V NAŠI DRŽAVI. V Beoipadu so bila dne 13. novembra zaključena posvetovanja zastopnikov izvoznih družb agrarnih držav: Bolgarije, Madžarske, Poljske, Rumunije in Jugoslavije. Dosežen je sporazum, da bo ves izvoz izvoznih družb omenjenih držav pod skupnim nadzorstvom in bodo cene enotne. Pcljedelsko ministrsfvo js poslalo pred kratkem v Avstrijo strokovno ko misijo v svrho nabavc plemenskih junic, rnladih kiav in nekaj bikov montafonske pasmo. Za to nabavo je dalo Ministrstvo kredit 400 tisoč dinarjev, uprava kraljevega dvora 30 tisoč Din in uprava vrbaske banovine 250 tisoJ dinarjev. V BBUC.IK DRSAVAH. ' Slabi izgledi bolgarske vlsds. V ne- 'T"iio f^"»e 9. novemiira so se vršile v Bolgariji okrožr.e volltve. V okrožne skupščine je dobila opoziciia 367.000 glasov, vlada lc 242.000. Vladi pripada komaj 40 odstotkov vseh oddanih glasov. Grški ministTski pr&dsednik tšidi — vojni minister. Kakor znano, je hotel grški gcneral Pangalos upovabiti odsotnost ministrskega predsednika Venizelo.sa za proglasitev vojaške diktature, kar se je pa izjalovilo in je Pangaloa pod ključem. Sedaj se je odločil grški ministrski predsednik, da prevzame vojno ministrstvo. S tem se hoče zavarovati napram poskusom vojaških pokretov. Venizelos uživa v vojski velik ugled. Politika rumnnskega kralja Karols stremi za tem, da bi združil krog sebe vse rumunske politične strankc, jib spravil v vlado in napravil za ministrskega predsednika rumunskega poslanika v Londonu Titulesca. Od take vlade bi se pustil kronati za kralja Velike Rumunije. Tej vladi iz predstavnikov vseh strank bi dal izredno oblast. Na zunaj bl bila vlada demokratična, za znotrajno delo bi bila pa edino pod nadzorstvom kralja. General Avarescu, voditelj ljudske stranke in prijatelj Italijanov, opozicijonalec, je že ponudil kralju sodelovanje pri sedanji in pri vsaki vladi, ki jo bode sestavil kralj. Vlada v Belgiji je podala ostavko tik pred otvoritvijo parlamenta. Vzrok ostavke je š-olski spor, radi katerega se je odločilo pet katoliških ministrov, da se umaknejo z vladnih mest. Ostavka na najvišjem mestu ni bila sprejeta. OiFcrit.v Indiiskih posvetovanj v LoB.dona. Dne 12. t. m. so bila v Londonu s kraljevim nagovorom otvorjena indijska posvetovanja, koiih cilj je pomirjenie že tako doigo r-azburkane Tndije. Otvoritvene konference so se udeležili indiiski princi, zastopniki angleške Indiie in člani vlade. Zastopan jp bil polnoštevilno diplomatski zbor. Pris-otni so bili tudi zastonniki opoziciie. Tndijski princi so nrišli v črnih sukniab z zlatimi gumbi in turbani v na.iradičnejših barvah. Le nekateri so imeli na sebi nelnai baineea bogastva biserov in dra^ih knmnov. D°l 'nrlii'sl<ih odnoslancev ie bil v dolgih, Hniih oblpkah z bslimi turbani na elavi. MohaTnedanski 7-a«to""niki so pri«li v evror-Pki obJeki. Med mflivskimi de'pcrati sta tudi dvf> _en<-ki. Obe sta bili v pisanih svilenih obleksh z zlatimi Cinkami in le epa je imela zs.krit obraz. ^a kraliem ie pczdravil zbrane še miriiot.rskf prpd^ednik Mac Donsld, ki !e povdaril. da je Tndiia ob priliki teh possvpt-ovan* na pra.<ru nove ssrnrtovine. Tn ©?!r-f1?»ev-?5a f?Sfcs~ia v J^.Alfi. Voriia indijskih narijonai^tov Gandi je 5e vertno zaprt. Badi Gandijevega pokreta ie v zaporih ^n.OOO oseb in med *.pmi tisoč Sppsk. Gandiievemu gibapiu f=e priklučuje tndi plenrstvo. Vlada ie sfcer prepovpdala indiiski zbor fkon<jre?), a pomirila pa Indije še nikakor ni. Foneft rovo!w.cl|e v Brazilii. Revoluci;a v Br?-7i]iii jo končana. Nova *lada ima diktatorsko polnomoč do sklican.ia ustavotvorne skupščine. Aretariie oficiirj_^ bplfševiška vcjske. V Ru^iji se vršiio številne aretaciie oficirjpv na paivišjih mestih, ker so pamfravnli državni ndar in boteli aretirati St^iina ob priliki 11. obletnice oktoberske revolucije. Afenta. na ^apoisskersa mfi«!sf.rsl-ega predse_nfka. Dne 14. novembra je nevarno ranil iz revolverja mlad narodni pokretaš japonskega ministrskega predsednika.