196. Številka. Ljubljana, v ponedeljek 28. avgusta 1899. _XXXII. leto.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, izim§i nedelje in praznike, ter velja po polti prejeman za avatro-ogerske dežele za vse leto IS gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpošiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu št. 12. Dpravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga št. 12.
Telefon št. 34.
Novi kurs na Koroškem.
Obljubili smo, da se povrnemo k dopisu iz Celovca, ki ga je priobčil „Slovenec" v svoji 191 številki, in to obljubo hočemo danes izpolniti, zakaj ta dopis se nam zdi v zvezi s tinjsko izjavo daleko-sežnega pomena za slovensko politiko na Koroškem in s tem za narodno usodo naših rojakov onkraj Karavank.
Iz tinjske dekanije same smo izvedeli, da je tako tinjska izjava kakor „ Slovencev" dopis delo jednega in istega moža in to moža, ki se že več let z veliko vnemo trudi, da zadinja slovensko duhovščino in slovensko prebivalstvo na Koroškem škofu Kahnu in njegovi nemški klerikalni stranki, ter da slovensko politiko na Koroškem potisne s strogo slovensko-narodnega stališča v strujo internacionalnega klerikalstva in krščanskega soci-alstva.
Ta mož je celovški vikar Podgorec, častihlepen duhovnik, ki nima iskre narodnega čustva v sebi, in kateri deluje z vsem svojim vplivom na to, da bi se zlasti slovenska duhovščina popolnoma podredila komandi maloštevilne nemške klerikalne stranke ter ostala narodna le toliko, kolikor bi to zamoglo pospeševati klerikalno gibanje mej Slovenci.
Vikar Podgorec je po svojem prepričanju katoliški kozmopolit in kot tak seveda nima smisla za slovenske narodne ideale ter se zanje tudi čisto nič ne o-greva, Svojega kozmopolitizma ni nikdar prikrival, nasprotno, kazal in naglašal ga je pri vsaki priliki, dobro vedoč, da se s tem prikupi svojemu nemškemu škofu, ki brezobzirno preganja vse narodne duhovnike slovenske, in ostalim voditeljem nemškega klerikalstva na Koroškem. In ta Podgorcev račun je bil pravilen, kakor kažejo razna dejstva.
Podgorec je danes zaupnik škofov. Tisti škof, ki ni nič kaj naklonjen niti Lambertu Einspielerju niti Gregorju Einspie-lerju, tisti dr. Kahn zaupa največ vikarju Podgorcu, in v obče je mej slovenskimi
narodnimi duhovniki razširjeno mnenje, da je dr. Kahn določil kozmopolita Podgorca za voditelja koroških Slovencev, kakor hitro odstrani še tiste narodne duhovnike in posvetnjake, kateri so mu na potu.
Že za časa zadnjih državnozborskih volitev je Podgorec hotel dobiti mandat. Kandidoval je proti Einspielerju, a — če se prav spominjamo — ne na podlagi slovenskega narodnega programa, ampak na podlagi narodno brezbarvnega krščanskos ocial-nega programa in — če se prav spominjamo — je tedaj celo očitno priznal, da ne misli vstopiti v jugoslovanski klub nego se pridružiti krščanskim socialistom.
Takrat je zmagalo narodno stališče in narodni nagibi so odločili, da je bil postavljen slovenski narodni Einspieler in ne kozmopolitični Podgorec državnozborskim kandidatom.
Toda gosp. Podgorec ni izgubil poguma. Nadaljeval je začeto delo in priznati se mora, da ne brez vspeha. Podgorec je glavni sotrudnik, takorekoč steber tiste „Karnt. Zeitung", katera se je povodom celjskih dogodb postavila na Wolfovo stran in na nečuven način užalila ves slovenski narod, Podgorec je vodja tistega dela slovenske duhovščine, ki hodi čez drn in strn tudi v političnih zadevah za škofo m in kateri je slovenski narodni plašč samo še sredstvo v dosego zgolj klerikalnih nameno v, Podgorec je tisti, ki vpliva, da bi slovenska duhovščina opustila kolikor to previdno st dopušča vse narodno delovanje in svoje moči posvetila krščansko socialnim eksperimentom.
Žalostno je, a resnično, da to prizadevanje, kakor smo že rekli, ni brez vspeha, a najboljši dokaz tega sta tinjska izjava in pa Podgorcev dopis v „Slovencu, v katerem se priznava brez ovinkov, da narodna stvar na Koroškem nazaduje. Pod -gorcu se pač zdi njegovo skladišče v Sinči-vesi dosti večjega pomena, kakor vse narodno gibanje.
V očigled temu, da dobiva novi kurs mej koroško duhovščino čedalje več privržencev, da so se mu udali celo duhov-
niki tinjske dekanije, kakor svedoči njihova izjava, ki je jako žalosten pojav v življenju koroških Slovencev, se nam zdi umestno, opozoriti koroško slovensko duhovščino, v kolikor se še ni izneverila staremu narodnemu programu, naj se ne da zvabiti na opolzla pota, kamor jo vabi vikar Podgorec. Koroški kmet, ne slovenski in ne nemški, ni klerikalen, a če bi se slovenska duhovščina postavila vsa na Pod-gorčevo stališče, bi utegnila obsedeti mej dvema stoloma in bi slovenstvo na Koroškem neizmerno oškodovala.
Jedro vsenemštva in nemškega nacionalizma.
2. Nemškonacionalna politika.
(Konec.)
Nočem več navajati, da ne bi nazadnje moj članek bolj nemški ko slovenski bil; le še nekaj stavkov, ki se, kakor v obče Lagarde, ne bi zlahko preložiti dali.
„Istrien als Ausgangspunkt des deu-tschen Handels auf der Adria und nach Africa muss gesichert \verden: die Jablunka darf nur noch deutsch horen, und von da aus hat die Woge siid\varts zu gehn, bis von allen den klaglichen Nationalitiitchen des Kaiserstaates nichts mehr iibrig ist". (tam str. 85).
„ . .. es \viire ganz gewaltige politische Arbeit, Dorf fiir Dorf deutsch zu bauen, . . . den Magvaren, Tschechen, Ruthenen, Han-naken und Slowaken zu zeigen, wer der bessere Mann, und \ver, als der bessere Mann, berechtigt ist zu herrschen.
Von selbst versteht sich, dass die Kaiser von Deutschland und Oesterreich hiezu sich die Hand bieten miissen, und dass durch eine Erbverbriiderung festzu-stellen ist, dass das letzte Ende dieser neid-losen Entvvickelung ein einziges Reich sein \vird, dessen Grenzen im Westen von Lu-xemburg bis Belfort, im Osten von Memel bis zum alten Gothenlande am sch\varzen Meere zu gehen, im Siiden jedenfalls Triest einzuschliessen haben, und das Kleinasien
fiir kiinftiges Bedurfnis gegen miinniglich frei balt. (tam str. 86).
Skoro vsi izobraženi Nemci iz meščanskih krogov so bili do leta 1866. za zjedi-njeno Nemčijo blizu v tem obsegu, kakor jo si naš avtor želi. Ali katoličani so hoteli katoliške Habsburžane, protestanti pa svoje Hohenzollerje za vrhovno vodstvo; protestanti so s puško v roki L 1866. zmagali, in odrinili katoliško Avstrijo iz nemške zveze. Ali to odrinjenje je le začasno: „das jetzige deutsche Reich ist nur eine Episode* cela osrednja Evropa mora prej ali slej jedna velika nemška velevlast biti. Ko vero-izpovedanja v Nemcih težav več delala ne bodo, vsaj med Nemci glavne zapreke več ne bode. Zato dandanes Velenemci simpa-tizujejo ali s protestantizmom ali pa z germansko bodočo religijo v Lagardeovem smislu. —
Bodo-li Mali Slovani mogli takovim nemškim težnjam vspešno ustaviti se?? To je vprašanje, na katero naj tudi Slovenci po možnosti odgovorijo — z dejanjem.
Sicer pa Lagarde sam sebi oporeka. Toži često, da je Nemčija uboga fizično in moralno, da Nemci preveč radi alkohol srkajo, duhan pušijo, in se tako slabe, da, on se celo izrazi, da Nemčije prav za prav nikjer še ni, da je to, kar se Nemčija zove, umeten, nenemški konglomerat itd. Še več. Lagarde na nekem mestu (I. str. 243.) pri zna to-le dejstvo: „Die Deutschen sind die am lebhaftesten gehasste Nation Eur~pas: sie stehen mit Juden und Jesuiten auf einer Stufe der Wertsch;'itzungu. Lagarde dalje prizna, da imajo drugi narodi vzrokov dovolj, Nemce sovražiti. Mi bi vprašali, bodo li Lagadeovi recepti temu dejstvu kaj odpo-mogli? Dvomimo zelo.
Pa bodi kakor koli; z Velenemci imamo računati dan na dan; nedavno minuli burni dogodki na slovenski zemlji so nam vele-nemško vprašanje zopet bližje primaknili.
Na Malih Slovanih pa je, da pozicijo svojega ponosnega soseda natanko preštu-dujejo; kajti akoravno ta pozicija po moji sodbi tako neomajna ni, kakor bi kdo vsled nekaterih Lagardeovih izrekov verjeti mogel,
LISTEK.
Gorski učitelj.
(Spisala Zofka Kveder.)
— 39 cm gospod, kaj ne ? — je vprašala še enkrat mlada gorska šivilja Metka, ko je zavijala belo fino platno, katero ji je izročil mladi brhki vaški učitelj, da mu sešije šestero prazniŠkih srajc.
— Da, 39 cm okrog vrata. Le pazite, da ne bo preozko. Kdaj bodete pa napravili? —
Metka se je zasmejala, rekla pa ni nič.
— Zakaj se smejete ? — jo je vprašal resno ji gledajoč v smejoče, a nekoliko bledo obličje.
— I kako se ne bom, — je dejalo dekle. — Zakaj pa me vikate?! Tukaj mi pravijo vsi „titt, še nikdar mi ni nihče dejal drugače. —
— No, te bom pa še jaz tikal, — je rekel na to učitelj priljudno in se tudi sam malce nasmehnil.
I seve, Gora! Bog se usmili, tukaj so ljudje še tako naivni.' Saj še niti Šole niso imeli poprej, on, Mirko Hvala, je bil prvi gorski učitelj.
Metka je zavila platno, prevezala ga z močnim trakom in obljubljala svečano:
— Nič se ne bojte, gospod učitelj, precej drug teden jih naredim. Kakemu drugemu jih ne bi, ker imam zdaj z balami toliko dela, da res sama ne vem, kje začeti, ali vam bom pa že naredila, zato, ker ste tako dobri in prijazni. —
Pogledala ga je prijazno s svojimi dobrimi, pohlevnimi očesci, poslovila se in odšla tiho in počasi.
Gospod učitelj pa se je toliko spozabil, da je hitro stopil k oknu in z zanimanjem motril njeno vitko, priprosto oblečeno postavo.
Dekle je imelo res nekaj posebno mičnega na sebi. Vse na njej je dihalo neko ginljivo pohlevnost in priprostost in bledi inteligentni obrazek je tako mirno in zadovoljno gledal v svet, da je stal učitelj nehote tako dolgo pri oknu, dokler ni dekle izginilo za voglom.
Eh, pravzaprav je bilo prebito dolgčas tu na tem vrhu. Inteligence prav nobene, izvzemši gospoda kaplana, ki je hodil iz sosednje župnije gori past in pazit te nepokvarjene duše. Ta seveda je bil tako resen in strog v vsem svojem mišljenju, da se živi, mladi Mirko nikakor ni mogel ogreti za njegovo dražbo. Tako je torej novi učitelj največ sam lazil okrog po gozdu in čital pri župana in krčmarju gorskem pri obedu obligatnega .Domoljuba" in .Rodo-
ljuba", katerega je seveda oče Vesel šele vselej oprezno potegnil raz polico — seve, čemu se po nepotrebnem zameriti duhovnemu gospodu.
Tako je teklo gospođu Hvali življenje na Gori prav enolično in prozaično, in včasih je prav britko občutil in obžaloval svoje nezasluženo prognanstvo, od vsega inteligentnega in kulturnega sveta. Doma je cele ure razbijal vse mogoče komade na starem, razglašenem klavirju, katerega mu je poslal stric gori v zabavo in poduk ali pa je brenkal na goslih, da je že njemu samemu presedalo.
Oh, dolgčas je bilo, dolgčas! Narava je bila seveda lepa. Neka divja, nedotaknjena romantika je vela po teh skalovitih starinskih gozdih. Toda kaj! Kdo neki mara dandanes za romantiko, vraga ?! In tudi gospod učitelj ni maral za njo in prepeval v mehkem mahu ležeč z največo vnemo tisto znano: Šumi, šumi gozd zeleni, Temni gozd na ptujih tleh, Kaj ti veš, kako je meni . ..! in gospod Hvala je še enkrat povzel milo in s čutom:
Kaj ti veš, kako je meni Ko medlim na ptujih tleh . .. in Se enkrat je zastokal v temni tihi gozd :
Ko medli—i—im na ptujih tleh.
Oh, skoro razjokal bi se bil! —
Njegov lepi, živahni Kamnik! Ej, tam je bilo vender kaj življenja! Ali tukaj ?! Uh?
In gospod Mirko Hvala, novi in pr\i gorski učitelj, doma iz Kamnika se je zopet v toli in toliko pot zatopil v spomine.
Kako je bilo še takrat lepo, ko je dijakoval v Ljubljani in hodil domov na počitnice se vedrit in pohajat za lepimi mladimi puncami! Tista Novakova, to je bilo dekle!
Ali tukaj ? ! Nič, nič in nič I Bog se usmili, če je človek učitelj in še prvo leto, je dolžan take prebito dosti obzirov svojemu novemu strogemu stanu!
Pa je spet melanholično povesil glavo v gosti senci smrekovih vej in sanjaril o časih, ki so bili . . .
Sedaj je bil Mirko že tretje leto na Gori, a še vedno se mu je tožilo po lepi Gorenjski.
Poznal je že vse vaške originale, onega kraljevega, šaljivega Petra in dol-zega, suhega vaškega krojača, Lazarjevega Miho. Že vso njih filozofijo je znal in vse njih dovtipe je vedel na pamet. Ali nič mu ni hotelo biti lažje pri duši.
In že perilo se mu je začelo trgatev resnici!
Pa je pisal sestri domu, ki je bilfl^«Qok žena s trgovcem in leta mu je
je ipak računati z velikonemškimi aspira-cijami in — vspehi. Zakaj boljše je, nasprotnika precenjevati, nego podcenjevati; previden borilec mora na vse pripravljen biti.
A. P. Regelj.
VIJ ubijani, 28. avgusta. O položaju.
Načelnik katoliške narodne stranke, posl. dr. Kathrein je poročal svojim vo-lilcem ter dejal, da državni zbor nima več življenske moči, da pa jo zopet dobi, ako se sporazumejo Čehi in Nemci. Katoliška narodna stranka je stremila vedno za tem sporazumljenjem, kajti mir v notranjem države je največja sreča. Enakopravnost narodov ne sme biti mehanična in ša-blonsko prirezana, ampak se mora določiti po kulturnem, političnem in narodnem razvoju. Vlada nima važnejše naloge, kakor da doseže pot sporazumljenja. Pri tem jo bode Kathreinova stranka krepko podpirala. Brez sporazumljenja pa je redno poslovanje državnega zbora izključeno. Naj bi se zje-dinili elementi, katerim je kaj na obstanku države! Kdor je proti § 14 in za to, da se skliče drž. zbor, mora skrbeti, da bo mogel državni zbor tudi poslovati ter mora zategadelj obstrukcijo pobijati. „N. Fr. Presse" javlja, da se vrše po iniciativi posl. dr. Bareutherja glede obstrukcije razgovori med opozicionalci ter da se posvetujejo tudi, kako bi onemogočili volitev delegacij, ako bi jih skušala desnica dognati izven državnega zbora.
Izjemno stanje za Sev. Češko. V „Information" pišejo iz Prage, da se pogovarjajo ministri o tem, bi li ne kazalo proglasiti za Sev. Češko izjemno stanje. Baje se to že v kratkem zgodi. Za Graslice je hotel Thun proglasiti izjemno stanje takoj po znanih protidinastičnih in protivladnih izgredih. Neki vplivi, ki pa se odtezajo javni kontroli, pa silijo baje Thuna, naj proglasi izjemno stanje tudi v mirnih čeških okrajih in sicer v dokaz, da je vlada objektivna. „Information" svari Thuna pred tako objektivnostjo, ki tepe nedolžne in lojalne Čehe za krivdo blaznih nacio-nalcev. Taka objektivnost bi mogla Čehe silno razžaliti in razburiti! Proti razširjenju izjemnega stanja so baje minister Dipauli, minister Kaizl in namestnik Coudenhove, ki pride kmalu na Dunaj za vselej. Vlada se boji izgredov v Pragi in je za ta slučaj že vse ukrenila.
Afera Dreyfus. Stotnik Frevstaetter, bivši člen vojnega sodišča, ki je obsodilo 1. 1894. Drey-fusa, je izpovedal kot priča, da je vplival na sodnike podpolkovnik Henry s svojim prepričevalnim nastopom proti Drevfusu in s svojimi dokumenti, ki so se pa poslej izkazali kot ponarejeni. Frevstaetter je povedal, da je bil obsojen Drevfus na podlagi sleparske brzojavke, pod katero je bil podpisan italijanski vojaški ataše Panizzardi. Ta brzojavka se glasi:   „Drevfus aretiran.
platna tako lepega in tankega, da bi se mu bilo srce smejalo, če bi se ne bil tako prebito malo razumel na take stvari. In Reza, ki je hodila pometat šolo in pospravljat njegovo stanovanje, mu je obljubila, da pošlje najboljšo šiviljo, kar jih je na okrog.
Tako je torej prišla Metka, in Mirko Hvala je bil uverjen, da mu napravi in sešije vse najbolj precizno in fino, ker je že nje postava kazala neko posebno inteligenco in eleganco, dasiravno je bila prav tako oblečena, kakor vsa druga vaška dekleta.
Čudno se mu je zdelo, da je prej še ni nikdar opažal, in ko je vprašal svoj fak-totum, staro Rezo, je li ta Metka morda Sele pred nedavnim časom prišla v vas, povedala mu je leta, da stanuje Metka že od nekdaj tam zadaj za vasjo v mali bajtici na samem in da prav nikdar ne gre nikamor z doma, kakor v nedeljo v cerkev.
No, naključilo se je potem, da je tisti teden in še pozneje hodil gospod učitelj samo po poti za vasjo v gozd na sprehod in če se je gredoč ostavil pred oknom, obstavljenim z velicim rožmarinom in lepimi klinčki, pred oknom, za katerim je neumorno drdral šivalni stroj, tudi ni nič tacega. Da se je lepa Metka včasih nagnila skozi oknno in gospodu učitelju zaradi njegovih prosečih modrih oči dala kak šopek, je bilo seveda tudi popolnoma v redu. Saj je Šivala zanj in je imel pravico poprašati, kako delo napreduje.
(Dalje prih).
Emisar opozorjen. Varnostne odredbe ukrenil". To brzojavko je odposlal du Paty de Clam ali pa Henry. Panizzardi pa je izjavil, da ni nikdar nikomur tako brzojavil. Bivši vojni minister Mercier se je torej kot priča lagal, ko je rekel, da so sodili Dreyfusa le na podlagi bordereaua, katerega pa je pisal Esterhazy. Izjava Freystaetterja vzbuja silno senzacijo. Labori je zahteval, naj se preišče zdravje bolnega du Paty de Clama z uradnimi zdravniki, ker du Paty bi bil gotovo najzanimivejša priča.
„Fort Chabrol" v Parizu. Smešni antisemitski puntar fin de ciecle, Guerin, je še vedno zaprt v svoji hiši in pariški policijsti ga proklinjajo, ker ga morajo že toliko časa noč in dan stra-žiti. V soboto je izobesil Guerin črno zastavo. Veliko razburjenje se je polotilo Guerinovih somišljenikov zunaj hiše. Nekateri so trdili, da je umrl bolni antisemit Chanteloup, drugi pa, da so se Guerin in vsi z njim zaprti antisemiti umorili. Poslali so v hišo nekega župnika, a ta je zaman trkal in zvonil. V hiši je ostalo vse mrtvo. Razburjenost je zato seveda še bolj naraščala. Guerinov brat, ki je bil med gledalci, je od samega obupa kar divjal. Ko pa je prišla Chanteloupova mati, je Guerin sam odprl vrata. Za eno uro se je vrnila ter povedala, da njen sin še ni umrl in da mora v bolnico. Guerinovi somišljeniki trpe lakoto. Ker je Guerin streljal na policijo, je obtožen tudi radi poskus enega uboja.
Filipine Angležem?
Neki londonski list je prinesel iz peresa angleškega pomorskega častnika poročilo, da je položaj na Filipinih za Američane skrajno neugoden, in da se ne morejo nadejati nobenega velikega vspeha, četudi bi nadaljevali vojno še nekaj časa. Zato so začeli Američani v Manili premišljati o tem, da bi prepustili Filipine Angležem. Večja deputacija ameriških trgovcev v Manili je odpotovala v Wa-shington, da začne delovati za to misel. Američani bi dobili od Angležev seveda odškodnino.
Dopisi.
Z Notranjskega, 26. avgusta. »Napadi na učiteljstvo v klerikalnih listih, posebno pa še v konsumnih društvih dovelo je naše še neizobraženo ljudstvo do surovih napadov na posamezne učiteljske osebe. Učitelji so tem neizobražencem pravi pravcati hudiči, katere je treba na vsak način uničiti. Trobilo slovenskih dihurjev piše v svoji št. 16. z dne 17. avgusta t. L: Zlasti o šoli je treba ljudstvo natanko poučiti, zakaj tisti, ki jo plačuje, mora tudi vedeti, kakšno je to, kar plačuje. V Avstriji vedno očitneje in brezobzirneje nastopajo učitelji proti duhovščini in se oklepajo proti-krščanskih strank. Pri nas o duhovnikih v „Narodu" ravno učitelji najgrše stvari pišejo — seveda brez podpisa. Navadno se okoli kakega mladega učitelja zbero najslabši ljudje cele fare in on jih vodi potem v boju proti duhovščini, naroča jim brez-verske časopise in pijančuje ž njimi. To je, žal, vedno pogostneje. A še bolj žalostno je, da to ravnanje izvira iz njihove vzgoje; oni, ki jih vodijo, potrjujejo jih v tem delovanju.
Res je Dittes mnogo učiteljev izpridil, ki delajo sedaj v njegovem smislu. Večinoma so pristaši socialne demokracije in nemških nacionalcev. Njihovi listi podlo pišejo zoper vero. Pravijo, da je v brez-verski nemžko-avstrijski učiteljski zvezi 14.000 učiteljev. Vsak med njimi je neizprosen sovražnik svojega župnika. Zmenjeni so med seboj, da delajo duhovščini povsod ovire in širijo slabe časopise po gostilnah. Sedaj jim je na čelu Jesen, ki je privan-dral s Pruskega in je sedaj učitelj na neki zasebni protestantovski šoli na Dunaju. Ta mož je urednik nemško-avstrijskega učiteljskega lista, iz katerega slovenski .Učiteljski Tovariš" zajema svojo politično in versko modrost Veliko člankov, in sicer med njimi najslabji, so prestavljeni v glasilu slovenskih učiteljev iz tega lista. Vedno zahteva povišanje plače učiteljem in pravi, da naj učitelji vedno pristopijo le k tisti stranki, ki jim hode plačo zvišati itd. Ako tako šušmarjenje bere priprost kmet, priprosta kmetica in njihovi šolo obiskujoči otroci, kako naj potem spoštujejo učiteljski stan. —• Naši nasprotniki
nikakor ne pomislijo, da s tacim neprestanim šuntanjem slaboplačanemu učitelj-stvu bridke ure delajo, a da pride dan plačila, ko se ost obrne proti hujskačem samim, in vsa burja razlila se bo nekoč na njihove maziljene glave in njihove črne duše.
Pomislite vendar, vi premastno plačo imajoči duhovi, da učitelj-trpin mora državi dajati trojni davek in da pri svoji pičli plači nikakor ne more toliko vina popiti in pečenk in piščancev pojesti, kakor vi z vašimi polnimi žaklji denarja.
Ako se učitelj poteguje za zboljšanje svojega revnega stanu, kdo izmed poštenih ljudij mu bo to zameril? Ali morda učitelj
v šoli za svoje trudapolno mučno delo ne zasluži desetkrat večje plače kakor kak duhovnik, kateri v pol uri svojo vsakdanjo dvakrat, trikrat plačano službo izvrši, potem se pa pri dobrih jedilih in rujnem vincu med lepimi devicami s petjem in godbo kratkočasi? —
Dajte nam, vi maziljenci, svoje dohodke, mi učitelji vam radi odstopimo svoje. Mi privoščimo vsacemu delavcu primerno plačo, a tudi za se to zahtevamo. Plača naj se odmeri po delu, a ne po tre buhu. Država je plačo svojim slugam odmerila 22. t. m. tako, da so sedaj lehko zadovoljni, ker bodo vlekli večjo plačo kakor mi učitelji, izobraževalci mladine in naroda. Naša starostna doklada je 40 gld., njihova 50 gld., vrh tega 20 do 500 0 svoje plače aktivitetne doklade, katere nam učiteljem nikakor dati nočejo. Torej ne slepite naroda, marveč govorite odkrito resnico in ne zavidajte drugim stanovom krvavo in pošteno zasluženo plačo. Ako se vam dobro godi, zakaj se ne bi tudi drugim trpinom, ker ljudje smo vsi in potrebujemo za življenje jednaka sredstva.
Vi ste navadno lahkoživci. mi večidel le trpini. Mi skrbimo za se, za svojo žen o in otroke, torej tudi za deželo in državo, a
vi skrbite za svoje trebuh 3 in rudeča lica; več vas je, ki ste podobni trotom v če-belnem panju, ki nič ne delajo, pa vendar dobro živijo.
Izderite najprej bruno iz svojega očesa, potem šele iščite pezdir v očesu svojega bližnjega. Tu udrihate po nas in nas sramotite, tam zopet vabite nas v vaše kletke, slabotne učiteljice k nunam, a grešne učitelje v semenišče. A kdo je tak slepec, da bo zapravljal denar, vozil se z dežele v Ljubljano, a doma pustil stradati svojo družino ? Vaš vojskovodja naj bi s povabilom k tem po vaši misli za učiteljstvo prepotrebnim brumnim vajam priložil tudi vsaj petdesetak za pot in hrano.
Kaj misli knezoškof ljubljanski, da mi učitelji, kateri moramo o počitnicah k vojaškim vajam, le o božji besedi živimo; ali on ne ve, da tudi nam diše cvrti piščanci in rujno vince, ki ga v farovžih točijo in srkajo? Stavili ste nam pred leti pons asinorum, ali zmotili ste se, in ako je božja volja, splaval bo vaš up po vodi, in mislimo, da bo malo oslov in oslic na vaš most šlo. Možje, ki so v mladosti trpeli in še dandanes trpe, se nikdar ne bodo pustili vpreči v farovški jarem, in nikoli se ne bodo pustili bičati s farovškim bičem. Duh svobode prevel je naše duše in raje umreti častno, kakor udati se v sramotno tlačanstvo. Dixi et salvavi ani-mam meam!
„Sokolov" izlet na Vrhniko.
Na prijazni Vrhniki je bilo včeraj živahno, in je vrvelo veselo narodno življenje kakor morda še nikdar, ali vsaj redkokdaj. To je storila nova železnica, s katere posebnim vlakom je včeraj popeljal „Sokol" že zjutraj blizu 200 Členov in drugih izletnikov. Niti tradicionalno vreme pri Sokolskih izletih nam ni nagajalo ta pot. Vožnja po že popisani progi je zanimala vse izletnike. Na vrhniškem kolodvoru čakalo je izletnike zastopstvo občine z gosp. županom Jelovškom na čelu, odbor čitalnice z g. dr. Maroltom na čelu, domača društva: čitalnica z zastavo, strojarska zadruga z zastavo, domača gasilna društva, borovniško bralno društvo z zastavo, deputacija „Sokola" iz Postojine, postoj inska godba in množica naroda. Imenom občine je pozdravil .Sokola" in izletnike g. župan Jelovšek s toplimi besedami, istotako imenom narodnih društev čitalniški predsednik, dr. Marolt .Sokola" in .Ljubljano" ter vse
izletnike. Odgovoril je starosta „Sokola*, dr. Tavčar, povdarjajoč, da je ,Sokol" rad pohitel na vedno narodno Vrhniko, ko mu je nova železnica ponudila ugodno priliko.
Vsa Vrhnika bila je v praznični opravi, trobojnice in druge zastave so vihrale raz vse hiše, in od kolodvora do trga so bili postavljeni ob cesti mlaji z zastavami, ka tere je oskrbelo županstvo.  Raz grič sv. Trojice pa so topiči grmeli ves čas v po-zdrav. S postojinsko godbo na čelu so korakala vsa društva s peterimi zastavami do čitalnice, kjer je čakal damski odbor. S prav krepkimi in navdušenimi besedami je nagovorila „Sokola"  in vse izletnike mlada, dražestna hčerka g. poslanca Lenarčič.) ter izročila „Sokolu", „Ljubljani" in posto-jinskemu „Sokolu" vsakemu lovorov venec s trobojnim trakom. Zahvalil je ljubezniv. vrhniške dame, ki so izletnike obsipale šopki, starosta dr. Tavčar.
Na Močilniku, v romantičnem, z zastavami okrašenem dolu, kjer izvira Ljubljanica, čakalo je izletnike prijetno prese nečenje. Odbor vrhniških dam, na čelu mu gospe Lenarčiče v a in dr. Maroltovt je pogostil vse izletnike pri izbornem bu-fetu in pričaral iz vode praznih skalin peneče se pivo in rujno vince ter izvršil pi svetopisemska čudeža, kakor je povdarjal odb. Sokola J o s. N o 11 i, ki se je imenom vseh izletnikov zahvalil. Bil je res prijeten utis, ki ga je na vse   izletnike naredila ta nepričakovana točka izletnega program katero so s tako ljubeznivostjo improvizi rale vrle vrhniške dame.
Opoludne so se vrnila vsa društva v trg, kjer je bil obed pri Jurci, v čitalnici in po drugih gostilnah. Prihajalo je vedno več izletnikov, kolesarjev in kolesaric klubov „Ilirija", „Slavec" in drugih, popoludanski vlak pa je pripeljal zopet lepo število Ljubljančanov; povsod jih je bilo vse polno.
Ob 1 24. uri začela se je javna telovadba „Sokola", pri kateri je nastopilo v prostih vajah okolu 30 členov, na orodji pa so telovadile tri vrste (na bradljah, konji in drogu). Mnogobrojno občinstvo, mej katerim je bilo tudi prostega naroda, je z živahnim zanimanjem zasledovalo telovadbo ter izražalo svojo zadovoljnost s prav krepkimi „Živio"- in „Na zdar"-klici. Reci moramo, da se je telovadilo v obče prav dobro pod vodstvom vaditeljev, br. T e r g 1 a v a in B o 1-tavzerja, ki sta, posebno prvi, s svojo neumorno in žilavo vztrajno delavnostjo preprečila pretečo stagnacijo društvenega telovadskega življenja, ter omogočila, da je Sokol včeraj častno dokazal, da goji telo vadbo jako marljivo in krepko, kolikor mu to pripuščajo sedanje razmere. Proste vaje so se izvajale prav točno in eksaktno, na orodjih pa smo občudovali marsikatero vrlo izvedeno vajo posamnih telovadcev. Posto-jinska godba je prav dobro spremljevala proste vaje in one na orodjih, ki so se završile s slikovito skupino na bradljah
Po telovadbi je bil koncert pevskega društva „Ljubljane" in postojinske godbe, ki je ves dan svirala prav neumorno in izborno in zasluži, da jo specialno pohvalimo in priporočimo vsem narodnim društvom. Poleg telovadbe so bili najvažnejši del popoludanskega programa govori. Posl. gosp. Lenarčič, ki se je navlašč vrnil z daljšega potovanja po jugoslovanskih pokrajinah, je nazdravil „Sokolu", izrekajoč nado, da ta dan utegne iz že obstoječega telovadnega kluba na Vrhniki roditi „vrhniškega Sokola". Posl. dr. Tavčar je kot starosta „Sokola" nazdravil vrlim rodoljubnim vrhniškim damam, ki so se pokazale tako odločne in neomahljivo narodne. Starosta postojinskega „Sokola", ki je poslal deputacijo, dr. Treo, je z ognjevito krepkimi besedami nazdravljal narodni odločnosti in sokolski ideji, katero naj bi posebno gojila naša akademična mladina in naše učiteljstvo. Boriti se nam je treba z dejanji, ne pa s frazami proti hajlanju nasprotnikov. .Vrhniški Sokol" naj skoro pomnoži število sokolskih narodnih postojank, zato mu zakliče krepek: .Na zdar!" Končal je vrsto govorov podstarosta „Sokola* dr. K u š a r, ki je čvrsto povdarjal potrebo braniti dom proti nemškim Valjhunom, ki so začeli divjati v najnovejšem času, kakor nam kažejo dogodbe zadnjih dni in sprejem čeških bratov. Vsi govori so bili navdušeno sprejeti.
Na improviziranem plesalnem odru se je od 6. ure naprej do odhoda veselo vrtila mladina, in tudi po drugih gostilnah je bilo
veselo življenje, posebno na Vrdu pri Ž i t k n, Iger je bil kolesarski klub .Slavec" in se je prepevalo in govorilo več zdravic. Popo-ludne pa je več izletnikov imelo priliko v znani rodoljubni hiši uživati gostoljubnost pri slastnih rakih in izborni kapljici.
Le prehitro je prišla ura ločitve. Ko je odkorakal zvečer .Sokol" z vsemi društvi, ki so ga spremljala do kolodvora, je bila vsa Vrhnika na nogah. Navdušeno je povsod pozdravljal narod z gromovitimi „Živio"- in „Na zdar'."-klici vračajoče se izletnike, po sebno pa „Sokola". Pred odhodom je pod-starosta dr. Kušar navdušeno pozdravil narodna društva. Dame so se potrudile do zadnjega trenotka pozdravljati „Sokole", in mej zvoki godbe in „Živio"- in „Na zdar"-klicev množice je odpiskal vlak, iz katerega so vihrali robci v slovo. Od vseh stranij so odmevali klici: „Da se skoro zopet vidimo!"
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 28. avgusta.
— Gospod dr. Ferjančič nas prosi konstatovati, da on ni prosil za mesto predsednika ces. kr. okrožnega sodišča v Celju, in da je toraj brez podlage vse, kar se o njem govori in piše z ozirom na to mesto.
— Knezoškof   in    uradništvo. Iz
litijskega okraja se nam piše : Premilostni gospod knezoškof je minoli teden obiskal naš kraj in je imel na Savi pridigo, katera je bila v mnogih ozirih jako značilna. Gospod knezoškof je govoril tudi o katoliški gimnaziji, Katero snuje, ter je utemeljeval potrebo tega zavoda z najrazličnejšimi argumenti. Mej drugimi je igral važno ulogo tudi argument, da treba drugačnega urad-ništva. Gospod knezoškof morda svojih besed ni dobro premislil, saj je govoril sila strastno in se očividno ni bil pripravil na to prepoved, ali vzlic temu moramo odločno protestovati proti tako vseskozi neopravičenemu, sovražnsmu, uprav ščuvajočemu slikanju vsega uradniškega stanu, kakršno se je zdelo umestno gospodu knezoškofu.
— Sodne razmere na Štajerskem. Iz Celja se nam piše: Predsednik našemu okrožnemu sodišču bi torej imel postati, sedanji svetnik graškega nadsodišča, dr. Emanuel E m i n g e r! Mi tukaj tega ne verjamemo, ker sodniški predsednik vendar ni samo zato, da „se postavlja, se štuli in drza" okolo plemenitih dam, ne dela pa skoro nič, kakor naš lepi Emanuel kot bivši prvostopni svetnik tukaj. Skrajni čas je, da dobimo predsednika, ki bode skrbel za strog red, za točno delo, in ki bode tudi znal slovensko popolnoma, ne tako ko maziljeni Emanuel, katerega slovenščina se prav težko razume. Imamo že tudi več ko preveč na ženskem vodstvu naše gimnazije, v okrožnem sodišču naj veleva mož, ne spodnje krilo, ki ima na svojej pisalnici ovenčani sliki Wolfa in Schonererja, „die Stiitzen der Deutschen!" Emanuel naj se le postavlja v Gradcu ali kjer hoče, za Celje ni. Sem pa tudi ne sodi nobeden črviv predsednik z ženo drugega moža. Zadnje imenovanje adjunktov za okrajni sodišči v Celji in v Ptuji je slovenske kroge čez vse razvnelo. V Celje pride takoj na prvo svoje mesto kot adjuknt, dr. Kari Rogožinski,  mož   nemško-nacionalnega
mišljenja in neznajoč slovenskega jezika, v Ptuj dr. Doležell, ki tudi ne zna slo vensko, oba menda učenca v zloglasnem Gleispach-Tomšičevem kurzu. Slovenske starejše sodnike s popolno kvalifikacijo porivajo po dolenjskih in gorskih kotih, v mesta in boljše trge pa pošiljajo materine sinčke. To bi naj bila enakopravnost? Zdi se skoraj, kakor da bi hoteli slovenske kandidate od sodništva odstrašiti, pa ne bodete jih! Narodna dolžnost juristov je, vstopiti v državno službo, da ne bodo imeli izgovora, da so prisiljeni nastaviti ljudi, ki se slovenščine uče samo za kom-petenco. In naše ljudstvo se mora poučiti da ne bo šele po končanih razpravah, ampak že pred in med njimi pritoževalo se, ako sodni in drugi uradniki ne znajo in ne pišejo slovensko. Ptujsko okrajno sodišče nima zdaj nobenega sodnika, ki bi znal slovensko gladko in razumno „golčati".
— Iz Celja se nam piše: Na glavnem trgu v Celji poleg mestne hiše se blešči -daleč vidni napis: Eisenhandlung Johann
Radakovits (vid) Stari, že zamrli Rađaković je bil po rojstvu Hrvat in ni bil toliko vešč nemškemu jeziku,  da  bi pravilen stavek v le-tem tujem mu jeziku zamogel izustiti. No, njegov nadebudni sinko in sedanji   imetnik tvrdke je že nemški na-cionalec najhujše vrste. V lokalih njegove trgovine  so  se kovali  zarotniški načrti, kako bi te Slovence in čehe „zuchtigali". Svoji blagajničarki je zagrozil, da jonemu doma spodi iz hiše, ako pojde samo gledat češko-slovensko slavnost v „Narodni dom". Gospodična pa mu je dala edino pravilni odgovor s tem, da je sama od sebe takoj zapustila nehvaležno službo. Njegovi usluž-benci renegatskega mišljenja so bili vedno v  prvih vrstah,   kjer  se  je   čakalo na kakega — dvajset proti enemu — Slovenca „um ihn zu ztichtigen".   Čudno, da ta tvrdka ne zapodi svojih odjemalcev slovenske krvi, češ le drugam nesite svoj denar.   Tvrdka   Radakovits  pošlje vsako leto svojega potoval ca na Hrvatsko in celo na Kranjsko, kjer ponuja svoje nacionalno blago — non olet! — slovenskemu trgovcu. Priporočamo torej slovenskim trgovcem na Kranjskem v premislek, jeli kaže podpirati nacionalno Eisen-Handlug Radakovits iz Celja ali ne. Izmej tvrdk enake baze se odlikuje tudi trgovina   z manufakturnim blagom  in "kolesi po  imenu Schmidl, ki ima na firmi  vabeči   napis   „pri škofu". Tudi imetnik te tvrdke je proti svoji slovenski blagajničarki pokazal svojo nemško nestrpnost, tako da je tudi ona bila prisiljena mu odpovedati službo. V njegovi trgovini pa streže slovenskemu kmetskemu občinstvu komi po  imenu Hoppe.  V tukajšnji okolici je znan kot  velik prijatelj kmetskih fantov in njihovih pestij. Vzgojen pa je bil menda na avstralskih otokih, kajti ko so bili Čehi tukaj, se je izrazil: „Heute muss Blut fiiessen, heute werden \vir čehisches Guljasch essen!" Kaj ne, prijazen mož ta ljudožerec?
— Iz Ptuja se nam piše: Ptujski Ger-mančki se svojih ostudnih činov pred „Narodnim domom" na večer dne 13. t. m. vendar sramujejo ter bi radi celo stvar prikrili in zvalili vso krivdo na necega kletnega (!) vajenca, koji je baje gredoč mimo „Narodnega doma" v svoji pijanosti (!) u daril za šalo jedenkrat po oknu. Resnici na ljubo moramo priznati, da med divjo t olpo razgrajačev ni bil samo jeden „va-j enec", ampak da sta bila „dva vajenca", ki sta udrihala po žalusijah „Narodnega doma", in sicer navedena nista bila „črev-Ijarska" ali „krojaška" vajenca, ampak vajenca necega c. kr. glavnega davčnega urada. Ako je pa res, da postopajo 151etni vajenci ptujskih nemčurskih gospodarjev še po polnoči brez v arstva pijani po ulicah, torej pač ni težko najti onih zli-kovcev, o katerih piše neki prismojen dopisnik iz Ptuja ,graški tetki", da poškodujejo v zadnjem času opetovano drevesne in cvetlične nasade v mestnem parku. Druhal, ki je razbijala dne 13. t. m. na „Narodnega doma" šipe in žaluzije, jedino ta druhal je zmožna takega „vandalizma", in jedino med to podivjano druhaljo našli bodete navedene zločince, ne pa med mirnimi Slovenci. Preneumen pa je dokaz, katerega navaja imenovani dopisun za to, da so p oškodovalci nasadov v mestnem parku
— Slovenci. „Ker med poškodovanimi drevesi — piše dotični „učenjak" — ni poškodovana nobena lipa — ki je drevo „Slovencev" — torej so gotovo vsa poškodovanja provzročili — Slovenci".
— Z Bleda se nam piše: Na dopis v ^Slovenskem Narodu" Št. 190 le sledeče: Dopisnik, ki je to skvasil, naj nam pove svoje ime, — s kakim nezrelim mladičem se ne bodemo bavili — pred ne odgovarjamo na taka obrekovanja in podtikanja.
Dopisnik naj se prej pouči, kake razmere so vladale na Bledu pred kakimi desetimi leti in kako je sedaj, in spoznal bo, — ako ni preveč zagrizen — da on še v svojem življenji ni toliko storil za slovenski živelj
— in najbrže tudi ne bode — kakor so v tem času blejski narodnjaki Pri kozarcu je lahko biti navdušen za narod in peti narodne!
— Hrvatska gimnazija v Pazinu se
torej vender otvori in sicer s 15. septem-rom. Ravnateljem zavoda je imenovan profesor Matejčič. Tudi dragi profesorji so že imenovani
— Objava. Povo dom letošnjih vojaških vaj imela bode 8 pošto združena brzojavna
postaja v Kranju od 31. avgusta do vštetega 4. septembra, in v Tržiču od 3. do vštetega 10. septembra t. 1. za brzojavni promet polno dnevno in nočno službo. Iz istega vzroka imel bode tudi poštni in brzojavni urad Ljubljana I. od 31. avgusta do 10. septembra t. 1. za brzojavni promet nepretrgano službo.
— Petindvajsetletnico svojega obstanka je obhajalo v nedeljo, dne 27. t. m. splošno podporno in bolniško društvo v Tržiču To občekoristno društvo si je pridobilo splošne simpatije tržiških občanov in je pod sedanjim načelnikom g Karolom Ruehom veliko napredovalo. Pod njegovim vodstvom se je ustanovil toliko potrebni zaklad za invali de. Žal, da v proslavo tako imenitne in redke slavnosti ni druzega priredilo kakor samo — romanje na Brezje in ne še kake veselice, ki bi bila v korist društveni blagajni.
— Nesreča. Učiteljica gospč. Stein z Dunaja je v soboto blizu belepeških jezer ponesrečila. Pri prehodu čez Planico je padla v neko brezno. Podrobnejših vestij še nimamo, došlo je danes samo poročilo, da se skuša, jo rešiti, če je še živa, oziroma če je mrtva, spraviti truplo iz brezna. Gospč. Stein se je zelo zanimala za naše gorenjske kraje. Koječnla, da je „Slov. planinsko društvo" zgradilo na Planici kočo, je v Beli peči, v Ratečah in v Kranjski gori mej letoviščarji neutrudno agitovala za udeležbo pri otvoritvi dne 3. septembra in mej njimi nabrala tudi nekaj denarja za to kočo.
— Uboj. V Šiški so se včeraj fantje med seboj sprli in je bil neki Kozel pri tem pretepu zaboden.
— V Ameriko sta jo hotela popihati Anton Pogorelec iz Dolenje vasi in Fran Š p e 1 k o iz Jame pri Dvoru, ne da bi bila zadostila svoji vojaški dolžnosti. Prišla pa
sta samo do Ljubljane, kjer ju je policija prijela in ju izročila sodišču.
— Samomor. V Stanežičah se je obesil sin posestnika Šusteršiča.
— Nezgoda. Železniški sprevodnik Ivan Jer še je dne 25. t. m. mej Pre-strankom in Postojno padel s tovornega vlaka št. 137 in sicer tako nesrečno, da je prišel pod kolesa in mu je vlak levo nogo odtrgal.
— Tamburaški zbor „Narod" v Nabrežini priredi dne 3. septembra 1899 velik koncert s plesom na vrtu g. Fr. Nemca na postaji v Nabrežini. Začetek točno ob 5. uri popoludne. Vstopnina h koncertu 20 kr., sedeži 10 kr. Vstopnina h plesu gospodje 1 gld, gospice 30 kr. Pri plesu udarjajo tambraši. V slučaju slabega vremena se koncert in ples preloži na naslednjo nedeljo.
— Požari. Dne 23. avgusta so otroci zapalili kozolec posestnika Fr. Pregelja v Podkraju. Ker je bil kozolec z žitom napolnjen, se je ogenj razširil in upepelil je hlev tega posestnika in hišo Jurija Kobala
ter provzročil škode 4000 gld. Po tem ognju
oškodovan je tudi Gregor Trkman, ki je imel 50 stotov sena spravljenega na podstrešju J. Kobala. Nevarnost za druge hiše je bila r adi suše in pomanjkanja vode posebno
velika. Vsem starišem in varuhom: pazite na otroke, da ne zadene tudi vas taka ali
še večja nesreča, kakor je zadela omenjene posestnike. — Dne 27. t. m. ob 2. uri zjutraj za čelo je goreti pri posestniku Juriju
Skuku v Gor. Ležečah. Ogenj je upepelil
hlev, skedenj in svinjski hlev, okoli 200 centov sena, do 2000 snopov pšenice, tri voze in Še več druzega orodja.  Škoda se ceni na 1000 gld. Zavarovano je bilo poslopje le za 300 gld. Sreča za celo vas je, da ni ravno pihala burja, in da so orožniki slučajno blizo vasi bili. Orožniki so še speče ljudstvo z budili, in z veliko vnemo skrbeli, da se je ogenj pogasil, in tako zabranila še večja nesreča. Ob takih prilikah se posebno občuti, kako slabo je v hribovskih vaseh med Košano in med Vremom preskrbljeno za pota in za vodo. Potov ni in vode tudi ne, še toliko ne, da bi si kdo žejo ugasil, a nihče se za to ne zmeni
» Krvav pretep s častniškim namestnikom. V soboto popoludne se je spodtaknil v Grad c u — ne na Dunaju, kakor je bilo v naši sobotni brzojavki pomotoma stavljeno — m edicinec Lichtenegger ob sabljo častniškega namestnika Arturja Schucha pL Gluckfeldena. .Nosite svojo sabljo dostojno!" je vakliknil medicinec nevoljno. —
„Kaj hočete?" je vprašal Schiich. Medicinec je na to ponovil svojo zahtevo, da naj nosi Schiich svojo sabljo tako, da ne bo zapiral pasaže. Nato je Schiich medicinca klofutnil, medicinec pa je udaril Schucha s palico po glavi in roki. Nato je potegnil Schiich svojo sabljo ter usekal medicinca po glavi in levici. Ko pa so hoteli ljudje Schucha napasti, je zbežal v neko hišo, katero so sila razburjeni ljudje oblegali do 3. ure popoludne in kričali ter grozili s palicami. Schucha, ki je bil ves otekel, sta rešila brat, ki je nadporočnik, in neki stotnik. Policija je prej razgnala množico. Schiich se je odpeljal domov v zaprti kočiji in sicer civilno oblečen. Ranjeni medicinec je na kirurgični kliniki.
• Mesto divjačine otroka. Iz Merana javljajo: V bližnjem Kuensu so našli na poljski stezi mrtvo štiriletno deklico, katero sta baje iz neprevidnosti ustrelila dva kmet ska hlapca,  ki sta bila v bližini na lovu.
Književnost.
— ..Popotnik", št. 16. Vsebina: Slovenskemu in istr sko-hrvatskemu učiteljstvu.
— Vabilo k XI. skupščini „Zaveže slovenskih učiteljskih društev" dne 10. in 11. septembra 1899. leta v Gorici. (Vspored).
— Seveda „bralec" in Še marsikaj. (Fr. Ilešič.) — Kako se ima vaditi prosta in nepretrgana ponova čitalne in realistične tvarine? (V. Pulko.) — K preosnovi naših listov. (H. Schreiner) — 0 narodnem gospodarstvu. (Vek. Kukovec.) — Društveni vestnik. — Dopisi in razne vesti.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 28. avgusta. Minister zunanjih del grof Golucho\vski in trgovinski minister baron Dipauli sta se prvi iz Ischla, drugi iz Prage povrnila semkaj'
Dunaj 2S. avgusta. Avstrijski vojni ataše v Parizu, polkovnik Schneider, je imel z raznimi višjimi funkcionarji v vojnem ministrstvu in v načelstvu generalnega štaba daljša posvetovanja, in bo tudi sprejet v avdijenci, še predno odpotuje cesar k vojaškim vajam.
Praga 28. avgusta. Finačni minister dr. K a i z 1 pride tekom tega tedna semkaj, da se posvetuje s češkimi voditelji.
Praga 28. avgusta. Čuje se, da sta v zadnjom zasedanju dež. zbora češkega sprejeta zakonska načrta o varstvu narodnih manjšin in o uradnem jeziku avtonomnih oblastev že dobila cesarjevo sankcijo.
Praga 28. avgusta. Ves občinski odbor v Graslicah je odstopil, ker na svojo brzojavno prošnjo, naj se radi zadnje revolte aretovane osebe izpuste, ni dobil odgovora.
Ceneva 28. avgusta, Srbski emi-grantje razpošljejo vsem velesilam spomenico o srbskih razmerah s prošnjo, naj Milana za vedno odpravijo in Srbije.
Beligrad 28. avgusta. Danes dopoldne je preiskovalni sodnik izročil Kneževića in druge soobtožence naglemu sodišču, kjer so se jim vročile obtožnice.
Bruselj 28. avgusta. Vojvoda dOrleans se je zopet tu nastanil. Liberalci in socialisti so sklenili, uprizoriti proti njemu demonstracije.
Pariz 28. avgusta. Statistični oddelek vojnega minstrstva se ne bo več bavil z vohunstvom. To opravilo prevzame varnostni oddelek.
Gulnara.
Stepska pripovedka. Prevel Savo Savici. (Dalje.) V.
Kakor strela hiti oddelek kozakov preko stepe.
Jata ptic se plaho umika že iz daljave in z vpitjem naznanja prihod gostov.
Prvi jezdi podzapovednik; pri njem pa mladi vodnik — robinja Gulnara.
Nastala je tiha noč; mesec se le zdaj in zdaj pre rine skozi oblake in pogleda na kozake, na kar zopet skrije rogato lice, kakor da je tudi njega strah pred stepskimi sinovi
V Fazilovem domu se ne nadejajo kozakov. Fazil dremlje v haremu na di-vanu, obkoljen od množice žen in robkinj.
Ej ne spavaj, Fazil! Treba ti bo za-tisniti oči na veke!...  Tatar potrebuje
vsakovrstna sredstva, da od p odi iz spomina neljube prikazni, In tako duh po balzamu, godba in petje uspavajo drema-jočega Fazila.
Kakor nočne pošasti so prišli kozaki na dvor.
V starem stolpu se Se ni oglasila sova, in že prelivajo njihove sablje gorko tatarsko kri.
„Allah!" kličejo Tata rji, ali prepozno je. Več jim ni pomoči.
Kakor muhe padajo zadeti od kozaških sabelj in strelic.
S podpovelj nikom preiščejo mladeniči sobe po palači — pridejo v haremske dvorane. Tja skozi poslednja vrata. Tu brani peščica Tatarjev Fazila, svojega gospodarja — ne ubrani ga. Srečajo se sablje; puške odgovarjajo blesu jatagana.
Kakor snopje padajo Tatarji, in Iskra navali na F h žila.
Meč pade starcu iz drhteče roke.
„Moj si!" krikne kozak. „Mladeniči, zvežite ptiča, ker ga moram živega seboj vesti!"
Tatar je zajecal pod težkimi okovi; ni mu razumljiva strogost kozaškega vodje.
Z vsem svojim blagom se hoče odkupiti, toda zastonj!
Kozaki jemljo blago, konje in živino, toda tudi Fazila peljejo seboj.
Tolmač je ponovil Tatar j u Iskrine besede. (Dalje prih)
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali eksekutivne dražbe:
Zemljišče vlož. štev. 24, kat. obč. Begunje, cenjeno 865 gld., dne 30 avgusta v Radovljici.
Vlož. štev. 260, kat. obč. Cerovce, cenjeno 1596 gld., dne 30. avgusta v Novemmestu.
Tržne cene v Ljubljani
dne 26. avgusta 1899.
Pšenica .... htl.   9 30
Rž....... „ || 7]
Ječmen .... „ '650
Oves...... „ 6 20
Ajda...... „ 8 50
Proso..... „ 9 —
Koruza . . . . „ 6 —
Krompir . . . „ 2 50
Leča...... „ 12 —
Grah...... „ 11 —
Fižol...... „ 10 —
Maslo..... kgr. — 95
Mast...... „ —170
Špeh frišen  . . —60
Špeh povojen kgr. Surovo maslo „ Jajce, jedno . . . . Mleko, liter . . . . Goveje meso, kgr. Telečje
Svinjsko „ „ Koštrun.  „ „
Pišanec ......
Golob........
Seno ... 100 ko. Slama . .   , „ Drva, trda,   □ m. Drva, mehka □ m.
?l. kr.
— 70
— 90 :'—] 3
— 8
— 64
— 60
— 70
— 36
— 40
— 20 2 — 180 6 70 460
Meteorologično poročilo.
Vi* in a nad morjem 308-2 m. Srednji zračni tlak 736 0 mm.
> <
Stanje Čas opa- j baro-zovanja j metra
29
g H
H E
Vetrovi
Nebo
«■9
11
m _
26. 27.
28.
9. zvečer
7. sjatraj 2. popol.
9. zvečer
7. zjutraj 2. popol.
737-5    180 si. sever   oblačno S
t i a
7365 j 126 si. svzhod skoro jas.K 735 6 I   22 3 i si. sever del. jasno o
7358 J  181   si. jug     jasno a
7356 ; 15'3 sr. svzhod skoro jas. £ 7354    26 5 jmoč. jzah. del.oblač. §
Srednja temperatura sobote in nedelje 197° in 17-7°, normale: 177° in 1760.
kr.
JDio-najsIca. borza
dne" 28 avgusta 1899.
Skupni državni dolg v notah.   . 100 gld. 25
Skupni državni dolg v srebru   . 100 „ 15
Avstrijska zlata renta   .... 117 , 85
Avstrijska kronska renta 4°/„.   , 100 , 10
Ogerska zlata renta 4'/0.  .  .  . 117 „ 85
Ogerska kronska renta 4'' u    .   . 96 , 25
Avstro-ogerske bančne delnice   . 906 „ —
Kreditne delnice....... 385 „ 25
London vista . ...... 120 „ 60
Nemški drž. bankovci za 100 mark 68 , 90
20 mark.......... 11 „ 76
20 frankov......... 9„65
Italijanski bankovci..... 44 „ 40
C kr. cekini........ 5 . 70
Vse vrednostne papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke na mesečne obroke po 2, 3, 6—IO gld.
Zahvala.
Za vse dokaze srčnega sočutja o bridki izgubi nepozabnega nam soproga,
očeta, tasta, deda in strica, gospođa
Jakoba Kobilca
izrekamo vsem prijateljem in znancem
najsrčnejšo zahvalo.
(1E36) talmlo«!.
Zahvala.
Povodom smrti našega očeta, oziroma brata, visokorodnega gospoda
grofa Albina Margheri-ja Commandonna
posestnika graščin Otočiće in Stari grad
so nam došli toliki dokazi ljubezni in spoštovanja za predragega umrlega, da ne moremo posamezno se zahvaliti vsem, ki so izkazali svoje sočutje. Zategadelj smo primorani, tem potom vsem prijateljem in znancem, zlasti pa slav. občinskemu zastopu umrlega ter slav. meščanski gardi novomeški najiskrenejše se zahvaliti.
Grad Otočiće, 25. avgusta 1899.
Rudolf grof Margheri (1567) za rodbino.
Iz konkurzne skupine Antona Kunsika v št. Vidu pri Zatičini
proda se za ugodno ceno
jeden klavir *» jeden harmonij.
Dr. Rupert Bežek
c. kr. notar kot konkurzni upravitelj.
(1556—2)
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. Junija 1899. leta.
Odhod lz LJubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno ; čez Selzthal v Ansse, Išl, Solnograd; čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein-Reifling v Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Dnnaj. — Ob 11. nri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dnnaj. — Ob 4. nri 2 m. popoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selztbal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob 5 uri 41 minut popoludne v Podnart- Kropo. — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano j. k. Proga lz Trbiža. Ob 5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Solnograda, Linča, Stevra, Išla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob 7. uri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amsteten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Stevra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Lienca, Pontabla. — Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Francensfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Linca, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob S. uri 42 min. zvečer iz Podnarta Krope. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri Al m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne in ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod lx LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob '2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v LJubljano d. k. lz HC*Pr»'"*llr*-l Ob 6. uri 5t> m. zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludne, ob 6. uri 10 m. in ob 9 uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1026)
Spretnega
Priporočava vi
(21-196)
s
« « «
s
0
Dr. Matej Pretner
odvetnik v Trstu
2B S* avgusta Ml
svojo pisarno
v Via deila Cassa di Risparmio št. 7
II. nadstropje (nasproti tržaški Cassa di Risparmio).
(1646-2)
sprejmem dn6 1. oktobra 1899. Plačilo po dogovora.
D>f. JFV»n Mayer (1&37-2) odvetnik v Šoštanja.
izurjen v trgovini z mešanim blagom, vešč slovenskega in nemškega jezika, želi pre-meniti službo do 12. septembra t. I., naj-rajSe kje v Ljubljani. (1538-2) Naslov v upravništvu „Slov. Naroda".
Prostovoljno se proda
posestvo št. 41 v Tomačevem ob Savi blizu Ljubljane
Hiša z dvema sobama, shrambo, obokano kletjo in hlevom, zraven hiše vrt in kozolec; polje je blizu doma, v dobrem kraju ležeče. Proda se s 1. oktobrom po domenjenih obrokih.
Natančneje pove Jakob Ferdaii. pek v Sodražici pri Ribnici. (1540—2)
Prodaja grozdja.
I. hrvatsko delniško društvo za izdelava-nje šampanjca in promet domačih vin
v Zagrebu, Kaćićeva ulica št, 9 (12&4)
prodaja iz vinogradov svojih delničarjev razne vrste najfinejega
namiznega grozdja.
Natančneja razjasnila daje društvo direktno.
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
v LJubljani, v Prešernovih ulioah.
Mlad trgovski pomočnik
ter (l"
starejši učenec
(1541-
Kel'oritiMki mIIou.
Pijte
da ohranite svoje zdravje
rasti
Sodnijsko zavarovano.
Reformsko pokalko
(Patent dr.VVagner)
Dobiva se v Ljubljani pri:
Iv. Goruo-u.
prvi uren prodajalec v stroki mešanega blaga, oba popolnoma zmožna slovenskega in nemškega jezika, sprejmeta se takoj pri
Franu Kraut-u
w arliberkn, Koroško.
Nezaslišano! Čudovito! 240 komadov za samo glJ. 1-95
1 elegantna ura s Striletnim jamstvom in goldin-verižico, 1 čudovito eleganten nastavek z? smodke z jantarjem, 1 krasna kravatna igla a simili-brilantom,  1 jako eleganten prstan z imit. biserom za gospode ali dame, 1, ducata platne nih žepnih robcev z barvanimi obrobki, 1 praktični žepni tintnik z angleškim mehanizmom, ! fina ščetka za obleko, par finih nogovic, 1 jak elegantna damska broša najnovejše facone, 1 krasi, garnitura,  obstoječa iz manšetnih, zavratniški! in naprsnih gumbov s patentovano zapono, 1 krasu toaletno zrcalo z etuijem in finim česalom in Be nad 200 komadov, ki so v hiši koristni in neob hodno potrebni.
Vsi ti krasni predmeti se dobivajo le 5'-kratek čas. Nikdo naj torej ne zamudi priliko, ker je vsako sleparstvo popolnoma izključeno, teše neugajajoče brez zadržka vzame nazaj.
Razpošilja po c. kr. poštnem povzetju a! ako se pošlje denar naprej:
zaloga Ernst Buchbinder
Krakau L. M.
Poštno  predalo  štev. 25.
Ako se naročita dva zavoja, se dobi jak fin žepni nož z dvemi rezili kot darilo. (1503—4;
Dsojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da pie vzemam in izvršujem točno naročila na
kavo, čaj, olje, riž, makerone, delika tese, sadje, ribe, vina i. t. d.
Pošiljatve v omotih po 5 kil oddajam po pošti, one od 30 kr. naprej pa po železnici s povzetjem.
Take pošiljatve se izplačajo vsakomur, posebno p. n. krdmarjem, družinam in onim, ki rabijo za dom različne jestvine ali žele o raznih  prilikah mi baviti si specijalitete, katerih  se na  deželi ne dobi ali pa le zelo drago, n. pr.
morske ribe in rake, sveže sadje, fino olje i. t. d
Glavni moj namen Je razpošiljati dobre blago in po nizki ceni
Cenike razpošljem radovoljno in brezplačno. Za p n. gg. trgovce imam poseben cenik ta zamorem dajati blago po tako nizkih kupih, da BO ne bojim konkurence. (637—70)
Tudi sprejemam zastopstvu iu vsako-Ja'ca posredovanja.
Z odličnim spoštovanjem udani
Ernest 2Pegra,:n. xr Trstu., v ulici San Francesco štev. 6
Štev. 59.
Bazglas.
(1568-1
line &• septembra 1M997 ob 10. uri dopoludne, se bode na lici mesta
prostovoljno na dražbi prodalo staro
šolsko poslopje
obstoječe v pritličji iz treh sob, kuhinje, jedilne shrambe in kleti, v I. nadstropji iz dveh velikih sob.  Poleg šolskega poslopja je vrt.
Pismene ponudbe z 10° 0 vadijem cenilne svote 3800 gld. je do lO. ure dopoludne 9. septembra t. 1. podpisanemu krajnemu šolskemu svetu poslati.
Dražbeni pogoji so v občinski pisarni na vpogled. — Šolsko poslopje in vrt se moreta vsak čas ogledati.
Krajni šolski svet cesar Franc Josipa I ljudske šole v Gradu (Bledu)
dne 25. avgusta 1899.
Zgradba se bo oddala takim, ki so upravičeni dotična dela izvrševati.   Kdor želi delo prevzeti, naj pošlje svoje ponudbe
do dne 2. septembra 1899
podpisanemu stavbenemu odboru ter priloži 5°/0 varščino. Načrti in proračuni so med tem časom vsak dan v pregled v župnišču. Stavbni odbor si pridržuje pravico, izbrati si ponudnika. Ponudbe se glede" posameznih razpisanih del posamezno ali vkupno oddajo. Pripomni se, da stavbeni odbor sam preskrbi material.
Stavbeni odbor v Vel. Poljanah pri Ribnici
dne* 22. avgusta 1899. (1544—2) 3F*. Andolšck., načelnik stavbenega odbora
Izdajatelj m odgovorni uradnik: Josip NollL
Lastnina in tisk .Narodni Tiskarne".
C/+:3$C
46
02745648