INVALID - NAŠ TOVARIŠ
Vključeni v življenje okolice
Pogovor z Borisom šušteršičem, predsednikom društva mišično in živčno-mišično prizadetih
Sočutno kimanje z glavo, po-mllovalni pogledi in nemalo-krat radovednost ob srečanju s človekom-invalidom, krepko načenja samozavestno prepri-čanje o naši socialni zrelosti. Njih težave tn nevšečnosti, s katerimi se dnevno srečujejo, nas vse prepogosto puščajo neprizadete, pa naj gre za širšo družbeno skupnost ali posa-meznike. Izpita na tem področ-ju še zdaleč nismo opravili s petico. Stvari se sicer spremi-njajo na boljše, a zadovoljive še zmeraj niso.
Kup težav, vendar tudi nekaj razveseljivih dejstev in ugoto-vitev, nam je v razgovoru nani-zal predsednikdruštvamišično in živČno-miSIČno prizadetih Boris šuSteršiČ.
»Kar je za nas najpoglavitne-)e - kvaliteta zdravstvenega varstva - je že na zavidljivi rav-ni, pri čemer pa ima nemalo zaslug tudi naše društvo,* je med drugim povedal. \z razgo-vora je bilo tudi razbrati, da so veltko mero razumevanja po-kazale tudi SIS, ki so zagotovile redni dotok finančnih sredstev in tako v bistvu rešile ekzi-stenčno vprašanje društva. Levji delež pri tem ima tudi Lo-terijski zavod Slovenije s svoji-mi rednimi finančnimi dotaci-jami.
Da pa ne bi bili odvisni le od podpore družbe in ker le-ta skozi redne mehanizme, vključno s socialnim skrbstvom, ne premore toliko sredstev, da bi zadovoljlvo krila vse finančne potrebe tega in
ostalih sorodnih društev in s tepn omogočila le-tem vsaj del-no vključitev v norn<alni tokživ-Ijenja, so člani društva na last-no pobudo pričeli z delom. Po-rodila se je namreč zamisel, da bt nudili svojim članom mož-nost socialne in poklicne reha-bilitacije ter jim tako skozi delo omogočili oblikovanje odnosa do okolice in enakopravno vključitev vanjo.
DELO V BIVALNEM
PROSTORU
INVALIDOV
Seveda se je bilo treba naj-prej odločiti zadejavnost, kate-re lehnologija omogoča pri-stop tudi fjudem, vezanim na invalidski voziček, istočasno pa seveda taka tehnologija ne bi smela ovirati ekonomske uspešnosti. Člani bežigrajske-ga društva mišično in živčno-mišično prizadetih so se odlo-čili za kopirnico, ki združuje obe komponenti, tako tehnolo-ško pristopnost kot tudi eko-nomsko uspešnost.
Prva so priskočila na pomoč sorodna društva iz ostalih re-publik in zbrala za nakup prvih strojev 350.000 dinarjevvobliki brezobrestnega kredita.
Trenutno je v kopirnici, ki je naSia svoj prostor v lokalih podhoda ob bežigrajskem »plavem bloku« (prostore so kupili s sredstvi Loterijskega zavoda SRS in prispevki občin-skih SIS), redno zaposlenih de-vet članov društva, štirje pa se
Še usposabljajo. Zaposlenega imajo še profesionalnega voz-nika, ki jih z društvenim vozi-lom prevaža na delo in domov. Zaradi vse večjih potreb že ra-zmišljajo o nakupu Še enega kombija, posebej še, ker je na njthovo pobudo v novem domu ostarelih za Bežigradom usta-novljen oddelek mlajših invali-dov. ki zaradi specifičnosti obolenj ne morejo živeti samo-stojno, brez tuje pomoči, in ki bodo tak prevoz tudi potrebo-vali. Da bi tudi njim omogočili sodelovanje v procesu že ome-njene socialne in pokiicne re-habilitacije, so pri društvu na-pravili še korak dalje. Na njiho-vo pobudo so bili ob njihovih posteljah že ob gradnji nape-Ijani vsi potrebni električni priključki za računalniški ter-minal, s tem pa so jim omogo-čili opravljati delo v njihovem bivalnem prostoru.
PROJEKTANTI *O DOLOO POZABLJALI NA INVALIDE
»V zakonih gradbenikov že dolgo obstajajo doiočila v prid invalidom, toda pogostokrat so na žalost prezrta,« pravi Boris šušteršič. »Vendar situacija le ni tako črna. Vsaj v novejšem času je čutitt prizadevanja pro-jektantov, da bi to pomanjklji-vost, ki je bistvenega pomena za invalide, odpravili.
»Eno takih prizadevanj bo nedvomno prišlo do izraza pri predvidenem podhodu pod Ti-tovo cesto (med Astro in »pla-vim blokom«), kjer bodo name-stili tudi dvoje periskopskih dvigal in s tem omogočili inva-lidom nemoten dostop.
»Naša dejavnost se ni ustavi-la pri kopirnici,« se je povrnil k
Ervotni temi razgovora Boris ušteršič. »V načrtu imamo razširitev le-te, in sicer na po-dročje računalništva (od tod izvira tudi pobuda za napeljavo električnih instalacij za raču-nalniški terminal na oddelku za mlade invalide v domu starej-ših občanov za Bežigradom) in mikrofilma. Obe področji sta mnogo zahtevnejšt kot naša sedanja dejavnost, zato tudi terjata daljšo dobo usposablja-nja in tudi večja finančna vla-ganja. Zaradi tega bo preteklo še nekaj časa, preden bomo uspeii našezamisli tudi uresni-čiti, a uresničili jih bomo! Tre-nutno urejamo vse potrebnoza formiranje ozda. S tem bi naši člani veliko pridobili. Trenutna materialna sredstva nam omo-gočajo racionalni razvoj seda-nje dejavnosti, tako da ni razlo-ga, da se ne bi tako organiztra-ti,« je povedal predsednik druš-tva.
Kopirnica društva bo imela po konstituiranju status inva-lidske delavnice; iz tega izhaja-jo določene pozitivne iastnosti. To so predvsem davčne olajša-ve, s katerimi bo društvo uspešno krilo manjšo produk-tivnost, ki je pač nujna posle-dica specifične strukture za-poslenih.
Njihove želje in načrtt za pri-hodnost so veliki. Nam preo-stane, da jim pri uresničitvi le-teh zaželimo vso srečo, vendar tudi, da svojo humanost in pri-pravljenost pomagati na vseh področjih tudi dokažemo z de-janji. Prve stopničke smo uspešnoprestopili,vendarjeto šele začetek, kajti ne pozabi-mo, invalid je naš tovariš!
FANI BREČKO