115. številta. f Liiftljail, i petifc, Z3. iija 1913. XLUI. IbIo. --^-----*^---------- »Slovenski Narod" velja: v Ljubljani na dom dostavljen: v upravništvu prejeman: ćete leto.......K 24— ćelo leto. . . • # . . K 22 — pol leU ....... m 12-— pol leta ... # ... . 11-— ittrt leta ••••... 6— četrt leta *.....• . 550 Wk mesec ...... m 2— na mesec •••••• . 190 Dopis! naj se frankirajo. Rokopisi se ne vraćajo. Vređntttvot Knallova allcm *t 3 (v prftltfjn levo.) teltfon ftt 34. I&fcafa vsak tmm %vmčw IzvkmuM B*Ut|« ta prasaftk«. Inserati veljajo: pcterostopna petit vrsta za cakrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte fn zahvala vrsta 20 vin. Potlano vrsta 30 vin. Pri večjih lifcercijah po dogovoru. Upravmištvu naj se poSiljajo naročnine, reklamacije, inserati L ti, to je administrativne »tvari ———— P«aam«ina itevllka vtlfa 10 vimaii««. ———— Na pismena narećila brez istodobne vpofUtve naročnine se ne ozira. Naroda« tUkarna" tetatea it ti. .Slovenski Narod* velja po pošti: u Avstro-Ogrsko: . za Nemčljo: ćelo leto .•••••• K 25'— I ćelo leto . • • • • K 30--« ?°Lle,ta* -•••••• • l%~ I za Ameriko in vse druge dežele: cetrt leta «••••• • 650 I & na mesec ....•• • 230 ' ćelo leto.......K 35.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Đpravniftvo (spodaj, dvorišče levo)r Knaflova ulica it 5, telefon ŠL 85. Državni zbor. Dunaj, 21. maja. Akoravno je dan pred praznikom za parlamentarne seje vedno jako neprikladen, tako, kar se riče obiska, kakor tuđi splošnega zanimanja za razpravo, se je vendar tuđi današnja seja dostojno pridružila svojim prednicam. Morda so bili od-mevi na Stiirgkhov ekspose še nekoliko močnejši. kakor veeraj, to pa pač v prvi vrsti zato. ker se je danes oglasil v posebno rezkem. mestoma skoraj neznosno sarkastičnem tonu voditelj nemške socijalne demokracije dr. Adler. Obsodil je zunanjo politiko naših diplomatov posebno temeljito, ker je dokazal z dejstvi, pod-prtimi deloma z interesantnimi stati-stičnimi podatki, kam da nas je pri-vedla. Dr. Adler se je pridružil protestu Jugoslovanov. da tvori jugoslo-vansko vprašanje za vodilne državnike še vedno guantite negligeable, upravičil pa je deloma to indolenco, češ. naše vlade so naravnost ganlji-vo naivne in Jugoslovane smatrajo za pomirjene -— ko so jih nabičale s škorpijoni. — V imenu čeških agrar-oev Je govoril posl. Stanek ter se v polni meri pridružil najstrožjim obso-ievalcern Berchtoldovega sistema. Silno zanimive so bile navedbe posl. Stalka ^lede odpuščanja rezervi-stov. V času. ko mora rodbinski in krušni oče služiti dolge mesece ter se vsak ugovor zaduši že v naprej v geslu patrijotizma, je dokazala, kakor zatrjuje posl. Stančk vojaška uprava, da mora biti pa obrtnik, kmet, uradnik do skrajnosti požrtvo-valen, ne pa tuđi milijonar. Ubogega delavca nišo puščali domov k stra-daioči rodbini, pač pa je bilo odpu-ščenih več bogatih rezervistov ... Zanimiv je bil govor tržaškega poslanca Pitacca. ki je nastopil kot obtožitelj vlade. češ. da se njena politika na znotrai nahaja v popolnem nasprotstvu'z njeno zunanjo politiko. Kajti v dobi. ko so odnošaji med Ita-lijo in Avstrijo postali naravnost pri-srčno prijateljski, zatira vlada itali-lanstvo v njega prastari primorski domovini naravnost sistematično, pomaga slavizirati Trst. pospešuje trijalizem. Ni čuda, da so Slovenci postali tako predrzni, da zahtevajo svoje univerzo sedaj že v Trstu! Posl. Pittacco je končno naravnost grozil, da bo Italija to politiko svoje zaveznice hudo zamerila ter je pora-bil priliko, ua na izsiljevalen način v imenu avstrijsko - italijanskega prijateljstva zahteva takojšnjo rešitev italijanskega takultnega vprašanja. Pittaccovim brezsmiselnim navaja-njem so slovenski poslanci silno živahno ugovarjali. na nekatere njegove trditve pa nišo mogli odgovoriti drugače. kakor s prisrčnim sme-hom. Zbornica je dokončala danes tuđi debato o nuinem predlogu posl. Tobolke, ter izročila predlog odseku za državne uslužbence. Kakor znano, je vlada že tekom debate pouda-rila svoje odklanjajoče stališče. Nujni predlog mladočeškega poslanca dr. Tobolke namerava dose-danje aktivitetne dokade nadomesti-ti s stanarino (Quartiergeld). Nacrt zakona določa štiri razrede stanarine. V prvem razredu so Dunaj in vsa druga deželna stolna mesta. V teh inestih se ravnaj visokost stanarine po visokosti vojaškega najemninske-ga tarifa za Dunaj in jo je vselej na-redbenim potom obdržati v tej visokosti, kakor hitro se izpremeni voja-ški naj. tarii. V ostalih treh razredih stanarine je to določiti z 90, 80 in 70% za Dunaj veljavne stanarine. V prvem razredu so mesta z nad 80.000, v drugem razredu mesta z 40—80.000 in v tretjem razredu mesta s pod 40.000 prebivalci. Vsakih pet let pa naj posebna komisija, se-stavliena iz zaupnikov drž. uradni-kov, uradnikov javnih fondov, drž. učiteljstva in zastopnikov vlade, preišče draginjske razmere vseh krajev in mest in na podlagi resuita-tov te preiskave mora vlada uvrstiti v višji razred vse kraje, kojih dra-ginjske razmere odgovarjajo višji stanarini. K nujnemu predlogu se je oglasil za besedo tuđi poslanec dr. Kavu i-har ter v temeljitem govoru : ojls-nil utemeljenosti stavljenega pedlo-ga. Govornik je kazal zlasti i a ne-upravičenost razločka med ;Ktivi-tetnimi dokladami in vojaškir* naj. tarifom, ker ni nobenega razl< .:a. za tak razloček. ražen da se hoče tuđi v tem oziru poudarjati socialno ise-enakost vojaštva na eni in civilnega prebivalstva na drugi strani. Tuli aktivitetna doklada je bila prvotno mišljena kot stanarina, kar govornik dokazuje iz postavka zakona iz leta 1873. Bil je velik pogrešek, da se ie vladi na prosto dalo, da srne p » sveji prosti presoji uvrščati mesta v višji razred aktiv, doklad, tuđi će nimajo v smislu zakona določenega stevila prebivalstva. Kajti nišo vedno stvarni razlogi, ki vodijo vlado ob njeni odločitvi. So lahko tuđi politični razlogi. Tako vemo, da se ima Pulj zahvaliti le protekciji neke jako visoko stoječe osebe, da so uvrstili to mesto v prvi razred aktiv, doklad, dočim je Ljubljana, pri kateri so dani isti pogoji za povi san je, še vedno v U. razredu. Govornik na to obširno po-jasnuje draginjske razmere, zlasti draginjo živil in drugih potrcbščin ter nedostatek stanovanj v Ljubljani ter izvrstno utemeljuje peticijo ij::b-Ijanskega uradništva. da naj se Ljubljana uvrsti v prvi razred akti'/, doklad. Enako temeljito dokazuje uvr-stitev v višji razred aktiv, doktad za mesti — Idrijo in Kraoj. Govornik graja postopanje vlade, da se v no-vejšem času ob uvrstitvi v višji razred aktiv, doklad poslužuje izgovora na — statistično centralno komisijo ter dokaže, da so podatki te komisije vse manje, kakor zanesljivi. kadar se je odločiti za uvrstitev kakega kraja v višji razred aktiv, doklad. Govornik končno polemizuje proti vladnemu zastopniku sekc. šefu Ga-leckiju, ki je ob tcj priliki zopet po-kazal svojo neprijaznost napram uradništvu. Ako pravi vlada, da ne more pritrditi v razpravi se nahaja-jočemu predlogu. češ. da je dala svoj čas uradništvu na razpolago ali službeno pragmatiko in s tem časovno napredovanje, ali zvišanje aktiv, doklad in da je uradništvo volilo prvo: teduj danes to ne velja več. Prcd-vsein ob tem predlogu ne gre samo za zvišanje aktiv, doklad. atnpak da se ves sistem postavi na drugo pod-lago. Potcm pa bi službena pragmatika le tedaj mogla nadomestiti zvišanje aktiv, doklad, ako bi službena pragmatika izpolnila vse nade, ki sta jih stavila vanjo parlament in uradništvo. Toda ta službena prag- matika je le še torzo službene pragmatike, kakor jo je bilo zamislilo in zaželelo uradništvo. Vladni zastop-nik je našel svoj izgovor tuđi v sla-bera Finančnem položaju. S takim izgovorom pa bi mogel priti kvečje-tnu oni, ki si je svest,' da ie prost vsake krivde na tem slabem finanć-nem položaju. Najmanje pa more to trditi o sebi vlada, ki je sokriva v visoki meri, da se je na tako lahko-mišljen način zapravila ćela milijarda ljudskega premoženja. Taka vlada, pravi govornik ob splošnem pritrje-vanju, ne srne nikdar več priti z izgovorom na »slabe finančne razme-re<% zlasti ne takrat, kadar gre za prave in resnične ijudske potrebe. — Končno govornik pozivija vlado, ako ne misli opustiti junktima med službeno pragmatiko na eni in malim finančnimnacrtom na drugi strani, da nakloni uradništvu od 1. julija 1912 dalje — draginjsko doklado. Prihodnja seja je v petek. V debati bo govorilo morda še 30 govor-nikov. V petek priđe na vrsto tuđi zastopnik Jugoslovanov dr. Cin-grija. __________ Razmere pri c. hr. ohrsjnem glavarstvu v Ptuju. O d D r a v e , 22. maja. Znano je. da je c. kr. okrajno glavarstvo v Ptuju eno največjih na Štajerskem. Obsega namreč ražen sodnega okraja Ptujskega, še sodna okraja Ormož in Rogatec. Prejšni štajerski namestniki so obseg in obil-nost poslov okrainega glavarja v Ptuju upoštevali. Bili so v Ptuju vedno stareji zvedeni glavarji nastavljeni. Ni dolgo od tega. da je bil v Ptuiu c. kr. okrajni glavar baron Apfal-trern, pl. Underrain, grof Attems, se-danji kr. namestnik v Dalmaciji in drugi. Namestnik grof Clary se je iz-neveril starim tradicijam, poslal je v Ptuj mlađega komisarja dr. pl. Neto-liczko za uradnega vodio. To name-ščenjc se je tako tolmačilo, da je hotel oče Netoliczka kot Clarvjev namestnik spraviti na važno mesto svojega sina, da mu je bil grof Clary na uslugo; da sta sina napravila za vodjo urada, ker ga ništa mogla na- praviti za okrajnega glavaria. Pokazale so se zle posledice tega proteži-ranja, o katerih je treba enkrat javno spregovoriti! Mladost bi se urad-nemu vodji v Ptuju, g. dr. Netolicz-ku že še prizanesla. Toda, ona v tem oziru prav slabo in naravnost škodljivo vpliva, da ne dobimo v Ptuj starejega in izvežbanega komisarja, da po pisarnah ptujskega okrajnega glavarstva posedavajo večidel praktikanti, koncipisti in tu pa tam kak neizvežban komisar. Taki konceptni uradniki nišo svoji nalogi kos, posebno še radi tega ne, ker je malo-kateri zmožen slovenskega jezika! To nastavljanje mladih, neizvežbanih konceptnih uradnikov se razlaga s tem, da je šef politične oblasti dr. Netoliczka sam mlad, sam sele komisar, da tedaj noče pod njim službovati noben stareji, v službi dobro izvežban uradnik. To je vendar očit-na krivica, ali kazen za vse tri sodne okraje! Uraduje se pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuju skrajno počasno in prav slabo. Konceptni uradniki do-stikrat ne poznajo nobenega razločka med nujnimi in nenujnimi posli. Tu ostanejo brez uspeha vse urgen-ce! Večkrat se pripeti, da stranka ne naiđe ali n& dobi referenta! Pa pridi drugokrat^ Ka5 je komu mar, če je prišla stranka več ur daleč, če za-mudi dan in ima zastonj stroške? Največja ovira pa je, da uradniki pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Ptuju sploh slovenski ne znajo ali većina vsaj ne v zadostni meri. Slovenske stranke, — in teh je večina, — ne morejo z uradnikom niti občevati. To pa je tista točka, katera je po-\zročila ta dopis, to je točka, zaradi katere se moramo javno priložiti ter najodločneje zahtevati od ekscel. grofa Clarvja takojšno remeduro! G. namestnik mora vedeti in upoštevati, da je uradnik okrajnega glavarstva v Ptuju zavoljo prebivalstva nastavljen in plačan, da mora jezik prebivalstva znati, preden na-stopi službo, ker je brez znanja jezika za službo nesposoben! Prepovemo pa si najodločneje, da bi tak jezika nezmožen uradnik slovensko stranko, ker ona ne more ž njim nemški govoriti, iz ene sobe v drugo pošiljal ter se nad njo, po- LISTEK. Kotarjeva sablja. Spomini strahopetnega junaka. Francoski spisal Louis d' Hurcourt; preložil Vladimir Svetek, (Dalje.) Vas leži na osamelem griču s pravilnimi pobočji, ki je podoben kr-hetu sladkorja- Spredaj je precej ob-širen plato, na katerem je bila postavljena naša artilerija, ki je nepre-nehoma streljala na bavarske mase pred nami. Pri Chaumesnilu je bila živahna fizilada. Čestital sem si, da nisem bil tam. Buchery pa si je gri-zel od nestrpnosti brke. Okoli tretje ure so se gube na njegovem čelu ugladile. Bavarski strelci, ki so se bili poskusili splaziti { v grmovje pred vasjo, so se umaknili | k močnim kolonam, ki so se pribli-ževale od vseh strani, da bi nas ob-kolile. — Vemlar so ne enkrat odločili k napadu, je dejal Bucherv. Toda v tem trenotku je nastal strašen snežni metež in uporabili smo ga za to, da smo izpraznili vas, med tem ko sovražnik ni mogel naprej prodirati, ker ni videl. Prišli smo v trdi noći, ne da bi bili preganjani pred Brienne. do razhajališča ceste v Morvilliers in šoseje v Brienne. Na desni pri la Rothieru so se še vedno bili z vso besnostjo. Streli iz topov, četne salve in goreče niše so razvnemali obzorje. Po vseh potih so prihajali ranjenci. Vlačili so se oprti na svoje puške, ali pa so jih vozili ležeče na slami v slabih kmečkih vozovih kmetje iz okolice. Ker sem se ves dan bal, sem se zaCel nekoliko manj tresti, videč da sem naposled vendarle zdravo kožo odnesel. Prebili smo to noč, kakor prejš-no, taboreči ob ognjih in gledali smo, kako so pred našimi očmi neprene-homa korakali o.stali armadni zbori preko Brienna ter trobili k umiku. Kljub grozni utrujenosti bi bil tuđi jaz jako rad bežal in nisem mogel razumeti, zakaj smo ostali na mestu, vpričo velike sovražne ar-ruade, koje neštevilni ognji so raz-svitljevali sosedne vrhove. VI. [ Prvi naskok z bajonetom. Ni dolgo trajalo, in zvedel sem, zakaj smo ostali pri arjergardi. Ko je napočil dan, smo prijeli brez hrupa za orožje in med tem ko je gro ar-made korakal po mostu Lesmont čez reko Aubo, se je naš kor, ki je mar-širal v nasprotni smeri, namestil na sovražnikovi desni strani, razvivši se po vrhovih vaši Perthes. Buchery mi je pojasnil, da je bila to bojna zvijača. ki naj bi bila za-vcdla sovražnika k temu, da bi kon-centriral gro svojih moči proti nam, med tem ko bi se cesar mirno umak-nil. Nobcna kombinacija si mi ni mogla zdeti boli stupidna. Za nami je tekla Voira, majhna reka, ozka, toda globoka, in ko sem pomislit na veli-kansko nerazmernost med našimi in sovražnimi močmi, se mi je zdelo, da je najsrečnejše, kar se nam more zgoditi to, da nas pomečejo vse v vodo in utope. Bili smo, kakor sem povedal. davno pred jutranjo zarjo v bojnih vrstan, in bilo je tako strahovito mrzlo, da se je v oddaljenosti desetih metrov od stotnije čulo, kako so se Ijudje tresli in škrtali z zobmi. Da bi me ogrei, je igral Bucherv z me-noj znano igro z nogami, pri kateri se brcata nasprotnika na eni nogi stoječ drug drugega v podplate. Za noge je bilo to v resnici dobro, toda roke, sem mislil, da se mi odločtjo kljub temu od lehti vsled mraza. Zopet me je resila kožuhovinasta čepića iz mučnega položaja. S tem, da sem s svojo sabljo na lahko dvig-nil z blagom pokriti kos usnja. ki je tvori! njen vrh, sem zamogel utak-niti svoje roke notri, tako da mi je služila kot muf. Med tem so se sovražne mase, ki jih je pritegnilo naše ofenzivno vedenje, vrglo na nas. Toda mi smo se umaknili za Voiro, ki smo jo prekoračili po mostu pri Rosnayju. Ka- kor hitro smo bili na drugi strani, nam je dal maršal povelje, most po-dreti. Toda vsled hudega mraza je bila zemlja, s katero je bil pokrit, trda kakor kamen in le z veliko te-žavo so zamo^li naši vojaki s slabim kmetijskim orodjem napraviti v most zarezo, podolžno tramovje pa je ostalo nepoškodovano. To delo je bilo komaj končano in že smo videli ob reki na naši strani galopirati sovražne jezdece. viš-njevo oblečene, z belimi vrvicami na kožuhih. Buchery mi je povedal, da so bili to bavarski huzarski prosto-voljci. Maršal Marmont je prisel urno na to stran v domnevi, da je nasel sovražnik brod. Pustil je mojo stot-nijo in dve drutri od 32. lahkega, vse-ga skunaj tristo tnož v zasedi za cerkvijo v Rosnavju. da zabranimo Bavarcem prehod čez most, ki smo ga pravkar deloma fazrušiH. Kmalu smo Čuli v smeri. ki jo je bil vzel, živahno fizilado, tamburje, ki so bili k naskoku in besno kriča-nje. Zvede! sem, da je bil to maršal, ki je vrgel v vodo tri do štiri tisoč Bavarcev, ker so prekoračili Voiro po nekem mostu, ki ga je bil general Corbineau pozabil razdreti nekoliko nad Rosnavjetn. Toda za trenotek, ko nisem ve-del ali smo zmagalci ali premaganci, mi je ta bojni hrup za nami povzro-čil kurjo polt. NiČ več nisem čutil mraza, tako sem bil razburjen. Kar naenkrat me je dregnil Bu-chery v rebra ter mi tiho dejal: — Pozor! Tu so! To pot pa v resnici! Bili smo na vogalu cerkve, in ako smo nekoliko vrat iztegnili, smo zamogli neopaženi videti to, kar se je godilo na mostu. Sovražni strelci, ki našega ma-lega oddelka v zasedi nišo mogli videti. so bili, misleći, da smo breg zapustili, tako predrzni, da so korakali posamezno, drug za drugim po tra-mih, ki so ostali neposkodovani. Bili smo komaj tristo metrov od njih oddaljeni, in videli smo jih imenitno. Tuđi to so bili Bavarci, toda to pot lovci-pešci od infanterij-skega bataljona Bernclau, kakor mi je povedal Bucherv, ki sem ga slisal govoriti, kakor v sanjah. Bili so čo-kati, robustni in čili, nedvomno doma iz Tirolskega, oblečeni v zelene suknje z ovratniki, s črnimi našivi in rdečimi zaleki, nosili so hlače iz si-vega blaga in crne gamaše, na glavi so imeli veliko čepico s šeniljo. Častnik, ki je poveljeval stotni-jam 32. lahkega, komandant Salette, Bucheryjev prijatlej je hotel takoj otvoriti ogenj nanje, toda stari godr-njač mu je to ubranil. — Počakaj, je dejal% da bcKio prekoračili most v številu, enakem našem. Takrat pademo po njih ter jih pomečemo v vodo. Nevarnosti ni! (Dalje prihođnjiC). Stran 2. SLOVENSKI NAROD* 116 štcv. sebno pa še nad onim hudoval in za-diral kateri hoče stranki iz golega usmiljenja pomagati, da svoj posel opravi! In to se je zgodilo pred nedavnim! CL namestnik! Brigajte se za grajane razmere in ukrenite, da dobimo to, kar nam gre! Dogodki na Balkanu. Mirovno vprašanje. V sredo so imeli balkanski delegati poldrugourno posvetovanje. Pre-bral se je nacrt pogodbe za preliminarni mir, ki so ga predložile velevlasti, ter se predlagalo, naj se nacrt izpremeni v zmislu zahtev zavezni-kov. Dr. Danev je v oštrih besedah grajal, da se mirovni sklep tako za-viačuje. Končno pa so Bolgare prepričali in so bili ti s tem zadovoljni, da se velevlastim predloži par izpre-memb v tekstu nacrta. V tem zmislu so soglasno sprejeli sklep in so pove-rili grškemu delegatu nalogo, naj redigira te izpremembe. Kakor poroča >Temps«, zahteva Grška. naj mirovni preliminariji stipulirajo. da se kapitulacije vzdrže in da se amnestiralo vsi Grki- S tem hočejo doseći, da se morejo nemoteno v Turčijo \Tniti tuđi oni Grki, ki so se bojevali v grški arroadi. Sofijski »Mir« objavi ja v uvod-nem članku izjavo, v kateri pravi, da je pooblaščen izjaviti, da bolgarska vlada ne bo več trpela. da se še nadalje zavlačuje podpis mirovnega protokola. Evropa je baje sklenila, da se mir oktroira. Govori se tuđi, da 5e dobila bolgarska vlada iz Carigrada poročilo, da je Turčija pripravljena, skleniti z Bolgarsko poseben mir. Trozveza je baje temu že privolila ter obljubila svojo podporo, vendar pa naj Bolgarska prej dovoli zavez-nikom še kratek rok. da podnišejo mirovni sklep. Bolgarska vlada bo čakala dva do tri dni, nakar bo sklenila direktno s Turčijo mir. Reuterjev biro poroča o izvr-5tnem napredovanju mirovnih poga-ianj in o številnih konferencah. ki so se vršile med delegati balkanskih dr-žav in med turškimi delegati. Posebno važno je. da so velesile pripustile predloge, ki se nanašajo specijalno na srbska vprašanja, o čemer je bila srbska vlada že obveščena. V prihod-njih dneh se vrši oficijalni sesta-nek delegatov vseh balkanskih dr-žav. Albanija. Albanska korespondenca potrju-je vest. da se rodovi Malisorov, Ho-ti in Gruda, ki bi moralu glasom sklepa londonske poslaniške reunije. pripadati Crni gori. nečejo podvreči Crnogorcem. Korea bej Flora, ki je bil po berolinskem kongresu turski vladni komisar komisije za regulacijo mej in ki oba rodova dobro pozna, je izjavil. da bi bilo naiboljše. jih naseliti na albanskih državnih dome-nah pri Draču. Nova Albanija potre-buje ljudi in škoda bi bilo za 800 rod-bin Hoti in Gruda. Tuđi vprašanje ostalih Malisorov je važno ekonomično (?) vprašanje. — Tako si lovi od Nemcev protežirana in kreirana Albanija na škodo sosedov prebival-stvo. Kakšen kaos bo iz tega nastal, bo pokazala prihodnjost. Skader« Novo uvedena občinska mestna tiprava je že prevzela posamezne naloge mestne uprave. Brzojavna služba se upravlja pod nadzorstvom 5 Častnikov, zastopnikov velesil. Sa-nitetna komisija obstoja iz dveh la-ških. enega avstrijskega in dveh albanskih zdravnikov. Sanitetna komisija je ukrenila že več stvari, da se izboliša higijenično stanje v mestu. >Vossische Zeitung« izve iz Petro-grada baje zanesljivo, da je ruska vlada v principu sprejela projekt za organizacijo uprave Albanije. Predlagala je ruska vlada samo nekaj malenkostnih izprememb, ki se brez zadržka lahko izvrše. Vlada Albani-jfe (?) naj se izvoli po nazoru ruske Vlade soglasno od vseh velesil. — Italijanska vlada je poslala v Albani-jo pomožno ekspedicijo laškega Rde-čega križa, ki obstoja iz 4 laških zdravnikov in 16 bolniških strežajev. Ekspedicija je dobro založena z raznim sanitetnim materijalom. Izkrca-la se je ekspedicija v Valoni, odko-der odpotuje v Fieri, kjer sprejme v oskrbo bolne in ranjene vojake Dja-vid pašinih čet. Pismo iz Eolgarske. V Sofiji, dne 20. maja. Bolgarska prestolnica dobiva polagoma vsakdanje lice. Nervoz-nost, ki jo je bilo preje med prebival-svom opažati, ko so še trajale vojne operacije, je izginila. Ce bi ne bilo v Sofiji turskih ujetnikov, bi pač nihče več ne čutil, da se Bolgarska še ve-dno nahaia v vokiein staniu. O vojni danes nihče več ne govori, pač pa je vsa pozornost osre-dotočena na vprašanje o razdelitvi okupiranega ozemlja. Razume se samo ob sebi, da je pretežna večina prebivalstva za to, da se vsa Makedonija priklopi Bolgarski, dočim je krog tistih. ki zago-varjajo načelo, da naj vsaka izmed zavezniških držav obdrži ozemlje, ki ga je z orožjem osvojila, zelo nezna-ten, dasi se sicer splošno priznava potreba, da se ohrani Balkanska zveza. Sicer pa, kdor temeljito pozna razmere v Sofiji in v Bolgarski sploh, ve, da bi se zaradi posesti Bi-tolja in Velesa le malokdo razburjal, ako bi tega razburjenja umetno ne netili makedonski emigrantje, ki jih je v Sofiji izredno mnogo. Posamniki izmed teh emigrantov so igrali in še igrajo veliko vlogo v bolgarski javnosti: bili so ministri, so voditelji političnih strank. Omenjamo tu na pri-mer bivšega ministra Genadijeva, kt je rodom Makedonec. Da agitacija, propaganda takih mož nekaj izda, je jasno. Makedonski emigrantje, ki živo agitirajo za to, da se niti ped makedonske zemlje ne me prepustiti Srbom, tvorijo v Sofiji in po deželi takozvana makedonska bratstva, v ka-terih se zbirajo Makedonci in vsi tišti, ki simpatizirajo z makedonsko stvarjo. Te dni so se sešli delegatje makedonskih bratstev ter izdelali spomenico, v kateri so zbrani zemljepi-sni in etnografski dokazi za to, da je Makedonija čisto bolgarska zemlja in da vsled tega narodno pravo zahteva, da se Bitolj, Ohrida, Veles in druga makedonska mesta združijo z materjo Bolgarsko. Ta spomenica je namenjena za inozemstvo. Ce je pametno, take spomenice sestavljati za — inozemstvo, je dvomljivo. Kakor se namreč poroča, so zgledu makedonskih bratstev sledile tuđi razne grške narodne organizacije v Makedoniji in v Trakiji ter sestavile poseben. za inozemstvo na-menjen memorandum, v katerem dokazujete, da so Kavala. Drama, Se-res, Dedeagač, Dimotika itd. čisto grška mesta ter zahteva jo. da mora-jo vsled tega ta mesta pripasti Grški. Iz tega je razvidno, da ie naro-den princip, ako se ga hoče splošno uveljaviti v okupiranih pokrajinah, dvorezen nož, orožje, ki se ga v zapadni Makedoniji da lahko uspešno uporabiti za bolgarske zahteve, do-čim je to orožje v Trakiji in v jugo-zahodni Makedoniji naperieno proti Bolgarom. Kako se bo razdelitev osvojene-ga ozemlja izvršila med zavezniki in kako se bo končal bolgarsko - srbski spor zaradi Makedonije, danes še nihče ne ve. Dal bog, da bi na tej in oni strani odločevali možje, ki se ne bodo dali voditi od strasti, marveč od treznega in modrega preudarka, da je Balkanska zveza vsem balkanskim narodom tako nujno potrebna, da je ni smeti spravljati v nevarnost zaradi prepornega ozemlja v Makedoniji. * m m Mestni občinski svet v Snfiji Je imel te dni sejo. v kateri je dovolil razne velike kredite. Tako je votiral v blagotvnritelj-ne in človekoljubne svrhe 190.000 levov, za ljudske sole wi nižje gimnazije 825.000 levov, za sanitetne naprave, predvsem za borbo proti na-lezliivim boleznim 18.750 levov, za uradnike 1,416.327 levov in za po-možne nastavljence 46.620 levov. " 5 tem je rešil del proračuna, ce-lotni proračun pa bo sprejel sele v petih sejah. Kakor je znano, ima v zmislu mirovne pogodbe, ki se pravkar sklepa v Londonu, pristanišče Midija ob Ćrnem morju pripasti Bolgarski. Midija je sedaj pomorska luka brez posebne vrednosti, toda ne zato, ker je morda pristanišče slabo, marveč zategadel, ker je do skrajnosti zanemarjeno. Midija je bila doslej naravna luka, kakršno je pač bog ustvaril, da bi jo bili spremenili v moderno, vsem potrebam trgovine in prometa ustre-zajoče pristanišče. za to nišo imeli Turki niti volje, niti denarja. Bolgari so seveda takoj uvideli važnost in pomen Midije, zato so pri-čeli že sedaj, predno se je sklenil definitiven mir, z najnujnejšimi pri-staniškimi deli, ki i majo Midijo polagoma izpremeniti v moderno trgov-sko luko. Kakor vse kaže, ima Midija pod Bolgarsko Še sijajno bodočnost in se bo pod bolgarskim žezlom razvila v doglednem času v eno najvažnejših pristanišč ob Ćrnem morju. Danes zjutraj je prispel v Sofi-jo turski major Kemal bej, zet branitelja odrinske trdnjave Sukri paše. Kemal bej je bil častnik v arma-di Esada paše, kl ie branila Skader. Po padcu Skadra je Kemal bej izsto-pil iz turske vojaške služhe ter se napotil v Valono. Tu se je odločil, da obišče svojega tasta Šukrija pašo, ki se nahaja kot ujetnik v Sofiji. Ko je dobil za to dovoljenje od bolgarske vlade, je odpotoval v Sofijo preko Soluna. Na sofijskem kolodvoru sta Ke-mala beja sprejela oba pašina adju-tanta. Kemal bej se je nastanil v hotelu Splendit palas«, kjer stanuje tuđi njegov tast šukri paša, — pri našem slovenskem roiaku Ivanu Kendi. Jtajersho. Ustanoviiev C. M. podružnice v Dolu pri Hra&tniku. V nedcljo, dne 18. maja se je vršilo pri Peklarju v Dolu ustanovno zborovanje C. M. podružnice. Udeležilo se ga je izvanredno veliko število domačinov, osobito narodne dolske mladine, bilo pa je zastopano tuđi glavno vodstvo C. M. D. po potovalnem učitelju A. B e-g u, Zveza narodnih društev na Šta-jerskem po uredniku Lešničar-| u , dalje so poslale po več zastopnic in zastopnikov C. M. podružnice v Hrastniku, Trbovljah in Zidanem mostu. Nadučitelj A. Gnus je v le-pem svojem pozdravnem govoru mogel konstatirati, da je nabral pri-pravijalni odbor za ustanovitev C. M. podružnice v Dolu doslej 92 rednih in 16 podpornih članov; dva pokrovitelja sta že od preje v Dolu, dva pa Še pristopita. Ante Beg je peljudno razložil namen in delovanje C. M. D„ priporočal blago, ki se prodaja v njen prid in izrekel prisrčne Častitke ddavnim Dolancem na toliko obetajoči podružnici. Govorila sta še načelnik zidanmoske C. M. podružnice in urednik Lešničar. Na to se je izvolil odbor z nadučite-ljem Gnusom kot predsednikom. Zborovanje so poveličevale pevske in glasbene točke, ki so jih izvajali lomači dolanski pevci in dolanski ter hrastniški glasbeniki. Iz Celja. (Zaupni shod Narodne stranke v Maribo-r u.) Po »Slovencu« in »Straži« sku-šajo kerikalci s pustim psovanjem in smešeojem posameznih govorni-kov ter debaterjev pomen te prire-ditve zmanjšati in uničitL Popolnoma v smislu klerikalnega »pozitivnega« dela za narod in njegovo povzdigo! Pa s takimi sredstvi se opravi čim dalje manj, ljubi klerikalni prijatelji! Dva zanimiva koncerta v Celju. Dne 1. junija t. 1. ima »glasbena šo-la« koncert, pri katerem se bodo iz-kazali učenci na klavirjih in godalih. Vse priprave vodi novi g. glasbeni učitelj Engerer z veliko marlji-vostjo. Koncert je namenjen v prvi vrsti staršem gojencev in je iz peda-^ogiškega stališča zanimiv. Petja pa ta dan nt bo. ker ga »glasbena šola« sploh ne goji. Zato pa priđe dne 8. luniia. ko priredi Celjsko pevsko društvo velik koncert, slovenska pesem do polne veljave. Petje vodi po se-demletnem presledku g. dr. Anton S c h w a b; nastopi 60 pevcev in 20 mož velikega orkestra. Peli bodo pevske skladbe, ki so na Slovenskem sedaj naiboli priljubljene in katere je zlasti »Glasbena Matica« v Ljubljani nrouvajala z največjim uspehom. Torej 1. junija klavirski, 8. pa pevski koncert — da se nihče ne zmoti — najbolje stori, kdor obišče oba koncerta. —ak. Iz Laškega — Trboveličanom! IVbovcIjčanom Čestitamo k izvrstni pridobitvi na novem župniku Casl.i iz St. Lenarta. Tega možakarja je spravila v Trbovlje na župnijski stolce sama njegova nestrpna protilibe-ralna politika in nas ordinarijat je trdno prepričan, da bode novi župnik namah spreobrnil vse liberalce ;n sociialne demokrate v Trbovljah, da bodo \erno zlezli pod crno kuto v društveni »Čukovski dom^.Trbovelj-čani na] ga le dobro sprejmejo, toda v nasprotnem smislu, ker kakor smo čuli, je ta človek v Trbovljah na ne-kem snodu prav po hribovsko udri-»ial Čez trboveljske naprednjake, katere je imenoval hinavce in najne-varr.ejše nasprotnike cerkve, ako-ravno nekateri vedno v cerkev ho-dijo. Ćuano se nam zdi, ker poznamo Trb'iveljce, da ga že takrat nišo nagnali z mokrimi cunjami, pa men-da nišo te lepe pridige tišti dan z,ve-deli. Trucveljčanom se je ta zabavljač sedaj vsilil za župnika, ker smo prepričani, da se ga razun par piška-vih, zarjavelih tretjerednic in obeh mlajših kapianov ter nekaj njihovih podreonikov nihče ne veseli. Kakor mi Trbovlje in trbovske prebivalce poznamo, lahko rečemo, da bi oba škofa pri imenovanju že lahko ve-dela, kakšen človek spada na mesto župnika v Trbovlje, sosebno mariborski skot, katerega so Trboveljci ve4no tako fino sprejeraali — sedaj pa jim posije v zahvalo za njihovo galantnost takega hribovskega raz-grajača, ki že popreje zabavlja čez Trbovlje, predno se je še tamkaj usilil. No, pa upamo in zaupamo Tr-boveljčanom, da ga bodo naučili že pra-ve izobrazbe, ki se ne začenja s kolom in neha z nožem. Posebno pa priporočamo novega župnika časti-temu uciteljstvu trboveljskemu, katerega je. če se ne motimo okolu 40 moči po številu. Vprašajte zlasti prejšnjega g. nadučitelja Knafliča, kakšen tiček je vaš novi župnik in imeli ga boste do grla dovolj — Ba-sia! — Prijatelj Trbovelj-čanov. Iz Brežic. Hlapčevska kri se še pretake* po naših žilah, nad čemur se ne more človek dovolj načuditi. Nemci so se vrgli z vso silo na Spod-nje Štajersko in stavijo ponemčeval-nice, da se zakopljejo v naših tleh. Ves niih trud pa ne bi imel nikakega uspeha, da podpiramo narodne trgovine. Naš? okoliška županstva še vedno nimajo toliko korajže, da bi malo odlcc'neje nastopila proti teptal-cem r.jih^vih pravic. Župan ponizno sprejme od politične ali druge oblasti samontniške dopise in jih potem nosi drusnrn, da mu jih razjasnijo. Za-kaj ne zabtevate razumljivega dopisa? Župan je vendar prva oseba v občini, zato pa naj odločno zahteva slovenskih dopisov, da mu ne bo ;rebu vcc-ljavati drugih oseb v urad-no tajn«yst. Saj je dolžnost uradnikov, da dopisujejo županstvom v slovenskem juž-iku. Zganimo in osvobodimo se. »Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti« pravi pesnik Kose-ski. !z Žalca. (Nemškonacijo-nalna politika na naši po-Š t i.) G. S. je poslal nujno brzojavko sonu.miVom v Konjice. A dobil je na 'lema'o svoje začudenje od žal-ske^a poštiiega urada obvestilo v nemškejii jeziku, da adresat S. brzojavke v Konjicah na Morav-skem ni znan! Ker si ne moremo misliti, da bi ne vedeli na žalski posti za Konjice na Štajerskem, ki so Žalcu skoro pred nosom, moramo smatrati tako postopanje za nagajivost napram cbčinstvu in graje ter kazni vredno preurznost nemškonacijoridl-nega uradnika ali uradnice, ki hoče s tem doseći da imenujmo Slovenci brzojavne Dostaje na Slovenskem ie v nemskem jeziku! Kaj pa poreče graško peštno in brzojavno ravnateljstvo k takemu postopanju pošt-nega urada v Žalcu? Iz Rogatca nam poročajo: V slovenskih in ćelo v nemških listih se je že Krovno jako oštro bičalo raz-inere v raznih tukajšnjih korporaci-jah. Sedaj zopet krožijo po ok«aju vesri. da ni vse v redu s tajnikom pri Gkrahem zastopu; mož je stve-da zagrizen nemškutar in to bo men-da povod, da mu vodilne osebe v okrajnem zastopu prizanasajo. Vprašanje je seveda. kdo bo pokrii pri-manjkljaje. ki nastanejo iz kakih iz-posojil in drugih manipulacij. ki moč-no diše po poneverbah? Pozivamo zastopnike kmečkih občin, da zahte-vajo od načelstva energično pojasnila. Iz Žetal pri Rogatcu. Pri volitvi starešinstva v občini Cermožiše so klerikalni kandidatje vkljub strastni agitaciji kaplana Kranjca propadli. Župan in oba svetovalca sta pristaša Narodne stranke. Naše častitke in veliko uspehov pri delu v korist ob-čine! Sanacijsko akcijo za posojilnico v Šoštanju otežkočajo v najlepši slo-gi klerikalci in Nemci. V »Straži« ćelo hvalijo — protestantskoga šostanj-skega odvetnika dr. Petritscheka, da se udeležuje tega za marsikaterega člana šostanjske posojilnice eventu-elno usodnega hujskanja. Nam očitati zvezo z nemškutarji, sam pa de-lati z najogavnejsimi renegati na škodo ljudstva, to zna res samo kle-rikalec. Res na Škodo ljudstva! Kajti Narodne stranke, ki ni nikoli imela po svojih pristasih šoštanjske posojilnice v rokah in ki ni imela takrat, ko so se zgodili v Šoštanju oni uso-depolni pogreški, o posojilništvu sploh še nobene besede, ne bodo s to hujskarijo zadeli niti Nemci, niti klerikalci! Obojim bi pa svetovali, naj bi prijeli šoštanjske Woschnagge, velenjske Skaze in šmartinske Pir-toške, ki so si svoj čas rezervni fond posojilnice mirno razdelili, naj od-prejo svoje malne in denar vrnejo, pa bo položaj posojilnice takoj ugod-nejši. Dr. Kukovec se trudi s sanacijo te posojilnice, poslanec šostanj-skega okraja dr. Verstovšek pa ne priđe niti blizu, ko gre za gospodarsko dobrobit tuđi njegovih volilcev. Ima sicer dovolj posla s falitno klerikalno posojilnico v Marnbergu, pa v Šoštanju so si ga tuđi izvolili za po-slanca in pričakujejo, da posreduje pri vladi za pomoč. Ako pa noče, je lahko nam naprednjakom vseeno. Mi nismo pri ljudeh, ki nas zato obre-kujejo, da za nje delamo, ničesar zgubili in če sami rinejo v konkurz, pa ga lahko imajo. Ne bo prvič, ne zadnjič, da je prišla kaka zadruga v konkurz vsled političnih hujskarij, in to ne samo na Slovenskem. Iz Maribora. Kakor smo že po-ročali, priredijo mariborske podružnice dne 15. junija veliko Ciril - Me-todovo slavnost, ki se vrši običajno vsako drugo leto v prid slovenskega šolstva v Mariboru. Letos je ta slavnost še večjega pomena, ker obhaja moška podružnica petindvajsetletni-co svojega obstanka. Priprave se vrše še v večjem obsegu, kakor prejšnja leta in vse kaže, da bo slavnost prekosila vse dosedanje take prireditve v Mariboru. Podrobno po-ročilo sledi v kratkem, danes opozar-jamo ie na kegljanje na dobitke, ki :se začne prihodnji teclen. Pozivamr. vse prijatelje tega lepega športa, posebno pa naše slavno samsko omi» je, Ja se pridno udeležuje kegljania in priskoči na ta način našemu bor-nemu obmejnemu šostvu na pomoč. D*"ugi bodo storili na drugi strani svojo dolžnost in tako moramo do-seči moralni in gmotni uspeh, ki bo dc'al vso čast mariborskim Slovencem! G. Franc Kosar v Ptuju. Potr-jujemo vam, da niste pisec članka Iz Ptuja v številki 110. z dne 16. maja, da nimate z nami nobene zveze in vas mi sploh nič ne poznamo. Kcrošho. Zastrupila se je ćela družina v železniških hišah v Beljaku z posu-šenimi gobami. kaiere so domaći otroci lansko leto sami nabrali. Po-klicani zdravnik jih je pravočasno rešil iz smrtne nevarnosti. Sneg je zapadel ne samo globo-ko po Karavankah, marveč je pobe-lil tuđi vse višje hribe in griče v okolici Celovca. S tira je skočil v Bcijaku raz-gledni voz Canadian Pacific družba, ki je bil priklopljen brzovlaku štev. "08. V vozu je bil en sam popotnik. ki je ostal nepoškodovan. Voz se je malo poškodoval, proga pa je popolnoma porušena. Prijet vlomilec. Poračali smo že. da je vlomil v tobakarno Marije Jelijeve v Volšperku tat, ki je odne-sel denar in blago v skupni vredne-sti 400 K. Kot tatu so aretirali sedaj ključavničarskega pomoćnika Josipa Vrhočnika, ki je pobegnil iz Volš-perka. Pri njem so dobili še precej ukradega blaga. Primorsko. Občinske volitve v Trstu — taktika Nemcev. Poročali smo že o sklepu tržaških Nemcev, ki so se pridružili, ne vemo za kakšno ceno, la-ški liberalni stranki. Lahi sicer tri-umfirajo, toda v svojem sovraštvu napram Slovencem so popolnoma slepi in si nastavljajo sami nož na vrat. Slovencem je egalno kam gredo Nemci, igealno ali to povedo oficijelno ali ne, saj Slovencem itak ne bi koristili. Lahi pa ne uvidevajo pro-zorne igre zahrbtnih Nemcev. Ti sami izražajo. da jih je vodilo k temu koraku ne samo sovraštvo in strah pred Slovenci, ki mogočno narašča-jo v Primorju posebno v Trstu, kjer je ognjišče zavednosti primorskih Slovencev. marveč pred vsem interesi nemški. Nemci ne delajo za Ita-lijane, oni delajo izključno zase. Prepričani in uverjeni so, da Lahi pada-jo, da vedno izgubljajo m da Slovenci naraščajo. Moč Slovencev se širi in jači in to je opažati v vseh pano-gah socijalnega in političnega življenja. Nemci dobro vedo, da se je treba Slovencev bolj bati, da so Slovenci že sedaj bolj trd oreh za Nemce kot Lahi. Zato so se pridružili povsem jako previdno z Lahi, češ, da z njimi v zvezi preprečijo slovensko nevarnost in ohranijo na krmilu gnilo la-ško stranko, katere puhlo moč po-znajo in o kateri dobro vedo, da jo bodo lahko imičili in na to zagospo-dovali v našem Trstu. Veliko sreče Lahi z roko v roki z Nemci, toda Slovenci bodo na volišču ne samo dokumentirali vsi do zadnjega, da su tukaj, marveč, da so važen in odlo-čilen faktor in tako trd oreh, da jih ne potisnejo v ozadje tuđi laško-nemška nasilja. Krasen meteor v bajni plavi svitlobi so videli v sredo zvečer malo pred deveto uro v Šentpetru pri Gorici. Brezžjčno brzojavno štaci jo otvorijo meseca julija v Trstu. Tat na parniku. Na parniku Martha Washington so aretirali na-takarja Evgena Klasana, ker je ukra-del svojim tovarišev in več popotni-kom precej velike vsote denarja. Nov letalni stroj je izdelal v Trstu Alfred Kubiček. Letalni stroj je podoben sistemu Nioportovemu in Etrichovemu vendar je zelo izpo-polnjen, posebno kar se tiče stabiii- 115 štev. SLOVENSKI NAROO. Stran 3. tete. Kubiček je delal stroj čez dve leti, manjka mu še motor. Tihotapstvo ali goljufija. Kakor smo svoječasno že poročali je bil obijen pred tržaškim deželnim sodi-scem trgovec z vinom Pontoni na 14 dni ječe, ker je sporazumno z carinskim asistentom Posno, ki je po-begnil. goljufal finančni erar in mest-no občino na ta način, da je označii 3460 titrov vina kot transito blago in dobil povrnjeno carino, med tem ko je to faktično razpečal v mestu. Pontoni se je pritožil na kasacijsko sodi-sče, Češ, da to ni goljufija, marveč navadno tihotapstvo, katerega bi pa on ne bil zakrivil, če bi bili uradniki spoinili svojo dolžnost. Mož se je po-trudil in zvrnil krivdo na svoje pomagače v goljufiji, katerih eden je že umri, drugi pa pobegnil. Hotel se je oprati na rovaš svojih tovarišev. Kasacijsko sodišče pa je ničnostno pri-tožbo zavrnilo in potrdilo sodbo tr-žaškega deželnega sodišča. Klerikalno gibanje v Istri. Če- sar gotovi krogi nišo pričakovali, to se je zgodilo. Klerikalni voditelji so začeli v Istri brezobziren boj proti vsem naprednim elementom, pa tuđi proti vsem onim. ki se ne strinjajo z naziranjem raznih Mahničev in Kar-linov. V Istri sicer ni lista, ki bi jim nasprotoval. Zato pa so se vrgli z vso silo na »Riečki Novi List- ter delajo z vsemi dovoljenimi in nedo-voljenimi sredstvi proti temu listu. Proti temu listu je ustanovila irančt-skanska klika na Trsatu Riečke Novine-, ki prav na klerikalen način Matijo vse, kar ne diši po fratrih na Trsatu. Na drugi strani pa siplje ško-fa Mahniča list »Pučki Prijatelj« c^enj in žveplo na ono istrsko pre-bvalstvo, ki noče biti klerikalnega mišljenja. Vendar pa izvestni krogi tega nikakor nočejo videti, le med niiajšo strujo se je začelo odločno protiklerikalno gibanje, ki pa vsled gotove opozicije od strani starejših ne more priti do veijave. Zalostno je to, toda resnično. In brezdvomno bo v doglednem času prišel čas. ko bo gotovim političnim voditeljem v Istri žal. da so v nepravem času ta-Vo energično zastopali miroljubno Mališče. češ mi nismo na Kranjskem, . ri nas je kaj takega, kakor na Kranjskem, nemogoče. Gotovo je najlepše in najbolj zdravo za narodno korist, postopati edino proti s*L'pnemu narodnernu sovražniku. Toda ti čaši so minoli. Narodni so-vražmk nam ni več tako nevaren, pač pa nam je bolj nevaren oni med-narodni sovražnik. ki ga reprezentira klerikalizem. Mi v Istri pa polju-pujemo roko, ki nam jo nudi klerika- izem. Posebno pa to delajo gotovi činitelji, češ. da delajo to zaradi Iju-rega miru. Ne pravimo, da ni lepo v miru živeti, kjer je to mogoče. Vsak dober in pošten narodnjak si bo želei /e zaradi stvari same, da vlada v stranki mir in sloga. Gotovo bi pa moral tuđi v.sak dober in pošten na-" »dnjak strogo obsojati in naravnost zaničevati vsakega člana narodne stranke, ki bi povzročal nemir ter ~apadal tega ali onega zaradi njego-\ ega privatnega mišljenja, ki z na-**odnostjo nima prav nič skupnega, ■n ki bi izrablial vero v politične in za. gospodovalne svrhe. Našli se bo-(*.r> zopet Ijudje ter rekli: mi nismo na kranjskem! Res ie. mi nismo na Kranjskem — toda kranjski klerikali-7em se je preselil k nam. Povsod že hinimo klerikalni terorizem. povsod re vidimo, kako vihte gotovi krogi rrav po kranjskem klerikalnem načinu svoje ostudno orožie proti vsem onim, ki se ne morejo strinjati z ide-Jami, prinešenimi od klerikalnih emi-sarjev in provokaterjev s Kranjske-ga. Kdor torej v Istri le še nekoliko narodno čuti. naj z vsemi silami dela na to, da se ta naskok klerikalizma, ki je še vsak narod vpropastil, energično odbije in da se dela tuđi vna-nrej. kakor se je delalo v prejsnjih 3$ih. namreč: edino v strogo narod-neni duhu. Le na ta način moremo nričakovati še nadaljnih uspehov. A. V. Otvoritev prve hrvaške umetnite razstave v Pazinu. Iz Pazina nam poročajo: Ta prva hrvaška umetniška razstava je bil prvi po- rvus hrvaške kulturne proslave v Pazinu. Razumljivo je torej, da se je nas spričo tega dejstva polaščala ne-kaka bojazen. Dan otvoritve razsta- e pa nam je prinesel tako Iepo iznenađenje, da nas mora ta uspeh bodri-*i za nadaljne delo. »Odbor za pro-^veto*- in ona velika množina ljudstva, iz mesta in okolice, ki je priŠio na to svečanost, je bila presenećena vsleci tega nepričakovanega uspeha. Vsem se je na obrazu bralo ono no- ranje zadovoljstvo, ki je mora vsak istrski Hrvat in #Slovenec čutiti, ko vidi, da se morejo dandanes s takim uspehom prirejati take kulturne proslave v bivšem gnezdu naših najhuj-* h narodnih nasprotnikov, naših tfrobokopov. Tempora mutantur ... tuđi naš hrvaiki Pazin, to naše hr- vaško srce hrvaške Istre, kaže se vedno bolj v svoji lepoti, v svoji pravi luči. Za naše istrske Hrvate so se častno zavzeli in bratsko delovali tuđi naši bratje Slovenci, pred vsemi profesor hrvaškega gimnazija Šaša Šantel, ki je bil duša ćele razstave. Na dan otvoritve ob desetih dopoldne je bil prostrani vrt »Narod-negćt doma< natlačeno poln ljudstva Izmed zastopnikov oblasti in odličnih oseb smo opazili: nam. svemil a, okr. glavarja Šorlija, okr. sodnika viteza pl. Schrotta, mestnega načelnika dr. Kureliča, odvetnika dr. \X Trinajstića, viteza pl. Lundi, ravnatelja hrv. gimnazija Sol. svetnika J. Kosa, mnogo profesorjev, učiteljev, uradnikov itd., prav posebno pa so se odlikovali naše vrle narodne dame, ko je odigrala nrvaška godba l ozdravili komad, je imel piedsed-nik Odbora za prosveto^, prof. Novljan slavnostni otvoritveni govor, v katerem je slikal zgodovin-ski pomen dvorane »Narodnega doma' v Pazinu. Končno so so v tej dvorani ststali tuđi umctriiki. Go-vorrttK se je končno zahvalil vsem činiteljem, ki so pripomogli, da ima razstava tako krasen uspeh. Nuto je proglasi! prvo razstavo. ki so jo priredili Hrvati in Slovenci v Pazinu, za otvorjeno. Na to je godba zaigrala: Liepa naša domovina... Ljudstvo je nato začelo polniti dvorano, da je imel ćeli odbor polne roke dela, da je Izdaial vstopnice. Razstava je vedno dobro obiskana. O razstavi sami borno še porocali. Orožnik rešitel). V Gradežu je padla v morje 5 ktna deklica Katarina Tosi. Slučajno sta prišla mimo dva orožnika in eden izmed obeh Franc Hammerschmid je odložil puško in skočil v polni opravi v vodo. S pomočio tovariša Miillerja se mu je posrečilo, da je rešil deklico iz vode. Eksplozija na motornem čotau. Na motornem čolnu pomorskega ka-pitanata >Silvia<- je eksplodirat ben-cin. Šoferja je vrglo iz čolna v veli-kem loku v morje, dva mornarja pa ob stene čolna. Tem dvema, ki sta dobila samo lahke poškodbe se je posrečilo. da sta ugasila ogenj in spravila šoterja Karla Jamšeka v čoln. Jamšek je lahko poškodovan. Coln je popolnoma neraben. Potapljač v smrtni nevarnosti. V ladjedelnici Danubius grade že delj časa ogromen temelj v morju, da postavijo gori veliko električno dvigalo. Pri tem delu je zaposlenih tuđi več potapljačev. Ko se je v sre-do spustil v morje potapljač Čujani se je nenadoma nad njim skalila voda in na površje je priplavalo več trainov. Brž se je potopil za njim drugi potapljač Simonič, ki je kon-statiral, da se je podrl v vodi oder in podsul Čujanija. Čez tri ure se je posrečilo, da so odkopali potapljača, ki k sreči ni bil ranjen, ker je ostala čelada ćela in se tuđi cev za dovaja-nje zraka ni poškodovala. Pač pa so ga našli brez zavesti. Ponesrečena špekulacija. Paro-brodna družba -Inditicienter« na Reki, ki je plaćala za lansko leto 30T' dividendo je hotela zvišati akcijski kapital na I milijon kron. Toda nobeden akcijonarjev se ni hotel pridružiti in akcija je ostala popolnoma brezuspešna. Potres. Iz Reke poročajo. da so čutili tam v sredo zvečer okoli 5. ure precej močan potres. Potres so čutili po vsi Istri., v Šentpetru na Krasu, v Opatiji in drugod. Janez Rode. (Vevče 1869.) V noći od 23. na 24. majnika 1869. sem se vrnil iz gorenjskih Ra-teč v svoje stanovanje v hiši »Me-djatovke« na Dunajski cesti. 2e pred 7. uro me mati zbudi. Ko pregledam, vidim poleg postelje sosedo gospodično L. V roki je držala svež venec, kladvo in žrebelj. >Kaj pomeni vse to« — vpra-šam? Solznih oči pove gospica, da leži Dri Sv. Krištofu kmetiški fant, Janez R o d e iz Vevč\ katerega je orožnik baje skozi hrbet prebodel! — »ViJela sem mladeniča ležati na goli dili in slišala ljudi trditi, da so fanta po nedolžnem usmrtili: — smili se mi. naiedila sem ta-le venec — rada bi £a mu poklonila — zato vas vpra-šam. če ga mu smem obesiti nad glavo?- »Lepo je to od vas, le storite, kar vam veleva čustvo,« rečem in odšla je in mati z njo. Prišli sta nazaj in pripovedova-le o pretresljivih prizorih žalovanja faranov iz Marije Polja, ki nepretr-gano prihajajo. Tuđi jaz sem hotel videti žrtev J. Rodeta ter želei izve-deti podrobnosti o grozni katastrofi. Pred vratmi mrtvašnice je stalo na cesti precej kmetiških ljudi, več pa jih je bilo onkraj vrat na prostoru med cerkvico, mežnarijo in delno mrtvašnico. Preril sem se do mrliča, videl nad bledo, čedno glavo svezi venec — dar zavedne Slovenke gdč. L. Za menoj se je prerivala ženska srednje starosti. Beseda je padla: »Njegova teta.« Šum je utihnil. Z bolestipolnim vsklikom je padia žena na mrtveca, ga prijela za roki, mu poljubljala lica, oči, mu gladila iase in klicala: »Poglej me vendar — ljubi moj Janez — jaz sem — teta tvoja — prebudi se! ... Si li res mrtev? So te res prebodli? Pa tebe, ki si bil tako dober, priden in pošten . . .« Nekdo reče: »To je resnica; prvo leto je postal korporal.« Drugi se oglasi: »S prižnice so ga gospod stavili drugim za izgled.; Tretji pristavi: »Zagrebli ga bo-do kot mrhovino v neblagoslovijeno zemljo, kje v kot samomorilcev in zločin cev.« Zopet eden meni: »Noben zvon mu ne bo zapel v slovo.« Žalost je prikipela do vrhunca. Mnogi so pokleknili in glasno molili, drugi so si brisali solze, jaz pa sem ginjen izjavit: »Če vam bo zvonenje v malo tolažbo, bodite potolaženi — v Ljubljani mu bo zvonilo — to vam obljubim — to preskrbim jaz takoj« in odšel sem na delo. Prvo karto z naročilom zvone-nja vz vsemi- za Janez Rodeta na moj račun, oddal sem pri frančiška-nih. Frater se vrne s poročilom, da se bo zgodilo po moji želji. Šel sem v stolno cerkev in k Sv. Petru ter povsodi naglo in povoljno opravil. Težje je pa šio pri Sv. Jakobu. Župnik Gotzel je zvonenje odpovedal. Dvakrat se je vrnil cerkovnik z odio-kom: Ne! Ko pa sem zahteval na pismeno naročilo pismeni odgovor, se je vrnil cerkovnik v tretje z bese-dami: »Gospod so rekli, da sitneža cdpravimo — pa zvoni.<: Hitel sem potem v Trnovo; dobil g. župnika pred farovžem v pogovoru z -mež-narjem«. Ko povem, kaj želim, bije 12. ura in župnik Korun veli: »Janez — p<»tegni — z vsemi.« Hkratu so zapeli vsi zvonovi raz lin farnih ljubljanskih stolpov. Ljudje so vpraševali, komu to velja in po zakristijah so izvedeli, da J. Rodetu, onemu, ki so ga mrtvega pripeljali ponoči iz Vevč. To je izve-dela kmalu tuđi policija ki je — se-veda zvonenje takoj ustavila in za tretji »cug<* okrajšala. Teden pozneje sem bil vabljen na Zabjek. Tam sem izvedel, da se bom moral zagovarjati glede zvone-nja. s katerim sem odobraval baje zločinsko dejanje! Po tretjem izpra-ševanju je preiskovalni sodnik, tajnik Pessjak, daljšo preiskavo usta-vil z ozirom na mojo izjavo, da sem zvonenje preskrbel zgolj iz sočutja in v tolažbo žalujočih sorodnikov, prijateljev in sosedov ubogega Janez Rodeta. Dnevne vesti. -f »Siidslavische Rundschau«. Urednik g. dr. Albert Kramer na Dunaju je začel izdajati korespon-denco, ki ima namen, informirati politične in uradne kroge pa tuđi vso širšo javnost o najnovešjh dogodkih na slovanskem jugu in o južnoslo-vanskih razmerah sploh. Naslov tej korespondenci je »Siidslavische Rundschau«. V časih, ko vidimo, kako nemški časopisi in nemške kores-pondence sistematično razširjajo tendencijozna poročila o jugoslovan-skih stvareh in se zdi, kakor bi bil narejen proti Jugoslovanom nekak komplot, je taka korespondenca, ka-kršno je začel izdajati dr. Kramer prava potreba in zato jo toplo pripo-ročamo. Prva številka prinaša poleg drugih zanimivih vesti tuđi jako času primeren članek »Balkanski do-godki in Slovenci«, ki ga je spisal drž. poslanec dr. Ravnihar. -i- Zanimiv pojav. Znano je, da izhaja v Sarajevu »Hrvatski Dnevnik«, ki ga izdaja katoliški nadškof dr. Stadler, urejuje pa Slovenec Karei Cankar. Ta ^Hrvatski Dnevnik« je menda na slovanskem jugu edini Hsi, ki je vzpričo velikih balkanskih dogodkov zastopal dosledno Srbom sovražno stališče ter pisal v prilog Turkom in Arnavtom. Za to se ga je tuđi prijelo ime »Arnavtski Dnevnik«. Toda zdi se. da so se tuđi temu listu jele odpirati oči. da je jel uvidevati, da je tista hrvaška narodna politika zgiešena in hrvaškemu narodu pogubna, ki išče hrvaške koristi na po-z »rišcu srbskih narodnih teženj. In zasluga, da se je jel pripravljati ta preokret, pripada tištim mogotcem, ki so z izjemnim stanjem v Bosni in Hercegovini mislili poglobiti razdor in prepad med srbskim in hrvaškim življem v anektiranih pokrajinah. Znano je, da so bile zaeno s progla-sitvijo izjemnega stanja v Bosni raz-puSčene vse srbske narodne, pro-svetne in gospodarske organizacije, dočhn ni bilo razpuščeno niti eno hrvaško ali muslimansko društvo. Vlada je hotela s to pristransko odredbo seveda samo laskati Hrvatom in muslimanom in jih Čim najtesneje prikleniti naše. Toda svojega name-na ta dosegla, ker so zlasti Hrvati spregledali njeno igro in njene konč-ne cilje. Da je temu tako, nam izpri-čuje »Hrvatski Dnevnik«, ki piše: »Naša dolžnost in pravica je, da se zavarujemo proti tendencijoznemu načinu, s katerim se je z izjemnimi naredbami omejila društvena svobo-da. Ne moremo odobravati postopa-nja proti srbskim političnim, prosvet-nim in gospodarskim društvom. Vlada je razpustila vsa društva v deže-li, ki nosijo srbsko ime. Razpustila je v eelem 122 srbskih društev in orga-r.izacij, a ustavila delovanje 179 srbskih društev. Ni pa razpustila ali ustavila delovanja niti enega hrvaškega društva, niti ene anacijonalne muslimanske organizacije. To ne-ennko postopanje pada v oči in ten-denca takega postopanja je tako očita, da bi bilo vsako tolmačenje od-več. Mi tuđi vemo, da bodo Hrvati saldirali račun za te protisrbske odredbe. Imamo že dovolj žalostnih iz-kušenj v tem pogledu. Razpuščenje srbskih društev in ustavljenje delovanja njihovih organizacij v teh dneh je bil akt skrajne politične nemodro-sti. To se bo težko tnaščevalo nad deželno upravo. No, to je njena stvar. Toda posledice tega postopanja borno v prvi vrsti občutili mi Hrvati, a to je naša stvar, zato tuđi ne moremo mirno preiti preko tega nezdravega in netaktičnega pojava.« — Če bo imelo izjemno stanje, ki je 12 dni ti-ščalo ob tla vse javno življenje v Bosn' in Hercegovini, to posledico, da bodo bosanski hrvaški klerikalci revidirah svojo brezumno politiko nasproti Srbom, bo to uspeh, ki ga merodajna gospoda v Bosni gotovo ni pričakovala. + 60.000 kron se je potrošilo iz deželne blagajne, kakor je konstatirala Kamila Theimer, za preuredbo glavarskega stanovanja in za napravo novega pohistva v deželnem dvorcu takrat, ko je nastopil mesto deželnega glavarja dr. Ivan Šuster-šič. Lepa vsota je to in s tem denar-jem bi se dala zgraditi marsikatera potrebna cesta, za zgradbo katere prosi prebivalstvo že desetletja. Toda za napravo take ceste dežela nima denarja. pač pa ima dežela takoj na razpolago 60 tisoč kron za to, da se stanovanje deželnega glavarja uredi po knežje, kakor to želi »deželna mati« gospa Bogomila SusteršiČeva. Kaj 60.000 kron, to je za dr. Šuster-šiča bagatela, zlasti ker ne gre iz njegovega žepa. Če bi dr. šustersič za preuredbo stanovanja in za novo opravo in pohištvo moral iz svojega žepa šteti 60.000 K, potem bi si pač premislil, samo za ureditev stanovanja potrošiti tako ogromno svoto, a tako si misli: Kaj meni mar, koliko stvar stane, saj ne plaćam jaz, mar-več kranjski davkoplačevalec, neuroni kranjski kmet! Tako si misli gospod deželni glavar dr. Ivan Šu-stersič ter se vozi dan za dnevom in tuđi včeraj v deželnem avtomobilu na deželne stroške s svojo rodbino na sprehod. Kmet pa gara in plačuje tisočake za glavarjevo stanovanje in za glavarjeve sprehode. -f- Deželni šolski svet za Kranjsko. Za člane dež. šolskega sveta za Kranjsko so imenovani sledeči go-spodje: prof. dr. Josip Lesar, prof. Anton Kržič, učitelj na II. slov. mest-ni deški soli Adolf Sadar, ravnatelj drž. viš. realke v Ljubljani dr. Rudolf Junowitz, za namestnike prof. dr. Iv. Svetina, prof. na I. drž. gimn. v Ljubljani dr. Alfonz Levičnik. učitelj na nemški mestni deški soli Franc Schiffrer, prof. na drž. nemški gimnaziji v Ljubljani Adrian Achitsch, vsi za funkcijsko dobo 6 let. Dalje so imenovani za namestnike stalnih članov deželnega šolskega sveta za funkcijsko dobo zastopajočega Člana: Za referenta za administrativne in ekonomične šolske zadeve dvornega svetnika dr. Ot Kaltenegerja okr. komisar dr. Franc Vončina, za dež. šolskega nadzornika dvor. svetnika Franca Hubada vladni svetnik in gimn. ravnatelj v pokoju dr. Franc Detela, za deželnega šolskega nadzornika dvornega svetnika Franca Levca ravnatelj učiteljisča v Ljubljani Anton Černivec in za deželnega šolskega nadzornika Albina Belarja šolski svetnik in gimn. prof. v p. dr. Henrik Gartenauer. -f Znat* se mora. C. kr. deželni Šolski svet kranjski je izdal ravno-kar takozvani normale, nekak odlok, vsled katerega lahko veroučitelji združijo ponavljalno solo z vsakda-njo. To se pravi po domače: ako se dotičnemu katehetu ne bo ljubilo učiti v ponavljalni soli vsak teden po eno uro veronauka, bo lahko ponav-IJalce nagnal k veronauku v vsakda-nje sole, no in s tem si pridobi dotični katehet eno uro za posvetno delo, za agitacijo, za konsume in za poso- jilnice itd. Odlok se ozira na § 2. postave z dne 20. junija 1872, oziroma normala z dne 3. avgusta 1911, štev. •S064.— Pa pravi jo, da vera peša! — + Frančiškani na Viču so županu g. Oblaku pismeno prepove-dali svetiti pri procesiji in sicer zato, ker je — predsednik Ciril - Metodo-ve podružnice. V pismu na g. župana napada viški župnik pater Čampa vodstvo in družbo. Ta dogodek je skandal prve vrste in bi ta pater Čampa zaslužil, da ga pošljejo za par dni na sodnijski ričet. -r Društven shod priredi »Napredno politično gospodarsko in izobraževalno društvo za Moste« v nedeljo, 25. t. m. ob 4. popoldne v Smartnem pri Kovaču. Somišljeniki, pridite na shod! — Ludovik Stricel t. V svoji vili ob Bohinjskem jezeru je včeraj zjutraj nagioma umri občespoštova-ni ljubljanski meščan, dimnikarski mojster g. Ludovik Stricel. Pokojnik, ki je bil rojen leta 1851. v Zalogu pri Ljubljani, si je pridobil velike in nepozabljive zasluge za ljubljansko gasilno društvo. Bil je član ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva od 29. aprila 1875. leta, torej celih 38 let, in njega najstarejši izvršujoči član, vedno marljiv, vedno delaven član, ki je vse svoje moči posvetil gasilstvu. Od leta 1899. je bil pokojnik načelnik društva in je v teh letih dokazal, da je bil pravi mož na pra-vem mestu. V Ljubljani ga skoro ni bilo požara, pri katerem bi ne bil deloval pokojnik. Za njegove zasluge za gasilstvo je bil odlikovan z zlatim zaslužnim križeem, občina ljubljanska pa mu je podelila mesčan-stvo. iMed ljubljanskim prebival-stvom je vrli mož in zvesti pristaš narodno-napredne stranke užival občne simpatije. Bodi mu ohranjen prijazen spomin. — Učiteljske vesti. Pred dunaj-sko izpraševalno komisijo je napra-vil 19. maja t. 1. A 1 b i n M i k 1 a -v i č , učitelj na Vrsnem Krnu, izpit za meščanske sole iz skupine realij. — Obisk hrvaških inžeiierjev y Ljubljani. Hrvatsko društvo inžinira i arhitekta v Zagrebu priredi korporativno izlet v Ljubljano in se bodo vsemu prebivalstvu dobro došli gostje mudili tukaj dne 24. in 25. maja. 7 ozirom na zanimanje na ta obisk hrvaških inženerjev in arhitektov, opozarjamo da je določen za ta dva dni naslednji spored: V soboto, dne 24. maja 1913: Ob 12. uri 47 minut dohod v Ljubljano; korporativni sprejem na južnem kolodvoru; vožnja gostov z izvoščeki v hotel »Union«, kjer bodo stanovali in ob 1. uri obedovali. Ob 2. uri 15 min. sestanek v kavarni »Union«. Ob 2. uri 45 min. ogled: a) opekarne tvrdke F. P. Vi-dic 6c Komp. na Viču; b) črpališča mestnega vodovoda v Klecah; c) regulačnih del v Ljubljanici in gradbe kanaiov zbiralnikov. Ob 6. uri 45 min. predavanje rud. svetnika ing. V. Strgarja »O idrijskem rudniku« v deželnem gledališču. Ob 8. uri 30 min. komers v hotelu »Tivoli«. — V nedeljo, dne 25. maja 1913: Ob 9. uri 30 min. sestanek v kavarni »Union«; ogled mesta (muzej, grad, osuševal-na dela itd.). Ob 1. uri banket v hotelu »Union«, ki ga priredi »Društvo inženirjev v Ljubljani«. Ob 5. uri 30 min. sestanek v kolodvorski restav-raciji. Ob 6. uri 32 min. odhod. Predavanju »O idrijskem rudniku«^ pri-sostvujejo lahko tuđi gostje, vpeljani po društvenih čianih. — Procesije v Ljubljani so se vršile tuđi včeraj po starem običaju. Značilno je, da so klerikalci agitirali s posebnimi vabili za udeležbo pri procesiji v stolni cerkvi. V zadnjih letih je bila namreč udeležba ravno pri tej procesiji tako pičla, tako ma-lenkostna, da je to moralo klerikal-cem res že neprijetno postati. Zlasti je bilo pogrešati vse tište mnogošte-vilne značaje, ki sicer v klerikalnih vrstah igrajo veliko vlogo. No, mnogo tuđi letošnja vabila nišo za-legla. — Aprobirana učna knjiga. Naučno ministrstvo je aprobiralo knjigo »Trgovska korespondenca«, spisala A. K I e i b e 1 in Ivan Vole, založilo društvo »Merkur« v Ljubljani, in do-volilo uporabo na komercijelnih uči-liščih s slovenskim učnim jezikom. Knjiga, ki je bila nujno potrebna in ki se lahko rabi tuđi za samouk, stane vezana samo 3 K 50 vin. — Čudno so začeli postopati po-licaji od državne policije. V torek zvečer je neki pijani detektiv, menda se piše Podreberšek, ki je prišel ob 1. uri zjutraj v neki javni lokal na Starem trgu, aretiral baje radi žaljenja časti gospodarja in ga vlekel na trnovsko stražnico. Taka zloraba uradne oblasti presega že vse meje, — Ustavljeno sodno postopanje Proti g. Francu Hirschmannu, bivšem knjigovodju tvrdke Fr. Sou-van sin, je bilo v tiru sodno postopanje, katero je sedaj posvetovalna zbornica dež. sodišča ustavila. Stran 4. SLOVENSKI NAROD. 115. štev. — Velika nesreća bi se bila včeraj kmalu pripetila pri blagoslovu stolne procesije na Marijinem trgu. Nek poštni voz se je bil namree ravno pred blagoslovom kljnb moćnim policijskim kordonom preri! do Ma-rijinega trga in ker ni mogel zaradi velike gnječe ljudstva dalje, je obtl-čal med množico. Ko so vojaki po blagoslovu oddali salvo, se konj vspne pokonci in bogzna, kaj bi se bilo zgodilo, ako bi £a takoj ne bila pograbila in obdržala vozmk in straž-nik. Red je vzdrževalo okoli 90 straž-nikov. MoStvu sta zapovedovala re-virni nadzornik g. Turner in oficijal Fink. okrajni policijski nadzornik g. Gersinich se je pa oficijelno udeležil procesije. — Nesramna predrznost nemških buršev. — Nemške strelne vaje. — • Ojrrožena izletnika. Dva ljubljanska izletnika gospoda iz trgovskih kro-gov. sta nam novedaia sledeče: Spre-hajola sva se na praznik popoldne po Ljublianskem roliu. V gozdieu blizo vaši Jarše, skozi katerega pelje pot, zasMšiva nenadoma ropot in takoj na to žvižg krogle. In v kratkih presled-kih so priletele mimo na ju tri krogle. Tretja krogla je frcala enemu gospodu tik mimo glave, tako, da je ta misli), da ga je zadela krogla v uho, kar se pa hvala sreCnemu slučaju ni zgodilo. Eden je skočil hitro za neko, precei debelo smreko. drugi se je vr-gel na tla in začela sva klicati ljudi. Prišel je neki fant, ki je vprašal, kaj da je. Ko sva mu povedala svoje mnenje in v kakšni nevarnosti sva bila. se dečko še zmenil ni za to. Re-kel je, mi streSjamo v papirne cilje. Videla sva, da so trije nemški burši, ki so imeli pri sebi dva karabina in en bro\vnin£-revo!ver. na tleh pa gotovo do 300 oštro nabitih patrov in nekaj papirnih ciljev. Ko smo prc-drzne neprevidneže opozorili. kak-šna nesreća se Inhko zgodi vsled njihove neprevidnosti in kako lahko se zgodi, da zadene krogla lahko kake-ga človeka. je omenil eden teh bur-šev: Škoda bi ne bila velika, sicer pa lete krogie po zraku. Ker se s ta-kimi naduteži in predrzneži nisva hotela prepirati, sin va v bližnio vas. da b; naznanila ćelo zadevo orožnikom. Toda nisva jih dobila, pač pa so nama kmetie povedali. da počenjajo nemški burši to že dlje časa in da redno streljajo oštro v tem gozdiču. V interesu izletnikov ljubljanskih in sploh v interesu javne varnosti opo-zarjava policijo in orožmštvo, da napravi umesten konec temu brezobzir-nemu. predrznemu in skrajno nevar-Tiernu početju teh nadutih nemških buršev. Slovenci se vendar ne more-io pustiti kar tako streljati na svojih tleh od privandranih nemških fanta-linov. Nogometna tektna. Včeraj popoldne se je vršila na tivolskem igrisču zanimiva klasifikacijska nogometna tekma med prvim in drugim mo-štvom Ilirije. Prvo moštvo je zma-galo z resultatom 2:1 nad drugim. Natančneje poročiio o tekmi priohei-mo vs'ed pomanjkanja nrostora jutri. Slavnostno odkritre spominske plošče v spodnješišenski soli. Ven-*dar se jim je izpolnilo, kar so zeleli. Mesece in mesece so čakali, da se jim izpolni želja, o kateri so tako dolgo sanjali — in za katero so tako dolgo zbirali kronce. Z eno besedo: nekateri klerikalčki v Spodnji Siški bi bili radi ovekovečeni na ta ali oni način. Gerentstvo pod protektoratom kferikalnega deželnega odbora je tem klerikalčkom pripomoelo do nekake vliave, da so dobili većino v krajnem šol.skem svetu. In šio jim je za to. da ovekovečijo svoja cenjena in spošto-vana iiiena. Včeraj se je to zgodilo. Odkrili so v spodnješisenski soli plo-ščo. na kateri se blešče imena spod-nješišenskih klerikalnih veljakov', ki so imeli za zgraditev te sole toliko zaslug. kakor $iikri pase. Seveda nišo mogli tega siavnostnega dne pre-živeti, ne da bi to pošteno zalili. Mesece je Orehek nabiral za to kosilo, na katero naj bi prišli vsi klerikalni poslanci in drugi klerikalni osreČe-valci. Uradnik Južne železnice Bor-štnar je daroval za to kosilo precej-šnio vsoto, da pokaže svoj sijaj. In včeraj se je no doigem, trudapolnem delu vendarle izvršilo slavnostno od-kritje. Povabili so vse klerikalne korifeje. Najbolj pa se je veselil p. Fe-liks. da obnovi pri dobrem kosilu svoje staro znanje. Zgodila pa se ie nesreća. Najprvo se jim je zahvalil frančiškanski župnik ter odšel do-mov. namesto da bi se udeležil kosila pri Zajcu. Zgodila pa se je tuđi nezgoda p. Feliksu, da mu je kurat Zajc takorekoč »uradno« odpeljal eno, kar je on žele! gledati. In tako se je vršilo kosilo popolnoma v zmislu, ki so si ga želeli Orehek. Lavtižar & comp. Zanimivo pa je, da so se na spominski plošci ovekovečili Ijudje, ki nimajo z zgradbo spodnjeSišenske občine prav nikakršnega stika. Ra-dovedni smo, kakšno zaslugo imajo Orehek, Lavtižar, Pogačnik itd., itd. Upamo pa, da bo prihodnji krajni šolski svet, ki ne bo imenovan po za-stagi kakega klerikalnega koritarja, izbrisal imena onih vsiljencev, ki si hočejo prilaščati nimbus, da se je po njihovi zaslugi zgradila šola v Spod-nji Šiški. 2eli so klerikalci, sejali pa so naprednjaki, med katerimi ima nc-dvomno prvo zaslugo sedanji podžupan M a u r e r. Zanimivo pa je, da je dobil nadučitelj in patentirani »og-njegasec« Lavtižar za zasluge lepo srebrno darilo, ki je bilo ćelo razstav-Ijeno v oknu obrtnega pospeševalne-ga urada, kar dobro vemo, da se rnu svojčas niti sanjalo ni o tem, ko je prišel kot mož-značaj po edinole zaslugi naprednih mož v ŠiŠko. In če so včeraj odkrili ploščo, ki so jo morali plaćati spodnješišenski davko-plačevalci, tedaj so to storili edinole v ta namen, da bi proslavili ime onih Šiškarjev, ki pri zgradbi te sole nisu imeli — nobene zasluge. Iz Šiške. Oni dan imeli smo priliko onazovaii kako postupa državna policija nanram vozmkom. ki obsia-iajo z svojimi konji pri obeostnih go-stilnicah. Redar št. 109 je pasira) državno cesto severno od policijsko stražnice. Prišedši mimo bližnje ro-stilne opazi, da je odvezal neki kmet konja, ki ga je imel privezanoga pri zato napravljeni ok'raji, ter scdel na voz. Redar ustavi voznika, nakar se je razvi! med njima sledeci razgovor: Redar: Pa ste imeli dolgo konja zunaj brez straže. Kmet: Ha, pa scin imel privezanega, kar rnenim da zadostuje. Redar: Ali konj je stal dolgo časa zunaj, kako se pišete? Kmet: Lahko vprasate v gostilni. meni se mudi dtmov. To p:i je bik> že preveć, stražnik se je čutil užaljc-nega in je v svrho legitimiranja z:».-hteval od kmeta, da je moral iskati konju varuha in hočeš, nočeš, iti z njim na policijsko stražnico, kjer se je legitimira!. Ne vemo kakšne posle-dice bode iz te zadeve izvajalo vodstvo, gotovo pa je. da se tako posto-panje policije samo obsoja in da je za gostilne škodljivo, ker po takeni šikaniranju se pač ne bode upal nili-ce ustaviti v Siški, da bi se okrepčal v gostilni. če že privezan konj ne bi smei stati pred gostilno na iirivat-nein svetu. Stražnik v tem slučaju gotovo ni imel ničesar isk-iti pri kmetu, ki se je hotel mirno odneljati, zato naj vodstvo policije take ne-umestne nastope stražnikov prepreci. Prijeti Amerikanci. V Vižmarjih je prijelo orožništvo dva oženjena delavca. ki sta hotela oditi z napač-iiimi iistinami v Ameriko. Dalje so prijeli nekega delavca, doma iz No-tranjske, ker je hotel iti mesto k vojakom v Ameriko. Vse tri so ođuaii deželnemu sedišču. Požar v Srednjih Garaeiiiiah. V nedeijo ponoći je izbruhnil okoli UK ogenj v skednju posestnika Frar.ca Juvana. Ogenj ?e Je razširil tuđi na hišo posestnika A n dre ja Kališa. Oba objekta sta popolnoma zgorela. Kališ je rešil iz goreče hiše komnj nekaj obleke, vse drugo mu je pogoreio. Pogoreio je tuđi sto kron denarja. luvan ima škode f>CK)O kron. Kališ ^>a 2000 kron. Pri obeh je škod pokrita samo delno z zavarovalnip . ()?enj je bi! skoro gotovo podtakf>:en. Birma v Šmartnem r KrasiMs se je vršila preteklo nedc; ;. Prc-vzvišeni g. knezoškof se je pripcljal že v soboto dopoldne ob 9. Sprejem se je vršil iako sijajno. Občinski za-stop. na čelu inu g. župiui Schifrer, Z: njim nekaj govori!. .Jerman mu je odcrovori!, da nima z njim kaj govoriti. Tedaj pa udari Šte-fanovič Jerrnana s palico po glavi tako, da se je Jerman onesvestil in da mu je takoj vzkipela bula čez eno oko. Zadeva se bo doigrala menda pri sodniji. StreljanJe novomeških gim?iazij-cev v Liiibijaiii. Dne 10., 17. in 24. maja imajo tišti novomeski gimnazij-ci, ki se uriio v strcljanju, na \oja-škern strcljišču v Ljubljani streljanje 7. oštro nabasanimi vojaskimi puška-rni. Odpeliejo se vselej pod vodstvom yođiteljev gg. prof. Lovseta in dr. Scrkota. Kud pcie'm. fine ^o. maja je pri-peljal neki posestnik iz St. Jerneja, ki ima doma zelo hudega petelina, svojega dveletnega otroka v bolni-šnico v Novo mesto, ker ga je petelin napadel in ga kljunil v oko, da mu Ie vse zateklo. V soli je zadela srčna kap dtjaka sedniCR'a razreda na državni realki v idriii Emila Vremščaka iz Kamnika. V sredo dopoldne med odmorom od «. na 9. uro mu je bilo naenkrat slabo in zgrudil se je nezavesten v klopi ter takoj izdihnil brez najmanišega gkisu. Poklicalo se je rudniškega zdravnika dr. Štveraka in dr. Pape-ža, ki sta bila nemudoma na licu me* sta. Tako se je poizkusilo z umetnim dihanjem, a polurno prizadevanje je žal ostalo brezuspešno. Zdravnika sta konstatirala srčno kap s trenotno smrtjo. Je to zelo tragičen slučaj, ki je zbudil splosno sožalje, kajti pokojnik je bil vsled svojega blagega značaja jako priljubljen med svojimi so-šolci in tuđi njegovi učitelji so ga kot {•ridnega in nadnrjenega dijaka imeli radi. Poleg vestnega izpolnjevanja svojih šoKkih dolžnosti, se je z veliko vnemo posvečal petju in glasbi, bil je izboren tenorist in dober violinist. Z velikim veseljem se je pri-pravlial za diiaški koncert prihodnji teden, v;\ katerem bi sam izvajai več točk. Najhitise pa je zadela vest o njegovi smrti drugo mater, ki je iz-i;iibi!a sina - edinca ravno ob koncu srednješolskega studija. Bodi vrlemu mladeniču, ki je na tako tragičen način završi! svoje mlado življenje, obranjen lep spomin! Potres. Tz Podgraje pri Ilirski Bistrici se nam poroča: V torek, dne 20. t. m. ob 5. uri 10 min. je bil pri nas močan potres, tako močan, da so podobe z zidu padale in ]e več zidu popokalo. '— Iz Kamenjaka (ob Lujizinski cesti, 17 km od Reke) se nam porota, da so tam 20. t. m. ču-tili ob 5. uri U min. popoldne 4 do 5 sekund trajajoč potres, ki je kulmini-ral dvnkrnt v kratkih iačjili sunkih. Siner ie bila od severovzhoda proti jugovzhodu. Trentinskim rojakoiti! Trentin-ski Slovenci vljudno naznanjajo svojim rojnkom, da se snideio v nedeijo 25. maja t !. popoldne v hotelu »Ro-vereto^. v Roveretu. Na mnogoštevil-no udeležbo se računa! — Priprav-Ijalni odbnr. Kinematograf »Ideal«. Danes specialni večer z jako zanimivim sporedom in sicer: 1. »Vas na otoku Borneo (nar. pos.) 2. *Izdelovanje pip« (industrijski film). 3. »Vodik« (znanstveno). 4. »Izsekavanje gozda v Braziliji« (naravni posnetek). 5. »Otročja molitev« (drama). 6. »Rogač< (znastveno, kolor.). 7. »Ja-nez je nahoden« (humoristično). 8. -Slapovi v Jamtlandu« (potovalni film). 9. »Brlog smrti«, (krasna drama v 2 delih. Kolorirano). 10. »Rojst-ni dan Luke« (komično). — Jutri ponavljanje »Ouo vadiš?« Kdor si še ni osledal tega velikanskega filma, radi prevelikega navala, ki je Viadal pred mescceffl. pri predvajanju, naj ne za-mudi prilike, ki se rnu nudi le 3 dni. Predstave s6 vsak dan od 1 pop. do 11. zvečer, vsaki 2 uri. Vstopnice vsak dan v predprodaji do 10. do 12. dopoldne. Vsak si naj nabavi pravo-časno vstopnico v predprodaji, ker bo pri blagajni gotovo velik naval. Kino Metropol v dež. gledališču. Danes se ponovi včerajšni program, opozarjamo na učinkujočo dramo »Vražja ženska«. V soboto in nedeijo popolnoma nov spored: Krkonoši pozimi (naravno); Srčna drznost (komično); Skoz temo k luči (drama, samo popoldne); Izgubljena sreča (drama, samo popoldne); Izkrcanje franeoske mornarice (naravno); Daleč od sreče (samo zvečer, 1200 m dolg film, drama); Leo na ženito-vanjskem potovanju (komično). Predstave se vrše danes ob pol 7, in pol 9., jutri ob pol 9., v nedeijo ob pol 4., pol 5., pol 6. popoldne in po! 7. in pol 9. zvečer. Prve jagode. Prijatelj našega lista nam je prinesel danes prve že popolnoma dozorele jagode, ki jih je utrgal v mestnem logu. Najdeno žensko truplo. Neki pastir je našel v Golobji dolini v blizini Borovnice pol. okraj ljubljanska okolica žensko truplo, ki je ležalo gotovo že več mesecev na onem mestu. Truplo je popolnoma nepoznano in že na pol presušeno in ognjito. Ženska je bržkotne padla na poti iz Ra-kitne proti Borovnici čez strmo skalo in se ubila. Po laseh se sodi, da je morala biti stara kakih 60 let. Pri njej so našli nahrbtnik v katerem je imela steklenico od pive in v njej Hofmanove kapljice, in 2 kroni 62 vin. denarja. Zločin je skoro izključen. Prijet vtihotapec. V noči od sre-Je na četrtek je posestnika Frana Marenkota v Spodnji Šiški okoli 2. zbudil ropot. nakar je vstal in prižgal naglo luč. Ko se je zasvetilo, je stala pred Marenkotom neka majhna, neznana moska oseba, srednje starosti in z majhnimi brkami. Takoj pograbi za samokres in ga nameri proti nepo-kiicanemu posetniku rekoč: »Kakor se ganeš. pa je po tebi!« Možakar je obstal kakor okamnel, žena Maren-kotova pa je šinila po stražnika, ki je nepoklicanega gosta aretiral. Nesreća na železnici. Ko se je predvčerajšnjem zvečer službeno pe-Ijal s tovornim vlakom zavirač Aloj-zij Škrbine ter že tik pred Ljubljano zaviral, mu je spodrsnilo, vsled česar je padel pod vlak, ki mu je odtrgal levo roko. Prepeljali so ga z reŠilnim vozom v deželno bolnico. Aretaciie. Policija je v torek aretirala zaradi pijanosti znano ma-lomarnico Antonijo KlanČarjevo, ka-tera je imela za mesto že prepove-dan povratek. — Včeraj je pa stražnik na kolodvoru aretiral štiri Hrvate, ki so se brez uradnega dovolje-nja hoteli izseliti v Ameriko. Vlom v baraka Včeraj ponočf je dosedaj še neznan tat viomil v bara-ko Terezije Sadrove na Bleiweisovi cesti poleg Ceste na Rudolfovo že-leznico ter ji ukrade! več steklenic piva. Ubegla prisiljenca. Danes okoli 8. zjutraj sta od dela na Cesti pod Rožnik pobegnila prisiljenca Edvard Scbinagl in Jožef Phiringer. Popi-hala stn jo proti Glincam. Semenj. V sredo je bilo na se-menj pripeljanih 132 konj. 235 volov, 68 krav. 29 telet in 769 maHh praši-čev za rejo. Narodno obramba. Redni občni zbor I. ljubljanske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se bo vršil v četrtek, 29. maja t. 1. ob 6. popoldnč v družbeni pisarni v I. nadstropju Narodnega doma v Ljubljani. K mnogobrojni udeležbi vabi odbor. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda na Jesenicah priredi v nedeijo. 1. junija veliko vrtno veselico na vrtu hotela Pošte. Natančneje bodemo še poročali. Društvena naznanila. Sokolski izlet v Med vode se je vršil ob številni udeiežbi Gorcnjske župe in župe Ljubljana I. Okrog 150 bratov v društvenih krojih se je zbralo preteklo nedeijo v prijaznih vrtnih prostorih g. Kolenca v Gori-čanih. Močan trobentaški zbor župe Ljubljana I. je vabil prijatelje sokol-stva in plasil nasprotnike sokolske misli na sorških poljanah. — Iz pozdravnih besed g. domačinov je jasen težak položaj in trda tla za so kolsko seme v selih bližnje ljubljanske okolice. Vzlic pritisku ]e prišlo obiskat Sokole mnogo domaćega ob-činsrva. — Telovadba je prav dobro uspela. Sestre iz Kranja so izvajale proste vaje, bratje iz obeh žup so pokazali Članske proste vaje, 4 bolj-še vrste so nastopile na orodjih. Telovadba je pokazala navzočemu domaćemu občinstvu resno delo naše organizacije. Stari možje U okolice nišo mogli dosti pohvaliti čile Sokole. Vaje na bradljah in drogu so bite vrhunike, nekatere prvine redko vi* dene. — Vreme ie bila tokrat Soko* lom prijazno, vsega občinstva ie bilo zbranega gotovo do 500. Povratek v romantični mesečnini je bil nad vse krasen. Sokoli, storili stt z izletom mnogo. Dali ste oporo onim Sokolom, skozi katerih vaši ste korakali, prepričali ste mnogo kmetiškega prebivalstva, da Sokoli nišo te vrste Ijudje, kakor jih slikajo v cerkvi in na klerikalnih shodih. izleti krepijo v nas zavest lastne sile in pridobivajo v občinstvu prijatelje Sokolstva. Vranski »Sokol« na Trojanah. V nedeijo, 18. t. m. so bile prijazne, planinske Trojane v zastavah in ze-lenju. Da se vranski »Sokol« nekoliko oddolži br, Konšeku za naklonjenost, katero vživajo od njegove strani narodna društva na Vran-skem, smo prikorakali v njegovo rodoljubno hišo. Pričakoval nas je tam že bratski »Sokol« iz Zagorja, ki se je v lepem Številu odzval našemu vabilu ter napravil pešizlet iz Zagorja čez ČemŠenik, Št. Gotard na Trojane. Hvala mu! Tu se je zbralo mnogo občinstva iz Zagorja, Trbovelj, Vranskega in drugod. ObčudovaH srno ubrano petje zagorskih »Sokolov« in »Sokolić«. Glavna točka izleta pa je bila telovadba vranskega »Sokola«. Nastopile so članice s te-žavnimi ljubljanskim! vajami, katere so prav lepo in skladno izvajale. Tuđi članstvo je vadilo ljubljanske proste vaje. Na orodju je nastopila vrsta vranskega »Sokola«, pomnoženega z br. načelnikom Zagorskega »Sokola«. Tu smo opazovali krasne in te-žavne vaje telovadcev. Naravnost vrhunske vaje pa je izvajai nač. br. Gostič z največjo lahkoto in elegan-co. Telovadilo se je na drogu in na bradli. Mnogobrojno občinstvo, med katerim je bilo mnogo kmečkega ljudstva, je vrle telovadce odlikovalo po vsaki točki z Živahnim ploska-njem. Čestitamo br. Gostiču na lepih uspehih. Le krepko naprej! Zvečer pa so nam gg:. interesenti avtom. zve-ze Celje - Ljubljana Ijubeznivo in velikodušno ponudili avtoomnibus, ki je zdrčal z nami navzdol na Vransko. Kakor čujemo, priredi Sokol v krat-kem tuđi na Vranskem javno telo-vadbo. Na zdar! Kranjskogorska podružnica Slov. plan. društva priredi v nedeijo, 2ž. maja t 1. izlet iz Mojstrane skozi Ra-dovno na Bled. Izpped sodišča. Razveljavljena sodba Ijubljan-skega deželnega sodlšča. Modno trgovino Pavline Recknagelnove na Mestnem trgu v Ljubljani je prevzel svojecasno bivši knjigovodja J. za dogovorjeno ceno 35.000 K. Možu pa je šla kupčija, dasi je priznano priden in dober delavec, jako slabo, posebno občutno pa ga je zadela izredno slaba sezija, ki posebno mlađega trgovca občutno udari. J. je napovedal konkurz in na njegov poziv se je pri-glasilo 63 upnikov s skupno vsoto 27.000 K. Pasiva so znašala skupno 62.831 K in so presegala aktivo samo za malenkostno vsoto 706 K. Deželno sodišče v Ljubljani, ki tukajš-ne trgovske in kupčijske razmere prav dobro pozna, je J. od obtoŽbe zaradi kride oprostilo. Utemeljilo je oprostilno razsodbo z razlogi, da je glasom županstva J. znan kot priden in marljiv trgovec, ki je tuđi stro-kovno zadostno izvežban. Prišel je v konkurz zaradi nesreč. katerih ni sam zakrivil. Zadnji dve zimski sezi-ji in ena pomladanska sezija so bile posebno za ženske modne izdelke notorično slabe. O tem je sodišče popolnoma dobro poučeno. Star in dobro vpeljan trgovec lahko preboli dve slabi seziji, nikakor pa ne začetnik. — Državno pravdništvo pa je vložilo proti oprostilni razsodbi nič-nostno pritožbo na kasacijsko sodišče. Kasacijski dvor pa se je posta-vil na popolnoma drugo stališče kot ljubljansko sodišče, ki ljubljanske razmere najboljše pozna, in je raz-veljavil sodbo ljubljanskega sodi-šca in odredil, da se vrši obravnava še enkrat pred ljubljanskim deželnim sodiščem. Razne stvari. * Cankar v češčlnt. »Ceskć Slovo« začne prinašati roman »Tujci«, ki ga je napisal Ivan C a n k a r. * Lapsus »Berllner Tageblatta«. Sledeči neprijeten lapsus se je zgodil 17. maja »Berliner Tageblattu«. Pri-občil je namreč sledečo vest: Cesar je poslal princu vladarju Ludoviku Bavarskemu telegram, v katerem izreka svojo zahvalo za udeležbo pri pri umoru vojaškega atašeja majorja pl. Lewinskega... (fUr die Teilname an der Ermordung des...). * Nemški DunaJ. Po sadnji stati-stiki je v dunajskih nadaljevalnih šo-lah 927 nemških in 2283 Čeških kro-iaSkih vajencev, 927 nemSkih in 1131 čeških čevljarskih vajencev. V Solah za mizarje 1129 nemških in 1312 čeških vajeocov. V nekaterih Solah ie 78 115. itev. 8LOVCN8KI JUROD. Stran 5. do 81% čeških vajencev. V takozvanih pripravljalnicah za Češke va-njece je bilo teh leta 1883. 3358, leta 1910. pa 7549. Tako torej izgleda nemški Dunaj v luči statistike. Važni stan za razvoj velikega mesta, obrtni stan, bi bil že zdavnaj po večini češki, če bi se Češki naraščaj ne po-nemčil. Delavske vrste so večinoma slovanke, brez teh bi Dunaj ne iz-hajal. Telefonska in brzojavna porobila. Dogodki na Balkanu. Prelhninirani mir« London, 23. maja. V diplomatskih krogih so mnenja, da bo preliminarni mir podpisan pritiodnji torek. Pokajanja med Srbijo in Bolgarsko. Belgrad, 23. maja. Srbski poslanik v Sotiji dr. Spalajković se je sele sedaj vrnil na svoje mesto in prinesel 5 sabo vsa potrebna navodila glede srbsicega staJišča o razdelitvi osvoje-u^a ozemlja. Pogajanja glede raz-oblitve bodo se torej lahko že priče-k\ prihodnji teden. Zadnje dni je bol-garski ministrski svet imel neprestano seje, na katerih se je razpravljalo c poročilih bolgarskega poslanika Toševa, da namerava srbska vlada vstrajati na svrojem stališču, da pri-drzi Srbija v svojih rokah vse ozem-Ije, ki ga je srbska vojska osvojila z orožjem. Sedanja pogajanja bodo prva oficijalna pogajanja glede teh vprašanj in bodo značila še Ie prve početke za končno rešitev teh pre-pornih vprašanj. S tem se potrjujejo prejšne informacije, ki so pobijale alarmujoče vesti, ki so vedele pove-dati, da so doloceni samo kratki roki za rešitev teh vprašanj. Tukajšni poučeni krogi so mnenja, da bodo pokajanja trajala vsaj en mesec. Neka-teri ćelo zarrjujejo, da bo vprašanje razdelitve osvojenega ozemlja odloženo do jeseni. To bi se imelo zgoditi zlasti v slučaju, ako bi se pri reševa-niu tega vprašanja pojavile velike težkoče. Vsekakor pa bo v tem slučaju na zahtevo velesil izvedena demobilizacija zavezniških armad. Ta demobilizacija bi se imelu izvršiti v roku 20 dni. Z odgoditvijo razdelitve in z demobilizacijo misliio diplomati đnseči. da bi se javno razpoloženje v prlzadetih državah znatno umirilo ter s tem pripomogle da bi državniki iagije izvršili svoje delo, ki v seda-niem momentu tako zelo razburja javnost. Za ta slučaj bi vsak izmed zaveznikov obdržal v svojih rokah ono czemlje. ki ga je z orožjem osvoji!, obenem pa bi se odredile med rosameznimi državami nevtralne zone. Bolgarsko - srbski konflikt. Sofija, 23. maja. Listi poročajo, da je v vaši Zagari v bitoljskem nkraju med tamkajšnimi prebivalci :n srbskimi voiaki do krvavega spopada. Srbski vojaki so imeli nalogo izvršiti v vaši neko preiskavo. Vaški župan ie pri tem dejansko napadel srbskega desetnika, na kar so vojaki rabili orožje. 6 vaščanov Bolgarov z /upartom vred so bili ubiti. Avstrijska vojna ladja izkrcala vojaštvo? Dunaj, 23. maja. ltalijanski listi toročajo, da je neka avstro-ogrska vojna ladja izkrcala v Draču vo-jaštvo. Na Dunaju proglašajo to vest kot — netočno. (Torej ne kot neres-nično. Opomba ured.) Miriditi za Albanije Dunaj, 23. maja. >Reichsposu javlja, da so iMiriditi in Malisori iz-ročili zastopnikom velesil spomenice, v kateri zahtevajo, da se njihovo ozemlje priklopi svobodni Albaniji, sicer da se bodo borili proti Crnogorcem do zadnje kaplje krvi. Predlog o avtonomni Makedoniji. Beigrad, 23. maja. Semkaj je došla vest, da namerava bolgarska vla-Ja vročiti velesilam predlog, da se Makedoniji prizna avtonomija, Ta vest ni napravila v tukajšnjih političnih in diplomatičnih krogih prav robenega vtiska, ker se jo smatra za neresno in ker je gotovo, da je do-:cla izključeno, da bi bolgarska vla-ia stavila tak, naravnost neumesten ;redlog. General Bojović. Delgrad, 23. maja. General Bojo- ić, vrhovni poveljnik srbskih pri- norskih čet, ki je povelje val tuđi srb- ki oblegovalni armadi pred Skad- om, je prispel semkai in predložil ojnemu ministrstvu svoje poročilo. ' ieneraf ostane več dni v Belgradu. Soigarska je preklicala svoj protest. Berolin, 23. maja. Berolinskim stom poročajo iz Carigrada, da je Jolgarska preklicala svoj protest roti transportu armad Esada in ' »javida paše iz Albanije v Turčijo, oda samo pod pogojem, da prevza-neta Avstrija in Italija jamstvo, da -e te turske čete ne bodo poslale pred ( ćataldžo> Berolin, 23. maja. vLokal Anzei-ger„ javlja iz Carigrada, da se je tja-kaj pripeljalo na nekem avstrijskem parniku iz Valone iOO turskih voja-kov in 80 častnikov. V kratkem pri-čakujejo še tri avstrijske paniike s turškimi vojaki na krovu. Bolgarsko-gršk! spopadl. Atene, 23. maja. Uradno se poro-Ča: Bolgarske čete so z artilerijo prekoračile nevtralno zono ob reki Augitis ter zasedle ozemlje, ki ie nesporno grška posest. Boji med gr-škimi in bolgarskimi četami še vedno trajajo. Grška vlada je poslala v So-fijo oster protest. Makedonska brigada. Sofija, 23. maja. Prihodnje dni iziđe ukaz o ustanovim posebne makedonske brigade, ki se bo rekru-tirala iz samih Makedoncev. Brigada bo Štela 12.000 mož. Iz Sofije je odšln armada, ki šteje 30.000 mož. Nje i cilj je popolnoma neznan. Finančna komisija v Parizu-Pariz, 23. maja- Finančna komisija, ki ima urediti vprašanje turskih državnih dolgov, je svoje seje odgodila do nedelje dne 9. junija. * Pnsledica kierikalnega terorizma. Sodražica, 23. maja. Gasilno društvo v Sodražici se je razšlo vsled pritiska deželnega odbora in domače občine. DR2AVNI ZBOR. Dunaj, 23. maja. V današnji seji je zbornica nadaljevala proračunsko razpravo. Po posl. \Valdnerju se je oglasit kot zastopnik naprednih Jugo-slovanov posl. dr. Čingrija, katerega izvajanja so vzbudila veliko pozornost in živahno odobravanje. l)r. Ćingrija podaja najprej bilanco naše politike v poslednjih mesecih, ki izkazuje naslednin pasiva: potrošili smo skoraj milijardo, izgubili na prestižu, na znotraj so se narodnostne zmešnjave pomnožile, najbogatejše dežele stoje na robu prepada, poljski TSteber : je omajan. na jugu vladajo komisarijati. izjemno stanje, vojaška diktatura, v državi vlada splošna ozlovoljenost, na Balkanu smo -pridobili nove neprijatelje, vzbudili novo nezaupanje. — Temu nasproti pa beležimo naslednja aktiva: Skader, pridoblien za albanski fantom, Ada-kaleh anektiran. — Ni čuda. da je skorai ćela zbornica edina v obsodbi toke bilance. Mi avstrijski Slovani. ki tvorimo većino v državi, pred-vsem pa mi Jugoslovani. dvigamo obtožbo proti tej politiki, ki se v osta-Icm sama obsoja. Ko je izbruhnila balkanska vojna, so se naši diplomati krčevito držali statusa quo, prvi uspehi balkanskih zaveznikov so ves svet podučili, kako nevzdržljiv je ta princip. Mesto, da bi bili mi to giadko priznali, smo začeli kričati, da so naši vitalni interesi ogroženi (povedali nismo nikdar, kateri) in pripravljali smo se vojaško, kakor bi vojna balkanskih zaveznikov veljala nam in ne Turčiji. Resnica je ta. da so mladi balkanski narodi motili naše sanje o Solunu, katere so ganjali nekater naši državniki navzlic pred štirimi leti slovesno izrečenemu principu, da smo saturirani. Toda status quo j je zrušil in naša diplomacija je čez :ioč postala najgorečnejša zagovornica gesla: Balkan Balkancem, najč'-tej- šega narodnega principa ter se je na \\so silo zavzela za to, da ostane Ar-navtom vse, kar so si kdaj podjarmili z ognjem in mečem. »Samostojna neodvisna Albanija« ie bilo ime, za ka-terim se je skrivala tiha želja — vmarširati v Srbijo, vzeti Sandžak. Ker prebivalstvo teh imperijalističnih teženj ni hotelo razumeti. so posku-šali gotovi krogi raznetiti ogorčenje i aferami a la Prochaska, Palić, »Skodra^ itd. Končno so se skrili naši diplomati za sklep londonske kon-ference in upali, da jim skadrsko vprašanje vendarle da priložnost, '"iidaritU- Vsled popustljivosti kralja Nikole ni Ie padel Skader v roke Alban-cev, padlo je tuđi zadnje zatočišče avstrijske imperijalistične politike in " ž njim tuđi eventualnost, da se zaplete od narodnostnih sporov in no-tranjih zapletajev oslabljena država v vse eventualitete evropske vojske. Kar pa nas Jugoslovane posebno ogorča, je to, da je bila vodilna mi-sel politike zadnjega časa tako prononsirano Jugoslovanom sovražna. Vsern drugim so veljale simpatije, Turkom in Arnavtom, še Grkom — Ie Srbom in Bolgarom ne. Reklo se je, da je treba protiuteži proti panslavizmu, kričalo se je, da je Srbija ruski vazal, obenem pa se je zahte-valo, da — postane avstrijski. Avstrijski .fugoslovani snio vedno izpolnjevali svroje dolžnosti na-pram monarhiji, nam se ima Avstrija zahvaliti, da je velesila — toda nikdar se ne ozira na naše čustvovanje. Ako smatrajo drugi albansko politiko naših diplomatov za pogrc-šeno, da, za smešno, za nas je ta politika raz žaljenje. Za Skader smo žrtvovali milijardo, za Dalmacijo pa država ne more dati niti tega.kar je že 40 let, od dobe prvega dalmatinskega železniškega zakona, njen častni dog. Govornik slika nato neznosne i razmere, ki so se razvile v dobi vo-jaške pripravljenosti v Dalmaciji, kjer je ćelo justica podrejena vojaški diktaturi ter se oštro obraća proti Nemcem, ki nam očitajo, da nismo patrijoti. — Taki patrijoti, ki bi go-reli za nemško - madžarsko državo, nismo in nikoli ne homo. Ali bi bili Nemci tuđi takrat avstrijski patrijoti. ko bi se monarhija postavila od-krito na stran Slovanov proti Nerast vu? Pripravljeni smo bili vedno. dati cesarju, kar je cesarjevega, za-htevaino pa. da nam da država, kar je našega. Naši državniki sicer še nočeio poznati jugoslovanskega problema — dokaz temu je dejstvo, da je ^rof Stiirgkh v svojem ekspozeju o Jugoslovanih prezirijivo molčal -~ toda vedno boli spoznavamo sebe in svojo moč sami, balkanska vojska nas je naučila verovati v boljšo bo-dočnost. ki mora priti. ker smo mladi, silni in — ker nočemo biti več ponizni. (Burna pohvala. Govorniku čestitajo.) Pustajenačelstvo v Matuljah. Opatija, 23. maja. Opozarjamo dcželne in državne poslance, naj se pravoćasno pobrigajo. da zasede me-sio postajenačelnika v Matuljah Slo-van in ne kak renegat, ki lomi slo-venšeino samo v zasmeh in niti be-sedice hrvaščine ne bi znal, dočim so na razpolago slovanski kompe-tentje, zmožni obeh jezikov in tuđi italijanščine v govoru in pisavi. Vox populi. vox dei. Itafijanska pravna fakulteta v Trstu. Dunaj, 23. maja. V zbornici je predloženo poročilo proračunskega odseka o italijanski pravni fakulteti. £ 1. tega poročila določa, da se itali-janska pravna fakulteta ustanovi v Trstu. Izseljeniški zakon. Dunaj, 23. maja. Narodno gospoda i\skemu odseku je predložila vlada nacrt izseljeniškega zakona. Odsek je sklenil zakonski nacrt izročiti v studij posebnemu pododseku. Učitelji pri miiiistrskem predsedniku. Dunaj, 23. maja. Ministrski pred-sednik grof Stiirgkh je sprejel deputacijo učiteljev, ki so prišli k njemu zaradi sprejetja malega finančnega nacrta. Ministrski predsednik je izja-vil, da so šance za sprejeni finančnega nacrta v danein momenu zelo neugodne. Na vprašanje nekega nem-škega štajerskega učitelja, kdaj bo zboroval štajerski deželni zbor, je odgovoril, da bo deželni zbor sklican jeseni na daljše zasedanje. Ruski car v Berolinu. Berolin, 23. maja. Včeraj dopol-dne je prispel v Berolin ruski car Ni-kolaj. Car je to pot prvič stopil na berolinska tla. Na kolodvoru so ga sprejeli cesar Viljem z vsemi cesar-skimi princi in angleški kralj Juri. Teiovadno društvo „Sokol" v Ljubljani. S Včeraj dne 22. maja je preminul brat Ludovik Stricel eden najstarejših in najzve-stejsih naših članov. Pogreb se vrši v nedei]Ot ĆD6 25« maja ob 3. pop. iz hibe žalosti na Sv. Petra cesti 33 na pokopališče k Sv. Križu. Zbirališče točno ob 2 1!a popoldne v telovadnici »Narodnega doma«. Bratje, udeležite se polnoštevilno. Na zdar! Odbor. Današnji tist obsega 6 strani. Izdajatelj in oderovorni urednik: Vaientm Kopitar. Lastnina in Usk »Narodne tiskarne •. Žitne cene w Budimpešti« Dne 23. maja 1913. T e r m i «• Pšenica za maj 1913 . - - za 50 kg 1069 Pšenica za oktober 1913. . za 50 kg 11 42 Rž za maj 1913 .... za 50 kg 954 Oves za maj 1913 .... za 50 kg 845 Koruza za mai IQ13 ... za 50 kg 809 Koruza za juiij 1913 ... za 50 kg 8*11 Meteorolog f2oro!!la0 Viiiaa sad norjera 308-2 Srednji rračnl tlak 735 mm i Cas Stanje i^ ; i '« Tzl' ™*™ žz Vetrovi i Nebo E vanja v mm £ S « 21. 2. pop. 737-6 13-7 sr. szah. oblačno „ 9. zv. 738 4 9 0 ' sr. jvzh. 22 7. 2j. 736-6 ■ 7*8 brezvetr. jasno „ 2. pop.! 7340 ' 20-0 '■■ sr. jvzh. „ „ ; 9.zv. ; 7351 130 \ si. jvzh. j 23. 7. zj. ; 735*8 i 92 „ 1 megleno Srednja predvčerajšna temperatura 8*3°, norm. 14 8° in včerajšna 13*6°, norm. 14'9(. Padavina v 24 urah 0-0 mm in 0*0 mm Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikorn, prijateljem in znancem prežalostno vest da je poklical Vsegamogočni k sebi našega dobrega soproga, brata in strica, gospoda Matevža Košem nraćnika tobatne tovarre včeraj, dne 22. maja ob 7. zvečer, po dofgi in mučni bolezni, previde-nega s svetotajstvi za umirajoče, v 30. letu starosti. Pogreb se vrši v soboto, dne 24. maja ob 5. uri popoldne iz hiše žalosti v Rožni dolini Št. 231. Sv. maše zadušnice se bodo služile v raznih cerkvah. 1848 Biagega pokojnika priporočamo v prijazen spomin in molitev. V RoŽKi dolini, 23. maja 1913. K on četa Eosem Viljem Košem soproga. brat. Rodbine: Torte, Weber, Sninik. LinbUaasko nrostovo^no gasilno in reSeralno drnžtvo na- znanja tužno vest, da je njegov načelnik in požarni ravnatel, gospod Ludovik Stricel meščan ljubljanski, imetnik zlate ga zaslainega križea itd. v četrtek zjutraj v Bohinju nepričakovano hitro umri. Pokojnika prepeljejo v Ljubljano ter se vrši pogreb v neđeljo ob 3. uri popofdne iz njegove hiše, Sv. Petra cesta št. 33. k Sv. Križu. Gasilci, ki se udeleže pogreba, se zbirajo ob pol 3. uri popoldne v »Mestnem domu«. Bodi mu blag spomin! ¥ Ljubljani, dne 23. maja 1913. Odbor. lv£esto vsalcegra posetnega rLa,zxia,nj.let. Antrall« »triodi nazanja v svojem kakor v imenu svojega sina Mrka vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da JC Djen preljllbljeni soprog, oziroma dobri oče, gospod LUDOUIK STRICEL mrtču livkli^ski. p^MsUOk, dimmikar^ki mtJiUr, r.vnatelj lJaUlanskega prostovolinega gasimega m rsse« Tals«f« «raitv«, l«i«teik slatef« »•»Ininoga kriiea, 6a«tne kolajne itd. danes zjutrai po kratki bolezni v 63 letu svoje dobe v Bohinjski Bistrici nenadoma v Gospodu zaspat Zcmski osunki biagega pokojnika se bodo ptipeljali v Ljubljano v nedeljo, dne 25. t. m. ob 3. uri popcldoc, v h.si žalosti Sf. Petra cesta 33 slovesno blagoslovili, ter nato na pokopališču pri Sv. Križu položili v rodbinske grobnico k zadnjemu počitko, Sv. maše zadušnice se bodo darovale v ?eč cerkvah. Dragi pokojnik se priporoća v blag spomin in v molitev. 1846 V I4«bl|Mif dne 22. majnika 1913. Prri kr«n]«ki pogrebni zavod Fr Dobeilct Stran 6. SLOVENSKI NAROD, 115 Stcv. Z zrušcnimi «rci javljamo tužno vest, da je na5 upapolni tovariš Emil Vremšak s«4mo4ol«c danes, ob pol 10. uri zjutraj sredi svoje veliko obetajoče poti nena-doma izđihnil. 1832 Bodi mu lahna majska zemljica! ¥ Idrlll, dne 21. maja 1913. Idniski maturanti. ---------------------------------------------------------1 Zahvala. I Za prisrčne dokaze odkritega so- I čutja, ki so nam došli povodom bo- I lezni in smrti našega iskrenoljub- I Ijenega soproga, predobrega očeta, I brata, starega očeta in tasta, gospoda I Ivan Martinčiča I posestnika. gostilničarja in trgovca I se tem potom kar najprisrčnejše za- I hvaljujemo. Posebno zahvalo pa smo I dolžni g. Župniku za niegov trud in I tolažbo ob bolezni, županu ?osr. I Videmšku in občinskemu odboru za § njih požrvovalnost, kakor tuđi vserr jj darovateljem krasnih vencev in vsem I onim, ki so blagega pokoinika v | tako mnogobrojnem Stevilu spremi I i do preranega groba. j I '.83« Žalnjoči ostali. I Zahvala. Za vso v tako obilni meri izka-zano ljubezen in srčno sočutje povo dom prebridke izgube našega nad vse Ijubljenega soproga, oziroma očeta, starega očeta, brata, svaka, in tasta, gospoda jflntona Kastclic posestnika In trgovca kakor tuđi za mnogoštev. spremstv dragega pokojnika k zadnjemu po- i Čitku izrekamo vsem dragim soro dnikom, prijateljem in znancem našo srčno zahvalo, posebno pa se zahvaljujemo velečastitemu gosp. župniku, cenj. gosp. dr. Mayerju» cenjenim gg. pevcem za tolažbepcino petje, slavni požami brambi ter si tel. društvu „Sokol". Iskrena hvala vsem. ' Dolenji Logatec, 23. maja 1913. I Zalujoei ostali LJUBLJANSKI ZVON MESEĆNIK Z» KNJIŽEVNOST IN PROSVETD letaik XXXIII. (1913). Ishaja po 4 pole obseien v veliki ostserfc po •đon pot na mesoc ▼ svoskib ter »te;3 IM itto |Ksob, pol leta 4 K 60 b, tetrt leta a K 30 k. Za vee n*«vetrijsk<- deSele n E so h nt leto Poaamesai sueski ee dobivajo po 80 h. „N&rodna Tiskarna" v Ljubljani. Zbirka iiishijsi zaRonov v slovenskem jezikiL 1. zvezek: KazensU zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 št 117 drž. zak. z dodanim tiskovnim zakonom z dne 17. dec 1862 št. d z. ex 1863 in drugimi no vejšimi zakoni kazensko- pravnega obsega. V platno vozan 6 ■; p« »ofttl • 1 20 Ttm. Jfarodtu knjigama « Ljublja«!. koji je dobro izvežban tuđi lakirao ja, •profm tato| i*» Frane Ofcerš, aailaiaM B*|at»r v a Kaa4tt|i pri Movom aititn. n Aetomilrilia zrezi Gelje-Ljnbljana družba * om. iavtio ■•» Vrait»k*m. x VosKtfsi red j ▼•IJavon od 10. ma|a Itll. Odbod iz Ljubljane ob 6. uri zjutraj. Prihod v Celje ob 9 uh dopoldne. Odhod iz Celja ob V90 uri popoldne. Prihod v Ljubljano ob 440 popoldne Odbod iz Celja ob 6. uri zjutraj. Prihod v Ljubljano ob 9 uri dopoldne. Odhod iz Ljubljane ob 3 *° uri popoldne. Prihod v Celje ob 7, uri zvečer. 1838 ■■■■^■■^■■■^■■■■■i^HBaBMBHHB Išle si kntirijt i znanjem sloveničine in nemščine, strojepisja in če mogoče steaografije. Ptnudbe na predilnico v Ajdovščini. 1797 flantnlke modomo nakitonot Dinke, kakor ne petrebttine za nodistke prodaja najceneje M. Horvat Ljubljana, Stari trg Zl. Popravila to6na in cena. Za tO kroti se dobi eleganten damski prašni plašć ali pralni kostum, Ravnotako za 10 K listrasta ali pralna obteka za gospode. A.nglešho skladište oblek "0. jBernatcvič, Ljubljana, Medni trg 5. 0 Priporoča se ANTON ŠARC trgovinu 8 perilom, pralnica in liludnica Ljubljana, Selenburgova ulica .5. 874 Avstr. a meri kan. k zaloga devljev s Pre&ernova nL 52. jfa§! čevlji po kakovosti, :: prilcŽMsti ii eleganci :: prckesc fjako konkireico. P n* Zaloga slovitih „PALMAM gumijevih podpetnikov. Stanovanje obstoječe iz 2 ali 3 sob, 1845 ifte mirni stranka s 1. avgvstom. Ponudbe na upravntštvo »Slov. Nar.« pod „ATfUSt 1S4511 do 25. t m. VoAJa moravska tvornica strojev sprejme 1792 mlađega irainika takoj ali 1. julija t. 1. — Oziralo se bo Ie na gospoda Slovenca, naprednega mišljenja, s trgovsko naobrazbo, ki je popolooma vešČ slovenščine, nemščine in laŠčine ter tesnopisja. — Podrobne ponudbe s prepisi spričeval, navedbo referenc ter zahtevkov na upravništvo »Si. Nar.« pod „Tvornlškl nrađnih". Gostom, ki dohajajo v Trst, 1351 se priporoča hotel Hiiko tat Trst, ulica Carradori št. 15, 5 minut oddaljen od južnega kolodvora. Restavracija ulica Carradori 18 Cvogal ulice Ghega). C. kr. avstrifske <^f državne železnlce. Izvleček iz voznega reda. Veljaven od 1- maja 1912. Postafa; Lfnblfana lutnl kolodvor. Odhod. 6-52 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tr-žič, Jesenice, Gorico, Trst, TrbiŽ, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Št Vid ob Glini, Dunai. 7-32 zjutraj. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje, Št Janž, Rudolfovo, Stražo- Toplice. 9*O9 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, K61n, Celovec, Linč, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-SoInograd/j 11-3O dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 1-31 popoldne. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje, Trebnje St Janž, Rudolfovo, Stražo -Toplice. 3-32 popoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice Gorico, Trst, TrbiŽ, Beljak, Franz g sfeste, Celovec, 6-35 zvčeer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč Dunaj. 7-** zvečer. Osebni vlak, na Grosuplje, fJočevie. Trebnje, St. Janž, Rudolfovo. 10-00 po noći. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst Na Jesenicab zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin Pi4h*d. 7-23 zjutraj. Osebni vlak iz Trsta, Gorice. Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Ber- lina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 8-59 zjutraj. Osebni vlak iz Rudotfovega, St Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9*51 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiž a, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta, Betjaka. 11*14 dopoldne. Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja. 3-OO popoldne. Osebni fz StraŽe-Toplic, Rudolfovega, St Janža, Trebnjega, Ko-Čevja, Grosupljega. 4-2O popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča, Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja. 7*00 zvečer. Osebni vlak iz Jesenic z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Dunaja, Linča, Celovca, Kolna, Monakovega, Solnograda, Inomosta, Fran-zensfesta, Beljaka, (direktni voz Solnograd-Opatija-Reka). 8-J5 zvečer. Osebni vlak Iz Trsta, Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, CeJovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9*13 po noći. Osebni vlak iz Straže-To-pne, Rudolfovega, Št Janža, Trebnjega Kočevja, Grosupljega. 11-33 po nočl. Osebni vlak iz Trsta, Gori ce,Trbiža,Jesenic, Celovca, Beljaka, Kranja Postaja; Ljnblfana dri. kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-27, 11-50, 3-12, 7>l5f (11 "SS ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: 6-42, 11-00, 2-41« 6-15, (1O-3O ob nedeljah in praznikih). Ckr. driavno-ieleznl&ko ravnateljstvo v Trst n. Razpis. Za zpdbo šolskega poslopja v Hlostah pri Ljubljani se bodo oddala potom pismene ponudbene obravnave sledeča dela: 1. Zidarska dela . . . K 85.909 35 2. Dela iz umet. kamna » 1.724*55 3. Tesarska dela ...» 21.99782 4. Zetezne nosilnici in železnina . . . . » 5.874*70 5. Kleparska dela . . » 3.35348 6. Mizarska dela z okovjem . . : I » 14.889^5 7. Pleskarska dela . . » 2.230*78 8. Steklarska dela 1 1 » 2.520*20 9. Slikarska dela. . I » 1.200"— 10. Pokrivaška dela . • » 2.878O3 11. Pečarska dela . . » 985 — 12. Zastori v oknih . . » 61313 13. Xylolitna tla v telo- vadnici..... » 95354 14. Vodovod in kloseti . » 3.500*— 15« Naprava strelovoda . » 200-— Pismene, vsa ali posamezna dela obsegajoče ponudbejz napovedjo enot-nih cen in na njih podlagi proračunjene skupne svote naj se predlože do 25. mafa 1913 ob 12. uri opoldne podpUaaemn krm|nemn tolskeom svetu. Ponudbe. katere morajo biti kolekovane s kolekom za eno krono đo- posiati je zape^atene z napisom: „Pooodba sa pre¥zot]e gradile ftolskoga p^slopla v Maštah«1. Ponudbi mora biti dodana izrecna izjava, da pripozna ponudnik stav-bne pogoje po vsej vsebint in da se jim brezpogojno ukloni. Razven tega je dodati kot vadij 5% stavbnih stroškov ponudbenih del v gotovini ali pa v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzni ceni. Krajni šolski svet si izrecno pridrit pravico, izbrati ponudnika ne glede na visino ponudbene cene, če se mu vidi potrebno, raspisati novo ponudbeno razpravo. Nacrti, sumarični preračun in stavbni pogoji so na vpogled v občinski pišam i v Mostah vsak dan v uradnih urah od 8—12 dop. in od 2 — 5 pop. Krajni Solski svet v Mostah, dne 17. maja 1913. 1802 I Sprejem* zavarovanja čioveikefa živ-I ljenja po n*j razno vrstne jilh kombina-I cijah pod tako ugodnim! pogoji, ko I nobena druga zavarovtlnict, I Zlasti je ugodno tavarovmDjt m I dolivetj« In »mrt t mu&*fr&K* w I 12 vplaCUL ••• • ••• flliamt iifiP«walii bauk« w Pragl. ••• - .•• a.....■! iMdl B M,4iL4*Mf - hplatMa HMmiat ta lupttaUtt K UJ.lfT.itl-TT fm vdikost) 4nga vajemst ntvtvaiaica ušt iriave i neskod slOTinsko-narodio aprtfo, mt iniH nd^Mi 11Mril iMt»«fb«^n«fhiii i imuki rid tti 12. ^** Zavaruje poslopja in premiCnlne proti | požarnim Skodam po najnižjih cenah. 1 Škode cenj uje takoj ta najkulantnejc I Uživa najboljSi slovea, koder posluje, I Posorl Sprejema tudl zavarovanja I proti vlomski tatvini pod zelo ugod- I ntmi pogoji. — Zahtev&jte prospekte! I