Domoznanski oddelek
35
HAJDINčAN
2001
352(061)
6005760,2

;r"V' ,4.'\	•
i,L	■;. .‘^"x
H
< ’ 'f _v“ .. ' . *;
GLASILO OBČINSKEGA SVETA OBČINE HAJDINA
S pesmijo, razstavo in starodobniki državi
ob desetem prazniku
T etošnji dan državnosti je bil v
i—»Sloveniji prav poseben dan, ob katerem smo državljani samostojne Slovenije veliko razmišljali in obujali spomine deset let nazaj, kajti prav toliko jih je 25. junija dopolnila naša Slovenija.
Povsod so ob prazniku prirejali najrazličnejše proslave, družabne prireditve in srečanja, osrednja slovenska je bila v Ljubljani pred slovenskim parlamentom, praznično pa je bilo 23. junija tudi v občini Hajdina. Pred zgradbo občine je bila osrednja svečanost, ki so jo s pesmijo obogatili mnogi domači pevci, prazniku v čast so spretni hajdinski upokojenci in upokojenke pripravili bogato razstavo ročnih del, za praznično vzdušje pa so poskrbeli še vozniki motorjev in avtomobilov starejših letnic iz Društva ljubiteljev klasičnih in športnih vozil Kidričevo.
Z vožnjo so oldtimerji, kot jim ponavadi porečemo, pričeli v Gerečji vasi, kolona številnih udeležencev pa se je potem vila proti Skorbi, ustavili so se še v Dra-žencih, z vožnjo pa zaključili pred hajdin-sko občinsko zgradbo. Tam so bili zbrani mnogi občani, osrednji govornik na prireditvi ob dnevu državnosti pa je bil hajdinski župan Radoslav Simonič, ki se je v svojem nagovoru dotaknil tako 10. obletnice samostojnosti Slovenije kot dosedanjega dela in načrtov za prihodnost.
PRAZNIK TUDI ZA LETOŠNJE ODLIČNJAKE
Prostor pred občinsko zgradbo so v prazničnem dnevu zapolnili številni lepo ohra-
Zbranim je spregovoril župan Radoslav Simonič
njeni stari lepotci - avtomobili in motorji.
Ob tej priložnosti smo lahko spoznali tudi nekatere lastnike starodobnikov, ki so celo občani Hajdine in jih bomo kdaj v prihodnje z veseljem predstavili na časopisnih straneh.
Na prireditvi je bilo poskrbljeno za bogat kulturni program. Predstavili so se nam odlična mlada pevka Ula Šegula, Dušanka Hrga, Mladi Hajdinčani in pevec Uroš Sagadin, ljudske pevke in pevci iz Hajdine, male mažoretke iz hajdinske občine, manjkali pa niso niti recitatorji in glasbeniki - učenci OŠ Hajdina in Breg.
Tudi hajdinski upokojenci tistega dne
Jekleni posebnež
Z razstave ročnih del
niso počivali, ampak so zbrane povabili v svoje prostore, kjer so pripravili bogato razstavo ročnih del svojih 35-ih članov. Prav vsi izdelki so bili deležni lepe pohvale obiskovalcev.
In še nekaj se je ob praznovanju dneva državnosti zgodilo na Hajdini, dogodek, ki bo ostal v lepem spominu vsem letošnjim odličnjakom, tistim torej, ki so bili odlični vseh osem let pa tudi onim, ki jim je to uspelo v presledkih. Sprejem zanje je pripravil župan Radoslav Simonič, z odličnjaki pa so se še srečali ravnatelj hajdinske šole Jože Lah, nekatere učiteljice iz te šole, predsednik odbora za družbene dejavnosti Janko Merc in seveda direktorica občinske uprave Valerija Šamprl.
TM.
Fotografije s praznovanja so še na predzadnji in zadnji strani.
Zupanov uvodnik
Utrinek iz razgovora s predstavniki treh ministrstev. Na sliki župan Radoslav Simonič, direktor Urada RS za prostorsko planiranje Jože Novak in podžupan Martin Turk
Veliko naših občanov je še brez zaposlitve, nimajo urejenega najosnovnejšega za življenje, nihče jim ne ponudi niti lepe besede... Apeliram na tiste, ki lahko takšnim pomagajo.
Nekaj je tudi takšnih, ki jim ne manjka skoraj nič, pa kljub vsemu nimajo za nikogar niti lepe besede. Njihova kritika se največkrat glasi, da takšni ljudje nočejo delati (včasih tudi res), ne znajo delati, zato jim naj bo prav ...
Kaj lahko naredim - naredimo za njih, da bi bil njihov dom lepši? NE VELIKO? Ni res! VELIKO! Vsak zase in vsi skupaj pomagajmo tem ljudem - našim občanom, po svoji zmožnosti, po svoji zavesti in tudi mi bomo za to dobro delo bogatejši.
Spet me je vročina zanesla od »glasila občinskega sveta«, ki je imel od 7. do 8. Hajdinčana dve redni seji (20. in 21. seja). Sestali so se tudi Odbor za komunalno infrastrukturo (2x), Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo (2x), Odbor za varstvo okolja in urejanje prostora (lx) in Odbor za finance in občinsko premoženje (lx). 16. maja je bil sklical razširjen sestanek o problematiki umeščanja trase avtoceste in hitre ceste v naši občini. 15. junija smo gostili predstavnike 3 ministrstev na to temo (Ministrstvo za promet, Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za kulturo). Dogovorili smo se, da se srečamo še v mesecu septembru na razširjenem sestanku, katerega sklicatelj bo direktor Urada za prostorsko planiranje pri MOR
V naši občini je bilo v tem času tudi več športnih, kulturnih, gasilskih in drugih društvenih prireditev. Gerečja vas in Hajdina sta ostala tretje-ligaša, praznovali smo 25. junij -10. obletnico Dneva državnosti. PGD Gerečja vas je proslavil 70. letnico obstoja, vključujoč 5. dan gasilca Območne gasilske zveze Ptuj, Igor Glažariz Skorbe se je vrnil s svetovnega prvenstvo v akrobatskih skokih v Španiji, Hajdoške gasilke so spet postale državne prvakinje in se pripravljajo na odhod na svetovno gasilsko prvenstvo - olimpiado na Finsko, kjer bodo branile 1. mesto iz pretekle olimpiade na Danskem, Društvo upokojencev je ob državnem prazniku pripravilo razstavo ročnih del njihovih članov, kulturno prosvetna društva pa so s sklepnimi predstavami trenutno zaključila sezono.
Predvsem pa je delo občinskih odborov, uprave in župana, podžupanov in ostalih članov OS v teh mesecih usmerjeno na izvajanje proračunskih postavk - prioritetno infrastrukture. Tako bo tudi vse do konca leta. Sklic naslednje seje OS (23.) predvidevamo konec meseca avgusta. V skoraj treh letih obstoja občine smo sprejeli večino potrebnih predpisov (odlokov, pravilnikov...), potrebnih za normalno delovanje lokalne skupnosti. Manjkajočih se bomo lotili takoj po počitnicah, da se jim bomo lahko vsebinsko dovolj temeljito posvetili.
Trenutno v skladu s proračunskimi postavkami izvajamo razna investicijska dela. Zaključene pa so tudi dobave nekatere opreme.
Več o tem pa v naslednji številki Hajdinčana, ko bo moj uvodnik namenjen predvsem investicijam v infrastrukturo in pripravi proračuna za naslednje leto.
Vsem občanom želim lepo poletje.
Župan Radoslav SIMONIČ
Zahvala Silvestri Brodnjak, dosedanji urednici in »materi« Hajdinčana
K županu občine Hajdina prihajajo dobre in slabe novice. Vedno sem vesel dobrih, slabe pa me žalostijo, ker prinašajo nove probleme, sončen dan napravijo oblačen... Enega takšnih dni sem doživel konec aprila letos, ko si mi sporočila novico - tvojo željo, da po sedmih izdanih številkah prenehaš z urednikovanjem. Nisem bil jezen, bil sem žalosten - razumem te.
Če bi želel le na kratko zapisati in občanom povedati, kako je nastajal prvi... in potem sedmi Hajdinčan, bi porabil preveč prostora (vedno si govorila, da so moji prispevki predolgi).
Tvoje delo je imelo širino, globino in vsakomur izmed nas si bila razumljiva. Posebej me je veselilo, da iz našega časopisa nisi ustvarjala politike, znala pa si narediti male ljudi velike in velike še večje, povedati dobro in manj dobro, vedno pa z velikim optimizmom zreti naprej. Naše glasilo ni bilo show, bilo je odsev tekočih dogajanj v občini, iskanje trenutkov preteklosti v naših vaseh in pri naših ljudeh. Ravno to vsebinsko bogastvo oblikovanja v besedi in sliki je bilo zagotovilo, da je tvoj »otrok« bil lepo in toplo sprejet v slehernem vaškem gospodinjstvu, pri zdomcih in tudi širše. V tem času je odrasel in dozorel. Ugotovila si, da lahko samostojno gre naprej - v življenje. Še tako velika zrelost in samostojnost pa včasih potrebuje starševski nasvet in pomoč. Prepričan sem, da nam tega ne boš odklonila. Stari in novi sodelavci te bomo še potrebovali. Ker tudi sam vem, kaj pomeni pravljično število, ti zraven želje po zdravju in sreči rečem Sedemkrat hvala!
Župan Radoslav Simonič
Spoštovani občani!
Pričeli so se prvi topli dnevi letošnjega poletja. Lani sta nas namreč vročina in suša preganjali celo pomlad, poletje in vse tja do jeseni. Vendar je žetev že v polnem zamahu, ostale njive, travniki in ohišnice pa lepo zelenijo našo občino. Pričele so se počitnice za osnovno- in srednješolce, kmalu se jim bodo pridružili tudi maturantje in študentje. Zaposleni bomo pričeli z dopusti, krajšimi ali daljšimi, kje v toplicah, gorah, na morju ali kar doma.
Danes bi se rad z uvodnikom posvetil predvsem zadnjim. Tisti, ki se ukvarjajo s kmetijstvom in nimajo rednega delovnega časa, si težko vzamejo 10 ali več prostih dni, napolnijo tako prazne »baterije« in z novimi močmi nadaljujejo. Spet drugi so zaposleni pri delodajalcih, ki zaposlenemu ponudijo izbiro med kakšnim prostim dnevom ali delovno knjižico. Revež pa, tudi če bi imel dopust, ne bi imel denarja, da bi kam potoval ali si privoščil kos pečene ribe in hladno pivo ob slani vodi. In kaj se zgodi?
Priskuti se mu življenje, jezen na cel svet, preklinja ali pa tiho živi svoje življenje naprej. Med njimi je tudi nekaj takšnih, ki bi si lahko privoščili dopust - pa jim to onemogoča bolezen.
Velikokrat se vprašam, koliko takšnih in drugačnih usod živi med nami - v naši občini. VELIKO!
julij 2001
HAJDINCAN
Z zasedanja občinskega sveta
X /mesecu aprilu se je Občinski svet
v sestal na 20. redni seji, ki je bila 19. aprila 2001 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina.
Na seji so bili sprejeti:
-	Pravilnik o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hajdina, s katerim se določajo pogoji, način in kriteriji za dodelitev sredstev, namenjenih za finančne intervencije v kmetijstvu;
-	Pravilnik o subvencioniranju obrestne mere za kreditiranje programov za pospeševanje malega gospodarstva v občini Hajdina, s katerim se določajo pogoji in postopek za dodeljevanje posojil za pospeševanje malega gospodarstva;
-	Pravilnik o subvencioniranju obrestne mere za kreditiranje programov za pospeševanje kmetijstva v občini Hajdina, s katerim se določajo nameni uporabe sredstev, pogoji za pridobitev sredstev, način in rok za vlaganje zahtevkov ter vsebina dokumentacije za ugotavljanje finančnih intervencij za pospeševanje kmetijstva v občini Hajdina;
-	Pravilnik o štipendiranju v občini Hajdina, ki ureja merila za dodeljevanje štipendij občine Hajdina in postopke za izvajanje štipendiranja;
-	Poročilo o opravljenem popisu osnovnih sredstev s stanjem na dan 31. 12. 2000;
-	Sklep o financiranju političnih strank;
-	Sklep o imenovanju predstavnikov občine Hajdina v svet OŠ Hajdina.
V Svet OŠ se imenujejo naslednji predstavniki: Branko Burjan, Hajdoše 52/a, Milan Brodnjak, Zg. Hajdina 56 in Jožica Lešnik, Gerečja vas 20/b;
-	Pogodbe o brezplačnem prenosu pravice uporabe;
Obravnavane so bile tudi vloge za prodajo in nakup nepremičnin, člani Občinskega sveta pa so bili seznanjeni tudi s spremembami prostorskega plana.
V mesecu maju se je Občinski svet sestal na 21. redni seji, ki je bila 28. maja 2001 ob 17. uri v prostorih občine Hajdina.
Sprejeti so bili:
-	Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta;
-	Odlok o gospodarskih javnih službah na območju občine Haj-
dina, ki določa dejavnosti, ki so gospodarske javne službe na območju občine Hajdina in ureja način njihovega opravljanja;
-	Odlok o enotni višini prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje, ki določa višino plačila prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje v občini Hajdina;
-	Odlok o zaključnem računu proračuna občine Hajdina za leto 2000, ki
zajema prihodke v višini 383.944.552,00 SIT, odhodke v višini 362.113.787,00 SIT in presežek v vrednosti 21.830.765,00 SIT;
-	Sklep o nakupu zemljišča;
-	Sklep o aneksu k predpogodbi;
1.	CESTE
1.1	Pločniki
-	v zaključni fazi je izvedba hodnika za pešce na glavni cesti G1-2 odsek 1290, potrebno je še izdelati 200 m pločnika in urediti avtobusno postajališče na novi lokaciji, ker staro postajališče pred gostiščem »Maja« ni zadostovalo predpisom.
-	za že izdelan projekt hodnika za pešče na regionalni cesti R 2-432, smer Hajdina - Majšperk, potekajo aktivnosti pridobivanja soglasij in ureditve lastniških vprašanj pri posegih na zemljišču, ki je v privatni lasti, v projektu pločnika sta tudi zajeti novi avtobusni postajališči na Zgornji Hajdini - preko proge.
1.2	Lokalne ceste in javne poti
-	trenutno potekajo naslednja redna vzdrževalna dela:
*	gramoziranje in grediranje cest je končano 90%. Gramozirale so se vse ceste, ki so bile v planih vaških odborov. Pri gra-moziranju tudi letos ni šlo brez zapletov, ki pa so v največji meri pogojeni z neurejeno zemljiško knjigo,
*	košnja trave na bankinah,
*	asfaltne preplastitve,
*	dokončanje rekonstrukcije žel. prehoda na Zgornji Hajdini, smer Draženci,
*	popravilo cestišča pri nadvozu na
-	Sklep za delni odpis dolga družbi AGIS ZAVORE;
-	Sklep za pomoč pri reševanju prostorske stiske v vrednosti dializnega aparata, s katerim Občinski svet občine Hajdina soglaša, da se Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrča Ptuj pri finančni stiski pomaga tako, da se kupi dializni aparat. Sredstva bodo predvidena v proračunu za leto 2002;
-	Soglasje k povečanju cene proizvodnje in distribucije vode družbi Komunalno podjetje Ptuj.
Direktorica občinske uprave Valerija Šamprl
Selški cesti
* postavitev prometnih znakov - vertikalna signalizacija
2.	KANALIZACIJA - kanal 5.0 - glavni kanal je izveden v dolžini 359 m do jaška št. 14., hišni priključki so bili položeni v dolžini 250 m.

Hajdinsko pokopališče iz meseca v mesec dobiva novo - lepšo podobo. V objektiv smo ujeli tudi nekaj metrov povsem na novo urejenih kamnitih potk. Foto: T.M.
Poročilo o izvajanju del na področju infrastrukture v letu 2001
HAJDINČAN
julij 2001
K urejenosti pokopališča sodijo tudi primerna mesta, »opremljena« z vodo.
V občini je bilo samo v zadnjih nekaj tednih postavljenih več ekoloških otokov; tega v Dražencih je potrebno le še pokriti in potem bo lahko služil svoji namembnosti.
-	komunalna infrastruktura (telefon, NN omrežje, CaTV, JR) - vsi vodi so položeni v zemljo
-	v dolžini izvedbe glavnega kanala so tudi zamenjane salonitne vodovodne cevi z novimi plastičnimi
-	po celotni trasi je položena groba asfaltna prevleka
-	projekt kanalizacijskega omrežja na območju občine Hajdina je narejen 40%. Predvidoma bo končan v 3 mesecih. Potrebno je še zbrati 10% odstopnih izjav za poseg na privatno zemljišče. Prav pri zbiranju odstopnih izjav bo potrebno še veliko truda občinske uprave in dobre volje občanov, saj je potrebno poudariti, da se kanalizacija gradi predvsem za občane, ker bodo le-oni uporabniki kanalizacijskega sistema v občini Hajdina.
3.	JAVNA RAZSVETLJAVA
-	dokončana je ureditev JR v naselju Gerečja vas
-	predvidena je dopolnitev JR v naselju Draženci in Skorba
-	izdeluje se tehnična dokumentacija za JR ob glavni cesti Gl-1 Slovenja vas -Hajdoše
4.	VEČNAMENSKE DVORANE
-	vaški dom Draženci - rekonstrukcija centralne kurjave
-	Športno društvo Slovenja vas - obnova centralne kurjave
5.	EKOLOŠKI OTOKI
-	postavitev novih ekoloških otokov - 6 kom.
-	prestavitev ekološkega otoka v naselju Draženci na novo lokacijo
6.	POKOPALIŠČE
- izvedlo se je prekritje stare mrliške vežice s popravilom dotrajanega stropa.
Pripravil: Franc Jelen
Kako dolgo še zapora?
Ob zelo prometni magistralki Ptuj - Slovenska Bistrica je že zgrajen pločnik in urejena javna razsvetljava, kar bo prav gotovo pripomoglo k večji varnosti ljudi, še posebej otrok.
Izgradnja prve veje kanalizacije v Spodnji Hajdini gre počasi h koncu. V zadnjih junijskih in prvih julijskih dneh so cestarji že položili prvo plast asfalta.
julij 2001
HAJDINČAN
Neprimerna varnostna razdalja je najpogostejši vzrok prometnih nezgod v občini Hajdina
Pogovor s pomočnikom komandirja Policijske postaje Ptuj - Borisom Kozenburgerjem
Poletje je pred nami, in to pomeni tudi povečan promet na naših cestah. Občina Hajdina leži prav na ozemlju tega večjega cestnega križa in zato je prav, da v tem času spregovorimo tudi nekaj o prometni varnosti. Informacije iz prve roke smo dobili od pomočnika komandirja Policijske postaje Ptuj Borisa Kozenburgerja, sicer občana Hajdine, doma iz Skorbe. Da so policaji tudi prijazni in ustrežljivi, sem se lahko prepričala ob pogovoru z Borisom. Sicer se s policaji precej neradi srečujemo. To so vendarle organi oblasti, ki konec koncev udarijo tam, kjer najbolj zaboli - po denarnici. Z Borisom sva se sestala na Policijski upravi prav z namenom, da bova bralce Hajdinčana obvestila o nekaterih podatkih in seveda dala tudi kakšen nasvet s področja prometne varnosti.
Kako bi ocenil prometno lego občine Hajdina in kako disciplinirani občani smo ? Ali nas velikokrat srečujete na Policijski postaji Ptuj?
Občino Hajdina bi s svojega profesionalnega vidika ocenil glede na to, da se ukvarjam prav s prometno varnostjo, tako da je prepoznavna predvsem po povečanem prometu v času turistične sezone, saj skozi občino vodijo tri pomembne državne ceste. To so cesta iz Slovenje vasi proti Gruškovju, iz Zgornje Hajdine proti Ptuju ter iz Spodnje Hajdine proti Ptujski gori. Vse te ceste so zelo obremenjene s prometom. Kar se pa tiče discipliniranosti voznikov, lahko rečem tako kot za vse ostale občine, da se na cestah, kjer smo policisti najbolj prisotni, v letošnjem letu povečuje število prometnih prekrškov.
Prav zato smo na področju občine Hajdina povečali število varnostnih ukrepov za 38 % in smo jih tako izvedli 1550. Najbolj nedisciplinirani so vozniki prav na področjih, ki predstavljajo tudi vzroke za prometne nesreče. V mislih imam predvsem kršitve neprilagojene oz. prekoračene hitrosti. Povečuje se tudi število voznikov, ki ne uporabljajo varnostnih pasov oz. varnostnih čelad in tistih, ki vozijo brez vozniškega dovoljenja. Ugotavljamo, da je na teh cestah prisotna problematika tujcev, predvsem zaradi tranzitnega pro-
Kako si sploh zašel v ta poklic, med modre uniformirance?
Lahko rečem, da se mi je že v otroških letih zdel ta poklic izredno zanimiv. Veliko sem opazoval delo policistov na motornih kolesih ter tudi njihovo vožnjo s helikopterji. Vse to je dalo povod za tako odločitev, čeprav sem se že takrat zavedal, da policisti z opravljanjem svojega dela v prvi vrsti pomagajo ljudem.
meta, ki poteka skozi to območje, zato z raznimi ukrepi skušamo zmanjšati število prometnih nesreč.
Koliko dela in kakšno so imeli policisti na območju občine Hajdina v prvih šestih mesecih letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani?
Prometno varnostne razmere na področju občine Hajdina so v primerjavi z letom 2000 ugodnejše. Na tem območju smo v letu 2001 obravnavali 65 prometnih nesreč, v letu 2000 pa v enakem obdobju kar 74. V letošnjem letu nismo obravnavali prometne nezgode s smrtnim izidom, smo pa obravnavali 21 prometnih nesreč s telesno poškodbo, pri katerih je bil en udeleženec hudo in 24 udeležencev lahko telesno poškodovanih. Obravnavali smo tudi 44 prometnih nesreč z materialno škodo. Kar se tiče kršitev, ki vplivajo na varnost v cestnem prometu, lahko rečem, da smo na območju občine Hajdina ugotovili nekoliko več kršitev prekoračitve hitrosti. Od skupnega števila (1624) je bilo le-teh 531, zaradi neuporabe varnostnega pasu je bilo 235 kršitev, v lanskem letu le 195 in vinjenih smo zaznali 52 udeležencev v cestnem prometu - v lanskem letu smo zabeležili dva primera manj.
Kaj so najpogostejši vzroki za prometne nesreče na območju občine Hajdina?
Zaradi povečanega tranzitnega prometa vemo, da tukaj vozniki vozijo predvsem v strnjenih kolonah in ne upoštevajo nujno potrebne varnostne razdalje, ki je najpogostejši vzrok.
Drugi najpogostejši vzrok prometnih nesreč je nepravilna stran in smer vožnje, vendar tu policisti ugotavljamo, da je ta kršitev dostikrat povezana s pretiranim uživanjem alkohola. Sledi neupoštevanje pravila prednosti. Predvsem ugotavljamo,
da je to zelo pereče na križišču pri občini Hajdina, kjer se enosmerna cesta vključuje v promet na glavno cesto. Temu vzroku sledijo še nepravilno prehitevanje in neprilagojena hitrost, za katero smo v preteklosti ugotavljali, da je bila vzrok najhujših prometnih nesreč.
Največ prometnih nesreč povzročijo vozniki osebnih avtomobilov, sledijo vozniki tovornih vozil, vse pogosteje so udeleženi vozniki koles z motorjem, povečuje pa se nam tudi število povzročiteljev, ki so udeleženi kot kolesarji, saj smo v letošnjem letu beležili že dva primera, v lanskem pa nobenega. Glede na konfiguracijo terena so dokaj pogosto na območju občine Hajdina udeleženi v prometnih nesrečah tudi vozniki traktorjev.
Rekla sva, da je ta poletni čas tudi čas izredno povečanega prometa na naših cestah, predvsem na magistralni cesti. Kaj to pomeni za vse, ki smo udeleženci v prometu, kako naj se vedemo?
Vsekakor priporočam voznikom, da upoštevajo strpnost in cestno prometne predpise, predvsem glede na to, da je promet na teh cestah povečan v poletnih mesecih in takrat večino časa poteka v strnjenih kolonah, zato naj upoštevajo ustrezno varnostno razdaljo, naj uporabljajo tista sredstva in opremo, ki zmanjšujejo posledice prometnih nesreč, predvsem imam v mislih uporabo varnostnih pasov tudi na zadnjih sedežih v osebnih avtomobilih in da vsi vozniki koles z motorjem in kolesarji, ki še niso dopolnili 14 let uporabljajo zaščitne varnostne čelade, saj bo to pripomoglo, da bodo posledice pri even-tuelni prometni nezgodi bistveno manjše.
Ali se je potrebno ob poletnih povečanih temperaturah drugače obnašati, kadar smo na poti? Veliko se nas bo odpravilo z avtomobilom na pot do morja in vsak nasvet bo dobrodošel.
Glede na izkušnje priporočam vsem za pot na daljše razdalje, da se na pot dobro pripravijo. Vozilo napolnijo z gorivom predvsem zaradi morebitnih zastojev, ki se zgodijo na poti, s sabo naj vzamejo zadostno količino osvežilnih pijač, po potrebi se odpravijo na pot v zgodnjih jutranjih urah, ko še na cestah ni toliko prometa in si s seboj vzamejo ustrezna oblačila in opremo predvsem za nočni čas, kajti takrat temperatura pade in v primeru okvare ali zastojev na cesti predla-
HAJDINČAN
julij 2001
KV, ■
Kij
gamo, da imajo s seboj zadostno število toplih oblačil. Vsekakor morajo biti vozniki pred potjo ustrezno psihofizično sposobni, kar pomeni, da so dovolj naspani, zbrani in da pred potjo ter na poti ne uživajo alkoholnih pijač.
Črne točke
Kje se na območju občine Hajdina povzroči največ prometnih prekrškov oziroma na katerih točkah se pripeti največ prometnih nezgod?
Največ prekrškov in nesreč je povezanih s strnjenimi kolonami na območju celotne občine Hajdina. Izpostavljeni so predvsem krajani Slovenje vasi, Hajdoš, Skorbe, tudi Zgornje Hajdine, kjer je promet najbolj tranziten. Na teh glavnih cestah, regionalnih in na cestah z uličnim sistemom je bilo skupaj 65 nesreč, na lokalnih cestah po vaseh pa smo zabeležili: Draženci -1 prometna nezgoda, Gere-čja vas - 1, Hajdoše - 3, v Skorbi, kjer je zdaj povečan promet predvsem zaradi obiskovalcev novo zgrajenega golf igrišča, se je zgodilo 7 prometnih nesreč, v Slovenji vasi 2, v Spodnji Hajdini - Rogaška cesta 8 in v Zgornji Hajdini 6.
Kateri odseki cest oziroma katera križišča veljajo v občini Hajdina za najbolj nevarne?
Vsekakor pri osnovni šoli in pri gasilskem domu v Zg. Hajdini, v lanskem letu smo beležili nesreče s smrtnim izidom predvsem v naselju Skorba, naselju Slovenja vas in pri igrišču na Spodnji Hajdini. Prometne nesreče smo obravnavali tudi v naselju Zg. in Sp. Hajdina. Po moji oceni so najbolj nevarna križišča prav tisto pri gasilskem domu na Zgornji Hajdini, pri bivši trgovini Mandarina ter križišče pri osnovni šoli.
V občini se cestne poti križajo tudi z železniškimi. Železniški promet je urejen s polzapornicami, tako da v letošnjem in lanskem letu po preureditvi signalizacije nismo beležili prometnih nesreč. Res pa je, da so v preteklosti bile na prehodu ceste čez železniško progo na Zgornji Hajdini pri pokopališču tudi že prometne nesreče s smrtnim izidom.
Policija deluje tudi preventivno in vzgojno, kako sodelujete z osnovnošolci glede povečanja prometne varnosti?
Kar se tiče prometne vzgoje naših najmlajših, lahko rečem, da zelo dobro sodelujemo z Osnovno šolo Hajdina in Občino Hajdina, v kateri je ustanovljen tudi Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. V preventivnem delu na območju naše občine se kaže vloga predvsem v organiziranju predavanj, pomoči pri
izvedbi kolesarski izpitov, organizirajo se predavanja tudi za starše, kjer se svetuje, kako naj se obnašamo v prometu. Svet za preventivo pa pomaga predvsem z nakupom teh pripomočkov, ki nekako vplivajo na boljšo vidnost v cestnem prometu in predvsem s finančnega stališča za potrebe osnovne šole podprejo nabavo razne literature, kresničk, rumenih rutic ipd.
Je kresničko in rumeno rutico potrebno otrokom nositi tudi v času počitnic?
Kar se tiče rumenih rutic, je obvezno, da jih nosijo učenci male šole in prvošolčki v času pouka na poti v in iz šole. Kresničke pa moramo uporabljati kot udeleženi pešci v cestnem prometu ponoči in ob zmanjšani vidljivosti na neosvetljenih delih ceste, saj vemo, da smo z odsevnimi
Boris Kozenburger v svoji pisarni na Policijski postaji Ptuj. Foto: NK
telesi prej opaženi. S kresničko nas drugi udeleženci v prometu opazijo na razdalji okrog 135 metrov, če pa smo brez nje in v temnih oblačilih, pa le na razdalji 25 metrov.
Boste v prihodnjih mesecih izvajali kakšne posebne ukrepe s področja varnosti v prometu na našem območju?
Te naloge, ki se navezujejo na čas turistične sezone, že izvajamo. Predvsem smo na teh cestah poostrili kontrolo prometa s policisti motoristi, praktično so prisotni na teh cestah skozi ves dan. Poostreno merimo v tem času tudi hitrost z laserskimi mžrilniki hitrosti in stoječimi radarji. Prav tako vemo, da se bodo počitnice počasi končane in bomo v začetku sep-
tembra pričeli preventivno akcijo Varna šolska pot, v kateri bodo policisti poskrbeli za varovanje najmlajših udeležencev v cestnem prometu. Potekajo tudi akcije poostrenega nadzora glede uporabe varnostnih čelad, varnostnih pasov in preventivne akcije. Ob zaključku šolskega leta smo pričeli z akcijo Varne šolske počitnice, kjer smo učence opozorili o obnašanju v prometu v času šolskih počitnic. Ne smemo pozabiti tudi prioritete našega policijskega dela, to so alko testi. Pri vseh prometnih nesrečah in če je nekdo prekoračil hitrost za 30 in več kilometrov na uro v naselju, preverimo z njim udeležence. Pri spremljanju teh statističnih podatkov lahko ugotovimo, da so hitri vozniki v večini primerov tudi pod vplivom alkohola. Ugotavljamo, daje alkohol vse bolj prisoten na cestah že v dopoldanskem času, še več v popoldanskem in večernem času.
Da bi policisti izboljšali stanje in morije, ki se dogajajo po naših cestah smo si zadali tudi plan, zoper katere prekrške bomo najpogosteje in striktno ukrepali. V nadaljevanju letošnjega leta bomo ukrepali zoper nespoštovanje prometnih predpisov, hitrost, alkohol v krvi, zoper neuporabo varnostnih pasov in varnostnih čelad. Potem bomo kaznovali tudi pešce, ki ne bodo uporabljali svetlečih odsevnih teles ali kresničk, poostrili pa bomo tudi nadzor nad prevozi otrok v vozilih, kajti ugotavljamo, da je to tudi vse bolj pereče vprašanje, saj večina voznikov ne uporablja homologiranih varnostnih sedežev. Otroci do 12 leta se lahko vozijo na sopotnikovem sedežu v osebnem avtomobilu le v primeru, da so ustrezno zavarovani v homologiranih varnostnih sedežih, a tu velja priporočilo, da vozilo nima zračne blazine, ki lahko ob morebitnem trčenju povzroči še večjo škodo.
Na katerih točkah policaji v občini Hajdina najraje preverjate hitrost voznikov z laserskim ali stoječim merilcem hitrosti?
Policijska postaja na Ptuju ima na razpolago dve aparaturi, s katerima merimo nadzor hitrosti. Z laserskim in stoječim radarjem Multanova F6, poleg tega pa ne smemo pozabiti na civilno službeno vozilo, ki sicer ni v naši lasti, temveč ga uporablja postaja prometne policije, to je t.i. sistem zagotavljanja prekoračene hitrosti Provida. Postavljeni smo seveda tam, kjer je prihajalo v preteklosti do hudih prometnih nesreč. Na območju Hajdine nas najdete v naselju Slovenja vas, kjer smo lani beležili prometno nesrečo s smrtnim izidom, potem opravljamo meritve v naselju Hajdoše in Skorba in tudi v
julij 2001
HAJDINČAN
Zgornji Hajdini - res povsod tam, kjer so se zgodile hujše prometne nesreče z vzrokom neprilagojene ali prekoračene hitrosti.
Imamo pa tudi motorno kolo, ki prav tako kot bela Opel vectra na tem področju meri hitrost z mobilnim radarjem. Pa tudi bela Opel vectra ni edini civilni tovrstni avtomobil policije. Zaradi njegove hitre prepoznavnosti zdaj avtomobile občasno tudi zamenjajo.
Kako pa se policaji v zasebnem življenju obnašajo na cesti? Zate vem, da si ljubitelj hitrih motorjev. Ali to pomeni, da glede na "profesionalno deformacijo" vedno striktno upoštevaš vsak prometni znak?
Glede obnašanja v cestnem prometu moram reči, da bi policisti morali biti vzor ostalim udeležencem in spoštovati prometna pravila na cesti. A v realnem življenju je slika nekoliko drugačna. Tempo življenja nas včasih prisili k temu, da tudi mi kršimo cestno prometne predpise, ob tem je treba poudariti, da so nekateri prekrški storjeni nenamerno.
Koliko policistov ima občina Hajdina?
Verjetno nas je vseh skupaj okrog deset, a le trije smo zaposleni na Policijski postaji Ptuj z oddelkom Podlehnik.
In kako bo pomočnik komandirja preživel letošnje poletje, se bo kam odpravil na dopust?
Po vsej verjetnosti glede na to, da že tri leta nisem bil nikjer z družino na dopustu zaradi gradnje stanovanja, upam, da bo toliko finančnih sredstev, da se bomo odpravili na morje - nekam na Jadransko obalo.
Hvala Borisu za ta pogovor, njemu in njegovim sodelavcem pa ob želji, da preživijo lepe poletne dni, dodajmo še to, da bi se čim manjkrat srečali, pa ne zaradi osebnih razlogov, pač pa zato, da bi imeli na našem področju čim manj dela. Bodimo torej zgled mlajšim in naj ne bodo le prometne nezgode s tragičnim koncem tisto skrajno opozorilo, ki nas bo streznilo, da za volanom prevelika količina alkohola, prevelika utrujenost, prehitra vožnja, neupoštevanje prometnih predpisov in neodgovorno obnašanje na cesti ne vodijo k pravemu cilju. Slej ko prej se nam zna tako napačno ravnanje maščevati. Zato vozimo po pameti, strpno, trezno, varno in srečno, pa kamorkoli nas bo pot vodila v teh poletnih mesecih.
N. K.
V Kuopio potujejo tudi članice PGD Hajdoše
Olimpijska desetina članic PGD Hajdoše med zadnjimi vajami pred odhodom na Finsko. Foto: TM
7a Hajdoške gasilke se bliža čas Podhoda na veliko gasilsko tekmovanje v Kuopijo na Finsko. Tekmovanje bo potekalo od 22. do 28. julija. Za Slo-| venijo bo na največjem gasilskem tekmovanju nastopalo osem članskih in dve mladinski tekmovalni enoti. Med njimi je tudi ekipa članic iz PGD Hajdoše.
Hajdošanke so v tekmovalnem vrhu že skoraj dve desetletji. Pohvalijo se lahko z dvema uspešnima nastopoma na olim-piadi leta 1989 v Varšavi na Poljskem in | leta 1997 v Danskem Herningu. Za nekatera dekleta bo to že tretji nastop na tako velikem tekmovanju. Za večino od njih pa drugi, tako da jim izkušenj ne manjka. Veliko naših bralcev pozna Hajdošanke 1 ter njihova mentorja. Domačini jih največkrat srečujejo, ko z gasilskim avtomo-
Naj vseeno napišemo, da za ekipo nastopajo:	Gabriela
Galun, Tanja Furek, Dušanka Brodnjak, Anita Polanec, Metka Vidovič, Lidija Terbulec, Kristina Zajšek, Klavdija Ekart, Alenka Metličar in Mojca Vogrinec. Mentorja sta Ivo Brodnjak ter Franci Zupanič ml.
bilom hitijo trenirat na nogometno igrišče ali se odpravljajo na tekmovanja.
ZAHVALA VSEM SPONZORJEM
Nastop na tako velikem tekmovanju, kot je olimpiada, zahteva tudi veliko priprav. Intenzivni treningi so se začeli že pozimi v telovadnici OS Hajdina. Sedaj dekleta pridno treniramo na hajdoškem nogometnem igrišču. Vzporedno pa potekajo tudi organizacijske priprave za dolgo potovanje, ki bo letos prvič organizirano z letalom. Vse to pa zahteva velika finančna sredstva.
Na tokratno olimpiado gremo dekleta s pomočjo sponzorjev Občine Hajdina, Varnost Maribor d.d., GZ Ptuj, Talum d.d. Kidričevo in mnogih drugih.
Skupaj smo lahko ponosni na uspehe.
Srčno upamo, da bomo dekleta še naprej z veliko volje do dela in vztrajnostjo lahko tako častno v svetu zastopale Slovenijo in našo občino.
Želimo si veliko športne sreče, hkrati pa obljubljamo, da se bomo maksimalno potrudile!
Metka Vidovič
HAJDINČAN
julij 2001
V Gerečji vasi ob 70-letnici razvili novi prapor
V Gerečji vasi so gasilci razvil tudi nov prapor, ki jih bo poslej spremljal na njihovi poti.
' I "udi letošnje leto je leto jubilejev po 1 gasilskih društvih, to že lahko trdimo, kajti samo v Območni gasilski zvezi Ptuj, kamor spadajo tudi gasilci iz občine Hajdina, so letos že in še bodo slavili. Zadnje večje slavje je bilo v nedeljo, 1. julija, v Gerečji vasi, kjer so praznovali 70-letnico tamkajšnjega uspešnega PGD in hkrati tudi 5. dan gasilcev Območne GZ Ptuj. Slovesnosti so se udeležili predstavniki vseh društev v zvezi in vodstvo zveze na čelu s predsednikom Francijem Vogrincem in poveljnikom Janezom Liponikom, med gosti je bil tudi predsednik gasilskega sveta Podravske regije Franc Simeonov. Ob visokem jubileju so gerečki gasilci lepo obnovili dom in razvili še nov prapor, nanj pa obesili številne trakove, kar 139 pa je bilo darovalcev za žebljiček.
Gasilsko slavje so v Gerečji vasi pričeli z gasilsko parado, tako kot je to na tovrstnih slavjih že navada, zbrane je pozdravil Pihalni orkester Talum Kidričevo, za ubrano petje pa so poskrbeli pevci Moškega pevskega zbora PGD Hajdoše. četi gasilcev in gasilk so se pridružila še gasilska vozila, ki jih gasilci vsako leto znova ob dnevu gasilca radi pokažejo in predstavijo ljudem. Na slovesnosti je zbrane nagovoril župan občine Hajdina Radoslav Simonič, ki je v svoje nagovoru spomnil na okrog 100-letno zgodovino gasilstva v občini in omenil PGD Hajdine, Hajdoš, Dražencev in Gerečje vasi. Pohvalil je predvsem delo gasilcev, ki so kot prostovoljci zaslužni za mnoge hitre in strokovno opravljene akcije gašenja požarov in nujnih intervencij, posebej pa je
ob tej priložnosti čestital gasilcem PGD Gerečja vas in vaščanom tega naselja za visok jubilej, ki prav gotovo pove marsikaj.
BESEDA
PREDSEDNIKA
MARTINA
KAISERSBERGERJA
Da so v Gerečji vasi ponosni, da praznujejo 70 let aktivnega in uspešnega
delovanja, je bilo razbrati tudi iz nagovora predsednik PGD Gerečja vas Martina Kaisersbergerja, kije med drugim povedal: »Ob visokem jubileju nam naše misli vodi nazaj v trideseta leta prejšnjega stoletja, ko so naši očetje, dedje in pradedje z željo, pomagati sočloveku, z veliko volje, truda in požrtvovalnosti zmogli ustanoviti naše društvo. To je bila zelo pomembna odločitev in vse priznanje gre takratnim možem in vsem, ki so na kakršenkoli način omogočili 1931. leta ustanoviti gasilsko društvo Gerečja vas.
Ustanovni člani in ostali simpatizerji so že na samem začetku, ko so postavljali temelje za nadaljnje delo, z velikim veseljem in lastnim prispevkom začeli z gasilsko preventivo in društvenim delovanjem. Vedno so bile potrebe po boljši, novejši, sodobnejši opremi in tehniki, po večjih in sodobnejših prostorih. Z nastankom gasilskega društva se je na vasi začelo tudi kulturno delovanje, gasilski dom pa je bil in je še sedaj središče vsega dogajanja na vasi. V 70-letnem obdobju smo bili priča številnim spremembam, kljub vsemu pa ugotavljamo, da je društvo sledilo svojemu osnovnemu poslanstvu - pomagati sočloveku in premagovati vse ovire. Tudi za sedanjo generacijo z veseljem ugotavljamo, da članstvo odgovorno in delovno nadaljuje gasilsko poslanstvo.
Za uspešno delo društva se moramo zahvaliti vsem vaščanom Gerečje vasi, vsem simpatizerjem iz bližnje in širše okolice, vsem društvom in organizacijam na
Gasilska četa, zbrana pred gasilskim domom v Gerečji vasi. Foto: Studio 2M
julij 2001
HAJDINČAN
vasi za razumevanje in dobro sodelovanje. Želimo, da bi tudi v bodoče stali z ramo ob rami in uspešno nadaljevali delo. Vsem vaščanom, krajanom in širši družbi pa obljubljamo dobro sodelovanje in pomoč v nesreči in stiski.«
VSE JE ZAPISANO V KRONIKI DRUŠTVA, OBLJAVLJENIV BROŠURI
V Gerečji vasi so v priprave na osrednji gasilski praznik vložili veliko truda in priprav, tako nam je v pogovoru le nekaj dni po slovesnosti povedal tudi predsednik društva Martin Kaisersberger. Posebej so se potrudili pri pripravi društvene kronike, zapise o tem pa v sliki in besedi predstavili v lepo urejeni brošuri, katere avtor je domačin Janez Kiseljak. Ob pripravi brošure se je srečal z mnogimi težavami, med drugim tudi s pomanjkanjem podatkov, saj so bila nekatera leta v delovanju gasilskega društva slabo ali pa sploh ne zabeležena v društveni kroniki, ampak s pomočjo mnogih v vasi mu je uspelo zbrati in obdelati najpomembnejše podatke. Pri zbiranju le-teh pa so v Gerečji vasi spoznali, da je bilo gasil-
DOBITNIKI ODLIKOVANJ IN PRIZNANJ
Plakete Območne GZ Ptuj za izvajanje nalog požarnega varstva in reševanja so prejeli: Anton Bele, Janez Markovič, Jože Vaupotič, Martin Zalo-gar, Janez Turnšek in PGD Grečja vas.
Priznanja in odlikovanja GZ Slovenije - gasilsko plamenico III. stopnje so prejeli: Jernej Popošek, Edvard Rižnar, Daniel Bezjak, Franc Vaupotič, Marjan Polanec, Anton Bratuša, Feliks Podhostnik, Maks Bratec, Slavko Ciglar, Roman Horvat, Anton Habjanič, Branko Mlakar, Anton Intihar, Franc Nahberger, Ivan Panikvar, Zdravko Ferčič in Ivan Bezjak.
Gasilsko plamenico II. stopnje so prejeli: Lovrenc Vincek, Jože Gregorec, Franc Metličar, Anton Bele med posamezniki, ter PGD Hajdoše za letošnji jubilej.
Gasilsko plamenico I. stopnje pa so prejeli: Angela Arnuš, Jože Šegula in Janez Žumer.
Posebno priznanje in zahvalo je iz rok predsednika Območne GZ Ptuj Francija Vogrinca prejel najstarejši član društva Janez Turnšek, ob njem Janez Markovič.
sko društvo vendarle zaslužno za združevanje vaščanov na vseh področjih dela, tako na gasilskem kot kulturnem področju. Sicer pa je avtor kronike PGD Gerečja vas od ustanovitve do njegove 70-letnice ob koncu svoje uvodne besede zapisal, da bodo mnogi v njej našli kako pomanjkljivost, ki jo bo z veseljem sprejel in jo pozneje uvrstil med podatke, ki bodo poslej mnogo bolje urejeni z uvajanjem novega informacijskega sistema. Tako bo o gasilskem društvu in članih ostalo vse dobro zapisano in spravljeno za nove generacije gasilk in gasilcev v kraju.
J.M.
ZANIMIVOSTI,
KI NAM JIH JE PRIŠEPNIL VETER
Ob dnevu državnosti so bili tu na obisku starodobniki, mi smo jih pogostili in hkrati dan državnosti spremenili v dan družabnosti.
Da je nekdo na cesti našel denarnico polno deviz, jo vrnil lastnici in se srečno zaljubil.
HAJDINČAN
julij 2001
18. avgusta - praznovanje jubileja
T eta 1971 so pogumni možje usta-i—»novili Prostovoljno Gasilsko društvo Slovenja vas. Začetki so bili zelo težki. Ker ni bilo denarja za nakup gasilske opreme, so sprejemali staro odsluženo gasilsko opremo drugih gasilskih društev. Po pridobitvi parcele se je začela gradnja gasilskega doma. Pomagali so vsi vaščani, eni s prostovoljnim delom, drugi pa z materialnimi prispevki. Po izgradnji gasilskega doma leta 1974 se je začela akcija za prvi gasilski avto. To je bil rabljen VW-kombi, v katerega so namestili nekaj osnovne opreme za gašenje. Ker pa prostora v gasilskem domu ni bilo dovolj, so dogradili še prizidek z orodiščem in garažo, kuhinjo, sejno sobo ter sanitariji. Ker v starem VW-kombiju ni bilo dovolj prostora za gasilsko opremo, so leta 1981, ob 10. letnici obstoja, nabavili novo gasilsko orodno vozilo TAM T75. To je bila zelo velika pridobitev, saj so v njega lahko naložili vso gasilsko opremo.
Zadnja velika gradbena dela na gasilskem domu so bila izvedena z dograditvijo kleti, nad katero je zunanji oder za prireditve. Po 18 letih smo ob koncu leta 1999 dobili novo gasilsko vozilo IVECO TD 49.12. Gasilsko vozilo ima še eno pomembno novost; to je lastni rezervoar s 600 litri vode in visokotlačno črpalko, s katero lahko takoj posredujemo ob požaru. To vozilo smo predali svojemu namenu lansko leto. Seveda so to le najpomembnejši mejniki društva, katerega delovanje je mnogo širše in zelo pomembno za celo vas.
GASILCE IZ SLOVENJE VASI ČAKA VZPON NA TRIGLAV
V okviru praznovanja 30. obletnice društva smo konec maja organizirali gasilsko tekmovanje Območne gasilske zveze Ptuj. Na njem je sodelovalo čez 30 desetin iz vseh prostovoljnih društev, ki so vključena v OGZ Ptuj. To je bil za naše društvo velik organizacijski zalogaj, ki pa smo ga, sodeč po odzivih udeležencev, dobro opravili.
Glavna prireditev ob 30. obletnici delovanja Gasilskega društva Slovenja vas bo 18. avgusta, kjer bomo podelili priznanja članom društva za 30 let delovanja v gasilstvu. Po končanem uradnem delu bo veselica z ansamblom Štajerski baroni. Zahvalil bi se rad vsem botrom, podpornim članom, vaščanom in vsem, ki ste kakorkoli prostovoljnemu Gasilskemu
Za gasilski podmladek se ni bati... Iz gasilskega tekmovanja Območne gasilske zveze Ptuj v Slovenji vasi.
društvu Slovenja vas v teh 30-ih letih društvu za gasilce nenavaden podvig, in obstoja pomagali in vas tudi preko Haj- to je vzpon na naš najvišji Vrh - Triglav, dinčana povabil na praznovanje 18.
avgusta.	Damijan Pleteršek
Za konec poletja pa načrtujemo v našem	predsednik PCD Slovenja uas
ZANIMIVOSTI ZA POLETNE DNI
KAKO JE NASTAL PRVI SLADOLED?
Čeprav največ sladoleda pojedo v Združenih državah Amerike - nad 2.000.000.000 litrov letno, tam ni domovina sladoleda.
Prvič so sladoled naredili nekje na vzhodu. Slavni beneški raziskovalec Marco Polo je videl, kako tamkajšnji ljudje jedo sladoled in je to idejo prinesel s seboj v Italijo, od tam pa je prešla v Francijo. Tam je sladoled med plemstvom postal hitro priljubljena slaščica, recepte za njegovo pripravo pa so skrivali, da jih ne bi izvedeli preprosti ljudje. A kljub temu so kmalu vsi odkrili, kako okusen je sladoled in hitro je postal znan po vsem svetu.
Prvo tovarno za izdelavo sladoleda so v Ameriki odprli leta 1851, a se je proizvodnja zares razvila šele po letu 1900, ko so izpopolnili nove sisteme hlajenja.
Osnovne sestavine sladoleda so: smetana, mleko - tekoče ali v trdem stanju -sladkor in včasih jajca. Zaradi boljšega okusa dodajajo tudi vanilijo, čokolado, različno sadje, lešnike in podobno. Običajno razmerje teh sestavin v sladoledu je: 80-85% smetane in mlečnih izdelkov, 15% sladkorja, 0,5-4,5% dišav in 0,3% sredstva proti kvarjenju, ki se uporablja zato, da bi sladoled ostal gladek, saj preprečuje nastajanje ledenih kristalov. Ponavadi se uporabi v ta namen čista jedilna želatina.
če pojeste šestino litra vanilijevega sladoleda, ste zaužili približno toliko kalcija, beljakovin in vitamina B, kot jih vsebuje pol skodelice čistega mleka, vitamina A in kalorij pa toliko, kot da ste popili polno skodelico mleka.
julij 2001
HAJDINČAN
PREGLED KULTURNIH DOGODKOV
V poletnem času je na področju kulturnega delovanja precejšnje zatišje. Zato pa so pomladni meseci odsevali bogat kulturni križemkraž. Naša štiri kulturna društva so se takole predstavila: Skorba april, 2001
organizacija javne radijske oddaje RADIA SLO 1
Oktet se udeleži Revije malih pevskih skupin na Ptuju
Ljudske pevke sodelovale na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij junij, 2001
etnografska skupina Mautarji sodelovala na poroki vaščanke ob 5-letnici Okteta izvedli koncert slednji so se udeležili tudi srečanja pevskih zborov v Majšperku Ljudske pevke nastopile na srečanju diabetikov na Ptuju Hajdina junij, 2001
Ljudske pevke in pevci sodelovali na občinski prireditvi ob dnevu državnosti pevci in pevke nastopili na dmžabnem popoldnevu v Domu oskrbovancev Ptuj
Hajdoše
junij, 2001
Kulturno društvo »Valentin Žumer« izvedlo pobratenje s Kulturnim društvom »Marjan Hercog« iz Maribora
Draženci
priprave na jesenski del prireditev
KULTURNI NAPOVEDNIK
Skorba
avgust, 2001
Ljudske pevke in moški Oktet sodelujejo na prireditvi »PESEM KLOPOTCEV« na Borlu
september, 2001
Oktet sodeluje na Reviji oktetov Slovenije in na kvizu »POKAŽI, KAJ ZNAŠ« v Dražencih
Hajdina
avgust, 2001
pevci in pevke sodelujejo na prireditvi »PESEM KLOPOTCEV« na Borlu. Hajdoše oktober, 2001
organizacija tradicionalne revije frajtonaric. Draženci september, 2001
priprava kviza »POKAŽI, KAJ ZNAŠ«, drugega po vrsti, na katerem bodo sodelovala kulturna društva občine in izven nje oktober, 2001
organizacija dobrodelnega koncerta, ki bo namenjen ogroženi družini
Pripravila Saška Serec
Mažoretke iz Hajdine
KAJ NAM SPOROČAJO OTROCI: (njihovi odgovori so povzeti iz Knjižice za učitelje in starše, dr. Majde Pšundrove, ki je izšla leta 1995)
-	Ne razvajajte me, dobro vem, da ne morem imeti vsega, kar želim. Samo preizkušam vas.
-	Ne bojte se biti strogi. To mi je všeč. Tako vsaj vem, kaj smem in česa ne.
-	Ne bodite grobi z mano, sicer bom mislil, da se samo s silo kaj doseže. Rad bom upošteval
nasvet.
- Ne bodite nedosledni. Zaradi tega sem negotov in se izogibam vsaki obveznosti.
-	Ne nasedajte na moje provokacije, kadar govorim in delam vse samo zato, da vas razžalostim. Na
ta način bi lahko dosegel kakšno »zmago«.
-	Ne bodite preveč žalostni, kadar vam rečem, da vas sovražim. Ne mislim resno, samo želim, da bi
vam bilo žal zaradi tega, kar ste mi naredili.
- Ne me podcenjevati. Zaradi tega bom igral »velikega šefa«.
-	Ne delajte stvari, ki jih lahko opravim sam. Zaradi tega se počutim kot dojenček, utegnil bi vas
imeti za svoje služabnike.
-	Naj moje razvade ne pritegnejo vaše pozornosti. To me samo spodbuja, da nadaljujem z njimi.
-	Ne opozarjajte med pred drugimi. Bolj pazljiv bom, če se boste z menoj pogovorili na štiri oči.
-	Ne razpravljajte o mojem obnašanju med prepirom. Ne vem zakaj, ampak takrat slabo slišim in ni
mi do sodelovanja. Naredite, kar mislite, daje potrebno, toda dogovorimo se kasneje, v miru.
- Ne pridigajte mi! Presenečeni bi bili, če bi vedeli, kako dobro vem, kaj je prav in kaj narobe.
-	Ne dajajte mi občutka, da so moje napake grehi. Moram se naučiti delati napake, ne da bi pri
tem občutil krivdo.
- Ne pridigajte mi kar naprej, sicer se bom moral narediti gluhega.
- Ne zahtevajte pojasnil za moje obnašanje. Včasih res ne vem, zakaj sem kaj storil.
- Ne precenjujte me. Če me je strah posledic, se utegnem tudi zlagati.
- Ne pozabite, da rad eksperimentiram. Tako se učim, pa vas prosim, da ste potrpežljivi.
- Ne varujte me pred posledicami. Na izkušnjah se učim.
-	Ne bodite preveč pozorni, kadar sem lažje bolan. Lahko bi začel uživati v bolezni, če bi začutil,
da mi posvečate preveč pozornosti.
-	Ne zavračajte me, ko želim odgovore na vprašanja. Sicer bom moral spraševati in poiskati
informacije drugje.
-	Ne govorite mi, da ste idealni in nezmotljivi. S takimi je tako težko živeti.
-	Ne skrbite, če preživimo malo časa skupaj. Važno je, kako ga preživimo.
-	Nikar naj moje bojazni ne postanejo vaša tesnoba. Še bolj bom prestrašen. Pokažite mi, da
ste hrabri.
-	Ne pozabite, da ne morem odrasti brez razumevanja in podpore; graja mi nikoli ne uide, zaslužena
pohvala pa.
- Bodite moji prijatelji, pa bom tudi jaz vaš. Učite me z zgledom, ne s kritiko.
- In poleg vsega, zelo vas imam rad, imejte tudi vi mene...
X /soboto, 21. aprila, in v nedeljo, 22 V aprila 2001, se je v športni dvorani Center na Ptuju odvijalo 5. državno prvenstvo mažoretk Slovenije. Na njem je sodelovala tudi skupina šestih deklet iz občine Hajdina, starih od osem do deset let.
Deklice trenirajo v šoli na Hajdini. Njihov trener Saša Koprivnik iz Slovenske Bistrice jih je na državno tekmovanje pripravljal od meseca oktobra.
Njihov nastop je ob prijetni glasbi predstavljal spretno vihtenje mažoretne palice, povezano s plesnimi koraki. Naše mažoretke so nastopile v skupini, imenovani C-TEAM JUNIOR. V nje sta sodelovali še skupini iz Kidričevega in iz Dobrne. Na koncu tekmovanja so se naše plesalke veselile srebrne medalije, kar je lep dosežek in vzpodbuda za naprej. Upamo, da se bo v jeseni pridružil skupini še kak nov član.
Vsako treniranje in pripravljanje skupine za tekmovanje je povezano z denarnimi stroški . Mažo-retni skupini pomaga občina Hajdina, ki je tako omogočila nastop na državnem prvenstvu.
Sicer pa rade nastopajo tudi na občinskih in šolskih prireditvah. Vabljeni ste na nastope, zanimivo bo !
Anica Topolovec
HAJDINČAN
julij 2001
Projektni dnevi na OS Hajdina
V OŠ Hajdina smo v mesecu aprilu izvedli skrbno načrtovan projekt »Mi z naravo, narava z nami«.
Dnevi, v katerih se je delo odvijalo, so izražali začrtane cilje:
-	medsebojno druženje
-	vzgoja za vrednote - NARAVA - ČLOVEK
-	ustvarjalnost, izobraževanje
-	obogatitev programa interesnih dejavnosti
-	z izbirnostjo vsebine v devetletko
-	povezovanje projektnih skupin
-	povezovanje šole z ožjim in širšim okoljem
Cilje so s pestrimi metodami in oblikami dela uresničevali vsi učenci in učitelji šole. Ker se zavedamo, da pregovor -DOBRI PRIJATELJI, DOBRI NASVETI - še kako drži, smo za pomoč prosili zunanje sodelavce; dobrodošlo nam je bilo sodelovanje, ki so ga s strokovnim delom obogatili: Danilo Zupanič, Angela Mlakar, Marta Sitar, Marjana Veronek, Ivan Brodnjak, Ivan Dobnik, Franc Mlakar, Jernej Lončarič, Dejan Lah, Franc Merc, Martin Žunko, Borut Predan.
Vsebina projektnih dni je zajemala različne teme o naravi in življenju v njej: učenci so spoznavali hišne ljubljenčke; se na različne načine ukvarjali z vodo, jo analizirali; preučili so stanje vodnjakov in studencev našega šolskega okoliša; na golf igrišču je potekal tudi rekreativni del dneva; zanimivo je bilo delo mladih vremenoslovcev; skupina učencev se je podala »na lov« za divjimi odlagališči (žal jih je našla kar nekaj); nekateri radovedneži so se ukvarjali z reciklažo odpadkov, drugi so šteli promet in poudarili varnost udeležencev v prometu; tretji so z mislijo, da prazen trebuh ne pozna veselja, pokukali v lonec naših babic.
Da je bilo delo zanimivo, pričajo: trak kamere, ki je beležila dogodke, fotografije in poročila, predstavljena v glasilu Zeleni!
In katero nalogo ima Zeleni!?
-	pripoveduje o tem, da nobeno živo bitje ne more živeti samo zase
-	opozarja na posledice nepremišljenih posegov v naravo
-	obvešča o tem, da so reke umazane, zrak onesnažen, gozdovi bolni, živali bolne, hrana pogosto zastrupljena
-	prosi, da obvarujemo naravo in življenje
-	kliče vse pametne, da bi nespametnim preprečili uničevanje
Ravnatelj Jože Lah ob gostji zaključne prireditve projekta OS Hajdina dr. Majdi Pšunder in v družbi mag. Antona Velikonje ter ravnateljic sosednjih OS. Foto: S.B.
narave in življenja
Delo je bilo sklenjeno na zaključni predstavitvi, na kateri so aktivno sodelovali povabljeni gostje, med njimi župan občine Hajdina Radoslav Simonič, dr. Majda Pšunder, prodekanica PF Maribor...
Projektno delo je bilo zaključeno, prav tako predstavitev dela, vendar ostaja ekologija še vedno nujen del izobrazbe učencev OŠ Hajdina. Lepo je, da smo v izobraževanju povezani s krajani občine in širše okolice - le tako lahko uresničujemo zamisel »MI Z NARAVO, NARAVA Z NAMI«.
Majda Korošec
Naj se nikoli več ne ponovi!
Ob spominski plošči na OŠ Hajdina so se ob 60-letnici upora proti okupatorju 27.4.2001 zbrali (vedno bolj redki) tisti občani občine Hajdina, ki se še spominjajo grozot 2. svetovne vojne.
»Na današnji dan pred 60-imi leti, ko je bila naša domovina Slovenija okupirana in razdeljena med 3 osvajalce, slovensko ljudstvo pa obsojeno na kulturno, civilizacijsko in fizično uničenje, so se v Ljubljani sestali razumniki, kulturniki in predstavniki vseh poglavitnih slovenskih političnih taborov: marksistično-delavskega, katoliškega in liberalnega ter ustanovili Osvobodilno fronto, ki je izražala najnaprednejše težnje sicer na smrt obsojenega naroda. Najpomembnejša točka programa OF je bila boj za izgon okupatorja, osvoboditev in združitev vseh Slovencev v eni državi.
Nacizem je ogrožal Slovence bolj kot druge narode v Evropi, bili smo v posebnem položaju glede na stanje pred prvo svetovno vojno, zato je bil naš edini izhod, kljub danes nekaterim drugim mnenjem, organiziran aktivni odpor.
Svoboda je bila in bo ostala najvišja vrednota človekovega dostojanstva, zato se je bilo zadnjo vredno bojevati. To smo
ponovno spoznali v 10-dnevni vojni pred 10 leti, ko se nismo spraševali o posle-) dica in smo se skupaj j združeno bojevali za samostojno republiko Slovenijo.« To je nekaj misli, ki jih je zbranim v razmislek nanizal Stanko Meglič, edini še živeči borec iz Skorbe.
Opravičil je odsot-| nost predsednika 00 ZB Franca Fridla, ki ga je bolezen priklenila na posteljo. 7. julija so ga položili k večnemu počitku na hajdinskem pokopa-
'94!	1945 #
I Žm iFNJA 74V??v?nil V0JM tiAll SVOJA
I Ih fiiuuiive*somi v?iiU0SE 0SV0BMmVE
1	PADU BORCI V NOti.
I VAUPOTIČ J07E I PlžIROVIC STANKO I REPIC AUGUST i JC/A MAKS
z hentag jan:-:z i paveo franc
S TOMANIČ JanF. Z CESTNIK FRANC
i92<	i<ju
"	•• vju
" im ” V)U IthS •> IVU •• tou ”	1944
" mi "	1944
"	1916	”	1944
"	1925	“	1948
USTRELJENI KOT TAL Cit ZaJSEK ALOJZ ROL 1924 USIH. 1941 OŠLOVNIK MILAN	- '.924 ” 1941
GRABER FRANC	" 1924 " 1941
KOREN FRANC	"	ms	-	1944
KLANEČEk IVAN	11	1002	■	1944
ROZMAN FRANC	*	ioiv	"	vH4
RODOŠEK JAKOB	”	i«or>	"	»'>44
ZAJŠEK MARIJA	"	1907	"	1941
VIDOVIČ AMALIJA	"	1999	"	1911
KOŽELJ ALOJZ	•*	1999	"
4
%
Ul HOTEL • 2B.1M953.
’>ull LIPO M J.tVOi
tiRlissk! ni>Miu m viv , »msA.
■ • .

lišču.
Da ne bi pozabili, kdo so bile žrtve
Tekst in foto: S.B.
okupatorjevega nasilja z območja občine Hajdina...
julij 2001
HAJDINČAN
Župan sprejel zlate odličnjakinje
Z~\b koncu šolskega leta je na občinski prireditvi ob dnevu
VV državnosti župan naše občine pripravil sprejem za odličnjakinje osmega razreda. Zalte odličnjakinje - odličen uspeh v vseh osmih razredih so dosegle učenke Katja Merc, Katja Tement, Monika Cestnik, Tamara Korošec in Ester Habjanič, odlični v osmem razredu in še v nekaterih nižjih razredih pa sta bili učenki Polona Zupanič in Suzana Steiner. Ob prijetnem klepetu s predstavniki občinske uprave jim je župan podaril lepa knjižna darila in jim zaželel veliko učnih uspehov pri nadaljnjem šolanju.
Pripomnim naj, da je bila to zadnja generacija, ki je zaključila osemletno osnovno šolanje na šoli Hajdina.
Ob misli, da se je mirno izteklo šolsko leto za večino učencev, staršev in učiteljev, smo srečni, ker smo realizirali vse zastavljene cilje. Ponosni smo na izvajanje devetletke, ki smo jo predstavili ob dnevu odprtih vrat z gostjo dr. Majdo Pšunder, prodekanico PF Maribor. Najpomembneje pa je, da je učni uspeh zelo dober. Izdelalo je 99,2 % učencev, na šoli je bilo ob koncu šolskega
Odličnjakinje osnovne šole Hajdina je župan nagradil in jih skupaj z ravnateljem, razredničarko in predstavniki občine takole zabeležil na osrednji prireditvi ob 10. ob obletnici dneva državnosti. Foto: T.M.
leta 56 odličnih, ob tem da so bili učenci 1. in 2. razreda opisno ocenjeni. Najbolj uspešni in marljivi učenci so prejeli skupaj 1 zlato, 5 srebrnih in 58 bronastih priznanj v zanju na različnih šolskih in regijskih tekmovanjih ter 47 pohval.
Vsem učencem, njihovim staršem in tudi učiteljem želim lepe, zadovoljne in zaslužene počitnice.
Ravnatelj Jože Lah
Dr. Majda PŠUNDER: »Junij je praznik za učence in učitelje, pa tudi za starše, če so otroci izpolnili njihova pričakovanja.«
Kaj pa, če jih niso? * 1 * * * V
X Ti jih bilo za tri vagone, kot takrat, ko so se odprav-
1 N ljale v parlament ali pa ob ogledu Strelčeve: »Marjetka, str. 89«, zato pa so prišle in prišli tisti, ki se zavedajo trenutka, ki ga s seboj prinaša mesec junij, čas
obračuna po desetmesečnem delu; praznik za učence in učitelje. Včasih pa tudi kaplja pelina za starše. Je naš otrok potrdil naša pričakovanja? Je dosegel to, kar smo mu želeli in pri čemer smo ga vzpodbujali vse od prvega šolskega dne naprej? Kako mu prisluhniti takrat, ko bo prišel domov s spričevalom, ki ne bo tako, kot smo skupaj z njim predvidevali, da bo? Kako mu pomagati v stiski, če smo njegovi stari starši in se vnuk ali vnukinja obrne na babico ali dedka, ker ima prestroge starše? Ogromno vprašanj se poraja v najosnovnejših celicah naše družbe - družinah, ki se jih včasih niti ne zavedamo dovolj. Da bi si znale bolje odgovoriti nanje, so članice Društva žena in deklet občine Hajdina v svojo sredo povabile dr. Majdo Pšunder, prof. pedagogike, prodekanico Pedagoške fakultete v Mariboru in tudi v mednarodnih znanstvenih krogih zelo cenjeno strokovnjakinjo. Po »uradnem« srečanju s Hajdinčan-kami v Domu krajanov v Skorbi smo izkoristili priložnost še za pogovor za bralce Hajdinčana.
Dr. Pšundrova, ste bili kaj presenečeni, ko smo Vas zaprosili za predavanje nekoliko drugačnemu krogu poslušalcev, kot ste jih sicer vajeni v predavalnicah na Pedagoški fakulteti v Mariboru?
»Svojo stroko imam resnično rada in nikoli mi ni bilo težko predstaviti tisto, kar znam. Ne presenečena, ampak počaščena sem bila, ker sem smela biti skupaj s tako iskrenimi ljudmi in se od njih tudi učiti. Za povabilo se prisrčno zahvaljujem.«
V aprilu ste prvič obiskali OS Hajdina. Tam so Vas članice Društva žena in deklet občine Hajdina tudi spoznale. S kakšnimi občutki ste skupaj z mag. Tonetom Velikonjem prišli na okroglo mizo o devetletki in s kakšnimi vtisi ste odšli?
»Res sem bila v aprilu prvič v OS Hajdina. Uživala sem na predstavitvi projekta Mi z naravo, narava z nami in verjamem, da šola zmore izredno veliko, če tako hoče pedagoški kolektiv in če zna spodbuditi interes med učenci. OS Hajdina to zna in zmore. Moji vtisi so bili izjemno pozitivni. Vsega se bom
HAJDINČAN
julij 2001
še spominjala, posebno še, ker mi bodo spomine ohranjale fotografije in glasilo. Morda bi pa vendarle izpostavila srečanje z učencem s posebnimi potrebami, s katerim sem poklepetala v OPB. Skrb ravnatelja in učiteljev za tega otroka je res vredna zapomnitve.«
Za tiste, ki niso mogli priti na Vaše predavanje, bi povzeli delček njegove vsebine. Kako bi na kratko opredelili pomen družine v otrokovem razvoju?
»V družini se dogaja najelementarnejša oblika vzgoje - posnemanje, to je tista najstarejša oblika, ko gre za površinsko prevzemanje nekih modelov, vzorcev. Kdo se ne spomni, da si je obul čevlje svoje mame. Vzorec, ki ga posnema otrok -visoke in nizke pete. Vzorec vedenja, vzorec reakcije, pozdrava, nasmeha, vse to pa je lahko posnemovalni vzorec. V družini poteka tudi vzgoja, ki jo opredeljujemo kot nenamerna in namerna vzgoja. Nenamerna vzgoja je takrat, ko nima nobenega namena. S čim? Sami s seboj vzgajamo. Otroci nas opazujejo in mi, odrasli, smo njihov vzorec, kdorkoli pač družino tvori: mama, oče, babica, dedek... In tudi sosedje, ker tudi oni, ki sicer v družino ne sodijo, spadajo pa v krog naših prijateljev, našega dometa, izmenjave informacij, tudi oni vplivajo na prevzemanje. Namerna vzgoja pa je, kadar imamo določen cilj. Ko ga učimo hoditi, jesti, biti čist. Naučimo ga hoditi po pravi poti. Otroci pa si ne želijo prave poti, radi hodijo po robu, posebno v pubertetniškem obdobju, saj je pubertetnik najpametnejši človek, trmast; starši so nepotrebni, staromodni, prav tako tudi šola. Prisluhniti moramo pubertetniku, ki želi hoditi po robu neke poti ali pa po robu nekega dogajanja. Zato, da ne bi zdrsnil, smo mi tisti, ki ga moramo predhodno pripravljati na to. Največkrat tako, da nenamerno vzgajamo, s svojim vzgledom.«
V družini poteka kup procesov. Eden izmed njih je socializacija?
»Najprej govorimo o socializaciji iz sociološkega zornega kota, kar pomeni včlenjanje v družbo. Družina je edino okolje, ki se posamezniku - otroku, prilagaja. Nobeno kasnejše mu več ne bo tako naklonjeno. Socializacija je tista, ki mora biti doma dovolj trdna. Ko prinesemo domov zaželenega otroka, se spremeni ves bioritem družine.«
Oče postane na videz nepotreben...?
»Da ne bi bilo tako, si je potrebno porazdeliti del nalog. Oče lahko otroka previje, ga pelje na sprehod, ga nahrani... Materi ostane poleg dojenja še ogromno drugih obveznosti. Žene in matere lahko največ pripomorejo k temu, da bo otrok pri očetu
dobro sprejet.
Drugi del socializacije je učlovečenje, v katerem otrok prevzema vrednote okolja, v katerem živi. Ali je čisto vsako okolje, v katerem otrok živi, človeško okolje? Ali obstojajo družine, kjer se dovolj pogovarjajo? V nekaterih se imajo radi samo prve dni v mesecu, ko je pri hiši denar. Ali pa take, kjer se ne znajo pogovarjati, če nimajo dovolj velike doze alkohola. Negativna ali nečloveška je tudi tista družina, ki nima časa za otroka.
Koliko časa pa moramo preživeti z njim, da bi bilo prav?
»Koliko časa, ni bistveno, bistveno je, kako ta čas preživimo. Če se povrnemo v šolska leta, se je skoraj vsem kdaj zgodilo, da smo dobili slabo oceno. Če ima otrok dobre odnose s starši, bo doma to
Dr. Majda Pšunder je s svojim izjemnim smislom za doživeto podajanje znanja povsem prevzela poslušalce.
takoj povedal. Kako? Običajno se zgodi, da zapuščamo šolski prostor in si pripravimo govor. Od vdiha: »Nekaj ti moram povedati«, do tega, ko potem sledijo solze. Potem pa mama ali oče rečeta: »Ne zdaj, zdaj nimam časa«. Zgubili smo najlepšo priložnost. Otrok je zbral energijo, pripravil si je govor, zaupal bi se rad nekomu. Ne smemo reči, ne! Ni isto sedaj ali čez deset minut. Otrok ima napetosti v sebi. Tisti zdaj je zelo, zelo kratek. Govor propade, rojevajo se prve lažje laži. To so tiste vzpodbude k laži, ki jih starši sami »sprovociramo«. Zato, ker si nismo vzeli nekaj minut časa. Otrok je takrat pripravljen na vse: ali na to, da ga bomo udarili ali da mu bomo držali pridigo ali pa na to, da bomo rekli, da ena negativna še ni nič, da mu bomo pomagali ali pa si naj pomaga sam, da se bo izvlekel.«
Kaj pa pomenita pojma istovetenje oz. identifikacija?
Identifikacija ima dva pomena, je pozitivna in negativna. V družinah, kjer imajo čas, ko jih otrok potrebuje, se istovetenje poraja kot pozitivno. V tistih družinah, ki pa nimajo časa, kjer vlada alkohol, kjer so otroci prepuščeni cesti ali kjer starši preveč delajo, to opredeljujemo kot negativno istovetenje. Kaj je istovetenje? To je prevzemanje notranjih vzorcev, tistega, kar je notranje, kar starši imajo, kar je njihovo. In istovetenje je skoraj vedno istospolno. Primer: mama in oče gresta iz službe domov. Spotoma pobereta v vrtcu svojega otroka. Pridejo domov in po nekih starih normah se mama spravi h gospodinjskim opravilom, oče pa ta čas prelista časopis. Otrok, če je to deklica, prevzema vzorec vedenja od svoje mame. To je edini model, ki ga vidi. če je to deček, je to naslednik očeta. Kar se Janezek nauči, to Janez zna. Istovetenje se pojavlja tudi v prvem razredu osnovne šole. Mnoge deklice se že v prvem razredu odločijo, da bodo učiteljice. Zakaj? »Ker je učiteljica prijazna, ker ima lepo frizuro, ker me je pobožala«. Istovetenje se pokaže tudi v pubertetniškem obdobju. Pubertetnica pride domov s pobarvanimi lasmi, ker želi biti enakovredna sošolkam. »Sonce jih je zbledelo«. Če pride domov in laže, da so jo sončni žarki posvetlili, se moramo vprašati, zakaj nam ne zaupa, ali nismo morda preveč strogi do nje.«
Kaj pa odnosi v družini?
»Zelo pogosti so avtokratski - v tem odnosu je nekdo v družini JAZ. Ta JAZ je po tradicionalnih pravilih mož in oče. Ta JAZ tudi zapoveduje; zagrozi. JAZ mora vedeti, da so drugi člani družine še tudi prisotni, ne pa misliti, da so drugi njegova lastnina. Vsi morajo delati tako, kot JAZ misli. Otrok se je včasih prisiljen zlagati.
Drugi način je anarhični način, kjer »se ne ve, kdo pije, kdo plača«. Enkrat je glavna mama, drugič oče, tretjič se imajo vsi neskončno radi. Ta nered znajo zelo dobro izkoristiti otroci. Strokovni izraz »pedocentrizem« pomeni, da je otrok središče dogajanja. Primer: majhen otrok gre z mamo v samopostrežno trgovino. Zagleda čokolado, ki jo hoče na vsak način dobiti. Mama ga skuša prepričati, otrok plane v jok, se vrže na tla... In mama kupi čokolado, ker »kaj bodo sicer rekli ljudje«.
Idealno bi bilo, da bi v družini vladal enakopraven odnos, ko otroka štej mo kot enakovrednega člana družine.«
Otrok ni odrasli v malem?
»Otrok je otrok, pa naj bo star leto, deset, petnajst... Otrok ima svojo zgodbo, mi imamo svojo. Tistih lastnosti, ki jih imamo
julij 2001
HAJDINČAN
»Ko sem bila še tvoja pričakujoča babica, sem v Skorbi spoznala nekaj babic, mamic in dedkov, ki so me radi poslušali, četudi nisem imela še nič praktičnih babiških izkušenj. Z menoj je bil tudi tvoj dedek Mirko, ki ima na fotografiji v roki dežnik, saj je tisti dan zelo deževalo in so mnoge mamice ostale doma pri svojih otrocih...« bo čez nekaj let obujala spomine na 31. maj 2001 ob svojem vnuku ali vnukinji dr. Majda Pšunder. Foto: S.B.
mi, ne smemo vcepljati otroku. Napake lahko vedno popravljamo le s pogovorom, vedno lahko pristopimo k otroku, ampak nikoli s slabimi besedami. Vsak naš otrok je naš najboljši otrok. V našem otroku je treba videti tisto, kar je pozitivno. Najprej mu povejmo, da ga imamo radi, da bo začutil, da smo mu naklonjeni. Potem pa se skupaj dotaknimo problema...«
Kako pravilno usmerjati svojega otroka pri izbiri poklica?
»Otroci se morajo za svoj bodoči poklic odločati relativno zgodaj, ker seštevek točk odpira vrata v srednje šole in na fakultete. Starši in učitelji ravnajo prav takrat, ko otrokom predstavijo vse poklice, za katere se zanimajo in poti do njih. Napak pa je, če starši otrokom odločitev vsiljujejo. Pot po vsiljeni odločitvi je veliko težja. Starši lahko precenijo zmožnosti svojega otroka in pri tem jim lahko pomagajo učitelji. In nenazadnje se lahko posvetujejo s poklicnimi svetovalci, psihologi in pedagogi.«
Je popravni izpit »sramota«?
»Popravni izpit je samo znak, da je otrok v stiski. Starši pa smo zato, da stisko svojih otrok blažimo. Tudi odrasli napravimo napake, pa tega ne razumemo kot sramote, posebno če imamo možnost napako popraviti. Zakaj je prišlo do napake, ki sojo napravili otroci, pa morajo vedeti starši. Predvsem pa dati možnost, da otroci napako popravijo. Morda se je treba tudi vprašati, ali smo starši kje zatajili.«
Kaj naj napravi babica, če si je vnuk pri njej poiskal zavetje pred strogimi starši in ji zaupal nek svoj problem?
»Nikakor ne sme tega zaupanja zlorabiti. O problemu se naj z vnukom resno pogovori in ga pripravi do tega, da bo otrok sam o tem spregovoril s starši.«
Kaj svetujete mladim staršem kot mama (in tudi kot pričakujoča babica), kako se naj obnašajo do svojih otrok in vnukov, da bo med mladimi manj stresnih situacij, manj beganja od doma, manj iskanja rešitve v alkoholu in v pogubi zadnjih let - drogah, da bo tudi manj samomorov?
»Tisti starši, ki gojijo medsebojni odnos na ljubezni in spoštovanju, dajejo najboljši temelj vzgoje svojemu otroku. Vzemimo si čas za pogovor, v katerem je prostor tudi za otrokove pobude, predloge in nestrinjanje. Iščimo kompromise, skupaj postavljajmo okvire spodobnega in bodimo otrokom zgled.
Otrok potrebuje dom. Dom niso le štiri lepe ali manj lepe stene, dom so starši in tak dom mora biti otrokovo zavetje, v
katerem najde pomoč, priznanje, varnost, zaupanje in ljubezen. Zavetja doma pa ne najde otrok, ki je starševska »sramota«, zato zavetje išče druge.
Ja, sem pričakujoča babica in na to sem nadvse ponosna. Neizmerno sem ponosna na svojega sina in na snaho. Mislim, da sva sina dobro vzgojila, nudila sva mu dom in ta dom odpira vrata tudi snahi in nastajajoči sreči.«
Nekoliko bi želeli spoznati tudi Vas, saj ste na vse udeležence predavanja naredili izjemen vtis. Zelo dobro ste zapisani med študenti Pedagoške fakultete. Cenijo Vas tisti, ki so v zelo odraslih letih postali »tudi učitelji«, kot jih imenujete v Vaši Knjižici za učitelje in starše. Iz Vaših besed izžareva občutek, da imate radi ljudi in svoje delo. Kaj ste želeli postati kot otrok?
»Hvala za te besede, ki mi laskajo. Svoje pedagoško poslanstvo gradim na korektnem odnosu do študentov po znanem izreku: do drugega se obnašaj tako, kot želiš, da se drugi obnašajo do tebe. Mislim, da je to tisto, kar študenti zaznajo. Soljudi imam rada in rada imam svoje delo. Kolikor daleč seže moj spomin, vem, da sem želela biti učiteljica.«
Veliko pišete. Spisek Vaših strokovnih člankov je nadvse obsežen in posega v najrazličnejša področja vzgoje in izobraževanja. Dragocen pripomoček staršem in učiteljem, pa tudi vzgojiteljem v dijaških domovih pa so Vaše strokovne knjige. Kako ste se odločili za izdajo le-teh?
»Vsi, ki delamo na fakultetah, se moramo utiriti v t.i. habilitacijski postopek, kjer posebne komisije ocenjujejo naše delo z znanstvenega, strokovnega, pedagoškega in organizacijskega vidika. Merila za napredovanje v nazive, brez katerih ne smemo v predavalnice, so zelo stroga. Objave se točkujejo. Ker več štejejo izvirni znanstveni članki, sem se bolj usmerila v znanstveno raziskovalno delo. Prihodnje leto bom v tem postopku in zelo se trudim, da bi mi bil podeljen najvišji naziv rednega profesorja. Knjige, o katerih govorite, so rezultat raziskovalnega dela, namenjene so učiteljem in staršem in napisane, vsaj mislim tako, v dovolj berljivem jeziku. Ko so nastajale, sem koncept ponudila založnikom in bile so izdane. Zelo pa me veseli, ko slišim, da jih preberejo tudi starši.«
Bi hoteli prosim nekoliko predstaviti Vašo poklicno pot od takrat, ko ste se prvič srečali z delovnim kolektivom, pa vse do danes, ko je Vaš rokovnik prepoln takih in drugačnih obveznosti doma in v tujini?
»Na PEF sem prišla leta 1990 iz srednje šole in postala nosilka predmeta pedagogika. Takrat sem bila pred doktoratom iz pedagogike. Za predavanja sem se morala veliko pripravljati, ker sem hotela pred študente stopiti brez pisne predloge. To mi je vzelo ogromno časa, zdaj pa vem, da je bila to dobra naložba, ker znanja le aktualiziram. Pogrešala sem zbornico, ki je v srednji šoli pomenila možnost kratkega druženja in izmenjave informacij.
Na PEF je skoraj 250 zaposlenih in študijski proces traja od jutra do večera, pa
OBČINA HAJDINA
OBČINSKA UPRAVA, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina telefon 02 788 30 30, telefaks 02 788 30 31
Na podlagi 3. in 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93) 26. in 105. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 71/93, 44/95, 1/96, 9/99, 56/99), 2. člena Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 71/93) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01) je Občinski svet občine Hajdina na 21. redni seji dne 28. 05. 2001 sprejel
ODLOK
o gospodarskih javnih službah na območju občine Hajdina
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta odlok določa dejavnosti, ki so gospodarske javne službe (v nadaljevanju javne službe) na območju občine Hajdina (v nadaljevanju: občina) in ureja način njihovega opravljanja.
Kot javne službe se opravljajo dejavnosti, ki so z zakonom določene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe in dejavnosti, ki so kot lokalne javne službe določene s tem odlokom.
2.	člen
javne službe se izvajajo na podlagi predpisanih tehničnih, oskrbovanih, stroškovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov.
Pri predlaganju odločitev na področju javnih služb, ki jih sprejema občinski svet občine ter pri sprejemanju odločitev, ki so v njihovi pristojnosti, so dolžni zagotavljati, da se javne službe opravljajo v okviru racionalno, funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov.
II.	NAČIN OPRAVLJANJA JAVNIH SLUŽB
3.	člen
Občina z odloki in sklepi podrobneje uredi način opravljanja posamezne ali več javnih služb oz. podrobneje določi elemente iz 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93).
Kadar standardi in normativi iz prvega odstavka prejšnjega člena niso predpisani za celotno državo, se predpišejo z akti iz prejšnjega odstavka.
III.	JAVNE SLUŽBE
4.	člen
Na območju občine Hajdina se kot javne službe lahko opravljajo naslednje dejavnosti:
1.	oskrba s pitno vodo,
2.	odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih voda,
3.	ravnanje s komunalnimi odpadki,
4.	javna snaga in čiščenje javnih površin,
5.	urejanje javnih poti, površin za pešce in zelenih površin,
6.	pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov ter druge naloge zaradi varstva zraka in varstva pred požarom,
7.	gasilska služba,
8.	izgradnja, vzdrževanje in urejanje lokalnih javnih cest in javnih poti,
9.	urejanje in vzdrževanje pokopališč,
10.	pogrebne storitve,
I I. urejanje in vzdrževanje ulic, trgov in cest v naseljih, ki niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste,
12.	urejanje in vzdrževanje javnih tržnic, tehtnic, sanitarij in plakatnih mest,
13.	oskrba s toplotno energijo,
14.	oskrba s plinom,
15.	urejanje javnih parkirišč,
16.	javna razsvetljava v naseljih,
17.	javni potniški promet,
18.	upravljanje javnih stanovanj,
19.	gospodarjenje s stavbnimi zemljišč.
Javne službe iz prejšnjega odstavka se opravljajo na celotnem območju občine. Glede na prostorske razporeditve javnih dobrin in potreb po izvajanju javnih služb se lahko z odloki in sklepi iz 3. člena določijo drugače.
Dejavnosti iz I., 2., 3., 4., 5., 6., 7., in 8. točke prvega odstavka tega člena so obvezne lokalne javne službe, dejavnosti iz 9. do 19. točke prvega odstavka tega člena pa so izbirne lokalne javne službe.
5.	člen
Kot izbirne javne službe se lahko izvajajo tudi druge dejavnosti, ki jih kasneje določi občinski svet občine.
6.	člen
Z akti iz 3. člena tega odloka se podrobneje opredelijo objekti in naprave, namenjene za izvajanje javnih služb, določijo objekti in naprave, ki so javno dobro, uredijo pogoji in način rabe objektov in naprav ter uredijo druga vprašanja, ki jih določa 7. člen Zakona o gospodarskih javnih službah.
IV.	NAČINI IZVAJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB
7.	člen
Izvajanje gospodarskih javnih služb lahko zagotavlja občina v režijskem obratu ali v javnem podjetju z dajanjem koncesij ali z vlaganjem javnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava.
8.	člen
Režijski obrat se organizira kot nesamostojen ali kot samostojen režijski obrat po predpisih, ki urejajo upravo lokalnih skupnosti.
Režijski obrat ni pravna oseba.
9.	člen
Javno podjetje se ustanovi kot podjetje v mešani lastnini v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Ustanoviteljske pravice do javnega podjetja izvršuje občina preko svojih organov.
10.	člen
Za izvajanje gospodarskih javnih služb lahko občina na podlagi javnega razpisa in izbora da koncesijo pravni ali fizični osebi, ki je registrirana in izpolnjuje pogoje za opravljanje dejavnosti, ki so predmet koncesije.
Postopek javnega razpisa in izbora ter postopek v zvezi z izborom na podlagi vloge o zainteresiranosti določi občinski svet občine s koncesijskim aktom v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe.
Z izbranim izvajalcem (koncesionarjem) sklene pogodbo o koncesiji župan občine v imenu in za račun občine pod pogojem iz prvega in drugega odstavka tega člena.
I I. člen
Na podlagi odločitev občinskega sveta občine se lahko zagotovi izvajanje dejavnosti gospodarskih javnih služb tudi z vlaganjem finančnih in drugih sredstev v zasebno-pravne subjekte (podjetja, obratovalnice, posamezniki idr.)
V.	ORGANIZACIJA IZVAJANJA GOSPODARSKIH JAVNIH SLUŽB
12.	člen
Dejavnosti iz 4. člena tega odloka se opravljajo v javnem podjetju ali v režijskem obratu z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava ali z vlaganjem javnega kapitala v zasebno-pravne subjekte.
V	javnem podjetju se zagotavlja dejavnost oskrbe s pitno vodo.
V	režijskem obratu se zagotavlja dejavnost gospodarjenja s stavbnimi zemljišči.
Ostale dejavnosti iz 4. člena se zagotavljajo z dajanjem koncesij ali z
vlaganjem javnega kapitala v zasebnopravne subjekte.
13.	člen
Vprašanja, povezana s položajem in poslovanjem izvajalskih podjetij, ki opravljajo gospodarske javne službe, in druga vprašanja se uredijo s posebnimi odloki.
VI.	STROKOVNO-TEHNIČNE, ORGANIZACIJSKE IN RAZVOJNE NALOGE
14.	člen
Strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge na področju gospodarskih javnih služb v občini opravlja občinska uprava.
15.	člen
Občinska uprava opravlja:
1.	strokovno-tehnične, organizacijske in razvojne naloge v zvezi z upravljanjem, načrtovanjem, vzdrževanjem in izgradnjo objektov in naprav, potrebnih za izvajanje javnih služb, če z aktom o ustanovitvi režijskega obrata, javnega gospodarskega zavoda ali javnega podjetja oz. s koncesijsko pogodbo ali pogodbo o vlaganju te naloge niso prenešene na režijski obrat, javni gospodarski zavod, javno podjetje, koncesionarja ali osebe v dejavnosti, v katero občina vlaga kapital zaradi zagotavljanja javnih dobrin,
2.	investicijsko načrtovanje, gospodarjenje z objekti in naravnimi gospodarskimi infrastrukturami in javnimi površinami ter vodenja investicij,
3.	določanje lokalnih komunalnih standardov, normativov cen in predlogov za prispevke,
4.	nadzor nad kakovostjo in ekonomičnostjo poslovanja javnih služb,
5.	naloge strokovnega nadzora nad izvajalci javnih služb in osebami, na katere so prenesene posamezne naloge iz tega člena v zadevah izvajanja teh nalog,
6.	naloge v zvezi z informacijsko bazo za potrebe javne službe,
7.	strokovne, tehnične in organizacijske naloge v zvezi z javnimi razpisi in izbiro izvajalcev za koncesionarne javne službe ter naloge v zvezi z razpisi za vlaganje kapitala ter pripravo pogodb,
8.	strokovno, tehnične in organizacijske naloge v zvezi s financiranjem javnih služb,
9.	določanje pogojev in dajanje soglasij k dovoljenjem za posege v prostor, če ti zadevajo infrastrukturne objekte in naprave, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce javnih služb,
10.	dajanje predpisanih dovoljenj za priključitev na infrastrukturne objekte in naprave, namenjene izvajanju javnih služb, če ni to kot javno pooblastilo preneseno na izvajalce javnih služb,
I I. administrativna opravila za Svet za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
12.	druge naloge, določene z zakoni in predpisi občine,
13.	lahko opravlja tudi strokovne naloge za potrebe občinskega stanovanjskega sklada.
V skladu z zakonom in sklepom občinskega sveta lahko pristojni organ občinske uprave s pogodbo poveri izvajanje posameznih nalog iz. I. in 2. točke prejšnjega odstavka tega člena za opravljanje takšnih nalog registrirani organizaciji ali posamezniku.
VII.	VARSTVO UPORABNIKOV
16.	člen
Za varstvo uporabnikov javnih dobrin se v roku 3 mesecev po sprejemu odloka oblikuje Svet za varstvo uporabnikov dobrin, ki ga imenuje občinski svet občine.
Občinski svet sprejme tudi pravilnik o sestavi, pristojnostih in funkcioniranju Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin.
Vlil. FINANCIRANJE JAVNIH SLUŽB
17.	člen
Storitve javnih služb, ki so individualno določljive in izmerljive, se financirajo iz cene, ki jo plačujejo njihovi uporabniki glede na količino porabe.
Storitve javnih služb, pri katerih ni mogoče ugotoviti njihovega uporabnika ali je to povezano z nesorazmerno velikimi stroški, se financirajo iz proračunskih sredstev.
Javne službe se tako financirajo:
- s ceno proizvoda ali storitve, ki je lahko tudi v obliki tarife, takse, nadomestila ali povračila,
-	iz sredstev proračuna,
-	iz davkov lokalne skupnosti,
-	iz posojil,
-	in iz ostalih virov.
IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
18.	člen
Do sprejetja aktov iz 3. člena tega odloka se za ureditev zadev, ki niso urejene s tem odlokom, uporabljajo določbe predpisov, izdanih na podlagi 41. člena Zakona o komunalnih dejavnostih (Uradni list SRS, št. 8/82) oz. določbe drugih predpisov, če niso urejene s tem odlokom.
Akt iz 3. člena tega odloka pripravi občinska uprava občine Hajdina in jih predloži v sprejem občinskemu svetu.
19.	člen
Za vse ostale zadeve v zvezi z javnimi službami, ki niso urejene s tem odlokom, se uporabljajo veljavni predpisi in pogodbe.
20.	člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Številka: 352-01/2000
Datum: 28. 05. 2001
Radoslav SIMONIČ župan občine Hajdina
Na podlagi 77. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. I. št. 32/93 in 1/96),
21.	člena Zakona o lokalni samoupravi (besedilo: marec 1999), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v občini Hajdina in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) je Občinski svet občine Hajdina na 21. redni seji dne 28. 05. 2001 sprejel
ODLOK
o enotni višini prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje občine Hajdina
1.	člen
(Opredelitev)
Ta odlok določa višino plačila prispevka za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v občini Hajdina.
Komunalne odpadne vode so vode, ki nastajajo v gospodinjstvih ter industrijskih in drugih storitvah uporabnikov. Odpadne vode iz kmetijstva niso predmet tega odloka.
2.	člen
(Znesek prispevka)
Za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje v občini Hajdina plaču-
jejo vsi bodoči uporabniki prispevek v višini:		
zap. št.	priključek v cm	višina v točkah
1.	15	1740
2.	20	3070
3.	25	4920
4.	30	7030
(I točka je I DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila.)
Pod uporabnike se štejejo vsi tisti, ki so lastniki legalno zgrajenih objektov na področju, kjer se izvaja investicija.
3.	člen
(Opredelitev prispevka)
Znesek prispevka predstavlja komunalni prispevek za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje. V ceni ni zajeta izgradnja interne kanalizacije v zgradbi in na zemljišču uporabnika do prvega jaška oz. puščenega priključnega mesta, ki sega do uporabnikovega zemljišča, če je lastniško možno.
Število točk 2. člena se za
- individualne eno- do tristanovanjske hiše pomnoži s količnikom 1,00,
-	večstanovanjske objekte s štirimi in večstanovanjskimi enotami za vsako stanovanjsko enoto pomnoži s količnikom 0,60 in
-	gostinske lokale ter objekte za gospodarske in storitvene dejavnosti pomnoži s količnikom 1,20.
4.	člen
(Plačilo in potrdilo o prispevku)
Uporabnik lahko prispevek poravna v enem ali več (največ 18-ih) zaporednih mesečnih obrokih. Plačilo na obroke se določi s posebno pogodbo. Obroki so fiksni. Ob zamudi plačila se obračunavajo zakonske zamudne obresti.
V kolikor se uporabnik vključi v akcijo kasneje, vendar pred zaključkom akcije, lahko znesek poravna v toliko obrokih, kot jih še imajo za plačilo uporabniki, ki so se vključili v začetku akcije. V kolikor uporabnik poravna celotni znesek v prvih treh mesecih od začetka akcije, plača prispevek v vrednosti 90% točk.
Uporabniki, ki v času izgradnje kanalizacije iz kakršnihkoli razlogov nočejo ali ne morejo pristopiti, se lahko priključijo na javno kanalizacijsko omrežje po zaključku akcije samo pod pogojem, da v celoti poravnajo strošek priključka, povečan za 20 %. Ta prispevek obsega samo priključitev na javno kanalizacijsko omrežje.
Po sklenitvi pogodbe izda občinska uprava uporabniku soglasje, na osnovi katerega mu upravljalec kanalizacijskega omrežja izvede priključek v skladu z veljavnimi predpisi.
Brez soglasja ni mogoče izvesti priključitve uporabnika na javno kanalizacijsko omrežje.
5.	člen
(Izvajalec priključka)
Priključek na javno kanalizacijsko omrežje izvede njegov upravljalec v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi, merili in kriteriji ter normativi in standardi.
Stroški izvedbe priključka na kanalizacijsko omrežje v prispevku niso zajeti in jih plača uporabnik, ki se priključuje, na podlagi pogodbe, ki jo sklene z upravljalcem javnega kanalizacijskega omrežja (priklop).
6.	člen
(Namembnost prispevka)
Sredstva prispevkov za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje se zbirajo na posebnem podračunu občine Hajdina in so strogo namenska.
Sredstva prispevkov so namenjena samo za:
-	izgradnjo novih kanalizacijskih omrežij,
-	dograditev obstoječih kanalizacijskih omrežij,
-	izgradnjo lokalnih čistilnih naprav.
7.	člen
(Veljavnost odloka)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS.
Številka: 420-07/01
Datum: 28. 05. 2001
Radoslav SIMONIČ župan občine Hajdina
Na podlagi 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99) in 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99, Uradni list RS št. 109/99, 12/01) je Občinski svet občine Hajdina na 21. redni seji, dne 28. 05. 2001 sprejel
ODLOK
O ZAKLJUČNEM RAČUNU PRORAČUNA OBČINE HAJDINA ZA LETO 2000
1.	člen
Sprejme se zaključni račun proračuna občine Hajdina za leto 2000.
2.	člen
Zaključni račun proračuna občine Hajdina zajema:
A. Bilanca prihodkov in odhodkov
I.	Skupaj prihodki	383.944.552 SIT
II.	Odhodki	362.1 13.787 SIT
III.	Presežek	21.830.765 SIT
3.	člen
Presežek prihodkov nad odhodki v višini 21.830.765 SIT se prenese v naslednje leto in se nameni za pokritje obveznosti iz preteklega leta.
4.	člen
Bilanca prihodkov in odhodkov proračuna občine Hajdina za leto 2000 je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS. Številka: 403-01/01 Datum: 28.05.2001
Radoslav SIMONIČ župan občine Hajdina
Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 20. redni seji dne 19. 04. 2001 sprejel
PRAVILNIK
o subvencioniranju obrestne mere za kreditiranje programov za pospeševanje kmetijstva v občini Hajdina
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določajo nameni uporabe sredstev, pogoji za pridobitev sredstev, način in rok za vlaganje zahtevkov ter vsebina dokumentacije za uveljavljanje sredstev finančnih intervencij za pospeševanje kmetijstva v občini Hajdina.
2.	člen
finančna sredstva so namenjena za:
1.	graditev, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije;
2.	razširitev, posodobitev in pridobivanje novih zmogljivosti za dopolnilne dejavnosti na kmetiji;
3.	nakup zemlje;
4.	nakup osnovnih sredstev in opreme za kmetijsko dejavnost.
3.	člen
Krediti bodo dodeljeni pod naslednjimi pogoji:
-	obrestna mera:	najugodnejši ponudnik banke
-	rok vračila:	5 let
-	zavarovanje kredita:
-	pri zavarovalnici Maribor - po potrebi po posebnem aranžmanu
-	(dogovor: Zavarovalnica Maribor, Nova kreditna banka Maribor enota Ptuj, Ljubljanska banka podružnica Ptuj, Poštna banka Maribor, Slovenka zadružna kmetijska banka in občina Hajdina)
-	zastava nepremičnin in premičnin na osnovi cenilnega zapisnika in zemljiškoknjižnega izpiska ali računa, v kolikor gre za nova osnovna sredstva;
-	ostalo: v skladu s poslovno politiko banke
-	lastna sredstva:	minimalno 50 % predračunske vrednosti;
-	moratorij na glavnico: od 6 mesecev do enega leta
Vse stroške v zvezi z najemom kredita nosi kreditojemalec.
4.	člen
Zahtevki za pridobitev sredstev se vložijo v 30-ih dneh po objavi natečaja v sredstvih javnega obveščanja.
5.	člen
Na natečaj se lahko prijavijo fizične in pravne osebe, ki imajo stalno pre-
bivališče in sedež v občini Hajdina in jim je kmetijstvo glavna dejavnost.
6.	člen
Kreditna sredstva bodo odobrena na osnovi kreditne sposobnosti ter programa občine Hajdina.
7.	člen
Pregled vlog prosilcev in izbiro koristnikov kredita opravi Odbor za kmetijstvo in gospodarstvo občine Hajdina.
V	skladu z razpisom banka poda svoje mnenje o sposobnosti odplačevanja kredita in obliki zavarovanja.
8.	člen
Dokumentacija za pridobitev sredstev je naslednja:
-	dokumentacija, ki jo zahteva banka;
-	poslovni načrt oz. investicijski načrt (program)
9.	člen
Upravičenci naslovijo vloge z vsemi potrebnimi dokazili na naslov:
Občina Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 Hajdina.
10.	člen
Namensko uporabo sredstev pri koristnikih spremlja pristojni organ občine Hajdina, ki ga imenuje župan.
I I. člen
V	primeru, da prosilec nenamensko koristi posojilo oz. ne realizira ciljev kreditiranega programa, mora sredstva, pridobljena s tem kreditom, vrniti po komercialnih pogojih iste banke. Posojilojemalec, ki nenamensko koristi kredit po pogojih tega pravilnika, ni upravičen do kredita v naslednjih dveh letih.
II.	KONČNI DOLOČBI
12.	člen
Kreditna sredstva morajo biti koriščena v roku, ki je določen s pogodbo o odobritvi kredita.
I 3. člen
Pravilnik se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 320-01/99-3
Datum: 19.04.2001
Radoslav SIMONIČ, l.r. župan občine Hajdina
Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 20. redni seji dne 19. 04. 2001 sprejel
PRAVILNIK
o subvencioniranju obrestne mere za kreditiranje programov za pospeševanje malega gospodarstva v občini Hajdina
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določijo pogoji in postopek za dodeljevanje posojil za pospeševanje malega gospodarstva.
2.	člen
Posojila se dodeljujejo za:
1.	nakup, graditev ali adaptacijo prostorov - namenjenih poslovni dejavnosti,
2.	nakup osnovnih sredstev in opreme,
3.	razširitvi in posodobitvi obstoječih proizvodnih in storitvenih kapacitet,
4.	odpiranje in zagotavljanje novih delovnih mest in samozaposlovanju.
3.	člen
Za posojilo lahko zaprosijo:
- samostojni podjetniki in obrtniki,
-	samostojni podjetniki po registru,
-	gospodarske družbe v zasebni lasti,
-	občani, ki se bodo samozaposlili.
Za sredstva lahko zaprosijo tisti prosilci, ki imajo registrirano dejavnost in sedež na območju občine Hajdina. Sredstva se prednostno dodelijo prosilcem, ki bodo zaposlili občane s stalnim prebivališčem v občini Hajdina, kateri svojo dejavnost opravljajo na območju občine Hajdina, imajo sedež dejavnosti izven občine Hajdina, vendar je pogoj, da je nosilec občan občine Hajdina in zaposluje občane iz občine Hajdina.
4.	člen
Krediti bodo dodeljeni pod naslednjimi pogoji:
-	obrestna meta:	najugodnejši ponudnik banke
-	rok vračila:	do 5 let
-	zavarovanje kredita:
-	pri zavarovalnici Maribor - po potrebi po posebnem aranžmanu
(dogovor: Zavarovalnica Maribor, Nova KB Maribor enota Ptuj, Ljubljanska banka podružnica Ptuj, Poštna banka Maribor, Slovenska zadružna kmetijska banka in občina Hajdina),
-	zastava nepremičnin in premičnin na osnovi cenilnega zapisnika in zemljiškoknjižnega izpiska ali računa v kolikor gre za nova osnovna sredstva,
-	ostalo: v skladu s poslovno politiko banke,
-	lastna sredstva:	minimalno 50 % predračunske vrednosti
-	moratorij na glavnico: od 6 mesecev do I leta.
Vse stroške v zvezi z najemom kredita nosi kreditojemalec.
V primeru, da prosilec nenamensko koristi posojilo ali zmanjša število zaposlenih pred potekom dveh let oz. ne realizira programa oz. investicijskega načrta, se mu posojilo spremeni v posojilo po komercialnih pogojih iste banke. Posojilojemalec, ki nenamensko koristi kredit po pogojih tega pravilnika ni upravičen do kredita v naslednjih dveh
Natečaj za pridobitev sredstev bo objavljen v sredstvih javnega obveščanja.
Vloge za pridobitev sredstev se vložijo v 30-ih dneh po objavi natečaja v sredstvih javnega obveščanja. V kolikor se sredstva po prvem razpisu ne porabijo, se razpis ponovi v roku 60-ih dni po zaključenem prvem razpisu.
6.	člen
Kreditna sredstva bodo odobrena fizičnim ali pravnim osebam na osnovi kreditne sposobnosti in investicijskih programov.
Ob enakih ostalih pogojih bodo prednost pri dodelitvi sredstev imeli tisti prosilci, ki bodo imeli večji delež lastnih sredstev.
7.	člen
Pregled vlog prosilcev in izbiro koristnikov kredita opravi izbrana banka in Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo občine Hajdina.
V skladu z razpisom banka poda svoje mnenje o sposobnosti odplačevanja kredita in obliki zavarovanja Odboru za gospodarstvo in kmetijstvo občine Hajdina.
8.	člen
Vlogi za dodelitev sredstev je potrebno predložiti:
-	poslovni načrt oz. investicijski načrt (program),
-	drugo dokumentacijo, ki jo zahteva banka,
-	registracijo dejavnosti.
9.	člen
Upravičenci naslovijo vloge z vsemi potrebnimi dokazili na:
Občina Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 Hajdina.
10.	člen
Namensko uporabo sredstev pri koristnikih spremlja pristojni organ občine Hajdina, ki ga imenuje župan.
II. KONČNI DOLOČBI
I I. člen
Kreditna sredstva morajo biti koriščena v roku, ki je določen s pogodbo o odobritvi kredita.
12. člen
Pravilnik se objavi v Uradnem listu RS in začne veljati naslednji dan po objavi.
Številka: 313-01/99-3 Datum: 19. 04. 2001
Radoslav SIMONIČ, l.r. župan občine Hajdina
Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) je Občinski svet občine Hajdina na svoji 20. redni seji dne 19. 04. 2001 sprejel
val no službo.
9.	člen
Namensko uporabo sredstev spremlja in preverja pristojni organ občine Hajdina, ki ga imenuje župan na predlog Odbora za gospodarstvo in kmetijstvo.
10.	člen
V primeru nenamenske porabe sredstev je koristnik dolžan sredstva takoj po ugotovitvi vrniti z obrestmi po zakonski obrestni meri.
Koristnik, ki nenamensko porabi dodeljena sredstva po tem pravilniku, v naslednjih štirih letih ni upravičen do finančne intervencije.
II.	UKREPI
I I. člen
Sredstva so namenjena za:
PRAVILNIK
o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hajdina
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem pravilnikom se določijo pogoji, način in kriteriji za dodelitev sredstev, namenjenih za finančne intervencije v kmetijstvu.
2.	člen
Sredstva za finančne intervencije se zagotavljajo:
-	iz sredstev proračuna občine Hajdina,
-	iz drugih virov.
3.	člen
Sredstva za program ohranjanja in razvoja kmetijstva se vodijo na posebni partiji občinskega proračuna, njihovo višino pa določi Občinski svet z odlokom o proračunu za tekoče leto. Nosilec sredstev za financiranje programa je Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo občine Hajdina, ki mora upoštevati višino proračunske postavke.
4.	člen
Za uresničevanje ciljev razvoja kmetijstva Občine Hajdina se finančna sredstva usmerijo v:
-	usmerjanje razvojno naložbene dejavnosti v kmetijstvu,
-večanje kakovosti pridelkov in okolju prijaznejših dejavnosti,
-	uvajanje kakovostnejših semen, sadik, plemenskih živali ter tehnologije.
-	ohranitev in varstvo kmetijskih zemljišč ter ohranjanje poseljenosti,
-	celovit razvoj kmetijstva z zagotovitvijo ustrezne izobrazbe in stalnega strokovnega izpopolnjevanja,
-	povečanje rodovitnosti zemljišč,
-	uvajanje naravovarstvenih tehnoloških ukrepov predvsem v smislu zaščite podtalnice,
-	druge ukrepe, pomembne za razvoj kmetijstva.
5.	člen
Upravičenci do interventnih sredstev so pravne in fizične osebe - državljani Republike Slovenije, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in imajo stalno prebivališče oz. sedež v občini Hajdina ter bodo sredstva investirali v občini Hajdina.
6.	člen
Sredstva za intervencije v kmetijstvu se dodeljujejo kot: podpore, regresi in premije.
7.	člen
Upravičenci uveljavljajo intervencijska sredstva na osnovi in pod pogoji, določenimi z natečaji, razpisi in javnimi objavami občine Hajdina, ki morajo vsebovati:
-	namene, za katere se dodeljujejo sredstva,
-	višino razpisanih sredstev,
-	rok za vložitev vlog, ki ne sme biti krajši od 30 dni od dneva objave.
8.	člen
Upravičenost zahtevka in oceno programa pripravi Občinska uprava in Odbor za gospodarstvo in kmetijstvo v sodelovanju s Kmetijsko sveto-
A I. ŽIVINOREJA
A I. I NABAVA IN OBNOVA PLEMENSKE ŽIVINE - regres Namen:	- vzpodbujanje vzreje in nabave visoko proizvodnih
plemenskih telic kombinirane pasme v A kontroli,
-	nabava plemenskih svinj in merjascev zaradi širitve prašičereje in izboljšanja proizvodnosti mesnatih pasem prašičev,
-	nabava plemenske drobnice,
Višina:	-do 1/3 vrednosti plemenske živali.
Pogoji:	- potrdilo o poreklu, kakovosti živali, račun in mnenje
Kmetijske svetovalne službe ter izpolnjevanje zahtev: Govedoreja:- nakup plemenskih telic,
-	osemenitev krav (vsaka prva osemenitev),
-	subvencioniranje prvesnic 90 dni od telitve,
Prašičereja: - da gre za povečanje črede plemenskih živali,
-	da gre za obnovo staleža zaradi izločanja živali iz reprodukcije, pri čemer število regresiranih živali ne sme presegati ene četrtine staleža,
-	preventive (cepljenje živali proti parazitom) do 50 % na osnovi predloženega računa
Konji:	- regresiranje vzdrževanja plemenskih konjev (zahtevku je
potrebno priložiti poročilo o obsegu letnih pripustov), Drugo:	- reja malih živali (ribogojništvo...)
A 1.2 PROGRAM PREVENTIVNEGA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA ŽIVALI, REPRODUKCIJE IN SELEKCIJE - podpore, regresi Namen: do 50% kritja stroškov deratizacije (zatiranje gledalcev),
A 1.3 PREHRANA ŽIVALI
Namen: analiza krme kot pomoč pri izračunu krmnih obrokov,
Višina: regresiranje v višini do 70% stroškov,
Pogoj: zahtevek vlaga Kmetijska svetovalna služba, ki predloži račun ter seznam koristnikov s številko vzorca.
A 1.4 DROBNICA - podpore, regresi A 1.5 ČEBELARSTVO - podpora, regresi
B I. RASTLINSKA PROIZVODNJA
Bl.l SEMENA ŽIT - regresiranje
Namen: izboljšanje količine in kakovosti pridelka.
Višina: do 20% vrednosti.
B 1.2 ANALIZE ZEMLJE - regres
Namen: - zmanjšati stroške pridelovanja in zmanjšati onesnaževanje okolja s pravilno uporabo manjkajočih hranil,
- povečati produktivnost in ekonomičnost na poljedelskih površinah. Višina: - regresiranje analize do 70% na podlagi računa in številke vzorca.
B 1.3 TESTIRANJE ŠKROPILNIC - podpora
Namen: manjše onesnaževanje okolja, optimalna raba škropiv,
Ukrepi: kritje stroškov testiranja v višini do 50% stroškov pregleda. Pogoj: zahtevke vlaga organizator testiranja na osnovi poročila o opravljenem testiranju.
B 1.4 UKREPI NA VODOZAŠČITENIH OBMOČJIH - podpore in regresi
Namen: varovanje pitne vode,
Ukrepi: - spremljanje gibanja nitratov na vodozaščrtenih območjih občine Hajdina (pokrivanje stroškov raziskav do 50% vrednosti) po petletnih programih,
-	regresiranje semena dosevkov na vodozaščitenih območjih občine Hajdina do 100 % cene semena; regres za upravičence uveljavlja Kmetijska svetovalna služba (jesensko, spomladansko zeleno gnojenje).
Kriteriji za ekološko ureditev gnojišč in gnojnic:
a)	- do sredstev so upravičene kmetije za novo izgradnjo gnojišč v betonski izvedbi,
-	višina: subvencionira se do 50% sredstev potrebnega cementa.
b)	ukrepi naj potekajo pod nadzorstvom specialistične službe za živinorejo pri Kmetijski svetovalni službi.
B 1.5 NAMAKANJE - podpora
Namen: preprečevanje posledic suše in ekonomičnost proizvodnje,
Ukrep: podpora programov namakanja vrtnin,
Višina: do 30% pokritja investicije,
Pogoji: - mnenje Kmetijske svetovalne službe,
-	dokumentacija, ki je določena s predpisi ter projekt namakanja.
B 1.6 TRAVNIŠTVO - regres
Namen: - vzpodbujanje intenziviranja travinja na območju občine Hajdina,
Višina: - regresiranje semen do 70% po programu Kmetijske svetovalne službe.
-	regresiranje strniščnih dosevkov do 70%.
B 1.7 ZELENJADARSTVO
Namen: nabava zelenjadarskih sadik ali semen - regres,
Ukrep: vzpodbujanje razvoja intenzivne zelenjadarske proizvodnje z uporabo zelenjadarskih sadik, vzgojenih s sadilno grudico,
Pogoji: za uveljavitev regresa mora biti najmanjša površina, na kateri se bodo proizvajale povrtnine, sledeča:
-	kumare 0,10 ha, čebula 0,30 ha, rdeča pesa 0,50 ha, paprika 0,15 ha, zelje 0,30 ha, rani krompir 0,50 ha, korenček 0,30 ha, solata 0,10 ha (enkratno sajenje), ostale vrtnine 0,10 ha.
Regresira se nabava sadik ali semena v višini razpoložljivih sredstev za ta namen v občinskem proračunu za tekoče leto in to za vse popolne zahtevke v enakem odstotku.
Regresirajo se samo sadike, proizvedene pri proizvajalcih, ki so vpisani v register proizvajalcev semena in sadik R Slovenije. Sadike morajo biti proizvedene pod strokovnim nadzorom Kmetijskega inštituta Slovenije in Kmetijskega zavoda Maribor.
Zahtevku za regres mora biti priložen račun, certifikat o kakovosti materiala in pozitivno mnenje Kmetijske svetovalne službe.
Zahtevke vlagajo fizične osebe.
C.	UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Nižinske agromelioracije:
-	sofinanciranje manjših zemeljskih del v smislu povečanja proizvodnih zmogljivosti in zaokroževanja površin od 0,30 - 4,00 ha na lastnika, pri čemer je potrebno upoštevati pogoje varovanja okolja,
-	financira se do 30% vrednosti ureditve zemljišča, zahtevek pripravi Kmetijska svetovalna služba,
-	sofinanciranje apnenja tal na podlagi predhodne analize.
D.	IZOBRAŽEVANIE KMETOV - PODPORA
Namen: vzpodbujanje dodatnega izobraževanja kmetov in gospodinj na predavanjih, tečajih in strokovnih ekskurzijah,
Pogoji: - za predavanje in tečaje se pokrivajo stroški predavateljev,
-	za strokovno ekskurzijo po programu se pokrivajo stroški prevozov,
-	zahtevke vlaga organizator s priložrtvijo računa in programa ter seznama udeležencev,
-	strokovna literatura.
III.	KONČNI DOLOČBI
12. člen
V primeru, da se sredstva, namenjena za dejavnost v kmetijstvu, ne porabijo do 31. 12. tekočega leta, se prenesejo v naslednje leto oziroma se porazdelijo znotraj resorja kmetijstva in gospodarstva.
13.	člen
Ta pravilnik se objavi v Uradnem listu RS in se uporablja naslednji dan po objavi.
Številka: 320-01/99-2
Datum: 19. 04. 200
Radoslav SIMONIČ, l.r. župan občine Hajdina
Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, štev. 2/99 in Uradni list št. 109/99, 12/01), je Občinski svet • občine Hajdina na svoji 20. redni seji dne 19. 04. 2001 sprejel
PRAVILNIK
o štipendiranju v občini Hajdina za nadarjene študente
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Ta pravilnik ureja merila za dodeljevanje štipendij občine Hajdina in postopke za izvajanje štipendiranja.
2.	člen
Občina Hajdina dodeljuje štipendije za nadarjene študente občine Hajdina.
II. MERILA ZA DODELJEVANJE ŠTIPENDIJ
3.	člen
Pravico do štipendije za nadarjene študente občine Hajdina (v nadaljevanju: štipendije za nadarjene) lahko uveljavijo študenti od vključno drugega letnika ter študenti podiplomskega študija, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da so vsestransko dejavni, se odlikujejo z visoko sposobnostjo in ustvarjalnostjo ter dosegajo vidne rezultate na izvenšolskih področjih,
-	da so državljani Republike Slovenije,
-	da imajo stalno prebivališče v občini Hajdina,
Štipendija za študij v tujini se lahko dodeli nadarjenim študentom od 2. letnika dalje.
Študenti višjih letnikov, ki študirajo v tujini, morajo dosegati ocene, ki so primerljive z zahtevanimi ocenami v Republiki Sloveniji.
Izjemoma se lahko dodeli štipendija študentom, ki ne izpolnjujejo pogoja iz prve alineje prvega odstavka tega člena, če na posameznem področju dosegajo izjemne rezultate, primerljive v evropskem in svetovnem prostoru ter so ti nad rezultati tistih dijakov in študentov, ki pogoje iz prve alineje prvega odstavka tega člena izpolnjujejo.
4.	člen
Pri dodelitvi štipendij se upoštevajo boljši splošni učni uspeh oziroma višja povprečna ocena kandidata in boljši dosežki na drugih (izvenšolskih) področjih delovanja.
Ob enakih pogojih imajo prednost kandidati z nižjim dohodkom na družinskega člana.
5.	člen
Višina štipendije za nadarjene študente se določi na osnovi dosežene povprečne ocene štipendista v preteklem šolskem oziroma študijskem letu in glede na kraj bivanja tako, da znaša število točk:
USPEH	Št. točk za določitev višine štipendije za študij v kraju stalnega bivanja
7,9- 8,1	975
8,2- 8,3	1035
8,4- 8,6	1 125
8,7- 8,9	1210
9,0- 10,0	1520
Št. točk za določitev višine štipendije za študij izven kraja stalnega bivanja 1445 1505 1595 1680 1990
Višina točke je 20 SIT in se usklajuje z rastjo povprečne plače v Republiki Sloveniji.
III.	IZVAJANJE ŠTIPENDIRANJA
6.	člen
Štipendije se podeljujejo na podlagi javnega razpisa, ki se objavi po sprejetju proračuna občine Hajdina za tekoče leto. Štipendije se dodelijo od začetka šolskega oziroma študijskega leta, začetega v tekočem letu.
7.	člen
Sklep o razpisu štipendij občine Hajdina sprejme župan občine Hajdina.
8.	člen
javni razpis za dodelitev štipendij mora vsebovati podatke o razpisanih štipendijah, pogoje in merila za pridobitev štipendij, zahtevano dokumentacijo in rok za prijavo.
9.	člen
Prijavi za dodelitev štipendije mora vlagatelj priložiti:
-	dokazilo o vpisu v tekoče študijsko leto;
-	dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika izobraževanja;
-	dokazila o posebni nadarjenosti;
-	potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije;
-	potrdilo o stalnem prebivališču;
-	življenjepis.
10.	člen
Kandidati za dodelitev štipendij za nadarjene dokazujejo posebno nadarjenost s potrdili o izjemnih dosežkih s tekmovanj, bibliografijo objavljenih del, potrdili o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, umetniških razstavah ali koncertih, dokazilih o priznanjih in nagradah pridobljenih na medobčinskih, državnih ali na mednarodnih tekmovanjih in priporočil profesorjev oziroma mentorjev.
I I. člen
Komisija obravnava popolne in v razpisanem roku prispele vloge. Na osnovi zbrane dokumentacije, strokovnega ovrednotenja vseh zbranih dokazil in ob upoštevanju individualnih posebnosti kandidata pripravi poročilo ter predlog o dodelitvi štipendij občine Hajdina.
12.	člen
O dodelitvi štipendij občine Hajdina in drugih pravicah in obveznostih štipendistov odloča na predlog komisije na prvi stopnji Občinska uprava, na drugi stopnji pa župan.
I 3. člen
Medsebojna razmerja med občino Hajdino kot štipenditorjem in štipendistom, ki je uveljavil pravico do štipendije za nadarjene, se opredelijo s pisno pogodbo o štipendiranju.
14.	člen
Pogodba o štipendiranju mora vsebovati: višino štipendije, čas prejemanja štipendije in podrobno opredelitev pravic in obveznosti štipendista in štipenditorja.
15.	člen
Štipendije občine Hajdina se izplačujejo vseh dvanajst mesecev v koledarskem letu razen v zaključnem letniku izobraževanja, ko se štipendiranje zaključi v zadnjem mesecu študijskega leta.
Štipendija se izplačuje najkasneje do 15. v mesecu za tekoči mesec.
Štipendija za redni študij v tujini se izplača vnaprej za tekoče študijsko leto.
16.	člen
Štipendist je dolžan ob začetku vsakega študijskega leta predložiti štipenditorju:
-	potrdilo o vpisu in potrdilo o vseh opravljenih izpitih.
Štipendist, ki pridobi štipendijo za nadarjene, je dolžan poleg dokazil iz prvega odstavka tega člena predložiti tudi dokazila o morebitnih nagradah, priznanjih ali drugih javnih dosežkih.
Po zaključku izobraževanja je štipendist dolžan predložiti potrdilo o zaključnem izpitu oziroma o maturi ali o diplomi.
17.	člen
Štipendist, ki je pridobil štipendijo za nadarjene, mora v naslednjem študijskem letu doseči povprečno oceno dobro (7,9), sicer mu štipendiranje preneha.
Štipendistu, ki je pridobil štipendijo za nadarjene in v preteklem šolskem letu ni dosegel povprečne ocene vseh izpitov, opravljenih v preteklem štu-
dijskem letu dobro (7,9) pravica do štipendije v študijskem letu miruje, razen v primeru, da se izkaže z javno priznanim izjemnim dosežkom.
Štipendist, kateremu je štipendija mirovala, lahko ponovno uveljavi štipendijo z novim šolskim letom, če doseže zahtevan uspeh.
18.	člen
Štipendistu, ki je izdelal letnik in ni predložil dokazil iz prvega in drugega odstavka 17. člena tega pravilnika, pravica do štipendije miruje. Ponovno se začne izplačevati z naslednjim mesecem; če predloži zahtevana dokazila v roku 60 dni od začetka študijskega leta in izpolnjuje pogoje za nadaljevanje štipendiranja.
19.	člen
Štipendist izgubi pravico do štipendije in mora vrniti prejete zneske štipendije, skupaj z obrestmi po veljavni obrestni meri za dolgoročne kredite, če:
-	po svoji volji ali krivdi prekine izobraževanje,
-	ne izpolni pogojev za napredovanje v višji letnik,
-	če iz neupravičenih razlogov ne dokonča izobraževanja v roku, ki je določen z izobraževalnim programom
-	spremeni smer študija brez soglasja štipenditorja,
-	ne predloži v določenem roku štipenditorju potrdila o izpolnjevanju pogojev za štipendiranje,
-	navaja neresnične podatke,
-	sklene pogodbo z drugim štipenditorjem za zaposlitev, opravlja dejavnost ali pridobi status zasebnika ali samostojnega podjetnika.
20.	člen
Štipendista, ki prekine izobraževanje ali ga ne dokonča v roku zaradi objektivnih razlogov (težki socialno-ekonomski pogoji, težja bolezen ali invalidnost), se na njegovo prošnjo lahko delno ali v celoti oprosti vračilo štipendije.
21.	člen
Občinska uprava je dolžna spremljati učne, študijske in druge uspehe štipendistov, vzdrževati z njimi stalne stike, se seznanjati z morebitnimi problemi pri opravljanju njihovih študijskih obveznosti in jim v okviru svojih pristojnosti nuditi potrebno pomoč.
22.	člen
Po pridobitvi visokošolske izobrazbe pridobi štipendist, ki je uveljavil štipendijo za nadarjene, status kadra, ki je za občino Hajdino posebno pomemben.
23.	člen
Štipenditor bo skladno s svojimi možnostmi in na podlagi predhodnega dogovora omogočal štipendistom, ki so pridobili štipendijo za nadarjene, sodelovanje v projektih, raziskavah, prostovoljnem delu in drugih dejavnostih, ki se nanašajo na njegovo stroko, področje zanimanja ali obštudij-ske aktivnosti.
IV.	KONČNA DOLOČBA
24.	člen
Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: I I 1-01/2000
Datum: 19. 04. 2001
Radoslav SIMONIČ, l.r. župan občine Hajdina
Na podlagi 26. člena Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 62/94, 1/99 in 70/00) in I 6. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) je Občinski svet občine Hajdina na 20. redni seji dne 19. 04. 2001 sprejel
SKLEP
o načinu financiranja političnih strank v občini Hajdina
1.	člen
Političnim strankam, ki imajo mandate svetnikov v Občinskem svetu občine Hajdina, pripadajo sredstva iz proračuna občine Hajdina v višini 30,00 SIT za vsak dobljeni glas na volitvah za občinski svet.
2.	člen
Sredstva se strankam priznavajo mesečno, nakazujejo pa se trimesečno na njihov žiro račun.
3.	člen
Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o načinu financiranja političnih strank v občini Hajdina, ki so s svojimi svetniki zastopane v Občinskem svetu občine Hajdina, št. 024-01/99 z dne 30. 06. 1999.
4.	člen
Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS, uporablja pa se od 01.01.2001.
Številka: 414-10/01-I
Datum: 19. 04. 2001
Radoslav SIMONIČ župan občine Hajdina
Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS št. 109/99, 12/01) je Občinski svet občine Hajdina na 21. redni seji dne 28. 05. 2001 sprejel naslednje
SOGLASJE
k ceni proizvodnje in distribucije vode
1.	Občinski svet občine Hajdina daje soglasje k ceni proizvodnje in distribucije vode družbi Komunalno podjetje Ptuj, d.d., Znidaričevo nabrežje 3, Ptuj, in sicer
-gospodinjstva	II8,56 SIT /m3
-gospodarstvo	175,89	SIT/m3
- negospodarstvo	166,78 SIT/m3.
2.	To soglasje začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu RS.
Številka: 380-01/01-2
Datum: 28.05.2001
Radoslav SIMONIČ župan občine Hajdina
Opredeljeni glas pomeni, da se glasi ZA ali PROTI.
3.	člen
V	57. členu se črta prva alinea.
4.	člen
črta se 58. člen.
Vsi naslednji členi se povečajo za eno enoto!
5.	člen
V	65. členu se dodatno vnese predzadnja alineja, ki glasi: »spremlja izvajanje določil statuta in poslovnika občine«.
6.	člen
V	67. členu se v 4. odst. 2. stavek spremeni tako, da glasi: »Delovno telo sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov«.
7.	člen
V	besedilu poslovnika se besedna zveza »tajnik občine« nadomesti z besedno zvezo »direktor občinske uprave.«
8.	člen
Te spremembe in dopolnitve poslovnika začnejo veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Številka: 015-03/99-2
Datum: 28.05.2001
Radoslav SIMONIČ, I. r. župan občine Hajdina
Na podlagi 29. in 64. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 -odločba US, 45/94 - odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US, 63/95 - obvezna razlaga, 9/96 - odločba US, 44/96
-	odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 - odločba US, 74/98, 59/99
-	odločba US in 70/00), 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 102/99, 12/01) in lil. člena Poslovnika je Občinski svet občine Hajdina na 21. redni seji dne 28.
05.	2001 sprejel
SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA
občinskega sveta
1.	člen
V 21. členu se v prvem stavku prvega odstavka številka 7 nadomesti s številko 10.
2.	člen
43. člen se spremeni tako, da se glasi: »Svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet lahko veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta.
HAJDINČAN
julij 2001
i
M
v
Šolski šport
še predavalnice so razporejene po skoraj labirintnih hodnikih. Na hodnikih sem spoznavala sodelavce in med njimi spoznala nekaj prekrasnih ljudi. Mislim, da je bilo leta 1992, ko sem na predlog takratnega dekana prevzela predstojništvo oddelka za razredni pouk. Po izteku mandata sem menila, da ne bom nikoli več prevzela nobene funkcije. Posvetila sem se stroki, veliko predavala, pa še sem imela čas, da sem bila žena in mama. Leta 1999 pa me je zdajšnji dekan PEF povabil v fakultetno upravo za prodekanko za izobraževalno dejavnost. Razmislila sem, se posvetovala s soprogom in prevzela izziv. Res zelo veliko delam. Včasih zvečer padem v posteljo in ne morem spati od skrbi, takrat se naslonim na ramo svojega moža, ki je vedno dovolj trdna, da mi daje oporo in moč za nov dan. Brez moževe podpore in spodbudnih besed bi verjetno omagala.«
Kakšne učence - študente imate najraje; tiste, poslušne, ki vedno ubogajo in sledijo navodilom učitelja ali morda tiste, ki potrebujejo drugačen pristop?
»Vse imam rada. Zdi pa se mi, da so tisti, ki jim rečemo »štrebarji«, prikrajšani za mladost.«
Poznate tudi tujo pedagogiko. Kakšna je naša osnovna šola v primerjavi s tujino?
»Vsaka^ šola je dobra, če so v njej dobri učitelji. Če pa želite primerjavo naše osnovne šole s tujimi, lahko rečem, da je kurikularna prenova prinesla našim OS prednost, ko je iz programov izrinila pretiran faktografizem in historicizem.«
In kako je s srednjimi šolami v svetu?
»Vse pove podatek, da se naši srednješolci z lahkoto vključujejo v programe tujih srednjih šol, če se odločijo, da bodo kakšen letnik opravili v tujini.«
Česa Vas nisem vprašala, pa ste pričakovali, da Vas bom?
»Morda vprašanje, kako izrabljam prosti čas. Prostega časa imam zelo malo, pa vendar si ga vzamem: enkrat tedensko z možem rekreacijsko pleševa, pozimi smučam, poleti igram tenis, zelo rada grem peš na Pohorje, da si naberem malo fizične kondicije. Lani sem postala prava Slovenka, bila sem na Triglavu. Uživam v potovanjih. Veselim se druženja s prijatelji in rada kuham nedeljska kosila, ko se pri naju zbere naša družina: sin in snaha, 92-letna tašča in 81-letni oče.«
V tretje gre rado. Dr. Majda Pšun-der, ne bomo Vas pozabili. Hvala in »Kmalu nasvidenje kot srečna babica Majda!«
Silvestra Brodnjak
A Ted šolskim letom učenci ne gulijo
I ’ lsamo šolskih klopi, ampak se udeležujejo tudi raznih športnih tekmovanj. Veseli smo vsakega dobrega rezultata naših učencev, obenem pa se zavedamo, da je najpomembnejši smoter teh tekmovanj druženje z vrstniki iz drugih okolij in vzpodbujanje zdravega športnega življenja in tekmovalnega duha.
Učenci iz OS Hajdina so v zadnjem mesecu pouka uspešno nastopali na atletskih in nogometnih tekmovanjih in kar nekaj učencev se je domov vrnilo s priznanji, ki so pokazatelj dobrega dela tako učiteljice telovadbe kot njenih učencev.
REZULTATI TEKMOVANJ V ATLETIKI ZA OŠ
Medobčinsko tekmovanje SLOVENSKA BISTRICA, 16.05.2001
Mlajši učenci:
60 m: 8. Kajetan BRODNJAK
300 m: 2. Mihi LEŠNIK, 9. Miha LEŠNIK
Skok v daljino: 3. Matjaž PODHOS-TNIK
Matjaž Podhostnik na zmagovalnih stopničkah za osvojeno tretje mesto v skoku v daljino
Mlajše učenke:
60 m: 6. Samantha KOS, 8. Maja SKAZA, 10. Ivana FEKONJA 60 m finale: 4. Samantha KOS 300 m: 8. Polona ŠKREBL1N 1000 m: 2. Sanela JAZBEC Skok v daljino: 13. Urška SKAZA Met žogice: 13. Karmen ORNIG
Starejši učenci:
60 m 5. Andrej MLINARIČ, 6. Tibor ULES, 13. Marjan MESAREČ 60 m finale: 3. Tibor ULES, 6. Andrej MLINARIČ
300 m: 10. Evgen PULKO, 14. Marko DREVENŠEK 4 x 300 m: 6. HAJDINA Skok v daljino: 10. Matjaž ROZMAN, 12. Dejan VEBER
Suvanje krogle: 4. Denis ŠM1NTIČ Met žogice: 11. Gorazd ORNIG Starejše učenke:
60 m: 9. Monika CESTNIK 300 m: 11. Ester HABJANIČ Skok v daljino: 6. Katja MERC
Področno tekmovanje Slov. Bistrica,
28.05.2001 Mlajši učenci:
60 m: 11. Martin KOČAR, 14. Kajetan BRODNJAK 300 m: 3. Mihi LEŠNIK Mlajše učenke:
60 m: 8. Samantha KOS, 10. Maja SKAZA, 12. Ivana FEKONJA 300 m: 10. Maja KREPEK, 12. Anja HASEMALI
1000 m: 4. Sanela JAZBEC Starejši učenci:
60 m: 7. Tibor ULES, 9. Andrej MLINARIČ
4 x 100 m: 8. HAJDINA Suvanje krogle: 7. Denis ŠMINTIČ Met žogice: 10. Gorazd ORNIG Starejše učenke:
60 m: 13. Monika CESTNIK Skok v daljino: 6. Katja MERC
Medobčinsko prvenstvo v atletskem troboju za 3. in 4. razrede, 20.06.2001 Učenke OŠ Hajdina ekipno - 4.mesto Učenci OŠ Hajdina ekipno - 13.mesto
REZULTATI MEDOBČINSKEGA TEKMOVANJA OŠ V MALEM NOGOMETU ZA UČENCE 5. IN 6. RAZREDOV
14.06.2001
Hajdina : Podlehnik 2:1 Hajdina : Cirkulane 1:1 Hajdina : Gorišnica 0:3 Ekipa Hajdine je osvojila tretje mesto v svoji skupini in končno 9. mesto (tekmovalo je 16 ekip).
J. M.
julij 2001
HAJDINČAN
Gerečja vas in Hajdina še naprej v tretji ligi
3.	LIGA - SEVER
1. ASFALTI PTUJ, ...8. GEREČJA VAS UNUKŠPED, 10. HAJDINA...
1. LIGA MNZ PTUJ
1.	BISTRICA, ...3. SKORBA, ...6. SLOVENJA VAS...
2.	LIGA MNZ PTUJ
L TRŽEČ, ...7. HAJDOŠE...
Končala se je nogometna tekmovalna sezona 2000/01. Naše ekipe so dosegle bolj ali manj pričakovane končne uvrstitve, ki so odsev dela skozi vso sezono. V najtežjem položaju so bili nogometaši Hajdine, ki so si šele po dramatični končnici v zadnjem krogu zagotovili obstanek v tretji ligi. Tudi ekipa Gerečje vasi je v drugem delu prvenstva vendarle dokazala, da si zasluži udeležbo v tretji ligi in je po seriji dobrih rezultatov mirno pričakala zadnji krog, kjer tudi poraz zanjo ni bil usoden. Tretjeligaša sta torej poglavitni cilj, to je obstanek, kljub težavam vendarle dosegla. Kateri od obeh ekip pa je uspelo uveljaviti več svojih mladih igralcev, pa je drugo vprašanje, s katerim se bodo odgovorni možje obeh ekip ubadali v premoru do naslednjega prvenstva.
V 1. medobčinski ligi Ptuj sta prav tako tekmovali dve naši ekipi, obe s spremenljivim uspehom. Medtem ko je Slovenja vas s prepričljivimi igrami v jesenskem delu prvenstva celo vodila, je ekipa Skorbe najboljše igre prikazala v spomladanskem delu in se uvrstila celo v končnico štirih najboljših ekip. Tam sicer ni dosegla napredovanja v tretjo ligo, je pa dokazala, da se da s sistematskim delom veliko doseči. Pri tem mislim predvsem na dejstvo, da je bila Skorba letos novinka v 1. MN L Ptuj. Ekipa Slovenje vasi je po uvodnih porazih v spomladanskem delu precej pomlajevala ekipo in mladi nogometaši iz lastne šole bodo v naslednjo sezono že štartali z izkušnjami s članskih tekem, kar je zagotovilo tudi za nadaljne uspehe.
Solidno bero točk in uvrstitev so dosegli tudi nogometaši Hajdoš, kjer ambicije trenutno ne segajo preko 2. medobčinske lige.
NK HAJDINA JE DOBRO ORGANIZIRAN KLUB
O pretekli in o načrtih za prihodnjo sezono smo nekaj kratkih vprašanj postavili predsedniku NK Hajdina Branku Kokolu.
Kratka ocena preteklega prvenstva,
tako po tekmovalni kot po finančni plati?
"Pred prvenstvom se je uprava kluba srečevala z mnogimi finančnimi in organizacijskimi težavami. Prvenstvo v tretji ligi je zelo zahtevno, saj so stroški neprimerno večji kot v medobčinskih ligah. Za primer naj povem, da za organizacijo ene tekme skrbi več kot 20 ljudi. Največji del prihodkov kluba predstavljajo sredstva sponzorjev in donacija občine oz. športne zveze. Letos smo tako zbrali približno 7 milijonov. Lahko rečem, da s tem denarjem ravnamo varčno in še vedno večino dela v klubu opravimo brezplačno. Igralci prejemajo skromne nagrade, vrnemo jim potne stroške, prav tako pa jim v klubu zagotavljamo vsaj minimalne pogoje za normalno vadbo. Največ denarja iz proračuna gre za plačila sodnikov in vzdrževanje objektov in igrišča.
Pred prvenstvom upravni odbor igralcem ni postavljal nerealnih zahtev, ampak smo se dogovorili, da po najboljših močeh odigrajo sezono. Za nas ne bi bila nobena tragedija izpasti v nižjo ligo, saj tudi pred prvenstvom nismo v klub pripeljali nobene zveneče okrepitve, ampak smo vse dosegli z mladimi igralci."
Kako komentirate dogodke v zadnjih kolih, ko ste se izpada rešili dobesedno v zadnjem trenutku?
"Zadnje minute so v tej sezoni res igrale odločilno vlogo pri naši uvrstitvi. Poudariti moram, da smo med celo sezono izgubili 7 točk v zadnjih petih minutah in z malce športne sreče se nam je to vrnilo na zadnji prvenstveni tekmi v Krškem."
Kako poteka delo z mlajšimi generacijami?
"Z mladimi generacijami dobro delamo, kar potrjujejo tudi letošnji rezultati. Naši mladinci so celo igrali kvalifikacije za drugo slovensko ligo, vendar smo po prvem kolu odstopili. Razlog je seveda finančni, saj bi bilo igranje v drugi ligi predrago za naš klub."
Načrti za naprej?
"Najprej smo se lotili zahtevne naloge izgradnje pomožnega igrišča. V ta namen smo že najeli zemljišče. Tam bomo uredili vse potrebno za treninge, radi pa bi tudi organizirali nogometno šolo za naj mlajše. Trenutno se že dogovarjamo s starši, saj jih želimo aktivno vključiti v ta projekt.
Člansko moštvo bo odslej treniralo pod vodstvom Dušana Čeha, ki smo ga pripeljali v naš klub tudi zaradi dela z mladimi. Igralska zasedba bo podobna dosedanji, dodali ji bomo naše mladince, dogovarjamo pa se tudi z Aluminijem o posoji njihovih mlajših nogometašev. Za člansko moštvo in trenerje bo v klubu zadolžen Ivan Zajc, za delo z mlajšimi selekcijami pa Borut Šalamun.
Pred novo sezono ostajamo skromni, naša največja želja je še vedno generalni sponzor, ki bi upravo razbremenil nenehnih skrbi za zbiranjem potrebnih finančnih sredstev za nemoteno delo vseh selekcij."
Ste tudi predsednik veteranske ekipe občine Hajdina, ki je letos prvič tekmovala v veteranski ligi?
"To je lažji del mojih odgovornosti, saj z ekipo ni težav. Trener te ekipe je Štefan Lukas in že v prvi sezoni smo dosegli 4. mesto, kljub nekaterim nesrečnim porazom."
J. M.
Del ekipe NK Hajdina, levo zgoraj Branko Kokol, predsednik kluba.
HAJDINČAN
julij 2001
Pavi pri Zupaničevih na Spodnji Hajdini
Te že res, da je pomembna panoga
CJ hajdinske občine kmetijstvo s poljedelstvom in živinorejo, saj na večini kmetij srečamo domače živali, ki jih poznajo že otroci v vrtcu. A na kmetiji Zupaničevih, na Spodnji Hajdini št. 51 lahko svojemu seznamu po zaslugi sina Stanka ml. dodajo tudi pave. To vsekakor ni običajna domača žival, pa vendar dva pri Zupaničevih kraljujeta že dobrih deset mesecev. Pava verjetno ni potrebno posebej predstavljati. Gre za kraljevsko žival, ki smo je bolj vajeni v živalskem vrtu, a po Stankovih besedah so pavi na Hajdini v preteklosti že bili doma. Nedaleč vstran so jih dolga leta imeli pri Sirovnikovih in tudi na Zgornji Hajdini pri Marušekovih. Zdaj pa sta ta dva junaka verjetno edina v naši občini. Rada si delata družbo. Sta par, ki ravno v teh dneh praznuje prvi rojstni dan, in še sama ne vesta, kakšno atrakcijo predstavljata za domače dvorišče. O tem sem na kratko poklepetala s Stankom Zupaničem ml., ki ju je tudi prinesel k hiši.
Kdaj ste prišli do ideje, imeti pava na domačem dvorišču?
Sami začetki segajo daleč nazaj. Ker sem rojen na kmetiji, sem imel vedno rad vse živali, a že od nekdaj sem upal, da bi imel tudi svoje pave. Mislim, da sem jih prvič videl pri Sirovnikovih in dolga leta je bila to le želja, dokler res ni naneslo tako, da sem jih naročil in kar dobro leto čakal nanje. Prišli so izpod Pohorja, točneje iz okolice Frama, kjer gojijo ljubezen do teh ptičev že več kot trideset let. Beseda je dala besedo in lansko leto v avgustu sta pava še kot pravkar izvaljena mladiča prišla na naše dvorišče. Doma temu niso nasprotovali, pa tudi sosednje so se hitro navadili nanje. Mislim, da so pravo veselje za vse.
Kako ste se pripravili na prihod novih članov živalske družine na vašo kmetijo?
Najprej sem jima naredil velik boks z mrežo in streho. Vanj sem postavil veliko
Pav (lat. pavo cristatus) je sorodnik fazana, izvira z Indijske podceline in Afrike. Je gozdna ptica puranje velikosti z dolgimi nadrepnimi peresi ( le samec jih lahko razprostre kot pahljačo). Ima čudovito pernato kronico na glavi, zato jim rečemo tudi kraljevske živali. Njihova barva je modro zeleno rdeče se lesketajoče perje v tisočih odtenkih.
ogledalo, ker izredno uživata, ko se lahko opazujeta. V boks sem postavil tudi pasjo hišico, kamor se zatečeta vedno, kadar dežuje, čeprav ima boks tudi streho. Imata posodo za vodo in posodo za koruzo in krmila. Spita pa na visokih, poševno položenih palicah. Ker sta še mlada, sta ves čas zaprta, saj se morata najprej navaditi na to okolje. Drugo leto pa jih bom izpustil na prosto in jima povečal boks, saj sta vendarle ptici, ki za svoje polete potrebujeta določen prostor.
Kakšno je življenje na kmetiji zdaj, ko ste se verjetno že navadili na navzočnost pavov in spoznali njihov način obnašanja?
Poleg vsakdanjih opravil na kmetiji pač poskrbim, da imata vedno svežo vodo ter dovolj hrane. Mesečno pojesta 8 do 10 kg krmil, isto količino koruze v zrnju, vodo, kakšno solato, pa tudi kakšen sladek keks. Sicer se pavi izredno radi prehranjujejo s solato iz vrta. Njihovo oglašanje nas prav nič ne moti. Ugotovili smo celo, da sta odlična vremenoslovca - kadar se oglašata, je zagotovo naslednji dan dež. Najraje se pogovarjata pred ogledalom in »kujeta načrte za prihodnost«, saj se od meseca maja že tudi parita. Zanimive so seveda pavove pere repa, ki razprte v premeru lahko merijo tudi do dva metra. To je pavji ponos. Psa sicer nimamo pri hiši, včasih jima dela družbo v boksu mucek, če pa se samcu približa kokoš, začne pav hitro »voziti kočijo«. Za vse te značilne pavje uganke smo rešitve našli v nabav-
ljeni literaturi.
Prav zanimivo je opazovati te živali v družbi otrok, ki se ob njihovi kletki še posebej radi zadržujejo.
In kako vidite pave na tej kmetiji v prihodnosti?
Ko bosta pava prihodnje leto poskrbela za zarod, bomo ogradili večji prostor, kjer se bodo lahko vsi povsem svobodno gibali. Žična ograda, dolga kakih 20 m, pa bo paša za oči otrok in naključnih obiskovalcev, ki imajo radi take živali.
Tudi jaz želim Zupaničevim, da bi se jim pavja družinica kmalu povečala, vendar upam, da z močnejšim oglašanjem ne bo na vasi skalila miru, ki so ga bili vaščani vajeni do zdaj. Saj če je nekaj nebeško lepo za oko, lahko njegove glasove presliši marsikatero uho. Ti pavi so Spodnjo Hajdino obogatili za kraljevsko živalsko vrsto in če želite pavovo pero za srečo ali okras, se bo treba hitro postaviti v vrsto.
N.K.
Če ljubiš enega človeka, ne moreš nikogar sovražiti.
Težko je odpuščati sovražnikom, mnogo težje prijateljem.
Kdor hoče mnogo izvedeti, mora veliko molčati.
julij 2001
HAJDINČAN
Kako se Janez Kmetec iz Hajdoš spominja
časov, preživetih v Nemčiji
T">Xa bi naši občani ne le dobro poznali
i-V občino, ampak da bi se tudi med seboj bolje spoznali, uvajamo na strani našega Hajdinčana novo mbriko. V njej bomo predstavljali občane posameznih vasi, ki so več let preživeli v tujini, kjer so si služili kruh za lepši jutri.
Tokrat vam predstavljamo zakonca Kmetec, Ivana in Anico iz Hajdoš, ki sta več kot trideset let preživela v Nemčiji v VVipperfurtu v bližini Kolna. Gospod Ivan še rad doda, da je bilo od stanovanja v Nemčiji do hiše, ki stoji v Hajdo-šah, potrebno prevoziti 1370 kilometrov. Če je bila to poletna sezona, ko je gneča na nemških cestah velika, je potreboval z avtomobilom tudi do 30 ur vožnje, sicer pa 13.
Rojen je bil v kraju Strmovci pri Leskovcu leta 1940, njegova žena pa pet let kasneje v Sedlašku pri Podlehniku. Na domačih tleh sta se zaljubila, se sveto zaobljubila in nato ju je pot istočasno skupaj zanesla preko meje, kjer sta preživela dobrih 31 let. Zdaj sta oba že od leta 1997 doma in obe hčeri, rojeni sicer v Nemčiji, ju radi obiskujeta, pa čeprav sta si svoji družini ustvarili v tujini. Starejša hči Sonja živi v Nemčiji, mlajša Darja pa se je podala kar v Arkansas v Združene države Amerike. Kako se Ivan Kmetec spominja začetkov in življenja v tujini, pa razberite iz tega pogovora, ki sva ga naredila nekega junijskega dopoldneva.
Kaj je bil vzrok, da ste pričeli razmišljati o odhodu v tujino. Bili ste stari dobrih 25 let, žena šele dvajset. Za mladi par to verjetno ni bila lahka odločitev?
V tistih davnih časih je bilo prav tako težko dobiti delo, še posebej dobro plačano, če nisi imel izobrazbe. Tako sva bila takrat, ko sva se z ženo poročila, oba prijavljena na posvetovalnici za delo, danes temu rečejo kar na borzi in od tam so nama sporočili, da obstaja možnost zaposlitve v Nemčiji. Najprej sva nekaj časa premišljevala, potem pa sva se odločila, da bova šla s trebuhom za kruhom. Tako sva se 5. marca 1966 podala na pot proti obljubljeni deželi - Nemčiji. Takrat je bilo to organizirano tako, da je po nas prišel avtobus direktno iz podjetja, ki nas je zaposlilo, saj se nas je na pot odpravilo več (okrog 20 ljudi). Prvo delovno mesto s prevozom, prehrano in stanovanjem je ponujalo podjetje Radium, ki je izdelo-
valo električne žarnice.
Se še morda spomnite kakšni so bili občutki ob odhodu?
Spomnim se, da me je bilo najbolj strah, kako se bom sporazumeval z Nemci, ker jezika takrat še nisem obvladal. S pakiranjem prtljage nisva z ženo imela težav, ker toliko oblek kot danes takrat ni bilo, oba sva imela dovolj en kovček, v katerega sva dala tudi nekaj za pod zob. Takrat še nisem vedel, da bom v Nemčiji ostal toliko let, a ker nama je bilo všeč, sva tam z družino ostala.
Kako se je pričelo življenje odvijati, ko sta prišla v Nemčijo?
Začetki so bili zelo hudi. Je že res, da smo dobili takoj službo in službeno stanovanje, a v mestu se popolnemu tujcu ni bilo lahko znajti. Sprva sva z ženo jedla samo to, kar sva prinesla od doma: zaseko, čebulo in česen kar brez kruha. Jezika nisi poznal, nisi vedel, kam iti in kako se znajti, pa si moral potrpeti. Potem pa je prišla prva plača, pa druga in tretja in sva si že počasi pričela urejati stvari. Vedno smo živeli bolj skromno, a dostojno. Nekega pretiranega razkošja nismo imeli. Hitro, že po petih mesecih, sem si tam kupil tudi prvi avto, ki bi ga bilo takrat še v Jugoslaviji skoraj nemogoče dobiti, pa še veliko dražji so bili tu. Se danes se ga rad spominjam - bil je znamke Ford, malo večji, ker sem vedno imel rad velike avtomobile. Se isto leto je žena zanosila in leta 1966 se nama je rodila prva hčerka Sonja, ki je danes poročena na kmetiji v Nemčiji in ima leto in pol staro hči. Druga hči Darja se nama je rodila leta 1970 in zdaj že enajst let živi v Arkansasu v Ameriki. Ima tri sinove. Zal so med nami ogromne razdalje. Hudo mi je, da je tako daleč, čeprav se vsako leto vidimo.
Tu, kjer smo živeli, je bilo neke vrste predmestje Kolna in spomnim se, kako smo delali skupaj tudi s Srbinškovimi brati, ki imajo domačijo na Spodnji Hajdini pri osnovni šoli. Bil sem na Jožetovi gostiji in sprva smo z njegovo družino tudi stanovali v isti hiši.
Kakšno delo sta z ženo opravljala v Nemčiji?
Da sva si lahko z ženo ustvarjala malo boljše življenje, je bilo treba trdo delati. Delovni čas je bil tam osemuren, od 7h do 17h. To je sicer več kot osem ur, a vsaka malica se tam odšteje. Veliko smo varčevali, gostilne sem poznal le odzunaj,
Janez Kmetec na domačem dvorišču v Hajdošah. Foto: N K.
saj je bilo treba mesečno dati 800 DM le za varstvo otrok.
Zena je bila vsa leta zaposlena v tovarni žarnic Radium ob tekočem traku, kjer je bilo treba različne barve žarnic različno razvrščati, jaz pa sem delal v isti tovarni, le da sem te žarnice pakiral. Takrat nas je bilo v tej tovarni 1500 zaposlenih. Kasneje sem si poiskal drugo službo. Naključno je bila tudi ta povezana z elektromateria-lom, saj sem tu nadziral kolute za navijanje električne žice.
Koliko žarnic je ob pakiranju šlo skozi vaše roke?
Tega ne bi znal povedati, kajti dnevno smo naredili od 15 do 20.000 žarnic. Z malo matematike lahko izračunamo, da je bilo letno pakiranih v tovarni okrog štiri milijone in pol komadov žarnic. To pa je že številka, ki nekaj pove.
Kako ste preživljali prosti čas v Nemčiji?
Prostega časa ob malih otrocih ravno ni bilo veliko, največkrat smo šli na sprehod po mestu, po parku. Precej pogosto pa sem s prijatelji hodil lovit tudi ribe. Zanimivo je to, da sicer rib ne jem, le strašno uživam v ribolovu. Lovili smo v domačem zasebnem ribniku in vedno je bil ulov bogat in hiter. Zdaj se ne ukvarjam več z ribolovom, zdaj raje počnem v prostem času kaj drugega.
HAJDINČAN
julij 2001
Ste imeli v Nemčiji kakšna družabna srečanja, veselice?
Pa še kako radi smo šli gledat, če je nastopal kateri od domačih ansamblov, še posebej v času oktoberfesta, takrat se praznuje tudi po celem Kčlnu in vsako leto enkrat na glasbenem festivalu so nastopili tudi naši Avseniki, ki so skoraj vedno odnesli kako nagrado. O teh prireditvah smo bili obveščeni preko plakatov, eni so si celo vzeli dopust, ker so take prireditve ponavadi trajale več dni in je to pomenilo več dni zabave.
Kako je bilo s prostimi dnevi, dopustom?
Ob nedeljah nismo delali, tudi ob sobotah le če smo hoteli, sicer pa so se nam vse nadure štele v proste dneve, k temu smo prišteli še nekaj dopusta in tako smo bili vsako poletje doma okrog šest tednov.
Takrat sem se spet srečal s starši, prijatelji, sorodniki, z družino smo se podali tudi do jadranskega morja, večkrat tudi v toplice, enkrat z mojimi drugič z ženinimi starši. A četudi se sliši šest tednov dolgo je vedno minilo prehitro.
Pred več kot tridesetimi leti so še stacionarni telefoni bili redkost, o mobilnih se verjetno ni nikomur sanjalo. Kako ste se potem ohranjali stike z domovino, s sorodniki, le preko pošte?
Redno smo bili v stikih s pismi, ker telefonov res takrat še ni bilo.
Je pa bila vidna velika razlika med življenjem v Jugoslaviji in v Nemčiji. Tam je bilo na primer dosti lažje priti do avta.
Nekega posebnega domotožja nisva občutila, ker nas je bilo Slovencev tam v istem podjetju veliko. Večina nas je bilo prav iz območja Ptuja in Maribora. Radi smo se družili in zabavali na veselicah, saj je naša narodno zabavna glasba bila popularna povsod.
Kaj ste pogrešali v tujini?
Domotožja sicer nisem imel, ker sva si z ženo kmalu ustvarila družino
Najbolj pa sem pogrešal tisti občutek, da nisi z ničemer omejen, da si bolj svoboden, greš kam hočeš in se znajdeš, kjer se hočeš, kot da si doma. V Nemčiji je to drugače, vse se odvija dosti bolj strogo, natančno, v večji tišini in pod strogimi nadzori. Ne smem pozabiti, da je velika razlika tudi v prehrani. Domača hrana iz vrta in hleva je nekaj, česar si v mestu nismo mogli privoščiti, zato smo to poskusili nadoknaditi, ko smo bili doma.
Kdaj vas je pot prinesla v Haj-doše?
To je bilo leta 1987, ko sva z ženo kupila
nedokončano hišo v tej vasi. Takrat sta bili hčerki še najstnici in sva še upala, da bo katera ostala doma. Če bi že takrat vedel, da bosta ostali v svetu, bi verjetno kupil manjšo hišo - le za naju dva.
Če bi se ponovno lahko odločali, ali bi šli v Nemčijo še enkrat?
Verjetno ne, čeprav ne obžalujem let, preživetih v tujini, pa vendar tudi če nočeš, ti delo v tujini pusti poseben pečat, te spremeni kot človeka, navadiš se drugačne discipline in na svet potem gledaš dmgače kot bi sicer.
Tudi žena je bila nedavno tega tri mesece v Ameriki pri hčerki. Vendar je zelo pogre-
šala dom. Oba z ženo sva zdaj zadovoljna tukaj, saj res velja - Ljubo doma, kdor ga ima.
S tem še kako resničnim starim rekom sva zaključila najin pogovor za Hajdin-čana. Naj ob tej priložnosti želim zakoncema Kmetec še veliko zadovoljnih in lepih dni zdaj, ko sta spet na domačih tleh, naj ju razveseljujejo čim pogostejši obiski hčera z družinama in naj poskrbita, da tudi njuni vnuki, ki odraščajo v tujem svetu, ne bodo pozabili te male občine pod soncem, prelepe Hajdine.
NK.
ANKETA HAJDINČANA
Kako bodo dopustovali naši
občani?
Ljubo HUZJAN iz Zgornje Hajdine:
»Letošnjega poletnega dopusta skoraj ne bom imel, saj bo prevladovalo bolj delavno vzdušje. Na morje se letos ne odpravljamo, če pa se bo kak konec tedna pokazala priložnost, potem se bom z družino odpravil v eno od slovenskih zdravilišč - kopališč, ampak ta trenutek dajem vse pod vprašaj. Poletje bom preživel torej v domačem okolju, ob vikendih tudi med konji, ki mi veliko pomenijo, pa še za kaj drugega se bo zagotovo našel čas.«
Ivan BRODNJAK iz Hajdoš: »Ni še povsem odločeno, ampak najverjetneje se bo naša družina tam nekje v začetku avgusta letos odpravila na dopust v Črno Goro. Del mojega poletnega odpusta pa je letos vezan tudi na gasilsko olimpiado na Finskem, kamor se s članicami PGD Hajdoše odpravljamo 22. julija in kjer ostajamo do 29. julija. Pa še to bi dodal, da imam zelo rad poletje ter da je teden dopusta pravzaprav edini teden v letu, ko sem od jutra do večera lahko z družino, zato se tega še posebej veselim.«
Franci VOGRINEC iz Zgornje Hajdine: «Rad imam poletne dneve, veliko raje kot zimske, saj mi poleti nikoli ni dolgčas. Sicer pa se moj poletni dopust začenja že v soboto, 7. julija, ko se Hajdinčani, dva prihajata tudi iz sosednje občine Kidričevo, odpravljamo na pot z avtobusom. Krenili bomo izpred občinske zgradbe na Hajdini do Splita, potem pa bomo teden dni počitnikovali na ladji in prepričan sem, da se bomo imeli krasno. No, lansko leto smo imeli v naši družinski firmi toliko obveznosti, da ni bilo nič
s poletnim dopustom, letos pa si bomo vzeli čas tudi za oddih, ker je to potrebno. Z ženo načrtujeva še kak teden dopusta v drugi polovici avgusta.«
Sandi GAŠLJEVIČ iz Slovenje vasi: »Tako kot vsako leto načrtujem tudi letos z družino deset dni skupnega dopusta, ki ga bomo preživeli najverjetneje na hrvaški obali. To je eden redkih terminov v letu, ko tudi Štajerski baroni ne nastopamo na naših odrih in imamo "kolektivni dopust". Ob vikendih bom z družino obiskoval slovenska kopališča in nabiral kondicijo za nastope.«
Damijan PLETERŠEK iz Slovenje vasi: »Ker dela na kmetiji tudi čez poletje ne zmanjka, bom dopustoval le ob vikendih. Z Darjo načrtujeva obisk slovenskih kopališč in tudi planin, kjer bom nabiral moči za vzpon na Triglav. Konec avgusta se namreč slovenjevaški gasilci odpravljamo na ta naš najvišji vrh.«
Janko TURNŠEK, član KD Skorba: »Letošnje poletje bo minilo v delovnem vzdušju. Dopustniške dneve bom izkoristil konec julija in v začetku avgusta. Zaenkrat še nimam posebnih načrtov, vem pa, da se bom za nekaj dni podal na obalo. Nekaj dni bom tudi v družbi z Gorazdom preživel na kolesu po Dolenjski, preostale dneve pa bom izkoristil za aktivni počitek.«
Predsednik vaškega odbora Draženci Ivo RAJH nam je zaupal, da bo letošnji dopust preživel na otoku Krku skupaj s svojo družino.
julij 2001
H AJDINČAN
Kako dobro poznamo kapelice naše občine
X 7 elikokrat hitimo mimo in se pose-V bej nanje ne oziramo. Vemo, da so v naši vasi že od nekdaj in za večino je to dovolj. Nas pa zanima, ali bi jih prepoznali zdaj, ko jih vidite na fotografijah? Katera kapelica stoji v kateri vasi? V teh poletnih mesecih smo vam tako pripravili lahkotni foto-test, s katerim lahko pridete tudi do nagrade. Ker v uredništvu Hajdinčana raziskujemo preteklost kapelic naše občine, bomo veseli vsake dodatne informacije, ki jo morda o kateri kapelici veste prav vi. Pišite nam na naslov našega uredništva. Za pomoč se vam že vnaprej zahvaljujemo. Veseli pa bomo tudi vsake dodatne informacije o vaških križih, kužnih zna-
menjih in ostalih simbolih iz naše preteklosti.
Nagradna naloga
K vsaki črki zapišite pravilno številko vasi in rešitev pošljite na naš naslov (Občina Hajdina, Zg. Hajdina 45) do 5.9.2001. Med vsemi prispelimi rešitvami bomo izžrebali nagrajenca in rešitve objavili v nasledni številki Hajdinčana. Hvala za vaše sodelovanje!
Ne pozabimo na bogastvo naših prednikov in jih ohranjajmo za prihodnje rodove!
N.K.
1	Zg. Hajdina
2	Zg. Hajdina
3	Zg. Hajdina
4	Zg. Hajdina
5	Zg. Hajdina
6	Sp. Hajdina
7	Skorba
8	Hajdoše
9	Slovenja vas
10	Gerečja vas
11	Draženci
Ime in priimek: Naslov:_________
A	
B	
C	
D	
E	
F	
G	
H	
I	
J	
K	
HAJDINČAN
julij 2001
Padla je lipa, tiha opazovalka vaškega dogajanja v Hajdošah
A 4”orda vas je te dni pot že vodila po magistralni cesti mimo hajdoške kapelice. In 1 ’ Ičeprav niste bili dovolj pozorni, se vam je na tistem mestu zdelo nekaj drugače, nekaj spremenjeno. Svojo značilno podobno križišču, kjer se odcepi cesta, ki vodi na vas, je dolga leta dajala velika vaška lipa, ki so jo v začetku meseca julija vaščani podrli zaradi varnostnih razlogov. Ostal je spomin na staro in pričakovanje, kdaj se bo na njenem mestu posadila nova lipa. Medtem pa se bo potrebno navaditi na podobo, ki jo zdaj ponuja ta del Hajdoš, ko je lipa na njenem mestu zapustila le veliko praznino.
Nova podoba hajdoškega križišča s kapelico. Tekst in foto: N K.
julij 2001
HAJDINČAN
Poskrbimo za
zdravo in dobro počutje
Na kolo za zdravo telo in
ob tem bolje spoznajmo našo
občino!
T")očitnice in dopusti so spet tu in
i z njimi tudi več prostega časa. Da se bomo kar se da dobro počutili, moramo primerno poskrbeti zase.
Najpomembnejše je GIBANJE na svežem zraku, kar vpliva na dobro počutje in tudi boljšo prekrvavitev celotnega organizma. Če boste čez dan vsaj malo aktivni, boste bolje spali. Ob tem boste poskrbeli tudi za boljšo postavo. Ker nas topli dnevi vabijo na sprehode v gozd ali po travnikih, pa velja opozorilo, da se je treba zaščititi proti klopom in komarjem.
K vsakdanjemu počutju pripomore tudi pravilna PREHRANA.V vročih dneh naj bo ta čim lažja, z veliko sadja in zelenjave. Izogibajte se pretirano mastni hrani.
Ker telo poleti izloča veliko tekočine, jo je treba nadoknaditi s pitjem! Priporočljiva je navadna VODA ali nesladkani čaj. Voda deluje na naš organizem zelo pozitivno, če želimo, da bo naša presnova delovala brezhibno, da se bomo dobro počutili in seveda, da bo naša koža napeta in sijoča, moramo popiti najmanj dva do tri litre tekočine na dan.
V poletnem času se najbolj veselimo vročega SONCA in namakanja v prijetno hladni vodi. Vendar POZOR! Izogibajte se soncu med enajsto in šestnajsto uro. če se kljub temu takrat odpravite nanj, pa poskrbite za zaščito vaše kože. Priporoča se tudi primerno pokrivalo, ki vam zaščiti glavo pred škodljivimi sončnimi žarki.
OBLEKA naredi človeka. Poskrbite za prijeten videz, vendar ob tem ne pozabite na vašo kožo, ki mora dihati. Zato naj bodo oblačila kar se da lahka, neoprijeta in vremenu primerna.
Ob vsem tem je najpomembnejše pravilno planiranje dejavnosti, ki pripomore k boljšemu preživljanju prostega časa. Ker ste že vsi z mislimi nekje na dopustu, naj dodam, da se ob nepogrešljivi prtljagi vedno najde prostor za dobro knjigo. Sprostite se in uživajte v poletju!
Serec Aleksandra - Saška
Hodi med srečnimi, da se nalezeš občutka sreče. Osrečuj nesrečne, da prideš do lastne sreče.
TZljub vedno bolj moderniziranim i\prevoznim sredstvom se marsikdo še vedno, še posebej v poletnem času, poda na kolo za zdravo telo -kot radi pogosto dodamo.
V poletnih dneh je to zelo praktično prevozno sredstvo (npr. naravna klimatska naprava, ni potrebno dolivati goriva, izpit za kolo brez dodatnih stroškov opravimo že v osnovni šoli, vzdrževanje ne pomeni visokih stroškov, ni stroškov za registracijo in tehnične preglede, tu in tam vzamemo v roke le za nekaj minut krpo in naša čudežna čistilnica postane v hipu najmodernejša avtopralnica - skratka več kot dovolj razlogov, da se tudi vi odločite in kajkmalu sedete na kolo).
Če smo vas v tem uvodniku torej uspeli prepričati, da sedaj že razmišljate, kje je vaše kolo spravljeno in v kakšnem stanju je, in da bi se ta konec ali sredi tedna kakšno popoldne podali nanj, vam sedaj ponujamo tudi predlog krožne poti po občini Hajdina. Seveda si postanke izberite sami. Je pa dobro, da vzamete s seboj na pot osvežilno pijačo, če se nimate namena ustaviti v kateri od vaških gostiln in ne pozabite s seboj vzeti tudi mobilnega telefona, da se izognete hoji ob kolesu, saj si v primeru “gumidefekta” lahko pokličete hitro pomoč. Dobrodošel bo fotoaparat, da boste lahko ovekovečili vašo prvo krožno kolesarsko turo po občini Hajdina.
Priporočilni kolesarski načrt po naši občini
Predhodno smo poskrbeli za našo psihofizično pripravljenost, tako da nam le višja sila lahko prepreči čudovit izlet po občini. Ker je pot krožna, lahko za začetno točko izberete katerokoli točko ob poti. Sami zagotovo poznate večino cest, ki so namenjene tudi kolesarjem in si tako lahko pot prilagodite. Ponujamo vam torej naš predlog osnovne krožne kolesarske poti po občini Hajdina, ki zajema ogled vseh sedmih vasi in je dolga toliko kilometrov, kot jih boste sami pripravljeni prekolesariti. Ob poti srečate kar nekaj gostiln in trgovin, če pa boste vmes obiskali tudi kakšnega prijatelja, bo ta zagotovo
vašega obiska zelo vesel, še posebej če ga boste presenetili v svoji kolesarski opravi..
Naš kolesarski podvig začenjamo na Zg. Hajdini pri cerkvi. Potem se odpravimo v smeri pokopališča (vmes lahko zalijemo na grobu še rožice) preko železniških tirov se podamo v Dražence in v »Kozji vasi« prek železnice ob cesti naravnost na Spodnjo Hajdino. Vmes se lahko ustavimo v gostilni Olga, si ogledamo zunanjost gasilskega doma v Hajdini in previdno prečkamo magistralno cesto. Pri kapelici zavijemo levo ali pa malo posedimo pod vaško lipo in ko ponovno pridemo do glavne ceste, se pred nami razprostira golf igrišče. Levo je kmetija in desno po domače rečeno Mariničeva hiša,.ki je danes v lasti Ministrstva za kulturo. V njej namerava država urediti muzej, saj je bila v preteklosti nekje tod okrog tudi carinska postaja za vse, ki so vstopali v Poeto-vio. Če želimo narediti malo daljši krog, lahko zavijemo na desno in obvozimo golf igrišče ter pridemo do Doma krajanov v Skorbi po spodnji strani, sicer pa lahko za prvič izberemo manj naporno različico poti in se namenimo na enosmerno cesto in ob nabrežju golf igrišča prikolesarimo do osnovne šole na Hajdini. Tam se ustavimo ob spominski plošči na njeni fasadi, nato pa se podamo naprej raziskovati Skorbo.
Če v tem času že kliče žeja, se lahko ustavite na terasi katere od gostiln, nato se podate na vas, si ogledate dom krajanov in potem zavijete desno ter se prepustite idilični naravi, miru in neokrnjenosti travniških in poljskih površin. Vozite v smeri proti Hajdošam in edina zgradba na levi je farma Megliča mlajšega - morda vam bo pomahal v pozdrav. Ko ponovno prispete na asfaltna tla, bo za vami že precejšen del poti. Preostanejo le še tri vasi. V Hajdošah zavijte desno, če si želite odpočiti na kartodromu, sicer si lahko naberete moči tudi v okrepčevalnici sredi vasi in pot nadaljujete navkreber proti glavni cesti. Tam si lahko ogledate kapelico in če je spet žeja, vam s pijačo postrežejo tudi pri avtopralnici. Zdaj je smer naše poti Slovenja vas in ker je tu zelo prometna cesta, je dobro, da se kolesarji lahko vozijo ob stranskem, posebej asfaltiranem pasu, ki je malo odmaknjen od glavnega cestišča. Pot nas vodi spet mimo
HAJDINČAN
julij 2001
gostilne in za avtobusnim postajališčem zavijemo desno v vas. Tam se lahko ustavimo ob gasilskem domu, si ogledamo kapelico in Marijino cerkev in se spet pripeljemo na glavno cesto. Zdaj bomo ponovno zavili levo, sicer bi kaj kmalu prišli do mostu čez Dravo v Zlatoličju. Ob strani cestišča smo namenjeni nazaj v smeri proti Ptuju. Kratek počitek si privoščimo še v gostilni, ki jo ob poti srečamo, nato pot nadaljujemo do križišča, kjer se od glavne odcepi cesta za Gerečjo vas. Tam bo naša prva postojanka gasilski dom, na katerem lahko občudujemo prenovljeno zunanjost, nato se v križišču usmerimo levo, spet se lahko odžejamo ter se ponovno ustavimo ob križu z zvonikom, kjer lahko pogledamo tudi kapelico. Zdaj sledimo poti in znaku prednostna cesta ter zavijemo desno proti športnemu igrišču. Če je v vas ogromno energije, se lahko malo razgibate tudi na igrišču.
v
/'"'Manice Društva gospodinj Draženci V-'tudi v poletnih mesecih ne mirujemo. Kar nekaj prireditev, na katerih smo
Vrnemo se po asfaltni poti, ki vodi do vodovodnega poslopja za osnovno šolo Hajdina, a še pred zgradbo v križišču obrnemo v desno (sledimo asfaltni poti) in, kje drugje kot spet pri gostilni, pridemo na glavno cesto. Potem ko smo se okrepčali, pa pot nadaljujemo po Zgornji Hajdini do naše začetne in hkrati končne točke tega krožnega kolesarskega podviga. Vmes seveda lahko posedimo za hip pod vaško lipo in potem srečni in zadovoljni prispemo na cilj. Tudi tam nas čaka gostilna in trgovina, da se nagradimo za uspešen prihod na cilj.
Zato prav vsi, mladi, starejši, šolarčki, dedki, babice, očetje, mamice, mali in veliki, delavci in direktorji, dame in gospodje, veseli, žalostni, osamljeni, športniki, rekreativci, prav vsi: Na kolo za zdravo telo in ob tem bolje spoznajmo našo občino!
bile prisotne je za nami: srečanje društev v Dornavi, pogostitev oldtimerjev v Dra-žencih ob dnevu državnosti, eno najlep-
POSLANSKA
Tika tak, tika tak, tako hiti poslanski korak, da dobi še zadnji vlak in se odpelje kakor vsak.
Pelje, pelje se v Ljubljano, kjer je poslancem lepo postlano. Vse nam lepo obljubljajo, na biču ovsa kažejo.
Bič prekratek je za vse, ta je samo za reveže.
Udari ga po zadnji plati, ker mu nima kaj za dati.
Poslanci v žametu sedijo in potiho se smejijo: naša rodbina ima dovolj, ubogi revež, ti pa dol!
Terezija Golob
ših srečanj pa žetev na Stari Gori.
Z veseljem smo se odzvale povabilu na 7. tradicionalno prireditev »ŽETEV ZLATEGA KLASA«, ki je potekalo 7. julija 2001 na Stari Gori, kamor so nas povabile članice Društva kmečkih žena in deklet Sveti Jurij ob Ščavnici s predsednico go. Emo Lančič.
Hitro smo zbrale ekipo žanjic - to so: Kosec Marija, Plohl Emica in Veronek Marija ter ekipo koscev: Gojkošek Ignac st., pobiralki-vezalki Skaza Angela in Kmetec Anica. Sredi vročega sobotnega popoldneva smo prispeli do vrha Stare Gore, kjer so nas na trgu pod senco starih mogočnih lip sprejeli zelo gostoljubni in dobrosrčni Starogorčani. Bili so zelo veseli, da se je na njihovo žetev odzval še nekdo »on stran Drave«.
Po več kot 20-letnem premoru žetve s srpi so se naše članice zelo dobro odrezale, odnesle dobre nagrade, naše društvo pa je prejelo lepo priznanje.
Društvu žena in deklet Svetega Jurija ob Ščavnici kakor tudi županu smo obljubile povabilo v naš kraj na srečanje, ki naj bo zaenkrat še skrivnost.
Mislim, da smo uresničile še en cilj našega zastavljenega dela - to je medsebojno druženje, spoznavanje navad in običajev.
Predsednica Društva gospodinj Draženci Zdenka Godec
N. K.
Tekmovanje žanjic na prireditvi »Žetev zlatega klasa na Stari gori«
julij 2001
HAJDINČAN
Pregled opravljenega dela in načrti za naprej
2. redna letna konferenca OO SDS Hajdina
Ob koncu leta ponavadi pregledamo doseženo za preteklo obdobje. V 00 SDS Hajdina smo to opravili 20. aprila 2001 v gostišču Olga na Zg. Hajdini. Predsednik izvršilnega odbora Stefan Kirbiš je najprej pozdravil vabljene goste iz naše in sosednjih občin. Za popestritev večera pa so poskrbele hajdoške pevke Gmajnarice s kulturnim programom.
Konference so se zraven naših članov udeležili gostje: predstavnik OO NSi Hajdina Jože Kmetec, predstavnik 00 SLS+SKD Hajdina Karel Svenšek (koalicijski partnerji v občinskem svetu), predstavnik OO SDS Markovci Ivan Golob in predstavnik 00 SDS Kidričevo Zvonko Holc. Predlagan je bil zelo obsežen dnevni red, ki je bil soglasno potrjen. Izvoljenemu delovnemu predsedstvu je predsedoval Martin Turk. Po izvolitvi ostalih organov konference so sledila poročila. Za naše delovanje v zadnjem obdobju ga je podal Stefan Kirbiš. Začetne ugotovitve, da je bilo delo zelo pestro, so bile:
-	Na rednih sejah 10 smo obravnavali problematiko v skladu s programom naše stranke kot tudi lokalne zadeve. Najbolj pogosto so bila na dnevnem redu gradiva za občinski svet in tako smo pomagali našim svetnikom pri oblikovanju stališč, ki so jih nato še usklajevali s koalicijskim partnerjem SLS+SKD.
-	Lani je bil čas državnozborskih volitev, kar nam je vzelo kar precej energije in časa.
-	Udeležili smo se zelo odmevnega tabora SDS v Ribnici na Dolenjskem. Z nami so se ga udeležili tudi člani OO SDS
Markovci in Kidričevo. V Ribnici smo bili zelo prepoznavni.
-	Organizirali smo predstavitev našega kandidata za državni zbor dr. Miroslava Lucija po vseh vaseh. V Sp. Hajdini smo to opravili v okviru tradicionalnega kostanjevega piknika na nogometnem igrišču. Kjlub našim aktivnostim pa žal ni bil izvoljen.
Naš predsednik 10 se je udeležil več raznih srečanj:
-	seminarja za predsednike 10,
-	II. konference SDS v Novem mestu,
-	9. kongresa SDS v Murski Soboti,
-	predstavitve vseh kandidatov za državni zbor 2000 na Bledu,
-	sej ptujske regije (praviloma enkrat mesečno).
V državnem zboru smo druga najmočnejša stranka. Nesoglasja med pomladnimi strankami v lanskem kratkem vladajočem času in pred volitvami niso bila najboljša popotnica za odhod na volitve. Našo OO pa lahko vseeno ocenjujemo kot uspešno, saj se članstvo nenehno veča, prav tako je % uspeha na volitvah pri nas v porastu.
Poročilo naših mladih članov SMD ni bilo podano, saj se predstavnik ni udeležil konference. Poročilo blagajničarke Irene Cestnik pa je bilo takšno, da je pod črto seštetih prihodkov in odštetih odhodkov ostalo še nekaj denarja. Nadzorni odbor je pregledal delo in ugotovil, da je poslovanje v naši 00 potekalo v skladu z veljavnimi akti. Nepravilnosti ni našel, zato je predlagal, da se poročila v predlagani obliki lahko sprejmejo. V tem času je verifikacijska komisija ugotovila tudi sklepčnost konference. Sledila je razprava o podanih poročilih, sprejem oziroma potrditev le-teh in nagovori gostov. Za krajši oddih in prekinitev resnega dela so poskrbele hajdoške Gmajnarice. Nato je Stefan Kirbiš preletel predlog začrtanih nalog za tekoče leto 2001, in sicer:
-	začetek aktivnosti za lokalne volitve v letu
2002,
-	aktivno širjenje članstva predvsem na področju, kjer je članov manj,
-	udeležba na kongresu stranke 19.05.2001 v Celju (za delegata smo izvolili Stefana Kirbiša),
-	organizacija izleta za naše člane in simpatizerje,
-	jesenski kostanjev piknik, ki je postal tradicionalen,
-	aktivno vključevanje naših občanov (predvsem mlajših) v lokalno problematiko.
Z manjšimi pripombami je bil plan sprejet, IO OO SDS pa zadolžen, da planirano čimbolj dosledno realizira.
Pod točko razno ni bilo nekih bistvenih predlogov. Kljub temu, da je bilo že pozno, pa smo si vzeli malo časa za prijetno druženje ob glasbi, petju Gmajnaric in skromni zakuski.
IO OO SDS HAJDINA
AKCIJA ODVOZA IZRABLJENIH	AKCIJA ZBIRANJA NEVARNIH
AVTOMOBILOV	ODPADKOV
V	mesecu juniju, natančneje 12.06.2001, smo izvedli odvoz izrabljenih vozil s področja občine Hajdina. Odvoz, ekološko odstranitev in razgradnjo odsluženih vozil smo zaupali podjetju Wolf d.o.o. iz Prekmurja, saj ima dovoljenje Uprave RS za varstvo narave za predelavo neuporabnih in zavrženih motornih vozil. V tem trenutku je edino podjetje v Republiki Sloveniji, ki izpolnjuje vse pogoje za predelavo izrabljenih vozil. Vozilo maksimalno razgradijo, sortirajo po elementih, 84% elementov pripravijo za nadaljnjo predelavo, ostalih 16% volumensko zmanjšajo in predajo na regijsko deponijo, kar je v skladu z direktivo sveta EU in parlamenta.
V	času odvoza so odpeljali 18 izrabljenih avtomobilov.
Kljub temu, da je akcija uspela, pa se na terenu pojavljajo na
novo pripeljana osebna vozila. Upamo, da bomo že v prihodnji številki Hajdinčana objavili imena lastnikov avtomobilov, ki jim ni mar do čistega in zdravega okolja.
Pripravil: Franc JELEN
Akcija zbiranja nevarnih odpadkov se je izvajala s pomočjo podjetja EKO-LES iz Ptuja v soboto, dne SO.junija 2001, na sledečih lokacijah: pokopališče Hajdina, gasilski dom Hajdoše, gasilski dom Slovenja vas, gasilski dom Gerečja vas.
Na vse štiri lokacije so občani pripeljali naslednje vrste in količine nevarnih odpadkov:
-	odpadno olje	239	kg
-	škropiva in zdravila	38	kg
-	barve, laki	222	kg
-	svinčeni akumulatorji	1249	kg
V akciji je sodelovalo 26 občanov s celotne občine Hajdina. Kljub obveščenosti občanov preko CaTV Gerečja vas, objavi v časopisu Tednik in oglaševanju preko plakatov se je udeležilo dokaj malo občanov.
Priprauil: Franc JELEN
HAJDINČAN
RAZPIS
ZA PODELITEV PRIZNANJ ZA NAJLEPŠE UREJENO VAŠKO SKUPNOST IN ZA NAJLEPŠE UREJENE OBJEKTE V OBČINI HAJDINA
Občina Hajdina razpisuje natečaj za podelitev priznanj za najlepše urejeno vaško skupnost in za najlepše urejene objekte v občini Hajdina s poudarkom na ocvetličenju stanovanjskih hiš.
Na natečaj se ni potrebno posebej prijaviti, saj bo strokovna tričlanska komisija sama opravila ogled hiš v vseh vaseh v prvem tednu meseca avgusta. Komisija bo izbrala najlepše urejene objekte - tri v vsaki vasi. Ti bodo nagrajeni od prvega do tretjega mesta. Komisija bo s posebno nagrado dodatno nagradila izbrane prve tri izmed vseh 21 objektov, ki bodo predstavljali ponos občine. Prav tako bo komisija dodelila priznanje in razglasila, katera vaška skupnost v občini Hajdina je kot celota najlepše urejena. K sodelovanju ste vabljeni prav vsi, saj sta urejena okolica in lepo negovano cvetje ponos nas vseh in hkrati tudi balzam ne le za oči tudi za dušo.
POPRAVEK ČLANKA REALIZACIJE INVESTICIJ ZA NASELJE DRAŽENCI ZA LETO 2000
julij 2001
Na hajdinskem pokopališču iščemo nagrobnik z najstarejšo letnico
\ 7tej številki bi vas tudi radi povabili k sodelovanju. Če je v
V vas malo raziskovalnega duha in hkrati tudi zdrave radovednosti, potem ste zdaj vabljeni, da nam pomagate raziskati naše pokopališče. Sliši se dokaj nenavadno, a od vas ne zahtevamo nič nemogočega. V starem delu pokopališča je precej starih nagrobnikov in ker posebej v poletnem času pogosteje obiskujemo grobove tudi zaradi zalivanja cvetličnih gredic, lahko kakšen večer, ki bi ga sicer preživeli na dolgočasen način pred televizorjem, preživite s sprehodom po pokopališču. Bolje je, da izberete takšen čas, da vam bo na voljo še dnevna svetloba, kajti ob tem je potrebno imeti dobre oči in predvsem je potrebno tudi dobro videti.
Iščemo namreč nagrobnik, ki ima natisnjeno oz. vtisnjeno najstarejšo letnico. V kolikor ste se pripravljeni našemu povabilu odzvati, se vam že vnaprej zahvaljujemo. Vaše sodelovanje ali vaša odkritja pričakujemo pisno na naslov uredništva Hajdinčana. V prihodnji številki pa boste že izvedeli, kakšni so bili rezultati te raziskave in seveda, kdo bo nagrajenec, kajti tistega, ki bo to najstarejšo letnico odkril, čaka nagrada.
Spoznajmo našo preteklost, spoznajmo našo občino - tudi na drugačen način!
N. K.
Pri objavi članka Realizacija investicij v letu 2000 po naseljih do 31.12.2000 je prišlo pri objavi v zadnji številki glasila Haj-dinčan ( na strani 45) do neljube pomote za naselje Draženci, zato objavljamo točne podatke:
1. Javna razsvetljava - popravilo defektov	223.028,60 SIT
2. Dom vaščanov:	
- oplesk	1.133.108,00 SIT
- leseni opaž	297.000,00 SIT
- keramika	211.820,00 SIT
- popis centralne kurjave	59.500,00 SIT
3. Vzdrževanje cest:	
- redni pregledi cest	39.538,00 SIT
- zimska služba	108.530,00 SIT
- košnja trave	33.311,00 SIT
- gramoziranje cest in popravilo bankin	140.980,00 SIT
- ureditev izvoza	114.955,00 SIT
- ureditev jame pri Športnem igrišču	
(buldožer)	100.000,00 SIT
4. Zamenjava hidrantov (nadzemnih s podzemnimi):	
4 kom - montažna dela	763.625,42 SIT
zemeljska dela	200.575,09 SIT
5. Električna energija za javno razsvetljavo 2000	350.000,00 SIT
6. Postavitev prometnih znakov	261.423,00 SIT
7. Pločnik okrog vaškega doma	314.000,00 SIT
8. Športni park - čiščenje in odvoz odpadkov	
po požaru	180.000,00 SIT
Skupaj:	4.531.394,11 SIT	
Za neljubo pomoto se vaščanom opravičujemo.
Pripravil: Franc JELEN
V hvaležen spomin
UMRLI od 01. 04. 2001 do 07. 07. 2001
-	Štefan Ogrizek, Zg. Hajdina 81, roj. 14. 11. 1928
-	Albert Skaza - Alojz, Draženci 12/a, roj. 23. 04. 1939
-	Jožef Šlamberger, Zg. Hajdina 106, roj. 21. 02. 1912
-	Marija Žunkovič, Slovenja vas 69/b, roj. 10. 09.1935
-	Maksimiljan Kostanjevec, Draženci 1, roj. 02. 10. 1923
-	Franc Fridl, Zg. Hajdina 77, roj. 16. 04. 1919
-	Andrej Repec, Hajdoše 80, roj. 10. 09. 1981
HAJDINČAN je glasilo Občinskega sveta občine Hajdina. Uredništvo: Tatjana Mohorko, Nataša Korenjak, Silva Brodnjak, Saška Serec, Silva Hajšek, Metka Vidovič, Valerija Šamprl in Jože Mohorič. Lektoriranje: Silva Hajšek. Tisk: Ptujska tiskarna, Zagrebška cesta 46a. Naslov uredništva: Občina Hajdina, Zgornja Hajdina 45, 2288 Hajdina, telefon: 02 788 30 30, fax: 02 788 30 31. Glasilo občine Hajdina je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1639. Na osnovi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost, Uradni list RS, št. 89/98, je glasilo Hajdinčan uvrščeno med proizvode, od katerih se obračunava in plačuje 8% davek.
Fotografija na naslovnici: Rado Škrjanec
Na podlagi 16. člena Statuta občine Hajdina (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 2/99 in Uradni list RS, št. 109/99, 12/01) ter 10. člena Odloka o priznanjih (uradni list RS, št. 84/00) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja občine Hajdina objavlja
JAVNI RAZPIS O PRIZNANJIH OBČINE HAJDINA
I.
Priznanja občine so: častni občan, Priznanje občine Hajdina, Zlata plaketa občine Hajdina, Zahvalna listina, Priznanje župana občine Hajdina, Priznanje za najlepše urejeno vaško skupnost in Priznanje za najlepše urejene objekte.
II.
Priznanja občine se lahko podeljujejo občanom, drugim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in skupinam, združenjem in drugim pravnim osebam za dosežke na področju gospodarstva, šolstva, kulture, znanosti, športa, ekologije, zaščite in reševanja ter na drugih področjih človekove ustvarjalnosti, ki prispevajo k boljšemu, kvalitetnejšemu in popolnejšemu življenju občanov in imajo pomen za razvoj in ugled občine Hajdina.
Listina ČASTNI OBČAN se podeli občanu za njegovo življenjsko delo na znanstvenem, ekonomskem, kulturnem, razvojnem, vzgojno-izobraževalnem, športnem, naravovarstvenem humanitarnem ali na katerem drugem področju dela, ki ima trajen pomen za razvoj, ugled in uveljavitev občine Hajdina.
Listina PRIZNANJE OBČINE HAJDINA se podeljuje posameznikom ali skupini ljudi, ki so dosegli izjemne uspehe in dosežke na družbeno-ekonomskem, znanstvenem, tehničnem, kulturnem in drugih področjih ustvarjalnosti dela v večletnem obdobju, ki ima poseben pomen za razvoj in napredek občine Hajdina.
ZLATO PLAKETO OBČINE HAJDINA lahko prejmejo posamezniki, skupine občanov ali pravne osebe za enkratne pomembne dosežke na že v zgoraj imenovanih področjih.
ZAHVALNA LISTINA ima pomen priznanja za posebne zasluge in dejanja na vseh področjih dela in življenja v občini.
PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE HAJDINA se podeljuje posameznikom, mlajšim občanom, v posebnih primerih tudi ostalim. To priznanje ima pomen osebnega priznanja in pohvale po prvem človeku v občini.
III.
Pobudniki oziroma predlagatelji za podelitev priznanj občine Hajdina so lahko občani, politične stranke, vaške skupnosti, podjetja, društva ter druge organizacije in skupnosti.
Pobuda za podelitev priznanja mora biti predložena v pisni obliki in mora vsebovati:
-	naziv in ime pobudnika
-	ime in priimek predlaganega prejemnika priznanja ter osnovne osebne podatke
-	obrazložitev pobude
-	dokumente, ki potrjujejo dejstva v obrazložitvi
IV.
O podelitvi priznanj odloča Občinski svet občine Hajdina.
Predloge pošljite na naslov: Občina Hajdina, Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, Zg. Hajdina 45, 2288 HAJDINA, vključno do 14. septembra 2001.
Predsednik Komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Janko Merc, Ir.
OBČINA HAJDINA
OBJAVLJA
na podlagi 6. člena Pravilnika o štipendiranju v Občini Hajdina za nadarjene študente (Uradni list RS, št. 32/01)
RAZPIS
O ŠTIPENDIRANJU NADARJENIH ŠTUDENTOV OBČINE HAJDINA
i.
Pravico do štipendije za nadarjene študente občine Hajdina (v nadaljevanju: štipendije za nadarjene) lahko uveljavijo študenti od vključno drugega letnika ter študenti podiplomskega študija, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	da so vsestransko dejavni, se odlikujejo z visoko sposobnostjo in ustvarjalnostjo ter dosegajo vidne rezultate na izven šolskih področjih,
-	da so državljani Republike Slovenije,
-	da imajo stalno prebivališče v občini Hajdina.
Štipendija za študij v tujini se lahko dodeli nadarjenim študentom od 2. letnika dalje.
Študenti višjih letnikov, ki študirajo v tujini, morajo dosegati ocene, ki so primerljive z zahtevanimi ocenami v Republiki Sloveniji.
Izjemoma se lahko dodeli štipendija študentom, ki ne izpolnjujejo pogoja iz prve alinee prvega odstavka tega člena, če na posameznem področju dosegajo izjemne rezultate, primerljive v evropskem in svetovnem prostoru ter so ti nad rezultati tistih dijakov in študentov, ki pogoje iz prve alinee prvega odstavka tega člena izpolnjujejo.
II.
Pri dodelitvi štipendij se upošteva boljši splošni učni uspeh oziroma višja povprečna ocena kandidata in boljši dosežki na drugih (izven šolskih) področjih delovanja.
Ob enakih pogojih imajo prednost kandidati z nižjim dohodkom na družinskega člana.
III.
Višina štipendije za nadarjene študente se določi na osnovi dosežene povprečne ocene štipendista v preteklem šolskem oziroma študijskem letu in glede na kraj bivanja tako, da znaša število točk:
USPEH	Št. točk za	Št. točk za
	določitev	določitev višine
	višine	štipendije za
	štipendije za	za študij izven
	študij v kraju	kraja stalnega
	stalnega bivanja	bivanja
7,9- 8,1	975	1445
8,2 - 8,3	1035	1505
8,4- 8,6	1125	1595
8,7 - 8,9	1210	1680
9,0-10,0	1520	1990
Višina točke je 20 SIT in se usklajuje z rastjo povprečne plače v Republiki Sloveniji.
IV.
Prijavi za dodelitev štipendije mora vlagatelj priložiti:
-	dokazilo o vpisu v tekoče študijsko leto;
-	dokazilo o učnem uspehu zadnjega letnika izobraževanja;
-	dokazila o posebni nadarjenosti;
-	potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije;
-	potrdilo o stalnem prebivališču;
-	življenjepis.
V.
Kandidati za dodelitev štipendij za nadarjene dokazujejo posebno nadarjenost s potrdili o izjemnih dosežkih s tekmovanj, bibliografijo objavljenih del, potrdili o sodelovanju pri znanstvenih raziskavah, umetniških razstavah ali koncertih, dokazilih o priznanjih in nagradah, pridobljenih na medobčinskih, državnih ali na mednarodnih tekmovanjih in priporočili profesorjev oziroma mentorjev.
Prijave pošljite na naslov: Občina Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 HAJDINA, vključno do 15.09.2001.
Radoslav SIMONIČ župan občine Hajdina
OBČINA HAJDINA OBJAVLJA
na podlagi 7. člena Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Hajdina (Uradni list RS, št. 32/01).
RAZPIS ZA DODELITEV SREDSTEV ZA FINANČNE INTERVENCIJE ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA V OBČINI HAJDINA ZA LETO 2001
1. SPLOŠNI POGOJI
HAJDINCAN
julij 2001
1.
Po 5. členu Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hajdina (Uradni list RS, št. 32/01) lahko za dodelitev sredstev zaprosijo pravne ali fizične osebe - državljani RS, ki se ukvarjajo s proizvodnjo hrane in imajo stalno prebivališče in sedež v občini Hajdina ter bodo sredstva investirali v občini Hajdina.
2.
Navodila in informacije v zvezi z razpisom lahko dobijo prosilci pri terenskem svetovalcu Kmetijsko svetovalne službe.
3.
Zahtevek za dodelitev sredstev za finančne intervencije po tem razpisu naslovijo vlagatelji
na Občino Hajdina.
Vlagatelj s svojim podpisom jamči za pravilnost v zahtevku navedenih podatkov.
II.	VSEBINA RAZPISA
Razpisana sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstva v občini Hajdina se zagotovijo v proračunu občine Hajdina za leto 2001 v obliki sofinanciranja, regresov in premij.
III.	NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV
A.	ŽIVINOREJA
Govedoreja
Osemenjevanje
NAMEN UKREPA:
1. Izboljšanje genetskega potenciala goveda s semenom kvalitetnih bikov. Višina regresa znaša do 3.000,00 SIT za vsako prvo osemenitev.
POGOJ: zahtevke vlaga Kmetijska svetovalna služba, ki pripravi seznam upravičencev na osnovi seznama selekcijske službe.
Konji
Regresiranje vzdrževanja plemenskih kobil
Regresira se do 10.000,00 SIT po plemenski kobili.
Zahtevku je potrebno priložiti potrdilo o brejosti kobile.
Zdravstveno varstvo živali
NAMEN: zatiranje glodalcev
Subvencionira se zatiranje glodalcev v vrednosti do 50 % stroškov deratizacije.
POGOJ: potrebno je priložiti račun pooblaščene organizacije.
Prehrana živali
NAMEN: izboljšanje skladnosti krmnih obrokov za živali
Regresira se do 70 % analize krme.
POGOJ: zahtevek vlaga Kmetijska svetovalna služba, ki priloži račun, seznam koristnikov ter številko vzorcev Regresira se največ do 5 analiz na kmetijo.
B.	RASTLINSKA PROIZVODNJA
SEMENA STRN1H ŽIT - regresiranje
NAMEN: izboljšanje količine in kakovosti pridelka ter zaščita podtalnice
Regresira se do 20,00 % cene semena.
POGOJ:	Zahtevke je potrebno vložiti na
posebnem obrazcu ob predložitvi računa. Na zahtevku mora biti razvidna pare. št., k.o. in velikost parcele.
Seje se lahko največ 300 kg semena na ha, regresira se lahko največ do 5 ha.
ANALIZA ZEMLJE - regres
NAMEN: zmanjšati stroške pridelovanja in zmanjšati onesnaževanje okolja s pravilno uporabo manjkajočih hranil
Višina regresa znaša do 70 % od stroškov analize.
POGOJ: vloga se odda na posebnem obrazcu s priloženim računom
TESTIRANJE TRAKTORSKIH ŠKROPILNIC
NAMEN: zmanjšanje onesnaževanja okolja in optimalna raba škropiv
Višina regresa je 50 % od stroška pregleda.
POGOJ: zahtevke vlaga organizator testiranja na osnovi poročila o opravljenem testiranju
REGRESIRANJE STRNIŠČNIH POSEVKOV
NAMEN: varovanje podtalnice in izboljšanje rodovitnosti zemljišč
Regresira se do 80 % vrednosti semena strniščnega posevka.
POGOJ: vloga se odda na posebnem obrazcu s priloženim računom. Na zahtevku mora biti razvidna pare. št., k.o. in velikost parcel.
Regresira se:
-	mnogocvetna julka - 45 kg/ha
-	oljna ogrščica - 10 kg/ha
-	oljna redkev - 25 kg /ha
-	črna detelja - 8 kg/ha
-	facelija - 14 kg/ha
-	koleraba - 8 kg/ha
-	repa - 8 kg/ha
-	ajda -120 kg/ha
Največja površina strniščnih posevkov je 5 ha na kmetijo.
NAMAKANJE
NAMEN: preprečevanje posledic suše in povečanje ekonomičnosti proizvodnje
Subvencionira se do 30 % stroškov nabave namakalnega sistema.
POGOJ: projekt namakanja in mnenje Kme-tijkse svetovalne službe
TRAVNIŠTVO
NAMEN: vzpodbujanje intenziviranja travinja na območju Občine Hajdina
Regresira se do 70 % semena za setev novih travnikov ali vsejevanje v obstoječo travno rušo.
POGOJ: poraba semena je lahko 30 kg na ha za novi travnik ali 20 kg na ha za vsejevanje. Regres se uveljavlja na podlagi računov in mnenja Kmetijsko svetovalne službe. Na zahtevku mora biti razvidna pare. št., k.o. in velikost parcel.
Največja površina je do 5 ha na kmetijo.
C.	UREJANJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
NIŽINSKE AGROMELIORACIJE
NAMEN: sofinanciranje manjših zemeljskih del v smislu povečanja proizvodne zmogljivosti in zaokroževanja površin od 0,3 do 4 ha na lastnika, pri čemer je potrebno upoštevati pogoje varovanja okolja. Financira se do 30 % vrednosti ureditve zemljišča.
POGOJ: zahtevek pripravi Kmetijska svetovalna služba z opisom del in vrisom posegov na mapni kopiji ter programa urejanja zemljišč s finančno konstrukcijo, ki jo pripravi Kmetijska svetovalna služba.
APNENJE TAL
NAMEN: izboljšanje rodovitnosti tal z melio-rativnim gnojenjem s kalcijem, povečanje dostopnosti hranil zaradi zvišanja PH vrednosti
Regresira se do 100 % cene karbonatacij-skega mulja (Tovarna sladkorja Ormož) brez prevoza ali do 7,00 SIT za kg apnenčeve moke.
POGOJI: analiza tal v enem od pooblaščenih kemičnih laboratorijev. Največ 10 000 kg karbonatacijskega mulja ali največ 3 000 kg apnenčeve moke na ha. Letno je mogoče apniti največ 5 ha zemljišč na kmetijo. Na zahtevku mora biti razvidna pare. št., k.o. in velikost parcel ter priložen račun.
D.	IZOBRAŽEVANJE KMETOV IN GOSPODINJ
NAMEN: vzpodbujanje dodatnega izobraževanja kmetov ali gospodinj na predavanjih, tečajih in strokovnih ekskurzijah
Financira se:
-	delovanje društev podeželskih žena in podeželske mladine v občini Hajdina po 1.000,00 SIT po članici oz. članu
-	stroški predavanja do 100.000,00 SIT po društvu žena in deklet
-	prevoz za ekskurzije po 1.000,00 SIT na leto po članici po predhodno predloženem računu in seznamu udeleženk
POGOJI: zahtevke vlaga organizator s predložitvijo računa in programa s seznamom udeležencev in seznamom o plačani članarini.
STROKOVNA LITERATURA
Financira se nabava strokovne literature v vrednosti 100 % po predhodni odobritvi odbora za gospodarstvo in kmetijstvo.
IV. ROK ZA PREDLOŽITEV ZAHTEVKOV
Rok za predložitev zahtevkov je do 15. 11. 2001.
V. ODOBRITEV SREDSTEV Obravnavane bodo le popolne in pravočasno prispele vloge.
Namensko porabo sredstev pri koristnikih spremlja pristojni organ občine Hajdina, ki ga imenuje župan na predlog Odbora za gospodarstvo in kmetijstvo.
Občina HAJDINA
NAGRADNA KRIŽANKA
HAJDOŠE
HAJDINA
zg - •
FRANC. VOJSKOVODJA IN CESAR (BUONA-PARTE)
Sp.
0 e
V PTUJ
Sestavil:
Anton
KOVAČEC
SLOV.
ALPINIST
(FRANC)
ZAČETEK
VOLKA
RASTLINE BREZ TRD. STEBEL
►
NAJVIŠJA
GORA
SVETA
SOGLASNIKA IZ BESEDE
NADA
►
FIG. PRI ČETVORKI
SEZNAM DNI V LETU
PROSTOR,
OBMOČJE,
POVR-
ŠINA
ZAŠČITNIK,
VARUH,
TUDI
NABOJ
PESEM
HVALNICA
STROK. ZA EKONOMIJO
VRV,
ŠTRIK
MEDENA
ROSA
JUG. KOŠ (VLADE)
SAMO,
ZGOLJ
KESANJE
TEŽKO
KLADIVO
NAJSLABŠA ŠOL. OCENA
ŠOLSKI
RED
ANDREJ
NOVAK
AM. PISAT (GEORGE)
SEDMI MESEC V JUDOV. KOLEDAR.
z,
jfaP KAKTUSI KUH
GLASILO
OBČINE
HAJDINA
PRIPOM.
ZA
LOTANJE,
SPAJKA-
NJE
POL.DRŽAV
(EDVVARD)
OFICIRKA Z VIS. ČINOM
H2O
NAPRAVA PRI AVTU ZA VLEČENJE
KDOR SE SPOGLEDUJE; SPOGLE-DLJIVEC
OBLIKA
IMENA
LUCIJAN,
PISATELJ
BLAGA
VRSTA
LOVSKE
PUŠKE
IME
PEVCA
NIPIČA
ČEBELJI
SAMEC
RADIKAL
IZ
ETILENA
HUDA
NALEZ-
LJIVA
BOLEZEN
IME
ČRKE L
HRVAŠKI
NOGOM.
(GORAN)
REKA .?.. DARJA
KRISTUS.
UČENEC
JANI
KOVAČIČ
ŠPORTNA
VZGOJA
SOSEDNJI
ČRKI
PTICA
PEVKA,
VRSTA
DROZGA
ATLET, KI MEČE REKVIZITE
URADNI
SPIS
OSREDNJI
TRDI
DEL
SADEŽA
VULKAN. OTOČJE SEV. OD SICILIJE
HARMON. IN VODJA ANSAMBLA (SLAVKO)
JUNAK
VERG-
ILOVE
ENEIDE
KALUP,
OBLIKA
UPORABA
KRATICA ZA NAR. LOGARITEM
POLJSKI
POLOTOK
PRI
GDANSKU
ZLATENICA, RUME-NICA
OS. ZAIM.
IZRAEL.
PRISTAN.
JEZIK
ČRNCEV
BANTU
DEL
STENSKE URE, KI SE ZIBLJE
STELJA ZA ŽIVINO
DELAV.
ENOTNOST
DRUGI VOKAL IN IKS
GOVEJI
MLADIČ,
TELE
DRUGO IME ZA SMRDO-KAVRO
TEKOČA
MAŠČOBA
SOBNA
RASTLINA,
ŠKRNI-
CELJ
Ž. IME, MIŠICA BOŠKIN
SMUČ.
CENTER
V
ŠVICI
Malo pomoči: ALAR, CIKOVT, GIEREK, ILA, NISAN, VINIL
Izpišite geslo križanke in ga pošljite na naslov Občina Hajdina, Zg. Hajdina 45, 2288 Hajdina. Izmed prispelih rešitev bomo izžrebali tri, ki bodo prejeli nagrado.
Kosarjeva ulica 4, 2000 MARIBOR, Telefon: 02 234 25 70 Fax: 02 234 25 80
NAPIS
Podjetje za reklamne storitve in ekonomsko propagando	9
"O
www.napis.si I