teto 1882.
119
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XVII. — Izdan in razposlan dne 28. maja 1882.
Postava od 25. maja 1882,
o občni čolni tarifi avstro-ogerske čolne okolije.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
Člen I.
Določila te postave veljajo za vkupno colno (carinsko) in trgoviusko okolijo avstro-ogerske monarhije ter niso uporabna v čolnih izimkih.
Člen II.
Na wozu je colu (carini) podvrženo vsako blago, ako d! izrečno razglašeno, da je cola prosto, ter podpada tistemu colu, kateri je v priloženi vvozninski tarifi pisan za tarifno številko, v katero spada dotično blago.
Kjer v tarifi ni izrekoma drugače določeno, tam je pri predmetih potrošnini podvrženih po dotičnih postavnih določilih plačati se notranje državne, deželne •n občinske potrosnine in priklade.
Za prevoz blaga se ne opravlja nikak col.
Na izvozu podpadajo samo predmeti, kar se jih v priloženi izvozninski tarifi našteva, ondukaj postavljenemu colu.
Člen III.
Blago, prihajajoče iz takih držav, katere z avstrijskimi in ogerskimi ladjami ali z blagom avstrijskega in ogerskega izvira neugodneje ravnajo, nego z ladjami ali blagom drugih držav, podleži na wozu poleg vvoznine v tarifi stoječe se prisadu za 30 odstotkov te vvoznine, a če je v tarifi izrečeno, da je cola prosto,
(SloTenitch.)	25
posebnemu colu za 15 odstotkov njegove trgovinske vrednosti, kateri se ukazoma določi.
Vladi se daje oblast, izimno določiti po ukaznem potu, ali da ta naredba veljâ samo za neke vrste blaga, ali pa, da bodo neke vrste blaga takim colnim prikla-dom in colom podvržene v večji ali manji meri, nego tu gori stoji.
Člen IV.
Abecedno kazalo različnega blaga, ki se ukazoma izdâ, bode določalo podrobno vvrstitev posameznega blaga v dotične številke čolne tarife po njo besedi in zmislu; ako bode potreba, utegne se to kazalo dopolniti in prenarediti.
Takisto se smejo novi v trgovino prihajajoči ali taki kemijski proizvodi (produkti), o katerih je moči izkazati, da jih col tarifne številke 331 zadeva za več nego 15 odstotkov vrednosti, z ozirom na njihovo sestavo in porabo ali njihovo vrednost odkazati v katero drugo tarifno številko.
Razglasitev tega kazala in dotičnih dodatkov po kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru sme ustraniti se od sem merečih določil postave dane
10.	junija 1869 [Drž. zak. št. 113) ter utesniti na to, da bode samo izdatba kazala različnega blaga in dodatkov k istemu v državnem zakoniku na znanje dana.'
Člen V.
Iz različnih tvarin sestavljeno blago, ki ne spada k drobnemu blagu (tarilna Številka 307 do 316), ali kateremu ni nikjer v tarifi določen poseben col, katerega sestavine ali zmesnine spadajo pod različne tarifne številke, naj plača col p° svoji glavni sestavini, in če je dvojba o tej, po tisti sestavini, katerej je v tarifi naložen višji col.
Mehanične zmesi iz različno tarifiranih zmesnin naj, če ni v tarifi na takišne zmesi kot zmesi postavljen poseben col, plačujejo col po tisti zmesnini, katerej je v tarifi naložen višji col, ako se nje množina ne zdi biti preneznatna. Tanja določila pridržujejo se ukazu.
Člen VI.
Vvoz in prevoz predmetov državne samoprodaje (kuhinjske soli, smodnika, tobaka in tobakovih zdelkov) dopuščen je samo z dovoljenjem pristojnega oblastva.
Vladi se daje oblast, ukazoma trgovanje z nekim blagom iz javnih ozir°v in sosebno z razlogov tičočih se zdravstva in varnosti utesnjavati. Dokler se drugače ne ukaže, bodo dotični propisi še dalje veljavni.
Člen VIL
Vladi se daje oblast, dogovorno s kraljevsko ogersko vlado cole za žito sočivje, kadar bi se letina v domačih deželah slabo obnesla, časno za vse posamične vrste poljskega pridelka na vseh ali posamičnih mejah preklicati p° prigledi in utesnili, ki odvračajo zlorabljenje.
Člen VIII.
Vvoznine so oproščeni :
1.	Predmeti, namenjeni cesarju v neposrednjo rabo ;
2.	predmeti, namenjeni v neposrednjo rabo diplomatičnim osebam, ki so na c. in kr. dvoru overovljene, po meri posebnih propisov ;
3.	tobakova peresa za državne fabrike, po tem kuhinjska sol, smodnik ali strelni prah in tabakovi zdelki za državna založišča ali kar so stanovavci iz okö-lic čolnih izimkov nakupili iz prodajavnic teh čolnih izimkov;
4.	pridelki državnih rudnikov iz c. kr. Tržaške prodajne faktorije;
5.	vojaška roba, kakor: monture, opremne reči, orožje, strelivo ali muni-cija, vojstveno orodje (kamor spadajo tudi posteljnina, zdravniške in bolnične potrebščine), potem konji v občenji med vojaškimi krdeli ali pomorstvenimi zavodi v čolni okoliji in zunaj nje; raznesila in eksplozivne tvarine v vojaško-tehnične izkuse (opite) vojstvene uprave;
6.	uradne potrebščine, ki jih državna oblastva iz čolnih izimkov pošiljajo v colno okolijo;
7.	imetek preselivših se iz vnanjega in iz čolnih izimkov v colno okolijo, kakor tudi mašine (stroji) in mašinski deli, fabriško orodje in njih rokodelska oprava, ako so te reči namenjene njim samim v rabo, njih okolnostim primerne, ter imajo znamenja na sebi, da se stalno rabijo.
Opravne reči takih, kateri se vsled ženitbe preselijo v colno okolijo, ako so primerne njihovim okolnostim.
Od te prostosti so vendar izločeni vsi predmeti, od katerih se plačuje potrošnina in porabnina, živina, nepodelane tkanine in poluzdelki, po tem sirovina;
8.	dedinske stvari, kakor: oprava, pohišje, pomizje in kuhinjska oprava, oblačila, posteljna, životna in pomizna prtenina, rabljeno fabriško orodje in posodje, rabljeno rokodelsko orodje itd. ako eno in drugo služi dediču samemu v rabo ter je primerno njegovim okolnostim;
Tudi od te prostosti izimajo se pod točko 7 odstavek 3 našteti predmeti;
9.	umetnostne in naučne stvari namenjene v kako zbirko javnih, znanstvenih in umetniških zavodov ; dela v kaki vnanji deželi bivajočih avstrijskih in ogerskih umetnikov ;
10.	anatomijski preparati, okostnice, mrliči;
11.	starinski predmeti (antike, starine, drevnine), takšni, ki ne dopuščajo sumnje o tem, da jim je vrednost poglavitno v njih starosti ter niso v drugo svrho m rabo razen te, da se zbirajo ;
12.	predmeti sodnih razprav ;
13.	podeljeni redi in razstavne kolajne ali medalje.
Ukaznemu potu je prihranjeno, formalnosti gledé točke 1 in v ostalem potrebne izkaze in uvete ali pogoje urediti. Za sedaj ostanejo propisi na to stran dani še v veljavnosti.
Člen IX.
Cola proste naj bodo dalje:
1.	Reči, katere jemljo popotniki s seboj, kakor:
Prtenina ali perilo, oblačila, posteljnina, potna oprava, zlatnina in srebrnina in druge dragotine, rokodelsko orodje, kakor tudi orodje in isfrumenti umetnikov, oblačila in perilo voznikov in brodnikov, knjige, živež ali hranivo, zdravila ali leki v porabo na poti, tobak in to v množini določeni s posebnimi propisi (zdaj ne čez 35 gramov tobaka ali 10 cigar), ako so te reči namenjene edino potniku samemu v rabo ter po svojstvu in mnoštvu primerne potrebi, stanu (staležu) in drugim okolnostim njegovim.
Tudi se sme takim potnikom in osebam v javni službi stoječim, ki misljijo čez leto dni na Avstro-Ogerskem bivati ter dostoverno izkažejo to namero, dovoliti cola prosto prejemanje rabljenega pohišja, orodja in posodja.
Enakšna ugodnost sme se dovoliti tudi tuzemcem, kateri se po večletnem prebivanji zunaj čolne okolije va-njo povrnejo.
2.	Vozila in nosila, kakor: vozovi ali kočije potnikov, v prevoz ljudi ali blaga služeči vozovi, sani in samokolnice, tovorni koši, brente in enakŠne priprave za nošenje bremen, dotične vprežne in tovorne živali same, in povodna vozila ali plovila (le-ta tudi s popisno robo vred, kar je je na njih, ako so ladje inozemska last, ali če tozemske ladje vvažajo iste ali enakorodne reči, kakoršne so bile na njih o izhodu), pod tem uvetom, da imajo za vožnjo ljudi namenjene kočije razločni sled na sebi, da so že bile kdaj v rabi, ter je v ostalem iz pre-važanih oseb in stvari, iz kraja, kamor so namenjene, iz meri, v katero gredo, iz vozil in svojstva prevožnje same razvidno, da gre v resnici za odpravo ljudi ali blaga in ne za tako vožnjo, katere namen bi bil, vozilo s&mo brez pristojbine prespraviti v deželo.
3.	Živežna zaloga vhajajočih in izhajajočih ladij, kamor spada tudi pivo (ol) za ladje in ladjovlake, vozeče se po Dunavi reki.
4.	Vzornice in vzorki (mušternice in muštri) v odrezkih ali koscih za ogled ali pokus, ki niso za drugo nego v to rabo, vendar brez vseh takih, ki se tičejo tobaka in potrošnih reči.
5.	Ovitki in posode, v katere je vloženo blago colu pedvrženo, razen teh le slučajev:
a)	kadar se po določilih o tari danili štejejo k samemu blagu ;
b)	kadar se blago najde v takih ovitkih ali posodah, v kakoršne z ozirom na
obliko in svojstvo ni navada devati ga in na katere je postavljen večji col»
nego na blago samo.
6.	Vse blago, ki tehta izpod 25 gramov ali od katerega čolna pristojbina» ki bi jo bilo pobrati, iznaša manj nego 2 krajcarja. V slučaji kake zlorabe sm° se to polajšilo gledč posameznih oseb ali nekih mej časno preklicati.
7.	Blago, ki se je v uradnih založiščih celo izkazilo. Ako je blago samo toliko izkaženo, da ni več dobro za svoj prvotni namen, n. pr. vino, ki se u Še za ocet (kis) uporabiti, sme pristojno finančno oblastvo dovoliti primorQ° znižanje cola. Oprostitev, odnosno znižanje cola sme se dopustiti tudi za blag0» od katerega se je uže po poštni upravi plačal col, ako se jo izpridilo še prodno je izročeno nadpisancu. Tanja določila izdadö se z ukazom.
Ölen X.
v
Se so oproščeni vvoznih davščin:
1.	Za izdelovanje in opremo ladij potrebne reči v zmislu postave od 30. mar-fija 1873 (Drž. zak. Št. 51);
2.	blago in take stvari, ki se vvažajo v colno okolijo, da bi se tu oplemenitile, popravile ali obdelale, pod uvetom, da se tako oplemeniteno, popravljeno ali obdelano blago in roba nazaj izvozi v nekem roku, ki ga finančno oblastvo naprej ustanovi, in da je moči istovetnost vvažanega in zopet izvažanega blaga zagotoviti ;
3.	blago in roba, ki se izvaža v čolne izimke, da bi se tam oplemenitila, popravila ali obdelala, ter se iz dotičnega colnega izimka oplemenitena, popravljena ali obdelana nazaj v colno okolijo vvozi, pod uvetoma v točki 2 naštetima ;
4.	blago razen predmetov, podvrženih potrošnini, katero se iz čolne okolije izvaža na vnanje trge in sejme ali na neizvestno prodajo, ter se nepoprodano nazaj privaža.
Blago, katero se je poslalo v vnanjo deželo na prodajo brez postopka na izkušnjo ter zarad neprevidenih ovir neprodano nazaj pride tako, da ondukaj ni bilo djano v svoboden promet, sme se o vnovičnem wozu po posebnem dovoljenji pristojnega finančnega oblastva vvoznine oprostiti. Ako se vendar iz fabriških znamenj, ki se držč blaga, iz znamk in t. ali, če teh ni, iz vnanjega svojstva njegovega vidi, da je blago zdelek avstro-ogerske čolne okolije, kateri je nazaj prišel ter je po predloženih pomagalih verovno izkazana istovestnost izvažanega in vvažanega blaga, sme se cola prost vnovični vvoz temu blagu tudi tedaj dopustiti, kadar je bilo na vnanjem v svobodni promet prešlo.
Za predmete, kateri na domače razstave, dalje v pokuse javnih zavodov ali v časno porabo v izkazanem javnem interesu v deželo vhajajo, sme se, ako bodo vnovič izvažani, časna čolna prostost dovoliti.
Prigledne naredbe gledč teh voznih polakšic dajö se ukazoma.
Člen XI.
V mejnem okraji je cola prosto:
1.	Z ozirom na kmetijsko občenje ali prehajanje na takih zemljišnih posestvih, ki jih čolna meja seka, dotiČua kmetijska živina in kmetijsko orodje, ÎQ tako tudi žito za posetev, po tem vse to, kar se na takih posestvih v poljedelstvu in živinski reji pridela;
2.	živina, katera se na pašo ali na delo čez mejo prižene, oziroma nazaj °džene, s pridelki vred, ki se dohode med pašo, kakor: maslo, sir in v vmesnem času prirejena mladina.
Člen XII.
V okolnostih ozira vrednih, ki so po svedočbah brez vse sumnje ali dvojbe Ukazane, smejo ravnajoča finančna oblastva dovoliti, da se brezeoluo ali za ponižano vvoznino prejmö naslednji predmeti, namreč:
1.	Predmeti, namenjeni v bogočastje za uboge cerkve in Božje hiše različnih ver, po tem roba ali gradivo za zidanje ali napravo takšnih cerkvâ in Božjih hiš;
2.	živivo, obleka in gradivo, ki prihaja kot dar domačim stanovavcem pogo-relcem ali po kateri prirodni (elementarni) nesreči zadetim, da se preživč ali da si stanovanje sezidajo ali napravijo;
3.	stari predmeti, noseči na sebi znamenja porabe, ki jih neimovite osebe dobé v dar iz kake vnanje dežele.
Člen XIII.
Vladi se daje oblast, v mednarodnih dogovorih, s katerimi se v zagotovilo železnoeestnih zvez ukrene, da se vkupna mejna in vršbo-menjalna postaja postavi znotraj čolne meje, brezcolni vvoz obljubljati:
a)	za vse gradivo (materijal), opravo in druge reči, potrebne v zidanje in za vozno ali vršbeno opremo menjalne postaje in pa železnocestnega zveznega kosa, kar ga je med to postajo in colno mejo, kolikor morajo te potrebščine vsled pogodbenega prevzetja dotičnih naprav priskrbeti vnanja oblastva ali pa vnanje železnocestno podjetje;
b)	za vsa vozila, orodja in potrošno tvarino, ki jih vnanje železnocestno podjetje v oskrbovanje prevzete vozne službe, z vzdržavanjem v dobrem stanu vred, ali pa vnanje mejne colnije za službene svrhe potrebujejo, v množinah, v ta namen dokazno potrebnih ;
c)	za selilo, in službene potrebščine znotraj tozemske čolne okoliji postavljenih uradnikov in služabnikov vnanjega železnocestnega podjetja in drugih udeleženih službenih vej upravstva sosedne države.
Člen XIV.
V čolni tarifi povedane čolne postavke, z vagârino, pečatnino in listnino vred, treba je opravljati v zlatem novci ali denarji.
Posebni zaukazi določajo, pod katerimi uveti se sme col v srebru plačevati-Nadavek (agio), ki ga bode opraviti pri tem, ustanovi se ukazoma h1 javno razglasi po srednji ceni zlata v poprejšnjem meseci, in to od meseca do meseca.
Ukaznemu potu pridržava se tudi ustanavljanje vrednosti goldinarske v zlatu tozemskih in vnanjih zlatih novcev, po kateri se v čolnih plačilih jemlji in dajö.
Člen XV.
Kadar se v računu čolnih pristojbin pokažejo lomi ali drobci iz carja, to se tisti, ki so manjši od pol krajcarja, puščajo v nemar, ii iznašajo pol krajcarja ali več, pobirajo sc za cel krajcar.
pod kraj' l tisti, k'
Člen XVI.
Poleg pristojbin (carin ali colov, dopustnin, potrošninskih prikladov), k> s° v tarifi pri vsaki posamični tarifni številki propisane, treba je v colnem postopa opravljati še naslednje postranske ali pritične pristojbine:
1.	Vagarine po 5 krajcarjev od 100 kilogramov kosmate teže tistega blaga, katero se bodi uradoma bodi na zahtev stranke zvaga.
Za izvedbo teže s pomočjo računa, za pokusno vaganje in za vaganje s privatno vago, kakor na primer pri colnem odpravljanji na železnocestnih kolodvorih, ni pobirati vagârine.
V	računu vagârine puščajo se v nemar težni deli izpod 50 kilogramov, a težni deli po 50 kilogramov in čez računijo se za 100 kilogramov.
Ako je skupna teža kakega blaga manjša od 50 kilogramov, plačati je 3 krajcarje v ime vagârine.
2.	Pečatnine po 2 krajcarja za vsak navdarjen svinčeni in po 1 krajcar za vsak voščeni pečat.
Blago, ki se odkazuje v prevoz pod prigledom spremnice, prosto je pečatnine. Tudi za eolnijsko zapiro nakladnega prostora ladij, železnocestnih voz itd. ni pobirati pečatnine.
3.	Listnine ali listârine po 10 krajcarjev za primerek spremnega lista (spremnice), ki se stranki izroči o vnanjem nezaeolanem blagu.
Ako se prevozno blago po premeni prvotne odredbe vpové za vvoz, treba je dotične postranske pristojbine pozneje doplačati.
V	notranjem, colno linijo zadevajočem občenji in v priglednem postopku naj se ne pobira ni pečatnimi ni listârina.
4.	Skladârine ali skladovine za blago, ki se spravi v uradna hranišča, po toliko, kolikor se je s posebnim zaukazom v oziru na razmere dotičnega kraja in na druge okolnosti odmeri, praviloma vendar ne čez 1'6 krajcar za 100 kilogramov kosmate teže in za 1 dan hranitve.
V	slučajih preizrednega pritiska z blagom sme se skladârina povišati do na 2’4 krajcarja od 100 kilogramov na dan.
Gledé povračanja troškov za uradna djanja, ki se opravljajo zunaj urado-višča, gledé pristojbin za uradno spremljanje blaga in pa vodnih (vodârinskih), pristanskih in plovstvenih pristojbin ostajajo v veljavnosti dozdanja določila.
O plačilu lomov ali drobcev, manjših od krajcarja, veljajo tudi gledé pri-tičnih pristojbin določila v členu XY obsežena.
Ölen XVII.
Tara se ukazoma postavlja in izpreminja z ozirom na načine, kako se katero blago v trgovanji navadno ovija in vdevlje, in na težne razmere, ki so z njimi v zvezi. Pri blagu, katerih col za 100 kilogramov ne prestopa 3 gld., in za posodje, v katero je kaka tekočina neposrednje spravljena, ne odbija se nikaka tara, ako tarifa drugače ne določa. Ako se pa tekočine, ki plačujejo col po kosmati teži, vvažajo v vozilih ali plovilih nalašč za njih vožnjo napravljenih brez drugač-nega ovijala, to je najdeni čisti teži prištevati tara navadnemu ovoju primerna, ki se ukazoma ustanovi.
Člen XVIII.
Ta postava — izimši določila tarifnega razreda XXI, — pride v moč 1- junija 1882.
Od tega časa počenši izgubé svojo veljavnost postava od 27. junija 1878 (t)rž. zak. št. 67), o občini čolni tarifi avstro-ogerske čolne okolije (vendar z izim-
kom določil tarifne pozicije 28 d) in opomnje) in vsi dotični ukazi, kolikor so v prekoslovji s pričujočo postavo.
Kdaj začnč veljati določila tarifnega razreda XXI, ustanavlja se s postavo, s katero se povišuje vvoznina in vvaja porabina od rudninskega olja.
Ölen XIX.
Zvršitev te postave naroča se finančnemu ministru in ministru za trgovino V Schönbrunnu, dne 25. maja 1882.
Franc Jožef s. r.
Občna carinska (čolna) tarifa
avstro-ogerske carinske okolij e.
Pregled.
Prvi del. — V voz.
Tarifni razred	Tarifne številke
I.	Kolonijalno ali zamorsko blago.............................................................. 1—	3
II.	Začimbe....................'............................................................... 1—	8
III.	Južni pridelki . .	...................................................................... 9— 16
IV.	Cuker.....................................................................................17-	20
V.	Tal.ak....................................................................................21-22
VI.	Žito in sočivje; moka in meljni	zdclki, riž ...................... ........................23—	28
VII.	Zelenje, ovočje ali sadje, rastline	in rastlinski deli.....................................29—	38
Vlil.	Živina klavna in vprežna...................................................................39—	49
IX.	Živali, druge.............................................................................30—33
X.	Živalski zdclki tproizvodi)...............................................................34—	64
XI.	Tolšče ali masti .........................................................................65—	71
XII.	Olja mastna................................................................................72—	74
XIII.	Pijače.......... ..........................................................................75—	79
XIV.	Jedila.....................................................................................80—	93
XV.	Drva in les, oglji.je in šota (tresel) . . ................................................94—	96
XVI.	Tvarine strugarske in rezbarske...................'........................................97—101
XVII.	Rudnine ali kopanine.......................................................................102—103
XVIII. Zdravilne in dišavne tvarine................................................................104—108
XIX.	Barvila in strojila........................................................................109—H3
XX.	Gume in smole.............................................................................114—118
XXI.	Olja rudninska ali zemeljska .	............................................................119—121
XXII.	Bombaž ali pavola, preje in	blago	iz bombaža...............................................122—135
XXIII. Predivo, konopnina, juta in	druga	ne	posebej imenovana rastlinska prediva, preje in blago iz istih 136—151
XXIV.	Volna, volnena preja in volneno blago.....................................................152—162
XXV.	Svila (Žida) in svileno blago..............................................................163—170
XXVI.	Oblačila, naživotna prtenina ali robje in lišpovno blago..................................171 —176
XXVII. Sčelarsko in sitarskn blago . ..............................................................177—179
XXVIII. Blago iz slame in ličja....................................................................180—184
XXIX.	Papir in blago iz papirja....................................................................185—196
XXX.	Kaučuk in gutaperča in blago iz istih ..................................................... 197—207
XXXI.	Povoščeno platno in povoščeni tafet....................................................... 208—212
XXXII. Usnje in blago iz usnja.....................................................................213—219
XXXIII. Krznarsko	blago.......................................................................... 220—221
XXXIV. Leseno in koščansko blago................................................................... 222—2.10
XXXV. Sleklo in stekleno blago..................................•.................................. 231—243
XXXVI. Kameno blago.......................................•........................................214—248
XXXVII. Prsteno blago ali lončenina ................................................................. 249—256
XXXVIII, Železo in železno blago ali železnina....................................................... 257—272
XXXIX. Kovine neplemenite in blago iz istih........................................................ 373—281
XL. Mašine (stroji) in inašinskc sestavine...................................................... 282—287
XLI. Vozila.................................................................................... 288—295
X 1,11. Kovine plemenite in penezi (kovani novci)................................................. 296—297
XI,111. Instrumenti (orodje naučno), ure in k'atko blago ........... •............................ 298—316
XI IV. Kuhinjska sol.............................................................................. 317
XLV. Kemijske pomočne tvarine.....................................................................318—124
XLVI. Kemijski zdclki ali proizvodi, barvilno, zdravilno in dišavno blago......................... 323—337
XLVII. Sveče in mila............................................................................... 338—.142
XLVIII. Netilno blago.............................................................................. 343—347
XI.1X. Slovstveni	proizvodi in umetnine............................................................. 348—352
L. Odpadki...................................................................................... 333 — 356
Drugi del. — Izvoz.
17unjc in drugi odpadki za papirarstvo (Slovenist, h.)
Prvi del.
Y Y o z.
I.	Kolonijalno blago ali zamorščina.
od 100 kilogramov
1.	Kakaov bob in kakaove lupine............................................. 24 gld. — kr-
Opomnja. Ko se vvaža	po	morji.......................................... 20	„	—	»
2.	Kava:
a)	sirova.............................................................. 40	„	—	*
Opomnja. Ko se vvaža	po	morji.......................................... 37	„	—	„
b)	žgana............................................................... 50	„	—	*
3.	čaj............................................................................100	„	—	n
Opomnja. Ko se vvaža	po	morji.......................................... 90	„	—	»
II.	Začimbe.
4.	Poper (tudi dolg, rdeč [španski] in bel poper, poprov prah); piment, korenček
ali inber................................................................ 24 gld. — kr.
5.	Cimet vsakovrsten........................................................ 40	„ — *
6.	Zvezdast janež (badjan); žebinci (tudi semenjaki klinčkovi); muškatov cvet
(macis); muskatovi oreški v	lupinah........................................... 60	„	—	«
7.	Muskatovi oreški brez lupin.................................................... 80	„	—	*
8.	Kardamom, šafran, vanilja......................................................120	„	—	*
Opomnja. Blagu številk 4 do 8 odpušča se pri wozu po morji 5 gld. carine pri 100 kilogr.
III.	Južni pridelki.
9.	Smokve (fige):
a)	sveže ali frišne.............................................. 3 gld. — kr.
b)	posušene......................................................... 12	„	—	*
10.	Vinske jagode posušene; korinte, rozine.................................... 12	„	—	*
11.	Citrone, limone, pomeranče .................................................... 8	„	—	n
Opomnja. Ako se preštevajo, od vsakih 100 po 1 gld. 60 kr.
12.	Citrone, limone in pomeranče vložene v slanico; pomeranče uezrele, drobne,
olupki ali skorje od pomeranč in citron..................................... 3	„	—	*
13.	Dateljni, pistacije........................................................ 15	„	—	«
14.	Mandeljni:
n) suhi, v lupinah ali brez lupin.................................... 15	„	—	»
b)	nezreli v lupinah................................................ 6	„	—	*.
15.	Pinijna zrna (cirbisovi oreški), ne oluščena; rožiči, kostanj, lazeruoli; rajska
jabolka (židovska jabolka, Adamova); olivke sveže (frišne), posušene ali	soljene	3	„	—	-
16.	Pinijna zrna (cirbisovi oreški), oluščena; margarane ali	granatna	jabolka	.	.	12	»	—	"
IV Cuker.
17.	Sirov cuker:
a)	izpod holandske standardove št. 19.................... 15 gld. —• krij od holanske standardove štev. 19 in čez....................... 20	„	—	"
18.	Očiščen cuker (rafinat).................................................... 20	„	—	"
19.	Cukrove raztopine; drobljivi cuker, škrobni cuker, cuker	iz	grozdja trd	.	.	15	*	—’	"
20.	Sirup: škrobni cuker, cuker iz grozdja tekoč, melasa....................... 6	*	—	"
Opomnja k tarifnemu razredu IV. Porabnino od zdelovanja cukra so obsežene v carinskih postavkih.
V. Tabak.
21.	Tabak, sirov, t. j. tabakovo perje, nezdelano, tudi tabakova rebra, stebla in tabakov cvet, tabakovo močilo.................................................
22. Tabakovi zdelki, t. j. tabak za pušenje v klobasah, odvitih ali reber očiščenih peresih ali razrezan; karote ali štanžice tabaka za njuhanje; tabakova moka; tabakovi odpadki; cigare, cigarete, tabak za njuhanje (za nos), za žvečenje; tudi papir iz tabakovih stebel in peresnih reber................................
Opomnja. V slučajih posebne dovolbe plačujejo se na wozu od 1 kilograma čiste teže vrhi tega naslednje dopustnine:
Za cigare in cigarete.........................................11 gld. — kr.
„ druge zdelke tabakove................................. 8 , 40 ,
„ sirov tabak................................................7 „ — „
Tabak in tabakovi zdelki morajo se tudi po zgornjih podrazdelkih vpovedovati.
od 100 kilogramov
21 gld. — kr. samo s posebnim dovoljenjem.
52 gld. 50 kr. samo s posebnim dovoljenjem.
VI. Žita in sočivje, moka in meljni (mlinski) zdelki, riž ali laško pšeno.
Žita:
23.	Ječmen, oves, turšica ali debeljača, rež.......................................... — gld. 25 kr.
24.	Pšenica, pir ali pira (spelta), soržica ali napolica, ajda ali poganka, proso . .	— „ 50 „
Opomnja. Za potrebo Dalmacije in kvaruarskih otokov sme c. kr. vlada dogovorno s kralj, ogersko vlado dovoliti cola prosti vvoz teh le žit, namreč turščice do 80.000 meterskih centov največ, a pšenice in prosa do 20.000 me-terskih centov na leto največ prek eolnij, ki se po dogovoru določijo, in po tanjili ukazilih, ki se vselej dogovorno ustanové.
25.	Slad............................................................................ —	„	60	„
Sočivje:
26.	Fižol, bob. grah, leča, grašica................................................ —	*	50	„
27.	Moka in meljni izdelki (phana, na debelo mleta, oluščena zrna; kaša
ali pšeno, phanje)	iz žita in sočivja.......................................... 1	„	50	„
28.	Riž, oluščen in v	luških, tudi	riževi odpadki.................................. 2	„	—	„
Op o mnje. 1. Sirov riž, ves ali samo nekoliko v luških, za dotične mline na glajo, po tem tak riž in riževi odpadki v zdelovanjo škroba (štčrke), z do-pustnico pod uveti in prigledi, ki se ukazoma postavijo, plačujejo polovico najnižjega carinskega postavka, kateri velja takrat za oluščen riž.
2. Meljni zdelki iz riža naj se zacarinjajo po št. 27.
VII. Zelenje, ovočje ali sadje, rastline in rastlinski deli.
Zelenje in ovočje:
29.	Grozdje, sveže ali frišno, za na mizo; ananas................................
30.	Orehi in lešniki, posušeni ali brez lupin...................................
31.	Fiuo namizno zelenje, sveže..................................................
32.	Zelenje in ovočje, ne posebej imenovano:
a)	sveže ali frišno..................................................
b)	suho ali pripravljam) (posušeno, stiskano, razrezano, v prah stolčeno
ali drugače zdrobljeno, vsoljeno ali v ocet vloženo v sodih; brez cukra kuhane zežane)..............................................
Opomnja: Zelenje in ovočje*v pušicah, sklcnicah ali flaškah in to hermetično zaprto ali drugače pripravljeno, nego se je tukaj reklo, naj se štejejo za jedila po št. 92, odnosno št. 93.
Rastline in rastlinski deli ali kosi:
33.	Semenje za olje.......................■.....................................
5 gld. — kr. 2 n 50 „
2	n 50 „
prosto
2 gld. 50 kr.
n
50 „
34.	Sladki janež, korijander, kumin, komarček ali koprec, deteljno semenje; gor-
čično semenje (tudi semleta gorčica v sodili); semenje, ne posebej imenovano; potrošnikove ali cikorijne korenine, posušene (ne žgane) ..................... — gld. 50 kr.
35.	Žive rastline; sveže	cvetice	in	listovje zarad lepšega, razrezano................. 1	„	50	n
36.	Rastline in rastlinski deli, ne posebej imenovani, sveži; žito in sočivje v snopji, odnosno v stročji in steblu; ščetice; ličje, trstja ali mečičevje, slama, seno ali
mrva, stelja.................................................................. prosto
37.	Rastline in rastlinski deli, ne posebej imenovani, posušeni ali pripravljeni
(semleti ali sicer zdrobljeni ali barvani) ................................... 2 gld. 50 kr.
38.	Hmelj, tildi bmeljeva	moka	(lupuliu)........................................... 10	„	—	*
Vlil. Klavna in vprežna živina.	od glave
39.	Voli.......................................................................... 10 gld. — kr.
40.	Biki.............................................................................. 4	„	—	«
41.	Krave....................................•.................................... 3	, — «
42.	Junad............................................................................. 2	„	—	»
43.	Teleta............................................................................ 1	„	—	*
44.	Ovce iu koze (tudi	ovni,	skopci ali kaštroni in kozli)............................ —	„	50	*
45.	Janci iu kozliči.................................................................. —	„	25	„
46.	Prašiči ali svinje	............................................................... 3	„	—	«
47.	Prašički, ne čez	10	kilogramov................................................... —	,	30	«
48.	Konji in žrebeta................................................................. 10	„	—	«
Op oranja. Žrebeta, ki hodijo s kobilo materjo................................ prosto
49.	Mule, mezgi in osli........................................................... 2 gld. — kr.
IX.	Živali, druge.	0,i 10ü tii0gramov
50.	Divjačina in perutnina ali kuretnina vsakovrstna:
a)	živa .............................................................. prosto
b)	mrtva.................................................................. 6	gld.	—	kr.
51.	Ribe,	sveže ali frišue; raki rečni iu potočni; polži, sveži...................... 1	„	—	»
52.	Lupinarice z morja (n. pr. ostrige, jastogi ali morski raki, morski pajki, rakovice),	želve ali kornjače, ne pripravljene....................................... 10	„	—	»
53.	Živali, ne posebej imenovane.................................................. prosto
X.	Živalski zdelki ali proizvodi.
54.	Mleko............................................................................... prosto
55.	Jajca perutninska............................................................. 1 gld. 50 kr.
56.	Bučelni uli ali panjevi z medom in voskom; uli z živimi bučelami.............. prosto
57.	Med ali strd.................................................................. 1 gld. 50 kr-
58.	Vosk, bel, rumen in barvan (tudi rastlinski vosk).................. ...	5	„ — *
59.	Morske gobe ali spužve in konjske gobe .......................................... 15	„	—	"
60.	Kože, sirove (zelene ali suhe, tudi soljene ali povapujene, vendar ne dalje
obdelane)........................................................................... prosto
61.	Dlake iu lasje vsake vrste, sirovi ali pripravljeni Onto mikani, parjeni, barvani
ali strojeni, tudi v kodrih);	ščetine............................................... prosto
62.	Perje, ne posebej imenovano tudi za postelje ali v pernice, peresne cevi);
lispovno perje, ne prirejeno	..................................................  prosto
63.	Mehurji in čreva, sveži, osoljeni ali posušeni; zlatobitue kožice; vrvi iz črev 2 gld. —* *r‘|
64.	Živalski zdelki, ne posebej	imenovani.............................................. prosti
XI.	Tolšče ali masti.	;
65.	Maslo (puteij sirovo, soljeno, topljeno, tudi umetno maslo................ IU	gld.	"	K
66.	Svinjska in gosja mast; slanina (Špeh).......................... ...	16	,	"
67.	Stearinova kislina, palmitinova kislina................................... 6	„	-	"
68.	Parafin, cerezin, kitov mozeg............................................. 4	„	'
69.	Sala, živalska, sirova, topljena, tudi stiskana........................... 1	,.
70.	Palmovo olje in olje iz kokosovega oreha, strjeno; rastlinsko	maslo	....	I
Opomnja. Ko se vvaža po morji............................................. —	«	^0
71.	Masti ali tolšče in mastne zmesiuo, ne posebej imenovane;	ribja	mast	...	1	*	"
XII. Olja, mastna.
od 100 kilogramov
72. Laško olje, olje makovo, sezamovo, čistnikovo, žirovo, iz solnčničnega cvetja in
bombaževčega semena (kotonovo olje) v sodih, mehovih in mehurjih......... 4 gld. — kr.
Opomnja. Laško ali oljkovo olje št. 72 pod uradnim prigledom izprijeno, da je človeku popolnem neužitno, pri odpravi po velikih colnijah v to posebej pooblaščenih................................................................. —	„	80	„
73.	Repno, laneno in druga ne posebej imenovana mastna olja v sodih, mehovih in
mehurjih, razen	pokostov ali firnažev iz	olja (št. 334)...................... 2	„	—	„
74.	Olja, mastna, v	steklenicah in vrčih........................................ 10	n	—	„
Opomnji k tarifnemu razredu XII:
1.	Z olji št. 72 in 73, kadar vhajajo na obmejnem občenji v odprtih vrčih, pleliovicali ali sklenicah in podobnih nezaprtih posodah v porabo ondu-kajšnjim prebivalcem na meji, naj se postopa kakor s takimi olji v sodih.
2.	Olja, mastna, v sklenicah in vrčih ali drugih podobnih posodah, če tehtajo najmanj 25 kilogramov, naj plačujejo carino (col) kakor olja, mastna, v sodih.
75.
XIII. Pijače.
Pivo (ol) in medica:
a)	y sodih............................................................
b)	v sklenicah in vrčih...............................................
Opomnja. Občna potrošnina od zdelovanja ali> kuhanja piva obsežena je
v carinskih postavkih.
76.	Žgane opojne tekočine:
a)	alkohol in žganje vsakovrstno, tudi mešano s čim...................
b)	likerji, punčeva esenca in druge oslajšane pijače opojnice, arak, rum Opomuja. Potrošnina od zdelovanja žganih opojnih pijač obsežena je
v carinskih postavkih.
77.	Vina in vinska nadomestila (surogati), tudi tolklja ali vino ovočno (sadjevec) in mošt, vinski in ovočui:
a)	v sodih ali sklenicah..............................................
b)	penina.............................................................
Opomnja. Vinska drozgalica in grozdje v zdelovanje vina...................
78.	Ocet za jedi:
a)	v sodih............................................................
b)	v sklenicah ali vrčih..............................................
79.	Vode rudnice, prirodne ali umetne............................................
Opomnja k št. 75 in 78. S pijačami, ki se prevažajo ob meji v konvah, vrčih, pleliovicali ali nezasmoljenih sklenicah oudukajšnjim obmejnim stanovalcem v porabo, postopa se kakor s pijačami v sodih.
3 gld. — kr.
8 . - „
24	„ — „
40	„ - „
3
8
50
XIV.	Jedila ali jestvine.
80.	Kruh, navadni, tako črni kakor beli, mornarski prepečenec ................. 1 gld. 50 kr.
81.	Sago in sagova nadomestila, tapioka, arrowroot	•.............................. 6	„	—	„
82.	Testovje (t. j. rezanci ali lazanji in enakšne	močnate reči ne pečene) ....	6	„	—	„
83.	Meso, svože (frišuo) ali pripravljeno (in to vsoljeno, posušeno, ovojeno ali okajeno, v razsol djano)................................................................ 6	„	—	„
84.	Mesene klobase................................................................ 20	„	—	„
85- Sir...........................................................................  10	„	—	„
86.	Sledi (slaniki) osoljeni ali ovojeni.........................................   3	„	_	„
87.	Ribe, ne posebej imenovane, osoljene, ovojene,	posušene........................ 5	„	-
88.	Ribe, pripravljene (marinirane ali v olje vložene itd.) v sodih............ 15	-
89.	Ikre ali kavijar in dotična nadomestila....................................... 50	„	—	„
90.	Nadomestila kave (tudi cikorije, žgane)....................................... 15	„	„
91.	Kakao, sendet, kakova masa; čokolada, čokoladna uadomestila in čokoladni
zdolki........................................................................ 50	„	-	„
92.	Vse v pušice, sklenicc it. vložene in hermetično zaprte užitne stvari (razveu
imenovanih pod št. 89 in 91).................................................. 40	„	—	„
93.	Jedila, ne posebej imenovana.................................................. 40	„	—	„
XV.	Drva in les, ogljije in šota.
od 100 kilogramov
94.	Drva, tudi lublje ali skorje, grmičje, fašine, pletivue vrbe ali beke, dračje ali
suhljad, izluženo čreslo in čresleni hlebci.................................. prosto
95.	Les, neobdelan ali debelo obdelan, doge, žagana roba (razven furnirjev):
a)	evropski.................................................................   prosto
b)	neevropski................................................................ prosto
96- Ogljije od lesa, šota in ogljije od šote, ligniti in kameno ogljije, koaks in vsa
iz teh	tvarin umetno narejena	trda goriva.......................................... prosto
XVI.	Tvarine strugarske in rezbarske.
97.	Stolarsko trstje, sirovo, ne krojeno; palice, trstike, plemenitejše,	sirove .	.	.	prosto
98.	Orehi kokosovi in kokviljni in kokosove lupine; orehi arekovi	in	koščaki	.	.	prosto
99.	Rogovi, šipe in špice, parklji, noge, kopita; kosti, krojene, stegnjene ali
rezane....................................................................... prosto
100.	Jantar (tudi jantarna masa); gagat; slonokost in drugi živalski zobovi; želvo-
vina; morska pena; biserna matica in druge lupine školjčne................... prosto
Pod št. 99 in 100 imenovane tvarine, sirove ali samo krojene, stegnjene ali rezane.
101.	Ribja kost, nezdelana; korale, nezdelane (tudi vrtane, vendar ne očiščene ali
brušene ............................................................................. prosto
XVII.	Rudnine ali kopanine.
102.	Kamenje, neobdelano ali samo obtesano ali žagano; rude, tudi	pripravljene	.	prosto
103.	Prsti ali zemljine in rudninske tvarine:
a)	neobdelovane...................................................... prosto
b)	žgane, promite ali zmlete ........................................ — gld. 20 kr.
vse te reči, kolikor niso obsežene v kakem drugem razdelku.
XVIII. Zdravilne in dišavne tvarine.
104.	Sok iz sladkega korena; galgan.............................................. 6 gld. — kr.
105.	Ambra, siva; pibrovina (bobrovina); moščak ali pižim; cibot; španske muhe; muškatna (abelmoševa) zrna; kubebe; opij; kakaovo maslo; moškatno mazilo
(moškatuo maslo); kafra, učiščena; jalapna smola; voda lavorikate črošuje .	15	— «
106.	Voda iz prave sivke ali lavandule, pomarančnega cvetja, rož in podobne dišeče
vode	(brez vinocvota)....................................................... 6	„	—	n
107.	Olja eterska:
a)	Olje jantarno,	jelenorožuo, kaučukovo, lavrovo,	rožmariuavo	in brinovo	6	„	—	»
b)	Olja, eterska,	ne posebej imenovana................................ 25	„	—	«
108.	Octi	(kisavci), tolšče in	olja, dišavna, v ovojkili	od	najmanj	5	kilogramov	.	.	10	„	—	"
XIX. Barvila in strojila.
109.	Barvilni les:
a)	v čokih........................................................... prosto
b)	zdrobljen (t. j. rašpan, semlet, razrezan)........................ — gld. 50 kr-
110.	Lublje ali skorje, korenike, listje, cvetje, plodovje, ježice, šiške it. tudi razrezane, semlote ali sicer zdrobljene, kot barvilo ali strojilo...................... prosto
111.	Kateši (japonska prst); kino; črvčeve (kermesove) jagode, lac-dye, orloan .	. prosto
112.	Izloček (ekstrakt) kostanjevega lesa; broščevi izločki; garansina iu garau-
sineta; lakmus; sepija, sirova, v mehurčkih.................................. 1 gld. 50 kr-
113.	Orselj, porsio; indigo; košenilja; izločki strojilni in barvi lui, ne posebej
imenovani.................................................................... 3	« — "
Opomnja. Indigo in košenilja na wozu po morji............................. prosto
XX. Game in smole.
114.	Klej ali deget vsakovrsten, razen iz rjavega ogljija in skrilja...........
115.	Smola, navadna; pegla ali kolofon; ozokerit (zemeljni vosk)...............
116.	Asfaltova mastika, asfaltov bitumen.......................................
117.	Terpentin, terpentinovo olje, smolno olje, tičji lepek (lim)..............
118.	Kopalova smola, damarova smola, šelak, gummiarabicum, gummi-gedda. gummi-senegal, gummigutti, tragantgummi; gume, smole in gumovite smole, prirodni balzami in rastlinski šoki, ne pesebej imenovani; limonov (citronov) sok
XXI Olja rudninska (zemeljska, mineralna),
po tem deget iz rjavega ogljija in skrilja.
119.	Sirova, kakoršna niso za svečavo, ako se prej ne očistijo (rafinirajo):
a)	težka, katerih gostota pri 12° R. prestopa 830 stopnjev (tisočino
gostosti čiste vode).....................................
b)	lahka, s gostoto od 830 stopnjev ali manjšo......................
120.	Sirova, uporabna za svečavo tudi če se prej ne očistijo....................
121.	Do dobrega ali na pol očiščena :
a)	težka, gostota katerih prestopa 870 stopnjev............. . . .
b)	lahko, z gostoto od 870 stopnjev ali manjo ......................
Opomnje: 1. Porabnina je obsežena v carinskih postavkih št. 120 in 121 L).
2.	Sirovo in za svečavo brez poprejšnjega čiščenja neuporabno kameno
olje romanskega pridelka, gostota katerega pri 12° R. prestopa 830 stopnjev (št. 119 a), na wozu prek romanske meje s potrdnicam o izvoru...............
3.	Očiščena zemeljska olja s gostoto pod 770 stopnjev, namenjena za raztopilo in izločilo, pod uveti in opreznostnimi prigledi, ki se ukazoma zapovedo
XXII. Bombaž ali pavola, preje in blago iz bombaža,
tndi mešane s prtenino, vendar brez primesi volnene ali svilene.
122.	Bombaž, neobdelan, gredašan, beljen, barvan, mlet; odpadki............
123.	Bombaževa vata........................................................
Bombaževe preje:
124.	enovite ali dvojnate (dublirane), sirove:
a)	do št. 12 angl...............................................
h) čez št. 12 do št. 29 angl....................................
e) čez št. 29 do št. 50 angl....................................
d) čez št. 50 augl..............................................
■125. enovite ali dvojnate, beljene ali barvane:
a)	do št. 12 augl..............................................
b)	čez št. 12 do št. 29 angl...................................
c)	čez št. 29 do št. 50 angl...................................
d)	čoz št. 50 angl..............................................
126.	natri ali več stremen, sirove, beljene ali barvane....................
127.	Preje, prejcne za prodajo na drobno...................................
—	gld. 20 kr.
—	„	50	„
1 , - ,
1	,	50	„
1	, 50 „
1	gld. 10 kr. čiste t.
2	gld. — kr. čiste t.
10 gld. — kreiste t.
1 gld. 90 kr. čiste t.
10 gld. — kr. čiste t.
— gld. 68 kr. čiste t.
prosto
prosto
5 gld. — kr.
6	*	—	*
8	„	—	„
12	n	—	n
16	„	—	„
10	„	n
12 „ - „ 16 „ - „ 20 „ - „ 24	,	- „
30	„	n
Bombaževo ali pavolnato blago (bombaževina):
128.	Debelo, gladko, t. j. tkanje iz preje št. 50 in nižje, na 5 milimetrov v kvadratu štejoče po 38 niti ali manj, gladko, tudi prosto v križ tkano:
a)	sirovo........................................................... 32 gld. — kr.
b)	beljeno............................................................  40	„	—	„
c)	barvano, razen turško-rudeče barvanega.............................. 50	,	—	„
d)	mnogobarveno ali pisano tkano, tiskano ali turško-rudeče barvano .	60	— „
129.	Debelo, muštrano, t. j. tkanje iz preje št. 50 in nižje, na 5 milimetrov v kvadratu po 38 niti ali manj štejoče, muštrano:
a)	sirovo.............................................................. 40	„	—	„
b)	beljeno, barvano,	razen turško-rudeče barvanega..................... 50	„	—	„
c)	na mnoge barve tkano, pisano ali tiskano ali pa turško-rudeče
barvano ............................................................  70	„	—	„
130.	Debelo, gosto, t. j. tkanje iz preje št. 50 ali pod 50, na 5 milimetrov v kvadratu čez 38 niti štejoče:
a)	sirovo ............................................................. 50	„	—	„
b)	beljeno, barvano,	razen turško-rudeče barvanega..................... 60	„	—	„
c)	na mnoge barve tkano, pisano ali tiskano ali pa turško-rudeče
barvano.............................................................. 80	„	—-	*
131.	Pino ali tenko, lično, t. j. tkanje iz preje čez št. 50 do vštevno št. 100:
a)	sirovo.............................................................. 70	„	—	„
b)	beljeno, barvano,	na več barv tkano ali tiskano.....................100	„	—	„
132.	Najličnejše ali najtanje to je tkanje iz preje čez št. 100; tuljl (bobbinets, petinets, takšno tkanje za pregrinjala in mreže za na pohišno opravo); blago v zvezi
s kovinskimi (metalnimi) nitmi..............................................160 „ — *
133.	Vezena tkanina; čipke ali špice............................................. 200 „ — «
134.	Žameti in žametasta tkanina (z narezanim ali nenarezanim tenčičnikom ali Heroin), trakarsko, pasarsko, gumbarsko in na stanu pleteno ali virkano blago .	80	„	—	«
135.	Stenji ; podprogi, opasila, mehovi, rešetke, mreže in vrvi, debele; tege mreže	24	„	—	v
XXIII. Predivo (laneno), konopnina, jnta in druga ne posebej imenovana rastlinska prediva,
preje in blago iz istih,
brez bombaževe, volnene ali svilene primesi.
136.	Predivo laneno, konopno, juta in druga ne posebej imenovana rastlinska prediva, sirova, ugojena otrta, omikana, ubetjena in v odpadkih...................... prosto
Lanena preja:
137.	Preja iz lanenega in konopnega prediva; preja ne posebej imenovana:
a)	enovita, sirova...................................................... 1	gld.	50	kr<
b)	enovita, beljena, upepeljena (služena! ali barvana................... 5	„	—	«
c)	sukana.............................................................. 12	,	—	"
d)	laneni sukanec, prirejen za prodajo na drobno, beljen, barvan . .	30	„	—	"
Opomnja. Sirova, sukana preja konopna, v narejo mehov it. z dopustnico
pod uveti in prigledi, ki se zapovedô ukazoma................................... 6	„	—■	”
138.	Preja iz jute:
a)	enovita sirova....................................................... 1	„	50	«
b)	sukana, beljena, lužena	ali barvana.................................. 5	„	—	"
Prt eno ali laneno blago (prtenina):
139.	Sivo grobo platno, to je gladka, groba, tudi prosto na križ delana tkanina brez muštrov, iz konopnega ali lanenega prediva, ki nima čez 5 osnovnih niti na
5 milimetrov; tudi gotove (zdelane) vreče ali Žaklji iz takega platna ....	2	„
Opomnja. Uže rabljene ozuameujeno vreče iz sivega debelega platna so carine proste.
140.	Prteno ali laneno blago, nemustrano, sirovo, do 20 osnovnih niti na 5 milimetrov 12	„	" "
141.	Prteno blago, nemustrano, beljeno, barvano, na več barv tkano, tiskano ali pisano :
a)	do 10 osnovnih niti na	5 milimetrov................................. 20	„	'
b)	11 do 20 osnovnih niti	na 5 milimetrov.............................. 40	„	11
od 100 kilogramov
142.	Prteno blago,	muštrano, do 20 osnovnih niti na	5	milimetrov ................ 40	gld.	  kr.
143.	Prteno blago	čez 20 osnovnih niti na	5 milimetrov......................... 80	„ ___
144.	Batisti; gazi,	linons in druga negosta	tkanina..............................120	„ ___
145.	Blago v zvezi	s kovinskimi nitmi .......................................... 160	„ ___
146.	Čipke ali špice, „kante“; vezena tkanina................................. 200	„ ___
147.	Žametasta tkanina (z narezanim ali nenarezanim tenčičnikom ali florom); pasarsko, gumbarsko, trakarsko in na stanu pleteno blago ........................ 80	„ ___
Tkanine iz jute:
148.	Tkanina za vreče in ovijala iz jute, sirova, nebeljena, nebarvana, nemuštrana,
tudi prosto na križ delana, kakor tudi zdelane vreče iz iste............. 6	„ —
O pom n j a. Uže rabljene oznamenjene vreče iz jute so carine proste.
149. Tkanina za na pohišno opravo in za oblačila, tapete, kakor tudi vse tkanje iz jnte v zvezi z drugimi rastlinskimi predivi, tudi z bombažem, če v številu niti juta premaguje, tudi takšno tkanje iz jute vezeno ali v zvezi s kovinskimi
nitmi .v................................. 40	___
• • • • • .....	A V	^	ft
150.	Tkanina iz jute, ne posebej poimenovana; odeje za noge in voz; pogrinjala iz
jute in drugih ne posebej poimenovanih rastlinskih prediv, tudi beljena, barvana, pisana, muštrana............................................... 12	„	_
151.	Vrvarsko blago:
a)	vrvi, konopoi, tudi beljeni, klejeni ...................... 3 n__n
b)	vsa druga vrvarska roba, tudi beljena, barvana, klejena, limana;
s pokostom (firnažem) prevlečena............................ 12	„ ___
XXIV. Volna, volnena preja in volneno blago,
tudi mešano z drugo predivno tvarino, samo ne svilo.
152.	Volna, sirova, prana, mikana, barvana, beljena, mleta in v odpadkih ....	prosto
153.	Pola (vrstva, tabla) volne in dlak; klobučne plasti in vate................... 9 gld. —
154.	Volnena preja (iz volne ali živalskih dlak) in vigonjska preja:
a)	sirova..................................................................  8	„ ____
Opomilja. Trda leskeča preja iz volne, sirova, na wozu mimo posebno
pooblaščenih colnij................................................................ 1	„50
b)	beljena, barvana, pisana; sukana na tri ali več stremen............. 12	„	—
Volneno blago ali volnenina (iz volne ali rastlinskih dlak):
155.	Koci ali Čohe; haline; ožimala; dna od sit, konopci, vrvi iz konjskih dlak; rešetke in vozlane mreže, oboje nebarvano; klobučni odrezki, krajevina od
suken............................................................................. 12	__
1	............. VI
156.	Pogrinjala podnožna:
a)	iz pasjih, telečjih ali govejih dlak, tudi z malo	primesjo volne . .	12	„	—
b)	druga, tudi pisana ali tiskana.......................................... 40	„	—
157.	Podproge in opasila........................................................... 40	„ ___
158.	Volnena tkanina, ne posebej imenovana:
a)	čez 500 gramov na 1 kvadratni meter težka............................... 50	„	—
b)	500 gramov ali manj na 1 kvadratni meter težka.......................... 80	„	—
Opomnja. Skoz in skozi z bombaževo osnovo tkana, enobarvena, nemuštrana, kakor sukno prirejena (apretirana) čez 300 gramov na 1 kvadratni
meter težka....................................................................... 50	„	—
1^9. Žameti in žametasta tkanina (z narezanim ali nenarezanim tenčičnikom): trakarsko, pasarsko, gumbarsko in na stanu pleteno blago; tiskana ali pisana tkanina (razen imenovanih pod št. 156 ft).............................................. 80	„	—
160.	Negosta volnena tkanina...........................................................100	„	—
161.	Shawls (ogrinjavke) in shawlasta tkanina; čipke ali špice (ogrinjavkc iz istih);
vezena tkanina; blago v zvezi s kovinskimi nitmi..................................150	„	—
162.	Polsti ali klobučine in blago iz iste (razen podnožnih pogrinjal):
a)	debela klobučina iz živalskih dlak (tudi razrezana, z degtom ali katranom napita ali lakirana) .............................................. 12	„	—
b)	klobučina, druga, in blago iz iste, oboje ne tiskano.................... 40	„	—
c)	tiskana ali pisana...................................................... 80	„	—
(Slovenlioh.)	--
kr.
n
n
n
n
n
T)
57
n
D
n
n
n
ri
n
n
XXT. Svila in svileno blago,
tudi mešano s kako drugo predivno tvarino.
163.	Galete (kokoni, kavalirji, zapredki), svileni odpadki, ne predeni..............
164.	Svilna vata....................................................................
165.	Svila ali Žida (odmotana ali predena-filirana), tudi sukana:
a)	sirova .............................................................
b)	ubeljena ali barvana ali v zvezi s kako drugo predivno tvarino . .
166.	Floretna svila (svileni odpadki, predeni), tudi sukana:
a)	sirova ali ubeljena.................................................
b)	barvana ali v zvezi s kako drugo predivno tvarino...................
167.	Šivalna svila, svila v obšivanje lukenj za gumbe it. ubeljena ali barvana; svileni sukanec vsake vrste prirejen za prodajo na drobno.................................
od 100 kilogr-onov prosto
12 gld. — kr. prosto
22 gld. — kr. prosto
22 gld. — kr.
Opomnja. Z mehko prejo iz mikane volne, sirovo, skozi katero ide ena nit nefilirane Žide, naj se postopa kakor z volneno prejo po št. 154 a).
Svileno blago ali svilenina:
168.	Blonde, čipke ali špice (ogrinjavke iz njih); svilenina, vezena ali s kovinskimi nitmi.......................................................................... 400	„	—	„
169.	Sama svilenina, t. j. samo iz svile	ali	florete...............................  400	„	—	„
170.	Polovična svilenina, t. j. vse ne pod št. 168 imenovano blago, katero ima
poleg svile ali florete še kako drugo	predivno tvarino v sebi.................. 200	„	—	n
Opomnji. 1. Prav grobe tkanine iz sirove preje svilnih odpadkov, podobne sivemu debelemu platnu, ki se uporabljajo za ožimala, čistilne cunje itd. tudi
če imajo po nekaj barvanih niti................................................. 24	„	—	n
2. Svila, ki je zapredena v prejo iz druge predivne tvarine, ter jej ne dela ovitka ter se ne vleče zdržema po celi dolžini prejne niti, ne jemlje se v ozir pri tkaninah iz take preje.
XXVI. Oblačila, prtenina na život ali robje in lišpovno blago ali lišpovina,
brez takšnega blaga iz papirja, usnja, kaučuka in povoščenega platna. 171. Umetne cvetke, gotove, po vsem ali deloma iz tkane ali na stanu pletene robe;
okrasna peresa, pripravljena, in zdelki iz njih.............................170gld. — kr.
172.	Sestavine umetnih cvetek.................................................... 70	„ — *
Klobuki in kape (čepice):
173.	Moški	klobuki iz svile in katere koli tkanine,	gibus; tudi opravljeni (garnirani) 130	„	—	*
174.	Moški	klobuki iz polsta ali klobučine, tudi	opravljeni ....................... 90	„	—	«
Opomnja. Klobučne štule iz polsta........................................... 50	„	—	n
175.	Klobuki, ne posebej imenovani:	od kosa
a)	brez oprave...................................................... — gld. 20 kr.
b)	opravljeni........................................................... —	,	40	*
c)	z ukrasom za nošo ...	  —	„	50	«
Opomnja. Pod opravo (garnituro) razumeva se samo podvlaka, obšiv ali trak.
176.	Oblačilo, robje (prtenina v perilo dajana), lišpovina, ne posébej imenovana, naj po svojej glavni sestavini plačujejo col s prikladom od 40 %.
Opomnje. 1. V vpovedih od oblačil, robja in lišpovine, ne posebej imenovanih, povedati je treba tudi njih glavno sestavino.
2.	Po št. 176 postopati je tudi z drugimi šivanimi predmeti, kolikor niso obseženi v kaki drugi številki tarife.
3.	Z oblačili in prtenino, ki so samo krojena, postopa se kakor s tvarinami, iz katerih sestojé.
XXVII. Ščetarsko in sitarsko blago.
ort 100 kilogramov
177.	Navadn eščetke (kartače), metle in grobi čepici (penzeljni), t. j. iz ščetin, rižove slame, piasave in drugih živalskih ali rastlinskih tvarin, tudi opravljeni z lesom
ali železom, ne barvani, brez politure ali laka............................... 4 gld. — kr.
178.	Lesena sita, dodelana, z dnom iz lesene pletenine ali železne žice (drata)
št. 261 a)j lesena dna od sit................................................. 4 „ — „
179.	Ne posebej imenovano ščetarsko in sitarsko blago; ščeti za drgnjenje in konjske ščeti v zvezi s tkanim ali na stanu pletenim blagom; ako ne spadajo pod večjemu colu podvrženo kaučukovo, usnjeno, koščeno, kovinsko ali kratko
blago......................................................................... 15 „ — „
XXVIII. Blago iz slame in ličja,
tudi blago iz sitja, kokosovih vlaken, trave, mečičevja, trsâk, trstja stolarskega, korenin it.
180.	Stolarsko trstje:
a)	sirovo, krojeno...................................................... — gld. 50 kr.
b)	strojeno, barvano, lakirano	.	.	. . ^................................. 5	„	—	„
181.	Štorje za pod noge in na voz it. :
a)	ne barvane............................................................... 3	„	—	„
b)	barvane................................................................. 5	n	—	„
182.	Debelo ali grobo blago za domačo rabo (n. pr. koši, sklede, krožniki ali
pladnji it.), tudi v zvezi z lesom.................................................. 5	"	—	„
183.	Pletenina, in Štorje, ne posebej imenovane, tudi v zvezi z drugim gradivom, ako ne spadajo pod št. 184 ali pod višemu colu podvrženo kaučukovo,
usnjeno, kovinsko ali kratko blago •................................................ 15	„	—	„
184.	Pletenina, najličnejša, t. j. pletenina s svileno ali drugo prejo, žimo ali kovin-
skimi nitmi pretegnjena ali prepletena, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ne spada med drobno ali kratko blago.......................................... 50	„	—	„
XIXX. Papir in papirnato blago.
185.	Papirščiua (papirno testo), beljena ali nebeljena:
a)	iz cunj (polovičnina)..............................................
b)	iz lesa, slame, esparta in drugih vlaken...........................
186.	Siv pivni papir, hrapav papir za ovijala, ne barvan; navadna lepenka (karton),
degtovi in kameniti karton....................................................
187.	Ovijalni papir, uglajen ali barvan, lakiran, z degtom (katranom) prevlečen
188.	Papir za stiskanje; leskeča in usnjasta lepenka; skriljni papir in ploščice iz
istega (brez zveze z drugo tvarino); papir iz votliča ali pemze, stekla, peska in smirgeljna, sukno iz votliča in smirgeljna.................................
189.	Papir, neklejen, navaden (debel siv, polubel in barvan); ves neklejeui tiskarski
papir.........................................................................
190.	Papir, ne posebej imenovan.....................................
191.	Litografiran, tiskan ali črtan papir, za devize, etikete, vozne liste, račune it. prirejen papir; papir za črtanje ali risanje, pauspapir; albumin-papir, gela-tine-papir, pergamen, bakrotiskovni papir, pisan papir; slikarski karton . .
192.	Zlati in srebrni papir in papir z zlatimi in srbrnimi rožami (pristen ali nepristen, tudi bronziran); stiskan ali prebit papir, proge iz teh vrst papirja; papir in lepenka s prilepljenim platnom (tudi bombaževim); tapete .......
193.	Tvorilarska dela iz kamenitega kartona, asfalta ali podobnih tvarin:
a)	ne namazana niti lakirana, tudi v zvezi z lesom ali železom . . .
b)	druga, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, ako ne padajo pod št. 195
ali med kaučukovo, usnjeno, kovinsko ali kratko blago, katero plačuje večji col .....................................................
prosto
— gld. 50 kr.
1 » - » 3	„ — n
15 n n
194.	Papirnato blago, t. j. blago iz papirja, iz kartona, iz papirne mase ali iz mase lesenih vlaken, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ne spada pod št. 195 ali med večjemu colu podvrženo kaučukovo, usnjeno, kovinsko ali kratko blago; podšivke klobučne iz papirja, tudi povlečene s kako tkanino ....
195.	Nagizdne tapeterije; lične kartonaže; etikete in vinjete, z raznimi barvami (kromolitografije) blago za igro; papirnato robje; platnice knjigovezue s platnom (tudi bombaževino) povlečene; tudi v zvezi z drugimi tvarinami, ako ne spadajo med višjemu coin podvrženo usnjevino ali drobno (kratko) blago .
196.	Kvarte (za igro)..........................................................
Opomnja. Kvarte so podvržene tudi uporabninskemu štemplju po veljajočih propisih ter jih je vpovedovati po množini in kakovosti iger in po številu listov vsake igre.
XÎX. Kaučuk in gataperča in blago iz istih.
197.	Kaučuk in gutaperča, oboje sirovo ali očiščeno............................
198.	Kaučuk raztopljen gumijeve niti ne prepedeue..............................
199.	Kaučukova strjena masa v ploščah, palicah in cevkah, tudi polirana, vendar
dalje ne obdelovana.......................................................
200.	Mehovi in jermeni mašine goneči vsakovrstni, iz kaučuka ali s kaučukom, tudi
z vloženo tkanino ali žico (dratom).......................................
201.	Čevljarsko blago, tudi v zvezi s tkanim ali na stanu pleteuim blagom ali kako drugo tvarino, kolikor ne spada med večjemu colu podvrženo usnjevino ali
drobnino (kratko blago)...................................................
202.	Otročje igrače............................................................
203.	Blago iz mehkega kaučuka razen blaga pod št. 200, 201 in 202 imenovanega
204.	Tkanine s kaučukom povlečene, namočene, omazane ali zvezane po vmesnih
plastéh iz kaučuka.........................................................
Opomnja. Tkanina za gredašauje ali grebenanje in kaučukove pisane rute za pisanje ali tiskanje tkanin z dopustuicami pod uveti in prigledi, ki se ukazoma zapovedo ............................................................
205.	Oblačila in drugo blago iz tkanin imenovanih pod št. 204 .................
206.	Prožne tkanine, na stanu pleteno in pasarsko blago, tudi zdelki iz istega . .
Opomnja. Vkladki ali vložki za čevlje z vlepljenimi nitmi iz kaučuka
207.	Blago iz strjene gume...............•.....................................
— Blago pod št. 202, 203, 205, 206 in 207 imenovano, tudi v zvezi s kako
drugo tvarino, kolikor ne spada med višjemu colu podvrženo usnjevino, kovinsko ali drobno (kratko) blago.
Opomnja. Z blagom iz gutaperče postopa se kakor z blagom iz kaučuka.
XXXI. Povoščeno platno in povoščeni tafet.
208.	Povoščeno platno, debelo in sicer: za zavoje, ne pisano; asfaltovo platno . .
209.	Štorje za na voz iz debele tkanine z oljem, degtom (katranom) ali s kako
oljno sestavo povlečene ali napite........................................
210.	Debela pogrinjala po podu iz povoščenega platna, linoleja, kamptulikona in
podobnih sestav............................................................
211.	Povoščeno platno, ne posebej imenovano, tudi voščeni muselin..............
212.	Povoščeni tafet...........................................................
XXXII. Usnje in usnjeno blago.
213.	Usnje, navadno, t. j. ne pod št. 214 in 215 imenovano, tudi priodrezano; črno goveje in konjsko usnje, tudi vlečeno ali skrišpano, v celih in polovičnih kožah
Opomnja. Ovčje in kozje kože, ustrojene (ne na belo ali irh) tudi krojene, ne barvane........................................................
214.	Podplati, in podplatni odpadki............................................
215.	Usnje, lično ali fino, t. j. črno usnje razen govedine in konjine pod št. 213
imenovane; usnje za rokavice, kordovan, raarokin, safijan, kakor tudi vse barvano, lakirano in bronsirano usnje, po tem usuje z vtisnjenim ukrasom; per-gamen......................................................................
15 gld. — kr.
30	„ - „
60 „ _ „
prosto
1 gld. 50 kr.
6	«	— r
12 B — „
30	„	-	„
30	„	—	n
20 „ - „
45	„	-	*
3	„	  n
50	„	- „
70	„	— u
45	„	A
30	„	— n
2 gld. — kr-
10	*	—	«
10	„	—	"
20	„	—•	«
26	„	—	r
9 gld. — kr-
'6	„   "
18	„ — ”
216.	Usnjeno blago (usnjevina), navadno, t. j. blago iz navadnega (ne na belo ali
na irb strojenega) usnja, kakor tudi iz črne, tudi vlečene ali skrišpane govedine in konjine ali debelega voščenega platna; sedlarsko, jermenarsko in tor-barsko blago iz kosmatih kož, iz sirovih jutovih tkanin, sivega ovijalnega platna, sirovega cviliha, triliha, jadrovine in drugih debelih sirovih prtenih tkanin, tudi podproge...........................................................
217.	Usnjeno blago, lično ali fino, t. j. blago iz usnja na belo ali na irh strojenega,
pergamena ali iz finega, pod št. 215 imenovanega usnja, iz povoščenega ne posebej imenovanega platna ali tafeta; sedlarsko, jermenarsko in torbarsko blago iz tkanin pod št. 216 imenovanih, beljeno, barvano, po tem iz tkanin za podnožna pogrinjala (prostirala) ............................................
— Pod št. 216 in 217 imenovano blago tudi v zvezi s katero drugo tvarino, kolikor ne spada med višjemu colu podvrženo kaučukovo, kovinsko ali kratko blago.
218.	Čevljarsko blago vsakovrstno iz usnja ali z usnjem, tudi v zvezi z robo tkano in na stanu pleteno ali s katero drugo robo, ako ne spada med kratko blago .
219.	Rokavice, usnjene (tudi samo prikrojene ali v zvezi s tkanino ali robo na stanu
pleteno)........................................................................
25 gld. — kr.
35	„ — „
35
T)
71
XXXIII. Krznarsko blago.
220. Kožuhovina, prirejena, ne v oblačila podelana (konfekcijouiraua):
a)	iz navadnih kož................................................... 10 gld.
b)	iz ličnih (finih) kož............................................. 50 n
221. Kožuhovina v obliko podelana:
a)	iz navadnih kož.................................... .............. 40 „
b) iz ličnih kož...................................................... 200 „
Opomnja. Oblačila, ne svilena, in usnjene rokavice s fino kožuhovino povlečene, podšite ali obložene (obšite), naj se štejejo za kožuhovino iz finih kož v oblačila podelano.
kr.
V
n
XXXIV. Leseno in koščeno blago.
222. Leseno blago (lesenina) najnižje, t. j. grobi zdelki sodarski, strugarski in mizarski iz lesa, tudi samo postruženo (pooblauo) leseno blago in kolarski zdelki; grobe mašine (tudi strugarski stoli, valjalnice ali monge, žrnovi, teski ali točila, kolovrati in tkalske statve); groba košepleteuina (n. pr. koši in jer-basi za vkladanje in nošenje blaga, za voze in perilo, saki it.); metle iz protja;
kmetijsko, vrtnarsko in kuhinjsko orodje:
a)	ne barvano, strojeno, firnaženo, lakirano ali polirano, niti v zvezi
s kako drugo tvarino................................................ 1 gld. — kr.
b)	sirovo, vendar z okovi ali sicer v zvezi z železom, ali ne plemenitimi
kovinami (metali) ....................................................... 3	„	—	„
c)	barvano, strojeno, firnaženo, lakirano ali polirano ali z zvezami,
liakor so povedane pod št. 223 b)........................................ 3	„	—	„
223.	Leseno pohišje (oprava) in sestavine takega (kolikor niso obsežene pod št. 222,
224 in 225):'
a)	lično, sirovo..................................................... 3	u	—	„
b)	barvano, strojeno, firnaženo, lakirano ali polirano, ali v zvezi s pletenino iz ličja, sitovja, mečičevja, trstja, slame in s košepletenino, neplemenitimi kovinami, steklom, kamenimi ploščami ali navadnim
usnjem............................................................. 3	„	—	*
c)	oblazinjeno pohišje brez povlake .....................................  15	„	—	,,
d)	oblazinjeno pohišje s povlako..................................... 20	„	—-	„
224.	Lično ali lino leseno blago, t. j. lično strugarsko in rezbarsko blago; leseni bronsi; pozlačena ali posrebrnjena ali lično pomalana lesenina; vse ne posebej
imenovano blago iz lesa, po tem blago iz drugih rastlinskih	rezbarskih	tvarin	15	„	—	„
225.	Leseno blago z lično vloženim delom ;boule, in tame);	lična	košepleteuina	.	20	„	—	*
226.	Furnirji, ne vloženi,- parkete in sestavine parket:
a)	sirovi ............................................................
b)	strojeni, barvani, polirani........................................
227.	Furnirji, vloženi............................................................
228.	Plutovina (probkovina) ;
a)	plošče, koluti, kocke..............................................
b)	zamaški, podplati in druga roba iz plutovine.......................
229.	Lesena igrača:
a)	debela, samo postružena, izrezovana ali strugana, sirova ....
b)	druga .............................................................
230.	Koščeno blago (koščenina):
a)	ribja kost, razkrojena.............................................
b)	koščenina, ne posebej imenovana....................................
— Pod št. 224, 225, 229 b) in 230 b) imenovano blago tudi v zvezi s kako
drugo tvariuo, kolikor ne spada med večjemu oolu podvrženo kaučukovo, usnjeno, kovinsko ali kratko (drobno) blago.
XXXV Steklo in stekleno blago.
231.	Steklena masa, stekleni loš in glazurna masa, mleto steklo (stekleni prah) . . Otlo (posodno) steklo:
232.	Otlo steklo navadno, t. j. ne brušeno, ne inuštrano, neodrgnjeno, ne stiskano:
a)	v svoji prirodni barvi, vendar ne belo.............................
b)	belo (prozorno)..............................................
233.	Otlo steklo v svoji prirodni barvi ali belo (prozorno), samo z obrušenimi ali
vtrtimi zamaški, dni ali kraji................................................
234.	Otlo steklo belo (prozorno), brušeno, muštrauo, stiskano odrgnjeno, pezano,
krojeno; masivno belo steklo, ne posebej imenovano............................
Plosko steklo (steklene plošče):
235.	Zrcalovina, sirova, nebrušena; lite plošče, sirove, reberčaste tudi korci za
streho .......................................................................
236.	Steklo za okna (šipe) v svoji prirodni barvi (zeleno, na pol ali celo belo) ne
brušeno, nemuštrano...........................................................
1 gld. 50 kr.
3 n	v
12 „ — „
1	*	50 B
12	„	  n
1 » - « 20 „ — „
h n	n
20 „ — n
1 gld. 50 kr.
2	d — »
4	n — "
kosmate t.
4 gld. — kr. kosmate t.
8 gld. — kr.
1	„ 50 „
4	„ — «
kosmate t.
237.	Plosko steklo vsakovrstno, brušeno, muštrauo, potemnjeno (matirano) ali obloženo; zrcala v okvirjih.............................................................
238.	Optično steklo, in to flintovo, kronovo, ciukovo in boraksovo steklo, sirovo, ne
ubrušeno v leče; v koscih, ploščah ali šipah ali v podobi leče stiskano, tudi nabrušeno ....................................................................
239.	Stekla za žepne ure, očnice in druga optična stekla, prirejena ali brušena . .
240.	Steklena stebelca, steklene ploščice in cevčice brez razločka barve (kakoršne se rabijo za gmize ali biserje, umetno vpihavanje iu za delanje gumbov) . .
241.	Steklo za lestence, masivno, stekleni gumbi, steklene korale, gmize, loš ali
smalt, steklene kaplje, steklena preja, tudi barvano..........................
242.	Steklo, barvovito (razen predmetov imenovanih pod št. 240 iu 241); pomalauo, pozlačeno, posrebrnjeno, stekleni zlitki (nepravi dragi kameni) brez oprave .
243.	Stekleno in loševo blago ne posebej imenovano ali v zvezi s kako drugo tva-
rino, ako ne spada med večjemu colu podvrženo kaučukovo, usnjeno, kovinsko iu kratko (drobno) blago .....................................................
12 gld. — kr-
1	„	50	,
50	„	-	.
1	„	50	a
2	„ - «
XXXVI. Kameno blago,
blago iz kaineua, ne žganih prsti, cementov iu kamenih zmesi.
244.	Kameuarski zdelki (t. j. kameni za vrata in okna, stebri iu sestavine stebrov, žlebovi, cevi, korita itd. ne brušeni, razen zdelkov iz alahastra iu mramora); izkusni kameni, brusi in osle, brez zveze; mlinski kameni, tudi z železnimi obroči ali kovinskimi okrovi; rezane, ne polirane plošče in kameuotiskarski kameni; kroglice mramorove it.; odlivki penez, rezanih kamenov it. v mavci	. .
ali žeplu................................................................ - gld- 25 k
245.	Pripravljene (preparirane) kopanine ali rudnine, kakor: umetno barvane
zemljine in kameni; cementi in cementovo blago (ne polirano); brušene, ne polirane plošče in table; prirodna likala, brusila in gladila it. prirejena za prodajo na drobno .................................................................
246.	Kameno blago (kamenina), navadno, t. j. ne posebej imenovani zdelki iz kamena, tudi v zvezi z lesom in železom brez laka in politure...........................
247.	Kameno blago, lično. t. j. gosposke stvari (pritežilca za na pisma, svečniki,
sklenice, črnilniki it. nippes; kipi, doprsnice, živalske podobe in drugi plastični proizvodi 5 ali pod 5 kilogramov težki); zdelki v zvezi s kako drugo tvarino, kolikor ne spadajo pod večjemu colu podležeče kaučukovo, usnjeno, kovinsko ali kratko blago.......................................................
248.	Kameni dragi, pravi (t. j. drago in poludrago kamenje) ter korale (prave in
neprave), obdelovani (t. j. brušeni, krojeni ali drugače obdelovani); pravi biseri; vse te stvari brez oprave, kolikor ne spadajo med kratko ali drobno blago.......................................................................
—	gld.	50 kr.
i	a	50	„
15	B	—	„
24	„	—	t,
XXXVII. Prsteno blago ali lončenina.
249.	Strešniki ali koroi, opeke zidarske in dlažharske; zidni okrasi ali ornamenti tudi iz terakote); prstene cevi:
a)	nepostekleni................................................... prosto
b)	postekleni..................................................... — gld. 50 kr.
250.	Cevi ali trobe in debele dlažbarske plošče, tudi klinker iz navadnega kamenja,
šamote ali šamotirane ilovice................................................. —	„	50	„
251.	Retorte plinove, raztopniki (lonci), posode fabriške (iz grafita, uezgorljive ilovice ali navadne kamenine).......................................................... —	„	50	„
252.	Navadno lončarsko posodje iz proste ali strjene (okapane) ilovice, iz navadne
kamenine; črno grafitovo posodje.............................................. —	,	50	,
Opomnja. Blago št. 249 do 252 v zvezi z lesom ali železom ne lakirano niti polirano................................................................. 2	„	—	„
253.	Peči in sestavine od peči; plošče v	oblaganje sten in podov.................. 3	„	—	„
254.	Lončenina, ne posebej imenovana:
a)	enobarvena ali bela................................................ 5	„	—	„
b)	dvobarvena ali mnogobarvena, z robci ali zobci obkrajnimi, malana,
• tiskana, pozlačena, posrebrnjena..................................... 8	„	—	„
255.	Porcelan:
a)	bel................................................................ 7	„	—	„
b)	barven, z robci ali zobci obkrajnimi, malan, tiskan, pozlačen, posrebrnjena ........................................................... 15	„	—	„
256.	Lončenina, v zvezi s kako drugo tvarino, kolikor ne spada med kaučukovo,
usnjeno, kovinsko ali kratko blago,	katero plačuje večji col................. 15	„	—	„
XXXVIII. Železo in železno blago.
257.	Železo sirovo ali neobdelano; železna in jeklena starina, v odlomkih in odpadkih namenjena za topljenje in varjenje......................................... — gld. 80 kr.
Opomnja. 1. Imajoč ozir na pomestne razmere sme se po domembi c. kr. vlade s kraljevsko ogersko vlado za vsak slučaj posebej tvornicam, ki železno starino in železne kosce ali odlomke podelujejo izimno dovoljevati da staro železo in odlomke, vendar ne odlomkov litega železa, po 50 kr. na 100 kilogramov pod prigledom uporabe in z ustanovljeno največjo
(neprestopno) množino dobivajo.
2. Železni opilki in okujine................................................. prosto
258.	Železo v grudah ali volkih; ingots.............................................. 1 gld. 60 kr.
259.	Železo in jeklo v palicali, kovano ali valjano:
a)	ne fasonirano................................................... 2	„75„
b)	fasonirano........................................................... 3 , 50 ,
260.	Železnocestne šine......................................................... 2 gld. 75 ki.
261.	Železna pločevina (plehovina) s ploščami vred, žica (drat):
a)	1 milimeter debela in debelejša....................................... 4	„	—	„
b)	manj nego 1 milimeter debela..................................... 5	„	—	„
c)	firnažena, pomedena (pobokrena), pokositerjena, pocinkana, posvin-
čena, ponikljena; pločevina in plošče	polirane........................ 8	„	—	„
Železno blago ali železnina:
262.	Navadna železna litina:
a)	sirova, neobdelovana.................................................. 2	„	—	„
b)	otrta ali grobo namazana ; vrtana ali na nekaj malo mestih obrušena,
ostrugana ali oblana ............................................ 4,„ — „
c)	nbrušena, ostrugana, oblana, pobakrena, pokositerjena, pocinkana,
posvinčena, lošena ali lično (fino)	namazana.......................... 8	,	50	,
Blago pod b) in c) imenovano tudi s sestavinami iz kovanega železa, ki slu. žijo zgolj v stik, ali v zvezi z lesom.
263.	Prosta ali navadna železnina in jeklenina, t. j. iz kovne litine železne, iz
jeklene litine, iz kovanega železa ali jekla, kolikor ne spada pod niže stoječe številke :
a)	raskava, tudi otrta.................................................... 4
b)	grobo namazana; vrtana ali na malo mestih samotno ubrušena,
ostrugana, oblana ali z vrezanimi zavoji (tudi vretene in matice od vijaka ali šravfa)...................................................... 5
c)	ubrušena, ostrugana, oblana, pobakrena, pokositerjena, pocinkana,
posvinčena ali fino namazana........................................... 8
vse to blago tudi v zvezi z lesom ali železno litino.
264.	Cevi iz kovanega železa, tudi stične ali zvezne sestavine.................... 5
265.	Kovani kotli, tudi parni kotli; preluknjana ali vglobljena črna pločevina in
plošče; blago iz črne pločevine (plehovine) ................................. 6
266.	Železnocestna kolesa, gotova ali dodelana, tudi na oséh...................... 6
267.	Žeblji in žične igle; peresa ali zmeti za cestna vozila, senene in gnojne vile,
motike, rovnice, lopate (raskave, otrte ali mestoma ubrušene); kose, srpi, slamoreznice; tudi v zvezi z lesom......................................... 6
268.	Vrvi iz žice, ščetke iz žice, dna od sit; groba svilkovina (žičevina) ali drato-
vina (t. j. iz dratu št. 261, a)............................................. 8
269.	Navadno ali prosto rezilno in vrtalno orodje, t. j. žage, stružci, dleta, šila,
svedri, pile, rašpe it. rezilne klešče, grobi nožiči in škarje; vse to orodje v rabo obrtnikom (tudi pri mašinah) in kmetovalcem; vijaki (šravfi); ključa-nice; blago to tudi ubrušeno, ostrugano, namazano, pokositerjeno, pocinkano, pohakreno, posvinčeno ali v zvezi z lesom......................................... 10
270.	Lična (fina) železnina in jeklenina:
a)	polirana, lakirana, ponikljena, lošena (razen lošene proste železne litine, imenovane pod št. 262 c) j
b)	umetni vlitki in lahek vlitek za okras;
c)	žičevina (dratovina), ne posebej imenovana; bucike, igle za krač-kauje in pletenje; stogle ali ježički; kopčice (dedec in baba) zaponke, trnki, naprstniki it. stvarce za rabo; otroške igrače; drsa-lice (drčalnice); jeklene strune; grebeni ali gredaše vsake vrste, brda, tkalski zobi; peresa (razen pisnih peres, zmeti za ure in voze);
d)	orožje in sestavine orožja (razen pušek in cevk); nožarsko blago, kolikor ne spada v št. 269 ali 271;
e)	pohišje oblazinjeno, povlečeno ali lično olepotičeno;
f) železnina in jekleniua, v zvezi z drugimi tvarinami............... 15
271.	Lično nožarsko blago; pisna peresa; žica z nitmi iz preje opredena; cevke od
pušek...................................................................... 30
272.	Puške; šivanke............................................................. 50
— Pod št. 270, 271 in 272 imenovano blago, kolikor ne spada med večjemu eolu podvrženo kaučukovo, usnjeno, kovinsko ali kratko (drobno) blago.
n	n
u	r>
„ 50
n
n	n
v ------------- rt
rt	n
n
50 *
n	rt
n
rt
rt
n
rt
n
rt
rt
I
XXXIX. Kovine neplemenite in blago iz takih kovin.
273.	Svinec in svinčene zlitine:
od 100 kilogramov
a)	sirov, tudi svinčena starina v odlomkih in odpadkih................ 1 gl d. — kr.
b)	lit, kotli, cevi, plošče, zrna ali kugle, sekanci ali šreteljni it.), točen,
valjan, vlečen (svinčena žica); tiskarska pismena, stereotipne plošče 4 „ 50 „
274.	Cink:
a)	sirov, tudi cinkova starina v odlomkih in odpadkih................. prosto
b)	v stanžicah, ploščah in pločah..................................... 1 gld. 50 kr.
c)	v žici in cevkah; cinkova litina groba, ne dalje obdelovana, tudi v zvezi s prostimi lesnimi zdelki in železnimi drogi ali ploščami;
vglobljene ali preluknjane plošče in ploče.......................... 3	„ — „
275.	Kositer ali cin:
a)	sirov, tudi starina v koscih in odpadkih........................... prosto
b)	v palicah, ploščah, pločevini in cevih; kositerna litina, groba, ne
dalje obdelovana, tudi v zvezi z navadnimi lesenimi zdelki ter železnimi šibikami ali ploščami.......................................... 4 gld. — kr.
276.	Rudeča med ali baker (kupfer), nikelj, raztok ali antimon, žolta med (mesing), pakfon, tombak in druge ne posebej imenovane kovine in kovinske somese:
a)	sirove, tudi starina zlomljena in v odpadkih; živo srebro ....	prosto
b)	v debelih vlitkih (to je zvonovih in cevih, težjih od 5 kilogramov,
in v drugih predmetih, katerih eden je posamič težji od 10 kilogramov) ............................................................ 6 gld. — kr.
c)	vlečene, raztezaue (v šibikah ali drogih, tablah, ploščah); pločevina
iu žičevina (dratovina) čez 0‘5 milimetra..............................  8	„	—	„
d)	pločevine in žičevine 0-5 milimetra tanke in taujše; vglobljene ali
luknjane plošče in pločevine........................................... 10	„	—	„
e)	platiraue (posrebrnjene) žice, ploče, table, plošče iz bakra in žolte
medi; neprava leonska (cementirana) žica............................... 15	„	—	„
277.	Kositerno blago (kositerniua), grobo (sklede, krožniki ali talarji, kotli in druge
posode),	ne lakirano, nepolirano in brez zveze z drugimi tvarinami ....	5	„	—	„
278.	Kovinsko blago, navadno:
a)	valji, cevi za vrenje, kotli, priredi kuhalni in prekapalni, ne lakirani, ne	polirani, tudi v zvezi z lesom ali železom............................ 10	„	—	„
b)	polirane, s pokostom (firnažem) povlečene, lakirane, ponikljene,
pisane (desinirauej pločevine in plošče................................ 12	„	—	„
279.	Kovinsko blago, lično (fino), to je vse ne pod drugimi številkami obseženo
blago, tudi v zvezi s kako drugo tvarino, kolikor ne spada med višjemu colu podvrženo kaučukovo, usnjeno ali kratko blago; telegrafske vrvi (kabel) . .	15
280.	Kovinsko blago, najličnejše, to je gosposke ali nagizdue stvari in drugo lično delano (n. pr. ornamentirano, stiskano, vernirano ali ponikljeno) blago iz pak-fona (novega srebra, alfenide it. nikljevih spojin), britanije, bronza, žolte medi, tombaka ali podobnih zlitin, tudi v zvezi, s kako drugo tvarino, kolikor ne
spada med večjemu colu podvrženo usnjenino ali kratko blago.......... 30 „ — „
281.	Kovinske tkanine, lične, to je, imajoče po 20 osnovnih niti in več na 2 centimetra; pisna peresa; žica opredena s prejnimi nitmi........................ 30 „ — „
XL. Mašine (stroji) in mašinske sestavine,
iz lesa, železa ali neplemenitih kovin.
282.	Lokomotivi (saraovozi)......................................................... 8 gld. — kr.
283.	Teuderji, lokomobile	(premične pasulje)............................................ 6	,	—	„
284.	Šivalne rnašiue s stalom in brez stala ali	podstavka............................... 20	u	—	„
285.	Mašine lesene (t. j. s	50 odstotki lesa ali	še več)................................. 3	„	—	„
286.	Mašine iz neplemenitih kovin (t. j. imajoče čez 50 odstotkov neplemenite
kovine)............................................................................. 10	„	—	„
(SlorenUch.)	28
287.	Mašine, ne posebej imenovane:
a)	kadar od skupne teže prihaja na železno litino ali na litino in les
po 75 odstotkov ali še več......................................
b)	druge......................................................... .
od 100 kilogramov
5	gld. — kr.
6	n — n
Opomnje. 1. Valji iz rudeče in žolte medi in take plošče, gravirani ali ne gravirani, za tozemske tiskarnice tkaninske za posebno dovoljenje................ prosto
2.	Mašine ali sestavine mašin, tudi v zvezi z drugimi tvarinami, kolikor ne idejo med kratko ali drobno blago, pripadajo tarifnemu razdelku XL.
3.	Kot mašiusko sestavine (deli mašin) zacolujejo ali zacarinjajo so taki prodmeti. ki niso za nikako rabo brez zveze z drugimi sestavinami in brez gonila (gonilne sile), vendar se sme s takimi mašinskimi sestavinami, — kadar se po svojstvu, katerega so, prikazujejo kakor celo neobdelovana navadna litina železna brez zveze z drugimi tvarinami, ali kakor debelo s kovanjem pripravljane neobdelane sostavine mašiuske, — postopati po svojstvu robe, iz katere so, namreč po št. 262 a), odnosno št. 263 a).
4.	Za mašine, ki se v čolni okoliji ne narejajo, sme se po domembi mod c. kr. vlado in kralj, ogersko vlado za vsak slučaj posebej dovoliti, da jih bodo moči dobivati za polovico cola v tarifi postavljenega.
Cestna vozila:
288.	Kola ali vozovi in sani za bremena .
XLI. Vozila.
289.	Vozovi za ljudi brez usnjene robe in blazin....................................
290.	Vozovi za ljudi z usnjeno robo in blazinami....................................
Opomnja. Za sani je plačati pri št. 289 polovico, a pri št. 290 dve tretjini pristojbine.
3 gld. — kr.
od kosa
25 gld. — kr. 75	„ -,
Železnocestna vozila (tudi vozila konjskih železnic):
od 100 kilogramov
291.	Vozovi za blago............................................................... 5 gld. — kr.
292.	Neoblazinjeni vozovi za ljudi................................... ....	6	, 50 «
293.	Oblazinjeni vozovi za ljudi........................... ....................... 9	„ .— „
Ladj e:
od bečvc nosilnosti
294.	Leseno (tudi okovano z železom ali kotlovino)................................. — gld. 40 kr.
295.	Železne; tudi iz drugih noplomenitih kovin; parobrodi......................... 5	„ — »
Opomnja k št. 294 in 295. Oprave potrebne za plovstvouo vršbo (n. pr. jadra in jadreniee ali rajne, sidra ali mački in sidrene verigo, vrvi, čolni), čo jim število ne preseza navadne potrebe, no plačujejo posebnega cola. Drugo popisne (inventarske) stvari in pa parne mašine pri ladjah p irnicah podleže posebnemu colu pn tarifi.
XLII. Kovine plemenite in penezi ali kovani novci.
296. Zlato, srebro, platina, plemenite kovine, ne posebej imenovane, sirove, tudi
starina zlomljena in v odpadkih...................................................... prosto
297.	Penezi ali kovani denarji:
a)	penezi (tudi medalje ali svetinje, spominski novci) iz plemenitili
kovin...................................................................... prosto
b)	penezi iz neplemenitih kovin ............................................  prosto
Opomnja. Medalje in novci v spomin kovani iz neplemenitih kovin plačujejo col, po svojstvu tvarine, iz katere so.
ÎLIII. Instrumenti ali nančno orodje, nre, kratko ali drobno blago.
Instrum enti:
298.	Precizijni instrumenti za naučne ali znanstvene svrlie (astronomijski, matematični, fizikalni, kirurgijski) brez ozira na tvarino, iz katere so narejeni . .	prosto
299.	Instrumenti za občno rabo:
od 100 kilogramov
a)	optični: glediščna kukalca, perspektivi, naočnice opravljene, lupe it. 125 gld. — kr.
b)	ne posebej imenovani............................................... 50	„	—	„
— Blago pod št. 299 a) in b) imenovano, kolikor ne spada med večjemu eolu
podvrženo kratko blago.
300.	Muzikalni instrumenti..................................................... 10	„ — kr.
U re :
301.	Ure žepnice:	od kosa
a)	z zlatimi ali pozlačenimi okrovi............................... 1 gld; — kr.
b)	s srebrnimi ali posrebrnjenimi okrovi............................... —	„	50	„
c)	z drugačnimi okrovi............................................ —	„	30	„
302.	Okrovi žepuim uram:
a)	zlati ali pozlačeni................................................. —	„	70	„
b)	srebrni ali posrebrnjeni............................................ —	„20„
Opomnja. Drugovrstni okrovi za žepnice po svojstvu tvarine.
303.	Kolesja ali stroji žepnih ur ................................................. —	„	30	„
od 100 kilogramov
304.	Navadne ali proste lesene ure viseče in tako kolesje ; oprave od ur . . . .	30 gld. — kr.
305.	Ure in kolesja ali stroji od ur, ne posebej imenovani, ako ne spadajo med
kratko blago, podvrženo večjemu colu.......................................... 50	„	—	„
306.	Ure na zvonik in sestavine takih ur...................................... 10	„	—	„
Tj	Tl
Kratko ali drobno blago (drobnjava), najličnejše:
307.	Zlati in srebrni zdelki, dragotinarsko blago (in vsi ne posebej imenovani zdelki, po vsem ali deloma iz plemenitih kovin, pravih ali nepravih biserov ali koralj, opravljenih dragih kamenov); zlata in srebrna preja, zdelki iz take
preje, kakor tudi iz zlate in srebrne žice (dratovine)....................... 300	„	—	„
308.	Prava zlata in srebrna pena; žica in pločevina iz pravega zlata in srebra;
zdelki iz pristno pozlačene ali posrebrnjene leonske preje	ali	žice.......... 200	„	—	„
Kratko blago, lično:
309.	Blago, ne posebej imenovano, iz neplemenitih kovin, prav pozlačeno ali po-srebrnjeno ali obloženo z zlatom ali srebrom; blago iz poludragih kamenov,
tudi opravljeno; nepravi biseri, umetni zobje, parokarski	zdelki..............100	„	—	„
310.	Blago iz slonove kosti ali s slonovo kostjo, iz biserne matice, želvovine, jantarja, gagata.......................................................................100	„	—	„
311.	Otroške igrače in drugo ne posebej imenovano blago v zvezi:
a)	s svilenino, čipki, umetnimi cvetkami (š. 171), prirejenim lišpovnim
perjem..............................................................100	„	—
b)	z drugim tkanim in na stanu	pletenim blagom ....................... 50	„	—	„
Kratko bi a g o, navadno :
312.	Blago iz morske pene, lave, celuloida in drugih podobnih reziv (rezbarskih
tvarin) in posnemkov od reziv................................................. 50	„	—	„
313.	Moški in ženski okras ali lisp, nippes in toiletne reči iz neplemenitih kovin, tudi železa in jekla, lično delana, tudi ponikljena, vernirana, lošena; take stvari iz živalskih in rastlinskih reziv (rezbarskih tvarin) ali trde gume; zapestnice in ovratnice iz stekla in kamena; mahala; oprave za glediščna kukalca, perspektivo ali daljnoglede in naočnico; jekleni biseri, kovinski biseri,
tudi pozlačeni, posrebrnjeni ali vernirani.................................... 50	„	—	„
314.	Neprava leonska preja in zdelki iz iste, potem zdelki iz neprave leonske žice 50 gld. — kr.
315.	Vezenine na drugih tvarinah zunaj robe tkane ali na stanu pletene; blago iz
bosiranega voska; strune iz čev in vse opredene strune.................... 50 „ — „
— Blago pod št. 309 do 315 imenovano, kolikor ne spada med drobnino večjemu colu podvrženo ali kolikor nima posebnega mesta v tarifi.
316.	Dežniki in solnčniki:	od kosa
a)	iz svile........................................................ — gld. 48 kr.
b)	iz drugih tvarin................................................ — „ 24 „
XLIV. Kuhinjska sol.
od 100 kilogramov
317.	Kuhinjska sol (morska, varjena in kamena, slanica, solni lug in morska voda) .	— gld. 84 kr.
samo s posebnim dovoljenjem
Opomn j e.
1.	V slučajih izimne dovolitve vvoza plačuje se dopustnine za 100 kilogramov kuhinjske soli (čiste vage) 9 gld. 38 kr., za 100 kilogramov kreuz-naške ostaline (matičnega luga) 1 gld. 88 kr.
2.	Na podlogi zdravniških svedočeb sme se dovoljevati, da se morska voda brez cola vvaža za lek ali zdravilo.
3.	Finančno ministerstvo sme cola prost vvoz vnanje soli dovoljevati tabri-kam kemijskih proizvodov (produktov) in takim obrtnikom, kateri potrebujejo po več soli kot bitnega sredstva v narejo svojega blaga, katero ne spada med živilo (už.itno blago).
XL V. Kemijske pomočne tvarine.
318.	Borač, sirov; borova kislina; chilisalpeter (solitrokisli natron), sirov; žeplo (v kosih in drogih), tudi semleto, in žepleni cvet; antimon ali raztok, sreš (vinski kamen), sirov ali očiščen; citronovokislo in sreševokislo vapno . . .
319.	a) Gnojilne soli (ostanki in odpadki soli od fabrik in solovarnic in gnojila,
umetna iz solnih zmesi)..................................................
b) Klorkalij (solnokisli kali); klormagnezij; Glavberjeva sol (žeplenokisli natron) ; železni vitriolj (železna galica).................................
Opomnja. Pod a) in b) imenovane stvari, razen Glavberjeve soli in železnega vitrijola, smejo se, — ako jih ne prejemlje fabrika itak pod dohodarstve-nim prigledom stoječa, — po prepisih ukazoma ustanovljenih odpravljati samo na posebno dovolilo in po tem, ko se je preiskalo, koliko kuhinjske soli imajo v sebi.
320.	Arsen (mišnica), kovinski, arsenasta ali mišničasta kislina (razen arsenove
ali arseuičue kisline), arsenovo žeplo (opermont, realgar); vsakovrstne železne strojnice ali jedke vode; lesni ocet, sirov; cafra, sumiti ali loši, stolčeno steklo; novo ali regenerirano koščeno ogljije (spodij); žeplena kislina, solna kislina, solitorna kislina (kraljeva voda) ....................................
321.	a) Soda (t. j. enovito ogljično kisli natron), sirova ali kristalizirana; popelika
(enovito ogljičnokisli kali); kali žeplenokisli (sosol ali podvojim sol); kali
in natron, dvogubo žeplenokisli; glicerin (tudi glicerinov lug).............
b) soda, kalcinirana...........................................................
322.	Aluni; žeplenokisli in solnokisli amonijak (salmijak), salmijakovec in jeleno-
vec; žeplonokisla in solnokisla ilovica; Admontski (meševit železni in bakreni), bakreni in cinkovi vitrijolj; svinčeni pepel; svinčeni glaj (srebrni in zlati glaj); borač, očiščen; klorovo vapno; lesno ocetno vapno; lesno-ocetua ilovica; soliter (kali-in natron-Salpeter), očiščen; žeplcno-ogljik, vodotopno steklo; anilinovo olje; sirova karbolna kislina; nitrobenzol, sirov antraoen; sirov naftalin.................................................................
prosto
prosto
— gld. 20 kr.
—	»	50	«
-	* «o » 1 » 20 »
1
„ 50 »
323.	Svinčena bel, cinkova bel (bel cinkov okis); cinkov pepel (siv cinkov okis); baritova bel (umeten žeplenokisli barit); lesno-octo-kisli svinec; svinčeni cu-ker; krvolužna sol, žolta in rudeča; belilni lugi; zeleni volk (zelenica); vsakovrstne zamazke; masikot; minij (menig); dvojno-ogljičnokisli natron (soda bicarhonata) in kali; ogljično-kisli amonijak; sreševa kislina; kositeren
pepel; kositerna sol (kositeren klorovec) in drugi preparati iz kositera ...	3 gld. — kr.
324.	Jedki kalij (kavstični kali, kalihidrat); jedki natron (kavstična soda, natronov
hidrat); žepleuokislo in podžeplenokislo vapno; sirov manganokisli in man-ganoprekisli kali in natron; žeplastokisli in podžeplastokisli natron; oksalna kislina (cukrova kislina, kislina iz zajčje detelje); oksalnokisli kali (zajčje detelje sol); žeplenokisla magnezija; liromokisli kali, žolt ali rumen in rudeč .	4	„ — „
XLVI Kemijski zdelki ali proizvodi, barvilno, zdravilno in dišavno blago.
325.	Črnilo (saje, tiskarsko in Frankfurtsko črnilo, prah in črnilo od ogljija vsake
vrste, razen zrnatega ogljija od kosti); črevljarsko črnilo ali ličilo ....	1 gld. 50 kr.
326.	Klej ali lim vsakovrsten; gelatina (živalska in rastlinska hladetina ali zdriz);
albumin (beljakovina) in albuminoid,	sirnina	(kazein),	kazeogomme ....	1	„	50	„
327.	Škrobna guma (dekstrin, leiogomme) in druga ne posebej imenovana nadomestila gume; skrobnati lep, tkalski lep, pop in podobne skrobnate lepilne in
priredbene tvarine................................................................ 1	,	50	,
328.	Škrob (štirka), tudi skrobua moka................................................ 6	„	—	„
Opomnja. Škrob v priredbo na dopustnico pod uveti in prigledi, ki se ukazoma ustanove.................................................................. 1	»	50	,
329.	Eter, kolodij, kloroform; karbolna kislina, čista, trda in tekoča; octova kislina, koncentrirana (tudi lesni ocet, očiščen); fosfor in fosforova kislina; preparati živega srebra (tudi cinober); droži vsakovrstne, razen vinskih;
mlečni cuker..................................................................... 10	„	—	„
330.	Katranova (degtova) barvila in umetno	narejena	organska	barvila............... 10	„	—	„
331.	Kemijski zdelki in fabrikati,	ne	posebej	imenovani.............................. 10	„	—	„
332.	Pečatni vosk, pečatni oblati,	zdelki	iz	hladetine; tinte in tintni praški ...	10	„	—	„
333.	Tuši; črtalui oglji, črtalna kreda; svinčniki, rudeči in barveni črtniki, opravljeni ali brez oprave; vse barve v mehurčkih, škatlicah, školjkah, pastah in
skrinjicah....................................................................... 24	„	—	„
334.	Oljni pokosti ali lirnaži (tudi kuhana sušeča olja), brez primešanih smol, terpentina ali kamenitih olj:
a)	v sodih . ............................................................. 3	„	—	„
b)	v plehovicah, sklenicah it......................................... 10 n „
335.	Leskoči pokosti ali lirnaži (s primesjo smole, terpentina, kamenega olja ali
alkohola)........................................................................ 24	n	—	„
336.	Zdravilno blago (leki), pripravljano, kakor tudi vse tvarine, ki se po nadpisu, etiketi, ovitku itd. razodevajo, da so zdravila za ljudi (tudi za živali), ako ne
spadajo medldago večjemu colu	podvrženo......................................... 24	„	—	„
337.	Dišavno blago (parfumirani oeti, masti in olja v ovitkih pod 5 kilogramov; alkoholno, aromatične esencije in vode; vse dišeče tvarine ali meševine, ki se po priredbi, etiketi, pouku o rabi it. dado spoznati, da spadajo med dišavo; lepodišeče (kadilne) svečice, lepodišoča moka ali pudra); lepotilo na obličje,
kozmetična sredstva.............................................................. 50	„	—	„
XLVII. Sveče in mila.
338.	Smolno bakle................................................................. 1 gld. 50 kr.
339.	Lojene sveče..................................................................... 6	„	—	„
340.	Voščone svečo, voščene bakle, voščeni svitki ali stočki, nočne luči, netilne
svečice.......................................................................... 10	„	—	„
341.	Svečo in zdelki iz tolšče, no posobej imenovani, n. pr. iz stearina, kitovo
masti, palmovega olja, parafina.................................................. 11	„	—	„
342.	Milo (žajfa, sapun):
n) navadno ali nižje vrste..............................................
b) lino, to je podišavljeno ali v ploščicah, oblicah, puščicah, lončkih .
O pom n j a. Oljnato milo, neodišavljeno, v Trstu in na Reki narejeno, pušča se v okolijo pod prepisanimi uveti za polovico cola. kakeršen volja za vvoz iz držav največ pogodovanih (največjo ugodnost uživajočih).
XLVIII. Netilno blago.
343.	Netilno blago, navadno, in to: niti žeplenke, netilni klinčki, fidibus; netilna
goba, prirodna, ustrojena netilna goba, umetna; trod (poprirodon in umeten); netilni papir...............................................*.................
344.	Ognjarsko (pirotehnične) stvari, prižigalnice ali lunte (vžigalne vrvce) . . .
345.	Strelne kapice, napolnjene....................................................
340. Strelila, t. j. vse raznesilne ali razpočne stvari, namenjene ali pripravne za strel iz strelnega orožja, po tem raznesila, sestoječa iz sestavin, kakor smodnik (namreč: iz solitra, žepla in ogljija)..........................................
347.	Vsa ne pod št. 346 obsežena raznesila in razpočne tvarine
XLIX. Slovstveni in umetnostni predmeti.
348.	Knjige, tiskovine, tudi koledarji, novine ali časniki in naznanila, zemljevidi
(naučni), muzikalije, papir popisan, spisi in rokopisi......................
Opomnja. Ako za vvoz koledarjev, novin in naznanil veljajo kaki štem-peljski in prigledni prepisi, treba je te predmete vpovedati tudi po številu posamičnih kosov.
349.	Podobe ali obrazi na papirji, t. j. bakrorezi in jeklorezi, kamenotiski, lesorezi,
fotografije in t. barvenotiskovne podobo na papirji ali platnu..............
350.	Slikarije (malbe) t. j. slike na lesu in neplemenitih kovinah, ne lakirane, na platnu in kamenu, po tem tudi izvirni obrazi in črtanine na papirji ....
351.	Obrazo-tiskovne plošče iz neplemenitih kovin, kamena ali lesa...............
352.	Kipi (tudi doprsne in živalske podobe) po tem basreliefs in hautreliefs iz ka-
menja, v kosih čez 5 kilogramov težkih; takisto kipi. doprsnice in živalsko podobe iz kovine ali lesa, vendar najmanj prirodne veličine..............
O pom nje. 1. Z vezanimi bukvami, knjigami podobščin itd. ali zemljevidi in obrazi napetimi na platno ali karton postopati je pošt. 348 in 349; ako pa te stvari po vezbi spadajo mod kratko blago, naj se zacolujejo iste bukve, ali knjigo z obrazi kakor drobnina. Z zvezki, mapami, kartoni it., v katere se knjige, obrazi itd. vlagajo ali vtikajo, postopa se posebej po svojstvu tvarine, iz katere so.
2.	Z obrazi v okvirjih (št. 349) postopati je po svojstvu okvirjev. l’ri slikarijah (št. 350) v okvirjih zacolujejo se okvirji posebej po svojstvu; ako bi se ne dali ločiti, to naj se polovica vse teže zacoluje po svojstvu okvirja.
3.	Colne prostosti za obraze in slike naj ne bodo deležni vsi taki predmeti, pri katerih je na njih ponameščene obraze ali slike smatrati samo za ukras ali pritiklino in kateri torej po le tem no služijo edino kot obrazi, nego očitno v navadno rabo. Sem spadajo na primer: omalane tapete, oslikani zastori ali rouleaux, odejo, papir za pisma ali liste, čašice it., ki plačujejo col po svojstvu tvarine.
od 100 kilogramov
4 gld. — kr. 15	„ — „
1 gdl. 50 kr. 10 „ — „ 24	„	— „
52	,	50 „
samo s posebnim dovoljenjem
24 gld. — kr.
samo s posebnim dovoljenjem
prosto
prosto
prosto
prosto
prosto
L. Odpadki
353.	Gnoji, živalski in drugi, tudi umetna gnojiva (ne iz solnih meševin); drveni in
ogljeni pepel; kosti; koščeni pepel, koščena moka; mrtvo koščeno ogljije, uporabno samo za gnoj; piljeni rogovi in parklji; kri, tekoča in vsušena; živalske kite; ostanki od zdelovauja krvolužne soli; amonijakova (plinova) voda..................................................................
354.	Otrobi; sladovne cime; pleve; ostanki, trdi od zdelovauja mastnih olj, tudi
semleti; žlempa ali pomije, tropine, vinske droži............................
355.	Odpadki od steklarstva, tudi ognjišnica, steklene in lončene črepine; ostanki
od voščarstva (voskarstva); odpadki od gob; usnjeni odrezki za klej; odpadki od fabrikaoije kaučuka in gutaperče, kakor tudi stari kosci takih fabrikatov (zdelkov iz kaučuka in gutaperče)............................................
35C. Cunje in drugi odpadki za papirarstvo, t. j. lanene, bombaževe, svilene in volnene cunje, papirni odrezki, makulatura (popisana ali tiskana), stare mreže, stare vrvi in stari konopci; pukanice ali šarpije..................................
O pom n j a. Z odpadki, ki v tarifi niso nalašč navedeni ter niso za nikako drugo rabo, postopa se kakor s sirovinami, iz katerih so.
od iOO kilogramov
prosto
prosto
prosto
prosto
Drugi del.
Izvoz.
357. Cunje in drugi ostanki v papirarstvo, t. j. lanene ali prtene, bombaževe, svilene in volnene cunje, tudi razmakane (polovična papirščiua trda ali tekoča pa-pirščina. ali papirna masa), papirni odrezki, makulatura (popisana in tiskana),
stare mreže, stare vrvi in stari konopci................... 4 g|,]____ ]ir
Vse drugo, tukaj ne navedeno, blago prosto je cola.