t'i.štnina plačann v gotovini. Posamezna številka i din. Lisi za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo In uprava, Strossinajerjev trg I. Telefon št. 73. Leto XXIII. Kran), 18. novembra Si 46. 1939 S33E= Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40"- din, polletno 20-- din, četrtletno 10 - din. 'krilci Matiju: Enoumne smernice \ „Slovencu" /. dne 14. novembra letOSnjl.-gU leta je podal g. dr. J«ne* Fabijan, profesor in dekan na teološki fakulteti v Ljubljuni uredniku ..Slovenca" nekaj pojasnil glede smernic »Časa". Gospod profesor se je med drugim izrazil tudi sledeče: »Nekateri naročniki „Ćasa" bi radi videli, da bi čas v vseh vprašanjih dajal popolnoma eiioumn določene odgovore in smernice, čel: tako je in nič drugače." Izraz enoumen se mi zdi tu kaj nevaren: kuk liuilomušnež bi mogel na podlagi tega trditi, da je g, profesor pristaš dvoumnih ali večumnih smernic Seveda g. profesor ni tako mislil., ker se pa prištevam med čredo onih. ki jih je g. profesor označil kot pristaše enoumno določenih smernic, se mi zdi zelo potre! no. ihi gospoda doktorja opozorim na nekatere čudne pojave, ki naj bi ga prepričali u veliki potrebi popolnoma enoumno določenih odgovorov in smernic. Dte preidem kar in medias res. mislim,da lom pmv zadel, če poudarim, da so med nami pristaši enoumno določenih smernic — in med zagovorniki „ve&umnih" smernic diferenci v ti in. kako stališče zavzemamo napram raznim pojavom, ki jih nekateri ktako označujejo kot „kocbekarMtvo". /nuna afera pri ..Domu in Svetu**, ki fb je cikala največ okrog osebe prof, Kocbeka, je jasno pokazala, tla med nekaterimi ..katoliškimi*' krogi ni tega, kar mi imenujemo »sentire cum occlrsia" čutiti s Cerkvijo. II Kocb«'-karstvu spada tudi vse ono trenje in vrenje v in okrog Jugoslovanski: strokovne zveze in pa razmere v -katoliškem" akademskem drli-Stvu »Zarja*. Zdi m* mi. da je vse to »mnogo-mililo" in vendar ..enoumno" kipenje prišlo zc iln tako rosnega stadija, da moramo vsi prepričani katoliki. |r>sebno pa katoliški duhovniki in zlasti profesorji teologije imeti popolnoma enoumno določene nazore in tudi enotno postopanje. Pred kratkim sem imel priliko osebno debatirati z nekaterimi člani -katoliškega akademskega društva Zarja'. V razgovoru je žc starejši član tega častitega društva izreke' sledeče stavke: »Mi Zarjani smo drtgučnegu kulturnega nazora, kakor vi! \ani so marksisti bližje, kakor ste vi." ko smo v debati poudarjali, da so člani akademskega katoliškega društva -Zarja" v nekaterih slučajih nastopali tako. da to ne odgovarja katoliškemu stališču, ie omenjeni gospod odgovoril: »Če ni ..Zarja" katoliško društvo, zakaj pa imu za pokrovitelj« oziroma duhovnega vodjo g. profesorja teologije in dekana dr. I ''ubijana. I'o mojem skromnem mišljenju ima g, pro-lesor >e v takih izjavah jasen dokaz. kako zmešani pojmi vladajo med delom mladine, katere duhov m vodju je mi. Tu je pa tudi dokaz, do kak Ani h zablod morejo privesti nušo mladino smernice, ki niso podan- čisto jasno enoumno o gotovih življenjskih vprašanjih, ki pretresajo sedanjo dobo. More pa tudi videti, tla se v svojih zablodah ta mladina celo nekako sklicuje na avtoriteto tvojega duhovnega vodje, ki je profesor teologije in celo dekan na teološki fakulteti. Rog varuj, da bi hotel metali najmanjšo senco na g, profesorja, da bi on ne' bil katoliških nučel. jasno je kot M\ dan, do mora on kol profesor dogmatike odločno odklanjali jake zmešane pojme. Mi vsi katoliški inteligetltl to do!ni vemo. kar g. profesor poudarja, da je 'ni> ..v konkretnih kulturnih, socialnih, go-sl">darvkili. političnih vprašanjih imeti različ- na naziranja." O tem ni debate. Gre za to, kje ne moremo katoliki imeti različnih nazi-ranj. In tu gre za pojave in nazori', kjer katoliki ne moremo imeti več različnih uazirunj, če smo katoliki. Gre tudi za vprašanje katoli ške discipline in pa tudi za vprašanja pedagoškega postopanja pri n>iši mladini, kjer ne sinemo s svojim mnogouninini stališčem biti krivi, da udira marksizem v naše vrste. Da ne moremo katoliški duhovniki biti napram razmeram v ..Zarji' več indiferentni, naj povem še to dovolj značilno dejstvo: Osebno poznam akademika, ki se je izjavi!, da ne veruje v Kristusa — Boga. Čred kratkim je dotični gospodič nahrulil člane katoliških dijaških organizacij, katoliške akciji- in dijaške zveze, da so ..osli in biki . ker niso bili njegovega mnenja. Ali je tak akademik brez prave katoliške vere brez takta iu krščanske ljubezni primeren član za »katoliško" akademsko ilru.švo? Morda se bo tudi on kdaj skliceval na avtoriteto g. prof. teologije, da je ..dober katolik'. In ie to akademsko društvo |k)d duhovnim vodstvom g. profesorja teologije sprejema v svoje okrilje take člane, se mora pač vsak zaveden katoliški inteligent strme in :/ grozo izpraševaii. kam bo to pii-ved!o. Kam bo ta taktiko .mnogiiuninih smernic" privedla' del nase -..kadem-ke mladine? Jasno je. da moramo vsi km;>liški duhovniki odsvetovati vsakemu katoliškemu dijaku, da bi zašel v tako družbo. In dovolil bi si še pripomniti, da duhovni vodja v taki družbi prevzema še posebno ogromno odgovornost pred Begom in katoliško javnostjo ::a te razmere, če odločno in enoumno ne nastopi proti njim. Gotovo je med člani »Zarje1* v«aj nekaj do-' rili akademikov, ki so člani tega društva ! ona fide. Dejstvo pa je, da so med njimi tudi člani, ki so popolnoma /mešanih nazorov, prepojeni Že z marksizmom. Zato se ne I«) nihče čudil, če se katoliki resno bojimo, da Zarja" postane neka vrata, skozi katera bo udiral v vrste katoliške Inteligence materialistični marksizem, s katerim za katolika ni nikakegu kompromisa. Zato so tukaj na mestu le popolnoma enoumne načelne smernice. Gospodu profesorja bi si dovolil opozoriti na veliko sorodstvo, ki obstoja med ../urjo" in Kocbekovim ..Dejanjem"'. -Dejanje'' agitira za ..Zarjo" in Zarjani za ..Dejanje". Jaz. sem prepričan, da g. profesor bere ..Dejanje" in da gotovo obsoja nekatere članke, ki jih je piiobčil ta časopis. Prepričan sem. da je kot dober katoliški duhovnik in kot profesor teologije opozoril mlade inteligent" v ..Zarji" kot njihov duhovni vodja, da so nckaicre stvari v ..Dejanju", ki se ne strinjajo s katoliškim stališčem in ne s katoliškim mišljen jem. Da bo pa g. profesor še bolj poznal koclukarstv o pri -Dejanju", naj si dovoljujem opozoriti še na drugo 21 ah t o te revije. Svoj čas smo imeli v Kranju tednik »Soboto", ki je pisal tako sirupeno proti katoliški cerkvi, da je morala celo cenzura zapleniti najstrupenejše izpade proti katoliški cerkvi. Ta časopis je urejevala g- profesorju znana osebnost v Kranju. »Gorenjec" je svoj čas priobčil notico, da so se vršili razgovori med prof. Kocbekom in kranjsko tiskarno Savo, ki jo g. profesor dobro pozna, da bi prevzela Sava v tisk »Dejanje" in da bi urejeval to ..katoliško revijo bivši urednik »Sobote'-. Ko je -Gorenjec" to priobčil, je imel g. prof. Kocbek toliko korajže in resnicoljubnosti, da je poslal po svojem zastopniku dr. Stanovniku ..Gorenjcu" popravek, da to ni res Seveda -Gorenjec" tega popravka ni priobčil, ker ima v tokah dokaze, da so se res vršili razgovori, da bi prevzela to »katoliško" revijo kranjska Sava in da bi prevzel njeno uredništvo urednik bivše »Sobote". Naj končno še omenim, da je odposlanec Jugoslovanske strokovne zveze v Kranju na javnem delavskem shodu zatrjeval, da je on za gospodarski marksizem, da je isti govoril, du ima JSZ dogovor z marksisti, da kjer orga-zira JSZ. tam r.e organizirajo marksisti, kjer pa organizirajo delavstvo marksisti, tam pa JSZ ne bo njim delala konkurence. Mislim, da bodo vsi ti argumenti dovelj za g. profesorja, da bo uvideli kako potrebno je, da -Čas" podaja popolnoma enoumno določe- ne smernice v teh vprašanjih, du jih on poda tudi v »Zarji** svojim akademikom katerim je duhovni vodja. Da v takih razmerah katoliški inteligenti in posebno duhovniki moramo zuhtevati od -Časa" popolnoma nedvoumnih katoliško idejnih smernic da ne moremo gledati v -Času" kake odkrite ali prikrite simpatije za kocbekarstvo, ki se koti danes posebno v »Zarji". Čas je, dvanajsta ura je že, da postanemo vsi katoliški pristaši popolnoma enoumio o-dločnih smernic v vprašanju udiranja materialističnega marksizma in popolnoma enoumnega in enotnega mišljenja in postopanja v vseh zadevah, ki se tičejo katoliške akcije in katoliške dejavnosti, ki se danes razdira. Važno »a vse in vsakogar Vojna med Nemčijo ter Francijo in Anglijo gre svojo pot dalje. Časopisi nam poročajo le o malih praskah na suhem, bolj živahno je na morju. Naša vlada je takoj v začetku proglasila nevtralnost naše države, pri kateri hoče vztrajati do konca. S tem je dokazala svojo miroljubno politiko napram vsem sosedom, s katerimi želi živeti v najboljših odnošujib, i ni pu izpustila iz vida starega izreka: »Če I hočeš nfir se pripravljaj na vojno!" Zato je iz-' šlo več uredb, ki so namenjene zaščiti prebivalstva za slučaj vojne tako proti napadom i iz zraka kot glede prehrane. S takimi ukrepi j seveda in rečeno, dc mora priti do kakih na-' padov ali karkol* temveč le. da je treba biti ' pripravljen na vse, priprave pa je treba izvr-I siti že prej in ne zadnji trenutek. To so pred-j hodni ukrepi socialnega značaja, ki jih je tre-| ba uvaževati, ki pa ne smejo biti povod za i strah ali nepotrebno razburjenje ali kot se i rado zgodi in imajo nekateri posebno veselje nad tem, za vse mogoče in nemogoče fantazije, j Uredba o zaščiti pred napadi iz zraka pred videva med drugim tudi odpravljanje prebi-jvalstva (evakuacijo) ob napadih iz zraka. Po ; pomenu vsakega kraja je treba določiti že vna-j prej, v kateri smeri naj se prebivalstvo, če j bi bila vojna, odpravi, to je izseli ali oddalji, ali pa samo zaklanja pred zračnimi napadi. Posebne potrebe naseljenih krajev, tudi najvažnejših, terjajo, da se izselitev ne izvede popolnoma, marveč samo deloma. Najlažje se izvede tisto izseljevanje, ki se godi prostovoljno po- svobodni izbiri in odločitvi posameznih oseb ali rodbin pred začetkom nevarnosti. Sem spadajo zlasti gmotno preskrbljene osebe, pa tudi rodbine večine uradnikov in drugih uslužbencev, ki živijo od stalnih dohodkov, pa četudi bi te osebe same morale ostati radi izvrševanja poslov v mestu samem. Če bi oblast zahtevala rudi razvida podatke, so jih rodbinski (»glavarji dolžni dati. Osebe in rodbine posameznih oseb z. nestalnimi in skromnimi dohodki, ki morajo rudi le-:-'a ostati v vzajemni bližnji zvezi, se le oddaljujejo iz kraja, kjer stanujejo, in to samo začasno, včasih le toliko od stalnega bivališča da. če je treba, tudi vsak dan pridejo stalno v mesto na delo ali po potrebnem opravku. Pri takem oddaljevanju pa je paziti na to, da sme za nastunitev oddaljenega števila prebivalcev doseči v vsaki vasi ali manjšem mestu število doseljencev največ polovico normalnega številu prebivalcev v dotičnom kraju. Za vse osebe pa, ki morajo ostati v važnih krajih na svojem rednem delu ali rudi opravljanju kake posebne služI <• pri državni obrambi, mora biti pripravljeno zaklonišče v neposredni bližini kraja, kjer delajo ali se navad* no mude, Taka zaklonišču morajo nuditi dovolj v urnosti in kur je najvažnejše, imeti morajo najmanj dva izhoda. Zaklonišču so lahko tudi najpriprostejši rovi na planem, po vrtovih itd., ali kleti in pritličja. Zaklonišča niso potrebna samo v važnih krajih, ki so za napade privlačni, ampak po vseh večjih naselbi-nuh, bodisi v mestih ali vaseh, to pa radi tega, ker so napadi iz zraka lahko ner -ičakova-ni in tedaj ne sme biti na prostem nikdo razen določenih oseb. Posebno važnost predpisuje uredba o zaščiti pred napadi iz zraka za organizacijo zaščite otrok do 16. leta. Organizacija zaščite otrok pa zahteva predvsem točen in sistematičen popis otrok do vključno 16, leti starosti. Pri popisu otrok pa je ta Mi« upoštevati najbistvenejše in najpotrebnejše podatke, na podlagi katerih Ik> mogoče napraviti podroben načrt za zgoraj omenjeno zaščito. V te svrhe je sestavila kr. banska uprava z ,.Jug. Unijo za za-zaščito dece" posebne popisne liste otrok. Te popisne liste bo občina razdelila vsem hišnim gospodarjem, ki imajo najemnike z otroci do vključno '6 leta. Liste nosijo vsled svoje važnosti tekoče številke od 27.001 do 28.000, za Tržič pa 29.000 do "*0.000. Naj nikdo te liste ne zavrže, temveč naj jo z vso skrbnostjo izpolni in izroči najkasneje do 24. novembra občini, ker mora občina voditi točno evidenco o vseh listah, ki jih bo razdelila in mora javiti vse. ki ne bi bile vrnjene, nadrejeni oblasti. Vrzeli med posameznimi številkami bodo otežkočale administracijo, vsled česar naj vsakdo pazi na popisno listo. Ulico, kraj in hišno številko je točno izpolniti. Vprašanja od I. do VIII. so jasna in ne bo težko nanje odgovoriti. S to listo bo mogoče ugotoviti vse one podatke, ki so potrebni za popolno in smotrno izvedbo zaščite otrok za slučaj vojne. Popisna lista bo ostala poleg tega v najskrajnejšem primeru edini dokument za ugotovitev identite otrok. \'a hrbtu liste imate vsa potrebna nuvodi'a. Druga taka zaščitna uredba je uredba /a preskrbo rezervne hrane za mesec dni, katero bi naj preskrbela občina. Kit pa občine ne razpolagajo s takimi denarnimi sredstvi in ne skladišč, priporočamo vsem. ki jim je to mogoče, du si polagoma nabavijo enomesečno rezervno prehrano, to je najnujnejša živila, ki f. i jih mogoče rabili v družini zu mesec dni. Za tiste sloje, ki jim to ni mogoče, bo preskrbela rezervo občina in jo oddajala v slučaju potrebe, toda le proti plačilu. Navedli smo najvažnejše izdanih zaščitnih Uredb, da seznanimo z njimi vse in vsakogar, ker je za vsakogar potrebno, da jih pozna in se |x> njih ravnu, kot smo /e uvodoma omenili, so to le preventivne uredbe za vsak 'lučaj. ,!a nas dogodki, ki se danes razvijajo •> laku naglico, ne dohitijo nepripravljene. Zalo pa si ne delujte niknkih skrbi, tudi «c ne pustite I eguti od raznih prerokov in vseznalcev, ker I.uste vsa navodila v vsakem slučaju. iY bodo potrebna, pravočasno prejeli. soboto 18. nov. ob 8. uri zv. in v nedeljo 19. nov. ob 4. uri pop. bo v dvorani Ljudskega doma v Kranju burka v 3 dej. (4 siikah.) SALVE SMEHA I SALVE SMEHA I Matajev Matija STRAN 2 - /GORENJEC« Ustanovitev strokovne šole Delavske Zbornice v LJubljani Delavska zbornica v Ljubljani objavlja ustanovitev strokovne Sole W- in razpisuje rok zu prijavo kandidatov za rtdne učence te šole do vključno 1. deo^f-abra t. 1. Do tega dne se morajo vsi. ki iuutijo pogoje za k»nduiuic v smislu pravilnika sijroko.Vjae !Ne p/, prijavit: Delavski jf^rjttci v L j ubijani. Zakasnele pn- Irvjeiej^lz pr^^^^ttcJ^ovne šole DE. t Ime. DeUvska zbornica ustanavlja strokovno šolo v smislu * 37 tč. 9 zakona o zaščiti delavcev in i 1 t. 10 pravil Delavske zbornice in po sklepu skupščine Delavske zbornice z dne 11, aprila 1939. Soia se imenuje: strokovna šola Delavske zbornice v Ljubljani. 2. Namen. Namen strokovne Sole DZ je vzgojiti voditelje delavstva, ki naj prevzamejo vodstvo strokovnih organizacij, širijo med delavstvom narodno in stanovsko kulturo ter zavest, vodijo krajevne delavske ustanove in so skratka najbolj pdkticati! zagovorniki in branitelji delavstva. >. Trajanje šole. Pouk je v šoli teoretičen in praktičen. Teoretičen pouk se vrši v zimskih mescih, dočim bi učenec opravil praktičen del šole v strokovni organizaciji s stanovsko smerjo ali nu terenu, 0 čemer Imj za slehernega posebej sklepalo vodstvo šole. Praktičen del M se lahko absolviral v etapah. Začetek šole je lo. januarja 1940. Teoretični pouk bo trajal do t*, marca 1940. Praktičen p« od 23. marca do 15. aprila 1940. 4. Vodstvo šble. Vodstvo šole tvorijo: vodja in sosvet, sesto-ječ iz vsaj 4 članov. Izven šole pa vodi življenje učencev |>osobni za to imenovani prefekt. "5. Sprejem v šinlo. Gojenci strokovne šole so : a) redni, h) iz redni. I u) V strokovno šolo DZ se sprejemajo redno I fantje in možje od 18. do 30leta, ki so pošteni. [ značajni in delavni, za delo v delavskih orga-zacijah sposobni. Ti so „redni" učenci. Vsakega posameznika sprejme vodstvo šole šele po poioženem sprejemnem izpitu. O sprejemu odloča vodstvo šole. Snov za sprejetimi izpit določa vodstvo šole. b) V Šolo se sprejme normalno (redno)- 20 rednih učencev. I c) K predavanjem pa smejo zahajati tudi izredni učenci, ki morajo zadostiti vsem pogojem za sprejem v šolo, nimajo pa pratice do ugodnosti, ki jih uživajo ..redni" učenci. Prijavni rok za kandidate izteče, dne 15-decembra t. I. Dne 24. decembra 1939 se1 bo vršil za prijavljene kandidate sprejemni izpit, katerega način bo prijavljenim kandidatom pravočasno sporočen. Sprejemni izpit ne bo zu knndidaie zvezan ■ nikakimi stroški in tudi ne 7. zamudo časa. Vršil se bo povsod v kraju dela prijavljenih kandidatov. f>. Preskrbovanje učencev. Vodstvo šole z upravnim odborom !)/. preskrbi učencem brezplačne dopuste pri delodajalcih. — Vsakega rednegu učencu vzdržuje šola s hrano, stanovanjem ter mu da tudi dnevno tlin 5,— za lastno porabo, prav tako pa plača šoi.i za slehernega učenca prispevek socialnega za varovanja za dobo treh mescev. More pa vodstvo šole posameznim marljivim in socialno potrebnim gojencem dati še drnge ugodnosti. 7. Učna tvarina. I. Vz.goine osnove. 1. Nravstvena delavska vzgoja. 2. Narodno delavska vzgoja. TI. Temelji kulturno socialne izobrazbe. 1. Zgodovina socialnih gibanj. 2. Sodobna kulturno socialna gibanja. III. Socialno gospodarska izobrazba. 1. Osnove narodnega gospodarstva. 2. Gospodarski viri in socialno gospodarska struktura Jugosluvije, predvsem Slovenije. ". Veliki gospodarski problemi Slovenije. 4. Glavni socialni problemi Slovenije. 5. Naša obstoječa socialna znkonoduju. IV. Delavska samopomoč. 1. Strokovne organzacije. njih pomen in namen. 2. Vodstvo fttfiojkoviijlib orgHMzacij in njih akcijska tehnika. 3. Delavsko z.adi užnišivo. V. P«mm fredaae**- I, Slovenščina. J. Govorništvo. 3, Dopisništvo. 4. Računstvo s ">. Higiena. o. Telovadba. Razpored predavanj določi šolsko vodstvo. Tvarina, ki je obseženo v navedenih predmetih, se bo obravnavala dva mesca v 4 urah dopoldanskega in Z urah popoldanskega pouka. Prosti popoldnevi, namenjeni učenju so: torek, četrtek, dočim je sobotno popoldne pouka in učenja prosto. 8. Izpiti. Izpiti so dvojni: a) Tečajni, knjigovodstvom. b) diplomski Vsak predavatelj je dolž*n izpraša?' učence predelano snov in zabeležiti red. Tečajni izpiti se vrše po končanem teoretičnem pouku pred izpitno komisijo, ki sestoji iz fpnadmcfeega uči(telja i« vodstva šole. Ob 4ej priliki se du ajajencu tečajno iz.pričavvaio. Diplomsko izpričevalo se bo izdelalo šele ko l*s :ieenec absolviral prujftič.eii del šole. ». fSkskiirzij*. Med teoretičnim poukom je treba vpoznati predvsem našo industrijo in organizacijo v nji. V ta namen bodo služile najmanj 4 ekskurzije v naša večja industrijska središča: Jesenice, Trbovlje, Kranj, tiskarska podjetja itd. Podrobnosti določa poseben notranji poslovnik strokovne šole DZ. Delavska zbornica vabi mlade delavce, ki čutijo veselje do posebne kulturne, socialno gospodarske in strokovne izobrazbe, da se pravočasno javijo kot kandidati za novoustanovljeno strokovno šolo D. Z. Delavska zbornica v Ljnl ljnni. JLetošnje martinovanje in njegove posledice \ S strahom smo letos pričakovali poročil po 1 naših časopisih o poteku martinovunja po na-i si deželi in po nudili mestih, zlasti pa njegovih posledic. In zares! Kronika je zabeležila j neverjetno veliko število raznih pretepov, ubo-' jev. celo umorov itd. A vse je bilo izvršeno ! v pijanosti, zopet je govoril alkohol. Bilu je I p'iliku. da so ljudje lahko zopet pokazali svoje posurovele značaje in svojo srčno kulturo -ploh. Tam sta so sporekla za prazen nič lil že se je zubliskul nož, tam zopet pretep s koli. s streli in sam Bog ve. kaj se vse. In kdo je bil kriv temu strašnem u podivjan jaki se tako tragično širi med nami. Kaj res ne pozna nihče več veti, ki mu veli k-ij sme in kaj ne sme? Kamor je človek prišel, v vsaki ulici iiušcgu mesta, kjer je le kak gostilniški h,kal. smo slišali kletev, prepir, mogoče celo že pretep. Videli smo ubogega delavca (ne enega!) pijanega, pri mizi se je vino kai cedilo po tleh. doma pa beda. lakota in obup. lu ne samo delavec, ampak tudi kmetje, pijani, naravnost podivjani vsi skupaj kot živine. Seveda, fant, če ni |>ošteno pijan, potem splolv ni funt! Vsemu temu pa je kriv zopet — alkohol, /opet tisti črv, ki se zajeda v naš narod, o katerem smo že toliko pisali, o katerem se toliko govori po prižnicah, po domovih, a vse zaman, kot da bi pisali in govorili mrzlim brezčutnim stenam. Tu je še veliko neobdelanega polja, ki čaka pridnih rok, da se vsaj omeji zlo. ki vsak bolj grozi. I.etos je bila zopet nenavadno dobra letina tudi zu sadje. Zato se je nakuhalo ogromne množine žganja. In po mestu vidimo tiste plašne obraze, ki prodajajo nezatrošarinjeno žganje. To ima za posledico na eni strani da prodajalec dobro zasluži in si prištedi krivično pridobljeni denar, na drugi strani pa se s cenejšim proizvodom omogoči večja prodaja in večje povpraševanje. Kakšne posledice ima to, da se na ta način omogoči uživanje alkohola, je jasno. V interesu našega narodnega obstoja, naše narodne omike je, da se naj-(Dalje na tretji strani spodaj,)' Joža Herfort: <■£/- Sneg. sneg... Smreke pod mojimi okni so globoko sklonile veje in se pogreznile v zimski mir in molk. Na stolu pred menoj je sedela, mlada nevesta, vsa koprneča, kaj bom dejal. Dvignil sem glavo izpod drobnogleda, pogledal ji resno v pričakovanja poln obraz in tiho dejal: ..Ce je še čas, ti svetujem, izberi si clruge-p.* * Zakaj;'"4 je dahnila vame in oči so se ji /nhlestele v solzah. „Ne sprašuj, več ne povem. Morda ne bo nič hudega, bolje pa bi bilo..." Pod drobnogledom sem našel sumljive klice, podobne onim. ki jih je odkril veliki Koch ... * Mrzla noč. polna mesečine in zimskega |M>-k< ja lam za žurečimi okni. ki so veselo mežikala v mrzlo noč pa je bila veselit svatovščina. Ne daleč, na gričku, ki je ležal pred gozdom sem čakal lisico ali zajca. V to so se odmikale urno. toda razen klicev in vriskov veselih svatov nisem cul ničesar. Skoro sem malo zadremal, ko je v lahnem drncu pridrucnl zajček. Iren pogled po ceveh, ozek plameni jezik, oster pok in bolesten odmev in konec je bilo zajčjega bednega življenja. Komaj sem premcnjnl naboj, ko se je potegnila ob gozdu košatorepa senca. Tovariš, bolje spremljevalec, ki je čakal z menoj je dejal: ..Rešilni avto gre.."* Prišla je tetka na zajčjo sled in ostro po njem do zajca. Spel se je pobi i s-nilo in počilo, malo je še podrgetala in negibno obležala. Dva mrlička. streljaj nižje vesela svatovščina... Jedva sem pomislil na cvciočo nevesto in na ženina, na katerega je položila roko isia žena. kot na mojega zajčka in lisico, le da se mu bliža počasi in tihotapsko. Kh. morda sem se pa zmotil, sem si pregnal črva. ki je skušal glodati vest. Pred menoj je stala druga lisica, pred zajcem in pred lisico vrgel sem pušku k licu rezko je počilo, lisica se je prevrglu in od skočila, drugi strel jo je podrl. UT'a V stolpu je zdrknila in bila enajst S polja je šel zajček v gozd. Kmalu je prišel v moto) smrtonosno bližino, spet oster pok in komaj je imel čas pobrenti. Odmev strela je splašil ne- kje se pasočega zajca in v urnem teku je hotel doseči varstvo gozda. Prej kot on gozd. so njega dosegle sibre ... Tovariš je šel pobirat obilni plen. jaz pa sem se skoro zgrozil. Saj to je bil pravi mrtvaški ples v soseščini vesele svatovščine ... Tiho sva šla domov, za nama so zamirali veseli vriski zapoznelih svatov. * Pozno v noči sem šel obiskat bolnika, Na jablani kraj bele hišice, kjer je bilo veselo svato-vanje komaj ob zadnji polni luni je pela sova. v kamri pa je gorela luč. Nisem vražast in dobro sem vedel, da se bodo sove kmalu ženile, pa sem se vseeno trdneje oklenil puške, ki mi je ležalo prek kolen. Konjič je zabrzal, pognal sem ga ttr-neje. Zacingljali so zvončki in kmalu sem ustavil sani pred razsvetljenimi okni hiše, kjer so me nestrpno čakali. Pod jutro sva s konjičem urno spela domov. Na griču nad hišico z mladini parom je zaieglo lajala li*ica. sova" se je r:. kozolcu priklanjala družici — svatovščina bo in vasuje sedaj, čeprav je tako mrzlo, lako obupno mrzlo. Sova ima že družico, lisica si jo išče, jaz pa mislim na mladi par. ki je tako lepo cvetoč, koi drevje v maju ... Na cvetje sem mislil, kako urno se ospe, zakaj drobnogled mi je pokazal čudne rdečebarvne paličice, ki jih je odkril veliki Koch... * Leto osorej. Visoko v bukovju je itilil volk. Mrzli sever se je tepel z. burjo in nametal drobne snežne kristale, ki so zbadali v kožo liki iglice. Saninec je bil zmrzel jn sani so urno drčale. K mlademu možu v hišico pod gričkom sva spela s konjičem. Močno je opešal in kri mu je silila čez usta in ubrizgala bele blazine z drobnimi krva-vordečimi cvetovi. Drobnogled me ni varal. Desna stran pljuč je bila močno zavzeta, leva stran po tudi že načela. Igra z belo ženo je bila izgubljena, prestalo mi je samo še par brezpomembnih potez... Blažila so mi ostala, zdravil ni več bilo. Mlado /eno z otrokom pod srcem sem povabil k sebi. Ko sem se vračal, je tialetaval sneg gosteje in volk je tulil nižje v hribu. Daleč nekje v ravnini je zavijal pes. moj konjič je In/al in v divjem teku skušal čimprej doseči hlev. Krčevito .eni se oklepal puške, prsti so me skeleli od mraza, če bi pa samo /a hip spustil iz objema svojo jekleno ljubici), bi mi bila ostala liti cesti.., \ hipu mi je preskočila pot lisica. Nagel okret, strel, hip nalo drugi in Zginila mi je v snežni niečav i. Odkrito povem, streljal sem bolj i/ strahu, saj v diru ne moreš meriti, zlasti ne / voza ali s sani. Ves spohan je bil konj in oblaki pare so se dvigali i/ njegovega telesa. Nizko v ravnini je zaleglo zatuli! volk. moj brak pa se je ti- ščal v uti. Ko sem ga poklical k sebi se mi je stisnil k nogam, dlako je imel naježeno, rep pa stisnjen tesno med noge. Oskrbel sem konjiča, zakuril v peči. ogrel sebe in ohrabril psa. Zunaj je tulil vihar in med tuljenjem viharja se je mešalo otožno zavijanje volka, zdaj spet v hribu. I ajinstveni moj svat volk je iskal krvavo svatov-sko pojedino. V še golem bukovju je vršal jug. ura v vaškem cerkvenem stolpu je bila polnoči. Naprege! sem lahen voz in konjič je ves nestrpen stopical. Vrgel sem si prek nog toplo odejo, pregledal naboje in puško ter pognal. Divji petelin je vabil v svate pomlad in lovca. Vasi so tiho ležale po ravnici, še psi niso lajali. Nad zahodnimi gorami j-e visel zadnji krajec in se zaspan spravljal spat za goste smreke, zvezde so pa še sijale s polnim sojeni. Ko je viclemski zvonar vabil dolince k rani maši je visoko v gori spregovorila puška in pevec pomladi se je zrušil s prebitimi prsmi, zamolklo je padel med odganjajoče, mladih sil polno šibje. Ko sva spela s konjičem domov, je zapel na Vidmu navček — utrnila se je inčca življenja. I.e čigava sem pomislil. Ko sem se pa peljal mimo hišice pod gričem, sem videl soj mrliških sveč in čul plač mlade vdove... Srce mi je bilo že tako otožno, žal mi je bilo divjega petelina, ki sem ga uničil brez haška, sedaj se je utrnilo drugo življenje, ki (udi ni imelo haška*.. * Pod jesen, ko je pihala ostra sapa in plesala z velim listjem mrtvaški ples, je prišla k meni bleda, mala žena vsa v črnini. Komaj sem v njej prepoznal cvetočo nevesto, ki je bila pred dobrim letom pri meni in z vprašujočim pogledom čakala mojega odgovora. Tudi njej je udarila pečal smrti — jetika. le tla je bila ona še veliko neodporne.jša in male rdeče barvane palčiće. ki ji!: je odkril velik' Koch, so bile \ njenem izmečku v strahotnem številu.., Odkrito sem ji dejal, da jo vsaka pomoč zaman in jo ostro pokaral, zakaj je ni bilo prej na spregled. Prostodušno mi je dejala, d ti ni holela. čeprav je vedela, kaj se / njo dogaja. ..Hi že. ko pa sle bili vi odsotni, mi ie .....rl otrok in od toda i nima moje življenje več smisla..." Nemo sva se razšla. Prej pa je njo pokril črni -rob. kol dobrave in loge prvi sneg. * Čudna svatovščina! Sova je pela in na griču sem smrl se jal. V beli hišici pod gričem je bil vesel roj, meti rojeni mladi ženin s taj bistvenimi gosti v pljučih. Danes ie hišica pod gričem zapuščena in le burja poje okoli voglov žalostno pesem, vsi oni veseli svali so p« postali žalostni pog robci. »GORENJEC* STOAfi « 1% naših hrajvv T £ D £ N S K OVIC£ Aretacija v %ve%i s umorom Hribernikovih Vsem činiteljem .Gorenjca" je gotovo še V živem spominu grozni dvojni umor pri Jam-t.ikovih v Hrastniški dolini pri Skolji Loki. ko sta postala žrtvi umora oba Jamnikova zakonca. Zločin je ostal pravzaprav še do danes popolnoma nepojasnjen. Vendar pa je okrajno sodišče odredilo, da se morata aretirati Zgornji rojkar Rupar Franc in čuvaj na njegovi žagi Stare Franc, vulgo ..Bohinc" proti katerima vodi sodišče najstrožjo preiskavo. Ker pa so- škofja Loka 15. novembra, dišče drži potek dognanja preiskave v popolni tajnosti, ne moremo o krivdi obeh osumljencev ie prav nič reči, Z gotovostjo p« lahko po-**«*«, da govorice o najdbi dvoreznega noža pri „Bohinctt" in samokresa ter nabojev pri Rupar j u še ne slone na resnici. Zelju vseh poštenih ljudi pa je. da se najdejo res pravi krivci in da ti občutijo močno pet pravice. Avto ga je podrl Oni torek sta šla ubožca iz Mestne- ubežnice-1 avtar Janez, ki je star 72 let in Tavčar Muljao v Zabnico po zeljnate glave, ki jih je č. sestra naprosila. Po zelje sta šla z samotežem. Ko sta se vračala, je v Starem Dvoru vzel iz vozička Lavtar svoj suknjič ter ga je začel oblačiti. Iz suknjiča pa mu jr padla denarnica in iz nje 2 dinarja. Lavtar je seveda denarnico hitro pobral. 2 dinarjev pa nikakor ni mogel najti. Ker pa je mož že nekoliko naglušen. nf slišni svarilnih znakov osebnega ovi -.-mobibi. ki se je naglo bližal. Avti) je -ico: kolikor je lilo mogoče zavrl in /ave /il v Škofja Loka I "i. novembru, -tran. vendar je pri tem še precej močno odrinil starčka po tleh. da je ta dobil pri padcu precej poškodb po glavi, telesu in na desni nogi. V avtomobilu, ki se je takoj ustavil, se je peljalo pet moških, ki so starčka spravili na noge ter mu kot malo odškodnino darovali 50 din. Vendar je sturček dopisniku izjavil, du se tudi za jurja ne da tako udariti. Ob tej priliki bi zlasti opozorili na naravnost divjo in brezobzirno vožnjo šoferjev, ki jih kljub že večkratnim nesrečam nikakor noče srečati pamet. Preveč denarja - premalo vesti Vedno pogosteje se izjavljajo prj vaseh kalilci miru. Nocojšnjo noč nismo v naši vasi -koraj nič spali. Pijane barabe iz sosednja vasi so razbijale, streljale, preklinja'e in kvanlale po vasi skoraj do ranega jutra. Ne bomo natančneje opisovali tega žalostnega dogodka; samo resno prosimo, da enkrat za vse- Zg. Brnik 12. novembra I-I5'<. lej narede temeljit red po vaseh. Oblasti naj proti gostilničarjem, ki točijo vino pijancem ali čez policijsko uro, kazensko postopajo. Gostilničarjem pa, ki dajejo komaj Soli odraslim otrokom pijačo, naj oblast odvzame obrt. Hočemo mir! Ali res ni paragrafa za barabe in za brezvestne gostilničarje? Komu seje nasmehnila sreča na kranjski tomboli Kranjska gasilska tombola je tudi letos osrečila n^knj ljudi. Ob najlepšem vremenu, kot bi bilo naročeno, se je zbralo v nedi ljo po-lioldne na Mestnem in Maistrovem trgu ter v Preiernovl ulici okoli 12.000 ljudi iz vseh krajev Slovenije in celo s Hrvaške. Tombola je potekla v najlepšem redu v pičlih treh urah in je gasilcem za brezhibno organ;zacijo treba izreči vse priznanje. Glavni dobitek Razstava kunčje kosuhovine Razstava kunčje kožiihovine, usnja in volne, ki jo je pred kratkim priredila Zveza društev rejcev malih živali v prostorih restavracije „Pri Šestici" je našlo zelo ugoden odmev med posetniki ter željo, da bi Zveza še večkrat priredila take razstavo, kjer bi lahko prišli vsi interesentje na svoj račun s cenenim nakupom domače kož.ubovine. usnja in volne. Opozarjamo, da je vse to blago stalno na e gled pri rejcu mali živali v Kamnovi ulici H) lik za trnovsko cerkvijo. avto ..Opel Kapitala" je zadel delavec Franc Kalan iz Mavčič, drugi avto je dobil delavec Janez Pogačnik iz Rovt pri Podimrtu, spalnico posestnikov sin Debeljak Pavel iz. Pobrezij. prvo motorno kolo Arh Franc s HruSice. drugo pa Knežič Tončka s Primskovega. moško kolo in štedilnik Gril Milka, brezposelna mo-disti|)ja iz Stražišča itd. Kalmi je avto prodal i tovarnarju Božiču za din 40.OO0.■-. f Alojzij Cuderman V Baši u pri Preddvoru pod Storžičem je po kratki bolezni umrl Aloj/.ij Codermnn, posest-j r.ik in prvovrstni sadjar Pokopali so ga 29. I oktobra. ! Imel je drevesnico, v kateri je gojil visoka i debla, pritlikovce in tudi še podlage zu nje: j dušene in kutine. Ičil se je še vedno in ves vesel prinesel kazati kak nov nemški cenik. \es okraj p;a bo pogrela] posebno pa še j Kranj in okolica, kjer je zasajenih nekaj 100 j njegovih pritlikavcev. Bog mu daj dobro! i Ohranili ga bomo v prav lepem spominu. Za I naprej bo vodila drevesnico njegova hči gdč. i Angelu. odločneje prepove kuhanje žganja v takih množinah, kot se to dogaja sedaj in da se /ganjarski kotli zopet zapečatijo, k.it je že nekoč bilo. To morn biti naša prva zahteva. Drugo kur je potrebno je to. da Se omeji produkcija vina in da se prepreči prevelik uvoz v našo slovensko banovino iz drugih banovin. To sta dve zahtevi, ki jih bo morala upoštevati oblast, sicer je jasno, kaj bo Z u,oni. ir bo šlo v takem temini naprej. Zahteva se od nas. da bomo vsaj toliki zavedni, da se nobeden razgovor, nobeno posvetovanje, nobeno proslavljanje nikdar ne bo ztlčelo z alkoholom, s tistim grdim popivanjem. Odklanjamo vsako našo prireditev, ki bi začela s popivanjem! Zakaj se ae začne s produciran jem brezalkoholnih pijač, ko imu-..... lake velike množino vsakoletnega pridelka sadjar1 Ali bi ne bilo bolj pametno, ko bi se io sadje uporabilo za pridelovanje brezalkoholnih pijač, kakor pa, da i najhujši sovražnik vsukeg« pesp,..\(.Vjl|„|j najhujšega gorje sl' pri nas toliko popije, količine alkoholnih pijač, to gre naše narodne sramote, naše zaci f'a i'1 XSI' večji mož tisti, ki družbi odk Ioni v ino, Nikjer ni nujno zapisano, d« bi človek brez u kohnl« ne mogel biti vesel, ne mogel živeti, ne mogel .zdržati n. p,-. prj težkem ,l,lu; Pra> gotovo p., je ravno obratno, da ljudje, ki ne pijejo, s,, dosti bolj odporni kot lili. ki pijejo. Trezen, človek vse drugače mi- ■ kuha žganje blagostanja in take ogromne vse nn račun istalosti, \fi-li-knkršnikoli I sli in sodi kol kaka pijana šleva, ki niti ni sposo-| ben, da sam misli, ampak mesto njega govori in misli njegov prijatelj alkohol, i Ne maramo delati nikomur krivice, ne našemu delavstvu, ne našim kmetom in podeželju [sploh, kajti, povsodi so izjeme. Ista pes on , se dogaja po naših delavskih revirjih, kot se dogaja po našem podeželju, zlasti ob nede-Ijuh, ko se Fantje in možje napijejo in zelo zelo pogosto med seboj pretepajo in pokolje-j.i. Pri dela v si v u pa je lo še hol j tragično, da I se po vrhu vsega zla le upropašča jo cele de-I lavske družine, dočim je na deželi v tem ožini nekoliko boljše. Pa vidimo ob nedeljah [kako se zvečer in ponoči valijo iz gostiln pijane druhali, med katerimi ni vama prav nobena stvar. Ali je to mogoče častno zu človeka, ki ima pamet, da ve kaj dela? Ali j.' to sploh vredno človeku, da uili po cestah, kadar I'' pijun iu napada mimoidoče mirne pasante "• čaka. kedaj mu bo kdo kaj rekel, rta bo lahko lakoj udaril in pokazal svoj podli Zna-ča j. I emu inoiainn napovedati boj iu sicor odločen loj. Zato bo šla naša borba do skrajno- kajti hočemo to gnilo ri..... I.i škoduje celemu narodovemu telesu, popolnoma ozdraviti. Za pijance in razgrajač,, ter surovožc. P" naj volja nova postava, imv zakon, ki bo dovoljeval m drug način krulili tiste, ki ne -padajo med nas, 7akuj pa pri naših zahodnih sosed i h Italijanih ni videli pijane razgrajače in pretepače po cestah in ulicah. KRANJ i Matajev Matija. Kot smo že javili, otvori I Dramatični pd&ek ..Prosvetnega društva" v Kranju letošnjo sezono z velezanimivo in sme-! ha polno Murnikovo burko: „Matajev Matija", j Igra se vrši v soboto 18. nov. ob 20. uri zve-'< čer in v nedeljo ocb 16. uri popoldne. Začetek j bo točen. Ponovno opozarjamo občinstvo na i otvoritveno predstavo v Ljudskem domu, ki bo j vsakomur nudila par uric veselja in zabave, i Zračni kabel. Kot znano je v Kranju bila dosedaj vsa telefonska in telegrafska nape-J Ijava napeljana na drogovih, katerih se na-| haja po mestu vse polno. Tak način nape-i Ijave danes ni več sodoben, je zelo neprakti-! čen, še bolj grda pa je slika, katero nudijo pc mestu nahajajoči se drogovi. Precej pritožb je j že bilo. in prošenj, da se ti drogovi odstranijo. Ob .takih prilikah je bilo vedno rečeno, da se bo vsa napeljava izvedla s kablom, ko bo pošta v Kranju imela svoje poslopje te; se ji ne bo treba nikdar več seliti. Poštno poslopje se nam sedaj obeta in z njim vred bo rešeno tudi vprašanje telegrafskih drogov. Ker pa sedaj popravljujo cesto na Jelenovem klancu, so morali tam odstraniti vse drogove, ki stoje sredi razširjene cesle. Vso to napeljavo so sedaj prenesli v zračni kabel, ki je napeljan od pošte po klancu navzdol mimo Majdiča in čez most. Od pošte navzgor pa ix>do kabel najbrže podaljšali še do Bekselna. V tem zračnem, visečem kablu, ki je samo Začasen, se nahaja ">0 parov žic, to je za 50 telefonskih naročnikov. V kablu pu se nahaja tudi telegrafski vod in vod za interurban telefon. Kabel je pritrjen na 5 mm debelo žico. Koi že rečeno, je bil ta kabel izvršen začasno, ker so morali z Jelenovega klanca odstraniti telefonske in telegrafske drogove. Ko bo dovršeno poštno poslopje, bo vsa napeljava prišlu v zemeljski kuhe! in drogovi po mestu bodo odstranjeni. Občni zihor Tujskoprometnega društva se vršS v četrtek, dne 23. novembra ob 20. nri v ..Kranjskem dvm". Poleg običajnega dnevnega reda se bo na tem občnem zboru razpravljalo tudi o event. likvidaciji tega agil-nega in za naše gospodarstvo pomembnega društva. Z osnovanjem krajevnega turističnega odbora pri občini društveni posli preidejo na ta odbor. Va' ijo se tujskoprometni interesenti in o-sin!,i občinstvo, da se tega važnega občnega /bora udeleže v večjem številu. Poučujem klavirsko harmoniko mladino in odrasle v Ljudskem domu v Kranju. Istotam sprejemam osebne in pismene prijnve 20. in 21. novembra od 2 - 4 ure popoldne. Tramte Ludvik - Medvode. Odda se takoj oskrrništvo planinske postojanke na Šmarjetni gori nad Kranjem. Takojšnje ponudbe poslati na podružnico SPD v Kranju. Potrebna kavcijo din 10.000.-- v gotovini. Priporočamo manufakturno trgovino Logar Si Kalan v Kranju. Berite oglas na 'adnji strani. .. _ Bolničarski tečaj Rdečega križa v Kranju. Vsem prijuvljencem za tečaj Rdečega križa naznanjamo, da se prične isti v ponedeljek, dne 27. novembra ob 19. uri v Okrožnem macin v Kranju. V četrtek, dne 25. novembra pa se vrši istotam ob 19. nri informativni sestanek, katerega naj se vsi prijavljeni gotovo udeleže. Sreski odbor Rdečega križa v Kranja. Tatvina kolesa. Preteklo nedeljo, ko se je v Kranju vršila gasilska tombola, je prišlo od vsepovsod polno ljudi in na trgu kot po gostilnah je zlasti popoldne in zvečer bilo zelo živahno, Med vso to veliko množico je gotovo bilo nekaj sumljivih tipov, ki so iskali prilike za svoje tatinske in podobne« podvige. Tako je z vrta restavracije ..pri Petrčku" neznani uzmovič odpeljal še precej novo in dobro ohranjeno kolo znamke ..Peguet" najemniku g. I*iiv 1 ti Koncili ji, V veliki gneči to ni bilo te/ko napraviti. __ Sadjarski sestanek za mesec november se vrši zadnjo nedeljo v mescu ob '). uri dopoldne v ljudski loli kot običajno. PREDOSLJE ..Divji lovec"'. Nale »Prosvetno društvo" je /opet pripravilo novo igro, katero uprizori v nedeljo |<). novembra ob treh popoldne. Na odru bomo videli eni najlepših nušib domačih narodnih iger I-iužgar jevogn ..Divjega lovca". Dejanje se godi na Gorenjskem leta t spi. Tonček l)o v igri gotovo pričara! vsem gledalcem dovolj veselega razpoloženja in smeha. Jane/ iu Majda pa bosta v nas vzbudila veliko sočutje Upamo, da bodo gledalci tudi s io igro zadovoljni, prav tako kakor so bili zadnjič s ..k riv opi isežnikom". Otrokom, ki še hodijo v šolo. je po sklepu seje radi želje staršev v iop k igrani zabranjen. Morda si oskrbite vstopnice le preje pri društvenem blagajniku. Iskreno vabljeni vsj prijatelji! PREDDVOR Praavetattl društvo v Preddvoru otvori letošnjo sezono z vojno dramo v treh dejanjih j .Stflmoudski župan". Dtrama se odigra v maj-i hnem mena Flandi-ije leta t«14, ko' >■•; Nemci I vkorakali v betg-ijo in jo zasedli. Ker je drama vzeta iz polpretekle dobe in moTda danes najbolj aktualna, pričakujemo, dn si jo ogledajo vsi prijatelji naše prosvete. Občni zbor je imelo ono nedeljo,, Prosvetno društvo", ki je pokazal v polni meri, da društvo ne počiva niti v letni sezoni. Stvarna poročila, ki so jih podali funkcionarji, so bila z odobravanjem sprejeta od zborovalcev. Delo ki ga opravlja „Prosvetno društvo" s svojimi odseki se ne da primerjati z nobenim društvom v kraju. Odbor je ostal skoro ncizpre-menjen. Za novega tajnika je bil izvoljen Polajnar Janez, za blagajnika pa Marktin Janez. TRŽIČ Oder. ..Rožni ve«ec" je naslov krasni moderni drami, katero bomo videli v nedeljo ob 8. uri zvečer na „Skali". Čitateljem ..Slovenca" je gotovo znana iz povesti, ki je izhajala pred leti kot podlistek v „Slovencu". Redki so odri, na katerih si upajo nastopiti s to težko dramo, zato smo prav radovedni, kako jo l>odo naši igralci rešili. Vsekakor pa je igralcem najboljše spričevalo že dejstvo, da se lotijo stvari, kateri zlepa ni kdo kos. Vsem župnim nradom priporočamo za popravila cerkvenih ur tvrdko Markič Franc, mehanična 'delavnica in sploišno ključavničarstvo. — Stražišče pri Kranju. Obrtniki in povišanje cen. Združenje čevljarskih mojstrov je sklicalo sestanek svojih, članov v nedeljo iZ novembra. Udeležba članov je bila zelo številnu. Nu dnevnem redu je bil razgovor o nastalih razmerah posebno Z ozirom na povišanje cen. Ugotovilo se je. dn so cene na splošno poskočile pri usnju in čevljarskih potrebščinah povprečno 20°,V To pomeni, du tudi za izdelane čevlje ne more veljati stara cena, vsled česar so čevljarji bili primorani povišati cene svojim izdelkom. Oni. ki izdelujejo kakšne specialne izdelke, so cene že povišali, drugim pa povišanje cen v celoti ni še uspelo ker so naleteli na hud od-,»or odjemalcev. So nekateri, ki so pričakovali, da bodo cene usnju in čevljarskim potrebšči nam kmalu zopet padle in zato svojih cen niso dvignili. Ker pa vsi znaki kažejo, da tega znižanja ne bo, ne preostane drugega, kot cene čevljem zvišati in na ta način j>reprečiti gotovo izgubo. Tudi na tem mestu velja: Točna kalkulaciju je pot k napredku, površnost pa k propadanju." ŠKOFJA LOKA Ta teden je začela Vincencijcvu konferenca nabirati darove, s katerimi bo nato obdarovala revne družine za Miklavža in Božič. Vsi, ki kuj imate, spomnite se du vse kar imate, imate od Bogu in da je tudi Bog dal. kot največjo zapoved ljubezen do bližnjega. Zalo ne odklanjajte teh prošenj in ne zapirajte vrat pred nabiralci- PRIMSKOVO Zimsko delo v našem doma. Fantovski odsek u,, Primskovom s|>oročn. da se vrše vsak petek zvečer ob osmih redni sestanki, h katerim vabimo tuko vse člane, kot tudi ostale prijatelje našega gibanju. Na sestankih bodo pre-davunja, pogovorili se bomo o vsem zimskem delu v našem odseku. Zato jih prav pridno obiskujte. Pripeljite seboj tudi novih članov in prijateljev, da se seznunijo z našimi idejami. /. našim delom in pristopijo v naše vrkte\ Naš ..Prosvetni dom" naj postane v zimskem času zbirališče vse katoliške mladine na Prim-skovetn, ki naj se v njem zbira, izobražuje1 in VZgaja V ljubezni do Boga- in domovine. Knjižnica v Prosvetnem domu posluje redno vsako nedeljo dopoldne od 10. do 12. ure-. Segajte pridno po dobrih knjigah, ki Vam bodo v veselje in zabavo. v GORICE Igrn. V nedeljo !'/. novembra 1959.. ob 5. uri popoldne, priredi fantovski odsek po vsebini zelo prikiipljivo llolberg-ovo komedijo v petih dejanjih „Politikant". To vzorno delo je prevedel v slovenščino Niko Kmet. Komedija se vrši v Ljubljani v času Marije Terezije, proti koncu 7-letne vojne okoli letu 1760. Kdor pozna flolberg-Kiiretov a deda in tudi tisti, ki jih še- ne pozna, naj se naše prireditve gotovo udeleži, ker se bo vsak zadosti nasmejal, kdor pa ne more biti vesel, pa se bo tudi prepričal, kako veliko je trpljenje neizkušenega pO litika. Obisk vsakogar bo v korist njemu in prav tako tudi prirediteljem. Bog živi! Kultura miših nasprotnikov. \ oliko „propagandno" djelo naših nasprotnikov, je prišlo preteklo nedeljo do popolnega izraza. Ko so člani Fantovskega odseka v soboto in nedelju nalepili plakate zn svojo prvo prireditev, 10 --e pojavili s svojim gnusnim delom, ker jim ku-loliške mladinske orgnnzacije ne gredu v račun. Plakati domačega IO So izginili. Kam. to se je hitro zvedelo. V leile'jskih opoldanskih urah se je mudil pred Našimi- •lomom STRAN 4 "*< »GORENJEC \ Goricah gospod, kateri sicer pripada višji kulturni stopnji, ko je prebral vsebino plakata, je segla njegova roku po nesrečnem nedolžnem papirju. Javnost se zgraža nad postopkom naprotnikov. vendar pa je vse toliko lažje, ker dotični gospod ne pripada naši narodnosti, pač pa oni. ki s-.- je zadnja leta izkazala slabotno v svoji narodni zavednosti. Dogodek je sicer obžalovanja vreden, prepričani pa smo. da se na laka podla dejanja naši vrli fantje ne bodo ozirali, ampak bodo šli naprej po svoji začrtani poti. VODICE Hrepenenje po Matuški Rusiji, oziroma po redu kakršno vlada v nji, se nI uja nekaterim našim rdečim bratcem, katero pa seveda, ža-libog še ne bo moglo biti v doglednom času izpolnjeno. Mordu bi bilo kar priporočljivo, če bi bilo možno izvesti preseljevanje kot pri Nemcih, in da bi kar batjuška iz K remi j a poklical k sebi. v svoj rdeči raj. svoje zveste iz tužne Jugoslavije. Mogoče bi bilo to ko listna lekcija za naše rdeče mučenike. Dozdeva pa se. da bi se za njimi preveč solza ne potočilo. Voz boginje Tali je se je premaknil iz kotanj, v katerih je tičal in v nedeljo to je jutri t°. novembra nam bo pripeljala v Dru-šveni dom, sicer lepo narodno igro „Domen" katera pa kot vse naše narodne igre zahteva predvsem dobre igralce in nič manj pa ne tudi zmožnega režiserja. Zdi pa se, da pri tem našem vozu le nekaj ni v redu in bi bilo mogoče .priporočljivo, da bi tisti, kateri hib ne morejo ali pa nočejo videti, le pogledali, odkod bojazen starih igralcev, ki so skrbeli za ugled, katerega je imela naša igralska družina, da se ne |X>dajo nu to. njim tako priljubljeno vozilo. Talija sama. razumljivo ne 1k> puzila nu naše vozilo. Zato pa mora tisti, kateri pazi na njega in ga upravlja, ustvariti olKiitek varnosti in uspeha. v biti vse stare knjižice do najkasneje 51. 12 1139. zamenjane. Po tem roku no sme nihče zaposlovati pomočnika ali delavca, ki uitna nove poslovne knjižice. Da ne boste imeli mojstri in drugi podjetniki, ki zaposinjete pomočnike ali delavce, koncem leta nepotrebnih sit-i nesli. Vam priporočamo, da nenadoma naroei-I te svoim uslužbencem, da si takoj preskrbe ta novi dokument. Vsi. ki so se redno izučili kakega obrta. I dobe nove poslovne knjižice pii zanje pristojnem obrtnem združenju, ostali pa pri občina'i. k jer stalno prebivajo. Skupno združenje obrtnikov v Kranju. MALI OGLASI Za vsako besedo v tnalih oglasih se plača 1). (•'SO. Najmanjši znesek je 8 D. SP6CIM1N* TRGOVINA e*»v StražiŠče. Kakor vsako leto se bo tudi letos v Stražišču v kratkem pričel prvenstveni šahovski turnir na katerega so vabljeni vsi šahisti iz Snazišča. Prva tri mesta bodo nagrajena. Prijuvnina je 10 din. Prijaviti se je pri Btičič Mirkom 262 Stružišče. najkasneje do 19. novembra, ta dan se bo vršilo tudi žreba nje in sicer v mlekarni ..Rahonc" poleg Smulatinskega doma ob I. uri popoldne. Nudiiljni potek turnirja l:o objavljen v našem listu. Gospodarstvo Obrtništvo Zaradi zamenjave delavskih knjižic so bili /o vsi mojstri s posebno okrožnico obveščeni, da jih morajo do gotovega roka vsi pomočniki zamenjati. Sedaj jih pa ponovno opozarjamo, dn čas za zamenjavo že poteka, ker morajo Na življenje rastlin in seveda ni kakovost in množino pridelka vpliva več činiteljev. tako padavine, toplota, svetloba in predvsem zemlju. Dežja, svetlobe, toplote in drugih človek nima v o! lasti, pač pa se je skozi stoletja človek priučil, kako se more zemlja izboljšali. V zemlji se vrše razne iz.premembe. ki > > za rodovitnost neobhodno potrebne, zemlja d..biva lake lastnosti, ki so zu razvoj kulturnih rastlin najlnilj primerno .....pravimo zemlju zori. Zorenje zemlje pospešujemo med j drugim tudi z. rahljan' m. da dobi zruk pot v ! zemljo. Po hlevskem gnoju je prst rahlu, do-| čini umetna mineralna gnojila zemlje fizikal-j no ne izboljšujejo, temveč dajejo le hranilni' j snovi. Gnojenje z ricinovimi tiopinami pa i zemljo fizikalno izboljšuje (jo rahla), po-[ spešuje bakterije v zemlji, jo greje in dovaja I zemlji hranilne snovi v veliki meri. L V'nžno! Modroee, otomane, spalne divane i. t. »I- izdeluje nolidno in po mr.k ceni BERNARD MAKS, tHpett.it Na sknii > |\ hiši j:. Sipica). Ugodnost! Moško uli žensko kolo zamenjamo zu krompir. Trgovina Krašovec na Bekselnn. Krepkega kmečkega fanta starega do I" let za postavljanje kegljev sprejme takoj Restavracija ..pri Petrčku", Približno 40 m rabljene lesene, hrastove ograje s hrastovimi stebriči se ugodno proda. Nu- i slov v upravi „Gorenje«". Vajenca poštenega za čevljarsko obrt sprejmem takoj. Stcr Miha. ročno čevljarstvo. Kranj. Jenkova 2. Odda se suho novo trosobno. dvosobno in eno-sobno stanovanje z vsem komfortom. priti-klinami in eveutuelno tudi z. v rtom, na Klancu, Poizve se: Jenkova Bren. Dobro ohranjen klavir se ugodno proda. Naslov v upravi ..Gorenjca". Iščem v Kranju ono ali dvosobno stonovuuje s kopalnico, po možnosti z najpotrebnejšo opremo za 3 osebe. Ponudi*' na ing. \eurlo-vič. Kranj, Prešernova nI. 10-11. Otldam takoj meblirano sobo in stanovanje: 2 sobi in kuhinja. Oddani v najem tudi brivski salon. Poizve se: Ćerne. Cojzovu C. 1(». Prostoren lokal v Kranju Bleivveisova c. 29 se | odda s i. decembrom, Vprašati: Trošt Dani- j ca. Ljubljana. Gledališka 5, KRAPU«* Vtd«rdmn*ko a. o Berite in širite ..Gorenjca"! B. RAIMGUS ZHTAR IN SODNI CENILEC KRANJ Vsa k o v rs t n a nalivna pare*«. Velika zaloga zlatnine, ur, jedi nega pribora, kristalu, optike. Stanovanje dvosobno — parket, z se takoj odda v Stražišču 6b. Lgodnost! Moško ali žensko kolo zu krompir. Trgovina Krašovec • v odov odom namenjamo , Bekseln ,. Vai samo v znano trgovino Še je ogromna zaloga Logar&Kalan Kranj MANUFAKTURE po stari, najnižji, ceni. — Hitile, da redke prilike ne zamudile. - Prepričajte se1 USLUŽBENCI, slike za nove legi-Umacije je preskrbeti še letos! Se priporoča FOTO JUG - KRANJ Vsa slikarska dela izvršim hitro in poceni, sedat v jeseni. Prevzemam napise, kažipote, firme z raznimi imeni, tudi poceni. - Pilite na naslov: VOMBERGAR JERNEJ SLIKAR IN PLESKAR CERKLJE STEV 30 PRI KRANJU Ako imate kurja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo nigienično urejeno pe-liikuro, kjer Vam naš pediker odstrani vse te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev z« din 6.-. Ne mučite se s krpanje«, nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo mošfke, ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Tti prednosti: Eleganca, kvaliteta, nizka cena odlikujejo sodobno pohištvo dobavljeno od tv. Mizarstvo Sloga Božič Jože KRANJ — STRUŽEVO RRZNARSTVO KRANJ — specialna krznarska delavnica MIKLAVŽ KUPUJE: za otroke bele plaščke in garniturce vseh barv; |zs> dame najmodernejše ovratnike, boe, pelerince, jopice, paleto« je, plašče ićd. po najnižjih konkurenčnih cenah samo pri tvrdki B E TRGOVINA KOŽUHOVIME KRANJ, PRI NOVEM MOSTU Mimica Zagorska: 48 Marija Taborska Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje) Martin je odrevenel samo za hip. samo malo časa i ■ trepetal pred tem. kar se je neizbežno bližalo. Potem je stopil v lo|xi in poiskal kremen in k resilo. Lkresal je Ogenj, zavil gobo v mali in jo vihtel v polkrogu, da se |e v vetru vžgala. Potem jo je podtaknil pod suho dračje. globoko notri, prav v sredo grmade. Vsa butara in okolica se je zavilu v ueprodiren dim. ki je dušil in ščeniel v oči, Ko je potegnil nočni veter in razgnul dim, je pa visoka grmada zagorela. Zagorela je. nebo nad svetim Petrom se je pordečilo. Kmalu potem je zagorel kres na Ajdovskem gradcu, tu je znani I grozo bohinjski dolini. Po vaseh se je začulo otožno zvonen je. Bim, Ivom. bom. bom . . Enakomerno, brez presledku. Cerkovniki so vlekli za vrvi. bili so plat zvona m znanili deželi vsega gorja največje gorje. Martin je obstal zraven grmade, kakor bi bil oka'nenel. lideri soj ga je jasno oblival, vsak bi ga mogel že oddale, spoznati. Toda on ni mislil na nevarnost. V tej noči je bilo nikaj tako strašnega, da je pozabil nase m na ves vel. Vrhovi goru so plameneli, kolikor daleč so nesle oči. nebo je krvavo rdelo iu žarelo, zvonovi so bili, lili v gluhi mir noči. Dežela pu je ležala, kakor bi bila začarana, Nič se ni ganilo v temni noči. l>u. tako je ležala dežela kakor nedolžna žrtev, ki jo l>o zajelo morje strašne;;,, požara in ki se ne more ubraniti. A. pač: Martin si je senčil oči, ker mu je žar ognja jemal vid in je napeto gh dal v dolino. V dolgih vrstah so se ponekod pomikale vrste luči, to so gotovo domačini, ki nosijo blago v skri vulišču. Ponekod je bilo videti več plamenic. tu in tam so se v precejšnji razdalji pomikale tri luči, izginjale in se spet prikazovale daleč spredaj. To so bili jezdeci, ki so na vso moč gnali konje, du bi pravočasno oznanili ljudstvu, naj se spravi na varno in povedali, kdaj utegne prihrumeli turška povoden j. Po hribu je prišel nekdo. Martin ga je videl, pa mu lli prišlo na misel, da bi zbežal. Ko se je spomnil, da mora -l.-ivti Za svojo vai-aost. je oni s,a! /e pred njim ..Plut zvonu bom bil." je nagovoril Martina, ..Pozno prihajaš, kdor si. Ali si cerkovnik?' se je ro- gul Martin. ..Cerkovnik Janez in Begunj. Ali si ti znžgal grmado?' ..Jaz. Saj prihajajo Turki, ali ne?" ..Da. prihajajo." se je cerkovnik zgrabil za glavo. ..Da so morali priti, prokleti pesjani! Ko sem ugledal žar nu gori. sem bil napol mrtev od groze. Ljudje pu nad miv .Ali ne pojdeS bit plat zvona?' In sem Sel. Si pa ti zakuril kres. Crapar bi moral iu čuti. je šel pu seno spravljat, kanalja." .. Mi me poznaš." j,, vprašal Martin. ..Kaj bi te ne! /e odduleč sem te spoznal, ker te <>b zarja ogenj. Kdo bi ie ne spoznal! Na vsem Gorenjskem ne dobiš lepšega fantu. Ožbaltov lit je bil lep, toda ti ga prekosiš." ...Ne poznaš me, sicer bi bežal pred menoj." ..Saj si Vilibaldov iz Podbrczij! Dobro te poznam, videl sini te nu Titovi svadbi in pred mescem v Radovljici pred sodbo. Martin s,, je grenko nasmehnil. Stopil je k njemu iu mu je pomolil desnico Oni je brez skrbi segel vanjo. ..Kako da se me upaš dotakniti?" ..Zakaj bi ne upal?" se je čudil cerkovnik. ..Ta roka je omadeževana od krvi. Morilce sem." Cerkovnik je široko gledal vanj. ..Saj nisi! Človek, ali si znorel?" ,.\ Radovljici so rekli, da sem." ..Kaj nam mari, kuko sodi Valerij Kruig. \sa Gorenjska ve. da si u nedolžen." Martin se je skoro otožno nasmehnil ..Cerkovnik, dober nasvet ti dam." ..Kakšnega'"' ..Pojdi v Radovljico iu jim povej, d« si no- videl. Dvajset beneških zlutov dobiš že za samo to sporočilo.". ...Moj Bog!" je zavpil cerkovnik. „Mar so meni prokleti denarji, ki jih je vicedom obljubil! Martin. Vilibaldov Martin, čemu mi bo denar, ko pa bodo jutri že Turki tu!" ..Prišli bodo in odšli!" ..Požgali mi bodo kočo. pobili iu v sužnost vlekii tudi mene. Pomisli, s kakšnim grehom bi moral stopiti pred sodni stol, če bi za denar izdal nedolžnega." ..Ali velja tvoja beseda?" ..Velja. Jezik naj mi odgnije, če bom komu povedal, da sem te videl tu. Ljudje so bikomni denarja in nekateri bi te izdal iz gole ludobije. Zdaj bom bil plat zvonu." Cerkovnik se je odmajal k cerkvi. Kmalu je tudi zvon svetega Petra drami) vasi in tožil, tožil, jokal čez ravan. Ko se je cerkovnik vrnil. Martinu ni bilo več ob grmadi, ki se je sesula na kup. I "šel je v hosto. bedni brezdomec, ki je bil izven postave. Kdor bi gu ubil, bi sprejel štirideset zlatov. Martin je šel čez grupe in tokove v plunino. Zaprl se je v planinsko stajo in je sklenil, da bo tam pocukal, da mine nevarnost. N srcu mu je vstuju-lo skrito upanje, da se bodo Turki morda ognili Kranjske dežele. Pozno popoldan sta prišn na planino stari Ožbult in Tit Upehana sta bila in nekaj sta nosila v platnenih v rečuli. „Kuko je v dolini." je hlusuil Martin. Nič ne vemo. kuj š,. utegne priti. Pravijo, da po Dolenjskem Turki gospodarijo, da je groza. \ noči homo že videli obžarjeno nebo. pa ne od kresov, od požarov. ..Kje se boste skrili?" ..Bog ve. Nu planinah, tam bi bilo nujvurn • jš •. Grad kamen so že zaprli in vzdignili mostove, notri ne sprejmejo nikogar več. Mar je gos|k>di tlačun. samo da se sami spravijo na varno." ..Ko bi šli na Tabor." je svetoval Martin. „Oh, še za Podbrežune bo premalo .prostora. In na vse zadnje, ali meniš, da je Tabor res nepremagljiv?" tm tiredaika in izdajatelja odgovarja Vertavšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranja.