w
\ j ■
TOBLgro_AND DIBTRIBPTED UNDER PERMIT (Wo. 5561 AUTHORISED BT THE ACT OF OCTOBER 6, 1917, WmSit THE POST OmCE OF NEW YORK. H. Y. By Order of the President. A. B. Bnrleson
P. M. Ort.
Največji slovenski dnevnik ▼ Zdruienih državah.
Velja sa vse leto..........$5.00 ||
Za pol leta................3.00
Za New York celo leto________6.00
Za inozemstvo celo leto ...	7.00
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The Largest Slovenian Drnly in the United States.
Issued every day except Stir.' ys and legal Holid^—
75,000 Headers, "vi
		
TELEFON: 2876 CORTLANDT.	Entered as Second Class Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y^ under the Act of Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 4C87 CORTLANDT.
NO. 116. — &TEV. 116.	NEW YORK, MONDAY, MAY 17, 1920. — PONDELJEK, 17. MAJA, 1920.	VOLUME XXVIII. — LETNIK XXVIII.
CARRANZA JE PROD RL USTAŠKE VRSTE
S TISOČEM SVOJIH PRISTAŠEV SE JE BAJE UMAKNIL Vi GORE — BOJI SO BILI ZELO KRVAVI. — CARRANZA JE IMEL NA RAZPOLAGO DVA AEROPLANA IN VEČ TOPOV.
Washington, 1» <\. 1«•. maja. Semkaj došla oficijelna l»rzo jhvka uMak**ga vodi:« !ja Obrejrona ponra, da je predsednik Car-rariza, po bojih ki >o i rajali ve«% dni, pnwlrl krop revolucionarnih 1 «Vf ter da skuša pr.ti s »is.«n'* svojimi pristaši v jiržm snirri v core. l»ol svojih ret j«» pustil zadaj, da tako zavleV-e zasledovanje od strani ILStBM'V.
Po latifuju tukijšujih vladnih krofov je postal položaj v sled < arranzove^a hojra v bolj /apb-trn. kajti dokl«-r ho na prostih »10-}..ih. Lu prrdstaxljul loriirc za vvr nasprotnike novejya režima. Tukaj pa /rlo dvomijo, d.« ho \ spričo svoj«* visok«' starosti ter slabega J zdravju iamojrt'1 prelit sti lutporuo in dolgotrajno jeio skozi gore. i
Soflusuo z. oficrjeitiiiui poročili, niso bili baje boji iiu-d ustaši i • vladnimi četami ;<:-e\eč ostri in ustaške čete so si na temelju, Obreirouoveiru povelji, predvsem prizadevale št edit i Carrau/.o in! njegove ljudi.
Neki tukajšnji »istaški ajrent. ki pravi, da je trgovski ataš»'j no
vlad«*. je včeraj izjavil, da je dobil <hI mehiškega informacijske-j j.;« urada poročilo, d.i -e je <*arranz.a z. MH) možmi v jforah vdal, ko j je bil popolnoma »»bkoijen To poročilo pa ne smatrajo kot vrjetno. I
Vera Cruz, Mehiku. l»i. maja. — Soglasno s poročili, ki so do-!__,
spela sem. je /,-isled-»\: ! < ar ran za s svojim udareem skozi lista.ške>	|Ortfll/l Ar
■ te namili. <la s,- n.-; t,i način izogne velikemu splošnemu napadu. UfJLJuLvIm vL katerega so pripravljali revidtieijonarji s tem. da so pošiljali na li«*el mesta močna ojaeenja.
1'redno je prebil lelaško črto. je baje uničil več železniških via j 1 «>\ ti r ves vojni m it* rijal. kolikor ga n imogel vzeti s seboj.
\ iegove fete so ;»:• i»* imele dosti topov in strojnih pušk ter so j .	. . .	...	! vstavljeni
'■pri-jele napadajo«-«* *«sia<e z uspešnim ognjem.	1	J
Na razoolago je ni« I tudi dva aeroplana, vsled česar je zamo-•_'« i natančno dogna'i iistaške postojanke. Izgube so bile na obeh
siiav. h baje z«'lo težke.
ALI BODO FRANCOZI IZPRAZNILI FRANKFURT?
CoiorjcLt t>» Lnd'tw.jmJ
REVOLUCIONARJI KORAKAJO PO ULICAH JUAREZA.

IZELEZNICE SKUŠAJO ENVER PAŠA JE PRIPRAVLJAJO, DOBITI POMOČ VLADE DOSPEL V BAKU
Vsi načrti za mirovno delo so bili Meddržavna trgovska komisija Pod njegovim vodstvom je dospe-tavljeni. — Produkcija voinega! naj bi kontrolirala uporabo voz l* močna armada v Transkavkazi-materijala. — Vojno pravo.	nega materijala železnic. jo. — Poziv na svetovno vojno.
KN0X0VA MIROVNA RESOLUCIJA SPREJETA
London, Anglija, 1«». maja. i Močni prot iintskoki boljševikov
Washington, I>. < IG. maja. —; London, Anglija. IG. maja. — Meddržavna trgovska k«»misija j '1 ukajšnji **Tinies" j.- <lr>l»il iz PRO-1 okolici Kijeva so bili «Klbiti s tež-|sama je predlagala državno kon-)Aten brzojavko, ki naznanja, da
Senat je sprejel Knoxovo mirovno resolucijo, ki proglaša konec vojnega stanja z Nemčijo.
DEVICA ORLEANSKA
GLAŠENA SVETNICAM. j žimi izgubami za napa<Ialee. kotitrolo
--se glasi v nekem današnjem poro-1
Rim, Italija, 16. maja. — Da-|r:j]u iz Varšave. Poročilo trdi na ! ne.s je papež Benedikt v katedrali dalje. «bt so bile potopljene v sv. Petra proglasil francosko na-|Dnjepru štiri boijševiške' oklop-rcKlno junakinjo, devieo Orlean- np ladje in da so vjeli Poljaki na-sko. za svctnieo. Take slavnosti i daljnih 2000 boljŠevikov. V ne-kot je bila ta. ni bilo že dolgo v | j-olll nadaljnem poročilu iz Varša-
Jje
razde- minister
stolni cerkvi. Notranjost bazilike vr so	<la p(,ijska ofenziva
j«- bila razkošno okrašena. Pose-jPa vseh frontah uspešno napre-Im ti odnr jo bil napravljen za ino-j^uje.
z.mske diplomate ler za potomce! Moskva, Rusija. 14. maja. —
Washington, l). <*., 16. maja. —
S	g I anov i proti	j»* sprejel
vreraj senat Knoxovo mirovno
rt-solut«! jo, ki izjavlja. <la so k on- ... . .
v -*•	; družine ileviee Orleanske.	iDokret katerei*« in pnai«t«n mn
«tije vojno stanje z Nemčijo.	..	...	h« kipi. KHierega je enajsrepa ma-
■ >i< -	i	•	1 Tudi po drugih meMih kot na-'	..i ..»»tralni i^vrievilni «*!
Pred k on«'ni ni glasovanjem ir,	, . . _	J< ,z<iai «^niratni i/\rse\tuni <xi-
skh n.l s»nat / istim razmerjem ^ v an/u in Londonu s« s,, ii0, proklamira vojno pravo v glas«»\ staviM Knoxovo resolucijo Vrs,1° Vrhke	jeenlralni in severni Rusiji ler v
na mesto takozvane Porterjeve	. u*ptu/«t4'ozemlju Arhangelska.
resolucije, ki je h Is sprejeta v KAKO STAVIJO AROENTINCI?| Provincijalnemu izvrševalnemu
j odboru se je izročilo polnomoe. da
nuje, K t je poslanski zbornici. Resolucija bo sedaj
izročena
Buenos Aires, Argentina, 16.» maja. — Argentinci, jako radi sta
zavaruje železnice. vojaški pro-viant. skladna ter da kontrolira
zbornici, kjer se bo uravnalo <!• i vijo lz zadnje Ktati*tike je razvi. , -	. , . . .
f« rerce mrd resolucijama	|dn<|> ,Jn so jo 7astav,ln zadnje Mo j brzojavne m telefonske zveze.
Trije demokrati, namrr, Reed v trj McVl i76,oo0.000 dolarjev ^ntralni odbor je nadalje od-U M"., Walsh iz Mass i« Sh.ebls pri konjskih <1irkah, loteriji itd, redl1.24 urm	v "pravnih
./ Trim . so glasovali z:. res«,luci Povprc-n«. je zastavil vsak Argen* ! uradlh' tnr St' hn	vsp
jo Ivi republikanec. namr«i- NVl ii„o«- 22 .lolarjev.	jlrebno, da se pospeši prodtlkeijo
s.,., i/ Minn , je glas«»val proti.	vojnegJi materijala.
Takoj po sprejemu r. M^ueije .i«>	TIFUS V KIJEVU.	t l>u odprave vojnega stanja
stavil senator Rced i/ Mo. pred - Varšava, Poljska, 13. maja. — i,,iaJ° wvrSevahii odbori iste pol-log «la s«' takoj prekliče \se vuj-4 Tifus v Kijevu ni tako razvit kot »omoči kot vojaška sodišča, da n«« asn«' p«»sta\»v	s« mislile poljske zdravstvene o- zavarujejo izvi-šenje tega progra-
Kot j.- danes razvUluo. n«' bo hlasti. ko so bile navezane edino-'«"« ter da kaznujejo uepokoraei-nM»g«xe spraviti resolucije preko na brezžična boljše viška poro|no- ' kaza sta podpi^ila Kalinin 1 nik«>< «'ga cta. katereira čila.	in Lenin.
narodnega t roiisportnega materijala t«-r uporabo in litev slednjega.
Poslovodje 2."» ž«"leznic s< siji spor«x"-ili. da so prisiljeni kii temu koraku, da r.a ta način pr«--pm-ijo me/no izjalovljen je raz-
naznaiija. Enver paša. bivši turški vojni dospel v Baku, v Trans-
ka v kazijo.
komi-. 1 )«>p snik jM^roča nadalje, da s«* usko-tai*tiirska armada, ki šteje priblLž o .">0.000 mož. pomika v smeri jiroti (.eorgiji in Bat umu,
dolitve živil ter «lrug h za življe- it-r «la hoee stopiti v stik s turškim naro<inim voditeljem Mu-stafo pašo.
CarigTad, Turčija. 15. maja. — Od 1. pa do 11. maja so se vršili neprestano vroči boji med Aser-bejdžanei in Georgijci. <ie«3rgij«-i s«- bili v premoči ter so pognali sovražnika nazaj, ko je hotel raz-»lejati mostove.
V Carigradu je b la <lanes skoraj na vsaki hiši nabita prokla-niaeija k: nosi naslov: Mohamc-
nej neobho«iuo potrebnih stvari. Kot vzrok za to presenetljivo prošnjo navajajo pomanjkanje voz in drugega materijala ter tudi stavko premikačev.
Meddržavna trgovska k«»misija naj bi kontrolirala na temelju Cummitsove postave razdelitev voznega materijala, omejila pot-i*;šk«» službo t« h izdajala vse uka zc-. tikajoče se pre«lnosti pri prevažanju blaga.
FRANCOSKE ČETE SO BAJE ZAČELE ZAPUŠČATI PRANK FURT. — FORMALNO POVELJE ŠE NI BILO IZDANO — SO CIJALISTI SE JAKO JEZE NA PREDSEDNIKA EBEFTA.
Pariz. Francija, ltT maja Pmikanje francoskih «"-.■; .7 Fraii'%-furta s«* je že i>ri«"-eh>. čeprav m* ni bilo iz«lano formalno p<»\« ! «• za popolno izpraznenje iasede: ega ozemlja «m1 str;:ni francosk«- via«b\ 1 ! vedno >'aka p«uoč 1 medzavezniške vojaške kom sije l1« i-' končne umaknitve nemških sil jz ruhr okraja.
( rnakn.itev frautoskih "et s«- je pričela pričetkom pu jšnj« » j t« dira ter s«» jo p«»lag. i.»a izve<lli. tak«» da je osfiil s«Mlaj le š«* m:: jh- ii «!«•! Kraiicozov v Krmkfurtu. Pretežna večina vojakov z milnic .;<» i:: proviautom vr»«l /» nahaja v notranjosti francoskih črt
London, Anglija. li». maja. — Soglasno s ]ioročilom n«-kr brzo javne agenture j«» konservativni član nemške narodne skupščin.« von (Jraefe namignil, «ia nameravajo nemški komunisti vpr z«»riri novo ustajf».
V poročilu se glnsi «la je (iraefe sporočil obrambnemu mi-.i stru da se vrše na Meklenburškem redni komunistični sestanki.
Berlin, Nemčija. lf>. maja. — V nekem članku v "Tagebhittu" poživlja dr. Dernburg narod na posebno uro dela na «lan. da bo i a ta način rešena domovina.
Opirajoč se na siatistik«\ ki kažejo povprečni delavni dan devet ur in pol. je izračunal Dernburg, da bi imela uvedba osemirrne-ga delavnika za posledico izgubo v produkciji, ki bi znašala 'J7 jti;-lijonov mark na leto. 1 i pa bi. če bi se jih prihranilo, znižale «-en« živil, oblek in surovin ter s tem tudi izboljšale nemško valuto.
Berlin, Nemčija, 1« maja. — Potem, ko je bila izvrš«-na smrtna obsodba nad nekim Kristjanom Kopp. ki je bil obsojen jired vojnim sodiščem na smrt ra«;i umora nekega častnika državne hrambe, dali socijalisti v Jen: izraza svojemu velikemu zaničevanju in gnusu do pretLsednika Eber;;».
Izjavili so. da je -zcrubil pre«lse«lnik Ebert s tem, ko j«- po<I]>isal smrtno obsodbo pravic«) imenovati se socijalista.
Berlin, Nemčija. IG maja. — Prejšnjega podkaneelarja hi finančnega ministra Erzbergerja j«' stranka cent nima v AVuerfmher-gu z veliko večino "lasov sprejela kot kandidata za narodno skup
Š4°*ino.
Med kandidati nemške narodne ljudske strar.ke se. nahajata tudi znani kapitan Karl v on Mueller, ki je poveljeval znani roparski ladji '"Emden" ter kapitan F«>rstcr, ki je poveljeval nekemu podmorskemu čolnu.
Neki neznanec je vrgel včeraj ročno granato v neko dvorano v Fsslingen pri Stuttgartu. kjer je imela klerikalna sfraka zl)«>-rovanje v ]>rilog Erzbergerjevi kandidaturi. Veliko ljudi so ranili granatni drobci.
Po mnenju železniških družb je danei. naprej v Anatolijo!
položaj tak. na treba korakov kot s** jih je storilo v pri'etku j vojne.
Takoj po izročitvi prošnje je podala meddržavna trgovska komisija izjavo, da bo storila korake na temelju katerih bo izvajala vse dolžimsti i 11 polnomoči, ki jih ima v slučaju potrebe, da na te način odpomorc sedanjemu po-ložaju.
pr«-«lsetliiiK«M ega j«- brez dvoma pričakovati.
FRANCOSKI &TRAJKARJI SE VRAČAJO NA DELO.
('asopisi so začeli zopet izhaja-j Neizogibno prekinjenje v raz-ti Sovjetua vlada določa, da ne'^i>1 mimili industrij vsled osre-sme razen v Moskvi in petrogra-[dotočenja vseh naporov na produ nikjer drugje izhajati kak ča-■ <'ukijo vojnega materijala. bo
sopts.
vseh načrtov za zopetni prieetek Pariz. Francija. IG. maja. —"sto je raz ve ti jen o kot ponavadi, »vaaanja in izvažanja. Strajkujooei železničarji se vi a- Položaaj v Ilavru je veliko boljši, j Vladivostok, IG. maja. — So-
ča io na ilelo. Stavka uslužbencev doeim v Marseilles stoji še ves pro* I glasno s poročilom iz Irkutska. je \ plinarnah «e je izjalovila, in me- met.	[predlagala ruska sovjetna vlada
_ _	. .	sklenitev premirja meti Japonci
fin Sibirei.
LLOYD GEORGE IN MILLE RAND.
Pariz, Francija, 13. maja. —j Jutri bo odpotoval od tukaj mini-j [preložilo na poznejši ras izvršenje'strski predsednik Millerand. v
Folkstone. Amrlija. kjer se bo sestal z angleškim ministrskim1 predsednikom Lloyd Georgom. Tam bosta razpravljala o konferenci v Spaa.
Nadalje pravi proklamacija : — Položaj je .iasr?n. Zakaj čakate ? Najbrže nameravajo kristjani vprizoriti križarsko vojno proti tr.ohamedancem. V kaj sta\*ite svoje upanje? Vstanite in zgrabi-t« za orožje!
* * *
Pred kratkim je ])or«K"-al ameriški poročevalec Karl II. Wiegand. j«la je dospel Enver paša v Moskvo ter si«>pil na čelo turškega i narodnega gibanja. Njeg«>v brat, ! Nuri paša je bil s pomočjo so-vjetnih čet zasedel preti kratkim Baku.
"SUSQUEHANNA" NE ODPLUJE
'/.» potov« n j«* v »!;:ro domovino so se pojavile zop«'t nove težko-
ZID PROTI RUSKI DfVAZUI.
«*e. V Krnneiji je vbki starka. vsl«»«l česar francoski parniki. na i	-
1 t«*rih j«* navadno potovalo največ naših rojakov, ne vozijo. Kadar Kodanj, Dansko. 13. maja. — 1"» ta stavka končana in se bo zopet pri«"el redni potniški promet. I	zastopnik v Estonski, M.
l omo naznanili v "Clas Naroda".
Vs|e«l te stavke je za Jugoslovane odprta semo Oosulich proga, latere parniki vozijo v Trst. Pa tudi tu so se pojavile ovire; parit k "Susquehanna**, ki bi bil imel odpluti 12. maja, je zopet preklican, tako da od parnika "Arfentina", ki odpluje 5. junija, pa do pomika "President Wilson", ki odpluje 8. julija, nimamo na razpolago nobenga parnika.
Oni rojaki, katerrn smo sporočili, da smo za nje preskrbeli prost «ne na " S» i s« uteh« n. t inaj tedaj ne pridejo v New York v juniji kakor jim je bilo naročeno, temveč šele okoli 4. jidija, ker smo jdi vpisali za parnik "President Wilson'*.
Vsem onim pa. ki so bili namenjeni v kratkem odpotovati v Jugoslavijo, svetujemo, da ostanejo na *vojih mestih in pri svojem d« lu, dokler ne bomo v našem limi »poročili, da so se razmere kaj djšale m je potovje zopet odprto.
j Vasilevski, je rekel, da je sedanja poljska ofenziva proti Rusom le začetek izvrševanja programa, ka-tega so napravile severne države. Proti Rusiji so se zvezale ter bodo napravile trden zid proti njej'goge
ra i i _ t^*_ i	• ri	a	•
SMRT PETIH IZDAJALCEV.
DENARNE POSlUATVE V ISTRO. NA GORIŠKO IN NOTRANJSKO.
Polska, Finska >n Rumtinska.
NAČRTI ZA DVIONKNJE "LU-SITANUB".
London, Anglija, 13. maja. — V ladjedelskih krogih je opaziti veliko zanimanje za vest, da se bo poskusilo dvigniti iz morja "Lu-
Izvršujemo denarna izplačila popolnoma zanesljivo in sedanjim razmeram primerno tudi hitro po eeli Istri, ca Goriškem in tudi na Notranjskem, po ozemlju, ki je zasedeno po italjanski armadi.
Jamčimo ali garantiramo sa Tanko pošiljate v, toda za kake no-uda ▼ izplačilu no mora-
mo prevzeti niknko obveznosti.
50 lir____$ 3.00
100 lir----$ 5.70
300 lir $16.50 500 lir .... $27.50
1000 lir----$54.00
poslati Jo najboljša Order,
katero so potopili «U p» N«W Tork
Pariz, Francija, 1"». maja. — V kaznilnici v Viiicennes so bili danes usmrčeni štirje možki in ena ženska, katere je julija meseca preteklega leta spoznalo vojno sodiče krivim. <ia so bili v izdajalskih stikih z Xem<Mj«> tekom zasedanja francoskega ozemlja.
Vojaštvo jih je takoj po obsodbi ustrelilo. V celem jc bilo pri tozadevnem procesu stavljenih pred sodišče triindvajset oseb, ki so baje dajale Nemcem informacije tekom zasedanja mesta Laon. Enajst teh je sodišče obsodilo na ječo od enega do dvajsetih let, šest izpustilo, pet pa obsodilo na smrt.
čEHO-SLOVAKI OBOROŽTJJEJO MADŽARE.
Rim, Italija, 16. maja. — Poročevalec lista 'Epoca' javlja iz Zol-dra, da so bila potrjena poročila, soglasno s katerimi oborožuje Če-ho-SIovaška Madžare, ki so hočejo boriti proti Jugoslaviji. (To jo pristna rimska raca.) ____
NOVO STAVKAR8KO GIBANJE NA ŠPANSKEM. *
KORLIČEK SE NE MORE PRIVADITI IZGNANSTVU
Madrid, Špansko, 16. maja. —«
Stavkarsko gibanje se nepresta-1	___
no širi in to kljub temu, da je po !Njegova edina želja je, vrniti se lieija aretirala cele skupine de-:na Ogrsko. — Mirovna pogodba lavskih voditeljev ter drugih lju naj vsebuje tozadevno določbo.
di, ki so širili pozive na stavko	-
Vlada si na vse načine prizadeva Budimpešta, Ogrsko, 15. maja. zavarovati poljske pridelke.	Pristaši bivšega avstro-ogr*ke<;a
Vsi prodajalci listov v tem me-J cesarja in kralja, ki dosedaj š<-stu so povišali ceno časopisju odjniso bili na čistem, kakšno petih na deset centimov. Izdaja- ;šče zavzema Karol. so baje dobili tel ji niso zadovoljni s tem pošto- iz Švice poročilo, da sc hoče l»i\ i i panjem ker jim je vlada povrni-,kralj na vsak načir? vrniti na Ogr-li skrxlo, ki so jo trpeli vsled vi- j sko. On je nasvetoval odjfovor-soke cene jiapirja.	uim kropom, naj podpišejo mi-
Iz srednje Španske poročajo o rovno z zavezniki ter naj stavij«»-težkih viharjih in o točki, ki je vanjo tajno točko, da naj mu bo lanila oljčne nasade in sadovnja- dovoljen povratek. ke. —	Za ogrski prestol sta bila spr-
va dva kandidata: Karol in na«l-BIVŠEGA GOVERNERJA SO vojvoda Jožef. V zadnjem času
NAŠLI MRTVEGA.	j" nadvojvoda Jožef odpovedal
--kandidaturi. Njegova hiša v Kster-
Winipeg, Kanada, 16. maja. —i hazijevi ulici je ziiprta. Rojali-V Koval Aleksandra hotelu so stična stranka pa še obstoii ter našli mrtvega Roberta Ii. Glenna, ima neprestano odprt svoj glavni bivšega governerja Severne Ca- stan.
roline.	| Madžari so prepričani, da bodo
Zdravniki pravijo, da ga jc 7.a- kmalo imeli bivšega avstrijskega dela kap.	j cesarja v svoji sredi.
Premislite dobro, komu boste vročili denar za poslati v stari kraj ali pa za vožnje listke.
Sedaj živimo v času negotovosti in zloraba, vsak skuia postati hitro bogat, ne glede na svojega bližnjega. Razni agentje in zakol« oi bankirji rastejo povsod, kakor gobe po dežju.
V teh časih se stavijo v denarnem prometu nepričakovane zapreke starim izkušenim in premožnim tvrdkam; kako bo pa malini neizkušenim začetnikom mogoča izpolniti svoja neutemeljene obljube, je veliko vpraianje.
Naie denarne pošiljatve m zadnji čaa primeroma sedanjim ra* Evropi dovolj hitro in zanesljivo izplačujejo. 300 kron .... $2.40	1,000 kron r...v $ 7.70
400 kron .... $3 20	5,000 kron .... $38.50
500 kron $4.00	10,000 kron ---- $75.00
imfrni mm so veljavno do dne, ko so nadomestijo s drugimi am poslati je najbolje po Domestic Postal Money Ordaa aH pa po Hew Tock Bask Draft.	J
fr
* r *

"GLAS NARODA"
č'e pa bo mednarodna komisija dobro poslovala p^i kontroliranju navigacije, bi bila v slučaju potrebe tudi na mestu, da prevzame po-< litično direktivo. Na ta način bi l»ilo mogoče otvoriti pot za resnč-no reformo položaja jih Bližnjem iztoku.
Dopisi
•LAI NARODA
Lorain, Ohio.
Zadnjič sem poročal, da priredi Slovenski čitalnični, pevski in dramatični klub "Lipa" zabavni večer dne maja. Tega večera se j«- vdeležilo članstvo v obilnem številu. Prireditev je bila čisto
• LAI NARODA
t Manhattan.
Poljska zavojevanja.
V. zavzetjem (Wi m« imI strani ukrajinskih čet ter otvorjenjein skupne polj»ko-iikrajinske ofenzive. \ kateri mora biti sovdeležba I krajimev majitna. ob ri iii Brezna, da se izravna črto, katero se je potisnilo naprej vsled zavzetja Kijeva, »e lilija prva 1'aza kampanje «»j« iti it koneii. 1'oljaki in ('krajinei so se dejanski polastili \*e«*a. kar m# želeli. Sedaj P" borno \deli, če so tudi v stanu držati In Vuled hitrega ter .zvanredno uspešnega napredovanja armad pre«K. jn i PiUmlski ja, so dohiti I 'krajinei nazaj svoje staro <rlav-ii«i mesto ter veliko m izvanretlno drajpwno pristanišče. Njili drža-\a to imela priliko postaviti se na noge z ozemljem kot pra bi s svo-1im orožjem nikdar ne iiiojrli pridobiti.
Poljaki na drun ► t rani pa so razventega. da so izpremeuili so-%ražnika \ prijatelja tudi postavili obmejno državo med svoje la-st-no ozemlje ter Kusijc ler sklenili tudi ekonomski dogovor, soglasno s "katerim bodo dejanski kontroliral ukrajinske železnice. Vsled te -.i himU> imeli prvo pravico do ukrajinskega žita. da prehranjanjo z njiin prebivalstvo mest ter ukrajinskih surovin za svoje tvornice. ne da hi pri tem ome: jali ujroden izhod na morje v Odesi. To pome-i ja velikanski uspeli, čtprav ne bo >.a nekaj časa še opaziti ekonomskih posledic na tako iat»en način kot bi bilo želeti.
Ruska revolucija p.i se bo brez dvoma pojavila. Ukrajinske sile niso tako velike, da h. bile v stanu držati nove pridobitve na ozemlju iu če ne bodo hoteli holjšev^ki skleniti miru. bodo morali Poljaki držati dolgo fronto skozi nedoločeno dobo. kar bo precej drago postopanje za novo i:i ubogo državo. Še enkrat se je pokazalo, d« J oljske čete daleč nadkriljujejo ruske, a večji in boljši viri se na lajajo na drugi strani in boljševiki spravijo lahko v akcijo veliko \ eeje siel kot pa so jil imeli na tej fronti oh času, ko se je pričela ofenziva Poljakov.
Medtem pa prihaja.to boljše v i kom na pomoč vsi oni. ki simpa-t iz i rajo znjimi. Pristaniški delavci v Londonu nočejo naprimer nakladati ladij, namenjenih za Poljsko iu nemški komunisti poživljajo na akcijo na iztočni fronti. kar bi zelo dobro prišlo nemškim re-ukeijonarceiu ter na vsak način boljše kot pa komunistom samim Položaj na Poljskem je poln nevarnosti. (V pa bodo odnošaji 2 1 krajinei trajali naprej - iu dosedaj so sc Poljaki lojalno držali vseh d »irovnrov ter r.kso pokazali nobenega razpoloženja, tla se oko ristijo s prednostmi, katere jim je dajal njih večji delež pri operaci jah — potem bo mogoče držati Kijev iu Od»\so celo proti celi bolj seviiki armadi.
Najboljše upanje Trwkija. »la ilobi nazaj izjnibljeno ozemlje, leži očividno v prebujenju naeijonalistiene«ja razpoloženja v Rusiji ter strnjenju sleilnjfp: kro« holjše'viške vlade, kot je storil to te koui pretekle zime.
■K
Komisija glede Dardanelskih ožin.
Mirovna pogodba - Turčijo v ^splošnem kot tudi v vseh posa lucziiostilt, predstavlja neke vrsti' kompromis med velikim številom nasprotujočih ni interesov. Vsled tega ni vsaj tako slaba kot bi lahko bila. Določba glede intemaeijonaliz;ieije Dardauel in Bospora pa je \ saj *-n korak na »»ravi poti. Čeprav bo sultan ostal v Carigradu bo imel le telesno stn>žo 700 mož. ki bodo obenem z četo orožnikov edina vojaška sila. k t ho njemu neposredno na razpolago.
Anglija, Franciji', in Italija bodo vzdržavaie posadke ob ožini
čeprav bo "glavno policijsko del.....-ividun opravljala angleška mor
nariea. To je bila doh*'"ba. ki je povzročala veliko srčnih bolesti v Franciji. Soglasuo z mirovno po>tMlbo p;i bo morska ožina ]>rosta za ladje vseh narodov, tako v vojni k»»t v miru in nobenega vojneg; dajanja se ne l>o smelo izvršiti v tej ožini, razven v slučaju, da ji treba s silo izvesti ukrepe Lige narodov.
To jo izvrstno v principu, a v slučaju vojn", v katero bi bila za-plctrna Anglija, hi bde angleške mornariške oblasti izpostavljen« veliki skušnjavi, da zupto lo ožino za ladje svojih sovražnikov. Med narodno patruliranje '.»žiu pa hi istotako naletelo na ugovore, ki h bi!« mogoče prav take resni. Administrativno ureditev ožin se bo po \trilo kouiisiji. v kateri se kaj malo upošteva mednarodno kontrolo /a katero so se zavzciusJi številni poznavalci turškega položaja. Do s 11 ho mogoče prišlo i/. tega. če se bo princip intemaeijonalizacij razširilo. Mogoče pa j«' tudi, tla ne bo prišlo iz tega nič. Tako s tem kot s celo pogodl>o se nalaga težko breme na rame slabotni človeški nara\i a mogoče je, da se bomo kljub temu drželi pogojev.
Komisija bo ko»icčno obstaja iz devetih članov, ki bodo zastopali Anglijo. Francijo. Italijo. Japonsko, Grško, Romunsko. Ameriko. — če homo hoteli hiti zastopani. — ter Kusijo in Bolgarsko, čc se bosta ti zadnji dve pridružili Ligi narodov.
Ta zadnjo klavzulo je smatrati za dobro znamenje, da se bo P-oljrarsko vsaj vpraš-ilo, če se hoče pridružiti Ligi narodov in za->ceniki bodo tudi vnnzorili napor. da spravijo v Ligo Rusijo, če bo mogoče priti do kakeg? dogovora z boljšeriško vlado. Zastopniki glavnih petih zavezniških in z njimi zvezanih sil pa bodo imeli po dva glasu, dočim node imeli ostali le po en glr.s. Za tukaj ea^a je ta uravnava mofroče potrebna, vendar pa je očividno. da nimata Amerika in Japonska v Dardauel ah nikakih interesov, ki bi jima dajali pravico do večje besede kot pa hi jo imela Grška ali Rusija ali celo Bolgarska in RumuiLska. Kakorliitm bo lorej ta komisija popolnoma organizirana, bo treba nanovo uravnati vprašanje glasov.
Kakorhitro bodo nato zavezniške pdsailke \ družbi z angleško mornariško kontrolo ozin prišle do spoznanja, da poslujejo v interesa svojih posameznih držav, obstaja nekaj upanja na boljši r**/.im v Carigradu.
Dvomljivo je, da bodo imeli zavezniki kedaj toliko poguma, da bi isbaen«!: sultana is Carigrada in naj se zavrli ie toliko masa krov.
Začetek je težak, to se je pokazalo takoj na prvem javnem shodu. kateri se je vršil i». maja-. Ne samo. da nismo dobro vedeli, kako in kaj. ampak, kar je bilo glavno, ni bilo vdeležbe kakor je ! večina želela. Večina je bila mne-
lomača zabava, katera je bila nja. da se s takim številom ne vsem navzočim povolji.	j more nič začeti in se je zato za-
Danes pa naznanjam vsem Slo- ključ i lo. da se priredi še en javni vencem in" Slovenkam, da priredij shod. Ta shod se bo vršil v soboto tramatieni odsek kluba " I.ii>e'*j22. maja ob 7. uri zvečer v dvo-zadnjo dramatično predstavo dne rani št. 1 Slov. Nar. Doma.
Na ta shod pa. rojaku rojaki-
29. maja v Kočesovi dvorani. Za-•etek ob 7. uri zvečer. Dasi je šele hibro nastopila spomlad, vendar | ter i mislite, da bi bilo dobro, ako tli daleč do pasjih dni. predno pa nastopijo, je dobro, da se vsi še enkrat snidemo. Za ta sestanek cele naselbine priredimo komično ur«« "Kdo je blazen": potem sle-li ples do polnoči.
Obenem opozarjam vse člane so računa po vdeležbi in izraženi kluba "Lipe", da se vrši glavna! volji na shodu. Ako niste bili na letna seja v nedeljo 'Si. maja ob j shodu. se j«* vas smatralo, da se 1.W popoldne v Alojzij V i ran to v i
nje. kakor tudi drugi Slovani, ka-
bi imeli zadrugo, pridite vsi". Ni treba misliti: A. bodo že brez mene naredili. Ali pa: A. bom že potem pristopil,. ako ho kaj. Tc zelo slabi izgovori, posebno pa za ta slučaj. Ljudsko mišljenje
Ivorani. Torej, bratje in sestre, vsi na se.io četrto nedeljo maja. kajti izvoliti se mora novi odbor za bodoče poslovanje. Z bratskim pozdravom
tajnik kluba "Lipe*\
Waukegan, 111.
Pretirana draginja ima te dobre posledice, da je delavstvo, ko je najbolj prizadeto, začelo misliti, kako si odpoiuoei draginji. Kakor hitro pa začne delavstvo samostojno misliti, pa že najde odpo-moč. da se ne pusti tako brezobzirno izkoriščati v nobenem oziru.
Za odpomoč draginji si je delavstvo začelo ustanavljati kon-sunuia društva. Ne samo med drugimi narodi, ampak tudi med Slovenci ima konsumna ideja vedno bolj trdna tla. Imamo že lepo število teh društev, od časa do časa se pa vedno še kako novo oglasi.
V tukajšnji naselbini Wauke-gan-North Chicago se je sedaj začelo s to idejo. Da nismo prišli do tega že prej. sta dva vzroka. Eden je ta. ker srno imeli veliko truda in stroškov s Slovenskim Narodnim Domom, drugi in glavni je pa. ker nismo zadosti razumeli te potrebe. V koliko je nas draginja izučila o potrebi zadruge, bo pa pokazala bližnja bodočnost.
lie -brifrate xa stvar. Nikdo si m mislil, kakor ste najbrž vi, ila se bo tudi brez vas naredilo, ampak večina je mislila, da se brez vas ne more nič narediti.
Zatorej še enkrat : Vsi na omenjeni shod! Povejte tudi Hrvati mi. Srbom, .Slovakom in drugim Slovanom, ko pridete ž njimi v dotiko, ila se bo vršil shod za ustanovitev zadruge, da rabimo tudi nje in da bo njim zadruga ravuotako koristila, ker so izkoriščani kakor mi. Vsakdo naj pa medtem razmišlja, kako bi se stvar napravila, da bo šlo delo bolje in hitreje naprej.
Prosimo tudi že obstoječe zadruge. ako bi nam pomagale v tem oziru. Kei* ne vemo naslovov že obstoječih zadrug, prosimo tem potom, ako bi nam hotele pomagati z nasveti. Zadružna pravila ali kako drugo pojasnilo hi veliko pomagalo. Ako bo stvar pravilno zaeeta. bo zagotovljen uspeli ter lw> v koris-t eele naselbine, v korist že za obstoječe zadruge in za tiste, katere se IhhIo šele ustanovile.
Vsa pravila ali kakpršnakoli pojasnila bomo na željo vrnili s pokritjem stroškov. Pošljite pa na »začasnega tajnika :
John Zakovšek. 1317 Wadswortli Ave..
Waukegan.
11.
Novice iz Slovenije
Peter Zgaga
Par vprašanj.
Kako je to. da iz*dekleta, ki je leseno kot kako teslo. ponavadi
postane stara škatlja ♦ * *
Kako je vendar to, da začne ženska ravno tedaj skakati čez plot, ko možu ohromijo noge
Kako je to, tla mož žensko tedaj nadvlada, ko mu podleže ? * t *
Kako je to. da je tista stvar, ki je ženski ravno prav. možu ponavadi predraga?
Kako je to. da škrbe ženske viečejo ljudi skozi zobe
*	a •
Kako je to, da ženska noče več videti moža, ko ga enkrat vidi v pravi luči?
*	* *
Rojaki so v naselbini vstanovi-li abstinencni klub. Zavezali so se z besedo iu prisego, tla ne bodo ničesar drugega'pili kot limonado. Vsak teden dvakrat so imeli seje 'Ji pili limonado. Pili so jo iz rjavili steklenic.
Nekega dne je pa zdravnik prepovedal nekemu člauif, da ne sme piti nobene pijače, tudi limonade
ne. —
Sel je zvečer k seji in predlagal : — Predlagam, tla zatiaprej pijejo vsi člani limonado iz pro-zormn belih stcklenie.
Se tistega večera je bil klub razpušecn, ker je izgubil vse člane. —
*
Prvi pot j" povedel oče sinčka iz mesta na kmete ter mu razka zoval razne naravne krasote.
—	Kaj je pa tisto tam ? — je vprašal sinček in pokazal na prašiča.
—	To je*prasee.
—	Kaj je pa napravil?
*	a *
Carranza nas jako spominja na generala Klueka. ki je bil sedemkrat v jet, osemnajst krat obkoljen in štirinajst k rat ubit.
*	• •
Skaza je v cerkvi tako strašno bizi, da morajo drugi mesto njega zdehati.
* » *
Sedemletni sin je bil iz zaprtega predala izmaknil par soldov ter jih potrošil za kendi.
Oče mu pride na sled in ga grozno nabije rekoč:
—	Kaj ne. s škarjami si dregnil v ključavnico, pa se je odprla.'
—	Ne, nisem, toda hvala lepa za svet.
iugnshnmttska
Ustanovljena 1. 1898
3KatuL ikiuuita
Inkorporirana 1. 1900
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
(Ami UradnlkL
PwxIaednJk: M1HAE1- ROVANŠM. GREGOR i. PO RENTA, Box 17«, BI«
Box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsed.: LOUIS BALANT, Box
10H PMr Avenue, Lorain, O. Tajnik: JOSEPH PISH LER, Ulj,
Minnesota. Blagajnik: GEO. L BROZICH, Ely,
Minnesota. Blagajnik neizplačanih onrtnin: LOUIS OOSTELLO, Salida, Cola
Vrimid Zdravnik.
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio Street, N. S., Plttsburgn, Pa.
Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, Box 480« Ely, Minnesota.
JOHN RUPNIK, S. B. Box 24, Export Pa.
Pi aval Odbor.
JOHN PLAUTZ Jr., 432-7th Atšl, Ow lumet, Mich.
JOHN MOYERN, «24-2Dd Are., DulntlS, Minnesota.
MATT. POGORELO, 7 W. Madison 8L, Chicago, I1L
Združevalni Odbor.
RUDOLF PEBDAN, 6020 St. Glall Avenfie, Cleveland, Oblo.
FRANK ŠKRABEC, 4864 Washington St., Denver, Colo.
t GREGOR HRE5ČAK, 407 == 8th AvC«
Nadorntld. JOHN GOUŽE, Ely, Minnesota. ANTHONY MOTZ, 0641 Avenne U.
So. Chicago, 111. IVAN VAROGA, 512« Natroaa Alley,! Johnstown. Pa. Pittsburgh, Pa.	' Jednotino glasilo: "GLAS NARODA"
Vas stvari tikajoče se nradalh zadev kakor tudi denarne poSilJatev naj se pošiljajo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj se pošiljajo na predsed-nlka porotnega odbora. ProSnje za sprejem novih članov in sploh vsa xdravj nl5ka_spričevala se naj pošiljajo na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom obilen pristop. Jednota postaje po "National Fraternal Congress" lestvici. V blagajni Ima okrog $300,000. (tristotlsoč dolarjev). Bolniških podpor, odškodnin, ln posmrtnln Je Izplavala že nud poldragi tnlljon dolarjev. Jednota Šteje okrog 8 tisoč rednih članov (iee) ln okrog 3 tisoč otrok v Mladinskem oddelka. DruStva Jed note se nahajajo po raznih slovenskih naselbinah. Tam, kjer Jih Se nt, priporočamo vstanovltev novih. Kdor fell postati član naj se zglasi pri tajnlkn bliinega dmstva JSKJ. Za vstanovltev novih droStev se pa obrnite Di glavnega tajnika. Novo druStvo se lahko vsanovl all Pla d Warn I,
a 8 člani
Ciganska nadloga v kamniškem J ir a «e niso inogli zasaeiti. Oba te-okraju.	šk<> ranjena so prepeljala v ptnj-
Za iln j i ea« se je v kamniški o-kraj priteplo i>bilo ciganov, ki so skrajno nasilni in življenju nevarni. Kakor ti je nekdaj rokov-njač prišel oblastno v hišo in zasadil gorjaeo sredi izbe ter pri tem razodel svoje tirjatve, ravno tako predrzno in samozavestno ciganski rod sfdaj v Jugoslaviji razodeva svoje potrebščine. Dočim navaden berač ponižno poprosi za navailne darove, kakor kruh. pšeno. ješprenj ali kaj slič-nega, vzame cigan revolver ali pa puško v roke in zahteva špeha. mesa. masla, smetane itd., ali -pa jrrozi celo s požigom. V Zalogu pri- Komendi so cigani nekega mo-
ško bolnišnico, kjer je žena že n-mrla, on pa se bori s smrtjo.
V Lipnici prijeti mariborski vlomilci.
1'recl pratkim so ukradli trij«-lički posestniri Rošker v Hnben-bergu pri Špilju 14.000 avstrij-i kih in 101*0 jugoslovanskih kron ter .pobegnili. Pos*»stniei sc jo posrečilo izslediti smer. kamor so jo pobrisali, ter naznanila celo stvar orožuišt vu. kateremu sc je v Lipnici res posrečilo aretirati mizarskega pomočnika Viktorja Tanu-da. peka P'ranca Miknša tor ključavničarja Karla Werner j a. vse tri iz Maribora. Xa orožnlski ]»o-
ki*ga krvavo pretepli. Sploh so staji so tatvino priznali, denar so
menda Zalog. Dobrava. Lahov .'e. Xasovee najbolj živahen delokrog
imeli še v<>s pri sebi. ter tudi izpovedali. da so v.Jugoslaviji iz vr-
teli razbojnikov, pa jih tudi drug- šili več tatvin in vlomov, radi ka-je ne manjka, ker se jih ljudje terili so bili zaprti, pa so iz zapo-boje naznaniti, orožniki pa men- ra pol>egnili. Ker niso imeli za da nimajo ukaza preganjati ciga- potovanje potrebnega denarja, so ne. ker v tem oeiru ničesar ne si ga preskrbeli pri omenjeni po-
st ore. Dolžnost vlade je. da kaj
sefttniei v Spilju. Tatove so pre-
ukreue zoper to cigansko nadlogo.'peljali v zapore v Gradec.
Straaen zločin.	> Tatvina medenine na topovih.
V Orešje pri l*tuju je prišel na i Veneene Blodnikar. kmet iz veliko soboto k zakonskima Ko-jKrašnje. je bil aretiran, ker je larič nek njun sorodoik. Prosili skušal prodati večjo množino mejit je. da bi smel ostati pri njih;denine. katero je odvijal z ita-čez praznike, kar sta mu oba do-jljanskih zaplenjenih topov, stoje-volila. V ponedeljek zjutraj, kolčih na polju za glavnini kolo<!vo-je šel Kolarič v hlev živino krmit,from v Ljubljani, je pa stopil "sorodnik" za njim
in ga s sekiro dvakrat udaiil po'Varnost v Kranja je *elo slaba, glavi, da se je nesrečnik nezave- Ko je porota oprostila tisti sten zgrudil na tla. Nato je zloei-iStražmeanki. ki sta kradli sita. je nee zaprl hlevn« vrata in šel v so- zavladalo v krogih tatov veliko 1h». kjer je našel njegoro soprogo veselje. "Zdaj ''orao lahko kradli in jo istotako udaril dvakrat z o-,brez skrfci!1' so kar glasno kri-strmo sekire po glavi, da je liajeali v raznih gostilnah. In res so mestu obležala. Pobral je ves de-i izvedli drzen vlom v trgovino Jo-uar. ki sta ga imela Kolarieeva inlžefa Logarja, kjer so odnesli ma-
—	Bik — ]>ravi gosptn.1 gospodu. s katerim se trčne na vogalu.
—	Oprostite, oprostite. — se izgovarja drugi. — Včasih sc že
pripeti, da sc dva treneta. • * •
Xewvoriki slovenski slamnikar-ji bi radi spravili iz svoje organizacije vse jude. Xa vse načine si prizadevajo, pa ne gre in ne gre. lr. tudi ne bo šlo toliko časa. dokler ne bodo dobro plačali kakemu jndu, «la jim bo pomagal. • • •
Med vsevednežem in vscznalccm je jako velik razloček.
Država SHS. ali Jugoslavija?
"Jugoslovanska Obnova-Nji-j Peter Osvoboditelj, ko je takrat vu"' priobčtije na uvoilncm me-i v Xišu razvil sveto zastavo svo-stu članek z naslovom "Jugosla-jbode vsega naroila našega jezika! vija". Članek je napisal Ivo de Ne. ni to Velika .Srbija, ni to Ve-Grisogono. V članku zavzema lika Hrvatska: to je Jugoslavija! (Jnsogono za to. da se odpravi » - jSrl.i. Hrvati in Slovenci so so daj uveljavljeno službeno ime na- >:ečno ujeilinili v državnem ozi-ae države ''Kraljestvo Srbov, lir- m ali ujedinili so da postane-vtov ill Slovencev"in se nado-|jo «*dt-ii jedinstven narod. Enemu ; nest i s imenom Jugoslavija. Svoj! farodu je potrebno samo eno ime. predlog pisec prav spretno ute- Lden. edinstven narod, ali moro nieljuje. V s\ojih izvajanjih pra- trpeti ineje. ki jili j.- udarila tuja vi med drugim: Eno državno ime (sila. da ta narod oslabi z razjedi-" Država Srbov. Hrvatov in Slovence*' že imamo. Toda ne na temeljil avtentičnih izjav, marveč tudi po splošnem pojmovanju. ki se javlja tako v publicistiki. kakor tudi v javnemu mišljenju. pa niso to ime nesporen zna-1istina, Jugoslavija je pečat na čaj p rovi z orn osti. [n zares kn.j najjtužne čase. n;>. fjoli egoizem. -Jugo-pomenja to ime? Da je naša ilr-žava sestavljena iz treh plemen, ki imajo tri imena. To je vse, ali
to je tudi malo. Vprašamo: Alijčase. Jugoslavija je prag k nove naj bo država samo suha aritmetična konstancija. da tvorijo to državo Srl>i. Hrvati, Slovenci ? — Ali ni bole. ali ni lepše, ali ni kf>-ristneje. da to državno ime pouči vsakogar s samim svojim zvokom, da so ta tri plemena ne samo eden narod, marveč, da tudi hočejo vi bodoče ostati eden narod, narod jedinstven, i.ariKl v vekov veke lierazdcljivo iijedinjcnjc ?! Vprašam nadalje: zakaj ne utisneino, ;iko je nain to samo mogoče, že samemu imenu viden pečat državne misli, s katero so bili skozi stoletja navdahnjeni naši najizbranej-ši duhovi, one državne misli, ki so jo s potoki krvi oblili naši naj-plcmcnitejši borci* Naziv "Država Srbov. Hrvatov in Slovencev" je zjrolj neke vrste fotografija. Koliko umetniške matematične hladnosti je v tem imenu! A mi tolikih stoletjih
njenjeniIn /ato trdim, da je na-amo y, i v ■(JugoslavijaM ne samo naj-priklatinejši. marveč da tudi naj-verneje ixlgovarja misiji, ki jo mori vršiti naša država v knltur-r♦•m tekmovanju. Jugoslavija .jo
sla vija je zaveza ljubezni, cvet pobrat Lml jeneira truda. Jugoslavija je ključ iu vrata v svetlejše
mu delu. k novi zgodovini, v nove slavo!.... Pokleknimo tudi mi pred jrloboke temelje naše države in zakopljemo globoko. boko stare mržnje in stare strasti. Po strašnih pi^tresili najstrašnejše vojne je jeribonska t romba sv«»-l.ode razrušila plemenske mrtve ziiline in iz morja plemenite š<; puhteče krvi je zasinilo novo silno soliicc: ime inn je JugosIa-| vija".
nad 100,000 kron. R«»|>arji so bili še tako predrzni, da so pisali Lo- potrebujemo po garju še dopisnico: "Blago smo potrtosti in razdvojenosti mnogo vzeli, o Velikinoči pridemo po denar." Varnostni organi so neumorno zasledovali tatove in dognalo se je. da je bilo skrito ukradeno blago v divje romantičuo ležečem kopališču ob Kokri. Xekaj osumljencev so zaprli. Kranjčani so zelo prestrašeni pred tatovi. Ker sedanji varnostni organi nikakor ne zadoščajo, vsi pošteni ljudje žele. da dobi Kranj ekspozituro polieijskega ravnateljstva v Ljubljani.
Is preiskovalnega zapora ispu ifeu.
Državno pravdništvo je ustavili* kazensko preiskavo proti Vit-ku Mejaču, Pavlu Erzinu in Ivanu Vrečku. ker so zastopniki prizadetega zavoda izjavili, da zavod kot tak ni oškodovan. Kakor znano. je bila trojica svoječasno obsojena zaradi veriženja z moko oil državnega centralnega urada zii|»er verižnike.
Ukradeno mlako.
topline, potrebujemo blagotvorno kemično amalgacijo. Prav dobro vem. kakor vedo to tudi ilnigi, da bo vsako skupno ime naletelo na odpor. Toda odpor, ako ni upravičen ali ako ni upravičen v vseli svojih konsekvencah, ta odpor je za to na svetu, da se tra premaga. Mi bomo to poskušali poskušali bomo s srcem, polno ljubavi. z mehko roko, toda zavedajoč se veličine končnega zaželjenega cilja. Sreča in moč domovine poleg vsega in nad vse! Odgojen. da spoštujem iskrenost tudi napram samemu sebi. izjavljam takoj, da je n-oje giloboko prepričanje, da je nam najpriklailneje ime: "Jugoslavija____ Jugoslovani so bili
najodličnejši sinovi našega naroda. Neumrli viadika Peter, veliki državnik Mihajlo, širokogrudni Strassmayer in idealni Gaj so z enako ljubeznijo in z enako toplo pieteto objemali vse sinove tega jedinstvenega našega naroda. Ti
nekaj oMeke ter izginil. Do sedaj ni)fakturnega blaga v vrednonti.trov mleka z vozička.
Alojziji Kocijančič iz Vižmarij orli niso priznavali niti zgodovin-je bilo v Ljubljani ukradenih 6 li-'skih, niti osvajalskih pravic. Te
J Sokole pa je posnemal naš vladar
Za tehnično ljudsko izobrazbo.
Na Dunaju sc j«' ustanovila 'Svobodna zveza za tebniCno Ijud--V.t> izobrazbo", v kateri so zastopane vs.- te'.ni'-ne organizacije in zavodi, pre lv>em lelmiena visoka :'sla in tehnični muzej. Predsed-1 :iik inž. <ir. W. K. Exner. I)ni-štvo !>o«*e izpolniti veliko vrzel v t splošni izobrazbi ljudstva z oziram na tehnične vede in znanje o tehniki, rudarstvu, kmetijstvu, gozdarstvu in dr.. izdajati posebno glasilo "Tehnika in Kultura", ustanoviti lasten arhiv filmov, knjiir itd.
Knez Nikolaj Esterhazy umrl.
Iz Budimpešte poročajo: Za kapjo je umrl na svojem gradu knez Nikolaj Esterhazv v sijirosti .'»I let. Pokojni knez se je le malo pečal s politiko, posvetil se je le svojemu gospodarstvu. Bil je najbogatejši maernat odrski in je posedoval IMAM) johov zemlje.
BUCKEY
pomenja kakovost garantiran stoprocentni čisti slatini ekstrakt hmela in stroj za ,maše-nje steklenic vse to se dobi pri:
JAMES CONNOR 24 S. Illinois St. Indianapolis, Pilite v slovenskem j
f

-
V



v
Na posetih v Češkoslovaški
Bratislava na Slovaškem.
Ilirija oživljenja - Jugoslavia.
Stremljenje, kako naj bi *e uredile posamezne evropske države, da bi se uresničile narodnostue težnje, da bi dobilo ljudstvo pri za-konodajstvu zajamčenih ustavnih pravic. to j«' vsebina politične zgodovin** izza dunajskega kongresa pa do tlanšnjih dni. Da. vsi' naslednji dogodki do današnjih dni so se razvili jkxI vplivom tega stremljenja; povsod >o jeli zahtevati narodi ustavnih pravic, bodi si j za višje in srednje. btali si za vse sloje; narodi pa, ki so bili dotlej razkosani in brezpravni, so težili za nartalujm in državnim ujedi-T' jen jem. N.iroduostue m ustavne ideje so zbudili na evropski zemlji Fraucozt. Že začetkom francoske ^evolucije j«* pozival kor.vent
Pred nami se j.- razlivala lepa bil slavnosten vhod v grad. Stolp ■•iruka Donava in po nji so pla-:j»* zdaj star in deloma že razpa-vale ladje a češko-slovaško zasta- da. Še nekaj korakov iji na vrliu v o. V pristanu je zelo živo; tu se smo. Pred nami sc dviga velikan-ra/-klada in naklada. .Nabrežje je ska razvalina: Bratislavski grad. široko in lepo urejeno, ob njem Leta 1811. je pogorel. I ti I je drugi se dviga nekaj lepih poslopij j kraljevski grad na Ogrskem. Zgo-njimi je palača, ki so jo tik'relo je vse. kar je bilo v njem: in pred vojno dovršili Madžari kotjtu je bilo mnogo spominov iniViie zatirane narode, o l** ta je jim pomoč, da naj si iz vojn je jo svobo-' jj« ivak oH«-.iski d<>ui; danes j«- to dniK<»ceiiosti. Od takrat sloji takojdo in državno samostojnost na narodni podlagi, in v is t in i je itali-
vladna palača.
Iblo je precej živo po hodnikih
in razpada. Čudil sem se. tla ga:jansk kraljestvo Napoleonovo vzbudilo v Italijanih hrepenenje po Madžari niso popravili, saj zidov-j združenju vsega , naroda v eno samo državo, v kateri hode zopet m st> plina h. ko mho vstopili, je stoji v eel<»ti. h- strehe injevetla veda in umetnost, poljedelstvo olu-t in trgovina. Tudi nem-Tiil i pri vIi-kIu smo \ Li nekajstropov ni- več. Mogoče bo novi ško narodno idejo je neposredno ju pač nehote ojačil sam Napoleon.
ko je podanike mnogih malih nemških državic oprostil njih malo-vrednih vladarjev ter jih združil v večje države. Hipoma m> se tedaj razširile Nemcem dotlej ozke meje domovine iu utrjevala se ji-med njimi vedno bolj rodoljubna misel, kako lepo bi bilo. ako bi,
protiutadžarekih plakatov , ki so j gospotlar vrnil uiestu zopet njena per je ni proti madžarski ayrita-jgov stari grad. Razgled po mestu eiji mod slov a» kun ljudstvom, m p.. Donavi je zelo obširen — Slike na priproftt način kažejo,)na juuu pa se vitli široka ravui-kuko vabijo Madžari Slovake z le-j na: Tam hi <šlapot proti Jugoslft-pltni obljubami k sebi. da bi jilt j viji.
bili vsi Nemci sinovi ei:e same. pa velike domovine. Celo zatiranim 1'oljakom je zasijalo i panje* da obnove staro i^uljsko kraljestvo.'
ULiurli potem /."pet izrabljati. Vi "Tam vidite, tri kilometre odli- - •	r»	t« i • -i	i	.
f	... , i .	.	. .	,	t' spesni nastop Rusov proti Turkom je priboril (»rkom zlato pro-,
t« >t "ii.i ,tori . slovaška r,-k.-. pri <mi v^i j.- madžarska , r . . - . .-. i i	- i- -i -	.
,,	. .. ,	si ost. ia uspeh je zoudil Srl»e. da so se zaceli gibati m se s siLo opro-i
vlada mnogo vec nego mi v 1 "rek- meja. . . * razlaga naš spremi je-
luurju. v I tački in llaiiaut. Dobili valeč. * K<> s'» nas napadli Madža-miio nekaj tovrstnih brošur, ki sojri. so vrgli naše vojake prav v to
prav srečno izdelane ni tudi naj-pri prost cjšetnu človeku lahko razumljive.
Slovaška ima danes svojega ministra in svojo vlado nekako ta-
MJW
vlada. Minister dr. Šrolair je Slovak, ki je mnogo storil za osvobojen je Slovakov, liil je za čaaa
jfoH.'avo «>b Donavi. Zdaj stoje tam: vidijo se žice...'*
lies, tam so madžarske straže Tam sko/i hi šel koridor, tam v to smer so one hrvatske vasi in tam kakor je uasa pokraj i itak a' naj »rej jc Prektaurje.
<MšJi smo v mesto, ker je bil že čas k obedu. V vladni palači se je zbrala tr. da-i na obed velika pi-
pro-
stili več stoletnega rut-škega jarmu. Iskra ;*te narodnostne id*je je radia tudi med uho<.'i slovenski narodič in je zanetila znova ;»j;eiij rodoljubnega navdušenja, ki ga je bil že veliki Napoleon užgal, ki; pd ni ugasnil več.
Dne 14. oktobr:' IsOU je sklenil Napoleon v Sehoenbrnunu mi-1 lovno pogodbo, ki j-.' bila za Avstrijo prav pogubna. Napoleon, ho-j teč staro in bolno drživno trajno oslabiti. češ, da se mit lie I hm!" mo-j nikdar več upreti, ji je neložil ogromno vojno odškodnino in!
prt, ker je zahteval narodni jezik v ljudski »oli. Ob fasu deklaracije se je Imrd za skupuo češkoslovaško deklaracijo, po prevratu je bd član prvega kabineta iu je postal prvi slovaški minister. Naš govornik ga je ^»ozdravil kot mu-ki se je s vent o boril za svoj "arod. Minister nas je pozdravil kot drage goste na slovaških tleh. ki so bila doslej slovanskemu potnik u skoraj nedostopna: ]>o-nudil nam je natančneje informacije o slovaških zadevah. Nai jh>-govor je trajal nad eno uro. (ro-vorili siuo o šolatvu. o madžarski agitaciji, o župniku illinki. Slovaško Sn »1st v o je bilo popolnoma
pomadzarjeuo, danes iiaa nad
4'Kni narodnih šol. Ha/ume se, da manjka učiteljev. Isto je K »red-njiuii šolami. V Bratislavi bo slovaška univerza. -popolnoma lua-tlža ka domačih uradnikov, je bilo treba nastaviti Cehe. Madžari so seveda storili vse, kar m> mogli da bi si redili te lepe k-aje. Denarja ni bilo šk«»tla. Ray.mere na Slovaškem so bile take, da so mogli upati celo na u*peh. Izrabili so za to kulturni t>oj. Plačali ho kanonika Jehličko, ki je reuegat, da je šel agitirat za Ma<džare. Domače razmere so nanesle, da se je obrnil tudi znani župnik HlLnka proti češko-slovaški republiki.
*'Sicer pa", je rekel minister Srobar, "vaša 4M»t vas bo vodila med naše ljudstvo, tam se prepričate o vsem."	|	—--
I Vi nas so nekateri rekli, da Mesto Znjomo na Moravskem s 111 o sli gl«*dat 1'otemkinove vasi | ima čisto češko okolico. Vkljub
vzel celo tretjino dežel. Solu»igrad iu kos <rorenjt* Avstrije je pri-klopil Bavarski, večji del Galicije veliki vojvodini Varšavski, nanj-j ši del pa Rusom. Najhuje pa je zadela Avstrijo izguba vseh pokra- j -ana družba. l*ri pozdravnih go-lj;n okolo -Jadranskega morja, namreč Gorenjega Korotaua. (joriške. vorili se je (glasil tudi francoski j Trsta. Kranjske in Hrvatske do Save; sedaj je bila popolnoma loče-general Mittelhauser, ki je govo- na od morja!
ril tudi o našem korklorju in je napil Obrambni zvezi Cehoslova-*ke in Jugoslavije. V našem imenuje kapitan Starčevie imel francoski govor, v katerem je povedal nekaj resnic, ki so bile živahno pozdravljene. Da, v Bratislavi se čut i, kaj pomeni pot na jug.
Dr. Ivan l^ali. (Op. ured. <J. N.: Bratislava se danes imenuje bivše mesto Požun. ki se nahaja tik avstrijske meje; na zemljevidih ga viditč označeno z madžarskim imenom Pozsonv ali pa z nemškim P~e*»sburg. Ime Bratislava ni novo. .sedanje, mesto se je namreč tako imenovalo že pred tisoč leti. fib času prihoda slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda, ko je še obstojala veliko-Cradi s.» bilii moravska država. Ko je ta raz-ki. Ker manj-j padla. kot danes avstro-ogrska država, in so Madžari s pomočjo Nemcev zavoje vali slovaške pokrajine. je mesto Bratislava izgubilo svoje ime: Madžari so ga imenovali Pozsoav. Nemci pa Press-burg- Po sedanjem razpadu avstro-ogrske monarhije so Slovaki; dali uiestu zopet njegovo starodavno ime Bratislava. >
Iz teh dežel, kalnim je pridružil še Istro. Dalmacijo. Dubrov-
Vojvodinja tie Galliera jo j<? svc>-je dni podarila avstriskemu cc-jsaru. V Carigradu, v Rue Tom Tom, stoji velika veleposlaniška palača bivše avstrijske monarhije. K tej palači spada tudi prekrasna vila s prostranim parkom v Jenikej. Prava lastnina bivšega avsro-ogrskega cesarstva v
•Berlinu, dočim je bila londonska i
j palača najeta za H9 let. k.'r na Angleškem ne sme tujec nobenega i zemljišča kupiti. Tudi palači v Mad rid ru in Washingtonu sta dragi stavbi. Velcptrslauiško palačo ]>ri Sveti Stolici je zaplenila kakor znano — italjanska vlada. Druga palača pri Kvirinalu je precej manjš<i. Tokijn je bila avstn^-ogrska palača v lakoiiacuo-vanem "gradu". Vse navedem* palače so vredne	tako trdi/,o
strokovnjaki — okrog ti milijard avstrijskih kron. Da pa IhkIo mogle prodati, je treba dovoljenja in nasledniških držav.
V Bosni in Hercegovini
j«- izmeti 1UO ljudi >7 takih, ki ne znajo ne pisati ne brati. Posledica kulturnega delovanja bivše Avst ro-Ogrskc.
Izobrazba med Čehi in Slovaki.
Ta dva naroda, ki sta sedaj združena v- eni državi, sta zelo različna glede izobrazbe. Med Cehi je le 1 odstotek i čitauja ill pisanja nezmožnih . thičilii jc med Slovaki S3 odst. Posledica madžarskega zatiranja.
Raznoterosti
nik in Pusto dolino, jt; ustvaril Napoleon novo države, ki naj bi bila > Znani newyororiki dobrotnik Nathan Straus, ki je zopet daroval
"trdnjava, postavljena pred vrata dunajska" — kraljestvo ilirskih	$100,000 v zdravniške svrhe,
Urouovin. kjer so bili prebivalci iz večiue Slovenci in Hrvati, le od IJenza do Beljaka so bivali Nemci, v primorskih mestih pa nekaj Italjanov.
Prvikrat je tedaj narodni jezik neneinakili li&rdov —• Hrvatov, Moveneev in Srbov - zavladal v šolah in prišel v veljavo pri ura-iT^ka anekdota o modrem sod-'sebna podjetja kar najhitreje lah-dih. Kaj čuda, da se je zbudila tudi med slovenskim narodom zavest,!	niku.	iko priredila za delavnice ter bi se
da je prejel tudi on od Boga. svoj jezik, ki je naj prist ne jši izraz na-' Turški ribiči so bili na lovu. Kojzopct okrepilo industrijsko ;*:ivlje-tKlnega žit ja : in vzklila je v mnogih slovenskih srcih nada, da si'^ se vračali domov, je eden iz-j nje. Na drugi strani bo pa drža-
med njih opazil, da mu je nekdo: ba izkupila ju i tem jako lep-? de-izmed njih ukradel mrežo. Nihče^narje. zakaj svota za doslej pro-
ial znaša že več kot
tudi Slovenci pribore doctojuo mesto meti evropskimi narodi ter takLsto obnove slavo svojih pradedov. To je bil začetek narodnega
preporoda slovenskega, ki ga je tako oduševljeno pozdravil naš pr- i;i hott4 priz„ati tatvine. Tedaj je i dani materij
vi pesnik Vodnik v veličastni 'Mlir'ji oživljeni"' in ki so ga med na-jjal sotlnik vsakemu eno granato-;3l>0.0(X).000 funtov, otl katerih od-mi povzročili oni Francozi, ki so nastopili tedaj kot zastopniki in|vo vejieo J1U dmn Vejice so bile'pade na nepotrebni materi jal 19."> apostoli svobode iu ujedinjenja narodov. Pred dobrimi sto leti sojenake velikosti in sotlnik je pri- milijonov funtov šterlingov. Dru-spozuaii predniki sedanjih Francozov važnost llije — trdnjave, po- pomnil tla bo zrastia ona. katero'gi velik del nade na volno in ko-stavljene pred vrata dunajska. Toliko bolj morajo potomci svobodo-jima tal Naslednji dan so zopetjž,-. za katere se je iztržilo že 125
prišli s svojimi vejicami, a glej. j milijonov funtov. Svota 19j mi-sodnik je precej proglasil naj-! lijonov šterl;ngov se bo porabila mlajšega ribiča za tatu. Tat jc deloma v zmanjšanje vojncira
dolga in deloma v olajšavo dav-
ljubnih prednikov spoznati pomen ujedinjenja vseh Slovencev. Ilr vatov in Srbov v Jugoslaviji, v močni trdnjavi, postavljeni pred vrata dunajska in madžarska — kot svoji naravni zaveznici. Opo-loke, ki jo je naredil veliki Napoleon s svojimi Francozi z ustanovitvijo Ilirije, ampak jo bodo še spopolnili in s tem tudi sebe o-krepili.
se pritožujejo proti češkim nasilstvom
irredenta
m
Na dveh straneh.	Ilir. Komisija, ki je-pregledala nje-
Geueralni civilni komisarijat v gove račune, je ugotovila, da jc
in tla smo dobili na vtKiilnih mestih enostranske informacije. Na-daljna |M>t Slovaški nam je pokazala razmere popolnoma neprikrito in smo se o vsem lahko na licu mesta prepričali. Zato je bile nepotrebno razburjenje, ki je »loma nastalo zaradi nekega »lučaja, ki se je doigrat v Bratislavi. Pa o tem drugič.
(Klšli smo si ogledovat mesto. Po zanimivih starih ulieah z raznimi zgodovinskimi napisi, (»kraški iu portali smo prišli k veličastni cerkvi sv. Štefana, ki htoji na vzvišenem kraju iucd starin
temu se je v mestu samem držala na površju nemška klika, ki je z vsemi sredstvi delovala na to. da i:i dobe Cehi v občinskem svetli nobenega zastopnika. Sedaj je če-l oslovalaka vlada nastopila pro ti tej kliki iu odredila, da se naj takoj izvedo občinske volitve po predpisanem volilnem redu. Nemci vedo. da jim doneso nove volitve siguren poraz. Zato kriče na vse načine in očitajo vladi, da nastopa nasilno in protizakonito z o-čitnim namenom, da spravi mestno upravo v češke roke. Nemci
skimi poslopji in priča s svojo no- pravijo, da so Cehi v zadnjem pol-
traujostjo in zunanjostjo o svoji častitljivi starosti. Mogočua gotska stavba iz davnih vekov, ki je doživela mnogo zgodovinskih dni. <M cerkve se vzpenja pot navzgor na grad. Seveda tik ob cerkvi ob vzmwju gradu je židovska kolonija h sinagogo: saj poznate one male zanemarjene hiše. kjer gleda navadno skozi vrata sključ«*-na židovska postava in otroci posedajo po tleh. Najbrže se jim je dot»ro godilo tu v zatišju sv. Ste faua. Saj so pravili, da je pod krono sv. Štefana mnogo svobode. Oika skalna pot nas vrni i ob malih hišicah navzgor. Zdi se nam, k*»t da ho te stavbe pril«»pU«*,1<' skale; stoje tu že uinogo. uinogo let. Imajo zanimiva pročelja Druga vrli druge čepijo tu ob ozki l>oti na grad. Nekoč je tod mimo hodila visoka gonpoda — danes
Trstu je izdal nastopni odlok: Od 15. aprila naprej in do nove odredbe se ne bo smel izdajati več kot na dveh straneh noben Ust. ki izhaja na zasedenem ozemlju, bodisi vsak dau ali vsaj štirikrat na teden.
Izpuščen iz internacije.
V Bel grad je prišel dr. Josip Cordelazzo. bivši podpredsednik
vojaški erar oškodovan za 6 mi-Ijonov lir.
Italjanski očitki Clemen-ceau-u
"Idea Nazionale"' dolži o priliki, zadnjih pogajanj glede Reke. dalmatinske vlade, k^ je bil ob Ja je CIomcneeau hote aii 1!ChoU
potvoril sklep mirovne konference, vabeč Jugoslovane, naj priznajo Ileko kot neodvisno državo
prav rat u imenovan v Narodno ve-če. Dr. Cordelazza so obokupaciji Zadra po Italjanih odvedli kot talca v Italijo in je bil tam inter-
PROŠNJA.
Cenjene rojake v I.a Salic iu De Pue. 111., ter po drugih krajih prosim, ako jc komu kaj znano za
JAKOBA KOSTREVCA. duma iz Dobrove pri Škocjanu na Dolenjskem. V Ameriki biva že "JJ let iu že ni nič pi-al nikomur od leta 1JU:{. Zanj bi rada izvetlela njegova žena Neža Kost reve. stanujoča v Rožni dolini štev. l.Uj pri Ljubljani, ter njegova dva sinova Alojzij in Ludvik, živeča pri materi. kakor tiuli jaz njegova pastorka rojena Marija Barič iz Dobrove pri Škocjanu. Vljudno prosim, ako je komu kaj znano o njeni, da mi sporoči, za kar se mu srčno zahvalim. Moj naslov jc; Mary Recel. Box l'H». Canous-burg. Washington Co.. Pa.
priznal dejanje. Izdala ga je pri-rezana vejica, ki jo jc prirezal, kov. Na Frani oskein je še zdaj za
meneč, da bo zrastia.
Raztreseni Ampere.
V septembru 1806. leta je prebral slavni francoski fizik v pariški akademiji znanosti zanimivo poročilo o svojih najnovejših izumih, na kar je zapustil kateder. Ko pa se je hotel čez nekoliko časa spet vrniti na svoj prostor, ga je našel v svoje veliko iz-
J.") do 30 milijonov šterlingov voj-nego materijala kmalu po sklc-l .jencm premirju znašala skoraj milijardo.
Škof Mahnič zopet v domovini.
"Večerni list*' poroča: Pred kratkim je goriški komisar Go-l.iri uradno obvestil goriškega nadškofa dr. Sedeja, tla je iz Rili, a sprejel brzojavko, da se škof
nenaden je zasedenega. Jako pzlo- jfahnie s spremstvom vrne preko voljen se je obrnil proti Geof-|(ior5c,. na svoj	,la otok Krk
frovu Saint-Hilaria. predsedniku Komisar jc naprosil nadškofa, naj
-	ii-i	v • pod patronatom Lige narodov. —
n j ran nekoliko mesecev. Na poziv * *	. , ,,
jugoslovanske vlade je prišel se-jKllkor trdl	^^nale t se-
daj v lic Igrati, da prevzame važen bil 1^ takrat» ^ ^ sredl Ja'
r.uarja t. L, obmil Nitti pismen<»
ci ru trem letu izgnali iz Znojma nad 3o.0l)0 čekih prebivaclev in jih nadomestili s Cehi. Nadalje *o baje Čehi dali volilno pravico 4000 češkim legijonarjem. iz volilnih imenikov pa so izčrta!! več sto domačih Nemcev. Za nasilstvo označujejo Nemci tudi to, da volijo z Znojmom tudi predmestja, ki bi že zdavna morala tvoriti eno upravno snoto z mestom samim. Seveda so te pritožbe dioeela neupravičene. V Zuojmu je bilo na tisoče nemških priseljencev, predvsem uradnikov, ki so bili naj-ječja opora znojmskoga nemštva. Ako je vlada te elemente, ki so umetno vzdrževali nemški značaj znojmskega mesta iztirala. je postopala docela pravilno. Sicer pa niso Nemci prav nič upravičeni «la očitajo drugim naaibttva, ko
resort v ministrstvu za konstitu-anto. Cordelazzo je znan k>>t odličen strokovnjak v upravnih državnih poslih.
Italjanako nasilje.
hodi le radoveden potnik. Sredi w> sami bili mojstri v tem pogle-
uo Clemenceaua in ga opozoril, cla je bilo glede Reke sklenjeno samo to dvoje; ali Reka pod italijansko oblastjo ali pa Reka neodvisna in suverena država. O Li-Ko se je na Reki zvedelo o veli-Vi narodov ni bilo govora. Vsled častnih manifestacijah, ki so se tega je Nitti v qmenjenem pismu dne 11. aprila vršile povsod v Ju
akademije; "Gospod predsednik, moram Vas opozoriti, tla se je nekdo. ki nima iu prav nič opraviti, semkaj priplazil; sedi na mojem prostoru". Predsednik je mirno odgovoril: '"Motite se, dragi kolega. oseba, k« jo imate v mislih, j" kakor mi član akedemije zna-i ^sii". — "Od kdaj pa, če smem vprašati.*" -— "Od nivosa (snež-neiri- meseca) šestega leta republike". je pripomnil tuji gospod, vteknivši st^ v razgovor. —v kakšnem odelkn. če smem vprašati?" — "V oiltlelku za mehaniko. dra«fi kolega", jc tuji gospod odgovoril z nasmehom. — "Pa i.iei.da vendar ne", je povzel naravoslovce, vzel koledar v roko. ga Haglo odprl in bral poti nave-
pričakuje Mabniča. ga sprejme in naznani čas odhoda, da mu preskrbe ladjo iz Opatije. Mahnič pa n! prišel v Gorico, mar v c se je na svojem povratku ustavil v Trstu. Mahniča spremlja njegov kancler .Polon i jo, ki jc bil — kakor škof Mahnič — nail eno leto interniran v Italiji.
Suho Grozdje
importirano iz starega kraja
22 centov funt. Boksa 50 funtov $11.00
Posebne cene na veliko. BALKAN IMPORTING CO
51 53 Cherry Street New York, N. Y.
Z naročilom pošljite v naprej.
SVARILO
goslaviji za jugoslovansko Reko. je zavladalo med prebivalstvom veliko veselje, ki pa ni moglo priti do izraza vsled D 'Annuitzijeve-ga terorja. V neki gostilni se je o tem razgovarjala majhna jugoslovanska družba in nekdo je izjavil, da bodo Reč an i tudi ae-osvo-bojeni sedanjega neznosnega stanja. Komaj«je to izjavil, že je bilo nekoliko oseb aretiranih in izročenih na nemilost znanega najbrez-dušnejSega i kopanja italjan-skih okupacijskih oblasti.
Prijet italjaaaki major.
V Trstu so zaprli italjanskega majorja Ducea Sierenleja, povelj-
prosil Clemenceau, naj pomoto	dnevom; "Napoleon P.ona-
popravi. ker gre edino le za for- Lart,N ,Man akademije znanosti, je malno stvar. Ako se to ne bi zgo-1 iy.vol.ien v oudelek za mehaniko".' dilo. bi imel Nitti samo otežkoče- j Ampere, sc je jel ves prestrašen no staliče pre<l itiAjanskim par-Ugovarjati eeš. da je tako prišel
Liitnik trinadatropne hiše — berač.
V Zagrebu berači na uliei raož-ki, ki je lastnik trinadstropne hiše. Pa bi vzbujal več usmiljenja, se opira na dve palici, a je popolnoma zdrav. Policija je tega čtid-nika avtomobilskega parka. Imelj"'?« "berača" že večkrat kazno-bi prodati nepotreben erarieni|vala radi beračenja, a zaman. Se-
i se nam pokaže stolp kralja'du v času. ko ko imeli zasjorobo avtomobil za 506,000 lir, prodal 4aj epeearjajo listi nanj javnfst.
lamentom in to toliko bolj. ker že nevtralizacija Reke sama na sebi vzbuja v zbornici nezadovoljnost z ozirom na strategično obrambo italjanake obali.
(Karvin jva vrata), tu jc ie od zgoraj.
g* J*
.JL
prodal i 4aj e« 12.00ui«Uaui
ob vid. da ni cesarja poznal. — "Da. da. tako je", se je pošalil Napoleon daJje. "ako kdo svojih kolegov ne obiskuje. Še nikdar vas nisem vnlel v Tuillerijah; ali jaz vas bom prisilil, tla boste prišli k meni. Jutri ob sedmih bom pričakoval k obedu." Naslednji večer je sedel cesar otl sedmih dv^ celi uri ter čakal na Ampera, ali ta je čisto pozabil na poziv.
Prodaja vojnega materijala.
Angleška vlada bi rada prodala i*epotrebai vojni materi jal, kakor
Bivše avstrijske poslaniške palače.
Dunajski Narodni svet je sprejel predlog prodati palače, ki so bile v tujih deželah sedež avstro-ogrskega diplomatičnega zastop-siva. V prvi vrsti pritlejo v poštev palače avstro-ogrskega veleposlaništva v Berlinu, Petrogradu, Parizu, Londonu. Madridu. Carigradu, Washingtonu. Tokiu, potem dve v Rimu (ena pri Kvirinalu in tirujra pri Vatikanu). Sama poslaništva ali ostali diplomatski zastopniki avstro-oinrskega cesarstva so imele svoje stanovanje v privatnih hišah izvzemši nekaj primerov (n. pr. Haag. Peking itd.), kjer so zanje kupili posebne hiše. Ena največja diplomatska palača je biio avstro-ogrsko po-as slaništvo v Pekingu, ponosito poslopje z dragoceno opremo. To
Zadnje čase se je doznalo, da se na pošti v Jugoslavijo mnogokrat pripeti, da je iz registriranih pisem ukraden gotov denar in celo čeki. Pismo prejme naslovnik, a gotov denar in ček pa izgine. To se pa pripeti, ker vojaška cenzura odpira pisma, in nepoklicani cenzor pobere zase, kar mu prav pride v teh časih navijanja cen. Izvedeli smo, da je Slovenka kupila ček za 2000 kron in ga poslala v Domžale v registriranem pismu, ček je izginil, besede pa v pismu: tu ti pošljem ček za 2000 kron pa tako prečrtane s črnilom, da se ni dalo brati.
Ne zatrjujemo, da vsi cenzorji kradejo, a dobe se pa le brez-vestneži, ki take stvari zase be ob-drže.
Rojake svarimo, da naj nikari več ne pošiljajo gotov denar v pismih v Jugoslavijo, ker pripeti se kaj lahko, da ga ne dobi on, komur je namenjen. Najboljše je denar pošiljati po dobri banki, ki ima v Jugoslaviji dobre zveze, katere hitro, sedanjemu času primerno izplačujejo, tako na primer smo dobro prepričani, da kr. čekovni urad v Ljubljani prav dobro sedaj posluje in tudi prime-
palačo so cenili na pet milijonov j roma hitro plačuje. S kr. čekov-mehikanskih dolarjev. Danes hi mim uradom V zvezi pa je tudi dobila zanjo dunajska vlada mili- FRANK 8AK8ER, 82 Cortlandt
St., New York, kateri je sedaj prav zadovoljen, da se poslužuje 10) je velika palača' nenavadne j tc poti, ker prepričal se je, da če-lepote in velike vrednosti. Pariška |kovni urad ifyla^a "»lffiila od palača v Rue de Varennes 57 jc daeva ko gzado Is H«# Yorka v
jarrlo kron. Veleposlaniška palača v Petrogradu (Sergjevskaja
tudi strope in lope, da bi jih za- cenjena na milijonov frankov, j 4 do g Hltt



1

ANZE PITOV
AIJ
' ZAVZE5TJE BASTILE
' **	Alexander Dumi, st. " V .
■■■ 1 i »
»Nadaljevanje.)	1
_ Billot m Bitov ir!i čutita mogoče potirrbo zavžiti kako stvar.
!*ri moji veri , - je odvrnil Billot, — o«i danes zjutraj nisem ie ii!«;eM*ar /a\/. I iu »udi Bitov je prav tako praznega želodca kot s«-tu jaz.
—	Oprostite, — j«- odvrnil Bitov, — jaz sem Miedel štruco kru l.a ter par klobas unt.o pretlno seui vas pote^nd iz vode. Kopel j pa va je vseeno napravila lačnega.
—	Torej pojdita *• obeduiro, — je rekel abej Berardier, — ii> tam van.ii ImmIo dali kohilo.	^
—	Jla, ha, — je vzkliknil Bitov.
A1' s nit^oee bojite hrane v zavodu".' — je rekel abej. — pomirite •»c Postopali bodo z vami kot s povabljenci. Sploh pa s* i ii zdi, da pri vjs ni !■• želodec, ki je pričel razpadati, moj dragi go mmmI Bitov.
Bit«»\ je pogledal samesra sel»e ter zardel od s rti mu.
In ee bi vam obenem s kosilom ponudili tudi hlače?....
■— Bi jih vzel, g'j. :iod abej. — je odvrnil Pilov.
T<»r~j pojdil -. hlače iu kobili so vam ua razpolago.
Od vedel je Bilbita in Pitova na cuo stran, dolini se je doktoi s Seba^tijaiium odpravljal na drugo.
Sfhastijaii in doki<;r <«ta prekorači hi najprvj dvorišče, ki je slu / lo kot ij.'i is< «- ter do>p« la nato na vrtič, ki je bil priliranjen za u eilelje.
l>f»ktor tiilln-rt je m del ua neko klopni* v setiei, potegnil k se-Ii Seha^tijaua. «»* po«; led i I z roko po laseh ter rekel; S<il«j, dete Mi« je. sva Zopet skupaj.
Setnist ijail je i|\i ^nil «rei proti nebu.
K »M v*l«l b«»/.je>/a čudeža, «>«*e moj. •
Ibiktor se je nas.u^hnil.
<	e je bil to k }>' čmlež. — je o«lvmiI doktor. — ira je izvršil junaški narod Parizu
n. e moj. i * odvrnil drček. — ne ločujte Bo«;a jmI tega, kai se jr /godilo. kajti /. ko sem zagledal vas. sem takoj mislil nt Boga.	.
—	In Billot T	\ Billot je %If lil pozivu božjemu.
Iloktor tiilbert j* pričel razmišljati.
Prav lino. «b iii«>je,	j« rekel. — B«>g je ua <lnu vsel
*tvnri Sedaj |>.« govoriva o drugih stvareh, pretlno s»* zopet ločiva
—	Ali se bova z«»j»et ločila. oče moj?
Mislim, dii n- /;i «b»lgo easa. Izginila je neka škatljiea, k vsebuje	1 »t ne v i s t in času. ko s«» me zaprli v Bastilo. Vede
11 tnoiam kdo me w de! zapreti in kilo je ukradel škatljico.
Jiobro je. <m e i.ioj. t aka! vas bom. dokb r ne končate s svo jini preiskovanjem. - je rekel deček.
Pri tem je vzdihi«d.
/.«< k h .j s uko .abi^teii. Sebastijan — «;a je vprašal iloktor
—	\> vem .Meni s,. ;rdi. »ta ni rame življenje ustvarjeno na tal i. a --i n kot /.• druge »»troke. Vsi imajo razvedrila in zabave, le ja; mkake.
Ti nimaš nik^kih razvedril, nikake zabave?
- Oče inoj. »az nudim s tem, da ne najdeni nikake zabave pr; igrali mojih let.
Pati se. Sebas, i.ian Žal bi mi bilo. če hi imel ti tak značaj »-ebastijan. duhovi. L. oln-tajo slavno bodočnost, so kot sadeži te kom njih ra«>li. Svoj » trpkost in kislino imajo, predno razvesele o kus s svojim dozorel i*n sokom. Vrjemi mi »lete. dobro je biti neko« mlad.
<	e jaz nisem. ii to moja krivda, — je rekel mladi človek ; otožnim usmevom.
Gilbert, ki je neprestano stiskal roki svojega sina, je uprl svo je oči v Sehastijaua *er govoril:
Tvoja stHr«>st sin moj. je ona setve. Od tega. kar je učenji položilo v,»le. ne sni- nič priti na površje. Pri štirinajstih letih Sebastijan. je resnost ttšabnoM ali pa bolexen. Vprašal sem te, če j« tvoje zdravje dobro in ti si odgovoril. da je. S« da j te hočem vpra šili, «e m ošaben Ski.š«.i mi o«lgovoriti. da nisi.
<	h-e moi. j» odvrnil deček, — le pomirite se. Kar me deli. žalost nega. ni ne bolezen, ne ošabuost. temveč jad.
•lad. ubogo d"te• .Mi,j Bog. kakšna tuga more moriti človek« v tvoji sTan»ti' Govori vendar.
—	N«\ ne. o e moj. pozneje. Vam se mudi in posvetiti mi mo rele le elit ure. Govo-iva raj$e o kaki drugi o vari kot o mojih ne umnostih.
—	Ne. Sebastijan, / nemirom bi te zapuščal, povej mi. odkod ixv<ra ta tuga.
—- t esa se pa boj if
Tega »i v ies'.i«-i ne upam. oče moj.
—	t e*a se pa hoiiš.*
Bojim se da ne boste smatrali za človeka, ki vidi duhovi idi da bi •rovoeilt o stvareh, ki bi vas žalile.
Se veliko l»Ij » r- /ališ. če ohranjaš skrivnost zase. \i v • s*<! i nimam pri«l v.tini nikake skrivnosti.
—• Toi-ej govori
—	I.:z i res ne upata.
S«-bas«^jn, ti. ki *t> »rnevaš. da sj mož?
•— Ravno ra«*it 'ira.
—	t >juna«-i se tor«
I (tilitn, o«-e. *.» so sati je.
—	!n * a u je te ii rasi jo?
ha u zopet u t e si ratopim v te sanje, se ne bojim, tem-
se mi /•!'. kot da "» n. prestavljen v neki drugi svet. Že kot maj-I en «»ir»>k m m imel :nke vizije. Saj veste, da setn dvakrat ali tri ktiii i/, trn hi I >|. \ v »lik h gnadovih. ki obilajajo vas. v kater: sem bil vzpojen.
—	Da. so mi povedali
In.I -o sledil s*n n«'ki stvari, ki je izgledala	strah
Kaj ,.rav iš .. vprašal iidbert, ki se je pri tem <v.rl v svojega srna s present^ i-njem. ki je bilo slično strahu.
t ujfe me. oče nr j, tako s«, j*, zgodilo: — Igral sem se kot drugi ot r»«, v vasi i dokler sem b»l v vasi ter so bili drugi otro«.*: / m»noj aii prt meni. ins, n videl ničesar. Kakorhitro pa sem se «>d-I« -d rul n »h ter šH preko za Injih vrtov vasi. sem čutil v svoji bližini k«*t šumenje nek« obleke Iztegnil sem rok«>. da primem. a prijel pri tem le za zrak. Kakorhitro pa se je to šumenje bolj oddaljilo.
videl prikazen, l/prva je bila le megla, prozorna kot oblak, a nato se je me«rla zgo-iila ter dobila človeške oblike. Te oblike so bi-one ženske, ki se bolj drsala naprej kot pa ila in ki je potta-trfc bolj vidna, -iiobolj ne je poglabljala v temna mesta gozda. 1M* PrtUiiiii.i
jDedsčine v Ameriki.
Dr. Ivan Cerne, Ljubljana.
grešanih ameriške v<»jske nas hi-J treje privede do rešitve tega v prašanja, kakor se vse to vidi na * ~	prvi pogled.
"T	Tudi to more izvesti država s
Dobivaiu dan za dnem v svoji di poslovali tudi za take depote. svojim zastopstvom zunaj brez tež" | Gospodarski pisarni razna vpraša" ; V tem zadnjem slučaju, lri nekaj koč in z dobrim uspehom. Nadaljni
seznami o padlih, ranjenih in po" Kdo ve. kje j<- .1<»HN ŠOLAR' Rad '»i i/vf«l«-l /n na
Pred 10. b*ti j,- bivdl na 47-50 Hamilton Ave. N. M.. <'leveland. Ohio. Za njega skrbi žena v starem kraju. Sporoči naj se: Valentine B<*nedieieh. *U3 II St.. Rock Springs. Wyo. (14-1S—."»
nja za posredovanje v zapuščin"	časa trajalo, da bi dobili kontrol" korak je zopet isti kot zgoraj: da'^____
,skih stvareh v Ameriki, ter srna"	ni pregled o vseh ten založbah za ^ z^gni-a tuja valuta. Iste var-
j tram zadevo teh ameriških dedščin	naše državljane: ako je bilo pa e«li nostne odredbe nas ilovedejo lah"	FOZOK, KROJAČI.
za tako važno, da moram o tem	no mesto založbe v AVashingtonu. tjQ tega. da niti en dolar ne bo Delo dobita '1 izurjena krojača.1
! spregovoriti javno, ker je nujna	bo zadevo lahko urediti. Postopa. ^ napačno pot.	najsibo kar najbolj ugaja za vrh-
j potreba, da se raditega ukrene od	ti bi bilo tako le: Kdor izmed na-' Zadeva je nujna, treba je iti nJe	ali rekelee, hlače, te-
i naše delegaeije ministrstva financ	ših je že obveščen o kaki deddčini takoj na delo. Marsikdo v be«li tež" lovnike- ali sani° za popravljanje.;
ko čaka rešitve iz Amerike in nič
v svoj.-ga brat a STANISLAVA V.\ PAN-
<!<*. iloma i/. Javor je. Šmartno pri Litiji. Leta 1'HJ.V je bil tukaj v Koi-. st t "it v. l'a.. in zdaj ne vemo. kje je. Tukaj ima očeta in tri s"stre. Kd«»r ve k;ij o njem. naj mi p«»r«»ča. ali naj se ]>a sam ojrlnsi svojemu bratu: Paul Zupančič. U K. !» No. J. Box 41, Forest Gity. Pa.
L". 1!»-:»
v zvezi z drugimi pokrajinskimi v Ameriki, naj bi to naznanil ka
J Delo stalno, plača po dogovoru
delegacijami in z ministrstvom zu- kemu tukajšnenm centralnemu manj „e potrebuje naše denarni";	P^ite na naslov; .L A ----i-.v. —j— ..i------- _i—i.: —— - — -----* 1 1— -** Ambroatieh, 41S Pierce St., K ve-
na njih zadev skupna akcija, ki mCstu n. pr. finančni »lelegaeiji.
naj dovede do zaželjenega uspeha, j nakar bi le-ta stopila v stik z dru- ________
Ako govorim o dedščinah v gimi delegacijami v svrho ugoto- ^^^m^ Ameriki imam v .mislih dvojne pre- m vit ve skupnih takih zahtev v Anir* 1 "
riki. S temi podatki bi bilo zuna"	■ ■ „
njemu ministrstvu mogoče pot«>m | (	|
našega poslaništva pri ameriški;
vladi intervenirati za izplačilo CMIPAStflE 6E IE RALE TMMSATLARTIQUE
iletlščin upravičencem in obenem	*>■>..___
za goto vt i s posebnimi kantelami V JU60SLAVU0 PREKO HAVRE
in varnosti mi odredbami, da sej dragocena ameriška valuta ne po-pravzaprav le v drugi vrsti nave-, izgubi po špekulaeijskih kanalih, dene pod]H>re iu zavarovalnine, ki 'Le na ta način pride lahko v dob-' pa vsled velike množine naših iz" ro za namen, ki sem ga navedel scljeneev. ki so skoro vsi zavaro gori, kot delna podlaga emisijske, vani pri slovenskih podpornih dru-j banke ali pa se plačilo naših na"' žbah v Ameriki, kakor tudi vsled kupov v Ameriki.	i
»kolnosti, da se je precejšnje ste-i Prilika, ki se nam muli se«laj. vilo naših rojakov udeležilo vojne.ne sme biti zamujena, kakor smo v ameriški vojski ter so morali bi" jo zamudili za organizacijo denar"
leth, Minn.
(11-5 v d )
moženjske skupine: običajne za" puščine premoženja naših rojakov v Ameriki tukajšnjim svojcem iu pa zapuš«'-in«> iz naslova zavaroval" nin pri ameriških podpornih društvih in zavarovalnih družbah. V glavnem iu posebno za svojce naših izseljencev pridejo v poštev
FRANCE ..................
SAVOIE..............
ROCHAMBEAU .......
LORRAINE ............... 29. maja
k i>.v j owh-je.ih v .VIKSKCt* maji; 1'AUNIKI FRANCK S.VVUIK IN K« KTII-
AMISEAr. H< » XAZ.\A.\JK.Vi> KASNEJE
Doctor
KOLER
Uiii »lovcmki |»»«ctči lJr»»-j Bik. ipKijaliil atikik b*l«n.
638 PENN AVE
Dr. MOT je uspešno ozdravil na- '	PitUburgh, Pa.
dobo, božiast, ataksijo, vodenico, Ja* «./dra% .m ia*trtipljenje knrL bolemi
,	mehurja, kil«, lr?«njf. bolrfinf, otek-
irce, jeira, leaice ^ srwire	in drt-ce holeini. ki na-n Želodčne bole- slavje vsled neeiste krvi. čine .na .čudežen a ^ ■ ■ r p ■ J^JipJI* 1 način. Bolečine v *■■-■-■-trebuhu, v prsih
očeh, nogah, ro- Z*čimbe'	«»D.jmnomt kah ali križu; o-f tekline, revmati-
zem. kožne bole? ogree. Možke ali
■ejis
domača zdravila
J PoMbnl zastopnik Jugoalovanah« vlada bo aričakal potnike ob prihodu naim par-nlkov v Havru ter jih totno odprcmll,
kamor mo nair»njenl.	,
i Ramlkl Franc«iako trt« ao transportirall
ti zavarovani, lahko presega kakjnih pošiljatev naših Amerikaneev ^^ milijon dolarjev. Kaj bi pomeni" iu sploh ureditve prevoza naših la ta svota v našem denarju, bodi-; rojakov iz Amerike. To je tudi'
m, izpuščaje,
ženske bolezni ali slabo kri se lah Hitri pamiki a »tirimi m dvoma vijakoma. ozdravi brez operacije v najkrajšem času in po najnižji ceni.
Uradno ure: ob delavnikih m! I. Jop dot I pop. Ob nedHtab in pravnikih: od ». do*
do 1 ~ Dr. JIN FUEY MOY
308 Grant Street PITTSBURGH, PA,
si kot kritje za izdane bankovce ena naših glavnih finančnih po* in zlata rezerva — dolar Auieri- grešk. da nismo poskrbeti za praških zedinjenih držav moremo pač vilcii pritok amerikanske gotovi-1 smatrati mirno za zlato rezervo—'ne iu njeno porabo za fundiranje di pa za kritje naših nakupov v' valute. Stotine milijonov so iz", Ameriki, mesto ameriških kredi- gubljene iz dober ameriški dolar tov oziroma tudi poleg kreditov, smo pustili domačim špekulantom V prvem slučaju bi dobil naš novi zamenjati za prgišče uialovrednih denar takoj zdravo podlago, saj ,ie bankovcev Avstrijske republike in ameriški dolar pač edina zdrava Madžarske, kakor nam to potrju-i-aluta. ki je na ta način za nas jejo najnovejša zagrebška odkrit-lo^egljiva. ter bi lahko v kratkem j«. O tem žalostnem poglavju o pri-•asu precej ozdravelo naše bolno, liki nekaj več. težko bolno denarništvo tako. da To bi bilo omeniti glede zneskov >i se liaia jugoslovanska krona založenih od raznih podpornih 'aliko merila z liro in eventuel" društev v Ameriki in glede obi" io tudi s franeoskim frankom. čajnih «le«lščin svojcev naših Ame-Najprvo htM-em na kratko obra- rikaneev, v k(dikor so oboji lno-vnavati zavarovalnine slov. pml_: rali biti založeni pri upravniku oornih društev ameriških, nato pa sovražnega imetja v Washingtonu nekoliko izpregovoriti o zavaro- in eventualno tudi drugje v Uniji, valninah pri ameriških zavaroval- Obravnavati pa imam se eno vr-j nicah, ter pripomnim, da ra«li obi-' sto de«lščin v Ameriki, to je ono •ajnih zapuščin naših rojakov ni I popadlih rojakih, ki so služili v. omenjati nič posebnega, razen to, ameriški vojski. O tem je nekaj| ia so bile tekom vojnih let kot bilo objavljeno v "Slovencu" dne: zapuščine sovražnih državljanov ! 18. sept. 1919 ter radi daljše dobe,j '.adržane v Ameriki in naložene po odkar je ta članek izšel, ponovim Iržavnem ukazu v posebnih de*
Za ilfkarte in cene vpraiajte v
DRU2BINI PISARNI, 19 State St., N. Y. C.
ali pa pri lokalnih agentih.
katera priporoča msgr. Kneipp, imam vedno v zalogi. Pišite po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Station HEW YORK CITY
Gosulich črta
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trst.
ARGENTINA SUSQUEHANNA PRES. WILSON
5. Junija 12. junija 8. julija
Potom listkov. Izdanih xa vse kraje v Jugoslaviji ln Srbiji
Ilazkošne ugodnosti prvejja. dru-in trevfefa r^rreda
Potniki tretjeaa razreda dobivajo brezplačno vino.
PHELPS BROTHERS & CO.
Paaaonger Department 4 West Street	New York
d
LI STE BOLNI?
Jaz vam bom ozdravil. Že vei kot trideset «t som zdravil vse bolezni. Kožne, krvne, živčne, želodtne In revmatlzem ter vsakovrstne drug« bolezni. Lahko vam pokažem vet dokazil naših rojakov, katere sem ozdravil. Jaz sem ozdravil, ko drugI niso mogli. Ne čakajte. Pridite k meni predno Je prepozno. Cene so tzk:, da Jih lahko vsakdo zmore. Preiskava brezplačna.
Prof. Ih\ H. «. BACK
&pecijali8t
311 smithfield street Nasproti poitnega urada.
PITTSEURGH, PA.
lotih. V glavnem bode postopek 7le<le istih prav tak, kakor radi
Imgih ter vsled tega lahko pre-f jevali v vojski Združenih držav
POZOR, SLOVENCI!
Jaz imam lepo farmo v državi •
bistveno. Gre v tem elanku za po-| Wis,'OT,sin- ki io T>™dam ali pa trdila, ki jih dobivajo ljudje, koJ»mpnjam s hišo ali mesarijo. Ka-j jih sinovi ali sorodniki so se bo- tPra vesel1- na' nit tak°i	—
Fred N«
idem takoj na pcwlporne zavarovalnine podpornih društev. Teh je v Ameriki preeejšnje število pod "azlienimi imeni v raznih državah rer imajo poleg moralne podpore tašim rojakom, v glavnem namen
ameriških, o njihovem zavarovanju ali poliei (Certificate of Insurance), ki jih razpošilja "Oddelek za zavarovanje za vojni riziko, pri
ivak. Lyndon (15-17—5)
Sta., \V i«
Avenue.
Cleveland. Ohio. (14-17—5)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Rojakom naznanjamo, da potu je po državi Pennsylvania rojak
ŽENITNA PONUDBA.
Vdovec, star 45 let, brez otrok ! finačnem ministrstvu (Bureau of zdrave in čvrste postave po no-j W ar Risk Insurance, Treasury!kiiim "carpenter", ki zaslužim na' zavarovalnic za «"as nesreč in ne-i Department, "Washington, D. C.).!«»sem ur dela na dan deset dolar- ] <god. Člani teh podpornih društev|Ta potrdila sc glasijo na osebe, jjev. se želim spoznati z dekletom
vplačujejo po tnalih zneskih svoje I katerim jc namenil sorodnik_vo-! ali vdovo, staro 30___40 let, v svr '
•lanske prispevke ter pridobe pojjak v slučaju svojega padca ali in-'ho ženitve. Na premoženje se uc' gotovem času pravico do gotovega• validnosti rento ali gotovo zava"'oziram. saj imam že sam lep y»ri-neska. povečini v slučaju kake rovalnino ter se poživlja naslov i hranck na banki, samo da je po-•lezgode ali smrti. Velika večina Ijenea potrditi zavarovancu pre-jštena. skrbna in dobra gospo«li-i •lasih izseljencev je zavarovana i jem zavarovalne listine in even- nja, četudi ima enega otroka, j »ziroma bolje rečeno včlanjena pri j tuelno pravo ime, ako bi ime najKesne ponudbe naj se pošlje, aku' teh podpornih društvih, ki vrši jo j certifikatu nepravilno. Konečno' mogoče s sliko, katero na zahtevo 'Vojo nalogo z večjim ali manjšim |se pozivljejo naslovljenei. da nej | vrnem. p«xl naslovom: Vdovec, ispehom v prid svojim članom, i naznanijo gori navedenemu ura" ,, Frank Sakser. (J104 St. Clairi Rev. Trunk jih omenja nekaj v du, če je zavarovanec padel ali »voji knjigi "Amerika in Amerr' umrl v vojni ali postal invalid. To-kaiu-i" ter jim priporoča boljše I liko članek o teh potrdilih. Od ta-trgovsko vo<lstvo; morebiti bi bilo krat nisem več eital ničesar v na* ♦udi primerno, da se združijo te ših listih, dasi bi bilo potrebno in •podporne enote" v veliko zvezo je stvar vredna govora. Navodilo •not. ker bi se z ujedinjenjem po-; na teh zavarovalnih certifikatih večala njihova moč iu bi bilo zve- omenja, da naj naslovljenei spo-mogoče tudi velikopotezne ak" roče uradu za vojno zavarovanje, •ije vršiti. Zveza bi lahko tudi ali je zavarovanec padel, v vojni i strokovne sile vežbala za vodstvo umrl ali posta! invalid. V zadnjem Todrtižnic. s čimer bi se trgovin-:slučaju je verjetno, da bo zavaro-■ika in praktična smer poglobila. • vanee obvestil o svoji invalidno-^icer pa IkhIo praktični An^prikair sti onega, v čegar korist je zava" •i gotovo našli za svoje organizaci- rovan, ker bo dobil potom njega ie or.o pot, ki se njih razmeram j rento, v prvih dveh slučajih jc to •lajbolj prilegla in je za njih raz- težko ali pa celo nemogoče. Pred-voj najprikladnejša.	vsem radi poštnih razmer, ki še
Iz več slučajev, ki jih imam v danes poštni promet z Ameriko na_ rokah. izprevidim, da je bil tekom j pravi ja jo tako nesigurnim. da se vojne postopek v Ameriki pri iz- niti ne ve. ee dospejo priporočena plačilu podpor — posmrtnim č!a-(pisma, v drugi vrsti pa vsled tega nom podpornih društev sledeč, ker posta za časa vojne sploh ni Ako je umrl ali se ponesrečil naš'delovala ter bi svojci o padcu ali j rojak ter je podporno društvo ime- smrti amf riških rojakov ne bi [izplačati "posmrtnino" v Evropi, mogli biti obveščeni. Poizvedbe bi ni smelo tega storiti, marveč se je, bile mogoče šele sedaj ter bi mo"
tnorala svota založiti v Wash ing- rala za to dati država na razpo-	___ ^^
tonu upravniku sovražnega pre-Jlago sredstva, ker se bo vsa akci-	OEOKGE WALET1CH,
možen ja. Bilo je to napravljeno! ja izvršila posredno v njeno korist j je pooblaščen pobarati naroč-"lično kot pri nas. kjer je istota-!in tudi stroške lahko zopet dobi nino M G*as Naroda in izdajati ko obfttojala prepoved vplačila pri izplačilu zavarovalnim. DognaJ Pravoveljavna potrdila. Sedaj se
ti bi bilo torej predvsem število nahaja v državi Pennsylvaniji naših rojakov, ki sojse bojevali V|Pr9sim° rojake, da mu gredo na ameriški vojski, koliko se jih je roke in priporočamo. Za naklo-vrnilo in kje «o ostali drugi ter njenost «e v»m ie vnaprej zaliva* usodo istih. Popis zavarovalnih Ijnjemo.
Kako je Avstrija intrigirala
Pod tem naslovom je izšla slavna knjiga našega rojaka
Dr. Josipa Gori čar-j a in Lymen B. Stowe
DROF. HART na Harvard univerzi pravi: — To je ena najbolj značilnih knjig tega časa.
Ko je odšel predsednik Wilson prvič v Pariz je načelnik inteligenčnega depar-tementa armade združenih držav zbral nekaj dokumentov, ki so se mu zdeli potrebni, da jih predsednik prečita, predno se sestane konferenca. Med temi dokumenti je bil rokopis te knjige.
Hon. Maurice Francis Egan, bivši ameriški poslanik na Danskem, je podal v 44New York Times" svojo oceno o tej knjigi in pravi: — Ta knjiga jasno po-kazuje vse intrige, zarote in diplomatique tajne procese, ki so vsilili absolutno nepripravljeni Evropi vojno.
Slovenic Publishing Company 82 Cortlandt Street New York City
STANE $3.00
sovražnim državljanom. Iz po. manjkljivih informacij ne morem izprevideti, ali je obstojalo za ce~ lo T'nijo eno samo mesto t. j. v Washingtonu za založbo, ali so v posameznih državah drXavni arm-
Kadar je kako društvo namenjeno kupiti bandero, zastavo, re" galije, kape itd. ali pa kadar potrebujete godbene inštrumente na lok ali pihala, ne kupite prej nikjer, da tudi nas za ccne vprašate. Vprašanje vas stane le dva centa, pa si bodete prihranili dolarje.
Imamo največjo zalogo vsakovrstnih inštrumentov v novi zalogi. Cenike na zahtevo brezplačno.
VICTOR NAVIN&EK —.
certifikatov v primeri s uradnimi UpravnUtvo 0Us Naroda. j3U Qreeve Street
_________^
itfiHrirnii nliž'tfinlŠli;Tiiiii' imuni
J
i