali skupaj z Radensko, čeprav hala ni njihova last, vendar so že 20 let na tem sejmu, poleg tega pa je Radenska zainteresirana za poslovno sodelovanje. Naslednji objekti so načrtovani na prostoru, kjer je bil lani odkupljen lovski dom. Tu bomo zgradili razstavno halo, ki bi jo kasneje morebiti preurediti v kongresno halo, lokacija pa zaenkrat še ni določena, ker imamo še vedno pet variant,« je povedal direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec. Hlevi Vhodni objekt in prehod z desnega na levi del sejmišča bosta le pokrita koridorja, ki bosta omogočala pogled na celotno sejmišče. Načrtujejo tudi gradnjo hlevov - to ne bi bili klasični hlevski objekti, kakršni so sedaj, ampak razstavni paviljoni, kjer bo dovolj velik prostor, da bodo živali ogradili. Tako živali ne bi bile več privezane. Načrtujejo konjski, goveji, perutninski in prašičji hlev-v bližini bo tudi ponudba domače kulinarike. Prvi hlevski objekt, namenjen razstavi živine v velikosti tisoč kvadratnih metrov, bodo zgradili že do letošnjega kmetijsko-živilskega sejma. Izpopolnjeni naj bi bili tudi vzorčni nasadi, na željo razstavljal-cev pa bodo večji tudi demonstracijski prostori - v te namene želijo odkupiti njivo, ki je zaenkrat še v lasti občine. Zabaviščni del bo ostal na lokaciji, kjer je bil do sedaj, ker je ta prostor najbolj odmaknjen od vsega dogajanja, stojnice pa bodo le na eni strani, tako da bodo površine za hojo širše, lažji pa bo tudi transport. Stadion Nasploh je usoda radgonskega stadiona vprašljiva oziroma še ni rešena. Prostorje zelo zanemarjen. Družba Pomurski sejem je le eden od potencialnih najemnikov, ki je ta stadion pripravljen prevzeti v dolgoročni najem. To pomeni, da bi ga tudi vzdrževali in uredili, čeprav ga se se je obnavljalo s sredstvih jemnin). Hala B nikoli ni J lasti GR, gradila jo je kn* zadruga, ki je bila takrat5 sozdu ABC Pomurka; pr« mi leti jo je prodala, ven takrat ni kupil Pomurski* ker to še ni bilo bil Pomurski sejem še v stotni v lasti Ljubljanskeg ma. Takrat jo je ma, s katero imajo sk dolgoročno najemno j Enake pogodbe imajo tu drugimi lastniki hal,razen mi, ki imajo svoje P®*116, godbah imajo določeno, rajo vsak poseg v prostor0 sodelovanju in s s0^nan^t-lastnikov, v glavnem PaV * ru z njimi. Z Gospodars । viščem se o tem niso m° voriti - čeprav so dobiva okrog 20 milijonov najem murski sejem je more P Ljubljanskemu sejmu, 3 spodarskemu razstavišču Sodelovanje s , krajevno skupn°5 lnobčino Krajevna skupnost se bo preselila v ProS danje Obrtne zadrug0 ber, kar je zaradi narav mernejše kot stropje SKB-stavbe-je sejem rezerviral kvadratnih metrov v Prl lahko dobijo takoj. Zdaj benih razlogov, das® skupnost ne bi selila-sto od sejma? To VP^^ raja vedno znova inve ^If1' je potrebno prepriče^^ o pomenu sejmišča■ mačih podjetij dobi a mišču, koliko ljudi je organizacijo PrireC*Lrfi(l' 200). Od občine pnca u jim bo šla na roko Pr|P -vseh potrebnih soglaSI daj potrebujejo le za parkiranje. Ko ga ne bodo potrebovali, bo namenjen za športne dejavnosti. Ponudbo je direktor že lani predal občinski upravi - letos je še ni noveliral, saj do pred kratkim še ni bil rešen spor glede lastništva stadiona. Zdaj je že znano, da je lastnik občina. Pomurski sejem je postal lastnik zemljišča, na tem zemljišču pa je 40 lastnikov, ki imajo različne objekte. V lasti Gospodarskega razstavišča torej sploh ni bilo celotno sejmišče, ampak le zemljišče, hala A, del hale C, del hale E, del hale F in nadstrešnica gostinskega dela (kar sejma, da se bo v« grametarn,kjeajb0ljPaJ/ npr. akcijah- ^3^/; jejo, da bo P° ‘A infrastrukturo jj J, pritempozorn > V sejma. občin® realizirati raz ico^ [Oi križišča z /e torja, saj bi s lavni^lA prometa. Tu smeri, zato S(gd budo zelo hit rjem cestne u bepn^>6 SSU apni 1999 GRADBENA PRILOGA 23 ^govsko-obrtna zadruga Prekmurka Obrtniki jo spet potrebujejo ^ru9a je več kot potrebna za manjše in srednje velike obrtnike in podjetnike, ki sami pridobiti dela pri večjih investicijah in se bojijo plačilne nediscipline na trgu Zadruga, ki povezuje obrtnike in podjetnike, ima spet svojo jasno prihodnost, je prepričan direktor Edvard Jakšič, ven--dar mora država čim prej urediti svoj odnos do zadrug; podaja bi morala takšne zadruge ščititi in jim omogočiti ^renčnejši nastop na trgu, tako kot je to v Evropski uniji, kjer °brtniške zadruge zaradi nižjih davkov konkurenčnejše od po- praznuie v tem letu ^IjOVorn 9 ’ da Se °brtniki zd-ki j'm 130 omo' >narnrS °brtnikl zaradi obdavči-renčni, kernniso m09'' bi*' konku-f^eva|a azadrugateh davkov ni W:>izdru^ bolj kon-^idirali ^U’.bkrati pa so lahko ^kratn/ 7S^a dela- Ustanovi-Se' bili n^Pl°ano °brtne zadru-24 članov; mar-uradno Poslovati. Eniški 1V bl'zini restsvracije !ifelen|K' P°S,aji’ kier so bili trije JSja J?6 Večiim obsegom '^ajen9 °zaP°sliliševečlju-'98S.|etaProatore v Zvezni ulici. Sici(na^ ^t®lo Dianek Stavba je ^obnnv'1em staniu' zadruga ! a’ tudi okolico, in ko- ' ^invn°Se delavci zadruge Sje še danes. Zapo-aVCeV’ ker ima za‘ ei ^Oona0 n dewnosti: indu-i^Stavl^^ da VMS BraSp6kte j?1' brezplačno in neobvezujoče pošljate ^ac. Podatke o prodajnih pogojih za izdelke 'X Pr"mek: aslov Bramac, d.o.o., Sedež in tovarna: Dobruška vas 45, 8275 Škocjan tel.: (068) 322007, 770 091; faks: (068) 76 290 Prodajni center in skladišče: Otiški vrh - Dravograd , 2373 Šentjanž tel.: (0602) 85 074, 85 647; faks: (0602) 85 206 http://www.bramac.si e-pošta: marketing@bramaC.si •BRAMAC* Varna streha za vse življenje 24 GRADBENA PRILOGA s. april 1999. Tovarna asfalta Pomurje Največja in najsodobnejša Iz dveh zastarelih in ekološko neprimernih asfaltnih baz je 1995. leta nastala »tovarna« asfalta, ki sicer nima velikih tovarniških hal, ima pa najsodobnejšo tehnologijo in modemsko povezavo s Švico se peljete po Bakovski cesti proti Bakovcem, boste vi-eli le kupe drobljenega kamna in drugih surovin ter vi-oke zelenkaste konstrukcije. Šele ko se sprehodite med temi kupi in stroji, vidite, za kakšno velikost gre, za kako natančne tehtnice in kako preverjene materiale, ki jih proučijo, razstavijo ali sestavijo v lastnem laboratoriju. Razlogov, da smo se odločili podrobneje predstaviti to nenavadno tovarno, je več, tudi ta, da je ta asfaltna baza ena najsodobnejših v Sloveniji, da so jo ustanovila tri pomembna podjetja, ki se ukvarjajo z nizkimi gradnjami, ter da smo v Pomurju tik pred začetkom izvajanja velikega projekta gradnje avtocest; prvi odsek, ki se je gradil z Darsovim denarjem, je Lendavska obvoznica in že tu se je zapletlo zaradi namigovanj, da bo izvajalec kupil asfalt v sosednjem Medžimurju. Lastniki asfaltne baze, ki je nadomestila prejšnjo v Lipovcih in ob Bakovski cesti (lastnika sta bila Cestno podjetje M. Sobota in Pomgrad), so tri gradbena podjetja. Večinski lastnik je Pomgrad (51-odstotni delež), Cestno podjetje M. Sobota je 30-odstotni la- stnik in Cestno podjetje Ljubljana 19-odstotni lastnik. Moderna naprava za proizvodnjo asfaltnih mešanic ima uradno naziv EURO A 240U, proizvajalec pajeAmmann iz Švice. Njena največja prednost je proizvodnja visokokakovostnih asfaltnih mešanic, ki so potrebne za gradnjo cest višjega razreda, npr. magistralnih cest in avtocest. Njena največja zmogljivost je 240 tisoč ton asfaltnih mešanic na uro. Asfaltna baza je opremljena z dodatno napravo za uporabo asfaltnih rezkancev, ki se v določenih deležih dodajajo svežim asfaltnim mešanicam. Ko se na primer rekonstruira določena cesta, se odstranjena plast asfalta ne zavrže, ampak jo predelajo in ponovno uporabijo. Nova naprava v Tovarni asfalta Pomurje, d. o. o., je vsekakor bolj ekološka kot prejšnji dve stari; ustreza predpisom glede emisije prašnih delcev in je prva tovrstna naprava v Sloveniji, ki je opremljena z ekološkim sušilnim bobnom, kjer so izgorevalne temperature pri sušenju višje, s čimer so močno zmanjšane emisije strupenih plinov. To, kar večkrat vidijo Sodobna naprava je prišla iz Švice, izdelal jo je Ammann in ima oznako EURO A 240U prebivalci Sobote, da prihaja iz dimnika, je v glavnem para. Direktor te nenavadne tovarne, ki pa jo čaka glede na načrtovane avtocestne in železniške gradnje verjetno lepo in predvsem delovno obdobje, je Matija Donko. Zaposlenih je le 11 delavcev, letna realizacija pa je 800 milijonov SIT. Zmogljivosti 130 ton na uro v Lipovcih in 60 ton na uro v Bako-vcih vseh potreb velikih gradenj ne bi mogle zadovoljiti (obe stari napravi - asfaltni bazi sta bili prodani v Bosno), predvsem pa sta bili močno zastareli. Tehnološke zahteve glede kakovosti in ekologije so danes tako stroge, da s starimi asfaltnimi bazami ne bi uspeli. Ali zamenjati bazo z novo, vendar enake zmogljivosti kot prej, ali zgraditi novo bazo večje zmogljivosti. Po natančni proučitvi potreb na trgu, predvsem pa po proučitvi terena in pokritosti Slovenije s podobnimi bazami so se odločili za večjo investicijo - teoretična zmogljivost nove naprave je 240 ton na uro, vendar se zmogljivost zmanjša, če je potrebno izdelovati več vrst mešanic pa tudi pri večji vlažnosti osnovnega materiala. S to napravo so pokrili potrebe za naslednjih 25 let. Prva tovarna »Zakaj smo jo imenovali »tovarna«? V konceptu smo menjali tudi naslednjo stvar: doslej so bile te asfaltne baze vezane v glavnem na vgrajevalce, v Sloveniji je v glavnem še vedno tako, da imajo asfaltne baze cestna podjetja ali podjetja za nizke gradnje. Mi pa smo si že v trenutku, ko smo povezovali Cestno podjetje z njihovo bazo in Pomgrad s staro bazo, zastavili, da bomo tukaj ustanovili samostojno podjetje, ki ne bo več vezano na vgrajevalce, torej podjetje, ki proizvaja in istočasno ponudi te asfaltne mešanice ustanoviteljem in trgu. To je bil takrat prvi primer takega povezovanja, leto za tem so se v Ljubljani združili tudi Cestno podjetje Ljubljana, SCT in ljubljanska komunala in ustanovili Tovarno asfalta Črnuče.« Sezona od marca do decembra Proizvodnja asfalta je vezana na določeno obdobje; ustrezati morajo zunanje temperature pa tudi podlage, na katere se vgrajujejo te asfaltne mešanice. Sezona traja od konca marca do decembra, dokler vremenske razmere dopuščajo, da te asfaltne mešanice proizvajajo in vgrajujejo. Zaradi združitve so tudi pocenili stroške. Od 1996, ko se je začela normalna proizvodnja, pa do danes imajo solidne poslovne rezultate; lanska proizvodnja je bila sicer nekoliko manjša (le 100 tisoč ton namesto povprečno 140 tisoč ton). Ta primanjkljaj je nastal zaradi odloga gradnje cest, vezane na financiranje iz državnega proračuna; npr. tudi lendavsko obvoznico Merilo za toploto Ime Viessmann pomeni tehnološko in kakovostno vrhunske izdelke ogrevalne tehnike. Zanesljivost pri obratovanju, varčevanje z energijo, varovanje okolja in udobno rokovanje so karakteristike vseh Viessmannovih ogrevalnih kotlov v celotnem spektru kapacitete od etažnih ogrevanj do industrijskih parnih kotlov. Pendola 7 do 24 kW plinski stenski ogrevalni kotel. Idealen za etažna stanovanja Vitola-comferal 15 do 63 kW nizkotemperaturni ogrevalni kotel na olje/plin, tudi kot paket z ogrevalnikom sanitarne vode Paromat-Triplex 80 do 1 750 kVV nizkotemperaturni ogrevalni kotel na olje/plin. Posebej varčen zaradi večslojnih konvektivnih ogrevalnih površin v tretjem vleku dimnih plinov Turbomat 375 do 14 000 kW toplovodni, vročevodni in nizkotlačni ter visokotlačni parni kotli Obiščite nas na našem razstavnem prostoru štev. 321 v hali C na sejmu MEGRA od 13. do 17. 04.1999 v Gornji Radgoni VIEfMANN Ogrevalna tehnika kamnoloma v Avstriji, iz ga se oskrbujejo tudi druff izvajalci v Sloveniji, kerSbit^ trenutno še nima lastnega^ noloma.« Na vprašanje, kaj^ odgovori domačinom izGoiffi 9a, ki se bojijo, da seboz^ asfaltno bazo in povečanjem izvodnje asfalta povečalo važanje kamna iz Sotine, jek Donko odgovoril: »Iz Sotineli asfaltno bazo ta trenutek ne zimo še ničesar, ker mote M material, ki se uporablja proizvodnji, ustrezne kakoto^ V Sotini so bila opravljena® ziskovalna vrtanja in ti matet* se šele preiskujejo. Realnopak pričakovati, da bi se oskrbo^ tudi z materiali iz Sotine, ve^ to niso kake ogromne količi Vsa Slovenija mogoče po^' 200 tisoč ton eruptivnih ni n; to je kamenina, ki se P01 samo za gornje plasti asfalta-nosilne plasti pa lahko uP0‘ b/jamo tudi dolomit iz WsS in drobljeni gramoz.« Barvasti asfalt zelene in rjave barve je tudi mogoče M1 v asfaltni bazi, vendar je ali 3-krat dražja. Danes ni "J nemogoče, le ideje, želje i^ naročnikov odločajo, kakšna ' naselja in mesta, kakšne do pločniki. Kdor sejev°!' Tehtnico preverja pooblaščeno podjetje, pod natančni pa so tudi vse surovine, ki jih uporabljajo; tudi k temu Je gradnja avtocest. naj bi po prvih predvidevanjih asfaltirali že lani. Za vzdrževanje cest je prišlo lani v ta konec Slovenije izredno malo državnega denarja in to še kako opazijo pri proizvodnji asfalta. Priprava na gradnjo avtocest je bil drugi osnovni razlog, da so se odločili za gradnjo nove asfaltne baze. Prav tako računajo na gradnjo železniške proge od Puco-nec do Hodoša, kjer bo potrebno ponovno zgraditi ali na novo zgraditi številne prometnice in križanja. Železnica je sicer bliže realizaciji, vendar vse kaže, je povedal Donko, da bodo tudi avtocesto naredili vsaj tako daleč, da bo prečkala Muro, saj projektanti že rišejo načrte. Naprava je načrtovana za potrebe gradnje avtocest, tako da ni bojazni, da ne bi bilo dovolj zmogljivosti. Že med gradnjo se zadeve tako planirajo, da se proizvodnja asfalta prilagodi delu in potrebam na avtocesti, v letnem času se da proizvesti 2500 ton asfalta. Surovine iz Avstrije, Hrvaške in Sotine? »S surovinami pa smo vezani na uvoz. Sedaj se oskrbujemo z dolomitnimi materiali iz Hrvaške, najbližja kamnoloma sta Lepo-glava in Golubovec, za gornje plasti asfaltov pa dovažamo eruptivni material iz klbškega Ažurni obali, je verjetno 0 lepo urejene ceste, P^0 barske poti. / ■ Cena asfalta je hrvaški ponudbi, o Prepričani. Pravzaprav b° li Hrvati krepko spustih1° bodo hoteli biti v resP0'^ renčni. Dejansko 9^^ Učen nastop na trgu«-' n/ so lani v Lepoglavi mom napravo istega prol^^ji1 je zmogljivost nekolik0, slp 200 tisoč ton na uro-Politika preveč vrneš3 morebiti celo onemod0 kamna iz Hrvaške, b° 0 vega dobavitelja ■ t^1 bodo že kmalu dobili c ustrezne surovine, j/ Glede na vrsto in temperaturo je v^o1 baza omejena ^ ^uki^ močje. Morebiti bod ^l ci SCT, Primorje zgraditi svoje dar je vprašanje, lačalooz. ali bod°d^^i voljenje.Zatopas0™^ I nižje cene v primeri0 dobavitelji. BERNA^^" endavsko obvoznico gradijo trije iz^' Cestnem podjetju Ljubljana ne bi*^ glede ločitve, kje bodo kupi" je up Ljubljana soustanovitelj tovarn^' SCT-ju in Primorju pa so že predali P0^ Cedaj so na vrsti dodatni pogo^rl Postavljanje ustrezne cen6' 8. april 1999 GRADBENA PRILOGA 25 VrtnarstvO d o.o. Murska Sobota kopališka 2/b, 9001 Murska Sobota Tel.: [069] 300 222, faks: (069) 23 229 Gradnja okrasnega vrta se s''š' res čudno - gradnja okrasnega vrta. Če mo d ^ri besedi nekoliko ustavimo in pomislimo, ugotovi-img a to ni tabu, ampak je ta beseda vsekakor na mestu in sarncTh^ P°men tudi v povezavi z okrasnim vrtom. To ni resnic' SSeda' amPak jo ta stroka tudi tako opredeljena. V tošo Spada hortikulturna ureditev vrta h gradnji, ker za to 9rad Str°k° tudi veljajo vsa pravila, pogodbe in zakoni kot pri 9Nd '■ °biekt°v. Urejanje zelenih in drugih površin spada h nl| in prav je tako, ker to v resnici tudi je. ni rr^r6 Se bo kdo vprašal, kaj se v okrasnem vrtu gradi? Tu |ena gradnja z opeko in malto, ampak se v okrasnem oblQg Pab'z rastlinami, ki predstavljajo opeko, trava je talna Tako t'ZWa H06'9 *e omejitveni zid, prst pa predstavlja malto. Potrebujemo pri gradnji hiše arhitekta in zidarje .... tako tudi v vrtnarski stroki ne gre brez vrtnarskega arhitekta, brez glavnega izvajalca - vrtnarskega inženirja in njegovih pomočnikov vrtnarjev ter pomožnih delavcev. Malo je takih ljudi, ki so po domače tako imenovani ezermajstri Še vedno velja pravilo, da naj vsak dela tisto, kar se je učil, se naučil, v praksi potrdil in dogradil. Vsaka stroka zahteva svoje in se je ne da naučiti v nekaj urah, to velja tudi za gradnjo vrtov. Vsaka stvar ima svoje zahteve in postopke in tako je tudi z vrtovi. Izvedba gradnje vrta naj se začne čisto na koncu gradnje, ko so vsa gradbena dela opravljena, vključno s fasado. Vsekakor pa to ne pomeni, da nam do takrat ni potrebno narediti za ureditev okolice hiše, poslovnega objekta čisto nič. Prav nasprotno. Do konca gradnje lahko imamo že vse pripravljeno, če se odločimo za takojšnjo, celotno ureditev. Ni pa nujno, da takoj ob koncu gradnje uredimo tudi vse zelene površine okrog hiše. Vsekakor pa se moramo zavedati, da se okrasni vrt ne da načrtovati in urediti v enem dnevu. Tako kot ne more arhitekt na pamet, brez ogleda, kar čez noč naštudirati in narediti dobrega načrta za gradnjo hiše, tako tudi vrta ni mogoče ustvariti v eni noči. Najprej je potrebno dobiti vrtnarskega arhitekta, skupaj z njim pogledati prostor in se dogovoriti o načrtu in zasaditvi. Upoštevajo se želje in možnosti, ki nam jih naš prostor ponuja. Na podlagi tega se pripravijo idejna skica, seznam rastlin in predračun. Pomembno je, da si pred zasaditvijo rastline ogledamo, ker le tako lahko dobimo pravo sliko o rastlinah, ki jih bomo .vsak dan gledali na našem vrtu. Rastlin in kombinacij je veliko, od vsakega posameznika pa je seveda odvisno, kaj mu je všeč. Rastline so žive in prihajajo iz različnih krajev in ne moremo imeti čisto vsega, kar nam je všeč, če za to v svojem vrtu nimamo ustreznih razmer. Veliko je rastlin, ki so lahko v našem vrtu, veliko pa jih je tudi takih, ki v našem okolju nikakor ne bodo uspevale. Nekatere razmere lahko ustvarimo umetno, drugih se žal ne da. Za tistega, ki uredi vrt, ni pomembna samo njegova trenutna ureditev, ampak se vrt gradi dolgoročno in zato posaditev in trenutna ureditev nista dovolj, pomembno je, da rastline rastejo. Vrt, tako kot hiša, ni za večno in po določenih letih je potrebno kakšno rastlino oz. celotni del tudi odstraniti in na novo urediti oz. zasaditi. Zidove moramo večkrat prebarvati, rastline pa večkrat pognojiti, okopati, zaliti, obrezati... Kljub vsej negi zid nekega dne dotraja in ga potem odstranimo oz. obnovimo, to je odvisno od nas in raznih drugih faktorjev. Nekaj podobnega se dogaja z rastlinami. Gradnje vrta ne podcenjujmo in se ga ne lotevajmo kar tako, brez zna nja in pomoči strokovnjakov, posebno še, če želimo, da nam bo v veselje. Vsekakor vrt naj ne bi bil samo za okras, ampak naj bi bil podaljšek bivalnega prostora, zato ga poskušajmo sprejemati na tak način, da vrt ni samo okopavanje, garanje, ampak je tudi element bivanja, počivanja, sproščanja ... bodite gospodarji ŽVoje prihodnosti! Stanovanjsko tarčevanje in kreditiranje o^^vanjsko varčevanje 0 stanovanjskem varčevanju je danes majhen korak, ki bo Prihranil tisoč poti. Ta oblika varčevanja vam omogoča mesečno varčevanje, na osnovi katerega boste - po končani d°k' ~ ve,iko ,azJe uresničili vaš cilj. ^hk0 j'?tariovanjskega varčevanja: Hr'Varčev Or'stite dodatno možnost kredita - od 450 do 750 % na povprečno - + 3 Ro9 sredstva - na podlagi mesečnega varčevanja že po obrestni meri *5%. Varčevanje ne obvezuje! To pomeni, da lahko med varčevanjem svOje načrt^ Ni^^vanjsko kreditiranje K^njsJ65^' Za posojila za gradnjo, nakup stanovanja ali druge sta-Sllo? ^^ene , ^Pa ode* lastne udeležbe z dobo odplačevanja do 8 let. Obrestna mera je • °dPlar-i °be odPlačevanja posojila in je: .jSS7d°bodo12 mesecev » 7= °dPlarii? dodo nad 12 do 24 mesecev °dPlači dobo nad 24 do 60 dobo nad 60 do 96 Po obrav° deP°zita v višini 1/4 od zneska posojila z dobo odplačevanja do Hi brePena estni rneri TOM + 5 %. Sredstva za depozit lahko zagotovite iz f^dnjj pos°iila. drobnejJe Mogoče 20 % posojila koristiti v gotovini. '^formacije dobite v vaši enoti Pomurske banke. mesecev mesecev TOM TOM TOM TOM + 3% 4,75 % 5% 5,5% lip bled LIP lesna industrija Bled d.d. 4260 Bled, Ljubljanska c. 32 Tel.:+ 386 64/ 79 50 Faks:+ 386 64/74 1675 E-mail: lipbl@lip-bled.si http://www.lip-bled.si CERTIFIKAT št. 130 ISO 9001 pesem gozda v vašem domu pesem gozda v vašem domu pesem gozda v vašem domu pesem gozda v vašem domu LIP-ov ' POMLADNI HIŠNI SEJEM OD 12. DO 30. aprila 1999 -POHIŠTVO IZ MASIVNEGA LESA PRODAJNI SALONI: -BLED, Ljubljanska 27, tel.: (064) 795 230 -LJUBLJANA, BTC-INTERIER, tel.: (061) 185 26 42 -M. SOBOTA, Cvetkova 2, tel.: (069) 22 941 -KRANJ, Primskovo, tel.: (064) 340 090 -CERKNICA, Ind Podskrajnik, tel.: (061) 793 952 OBIŠČITE NAŠ RAZSTAVNI PROSTOR NA SEJMU »MEGRA« V GORNJI RADGONI OD 13. DO 17. aprila 1999 v HALI El, stojnica 402! pomurska banka Pomurska banka d.d.. Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke 26 GRADBENA PRILOGA 8. april 1999, Gidos Lendava Pri dvajsetih Poslovanje dobro smeritve iz poslovnega načrta za leto 1998 smo v glavnem dosegli, nekoliko manjši pa je bil dobiček. V primerjavi z letom prej je bilo poslovanje boljše,« je o lanskem poslovanju lepdavskega gradbenega podjetja Gidos, d. d., povedal član uprave Jože Hanc. »Investicij je malo, še posebno v lendavskem koncu, dosti je tudi nelojalne konkurence, vendar posebnih pretresov v podjetju nismo imeli. Konstantno smo imeli delo, čeprav je trg trd,« je povedal direktor družbe Štefan Tratnjek. Sicer pa bo dal o lanskem poslovanju svoje mnenje tudi tričlanski nadzorni svet, ki se bo sestal aprila, junija pa naj bi bila skupščina družbe. Lastninska sestava se ta čas ni spremenila, tako daje podjetje še naprej v večinski lasti zaposlenih in prej zaposlenih, ki so podjetje olastninili z notranjim odkupom. Investicij malo, ponudb pa celo morje Gradbeništvo je dejavnost, ki (še vedno) ne prinaša visokih dobičkov, pa ne samo zaradi neugodnih razmer na trgu, ampak tudi, kot presojajo strokovnjaki, zaradi razdrob-ijenostit okorele organiziranosti, slabše kvalitete del ter neusposobljenosti, izriniti tuje konkurente. Po nekaterih informacijah je večina gradbenih firm lani ustvarila kvečjemu četrtino načrtovanega presežka. In boj za posel, ki postaja vse bolj neusmiljen, naj bi gradbena podjetja prisilil k spremembam. Na posamezni razpis se namreč prijavi tudi po deset in več ponudnikov, ki s prepričevanjem investitorja, s ponujanjem svojih prednosti in ugod- nosti in še na sto drugih (zvitih) načinov hočejo priti do posla. Povezovanja in združevanja se dogajajo tudi v gradbeništvu. V zadnjem času pa je »modno« tudi to, da prejme izvajalec del plačila v nepremičninah (na primer v Moravskih Toplicah z zgrajenimi apartmaji), čemur se lepše reče, usmerjanje izvajalca k potrebam vlagatelja. Izvajalec seveda pri tem prevzame tudi del rizika investicije. In kaj trgu ponuja Gidos? Strokovnost je prednost »Mi smo samostojno podjetje, ki ponujamo trgu in investitorju predvsem strokovno in izvajalsko komplet-nost. Vsak pač ponuja svoje prednosti,« je povedal Štefan Tratnjek, ki je znan po svoji vztrajnosti in tem, da se ne da tako hitro odsloviti, kadar gre za posel. V poplavi ponudb Gidos pač stavi na strokovnost svojega v povprečju zelo mladega kadra ter na zaokroženo ponudbo del, saj poleg gradbenih in obrtniških del ponujajo še keramičarsko- kamnoseška dela, elektroinštalacije, strojne inštalacije ter mizarska dela. Gidos je v postopku pridobivanja certifikata ISO 9002, ki naj bi ga izpeljali sredi leta. >*»«*♦ »Zelo odgovorno lahko povem, da se ugled naše družbe pri investitorjih stopnjuje,« je prepričan Tratnjek. To naj bi dokazovalo tudi dejstvo, da pri investitorju, pri katerem začnejo delati, tudi ostanejo dlje časa. Že nekaj časa namreč poslovno sodelujejo z Radensko, Zdraviliščem Moravske Toplice, Lekom in še nekaterimi drugimi. Hiše, ki stoje Pomembnejši poslovni objekti, ki so jih Gidosovci lani dokončali, so upravni objekt Elektra v Murski Soboti, zavod Lavra v Murski Soboti, obnovitev poslovnega objekta Škale v Velenju, keramičarska in kamnoseška dela v hotelu Paka ter obnovitev poslovnega objekta Steklena direkcija, oboje v Velenju, telovadnica in vrtec pri osnovni šoli Kobilje, bazen v Banovcih, objekt na dolgo- vaškem mejnem prehodu in drugo. Vrednost teh objektov je bila posamično več kot sto milijonov tolarjev. »Največ problemov pri plačevanju pa imamo tam, kjer je investitor država,« je bil jasen Štefan Tratnjek. Na mejnem prehodu Dolga vas so po pogodbi z državo (sicer pa naj bi ta projekt sofinanciral Bruselj) nadgradili in obnovili kontrolni stolp. Vrednost objekta je prek sto milijonov tolarjev, toda država jim za to ni dala še niti tolarja. Gradbeniku ponudba za sodelovanje Gidos je bil izbran tudi za izvajalca gradnje večnamenskega prostora pri Domu starejših v Lendavi, vendar je ministrstvo zaradi nepopolnih vlog prvi razpis razveljavilo. Tudi ob drugem razpisu je bila ponudba Gi- dosa najkonkurenčnejša, vendar se je Gradbenik na izbor pritožil. »Mislim, daje to škoda, saj smo Gradbenik povabili k sodelovanju. Ponudili smo mu, da bi ga v okviru možnega pogodbenega, odnosa vključili v investicijo in da nima smisla zavlačevati. Tako pa investicija, ki bi v Lendavi že morala biti zgrajena, stoji. Mislim, da smo kot podjetje ravnali profesionalno in ponudili možnost sodelovanja. Sedaj pa spet moramo čakati na nov razpis,« je izjavil Štefan Tratnjek. Kaže, da bo In kako kaže za letošnje leto? »Kljub zimskim mesečem, ki so v gradbeništvu običajno bolj sušni, smo dobro zasedeni. Nekaj malega smo delali na morju, delamo pa tudi na objektih, pri katerih pogodbe še bajajo, na primer kulturni ^'""l dava, objekt v Leku in I mo pa tudi nove, la nas je dna pogodba za elektroinšt*J dela v Zdravilišču Moravske I ce," je izjavil direktor Gidosa I Tratnjek, ki tudi vedno znov3 I barja, da so urejena družba, ® f I vestitorji nima nobenih sp°[ I nesoglasij. V Gidosu tl^V j Poštenih ni, pred kratkimPa5 j spet kadrovsko okrepili' In plače? „ . i.pSol^ I “Plače res niso visoav- i določilih kolektivne pog0^^ je pomembno, so redne i" f petnajstega v mesecu plačujemo tudi stroške a" terenu. Vse to zaposleni / cenijo," je povedal Jože j i <4 j Robert Hozjan tel/fax: 069/70-833 KLI Logatec d. d. SALON MARIBOR Mlinska ul. 22, Maribor tel.: 062/224-339 fax: 062/224-359 Nismo na sejmu, obiščite nas v Žižkih in Melincih! GRADBENI MATERIAL * cement, apno, maltit * opeka modul, stropna polnila in nosilci * betonsko železo, armaturne mreže ... KMETIJSKI PROGRAM * umetna gnojila in zaščitna sredstva * semena vseh vrst * kmetijska mehanizacija (predsetveniki, škropilnice, trosilniki umetnih gnojil...), vrtne kosilnice, kosilnice na nitko, traktorske gume, akumulatorji... VINOGRADNIŠKA OPREMA BELA TEHNIKA mlini za grozdje kadi, brente, lakovnice sodi za vino stiskalnice (navadne, hidravlične) * štedilniki vseh vrst * pralni, sušilni, pomivalni stroji * zamrzovlne skrinje in hladilniki * mali gospodinjski aparati, akustika (TV-aparati, kasetofoni KOLESA ROG, MOPEDI TOMOS Obiščite nas! OKNA, BALKONSKA IN VHODNA VRATA TER SENČILA iz različnih vrst lese in umetnih snovi. Izdelki so narejeni iz dveh najkakovostnejših vrst lesa: smreke jelke in merantija. Meranti je eksotičen les, ki prihaja iz Indonezije. Je specifično trši in homo-genejši ter za razred in pol kakovostnejši od smreke. Cena je enaka ceni smreke. Al - odkapnik delno pokriva spodnji prečnik in ga štiti pred < zunanjimi vplivi. Debelinsko lepljeno krilo in okvir -minimalno delovanje lesa po širini in dolžini. Trajni elastični kit zagotavlja odlično tesnenje med lesom in steklom ter popolno zračno in vodno zaporo. Dvoslojno izolacijsko steklo omogoča najboljšo toplotno izolacijo. PVC-tesnilo omogoča dobro tesnenje med krilom in okvirjem. POTIUJ CltnO. - svetovanje pri izbiri, - izmere na objektu, -prevoz in popolno montažo, -zamenjavo starih oken z novimi, - izdelavo po naročilu... Podjetje KLI ima v s stavbnimP0Ž:kfK v TRGOVSKE1 TRU MLINSKA proti nove dV postaje) v drag dstropju. Privoščite sjNnkriČ mu najboljša pf prvovrstnega .(Op prijeten ne bo žarel se OBISU’ nasN^ SEJMV megbNj s. april 1999_____GRADBENA PRILOGA Zrcalo slovenskega gradbeništva 4) —--------------------------------------------------------- S Tudi predstavitev gradbene mehanizacije na sejmu dokazuje, da se cestna gradnja zagotovo seli v severovzhodni del Slovenije Gradbeništvo je nekakšen odsev stanja v družbi; ko je standard do-er. ko je država v vzponu in ljudje optimistični, je tudi veliko gra-fozan de 'e ve^° gradenj 'n ie zaposleno gradbeništvo, pomeni Slaven?lteVZaVe^de' 9°sP°čarskih dejavnosti. Vzadnjih letih je dala mnoa' ')az naciona|nim programom gradnje avtocest delo in zaslužek seli v sevPOdje^enn’ zase^nikom in delavcem. Gradnja cest se zagotovo nadela er0Vzh°dnl del Slovenije. Že ta mesec se bodo začela intenziv-Mnrena? 9radni' železniške proge, obnavljati naj bi začeli cesto od Pa b'd° T®ne pa tud' cesto Radenci-Rihtarovci-Vučja vas, cestne 'PnSl'na Vrsto obnova petanjskega mostu, gradnja novega avto-na no17105111 'n k°nčno gradnja avtoceste. Slovenija pa se že pripra-Stann nac'Onalni program, program stanovanjske gradnje. ^novAnin • _ . . । . ■■ .i ............... vsak mioHa^a potrebujenio vedno, sSjen^01^ najsi bo samo-Gstvaritjd ado ‘družino, si želi hiši, 0d d°m V sv°iem stanovanju ali ^goči^T^ odvisno'aii b010 ^pOs ^do dovni' T °dkupe stanovanj ne no prim °stanovanj tudi fizič-^orporai^6'Vtem načrtovanju nove ^nisea90mjerad90nskem 9rad' ^etudj?11'86 na d°l°oen način S0spodart?h°9ajante v slovenskem nistvu. Ra U’ Predvsem v gradbe-on? pro9ram zajema in pro-grade aiins^e arhitekture, viso-nl’ Inženirskih gradenj, izdelavo gradbenih materialov, insta lacij, energetike, sklepnih del v gradbeništvu, obnove in sanacij, notranje opreme, varstva okolja in javnih služb, informatike in izobraževanja v gradbeništvu. Prav izobraževanju bo letos namenjena posebna razstavna hala; v njej bodo tudi nagrajeni izdelki, ki bodo prejeli znak kakovosti v graditeljstvu. 25 podjetij je prijavilo izdelke, letos pa ocenjujejo okna, notranja in zunanja vrata, opečni zidni blok, plinske grelnike, sprejemnike sončne energije, hranilnike toplote, kanalizacijske cevi, strešno kritino, betonske tlakovce in plošče ter kocke iz naravnega kamna. Največ razstavljalcev od skupno 530 predstavlja gradbene materiale; stavbno pohištvo, izolacijske materiale, materiale za inštalacije in opremo in za zaključna dela. Kakovost materialov in opravljenih storitev sta čedalje boljša. Poleg hidroizolacij so vse pogostejše tudi zvočne izolacije, poleg novogradenj pa je na tržišču vedno več podjetij, ki so specializirana za adaptacije in sanacije stanovanjskih hiš in starih zgodovinskih objektov. Kar v dveh halah bo predstavljeno stavbno pohištvo, povečan pa je tudi obseg predstavitve kritin, orodja in opreme ter talnih oblog in keramike - tu se bo predstavila tudi zanimiva novost, in sicer ploščica iz visokokakovostne plastike. Posebnost so tudi posebno vzdržljive betonske cevi domačih izdelovalcev. Sejmu dajejo strokovni poudarek predavanja in posvetovanja, ki jih koordinira Združenje za gradbeništvo in industrijo gradbenih materialov pri Gospodarski zbornici Slovenije. Da bi čim bolj spodbudili urejanje razstavnih prostorov, je Pomurski sejem uvedel tudi ocenjevanja in posebna priznanja za estetsko ter funkcionalno in pregledno urejene razstavne prostore. Po otvoritvi sejma, v torek, 13. aprila, bodo podelili priznanja znak kakovosti v graditeljstvu; istega dne bo tudi seminar Varnost in zdravje pri delu v gradbeništvu v organizaciji Društva strokovnih delavcev za varnost delovnega, bivalnega in naravnega okolja Pomurja. V sredo bo osrednja tema strokovnega posvetovanja Nova spoznanja pri proizvodnji in uporabi betonskih mešanic v organizaciji Družbe za raziskave v ce GRADBENIMI MATERIALI VEDNO Z OBIŠČITE NAS O NA W SEJMU “MEGRA" RADGONI OD 13. DO 17. APRILA 1999 PRIČAKUJEMO VAS V HALI A gradbeni materiali, d.d. stni in prometni stroki Slovenije in Društva za ceste Maribor. V četrtek bosta Ministrstvo za okolje in prostor ter Združenje za inženiring predstavila mednarodne smernice za razvoj graditeljstva. V petek bosta kar dve zanimivi posvetovanji; Stanovanjski sklad ljubljanskih občin je povabil zanimive predavatelje, da bi spregovorili o pospeševanju gradnje stano vanj različnim ciljnim skupinam, MA-PEI iz Novega mesta pa bo organiziral posvet o obnovi zgodovinskih objektov. BERNARDA B. PEČEK« T MICRA-LEASING L E A S I N G P 0 VAŠI MERI leasing do 5 let za vsa vozila možna registracija: U, MB, MS, KP Posebni pogoji za nova vozila Opel, Daewoo in Peugeot * obrestna mera za nova vozila OPEL je samo 0*8% " AvtohlSa KOLMANIČ & DOKL d.o.o.: (069) 31-645 Ramin MS d.o.o.: (069) 36-600 <5 Industrija kovinskih In plastičnih Izdelkov d.d. Lož Okna, vrata, zimski vrtovi, Izdelani so iz visokokvaHtetnega PVC-ja z visoko udarno žila vostjo In visoko odpornostjo na staranje. Pravilno čižčenje In podmazovanje gibajočih so delov okovja KOTO zadoiča, da so okna desetletja vidno funkcionalno uporabna« NaH proizvodi so sodobni varčni In trajni« Informacije! Kovinoplastika Lož d«d. PE Gradbeni elementi Nova vas 57 IBOf Nova vas Teletom obl OOO 027 Pav 001 790 009 Obližite nas na sejmu Megra v hali E , stojnica gob ISO 9001 ISO 14001 GRADBENA PRILOGA 8. april 1999, 28 Gradbeništvo Štefana Smeja, s. p., Odranci Telefoni nenehno zvonijo Štefan Smej iz Odranec je uspešen podjetnik v gradbeništvu. Preden pa je to postal, je prehodil pod od zidarskega vajenca do zidarja in zdaj - kot ga ogovarjajo sodelavci - majstra oklica seje učil pri zidarskem mojstru Jerebicu iz Odranec, ki je veljal v svojem času za zelo dobrega gradbenika. Potem je Štefan Smej delal kot zidar kakih deset let pri zidarskem mojstru Kocipru, prav tako Odrančanu. »Kot samostojni zidarski obrtnik sem začel '90. leta. Seveda del nisem mogel opravljati sam, pač pa sem zaposlil nekaj sodelavcev. Zdaj, ko je dejavnost že zelo razvita, nas je več: lani sem zaposloval celo 14 ljudi. V nekaj letih samostojnega gradbenega podjetništva sem uspel kupiti tudi delovne pripomočke, na primer dvigala, tovornjake, gradbene odre, stroj za ometavanje sten itd.« S Štefanom Smejem sva našla čas za pogovor šele po 20. uri, seveda sva oba upala, da bo tedaj mir, toda statični in mobilni telefon sta kar naprej zvonila. Ljudje so spraševali, kdaj pridejo njegovi zidarji, drugi so hoteli preveriti, ali res pridejo jutri itd. Zaradi tega se seveda nihče ni razburjal, kajti na prvem mestu je delo, ki ga končno znamo vse bolj ceniti, in šele potem je lahko filozofiranje. No, polno zaposlen Štefan Smej zanj nima časa. Nemalokrat, ko je gradbena sezona (in zdaj traja že lep čas!), delajo tudi ob sobotah. Posebej pa je poudaril, da on nikogar ne sili, da pa se sodelavci radi odločajo za sobotno delo, saj tako zaslužijo nekaj več. Štefana Smeja nisem obiskal, da bi reklamiral dejavnost njegove gradbene firme, ampak da bi ga na kratko predstavil kot uspešnega samostojnega podjetnika s področja gradbeništva. Dela ima več kot dovolj. Uspešno sodeluje z obrtnimi zadrugami, veliko dela pa prevzema tudi neposredno od raznih naložbenikov (podjetja, ustanove, zasebniki). Morda je tako tudi zato, ker njegovi dela- vci (večkrat tudi on sam) ne le zidajo in ometavajo ter betonirajo, ampak so vešči tudi polaganja tlakovcev, robnikov, urejanja dvorišč... Sogovornik mi je nanizal ducat objektov, ki so jih na novo zgradili ali posodobili njegovi sodelavci: poštni poslopji v Puconcih in na Hodošu, binkoštna cerkev v Veščici pri Murski Soboti, gostišče Orhideja v Odrancih, poslopje Peugeota v Murski Soboti, adaptacija otroškega vrtca v Brezovcih ... In, seveda, desetine stanovanjskih hiš! Firma lahko uspešno posluje ne le od podjetnosti (iznajdljivosti, delavnosti, inovativnosti) njenega lastnika, ampak tudi (ali pa predvsem) od sodelavcev in njihove pripadnosti kolektivu. Štefan Smej je pohvalil delavnost svojih sodelavcev. Posebno pozornost pa je posvetil tistim, ki so začeli delati pri njem z lopato (pri mešalcu), a so imeli ambicije, da bi si pridobili znanje za zah-tevnejša-dela - zidarijo. Delavci Gradbeništva Štefana Smeja iz Odranec so zgradili tudi binkoštni sakralni objekt v Murski Soboti, ki ga bodo tamkajšnji verniki odprli še letos. Delavci iz Odranec so se na tem 9ra odlično počutili, med drugim tudi zaradi dobrih malic, ki so jim jih pripravljali. - Foto: S. S. Kar nekaj prej pomožnih delavcev se je tako na gradbiščih usposobilo in zdaj so dobri zidarji, seveda tudi primerno plačani. Kot vsak podjetnik ima tudi Štefan Smej včasih premalo časa za svojo družino. Dlje časa so skupaj v glavnem ob nedeljah. V biznis je vključil tudi ženo Marijo, ki mu vodi administracijo. 17-letni sin Tadej ga utegne nekoč nadomestiti v gradbenem podjetništvu, saj obiskuje drugi letnik gradbene šole v Celju, 15-letna hčerka Mirjana je učenka osmega razreda, 10-letna Martina pa obis- kuje četrti razred. Š. S.l TRGOVINA tel.: 24 OJ ' faks: 3132 KEGL V APRILU PONUJAMO TOVARNIŠKE POPUSTE NA - radiatorje VOGEL - NOT - radiatorje AKLIMAT ... - peči FEROTHERM .... - peči OPB ............... .20^ '.20’1’ .2^’ za odkritje vseh njenih čarov ne zadostuje le pogled ugodne cene tudi za ostale modele Garancija 3 leta ali 100.000 prevoženih kilometrov, 6 let na prerjavenje. (*) - cena na dan 2.4.1999 Ledavsko naselje 16, Murska Sobota tel.: (069)21 740, 22 535 Zakaj prav ona? Al mera GX s klimatsko napravo že od 2.185.400 SIT Pooblaščeni zastopnik za Slovenijo: NISSAN ADRIA d.o.o., Slovenska 54, Ljubljana, telefon: 061/17 10 840, http://www.nissan-adria.si Pooblaščeni trgovci in serviserji v Sloveniji: • AVTONISS, Ljubljana, telefon: 061/ 159 73 31 • AVTOTRUNK, Ljubljana, telefon: 061/ 168 38 99 . AVTOSERVIS PIŽEM, Domžale, telefon: 061/ 16 27100 . NISSAN SERVIS KRULC, Moravče, tel.; 061/ 731143 . AVTOHIŠA FERK, Maribor, telefon: 062/ 224 478 . NISSAN HVALEC, Ptuj, telefon: 062/ 783 849 • MG d.o.o., Muta, telefon: 0602/ 61 760 . PANADRIA Celje, Celje, telefon: 063/ 425 43 71 • AVTO KUK, Slov. Konjice, telefon: 063/ 753 984 • AVTOHIŠA KOS, Polzela, telefon: 063/ 702 230 • AVTOSERVIS LIPNIK, Velenje, telefon: 063/ 893 549 . AVTO MOČNIK, Kranj, telefon: 064/ 242 277 . AVTOSERVIS GORICA, Nova Gorica, tel.: 065/135 57 21 • AVTOMEHANIKA FABJAN, Branik, telefon: 065/ 57 012 • AVTOMEHANIKA VIDRIH, Otočec, telefon: 068/ 75180 . AVTOMEHANIKA ZIERER, Sevnica, telefon: 0608/ 40 389 • AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, telefon: 069/ 32 209 NISSAN TEHNIKE GORENJE: zamrzovalna skrinja, 2101 .... zamrzovalna skrinja, 320 I .... pralni stroj 412 x ......... sušilni stroj .............. BTV - Gorenje, ekran 55 cm,TTX . 44.332,00^ ■ 55-7°3’°nSt ■ 49.878,00 S . 39.874,00 S \ . 39.933,00S । (Cene veljajo ob gotovinskem P 4 r hf^ Možnost nakupa tudi na 10 obrokov!©' plačna dostava ne glede na oddaljenost-Odprto od 7.00 do 19.00 in v soboto od do 12.00. OBIŠČITE NAS NA SEJMU ME^ V G. RADGONI (hala Gl)! Pooblaščeni prodaja^ izdelkov ROFIX za Pom^ ZA VAŠ LEPŠI Široka paleta izdelkov evropsko z izdelovalca gradbenih materialov NOTRANJI IN ZUNANJI OMETI LITI ESTRIHI pJ FASADNI SISTEMI z mineraln0 . stiroporom, topi ometom, kombi P VELIKA IZBIRA SODOBNIH VODOODBOJNIH IN „ PAROPREPUSTNIH ZAKLJUČKI11 SLOJEV V ŠIROKEM SPEKTRU MODNIH BARV CENE ZELO UGO^J Obiščite nas na sejmu MEGRA v hali A v 0°r 8. april 1999 GRADBENA PRILOGA 29 ^ovno kleparstvo Jožeta Novaka, s. p., Murska Sobota Vse prek trgovsko obrtne zadruge l^odkupil 900 kvadratnih metrov veliko halo naziv firme je: Krovno kleparstvo, ključavničarstvo in lij strelovodi, Jože Novak, s. p., Murska Sobota, Lendavska “lica 29. Značilnost tega samostojnega podjetnika je, da 08|uie izključno prek Trgovsko obrtne zadruge Prekmurka, u,ska Sobota. Povedal je, zakaj: •Nemalokrat gre za vrednostno W posle, ki zahtevajo veliko kalnega kapitala (denarja), ki pa ® sam nimam. Material torej naba-^prekTOZ Prekmurka. Tudi tlačila grecjQ prek zadruge. Še v zadrugi mi tudi vodijo knjigo-?tvo. S to obliko sodelovanja ^zadovoljen.« teže Novak je bil nekoč vajenec ^anjl tovarni stikalnih naprav Mkav Murski Soboti, potem je 6'a' šest let kot vodja vzdrževanja ?iu v Ljubljani, kjer je ob delu ®čal srednjo tehniško šolo in si naziv strojni tehnik. J; teta se je vrnil v Mursko So-0 te se zaposlil v Panonijini ko-Wni službi kot referent nabave ^ala, v začetku 1989. leta pa z lastno obrtjo in zaposlil ^ca. Delo je kar steklo in zdaj zaposluje sedem sodelavcev. Leta 1996 je vzel na lizing del nekdanjih prostorov Platane, letos pa jih je odkupil. Firma Jožeta Novaka opravlja krovno kleparska in ključavničarska dela ter napeljuje strelovode, in sicer: s pocinkanim valjen-cem, pocinkano žico, aluminijasto žico in bakreno žico. Za bakrene strelovodne naprave se odločajo predvsem tisti naložbeniki, ki imajo kleparijo (cevi, žlebovi) iz bakra. Vsak začetek je težak in to velja tudi za samostojnega podjetnika Jožeta Novaka, ki si je delavnico opremljal postopoma. Kupil je stiskalnico, ročne krivilne pripomočke za kovinsko galanterijo, 1996. leta pa je nabavil velik krivilni stroj, s katerim je mogoče narediti šest metrov dolge (štirioglate) žlebove in odtočne cevi. Pred dvema letoma je dobila firma licenco za pokrivanje streh s pločevinastimi elementi Trima Trebnje. Ti elementi so široki en meter, dolgi pa toliko, da sežejo od slemena do žleba. Pokrili so stavbo avtoservisa Škafar v Lendavi, poslopje III. OŠ V Murski Soboti, upravno poslopje in valilnico Kompasa v Pe-skovcih, zasebno farmo v Bakovcih, dom šoferjev v Murski Soboti, več stanovanjskih hiš v Murski Soboti in okolici, pohvalijo pa se lahko, da so bili uspešni tudi zunaj Pomurja, na primer v Kočevju, kjer so prekrili že 6.000 kvadratnih metrov streh. Pridobili so tudi licenco za švedsko plastificirano kritino S-METAL. Dobro je, da človek (podjetnik) nikoli ni zadovoljen z doseženim, saj bi se sicer uspaval in vse bi šlo navzdol. Podjetnik Jože Novak ima kar nekaj načrtov: prizadeva si, da bi izdelavo v delavnici posodobil s sodobnimi računalniško vodenimi stroji, vendar je to odvisno od tega, ali bo dobil v ta namen kredit iz razvoj- Firma Jožeta Novaka iz Murske Sobote je uredila tudi streho na domu šoferjev v Murski Soboti (pri BTC-ju). - Foto: Š. S. nega sklada. Elaborat je že pripravljen. Rad bi tudi, da bi v delavnici izdelovali še več lastnih izdelkov, narejenih seveda po lastnih načrtih. Nekaj takega počnejo že zdaj: pločevinaste montažne garaže za oseb ne avte. Nekaj jih že stoji v Jakobovem naselju v Murski Soboti. Š. SOBOČAN ■ Os‘ovoljno pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice Triglav Vredno je zavarovati mir razuma ! \LSl Pravimo, da je vredno zavarovati mir razuma pred nez l«Vp|i m PQtek°rti. Izpostavljeni smo vse večji negotovosti, ki I \še k 9 na naae P°čutje, imamo strahove, eni večje, drugi ; ^sn9!?0’ k° se nam približa doba upokojitve. Za srečno sta-7 %re-° Qino’ unejeno, zadovoljno življenje brez strahu, stresov k°ncev lahko veliko storimo sami, če se pravilno in j ^'Žavan° ^^čltno skupaj s tistimi, ki so nam pripravljeni sveto-I Pot niCa Triglav je za zavarovanje miru razuma pred nez- 0,71 Prva pripravila ponudbo prostovoljnega pokojnin-i ^.Oh QVania’ Pogovarjali smo se z direktorjem Zavarovalnice ^očne enote Murska Sobota Rudijem Cipotom. । Oatou!’lino pokojninsko zavarovanje Zavarovalnice kv i?*6 prui Produkt na slovenskem tržišču, ki je po Van- in oblil<' primerljiv s pokojninskim zavaro- ; pros^ern U 2ahodni Evropi. povija pokojninskim zavarovanjem si lahko občani gojitvijo v standar'din kvaliteto življenja, kot so ju imeli pred p n rova ^avarovalnici Triglav smo si pridobili ustrezne izku-(j Voljne Znan*a' tate° da smo strokovno pripravili programe j^ža zaVg9 P°kojninskega zavarovanja v Sloveniji. Sprejel ga je Go .'Men ^°Valni nadzor pri Ministrstvu za finance in v praksi ^'^at zng?tr' 'eta- V dosedanji praksi se s svojimi sodelavci di ^^Voli SlTl V v'°9' svetovalca, pa ne z namenom, da dodat-ip Ot Ptaviju ° pQk°ininsko zavarovanje skomercializiramo in Iju-Z^ne P°PeNemo čez vodo, temveč da jih osvestimo stik de| Za trezno odločitev, ko bodo morali sami skrbeti za ve^6 socia|ne varnosti. Tako je pač, da ljudje do-Pobi^ ^a nekaj potrebujemo, dokler ne vidimo, da to ki Se ' n ^oj namen je prav ta, da opozorim občane na rjaPhbij^177 vsistemu pokojninskega in invalidskega zavaro-pa v zavarovalnici Triglav ponujamo ^Sv^ith ki problemi lažje rešijo. Je pa res, da je težko sve-°i° Sre^Q 0 sv°ji sreči le sanjajo, veliko lažje pa tistim, ki so h Popravljeni tudi kaj storiti.« 91,1 lahkn Hlhori P°iasnite nekatera dejstva, ki so mnogim sterna ,lln uPokojencem pravzaprav neznana, iz si- A^oinin^ zavarovanja. 7a,stv Pajp0 17111710 dejstva, da je pokojninsko in invalidsko za-v SlQVe rrierr,bnejši del sistema socialne varnosti prebi- ^iVg^^^VaigJ ta^° glede števila zavarovancev - vplačnikov je ^Ist^67 Pravi c 9 'n ietom starosti - kot glede števila ' UP°k°iencev je več kot četrtina vsega prebi-» 3 Posegajo 14 % BDP. Pomembno je tudi, da Sg. -i ho. ^| n,*‘ k’ je pomislil na prihodnost svojih zaposlenih, istočasno pa dobrega počutja v delovnem okolju in identifikacije s fir-Han*ekovič iz Veržeja. Že aprila leta ’97 je sklenil prvo skupin- na tej polici pa je vedno več njegovih sodelavcev. to Prava poteza, gledano kratkoročno kot tudi dolgoročno. Cl’ $ePrav so v povprečju mladi, mislijo na prihodnost. Z Zavaro-O^očno enoto iz Murske Sobote veliko sodelujem, cenim jo s *ato sem se odločil za skupinsko prostovoljno pokojninsko za-'h 2aP°s,enih- Takšno zavarovanje imam sklenjeno za svojo ^i^^h Več kot dvajset sodelavcev. V določenem obdobju to zavaro-M je b edstavlja strošek, vendar je potrebno misliti vnaprej. Pokojnin-* takšen, kot je, zato je prostovoljno pokojninsko zavarovanje a Za prihodnost, za drugi del življenja.« obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je v domeni ZPIZ-a, temelji na načelu vzajemnosti, kjer višina odmerjene pokojnine ni v neposredni povezavi z vplačanimi prispevki, in ob slabšanju razmerja (1,6 aktivnega prebivalca na 1 upokojenca) državni pokojninski sklad izkazuje vedno večjo nelikvidnost in izgubo. Prav zaradi tega je ob krčenju pravic nujna reforma sistema. Poseben problem pa se kaže za kmete in obrtnike ter mlade in zaposlene srednjih let, kajti država ne bo sposobna zagotoviti enakih socialnih pravic kljub povečanim obremenitvam.« Kakšne rešitve ponujate v Zavarovalnici Triglav? »Prostovoljno pokojninsko zavarovanje, ki ga ponujamo v Zavarovalnici Triglav, temelji na aktuarskih izračunih, kjer se upoštevajo življenjska doba, tablice smrtnosti in kapitalizacija sredstev. Na tej podlagi se za zavarovanca pripravi dosmrtna pokojnina, ki ima dva vidika - komercialni, saj temelji na ekonomskih principih, in socialni, ki zapolnjuje vrzel v obveznem zavarovanju. Cilj vključevanja v sistem prostovoljnega pokojninskega zavarovanja je lažja eksistenca in ohranitev standarda - za posameznika, ki bo tako lažje premostil prepad med plačo in pokojnino, in za podjetja, kjer pomeni konkurenčno prednost pri kadrovanju. Namenjamo ga kmetom - prispevki postajajo vse večje breme ob nižanju jamstev -, obrtnikom - obveznosti za prihodnje upokojene obrtnike nimajo ustreznega pokritja v zbranih sredstvih - ter mladim in srednje starim, ki bodo reformo najbolj občutili. Prostovoljno pokojninsko zavarovanje pomeni tudi varčevanje zase, fond pa ni izgubljen za družino, kajti če nosilec fonda umre pred upokojitvijo, privarčevana sredstva pripadajo upravičencem.« Prostovoljno pokojninsko zavarovanje pomeni premišljeno naložbo v prihodnjo socialno varnost. Nam lahko navedete nekaj konkretnih primerov. »Ponujam vam tri primere, ki bodo lahko usmerili vaše razmišljanje v pretehtano odločitev. Za zaposlenega z bruto plačo 100.000 sit znaša mesečni prispevek za pok. in inv. zavarovanje 31.000 sit (v enakih deležih ga plačata delavec in delodajalec). Če bi ta denar zaposleni srednje velikega podjetja vplačeval v fond pok. programa Zavarovalnice Triglav, bi po 30 letih, ko bo dopolnil 63 let, prejemal mesečno pokojnino v višini 151.000 sit. Stari ste 60 let in se želite upokojiti. V svojem fondu pok. uspeha. Taki smo in želimo ostati.« R. F. programa ste zbrali s pomočjo delodajalca 10 mio sit. Vaša pokojnina je 65.000 sit neto in se z leti povečuje z dobički, ki jih ustvarja zavarovalnica z gospodarjenjem s sredstvi. Lahko pa 5 mio dvignete ob upokojitvi in preostane vam še zmeraj dodatna pokojnina 32.500 sit. Ali pa tretji primer - če varčujete 35 let po 10.000 sit na mesec, bo vaš fond dosegel višino 10 mio sit. Vsi primeri so prikazani na osnovi pogodbeno zagotovljenih obresti brez upoštevanja revalorizacijskih vplivov in doseženih dobičkov. Če pa bi upoštevali še te, bi npr. pri 8-odstotni donosnosti pri enakem prispevku pokojnino po 32 letih podvojili.« Tržna analiza o pripravljenosti vključevanja v program prostovoljnega pokojninskega zavarovanja med Pomurci, ki ste jo izvedli v Triglavu, kaže, da je zanimanje za programe izredno. Kako pa ste sami pripravljeni na čas povpraševanja po storitvah za široko porabo? »Tržna analiza o pripravljenosti za vključevanje v naše programe pokojninskega zavarovanja kaže, da so vsi anketirani občani Pomurja v povprečju pripravljeni plačati 2.500 do 3.000 sit ne glede na to, ali so že vključeni v kakšne varčevalne programe. To dokazuje, da je dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje ponudba, ki ustreza vsem atributom sodobnega časa ne glede na življenjsko, naselitveno, delovno, kulturno ali družbeno okolje, v katerem živijo prihodnje stranke. Sicer pa smo mi zavarovalnica, ki skrbi za regijsko zavarovanje in razvoj pokrajine. Zavedamo se, da danes zmaguje zavarovalnica, ki je prožna in prilagodljiva, ki posluje z nizkimi stroški in je cenejša od tekmeca. Na svoje zavarovance se dolgoročno navezujemo tako, da zanje iščemo najboljše rešitve. Ne ponavljamo odveč, da stranke osvajamo, zadovoljimo in dolgoročno očaramo. Zmeraj tehtamo pričakovanja strank in naše izpolnjevanje zaupanih obveznosti. Zaupanje strank in zadovoljstvo zaposlenih sta edino pravo merilo poslovnega * 30 8. april 1999, TEMNO AMERIŠKI STROKO- OLIMPIJSKE KAR NORDIJSKA MODER IZDELO- GLAS PRI JAZZ VNJAKINJA KDOR HAJDINJAK SLOVENSKI SKLADATELJ KANALOV ZA ODVAJANJE JAP.SKAK. MASTI AVTOR: ŠTEFAN (TAKANOBU) SESTAVINA (1895-1941) SISTEM SKOVIKANJU AFR.REKA GLAVNO PREOBCU- TLJIVOST ZA ETIOPSKI V TOGU TUJE BE- GOSPOD IN GANI VESTNIK LJAKOVINE LITIJ AR (RUSUA) MESTO ADŽARSKE GLASBENIK (OLIVER) ZA ANATOMIJO KOGA VABI VALEČ KLEJA IGRE VPLIVA NA RAVNANJE DRAG KAMEN TEHNECIJ BOGINJA MEDICINE NEKD.KRAJ NAANT1- LIBANONU (HELIOPOLIS) NOVINAR KORLJAN POČELO TAOIZMA URBAN FRANC DEJAVNOST j MIROVNIKOV TROJA VESTNIK VRSTA PLESA IVAN SIVEC ZGORNJI DEL TRDE ZEMELJSKE SKORJE AJDA (NAR.) AMERIŠKI KEMIK, NOBELOVEC IVO FRANGEŽ NEM.PESNIK (LUDWIG) TROP ANGLEŠKI NAR.JUNAK (ROBIN) KARIBSKA DRŽAVA IGRALKA (ITA) KORDILJERE HRVAŠKO MESTO OB KOLPI FRANCOSKA SMUČARKA (GEORGE) NEKDANJA STROKO- VNJAK ZA ETIMOLO- GIJO (CAROLE) KAREL CARSTENS DIŠEČA SNOV OZEK MEČ NEKD.NEM. PLAVALKA (IZ: LEGEN) (EVA) SM.CENTER V BOSNI PEVKA SADE AVST.PESNIK (PAUL) NAPRAVA ZA MLETJE PLODOVI ŽLAHTNEGA KOSTANJA OVČJI SAMEC GRŠKO MOŠKO IME HIGIENSKI PRIPOMOČEK IND.MESTO V ZAHODNI SIBIRIJI NATRIJ D.PRITOK JENISEJA HRIBOVJE V ZAH.EVROPI ŽENSKA, KI TRENIRA DRŽAVA V PIRENEJIH MOJZESOV BRAT IME VEČ REK V ANGLIJI SRB.IGRALKA VENO TAUFER VODA V PLIN.STANJU GL.MESTO VIETNAMA SLOVENSKI PISATELJ GRŠKO OOP. GIBANJE HOLANDSKA JADRNICA ČRTA, KI SPAJA ZAČ. NOTNIH ČRTOVIJ OKOSTJE PRIPRAVA ZA VKLEPANJE LJUDSTVO V INDOKINI VELIK KAMEN FRIDOLIN PISATELJICA VAŠTE SIVA KOVINA (La) ANTHONY EDEN MESTO V LITVI (KOVNO) SLOVENSKI SMUČARSKI TEKAČ | (JOŽKO) Izžrebanci Vestnikove nagradne križanke (25.3.1999): 1. NAGRADA V VREDNOSTI 10.000 SIT: j Črtomir JUST, Lendavska 17a, 9000 M. Sobota 2. NAGRADA V VREDNOSTI 5.000 SIT: Janez GRADIŠNIK, Kranjčeva ul. 33, 9220 Lendava 3. -7. nagrada ■ majica Nagrajencem čestitamo. Štefan Prkič, Gradišče 21,9251 Tišina Goran Varga, Dolina 2, 9220 Lendava Bernarda Koroša Pantovič, Prosenjakovci 59, 9207 Prosenjakovci Darinka Škerget, Lipovcr.,115, 9231 Beltinci Andrej Žido, Bodonci 7 a, 9265 Bodonci Med reševalce bomo razdelili 1. nagrado v vrednosti 10.000 SIT, 2. nagrado v vrednosti 5.000 SIT in 3. - 7. nagrado praktična nagrada. Pravilne rešitve pošljite na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 M. Sobota, s pripisom »nagradna križanka« do petka 16, aprila 1999. LASTNOST KUBANSKI RJAVEGA VODITELJ (FIDEL) MUSLI- SEKRETAR MANSKO MOŠKO IME KOŽNA GUBA NA OČESU PRIREJ SKLA!>b£ ZVEZNA država NA ZAHODU ZDA ZVEZE NATO ODRASLA SAMICA KONJA IZDELOVA- LEC SODOV RIMSKI DRŽAVNIK STRANKA V BOSNI OVOJ, OVITEK ALKALOID V VOLČJI ČEŠNJI ALUMINIJ Potrdila za nagrade (oz. majice) bodo prejeli po pošti REŠITEV KRIŽANKE Z DNE 25. MARCA 1999: STROKOVNOST - IVANMINATTI - KOBE -SOVRAG - AR - GOES - ORAČ -ŠTEFAN - EKONOMIZEM - ŠPI- CA - AZES - SALAMINA - KRAKOV - REGIMENT - NIA- MEV-RATAR-KAKEMONO- EMS - ADAPTER - VRAN - TO- VOR - KAL - JAKE - NIKI -APA- RAT - RITA - ARARAT - APEL -IRINA- OPEČ- BOGDANČRNKO - VERONA - MARŽA - ETAN -IRAČAN - OBOA - OLA - IČA - IG VEK, DOBA (PESN.) .TOVARNA V CELJU AMINO- KISLINA "LETEČA MIŠ" LOMLJENJE IZTREBKI PTIC KOT GNOJILO GLAVNI TRG MESTA V ST.GRČIJI PENTATEVH FRANCE ŽAGAR AM. ATLET (IZ:ILO+SOM) KOREJSKA DEN.ENOTA LOJZE OBLAK POSMEH BODEČA RASTLINA Naravoslovni dan malih šolarjev iz vrtca K Kot dopolnilna dejavnost poteka v vrtcu Urška v skupini malih šolarjev tudi naravoslovni krožek. Minulo soboto smo se odpravili na naravoslovni izlet, ki smo ga preživeli ob mrtvicah reke Mure. Kljub slabemu odzivu staršev smo spoznavali lepote naše dežele in se pri tem imeli lepo. Uživali nismo samo mi starši in vzgojiteljica, ampak lepo je bilo predvsem našim otrokom, ki smo jim s pomočjo vodnika Franca prikazali lepote naše najbližje pokrajine in da bi se naučili živeti z naravo. Naša pot se je začela v Veržeju, kjer smo si pri Franciju najprej ogledali male kužke in table z napisi dreves in grmov, ki se nahajajo na tej učni poti. Odpeljali smo se do končne postaje za avtomobile, si nadeli nahrbtnike in začeli smo s našim pohodom. Najprej smo poslušali ščinkavce in se naužili lepot prvih znanilcev pomladi- zvončkov, petelinčkov, vijolic, vetrnic, pljučnika... Ogledali smo si tudi rego, ki se je prišla na naši prvi postajanki na obisk k nam. Otroci so seveda bili lačni malo osmodil, ker smo bili nestrpni in smo ga hoteli prehitro spečti. Imeli smo tudi namaz - zasiko in česen. Še prej smo dobili ta pravo domačo in že od nekdaj uveljavljeno, zdravo pijačo - ta pravi šnops. Pekli smo še ‘ritke - tako so otroci poimenovali žemljice: Po okrepitvi smo nadaljevali našo pot in kaj kmalu srečali novega znanca, martinčka, ki se je prišel gret. Komaj smo se poslovili od njega smo že prispeli do nove zanimivosti-do zimskih vitami- krastač. Najprej vodi, kako simpatij smo pa pogledali P° hefliCi deli, da jih je tudi na J no in na enem kup oJih , po šest skupaj. Kon1 J ^4 smo v vodi zagleda i polis vost, toje blatnik, 1^ ste iz vode in plave , y in P m »ihžabšenls«^ najm je Franci P samci zelenih žab, jr0. obarvajo močno tetol čez pravo brv, P°d voda. . j srn® Ob celotni Pot 5(IA seveda tudi dreveS ^iti J za mrtvice reke M ^ili^ smo, kaKohitros že smo bili P" ^elja1 pobral brod m °’ otoK^/ stran v Ižakovce na ji, K. j nov za divjad. To je kepa soli na palici, ki jo potem divjad liže in zraven pije vodo. Prispeli smo-do brvi in se poveselili s hojo čez njo. Ta je bila za vajo, ker je bila na suhem. Otroci so še merili drevo. Ime in priimek: - LIV - AMERIKA - ZATON - Naslov: In že smo prispeli do mlake in z m Ld CD OKENCE -IRIS- ESERI-GA-CHET - ČOPI - MAKAK UJ in žejni. Vas zanima kaj smo jedli in pili ? Hja, pajali smo kruh. Ogenj nas je že čakal, za kar je poskrbel naš Franci. Vsakemu je odrezal kos kruha, ošpičil palice in nas naučil peči kruh. Kakšen se nam je tudi Mure, Murskih O) »O ŽELITE? LEP RUHEK 31 KIPI 71 Sl SIGUMO RV-HEAJI MMŠALeC., PRIDAM, ^ul 99 Petek, 9. 4. 1999 TV SLOVENIJA 1 10.00 10.10 10.45 12.05 12.25 13.00 13.50 14.50 15.40 16.00 16.30 17.00 17.40 18.00 18.10 18.30 19.30 20.00 20.15 21.30 22.00 22.50 Glejte, kako rastejo: Muca Otroška oddaja Eine kletne Musik, češka drama Izobraževalna oddaja Humanistika Poročila, vreme, šport Alfi Nipič in njegovi gostje Po domače Ljubljanski madrigalisti Ne/znani oder Mostovi Rdeči grafit Potepinček, nanizanka Obzornik, vreme, šport Izzivi prihodnosti, ameriška oddaja Slovenski miti in legende Dnevnik Zrcalo tedna Petka Seinfeld, ameriška nanizanka Odmevi, vreme, šport Polnočni klub TV SLOVENIJA 2 10.00 10.30 11.20 14.20 14.45 16.10 17.00 17.30 18.05 18.35 18.55 21.25 23.20 0.10 1.00 1.50 Videoring Kvartopirec, angleška nadaljevanka Berači, vest, gledališka predstava Filmski triki Ljubezen pa še kar traja, ameriški film Podobe sveta, angleška serija Kolo sreče Po Sloveniji Otok Jersey, angleška nadaljevanka Simpsonovi, risana nanizanka SP v hokeju na ledu, Slovenija: Danska Pošast, italijanski film Umori, ameriška nanizanka Poročila, kanadska nanizanka Ometla, zakon molka, nadaljevanka Košarka NBA POP tv 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Za Eleno, nadaljevanka - 11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 13.00 Stražar, nanizanka -14.00 Brez zapor - 15.00 Naš Carli, nanizanka - 15.50 Otroški zdravnik, nanizanka - 16.40 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.30 Za Eleno, nadaljevanka - 18.20 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Divja reka, ameriški film - 22.00 Za fante, ameriški film - 0.00 Skrivnostni klub, erotični film - 1.30 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka - 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Želite, prosim, nanizanka -10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nadaljevanka - 12.00 Zmenkarije - 12.30 Klub Avenija - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit’, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka -16.00 Oprah Show: Kako se ubraniti posilstva - 16.50 Bravo, maestro.^uharska oddaja - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Barcelona, ameriški film - 21.50 Kvantni skok, nanizanka - 22.40 Varuhi časa, nanizanka - 23.30 Mali bogovi, nanizanka -0.20 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.45 Borzni Monitor - 15.00 ŽIVA, magazin - 16.00 Obalna straža na kolesih -17.00 Samski stan - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills 90210 - 19.00 Živa - 19.15 Še te ljubim - 20.00 Noč čarovnic 2 - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Udarec narave - 0.40 Top shop STUDIO AS 09.30 - Gnes, 10.00 - Problematika oddajnikov v Pečarovcnih, 10.30 - Zakoj pa nej, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes, 16.30 - Problematika oddajnikov v Pečarovcih, 17.00 - Zakoj pa nej, 18.00 - Iz produkcije ZLTV, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (88. del avstralske nadaljevanke), 19.00 - Gnes, 19.30 - TV- dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Videoboom 40 - prva slovenska videolestvica, 21.25 - Zgodovina avtomobilizma, 21.50 - Videospoti, 22.05 - Sosedje (88. del), 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro - 10.00 Poročila - 11.25 Program za otroke in mladino - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York - 13.05 Esmeralda - 13.55 Usode: Naš Janko - 14.55 Izobraževalni program -15.25 Program za otroke in mladino - 16.30 S knjigo v glavo - 17.50 Govorimo o zdravju - 18.35 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vprašanja iz Azije - 20.45 Humoristično-glasbena oddaja - 22.00 Opazovalnica - 22.30 Nocoj Željka Ogresta - 23.35 Nikita, serija - 00.50 Naravni sovražnik, ameriški film - 2.40 Sedmi element TVHPVASKA2 10.00 Panoram turističnih središč Hrvaške - 14.55 Poročila za gluhe in naglušne osebe -15.00 Dober dan - 17.10 Prizma -18.05 Hugo - 18.30 Televizija o televiziji - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Vprašalnik, kviz - 20.22 Napoved programa - 20.30 Roseanne, humoristična serija - 20.55 Poročila - 21.05 Foxov filmski večer -22.50 Oddelek za umore, serija - 23.35 Fatamorgana TV MADŽARSKA 1 12.30 St. Martin na Glasbeni akademiji - 13.25 Popolna varnost, nanizanka - 14.10 Za manjšine - 15.00 Naravno zdravilstvo -15.30 Za otroke - 16.00 Regionalni magazini -17.00 Za upokojence - 17.30 Teka - 17.454 Regionalni dnevniki - 18.00 Okno - 19.00 Družina Smola, risanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Romanca ogrlice, nanizanka -20.50 Iz preteklosti - 21.00 Sodnica, francoski tv-film - 22.40 Aktualno - 23.10 Izgubljeni otrok, kanadski film - 00.55 Videostrani TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program (dnevniki, novice iz regij, pregled tiska) - 12.00 Izobraževalni program -12.30 Zvon, Sosedje, ponovitev -12.35 Dnevnik - 13.05 TV-magister - 14.05 Čajkovski - 14.30 Vino in oblast -15.45 Narodne vrednote - 16.00 Repeta, za šolarje -17.30 Zakladnica -19.00 Sedem krajcarjev - 19.25 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport -20.30 madžarska leta 2000 - 21.00 Madžarska hiša, iz zamejskih madžarskih tv-progra-mov - 21.30 Naš kino: Dolce vita, madžarsko-nemški film - 23.10 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 10.10 Mečevalec iz Siene, pustolovski film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Nova serija - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža -17.15 Grozno prijazna družina - 17.40 Formula 1, prenos trening iz Sao Paula - 19.00 Prijatelji -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Delovno dekle, filmska komedija - 22.05 Arahnofobija, srhljivka - 23.50 Mačje pokopališče, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Prvi poljub, filmska komedija - 10.40 Bogati in lepi - 11.20 Zvezna dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Vera -13,00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik -14.25 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Stiska - 21,15 Telo in duša - 22.10 Poročila - 22.35 Moderni časi - 23.10 Quincy EUROSPORT 8.30 Golf - 9.30 Avto-moto šport -10.00 Nogomet: mladinsko SP -11.30 Nogomet: PPZ - 13.00 Tenis, prenos četrtfinala iz Estorila -17.00 Kolesarstvo: Dirka po Baskiji, prenos pete in zadnje etape (Lekunberri - Orio 116 km in Santiago Ereka - Aia 8,7 km) - 18.30 Potapljanje, prenos evropskega pokala z Dunaja - 19.30 Potapljanje - 20.00 Nogomet: mladinsko SP - 22.00 Boks - 23.00 Curling: polfinale (ž.) SP v Kanadi - 1.00 Spretnostne vožnje z motorjem v dvorani, posnetek iz Portugalske Sobota, 10.4. 1999 TV SLOVENMAl 9.45 Don Kihot, risana nanizanka 10.15 Mali Virgil, danski film za otroke 11.30 Seinfeld, ameriška nanizanka 12.00 Tednik 13.00 Poročila, vreme, šport 13.30 Turistična oddaja 13.40 Duhovni utrip 14 .00 Petka 15 .15 Najboljši prijatelji, ameriški film 16.55 Pomp 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18 .10 Na vrtu 18.40 Velike romance 20. stoletja, serija 19.30 Dnevnik 20.00 Utrip 20.15 Šoubošei 21.15 Pajčevina 21.50 Vino moje dežele: Koprski okoliš 22.30 Poročila, vreme, šport 22.55 Življenje z Rogerjem, ameriška nan. 23.25 Smrtonosni dotik, ameriška nad. 0.55 Usodno potovanje, ameriški film TV SLOVENIJA 2 9,20 Videoring 9.45 Zlata šestdeseta: Tone Pavček 10.45 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 11.40 Davov svet, ameriška nanizanka 12.05 Pearl, ameriška nanizanka 15.30 Olimpijski magazin 16.00 DP v odbojki (m.) 17.55 Slovenski pokal v košarki (m.) 19.30 Videoring 20.00 Deček z Merkurja, irsko-fran.-ang. film 21.25 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 21.55 Omama, ekstaza, mistika: Ouanabu, opojna trava 22.40 Sobotna noč: Roxy Musič, Jazz Heroes POP TV 7.00 Jetsonovi, risanka - 7.30 Bojevniki prihodnosti, risanka - 8.00 Kremenčkovi, risanka - 8.30 Iz knjige vrlin, risanka - 9.00 Maska, risanka - 9.30 Batman, risanka - 10.00 Šport za otroke, nanizanka - 10.30 Power Ranger - 11.00 Računalničarji, nanizanka -11.30 Morska deklica, nanizanka -12.00 Sabrina, mlada čarovnica, nanizanka - 12.30 1, 2,3 - kdo dobi? - 13.30 Prijatelj Felix, nanizanka - 14.30 Conan, nanizanka - 15.30 Sinbadove pustolovščine, nanizanka - 16.20 Policijska akademija, nanizanka - 17.15 Pop’n’roll -18.20 Izganjalka vampirjev, nanizanka - 19.15 24 ur - 20.00 Storil bom vse, ameriški film - 22.10 Komandosi, nanizanka - 23.00 Formula 1. posnetek treninga - 0.00 Družina Perez, ameriški film - 2.00 Playboy special - 3.00 24 ur KANALA 8,00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Nimaš pojma, nanizanka -10.00 Nora hiša, nanizanka -10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka -11.00 Alf, nanizanka - 11.30 Tomov show, nanizanka - 12.00 Zmenkarije -12.30 Bravo, maestro -13.00 Lepotica in zver, nanizanka - 14.00 Malha, ameriški film - 16.00 Inšpektor Maigret, ameriški film - 18.00 Odklop - 19.00 Mreža, nanizanka - 20.00 Zmenkarije - 20.30 Sanjska prihodnost, dok. oddaja - 21.00 Psi faktor, dok. serija - 22.00 Nevarne igre, ameriški film - 23.30 Policisti na motorjih, ameriški film - 0.20 Klub Avenija IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Zorro - 17.00 Šolska košarkarska liga - 18.00 Paralelni svet - 19.00 Vprašajte Harriet - 19.30 Generacija moje ljubezni - 20.00 Boljše življenje - 21.00 Filmski dvojček s Tommyjem Lee Jonesom: Nebo in zemlja - 23.30 Aprilsko jutro - 0.40 Top shop STUDIO AS 09.30 - Gnes, 10.00 - Videoboom 40,10.55 - Sosedje (88. del), 11.20 - Zgodovina avtomobilizma, 11.45 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes, 16.30 - Videoboom 40,17.25 - Zgodovina avtomobilizma - 17.50 - Najspot, glasbena oddaja, 18.35 - Sosedje (88. del), 19.00 - Gnes, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 19.55 - Utrip, 20.15 - Gnes, 20.45 - Rezerviran čas, 21.40 - Videotop, 22.30 -Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.15 Poročila - 8.25 Power Rangers, serija - 10.55 Iz arhiva Izobraževalno-znanstve-nega programa - 12.00 Dnevnik - 13.10 Čudovito življenje, britanski film - 15.10 Panoramski svet Paula McKenne - 15.45 Briljanteen -16.45 Zgodovinske skrivnosti -17.50 Mount Royal, serija - 18.45 Princ Valiant, - 19.10 V začetku je bila beseda -19.30 Dnevnik - 20.05 Nocoj... - 20.10 Naša hišica, naša svoboda - 20.40 Film -22.25 Filmski zbornik - 22.35 Opazovalnica - 23.05 Nočna straža - 23.10 Polnočna premiera - 1.00 Pearl, humoristična serija -1.25 Bedvil, avstralski film TV HRVAŠKA 2 10.00 Panorama turističnih središče Hrvaške - 12.20 TV-koledar -14.30 Črno-belo v barvi - 16.00 Fiiadefijska zgodba, ameriški film -17.50 Wild horizons, dokumentarna serija -18.50 Vabilo - 19.30 Dnevnik - 20.10 Triler - 21.15 Zlati gong, zabavnoglasbena oddaja - 22.05 Dokumentarna serija - 22.55 In sedaj, svet glasbe TV MADŽARSKA 1 5.45 Zlati dim - 8.00 Otroški program - 10.05 Tropska vročina, nanizanka - 11.05 Swaint Tropez, nanizanka - 12.00 Zvon -12.10 Teveteka - 12.45 Oče leta -13.30 Odgovarjamo na telefone - 13.45 Begavčki, iščemo pogrešane otroke -14.25 - Grbavec, film -15.00 Moda 2000 - 15.25 Delta 2000, znanost -15.50 Mreža, dokumentarna reportaža - 16.25 DVSC - Ferencvaros, nogomet - 18.30 Taktika in znanje, kviz - 19.00 Ltooshow, gost Ghymes - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Novi muhasti letni časi, zabavni magazin - 21.00 Nova nanizanka: Očividec - 22.40 Formula 1, trening, posnetek TV MADŽARSKA 2 15.10 Triangulum - 15.40 Prigrizek - 16.05 Lahko bi bilo zaščiteno: sivo govedo na Hor-tobagyu -16.15 Okusne jedi, 1. del -17.00 A. Dobos in Zs. Mary v luči žarometov - 17.30 Evropska galerija, Circom Regional - 18.00 Madžarska hiša, zamejski gospodarski stiki -18.30 Naša umetnost -19.05 Dvorec duhov, nanizanka -19.25 Pravljice - 20.00 Dnevnik - 20.30 Prosta ura, o poeziji - 21.15 Vodni policisti, nanizanka - 22.05 Večerni šov -23.00 Globoka voda - 24.00 Konec sporeda TV AVSTRIJA! 6.00 Otroški program - 9.00 Vroča sled - 9.35 Tabaluga - 10.05 Smrkci -11.10 Disneyev festival - 12.05 Šaljivec z imenom Carey - 12.30 Skoraj popolna - 12.55 Kirk - 13.15 Princ iz Bel Aira - 13.40 Sabrina -14.50 Dawsonov potok -15.40 Beverly Hills 90210 -16.25 Melrose Plače -17.10 Urgenca - 17.55 Formula 1, prenos kvalifikacij iz Sao Paula - 19.00 Nogomet - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Šampion, prenos - 22.00 Srček - 22.50 Skrivni prostori, film - 0.20 Organizator igre, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.30 Dobro jutro, gospa Fink, film - 11.10 Gospod Hobbs gre na počitnice, filmska komedija - 13.00 Poročila - 13.10 Tokrat mora biti kaviar, filmska komedija - 14.45 Trgovec s ptiči, film -16.30 Dežela in ljudje - 17.00 Čas v sliki -17.05 Pogled v deželo -17.35 Kdo me hoče? - 17.53 Religije sveta -18.00 Milijonsko kolo -18.25 Konflikti -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Raj na koncu hribov, drama - 21.45 Poročila - 21.55 Vse je komedija - 23.25 Ljubezen v aprilu, film EUROSPORT 8.30 Ekstremni športi - 10.30 lndyCar, posnetek dirke iz Motegija (Japonska) - 12.30 Deskanje na snegu, prenos finala iz Laaxa (Švica) -13.30 Curling - 14.30 Motociklizem, prenos starta 24 ur Le Mansa -15.15 Tenis, prenos polfinala iz Estorila - 17.00 Nogomet: Nigerija - Paragvaj (mladi), prenos iz Nigerije - 19.00 Motociklizem: 24 ur Le Mansa -19.30 Motociklizem, prenos 24 ur Le Mansa - 20.00 Nogomet: Kostarika - Nemčija (mladi), prenos iz Nigerije - 22.00 Curling, prenos finala (ž.) SP iz Kanade - 23.30 Motociklizem - 0.00 lndyCar Četrtek, 15. 4. 1999 POP TV 9.30Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Za E/eno. nadaljevanka - 71.10Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 13.00 Dobri, slabi fantje, nanizanka - 14.00Nevarne dirke, nanizanka - 15.00 Naš čarti, nanizanka - 15.45 Otroški TV SLOVENIJA 1 9.30 Pod klobukom 10.20 Risanka 10.35 Zgodbe iz školjke 11.05 Kdo je na vrsti?, ameriška nanizanka 11.30 Sara, koprodukcijska nadaljevanka 11.55 Vino moje dežele: Koprski okoliš zdravnik, nanizanka - 16.40 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.30Za E/eno, nadaljevanka - 18.20 Prevare, nadaljevanka - 19.14 24 ur - 20.00 Bever!y Hills, nadaljevanka - 20.50 Brez zapor - 22.00 Damon, nanizanka - 22.30 George in Leo, nanizanka - 23.00 Dobri, slabi fantje, nanizanka - 0.00 Privid zločina, nanizanka - 1.00 24 ur 14.55 Poročila za gluhe in naglušne osebe - 15.00 Dober dan, informativni mozaik - 17.15 Sunset Beach, serija - 18.05 Hugo - 18.30 Trenutek spoznanja - 19.00 Županjska panorama - 19.30 Dnevnik -20.10 Vprašalnik, kviz - 20.30 DosjejiX, serija -21.15 Poročila - 21.25 Tenka modra črta humoristična serija - 21.55 Velike romance 20. stoletja: Ameiia Earhart in George Putnam, dokumentarna serija 12.25 13.00 14.30 14.30 16.00 16.30 17.00 17.40 18.00 18.10 19.30 20.05 21.00 21.40 22.00 22.50 23.20 0.10 Mojstrovine Slovenije Poročila, vreme, šport Intervju Zoom Osmi dan Slovenski utrinki Tedi, oddaja za mularijo Glejte, kako rastejo Obzornik, vreme, šport Resnična resničnost Dnevnik Tednik TV Poper Turistična oddaja Odmevi, vreme, šport Gibljive slike Hannah Arendt, francoska oddaja Glasba za umirajočega kralja TV SLOVENIJA 2 10.00 10.30 11.25 13.15 14.05 15.45 16.10 17.30 18.05 19.00 19.25 22.00 23.30 Videoring Dr. Schvvartz in dr. Martinova, nan. Vlado Kreslin s prijatelji Charlotte Shopie Bentinck, nadal. Svet poroča Ferdi, risana nanizanka Deček z Merkurja, irsko-angleški film Po Sloveniji Kvartopirec, angleška nadaljevanka Kolo sreče SP v hokeju na ledu, Slovenija: Nemčija ' In življenje teče dalje, iranski film Aliča, evropski kulturni magazin KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nanizanka - 12.00 Odklop - 13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit’, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Ali ste imetnik dragocenosti - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka - 18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka - 19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Zmenkarije - 20.00 Moj film, dva filma po izboru gledalcev - 23.45 Mali bogovi, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.45 Borzni monitor - 15.00 Živa, magazin - 16.00 Obalna straža na kolesih - 17.00 Samski stan - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills 90210 - 19.00 ŽIVA, novice - 19.15 Obalna straža - 20.00 Globoka morja - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Millenium - 23.50 Temne sence - 0.40 Top shop STUDIO AS 09.30 - Gnes 10.00 - Za zdravje srca in ožilja, 10.30 - Iz produkcije ZLTV, 11.00 -Kako biti zdrav in zmagovati, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Gnes, 16.30 - Iz produkcije ZLTV, 17.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Za zdravje srca in ožilja, 19.00 - Gnes, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Poslovno, 21.00 -Zakojpanej - mladinska oddaja v živo, 22.00 - Iz združenja lokalnih televizij Slovenije, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.00 Dobro jutro, hrvaška -10.00 Poročila -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 13.35 New York - 13.05 Esmeralda - 13.50 Poročila - 14.55 Izobraževalni program - 15.25 Program za otroke in mladino - 15.55 Prof. Poopsnagle, serija za otroke - 16.30 V vojni in miru - 17.00 Hrvaška danes - 18.30 Kolo sreče -19.05 Male skrivnosti velikih mojstrov kuhinje -19.30 Dnevnik - 20.10 Odprto - 20.55 Pol ure kulture - 21.30 Izziv - 22.00 Borzno posredništvo - 22.05 Opazovalnica - 22.35 Kosovo - 23.25 Vaška afera, angleški film TV MADŽARSKA J 5.45 Misli ob zori - 550 Regije - 6 00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nanizanka - 935 Zakladnica - 11.05 Turistka - 11 30 Ponovitev - 12.00 Zvon - 12 40 Druga možnost, nanizanka - 13.30 Kralj pamp - 14.20 Prosta ura, o poeziji - 15.00 Gimnazija strtih src, nanizanka - 16.00 Za manjšine - 16.50 Begavčki, iščemo pogrešane otroke - 17.00 Enciklopedija narave - 17.45 Regionalni dnevniki -18.00 Komentar k biblijskim zgodbam - 18.20 Glasbeni kviz - 18.45 Za otroke - 19.00 Beštija, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20.00 Sicilijanski križ, italijanska kriminalka - 21.40 Invazija, werkfilm - 22.00 Aktualno - 23.10 Prazen list, francoski film- 00.15 Videostrani TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program (dnevniki, novice iz regij, pregled tiska) - 9.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon - 12.35 Dnevnik - 13.05 TV-magister - 14.05 Forras v Argentini - 14.35 Vino in oblast -16.00 Repeta, za šolarje - 17.30 Zakladnica - 19.00 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik - 20.30 Ladja v vetru - 21.30 Vrnitev v Paradiž, nanizanka - 22.20 Kaj takega!, šov - 23.10 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.15 Pinky in možgani - 9.30 Obalna straža - 10.15 Policist iz Tblza - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 Nova serija -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa -19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.15 Komisar Rex- 21.05 Zvezdna vrata - 21.50 Dosjeji X - 22.40 ONE - 23.05 Oddaja o kulturi TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.10 Šteje samo ljubezen, romanca - 10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Milijonsko kolo - 12.30 Dežela in ljudje - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.25 Umor je njen konjiček - 15.15 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji -18.50 Kuharske mojstrovine -19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum -21.05 Vera - 22.00 Poročila - 22.30 Šiling - 23.00 Primer za dva EUROSPORT 8.30 Golf - 9.30 Nogomet - 12.30 Motokros - 13.00 Tenis: turnir seniorjev v Katarju -14.30 Tenis, prenos iz Barcelone - 16.00 Tenis - 17.00 Nogomet: SP mladincev, prenos drugega kroga iz Nigerije - 19.00 Avto-moto šport - 20.00 Nogomet: SP mladincev, prenos drugega kroga iz Nigerije - 22.00 Dviganje uteži, posnetek EP iz La Corune -0.00 Avto-moto šport -1.00 Skakanje s skale RADIO MURSKI VAL UKV 94,6 MHZ (DOPOLDAN TUDI SV 648 KHZ) PETEK: 05.45 - Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.O5 Obvestila -1O.1O Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.00 Zamurjenci -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Od petka do petka -13.00 1. oseba ednine 13.15 Predstavljamo vam - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.30 Romskih 60- 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 17.20 Obvestila - 17.30 Kultura in šport ob koncu tedna -18.00 MV-dur -19.00 Dnevnik Ra-Slo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Mladi val - 21.00 Poročila -21.10 Sipli mi - 24.00 Želimo vam lahko noč. SOBOTA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.O5 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Potepajte še z nami -11.10 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -14.05 Obvestila -14.45 Evropa v enem tednu -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu- 17.20 Obvestila -17.30 Kulturni koledar - 17.35 Radijski knjižni sejem -18.15 Mali oglasi -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -19.45 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi -21.00 Poročila - 21.10 Ugasni TV! - 24.00 Želimo vam lahko noč. NEDELJA: 06.00 Začenjamo nov dan - 07.30 Zamurjenci - 08.05 Horoskop - 08.15 Panonski odmevi - 08.45 Misel in čas - 09.30 Srečanje na Murskem valu -10.25 Obvestila -10.30 Nedeljska kuhinja -12.30 Poročila -12.35 Obvestila -13.00 Minute za kmetovalce -13.30 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s športnih igrišč) -19.00 Dnevnik RaSlo.-19.35 Pravljica - 20.00 Oddaja tedna-21.00 Poročila - 21.10 Gnezdo Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. PONEDELJEK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami - 10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Mali oglasi -11.15 Oaj, kak san zlufto -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -14.00 Poročila -14.10 Za zdravje -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 - Obvestila - 18.00 Šport -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Krpanke - 21.00 Poročila -21.10 Kak je inda fajn bilou - 24.00 Želimo vam lahko noč. TOREK: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Kratki stik-11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine - 14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -17.45 Mali oglasi -18.00 Srebrne niti -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! - 20.00 Na narodni farmi - 21.00 Poročila -21.10 Med Muro, Rabo in Dravo/Poslu-šalec Murskega vala - 24.00 Želimo vam lahko noč. SREDA: 05.45 Jutro na Murskem valu: Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.10 Menjalniški tečaji-agencij -10.15 Trn v peti -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -12.30 Anketa -13.00 1. oseba ednine -13.15 NSTSNMV -14.00 Popoldne na Murskem valu -14.00 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu -17.20 Obvestila -18.00 Narodna lestvica - 19.00 Dnevnik RaSlo - 19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Intervju - 21.00 Poročila -21.10 Mursko-morski val - 24.00 Želimo vam lahko noč. ČETRTEK: 5.45 Jutro na Murskem valu. Prebujajte se z nami -10.00 Poročila -10.05 Obvestila -10.-10 Menjalniški tečaji agencij -10.30 Reportaža -11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC -12.05 Obvestila -13.00 1. oseba ednine -13.15 Sedem veličastnih-14.00 Popoldne na Murskem valu - 14.00 Poročila - - 15.30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila na Murskem valu - 1 7.20 Obvestila -18.00 Mali radio -19.00 Dnevnik RaSlo -19.35 Dober večer, pravljica! -20.00 Bilo je nekoč - 21.00 Poročila - 21.10 Geza se zeza - 24.00 Želimo vam lahko noč. Nedelja, 11.4. 1999 TV SLOVENIJA 1 11 .00 Gospodarji živali, francoska serija 11 .30 Obzorja duha 12 .00 Ljudje in zemlja 13 .00 Poročila, vreme, šport 13.25 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 13.55 Šou bo šel 14.55 Pajčevina 15.20 TV Poper 16.00 Trik-trak 16.30 Parada plesa 17.00 Po domače 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Alpe - Donava - Jadran 18.40 Mojstrovine Slovenije 19.20 Žrebanje lota 19.30 Dnevnik 20.00 Zoom 21.35 Intervju 22.30 Poročila, vreme, šport 22.45 Fantastična simfonija, balet pari, opere 23.40 Trik-trak 0.10 Parada plesa ■0.40 Mojstrovine Slovenije TV SLOVENIJA 2 9.30 Mož od zgoraj, ameriški film 11.00 Zvezde Hollywooda, ameriška serija 11.30 Trend, oddaja o modi in vizualni pop kulturi 12.00 Murphy Brown, ameriška nanizanka 12.30 Policija na naši strani 15.30 Košarka NBA 16.00 Teniški magazin 16.25 DP v odbojki (ž.) 16.55 DP v vaterpolu 17.55 Košarka, finale slovenskega pokala (m.) 19.30 Videoring 20.00 Charlotte Sophie Bentinck, nizoz.a nad. 20.55 Hudičev neavtorizirani življenjepis, ser. 21.50 Šport v nedeljo 22.35 Pošast, italijanski film IV 7.00 Jetsonovl, risanka - 7.30 Mali bogataš, risanka - 3.00 Kremenčko-vl - 3.30 Uaiaj v prihodnost, risanka - 0.00 Chadijev duh. mladinski tlim - 10.30 Kalltornljske san\e, nanizanka - 11.00 Bever\y Hllis - 12.00 Mekose Plače - 13.00 Novopečena družina, nanizanka - 14.00 Skoraj popoln par, nanizanka - 14.30 Ona hoče otroka, ameriški film - 16.00 Nedeljsko popoldne - 18.30 Formula 1 zaVN Brazilije, prenos dirke -21.00 24 ur - 21.30 Športna scena - 22.45 Nevarni gost, nemški film - 0.30 24 ur KANALA 8.00 Zajček Dolgouhec in prijatelji, risanke - 9.30 Nimaš pojma, nanizanka - 10.00 Nora hiša, nanizanka - 10.30 Cooperjeva druščina, nanizanka - 11.00 Alf, nanizanka -11.30 Razprtije, nanizanka - 12.00 Sanjam o Jeannie, nanizanka - 12.30 Stilski izziv -13.00 Lepotica in zver, nanizanka -14.00 Še vedno sanjam o Jeannie, ameriški film -15.50 Pravdarji, nanizanka - 16.30 Družinske zadeve, nanizanka - 17.00 Klub Avenija -17.30 Princ z Bel Aira, nanizanka - 18.00 Zaznamovani, nanizanka - 19.00 Kung Fu, nanizanka - 20.00 Ogenj z neba, ameriški film - 22.00 Stilski izziv: Ženin in nevesta -22.30 Brez očka, ameriški film - 0.10 Nezgodni oddelek, nanizanka IDEA TV - TV GAJBA 15.00 Šolska košarkarska liga -16.00 Harry in sin - 18.00 Paralelni svet -19.00 Play-station - 19.30 Generacija moje ljubezni - 20.00 Wayneov svet - 22.00 Ubijalski nagon v 23.40 Top shop STUDIO AS 09.30 -Gnes, 10.00 - Teden ob Muri - 11.30 - Nogometna tekma NK Mura: NK Maribor Teatanic, 13.45 - Problematika oddajnikov v Pečarovcih, 13.40 - Videostrani, 18.00 - Gnes, 18.30 - Moji mali prijatelji, oddaja za ljubitelje živali -19.00 -Kako biti zdrav in zmagovati, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Zakoj pa nej, 21.00 - Angela by light, 22.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 7.55 Poročila - 8.06 Program za otroke in mladino - 11.25 Filipovi otroci - 12.00 Dnevnik - 12.35 Plodovi zemlje -13.25 Mir in dobro - 14.00 Med nama - 14.35 Oprah Show - 16.10 Lassie, serija - 17.10 Poročila - 17.20 Fantovske laži, ameriški film -19.30 Dnevnik - 20.10 Sonce, sočni šov HTV - 22.40 Opazovalnica - 23.10 Kotakt -23.55 Poročila TV HRVAŠKA 2 9.00 Test - 11.00 TV-razpored - 11.05 Nove pustolovščine Robina Hooda, serija -14.30 Briljateen - 15.20 Polnočna premiera - 18.00 Svet odkritja - 19.30 Dnevnik -20.10 Koncert klasične glasbe - 21.15 Morilci med nami, ameriški film - 22.50 Zakonske vode, humoristična serija - 00.45 TV-razpored za ponedeljek MaSka 1X1 - 7 5UJ U\X»\\\a - 7 oLtoke - XU.au - \U UU honxiedoxi, spomladanski bo\hl pohod - IVTOlVJ-magislet - ižTOSIno« _ \u*Km\Ae za svečo - 12.35 MaškaTM, magazin za kmetovalce - 13.95 Rešetke, pu\\u¥X tvAltm-13.55 Dan poezije - 14 00 Polrtouv, svetovni popotnik - 14.25 Unitaristični verski program - 14.45 Dan poezije - 14.50 Tranzit, srednjeevropski magazin - 15.20 Čjoveška vrsta, moški in ženska, nanizanka - 16.10 Dan poezije - 16.15 Evropa si ti'. - 16.50 Odločate vi'. - 17.50 Teden, Dnevnik - 18.50 Formula 1, VN Brazilije, prenos - 21.05 Od gledališča do gledališča - 22.40 Noč neodvisnih: Poliester, ameriški film TV MADŽARSKA 2 7.30 Kanon, vera in kultura - 8.00 Izobraževalni program - 10.00 Za otroke -11.00 Telešport, vmes košarka - 13.00 Zlati dim, magazin - 14.00 Legendarni Sardy in me-moriam - 14.30 Telešport, vmes gimnastika - 15.30 Elysium, tv-film - 17.30 Delna 2000, znanost - 18.00 Gimnazija strtih src, nanizanka - 18.45 Naslednji, risanka -19.05 Črno mesto, nanizanka - 20.00 Neron in Vll/A, tv-igra - 21.05 Miklos Gabor, imel bi 80 let - 21.30 Dan poezije - 22.25 Telešport - 22.55 MM, Istvan Szotes - 23.00 Universitas, videorevija - 23.30 Konec sporeda TVAVSTRIJA1 6.00 Otroški program - 9.05 Rokomet: Hypo Niederosterreich - Dunaferr, prenos - 10.20 Kadmos -tiran iz Teb, film - 12.10 A-moštvo - 12.55 Šport - 13.25 Formula 1, prenos ogrevanja - 14.05 Banditi z avtoceste, akcijski film - 15.30 Nogomet: Austria - LASK, prenos z Dunaja - 17.45 Formula 1, prenos dirke za veliko nagrado Brazilije - 20.15 Blues iz Kaisermuhtena - 21.05 MA 2412 - 21.35 Kvintet komplet, TV-film - 23.00 Kolumbo - 0.25 Igra s strahom, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Podobe Avstrije - 9.30 Katoliška maša, prenos iz Dunaja - 10.15 Zakladi sveta - dediščina človeštva: gradovi in vrtovi Potsdama - 10.30 Teden kulture - 11.00 Evropski studio - 12.00 Visoka hiša - 12.30 Orientacija - 13.00 Poročila -13.05 Tednik - 13.30 Domovina, tuja domovina - 14.00 Pogledi s strani - 14.20 Divje življenje - 15.05 Policijska inšpekcija 1 - 15.30 Glasba, glasba, ki vse zvrti, filmska komedija -17.05 Klub seniorjev -18.00 Juhnke & Co. - 18.25 Kristus v času - 18.30 Podobe Avstrije - 19.00 Avstrija danes - 19.17 Loto - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Pogledi s strani - 20.15 Sanjska ladja - 21.45 Poročila - 21.55 K stvari - 23.15 Vizije - 23.20 Enostavno klasično - 0.15 Ottorino Respighi, posnetek koncerta iz Osake EUROSPORT 8.30 Motociklizem, prenos 24 ur Le Mansa - 9.30 Nogomet: Hrvaška ■ Argentina (mladi), posnetek iz Nigerije - 11.30 Motociklizem, prenos 24 ur Le Mansa - 12.00 Motokros, prenos iz Valkenswaarda (Nizozemska) - 13.00 Motociklizem, prenos 24 ur Le Mansa -13.30 Kolesarstvo: Pariz - Roubaix, prenos iz Francije - 14.45 Motociklizem, prenos 24 ur Le Mansa - 15.15 Kolesarstvo: Pariz - Roubaix, prenos - 17.00 Nogomet: SP mladincev v Nigeriji, prenos - 19.00 NASCAR, prenos dirke iz Bristola (Tenesee) -20.00 Nogomet: SP mladincev v Nigeriji, prenos - 22.00 NASCAR, prenos dirke iz Tene-seeja - 23.00 Športne novice - 23.15 Tenis: finale (ž.) v Amelia Islandu - 0.15 Tenis: finale v Estorilu Ponedeljek, 12. 4. 1999 TV SLOVENIJA 1 10.20 Narava in človek, angleška serija 11.10 Na vrtu 11.35 Velike romance 20. stoletja, serija 12 .05 Alpe - Donava - Jadran 12.35 Utrip, Zrcalo tedna 13 .00 Poročila 13.15 Mali Virgil, danski film 14.50 4 x 4, oddaja o ljudeh in živalih 15.20 Polnočni klub 16.30 Dober dan, Koroška 17 .00 Radovedni Taček: Sir 17.15 Pika Nogavička, nanizanka 18 .00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Recept za zdravo življenje 19.00 Žrebanje 3x3 plus 6 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Komisar Rex, avstrijska nanizanka 21.00 Dosje 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.50 Dosje, pogovor 0.00 Recept za zdravo življenje TV SLOVENIJA 2 10.00 Sobotna noč 12.00 Otok Jersey, angleška nadaljevanka 12.30 Simpsonovi, risana nanizanka 13.00 Hudičev neavtorizirani življenjepis, ser. 15.40 Na nevarnem ozemlju, ameriški film 17.00 Policija na naši strani 17.30 Po Sloveniji 18.05 Sestre, ameriška nanizanka 19.00 Štafeta mladosti 19.40 DP v odbojki (ž.) 20.00 Gospodarska panorama 21.00 Studio City 22.30 Vest in pločevina, tv-nanizanka 23.00 Brane Rončel izza odra 0.25 Na nevarnem ozemlju, ameriški film POP TV 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Za Eleno, nadaljevanka -11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 12.45 Športna scena -14.00 Novopečena družina, nanizanka - 15.00 Naš Čarli, nanizanka -15.45 Otroški zdravnik, nanizanka - 16.40 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 17.30 Za Eleno, nadaljevanka -18.20 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 1, 2, 3 - kdo dobi? - 21.10 Zloba, ameriški film - 23.00 Stražar, nanizanka - 0.00 Privid zločina, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Merk in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nanizanka -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit', nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Poročne slovesnosti - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka -18.00 Korak za korakom, nanizanka -18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka -19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Simpatije, nadaljevanka - 21.00 Odločitev iz obupa, ameriški film - 22.40 Alo, alo, nanizanka - 23.15 Ned in Stacey, nanizanka - 23.45 Mali bogovi, nanizanka - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.45 Borzni monitor - 15.00 ŽIVA, magazin - 16.00 Obalna straža na kolesih - 17.00 Samski sta - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills 90210 - 19.00 Živa, novice -19.1 Obalna straža - 20.00 Čista sreča - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Milenium - 23.50 Mesto prekletih - 0.40 Top shop STUDIO AS 09.30 - Mladinski film, 11.00 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 - Film, 17.30 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (89. del avstralske nadaljevanke )-19.00 - Gnes, 19.30 - TV-dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 -Nogometna tekma NK Potrošnik Beltinci: NK Mura, 22.05 - Sosedje (89. del), 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila - 11.25 Program za otroke in mladino -12.00 Dnevnik -12.30 New York, serija -13.05 Esmeralda -13,55 Izobraževalni program - 16.30 Poletje v Žumberški gori, dokumentarna oddaja - 17.55 V obnovi Hrvaške - 18.30 Kolo sreče - 19.30 Dnevnik - 20.05 Nocoj... - 21.15 Ena plus ena -22.00 Borzno poročilo - 22.35 Z vzrokom in razlogom - 23.35 Filmska noč TV HRVAŠKA 2 10.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 14.45 TV-koledar - 14.55 Poročila za gluhe in naglušne osebe - 17.15 Sunset Beach, serija -18.05 Hugo, tv-igra - 18.30 Sedem vrhov, potopisna serija -19.30 Dnevnik- 20.10 Vprašalnik, kviz - 20.25 Mur-phy Brown X, humoristična serija - 21.00 Newyorška policija III, serija - 21.50 Cesta iz Vietnama, zgodba deklice Kirn, dokumentarni film - 22.45 Vidikon, zabavnoglasbena oddaja TV MADŽARSKA 1 5.45 Misli ob zori - 5.50 Regije - 6.00 Informativni program - 9.05 Vino in oblast, nanizanka - 9.35 Zakladnica -11.00 Vaška TV - 11.30 Ponovitev - 12.00 Zvon, dnevnik -12.40 Vodni policisti, nanizanka - 13.25 Poglejmo v Indonezijo! - 13 40 Kralj pamp, nanizanka - 14.25 Sosednje, ponovitev - 15.10 Gimnazija strtih src, nanizanka - 16.00 Za manjšine -17.00 Sotrpini, rehabilitacijski magazin - 17.15 Živali iščejo dom - 18.10 Evrominute - 18.15 Taktika in znanje, kviz - 18.00 Srečanje z Jezusom -10.50 Za otroke - 19.00 Beštija, nanizanka - 10.30 Dnevnik, šport - 20 00 Večerni šov - 21.00 Nebodigatreba, nanizanka - 21.50 Iz preteklosti - 22.00 Aktualno - 23.05 Hudič in inkvizitor, nanizanka - 23.55 Videostrani TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program, dnevniki, novice iz regij, pregled tiska - 9.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, skupščinski dnevnik-13.00 Prenos zasedanja Parlamenta -16.00 Zakladnica - 17.30 Siofok - Nyirseg, nogomet - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik, šport - 20.30 Ladja v vetru, 1. del dokum. filma - 21 35 Noč neodvisnih: Mene nihče nima rad, nemški film - 23.15 Klub znanstvenikov: Kaj bo po koncu sveta - 00.05 Konec sporeda TVAVSIRMA1 6.15 Otroški program - 7.50 Disneyev festival - 9.40 Obalna straža - 10.25 Banditi z avtoceste, akcijski film - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Simpsonovi - 14.50 Nova serija -15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža -17.15 Polna hiša - 17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta - 18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Same težave s tem tipom, filmska komedija -21.55 Njeno življenje v njegovih rokah, srhljivka - 23.25 Nikita - 0.10 Pajkova mreža, srhljivka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Tokrat mora biti kaviar, filmska komedija - 10.35 Bogati in lepi -11.20 Konflikti - 11.50 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Orientacija - 12.35 Podobe Avstrije - 13.00 Poročila - 13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik -14.25 Umor je njen konjiček - 15.10 Bogati in lepi - 16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Julia - nenavadna ženska - 21.05 Tema - 22.00 Poročila - 22.30 Oddaja o kulturi - 0,00 Čas v sliki - 0.30 Skrivnost umora na Manhattnu, filmska komedija EUROSPORT 8.30 Deskanje na snegu - 9.30 Curling - 11.00 Nogomet -12.00 NASCAR - 13.00 Tenis: finale v Hong Kongu - 14.30 Potapljanje - 16.00 Alpsko smučanje - 17.00 Biatlon: UGRA pokal v Rusiji - 18.00 Motociklizem: uvod v novo sezono - 19.00 Spretnostne vožnje z motorjem v dvorani, posnetek iz Torina - 20.00 Ekstremni športi - 21.00 Curling: finale (m.) - 23.00 Evrogoli - 0.30 Boks - \1 .SO lav\a- - \xS^\v\^xvKsb^v\\>v^<^,-axkx - - XXX TV SLOVENIJA 1 A^ la cMoke - narinavka -1%.^ tete nanizanka - Zft A^ Knminaino, magazin - 2A na sveto -115& kk- tuaino - 23.00 Dosjeji X, ameriška nanizanka - 23 AO ^irieosriani TV SLOVENIJA 2 10.00 10.25 11.15 12.10 13.40 15.20 15.45 17.30 18.05 19.00 19.30 20.00 21.00 22.00 Video ring Sestre, ameriška nanizanka Gospodarska panorama Studio City Štafeta mladosti Vest in pločevina, tv-nanizanka Poročna zveza, ameriški film Po Sloveniji Saint Tropez, francoska nadaljevanka Lingo Videoring Podelitev priznanj OKS Mars: Smrt ali slava, angleška oddaja Nori Pierrot, francoski film IDEA TV - TV GAJBA 9 .00 24 ur - 9.45 Borzni monitor - 15.00 Živa, magazin -16.00 Obalna straža na kolesih - 17.00 Samski stan - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills 90210 - 19.00 Živa, novice - 19.15 Obalna straža - 20.00 Dva težka tipa - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Milenium - 23.50 Mesto prekletih - 0.40 Top shop STUDIO AS 09.30 -Gnes, 10.00 - Nogometna tekma NK Potrošnik Beltinci: NK Mura, 11.35 -Sosedje (89. del), 12.00 -Videostrani, 16.00 - Gnes, 16.30 - Nogometna tekma NK Potrošnik Beltinci: NK Mura, 18.05 - Videostrani, 18.30 - Risanka, 18.35 - Sosedje (89. del), 19.00 - Gnes, 19.30-TV dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Teden ob Muri, 22.00 - Videospoti, 22.30 - Gnes, 23.00 - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška -10.05 Izobraževalni program - 12.00 Dnevnik - 12.35 New York, serija - 13.05 Esmeralda - 14.55 Izobraževalni program - 15.25 Program za otroke in mladino - 15.55 Življenje na kolesu, serija za otroke - 16.30 Živalsko cesarstvo - 17.00 Hrvaška danes - 17.55 Poročila znanosti - 18.30 Kolo sreče - 20.00 Šport -20.10 V iskanju za preteklim časom - 20.45 Fokus - 23.40 Filmska noč - 1.10 Poročila TV HRVAŠKA 2 10 .00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 15.00 Dober dan - informativni mozaik -17.05 Risani film - 17.15 Sunset Beach, serija - 18.05 Hugo - 19.00 Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 10.10 Vprašalnik, kviz - 20.30 Seinfeld, humoristična serija -21.05 Bolnišnica upanja lil, serija - 21.55 Tako kot žena, angleški film TV MADŽARSKA 2 6.00 Informativni program - 9.00 Prenos zasedanja parlamenta - 16.45 Policist s Petelinjega hriba, nanizanka - 17.35 Zakladnica - 19.00 Madžarska danes - 19.30 Pravljice - 20.00 Dnevnik - 20.30 Skrivnosti Rusije; Diamantno mesto Udačnij -21.15 Vrnitev v paradiž, nanizanka - 22.05 Pojeta Borbala Keszei in Gyorgy Melis - 22.40 Globoka voda - 23.55 Konec sporeda TV AVSTRIJA 1 6.00 Otroški program - 8.10 Simpsonovi - 9.25 Obalna straža - 10.05 Belo pero, vestern - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke -14.25 Simpsonovi - 14.50 Nova serija - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža - 17.15 Polna hiša - 17.40 Nogomet: Austria Memphis Lustenau - Sturm, prenos iz Lustenaua - 18.05 Zlata dekleta -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Natalie - pekel po zadušitvi dojenčka, TV-film - 21.55 Panika na nebu, film katastrofe - 23.25 Impulz, kriminalka - 1.05 Sled nasilja, kriminalka TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.05 Raj na koncu hribov, drama - 10.30 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.05 Šiling - 12.35 Tednik - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 - 13.40 Gorski zdravnik - 14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela - 17.00 Poročila - 17.05 Dobrodošli v Avstriji - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki - 19.54 Vreme - 20.02 Pogledi s strani - 20.15 Univerzum - 21.10 Reportaža - 22.00 Poročila - 22.30 Ogled - 23.05 Nočna straža - 0.00 Čas v sliki - 0.30 V hiši EUROSPORT 8.30 Biatlon - 9.30 Curling -11.30 Trial - 12.00 Evrogoli - 13.30 Konjeništvo, posnetek iz Dortmunda - 14.30 Tenis, prenos iz Barcelone - 18.30 Turni avtomobili, posnetek iz Doningtona - 19.30 Mojstrske veščine, posnetek iz Erfurta - 20.30 Boks: Jean Marc Mormeck - Guangina Larme (oba Francija), prenos iz Epernaya - 23.00 Nogomet - 0.00 Golf turnir v Arizoni - 1.00 Olimpijski magazin 23.45 Svet poroča 53. A. 5003 Sreda, 14.4. 1999 TV SLOVENIJA 1 9.30 Zlatko Zakladko 9.45 Najlepše počitnice, francoska nadaljevanka 10.05 Otroška oddaja 10.20 Dogodivščine iz živalskega vrta 11.10 Tv-konferenca 12.05 Župnik za deset tednov, nanizanka 13.00 Poročila, vreme, šport 13.20 Obzorja duha 13.50 Ljudje in zemlja 14.40 Izgubljene freske, angleška oddaja 15.30 Pomp 16.30 Mozaik 17.00 Pod klobukom 18.00 Obzornik, vreme, šport 18.10 Kdo je na vrsti?, ameriška nanizanka 18.35 Sara, koprodukcijska nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Priča, ameriški film 22.00 Odmevi, vreme, šport 22.55 Osmi dan 23.25 Andre Previn, portret skladatelja in dirigenta TV SLOVENIJA 2 10.00 Videoring 10.30 Saint Tropez, francoska nadaljevanka 11.25 Mars: Smrt ali slava, angleška oddaja 15.15 Flamska slika, angleški film 17.00 Kolo sreče 17.30 Po Sloveniji 18.05 Dr. Schwartz in dr. Martinova, nanizanka 18.55 SP v hokeju na ledu, Slovenija: Kazahstan 21,20 Polfinale slovenskega pokala v nogometu 22.00 Hiša iz kart, ameriški film POP TV 9.30 Ljubezenske vezi, nadaljevanka - 10.20 Za Eleno, nadaljevanka -11.10 Prevare, nadaljevanka - 12.00 Umor, je napisala, nanizanka - 13.00 Dobri, slabi fantje, nanizanka - 14.00 Bolnišnica upanja, nanizanka - 15.00 Naš Čarli, nanizanka - 15.45 Otroški zdravnik, nanizanka - 16.40 Ljubezenske vezi, nadaljevanka -17.30 Za Eleno, nadaljevanka - 18.20 Prevare, nadaljevanka - 19.15 24 ur - 20.00 Moževa preteklost, ameriški film - 21.40 Nevarne dirke, nanizanka - 22.30 George in Leo, nanizanka -23.00 Dobri, slabi fantje, nanizanka - 0.00 Privid zločina, nanizanka - 1.00 24 ur KANALA 7.30 Zvezdne steze, risanka - 8.00 Mork in Mindy, nanizanka - 8.30 Bradyjevi, nanizanka- 9.00 Žlahta, nanizanka - 9.30 Alo, alo, nanizanka - 10.00 Kraljica src, nadaljevanka - 11.00 Mannix, nanizanka -12.00 Dannyjeve zvezde, vedeževanje -13.30 Oprah Show, ponovitev - 14.30 Ne mi težit’, nanizanka - 15.00 Miza za pet, nadaljevanka - 16.00 Oprah Show: Po sledeh dogodkov - 17.00 Kraljica src, nadaljevanka -18.00 Korak za korakom, nanizanka - 18.30 Malcolm in Eddie, nanizanka -19.00 Vsi županovi možje, nanizanka - 19.30 Skrita kamera - 20.00 Past za starše, ameriški film - 22.20 Sever In jug, nadaljevanka - 23.15 Alo, alo, nanizanka - 23.45 Ned in Stacey, nanizanka - 0.15 Mali bogovi, nanizanka -1.00 Dannyjeve zvezde, ponovitev IDEA TV - TV GAJBA 9.00 24 ur - 9.45 Borzni monitor - 15.00 Živa, magazin - 16.00 Obalna straža na kolesih -17.00 Samski stan - 17.30 Kvizkofon - 18.00 Beverly Hills 90210 - 19.00 Živa, novice - 19.15 Obalna straža - 20.00 Barve - 22.00 Živa, magazin - 23.00 Milenium -23.50 Mesto prekletih - 0.40 Top shop STUDIO AS 09.30 - Gnes, 10.00-Teden ob Muri, 11.30 - Risanke, 12.00 - Videostrani, 16.00 -Gnes, 16.30-Teden ob Muri, 18.00 - Videostrani, 18.30 - Risanke, 19.00 - Gnes, 19.30 - TV- dnevnik Slovenija, 20.00 - Gnes, 20.30 - Za zdravje srca in ožilja, 21.00 - Angela by light, - oddaja v živo, 22.00 - Kako biti zdrav in zmagovati, 22.30 -Gnes.^S.OO - Videostrani TV HRVAŠKA 1 8.00 Dobro jutro, Hrvaška - 10.00 Poročila - 11.25 Program za otroke in mladino-12.00 Dnevnik - 12.30 Hrvaški pomniki - 12.35 New Vork - 13.05 Esmeralda - 13.50 Poročila - 14.55 Izobraževalni program - 15.25 Program za otroke in mladino v 15.55 Gospodarji labirinta -17.00 Hrvaška danes -17.55 Hrvaška v Ogledalu -19.05 Loto -19.30 Dnevnik - 20.10 Živa resnica - 21.30 Poslovni klub - 22.35 Sodobniki: Ivan Ra-buzin - 23.35 Filmska noč TV HRVAŠKA 2 10.00 Panorama turističnih središč Hrvaške - 14.45 TV-koledar - 14.56 Poročila za gluhe in naglušne osebe -15.00 Dober dan - 17.15 Sunset Beach, serija - 18.30 Alpe - Donava Jadran - Županijska panorama - 19.30 Dnevnik - 20.10 Vprašalnik, kviz -21.20 Cosbyjeve skrivnosti, serija - 22.15 Črno-belo v barvi TV MADŽARSKA 1 5.45 Misli ob zori - 5.50 Revije - 6.00 Informativni program - 9.00 Vino in oblast, nanizanka- 9.35 Zakladnica -11.00 Zaščita potrošnika -11.30 Ponovitev -12.00 Zvon -14.00 Kralj pamp, nanizanka -14.55 Kratki film - 15.10 Gimnazija strtih src - 16.00 Za manjšine - 16.50 Iščemo pogrešane - 17.00 Zrcalna slika, družbenopolitični magazin - 17.45 Regionalni dnevniki - 17.55 Smernica, boj z Angelom - 18.20 Glasbeni kviz -18.50 Za otroke - 19.00 Beštija, nanizanka - 19.30 Dnevnik, šport - 20 00 Ključ, šov -21.00 Familija - 21.25 Zunanja politika - 22.05 Aktualno - 23.30 Telešport - 23.00 Naš kino: Ciganski zakon, madžarski film - 00.30 Videostrani TVMADZARSKA2 6.00 Informativni program (dnevniki, novice iz regij, pregled tiska) - 9.00 Izobraževalni program - 12.00 Zvon, Sosedje - 12.35 Dnevnik - 13.05 TV-magister -14.05 Cvet španskega bezga - 14.30 Vino in oblast, nanizanka - 15.50 Narodne vrednote: Svečnik -16.00 Repeta, za šolarje - 17 30 Zakladnica - 19.00 Madžarska danes -19.30 Pravljice - 230.00 Dnevnik, šport - 20.30 Dve enodejanki: 1. Oskar, 2. Newyorški duo - 21.25 Peter Laszlo, portret - 22.20 Suita za violončelo - 22.35 Globoka voda TV AVSTRIJA 1 6.15 Otroški program - 9.30 Obalna straža - 10.20 Kolumbe - 11.45 Konfeti - 12.10 Risanke - 14.25 Pinky in možgani - 14.50 Nova serija - 15.40 Zvezdne steze - 16.25 Obalna straža -17.15 Polna hiša -17.40 Glej, kdo tam razbija - 18.05 Zlata dekleta -18.30 Grozno prijazna družina - 19.00 Mesto kaosa - 19.30 Čas v sliki - 19.53 Vreme - 20.02 Šport - 20.15 Policaj iz Tolza - 21.50 Nogomet - 22.50 VValker, teksaški ranger - 23.35 Alamo, vestern TV AVSTRIJA 2 9.00 Poročila - 9.10 Glasba, glasba, ki vse zvrti, filmska komedija -10.35 Bogati in lepi - 11.20 Dežela danes - 11.45 Vreme - 12.00 Poročila - 12.10 Reportaža - 13.00 Poročila -13.15 Policijska inšpekcija 1 -13.40 Gorski zdravnik -14.30 Umor je njen konjiček -15.15 Bogati in lepi -16.00 Kraj srečanja zvezna dežela -17.00 Poročila -17.05 Dobrodošli v Avstriji - 18.50 Loto - 19.00 Dežela danes - 19.30 Čas v sliki -19.53 Vreme - 20.15 Šteje samo ljubezen, romanca - 21.40 Pogledi s strani - 22.00 Čas v sliki - 22.30 Žarišče - 23.15 Kosovo - zadnja evropska vojna EUROSPORT 8.30 Evrogoli - 10.00 Nogomet - 11.00 lndyCar -12.00 Golf - 13.00 Tenis: pregled lestvice ATP - 13.30 Kolesarstvo, prenos dirke Fleche Wallonne - 16.00 Tenis - 17,00 Nogomet: SP mladincev, prenos drugega kroga iz Nigerije -19.00 Avto moto šport -20.00 Nogomet: SP mladincev, orenos drugega kroga iz Nigerije - 22.00 Dviganje uteži, posnetek EP iz La Coruhe - 0.00 Avto-moto šport -1.00 Trial 8. april 1999 DOBRO JE VEDETI 33 OVEN Ona: Nekdo, ki mu sicer brezmejno zaupaš, te bo razočaral in ti pokazal, da zna biti prav presenetljivo podel. Še najbolje bo, da stisneš zobe in mu ne pokažeš svoje zadrege. Pomisli na maščevanje ... On: Nekdo, o katerem nimaš ravno najboljšega mnenja, se bo izkazal za izvrstnega prijatelja. Ko se boš zmotil, naj ti ne bo nerodno priznati, saj boš zaradi spodrsljaja še bližji. Pomurske lekarne razkrivajo zdravilne skrivnosti Iskanje vzroka za bolezen je podobno iskanju krivca za nesporazum med zakoncema BIK Ona: Kaj hitro se boš prenaglila v svojih besedah, kasneje pa ti bo še žal. Prijatelj te bo vsekakor držal za besedo in ne bi bilo dobro, da bi ga poskušala preslepiti. Posle pa raje pusti pri miru in počakaj ugodnejši trenutek. On: Dobro bi bilo, če bi vsaj malo popazil na svojo nestabilno finančno situacijo, saj ne moreš večno živeti iz dneva v dan. Toda nikar se preveč ne zaleti, ampak vso stvar temeljito premisli, šele nato ukrepaj. DvOJČKa Ona: Tvoje ljubosumje bo sicer povsem neupravičeno, vendar si lahko zaskrbljena zaradi nečesa povsem drugega. Le vprašanje časa je, kako dolgo se boš uspela upirati osvajanju tistega, ki ti je nekoč že veliko pomenil. On: To, kar doživljaš sedaj, je sicer lepo, je pa tudi nevarno, zato ti malce več diskretnosti ne bo prav nič škodilo. Toda imej na umu, da se lahko na koncu opečeš predvsem ti, drugi pa se ti bodo sanjo smejali. BAK & < v Ona: Bolje bo, da ne razmišljaš o maščevanju, saj je trenutek prej primernejši za pomiritev. Proti koncu tedna boš prišla v položaj, ko se bo potrebno odločiti veliko prej, kot boš pripravljena. On: Začel boš premišljevati na povsem nov način, kar te bo privedlo do prav osupljivih rezultatov. Toda nikar ne stoj odprtih ust, ampak zagrizi v vabo, dokler je še topla. Nekdo se bo opekel, toda to vsekakor ne boš ti. lev °6VlCA .A Ona: Izredno čustveno obdobje se ti bo še stopnjevalo, tako da se ti obeta obilo zanimivih doživetij, ki pa r»e bodo vsa tudi prijetna. Prišla boš v situacijo, ko se boš morala odreči nekomu, za katerega si se še pred kratkim pošteno borila. On: Potreben bo povsem konkreten nastop, saj je le tvoja dobra volja odločno premalo za uresničitev tistega, kar si si zamislil. Vsekakor pa je veliko bolje, , da storiš eno stvar dobro, kot dve polovično. Ona: Tvoja reakcija na nepričakovano novico bo preveč impulzivna, da bi lahko dosegla kakršnokoli razumno rešitev. Poskusi se zbrati in trezno razmisliti, pa se bo rešitev pokazala kar sama od s'ebg. On: Šele odkar si začel živeti malo bolj razposajeno 'n se bolj gibati v družbi, si spoznal, kaj vse si do sedaj zamujal. Z neko prijateljico boš naredil račun brez krčmarja, a se boš na koncu vendarle uspel izvleči iz neprijetne situacije. Ona: V neki zadevi se nikar ne izmikaj, ampak poskušaj vztrajati do konca. Prijatelj ti bo očital nečimrnost, vendar bo s tem mnenjem ostal popolnoma osamljen. Kasneje ti bo predlagal pomiritev... On: Povsem nepričakovano boš srečal osebo, ki te bo ponovno spomnila na dobre stare čase. Toda nikar se preveč ne razneži, saj utegne to zelo škoditi trenutni poslovni situaciji, ki ni do tebe prav nič prizanesljiva. Droga: Gozdni slezenovec (Mal-va silvestris L.) in navadni slezenovec (Malva neglecta VVALLR.J. Podobno kot slez sta pogosti rastlini ob poteh in po zapuščenih poljih po vsej Evropi. Prvi je tretjino metra do meter visok grmič, drugi pol manjši. Razvejeno steblo je pokrito z lasci, prav tako so dlakavi listi, ti so na dolgih pecljih, okroglasti in običajno 5-krpi ter razporejeni premenjalno. Rožnati cvetovi poganjajo na dolgih pecljih izzalistij, pri gozdnem sleze-novcu so 3 cm široki, na venčnih listih imajo rdeče črte, ki kažejo pot žuželkam, cvetovi navadnega sleze-novca pa so pol ožji. Izvozne dežele so Bolgarija, Albanija-in Maroko. Uporabni del: Cvet in list. Zdravilne so vsebovane sluzi. Pravni položaj: . Slovenska zdravilska zakonodaja, ki po zdravilski zahtevnosti loči tri skupine zdravilnih rastlin, razvršča gozdni slezenovec v najvarnejšo skupino H, ki ima enak pravni položaj kot hrana, razen v zahtevnejših farmacevtskih oblikah, in če se ne prodaja za določen zdravilni namen. Zeliščna raba: List in cvet pomagata proti vnetju grla in gornjih dihal, varujeta pred dražljaji ter mirita kašelj, ki je posledica razdražene žrelne sluznice, blažita pa tudi želodčno-črevesna vnetja in uravnavata iztrebljanje. Sluzi v obliki pastil blažijo skeleča usta in žrelo, v obliki mazil pa srbečo kožo ter celijo kožne praske in razpoke. V ljudski medicini se slezenovec rabi zunanje za obkladke in izpiranje ran, po tradiciji pa tudi za izpiranje nosne sluznice pri prehladih ter za blažitev vnetih oči zaradi neljubih vplivov iz okolja, denimo zadimljenega ozračja in morske vode. Cvetovi polepšajo čajne mešanice, zaradi vsebovanih an-tocianinov pa so tudi barvilo za živila. Odmerek za odrasle: Tri do štiri žličke (1,5 do 2g) fino razrezane cvetne droge oziroma dve do tri žličke (3 do 5g) listov se popari s čašo kropa in po 10 minutah precedi. Lahko se pripravi tudi preliv, tedaj se droga namaka 2 do 3 uri v hladni vodi in občasno premeša, a se mora napitek pred pitjem zavreti. Skodelica prsnega čaja, oslajenega z medom, se popije večkrat na dan in še zvečer pred spanjem. Zunanje se pripravi poparek iz enega do dveh prgišč listov na liter vode za izpiranje ali grgranje. Novejša dognanja: Farmakoloških izsledkov ni na voljo, za zelo podobne polisaharide iz slezovih korenin pa so ugotovili, da delujejo imunogeno, spodbudijo imunski sestav ter zavrejo mehansko izzvani refleks za kašelj. Stranski učinki in strupenost ter prepovedi in opozorila: Zdravilska tveganja niso znana. Droga naj se hrani na suhem in zaščitena pred svetlobo. Lekarniško mnenje: Glavna sestavina so sluzi, ki opravičijo čislano in varno rabo za pomirjanje kašlja, zunanje pa so v pomoč, ker blažijo skelečo sluznico in srbečo kožo. Slezenovec je zdravilsko enakovreden slezu, le-ta pa je pri nas tudi bolj uveljavljen. Sklep: Če tudi z nadomestnim I partnerjem blažite le kašelj in srbenje, ste slez zamenjali s slezeno- vcem. JANEZ SPRINGER, MAG. FARM. Pisani šarkelj Branko ČASAR, kuharski mojster v hotelu Diana Juha iz brstičnega ohrovta 300 g brstičnega ohrovta, 100 g mesne slanine, 50 Juha iz brstičnega ohrovta *** Goveja zarebrnica v vinski omaki Kruhov narastek Solata 1 * ■ S* Ona: Nenadoma se bo pojavila neka povsem tretja oseba, ki se bo začela vmešavati v tvoje zasebne zadeve. Postavi seji po robu, saj ti lahko v nasprotnem primeru popolnoma podre sicer ugodno in obetajoče razmerje. On: Začel se boš spraševati, ali je določen dogodek golo naključje ali premišljeno delo nekoga, ki se ti ze dolgo mota pod nogami. Nikar se ne zanašaj na svojo srečno zvezdo, ampak stori kaj konkretnega! Ona: Nikar se ne opravičuj, saj si konec koncev govorila predvsem tisto, kar ti je narekovalo tvoje srce. “e že res, da si včasih muhasta in nepredvidljiva, °da tvoje ravnanje je bilo do sedaj še vedno iskreno. On: Sladka skrivnost, ki jo boš izvedel popolnoma po naključju, ti bo precej olajšala pot do uspeha. Še veno pa se boš moral kar precej potruditi, saj ti bo ekdo prav veselo nagajal. V poslu se ti obeta nekaj nepričakovanega. Ona: Čeprav ti ne bo šlo povsem tako, kot si si zami-'ta, se bo na koncu vendarle izkazalo, da si imela Popolnoma prav. Partner ti bo priredil prijetno prese-ecenje, ti pa mu boš vrnila na najlepši možni način. p/ta b°š se zadovoljil s ponujenim, ampak boš hteval še nekaj več. Premisli, ali se ti takšno tve-? nJe utegne povrniti ali pa je posredi le tvoja domi-Javost. Partner te bo uspel prefinjeno presenetiti. $aa 4obna obrekovanja in se raje posveti pa-nejšim stvarem, kot je na primer prijatelj, ki te že PaxCa$$ opazuje. Ljubezen bo prišla vse prehitro, 0n°vPrav se b°š na vse kriplje skušala 'upirati', čas i -tel se b°š v dogodivščine, ki ti bodo še lep spo/b831® življenje in jih boš ohranil v kar najlepšem kot t Pa 86 0bHIC0 koristi boš imel tako v ljubezni udl na poslovnem področju. konč i^0 Popolnoma običajno srečanje se bo boj m -Z mislijo na ljubezenske zaplete. Nikar se ne zabav°2n^ postadic, ampak izkoristi priložnost in se Op. Z1' Obeta se vama potovanje v neznano. dogoJ ^,’i ’reba bati nobenih posledic, saj je neljub ne žo skoraj pozabljen. A vseeno se še vedno ena bo|O bodo od veselo skem domu uh posebne o P sednJ‘ J tudi prebiva u ufe. paodlJ-d0 ^_^8^april 1999 35 ■ ^usiavjamo vam _________ Zoran Golubovič obetaven ■ pralec tenisa 40.140 . 3.000 . 2.500 30.000 Tenis postaja tudi v naši pokraji-h’ vedno bolj privlačna športna Wtako med mladimi kot starejši-Ni.V zadnjih letih je bilo pri nas grajenih več teniških igrišč, ki omogočajo več načrtnega dela z nartajšimi, čeprav je pri tem še wliko organizacijskih in finančnih težav. Vseeno pa iz dneva v dan karamo nove talente, ki se ved-w bolj uveljavljajo na raznih turni-* doma in v tujini. Med te gotovo enajstletni Zoran Golubovič s , član Teniškega kluba Win-n6t Hotiza. S tenisom se je začel “Mati pred tremi leti. Njegov tre- Neven Brodar. Poleti vadi na Mačemteniškem igrišču ob hiši. Pozimi pa v Teniškem centru Mešič v jurski Soboti in Lopatincu na Hr-^em. Doslej ie snaoi'"'"1 ■— vilnih turnirjih doma in v tujini ter bil vselej med najboljšimi, saj slabše uvrstite kot tretje mesto ne pozna. Prvo leto tekmovanja je sodeloval na šestih turnirjih ter zasedel eno prvo, štiri druga in eno tretje mesto. Predlani se je udeležil štirih turnirjev in na vseh zasedel prvo mesto. Lani pa je sodeloval na štirih turnirjih ter dvakrat zmagal, enkrat zasedel drugo, enkrat pa tretje mesto. Zaradi svojih uspehov je bil lani kot najmlajši uvrščen v državno reprezentanco mladih do 12 let. Izkazal se je na mednarodnem turnirju v Umagu, kjer ga je opazil priznani trener Nikola Pilič in ga povabil na trening v Nemčijo, ki pa se ga zaradi pomanjkanja denarja ni mo- nima, tako da mu morata stroške treningov in tekmovanja plačevati starša. Za letošnjo sezono mu je župan lendavske občine obljubil pomoč in upa, da bo lahko uspešneje treniral ter se udeleževal kakovostnejših turnirjev doma in v tujini, kar je pogoj za nadaljnji razvoj športnika. Brez potrebne pomoči namreč ni mogoče pričakovati napredka. FERI MAUČEC Igralci torbala Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota - državni podprvaki. Stojijo od leve: Drago Potočnik, Štefan Maučec, Srečko Golob in Boštjan Vogrinčič. Fotografija: J. Zauneker 6.' ?. 8. 9. 8.500 8.000 3.000 . . . 5.000 . . 10.000 4.845.590 . . . 3.500 . . . 3.500 . 5.000 20.000 . 3.000 10.000 . 10.000 . . 5.000 . 10.000 100.000 . 10.000 12.000 . 10.000 . 10.000 [rsteniakova, M. Sobota ..................................... lvan.......................................................... ^>delav bolnišnice ........................................ names/C! Oprave, Sprejemne službe, Fakture, Blagajna, Družine°KCVe^a na grob pok' mame Danele Moreč...................... namest Kaiarnar’ Kerčmar, Maček, Škraban, Cvetna ulica M. Sobota, ^°Udi j°,Venca za Pok- Slavka Jesenika ............................ Bela pa pana lvan°cijevo nas. 20, M. Sobota, namesto venca pok. Farič Gizele namestQIC’ 'vanochevo naselje 20, M. Sobota, m fužina d6003 na 9rob P°k- ^ar^.Gizele .................................... 1i ^ensk °^an’ Plečnikova 75, Krog, namesto venca na grob pok. Farič Gizele ■ h/ Helenci, za nabavo UZ skalpela.................................... ^udi Mar—' M'$obota’ namesto cvetja na grob pok. Vogrinčič Karoline .... M/ačič k?3' Bernelavci, namesto cvetja na grob pok. Vogrinčič Karoline . N °ol9a ul Kupšinci 34, namesto venca za pok. Smodiš Pavlo, 1 ' PktninSn>^ ....................................................... 16' i Rad9°na. ' L°nčar Kr r ’ Tesan°vci 72........................................... 1? testov8 lna’ šadl, Jezera 7, Rakičan, Ma2adr®nca Pok. Nemanič Nada, Poljčane ...................................... 10.000 1g ^OrTiboc in Marija Zver, namesto cvetja za grob pok. Marije Vild ...........5.000 Mžing a'n družina Hari, Puconci, namesto cvetja na grob Franca Luteršmita .......3.000 2q JT Ludvika, Novaš Štefan in Irena, Serec Zora, 2j g an ^arg^JtP°k' Luteršmit Franca 22 Kle ' Sel° 87, namesto cvetja na grob Marije Klement............ 23 Mr E^®nt Stefana, Martjanci, namesto venca na grob Marije Klement 24. ^'ari Margjt ^tara uk 2’ M. Sobota, namesto cvetja pok. Marije Klement . 25. ^turno fUrj a,_ Moravske Toplice,namesto venca na grob Marije Klement .. 2g ^vhič Brigifa'Cao druatvu Puconci - prostovoljni prispevek ..... 2?. Farič r ®obota- namesto venca za pok. Farič Gizelo ............ 28. g^a P^’ erk'č, Erhaher, namesto venca za pok. Farič Gizelo .... 29. " ^°vak, Černelavci, namesto venca na grob pok. Farič Gizele g(aril6sto vene azla90va- M- Sobota,namesto venca na grob pok. Faletiča . Arnam 3-POk" Balažič Jožefa so darovali: hMžac ,aiz Maribora ........................................... DSnaMga?ALizike' Beltinci ..................................... so^Por^^00 Beltinci ........................................... Beltinci ...................................... ........................... ............................ eŽžHe'tlnCI................................. ^r Ma6^3, M' Sobota ........................................... dr >%s\Sribor .... -i:::::::::::---................................................... sS^***“............................................................. ........ s 61 s Pr ■ 1110 še Prispevke najlepše zahvaljujemo. 'pis°m: 2a naprej na žiro račun: Splošna bolnica Murska Sobota, štev.: 51900-603-nabavo opreme Ginekološko-porodnega oddelka 3.000 3.000 2.500 3.000 10.000 5.000 2.500 3.000 2.000 10.000 5.000 2.500 5.000 2.000 3.000 NESNICE, mlade jarčice, rjave, hi-sex, cepljene, stare 14 tednov, 450 SIT, ter grahaste, 500 SIT, prodam. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m22957 KRAVO ali telico, brejo 9 mesecev, A-kontrole, prodam. Borejci 30, Tišina, tel.: 46 234. m23192 PLEMENSKE MERJASCE, breje svinje in pujske, prodam. Tel.: 87 100. m23229 PUJSKE prodam. Tel.: 40 411, Skakovci 60. m23233 KOZE z mladiči ali brez njih, prodam. Lipovci 142. m23223 PUJSKI naprodaj, Krog, tel.: 23 924. m12333 posesti ‘Nepremičnine Toslovne storitve nakup, prodaja, najem, oddaja stanovanj, hiš in drugih nepremičnin. Trg zmage 8,9000 9W. Sobota (hotel ^vezda), tel.: 141 255 gSfM: 041 77 32 90,041 773 290 motorna vozila TOVORNI HLADILNIK, letnik 1987, nosilnosti 3 tone, registriran do oktobra, prodam. Tel.: 48 458, zvečer. m23176 VW JETTA 1,6, letnik 1987, registriran do 24. 7. 1999, ugodno prodam. Tel.: 45 372. m23177 RENAULT 4, letnik 1991, registriran, ohranjen, prodam. Tel.: 82 695. m23204 ALFO ROMEO 33, 1,3 IE, letnik 12/ 93, s servisno knjižico, prodam. Tel.: 48 564. FORD TRANZIT 2.5 D, 6 sedežev, prodam. Tel.: 62 118. 0123234 TOVORNO VOZILO FAP Mercedes 2226, prekucnik, obnovljen, z novim Mercedesovim motorjem, letnik 1989, prodam. Tel.: 062 764 505 po 17. uri. m23235 živali NESNICE, mlade jarčice, rjave, hisex in grahaste ter nove Štajerke, pred nesnostjo in v začetku nesnosti, opravljena vsa cepljenja, prodaja Farma pri Mostu, d. o. o., po ugodni ceni -na vsakih 10 ena zastonj. Naročila sprejemajo: gostilna Tibija Horvata, Nemčavci, tel.: 28 190, gostilna Benčec, Bakovci, tel.: 43 070, Franc Movrin, Petanjci 98c, tel.: 46 505, Gostilna Železen, Beznovci, tel.: 49 025, gostilna Rajser, Grad, tel.: 53 148, gostilna Jožeta Ceha, Nedelica, tel.: 72 146. m22882 AKCIJSKA prodaja mladih nesnic že od 350 SIT dalje, naročite lahko na vse telefonske številke oglasa PODJETJA FARMA PRI MOSTU, d. o. o. m22891 eno leto. Tel.: 48 982. m23242 TRISOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote prodam ali dam v najem. GSM: 041 772 447. m23180 DVOSOBNO STANOVANJE v centru M. Sobote (telefon, CATV) dam v najem. Tel.: 26 443. m23185 KAVA BAR v obratovanju dam v najem. M. Črnci 44. KUHINJO BREST 2000, nerabljeno, prodam. M. Črnci 44. m23187 ENOSOBNO STANOVANJE v Bako-vcih, 33 m2, opremljeno, ugodno damo v najem. Tel.: 31 225, 041 685 265. m23193 V NAJEM DAJEM DELNO OPREMLJENO dvosobno stanovanje v centru Murske sobote v Vrtni 8. Informacije po telefonu 069 28 232 ali mobitel 0609 649 402. m23196 STAREJŠO HIŠO Z MANJŠIM GOSPODARSKIM POSLOPJEM IN VRTOM v Prekmurju ali na Štajerskem vzame v najem tričlanska družina. V hiši naj bosta elektrika in vodovod. Informacije po tel.: 069 48 669, po 18. uri. m23220 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 1500 m2 zemlje v Nedelici prodam. Tel.: 063 31 721.m23227 ENOSOBNO STANOVANJE, 42 m2, prodam. Tel,: 28 222. m23228 DVOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti dam v najem. Tel.: 48 564. m23231 STANOVANJSKO HIŠO, opremljeno, takoj vseljivo na Hotizi, parcela 34 arov, naprodaj.Tel.: 51 080 ali 041 636 490. m22945 GOSTIŠČE PRODAMO ali damo v najem. Pogoj: odkup inventarja. Tel.: 48 533. m23113 ENOSOBNO STANOVANJE v M. Soboti ali okolici vzamemo v najem za m TOVARNA SLADKORJA d d 2270 Ormož, Opekamiškac. 4, p.p. 37 objavlja prodajo zrelega komposta, ki je okolju prijazno organsko gnojilo za izboljšanje rodovitnosti tal. Kompost je primeren za gnojenje vinogradov, pridelavo vrtnin pa tudi za izboljšanje strukture kislih tal. Cena znaša 2.000 SIT/t. Ponujamo ugodne popuste za predplačila in količinske popuste. Kompost je mogoče prevzeti do razprodaje zalog vsak delavnik od 8. do 13. ure v Tovarni sladkorja, d. d., Ormož. Za vse dodatne informacije smo vam na voljo v prodajni službi Tovarne sladkorja, d. d., Ormož po tel. štev. 7410 323. kmetijska mehanizacija KLETKE ZA NESNICE in zajce iz pocinkane žice prodajam. Anton Rajgelj s. p., tel.: 421 096 ali Bratonci 10. m23141 KOMBAJN CLAAS COMPACT 30, prodam. Sotina 20, tel.: 57 219, po 19. uri. m23178 DVOOSNO PRIKOLICO, 4-tonsko, s poviški, prekucno, gume 8,25 x15, prodam. Tel.: 40 273. m23183 ŽITNI KOMBANJ KLAS DOMINA-TOR 96 z opremo za koruzo prodam. Tel.: 062 727 403 ali 041 634 304. m23198 TROSILNIK UMETNEGA GNOJILA VIKON, 1000 kg, in podrahljač Ri-per, prodam. Tel.: 069 63 692. m23201 TRAKTOR do 50 KM kupim. Lahko nevozen ali v okvari. Tel.: 47 048. m23214 DVOOSNO PRIKOLICO, prekucno, trosilnik hlevskega gnoja, cisterno Creina, pajek, pluge in brane prodam. Tel.: 57 193. m23226 TRAKTOR IMT 560, novejši tip, pro-' dam. Tel.: 86 141. m-trsek Svet Krajevne skupnosti Puconci objavlja na podlagi sklepa z dne 10. 3.1999 RAZPIS ZA ZBIRANJE PONUDB ZA ODKUP POSLOVNIH PROSTOROV IN STANOVANJ v prenovljenem vaško-gasilskem domu Puconci. Objekt bo prenovljen do III. - podaljšane gradbene.faze. Po prenovi bo v objektu na voljo 1075 m2 uporabne površine, namenjene za: - lekarniško dejavnost - trgovske dejavnosti - v primeru večjega interesa ima prednost trgovina z živili in mešanim blagom - mirne storitvene dejavnosti - pisarniške prostore - stanovanja Izhodiščna cena za 1 m2 površine je 125.000,00 SIT. Ponudbena cena mora biti višja vsaj za 1.000,00 SIT/m2. Kupci morajo kupljene poslovne prostore usposobiti za obratovanje z lastnimi sredstvi najpozneje v 1 letu od primopredaje. Če kupec prostorov ne usposobi pravočasno za obratovanje, lahko prodajalec kupoprodajno pogodbo razveljavi in vrne kupcu že vplačano kupnino brez obresti in z odbitkom 10 % kupoprodajne vrednosti kot nadomestila za stroške in škodo, ki jih bo utrpel zaradi razveljavitve pogodbe. Enaki pogoji veljajo tudi, če razveljavitev kupoprodajne pogodbe predlaga kupec. Dokumentacija o prenovi - idejni projekt na vpogled in dodatne informacije so interesentom na voljo po predhodnem telefonskem dogovoru pri g. Časarju, tel.: 300 940, dopoldan, in 45 047, popoldan, in g. Crnkoviču, tel.: 35 910, dopoldan, in 45 516, popoldan. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe do 19. aprila 1999 na naslov: Krajevna skupnost Puconci, Puconci 80,9201 Puconci, z oznako »ponudba za VGD«. NOVA MOŽNOST ZA NAROČNIKE VESTNIKA MESEČNO PLAČEVANJE NAROČNINE Naročnino VESTNIKA lahko odslej poravnate tudi preko trajnikov. Oglasite se na vaši banki - Pomurski banki, d. d., v Murski Soboti ali na njihovih ekspoziturah pri Gradu, v Beltincih, Rogašovcih, Gornjih Petrovcih. Moravskih Toplicah. Kuzmi, Gornji Radgoni, Radencih, Apačah, pri Svetem Juriju, v Lendavi, Turnišču, Črenšovcih, Dobrovniku, Ljutomeru ali v Križevcih - in naročnino VESTNIKA vam bodo mesečno odtegovali iz vašega računa. Pooblastilo lahko naredite na podlagi zadnjega potrdila o plačani naročnini Vestnika na vseh zgoraj navedenih bankah. 36 8. april 1999, kmetijski pridelki CEPLJENO VINO, belo, mešano, 300 litrov, po 200 SIT/I, in šmarnico 1A, 600 I, po 100 SIT/I, oba letnika '98, prodam. Tel.: 79 431. m23188 KROMPIR, JEDILNI in za sajenje ugodno prodam. Tel.: 421 482. m23203 KROMPIR, jedilni, rdeč, za sajenje, prodam. Lipovci 142. razno TENDE-MARKIZE-ŽALUZIJE LAMELNE ZAVESE, SCREEN, PLISE IN ROLIJI. TIP BIRO LJUTOMER, tel.: 81 772, 84 052 m22430 LADIJSKI POD, smrekov, suh, z dostavo, prodam. Tel.: 063 451 082. m22978 DELNICE MURE odkupujem. Gotovinsko izplačilo na vašem domu. Tel.: 041 676 170 m23171 Preklicujem veljavnost Pogodbe o vezavi tolarskega depozita št. 1 -34856 - 5 z dne 23. 12. 1998 na ime Štefan Sambt, Tešanovci 71. m23189 AKACIJEVE KOLIČE prodam.Tel.: 069 421 022, Sraka, Žaga Lipovci POČITNIŠKO PRIKOLICO kupim. Tel.: 062 412 038, 0609 624 459. m23222 delo VEČ DEKLET za strežbo na portoroški plaži zaposlimo. Delo je sezonsko, stanovanje zagotovljeno. GSM: 041 632 545. m22911 DEKLE z veseljem do dela v strežbi zaposlimo. Tel.: 43 109. m23179 VEČ NATAKARIC ali natakarjev za delo v diskoklubu iščemo. Informacije po tel.: 57 008. m23200 FARMA JUŽNOAMERIŠKIH ČINČIL LORBEK išče kooperante za vzrejo živali. Ponuja kakovostne plemenske živali, zagotovljen odkup, strokovno pomoč. Tel.: 069 22 753, 062 513 941,041 770 081. m23205 KLAVIATURISTA za igranje v duu iščem. Tel.: 22 132, dopoldan. m23206 NATAKARICO ali dekle za strežbo v dnevnem baru iščemo. Tel.: 421 777. m23211 KVALIFICIRANO NATAKARICO IN DEKLE z veseljem do strežbe sprejmemo v delovno razmerje za nedoločen čas s poskusno dobo. Kličite 43 121. m23219 storitve CENTRALNO GRETJE, vodo-montaža. Ivan Šarkezi, s. p., tel.: 76 376, Petišovci, Lendava. m22588 GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in boj-lerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjave: drva, premog, olje. Garancija za peči je pet let. Možna dostava. Tel.: 063 415 011. m23130 MONTAŽA ANTEN, samo 27.000 SIT. Dogradnja Gajba, AS. TAF, tel.: 70 021,041 515 094. m23209 Zaspala draga mama si, zaprla trudne si oči. Bolečine si prestala, in zdaj boš mirno spala. ZAHVALA V 93. letu nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica Marija Bedič iz Budinec 36 Z zahodom sonce je zašlo, tudi njeno skrbno in skromno življenje, ki ga je vedno živela za nas in naš dom. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se trudili za dostojno slovo od nje ter ste z venci, cvetjem, svečami, darovi za svete maše, za mrliško vežico in z drugimi nameni izkazali spoštovanje do nje in njenega življenja, nam pa izrekli besede sožalja. Hvala dr. Marjanu Kiršnerju in društvu upokojencev. Lepa hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi njeni Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila je tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Za tabo ostaja praznina, velika je naša bolečina. Zdaj, ko smo te izgubili, vemo, kako smo te ljubili. ZAHVALA V 65. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša draga mama, botra, teta in sestrična Ana Bokan s Cankove 54 Z žalostjo smo se od nje poslovili 18. marca 1999 na Cankovi. Kruta zahrbtna bolezen nam jo je iztrgala iz rok. Iskreno se zahvaljujemo za medicinsko pomoč bolnišnici M. Sobota in infekcijskemu oddelku iz Ljubljane. Vsem hvala za ustno in pisno izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete mašein v dobre namene. Posebna hvala g. župniku Fakinu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Obalu za poslovilne besede slovesa in upokojenskemu društvu s Cankove. Hvala tudi kolektivu Marka Slaviča in pogrebništvu Banfi iz Veščice. Žalujoči: hčerka Helena z Zdravkom in sin Stanko z Ženo Cvetko Vnuka Nina in Sebastjan te bosta zelo pogrešala svctovanjs RAČUNALNIŠKO IZOBRAŽeVANJ« PROGRAMSKA OPR6MA Slovenska 42 tsl/faks: (069) 37160 HTTP://WWWB2MaSI RAČUNALNIŠKI TEČAJI 19.4.-23.4. od 8.00 do 11.15 Word nadaljevalni 26.4.-30.4. od 12.00 do 15.15 Word osnovni KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, REZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM. , BREZPLAČNI PREVOZI DO 25 PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. DAMIR BANFI VEŠČICA 17, TEL. & FAX: (069) 32 802 9000 MURSKA SOBOTA ZAHVALA V 79. letu nas je nepričakovano za vedno zapustila naša draga mama, babica, sestra in svakinja Marija Mataj roj. Žitek iz Kroga, Trubarjeva 85 Ob boleči izgubi naše drage mame se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali vence, cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli pisna in ustna sožalja. Najlepša hvala g. župniku Martinu Horvatu za ganljivo slovo in pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornici g. Aniti Borovič za besede slovesa, g. Jožetu Boroviču za odigrano Tišino in članom ceha, sodelavcem Pomurske založbe, sosedama Štefki in Janezu ter družini Jožeta Žitka. Lepa hvala pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, sinova Ciril in Jože, vnuk Tomaž, brata Kalman in Anton z družinama, svakinja Anika z družino in Dušan s Štefko in drugo sorodstvo ZNHNNLN N 74. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, tašča in sestra Gizela Poredoš roj. Veren iz Rakičana Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli pisna in ustna sožalja. Posebna hvala g. duhovniku Ludviku Jošarju za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku KS Rakičan, zdravniškemu osebju bolnišnice M. Sobota ter pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Zvonovi večerni zvonijo, ti miren počitek želijo, srce tvoje že mirno spi, naše pa zelo boli. ZAHVALA V 79. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek, pradedek, brat in sorodnik Koloman Šantavec iz Šalamenec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vaščanom, ki ste nam v najtežjih trenutkih pomagali, darovali vence, cvetje, sveče, prispevali za ureditev pokopališča, nam pa izrekli sožalje ter pokojnika pospremili na zadnji poti. Posebej hvala njegovi zdravnici dr. Ireni Rihtaršič za pomoč in lajšanje bolečin. Hvala g. duhovniku Evgenu Balažiču, pevcem za odpete žalostinke, govornici Marti Sever, profesorju Štefanu Zrinskemu za odigrano Tišino in pogrebništvu Banfi. Iskrena hvala kolektivu Agroservisa iz M. Sobote, kolektivu vrtca Martjanci ter WO Moravske Toplice in KMN Šalamenci. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Šalamenci, 14. 3. 1999 Žalujoči: Vsi njegovi najdražji Zaspala, draga mama, si, zaprla trudne si oči, bolečine si prestala in zdaj boš mirno spala. ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustila draga mama, stara mama, prababica in sestra Ana Hari iz Lukačevec 11 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem za pomoč v najtežjih trenutkih. & darovane vence, cvetje, sveče in za svete maše ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje. Hvala tudi g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebništvu Banfi. Žalujoči: sinovi in hčerke z družinami, vnuki in pravnukiler drugo sorodstvo Ni te na pragu več, ni te v hiši. Nihče več tvojega glasu ne sliši zato pot nas vodi tja, kjer rože cvetijo in sveče ti v spomin gorijo Podoba tvoja v srcih naših zdaj leži vse do izteka tudi naših th11 V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 8. april, ko minevata dve takrat, ko nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče, dede pradedek Štefan Škalič iz Lipe 44 | Tiho, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar P0'1^ spominov in dobrot, ki so nam jih dale tvoje pridne r° plemenito srce. Hvala vsem, ki se z dobro mislijo v srcu lI ob njegovem grobu, prižigate sveče in prinašate cvej Žalujoči: žena, hčerke in sinova z družinami, vnuki invn Lidija ter pravnuka David in Karmen Bilo lepo je-prelep0' skalilo srečo je sloj0’ slovo, za nas najhujse spoznali smo, da te nikoli več ne b° V SPOMIN 5. aprila je minilo pet let neizmerne žalosti in nenad0^ ^l praznine od takrat, ko si odšel od nas preljubi moZ. Franc Marinič iz Berkovskih Prelogov 7a Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je PraZ hudo boli. Iskrena hvala vsem, ki z dobro mislijo in spoštovanj6 jfl ob njegovem mnogo preranem grobu, mu prinaša prižigate sveče. Pogrešajo te tvoji najdražji ZAHVAl^ V 77. letu nas je zap^1'*^ mama, babica in P Hvala vam, da smo lahk° tako dolgo °iroc ' Zlatica Panka' iz Gregorčičeve 55 v Murski Soboti jnilX sOrod’ m Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo ^^anj6 s^' sosedom in znancem, ki ste ji izkazali sp° pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cve J^jja. maše, nam pa izrekli pisna in ustna o Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in Pe žalostinke. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli april 1999 37 Boleč je spomin na 7. april 1997, ko je odšel od nas dragi Skromno, tiho si živel, za nas si delal in skrbel. V SPOMIN Franc Bahun iz Gradišča 3 vsem za lepo misel, podarjen cvet ali prižgano svečo. Žalujoči njegovi V SPOMIN 30. marca je minilo leto žalosti, ko nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče Koloman Horvat iz Prosenjakovce 50 ^ala vsem v n, Ki se ga spominjate in mu v spomin prižigate sveče. ^bijoči- r ■ ^enaAranka, hčerka Biserka z možem Brankom ter vnukinji Suzana in Jožica s Petrom 4. aprila je minilo leto žalosti in praznine, odkar nas je zapustil predragi mož, oče, sin, vnuk in zet Tibor Kerčmar iz Martjanec 29b N SPOMIN Hvala vsem, ki se ga spominjate, 0111 Prinašate cvetje in prižigate sveče. Tvoji najdražji Prvo leto v grobu spiš, v srcih naših še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si v srcu z nami ti, solza, žalost, bolečina te zbudila ni. V SPOMIN ko n minilo leto dni od takrat, s Je zapustil naš dragi mož, oče in sin Jože Ceh ^vala Vse^ iz Nedelice $ M pr'jp ^°^ro mislijo postojite ob njegovem preranem Sate cvetje in prižigate sveče ter se poklonite njegovemu spominu. Vsi njegovi Pomlad je tu, vse brsti, a v našem srcu bolečina, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN 11. aprila bodo minila tri leta od takrat, ko nas je v ranem spomladanskem jutru zapustil naš dragi mož, oče, tast, stari oče in pradedek Franc Banfi iz Moščanec 71 1^'io gia^š' ^se s°lze, ves jok te zbudili niso. Us/86 i,?^ li V 116 Sl‘Ši’ Zat0 POt naS VOdi t-'a’ kier r0Že avite ob tudi nOni'n gorb°- Podoba v srcih naših zdaj nje8oveni a dn’’ Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ljube2n8r°bu- Cvetje in sveče so dokaz njegove ^Po ■ * 'n ^Va'e^nost* do njega- njajo se te vsi tvoji najdražji V SPOMIN 5. aprila je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil naš dragi sin, brat, mož in ati Tomaž Kuzma - Tomo iz Motovilec Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem preranem grobu, mu prinesete cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi Skrb, delo in trpljenje tvoje je bilo življenje, skromno in tiho si živel, za nas delal in skrbel. ZAHVALA V 78. letu nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, tast, dedek Martin Zadravec iz Gasilske ulice 20 v Odrancih Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam stali ob strani, darovali vence, šopke, sveče, za svete maše, nam izrekli sožalje, njega pa pospremili k zadnjemu počitku. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in društvu upokojencev. Hvala pogrebništvu Ferenčak. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Žena Terezija, sin Ivan z družino, hčerka Marija z družino, vnuki in pravnuki V 78. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek ZAHVALA Friderik Nemec iz Korovec 39 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, svete maše, sveče, nam pa izrekli besede sožalja in tolažbe. Iskreno zahvalo izrekamo g. župniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, govorniku za besede slovesa ob odprtem grobu in pogrebništvu Banfi. Vsem skupaj še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Skromno si živel, za nas delal in skrbel, odšel si brez slovesa, srce ljubeče v grobu spi, nam pa solze zalivajo oči. ZAHVALA Po kratki bolezni nas je v 48. letu zapustil dragi mož, sin in brat Alojz Mihalič mizar iz Kobilja 188 Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče, za svete maše in v dobre namene. Hvala g. župniku Halasu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, govornikoma gospodu Janezu Seršenu in predstavniku GD Kobilje Slavku Gybreku za ganljive besede slovesa. Hvala tudi GD iz Žižkov in pogrebništvu Banfi. Žalujoča žena Terezija, mama, brat Franc z družino in drugo sorodstvo Te dni mineva leto žalosti od takrat, ko nas je zapustila naša draga Gizela Grah iz Adrijanec N SPOMIN Hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu in prižgete svečko spomina. Njeni najdražji Svojo življenjsko pot je sklenil naš nekdanji sodelavec Anton Lang Dolgoletnega in vestnega sodelavca bomo ohranili v lepem spominu. Kolektiv Avtobusnega prometa Murska Sobota Leto dpi že v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. V SPOMIN 5. aprila je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče, tast, dedek in pradedek Franc Skraban iz ulice Štefana Kuzmiča 44 v Murski Soboti Hvala vsem, ki se ga z lepo mislijo spomnite, na njegov grob prinesete cvet in prižgete svečko spomina. Njegovi najdražji Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spiš. Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš. Nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker tebe več med nami ni. V SPOMIN 14. aprila bodo minila tri žalostna leta od takrat, ko nas je zapustil dragi mož Anton Hozjan iz Bučečovec 37a Hvala vsem, ki se ga z dobro mislijo spomnite, postojite ob njegovem grobu ter mu prižgete svečko spomina. Zelo te pogrešamo ■ vsi tvoji najdražji, ki te imamo še vedno radi V modrini neba Z zlatimi žarki sončne svetlobe Pokrit v prostoru brez meja Tam razširi svoja krila V okolju vesolja bodi svoboden. R. Tagore ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega brata, očeta in atija dr. Jožefa Gergorca iz Puconec se iskreno zahvaljujemo vsem zdravnikom in osebju bolnišnice v Rakičanu za vso humano zdravniško pomoč in nego, vsem sorodnikom in prijateljem, ki so ga obiskovali ter mu in nam stali ob strani v njegovi bolezni, gospodu duhovniku Evangeličanske cerkve v Murski Soboti za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke ter vsem, ki so se poslovili od njega in darovali cvetje in sveče ter nam izrazili sožalje. Posebna hvala sorodnikom družin Jožeta Kutoša iz Veščice in Karla Gorze iz Andrejce za vso pomoč. Ljubezen ne more biti ogoljufana s smrtjo. Življenje je večno. Tvoji žalujoči: sestra Ethel ter hčeri Miljana in Marta z družinama 38 OGLASI 8. april 1999, ■ TUROPOLJE d.o.o. \ BIODIO 9000^:,.:^ g hou Miline GRAJSKA 1a , M. Sobota SPREJEMAMO NAROČILA ZA ODKUP DELNIC: POMURSKEGA PID-a 1, TRIGLAVA STEBER 1, MURE, POTROŠNIKA, KG RAKIČAN IN VSE DRUGE DELNICE, KI KOTIRAJO NA BORZI. TEL. 39 090, 39 091 IN 33 013 Slovenska 42/I, Murska Sobota Tel.: (069) 37 162 ODKUP DELNIC IN SPREJEM BORZNIH NAROČIL! Ugodne cene! Najhitrejše izplačilo! Traktorji Lamborghini • servis in proi AUTOREAL, Sotina 51a Tel.: (069) 57 35Q. Prodaja in montaža gurfi! 29 LET mazoa Mohor Pooblaščeni prodajalec in serviser za Pomurje. VSE NA ENEM MESTU teu 65 830 KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIVO - PREVOZ, Bojan Jakšič, tel.: 788 200 AGROSVETEC, Ledavska 17, Črnelavci Tel.: (069) 22 943 Izdelujemo vse vrste rotacijskih mulčarjev (v zalogi), varnostne loke in kabine ter servisiramo kardane. STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO IN KOVAŠTVO AIoJsk Rr-elog, o*. p». Frana Kovačiča 10, Veržej, tel.; 87 463 • HIDRAVLIČNI IN NAVADNI PREDSETVENIKI do 5 m del. širine (ježi, valji) • PODRAHLJAČI z valji • OKOPALNIKI za koruzo z dognojevalno napravo, 2-, 4- in 6-redni • OKOPALNIKI za sladkorno peso z diski ali zavesicami • KLINASTE BRANE: tri-, štiri- in petdelne • REZERVOARJI za kurilno olje, drugi izdelki po naročilu FARMA JUŽNOAMERIŠKIH ČINČIL LORBEK | z večletno tradicijo - IŠČEMO kooperante za vzrejo južnoameriških činčil -KOOPERANTOM nudimo kakovostne plemenske živali - ZAGOTOVLJEN odkup mladičev ali kož - STROKOVNA POMOČ pri vzreji - ZANESLJIVO POSLOVANJE. \ Tel.: 069 22 - 753,062 513 - 941, gsm: 041 770-081 TRGOVINA AQUA Markišavska 24,9000 Murska Sobota - vse za vodovod, toplovod, bela tehnika ■ aprila izjemno ugodna ponudba ■ cene nižje tudi do 20% • možnost plačila na 10 obrokov brez obresti ■ brezplačna dostava domov, ne glede na oddaljenost od 7.00 do 18.00, r soboto do 12.00, tel. 28 735 Sl ŽELITE DRUŽBE, PRIJATELJSTVA ALI POGOVOR? VAŠ PRIJATELJ: tel.: 090 46 52 156 sit/min HOVI d.o.o. ŽAGANJE, REZANJE IN VRTANJE BETONA Franc Horvat 9226 Moravske Toplice, Brezje 6, tel.: (069I 48 426, GSM: 041 733 948,041 772 426 Spoznajte nas bolje! Avtosaloni VW, Audi in Seat vam od 16. do 25. aprila na široko odpirajo svoja vrata. Na štirih kolesih se bo-lahko sami prepričali, zakaj so naša vozila tako cenjena. Pridite z družino ■ pr i nas mislimo na vse člane. To pa še ni vse. Po opravljeni testni vožnji boste prejeli vprašalni kupon, s katerim boste sodelovali v nagi'0'' igri. Najsrečnejši bo leto dni vozil F3 CZ) FT E=5 CZ I—11= Boxster. Trije izžrebanci bodo na trimesečni preM " dobili trendovski AudiTT, nostalgični Beetle ali temperamentni novi Toledo. Razdelili pa borno še 10 ma«1! '1 nagrad. Porsche Slovenk' I Spoznajte nas bolje www.porsche.sii Avtosaloni Audi vam od 16. od 25. aprila na široko odpirajo svoja vrata. Na štirih kolesih se boste lahko sami prepričali, zakaj so naša vozila tako cenjeno. Pridite z družino pri nas mislimo na vse člane. To pa še ni vse. Po opravljeni testni vožnji boste prejeli vprašalni kupon, s katerim boste sodelovali v nagradni igri. Najsrečnejši bo leto dni vozil F^OF^SCZI—1E—: Boxster. Trije izžrebanci bodo na trimesečni preizkus dobili freudovski Audi TT, nostalgični Beetle ali temperamentni novi Toledo. Razdelili pa bomo še JO manjših nagrad. Ferdinand Posedi d.o.o., Tišinska 29c, 9000 Murska Sobota SKUPAJ PROTI KRI f Ml fNAUJ! ©080-1200 Tel.: (069) 23-162 Fax: (069) 23-162 REDNJA KMETIJSKA ŠOL ( RAKIČAN L Lendavska 3, SLO 9000 Murska Sobota Spoznajte nas boli*! www.porschc.s1 Avtocenter Podrzavnik, Mariborska < esla Ferdinand Posedi, Tišinska 29c, 9000 P' To pa še ni vse. Po opravljeni testni vožnji °° jpi'011 vprašalni kupon, s katerim boste sodelovali v na<)( Najsrečnejši bo leto dni vozil PDRSCHl - J Trije izžrebanci bodo na tr imesečni preizkus dobil' * Audi TT, nostalgični Beetle ali temperamentni "" Razdelili pa bomo še 10 manjših nagrad. --—--------j Avtosaloni VW vam od 16. od 25. aprila na Strok0 svoja vrata. Na štirih kolesih se boste lahko sa”1! I’ ri<' zakaj so naša vozila tako cenjena. Pridite z družin mislimo na vse člane. VESTNIK NA INTERNETU: http:// www JERICA in BERNARDA BONIFARTI se javno opravičujeta GIZELI GRAH in JELKI KIJANEC za neresnične besede, s katerimi sta ju prizadeli. V prihodnje se to ne bo več zgodilo. POKLIČITE ! OSTALI BOSTE ANONIMNI 8MZSU&M KUC • VSAK DAN OO IS* DO 20’ Naziv Traktor Steyr 8075 Traktor Torpedo Deutz TD 75 A Sejalnica za koruzo OLT Predsetvenik, 1.80 m Atomizer (pršilnik), 400 I Škropilnica, elektronska, 400 I 1 1 1 1 1 1 ZA VESTNIK IN MURSKI VAL LAHKO NAROČITE PO TELEFONU št. 31 998 VSAK DELAVNIK OD 8. DO 14. URE. Objavlja na podlagi sklepa sveta zavoda JAVNO DRAŽBO - LICITACIJO za prodajo naslednjih osnovnih sr® Zap. št. 1. 2. 3. 4. 5. 6. Enoosna prikolica Javna dražba bo v nedeljo, 18. aprila, ob 9.00 na dvorišču Srednje kmetijske šole Ogled rabljenih osnovnih sredstev je mogoč vsak delavnik od 7.00 do 12.00.Vse dobite po tel.: 23 162 in 37 210. Ponudniki plačajo 10 % varščine od izklicne cene. Kupnino s prometnim davkom plača kupec v 8 dneh od dražbe. Prevzem prodanega osnovnega sredstva bo mogoč le ob celotnem plačilu po sistemu videno - kupljeno in poznejših reklamacij ne upoštevamo. RaKi^' 1999 NAPOVEDNIK 39 I . • . ^turni koledar K 0 ®Hališče ^3' aprila, ob 20. uri bo v soboški gledS |•--',Orani ®esta’ zadnja predstava prvega zbc/v50^3 abonmaia> 'n sicer komedija Vaja ■ V s h'nka M°dernd°rferja v izvedbi SLG Celje, (kom d-0’9'aprda’ ob 20. uri bo ista predstava ture 6 V^a zbora* v ljutomerskem domu kul- 9 aprda’ ob 20. uri bodo v ormoškem krimin 9°stoval' ljutomerski gledališčniki s a o v dveh dejanjih A. Christie Mišolovka. Lutke 9rajslc^e|jek’ 13-aPri|a, ob 17. uri bo v soboški Ljubil1 V°ran' Sostovalo Mavrično gledališča iz linka.ane Z lutkovn° predstavo Jane Stržinar Vi-abonmajT dStaVa j® v okviru letošnjega lutkovnega vSsu8t,,a,jainost ¥ četrte k p sobošk apn a’ ob 1ur' bo v PredProstoru nih del - 9ralske dvorane otvoritev razstave likov-'efana Huzjana. ’soboto 1 n boškeg J- apri a’ ob 171 30 bo v dvorani so-^Lihzbor 'na obm°čno srečanje odraslih pe- Pstek 9 a« •! Poročni h apn a’ ob 1930 bo Marija Sedivy v stavi|a s V°rani ijutomerske mestne hiše pred- V°1 Pesniški prvenec Ko trave zaspijo, ^^tave ^stavn Sobota si lahko ogledate slikarsko tapiserij Silve Horvat. -V soboškem gradu si lahko ogledate tudi Stalno razstavo Pokrajinskega muzeja. Poleg omenjene stalne muzejske postavitve je na ogled še razstava o drogah NE. Muzej je odprt od torka do petka od 10. do 17. ure, v soboto in nedeljo pa od 10. do 13. ure. Ob nedeljah je vstop prost. - V Caffe Artu si lahko ogledate slikarsko razstavo fotografije na temo Splošne deklaracije človekovih pravic. - V kavarni Jelša si lahko ogledate razstavo fotografij Fotokluba M. Sobota. LJUTOMER -V prostorih Mestne hiše si lahko ogledate muzejsko zbirko Taborsko gibanje na Slovenskem ter splošno muzejsko zbirko. Omenjene zbirke si lahko ogledate vsak delavnik med 10. in 15. uro. Zunaj delovnega časa ter ob sobotah ob 12. uri pa si lahko muzejsko zbirko ogledate ob predhodni najavi. - V Galeriji Anteja Trstenjaka je na ogled razstava Avtoportret v likovnih delih umetnikov Pomurja. - V malem razstaviščnem prostoru matične knjižnice je na ogled stalna razstava slik Antona Trstenjaka. LENDAVA - Na ogled je razstava keramike Združenja madžarskih keramikov. Muzej - Galerija v Lendavi je sicer odprta ob ponedeljkih od 9. do 16. ure, od torka do sobote od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 10. do 14. ure. MORAVSKE TOPLICE - V razstavnem prostoru hotela Ajda si lahko ogledate razstavo slik Jožeta Denka; od 13. aprila bodo na ogled likovni izdelki Ide Šprah. PUCONCI V občinski zgradbi so razstavljena slikarska dela Mire Ostojič. Kino Park Murska Sobota V četrtek ob 18. uri bo na sporedu angleška romantična komedija Helenini ljubezni, v četrtek in soboto ob 20. uri ter v petek in nedeljo ob 17. in 20. uri pa ameriška vojna drama Tanka rdeča črta. Kino Gornja Radgona V petek ob 19.00, v soboto ob 20.15, v nedeljo ob 18.00 in v ponedeljek ob 20.30 se bo vrtela britanska zgodovinska srhljivka Elizabeta, v petek ob 21.15, v soboto in ponedeljek ob 18.00 ter v nedeljo ob 20.15 pa ameriška vohunska srhljivka Državni sovražnik. Kino Ljutomer V soboto, 10. aprila, ob 19.30 si lahko ogledate ameriško vohunsko srhljivko Državni sovražnik, v nedeljo, 11. aprila, ob 17.15 in 19.30 pa angleški film Ljubi me, ne ljubi me. K O & Poroke Delimo vstopnice za kino Konec marca se je na nacionalni televiziji vrtela retrospektiva slovenskega režiserja Boštjana Hladnika, kar vas je vedelo le malo, izžrebana nagrajenka pa je Jasmina Horvat, Zorana Velnarja 42a, 9000 Murska Sobota. Čestitamo, naše novo nagradno vprašanje pa je: Kdo je režiser filma Tanka rdeča črta? Odgovor Kupon št. 14 Odgovore pošljite do 13. aprila na naš naslov: Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota. LESTVICA SLOVENSKE ZABAVNE GLASBE: 7 VELIČASTNIH 1. NASMEH - Damjana Golavšek 2. PORNO POLKA - Orlek 3. ŠE TISOČ LET - Darja Švajger 4. NEKAJ LEPEGA JE V MENI - Nuša Derenda 5. MOJA DEŽELA - Jan Plestenjak 6. NE IZDAJTE ME - Avia band 7. TEMNI ANGELI USODE - Demoliton Group PREDLOGI: ODPRI OČI - Avtomobili NOCOJ BOM PLESAL LE S TEBOJ - Milan Pečovnik - Pidži KOT OCEAN - Babilon in Dada Kladnik LESTVICA NARODNOZABAVNE GLASBE: GLASBA NAŠEGA SRCA 1. TO PESEM POJEM TEBI - Slapovi 2. KJER NAŠA PESEM JE DOMA - Gašperji 3. OČETOV DOM - Ans. Nika Zajca 4. KJE Sl FRAJ-TON - Štirje kovači 5. KO POGLEDI GOVORIJO - Vodomec 6. POD TVOJIM OKNOM - Zasavci 7. NAŠA VAS - Ansambel Cvet PREDLOGI: MAMA ČUTI Z MENOJ - Krona V TIHEM MRAKU - Šentjurski muzikanti VESELJA POLNA VREČA - Ansambel Gaj ^soboto, 10. marca, ob 19.30 v telovadnici osnovne šole Kuzma IZIGRAJMO, Q '/m Radio Murski val 94,6 Mhz srednji val 648 kHZ 1 SAJ. 98 Voditelj: Geza, ' ki se rad L zeza Korado, Mitreji, Šarm, . ^r°na, Miha Balažič, Brane Drvarič Band Drago, Ptujskih 5, listek, Sergeja, Rumič in Remenar, Aleksander Jež, Robi Horvat 5 vstoPn'c’ nagrade za obiskovalce, n|ha, obleke, potovanje, miza, varilni aparat Ustroj. Vsak obiskovalec dobi darilo. V UPRAVNI ENOTI MURSKA SOBOTA SO SE POROČILI: Miran Maučec, tesar, in Monika Maučec, ekonomska tehnica, oba iz Gančan; Daniel Kočar, inž. prometa, in Sonja Sukič, študentka kem. tehnologije, oba od Grada; Ivan Kološa, pletilec, iz Belti-nec in Mateja Šalika, gospodinja, iz Ižakovec; Simon Hidič, avtomehanik, iz Moravskih Toplic in Darija Kous, prodajalka, izTropo-vec; Dušan Senjur, prometno transportni odpravnik, in Martina Režonja, prometna tehnica, oba iz Ljutomera; Bojan Škafar, komercialist, iz Murske Sobote in Janja Burgermeister, prodajalka, iz Beltinec; Stanislav Vinkovič, elektrika, in Dragica Rus, šivilja, oba iz Lipovec. Kristijan Žižek, glasbenik, iz Dolgovaških Goric In Lisbeth EngaAnnikkaSvenson, gimnazijska maturantka, s Švedskega; Milan Žalig, delavec, iz Rakičana in Brigita Vigali, delavka, iz Bakovec. Vestnik vam čestita! NSTSNMV 1. IVONA - Bavoli 2. DAYSLEEPER - R.E.M. 3. WHEN YOU BELIEVE - Mariah Carey Whitney Houston 4. MY FAVORITE GAME - The Cardigans 5. A GOOD SIGN - Emilia 6. ANYTHING BUT DOWN - Sheryl Crow 7. IN ASSENZA Dl TE - Laura Pausini PREDLOGI: PROMISES - Cranberries TRUE LOVE - Robert Palmer THE ANIMAL SON - Savage Garden Izpolnjene kupone pošljite do četrtka, 15. aprila 1999, na naslov: Murski val, Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota, za glasbene lestvice. Kupon Št. 14 ■ GLASUJEM ZA SKLADBO NSTSNMV: 7 VELIČASTNIH: GLASBA NAŠEGA SRCA: Ime in priimek ter naslov: PBS. Poštna banka Slovenije, d.d. S pomladjo lahko svoje prihranke povečate z vezavo sredstvev nad 1, 3, 6, 12, 24, ali 36 mesecev po ugodni obrestni meri na vseh poštah v Sloveniji ali v Komercialnem centru Maribor. Informacije na tel. št. 062/449 24 63, 228 82 47 Predprodaja vstopnic ^J^otrošnikovi trgovini v Kuzmi _______________ Sobo+rov'telji; Mlinopek - Murska Sobota, Gramis - Mur-a’ ^murska Banka - Murska Sobota in Murales - Pokrovitelji: o Mm 080 1234 Cene (SIT) na tržnicah Sadje in Tržnica Tržnica Prodajalna zelenjava M. Sobota G. Radgona Ljutomer Jabolka 120 120 120 Hruške 450 320 350 Pomaranče 150 180 170 ^- Mandarine 300 - 300 Grozdje 650 600 • 700 Limone 250 240 220 Banane 220 200 220 Kivi 400 280 , 280 Suhe slive - 600 600 Kumare 450 500 550 Solata, endivija 250 250 249 Solata, mehka 400 350 340 Lubenice - 350 360 Cvetača.; 350... 300 350 Zelje 120 120 120 Orehi, jedrca - 800 900 Med - 1000 - Mladi krompir - 300. 230 Melone - 450 450 Paradižnik 300 260 340 Paprika 500 500 550 Mlada čebula 400 330 350 Čebula 120 130 120 Česen 400 430 400 Hren 350 400 400 Korenček 250 ...220 220 Peteršilj 500 490 500 Krompir 60 80 70 Fižol... ...350 300 300 Jajca 11-20 - 22 TOM pri ZPMa KLIC ■ VSAK »AH Ol lTK>»' Vestnikov vlak -99 1 2. junij ZADNJA STRAN Menjalniški tečaj Pomurske banke 6. 4.1999 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 6. 4. 1999 od 00. ure dalje. Država Enota Banka Slovenije Nakup Prodaja Avstrija 1 13,8374 13,7588 13,9009 Francija 1 29,0273 28,8623 29,1605 Nemčija 1 97,3533 96,8000 97,8000 Italija 100 9,8337 9,7778 9,8788 Švica 1 119,3173 117,4528 119,8648 ZDA 1 177,1883 175,3004 178,0013 Z nami lažje do cilja ... Če ste se odločili za prvi korak, naredite z nami še drugega. Posojilo odobrimo takoj, ob predložitvi potrebne dokumentacije. Nenamenska gotovinska posojila Nekaj primerov izračunov (skupna obrestna mera): Znesek v SIT Odpl. doba Obrestna mera Obrok v SIT 100.000 6 mes. TOM +3% 17.047 100.000 12 mes. TOM + 4,5% 8.756 250.000 12 mes. TOM + 4,5% 21.890 360.000 24 mes. TOM + 6% 16.723 500.000 24 mes. TOM + 6% 23.227 500.000 36 mes. TOM + 6,95% 16.504 700.000 48 mes. TOM + 6,95% 18.285 1.000.000 60 mes. TOM + 7% 22.049 V dvoje je lepše Poročila sta se 40-letni strojni pletilec v Beltinki Ivan Kološa iz Beltinec in 23-letna gospodinja Mateja Šalika iz Ižakovec. Oba obreda - civilna in cerkvena poroka - sta bila v Beltincih. Nevesti je bila priča sestra Majda Sečko iz Murske Sobote, ženinov priča pa je bil Marjan Tkalec iz Beltinec. Gostija je bila pri Lepi Breni v Ižakovcih, gostov je bilo 50, igral pa je duo Swing. Mladoporočenca bosta po 11. juniju zibala. Mateja, ki se piše po poroki Kološa, je rojena v znamenju tehtnice, Ivan pa je rojen v znamenju raka. Sicer ne vesta, ali po horoskopu tehtnica in rak sodita skupaj, toda onadva sta se lepo ujela, zaljubila in poročila. Sta sicer oba iz ene fare, toda Ivan je spoznal Matejo šele v beltinskem gostišču Zvezda, kjer je bila vajenka, ki pa je delala tudi v zgodnjih jutranjih urah. Ivan, ki je strasten ribič, je odhajal na ribolov zgodaj, a še preden je šel namočit trnek, je stopil na kavico in se srečal z lepo kelnarco. Spet se je vrnil po ribolovu. Bilo je to aprila 1995. leta. Pozneje je seveda še pogosteje prihajal v lokal. Avgusta lanskega leta se je Mateja preselila k izbrancu Ivanu, ki stanuje v stanovanjskem bloku v Panonski ulici. Na koruzi sta živela le šest mesecev. Snaho je lepo sprejela tudi Ana Kološa (ženinova mati), ki stanuje v istem stanovanju in se že veseli, da bo pomagala pestovati dojenčka. Mladoporočenca Kološa si, glede na to, da je trenutno zaposlen le Ivan, nista mogla privoščiti poročnega potovanja, pač pa bosta šla v prihodnjih dneh na krajši izlet na Gorenjsko. - Š. S. P. S.: Objava v tej rubriki je brezplačna. Pokličite avtorja! v o rmov ovuhh 8. april, četrtek, ALBERT 9. april, petek, TOMAŽ 10. april, sobota, METHILDA 11. april, nedelja, LEON 12. april, ponedeljek, IZIDOR 13. april, torek, VINKO 14. april, sreda, VALERIJ Lunine mene: 12. aprila bo sonce vzšlo ob 6. uri in 22 minut, zašlo pa ob 19. uri in 44 minut. Dan bo tako dolg 13 ur in 22 minut. 9. aprila bo na nebu nastopil zadnji krajec. pomurska banka Pomurska banka d.d., Murska Sobota, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Postanite član Vestnikove družine in prejeli boste palični mešalnik + nezgodno zavarovanje do 18. marca 2000 5 % popusta pri sklepanju novih zavarovanj: • požarno zavarovanje • zavarovanje stanovanjskih premičnin • zavarovanje računalnikov • zavarovanje opreme za sprejem in distribucijo satelitskih in kabelskih televizijskih in radijskih programov • zavarovanje glasbenih instrumentov in elektroakustičnih naprav • zavarovanje živil v zamrzovalnikih • vlomsko zavarovanje • zavarovanje stekla • zavarovanje živali in zavarovanje hišnih ljubljencev (psov in mačk) • zavarovanje polnega avtomobilskega kaska • zavarovanje pravne zaščite zaradi uporabe motornega vozila in avtomobilske nezgode in • individualno nezgodno zavarovanje = zavarovalnica triglav d.d TOROM si/ Območna enota Murska Sobota vaša spremljevalca skozi podobe življenja Vsi, ki ste že Vestnikov! naročniki, boste z 1 8. marcem avtomatično postali zavarovanci Zavarovalnice Triglav. Nezgodno zavarovanje, ki vam ga podarjamo, velja 1 leto, torej do 18. marca 2000, tako da bo naročnik Vestnika prehod v novo tisočletje dočakal varno z nezgodnim zavarovanjem. Avtomatično pa bodo nezgodno zavarovani tudi novi naročniki Vestnika - nezgodno zavarovanje bo začelo veljati ob 24. uri tistega dne, ko bo novi naročnik sklenil naročniško razmerje za najmanj eno leto. POGOJI Nezgodno zavarovanje naročnikov Vestnika na področju Zavarovalnice Triglav - Območne enote Murska Sobota izplača zavarovalnica naročniku, na čigar ime in priimek je sklenjeno naročniško razmerje, za primer nezgodne smrti ali trajne invalidnosti: - zavarovalno vsoto za nezgodno smrt, če je zavarovanec zaradi nezgode umrl (250.000 SIT); - zavarovalno vsoto za invalidnost, če je zaradi nezgode zavarovanec postal popolni invalid, oziroma odstotek invalidnosti, če je zavarovanec zaradi nezgode delni invalid (zavarovalna vsota 500.000 SIT); - za naročnike, starejše od 75 let jamči zavarovalnica v primeru nezgode 50 % zavarovalnine. NAROČAM VESTNIK (najmanj za eno leto) Ime in priimek:-------------------------------------- Ulica: ______________________________________________| j Kraj: L Pošta: ___________—.— -------------------------------- I Telefon: I Podpis: _____________________________________________ Datum prijave: — Se več Slovencev na Triglav! X) 20 triglav premeče Za VESTNIKOVE naročnike pri novih zavarovanjih dodatnih 5 % Jožef Kocun - Arboretumje dobil zaradi skromnih sejni* ki jih dobivajo njegovi svetni ; pobudo, da jim doda stim* vni dodatek, če bi doda znašal vsaj tretjino sejnine,^ bili na mesec počaščeni s tisoč tolarji. To naj na cena za njihov vložek voju skupnosti. ***** Marjan Hajdinjak - še zme ^ Hugo naj bi pred pre^ . vanjem v Kekca - bolje । torja Pomurke-patentih' bio izdelek, in sicerpo-paštetico Vrbovka. Ta prišel na elitno mesto z lektualno lastnino, ki jo _ pitaliziral v lastniški delež. ***** Janez Štotl - Nadpotopn'^ menda poseben gost oI ritvi trgovine znanega ca čevljev Turboschuc bil tisti, ki je prereza otvoritvi. Hkrati je izra2' voljstvo nad P°l'cen^r'CrLtJrskl vojem podjetništva v Soboti, kar si je želel politik. ***** . (0 Kmalu bodo odprli trgovino Benettonav ■ Soboti. Na tej otvoritt' bi podobna čast kot , s letela posebnega ca gosta Boža Kuhariča- , ***** si - । ak0'1 ŽVZ-jevci po uspe^ eg sajenja hruškovega 0 čakajo na zalivne kap J i jim narava še ^P^Ločli naklonjena, jim bo Pr na pomoč namakalna Kapljica iz Ivanec, 1 y škice oskrbovala s P vlagico. ***** „+ . cesP° Franca Šlihthuberja -ka je spet pograbila in je začel zapirati s pred javnostjo. Vse je, da gospodič po P ices« uživanja državne F' zmeraj ni prediha akta slovenske drža ve, kjer bi mu bil°, jenj^ tem branju jasno, < vo delo javno in n® ni »šminkeraj«- Po objavljenih re^'£ BebJ vanja v Radenski Bevanda ni P°ve vsotico bonag^^ občino, ki ne nerga cesijskimi dajatve * **** jpžk0 Kot kaže, naj Špindler - Akt* ^Kl^ Senjur usedla v se dogovorila z bvencije za izve žlahtne kaplji00' * **** ^iK^ Bela Banfi, dinskega je zahteval o (nega' nkoviča - Sta(/ge|jerrep 1^ žeta Časarja > štveni prostor jegoV®^ Tremi lilijami- C0 ne bosta ures qo r sel sedež a^ z^ začel s PC^^ezoVC1 b • vitev občine selja Predan0 * ** X1/ Marjan na dela za ob ® zanje trt v o^X du v Lendavski , J f