INVALID - NAŠ TOVARIŠ Vključeni v življenje okolice Pogovor z Borisom šušteršičem, predsednikom društva mišično in živčno-mišično prizadetih Sočutno kimanje z glavo, po-mllovalni pogledi in nemalo-krat radovednost ob srečanju s človekom-invalidom, krepko načenja samozavestno prepri-čanje o naši socialni zrelosti. Njih težave tn nevšečnosti, s katerimi se dnevno srečujejo, nas vse prepogosto puščajo neprizadete, pa naj gre za širšo družbeno skupnost ali posa-meznike. Izpita na tem področ-ju še zdaleč nismo opravili s petico. Stvari se sicer spremi-njajo na boljše, a zadovoljive še zmeraj niso. Kup težav, vendar tudi nekaj razveseljivih dejstev in ugoto-vitev, nam je v razgovoru nani-zal predsednikdruštvamišično in živČno-miSIČno prizadetih Boris šuSteršiČ. »Kar je za nas najpoglavitne-)e - kvaliteta zdravstvenega varstva - je že na zavidljivi rav-ni, pri čemer pa ima nemalo zaslug tudi naše društvo,* je med drugim povedal. \z razgo-vora je bilo tudi razbrati, da so veltko mero razumevanja po-kazale tudi SIS, ki so zagotovile redni dotok finančnih sredstev in tako v bistvu rešile ekzi-stenčno vprašanje društva. Levji delež pri tem ima tudi Lo-terijski zavod Slovenije s svoji-mi rednimi finančnimi dotaci-jami. Da pa ne bi bili odvisni le od podpore družbe in ker le-ta skozi redne mehanizme, vključno s socialnim skrbstvom, ne premore toliko sredstev, da bi zadovoljlvo krila vse finančne potrebe tega in ostalih sorodnih društev in s tepn omogočila le-tem vsaj del-no vključitev v norn