SLOfit 201 A family medicine specialist’s view of the organisation of preventive healthcare in the area of physical ac- tivity and the role of the sports edu- cational chart i.e. the SLOfit system Abstract This article presents the importance of the role of analysis of physical fitness of children and adolescents in the Municipality of Žiri as one of the basic diagnostic indicators for the preparation of a healthcare prevention strategy for all patients. A kinesiologist and a physical education teacher play important roles in an inter- disciplinary team which is led by a family medicine specialist who is assisted by a nurse and physiotherapist, as the former have basic information about children’s and adolescents’ physical and motor development (SLOfit) and the sports anam- nesis, they take part in the diagnostics of adult patients and children and analysis of children’s and adolescents’ physical fitness and are the most important mem- bers of the abovementioned interdisciplinary team in the planning and realisa- tion of sports programmes in the framework of preventive healthcare. Based on the analysis of the so-called ‘Vrhnika case’, where 30 pupils and 33 adult patients of both genders completed the protocol, we establish that both children and adults changed their body composition to their own advantage: their skin fold of upper arm, abdominal circumference and the weight-gaining trend (in children) were reduced, whereas as regards physical fitness, their flexibility, mus- cle strength of arms and legs, co-ordination and balance improved. In adults, a trend of better control over of arterial hypertension and diabetes was observed. Based on practical experience, we establish that communication barriers among the healthcare, school and sport systems will have to be overcome. Among the solutions could be the SLOfit project, where parents, teachers and physicians can have an insight into the physical fitness results of primary school children via a web application. The organisational solutions, following the examples of the Vrhnika and Žiri models, are a value added tool for the Health Promotion Cen- tres as well as an example of interdisciplinary approach and integration of local environments in healthcare prevention. Hence, in the area of physical fitness, the solutions facilitated by the results of the SLOfit and Žirfit systems are of key im- portance. Keywords: preventive healthcare, family medicine, kinesiology Izvleček V prispevku predstavljamo pomembno vlogo analize telesnega fitnesa otrok in mladine v občini Žiri kot enega od osnovnih diagnostičnih kazalnikov za pripravo strategije zdravstvene preventive za vse paciente. Kineziolog in pro- fesor športne vzgoje imata v interdisciplinarnem timu, ki ga vodi zdravnik dru- žinske medicine s pomočjo medicinske sestre in fizioterapevta, pomembno vlogo, ker imata osnovne informacije o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine (SLOfit), športni anamnezi, sodelujeta pri diagnostiki odraslih pacien- tov in otrok, analizi telesnega fitnesa otrok in mladine ter sta najbolj pomemb- na člana tega interdisciplinarnega tima pri načrtovanju in realizaciji športnih programov preventivnega zdravstva. Na podlagi analize t. i. vrhniškega primera, kjer je obravnavo končalo 30 učencev in učenk ter 33 odraslih pacientov, ugotavljamo, da so tako odrasli kot otroci zanje ugodno spremenili telesno sestavo: zmanjšali so kožno gubo nadlahti, obseg pasu in trend pridobivanja telesne mase (otroci), na področju telesnega fitnesa pa so izboljšali gibljivost, mišično moč rok in nog, koordina- cijo in ravnotežje. Pri odraslih je bilo zaznati trend boljše urejenosti arterijske hipertenzije in sladkorne bolezni. Na podlagi praktičnih izkušenj ugotavljamo, da bo treba premostiti komuni- kacijske ovire med zdravstvom, šolstvom in športom. Ena od rešitev bi lahko bil projekt Moj SLOfit, kjer je staršem, učiteljem in zdravnikom omogočen vpogled v rezultate telesnega fitnesa osnovnošolskih otrok prek spletne apli- kacije. Organizacijske rešitve po zgledu vrhniškega in žirovskega modela so dodana vrednost Centrom za krepitev zdravja ter primer interdisciplinarne obravnave ter povezovanja lokalnega okolja na področju zdravstvene preven- tive. Pri tem so za področje telesnega fitnesa ključne rešitve, ki jih omogoča uporaba rezultatov SLOfit in Žirfit sistema. Ključne besede: preventivno zdravstvo, družinska medicina, kineziologija. Jaka Strel, Janko Strel Pogled specialista družinske medicine na organizacijo preventivnega zdravstvenega varstva na področju telesne dejavnosti in vlogo športnovzgojnega kartona oz. SLOfit sistema pri tem 202 SLOfit Uvod „ Zdravje je v večini sodobnih družb spoznano kot temeljna vre- dnota, saj je predpogoj za uresničevanje produktivnega življenja v osebnem, socialnem in ekonomskem smislu (Zaletel-Kragelj, Er- žen in Premik, 2007). Kako pomembno je za nas zdravje in kako ga cenimo, običajno spoznamo, ko se soočimo z lastno boleznijo ali boleznijo svojcev oziroma bližnjih. Ob hudi bolezni skrb za zdrav- je postane osrednji problem posameznika in njegove družine, saj se pogosto povsem nepripravljeni znajdejo v novih vlogah, ki z vsemi negativnimi posledicami na psihofizično in socialno stanje družine bistveno spremenijo njihovo dotedanjo dnevno rutino (Strel idr., 2016). Zato je izboljšanje zdravja prebivalstva oziroma zdravje za vse cilj vsake resnejše politike, kar lahko dosežemo z medsektorskim povezovanjem za doseganje dveh strateških ci- ljev, in sicer izboljšanje zdravja za vse; zmanjšanje neenakosti v zdravju ter izboljšanje vodenja in participativnega upravljanja za zdravje (»Zdravje 2020", 2014). V istem dokumentu je Svetovna zdravstvena organizacija oz. njen regionalni urad za Evropo zapi- sal, da je primarno zdravstveno varstvo temelj zdravstvenih siste- mov v 21. stoletju, saj lahko osnovno zdravstveno varstvo zadosti potrebam današnjega časa, tako da pomaga ljudem k boljši skrbi za lastno zdravje. Zelo pomembna je opredelitev, kaj zdravje sploh je. Zdravje ni samo odsotnost bolezni, ekonomska in socialna blaginja, ampak ga lahko opišemo tudi kot sposobnost uspešnega prenašanja vsa- kodnevnih naporov in popolno uresničitev življenjskih možnosti, zato je pozitivno merilo stopnje zdravja tudi visoka raven telesnih sposobnosti (Mišigoj-Duraković, 2003). Naše zdravje je v veliki meri odvisno od našega življenjskega sloga, ki ga opredeljuje naš način življenja od otroštva dalje in se obliku- je pod vplivom življenjskih izkušenj, razmer in okolja, v katerem živimo (Švab in Rotar-Pavlič, 2012). Najpomembnejši vpliv imajo starši (življenjski slog in obnašanje), družinske razmere, naše soci- alno okolje, močan vpliv imajo izobraževanje, zdravstveno varstvo ter drugi socialni in okoljski dejavniki. V zdravstvu se najbolj osre- dotočamo na telesno dejavnost, obvladovanje stresa, prehrano in obvladovanje uporabe drog (tobak, alkohol, ilegalne droge). V pri- spevku se bomo osredotočili na telesno dejavnost in telesni fitnes, ki sta najpomembnejša dejavnika za vzpostavitev in vzdrževanja zdravega življenjskega sloga in posledično pomenita zmanjševa- nje tveganja za razvoj kroničnih nenalezljivih bolezni, za kar ima- mo številne dokaze v znanstveni literaturi. V zagotavljanju osnovnih informacij o telesnem fitnesu so ključ- nega pomena (Starc idr., 2016) »raznovrstno urejene podatkovne zbirke o telesnem in gibalnem razvoju (SLOfit) otrok in mladine vseh starostnih skupin, ki ustvarjajo zelo dobre pogoje za izdelavo poglobljenih analiz znotraj posameznih telesnih značilnosti in gi- balnih sposobnosti, hkrati pa omogočajo izdelavo regijskih, naci- onalnih in mednarodnih primerjav, analiziranje vzrokov za nastale pojave ter omogočajo izdelavo ustreznih strateških usmeritev in izdelavo programskih podlag za izvedbo konkretnih programov, ki bi lahko zagotovili kakovostnejši razvoj otrok in mladine in po- sledično tudi višjo kakovost njihovega življenja.« Tega se zavedamo tudi v ambulanti Arcus Medici v Žireh. Tako je analiza telesnega fitnesa otrok in mladine v občini Žiri eden od osnovnih diagnostičnih kazalnikov za pripravo strategije zdra- vstvene preventive za vse paciente. SLOfit 203 Preventivna zdravstvena „ dejavnost v osnovnem zdravstvu in vloga SLOfit ter kineziologov in profesorjev športne vzgoje Zdravstveni dom je kot organizacijska oblika v našem okolju pri- soten že od časov pred 2. svetovno vojno; prvi zdravstveni dom v Sloveniji je bil ustanovljen v Lukovici leta 1924 (Zupanič Slavec, 2011), za kar je zaslužen Andrija Štamparla, ki je zagovarjal nasle- dnje ideje: informiranje ljudi je pomembnejše od vsakega zakona; pomembno je pridobiti skupine ljudi iz skupnosti; javno zdravje je naloga vseh, ne le zdravnikov; zdravnik je socialni terapevt; in- dividualni pristop ne prinese rezultatov; zdravnik ne sme biti eko- nomsko odvisen od bolnikov; med socialno močnimi in šibkimi ne sme biti razlik; zdravnik mora iskati bolnike in ne obratno; zdravnik mora biti priljubljeni učitelj; javno zdravje je ekonomska in ne hu- manitarna kategorija; najpomembnejše mesto delovanja zdravni- ka so naselja, kjer ljudje živijo, in ne laboratorij ali ambulanta (Švab in Rotar-Pavlič, 2012). Namen tovrstne organizacijske oblike osnov- nega zdravstva je bil vpeljati nov pristop na področju preventivne zdravstvene dejavnosti, usmeriti se k ljudem in pri obravnavi upo- števati lokalne navade in življenjsko okolje. Lahko bi rekli, da je ide- ja zdravstvenega doma, da s svojo dejavnostjo pokriva zdravstve- ne potrebe populacije od rojstva do smrti (Švab in Rotar-Pavlič, 2012). Temeljne ideje so praktično stoletje kasneje še vedno zelo aktualne in tudi vse pomembnejše konference so obravnavale primarno zdravstveno varstvo (Alma Ata, 1978; Ottawska deklara- cija, 1986; Ljubljanska listina, 1996) (WHO, 1978; Voljč 2007; Catford, 2011) kot najvišjo prioriteto. Dandanes govorimo o skupnostnem pristopu, katerega značilnosti so: človek je uporabnik programa in ima status subjekta, sistem se prilagaja potrebam uporabnikov, poudarek je na spretnostih in kompetencah človeka, spoštovanje avtonomnosti posameznika, izvajanje storitev, ki sledijo potrebam ljudi, boljša dostopnost do programov, oblikovanih po potrebah ljudi, upoštevanje formalne in neformalne oblike pomoči, razvoj podpornih mrež in skupin za samopomoč (Krek, 2015). Od druge polovice 20. stoletja, ko so bile ugotovljene poveza- ve med pojavom kroničnih nenalezljivih bolezni (bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, debelosti …) in elementi nezdravega življenjskega sloga in je bila zdravstveno preventivna dejavnost prepoznana kot ključna za doseganje zdravja za vse, je slednja izredno napredovala in postaja vse kompleksnejša, kar oprede- ljujejo številne smernice na področju telesne dejavnosti (Ažman Juvan in Zupet, 2014; Bratina idr., 2011; Pescatello, Arena, Riebe in Thompson, 2014), prekomerne telesne mase (Jensen idr., 2014) in prehrane, če naštejemo samo najpomembnejše. Na voljo je vedno več strokovnih profilov, diagnostičnih in terapevtskih možnosti, kar terja spremembe v organizacijskem in strokovnem pristopu v osnovnem zdravstvu ter širši lokalni skupnosti (Strel idr., 2016). Tabela 1. Področja preventivnega zdravstvenega varstva, ki so v Sloveniji zagotovljena v Pravilniku za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Strel idr., 2016) Populacijska skupina Področje preventivnega zdravstvenega varstva Ženske v rodnem obdobju Reproduktivno zdravstveno varstvo Otroci od rojstva do dopolnjenega 6. leta starosti Zdravstveno varstvo dojenčkov in otrok do dopolnjenega 6. leta starosti Šolski otroci in mladina do dopolnjenega 19. leta starosti Zdravstveno varstvo šolskih otrok in mladine do dopolnjenega 19. leta starosti Študenti Zdravstveno varstvo študentov Otroci in mladina do dopolnjenega 19. leta starosti Zobozdravstveno varstvo otrok in mladine Odrasli v povezavi s preprečljivimi boleznimi Celotna populacija za specifična stanja Zdravstveno varstvo odraslih v dejavnosti družinske medicine Zdravstveno varstvo za varovance, obravnavane v patronažnem varstvu Vrhunski in perspektivni športniki Zdravstveno varstvo športnikov 204 SLOfit Nosilec zdravstvene preventivne dejavnosti v osnovnem zdra- vstvu je specialist družinske medicine, h kateri pristopa inter- disciplinarno in tako dolgoročno zagotavlja najboljše rezultate (Tulloch, Fortier in Hogg, 2006). Prednost pred ostalimi kliničnimi strokami ima v obravnavi bolnika v kontekstu posameznika, dru- žine in okolja (Švab and Rotar-Pavlič 2012), neposrednem stiku, obravnavi velikega števila pacientov in mnenja, da so specialisti družinske medicine prvi in zanesljivi vir informacij o zdravem/de- javnem življenjskem slogu (Tulloch idr., 2006). Ob njem sta nosilca zdravstveno-preventivnih dejavnosti v osnovnem zdravstvu še specialist pediater in specialist ginekologije in porodništva; ti trije so pacientom tudi osebni zdravniki. To jim omogoča pogostejše stike (pacient v povprečju obišče družinskega zdravnika vsaj en- krat v petih letih (Bulc, 2006)), zaupen odnos in posledično en- kratno možnost za podajanje jasnih nasvetov in sporočil za spre- membo življenjskega sloga in obsega telesne dejavnosti/športne vadbe. Specialist družinske medicine in specialist pediater sta na področju zdravstveno-preventivne dejavnosti vodji interdiscipli- narnih timov strokovnjakov (diplomirane medicinske sestre, fizi- oterapevti, magistri kineziologije, psihologi, nutricionisti idr.), kar predstavlja osnovo za varno, kakovostno obravnavo ter postavlja temelje za spremljanje kratko-, srednje- in dolgoročne uspešno- sti. Kineziolog in profesor športne vzgoje imata v interdiscipli- narnem timu pomembno vlogo, ker imata osnovne informacije o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine (SLOfit), športni anamnezi, sodelujeta pri diagnostiki pacientov, analizi telesnega fitnesa otrok in mladine in sta najbolj pomembna člana tega in- terdisciplinarnega tima pri načrtovanju in realizaciji športnih pro- gramov preventivnega zdravstvenega programa, ko zasledujemo cilje izboljšanja telesnega fitnesa. Organizacija preventivne „ zdravstvene dejavnosti Preventivno zdravstveno dejavnost razdelimo glede na dejavno- sti, vrsto pristopa in področje delovanja. Glede na dejavnosti jo delimo na štiri stopnje: primarno (promocija zdravja), sekundarno (zgodnja diagnostika in zdravljenje bolezni), terciarno (prepreče- vanje zapletov bolezni in zdravljenje), kvartarno (omejevanje ne- potrebnih, pretiranih preiskav, intervencij in zdravljenja). V zagotavljanju učinkovitega varovanja zdravja uporabljamo dva pristopa; prvi se osredotoča na ohranjanje in krepitev zdravja, dru- gi pa na povrnitev zdravja ali zmanjševanje posledic bolezni (Za- letel-Kragelj idr., 2007). Bistvo obeh pristopov predstavljajo dejav- nosti preventivnega zdravstvenega varstva, in sicer z izvajanjem preventivnih pregledov ciljnih populacijskih skupin omogoča dejavni nadzor nad njihovim zdravjem, zgodnje odkrivanje oseb, ogroženih za razvoj bolezni, zgodnje odkrivanje oseb z že prisotni- mi boleznimi in ustrezno ukrepanje, vključno s promocijo zdravja in zdravstveno-vzgojnim delom (Zaletel–Kragelj idr., 2007) Zdravstveni domovi in izvajanje „ preventivnih zdravstvenih dejavnosti Zdravstveni domovi, katerih ustanovitelji so občine, so ustanovlje- ni z namenom, da njihova dejavnost pokriva zdravstvene potrebe prebivalstva od rojstva do smrti. Zato so v zdravstvenih domo- vih organizirane številne zdravstvene dejavnosti, kot so: družin- ska medicina, zdravstveno varstvo žensk, otrok in mladine, nujna medicinska pomoč, patronažno varstvo, preventivno in kurativno zobozdravstvo, medicina dela, fizioterapija, laboratorijska in druga diagnostika. Zdravstveni dom zagotavlja tudi reševalno službo, če le-ta ni organizirana v bolnišnici. Zdravstveni dom lahko izvaja tudi specialistično ambulantno dejavnost. Poleg oskrbe bolnikov pa lahko izvaja zdravstveni dom tudi vlogo izobraževalne baze za učence in študente ter specializante (Švab in Rotar-Pavlič, 2012). Vseh dejavnosti nimajo vsi zdravstveni domovi, kar je povezano z geografsko lego in velikostjo ustanove. Kot organizacijska oblika imajo na področju preventivnega zdra- vstvenega varstva osrednjo vlogo zdravstveni domovi, ki dejav- no prevzemajo skrb za zdravje lokalnega prebivalstva s sočasnim izvajanjem obeh preventivnih pristopov, tako populacijskega kot individualnega (Klančar, Švab in Kersnik, 2010). Zaradi napredka na področju zdravstvene preventive in prepleta- nja kurativne ter preventivne zdravstvene dejavnosti je treba pre- ventivno dejavnost poenotiti po principu skupnostnega pristopa (Krek, 2015) in zdravstveni dom odpreti v lokalno skupnost, kjer se povezuje z drugimi deležniki (šolstvo, šport, sociala). S tem na- menom se uveljavlja nova organizacijska oblika v zdravstvenem domu, in sicer Center za krepitev zdravja. Center ima naloge na področju načrtovanja, priprave in nadzora nad izvedbo preven- tivne zdravstvene dejavnosti v zdravstvenem domu in lokalni skupnosti. Poleg tega Center za krepitev zdravja zbira podatke in posreduje informacije o stanju in uspešnosti izvajanja preventiv- nih zdravstvenih dejavnosti. Ideja za tovrstno obliko organiziranja preventivne zdravstvene dejavnosti je nastala v okviru projekta Skupaj za zdravje pod vodstvom Nacionalnega inštituta za jav- no zdravje. V Centru za krepitev zdravja se preventivno obravna- va ogrožena in ranljiva populacija, ki gravitira k zdravstvenemu domu, vključno s populacijo koncesionarjev in ranljivih skupin v lokalni skupnosti. Center za krepitev zdravja je organiziran in de- luje na način, da omogoča optimalno sodelovanje strokovnjakov znotraj zdravstva kot tudi povezovanje in vključevanje interdisci- plinarnih strokovnjakov in institucij ter nevladnih organizacij iz lokalnega okolja. V Centru za krepitev zdravja so pacienti deležni nemedikamento- zne obravnave s področja telesne dejavnosti, prehrane, duševne- ga zdravja in odvisnosti od dovoljenih drog. Med interdisciplinar- nimi strokovnjaki, ki imajo po našem mnenju posebno odgovorno delo, so kineziologi in profesorji športne vzgoje, ki posedujejo temeljna spoznanja o telesnem fitnesu otrok in mladine (SLOfit), poznajo športne vsebine, diagnostiko telesnega fitnesa in špor- tnih znanj, načela obremenitve (kot enega ključnih dejavnikov uspešnosti vadbe), didaktiko športne vzgoje in športa. Pogled iz prakse na zasnovo „ Centrov za krepitev zdravja Zdravniki imajo pozitiven odnos in verjamejo, da je telesna oz. športna dejavnost eden od stebrov preventivne zdravstvene de- javnosti (Petrella in Wright, 2000), imajo možnost motivirati in dati jasne nasvete za spremembo življenjskega sloga, obsega telesne dejavnosti in športne vadbe, vendar tega rutinsko ne izvajajo za- radi sledečih razlogov (Worrall in Knight, 2011): pomanjkanja časa, SLOfit 205 znanja in izobraževanja, ustrezne opreme ter vrednotenja sveto- vanja s strani plačnika zdravstvenih storitev. S postavitvijo Centrov za krepitev zdravja se problem (ne)vklju- čevanja zdravnikov ne rešuje, ampak njihovo vlogo v preventivni zdravstveni dejavnosti prevzemajo drugi zdravstveni profili (diplo- mirane medicinske sestre). Problem je tudi v strukturi intervencij na področju telesne dejavnosti, saj je program pripravljen po principu recepta za vadbo. Kot vemo, je največji izziv pri razvoju gibalnih sposobnosti in spremembi telesne sestave v tem, da ni mogoče linearno razvijati vseh gibalnih sposobnosti – ravnotežja, koordinacije gibanja, gibljivosti, mišične moči, hitrosti ter aerobne in anaerobne vzdržljivosti (Adamo, Prince, Tricco, Connor-Gorber in Tremblay, 2009). Nedorečena je tudi vloga kineziologa in profe- sorja športne vzgoje, ki sta strokovnjaka na področju telesne (kon- dicijske) priprave, športnega znanja (Strel idr., 2016). Izhodišče za kakovostno izvedbo terapevtskih in vadbenih pro- gramov je v dobri diagnostiki telesnega fitnesa, katere ključni dejavnik, ki nam omogoča vpogled v telesni fitnes, je analiza tele- snega in gibalnega razvoja s športnovzgojnim kartonom – SLOfit sistemom in dodatno opravljena diagnostika. V nadaljevanju opi- sana pilotna projekta (vrhniški in žirovski model) sta predloga re- ševanja oziroma nadgradnja preventivne zdravstvene obravnave s področja telesne dejavnosti. Sta odgovor na vedno zahtevnejšo interdisciplinarno obravnavo zdravstveno ogroženih pacientov in sledita usmeritvi nacionalne politike k razbremenitvi in okrepitvi vloge družinskih zdravnikov (Petrič in Žerdin, 2013). Vrhniški model zdravstveno „ preventivne intervencije s področja telesne zmogljivosti V letu 2014 in 2015 je v vrhniškem zdravstvenem domu v okviru preventivne zdravstvene dejavnosti delovala Svetovalnica za te- lesni in gibalni razvoj, v kateri so sodelovali specialist družinske medicine, kineziolog, športni pedagog in diplomirana medicinska sestra (Strel idr., 2016). Glavne naloge sodelavcev svetovalnice so bile: poglobljena obravnava pacienta s področja spremembe ži- vljenjskega sloga, s poudarkom na telesni zmogljivosti, diagnostika in spremljanje kazalnikov zdravja, telesnega in gibalnega razvoja, izdelava poročila in priporočil, namenjenih pacientu in osebnemu zdravniku po zaključenem intervencijskem programu, v okviru Centra za krepitev zdravja so strokovni sodelavci svetovalnice za- dolženi za pripravo strategije, strokovnih izhodišč, usposabljanja za laično in strokovno javnost ter izvedbo intervencijskih progra- mov s področja telesne dejavnosti in športne vadbe, strokovno podporo izvajalcem intervencijskih programov, vsebinsko sodelo- vanje in povezovanje v lokalni skupnosti (šole, vrtci, športna dru- štva, zasebne športne prakse) ter nudenje strokovne pomoči pri oblikovanju in izvedbi programov za promocijo zdravega življenj- skega sloga s poudarkom na telesni dejavnosti in športni vadbi. Ob tem sta bila postavljena naslednja cilja: a) razbremenitev in okrepitev vloge osebnega zdravnika; b) medpoklicno sodelovanje z namenom povečanja učinkovitosti intervencijskih programov in omogočiti kakovostnejšo obravnavo pacientov s končnim ciljem vzpostaviti mehanizem, v katerem bodo posamezniki skrbeli za ohranjanje in izboljševanje lastnega zdravja s pomočjo različnih strok, dejavnosti in materialnih možnosti (Strel idr., 2016). V obravnavo so bili iz ambulant osebnih zdravnikov napoteni od- rasli pacienti (med 30 in 65 let), ki so opravili preventivni pregled (nacionalni program primarne preventive bolezni srca in ožilja) in so imeli izražene dejavnike tveganja za razvoj kroničnih nenalezlji- vih bolezni, in sicer prekomerno telesno maso, nezdrav/nedejaven življenjski slog, kronično mišično-skeletna obolenja. V svetovalnici je bila opravljena dodatna diagnostika za opredelitev telesnega fitnesa (Strel idr., 2016). Druga populacijska skupina so bili šoloobvezni otroci od 2. do 9. razreda osnovne šole, za katere so šolski zdravniki na preventivnih pregledih ocenili, da imajo ali slabo telesno držo in/ali prekomer- no telesno maso. Istočasno so v osnovni šoli športni pedagogi na podlagi rezultatov športnovzgojnega kartona – SLOfit sistema (Kovač, Jurak, Starc, Leskošek in Strel, 2011) prav tako identificira- li otroke, ki so imeli slab telesni fitnes. Obe skupini smo združili in posameznike skupaj s starši povabili v svetovalnico za telesni in gibalni razvoj. V svetovalnici je sledil usmerjen klinični pregled zdravnika in intervju s kineziologom. Ocena telesnega fitnesa je bila pomembna pri odločitvi za tip in- tervencije s področja telesne ali športne dejavnosti, saj je bil pa- cient lahko napoten na vadbo v športno društvo, lahko je prejel individualna navodila ali bil napoten v terapevtske vadbe. Ocena telesnega fitnesa je služila tudi za razvrstitev v vadbene skupine v programu terapevtske vadbe. Tako je bilo mogoče oblikovati homogene vadbene skupine, kar je zagotavljalo bolj varno in ka- kovostno izvedbo programa. Terapevtske programe sta izvajala diplomant kineziologije za odrasle paciente in profesor športne 206 SLOfit vzgoje za deklice in dečke. Za odrasle paciente je vadba potekala 3 mesece in je imela 24 vadbenih enot, za deklice in dečke je pote- kala 6 mesecev in je obsegala 48 vadbenih enot, dvakrat tedensko po 60 minut na posamezno vadbeno enoto. Občasno so bile za pediatrično populacijo organizirane tudi delavnice na temo zdra- vega življenjskega sloga. Rezultati „ V projekt je bilo vključenih 33 odraslih oseb in 30 otrok. Zaključna diagnostika pacientov, ki so končali vadbene programe in tera- pevtsko vadbo, je bila opravljena za 30 učencev in učenk ter 33 odraslih pacientov. Pri odraslih in otrocih je prišlo do pomembnih pozitivnih sprememb na področju telesne sestave: manjša kožna guba nadlahti, manjši obseg pasu, zmanjšanje trenda pridobiva- nja telesne mase (otroci), na področju telesnega fitnesa je prišlo do izboljšanja gibljivosti v frontalni ravnini, povečanje mišične moči rok in nog ter izboljšanje koordinacije in ravnotežja. Pri od- raslih je bilo zaznati trend boljše urejenosti arterijske hipertenzije in sladkorne bolezni. Žirovski model zdravstveno „ preventivne intervencije s področja telesne zmogljivosti V letu 2017 se je na podlagi izkušenj vrhniškega modela začel obli- kovati nov model, ki ne vključuje svetovalnice kot veznega člena med ambulantami osebnih zdravnikov, ampak družinski zdravni- ki v okviru razširjenega tima družinskega zdravnika (Eržen, Čuš in Vračko, 2017) diagnostiko in napotitve izvajajo sami v sodelovanju s kineziologom in profesorji športne vzgoje v zdravstvenem timu. Model organizacije znotraj zdravstvenega tima je prilagojen lo- kalnim razmeram, saj so v Žireh prisotni trije družinski zdravniki in pediater, ki so koncesionarji. To pomeni, da ne gre za organizacijo po principu zdravstvenega doma, ampak za organizacijsko ločene strokovnjake. Diagnostični postopki temeljijo na enakem principu kot pri vrh- niškem modelu, vendar je prišlo do določenih sprememb na po- dročju ocene telesnega fitnesa. Dobre izkušnje z uporabnostjo podatkov športnovzgojnega kartona – SLOfit sistema, ki so za osnovno presejanje posameznikov s težavami na področju tele- snega fitnesa dovolj občutljivi in specifični, so privedle do modi- fikacije v Žirfit karton, ki je namenjen populaciji, starejši od 30 let. Izločeni so bili nekateri testi pri določenih pacientih (npr. dviganje trupa, vesa v zgibi, tek na 600 m, skok v daljino z mesta, poligon nazaj, merjenje kožne gube), ki niso primerni za starejše posame- znike. Dodali smo nekaj novih testov: ročni stisk dinamometra, diagonalni dotik roke, vzročenje ob steni, čep ob steni, vstajanje s stola, vstani in pojdi (starejši od 70 let). Tako smo pokrili osnovne sestavine telesnega fitnesa (Strel idr., 2016), kot so aerobna zmo- gljivost, koordinacija gibanja, ravnotežje, gibljivost in moč. Sklop testnih nalog je prilagojen izvajanju tako na javnih dogodkih, kot je vsakoletni Žirfit (https://arcusmedici.si/analiza-rezultatov-zirfi- ta/), in v ambulanti družinskega zdravnika. Cilj je, da z omenjenim sklopom testov presejemo populacijo občine Žiri glede telesne- ga fitnesa in identificiramo ogrožene posameznike. Podatkovna zbirka bi lahko služila tudi za oblikovanje referenčnih vrednosti za določanje stopnje ogroženosti odrasle populacije. Pomen SLOfit sistema – „ športnovzgojnega kartona pri identifikaciji in spremljanju učinkov zdravstveno preventivnih intervencij s področja telesne zmogljivosti Presejanje telesne zmogljivosti bo v prihodnosti ena od ključnih dejavnosti na področju zdravstvene preventive, saj je telesni fitnes pomemben pri zagotavljanju zdravega življenjskega sloga (Strel idr., 2016). Pomembno je, da se izkoristi že obstoječe zbirke podat- kov (SLOfit) in vpeljane dobre prakse, ki so v slovenskem prostoru že uveljavljene, imajo visoko napovedno vrednost in omogočajo spremljanje telesnega razvoja in učinkov preventivnih ukrepov. Dober primer je športnovzgojni karton – SLOfit sistem, ki zagota- vlja populacijske podatke in zagotavlja predvsem longitudinalno analizo tudi za več kot deset let. Vzporedno pa zbirka SLOfit omo- goča identifikacijo težav telesnega fitnesa pri odraslih pacientih, ki imajo svojo lastno zbirko telesnega in gibalnega razvoja še iz ob- dobja obiskovanja osnovne in srednje šole. Pogled v zgodovino telesne zmogljivosti pacienta je lahko dobra iztočnica za oceno pojavov kroničnih obolenj, vzporedno pa predstavlja izhodišče za načrtovanje in izvedbo ustreznih preventivnih programov tako s področja telesnega fitnesa, kot tudi pri posegih na kurativnem in preventivnem področju. Pacienti – starši, ki imajo podatke o oseb- SLOfit 207 nem športnem kartonu, pa lahko skupaj z zdravnikom predvidi- jo določene probleme telesnega fitnesa tudi za svojega otroka, predvsem takrat, ko lahko sklepamo, da težave telesnega in gibal- nega razvoja izvirajo iz dednostnih dejavnikov. Premostiti bo treba komunikacijske ovire med zdravstvom, šol- stvom in športom. Ena od rešitev bi lahko bil projekt Moj SLOfit (http://www.slofit.org/), kjer je staršem, učiteljem in zdravnikom omogočen vpogled v rezultate telesnega fitnesa osnovnošolskih otrok prek spletne aplikacije. Organizacijske rešitve po zglede vrh- niškega in žirovskega modela so dodana vrednost Centrom za krepitev zdravja ter primer interdisciplinarne obravnave in pove- zovanja lokalnega okolja na področju zdravstvene preventive. Pri tem so za področje telesnega fitnesa ključne rešitve, ki jih omogo- ča uporaba rezultatov SLOfit in Žirfit sistema. Literatura „ Adamo, K. B., Prince, S. A., Tricco, A. C., Connor-Gorber, S. in Tremblay, 1. M. (2009). A comparison of indirect versus direct measures for asses- sing physical activity in the pediatric population: A systematic review. International Journal of Pediatric Obesity, 4(1), 2–27. Bratina, N., Hadžić, V., Battelino, T., Pistotnik, B., Pori, M., Šajber, D., ... 2. Dervišević, E. (2011). Slovenian guidelines for physical activity in chil- dren and adolescents in the age group 2–18 years. Zdravniški Vestnik, 80(12), 885-896. Bulc, M. (2006). Attitudes of Slovenian general practice trainers to the 3. implementation of preventive activities. Zdravstveno varstvo, 45(2), 81–89. Catford, J. (2011). 4. Ottawa 1986: back to the future. Oxford University Press. Eržen, J. G., Čuš, B. in Vračko, P. (2017) 1.4 5. Referenčne ambulante družin- ske medicine – opis projekta. Priročnik za zdravnike družinske medicine. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Jensen, M. D., Ryan, D. H., Apovian, C. M., Ard, J. D., Comuzzie, A. G., 6. Donato, K. A., Donati, K. A., Kushner, R. F. (2014). 2013 AHA/ACC/TOS guideline for the management of overweight and obesity in adults: a report of the American College of Cardiology/American Heart As- sociation Task Force on Practice Guidelines and The Obesity Society. Journal of the American College of Cardiology, 63(25), 2985-3023. Juvan, K. A. in Zupet, P. (2015). Priporočila za preventivne preglede 7. srčno-žilnega sistema pri odraslih rekreativnih športnikih. Zdravniški vestnik, 83(12), 839-848. Klančar, D., Švab, I. in Kersnik, J. (2010). Vizija prihodnosti zdravstvenih 8. domov v Sloveniji. Zdravstveno varstvo, 49, 37-43. Kovač, M., Jurak, G., Starc, G., Leskošek, B. in Strel, J. (2011). 9. Športnovzgoj- ni karton: diagnostika in ovrednotenje telesnega in gibalnega razvoja otrok in mladine v Sloveniji. Ljubljana: Fakulteta za šport. Krek M. (2015). 10. Skupnostni pristop obrobne skupine, prosojnice (elektron- ski vir). Koper: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Območna enota Ko- per. Pridobljeno iz http://czr.si/files/milan-krek.pptx. Mišigoj - Duraković, M. (ur.). (2003). 11. Telesna vadba in zdravje: znanstveni dokazi, stališča in priporočila. Ljubljana: Zveza društev športnih peda- gogov Slovenije, Fakulteta za šport, Zavod za šport Slovenije; Zagreb: Kineziološka fakulteta. Pescatello, L. S. in D. Riebe (2013). ACSM’s Guidelines for Exercise Te- 12. sting and Prescription. Ninth Edition–A Preview, Baltimore, Md: Lippin- cott, Williams, and Wilkins. Petrella, R. J. in Lattanzio, C. N. (2002). Does counseling help patients 13. get active? Systematic review of the literature. Canadian family physi- cian, 48(1), 72–80. Petrella, R. J. in Wight, D. (2000). An office-based instrument for exer- 14. cise counseling and prescription in primary care. The Step Test Exer- cise Prescription (STEP). Archives of Family Medicine, 9(4), 339–344. doi: 10.1001/archfami.9.4.339 Petrič, D. in Žerdin, M. (2013). 15. Javna mreža primarne zdravstvene de- javnosti v Republiki Sloveniji – področji ambulante splošne oziroma dru- žinske medicine (SADM) in pediatrije na primarni ravni (PED). Republika Slovenija: Ministrstvo za zdravje, Direktorat za zdravstveno varstvo. Pridobljeno iz http://www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja/mreza_ na_primarni_sekundarni_in_terciarni_ravni/javna_mreza_primar- ne_zdravstvene_dejavnosti/ Skupaj za zdravje: 16. delovni sklop 2. (2015). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Strel, J., Jurak G., Starc, G. in Strel, J. (2016). Telesni fitnes v funkciji 17. zdravja. V J. Strel, G. Mišič, J. Strel in T. Glažar (ur.), Telesna zmogljivost za boljše zdravje in počutje: vloga osnovnega zdravstva in lokalne skupnosti pri zagotavljanju ustrezne telesne zmogljivosti po vrhniškem modelu (str. 63–106). Logatec: Zavod Fitlab. Starc, G., Kovač. M., Leskošek. B., Sorić. M., in Jurak, G. (2016). 18. SLOfit 2016 – letno poročilo o telesnem in gibalnem razvoju otrok in mladine sloven- skih osnovnih in srednjih šol v šolskem letu 2016/2017. Ljubljana: Fakulteta za šport. Švab, I. in D. Rotar-Pavlič (2012). 19. Družinska medicina. Ljubljana: Zdru- ženje zdravnikov družinske medicine Slovenskega zdravniškega dru- štva. Tulloch, H., Fortier, M. in Hogg, W. (2006). Physical activity counseling 20. in primary care: who has and who should be counseling? Patient Edu- cation and Counseling, 64(1), 6–20. Voljč, B. (2007). Načela Ljubljanske listine in stališča Svetovne zdra- 21. vstvene organizacije v zdravstvenem varstvu starejših ljudi. Kakovo- stna starost, 4(10), 2-8. World health organization (1978). 22. Declaration of Alma Ata. International Conference on Primary Health Care Alma-Ata, USSR, 6-12 September, 1978. Worrall, G. in Knight, J. (2011). Continuity of care is good for elderly 23. people with diabetes: retrospective cohort study of mortality and ho- spitalization. Canadian Family Physician, 57(1), 16–20. Zaletel-Kragelj, L., Eržen, I. in Premik, M. (2007). Javno zdravje, medicina 24. in javnozdravstvena medicina, Uvod v javno zdravje (str. 1-41). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta – Katedra za javno zdravje. Zdravje 2020: temeljna evropska izhodišča za vsevladno in vsedružbeno 25. akcijo za zdravje in blagostanje. (2014). Ljubljana: Urad Svetovne zdra- vstvene organizacije v Sloveniji. Zupanič Slavec, Z. (2011). Ivo Pirc. V I. Grdina (ur.), 26. Med domom in svetom (str. 211–222). Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU. Jaka Strel, Arcus Medici, Žiri, jaka.strel@fitlab.si