POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE LETO X^y0jgTEVILKA 46, 5. DECEMBER 2003, CENA 269,00 SIT ******* TEDNIK šNOot 032 ŠTEVILKA ALEKSANDER VIDEČNIK Spominjam se, kako so krajani Šmartnega ob Dreti zahtevali sklep, da Novice ostanejo naše APARATI BSH Z METULJČKOM ZA OBOLELE OTROKE ' (stran 6) foto: UK) IS ISSN 0351-8140 GVIDO OMLADIČ Namera Ere, da zgradi nakupovalni center na Prihovi, še naprej ostaja resna 814014 -šilil Ilustracija Maša Kozjek Zgomjcsavinjska zadruga Mozirje z.o.o.. Cesta Lepo Njivo TmrnmÄnm z Mercatorjem lruga moz MIKLAVŽEVI IN BOŽIČNI NAKUPI V VSEH POSLOVALNICAH Z ŽIVILI od 27.11. do 31.12.2 Čokolada Milka s celimi lešniki, 300 g 449,00 SIT 2.199,00 SIT JE? Majoneza Hellmann's, 630 g 539,00 SIT Zamrznjena zelenjava za fra. solato, 450 g i Mešani medenjaki Manner, 500 g 474,00 SIT Bonboniera Fontana, 194 g Margarina Petra, lonček, 500 g Surovo maslo, 250 g Napolitanke oblite s čokolado, 1 kg «M ...in se I cn veliko ostalih dobrot za lepše praznične dni! Jetrna pašteta Leo, 100 g 189,00 SIT Sir Jošt, mini, 1 kg 990,00 SIT Kompot mešano sadje Your Choice, 825 g DUSET/ d. o. o. Parižlje 8a, 3314 BRASLOVČE, SLOVENIJA, tel. & faks 03 700 11 70 (gs) [mao] LOMBARDIJU .lunsered ST/HL 5DlD (fijHusqvarna HARRY PRODAJA IN SERVIS MALE KMETIJSKE MEHANIZACIJE Tel., Fax.: 03/5841-169; 03/838-10-70, GSM: 041/783-661 lili i m VULKANIZEHSTVO IN AVT00PTIKA NOVAK Jože Novak s.p., Okonina 9,3333 Ljubno ob Savinji w ^ O I 1f 1 Pregovor pravi, da priložnost zamujena, ne vrne se nobena. V Banki Celje se sicer trudimo, da svojim komitentom ponujamo vedno nove priložnosti, a vseeno ne zamudite posebne akcijske ponudbe kreditov od 10. septembra do konca leta. Za zasebnike Vsaka jesen obrodi s plodovi, zato smo se odločili, naj letos obrodi tudi z dobrimi poslovnimi idejami. V primerjavi z redno ponudbo smo nominalne obresti znižali še za pol odstotne točke. Ponudba velja tako za kratkoročne kot tudi dolgoročne kredite do pet let. Za fizične osebe Krediti za osebno potrošnjo imajo sedaj še za eno odstotno točko manjšo nominalno obrestno mero. Ponudba velja tako za namenske kot tudi nenamenske kredite za osebno potrošnjo z odplačilno dobo do pet let, pa tudi za vse tiste, ki se boste odločili za hitri kredit ali zlati hitri kredit z odplačilno dobo do tri leta. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. I banka celje Banka Celje d.d., Vodnikova 2, 3000 Celje, tel.: 03 422 10 00, fax: 03 422 11 00 e-mail: info@>banka-celje.si, http://www.banka-celje.si ÄO/Vj* ~l2t*IQA STRAN hhhbhbhi^i Pri Savinjskih novicah zadnje desetletje počnemo pravto. Sprva smo se prehodom z mesečnika na 14-dnevnik povečali aktualnost časopisa. Nato smo ga z grafično posodobitvijo postopoma naredili privlačnejšega za bralce, istočasno pa smo povečevali obseg informacij. Nazadnje smo s štirinajstdnevnika prešli na tednik in po mojem prepričanju dosegli zgornjo mejo, ki jo še omogoča ekonomija obsega na območju s 16 tisoč prebivalci in relativno majhnim številom oglaševalcev. Ja, pa smo pri oglasih, teh »nebodijihtreba« v vsakem časopisu. Verjemite, tudi nam bi bilo lažje, če jih ne bi potrebovali, a resnica je ravno nasprotna: brez oglasov Savinjske novice (na tržni osnovi) že zdavnaj ne bi izhajale veči Razlika v ekonomiki poslovanja, če isto informacijo prodate 2.500-krat ali na primer 10.000-krat je več kot očitna. Časniki, ki izhajajo dnevno, isto informacijo prodajo tudi 100.000-krat! Včasih imam občutek, da smo s prehodom na tednik povzročili hiperprodukcijo lokalnih informacij, ki zaradi tega niso več tako težko pričakovane, kot so bile pred časom. Morda imajo prav tisti, ki menijo, da bi se morali pri svojem delu omejiti zgolj in samo na Zgornjo Savinjsko dolino. Mi pa vendarle mislimo, da danes Zgornjesavinjčan potrebuje sveže informacije in da že dolgo ni mogoče več kvalitetno živeti, če se skrivaš za lastnim plotom. V tem smislu nameravamo nadaljevati z našim poslanstvom, da bi kar najbolje zadovoljili vaše želje in potrebe. Hvala, ker ostajate z nami. 35 let je za časopis kar lepa doba. Toliko časa namreč že izhajajo Savinjske novice in ni prav veliko lokalnih časopisov v Sloveniji, kise lahko pohvalijo spodobno tradicijo. Nekoliko starejši so v povprečju regionalni časopisi, to pa je tudi vse. Velika večina današnjih »ioka-lcev«je začela izhajati po razmahu podjetništva v prvi polovici devetdesetih let prejšnjega stoletja. Da bi na svojstven način obeležili omenjeno obletnico izhajanja, smo v uredništvu pripravili tako imenovanojubilejno številko, kije po vsebinski zasnovi nekoliko drugačna od rednih številk. Manj je aktualnih informacij, več pa mnenj o časopisu in njegovi vlogi v lokalnem okolju. Kako vidijo njegov pomen, smo povprašali lokalne oblastnike, predstavnike gospodarskih subjektov, sodelavce časopisa in nenazadnje vas, spoštovane bralke in bralci. Prepričan sem, da bo prebirati različna mnenja o Savinjskih novicah tudi za vas zanimivo. Pred nedavnim sem v študijski literaturi zasledil ugotovitev ene izmed raziskav, da se stopnja zahtevnosti potrošnikov s časom vse bolj dviguje. To v praksi pomeni, da če so danes kupci zadovoljni z določenim proizvodom ali storitvijo, jutri ali najkasneje pojutrišnjem ne bodo več. Zato mora proizvajalec neprestano izboljševati svoj prodajni izdelek, če želi, da bo še naprej tržno zanimiv. Aktualno: Aparati BSH z metuljčkom za obolele otroke TurizenKp Odprt hotel Benda v Lokah pri Mozirju ...... 6 Era Velenje: Namesto Sume partnerstvo v združenju CBA Naših 35 let: Savinjske novice kot subjekt sodobnega tržnega komuniciranja..8 Zdravstveni dom Mozirje: Pacientom in zaposlenim prijazno okolje... 22 Smučarski sejem v Mozirju Številni kupci še pred snegom prišli do opreme........ Prva liga malega nogometa: Pomembna zmaga Nazarčanov...3( Na naslovnici: 35 let Savinjskih novic 3 ' tJf UT1' (Kj^ 4. . _ zrn I y hi ISSN 0351-8140, leto XXXV, št. 46,5. december 2003. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Vesna Petkovšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Sukalo, Igor Solar, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Nastasja Kotnik, Karolina in Edvard Vrtačnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Marija Sodja-Kladnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Barbara Zacirkovnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 269,00 SIT, za naročnike: 242,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. / Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje trimesečje.___________________________________________________________________________________________________________________ Savinjske novice so zapisale DECEMBER 1969 Golte - velika pridobitev Gornje Savinjske doline Avtoturistično podjetje Izletnik seje pred skoraj tremi leti odločilo, da bo v Gornji Savinjski dolini zgradilo turistične objekte. Med možnostmi, ki so bile na razpolago, so izbrali Golte in te dni so že gostile prve goste. Velik obisk pričakujejo tudi v poletnih dneh. NOVICE SEPTEMBER 1971 Pred otvoritvijo nove tovarne Dograjena je tovarna ivernih plošč. Letna kapaciteta proizvodnje bo 50.000 kubičnih metrov iveric. Za jugoslovanske razmere je to velika tovarna, trenutno največja. Zaradi te tovarne si je moral delovni kolektiv v zadnjih dveh letih nemalokrat zatisniti pas in misliti na današnji dan, ko bo tovarna zgrajena. JANUAR 1988 Kabelska televizija tudi v Zgornji Savinjski dolini Strokovnjaki pravijo, da v naši dolini živimo v tako imenovani televizijski senci. Po domače povedano gledamo komajda eden ali pa največ dva TV programa. V svetu so zato iznašli kabelsko televizijo in v Gornjem Gradu so bili prvi v naši dolini, ki so se odločili za ta korak. Akcijo smo sedaj začeli izvajati tudi v Mozirju. NOVEMBER 1990 Dan, ko je umrla Zgornja Savinjska dolina Katastrofalna poplava, kije poleg porečja Savinje zajela tudi druge kraje, je najhuje prizadela prav našo dolino. Savinja je ob deveti uri zjutraj na četrtek, 1. novembra, pretrgala vsakršno zvezo z Lučami, poplavila tovarne po vsej dolini, ogrozila domove, odnašala mostove. Divjanje vode je bilo v tem dopoldnevu nepopisno. JULIJ 1992 Iz enega več manjših podjetij Podjetje Gorenje Glin Nazarje so v minulih tednih stresali in ga še stresajo verjetno najhujši krči v vsej njegovi zgodovini. V petek, 19. junija, se zaradi nepodprtih zahtev delavcev prične stavka, že v ponedeljek se izvede referendum o nezaupnici vodstvu podjetja, na katerem se za nezaupnico odloči kar 96,5% delavcev. JULIJ 1978 Prva vrtnarska razstava na planem Strokovnjaki trdijo, daje primer vrtnarske razstave v Savinjskem gaju prvi te vrste v naši državi. Gre za stalno razstavo cvetja v naravi. Če verjamemo veliki večini obiskovalcev iz ožje in širše domovine, potem je Savinjski gaj zagotovo nekaj edinstvenega. MAREC 1993 MGA v lasti Bosch-Siemensa Podjetje MGA Mali gospodinjski aparati Nazarje je od 1. marca dalje v 100% lasti nemške firme BSH iz Muenchna. Dolgotrajne priprave na tovrstno lastninsko preoblikovanje so tako uspešno zaključene, saj je bila takšna varianta glede na izgubo v preteklem letu edina rešitev. SEPTEMBER 1981 Blagovnica v Mozirju V okviru proslav občinskega praznika so odprli vse oddelke nove blagovnice v Mozirju. Uvodoma je direktor PT Savinja Rudi Gabrovec orisal njen gospodarski pomen, predvsem pa veliko potrebo po boljši trgovski ponudbi v Mozirju. APRIL 1984 Sneg pa tak, da nikoli Po nekaj suhih zimah smo bili letos končno deležni krepkih količin snega. Višje ležeče kmetije so se letos borile z metrskimi skladi snega. Tako so pri sv. Duhu pod Olševo namerili skupno 7,30 m snega! Prebiti cesto je pomenilo »vpreči« po vrsto traktorjev in delati na nevarnih predelih strmega območja. MAJ 1985 Pridobitev v zdravstvu Kartežko smo pričakali zaključka gradbenih del na prenovljenem in dozidanem delu nazorske zdravstvene postaje. Slovesnost ob otvoritvi je bila lepo pripravljena, vodja TOZD-a Splošno zdravstvo Mozirje dr. Franc But pa je v svojem govoru povedal, da je dozidava in prenova skupaj stala 29.508.000 din. © OKTOBER 1995 Prvi slikarski Ex-tempore Končnoje tudi Savinjski gaj dočakal svojo slikarsko kolonijo. Odet pretežno že v jesenske barve je sprejel prvi slikarski Ex-tempore, ki sta ga skupaj organizirala Občinski odbor Slovenskih krščanskih demokratov Mozirje in Ekološko hortikulturno društvo Savinjski gaj. MAJ 1996 Tudi tretja javna tribuna z enakim odgovorom: Radarjev nočemo! Občina Gornji Grad je vsredo, 24. aprila, v gornjegrajskem kulturnem domu pripravila (za nazorskima) tretjo javno tribuno na temo nameravane postavitve radarjev na Menini in gostom iz Ljubljane tudi tokrat predala enako sporočilo: radarjev na Menini nočemo! APRIL 1997 Drnovšek in Zernatto na Pavličevem sedlu Končno je tudi Avstrija »prižgala zeleno luč« za mejni prehod Pavličevo sedlo, ki od 14. aprila dalje ne bo več maloobmejni, ampak mednarodni prehod. Dr. Janez Drnovšek je po pogovorih v Hotelu Plesnik izjavil: »Gre za prizadevanja, ki so trajala že 30 let, tako dolgo je že odprta ideja, da bi prišli do tega prehoda. Prepričan sem, da bo ta dogovor sedaj uspešen in hitro realiziran.« MAREC 1998 Prihova je del občine Nazarje! Ustavno sodišče Republike Slovenije je obravnavalo pritožbo Občine Nazarje in nekaterih krajanov Prihove vzvezi z neupoštevanjem referendumske odločitve prebivalcev in uvrstitvijo tega naselja v občino Mozirje. Po preučitvi vseh podatkov je ugotovilo, da je naselje Prihova geografsko neposredno povezano z naseljem Nazarje in, da z izločitvijo Prihove občina Mozirje ostane teritorialno povezana. NOVEMBER 1998 Vodna ujma hujša kot pred osmimi leti Reka Dreta je 4. novembra, v noči s srede na četrtek, po osmih letih znova pokazala vso uničujočo moč, ki jo premore ob tako obilnih padavinah. Razbesnela reka je ponoči poplavila dele naselij Volog, Šmartno ob Dreti, Spodnje Kraše, Potok in Nazarje. V občinskem središču se je najhujša drama začela nekaj minut po enih zjutraj, koje Dreta nekaj deset metrov nižje od naselja stanovanjskih blokov prebila nasip in se razlila v center Nazarij. OKTOBER 1999 Otvoritev nove šole - zgodovinski dogodek Osrednji dogodek drugega občinskega praznika občine Nazarje je bila otvoritev novega šolskega objekta. V navzočnosti številnih uglednih gostov, staršev, učencev in učiteljev so jo opravili v petek, 17. septembra, in s tem uresničili dolgoletne želje Nazarčanov, da pridobijo popolno osnovno šolo. V novi šolski zgradbi je našla svoj prostor tudi glasbena šola. NOVEMBER 1999 Novi lastniki so Italijani V drugem poskusu je stečajnemu upravitelju Zvonimirju Kristjanu Mirtu le uspelo prodati RTC Golte. Na javni dražbi je omenjeno družbo v stečaju za 95 milijonov tolarjev po dogovoru z italijanskim podjetjem Reden iz Južne Tirolske kupilo ljubljansko podjetje Lesatex. MAJ 2000 Morilec ustreljen v Kolovratu Policija je v bliskoviti akciji v Kolovratu ustrelila oboroženega neznanca. Kasnejši strokovni pregled orožja, najdene sledi in prstni odtisi so potrdili sume, da gre za osebo, kije zagrešila dvojni umor v Belih vodah. NOVEMBER 2000 Nora krava v Zgornji Savinjski dolini?! V Zgornji Savinjski dolinije ponedeljkova izjava ministra za kmetijstvo Francija Buta in direktorja Veterinarske uprave Republike Slovenije Zorana Kovača, da pri eni od krav na kmetiji v naših krajih obstaja utemeljen sum na prisotnost BSE, med ljudmi povzročila pravo paniko. Utemeljen sum seje pojavil že prejšnji četrtek, krava je bila brez teka in ni bila sposobna kontrolirati gibanja. FEBRUAR 2002 Mozirjani so se odločili za rušenje Brdčke graščine Na zboru krajanov seje večina prisotnih odločila za rušenje graščine in s tem za izgradnjo stanovanjskega bloka. Civilni pobudi ostaja le tolažba, da so storili, s pomočjo zgodovinske stroke, vse za ohranitev zgodovinske zgradbe, ki tako ali drugače predstavlja korenine sedanje podobe kraja. OKTOBER 2002 Tragična nesreča na Golteh vzela dve mladi življenji V sredo malo pred pol deveto uro dopoldne seje na spodnji postaji gondole v Žekovcu zgodila huda delovna nesreča, v kateri sta umrla dva delavca. Delavca, ki sta na Golteh napeljevala novo nosilno vrv, sta padla 10 metrov v globino in se smrtno ponesrečila. NOVEMBER 2002 Po norih kravah še mlečna negotovost Minulo soboto je kot strela zjasnega udarila novica, da seje v mleku krav nekaterih kmetov, očitno tudi v Zgornji Savinjski dolini, pojavil zelo nevaren antibiotik kloramfenikol, ki po mnenju strokovnjakov povzroča celo raka na kostnem mozgu. JULIJ 2003 V Nazarjah potrdili hrušev ožig Uprava za varstvo rastlin in semenarstvo je v petek, 20. junija, na podlagi prijave določila novo žarišče hruševega ožiga tudi v Nazarjah, natančneje v Zagradišču in Zavodicah. Slab teden kasneje je bila okužba potrjena, lastnikom pa ukazan posek in sežig okuženih dreves. SEPTEMBER 2003 Usoda Iskre Feriti na Ljubnem bolj ali manj znana Po vseh ugibanjih o usodi Iskrine poslovne enote na Ljubnem ob Savinji je dokončnojasno, da so proizvodnji navitih komponent in s tem delovnim mestom šteti dnevi oziroma meseci. Neuradno smo izvedeli, da namerava Iskra Feriti ljubensko opremo in proizvodnjo seliti v Bosno in Hercegovino. Pripravila Tatiana Golob © BSH HIŠNI APARATI NAZARJE Aparati z metuljčkom za obolele otroke »Poslanstvo podjetja je z inovativnim pristopom in ekološko osveščenostjo razvijati visoko kakovostne izdelke priznanih blagovnih znamk ter z vpetostjo v lokalno in širše družbeno okolje graditi na zaupanju kupcev in na zadovoljstvu zaposlenih,« je zapisano v temeljnih strateških aktih podjetja BSH Hišni aparati Nazarje. Ob svoji izjemni poslovni uspešnosti se v Hišnih aparatih vse bolj zavedajo, da je humanost odlika najboljših, zato so se v letošnjem letu odločili za donacijsko sodelovanje z Ustanovo za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi. Namen in cilje sodelovanja sta na novinarski konferenci prejšnji teden predstavila direktor BSH Hišnih aparatov Matjaž Lenassi in predsednica Ustanove za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi prim. dr. Majda Benedik Dolničar. Omenjena ustanova je začela delovati pred petnajstimi leti pod okriljem pediatrične klinike, pred desetimi leti je bila formalno registrirana kot sklad, leta 2000 pa se je skladno z zakonodajo preoblikovala v ustanovo. Njen osnovni namen je izboljšati kvaliteto zdravljenja in življenja otrok z rakom in krvnimi boleznimi, reševanje socialnih problemov družin z obolelimi otroci in izobraževanje zdravnikov. Za razliko od nekaterih drugih organizacij je delo in poslovanje Ustanove za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi popolnoma pregledno. Na takšen način je zastavljeno tudi sodelovanje z nazorskim podjetjem. Kot je znano, so BSH Hišni aparati ob praznovanju desete obletnice samostojnega poslovanja pod okriljem koncerna Bosch Siemens podarili ustanovi deset milijonov tolarjev, s prvim decembrom pa je stekla enoletna akcija v kateri bodo podarili ustanovi še del prihodka od vsakega prodanega malega in velikega hišnega aparata. Vsi njihovi aparati so opremljeni s posebno nalepko, na koterije zaščitni znak ustanove - mavrični metuljček, delo slikarja Jožeta Trobca. Vsake tri mesece bo javnost obveščena o znesku zbranih sredstev, denar pa bo nakazan ustanovi. Po besedah Matjaža Lenassija naj bi se v enem kvartalu nabralo približno milijon tolarjev in pol. V podjetju BSH Hišni aparati so donacijsko sodelovanje z Ustanovo za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi poimenovali s sloganom »Mi podpiramo prihodnost«. Na pediatrični kliniki vsako leto na novo sprejmejo okoli 60 otrok in mladostnikov, ki zbolijo za rakom, razveseljiv pa je podatek, da je ozdravitev z rakom obolelih pri otrocih večja kot pri odraslih. Otroci najpogosteje zbolijo Prim. dr. Majda Benedik Dolničar in Matjaž Lenassi sta nazorno pojasnila namen porabe donatorskih sredstev (foto: Franci Kotnik) za levkemijo, na drugem mestu so tumorji centralnega živčnega sistema, na tretjem mestu po pogostosti pa je rak bezgavk. Z Ustanovo za pomoč otrokom z rakom in krvnimi boleznimi že nekaj let sodeluje tudi znani publicist in humorist Tone Fornezzi - Tot. Med drugim vsako leto za obolele otroke na pediatrični kliniki s pomočjo donatorjev organizira prihod Miklavža in tako je bilo tudi letos. V podjetju BSH Hišni aparati pa medtem že optimistično pričakujejo konec leta, saj bodo poslovni rezultati predvidoma spet rekordni. V prvih devetih mesecih letošnjega leta so v nazorski tovarni izdelali 2,9 milijona gospodinjskih aparatov, karje 14odstotkovvečkotvenakem obdobju lani oziroma deset odstotkov nad planom. Prihodki od prodaje so v tem obdobju dosegli 18,3 milijarde tolarjev, karje 27 odstotkov več kot lani oziroma šest odstotkov nad planiranim zneskom. V letu 2004 načrtujejo nadaljnjo 15-odstotno realno rast prihodkov od skupne prodaje, hkrati pa se nameravajo zavihteti na prvo mesto med vsemi tovrstnimi tovarnami na svetu, saj trenutno na drugem mestu le malo zaostajajo za vodilnim. Franci Kotnik ODPRT HOTEL BENDA V LOKAH PRI MOZIRJU Za hitrejši razvoj turizma Pretekli torek so v Lokah dočakali težko pričakovano otvoritev hotela Benda, ki ga je njegov lastnik Marjan Benda napovedal že v začetku maja, a ga je zaradi različnih birokratskih zapletov moral preložiti na konec novembra, ko so bila pridobljena vsa dovoljenja. O zapletih okrog pridobivanja različnih soglasij in načrtih v prihodnje je nekaj podrobnosti zaupal v neuradnem pogovoru z novinarji. Ob otvoritvi so pripravili novinarsko konferenco, na kateri so predstavili hotel in njegovo ponudbo, za novinarje pa so pripravili tudi voden ogled objekta. Ob pozdravnem govoru Marjana Bende je spregovorila tudi Petra Vodopivec, vodja marketinga, ki je predstavila dejavnosti podjetja Benglas. Omenjeno podjetje je nastalo pred dobrim letom z namenom boljšega upravljanja hotela, poleg zakoncev Benda pa zaposluje skoraj dvajset delavcev različnih poklicnih usmeritev. Hotel stremi zvezdicami, katerega investicijska vrednost je znašala Nov hotel s tremi zvezdicami sta odprla zakonca Benda, ki bosta tudi upravljala z namestitvenimi kapacitetami (foto: Ciril M. Sem) 260 milijonov tolarjev, poleg dvainštiridesetih sob s 87 ležišči premore tudi apartma za invalide, v gostinskem delu paje gostom namenjeno skoraj dvesto sedežev. Gostinsko ponudbo je Benda prepustil Mirku Lazniku, medtem ko bo namestitvene kapacitete upravljalo družinsko podjetje. Na otvoritvi se je Marjan Benda zahvalil vsem, ki so verjeli vanj in v njegov smelo zastavljen projekt, medtem ko je župan Ivo Suhover-šnik v svojem govoru poudaril pomembnost hotela za Mozirje in širšo okolico. Kot je dejal, je bilo v Mozirju v preteklosti večje število turistov, ki so obiskali tudi smučarski center na Goiteh, zato je prepričan, daje novi hotel v povezavi z Goltmi tisti faktor, ki bo prispeval k hitrejšemu razvoju turizma tako v Mozirju kotvZgornji Savinjski dolini. ____________Marija Sukalo ERA D.D. VELENJE Namesto Sume partnerstvo v združenju CBA Delniška družba Era Velenje ne glede na zadnja dogajanja v trgovski panogi ostaja med pomembnimi slovenskimi trgovci. Priložnosti za obstoj in nadaljnji razvoj išče predvsem na trgih bivše Jugoslavije, v Sloveniji pa pospešeno širi maloprodajno mrežo tudi na tista območja, kjer doslej še ni bila prisotna. Včeraj so odprli nov supermarket v Novi Gorici. Kot je na nedavni novinarski konferenci povedal predsednik Erine uprave Gvido Omladič, nakup kranjskih Živil s strani Mercatorja pome- ni, da združenja Suma v obliki, kot je bila zasnovana pred leti, ne bo. Poleg Ere in Živil sta bila v igri še domžalski Vele in mariborske Koloniale. Koloniale in Era sta interesno in kapitalsko že močno povezana. »V Eri obžalujemo, da so se stvari zasukale od prvotne namere, saj je bil koncept Sume dober. Namreč, pritiski dobaviteljev in trgovcev so obojestranski in izredno močni, s približevanjem EU pa se le še stopnjujejo. Velikost prodaje in nabavne količine so ključni argument medsebojnih pogajanj. To je bil glavni strateški cilj povezovanja. Era sedaj išče kapitalske in strateške povezave drugje. Izrednega pomena za Eroje partnerstvo oziroma članstvo v združenju CBA. CBA je največja trgovska skupina v Evropi, s svojimi predstavništvi v osmih državah vzhodne in jugovzhodne Evrope, vključno s Slovenijo, z letno 3,5 milijard evrov realizacije in več kot 4.000 prodajnih mest v različnih državah, predstavlja močnega partnerja pri zagotavljanju nabavnih količin,« je pojasnil Gvido Omladič. V Slovenijo z Evropo prihajajo tudi diskontni trgovci. Prvi med njimi naj bi bil Lidl, ki že išče primerne poslovne prostore in zemljišča. Čeprav gre pri diskontih za drugačno logiko poslovanja, ki temelji predvsem na ostri cenovni politiki zasebnih blagovnih znamk, bo konkurenca od Ere zahtevala veliko mero prilagajanja. Kljub zadnjim dogodkov na področju prevzemov ostaja Era med štirimi največjimi trgovci v Sloveniji. Rezultati poslovanja v prvih devetih mesecih kažejo, da Era povečuje obseg poslovanja skladno zzastav-Ijenimi cilji. Za leto 2003 je planirana realizacija skupine Era preko 80 milijard tolarjev, kar je 40 odstokov več kot v lanskem letu. Podatki o realizaciji v prvem devetmesečju kažejo, da bo Era svoj plan uresničila. Z letom 2003je v Eri zaživela kon-cernska oblika poslovanja, ki je za seboj potegnila obširno reorganizacijo dela in številne nove projekte. Trenutno sta v teku projekt ISO standardov in projekt ERP. Pri slednjem gre za vzpostavitev integriranega informacijskega sistema, katerega rezultat bo centraliza- cija in poenotenje poslovanja. Implementacija bo pripomogla k nadaljnji optimizaciji poslovanja in racionalizaciji stroškov. Zelo pomemben projekt je tudi izgradnja logističnega centra v Arnovskem gozdu pri Žalcu. Po drugi strani si Era skozi različne aktivnosti ves čas prizadeva za zadovoljstvo kupcev. Oktobra so prenovili koncept trgovske kartice prijaznih nakupov, ki je živela šest let in je predstavljala šest odstotkov maloprodajne realizacije. Nova kartica »zrno na zrno« kupcem omogoča cenejše nakupe vsak dan, zbrana boniteta v trimesečjih pa omogoča nakup izbranih izdelkov kar polovico ceneje. Že v prvem mesecu je kartica dobila 65 tisoč lastnikov, karje enkrat več, kotjih je imela "stara" kartica, do konca leta pa bo številka predvidoma presegla 80.000 imetnikov. Strateška usmeritev Ere v Sloveniji je jasna: konsolidacija poslovanja in usmerjenost v prodajo živilskih ter neživilskih izdelkov, širitev maloprodajne mreže v regije, kjer do sedaj še ni bila prisotna, posodobitev obstoječih objektov, ki so del razvojne strategije, intenzivno vlaganje v razvoj kadrov in nenehno sledenje željam ter potrebam kupcev. Intenziteta razvoja Ere se povečuje tudi na trgih nekdanje Jugoslavi- je. V letu 2003 so največ investirali na Hrvaškem, v Črni gori in Makedoniji. Na Hrvaškem je Era po prevzemu družbe Tornado Bakin odprla in prenovila že nekaj supermarketov. V Samoboru seje začela gradnja največjega in najsodobnejšega nakupovalnega centra s celovito ponudbo in največjo prodajalno za dom in gospodinjstvo - ADUT doslej, ki bo odprt predvidoma spomladi prihodnje leto. V Makedoniji je razvoj usmerjen v Skopski saem. Število sejmov se je povečalo, poslovanje družbe pa je dobro. Razvoj Skopskega saema je v prihodnosti zastavljen po principu poslovno-trgovskega in kongresnega centra (v stilu ljubljanskega BTC), začetek prenove je predviden spomladi 2004. Franci Kotnik Ob 35-letnici izhajanja zgornjesavinjskega časopisa čestitamo njegovim ustvarjalcem in bralcem ter želimo še veliko uspešnih izdaj! Župan, občinski svet in občinska uprava občine Mozirje Predsednik uprave Gvido Omladič (v sredini) je prepričan, da ima Era na Hrvaškem lepo priložnost za razvoj (foto: Franci Kotnik) Na vprašanje, ali Era še resno razmišlja o gradnji nakupovalnega centra na Prihovi, je predsednik uprave Gvido Omladič odgovoril, da namera še naprej ostaja resna in da je projekt zgolj stvar realizacije po ureditvi potrebne dokumentacije v zvezi z zemljišči. Od tistega trenutka dalje potrebujejo do odprtja takšnega centra le pol leta. Savinjske novice kot subjekt sodobnega tržnega komuniciranja Matjaž Lenassi, direktor BSH Hišni aparati Nazarje: Vsako podjetje je s svojim poslovanjem vpeto v ožje in širše okolje. Med podjetjem in okoljem, v katerem le-to posluje, potekajo zelo različni, v glavnem pa interesno pogojeni procesi. Ti ponavadi potekajo med podjetjem in ožjimi skupinami v okolju, kot so npr. dobavitelji, kupci, za boljše sodelovanje podjetja z okoljem pa je dobro širše medsebojno poznavanje. Na tem področju je ključna vloga lokalnega časopisa, ki lahko na sistematičen način predstavlja dogajanja v podjetjih širši lokalni javnosti, prav tako pa podjetje iz takšnega časopisa pridobiva informacije o utripu lokalne skupnosti. Za podjetje BSH Hišni aparati d.o.o. so takšne informacije zelo pomembne, saj se zavedamo, da naši zaposleni živijo v okolju, ki ga informacijsko pokrivajo Savinjske novice, zato z različnimi oblikami pomoči podpiramo kulturne, humanitarne, športne in druge aktivnosti na tem območju. Držimo se načela, ki velja znotraj koncerna, »razmišljajmo globalno, delujmo lokalno«, kar pomeni, da so naši trgi svetovni, da pa živimo in ustvarjamo v lokalnem okolju in tudi skupaj z njim. Mag. Sabina Kolesa, vodja oddelka odnosov z javnostmi In tujino Banke Celje: V Banki Celje se zavedamo, daje za uspešno delovanje učinkovito tržno komuniciranje ključnega pomena. Čeprav je banka prerasla meje regionalne banke, saj poslujemo s podjetji iz vse Slovenije, smo na področju poslovanja s prebivalstvom še vedno vodilna banka v regiji. Naše tržno komuniciranje je ciljno naravnano in lahko rečem, da je v skladu s poslovnimi cilji v veliki meri usmerjeno v lokalne medije. Konkurenca na trguje ostra, zato je seveda sredstva potrebno uporabiti čim bolj racionalno. Preko sporočil za javnost, promocijskih člankov, oglasov, novinarskih konferenc okolje konstantno informiramo o novostih, uspehih oziroma aktualnostih, ki po naši oceni koristijo oziroma zanimajo bralce. Glede samega oglaševanja zato lahko rečem, da storitve za prebivalstvo oglašujemo predvsem v lokalnih medijih (ob vsaki akciji vključimo tudi Savinjske novice). Raziskave kažejo, da lokalni mediji pridobivajo na branosti. Tako se povečuje tudi učinkovitost komuniciranja. Boža Cajner, NLB vodja Poslovalnice Mozirje: Nova Ljubljanska banka nastopa v širši družbeni okolici z različnimi oblikami tržnega komuniciranja, ko želi sodobnemu potrošniku predstaviti svoje produkte. Razvijajo se nove storitve, dopolnjuje se ponudba bančnih in ob-bančnih storitev, predvsem zavarovalništva, upravljanja s premoženjem in varčevanja v vzajemnih skladih. Negotovinsko poslovanje je že močno prisotno, tako da sedaj stranke prihajajo v poslovalnice po finančne nasvete. Prisotnost banke v medijih je zato potrebna in stalna oblika predstavljanja na posameznih tržnih segmentih. V ožjem poslovnem okolju pomembno mesto prav gotovo zavzemajo Savinjske novice, saj banka v njih že vrsto let objavlja prispevke in oglase o novostih na področju storitev za občane in gospodarske subjekte. Na ta način lahko bralci - naši sedanji ali bodoči poslovni partnerji - dobijo osnovne informacije o ponudbi in njeni vsebini, seveda pa se o podrobnostih in najugodnejši rešitvi za uresničitev želja potem pogovorijo s komercialistom v poslovalnici. V Poslovalnici Mozirje nudimo raznovrstno paleto storitev srednjim, malim podjetjem in zasebnikom ter seveda občanom Zgornje Savinjske doline. Mag. Natalija Postružnik, direktorica službe za odnose z javnostmi Zavarovalnice Maribor: Tudi mi na ZM se zavedamo pomena lokalnih časopisov pri uporabi trženjskega spleta. Vsako sporočilo, ki vam ga pošiljamo, vsebuje naše vrednote, naše poslanstvo. Tisto, zaradi česar ZM sploh obstaja. Naša vizija je postati slovenska zavarovalnica z najvišjo kvaliteto storitev, merjeno z zadovoljstvom naših zavarovancev. To bo od nas gotovo zahtevalo, da postanemo manj uradniški in veliko bolj servisno naravnani, usmeriti pa se bomo morali tudi na tržišča izven Slovenije. Ta cilj bomo gotovo dosegli z našim odnosom do vas. Z idejami. Z delom. S sporočili. Za katere želimo, da jih preberete prav vi. In to dosežemo najbolje prav z lokalnim časopisjem, kateremu po nekaterih raziskavah statistično gledano zaupa največ bralcev. Da, resje, ne prebere jih največ (največkrat beremo Slovenske novice), zaupamo pa najbolj našemu lokalnemu mediju. Ki ga uslvarja »naš sosed«. In to je prednost, ki jo morajo znati podjetja izkoristiti. In upam, daje ZM med njimi in da bo naše sodelovanje trajalo še naslednjih 35 let. Andrej Presečnik, direktor komerciale Zadruge Mozirje: Zadruga Mozirje preko Savinjskih novic promovira svojo dejavnost. Že več let imamo rezervirano stalno stran, ki jo spreminjamo glede na letni čas in aktualnost različnih akcijskih ponudb. Usklajevanje poteka tedensko. Tako kupci in bralci preko našega zgornjesavinjskega časopisa zvejo o ponudbi za kmete, potrošnike in mladoporočence.., saj imamo široko paleto dejavnosti. Takšno oglaševanje se mi zdi manj vsiljivo in bolj primerno, kot so reklamni letaki, ki dandanes prihajajo do Zgornjesavinjčanov, to pa je naša osnovna usmeritev. S svojo ponudbo smo prisotni tudi v različnih prilogah in nasvetih, kijih mesečno pripravljajo Savinjske novice. Z obvestili preko oglasov in reklam želimo doseči čim večje povpraševanje na različnih področjih naše ponudbe. S sodelovanjem smo zelo zadovoljni. Marjan Dobrovc, direktor Gorenja Glin: Gorenje Glin predstavlja svoje dejavnosti preko slikovnih oglasov in tako utrjuje svoje ime na prostoru Zgornje Savinjske doline. Ocenjujem, da smo prav zaradi tega postali prepoznavni kot proizvajalec pohištva. To se posebno odraža v prodaji v lastnem prodajnem salonu. Anton Miklavc, direktor AM Miklavc tehnični pregledi: K tržnemu komuniciranju sem pristopil predvsem s ciljem informirati ljudi v dolini o svoji dejavnosti. Do sedaj smo s Savinjskimi novicami vedno korektno sodelovali. Upam, da bo tako tudi v prihodnje. TELEFON 034^55800 www.simer.si Verjetno PVC . najboljša okna na svetu. simer d.0.0., delavska 8, celje do 00.000 takoj z osebnim računom l\ILB pri trgovcu Privoščite si sproščeno predpraznično nakupovanje. Kjerkoli je nalepljena nalepka mini kredit boste lahko brez obiska banke najeli kredit: • 50.000, 100.000, 150.000 ali 200.000 tolarjev • s kartico zlatega, srebrnega ali klasičnega osebnega računa NLB • neposredno na prodajnem mestu Za odobritev kredita potrebujete svojo osebno izkaznico in davčno številko. Odplačevali ga boste lahko 6, 9 ali 12 mesecev; ob najemu boste plačali le del dogovorjene kupnine in stroške zavarovanja! Poiščite nalepko in si privoščite! Seznam prodajnih mest, kjer vam je na voljo mini kredit lahko najdete na internetnem naslovu www.nlb.si. O ljubljanska banka Nova Ljubljanska banka d.d., Ljubljana Podružnica Savinjsko-Šaleška °f/stlte *' Polnjena hamburška slanina K°^aki' Alpsko mleko- Ljubljanske mekarni Mandarj 1 kg Jj Fruc Fructal, korenček,1.5 Čokolada Alprose z lešniki, Merit, 100 g Prašek Ariel več vrst, P&G, M gel 1,5 I ali prašfl Erina kartica»Zrno na zrno»: ■pri nakupu goriva, ■pri nakupih v minimarketu. Sprejemamo naročila za nakup kurilnega olja, ki ga po želji dostavimo tudi nadom. Pričakujemo Vas vsak dan, od 6. do 21. ure. ERA Trgovina prijaznih o ERA, d.d., Prešernova 10, 3504 Velenje, www.era.si r PEKARNA. SLAŠČIČARNA. TRGQUINA Na trgu 52, Mozirie Tel.: 839-4744. faks: 839-4745 A Cenjeni kupci z vami smo že 28 let. kot družina Petrovič. Tudi rasli in starali smo se z vami. Začeli smo s peko kruha, ki smo ji dodajali vedno nove artikle, ki ste jih želeli kupiti, dodali smo slaščice najprej v Šoštanju, potem še v Mozirju. Da bi se vem čimbolj približali, smo dodali še trgovino na terenu. Sedaj smo se približali tudi Celjanom. Na Glaziji imamo dva kioska z našimi kakor tudi drugimi izdelki. Trudimo se. da vam ob vseh življenjskih prelomnicah stojimo ob strani: naj bo to krst, prvo obhajilo, birma, poroka, razne obletnice in na koncu se poslovimo z vami od vaših dragih. Naše prednosti so, da se hitro Prilagajamo vašim potrebam, smo kvalitetni, še vedno uporabljamo naravne surovine in ročno delo pri naših izdelkih. Kdo ne pozna naših slastnih žemljic ali rogljičev, kdo se še ni sladkal z našimi poticami ali torticami ter nenazadnje kdo se še ni ohladil z izvrstnim sladoledom? Upamo, da takega ni med vami. Usem bralcem Savinjskih novic, kolektivu ob 35 letnici kakor tudi vsem ljudem dobre volje želimo lepe. prijetne in blagoslovljene adventne tedne ter veliko sreče v letu 2004. r GARANT d.d. Polzela Industrijska prodajalna Polzel Tel.: 03 703 71 30, 703 71 31 Del. čas: pon - pet od 8. do 18. ure, sob od 8. do 12. ure »1 GflRdNr Pohištvena industrija d.d. POLZELA Polzela 176/a, 3313 POLZELA SLOVENIJA E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si VELIKA NOVOLETNA AKCUSKÄ PRODAJA POHIŠTVA do 24. januarja 2004 Informacije na telefon 03/70 37 130 in 03/70 37 131, e-mail: info@garant.si, internet: www.garant.si UGODNO: Spalnica KAJA v barvi češnja, bukev samo 96.900,00 sit V POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAS DOM! e . , ■ ALEKSANDER SVETELŠEK, DIREKTOR TUŠ CEUE Preko lokalnega medija postajamo našim kupcem še bolj domači Lokalni mediji pridobivajo vedno večjo veljavo, zaupanje in stem posledičnotudi branost. Za nas kot intenzivnega oglaševalca v lokalnih medijih je to zelo pomembno, saj to pomeni večjo zaznavnost naših oglasov oz. ostalih komunikacijskih sporočil.Tuš je "lokalna trgovina", ki je našim kupcem domača, prijazna in jim zagotavlja prijetno in sproščeno nakupovanje. Oglaševanje v lokalnih medijih je dober dodaten kanal, da našim kupcem te prednosti dodatno sporočimo in dajim postanemo še bolj domači. V letošnjem letu smo se pričeli s svojimi komunikacijskimi aktivnostmi intenzivno pojavljali tudi vSavinjskih novicah. Sto strategijo komuniciranja bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu, ko bomo v Mozirju odprli Tuš center. Z novim Tuš centrom bomo prebivalcem Savinjske doline ponudili nadvse uporaben center, kjer bo ponudbo sodobnega, prijetnega in po najnovejših trendih opremljenega supermarketa Tuš, dopolnjevalo 10 lokalov, z različnimi dejavnostmi. Z namenom, da obstoječo ponudbo izdelkov in storitev še bolj približamo našim kupcem in z željo, da sledimo naši viziji, "postati prodajalci najbolj zadovoljnih kupcev", smo svojo dejavnost razširili tudi na poslovanje bencinskih servisov. Tako bomo tudi v Mozirju, v neposredni bližini novozgrajenega Tuš centra, kupcem ponudili storitev bencinskega servisa. Skratka z novim Tuš centrom. Mozirje bomo v ta del Slovenije prinesli nov veter, ki bo pihal v smeri želja naših kupcev. MARKO JENSTERLE, SVETOVALEC VLADE V MINISTRSTVU ZA KULTURO RS Tradicija je še vedno tista, ki pri bralcih najbolje šteje S Savinjskimi novicami sem seveda povezan po materini strani, saj je moja mati doma iz Rečice ob Savinji, čeprav seje že pred davnimi leti preselila v Kranj, kjer sem rojen in tudi živim. Na Rečici pa je še vedno ostala naša hiša, v kateri se skoraj vsak konec tedna srečujemo mama ter moja in sestrina družina. Rečica je s tem postala center našega družabnega življenja in nanjo smo vedno bolj navezani. Povezanosti s krajem pa si ni mogoče zamisliti brezvseh stvari, ki sodijo zraven. Od različnih družabnih in kulturnih prireditev, do seznanjanja z dogodki v neposredni okolici preko lokalnih medijev. Med njimi so na prvem mestu Savinjske novice. Ker sem tudisam novinar,zelo dobro vem, koliko truda je vloženega vvsako od številk, in predvsem v to, da so se novice obdržale že toliko let. To je v časih, ko novi mediji nastajajo in tudi propadajo kot gobe po dežju, toliko pomembneje. Tradicija je še vedno tista, ki pri bralcih najbolje šteje. Pomeni namreč, da sejim časopis v njihovih pričakovanjih še ni izneveril in da v njem najdejo informacije, kijih potrebujejo in pričakujejo. Čepravje v Sloveniji opazno tekmovanje za zavzemanje medijskega prostora po vsej državi, še vedno ostaja neizpodbitno dejstvo, da so lokalni mediji izredno močni. Savinjskim novicam zato najprej čestitam ob pomembnem jubileju, takoj nato pa želim, da bi še naprej uspešno delovale na informativnem področju. TRAFFIC Anton Rosenstein s.p. Savinjska c. 25, Mozirje GSM 041 698 252 TEČAJI A,B,C,E in H AVTO SOLA MOZIRJE /&, Tečaj CPP se prične v ponedeljek, 15. decembra , ob 17. uri v gasilskem domu v Mozirju. Prijave sprejemamo v avto šoli Traffic ali na pričetku tečaja v gasilskem domu v Mozirju. Nudimo vam ugodne plačilne pogoje. JPTKnve /lili PNEVMATIC CENTER ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure sobota od 8.00 do 12.00 ure LESARSKA CESTA 45, NAZARJE Of) 839.16.40) Moje razmišljanje ob 35-letnici Savinjskih novi< Jakob Presečnik, minister za promet Republike Slovenije Pred 35 leti, ko so izšle prve številke Savinjskih novic, sem resnici na ljubo imel povsem druge skrbi in druge interese kot prebiranje domačih novic in spremljanje dogajanj v domačem okolju. Pa ne povsem. Tu pa tam sem jih že vzel v roke in prebral kakšno novičko. Seveda seje moj odnos do iskanja informacij o dogajanjih in ljudeh v Zgornji Savinjski dolini bistveno spremenil s ponovno »vrnitvijo« v dolino, ko sem pri različnih poklicnih in »popoldanskih« zadolžitvah in vključevanju v mnogotera dogajanja v dolini Savinjske novice koristil tudi kot vir informacij. Upam, da so kakšno koristno informacijo pri meni dobili tudi sodelavci dopisniki, včasih pa sem poskušal kakšno stvartudi sam napisati. Slednje sem Mirko Zamernik, poslanec v Državnem zboru RS Ko sem imel štiri leta, je menda izšla prva številka Savinjskih novic. Priznati moram, da se tega dogodka ne spominjam najbolje. Dokaj dobro pa sem se, ob prijaznem pozivu uredništva, da svoje mnenje o Savinjskih novicah in njihovi tradiciji javnosti zaupam tudi jaz, spomnil dogodkov izpred približno desetih let. Spraševal sem se, zakaj bi ta navidez nepomemben dogodek še posebej vzel za obvezo v času, ko sem kot poslanec v prejšnjem mandatu občasno poskušal prenašati utrip iz Državnega zbora med Zgornjesavinjčane. Pomembno se mi zdi tudi obdobje, ko smo pred konstituiranjem novih občin v letu 1994 na podlagi javnega razpisa podelili izdajateljske pravice novemu (in še vedno aktualnemu) izdajatelju in na ta način rešili tudi problem sofinanciranja s strani občine in se izognili morebitnim zapletom z nastankom novih občin, do katerih bi zagotovo prišlo. Vsem dosedanjim urednikom, vsem sodelavcem, dopisnikom in sedanji ekipi Savinjskih novic se zahvaljujem za delo, ki ste ga opravili, sam pa zagotavljam moje sodelovanje še naprej, vsaj še tako dolgo, dokler bom opravljal kakšno javno funkcijo. Še nekaj se mi zdi pomembno poudariti. Kar za nekaj ljudi vem, ki živijo izven doline, pa so jim Savinjske novice edina vez z domačimi kraji, dogodki in ljudmi. Tudi to nekaj pomeni. Objubileju Savinjskih novic želim vsem ustvarjalcem in bralcem še mnogo dobrih prispevkov, zanimivih fotografij in prijetnega branja. opisal. Pretehtala je misel, da bi mogoče moj primer lahko koga spodbudil, da se pogumno odloči za novo pot. V tistem obdobju sem delal kot skupinovodja v takratnem Gorenju MGA. Kljub navidez dobri službi in malce nadpovprečni plači sem nekako globoko v sebi vedel, da to ni moj končni domet. Da vendarle lahko naredim še kaj več, kot čakati v navideznem udobju, z nezadovoljstvom v srcu. Ko sem tovrstna razmišljanja zaupal svojim sodelavcem, je bil njihov običajni odgovor: »Dragi moj, do penzije bomo tukaj.« Moje razmišljanje pa je bilo: »Ne. Ne bom tu trideset in več let. Ne vem še sicer, kaj točno hočem doseči. Točno pa vem, česa nočem. In nočem biti tu do upokojitve.« In že samo ta ugotovitev meje »gnala« v iskanje možnosti, novih izzivov. In zgodilo seje, da seje ravno v tem obdobju takratni izdajatelj Sav- injskih novic (Epsi) poslavljal s tega mesta. Ker sem bil takrat že aktiven v občinski politiki, smo se z na novo postavljeno takratno občinsko oblastjo dogovorili, da bom jaz prevzel vodenje SN. Rekel sem si, da je to seveda rezultat mojih večletnih razmišljanj, da moram nekaj spremeniti v svojem življenju in da je to nagrada za to, ker je želja po spremembi tako močna. Zadeve pa so se obrnile drugače. Nekateri se niso držali sklenjenega dogovora. In stvar je padla v vodo. Zame je bilo to takrat silno boleče. Skorajda sem že začel verjeti vsem tistim, ki so mi govorili: »A vidiš, da se ne splača. Kaj ti pa manjka, poglej kako te »nategnejo«, prav ti je, karsi iskal to si pa našel...« Na srečo je bila želja po spremembi močnejša od teh »zaviralcev«. Po desetih p Ciril Rose, župan občine Luče Na začetku je bila beseda.... Tako se glasi eden od stavkov v knjigi vseh knjig. Besedo (informacijo) postavlja na prvo mesto, na sam začetek stvarstva. Tudi Slovenci se šele v zadnjem času močneje zavedamo, kaj so nam naši predniki s Trubarjem na čelu omogočili, ko smo dobili Katekizem in Abecednik, prvi slovenski knjigi. Verjetno bi brez slovenske besede danes ne bilo samostojne države in verjetno tudi naroda ne več, kar se je v zgodovini dogodilo veliko številčnejšim ljudstvom, ki so izginili brez sledu. Tudi sodobna družba postavlja besedo oz. informacijo v sam vrh prioritet. Hitrost vrtenja zemlje seje navidezno zelo povečala in vzporedno tudi potreba po informaciji. Kljub temu, da prihajajo novi elektronski mediji, pa informacija na papirju zaenkrat še vedno ostaja prevladujoča med večinsko populacijo. Savinjske novice svoje poslanstvo letih sem dvakratno zadovoljen, da so se dogodki odvili tako. Saj sem danes prepričan, daje še kako prav, da SN vodi današnje uredništvo. Imam občutek, daje tudi ekipa SN našla svoje poslanstvo. Tako slednjim, kot tudi vsem bralcem iz vsega srca želim, da bi poslušali svoje notranje vzgibe. Svoj tihi notranji glas, ki vas želi pripeljat do vašega poslanstva. In da zaključim z istim avtorjem, kot sem ga citiral prej: »Še vedno je dvomil v svojo odločitev. Toda doumel je nekaj pomembnega: odločitve so samo začetek nečesa, kar se še ima dogoditi. Ko se odločamo, se predamo mogočnemu toku, ta pa nas naplavi na kraj, ki si ga v trenutku odločitve nismo niti v sanjah predstavljali.« Naj vas torej vaše odločitve naplavijo na čudovite kraje. informiranja Zgornjesavinjčanov opravljajo že 35 let. Za to si zaslužijo iskrene čestitke in zahvalo. Vsi rodovi urednikov, novinarjev in sodelavcev, ki so skozi 35 let ustvarjali ta naš časopis in prinašali v naše domove besedo in sliko o dogajanju med nami, so opravljali veliko, pomembno in odgovorno delo. Pred Zgornjesavinjčani in zgodovina Le zapisana beseda ostaja in »nek način beleži spomin na neko'obdo-bje in na nek čas, ki je žal hitro za nami. Zato pa mora biti zapisana beseda korektna in resničen odraz dogajanja. Dogodki namreč ustvarjajo časopis in ne obratno. Svet postaja globalna vas. Potreba po obveščanju ljudi je vse večja. V prihajajoči Evropi se bo zemlja vrtela še hitreje. Hitra in pravilna informacija namreč postaja zelo iskano blago. Ali bo medij v prihodnosti še vedno tiskan, ali bo elektronski, bo pokazal čas. Na vsak način pa bomo Zgornjesavinjčani potrebovali Savinjske novice vtakš-ni ali drugačni obliki tudi v prihodnje. Še enkrat iskrene čestitke ob 35 letnici in prisrčna zahvala vsem Vam, ki ste Savinjske novice soustvarjali, z željo, da svoje poslanstvo nadaljujete tudi v prihodnje in tako pred pozabo beležite številne velike in majhne dogodke v mozaiku dogajanj na tem prostoru tudi v prihajajočem času. ■BnOHBHH Ivo Suhoveršnik, župan občine Moziije: Savinjske novice me spremljajo že od doma. Vedno smo jih vsi skupaj radi prebirali. Včasih sem z njimi bolj, drugič manj zadovoljen. Dobrodošle pa so informacije iz cele Zgornje Savinjske doline. Tako je tudi sedaj. Veselim se vsakega četrtka ko prinašalci prinesejo časopis. Želim, da bi še dolgo izhajal. Pomanjkljiva se mi zdijo pisma bralcev. Res imamo demokracijo in svobodo govora, ampak se mi ne zdi prav, da se javno »pere umazano perilo«, saj so to nizki udarci, ki niso ravno na kulturnem nivoju. Tudi o mojem delu novinarji pišete korektno. Tako bralci dobijo vedno realno sliko. Doma rad rešim križanko in preberem humor. Na splošno pa se mi zdi, čeprav vem, da morajo biti, preveč reklam. Anka Rakun, županja občine Ljubno ob Savinji: Savinjske novice so tednik vseh Zgornjesav-inčanov, torej praznujemo vsi. Ekipi ustvarjalcev časopisa obvisokemjubileju iskreno čestitamo. Z največjim veseljem pozdravljam nov koncept predstavitve mladih perspektivnih in izobraženih kadrov, za katere sicer ne bi vedeli, da jih imamo med seboj. Savinjske novice so informator dogodkov iz občin, pišejo o problemih, s katerimi se srečujemo v dolini. O Ljubnem se mi zdi, da se vedno piše korektno. Vojteh Klemenšek, župan občine Solčava: Čestitke ob jubileju. 35 let nekega časopisa je dolga doba in dokaz, da ga ljudje radi prebirajo. Savinjske novice informirajo o dogajanjih in dogodkih iz doline, kar koristi velikemu številu prebivalcev naše doline. Med seboj povezujejo prebivalce Zgornje Savinjske doline ter občine kot institucije. Hkrati pa menim, da ni ničesartako dobro narejeno, da ne bi moglo biti boljše. Ivan Purnat, župan občine Nazarje Savinjske novice imajo 35 let; to so v človekovem življenju najlepša leta, rečemo jim zrela leta, človek je v teh letih na višku svojih ustvarjalnih moči. Če so vse to tudi Savinjske novice, ne velja mnenje posameznika, ampak to kaže število naročnikov in seveda zadovoljnih bralcev. Zgornje-savinjski časopisje po vsebini zelo raznolik, zato lahko v njem vsak bralec poišče vsebino, ki ga zanima. Verjetno večino bralcev zanimajo novice iz zgornjesavinjskih krajev, da so seznanjeni z dogodki, prireditvami in uspehi ljudi naše doline. Pozitivni in optimistični članki prav gotovo vplivajo tudi na razpoloženje bralcev v vsakodnevnih skrbeh za preživetje in prizadevanjih za boljši standard. Savinjskim novicam in njihovim ustvarjalcem želim še mnogo jubilejev in uspehov pri tako pomembnem poslanstvu, kot je objektivno informiranje naših občanov. Upravna enota Mozirje: Pred 35 leti je takratna Skupščina občine Mozirje ustanovila lokalni časopis Savinjske novice z namenom, da so občani in tudi širša javnost seznanjeni z delom njenih organov, kakortudi z ostalimi dogajanji vZgornji Savinjski dolini. Od ustanovitve upravnih enot leta 1995 si tudi Upravna enota Mozirje prizadeva z nadaljevanjem ideje ustanovitelja in redno seznanja državljane preko Savinjskih novic o upravnih novostih, novi zakonodaji, o svoji organizaciji in pristojnostih ter povezanimi nalogami upravne enote in državljani. Savinjske novice so vsekakor časopis, ki ima svojo tradicijo in velik pomen za naše območje, kajti redna informiranost ljudi je nujna. Savinjskim novicam čestitamo ob praznovanju 35-letnice. Pregovor pravi »kjer je volja, je tudi pot«. Želimo, da naš skupni časopis nadaljuje svojo uspešno pot. ISKRENE ČESTITKE OB PRAZNOVANJU 35-LETNICE SAVINJSKIH NOVIC! UPRAVNA ENOTA MOZIRJE ti reklam imajo. Da pa takšni lokalni časopisi obstajajo, pa je seveda še kako Ljuba Benetek, Mozirje Preberem jih od prve strani do zadnje. Zdijo se mi v redu in zanimive. Sama jih ne bi spreminjala, potem nimam nikakršne želje. Ker so lokalni časopis, pa je tudi prav da delujejo, saj jih takšni kraji potrebujejo. Tomaž Gregorc, Lepa Njiva Da, berem Savinjske, vsak petek me čakajo doma. Tudi nuročeni smo nanje skorajda že od vsega začetka. Prav je, da imamo takšen časopis, ki predstavlja Zgornjesavinjčane. V njih ne bi ničesar prav posebej spreminjal. Pripravila Barbara Fužir, foto: Ciril M. Sem ' >• j Frančišek Fužir, Paška vas Savinjske novice berem občasno, koje prilika. Za lokalne prebivalce so zagotovo zanimive, sam pa jih z večjim zanimanjem preberem tudi zato, ker je bil urednik moj nekdanji sodelavec. Vsebina se da zmerom izboljšat. Mogoče bi bilo v redu več aktualnih novic, nasvetov in podobnega pa je dovolj. Da obstajajo lokalni časopisi je vsekakor zelo pomembno, saj je informiranja prebivalcev znotraj občin občutno premalo. Nasa anksta Savinjske novice dihajo s «asom Ker mineva 35. leto izhajanja našega zgornjesavinjskega časopisa, smo se odločili, da bomo med prebivalci doline preverili, kakšen pečat puščajo Savinjske novice med njimi. Kakšen vpliv in pomembnost ima lokalen časopis, kolikokrat se vzame v roke in kaj se v njem najpogosteje znajde in prebere... Marija Glasečnik, Skorno pri Šoštanju Savinjske novice prelistam vedno, kadar pridem k mami na obisk. So kar zanimive, marsikaj izveš. Težko pa bi rekla, da bi kaj v njih spremenila. V redu se mi zdi, da imamo takšne časopise. Jani Janko, Mozirje Fajn je, da imamo lokalni časopis, da se tudi piše o tukajšnjih stvareh. Sam jih redno prebiram, imamo jih naročene doma. Morda ne bi bilo slabo, da bi, tako kot včasih, izhajale vsakih štirinajst dni, saj se tako kakšne trač novice, kijih včasih zasledim, ne bi pojavijuie, se pa nabralo več drugih novic. Jožica Krajnc, Mozirje Občasnojih berem. Zdijo se mi v redu, le malce dos- Bralci o Savinjskih novicah... Gusti Lenar, Logarska Dolina: Pri poplavi novic z regijskega in državnega nivoja v različnih časopisih, so Savinjske novice, časopis, ki piše o dogodkih iz naše doline, še kako dobrodošle. Z njim smo obveščeni o skoraj vseh dogajanjih okrog nas in v naši neposredni bližini. S časopisom sem zadovoljen. V njem je uravnoteženo pisanje, vsak lahko najde kaj zase. Mnenja pa sem tudi, da ste dopisniki dokaj korektni. Spomnim se razvoja časopisa iz mesečnika na štirinajstdnevnik in sedaj na tednik. Zdi se mi, da imate novinarji veliko več dela in da je tudi naša občina Solčava bolj pogosto prisotna v njem z različnimi dogodki. To, da pišete o ljudeh, je še kako dobrodošlo, saj se med seboj zelo slabo poznamo. Emika Selišnik, Luče: Savinjske novice so časopis, ki ga še vedno najraje prebiram. Vsak petek se ga zelo razveselim. Spomnim se še, koje bil mesečnik, potem štirinajstdnevnik. Sedaj, ko so tednik, so ljudje bolj tekoče obveščeni o dogodkih in dogajanjih v naši dolini. Zdi pa se mi, da bi poleg Aleksandra Videčnika lahko tudi kdo drug pisal o zgodovini doline. Poznam kar nekaj ljudi, ki zbirajo in imajo različno gradivo, ki pričo o razvoju naše doline v preteklosti. Sama sem upokojenka, zato me gospodarstvo in politika zelo malo ali pa skoraj nič ne zanimata. Raje imam leposlovne stvari. V Savinjskih novicah pogrešam rubriko o ročnih delih in različne nasvete o vrtu, saj je veliko Zgornjesavinjčank, ki prebirajo ta časopis. Zelo rada preberem prispevke o ljudeh in njihovem življenju, to so zanimivi zapiski, ki pričajo prav o življenju v naši dolini. Andrej Helešič, Ljubno ob Savinji: Savinjske novice so za našo dolino zelo pomemben časopis. Zelo dobra poslovna poteza v časopisu je bila, ko ste prešli s štirinajstdnevnika na tednik, saj so s tem informacije postale aktualnejše in ažurnejše. Pred tem seje pogosto dogajalo, da ste objavili dogodek, koje bil ta med ljudmi že pozabljen in ne več aktualen. Novice poskrbijo, da se ljudje med seboj bolje poznamo. Pogosto se namreč dogaja, da se med seboj srečujemo, pa ne vemo niti, s čim se kdo ukvarja. Tudi s poslovnega stališča so Savinjske novice zelo dobro zastavljene, saj pokrivajo področje, ki je z vidika oglaševanja moje dejavnosti zelo ugoden. Oblikovno so zelo dobro narejene, posebej še naslovnica. Ker nimam doma veliko časa za branje, jih pogosto vzamem s sabo na dirke in tekmovanja. Tedaj jih preberejo tudi moji kolegi tekmovalci in s tem spoznavajo naše ljudi in dolino. Posegam tudi po drugih časopisih, a zvest ostajam le Savinjskim novicam. Zelo korektno pišete tudi o mojih dosežkih in tekmovanjih. Alenka Žagar, Mozirje: Osebno nisem najbolj zadovoljna s časopisom, saj imam občutek, da se o Mozirju zelo malo piše. Ampak za to ne krivim novinarje, temveč sem mnenja, da smo za to tudi sami krivi, saj pogosto o drobnih, a pomembnih slvareh premalo govorimo. Pozdravljam kritično in objektivno pisanje o dogodkih, a se mi zdi, da bi o amaterskih dejavnostih pisali malo bolj pohvalno, saj so že redki tisti, ki so pripravljeni delati volontersko v svojem prostem času. Reklame so sicer promocija nekega podjetja ali posameznika in vem, da morajo biti, vendar bijih lahko strnili v posebno rubriko, saj sedaj človek dobi občutek, daje prava poplava oglaševanja tega ali onega. Matej Pečovnik, Nazarje: S časopisom se srečam že v službi, doma pa ga dobim v roke, ko ga preberejo starši. Mnenja sem, da so Savinjske novice dobrodošel časopis v naši dolini, saj zajemajo dogodke iz domačega kraja in cele Zgornje Savinjske doline. Sedaj, ko so tednik, se mi zdi, da so dogodki aktualnejši, prej seje namreč dogajalo, da so bila v času, ko seje dogajalo veliko stvari hkrati, poročila o dogodku objavljena potem, ko smo na njih že pozabili. Članke o gospodarstvu pogosto preletim, zgodovina me ne zanima - se najraje ustavim pri športu, posebej, ko se piše o otrocih. Napovednik je zelo pohvalna rubrika, saj nas obvešča o različnih prireditvah. Tudi priloge so mi bile pogosto v veliko pomoč, še posebno, ko sem gradil. Pohvalil bi tudi vaše pisanje o različnih organizacijah in njihovem delu, to človeka pogosto preseneti, saj za marsikatero od njih niti ne vemo, da deluje. Marko Potočnik, Bočna: S Savinjskimi novicami se srečam že v službi. Zdi se mi, da se premalo piše o periferiji, o obrobnih manjših krajih. Drobni dogodki, ki pa za kraj niso tako nepomembni, gredo nekako mimo peres novinarjev. Imam občutek, da se ti vedno ukvarjajo samo z dogodki v središčih. Zdi se mi, da bi morali biti novinarji malo bolj »radovedni« in izbrskati tudi take stvari. Več bi morali nameniti prostora otrokom, če so ti udeleženci kakšne prireditve ali dogodka v kraju. Sedaj, kot kaže, je bolj pomembno, da se napiše o tej ali oni slavni osebnosti, ki je tam bila. Več bi morali pisati tudi o različnih ljudeh in njihovem delu. Ne bi me motilo, če bi zmanjšali oglaševalni prostor in reklame in povečali količino prispevkov. Peter Širko, Mozirje: Časopis mi je všeč, ima zanimiv dizajn. Rad prebiram novosti in novice o Zgornjesavinjčanih. všeč razvejana veja dopisnikov. Ne zdi se mi prav, da v intervjuje vključujete ljudi, ki doma v dolini. Prepričan sem, da je še ve-akih Zgornjesavinjčanov, ki so lahko deležni : pozornosti. Opažam tudi, da nekateri novinarji kot komentatorji v rubriki Komentiramo niso dorasli temu pisanju, posebno če je to s področja kulture. To bi bilo potrebno obravnavati širše. Všeč mi je Videčnikova stran, saj goji spomine na kulturno dediščino. Ne prebiram pa mladinske strani in lokalnega športa. Cvetke in koprive so sicer zelo dobre, ampak se mi zdi, da se v njej pogosto ponavljajo eni in isti ljudje. Imam občutek, da mrgoli objav in oglasov, čeprav vem, da mora biti zastopano tudi to področje. V napovedniku pa pogrešam napoved prireditev iz naše doline. Pripravila Marija Sukalo vri čas: od 9. do 1B. ure, sobota od 8. de 12. m JUl fračunalništvo 'JaJa/uij: 'J'4/ži'J ©3 ‘J L) S3 Franček Grudnik s.p„ Šmiklavž 3a, Gornji Grad (ob cesti Gornji Grad-Kamnik) ? ZA KAKOVOSTNA DARILA ZA PRAZNIČNE DNI C-RING POSKRBI. 85.290 SIT z DDV s 6% got. popustom samo 80.173 SIT z DDV Ai L Ö; Od 5.12.2003 do 31.12.2003 veljajo naslednje ugodnosti: 6% popust pri plačilu na gotovino za akcijske in prenosne računalnike in 10% gotovinski popust na ostalo računalniško opremo oz. dodatke. Tiskani reklamni letak zimske akcije vam po želji brezplačno pošljemo po pošti. oziroma hdlsiun D3 33 33 'J 03, S4H_ Podjetje za komercialni inženiring d.o.o. Prelog, Pod hribom 2, 1230 DOMŽALE. Sm NAZARJE Lesarska 26, Nazarje Telefon: 03/839 41 90,839 41 91 839 47 71; fax: 03/ 839 47 72 AKCIJSKE CENE: - MAVČNE PLOŠČE KNAUF in LAFARGE - LAMINATI clik sistem, suhomontažni (laminate vam na željo tudi položimo) - KERAMIKE in GRANITOGRESA Del. čas vsak dan med 7, in 19, uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOV! MmmEwmmmMMMMi VABIMO VAS DA NAS OBIŠČETE! um mo mumm VZMETI, BLAŽILCI trail master ELEKTRIČNI IN HIDRAVLIČNI VITLI, S KATERIMI JE OPREMLJENA TUDI AMERIŠKA VOJSKA PNEVMATIKE BFGoodrich C€ JE RAVNO W ZABAVNO WJJJFULOJK Ml fi'KER Za vas z visoko tehnologijo in prepoznavno Novostjo stavbnega pohištva! © r www.lamcom.si - Fotografiranje za dokumente - za osnovnošolsko mladino in mlajše, vsak petek od 12 do 18 ure, po polovični ceni - 750 SIT - 4 fotografije A - 10% popust na vse analogne fotoaparate, razen tistih, ki so že v akciji - Vrhunski analogni fotoaparat CANON 105 ZOOM iQ QQA CJji. stara cena 47. 000 Sit, nova cena - samo UJ% J J U Oil - Za vsak razvit film, z najmanj 24 (uspešnimi) fotografijami, vam podarimo nov film z 36 posnetki - Velika izbira novoletnih čestitk SREČNO 2004 E-mail:fotoseni@siol.net www.lamcom.si Tel: 839 50 03 LAMCOM, d.o.o.., Nove Trate 4, Mozirje Y'' - - r~ - U Pripovedi — Piše: Aleksander Videčnik HLEVI IN RIBNIK Baje so stali grajski hlevi kalskega gradu blizu glavne zgradbe, tik ob obzidju. Še pred drugo svetovno vojno so bile ruševine dobro vidne. Grajski ribnik je bil mnogo nižje, na mestu, kjer je zdaj malo močviren travnik in mu pravijo Jezera. Kot pripovedujejo domačini, je prav sredi tega ribnika potonilo že marsikatero živinče. Še vedno pomnijo, daje bilo tam tako močvirno, da so živino, ki je zašla, reševali z drogi in kavlji. GRAJSKI VODNJAK Pripovedujejo, da je sredi grajskega dvorišča (Nadaljevanje) »V Beli Krajini hodijo dekleta v nekaterih krajih še vedno na Novo leto, takoj po polnoči k studencu po vodo. Tista, ki odnese prva vode, zagradi studenec s trnjem in kamenjem, da ne bi mogla ostala dekleta do vode. One, ki so prišle kasneje, so dražile tisto, ki je prva odnesla vodo domov: »Ti si staro vodo odnesla domov, a me smo novo.« O tej, ki prva pride in odnese vodo, tudi pravijo, da se bo v novem letu prva omožila. Dekleta so nekdaj prinašala na ta dan tudi darove vodi ali studencu, npr.: kruha, jabolka, orehe itd. Tista, ki je prišla prej, je vrgla v studenec jabolko, vanj je zataknila rožmarinov šopek, da bi lažje in hitreje dobila moža. Tudi na Štajerskem so nekdaj hodila dekleta na Novega leta dan vodi darovat. Vsaka izmed deklet je stopila do studenca, vrgla vanj kak denar in govorila: »Ljuba voda! Jaz ti darujem od dna do dna, sem za moža že dosti godna!« V nekaterih krajih je bila starodavna navada, da so hodile ženske na Novo leto opoldne k studencu po vodo. Napolnile so vedra, jih postavile hkrati na glavo ter šle prepevajoč in plešoč na vaški trg. Pred njimi je korakal moški in brenkal na kitaro ali tamburico, poleg njega paje ženska žvenketala z bobničema. Ko so prišle ženske v vas, so se vstopili moški okoli njih v krog. Ženska so pričele plesati, pri tem pa so držala vedra na glavi in polivale moškim obraz z vodo do zadnje kaplje. Po narodni vraževernosti je prinašala ženska, zlasti stara, na Novega leta dan nesrečo, če je prišla prva v hišo ali če jo je kdo prvo srečal. V Beli krajini so naročali že staro leto sosedje drug drugemu, da naj pride na Novo leto za rana moški v hišo. Zato so ga potem pogostili. Če je prišla na stal imeniten vodnjak. Posoda, s katero so lovili vodo, je visela na zlati verigi. Tudi vreteno samo je bilo razkošno izdelano. PROPAD KALSKEGA GRADU Izročilo govori, da so grad napadli Turki. Prav tedaj graščaka ni bilo doma, ker je bil na vojski. Grajska gospa je trdno verjela, da Turki gradu ne morejo zavzeti, saj je bil močno utrjen. Vojake je z najvišjega okna gradu dražila z lisičjim repom. Toda Turki so imeli izredno veliktop, kije ženim samim zadetkom zrušil glavni del gradu. Ljudi in dragocenosti so pokopale ruševine. O POMARANČI Kaj so zapisali leta 1939 o tem sadežu in koristnih lastnostih v domačem zdravilstvu: Rasti, rasti pomaranča, žlahtno drevo! Pod pomarančo je zaspala mojškra in sanjala, da se vrača njen fant iz vojske. Zlati sad se utrga in pade deklici na glavo. »Ti presneta pomaranča, saj si me zbudila!« Tako živi v stari pesmi, znana nam Novega leta dan najprej ženska v hišo, potem so čez leto obroči pokali na posodah, sodih in kadeh. V Beli krajini so dajali na Novo leto blagu (živini), vsaki glavi po kos župnika (božičnika), pa tudi kruha in soli, zato, da bo živina vse leto zdrava. V Rožu na Koroškem je še sedaj šega, da zaužijejo na Novo leto drugi hleb kruha izmed treh hlebov, ki so jih postavili že na Sveti večer na mizo. Na Sveti večer namreč prinesejo tri hlebe kruha na mizo in zraven še enega iz slabše moke. Prve tri postavijo v trikot, v sredo pa križ in svečo. Vse to ponoči Bog blagoslovi. Prvi hleb pojedo na Sveti dan, drugega na Novo leto, tretjega pa na Svete tri kralje. Od navadnega kruha, ki je ležal izven trikotnika, pa dobi vsako živinče košček. je in ljuba že dolga stoletja in celo nekako v zvezi s spominom na turški napad na Ljubljano leta 1581. Turki so taborili vjami za Sv. Krištofom. Stari ljudje v prejšnjem stoletju so še vedeli za turško šanco. Odkar so pregnali Turke izpred Ljubljane, je bila vsak velikonočni ponedeljek vjami bitka s pomarančami. Dečki so prežali v jarku, s šance sojih ljudje obmetavali s pomarančami. Tudi to lepo spominsko igraje zakril čas. Ker so se bili s pomarančami, bi človek mislil, da so Turki pustili pred Ljubljano pomaranče, kakor so bili pustili pred Dunajem kavo. Zlato jabolko je izrinilo tu in tam naše domače jaboiko. Posebno na našem jugu. Za Božič in za Veliko noč so obdarovala dekleta fante zjabolki, zdaj darujejo pomaranče. Greš k otroku, greš k bolniku, greš h godovanju, povsod te spremlja pomaranča. Miza ni okrašena, če ne žari rumeno z nje, kosilo ni gosposko, če nisi zaužii pomaranče. Zaslužila je svojo slavo! (Bomo nadaljevali.) navade V raznih krajih imajo na Novo leto tudi različne šege, navade, vraže in reke, npr.: Če je v župniji porojeno dete ženskega spola, bo župnik še isto leto umrl. - Če si dobil ta dan pri kakršni koli igri, boš dobival vse leto. - Če imaš na Novo leto dolg, se gane iznebiš vse leto. - Če si ta dan vesel in dobre volje, boš vesel vse leto. - Kdor na Novo leto zgodaj vstane, bo vse leto zgodaj vstajal. - Če ta dan luči v cerkvi mirno lepo gorie, tedaj bo leto dobro, mirno in rodovitno, če pa sveče plapolajo in slabo gor'e, bo leto slabo in viharno. - Dete, kije na Novo leto tepeno, bo tepeno vse leto. - Kdor pride ta dan najhitreje iz službe božje domov, ta bo najhitrejši vse leto. - Kdor na Novo leto pade, umrje še tisto leto. - Če ta dan sonce sije, bo lepa žetev.« Gornji Grad okoli leta 1935. Sliko nam je poslal Janez Mavrič iz Gornjega Grada. novoletne stare šege in Okusna zimska kosila December je čas kolin in vsesplošnega obdarovanja. Gospodinje bomo imele poleg tega še veliko skrbi pri sestavljanju jedilnikov. Nekaj idej za praznične jedi vam bom napisala prihodnjič, danes pa naj spet pobrskam po starih zapiskih. Seveda pri tem ne morem mimo kolin, ki so bile pravi družinski praznik. Najbolj so se jih veselili otroci, saj jim ta dan ni bilo treba v šolo. , Mesar je prišel k hiši že zgodaj zjutraj, saj je bilo treba skoraj vse opraviti že prvi dan. Najprej je gospodinja postregla z vročim čajem. Prva hrana so bila jetrca, pražena ali v omaki. Za kosilo je bil obvezen firovž, kuhano hrbtišče s kislim zeljem in zabeljenim krompirjem. Pri večerji so že lahko postregli s krvavicami, prato in kislim krompirjem. Obvezna je bila tudi vlečena potica. Drugi dan je bila običajno za kosilo godlja, za malico ali za večerjo pa debeli "grbci" (ocvirki) in kislo zelje ali repa. Kljub kolinam in praznovanjem ne smemo pozabiti na zdravje. Pogoste grehe bomo le s težavo odpravili. Jedilnik sestavimo tako, da bo pri vsakem obroku tudi zelenjava in sadje. Mesa lahko na dan pojemo le lOdo 12 dag in to le 4 do 5-krat na teden. NEKAJ JEDILNIKOV ZA ZIMSKA KOSILA 1. firovž, kuhana svinjina (hrbtišče), kislo zelje, zabeljen krompir, sveže sadje. 2. pretlačena krompirjeva juha, zmleti zrezki z zelenjavo, dušen riž, solata, sveže sadje. 3. korenčkova juha, krompirjevi štruklji, kislo zelje v solati, kompot. 4. ričet z zelenjavo in suho svinjino, palačinke zjabolčno čežano. 5. zelenjavna juha, zabeljen fižol, kisla repa, sadni jogurt. 6. fižolova juha zjabolki, krvavice, topla solata (endivija), sadna solata. 7. kostna juha z vlivanci, zrezki v grahovi omaki, široki rezanci, solata, sveže sadje. FIROVŽ Za firovž skuhamojuho iz svinjskega hrbtišča z dodatkom jušne zelenjave in začimbami: poper, majaron, malo rožmarina, lovorjev list, muškatni orešček, šalotke in sol. V precejeno juho zakuhamo štrukeljce, kijih pripravimo tako, da mešanici ajdove in pšenične moke počasi med mešanjem prilivamo kri. Najprej mešamo z vilicami, nato pa še z rokami. Lahko pa si pomagamo z multipraktikom. Juha naj vre vsaj 15 minut, nato jo po okusu okisamo in po želji med mešanjem prilijemo še malo krvi. PRETLAČENA KROMPIRJEVA JUHA Za 4-6 oseb potrebujemo: 4 krompirje, lovor, česen, sol, 1 žlico surovega masla, 1 žlico sesekljanega peteršilja, 1 žlica moke, 2 dl mleka, poper, majaron, 2 žlici kisle smetane. Olupljen in na koščke zrezan krompir damo kuhatv vrel slan krop in dodamo lovorjev list in česen. Maslo segrejemo, dodamo peteršilj in ko zadiši, dodamo moko, premešamo ter zalijemo z mlekom, premešamo in po potrebi dolijemo še vodo, v kateri smo kuhali krompir. Ko omaka prevre, dodamo pretlačen krompir in dišave. Vre naj še 10 minut. Juho razredčimo po želji in jo potresemo z opečenimi kruhovimi kockami. ZMLETI ZREZKI Z ZELENJAVO Potrebujemo 1/2 kg zmletega mesa (govedine, svinjine ali vsakega pol), 2 rezini starega kruha, sol, poper, malo mleka, zelen peteršilj, 1-2 jajci, 5 dag olja ali masti za peko. Zelenjava: 7 čebula, 1-2jajčevca, 2 papriki, 4 paradižniki, 3 dag maščobe za dušenje, sol, 3 stroki česna, zelen peteršilj. Kruh zrežemo na kocke ali rezin-ice injih pokapamo z mlekom. Ko se kruh napoji, ga ožmemo, dodamo mesu, ki ga solimo, popramo, začinimo z zelenim peteršiljem in mu primešamo jajci. Dobro pregnetemo in damo na hladno. Čebulo zrežemo na tanke rezance, prav tako tudi papriko. Paradižnike olupimo in zrežemo na rezine ali kocke. Olupljena jajčevca očistimo osemenja in tudi zrežemo. Česen in zelen peteršilj sesekljamo. Na maščobi najprej prepražimo čebulo. Ko zarumeni, dodamo jajčevce in paprike, čez nekaj časa pa še paradižnik, strt česen in sesekljan peteršilj. Vse skupaj pokrito dušimo. Vmes solimo, lahko tudi začinimo z začimbnim posipom. Medtem spečemo zrezke. Zložimo jih na pogreto plitvo skledo in obložimo s pripravljeno zelenjavo. Jed je še boljša, če po vrhu nakapljamo malo kisle smetane. Mesno maso lahko uporabimo iz zamrzovalne skrinje. Odtalimo jo le toliko, da meso lahko obdelamo. Ko čaka na peko, se popolnoma odtali. Zelenjavo lahko sestavimo tudi drugače, odvisno, kaj imamo na razpolago. SADNI JOGURT Na osebo vzamemo 1 navaden jogurtz malo maščobe, Ijabolkoali hruško, 1 žličko medu. Jogurtu dodamo na tanke rezine zrezano sadje in med, premešano in ohlajeno ponudimo. Po želji lahko dodamo tudi grobo sesekljane orehe. FIŽOLOVA JUHA Z JABOLKI Potrebujemo 2 žlici Ocvirkove masti, majhno čebulo, žlico moke, 10 dag kuhanega fižola, 2 jabolki, sol, poper, sladkor po okusu. Na Ocvirkovi masti zarumenimo čebulo, dodamo moko, dobro premešamo in zalijemo z vodo. Ko prežganje prevre, dodamofižol in na krhlje narezana olupljena jabolka. Kuhamo tako dolgo, da se jabolka zmehčajo. Po okusu solimo, popramo in sladkamo. ZREZKI V GRAHOVI OMAKI Potrebujemo teletino ali svinjino za zrezke, sol, poper, česen, gorčica. Pustimo stati vsaj pol ure. Nato zrezke opečemo na maščobi, dodamo čebulo in ko zarumeni, dodamo grah in paradižnik. Zalijemo z vodo in malo vina terdušimo do mehkega. Nazadnje dodamo smetano, v kateri smo razmešali malo moke. Pustimo, da malo prevre in ponudimo. GOSTILNA "PRI JOŠKU ii IRENA TIRŠEK Attemsov trg 21 3342 Gornji Grad 7S 03/838-30-80 H 130 + 50 Se priporočamo! Gostišče GTC 902 Črnivec, Tirosek 73 Informacije po tel. 03 839 46 02, 041 689 865 ali osebno v gostišču Sprejemamo rezervacije za SILVESTROVANJE in NOVOLETNI PLES. Janez Krivec s. p. TIŠLERJEV KAMNOLOM Poljane 18, Rečica ob Savinji Tel.: 03/838 80 27, faks: 838 80 28 GSM: 041/634 514 - pesek za zidavo, omet, podložni beton - pesek za ostali beton - gramoz za drenaže - tamponi 1 in 2... Z DOSTAVO NA DOM MARIJAN GRADIČ sf. Lačja vas 30,3331 Nazarje Tel. 03/584-54-40, GSM 041 /684-339 Nudimo vam kvalitetno opravljanje pleskarskih storitev: - kitanje sten z brezprašnim strojnim brušenjem -pleskanjevseh površin - izdelava valita in bavalita - dekorativno kitanje (špaktolata, marmorin,...) - izdelava fasad ter njihova obnova - pleskanje napuščev Za delo se priporočamo! - PVC okna - vhodna vrata - senčila {SL I J MAROV I GREGOR s.p. Bočna 60 3342 Gornji Grad Tel. / faks: 03 838 51 40/41 GSM: 041/793-518 BCkbe OKENSKI SISTEMI 10 let garancije Frizerski salon A0AT4 Rečica ob Savinji vsem strankam zaupanje z vabilom, danas obiščejo tudi v prihodnjem letu. TOREK - PETEK OD 8. DO 19. URE SOBOTA OD 7 DO 14. URE NEDELJA, PONEDELJEK ZAPRTO Rečica ob Savinji 95a, Rečica cb Savinji Atelšek viostišče SE PRIPOROČAMO! Naj čas v novem letu 2004 ne mine tako hitro, da ne bi pomislili na prijatelje, se nasmehnili in zdravi občutili lepoto tega, da imamo drug drugega. DOL SUHA 38 3332 REČICA OB SAVINJI TEL./FAX: 03 583 50 66 e-mail: gostisce.ateIsek@email.si DOM KULTURE NAZARJE Ljubimec najine žene upravičil pričakovanja publike V nazorskem kulturnem domu je minuli petek s komedijo Ljubimec najine žene gostovalo Moje gledališče iz Ljubljane. Omenjeno delo Mira Gavrana predstavlja nadaljevanje komedije Mož moje žene, s katero sta Iztok Valič in Ivo Ban v glavnih vlogah marca dobesedno navdušila občinstvo v Nazarjah. Tokrat se jima je na odrskih deskah pridružila še Zvezdana Mlakar - in poskrbela za nove komične trenutke v hudomušni predstavi. Ivo Ban, Zvezdana Mlakar in Iztok Valič so v Nazarjah dodobra nasmejali publiko (foto: UK) Zgodba se začne z nezaslišano ugotovitvijo Srečka (Iztok Valič) in Jožka (Ivo Ban), da Dragica (Zvezdana Mlakar) ni samo poročena z vsakim od njiju, ampak da sije privoščila še ljubimca Nikolo. S tem je navidezna harmonija triosebnega zakonskega para, za katero sta se Srečko in Jožek dogovorila v prvi predstavi, porušena. Tako pa ne bo šlo, sta energično enotna oba, in s približno takšno korajžo tudi postavita Dragico pred dejstvo, ko se vrne iz službe. Ko se zdi, da sta moža svojo ženo že povsem »stisnila v kot« in se končno izvila iz podrejenosti, sledi nepričakovan preobrat, s katerim se Dragica znova povzpne nad oba. Napove namreč, da se bo ločila od enega izmed njiju, tisti trenutek pa je njune koalicije konec in začne se tekma, kdo bo zadržal pozicijo moža - tudi za ceno vloge copate. Zaključni del predstave je izveden nekoliko na hitro in pravzaprav preseneti gledalce, ki glede na kompliciranost položaja na odru pričakujejo temu primerno dolg razplet. Kljub temu je sporočilo zgodbe jasno in nedvoumno, vsi trije akterji pa si zaslužijo dolg in prisrčen aplavz. Tudi zaradi pristne vživetosti v igralske like, kar pri profesionalnih gledaliških ansamblih ter številnih uprizoritvah danes že ni več nujna praksa. Franci Kotnik ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU ETARSTV® TOPU PODI, PLUTA) KERAMIKA, KAMEN OPAŽI, PREGRADE INTARZIJE, SVETOVANJE RAMŠAK s.|>. Boštjan, Dobrovlje 4, 3314 Braslovče 041/519 737 GLASBENA KOMEDIJA KD GORENJE Ljubezen in rdeč nos se ne moreta skriti Kakšnih problemov, sladkih skrbi in še česa so deležni mladi v času divjanja hormončkov, so na simpatičen način s plesom in glasbo prikazali člani KD Gorenje na svoji predstavi, ki je bila to soboto na Lepi Njivi. Ljubezen, žurke, prijatelji,... Da je šola v »takih časih« res najbolj obroben in nepomemben dejavnik, pa tudi že vemo. Kdo bi gledal v knjige, če je okoli toliko lepših stvari... Z uprizoritvijo igre V objemu mladosti, ki jo je napisal režiser gledališke skupine KD Gorenje Frančišek Fužir, seje na odru zvrstilo kar nekaj prizorov, ob katerih nisi mogel ostati resen, ali si pomagati, da v njih ne bi videl zelo očitnih vzporednic s čisto vsakdanjimi izkušnjami Da za prijetno predstavo niso najbolj nujni rekviziti, kostumi in tehnika, so igralci dokazali s sproščenim »sprehajanjem po odru«, ki so ga vsake toliko popestrili z uprizoritvijo kakšne znane pesmi. Ste že kdaj videli legendarno katrco, stroge štirikotne oblike, s počlovečenimi brisalci in zgolj volanom ter menjalnikom? Verjemite, tudi to obstaja. Zgolj udejanite si pesem Moj fant ima staro katrco. Predstava je bila pravi festival slovenskih izvajalcev. Da se bodo na malem odru na Lepi Njivi zvrstila imena kot so Mladi Dolenci, Sestre, Game Over, Bepop in drugi, ob prihodu v dvorano verjetno ni pričakoval nihče. Ob odhodu iz nje pa je prevladovalo mnenje, da so bili igralci boljši od izvirnikov. Rdeča nit komedije je bila seveda ljubezen. Ta, ki usodno zaznamuje čas in misli ljudem kar skozi celotno življenje. Najbolj aktivna pa je ponavadi takrat, ko je najmanj zaželeno; ko se nam dnevi šibijo pod težo obveznosti, a kaj, ko svojih misli ne moremo usmeriti k njim. Nastopajoči so morali poleg igralskih sposobnosti v sebi združevati tudi smisel za petje in seveda ples, kar se je videlo v koreografijah, ki so jih izvajali na odru. V dobri urici uživanja V objemu mladosti so se utrnile nove ideje, verjetno so se marsikomu porodili spomini... Predvsem pa so nastopajoči od gledalcev izvabili smeh, najžlahtnejši produkt komedije. Barbara Fužir Kulturniki iz Gorenja so dokazali, da za prijetno predstavo niso najbolj nujni rekviziti (foto: Ciril M. Sem) RAČUNALNIŠKA TRGOVINA V MOZIRJU ■ Td o Tel.: 839 44 44 Na trgu 46, Mozirje www.2bit.si mm nm Nekje v težko predvidljivi prihodnosti bo, po besedah pristojnih, cestna povezava med deželo Kranjsko in zgornjim delom Zgornje Savinjske doline brez lukenj in gladko asfaltirana, kar bo menda tako navdušilo turiste, da bodo množično prihrumeli v logarski raj pod Grintovci, Zemljepisno manj veščim bo v Logarsko dolino pomagal obcestni smerokaz, pot skozi Podvolovljek nazaj proti Ljubljani pa zna biti za funkcionalno manj pismene prava nočna mora. Človek bi skoraj dobil občutek, da sodijo med manj pismene tudi tisti, ki so plačani za vzdrževanje in obnovo cest ter obcestnih teles, ker ne vidijo, da je smerokaz proti Podvolovljeku že predolgo vse kaj drugega kot to, za kar je bil postavljen. Navsezadnje, domačini ga ne rabimo, tujci pa naj se ravnajo po načelu -drugi kraji, drugi običaji. Savinjčan Grajski Mladinski Center predstavlja (v sodelovanju z KZSŠ): PROJEKT PROSTRANSTVA MODREGA PLANETA l.del - Šesti kontinent Vabimo Vas na potopisno predavanje z diapozitivi! Kaj: AVSTRALIJA Kdo: Veršnik Aleš Kdaj: Sobota, 6.12.2003 ob 19.00 Kje: Prostor GMC-a (za gostilno Menina) SE VIDIMO »DOWN UNDER« Vljudno vabljenil DIANA D.O.O. OBRTNI/KA ULICA 8, 3331 NAZARJE S03/58-33-626 WWW.PTPDIANA.JI PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE IN /REČNO NOVO LETO 2004 v_______________________________/ Nagradna igra za naročnike Savinjskih novic Fotografije moje mladosti V četrtem krogu nagradne igre za naročnike Savinjskih novic, v kateri ugibate, kdo izmed znanih Zgornjesavinjčanov oziroma Zgornjesavinjčank je na fotografiji iz njegove ali njene mladosti, je večina prejetih kuponov vsebovala pravilen odgovor, da je na fotografiji št. 4 Aleksander Videčnik. Med pravočasno prispelimi pravilnimi odgovori smo izžrebali dopisnico, ki jo je poslala Martina Gričar z Rečice ob Savinji 64. Za nagrado prejme fotoalbum, ki ga podarja pokrovitelj nagradne igre Habit d.o.o. iz Velenja. Med vsemi prispelimi pravilnimi odgovori bomo ob zaključku igre izžrebab še glavno nagrado -fotoaparat. Kupon št. 5 nalepite na dopisnico in ga najkasneje do torka, 9- decembra 2003, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje KUPON št Obkroži pravilen odgovor. Na fotografiji št.5 je: a) Edi Mavrič b) Mirko Zamernik c) Ciril Rose d) Franci Kotnik Ime in priimek: ________________________ 5 1 k Naslov: Pošta: Pokrovitelj nagradne igre je Habit d.o.o., podjetje za upravljanje s stanovanji in promet z nepremičninami, Kersnikova 11, Velenje, enota v Savinjski dolini: Zadrečka 11, Nazarje HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o. MNOGI NAM ZAUPAJO ŽE VRSTO LET, ZAUPAJTE NAM ŠE M! V prenovljenih prostorih bo dr. Ksenija Mijin Steiner lažje skrbela za zdravje svojih pacientov (foto: Benjamin Kanjir) ZDRAVSTVENI DOM MOZIRJE Pacientom in zaposlenim prijazno okolje Zgornjesavinjski zdravstveni dom Mozirje je relativno majhen zavod, kjer pa odgovornim še zdaleč ni vseeno, v kakšnih prostorih in s kakšnimi sredstvi se odvija delovni proces. Zadnji novembrski petek so simbolično predali v uporabo prenovljene prostore v mozirskem zdravstvenem domu. V drugi polovici letošnjega leta so v mozirskem zdravstvenem domu opravili obsežnejša obnovitvena in prenovitvena dela. Prepleskali so prostore dežurne ambulante, v kletnih prostorih zgradili deponijo infektivnih odpadkov, ob koncu pa še popolnoma obnovili prostore, v katerih paciente sprejema dr. Ksenija Mijin Steiner. Poleg nove razporeditve so bili slednji prostori deležni novih toplih barv, ki bodo ugodno delovale tako na osebje kot na bolnike. Direktorica zavoda dr. Ida Kramer Pustoslemšekje ob tej priložnosti izpostavila pomembnost dobrih odnosov med zaposlenimi, ki na ta način lažje prenašajo tegobe bolnikov. Prostori mozirskega doma pa niso prvi, ki jih je doletela prenova. Direktorica se trudi, da bi s skromnimi sredstvi, s katerimi razpolaga zavod, čimprej obnovili vse zdravstvene domove. Nekatere so že, ostali pa na to še čakajo. Tudi zavoljo tega, ker zidovi niso edina stvar, ki potrebuje obnovo. Zamenjati je potrebno tudi dotrajane aparate in vozila, kar vedno znova predstavlja zajetne finančne zalogaje. Benjamin Kanjir PRAŠNIKAR MIRO s.p. Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti tel.: 03 5845 194 Nudim naslednje: - MONTAŽA IN PRODAJA DIGITALNIH SATELITSKIH SISTEMOV (TV SLO, HRVAŠKA TV, TV PIKA,...) ■ PRODAJA TELEVIZORJEV IN VIDEOREKORDERJEV TER DVD - BATERIJE ZA GSM Z GARANCIJO - SERVIS TELEVIZORJEV GORENJE IN EVELUX ■ DALJINSKI UPRAVLJALO ZA VSE STORITVE GARANCIJA! 90 LET IVANIČKE MAME S TERA Mladi vse preveč hitijo Devet desetletij je od tega, kar je na Ramšakovem privekala na svet kot šesta od osmih otrok Marija Hudej, Ivanička mama s Tera. Velika kmetija je terjala pridne roke, zato tudi Mariji niso prizanašali. Kot otrok je morala pasti krave, v mladosti pa se podati na njivo žeti ali okopavati. Rada se spomni očeta glasbenika, ki je kot samouk poučeval številne muzikante citre, gosli, kitaro, harmoniko in tudi trobento. Med otroki sta tovrstno zanimanje pokazala le dva brata, Mariji pa je ostalo veselje do lepe pesmi. Kot dvajsetletna mladenka je spoznala sosedovega fanta, ki ji je bil toliko všeč, da se je rodila ljubezen. Okronala sta jo z zakonom štiri leta pozneje. Iz tistih časov hrani tudi svojo poročno sliko, kjer so številni svatje in godci. Ob gledanju teh slik seji orosijo oči, prebujati se začno spomini: »Težko je bilo to življenje. Kupili smo le sladkor in sol. Vse ostalo smo morali pridelati doma, seveda ročno. Kjer niso mogli zorati konji, smo morali brazdo narediti z motiko. Seno smo znosili domov v balah na glavi...« »Pralni stroj je k hiši prišel šele pred tremi desetletji. Prej pa sem prala vse v potoku na plohu,« se tistih časov spominja Marija in nadaljuje: »Kljub pomanjkanju in napornemu vsakdanjiku smo imeli veliko družabnega življenja. Pripravljali smojajčnice, čajevke na različnih kmetijah, tam pa zapeli in zaplesali. Pogosto pa smo tudi »otirali«. Tega ni več. Mladi vse preveč hitijo.« Potem pa ji je usoda vzela partnerja. Ostala je sama, a se ni dala. Ob pomoči sina Jožeta je še naprej kmetovala in gospodarila na Ivaničkem Marija Hudej: “Kljub pomanjkanju in napornemu vsakdanjiku smo imeli veliko družabnega življenja.” (foto: Marija Šukalo) Prišla je druga svetovna vojna, v kateri sta Hudejeva, kolikor sta pač mogla, pomagala partizanom z živežem in hrano. Marijin možje kot kurir raznašal tudi pošto. In pozneje težko pričakovana svoboda, ki pa je za kmeta tedaj pomenila obvezno oddajo pridelkov in živine. Tako so pri Ivaničkih otroci ostali lačni, Marijin mož pa v zaporu v Kočevju, ker se je temu uprl. Po tridesetih letih skupnega življenja sta marsikaj skupaj prestala. Delo na polju in skrb za številno družino, v koterije raslo osem otrok, od teh so štirje še živi, sta terjala vztrajnost in vzdržljivost. gruntu. Ob zimskih mesecih pa je predla volno in pletla za svoje domače. Menjale so se oblasti in države. Poskusila je življenje v Avstroog-rski monarhiji, kraljevini SHS, potem je prišla Jugoslavija, za njo Slovenija, kmalu pa bo tudi Evropska unija. A sama se ni menjala, le z leti postajala izkušenejša in modrejša. Danes Marijo obiskujejo vnuki in pravnuki, vendar se ne predaja brezdelju. Po kuhinji postori to in ono, še vedno pa vzame v roke pletilke in splete nogavice. Marija Šukalo SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV NA REČICI OB SAVINJI Dozoreli v modrosti in delu Preteklo nedeljo je bila sveta maša na Rečici ob Savinji, ki jo je daroval monsignor Jože Vratanar, uvod v srečanje, ki ga je za vse starejše krajane pripravila rečiška krajevna skupnost. Po maši so se starostniki podali v osnovno šolo, kjer so prisluhnili govornikoma predsedniku sveta KS Petru Kolencu, kije prepričan, daje srečanje le skromna zahvala za vse preteklo delo v času aktivnega soustvarjanja, in mozirskemu županu Ivu Suhoveršniku, kije starostnike primerjal z jesenskimi sadeži v košari. »Kakor dozoreli sadeži, ki so se krepili in zoreli preko celega leta, da bi bili ob koncu darovani, takšno je tudi vaše življenje. Vseskozi ste prejemali in ustvarjali, da bi sedaj v jeseni svojega življenja dajali. Dozoreli ste v modrosti in v delu. Svojo jesen uživajte, kar najbolje morete v krogu svojih domačih.« Ob zaključku je sledilo še voščilo ob bližajočih se praznikih in iztekajočem se letu. Najstarejša udeleženca srečanja, triindevetde-setletno Jožico Vratanar iz Nizke in Maksa Žunterja z Zgornjih Pobrežij, pa so počastili s skromnim šopkom. Starostna leta so idealna priložnost, da se ustvarjalne izkušnje predajo mlajšim in jim s tem pomagajo na njihovi poti ustvarjanja v kraju. O tem so prepričani tudi osnovnošolci, ki so jim ob mentorjih pripravili prijeten program za boljše počutje in sprostitev ter jim postregli z okusnim kosilom. Marija Sukalo KINO NAZARJE Sobota, 6.12. ob 20.00 in nedelja, 7.12. ob 17.00: PODLI FANTJE 2 - akcijski triler Režija: Michael Bay Igrajo: Will Smith, Martin Lawrence, Jordi Molla, Gabrielle Union, Peter Stormare Miamijska detektiva z oddelka za boj proti mamilom Mike Lowrey in Marcus Burnett se pridružita najsodobneje opremljeni enoti, ki skuša zaustaviti pošiljke ecstasyja v Miami. Nehote odkrijeta smrtonosno zaroto, v katero je vpleten neusmiljeni prekupčevalec mamil Tapia. Ta je odločen razširiti svoj imperij in imeti glavno besedo pri preprodaji mamil v mestu, pri tem pa pobije vse, ki se mu postavijo po robu. Radmirje - sd. Frančišek Ksauerij Na mestu, kjer danes stoji cerkev sv. Frančiška, je do leta 1725 stala cerkvica sv. Barbare, ki se omenja že leta 1569. V tem delu Savinjske doline je bila leta 1715 velika beda, lakota in živinska kuga. Kruh so si ljudje pekli iz drevesne skorje hrušk in mladik vinske trte. Mnogo ljudi je takrat tudi pomrlo. Ljudje so si skušali pomagati z raznimi čarovnijami in praznoverjem. Gornjegrajski dekan Ahacij Stežiner je pomagal ljudstvu v gmotnem oziru, kolikor je le mogel. Razmišljal pa je tudi, kako bi ljudem pomagal v duhovni bedi. Nameraval je uvesti kakšno novo pobožnost. S svojimi pomočniki seje nazadnje odločil postaviti oltar včastsv. Frančišku Ksaver-iju v podružni cerkvi sv. Barbare v Radmirju, ker je ta cerkvica stala sredi dekanije in seje praznik obeh svetnikov, Barbare in sv. Frančiška, slavil obenem. Ljubljanski škof je to dovolil, slikar Ivan Mihael Reinwaldt pa je naslikal podobo umirajočega sv. Frančiška, zaščitnika v smrtnem boju in nevihtah. 2. decembra 1715 zvečer je slika dospela v Gornji Grad in še isti večer so šli dekan in dva duhovnika skozi temen gozd k sv. Barbari in postavili sliko na oltar Matere Božje. Zjutraj je okoličane zbudilo nenavadno zvonjenje, ki jih je vabilo k svitnicam. Ko so videli sliko, so se začeli spraševati: »Kdo je to?« Ko so slišali ime sv. Frančiška, so rekli: »Še nikoli nismo slišali o njem.« Bilo pa je na njegov god. Na poljuden način seje potem ljudem razložilo njegovo življenje. Naslednji danje bil god sv. Barbare. Ljudje so prišli iz sosednjih krajev v procesijah. Goreči pridigarji so tudi te ljudi seznanili z novim svetnikom in jih spodbujali, naj se priporočajo sv. Frančišku Ksaveriju. Tako se je začela na tem kraju pobožnost v čast sv. Frančišku. Koje Bog oblagodaril ta kraj s čudeži, so pričeli romarji prihajati v vedno večjem številu, ne samo od blizu ampak tudi od drugod. Tudi drugje so oznanili moč sv. Frančiška Ksaverija, kakor ustanovitelj božje poti Steržinersam, kije pridigal po Štajerskem, Kranjskem in Koroškem. Tako se je v tistem času začelo romanje k sv. Frančišku v Radmirje. Tako je opisal nastanek in začetke romarske poti Avguštin Stegenšek v knjigi Dekanija Gornjegrajska, kije iz leta 1905. Tloris cerkve je v obliki križa, kije morda nalašč izbran, ker mu daje že analist leta 1733 simboličen pomen: »Podoba cerkve je križ. To naj nam pokaže, da moramo vso pomoč zahtevati po Krvi in smrti Kristusovi, kakor je sv. Frančišek Ksaverij v smrti in življenju iskal in našel v križu svoj počitek.« O res znanem romarskem središču priča tudi zakladnica, v kateri lahko vidimo dragocene mašne plašče, kelihe, monštrance. To so darovi cesarice Marije Terezije, francoske kraljične Marije Jožefe, nadvojvode Ane, nadvojvode Magdalene, mašni plašč dar Marije Terezije, poljskega kraljevega dvora, francoskega kraljevega dvora in drugih. Zakaj seje tako »prijelo« čaščenje sv. Frančiška Ksaverija? Življenjepisec pravi takole: »Šel je na ceste in trge, hodil gor in dol in z zvončkom vabil otroke in odrasle. Posebej seje zanimal za bolnike in umirajoče, za grešnike vseh vrst, za sužnje in otroke in tudi za gobavce. Ob nedeljah sem šel v bolnico sv. Lazarja, da berem mašo gobavcem. Spovedoval sem jih, obhajal in jim pridigal. Postali so moji dobri in ljubi prijatelji,« je pisal iz Goe v Evropo. V zgodovini Cerkve je Frančišek Ksaverij zapisan kot apostol Indije in Japonske, kije odprl nova in široka pota evangeljskemu pričevanju. Sv. Ignacij Lojolski pravi o njem: »Bilje najbolj žilavo testo, kar sem ga kdajkoli gnetel!« In besede svetnika: »Tako sem dosegel, da so se veroizpovedi, molitve in zapovedi naučili v hišah in na trgih. Razen tega je Bog naš Gospod poplačal vero bolnikov, družinskih članov in prijateljev, da je ozdravil bolnike na duši in na telesu.« Lojze Temar AKCIJA RK MOZIRJE OB SVETOVNEM DNEVU BOJA PROTI AIDS-U Svarilo pred lahkomiselnostjo IZTOK PINTER, KOMANDIR POLICIJSKE POSTAJE MOZIRJE Tednik Savinjske novice ima svojo težo Tudi ob letošnjem dnevu boja proti AIDS-u, ki svet opozarja na nevarno bolezen, sta lika Kramer, vodja mozirske izpostave Rdečega križa, in Maja Gosar, višja medicinska sestra, v Mozirju razdeljevali kondome, najzanesijivejšo zaščito proti okužbi z virusom HIV, ki se prenaša predvsem z nezaščitenimi spolnimi odnosi z okuženim partnerjem. Razdelili sta preko sto kondomov, ki jih je, kot že nekaj let zapored, brezplačno priskrbel Rdeči križ Slovenije, nekaj gradiva pa je prispeval tudi Zavod za varovanje zdravja Celje. Poleg tega so mimoidoči prejeli še informativne zloženke, ki bolezen in načine okužbe z virusim HIV še podrobneje razlagajo, vznak podpore obolelim pa sta jim lika in Maja pripenjali rdeče pentlje. Po prezervativih so najraje posegali mladi, nekateri tudi bolj za šalo, dejansko pa so te akcije namenjene prav njim. Svarijo pred lahkomiselnostjo, ki lahko pripelje celo do smrti, in mlade skušajo vzgajati, da bo uporaba kondomov postala nekaj samoumevnega predvsem pri spolnih odnosih z občasnimi partnerji. Tatiana Golob - Kakšno je vaše mnenje o rubriki črna kronika? Se vam zdi smiselna in potrebna? Iztok Pinter, komandir PP Mozirje (foto: B. Kanjir) K pravici do obveščenosti ljudi nas zavezuje zakon. Menim, daje prav, da je javnost o zadevah, kise dogajajo na tem območju, korektno obveščena. Je pa še nekaj drugega. Mi bi mogoče želeli, da bi lahko v teh objavah navajali storilce s celotnim imenom in priimkom. Zadeva bi bila na ta način še učinkovitejša. Ljudje bi stem vedeli, kdo so tisti, po domače povedano falotje, ki neprestano počnejo ene in iste neumnosti. Predvsem vlamljajo in podobno. Žal to ni mogoče. Kljub temu so te objave koristne, saj z njimi ljudi opozarjamo na večjo previdnost in samozaščitno obnašanje. -Torej zakon na nek način ščiti te osebe? Žal je tako. Zakon je jasen. Dejstvo je, da so osebe, ki so storile določen prekršek in prekršile zakon, nedolžne tako dolgo, dokler niso pravnomočno obsojene. To določa tudi ustava. Se pravi, daje nekdo, ki je nekaj storil, nedolžen tako dolgo, dokler se mu krivda ne dokaže. - In to kljub temu, da ga dobite »na delu«? Čeprav ga dobimo na delu. Žal je tako. Država je demokratična. Je pa ob tem tudi specifika tega okolja. Tudi če zapišemo samo inicialke imena in priimka, se hitro izve, za koga gre. - Območje je majhno in vsi se poznamo... Resje. - V tedniku objavljamo tudi razne preventivne nasvete. Kar se tiče objav preventivnih člankov s področij kriminalitete, varnosti in javnega reda in miruje naše mnenje, da je tega še premalo. Če so ti članki napisani ob pravem času in v pravem obsegu, kakor je bilo temu pred časom o pešcih in alkoholu, sedaj pa bodo kmalu aktualne petarde in pokanje, je to zelo pozitivno. Te objave so usmerjene k določeni ciljni skupini bralcev in na ta način je preventivni namen dosežen. Prav je, da ljudi opozarjamo o tem, kaj je in kaj ni prav in kaj lahko s tem nastane. - Glede na izrečeno, se vam zdi, da lokalni časopis, kot je naš, glede na okolje dosega svoj smisel izhajanja? Mislim da. Lokalni časopisi na takšnem območju, kije pretežno ruralno, imajo še večji smisel, kottisti na bolj urbanih območjih. Tednik Savinjske novice ima svojo težo na tem območju. Dosega visoko branost in namene, za katere je izdan. Ljudje ga berejo in se s tem seznanjajo s stvarmi, ki so se zgodile v njihovi bližnji ali daljni okolici. Toje pozitivno z vidika varnosti in tudi preventive. Ljudje lahko izvedo, kako naj se obnašajo, da bo manj nesreč in ostalih kriminalnih dejanj. - Torej sva enotnega mnenja, da Savinjske novice na tak način izhajajo še naprej? To je zaželeno, mi pa se bomo potrudili, da bo informacij in gradiv, ki bi jih vsplošno zadovoljstvo želeli objaviti, čim več. PE VELENJE - POTREBUJETE GOTOVINO Gotovina na podlagi zastavitve vaše nepremičnine, vrednostnih papirjev, zlata ali avta, kateri ostane v vaši lasti. REALIZACIJA TAKOJ! 041/410-400 AVTOKLEPARSTVO, AVTOLIČARSTVO IN VLEKA AVTOMOBILOV MURKO ALOJZ LIUBNO OB SAVINJI (03)838-12-00, 839-40-10, 041/793-513 Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas že obiskali in vabljeni vsi, ki nas potrebujete! Gostilna ’’PETRIN” LJUBNO Marija Murko, tel. 839-40-10 vas vabi vsak dan, razen ob torkih. Benjamin Kanjir Vest je tisto, kar v notranjosti praska, ko sicer gre na zunaj vse dobro. v_________________________J ŠOŠTANJ 10 let okteta TEŠ Tretjo novembrsko soboto so člani šoštanjskega okteta TEŠ, ki se imenuje po tamkajšnji elektrarni, pred domačim občinstvom pripravili prijeten kulturni dogodek. Ob deseti obletnici prepevanja in nastopov doma ter v tujini so predstavili svoje delovanje v minulih letih, opisali številna gostovanja in na šegav način predstavili tudi repertoar različnih žanrov. Umetniški vodja Mitja Venišnik je ob obletnici prejel karikirano Sliko Okteta Teš (foto: Jože Miklavc) Oktet TEŠ je znan tudi po odmevnih nastopih v Zgornji Savinjski dolini in po tem, da je njegov umetniški vodja Mitja Venišnik. Dav času, ko pevci nimajo vaj ali nastopov (kar je redkokdaj), njihov »dirigent« ne bi pozabil nanje, so mu ob tej priložnosti poklonili karikirano sliko okteta, ki bo baje Mitju visela v spalnici. Da bo sanjal še bolj »živo«, so mu v šali dejali ob stisku roke in zahvali za odlično dosedanje sodelovanje. Jože Miklavc PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130, Fax: 03/70-33-136 Delavni čas: pon. do pet. od 7h do 17h v sob. od 7h do 12h Zima Jf pred vrati . VELIKA IZBIRA RADIATORJEV IN VSEKA KAR POTREBUJETE ZA DOBRO IN KVALITETNO OKREVANJE. I ;3 i' :.tV 11.i ; t U < i < )' J i' I ‘J "J i I! i I {'■) rJ' l[J i I-1 '.TLjMJ - lil i I !. i j f r J Montaža! Dostava na dom! Prodaja na obroke preko trajnika in na čeke Ugodni kredit od 1 do 5 let! >A DARILNEGA BONA Aj SEJEM RABLJENE IN NOVE SMUČARSKE OPREME V MOZIRJU Številni kupci še pred snegom prišli do opreme Gornjesavinjski smučarski klub vsako leto poleg številnih drugih aktivnosti pripravi tudi tradicionalni smučarski sejem, kjer najrazličnejša oprema za beli šport zamenja lastnike. Letos so ga pripravili že petič. Organizatorji, ki so v pripravo sejma pod vodstvom predsednika kluba Maksimiljana Lipnika vložili skoraj 250 udarniških ur, so od potencialnih prodajalcev zbrali smučarsko opremo od smuči, čevljev, oblačil in »bordov« ter jo ponudili v komisijsko prodajo številnim kupcem. Kupcem na smučarskem sejmu so svetovali strokovno usposobljenimi vaditelji (foto: Ciril M. Sem) Po besedah Davida Pauliča, vodje sejma, je prodaja potekala pod strokovnim vodstvom smučarskih vaditeljev, ki so svetovali pri nakupu. Provizijo od prodaje bodo namenili za pokrivanje stroškov najema dvorane in drugih odhodkov kluba. Njihova dolgoletna želja je postaviti manjšo hišico na Brdcah, kjer bi tako tudi sami prišli do klubskih prostorov. Vsekakor v klubu stavijo na najmlajše člane, ki že imajo tedenske suhe treninge v mozirski osnovni šoli, saj je njihov moto naučiti smučanja čim več otrok. To jim dobro uspeva, saj so njihovi vaditelji šole smučanja zelo uspešni v šoli v naravi. Marija Šukalo PRIMOŽ PRI LJUBNEM Buče velikanke Letošnje letoje poleg znanihtežavssušoglede pridelave krmeza živino po drugi strani postreglo z obilno letino nekaterih drugih pridelkov, med katerimi so na Frgelovi kmetiji v Primožu pri Ljubnem buče resnično dobro obrodile. Štiri največje tehtajo skupno precej čez dvesto kilogramov, največja med njimi pa bo z obsegom 188 cm in 67 kilogrami kar nekajkrat potešila lakoto krulečim štirinožcem v domačem svinjaku. Franjo Atelšek Avtocenter Meh d.o.o. Koroška 7d Velenje, tel.: 03/896 85 19 Avtocenter Meh iz Velenja je že več kot 30 let pooblaščeni serviser vozil znamke VW in Audi, hkrati pa tudi prvo zasebno podjetje v samostojni Sloveniji, kije pridobilo status pooblaščenega prodajalca vozil znamk VW, VW Gospodarska vozila in Audi. Na več kot 5.000 kvadratnih metrih površin nudijo na enem mestu nakup vozil, prodajo originalnih nadomestnih delov in opreme, servisne in remontne storitve, vlečno službo, preventivne preglede, svetovanjein zavarovalniške storitve. V teh dneh je pri Avtocentru Meh že precejšnje povpraševanje po novem golfu, ki prihaja na trg v začetku prihodnjega leta. Golf pete generacije dviguje raven adrenalina že na prvi pogled, saj deluje energično in dinamično. Karoserija je širša (1.759 mm/+ 24 mm), višja (1.483 mm/+ 39 mm) in daljša (4.204 mm/+ 57 mm). Tako je novi golf (+ 54 mm notranje dolžine) znatno prostornejši predvsem zadaj (prostor za noge + 65 mm/prostor za glavo+24 mm zadaj oz. +8 mm spredaj) in v prtljažniku (347 litrov). Z večjimi dimenzijami se golf približuje naslednjemu višjemu razredu in ponovno poudarja svojo univerzalnost. Njegova notranjost ponuja veliko prostora: za dobro počutje, za potovanja, za prevoze in seveda za varnost. Visok nivo varnosti zagotavljajo posebne lastnosti izredno stabilne karoserije, ki zahvaljujoč laserski tehniki varjenja v primeru trčenja absorbira večji del naletne energije in tako prepreči deformacijo potniške celice. Novi golf je živahno in tudi prostorno vozilo. To omogoča predvsem njegovo dinamično varnostno podvozje, ki aktivno deluje proti neravninom na cestišču. Motorji novega golfa bodo voznikom v dvojno veselje, saj so tako močni kot varčni, ne glede ali gre za bencinski ali dizelski agregat. Na začetku bosta na voljo dva bencinska (1.4 in 1.6) ter dva dizelska (1.9 in 2.0) motorja, kasneje pa se bo motorna paleta seveda še razširila. Oprema novega golfa že v serijski izvedbi trendline zadovolji visoke zahteve, dodatna oprema pri izvedbah comfortline in sportline pa dokazuje, da je lahko udobno vozilo še udobnejše, dinamično pa še bolj dinamično. Radijski sprejemnik s CD predvajalnikom bo vgrajen serijsko. Avtocenter Meh vabi kupce, da se okoli božično-novoietnih praznikov oglasijo v njihovem salonu, saj bodo takrat že znane prodajne cene novega golfa, hkrati pa bo mogoče najnovejšega lepotca iz tovarne VW tudi naročiti. Nudijo izjemno ugodne kreditne in leasing pogoje, ki jih omogoča finančni partner Porsche kredit in leasing, ter se po potrebi prilagajajo kupčevim potrebam, željam in zmožnostim. Trgovina in predelava Iesa d.o.o. Zg . Pobrežje 25 3332 Rečica ob Sovir»ji V LETU 2003 VAM ŽELIMO CIM VEC PRIJAZNIH MISLI ( AvtoelektrikA m SKUEPANUE RODAlfJSANUE NAROČNIŠKIH RAZMERIJ Boris BITENC s.p. Spodnja Rečica 2a, Tel.: 03/58 35 374, Faks: 03/838-83-51 GSM: 041/400-359 POOBLAŠČEN POSREDNIK ZA: AKCIJA . SONY ERICSSON T230.T610 debitel* -nokia 3100 ...Id - MOTOROLA E - 365 - SONY ERICSSON T100, T230, T610, Z600 AKCIJA -PHILIPS 530 @- MOTOROLA E 365 -NOKIA3100, 3200, 6600 ^ - PENZION PAKET - NOKIA 3510I ■2. O (13 E v- £ c CM O CM ■ O m 3^ Na trgu 22, Mo tel.: 03/58-32-2 Darilo, ki nikoli ne izgubi vrednosti. Čudovit nakit je več kot primerno darilo za novo leto, ROJSTNE DNEVE, OBLETNICE... CEL MESEC DECEMBER VAM NUDIMO NOVOLETNI POPUST! ■TV- -VTP Delovni čas: 8” -19". sobota: 8" - 12" Dobrodošli v Zlatarstvu Kožic! Urednik Zadrečkih novic o 35-letnici Savinjskih novic (z dovoljenjem družine Tavrl) Ravno letos so znanstveniki dokazali, daje nam Savinjčanom smeh prirojen in se ga ne naučimo od tistih, ki se nanj ne spoznajo. Torej, smisel za humor imamo vsi, le da ga nekateri ne uporabljamo. Splošno znano pa je, da ga Zadrečke novice zlorabljajo. Odločili smo se za humor, ker je to odlična krinka za druge očitne nesposobnosti, kot so resnost, zadrtost, zateženost. Nikakor nočemo kvarno vplivati na ljudi, saj je vse, kar pokvarimo, kakšna šala, ki bi drugače še uspela, če bije v roke ne dobili mi. Smeh je namreč lahko uničujoč učinek tvorbe besed, ki nasprotno od pričakovanega prinesejo povsem obraten izpad s primesjo pretiravanja. Tako se je v zgodovini človeštva uničilo že cele horde bacilov, ki zunaj trpkega obraza ne preživijo naleta zraka ob popadkih smeha. Za razumevanje naših vicev človek kar ne more, da ne bi potreboval posebnega kotička v možganih. Večji prostorvglavi pa potrebujejo vsi tisti, kijih nočejo razumeti. Toje nekaj tako lepega v ljudeh, kar ne bi nikdar radi zlorabili. Sicer pa dvomimo, da nas bralci sploh berejo, saj nas še služba za državno nevarnost zgolj opazuje. Imamo tudi bralce, ki nas berejo samo zato, ker nas drugače žive nočejo videti. Naša nepriljubljenost se veča z neobavljanjem šal na račun tistih, katerim bi nevoščljivci privoščili, da se objavijo. Če tega povedanega ne jemljete z zvrhano mero zdrave pameti, vam lahkota odpove. To, da avtorji prispevkov niso razkrili pravih imen, drži. Kajti, namreč, torej, tako rekoč, in sploh je dejstvo, da to priznavamo. Hugo Mušnik si že nekaj dni sposoja ime Tuga Mernika, Jaka Žlehnoba je pravzaprav Živa Žlehnoba, kar se nenazadnje očitno odraža pri samem izrazoslovju, ki je živo žleht, da je kaj. Edino BlendaTavrlje evidentirano živa oseba iz pravljic, vsi ostali pisci so enako resnični. Za v bodoče obljubljamo vrnitev v preteklost kot do sedaj. Še vedno bomo objavljali stare šale, kijih še nihče ni slišal. Na sploh menimo, da nam Savinjčanom gre predobro. Če bi za to vedeli okolišani (svet in okolica), bi turizem ne bil v porastu, ampak v eksploziji. Zaenkrat nam še dobro služijo laži, kot je ta, da nam ne gre najbolje, ali tista, da nam sploh ne gre dobro. Samo pomislite na to, koliko dobre volje gre skozi podjetja v naši dolini navkljub temu, da poslujejo več kot odlično zanič. Sicer pa je najlepša lastnost Savinjčanov poleg te, da so Savinjčani, ta, da niso Pakistanci, Hindujci, odseljenci, pomorci in drugi negativci. Med nami humoristi so tudi športniki. Imamo prvaka v pritiskanju na tipko vejice z enim prstom. Kmalu se bo približal željam svojega trenerja - lektorja. Naši novinarji se glede obveznosti do družin, družic in otrok ne obnesejo tako, kot bi si želeli sami. Zagnkrat so dali besedo glede obljub, da sejih bodo nekoč obvezali izpolnjevati. Za konec naj bralcem še zaupamo, da smo v nasprotju z večino od njih s spodnjega družbenega sloja. Zaenkrat davkariji še ni uspelo najti faktorja količnika našega vsesplošnega uspeha. Za naše delo je še najboljša srednja pot. In po sredi pride četrtek, dan, ko izidejo novice. Torej, smejte se, ker se to obnese. Pa še lepši boste. Umi Efirgar- VmMe Lačja^as 22, 333% Mazatje šola jahanja terensko jahanje jahanje v nianeži vožnja s kočijami in najem ob oddajanje apartmajev Obiščite nas na internet strani: http://www.geoGities.com/vemseslo/ranch.MmI Podvrh 18, 3330 Mozirje Tel: 03/839 42 60 839 42 61 Gsm: 041/ 69 42 63 visoke gradnje V ♦ nizke gradnje ♦ zunanja ureditev ji TRGO VINA IN PEKARNA^? ä ^ "Pri Štefki" Danijel Tomaž s.p. Aškerčeva S3,MOZIRJE Tei, faks: 839*40-20 Vesele božične praznike ter zdravo in uspešno leto 2004. Za obisk se priporočamo tudi v novem letu. Kolektiv trgovine in pekarne "Pri Štefki" Ma# >4^ OAJ MOZIRJE Kapaciteta: število sedišč znotraj: 180 število sedišč zunaj: 80 Za poročno slavje sprejmemo do 180 oseb Leto 2003 se izjemno hitro izteka, bližajo se praznični dnevi, z njimi pa vprašanje kam povabiti svoje najdražje ali kam na novoletni ples. Dovolite nam, da Vas povabimo na novoletni ples v našo restavracijo. Potrudili se bomo. da boste zaradi dobre glasbe, okusne hrane in pijače resnično zadovoljni: 1. januar 2003 - NOVOLETNI PLES z ansamblom Fantje Dobrovnik Cena rezervacije za novoletni ples vključuje: ■ aperitiv' ob sprejemu in - slavnostni menu Rezervacije in informacije sprejemamo na telefonski številki 03/839 51 56 in 03/837 03 33 VABLJENI! Kolektiv restavracije Gaj Cesta v Loke l, 3330 Mozirje Tel.: 03 839 51 56 Kontaktna oseba: .Anica Potočnik Tel. sedež: 03 837 07 33 Faks: 03 837 07 60 Kontaktna oseba: Branka Rosenstein Spoštovani! SIEMENS Inteligentni aparati za vaš dom Siemens je že od nekdaj pojem kakovosti, inovativne tehnologije in vrhunskega designa. Letos prvič kupcem i v Sloveniji ponuja vse hišne aparate; poleg malih tudi velike, ki bodo poskrbeli za popolno udobje in še večjo varnost v vašem domu. Siemens. Hišni aparati. Toliko let je že od tega, ko sem kot urednik časopisa hodil, nekaj manj kot deset let, po naših domovih iskati prijetne sogovornike, da bi bila vsebina vsake številke kar se le da pestra. Ta srečevanja so bila za mene pravo življenjsko doživetje, pa tudi poglobljena šola življenja. Spoznaval sem starejše pa tudi zelo mlade ljudi, ki so znali povedati včasih več, kot sem od njih pričakoval. Ob tem povem že tolikokrat poudarjeno resnico - povsod so me lepo sprejemali. Novice so tedaj orale nove brazde, sprva so zašle v povsem uradno vsebino, včasih so bile uradni list tedanje Skupščine občine Mozirje. Tako je bilo kar razumljivo, da so marsikdaj ne- Moje pisno ustvarjanje sega v zgodnja srednješolska leta, ko sta mojo ljubezen do zapisovanja občutkov in dogajanja v prostoru opazili profesorica slovenskega jezika in vzgojiteljica v srednješolskem internatu. Z vzpodbudami in nasveti sta mi prebudili občutek do javnega izpostavljanja in prvih priznanj. Naj povem, da sodelovanje s Savinjskimi novicami, ki sva ga zastavila s takratnim urednikom (leta 1968), ni bilo slučajno. Opazil je, kot je dejal, moje slikovito zapisovanje o dogodkih, pospremljeno s spodobnimi fotografijami ALEKSANDER VIDEČNIK Od uradnega glasila do sodobnega časopisa dotaknjeni svežnji časopisa ostajali na sedežih krajevnih skupnosti, za bralce take, kot so bile, niso bile zanimive. Mnogo bolj podobne časopisu so postale pod uredništvom Janeza Plesnika, ki je kot poklicni novinar in domačin vedel, kaj si bralci želijo in kaj pričakujejo od časopisa. Več obveščanja, zanimive predstavitve podjetij, kmetij in podobno. Vsekakor pa več o naših ljudeh, ne le hvalisanje politikov. Toda časopis ni izhajal redno. Razpečavanje je bilo nedorečeno in tako Novice niso prihajale v vsak dom v dolini, čeprav je prav to bil namen izdajateljev. Zavedal sem se zahtevne naloge narediti privlačen časopis za ljudi vseh sredin. Ko sem bil prisoten na domala vseh prireditvah, spoznaval vse več ljudi v hribih in dolini, zaznal delovanje delovnih organizacij in politike - sem si napisal seznam mojih želja, kakšne naj bodo Savinjske novice v bodoče. Seveda je bilo želje lažje napisati kot uresničiti. Delal sem dobesedno v »izrednih« okoliščinah. Imel sem le majhen pisalni stroj, fotoaparat in ogromno dobre volje. Seveda sem bil poln radovednosti, kaj vse se dogaja, kje so vrzeli v vedenju o zgodovini, razumevanju kulturnega izročila in kaj vse seje že pozabilo iz bogate dediščine naših prednikov. Zelo sem bil vesel, kadar seje oglašal dr. Peter Weiss s svojimi članki izredno zanimivih vsebin. Dopisnikov iz naših krajev pa ni bilo mogoče pričakovati, saj so ljudje raje govorili, kot pa kaj napisali. Zelo počasi so se stvari spreminjale in ko smo nekako trdno stali, so se pričeli oglašati apetiti regionalnih časopisov, ki bi želeli izdajati Novice kot prilogo. Uredniški odbor in tudi ljudje so odločno stali za nami. Spominjam se, kako so krajani Šmartnega ob Dreti na zboru volivcev zahtevali sklep o tem, da Novice ostanejo naše in ne neka priloga k časopisom, ki niso pisali o in za nas zanimivih stvareh. Potem so prišle Novice v »urejene okoliščine«. Novi urednik Rajko Pintar je lažje delal ustrezno, saj je tedaj časopis že bil pod okriljem SZDL. Imel pa je tudi že dosti novinarskih izkušenj, vse to pa je pomenilo napredek za časopis. Naneslo je tako, da sem za kratek čas spet moral prevzeti uredništvo, vse do prevzema časopisa po podjetju EPSI.Tu pa je uredništvo že prevzel Franci Kotnik, ki je pozneje postal lastnik Savinjskih novic. Od takrat seje na uredništvu delalo res tako, kotto zahteva sodoben način dela v upravi in uredništvu nekega časopisa. Trdno upam, da bodo Savinjske novice še naprej in še dolgo prihajale v naše domove. JOŽE MIKLAVC 35 let zvestobe zeleni Zgornji Savinjski dolini (iz lastne fotografske delavnice) ter mojo navezanost na rojstni kraj. V različnih intervalih sem torej postal sodelavec Savinjskih novic, popolnoma prenehal pisati nisem nikoli, še najbolj vneto pa ob drugih obveznostih sodelujem s sedanjo uredniško ekipo. Z lepimi spomini bom ohranil druženje z vsemi uredniki Savinjskih novic - Hubertom Herčkom, Rajkom Pintarjem, Aleksandrom Videčnikom, Janezom Plesnikom in Francijem Kotnikom. In kako ocenjujem razvoj Savinjskih novic ter sedanjo vrednost zgornjesavinjskega časopisa? Predvsem sem še vedno bolj ljubiteljski sodelavec, zavezan za določene naloge ter izdelavo posameznih, naročenih zapisov in fotoreportaž. Skozi to sodelovanje ocenjujem SN kot časopis z »dušo«, ki pa je hkrati tudi tržni projekt z reklamnimi vložki (kar gotovo delno vpliva na nekoliko manjšo kritičnost) in celovito podobo. Vendar pa tako majhen časopis v zelo majhnem in zaprtem medijskem prostoru postaja vse večji (in bo kmalu še večji) tudi zaradi pluralne naravnanosti ljudem, občinam, politiki ter sodobni tehnološki in vsebinski podobi. Tudi če bi želel več in boljše (kot si želi naš urednik, lastnik in vsi soustvarjalci), moram priznati, da so Savinjske novice v zadnjem desetletju doživele pravo prenovo in da nenehno težijo k napredku in korektnemu poročanju. Seveda pa iskreno menim, da so Savinjske novice tudi podoba bral- cev, ki reagirate (ali pa ne) na pojave, akcije, delo novinarjev in uredniško politiko. Sem ter tja kakšna pohvala, nekaj posameznih priznanj ali pljuvanje po uredniku in avtorju v primerih, ko kritika posameznike zadene v živo, še ni korektna povratna informacija našemu skupnemu časopisu. Saj se strinjamo, da občani v tem »zgornjesavinjskem želodcu« poleg Dela, Večera, Dnevnika, Nedelj-ca, Slovenskih novic, Novega tednika, Našega časa, Kmečkega glasa... potrebujemo tudi in predvsem svoj specifični časopis? Sredstvo, ki nas povezuje, ki zrcali naša dejanja in hotenja, so tudi v letu 2003 in v prihodnjih letih, ki so pred nami, Savinjske novice. Obju-bileju želim, da (p)ostanejo naš življenjski sopotnik. FRANJO ATELŠEK Mnenje in komentar o našem časopisu Že v naslovu sem napisal bistvo mojega mnenja o Savinjskih novicah. Namreč, da je to časopis v naši družini, ki se resnično lahko imenuje naš, pisano z veliko začetnico, saj ga od prvega do zadnjega pri hiši z veseljem prebiramo. Pa ne govorim samo o tem kratkem času - dobrem letu, odkartudi sam sfotograf-ijami prispevam delček k mozaiku končne podobe savinjskega tednika. Prav to sodelovanje je velikokrat prilika za marsikatero kritiko, pa tudi pohvalo s strani prijateljev in znancev na račun vsebine in oblike časopisa. In kajje najbolj moteče pri našem tedniku? Pomanjkanje kritičnosti, ki je na žalost prisotna v vseh porah BARBARA FUŽIR Lokalni časopis. Nekateri temu pojmu odvzemajo pomen in vrednost, ki mu je lastna. Tako kot se odvzema pomembnost tudi manjšim, menda nepomembnim krajem. Pa je to res? Je vse, karje, recimo da majhno, nepomembno? Savinjske novice kot lokalni ča- naše družbe je čutiti tudi pri prikazovanju različnih aktualnih dogodkov iz vseh področij. V tem pogledu pozitivno izstopa kolega Edi Mavrič, ki mu kritičnosti ne manjka ne glede na morebitna nesoglasja. Na splošno imamo še premalo odprte oči, ne vidimodogodkovv naši bližnji okolici, na našem pragu, ki občane -kupce naših storitev predvsem zanimajo. Tudi pri slikovnem delu vsebine se prevečkrat ponavljajo isti obrazi v podobnih kompozicijah, celo na istih straneh časopisa, kar sigurno ni v prid njegove popularizacije. Fotografije premalokrat predstavljajo vsebinsko podporo napisanim člankom, karje lahko tudi samokritika in hkrati želja po izboljšanju stanja na to temo. Skratka, časopis moramo še bolj približati ljudem, prisluhniti njihovim željam, jim dati priložnost, da lahko vsakogar od nas kadarkoli pokličejo in predstavijo zanimivosti iz njihovega vsakdana tudi širšemu krogu ljudi, karje po mojem mnenju tudi eden od načinov približevanja edinega zgornjesavinjskega časopisa bralcem. sopis zagotovo nosijo določene zasluge za razvoj našega območja. Izpolnjujejo svojo temeljno nalogo. Informirajo. In to dobro, kvalitetno in zanesljivo informirajo. O stvareh, dogodkih in ljudeh, ki živijo tu. In so se še vedno sposobne ozreti navzven, ne da bi s tem izgubile na svoji samosvojosti in posebnosti. Naloga lokalnega časopisa ni, da bi ljudi razveseljeval s trači ali celo sprl med sabo. Prav tako ni naloga zabavati (čeprav je to zelo zaželen stranski dejavnik, ki je marsikdaj prisoten tudi v Savinjskih novicah). Pri navidezno malih krajih, ki so v svoji biti pravzaprav veliki, je naloga povezovati. Včasihjeta »majhnost«, ki je zame osebno prej veličina kot pa konkretna majhnost, celo prednost, saj so tako ljudje kot tudi same informacije bolje povezani. In tu nosi svoj pomemben delež tudi lokalni časopis. Da gaje veselje vzeti v roke, daje privlačen po obliki, da v njem najdeš znane obraze in da lahko bereš o stvareh, dogodkih, ki se tičejo tudi tebe osebno in niso približno svetlobno leto oddaljeni od dejanskega stanja in situacije. Zame osebno Savinjske novice niso časopis, ki bi ga brala tekoče, na en mah. Tudi priznam, ne preberem vsega, se pa marsikdaj vrnem pogledat in poiščem kakšno informacijo oziroma napotek o dogajanju v dolini. Seveda ni vse popolno in zmerom ostajajo stvari, ki jih je še treba do- Savinjske novice praznujejo 35 let izhajanja. Je to veliko ali malo? Brez dileme je to častitljivo obdobje, ki je moralo biti polno vzponov in tudi padcev. Govorim iz lastnih izkušenj, saj se tudi moja življenjska leta domala prekrivajo z izhajanjem našega in vašega časopisa. Pri njegovem oblikovanju se sotru-dim slabih devet let. V njih sem lahko spoznal marsikaj. Od tega, kaj in kako razmišljamo Zgornjesavinjčani, do tega, kaj si želimo slišati oziroma prebrati in kaj ne. Hvaležen sem uredniku za ta spoznanja, do katerih sem se smel prekopati skozi svoje delo. Izkušnja je namreč še vedno najboljši učitelj, kiti lahko ob naslednji priložnosti pomaga na mnogotere načine. Seveda, če si dovolj dovzeten za spoznanja in tudi nasvete. O čem najraje pišem? O ljudeh, njihovih pogledih na družbeno in politično življenje, o težavah, ki jih tarejo in o resničnosti, o kateri si ne gre zatiskati oči. Tu je in takšna je. Vsakdo, ki ima pri svojem delu opravka z ljudmi ve, da to delo ni najbolj delati. Pravtako ne bodo nikoli prav vsi zadovoljni. Enkrat bo premalo informacij o eni stvari, drugič o drugi. Tudi ne bodo mladi prebrali istih stvari kot starejša generacija. Savinjske so namenjene vsem in se tako morajo v svoji sestavi prilagajati. Morda se včasih pogreša kakšen koristen smerokaz, ki bi ga uporabili mladi, a dejstvo je, daje včasih tudi dogajanje samo na tem področju okrnjeno. Naj za konec odgovorim na vprašanje, ki sem ga zastavila na začetku. Lokalni časopisi niso nepomembni. Naj se še tako centraliziramo in glo-baliziramo, njihov obstoj je nujen, saj dela male kraje velike oziroma jim zgolj daje pomembnost, ki je resnično njihova. hvaležno. Vsaj do takrat, ko se dokoplješ do dejstva, da nikakor in v ničemer ni mogoče ustreči vsem. Zavoljo tega seje treba tu in tam sprijazniti tudi s kakšno kritiko na svoj račun. Pa ne, da bi človek zavestno grešil. Včasih pa se le zapiše kaj nepredvidenega. Ob tem se ne gre naslanjati na reklo, da se je motiti človeško. Pomembneje je, da se trudiš, da se to ne bi ponavljalo. Kljub dejslvom, da nekateri prebirajo naš in vaš časopis zgolj zaradi tega, da izluščijo napake in »sedejo« na vroči urednikovtelefon. Na drugi strani pa je veliko več ljudi, ki cenijo tako moje, kot delo mojih sodelavcev. Počasi se vsi skupaj zavedamo, da v času materializma in brezkompromisnosti vsakdanjost razbijajo zgolj drobni pokloni, pohvale in prijazne besede. Vse to je zelo poceni, čeprav neradi delimo. Radi pa prejemamo. Verjamem, da je pred Savinjskimi novicami še dolgo in bogato obdobje. In to zaradi tega, ker je časopis s prehodom na tedenski režim izhajanja pridobil novega poleta. V njem je odtlej več prostora za prispevke, kijih radi berete in fotografije, ki morda povedo še več kot zapisano. Ob upoštevanju dejslva, da časopisi živijo na račun propagandnih sporočil in oglasov, je premoščena še ena ovira, ki marsikoga moti. Dovolj besed. Čas je za praznovanje. Za voščila z dobrimi željami in pravilno zastavljeno uredniško politiko tudi v naslednjih letih izhajanja. Naloga lokalnega časopisa je povezovati BENJAMIN KANJIR S tednikom nov polet HUMI FRANJO PUKART Šport in Savinjske novice Po stažu spadam med starejše dopisnike Savinjskih novic, zato naš zgornjesavinjski časopis še toliko bolje poznam. Moram reči, da seje vsa ta leta veliko naredilo na izboljšavah, tako na kvaliteti prispevkov, pravočasnem in svežem informiranju kot pri samem tisku, obliki časopisa in podobno. Tu moram pohvaliti odgovornega urednika Francija Kotnika in njegov ožji odbor, ki je vseskozi sledil pozitivnim trendom razvoja in tedenska izdaja je gotovo izdelek teh prizadevanj. Če se osredotočim na svoje športno področje, je vsekakor velika razlika, če si poklicni novinar ali samo ljubitelj športa in s tem povezano ljubiteljski dopisovalec. Kot slednji se trudim bralcem na kar najboljši način predstaviti posamezni športni dogodek in Avtomobilski kotiček sem pričel urejati že kar nekaj lepih let nazaj. Začetek je bil zanimiv in pester. Vprašanja pogosta in sedenje za računalnikom daljše. Takrat so bile Savinjske novice še štirina- skušam biti kar se da korekten in objektiven. Seveda se najraje piše o uspehih, ko so zadovoljni vsi, ob neuspehih pa so lahko kritike za nekatere tudi boleče, vendar mi verjemite, da z moje strani niso bile nikdar zlonamerne, prej obratno. Pomemben je tudi rang tekmovanja in teža posameznega športnega uspeha, saj ne smemo vrhunski dosežek enačiti z lokalnim, lokalnega pa tudi ne preveč zapostaviti. Vedno moramo poiskati pravo pot in omogočiti vsem prizadevnim športnikom, športnim delavcem, klubom, društvom in drugim, ki so kakorkoli uspešno povezani s športom v naši dolini, da se kdaj najdejo na športnih straneh našega tednika. Ali je teh strani dovolj, poje že druga zgodba in na to dopisniki žal še ne moremo vplivati. Tako vrhunski, ligaški, rekreativni kot individualni šport je v naši dolini v strmem vzponu, kar je velja pozdraviti in s kolegi športnega uredništva se bomo zagotovo še naprej trudili, da boste o posameznih športnih panogah, njihovih rezultatih in uspehih pravočasno obveščeni. Obilo prijetnega športnega branja vam želim! jstdnevnik in vse je bilo lažje. Vseskozi sem imel na razpolago polovico strani in temu je tudi danes tako. Borim se in preklinjam, če ni članek na barvni strani, saj menim, da so avtomobili zanimivi tudi v okviru oglaševanja in seveda se prodajalec lažje odloči za oglas, če je članek lep in privlačen. Kot ste opazili, kritike niso nikoli pretirane, le hvale ni, če je posamezen avtomobil anemičen. Že tako ali tako avtomobila ni lahko dobiti na testiranje. Prodajalci so precej togi, nekateri pa pustijo tako prazen tank, da moram še sam kaj iz žepa dodati. Načeloma vzamem avtomobil najmanj za dva dni, saj menim daje oceno težko podati v okviru polurne vožnje. Potrebna je avtocesta, ovinki, mesto in jutranji neogret motor. Potem vam povem, kateri je dober in kateri slab. No, slabih avtomobilov dandanes ni več, razlike so v detajlih in predvsem v ceni. Ko zmanjka avtomobilov, napišem kakšen članek o temi, ki zanima ljubitelje pločevine. Veste, tempo je hud. Zjutraj služba potem avtomobil in članek, vmes pa še mulca v vrtec pa sem pa tja in še kaj drugega bi človek postoril. Čas teče in teče, da se kar ustrašiš. Vedno sem bil ljubitelj motociklov in tako tudi ti zaidejo v Savinjske novice. V zadnjih letih meje potegnilo jadranje, pa še kakšen gliser na poletnem dopustu. Enkrat se živi in nihče ne ve, kako dolgo. Uživajte življenje 150%, pa bo! No, nekaj pameti že naj bo zraven, bodo užitki slajši. Ko razmišljam o Savinjskih novic- Ob prelistavanju Savinjskih novic naletim na natečaj za najstarejši izvod Savinjskih novic. Misli mi letijo nazaj, v čas osnovne šole, ko smo izbrani učenci lahko sodelovali pri oblikovanju izvoda Savinjskih novic. Da mi je bil dogodek izredno zanimiv, priča dejstvo, da mije ostal v spominu. Takratni format je bil seveda drugačen; v smislu današnjega Dela. In moram priznati, da je bila tudi miselnost Savinjčanov nekoliko drugače naravnana. Novice so že same po sebi pomenile nekaj, kar zaveden Savinjčan nikakor ne bi smel zgrešiti. Besede smo obračali, o njih debat- ah in mali gleda risanko, me prešine, kako malo nas je v Savinjski dolini. Koliko rednih naročnikov in kolikojih sploh bere SN? Malo nas je pa (včasih) tako nesložni. Žalostno. Še bolj žalostno, ker prevozim Slovenijo po dolgem in počez, in verjemite, dragi Savinjčani, zaostali smo in to ne malo. Drugje je šel razvoj naprej, v Savinjski pa se je ustavil in gre počasi. Zelo počasi gre svojo pot z ravnodušnostjo naših poslancev in politikov, da o nas, prebivalcih, ne zgubljam besed. Vidi se po obsegu dogodkov v Savinjskih novicah. Jih ni preveč in občutek imam, da je včasih potrebno veliko truda, da se napolni tedenska številka. Podpore -sociale - od naročnikov pa ni! Kdo pa še naroči SN, da bi jih imel zase? Ja, časi so hudi oziroma denar gre drugam, le malo ga ostane v dolini. Savinjčani torej potrebujemo vzpodbudo in Savinjske novice nam jo gotovo lahko dajo! irali. Slike, ki jih je bilo dokaj manj kot danes, so kazale na pomembnost osebe ali dogodka. Danes je situacija spremenjena. Savinjske novice so ujele tok časa in postale tržno zanimiv časopis svojim potencialnim kupcem. Le takšne pa lahko tudi preživijo bitko z današnjim časom in s kapitalom, ki že vse bolj trka na naša vrata. Negativen vidik pogleda na Savinjske novice so mišljenja posameznikov, češ da je v novicah vse preveč reklam ali kot se pravilno reče oglaševanja. Kajti prav slednji izraz se mi zdi primernejši za tiskana sporočila različnih ponudnikov blaga in storitev z namenom prisluhniti jim. Pa se postavimo še v položaj vseh teh avtorjev oglasov. Koliko pa je možnosti za oglaševanje na področju celotne doline? Savinjske novice so redek in učinkovit medij različnih podjetij, podjetnikov, posameznikov in organizacij. V tem loncu pa lahko hitro najdemo tudi sebe. IGOR PEČNIK Savinjčani potrebujemo vzpodbudo ALENKA KLEMŠE BEGIČ Savinjske novice so ujele tok časa ■■■■■■■■■■■■■■■■■■ TATIANA GOLOB Čim manj zlonamernih kritik Kot dopisnica Savinjskih novic delam že skoraj dve leti in pol, kar pa je ob 35-letnem izhajanju časopisa le kaplja v morje. Če Savinjskih novic oziroma njihove vloge v Zgornji Savinjski dolini ne bi cenila, zagotovo tudi ne bi vlagala svojega časa vanje. Priznam, da me kot srednješolke in še nekaj časa za tem branje Savinjskih novic ni preveč zanimalo, zato sem še posebej vesela, da se, vsaj po mojem prepričanju, tudi pri mladih zanimanje za Savinjske novice povečuje. Vsakič, ko objavimo članek, ki se tiče njihove vloge v naši dolini, in teh je vedno več, ga vsaj nekaj mladih prebere, nekaj od teh pa nato prelista celoten časopis. To pa je že vzgajanje oziroma pridobivanje novih bralcev za v prihodnje. Ne morem reči, da me pri našem časopisu moti kakšna konkretna stvar. Kot verjetno vsakega, me bolj zmotijo posamezne podrobnosti v posameznih člankih. Pri tem gre bolj za osebno mnenje o pisani stvari kot za kaj drugega. Opažam, da gre za isto dilemo pri veliki večini kritik, ki mi jih ljudje občasno zaupajo. A kolikorje ljudi, toliko je čudi. Če Savinjske novice ne bi prejemale ne dobrih ne slabih kritik, bi časopis pravzaprav sploh ne obstajal. Rada bi pa spregovorila o, po mojem prepričanju, napačnem odnosu nekaterih posameznikov, ki pa le niso tako redki, do nas, dopisnikov. Neupravičene se mi zdijo predvsem obtožbe na račun našega tako imenovanega laičnega delovanja v vlogi novinarja. Z različnih prireditev poročamo skozi oči opazovalca, naše poročanje pa je namenjeno celotni populaciji Zgornje Savinjske doline in ne le strokovnjakom ter umetnikom. Dejstvo je, da je nemogoče gledati skozi oči umetnika ali politika, četo dejansko nisi. Gre le za objektivno poročanje o dogodku, ki pa je za nas, »lokalce«, seveda dodatno oteženo, saj smo na svoj kraj, svojo dolino tudi čustveno vezani. Torej čim manj zlonamernih ter veliko produktivnih kritik, (tudi dobronamerna graja glede naše občasne, a nenamerne površnosti najde dobro mesto!), pa bo naš, zgornjesav-injski časopis, zagotovo iz leta v leto kvalitetnejši. MARIJA SUKALO Veliko možnosti za razvoj Predstaviti mnenje o delu, ki ga opravljaš, ni lahka naloga, saj so bralci tisti, ki naj bi bili naši ocenjevalci ali kritiki. Že dejstvo, da Zgornjesavinča-ni posegajo po našem časopisu, nam daje nalogo, da smo kritični tudi do samega sebe. To pa je najtežje delo, saj pogosto svojih napak niti ne opaziš. Osebno menim, da ni nikoli ničesar tako dobro narejeno, da ne bi moglo biti boljše. In prav pri prizadevanju, da bi bili vedno boljši pri pisanju o vas in dogodkih okrog nas, se nam neredko zgodi tudi kakšna napaka. A kdor dela, greši. V času, ko so bile Savinjske novice še štirinajstdnevnik, seje pogosto primerilo, da so bili dogodki pozno objavljeni, ko že niso bili več aktualni ali pa so ljudje nanje pozabili. S tednikom, ki ste ga mnogi z odobravanjem sprejeli, se je to spremenilo. Za nas je to posledično pomenilo hitrejši tempo dela in oddajanje prispevkov. Seveda je sedaj z internetom in digitalnim aparatom veliko laže kot pred leti, ko sem začenjala. Tedaj so bile le diskete, navaden aparat in na razvijanje slik si moral čakati... Tudi moj mladostnik prebira časopis, vendarje prepričan, da pozabljamo na njegovo generacijo inji, če sploh, posvečamo premalo prostora. Ne pišemo o njihovih dogodkih, težavah... Tudi oni so naši bralci, ki pa žal zelo pogosto ne najdejo ničesar zase. Še veliko je možnosti za razvoj našega časopisa. Do sedaj nismo dajali možnosti bralcem, da postavljajo vprašanja z različnih področij našega vsakdana, npr. različne teme o spolnosti, športni opremi, komu zaupati, kako se pravilno obnašati na prvem zmenku. Tem je veliko, zato ne dvomim, da se bralci ne bi odzvali, mi pa bi jim poskušali najti zadovoljiv odgovor s pomočjo strokovnjaka. Med nami živijo različni ljudje z zanimivi konjički ali pa življenjem nasploh, morda pa imajo kakšne težave... Sami jih niti ne opazimo, ker preveč hitimo. Ne dvomim pa, da jih ne poznajo njihovi sokrajani ali sosedje. Če nas bi nanje opozorili, bi jih lahko predstavili celi Zgornji Savinjski dolini. EDI MAVRIC (Bil) sem zraven Če prav pomislim, moja »zgodovina« pri Savinjskih novicah sploh ni tako kratka. Nekako petnajst let je od tega, ko sem se prvič oglasil. Od popolnega novinarskega analfabeta, ki seje pustil učiti in podučiti pri številnih starejših bratih in urednikih (trenutno »služim« že petemu), do starega mačka, ki si upa brez dlake na jeziku spregovoriti o stvareh, ob katerih bi najraje vsi potisnili glavo in rit v pesek. Kot je videti, sem kljub temu še vedno živ. Vendarje tudi zgodovino potrebno obravnavati pošteno, ne vslogu zmagovalcev ali trenutnih jubilantov, ki bi se lahko spozabili vtrditvi, da so vedno vse vedeli in prav ravnali. Ni sicer otipljivega vzroka zakaj imam to dolino in njene ljudi iskreno rad in da sem vse kar sem napisal, storil z željo, da bi jim bilo lepo. V mislih imam največkrat preslišano večino, ki so tako kot v ostalih »slovenskih pokrajinah« ostali na obrobju odločanja in dogajanja. Into vimenu blagoslovljene demokracije, kije tudi v našem primeru nič drugega kot tranzicijska zgodba o uspehu peščice posameznikov. Če sem kdaj vseeno udaril mimo, je bila to posledica pomanjkljivih po- datkov in zgodovinskega neznanja. Čeprav imam dolg nos, mi je (bila) pot do verodostojnih informacij največkrat hermetično zabarikadirana. Tako je bilo in nič drugače, in kadar mi je tu in tam uspelo kateremu od ljudskih in gospodarskih tribunov spustiti hlače, je sledila užaljenost in nemalokrat grožnje. Redko na moj osebni naslov, največkrat je bil strelovod za grožnje o odpovedi časopisa in podobne štose odgovorni urednik Franci Kotnik. Očitnoje vzdržal in preživel, še vedno sva oba tukaj, jaz na preži s slepimi naboji, on s preračunljivo umirjenostjo, brez katere bi barka nasedla oziroma zabredla v to ali ono zgornjesavinjsko mlako. Zavedam se, da Savinjske novice niso popoln časopis, vendar smo morali dokazati, da smo, da znamo tudi pisati in da je časopis v marsičem vsaj primerljiv z drugimi »velikimi« in domišljavimi. Zadnjih deset letje bilo prelomnih, tako za družbo kot tudi zgornjesav-injski časopis. Iz glasila družbenopolitičnih organizacij bivše skupne občine je moral postati na svobodnem trgu svoboden časopis. Ni bilo lahko in še vedno ni. Za boljše spanje sije bilo potrebno tudi kaj izmisliti. Zaradi Kresničk recimo, je bilo nekaterim še bolj vroče... Nič revolucionarnega in tudi Amerike nismo odkrili, samo povedali, kar bi izraženo v normalnem novinarskem žanru težko »pilo vodo«. Upam, da je vse skupaj vsaj malo zaleglo in da seje res kaj malega spremenilo. Če nič drugega smo se vsi skupaj postarali. Piše: Igor Pečnik Accord je elegantna limuzina, na voljo pa je tudi v karavan (tourer) izvedbi. Testni avto je imel 2.0-iitrski motor z VTEC tehnologijo in 155 konjički. Oprema je pri različici sport popolna, dodatno pa so bile vgrajene športne vzmeti. Na kolesih so bile zimske pnevmatike dunlop winter sport M3. Notranjost razvaja voznika z odlično ergonomijo in usnjenimi sedeži. Pogrešal sem le nočno osvetlitev tipk na volanskem obroču in potovalni računalnik. To pa je tudi vse, kar mije manjkalo. Vse ostalo je odlično: sedenje, premer in oprijem volanskega obroča, odlagalne površine, kvaliteta materialov, preglednost in izgled. Hondini oblikovalci so naredili pravi evropski izdelek. S svojo dolžino 4.665 mm se accord ne uvršča ravno med malčke. Sprednji del je opremljen z veliko masko in modernimi lučmi. Preko bočnega dela, ki ga razbijajo trde linije, se karoserija prevesi v zadek, ki je z vsakim pogledom lepši, predvsem pa zelo eleganten. Velika zunanjost obljublja notranjo prostornost in prtljažnik s 459 litri, ki zagotavlja miren odhod na dopust. Accord ponuja trenutno dva motorja. Poleg 2.0-litrskega je na voljo VOZILI SMO HONDO ACCORD Dirkalna duša Honda! Pojem motociklov in tehnike. Avtomobili so bili pri Hondi v preteklosti v drugem planu, pa poglejte sedaj. Limuzine, karavani, kupeji, malčki, superšportniki in terenci! Hondi ne zmanjka idej. Priznam, že kar nekaj časa nisem vozil honde, zato me je testni accord Avto Čepina iz Vojnika prav razveselil. In še bolj priznam, da tako hitro že dolgo nisem vozil, da o užitkih sploh ne izgubljam besed. še 2.4 s 190 KM. Oba motorja sta opremljena s krmiljenjem ventilov VTEC, kar pomeni manjše odpiran- je ventilov in revnejšo zmes goriva pri nizkih vrtljajih, pri visokih vrtljajih pa se ventili odprejo bolj, zmes zraka in goriva je bogatejša, kar po pomeni moč in hitrost. Vse skupaj ugodno vpliva na navor, kije večji in bolj enakomerno razporejen. V prihodnjem letu prihaja prvi dizelski motor, ki iz dveh litrov prostornine iztisne 140 KM in navor 340 Nm, kar pomeni odlične vozne lastnosti, majhno porabo in kultivirano delovanje. Paketi opreme so trije: comfort, sport in executive. Vtisi z vožnje so odlični. Motor potegne že iz nizkih vrtljajev. V praksi to pomeni, da lahko od 60 km/h po- spešujete tudi v peti prestavi. Če pa vas zgrabi Hondin duh, pustite motorju, da se zavrti nad 5.000vrtljajev in takrat se prične uživanje. Agregat se z lahkoto in veseljem zavrti tudi do 7.000vrtljajev, ko se prične rdeče polje. Tretja prestava do 160 km/h, končna hitrost 215 km/h. Od 0 do 100 km/h pičlih 9,1 sekunde. Motor pri vrtenju oddaja čudovit zvok, na hitro pomislim celo na šes-tvaljnik. Da ne bo pomote - dušenje zvokov v notranjosti je odlično, le pri visokih vrtljajih se zbudi simfonija ventilov in odmičnih gredi. In pravje tako! Podvozje je odlično, lega na cesti prav tako. Skozi ovinke gre accord kot po tračnicah, hkrati pa suvereno obvladuje tudi grbine na savinjskih cestah. Hvala, gospod minister. Le kje bi sicertestirali udobje? Zavore so zanesljive, le za prvi stik je potrebna malce močnejša noga. Ampak tako hitro in za takšno ceno je težko prevažati otroke v šolo in nazaj. PEUGEOT AVTOSERVIS MARJAN TRATNIK s-p. POOBLAŠČENI SERVISER IN PRODAJALEC VOZIL PEUGEOT Ločica ob Savinji 49a, 3313 Polzela Prodajni salon 03 700 11 90 Servis 03 570 26 40 Svojim strankam se zahvaljujemo za obisk v naši hiši, hkrati pa vas vabimo tudi v bodoče. PEUGEOT - UŽITEK V DOVRŠENOSTI Nova honda accord je elegantna limuzina, v kateri pa se skriva dirkaški nagon (foto: Honda) RILE S PRVI Preloška I. Velenje Tel.: 0/897-58-20. GSM: 031/6; http://www.rr-vel.si/it/rile Delovni čas: od 8.-12. in 13.-17. - SERVIS IZPUŠNIH -•'(SERVISNO VZDRŽI’ ZA TEHNIČNE PREGLEDE - PREMONTAŽA IN MONTAŽA PO NAJSODOBNEJŠI TEHNOLI Ob obisku naše delavnice in trgovine lahko ob kavici, v prijetnem ambientu, počakate na naše hitre in kvalitetne 1. SLOVENSKA LIGA MALEGA NOGOMETA - 8. KROG Pomembna zmaga nazorskih »graščakov« V predzadnjem krogu jesenskega dela 1. slovenske lige malega nogometa Je ekipa KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc doma premagala Mavi Brežice In se z novo zmago prebila kar na tretje mesto v skupni razvrstitvi. V četrtfinalu pokalnega tekmovanja bodo igrali prav tako z Brežičani. Trije zaporedni porazi so pozabljeni in vzdušje v hramu nazorskega športa je bilo spet tisto pravo, zmagovalno. Pomembnost tekme je sicer v obe ekipi vnesla precej nervoze, ki pa je popustila že kmalu po prvem sodnikovem pisku. Previden začetek gostov je povzročil sicer nekaj preglavic domačim »graščakom«, ki pa so v petnajsti minuti, po samostojnem prodoru najučinkovitejšega strelca Adamiča; vendarle prvič zatresli mrežo odličnega Kostevca. Ta je klonil še dve minuti kasneje po izdelani akciji Delamee in Metulja in 2:0 je bii tudi izid polčasa. V nadaljevanju je gostom iz Brežic uspelo rezultat znižati, to pa je bil povod za novo domačo ofenzivo, kije v dobrih petih minutah še trikrat matirala gostujočega vratarja in dileme o zmagovalcu ni bilo več. Na koncu velja omeniti še odličen debi novega Primož Hren je bil najboljši igralec tekme v Nazarjah (foto: Franjo Atelšek) čuvaja domače mreže, Grega Zoubeka. Sicer pa je bil ta krog izredno zanimiv. Prvaki iz Litije so v zasavskem derbiju še enkrat dokazali svojo nepremagljivost, zmagovalni niz nadaljujejo tudi Do-bovčani, najbolj razburljivo pa je Lestvica po 8. krogu: 1. Svea Lesna Litija 8 800 54 : 27 24 2. Puntar Alpkomerc 8 6 1 1 58 : 25 19 3. Nazarje Glin iPP-AM Miklavc 8 4 1 3 30 : 36 13 4. Kix Ajdovščina 8 323 39 : 39 n 5. Vitomarci Petlja 8 323 26 : 29 11 6. Metropol 8 233 35 : 36 9 7. Dobovec 8 305 35 : 37 9 8. GiP Beton MTO 8 305 20: 26 9 9. Napoli Intelsat Pernica 8 206 21: 46 6 10. Mavi Brežice 8 035 29: 46 3 bilo prav gotovo v Ljubljani in Aj- So presenetljivo odščipnili točko dovščini, kjer sta se tekmi končali favoriziranim Tolmincem, z delitvijo točk. Predvsem Ajdovci Franjo Pukart KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc : Mavi Brežice 5 : 2 (2 : 0) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 300. Sodnika: Radenko Mi-jatovič in Svetislav Miljič. Delegat: Zlatko Kajdič. Strelci: 1 O Adamič (15), 2:0 Metulj (17), 2:1 Rostohar (25), 3:1 Dela-mea (30), 4:1 Adamič (32), 5:1 Hren (36), 5:2 Zofič (40). KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Zoubek, Deiamea, Adamič, Hrastnik, Uršnik, Šemencj., Šemenc K., Metulj, Kugler V. Hren, Kugler D.; Skok. KMN Mavi Brežice: Kostevc, Lubšina, Rostohar, Slakonja, Kene, Molan, Lenič, Rašovič, Zofič, Bizjan, Pirc. Rumeni karton: Primož Hren (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc), Vinko Molan, Dejan Pirc (KMN Mavi Brežice). Rdeči karton: Sandi Rašovič, Sandi Nakani-trener (KMN Mavi Brežice). Igralec tekme: Primož Hren (KMN Nazarje Glin IPP-AM Miklavc). Rezultati 8. kroga: Nazarje Glin IPP-AM Miklavc: Mavi Brežice 5 2 (2 O) Metropol: Vitomarci 3 3 (1 1) Kix Ajdovščina: Puntar Alpkomerc 5 5 (2 1) Gip Beton MTO: Svea Lesna Litija 2 6 (1 3) Dobovec: Napoli Intelsat Pernica 8 2 (3 0) ■Božlčkovo mesto CHRISTKINDL In STCYR.J 13. h 20.12.7.500 8t1J Adventni koncert v SALZBURGU 13.12.:13£00Sty Adventne skrivnosti v SALZBURGU In OBERNDORFU 20.12.: &900STT NOVOLETNI RAKETI na modu. smučBah tar v zftavBžčfli: POTEPUHOVA ZIMA 03/04 - smučarska središča v StcvwiBL AvstriH: Motat- __ D_J 1/lnLilrkiriiKiiW HnnKnii OnkLutmnui D-J I Inlrinntnln l/H -1-1J ne, d8Q wemKircnneim, rncnsu, ocnisomin^i dsg riOT^ssioin, NUiiUönöii iMiyii Canazei, CampHeflo, Selva Gardena, OrtteeLArabba, LMgno ter addDtxioBlL ■MBB otoki,Egipt, Kuba, DomMkanska rep., Dubai, Mefdka, Mauritius... E.-TMS od 78.980 Srr.TUrSIja 8 dnl potov.6.12. samo 45.000 SIT, EgtpU f s čoki novih transakcijskih računov I H: potepuh@8lol.net, wstw.mb-doHnar.sl Katalog» vmpoffrmo tud ni iioni I Žalec, Šlandrov trg 25, tel: 03/7132300,0317132301; fax: 0317132308 w:/, home.netsi.net, novakl e-moii: lukanovaktnetsi net ŠLANDROVTRG 24 O SCOTT.MARIN.SC HWINN Novak PONUDBAV ZIMSKEM ČASU: ■tekaške smuči TEL: 03 5 716 815 ■sobna kolesa 03/5841 OSS ^WtNfSt'oTTUSA j [yard c škarje1- snc/ne*deske\wži!Wl SNB.s^is * m. PRIČAKAJ.ZIMO OPREMLJEN sj • za deskarje in smučarje - očala, čelade. rokaviFe; ščitniki... £ SCOTT USA, RED/BURTON, LEVEL f * za smučarje-palice... SCOTT USA £ j IN ZA VSE OTROKE - OTROŠKE ČELADE... SCOTT USA! 3. SLOVENSKA KOŠARKARSKA LIGA - CENTER Zgledna predstava Nazarianov Šesti krog 3. SKL je moštvu KK Nazarje prinesel novo zmago. V lepem, izenačenem dvoboju, ki je ogrel tudi dlani gledalcev, so Nazarčani na domačem parketu premagali ljubljansko ekipo Megaron Profil. S tem so popravili bilanco in slab vtis iz prejšnjih tekem ter prepričali gledalce, da se splača prihajati v nazorsko športno dvorano. KK NAZARJE : KK MEGARON PROFIL 90:78 (68:55,41:36, 20:15) NAZARJE: Glušič, Zakrajšek 1.32, Pečovnik, Zadravec 6, Vodončnik 1, Gelb 3, Goltnik 12, Plaskan, Grebenšek 17, Dedič 13, Zakrajšek M. 6, trener Andrej Pečovnik MEGARON PROFIL: Pogačar 2, Hozjan, Lesjak 4, Bolcar, Dolenc 15, Juvan ll,Tičar5, Neuvirt, Benčina, Nzobandora 26, Lebar2,Staniša 13, trener Matevž Justin Začetek tekme je bil precej nervozen, poln napak na obeh straneh. Igra je nato le stekla, Nazarčani so dobro zaposlovali Grebenška, ki je imel svoj dan, in si do konca prve četrtine priigrali pet točk prednosti. Največ preglavic v drugi četrtini so gostje povzročali domačinom s pol-protinapadi in v peti minuti prišli do vodstva. Kazalo je na preobrat, a so domači preko Matije Zakrajška, kije dosegel šest točk zapored, spet prišli do prednosti. Naleta domačih v začetku druge- ga polčasa gostje niso zdržali. V tretji četrtini je prednost narasla na 13 točk, z učinkovitostjo seje posebej izkazal Iztok Zakrajšek. V zadnji četrtini so Nazarčani z zrelo igro ohranili prednost in zasluženo zmagali. Domače mošlvoje delovalo homogeno, ni bilo razdeljeno na akterje in statiste, trener Pečovnik je taktično modro vodil ekipo - šolski recept za zmago. V soboto Nazarčani potujejo na gostovanje v Kočevje, kjer lahko dosedanji polovični izkupiček spre- menijo v pozitivnega. Ostali rezultati 6. kroga: Vrhnika 96: Artplet Kočevje 112:55, Jurij Plava laguna: DGN Ljubljana 98:44, prost Vojnik Iteo Abeceda. V petem krogu sta bili odigrani le tekmi Jurij Plava laguna : Vrhnika 52:69 in Megaron Profil: Artplet Kočevje 130:36; tekma Vojnik Iteo Abeceda : Nazarje bo 13. decembra. Lestvica po 6. krogu: 1. Vrhnika (4 zmage, 1 poraz), 2. Jurij Plava laguna (4-1), 3. Megaron Profil (2-3), 4. Vojnik Iteo Abeceda (3-1), 5. Nazarje (2-2), 6. DGN Ljubljana (1-3), 7. Artplet Kočevje (0-5). Avgust Robnik SMUČARSKI SKOKI Primož Piki debitiral na tekmah svetovnega pokala V finskem Kuusamu se je pričela letošnja zimska sezona svetovnega pokala v smučarskih skokih. Med osemčlansko ekipo slovenske izbrane vrste je tudi Primož Piki z Ljubnega, ki je svoj krst na tekmah najvišjega ranga prestal s precej mešanimi občutki, saj so bile vremenske razmere vse prej kot idealne. Slabo vreme in prava revija padcev ni bila dobra reklama za organizatorje, ki so hoteli obe tekmi pač za vsako ceno spraviti pod streho. Pri tem jo je najhuje skupil mladi Avstrijec Thomas Morgenstern, kije negiben obležal v izteku, vse to pa je seveda še dodatno vplivalo na psihološko pripravo predvsem mlajših, neizkušenih skakalcev. Med našimi fanti padca na srečo ni nihče utrpel, rezultati pa so bili dokaj povprečni, kar je po besedah trenerja Zupana predvsem posledica neregularnosti prvih tekem in še ne najboljša for- ma njegovih varovancev na začetku sezone. To bodo poskušali popraviti že na treningu v Lillehammerju in do tekme v norveškem Trondhaimu bi že morali biti tisti pravi. Na prvih dveh tekmah je bil naš najboljši mož Peter Žonta z 8. in 17. mestom, Primož Piki pa je po petkovem neuspehu v kvalifikacijah v nedeljo zgodaj zjutraj že zasedel 40. mesto in samo deset mest ga je ločilo od tako željene prve točke v svetovnem pokalu. Priložnost za njo se mu ponuja že jutri na Norveškem. Franjo Pukart LOKOSTRELSKI KLUB MOZIRJE Zemljakova na evropsko prvenstvo Zadnjo novembrsko nedeljo so se mozirski lokostrelci udeležili mednarodnega turnirja v disciplini indoor na 18 m v Bjelovarju in dosegli zelo dobre rezultate. Bernarda Zemljak P.je osvojila drugo mestozodličn-im rezultatom 571 krogov, kar pomeni potrjeno normo za nastop na evropskem prvenstvu marca prihodnje leto na Sardiniji. Prva mesta v svojih kategorijah so osvojili Dušan Perhač (574 krogov), Primož Per-hač (502 kroga) in Janja Perhač (500 krogov). DP Savinjska košarkarska liga Polzela 2003 Rezultati 3. kroga: ŠK Žalec: Werinox 76:33, Polzela: Ločica 60:62, Žvajga : Gomilsko 53:83, Tweed: Parižlje 88:54, Velenje: Laško 91:71, prost St. Paul Vrstni red po 3. krogu: 1. Študentski klub Žalec 5,2. Polzela 5,3. Gomilsko United 5,4. Savinja 2000 Ločica 5,5. Velenje 4,6. St. Paul Prebold 4, 7. Veterani Pivovarna Laško 4,8. Tweed Žalec 4,9. Werinox Celje 3,10. Žvajga Prebold 3,11. Parižlje 3. Lista strelcev po 3. krogu: 1. Blagotinšek (Veterani Pivovarna Laško) 108, 2. Pungartnik B. (Polzela) 77,3. Napotnik (Gomilsko United) 68. Pari 4. kroga 7.12.2003:8.00 Parižlje: Velenje, 9.15 Gomilsko: Tweed, 10.30 Ločica: St. Paul, 11.45 Werinox: Polzela, 13.00 Žvajga: ŠK Žalec. KF Sponzorji Savinjske košarkarske lige 2003 so: ■ Turistična agencija Relax Velenje SIVI SAVINJSKA trgovska družba, d.d. O&n OqÖ SSNICKE Ljudje se najbolje razumemo, kadar smo daleč eden od drugega. Savinjčan Pisma bralcev. Zahvale. Oglasi ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e' Ob izidu monografije in obnovitvi spomenika NOB na Ljubnem Spomeniki so pomniki naše preteklosti. Obnovljeni in vzdrževani pa izpričujejo naš odnos do preteklosti. Spomenik NOB in knjiga »Sanj o samostojni Sloveniji niso dočakali« sta celovit prikaz tedanjega časa. Kdor bo prebral ime na spomeniku, bo v knjigi videl sliko - obraz človeka, kije imel svoje ideale, želje in sanje, kijih ni dosanjal. Hvala vsem, ki ste s čustvom in pieteto, idejno, fizično in finančno omogočili spomin na žrtve fašizma na Ljubnem. Vera Poličnik Spodnja Rečica 34 Gospe Mariji Vrtačnik Verjamem, daje bila Marija Vrtačnik, predsednica uprave Elkroja, presenečena zaradi mojega komentarja. Presenečena zato, ker je navajena, da vsi okoli nje kimajo, sicer se jim lahko zgodi, da postane Elkroj zanje preteklost. Tako tudi zaposlene in nekaj zaposlenih, ki so me, in to lahko gospa Vrtačnikova brez dvoma verjame, po objavljenem komentarju potrepljali po rami oziroma poklicali po telefonu v zahvalo, ker sem napisal tisto, kar večina njih čuti, vendar ne upa javno povedati. Predsednica uprave naj dobro premisli v imenu kakšne elkrojeve večine se odziva na moje osebno izraženo mnenje. Prepričan sem, da zaposleni v tej firmi ne čutijo prav nič drugega kot, da morajo za podcenjeno plačo trdo garati, da lahko ob mesecu prinesejo svojim družinam boren zaslužek. Višji cilji, o katerih govori Marija Vrtačnik, pa so megla, kakor je megla tudi zgodba, po kateri bo brezplačna medijska pozornost v nacionalnih medijih prinesla Elkroju ne vem kakšne koristi. Ljubezen do sočloveka v globoki stiski je njihova lastna stiska za golo preživetje, preko katere ni mogoče zaznati stiske ljudi po svetu. Zato, gospa Vrtačnikova, ne sprašujte, ali sejim bom pridružil, ker sem ves čas eden izmed njih. Sami seveda sodite v višji »cenovni razred«, zato bi kazalo vprašati vas, kaj vi osebno storite za reveže, ki so to postali kljub temu, da vestno in pošteno delajo najmanj osem urna dan. Gotovo zaradi sposobnih in poštenih gospodarstvenikov in politikov, kijih tako na lokalnem kot nacionalnem nivoju kar mrgoli. Ste se morda vprašali, če katera od sedanjih oziroma »vaših« bivših delavk, morda ne potrebuje vaše roke. Verjemite, da bi jih lahko našteval in s tem razgalil njihovo stisko, ki je povezana s človekovim dostojanstvom. Ne potrebujem vašega odgovora, odgovorite si sami. Edi Mavrič - Savinjčan, publicist Lučki huligani in krajevni šerif V zadnjih številkah cenjenega časopisa Savinjske novice sta bila objavljena dva zelo odmevna članka, ki sta v celoti namenjena prikazu negativnega stanja v Lučah. Prvi, kije povezan s športom in rekreacijo in s tem z uporabo športnega igrišča, omenja pojav huliganov v Lučah, drugi, ki pa je očitno nastal po razpravi na občinskem svetu, pa pojav ustrahovalca cele vasi Luče oz., kot je imenovan krajevnega šerifa. Kot občan Luč po vseh navedbah ne morem ostati ravnodušen, posebej še, ker je vse skupaj povezano s športnim igriščem. Tisti, ki uporabljajo izraz huligan, se morajo najprej seznaniti s to terminologijo. Prepričan sem, da kljub problemom, pred katerimi si tudi sam ne zatiskam oči, pojavljajo pa se tudi drugje, huliganov v Lučah ni. Lahko pa z našim nepremišljenim ravnanjem, kakor tudi lokalna politika z neizdelano strategijo razvoja kraja, posl- edično s tem nikakršno možnostjo zaposlovanja, povzročimo situacijo še večjega odseljevanja, ko nas bo začelo skrbeti za mladino in bo dejansko postalo stanje, ko ne bo več obvladljivo. Kot smo lahko iz podatkov policije razbrali, je kršitev javnega reda in miru v občini Luče zanemarljivo. Ravno zaradi tega se moramo zavedati, da je nedopustno, da vsakega, ki pride tako aii drugače v navzkriž z pravnimi normami, ožigosamo in ga želimo izločiti iz naše sredine. Kršitve so tudi drugje, ne samo z vidika javnega obnašanja kot npr. zapora lokalne pešpoti, ki smo jo vseskozi uporabljali, zamašitev odtočnega jaška na občinski cesti itd., pa zaradi tega ni bil nihče javno imenovan. Več kot dvajset let sem bil aktiven član športnega društva, najprej pri gradnji igrišča, nato kot aktiven športnik in nazadnje kot sodnik nogometa in sem bil tesno povezan z igriščem. V niti enem primeru nisem doživel oz. opazil obnašanja, ki bi ga lahko označil z navedenimi izrazi. Nikakor nimam namena, niti nisem pripravljen polemizirati o »problemu igrišče«, ker je moje stališče »nasprotnikom« dobro znano, vendar, ker sem v času gradnje tudi aktivno sodeloval, naj za tiste, ki se tega ne spomnijo več, obudim spomin, da ni bilo za gradnjo nikakršnega nasprotovanja, da ni bilo grajeno samo za šolo, res pa je, da smo veliko naredili udarniško in, da je bilo potrebno določene stvari plačati. Posebej zanimiv je spomin na prireditev ob otvoritvi tega objekta, ki smo ga združili z otvoritvijo poslovalnice banke v Lučah in drugimi pridobitvami. Vsi tisti, ki se danes deklarirajo za »nasprotnike« igrišča, so nam ob organizaciji prve športne prireditve, ki mimogrede ni bilo zavarovano z ograjami, celo zaploskali. Ktemu naj dodam, da bom v primeru, da mi bo dano najti pričujoče fotografije, te tudi javno objavil. Drugi problem, ki se nanaša na ta-koimenovanega ustrahovalca cele vasi oz. krajevnega šerifa, pa bi človek najprej pomislil, da gre za trač. V kolikor je komu znan takšen primer, gaje dolžan posredovati ustreznim službam, ki bodo po mojem trdnem prepričanju tudi ustrezno ukrepale. Zato je nedopustno, da celo svetniki kot javni delavci izjavljajo, da raje ostanejo anonimni. Kljub temu, da je navedeno, da je ustrahovana cela vas Luče, se po objavi članka večina sprašuje, kdo bi lahko to bil. Tega odgovora tudi sam nisem mogel dati, ko me je več občanov povprašalo za koga gre. S takšnimi in podobnimi članki sami Lučani skrbimo za zelo slabo reklamo našega kraja. Negativno mnenje o lastni sredini ima veliko težo in je daleč slišano. Če bomo sami prepričani v tako negativno stanje v Lučah, bo marsikdo, ki bo potoval skozi, po mojem trdnem prepričanju, še vedno prijazno vas, samo obujal spomine na znani naslov »selo iz bajke«, ko pa bo zgrajena tako težko pričakovana obvoznica, pa še tega ne bo potrebno. Jernej Plankl, Luče 128 Zahvala Pred dobrim letom je našo družino doletela neslutena tragedija. Ostale smo brez moža in očeta. V tistem trenutku nisem vedela, kako naprej in kaj mi lahko čas slabega še prinese. Bila sem prepričana, da se mi podira svet, ki sva ga z Bojanom prej skupaj zgradila. In v tem je bilo veliko resnice. Pregovor, da v nesreči spoznaš prijatelja, pa seje takoj pokazal za resničnega. Izkazaloseje, da nismo ostale brez dobrih ljudi, kiso nam nese bično pomagali od prvega dne naprej. Stali so nam ob strani, nas bodrili in podpirali. Odločila sem se, da si zgradimo nov dom. V njem naj bi poiskale in našle svoj mir, saj s preteklostjo ni mogoče živeti. Lahko se z njo zgolj sprijazniš in se iz nje kaj naučiš. Zaradi premnogih ljudi, ki so nam gradili hišo, finančno pomagali, poskrbeli za instalacije, opremo in ostalo, je naša nova hiša rasla iz dneva vdan. Še malo pa se bomo vanjo preselile. In to zgolj zaradi premnogih, ki ste mi pomagali. Na gradbišču so bili delavci vsak dan, od najmlajših, do tistih izkušenejših, ki so delo vodili in peljali v pravo smer. Ob vsem, kar doživljam, težko verjamem, daje vse to resnično. Pa vendarle je. Težko bi se vsakemu posebej zahvalila. Zavoljo tega se s tega mesta zahvaljujem vsem, ki ste pripomogli k dejstvu, da bo nov dom zame in moja dekleta oživel prav kmalu. Hvala vsakemu posebej, ob spoznanju, da so na svetu še dobri ljudje, ki sočustvujejo s tabo in ti po svojih močeh pomagajo. Ivica Mazej z dekleti POGREBNA SLUŽBA TIŠINA Matej Mljač s.p., Letuš 136, Šmartno ob Paki in CVETLIČARNA IRIS Tel.: 5 88 63 10, 041/682 369 ČRNA KRONIKA • NOČNI GOST Ljubno ob Savinji: V noči na 26. november je neznani storilec vlomil v bistro Liman na Ljubnem ob Savinji. Iz notranjosti je odnesel menjalni denar in nekaj žganih pijač. Škoda znaša okoli 15.000 tolarjev. • LAŽNI ALARM Luče: 27. novembra so policisti prejeli obvestilo, da naj bi na območju Luč strmoglavil neznani leteči objekt, morda zmaj, padalec ali kaj podobnega. Policisti so stvar preverili in ugotovili, da se ni zgodilo nič nenavadnega. • NEPREVIDNI KOLESAR Radmirje: 30. novembra je voznik osebnega avtomobila v Radmirju prehiteval kolesarja. Slednji je bil nepreviden in je vozil sem ter tja po cestišču, ob tem pa zadel sprednji levi blatnik omenjenega osebnega avtomobila. Pri tem je utrpel lažje telesne poškodbe, C I I ■ I I ~~; I —'■ I I ■ ■.. HM • “ I I 1 Zahvala ob požaru Petkove hiše Kako velika in nesebična je človeška dobrota smo spoznali ko nas je doletela nesreča. Ob tej priliki bi se radi zahvalili gasilcem Ljubnega, Okonine in Radmirja za učinkovito gašenje in požrtvovalno delo. Prav tako se zahvaljujemo vsem tistim, ki ste nam nudili svojo pomoč, oziroma na kakršenkoli način pokazal svojo solidarnost. Še enkrat hvala vam za neprecenljivo pomoč. Justika in Franjo Juvan z družino fr $ ZAHVALA Ob smrti mame in stare mame Ane JURAK Šmitove mame rojene Ciraj (22.2.1924-18.11.2003) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče in sv. maše ter vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. H vala tudi obema župnikoma, pevcem, zastavonošem in govorniku za tople poslovilne besede. Žalujoči otroci z družinami Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te moje išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja. ZAHVALA Ob boleči izgubi očeta, starega očeta, tasta, brata in strica Matij a JERAJA (10.3.1928 -13.11.2003) iz Dobletine 24, Nazarje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so se od njega poslovili na njegovi zadnji poti, darovali sveče, cvetje in sv. maše, nam ustno in pisno izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem, praporščakom in govornici za poslovilne besede. Posebna zahvala velja osebju pljučnega oddelka in intenzivni negi v bolnišnici Topolšica in sodelavcem zdravstvenega doma Mozirje. Žalujoči Ankica in Marjana z družino Kogar imaš rad, M- \ nikoli ne umre, ■L. ^ I le daleč, daleč je. Ldl ZAHVALA Ob boleči izgubi Jožeta SEDOVŠKA (12.2.1941 - 20.11.2003) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, podarili cvetje, sveče, darovali za svete maše in ga pospremili na zadnji poti. Hvala bivšim sodelavcem Izletnika, gasilcem, praporščakom, gospodu župniku Sandiju Korenu, Mariji za poslovilne besede, Ferencu za odigrano žalostinko, pevcem in pogrebni službi Morana. Žena Angela, Sandi, Renata in Matjaž z družinami MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 Še dobro, da davkarija ne pobira dohodnine decembra, sicer bi lahko rekli: Pripravite darila, Miklavž prihaja! [FtoaiiŠna Letošnja zima utegne biti mila do tistih, ki so na položajih, in ostra do tistih, ki pričakujejo hud mraz in veliko snega na smučiščih. MCsDsmš š@w© Kaj se zgodi z otroci, ki ne ubogajo svojih staršev? Odrastejo in dobijo otroke, ki jih ne ubogajo. Vsi me vabijo: "Pridite! Imamo prednovoletno znižanje cen." Saj bi šel, pa je rdeč križ še vedno bolj ugoden. "Na zavodu za zaposlovanje sem," pove Miha. Janez ga teši: preživetje. Še v življenju nisem tako zelo garal, odkar sem brezposeln!" K]®[J®§ß3®[°) Z novim letom bomo vsi dobili boljše službe. Politiki z volitvami, ostali na jeziku njihovih obljub. Tole je zate, dragi. Sredstvo za pomiritev. ©©D® knjiga «ateiOßö Sg@wdDCs Na ministrstvu za zdravje trošijo denar za nove zakone, ki naj bi skrbeli, da bi Slovenci bolj zdravo živeli. Se pravi, da nameravajo s trošenjem omejiti porabo denarja za zdravje. Poklicali smo na ministrstvo za zdravje: "Minister Keber, v vaši Beli knjigi smo našli šest napak v predlogih zakonov." Keber: "V katerem predlogu?” "Kar pri prvem poglavju smo se ustavili." EL®V/§fö® g@g®0D® S® ®(S[°)[75® Naši policisti so pametni. Lovijo samo tiste lumpe, za katere vedo, da jih bodo ujeli. [?l7©[]D®@Dfl0W W§flDI]0W®@ Trije 'švalerji' se menijo o svojih navadah. Ugotavljajo, da v današnjem času aidsa nisi nikoli dovolj previden. "Ko sem pri ljubici, najprej pogledam, če seje umila," prizna prvi. Drugi je še bolj previden: "Jaz počakam, da najprej uporabiva zaščito." Tretji pa najbolj: "Jaz pa najprej pogledam, če je dovolj prostora v omari." "To ni tako stra- šno. Vsaj podpo- ro dobivaš." L i. ' "Mizerijo, ti rečem! Delam za Mož je pri pripravi koktaila malo pomagal hišni pomočnici... Cvetke in koprhe CENA SLAVE SPOMINI, KAM HITITE Mozirjanka Romana Lesnika: »Poglej, Pavla, koliko novih obrazov seje pojavilo v Mozirju v nekaj desetletjih. Sami fini gospodje.« Mozirjanka Pavla Trogar: »Bo že res, kar praviš, Nana. Vendar sva midve med zadnjimi, ki sta prišli nagi v Mozirje.« (VSAKO LETO MANJ nas if pdfr^ Jurij Repenšek, KD Jurij Mozirje: »Gospa Duška, v lokalnem časopisu sem se prebil na naslovnico, glejte, da bo tudi na nacionalki nekaj podobnega.« Duška Lah: »Trenutno vam lahko obljubim samo Cik Cak.« (STOPNICA DO MEDIJSKE ZVEZDE PRESS) STVAR IZURJENOSTI Vinko Matjaž, mozirski paparazzo: »Kje so zdaj vse tiste mačke, ki naj bi zaplesale oblečene zgoraj brez? Zaradi njih sem skrtačil špe-gle in obul kravato, sedaj pa same žemlje in preste...« ("PROFESIONALNO RAZOČARANJE PRESS) IME in PRIIMEK: NASLOV (ulica, kraj): MINI SLOVARČEK: ROSTAL- angleški violinist- Max (1905-1991) BIOKO- novo ime za otok Poo v Gvineji HAASSE- nizozemska pisateljica- Hella ČAMO- bosanski politik- Edhem ASOLA- mesto v Italiji OBVESTILO REŠEVALCEM Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami iz 44. št. SN smo izžrebali tri dobitnike nagrad, kijih podarja trgovina KRIM center: 1. nagrada, bon v vrednosti 5.000 sit, prejme: Martina Podpečan, Attemsov trg 4, Gornji Grad 2. nagrada, bon v vrednosti 4.000 sit, prejme: Anja Osovnik, Radmirje 23, Ljubno ob savinji 3. nagrada, bon v vrednosti 3.000 sit, prejme: Ignac Oprčan, Praprotnikova 4, Mozirje Čestitamo! Dobitniki bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. Rešeno križanko iz 46. št. SN izrežite iz časopisa in jo najkasneje do torka, 16. decembra 2003, pošljite na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA GARANT P012ELA. Med pravočasno prispelimi pravilno rešenimi križankami bomo izžrebali tri nagrade, ki jih podarja tovarna pohištva Garant iz Polzele: 1. in 2. nagrada omarici HAGA VN-05 (bor baryp) in 3. nagrada ogledalo VN-T2. AVTOMEHANIČNE STORITVE DAMJAN ŠMIT s.p. Savinjska c. 24,3330 Mozirje (Bivši RSL servis) GSM: 041/403-181, TEL. 03/5-833-215 <§> o ® si ® JL Napovednik • Petek (5. december), ob 17.00. Trg na Rečici ob Savinji Miklavževanje • Sobota (6. december), ob 12.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje: Elektra (kadeti) • Sobota (6. december), ob 18.00. Dvorana PRI Knjižnici Kočevje Košarkarska tekma - Aerplet Kočevje: Nazarje (člani) • Nazarje (7. december), ob 13.30. Športna dvorana Prebold Košarkarska tekma - Šmarje Pivovarna Lipnik: Nazarje (pion.) • Nazarje (7. december), ob 17.00. Telovadnica OŠ Biba Rek Šoštanj Košarkarska tekma - Elektra: Nazarje (mladinci) • Nedelja (7. december), ob 19.00. Slovenski ljudsko gledališče Celje Premiera: Srčeva dama - komedija • Torek (9. december), ob 19.30. Narodni dom Celje 9. Avsenikov abonma polk in valčkov • Četrtek (9, december), ob 17.00. Narodni dom Celje Koncert dekliškega pevskega zbora gimnazije Celje center • Četrtek (9. december), ob 20.00. Hotel Evropa Celje Večer španske glasbe ŽIVALI - PRODAM AVTOMOBILI - PRODAM Prašiča za zakol prodam. Tel. 838-12-73. Prodam telička sivca, 120 kg težkega, za na-jdaljno rejo Gune). Tel. 5841-071. Poceni prodam kravo sivko, 6 mesecev brejo, zaradi pomanjkanja krme. Tel. 5833-238. Prodam telico sivorjavo, brejo 7 mesecev, pašno. Tel. 5843-496, gsm 031/299-330. Prodam telička črnobelega, teža 150 in 180 kg. Gsm 070/401-811 ali 041/494-535. Prodam prašiča za zakol, krmljen z domačo krmo. Tel. 5841-582. Bikca starega 10 dni prodam. Tel. 584-11- Fiesta 1,1 i, 1.1993, rdeče barve, centralno zaklepanje, električne šipe. 117.000 km, cena 310.000. Gsm 041/544-011. Prodam R5 campus, 1.93,3 V, bela barva, reg. do 1.8.04. Gsm 031/780-615. Prodam nissan sunny 1,6 six, srebrne barve, 1.1988, cena po dogovoru. Tel. 838-51-16 ali gsm 031/793-631. Prodam hyundai pony 1,5 gls, 1.91, cena 100.000 sit. Jože Časi, Nizka 41. Prodam bora 1.9 Tdi 4 amotion, kovinsko modre barve, dobro ohranjen. Gsm 031/ 798-113. Prodam prašiča za zakol, krmljen z domačo hrano. Tel. 838-51-16. Prodam 150 kg prašiča domače krme. Saša Zagožen, Bočna 97. Prodam teličko limuzin in bikca sivčka, težkega 120 kg. Tel. 5845-131. Prodam cca 170 kg težkega bikca za nad-aljno rejo. Gsm 041/526-208. Prodam teden staro teličko, sivorjavo, a kontrola. Alojz Verbuč, Šentjanž 2, Rečica. Prodam prašiča za zakol, krmljen z domačo krmo, težkega 160 kg. Tel. 03/ 5835-289. Varovanci varstveno delovnega centra Mozirje prodajamo ročno izdelane novoletne voščilnice. Tel. 839-54-03 Avtoradio in zvočnike, gsm motorola, cd menjalec pioner nov, hiti zvočniki sony 3 sistemski, prodam. Gsm 031/772-486. Prodam sveže svinjske ocvirke, kupim pa smuči 90 cm z vezmi in palicami. Gsm 041 / 216-481. _____________________ Prodam računalnik intel Celeron 766 Mhz/ 128ram/geforce2. Cena 45.000 sit. Gsm 041/823-459. KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 47. številki SN ime in priimek naslov NAROČ. ŠT. Prodam vile za nošenje okroglih bal. Gsm 041/793-278. _ Prodam otroški kombiniran voziček. Gsm 041/482-185. Prodam podpultni hladilnik zanussi, rabljen 4 mesece, zelo ugodno. Gsm 041/250-374. Puhalnik tajfun s cevmi, prodam. Gsm 041/ 793-576. Gsm 031/636-146. STANOVANJA ZEMLJIŠČA Iščemo hiše, vikende, stanovanja, zazidalne paicelevSavinjski dolini za znane kupce. BREMIS d.O.O. PROMETZ NEPRIMIČNINAMI, PE MOZIRJE. Gsm 051/307035 ali tel. 8395050. Bremis d.o.o„ Cesta F. Foita 2,3320 Velenje. Prodam mesoreznico št. 32 z elektromotorjem. Gsm 041/513-270. Prodam termoakumulacijsko peč, električno. Gsm 041/441-087. Ugodno prodam stroj za ličkanje koruze. Gsm 041/666-476. DRUGO KUPIM Kupim rabljeno zamrzovalno skrinjo 1301. IŠČEM Izgubil seje mobitel nokia 6310 i, Radmirje - Ljubno. Najditelja prosim, da ga vrne. Gsm 041/689515 ali tel. 838-11-93. ODDAM Oddam dobro ohranjeno francosko posteljo (za 1 kg t. kave). Gsm 041/909170. < * IZKORISTITE predpraznično številko Savinjskih novic za voščilo svojim prijateljem, poslovnim partnerjem... POKLIČITE na 839-07-90 ali 041-793-063 MORDA STE ISKALI PRAV TO RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000. RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE. GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitvezgradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela. Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. POSREDOVANJE V PROMETU NEPREMIČNIN Ne veste, kam bi se obrnili ko kupujete, prodajate, najemate ali oddajate hišo, stanovanje... Strokovno vam bomo svetovali in vam storitve tudi izvedli. BREMIS d.o.o., enota Mozirje, Na trgu 7 - Grabnerjeva hiša, I. nadstropje. Mobitel 051/30-70-35 ali tel. 839-56-50. Bremis d.o.o., Cesta Františka Foita 2,3320 Velenje. PRAVNO SVETOVANJE Ugodno pišem vse vrste pogodb, zemljiškoknjižnih predlogov, statute društev, druge pravne akte in nudim ostale pravne storitve. Gsm 041/550-525. Nataša Vidmar s.p, Praprotnikova ul. 5, Mozirje. PIROTEHNIKA rakete, ognjemetne baterije, fontane, rimske svečke, petarde, bakle, pištole za rakete, pasje bombice,... PTP DIANA d.o.o.. Obrtniška ulica 8, Nazarje, Tel. 03/58-33-626. PTP DIANA d.o.o. Obrtniška ulica 8,3331 Nazarje. SERVIS TERGLAV MILAN, POLZELA 137 A Hladilniki in zamrzovalniki vseh vrst. tel. 03/572-04-06, GSM 041/ 530-398. Terglav Milan, Servis hladilnih naprav s.p. Polzela 137 a, 3313 Polzela. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, polikarbonat stekla, uokvirjanje slik, peskanje stekla, temnenje stekel. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p. Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL MAZDA C9 VELENJE Sto TRENUTNO V AKCIJI: Mazda2, Mazda6 in Premacy MAZDA AS VELENJE - VEDNO DOBRE AKCIJE MAZDA AS VELENJE AS Avtomobili Skornšek d.o.o. - Cesta Simona Blatnika 20, Velenje Tel.: 03 891 90 77 - Faks: 03 891 90 78 - www.as-velenje.com - email: info@as-velenje.com mazDa 5000012489,45 Vabljen Celje - skladišče D-Per 7/2003 gorenje COBISS o poletni delavni čas: vsak dan od 8. -19, ure in v soboto od 8. -12. ure. - dnevnih sob - predsob - računalniških miz - komod - pisarniškega pohištva - garderobnih omar - spalnic - otroških sob Snežna na Planetu Tuš. Od 15.11. do 31.12.2003 Prihaja čas praznikov in obdarovanja. Vaše otroke čaka v Planetu Tuš veliko presenečenj in zabave, zato je Snežna dežela pravo mesto za njih. Pripeljite svoj naraščaj na obisk Miklavža 5.12. ob 17. uri, obisk Božička s severnimi jeleni 18.12. ob 17 uri, otroške predstave od 8. do 13.12. ob 17. uri, ure pravljic s snežno kraljico v Snežni deželi med 15. in 23.12. ob 18. uri, božično - novoletni koncert Orkestra Akord, 23.12. ob 19. uri. Vaši otroci bodo lahko kakovostno preživljali čas tudi s svojimi vrstniki v otroškem kotičku cel mesec december. Zimsko veselje otroke nasmeje! Za več informacij vam je na voljo ga. Jelka Žafran 03/ 42 41011. POPOLNA RAZPRODAJA BSH MALIH GOSPODINJSKIH APARATOV ■45% popusta Ugodna prodaja vzorcev iz razstavnega salona! Gorenje Glin d.o.o., Lesarska cesta 10,3331 Nazarje * http://www.gorenje-glin.si * e-mail: maloprodaja@gorenje-glin.si * tel.: 03 83 93 138 * faks: 03 58 32 341 Kjer so zvezde doma www.planet-tus.com OSREDNJO KNJ. CELJE