27. štev.
V Kranju, dne 2. julija 1915.
XVI. leto.
GORENJEC
Politicen in gospodarski list.
Stane za Kranj » dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo Je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Lavoslav Novak. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila sr, plačuje petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Rojaki!
Vojna z Italijo je prisilila na tisoče obmejnih Slovencev, da so morali zapustiti rodno zemljo, domačijo in vse svoje imetje ter se preseliti v tujino. Večina si ni mogla rešiti drugega kot življenje. Ti živijo sedaj v največjem uboštvu in nimajo niti potrebne obieke. Lahko si mislimo žalost teh naših beguncev, zlasti staršev, ki so morali bežati s svojimi še nepreskrbljenimi otroci.
Kar se je dosedaj storilo v pomoč tem nesrečnim ljudem, je sicer že veliko, a ne zadostuje, zlasti ker narašča število beguncev od dne do dne vedno bolj. Treba je, da jim priskočimo vsi z ljubeznijo in požrtvovalnostjo na pomoč. V ta namen se je osnoval poseben pomožni odbor, ki bo imel nalogo skrbeti za slovenske begunce. Slovenci smo požrtvovalno pomagali Poljakom iz tužne Galicije, prav tako in še v večji meri moramo pomagati sedaj slovenskemu narodu, ki ga je zadela ista strašna nesreča.
Podpisani odbor se torej obrača na vse Slovence in Slovane sploh, naj vsakdo kaj žrtvuje za svoje brate na skrajni južni meji. Darove sprejema: .Odbor za pomoč slovenskim beguncem" v Gorici, Via Ponte Isonzo 28.
V Gorici, dne 24. junija 1915.
Odbor za pomoč slovenskim beguncem
v Gorici, Via Ponte Isonzo 28.
Vojna z Italijo.
Boji na Krnu. Vzhodno od Bovca, Kobarida in Tolmina se dviga obširno pogorje krnsko, ki doseže na najvišjem vrhu, Krnu, višino 2245 m. Pogorje je zelo razorano In ima več vrhov, med katerimi sta se Italijanom posebno važna zdela Kozljak in južno blizu Soče in Tolmina ležeči
Mrzli vrh (1360 metrov ) Ta dva vrhova in vmes ležečo vasico Km so Italijani zasedli precej v začetku junija. Naši bataljoni so imeli neprenehoma boje s sovražnikom, ki je delal zlasti napade po noči. Naši so Italijane odpodili in postavili baterije na Mrzlem vrhu, ki so sipale ogenj na postojanke italijanske pehote in topništva. Italijani so streljali z velikimi topovi in silno trosili strelivo. Bil je tak dim na obeh straneh, da je solnce otemnelo. Pokali so vmes tudi 21 cm italijanski možnarji. Ko je utihnil grom topov, so se prikazali bataljoni alpincev in s klicem .Savoia" so začeli naskakovati našo črto. Naši fantje, zlasti Slovenci, so izvrstno streljali s topovi in strojnimi puškami. Laško topništvo, stoječe na Kost i lijaku, na oni strani Soče, se je moralo pred pritiskom naše brigade umakniti. Tako so trajali boji v vznožju Krna skoro dan za dnevom in so nekoliko odnehali šele 23. junija, ko so Italijani izpoznali, da na tem kraju ne morejo prodreti naše črte in da tudi njihovi izvrstni alpinci našim vojakom niso kos.
Za vspehe naše vojske ob Soči se moramo najbolj zahvaliti delovanju našega topništva. Na goriškem odseku ob Soči je za poveljnika podpolkovnik Rihard KOrner pl. Sigringen. Pod njegovim poveljstvom je naša artiljerija mogla zadržati lOkratno italijansko premoč. Važen je bil boj za most pri Gorici. Z baterijo 30*5 cm topov in jednim bataljonom pehote za kritje je šel polkovnik čez most pri Ločniku daleč prec našo infanterijsko fronto in začel obstreljevati kolodvor v Korminu, kamor so ravno došla italijanska ojačenja.
Kralj Viktor Emanuel je prišel na fronto ob Soči. Tu ob Soči so 1., 2., 4 , 6. in 7. italijanski zbor in jeden konjeniški zbor. Čete so zbrane iz vseh delov Italije. Pri Plaveh je kralj Viktor Emanuel videl, kako so bili Italijani poraženi.
Iz Gorice se poroča, da je prebivalstvo vkljub italijanskim napadom precej mirno. Gostilne in
kavarne se zapirajo ob 8. uri zvečer, le dve kavarni in nekateri hoteli so odprti do 11. ure. Čuje se po mestu gromenje topov in sikanje granat z desnega brega Soče. Včasih je po ulicah še prav živahno. Primanjkuje pa v Gorici piva in tobaka. Jedno jajce stane 20 vinarjev.
Koliko topov imajo Italijani ob Soči? Ceni se število topov pri Zagraju na 200, pri Podgori na 300 in pri Plaveh na 250.
Poveljnik čet, ki stoje pri Tolminu, je to-le izjavil: ..Ni je sile na zemlji, ki bi nas n'cgla vreči. Svoje postojanke lahko držimo tudi proti desetkratni premoči. Sovražnik že ve, komu je vrgel lahkomiselno rokavico in ima povod, da grenko obžaluje svoje izdajalstvo. Ne moremo si predstavljati, kako si Lah more misliti, da bi nasproti naši armadi, ki je utrjena po boju z neprimerno bolj trdim in hrabrim sovražnikom, ki ima na tisoče izkušenj, tudi s premočjo mogel uspeti. Razloček kakovosti ne vzravna le razmerja sil, marveč odločuje celo nam v korist. Ni besede, da bi mogel dovolj svoje vojake pohvaliti. Nobenega napora ni, ki bi jih preplašil. V ozemlju Krna se nahajajo naše postojanke 2000 metrov visoko, ob robeh prepadov vodijo le tesne, vrtoglave steze. Kdor hoče iti tja gori, mora imeti srce na pravem mestu. Vkljub temu nam dova-žajo živež in strelivo in odvažajo po istih potih ranjence. Ne le z zaupanjem, marveč z gotovostjo pričakujem bodočih velikih dogodkov."
Boji pri Plaveh.
V .Berliner Tagblattu" se čita o bojih pri Plaveh tole poročilo: Pri Plaveh je bilo storjeno prav težko in krvavo delo. Tu so postavili Italijani v boj razun brigad iz Ravenne in Forlija tudi 32. brigado iz Specie s 125. in 126. polkom, in v rezervi so imeli še 128. brigado, same Pieraon-teze iz letnikov 1885—1895. Topov so postavili v boj 250, med njimi mnogo baterij havbic s
PODLISTEK.
Pred lOO leti.
Uradnih razglasov, ki se tičejo vojne, je letos „Gorenjec" že mnogo prinesel. Naj prinese danes še neko »Oznanilo" z dne 20. junija 1815., ki ni zanimivo samo zato, ker nam kaže, kakšna je bila uradna slovenščina pred sto leti, marveč tudi zato, ker nas spominja na veliko vojno, ki je tačas divjala po Evropi, in ker pove, kako so nabirali v vojake kranjske fante, da so se šli merit z Lahi, namreč z vojsko Napoleonovega svaka, neapoljskega kralja Murata. Najprej podamo listino po tiskanem izvirnika (ležečem v kranjskem župnem arhivu), potem pa njena pesnila.
N." 6535.
OSNANÍLO
Zefarskiga kraljeviga zhafniga Poglavarstva na Krajnskim in Blafhkim.
Savol tistih, ki le íoldaíhkimu stanu skrivajo.
Viíoka zefarska dunejska naredivna Oblast je 23. dan prejihniga mesza pod zifro 10536 sapo-védala v' nalhi desheli per skrivavzih pred tol-daikim stanam ravno tako ravnati, kakor delajo s'takimi po vfih drugih estrajskih deshelah. Tedaj
je vkasala skrivavzam nallednje fkiepe vfim sploh osnaniti.
Pervo: Skrivavze pred pepifanjam in regru-tiranjam naj per ti prizhi, ki jih sagledajo, bersh popadejo, naj fi pridejo na Ivoj dom kader ho-zhejo pred al posneji; naj jih kmali v' 24 urah na obrajt blishniga rekrutiranja v' foldate poshlejo, in jih al pod pufho al pa med Furbesen dajo, sa karkolj lo. Tudi ne [mejo nobeniga ne gospodarstva dobiti, ne kako drugazhi kruha flushiti.
Druge: Kdorkol praviga Possa nima, naj naj ga ne terpijo. Brespossne in take, ki imajo sastarane posse, naj gospojska, ki jih prime, na fvoje fhtevilo v' foldate pofhle, de bodo nji salegli, dokler le ta rezh med deshelami porajta.
Po vfih estrajskih deshelah fo te sapovdi davno navadne, pa tudi na Vogerskim je rav^ho taka navada vpelana, de naj primejo ino v'foldate dajo skrivavze, ki od druggd tje pobegnejo: tedaj naj vfak ve, de vfe vup"anje regrutiranju vjiti je prašno, ampak de pobeg fhe bol v'foldate pomaga, in vet drugi stan pobegnenzam sapera.
Tretjo: Kdorkol bo pa ktirga skrivavza potuhnil, al mu beshat pomagal, bo po zefarski vkasi 1. Kimovza 1788. safhlushil, de pojde v' foldate, zhe je sa to, zhe pa ne, bo na fvojimu shivotu pokoro zhutil in terpel.
Zheterto: Gospojske in Kantoni naj fe tanko ravnajo po tih befedah, naj opravijo fvojo flushbo proti najdenim skrivazham, zhe ne jih zhaka ojsier odgovor.
Vfak opuftik v'tih rezheh jim pokorilo na glavo nakopa.
Tudi fo vfe oblasti dolshne fi vfe persadeti, kar vejo in snajo, de skrivavze najdejo in v' pest dobijo.
Od tistiga dneva, ki bode to osnanilo okli-zano, zazhnejo imeti fvojo zelo mozh vfe tukaj
osnanjene pokorila, in de skrivavzi ne morejo ne kmetvati ne febi kaziga drujga kruha flushiti.
To osnanimo in skrivavze fvarimo fvoje fhkode fe varati; oblasti pa in gospojske, de naj tanko dopolnjo te befede.
Lublana 20. Roshnizveta 1815.
Franz Saveri od Fradenek,
namesten Poglavar.
Rajmund Graf Auersberg, poglavarski fvetvaliz.
Kaj pomenijo v naslovu .oznanila" besede: C. kr. časno poglavarstvo na Kranjskem in Blaškem ?
Napoleonova Ilirija ni kar naenkrat izginila s sveta. Še leta potem, ko je Ilirija po pariškem miru postala avstrijska, je francoska združitev naših dežel tako ugajala avstrijski vladi, da se je ta organizacija le polagoma razdruževala in da še dandanes dobiva nekoliko odmeva v velikem cesarjevem naslovu. L. 1815. je bil s Kranjsko še upravno združen zapadni del Koroške, namreč okolica Beljaka (Blaško). Poglavar Kranjskega in Beljaškega je bival v Ljubljani. Predsednik deželne vlade ali provizoričnega gubernija (.časnega poglavarstva") Franc pl. Fradeneck se je 1. 1815. imenoval prezidijalni upravitelj urada ali, kakor ga naša listina imenuje, .namestni poglavar". Pod njegovo oblast so spadala štiri okrožja (kresije), namreč: ljubljansko okrožje, kateremu se je prištevalo vse Gorenjsko, potem novomeško, postojnsko in beljaško okrožje
kalibrom 21 in 14. Avstrijska armada je obstojala iz Dalmatincev, Čehov, Romunov, Poljakov in jednega bataljona dunajskih deutschmeistrov. Tu je padel stotnik Dürr, ki se je prejšnji dan kot opazovalec na daljnogledu vzdržal proti 4000 strelom; brzojavno je preje! red železne krone.
Italijanski polk št. 38 se je stopil od 3000 mož na 800 mož. Od polka št. 125 so padli poleg polkovnika tudi vsi majorji, tako da sedaj poveljuje polku neki stotnik. Med padlimi je tudi brigadir generalni major Airenti. Vjetih je bilo malo Italijanov, samo dva častnika in 80 mož. Izgubili so pa Italijani Štiri strojne puške. Vse bojišče je obsegalo komaj en štirijaški kilometer. Prijatelj in sovražnik sta mogla gledati grič pri Plaveh, kamor so padale kakor dež granate. Že več tednov je boj za to točko. Za Italijane pomeni ta boj prehod čez Sočo in prvo stopnjo po strmi gorski poti proti Kranjskemu. Za Avstrijce, ki imajo zadej na gorskih obronkih veliko močnejše postojanke pripravljene, je pomenila bramba te točke le neko vojaško trmo.
Med razklanim skalovjem puha v 20 m globoki in včasih le dva metra široki strugi čez pragove reka Soča, ki dela tu ovinke v podobi vprašaja, čigar južna točka so Plave, severna pa Tolmin. Ker so bili Italijani pri Tolminu premagani, so se vrgli na Plave. Dne 5. junija se je pričel topniški boj. Italijanska artiljerija je iskala avstrijske baterije, toda trudila se je zastonj, ni jih mogla zaslediti in ne zabraniti, da so Avstrijci poslali čete v ojačenje. Tretja italijanska divizija se je začela dne 8, junija, ko je prekoračila most čez reko, vspenjati kvišku na breg pri Plaveh. Romuni, Čehi, Poljaki, Ogri, Dalmatine! in Dunajčani so se kosali za to, da bi Lahe porinili po hribu navzdol, in so jim hoteli ▼zeti most To se jim pač ni posrečilo, ker se je sovražnik zopet zbral doli pri mostu.
V jutru dne 11. junija so Italijani zopet poizkusili, da bi vzeli višine pri Plaveh. En avstrijski bataljon jim je pokazal pot nazaj. V noči 13. junija sta vnovič kobacali dve italijanski brigadi navzgor in avstrijske čete so imele celo noč do belega dne posla, da so očistile do Soče segajoči gozd Italijanov. 1000 Italijanov je tu obležalo mrtvih.
Ko so Italijani spoznali, da na ta način ne pridejo naprej, so še enkrat pričeli bombardirati višine Bil je tako strašan ogenj, kakor oni, ko se je prodrla črta pri Gorlicah. S pogorja Kolovrata so namerili Italijani ogenj vseh svojih 200 topov na neki griček. Tisoče in tisoče granat vseh kalibrov je letelo tako gosto in naglo na nepokrito, kamnito višino, kakor ni streljali iz stroju h pušk. Kosi železa in kraških čeri so letali okoii in ubili mnogo nrabrih junakov. Niso se
pa udali pogumni bataljoni temu strahovitemu peklu. Bombardiranje je trajalo dne 15. junija od 4. ure zjutraj do 9. zvečer. V mraku je prišlo povelje, da naj nastopi pehota. Sovražnik je mislil, da so Dalmatinci že uničeni, a nastopili so svežo in postreljali italijanske rojne črte s skal v prepad. Trikrat so naskočili Pijemontezi, trikrat so padli.
Drugi dan je bil mir brez posebnega dogovora. Šele ko so Italijani prišli z neko baterijo na cesto, se je zbudil 305 cm Skodov možnar in je v par udarcih razdrobil italijanske topove in kola.
Sedaj je pa prišla najhujša ura. Italijani so dobili na vzhodnem bregu Soče ojačenja, da jih je bilo tri brigade in četrta brigada je stala v rezervi. Prišel je italijanski kralj in je svoje pi-jemonteške rojake navdušil s plamtečim govorom. Precej nato so se zagnali Lahi pogumno na našo višino. Črta za črto se je vspenjala in presledki so se zopet sklepali. Avstrijci so bili potisnjeni z višine 383 na grič Paljevo, kjer so jih podprle zadaj stoječe rezerve. Skupno z rezervami so naskočili proti izgubljeni višini. Ruvali so se proti veliki premoči na tesnem prostoru. Puške in topovi so molčali, pokali so le revolverji častnikov in vojaki so se obdelavali s kopiti in bajoneti. Veliko jih je vrglo orožje proč in so se obdelavali s kopiti in bajoneti, ter s pestmi in zobmi. Tu je bil italijanski brigadir Airenti težko ranjen. V tej najstrašnejši in najbolj krvavi bitki ob Soči se je pokazalo vse nakopičeno sovraštvo ljudstva proti ljudstvu in izbruhnila je vsa enajst mesecev nabrana togota proti verolomnemu sovražniku. Avstrijci so vrgli Italijane s hriba. Ita-janska artiljerija, ki je bila prilezla podpret svoje borilce, se je zopet poskrila v skalnatih duplin.
Potem so bili odbiti vsi nadaljni italijanski poizkusi. Zadnji naskok Italijanov je bil v noči dne 20. junija. To noč je neki moravsko-češki bataljon odpodil sovražnika. Glavna moč Italijanov stoji na nezavzetnih postojankah Kolovrata. Na levem bregu Soče stoji 3—4 tisoč Italijanov v širini 1000 korakov in globini 300 korakov. Le ponoči si upajo prilezti na odprti breg, po dnevu se pa skrivajo med skalovjem, po votlinah in v gozdu pri Plaveh. Avstrijska artiljerija jim tam ne more blizu. Pa tudi Italijani ne morejo ničesar opraviti proti Avstrijcem na višini.
Od dne 21. junija iščejo in pokopavajo Italijani svoje mrtve, katerih je 3000 razstresenih med pečinami in po gozdovih, ki v junijski vročini okužujejo zrak. _
Na vseh bojnih frontah so zadnje dni neprenehoma artiljerijski boji. Italijani so porabili silno veliko streliva, ko so bombardirali mostišče pri
Avstrijski cesar je bil že dne 3. marca 1815 naznanil deželnim vladam, da je neapoljski kralj Murat pričel s sovražnostmi  proti avstrijskim deželam. Dne 5. aprila 1815 je deželno poglavarstvo izdalo ukaz, da naj se v mesecu aprilu v vseh štirih okrožjih  nujno zvrši novačenje vojakov. Precej drUgi dan Je izšla okrožnica od kapiteljskega konzistorija v Ljubljani*) na dekanijske oz. žt«pne t^rade, ki je poučila duhovščino, kako naj sodeluje pri novačenju. Dopis pravi, da je bilo okrožnim uradom naročeno, naj se pri novačenju ozirajo   na   razmere kmečkega stanu, in da naj se zato okrožne gosposke (v listini imenovane »kantoni') posvetujejo z župani, kako bi se novačenje izvedlo uspešno brez posebne sile;  pohvalijo naj se namreč  tisti, ki pogumno in voljno stopijo v vojaški stan. Duhovščina naj pač ukaz o novačenju s prižnice razglasi in primerno pojasni, sicer pa ne toliko v cerkvenih govorih, marveč v zasebnem občevanju z ljudmi naj potrebo vojaškega stanu na vso moč priporoča, kajti kmet in meščan bodeta uživala osebno varnost in mir le tedaj, če bodo za vojsko sposobne osebe storile svojo dolžnost.
Mladeniči in možje so vendar, kakor je bila takrat navada, v večjem številu pred novačenjem pobegnili in se poskrili. Izšlo je tedaj 20. junija 1815 preteče »oznanilo zavoljo tistih, ki se soldaškemu stanu skrivajo". Duhovščina je bila
*) Škofa tačas \ Ljubljani ni bilo; škofijski sedež je bil izpraznjen od 17. marca 1814., ko je umrl Anton Kavčič, do 25. junija 1815., ko je bil imenovan za škofa dvorni svetnik dr. Avguštin Graber, prost v Artakeru na Nižjeav-strijskem.
pa od okrožnih uradov opozorjena, da naj vse stori, kar more, in moškim toplo priporoča pokorščino in izpolnjevanje dolžnosti do države, ker je domovina v nevarnosti. Vkljub temu je toliko rekrutov pobegnilo, da je kranjski dekan dne 10 julija 1815 pisal duhovščini o tem, kako počasi se vsled bega rhladeničev v vseh peterih kantonih kranjskega dekanata vrši rekrutiranje, in da naj se ljudstvo nujno opozori na veliko nevarnost, katera preti vsled te nepokorščine do svetne gosposke. Okrožnemu uradu je pa dekan sporočil, da ukazi beguncem s kaznimi le žugajo, malo kazni se pa nad nepokorneži izvaja, in tako dobri in vestni mladeniči gredo na bojišča, malomarneži se pa oznanilom irt pretnjam duhovnov posmehujejo in se po kotih nadalje skrivajo. Dne 15. julija je okrožni urad odgovoril dekanu, da bodo vsied došlega najvišjega ukaza vojaški begunci kmalu občutili zažugano kazen, da naj pa vendar duhovščina kot najboljša učiteljica ljudstva ne neha z lepo opominjati na izpolnjevanje dolžnosti. Isto je dne 20. julija priporočit duhovščini s posebnim pismom tudi škofijski generalni vikar J. Gollmaver.
Aparat za novačenje deluje dandanes pač mnogo bolj točno, kakor se je to godilo pred 100 leti. Napredek je velik, pa ima tudi nekaj sence. Nekdaj je vlada puščala ljudstvu tudi v vojnem času precej svobode in prostora za dejanja iz verskih in domoljubnih nagibov. Sedaj pa vse vlade pri vpoklicanju pritiskajo na knofe in — stroji se vrč (Dalje prih.j
Gorici. Italijansko sanitetno osobje prevaža, zlorabljajoč konvencije v Genfu, na svojih nosilnicah strojne puške.
Mornariški letalec je dne 27. t. m. pri Vili Vlcentini obstreljeval neki navezani zrakoplov in ga prisilil, da se je moral spustiti na tla. Dne 28. t. m. je isti vrgel težko bombo v artiljerijski park v S Canzianu pri Ogleju, in sicer z uničevalnim uspehom, težko je poškodoval z bombo tudi neki parnik pri izlivu Soče v morje, tako da se je potopil.
Romarske cerkve na Sveti Gori ni več, le nekaj razvalin Še štrli proti nebu. Požar je razdejal cerkev in samostan
.Giornale d' Italia" poroča, da Italijani v osvojenih krajih zapirajo duhovnike, ker so v 16. župniščih červinjanskega okraja našli orožje, dinamit, signalne aparate in razne instrumente za vojaške naprave. Nekaj duhovnikov, pravi list, se je hotelo ponoči splaziti preko italijanske črte, in ko so jih aretirali, so našli pri njih listine o vojaškem položaju Italijanov. — Znabiti je vse to izmišljeno, da so imeli kakšne aparate.
Italijanski socijalni demokrati so med četami delali protivojaško propagando. Vlada je vsled tega razpustila neko socijaino demokraško organizacijo in zaprla njen rDom".
Gabriele d' Annunzio je imenovan za nad-poročnika in je dodeljen štabu vojvode Aosta.
Pri Selu pod Sv. Lucijo so Avstrijci prekoračili Sočo in ostrašili italijane na severnem kolo vratskeni pogorju. Dne 12. junija so pa Lahi prodirali proti Selu in cerkvici Svete Marije nad Sv. Lucijo. Imeli so pa 200 mrtvih in 800 ranjenih. — V visokem tolminskem gorovju je bilo zadnje dni deževno in hladno vreme.
Komensko in doberdobsko planoto so Italijani te dni začeli obstreljevati tako silno, da so na neki mal kraj vrgli deset tisoč granat.
Nekdanja trdnjava Gradiška je že davno porušena. Tam na višinah za Tržičem in Gorico stoje pred sovražnikom prav dobro skriti težki avstrijski topovi, ki s svojimi krogljami obvladujejo široko soško ravnino skoro do italijanske meje. Ravnina pri Gradiški pa dobro klubuje sovražnemu napadu, ter je močno pOdrhinirana. Naenkvat se je na več krajih odprla zemlja, zletele so v zrak razvaline, prst in kamenje in na stotine sovražnikov. Avstrijski vojaki so zažgali mine na poljih pri Tržiču, Gorici in Gradiški. Sledil je jok in stok. V divjem begu so se razpršili Italijani, več kot ena divizija pehote in trije konjeniški polki, in so popustili orožje, topove in ranjence.
Avstrija — Rusija.
Rusi so zažgali v Lvovu, predno so odšli, kolodvor in pošto, druga poslopja so pustili nedotaknjena. — Rusi se močno upirajo Linsin-genovi armadi na Dnjestru. Ta armada je zasedla Mikolajev in Hodorov, najvažnejša prehoda južno od Lvova, in je hotela dalje iti proti vzhodu. Rusi pa z največjo trdovratnostjo branijo mesto Halič in so celo severozahodno pri Martinovu potisnili Linsingenove armade čez reko nazaj. Halič je važna postojanka za zvezo s Tarnopolom, odkoder Rusi pošiljajo čete in vojni materijal. Zato Rusi branijo tudi mesto Krasno, kjer se odcepi železnica Lvov—Brodi na Tarnopol, in delajo napade proti Mackensenovi armadi. Na teh črtah čez Brodi in Tarnopol imajo Rusi še prosti izhod, da morejo uiti.
Dne 27. junija so naše čete v vzhodni Galiciji nadaljevale preganjanje Rusov ter prišle do črte Klodzienko —Zadvorje. Prve čete so, pri-šedši od Žuravna, pa prekoračile v spodnjem teku reko Zvir. Južni Dnjestrov breg od Haliča navzdol je očiščen sovražnika. Po petdnevnih težkih bojih se je armadi pl. Linsingena posrečilo, da je na celi bojni črti izsilila prehod čez to reko. Linsingenova armada je od 23. junija do 28. junija vjela 6470 Rusov.
Čete armade nadvojvode Jožefa Ferdinanda so zavzele Plazov pri Narolu in so potem ponoči vdrle v ondotne sovražne postojanke.
Drugi dan so naše armade prodrle do reke Gnile Lipe in do reke Buga pri Kamionki-Stru-milovi. Rusi so bili z velikimi izgubami vrženi nazaj na Kristinopol. Severno od Rave-Ruske so vdrle naše čete na rusko ozemlje in zasedle Tomašov. Rusi so zapustili postojanke ob sever-
nem Tanevu ln severnem bregu reke Sana, ter so se umaknili v severovzodni smeri.
Dne 28. junija je Linsingenova armada prišla čez Gnilo Lipo, na severu se je pa dosegla črta Premišlani — Kamionka. Severno od Kamionke Rusi niso čakali našega napada, marveč so se umaknili čez reko Bug. Pri Mosti Velkie in zahodno od Tomaševa so se Rusi postavili v obrambo, pa so bili vrženi nazaj.
Nemčija — Rusija.
Ker naši in Nemci rabijo sedaj večino svojin čet v Galiciji, boji v Poljski precej počivajo. Severno od Prašniša so pač Rusi napadli nemške, dne 25. junija zavzete postojanke pri Oglendi, pa so morali odnehati z velikimi izgubami. V okolici Bobrovke so Nemci napravili protinapad in vjeli 1600 Rusov med njimi 45 častnikov ter dobili dve strojni puški.
Na Poljskem se umikajo Rusi počasi od črte Zavihost—Ozarov—Sieno. Najbrže nameravajo novo obrambno črto napraviti za Vislo ob Spodnjem Sanu in Tanevu. Zato tudi trdovratno branijo postojanke zapadno in severno od Rava-Ruske.
Avstrija — Srbija.
Naše čete so dne 25. junija napadle Srbe na otoku pri Skeli. Ubili so naši 40 Srbov, 60 jih ranili in 40 vjeli.
Črnogorci v Albaniji.
Dne 26. junija je general Vukotič na čelu črnogorske vojske vkorakal v Skader. Dva dni pozneje so Črnogorci zasedli Sv. Ivan Meduanski, kjer so prebivalstvo razorožili. Potem so Črnogorci odkorakali proti Lješu.
Rusija.
Ruski ministrski predsednik in zunanji minister bodeta nastopila sredi julija dopust. — Več ruskih generalov je moralo vsled neuspehov v Galiciji odstopiti. Naslednik vojnega ministra Suhomlinova, ki je odstopil, bo general infmte-rije Polivanov. — V petrograjskih državnih tovarnah streliva je začelo stavkati 30.000 delavcev.
V Moskvi znaša škoda, katero so povzročili nemiri proti Nemcem, okoli 40 milijonov rubljev. Sicer jih je pa bilo med poškodovanci tudi nekaj z čisto ruskimi imeni.
Romunija.
Policijski prefekt je izdal razglas, s katerim je prepovedano vsako zbiranje na cestah. — Proti Rusiji je Romunija zaprla svojo mejo. — Znani italijanski kričač d' Annunzio namerava iti v Romunijo hujskat za vojno, pa ga romunsko časopisje nič kaj prijazno ne pozdravlja.
Grčija.
Vojni minister je vpoklical pod orožje letnika 1911 in 1912. Obdržali so pod orožjem tudi letnik 1913. Angleško vojaško poslaništvo, ki je bilo več let na Grškem, bo ta mesec zapustilo deželo, ker poteče pogodba.
Venizelos je izjavil, da ne ustanovi nove vlade, ker je izprevidel, da Grška ne sme opustiti svoje nevtralnosti. Z druge strani se pa poroča, da se utegne Grška spopasti z Bolgarijo.
Bolgarija.
Nemški cesar je bolgarskemu poslaniku generalu Markovu podelil visoko odlikovanje, namreč briljante k redu Rdečega orla I. razreda. — Še vedno se Bolgarija pogaja o pogojih entente. Neljubo ji je pa, da je grško in srbsko časopisje glede makedonskega ozemlja še nespravljivo. — Zaradi znanega napada z bombo v Sofiji je bila sodna razprava. Dognalo se je, da je bil napadalec neki Anastazov, in da je pripravljal napad tudi na kralja Ferdinanda, na člane sobranja in tudi na druge osebe, ker bi bil rad postal mestni prefekt. Dvema osebama, ki sta vrgli bombi v kazino, je dal 10.000 frankov.
Vojna v Mehiki.
Ustavne Caranzove armade se ljuto bojujejo blizu mesta Mehike z vstaši. Caranza ima v oblasti veČino dežele.
Japonska.
Nekateri japonski listi priporočajo, da naj Japonska sklene pogodbo z Rusijo, da bo mogla
krotiti Kitajsko. Evropske vojne se Japonska ne bo udeležila.
POLITIČNI PREGLED.
Hrvaška. V lit vaškem saboru se je v tretjem branju sprejel zakonski načrt o podaljšanju nagodb z Ogrsko na jedno leto. Pred razpravo o proračunskem provizoriju je poslanec Akačič podal izjavo, da Starčevičeva stranka z ozirom na veliko evropsko vojno ne smatra primerno, da bi se v omejenem obsegu obravnavala politična in državno-pravna vprašanja o razmerju Hrvaške z Ogrsko in drugimi deželami in da se zato stranka ne bo udeleževala razprave. Kmečka stranka in Frankova stranka sta po svojih zastopnikih izjavili, da bodeta glasovali proti idemniteti. Drugi dan se je pa Starčevičanec Štefan Zagorac premislil in rekel, da kljub izjavi hoče govoriti, ker je mnenja, da hrvaško ljudstvo pri tako važni priliki mora priti do besede, kakor je tudi na Ogrskem prišla do besede opozicija.
Omenil je dr. Šušteršiča, ki je v Opatiji rekel: »Slovenci hočemo s Hrvati živeti in umreti". Pretekli petek in soboto je bilo zasedanje sabora precej burno. Hrvaško srbska koalacija je predlagala, da naj se poslanec Radič izključi iz sabora za 30 sej, kar je obveljalo.
Zveza Avstrije in Nemčije. Na Dunaju je bilo posvetovanje o bodočih trgovskih odnošajih z Nemčijo. Navzoči člani „Gospodarskih zvez" so soglasno sklenili, da se morata obe državi zbližati in da naj se sklene gospodarska zvezna pogodba, s katero se državi zavežeta, da bodeta vodili skupno gospodarsko politiko nasproti drugim državam.
Posvetovanja na Dunaju. Na Dunaju je imel posvetovanje ministrski svet več ur. Nadalje sta se tam posvetovala naš in ogrski ministrski predsednik in v avdijenci je cesar sprejel ministrskega predsednika grofa StUrgkha. Oflb oo ,S9id ifrabo &n iJx*iau u*aoi» ln iunttntu
i i
Nemški diplomati na Dunaju.* Državni kancler Bethman Holhveg in državni tajnik Jagovv sta obiskala, ko sta prišla iz nemškega glavnega stana, zunanjega ministra barona pl. Buriana. Državnega kanclerja je sprejel cesar. Važna posvetovanja so tudi v Budimpešti.
Italijanski znaki. V Trstu je namestništvo strogo prepovedalo nositi italijanske znake, ki bi mogli žaliti čustva zvestih državljanov.
V Libiji so imeli Italijani trde boje z vstaši in so se moral! umakniti iz notranje Libije na obrežje. Imeli so 1600 mrtvih in okoli 3000 ranjencev. Italijani bodo morali tudi v Libijo poslati več vojaštva.
Premog v Italiji. V veliki stiski bi bila Italija, ker ji na železnicah in na ladjah zelo primanjkuje premoga, ko bi jo Nemčija nehala ž njim zakladati.
Kuga. Na Ruskem v astrahanski guberniji je 25 ljudij umrlo za pravo azijsko kugo.
NOVIČAR.
Zahvalna božja služba povodom osvojitve Lvova je bila te dni po župnih cerkvah na Gorenjskem. V Kranju se je božje službe poleg uradništva in občinskega zastopa v obilnem številu udeležilo tu bivajoče vojaštvo. Pridigo so poslušali in deloma razumeli vojaki, pripadajoči šestim slovanskim narodom. Občudovali so vojaki krasno cerkveno petje.
Vojno posojilo. Poštno- hranilnični urad naznanja, da se je dosedaj vojnega posojila podpisalo nad 2400 milijonov kron. Uspeh je tedaj prav ugoden. Rok za podpisovanje se namerava podaljšati do 5. julija.
V Loški dekaniji se vrši birmovanje od 27. junija do 14. julija, kakor je bilo naznanjeno.
Konrad pl. Ketzendorf, načelnik generalnega štaba, je bil imenovan za generalnega polkovnika.
Odlikovanje. Poveljnik II. armade general Böhm-Ermolü je dobil povodom zavzetja Lvova od cesarja vojaški zaslužni križ I. vrste z vojno dekoracijo.
Obletnica. Zadnji ponedeljek je minulo jedno leto. odkar sta prestolonaslednik in njegova soproga Zofija umrla strašne smrti v Sarajevu. Slovenski narod se bode vedno hvaležno spomijal, da sta mu blaga pokojnika želela dobro.
Kako se obnašajo Italijani do Slovencev.
Italijani so prišli v Brda in so najeli beneške Slovence, da so kričali za našimi v slovenskem jeziku : „Ne bojte se, ne bežite, vam damo belega kruha!" In res so dali nekaj belega kruha, potem so pa v vasi poiskali župana, občinskega tajnika, učitelja, duhovnika in še nekatere boljše može in so jih zaprli v grad barona Tacco. Italijani porabljajo tedaj beneške Slovence za tolmače in, če kdo naših noče odgovoriti, mu prête z revolverji. Italijanski kolesarji se iz naših ljudij na razne načine norčujejo.
Pritožbe kmečkega stanu. Poslanec Ha-genhofer piše v .Grazer Volksblattu" z ozirom na ukaz, ki grozi z ostrimi kaznimi, ako bi kdo zvišal cene živilom, in pravi: Nič ni čudnega, če imajo živila dandanes visoko ceno, ker je kupna moč denarja silno padla. Kmeta vse, kar potrebuje v hlevu in pri hiši, silno drago stane, bodisi posli, ki napravljajo klajo. poljski delavci, katere mora najemati, in razni rokodelci, ki popravljajo vozove, in drugo. — Naj še mi dodamo par slučajev iz kranjske okolice: Motor, ki goni mlatilni stroj, je bil potreben poprave. Poslal se je stroj k popravi v Ljubljano. Prišel je pa te dni račun za stroj, glaseč se na 900 kron V normalnih časih bi taka poprava ne mogla stati 200 kron. Kdaj bo stroj zaslužil teh 900 kron? — Dimnikar je prišel dimnike omest. V prej kakor dveh urah je bil gotov. Podal je račun 6 kron 60 vin!
Iz gimnazijskih poročil. V zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano se je zaključilo šolsko leto dne 26. funija. V začetku šolskega leta se je vpisalo 336 učencev, med šolskim letom jih je bilo v Vojake vpoklicanih 74, ki služijo deloma kot jednoleini prostovoljci, deloma kot črnovojniki, in koncem šolskega leta je ostalo še 261 učencev. Po narodnosti so bili vsi Slovenci. Odlično sposobnih je bilo 66. Učnih moči v zavodu je bilo pa 18. — Na gimnaziji v Kranju je bilo 268 učencev Iti 24 učenk ter dvâ eksternista. Z odliko jih je izdelalo 53 učencev in 3 učenke.
Padel je na severnem bojišču abiturijent Janko Triller iz Škofje Loke.
Letošnji novomašniki ljubljanske škofije : J >žef Gabrovšek iz Št. Jošta pri Vrhniki, Franc Jaklič od Sv. Gregorja, Janez Jalen z Brez-niče, Franc Jezerc iz Selc, Andrej Kajdiž z Bleda, Ludovik Lederhas iz Ljubljane, Anton Oman iz Škofje Loke, Janez Pucelj iz Ribnice, Anton Selan iz Sostrega, Janez Sušnik iz Škofje Loke, Jakob Štrekelj iz Škofje Loke, Viktor Türk iz Toplic, Franc Učakar iz SpitaliCâ, Henrik Wittina iz Koprivnika na Kočevskem ; iz III leta : Franc Frakelj iz Dražgoš, Janez FrančiČ iz Šent Jèfheia, Janež Kramanč iz Radovice, Jožef Kres iz Škofje Loke. Alojzij Lesar iz Sodražice, Janez Mevželj iz Škocijana pri Mokronogu, Alojzij Tomé iz Ljubljane, Franc VerČe iz Dobrnič, Janez Zupančič iz Lipoglava.
Iz ruskega vjetništva sta se oglasila: Franc Šetina iz Trboj, Franc Cankar iz Gornje Šiške,
Pisma na vojne vjetnike. Pisma na vjet-nike v Rusijo in Srbijo se lahko odpošiljajo poštnine prosto. Pod zgornjim naslovom naj se napiše: Prisonier de guerre. Vjetniki iz Rusije priporočajo, da naj se jim pošiljajo samo dopisnice, ne pisma, in sicer potom »Rdečega križa" (Hilfs und Auskunftslelle des .Roten Kreuzes", Wien I. Landskrongasse I.). Pravijo, da naj se napravi natančen naslov na vjetnika in zapiše s cirilico.
Potres. V Kaliforniji je bil hud potres napravil veliko škode. Mnogo ljudij je mrtvih.
Koruza. Poleg krompirja je v sedanjem vojnem času posebno prišla v veljavo koruza kot ljudska hrana. Kranjci smo Že prej dobro poznali koruzne žgance, za kruh se pa koruza ni rabila. Sedaj se pa beli moki primešava koruzna moka in celo gospoda priznava, da je na pol koruzni kruh dober, tečen in zdrav. V Parizu je neki restavrant, v katerem se dela propagando za koruzo. Brez števila raznih jedij iz koruzne moke se tu kuha in daje ljudem brezplačno, da bi te ljudem koruza priljubila. Kotazna stebla v Ameriki stiskajo in dobivajo sok za sirup in sladkor. Izdane so posebne knjige, ki poučujejo o porabi koruze za kuho, peko in druge reči Koruzno listje se rabi za pletenine in ža razne ovoje.
Proti zlorabi alkohola. Ukaz c. kr. deželnega predsednika za Kranjsko z dne 23. junija
1915. i., št. 14.886, s katerim se vsled povelja Najvišjega poveljnika jugozapadne fronte (ces. ukaz z dne 23. maja 1915. 1, drž zak. št. 133/res. štev. 1975 z dne 18. junija 1915.1. v namen omejitve zlorabe alkohola na podlagi § 54, odstavek 2 obrtnega reda policijsko urejuje izvrševanje go-stilničarskega in krčmarskega obrta: § 1. Točenje in prodaja na drobno žganih opojnih pijač je ob nedeljah in praznikih ter ob tržnih dnevih tekom celega dneva, ob drugih dnevih pa od 4. ure popoldne naprej prepovedana. Žganjetoči morajo biti med tem časom zaprti; § 2. Tudi v drugem času, kakor je omenjen v § 1, je prepovedano točenje in prodaja na drobno žganih opojnih pijač pripadnikom oborožene sile, vsem drugim osebam, ki se uporabljajo za vojaške službe, osebam, ki se podvračajo naborni ali prebiralni dolžnosti, mladostnim osebam v starosti pod 18. letom, pi-janceq iz navade in osebam, ki so duševno manj vredne ali nasilne; § 3. Dalekosežnejša policijska ureditev je po krajevni potrebi prepuščena obrtnim oblastvom; § 4. Ta ukaz se ne uporablja na oddajo žganih opojnih pijač v zdravilne namene na podlagi zdravniškega predpisa; § 5. Ta ukaz je nabiti v obrtnih prostorih, ki so dovoljeni za točenje in prodajo na drobno žganih opojnih pijač, tako, da vzbuja pozornost gostov; § 6. Na prestopke tega ukaza se uporabljajo kazenska določila obrtnega reda; § 7. Ta ukaz dobi moč tisti dan, ko se razglasi. — C. kr. deželni predsednik: Baron Schwarz 1. r.
Razglas. Dne 18 avgusta 1915 kot na Najvišji rojstni üan Njega Veličanstva cesarja Franca Jožeia I. se bodo razdelile obresti .ubožne in invalidske ustanove razpuščenega kranjskega vojaškega veteranskega društva". Pravico do njih imajo potem razglasu za 1. 1915: 1. ubogi člani razpuščenega kranjskega veteranskega društva v Ljubljani, odn. njih vdove; 2. če sploh ni takih prosilcev, pred sovražnikom invalidni postali, v kako kranjsko občino pristojni vojaki. Prošnjam za obdaritev iz te ustanove je priložiti rojstni (krstni) list, od pristojnega župnega odn. občinskega urada napravljeno nravstveno in ubožno spričevalo, iz kojega zadnjega se dajo pridobitne imovinske in rodbinske razmere natanko posneti, kakor domovinski list, nadalje tudi dokazilo, da je bil prosilec, odn. soprog prosilke član razpuščenega kranjskega vojaškega veteranskega društva v Ljubljani, ali da je postal pred sovražnikom invalid, oziroma za službo nesposoben. Koleka proste prošnje je vložiti potom županstva bivališča do 10. julija 1915. Prepozne ali ne na predoz-načeni način vložene kakor pomanjkljivo opremljene prošnje se ne vpoštevajo. C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju, dne 24. junija 1915.
Razglas. Nakupovanje prašičev pot o vaje od hiše do hiše je zopet dovoljeno. Glede vseh ostalih živinskih vrst pa ostane še vedno prepoved, kakor je bilo s tuk. razglasom z dne 20. marca 1915 št. 6661 objavljeno. — C. kr. okr. glavarstvo v Kranju, dne 28. junija 1915.
Obnovite naročnino za «Gorenjca*! Kdor ne bo v kratkem plačal, se mu bo pošiljanje lista ustavilo.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 30. junija. Turški poslanik v Rimu je zahteval svoje potne listine in zapustil Rim.
Dunaj, 30. junija. Po večdnevnem miru so Italijani zopet načeli živahno streljati na fronti ob Soči. Dne 28. junija zvečer so naše čete odbile italijanski napad pri Plaveh. V odseku Zagraj—Tržič so po manjših brezuspešnih napadih v pretekli noči Italijani napravili splošen napad, ki je bil pa tudi povsod odbit. Ravnotako brezuspešni so ostali danes zjutraj ponovni napadi pri krajih Selo in Tržič. Topniški boji na vsej italijanski fronti trajajo dalje in so posebno ob Soči jako silni.
Dunaj, 1. julija. Na Krnu je prav mrzlo zimsko vreme: megla, dež, sneg, vihar.
Rim, 1. julija. Loža strahovito hujska proti papežu, češ da je papež podkupljen hlapec lute-ranskega nemškega cesarja. V kute oblečeni fra masoni hodijo c^koli in nagovarjajo ljudi k odpadu od papeža in Cerkve ter razširjajo papežu sovražne brošure.
Dunaj, 1. julija. Naši in Nemci prodirajo na Ruskem proti Lublinu in so zasedli Komarov in Zamošč. — V Prevorsku v Galiciji je neki ruski letalec vrgel bombo na vlak. Dva vozova s strelivom sta se razletela.
Dunaj, 30. junija. Srbi so napravili napad na naše čete pri Šabcu, nali so zato včeraj z dobrim vspehom bombardirali belgrajsko ladjedelnico in taborišče čet pri Orašcu blizu Obrenovca.
Rim, 1. julija. Črnogorci so s tisoč vojaki zasedli Skader. Brez boja so vzeli tudi sv. Ivan Meduanski in Lješ. Albansko prebivalstvo je proglasilo Nikito za kralja. Nikita je izjavil, da Črna Gora nikakor ne bo zapustila Albanije. V Petrograd so Črnogorci poslali poslaništvo in ondi predložili želje Črnogorcev glede Albanije. Tirano v Albaniji so Srbi odstopili Essad paši. Italija pa ne priznava Srbom in Črnogorcem pravice, da bi zasedli kaj krajev v Albaniji, češ da so to njeni življenjski interesi, ker hoče sama imeti vso Albanijo.
Carigrad, 1. julija. Pri Seddil Bahru je bila huda bitka. Izgube sovražnikov so velike.
Pismo z bojišča.
(Napisal vojni kurat J. Hafner)
* * *, 22, junija 1915.
Bežeči Rus se je v okopih ustavil za Dnje-strom. Utrujeni od teden dni trajajočega nepre-nehanega zasledovanja so naši možje in fantje — Kranjci, Korošci in Bošnjaki pred vsemi — imeli že veliko potrebo po oddihu, ko jim ukaže povelje, vreči sovražnika še bolj nazaj. Pričelo se je grozno, prav mesarsko klanje, ki traja že štiri dni in neče prenehati. Kar sem v teh dneh doživel, videl in čutil, to hočem priprosto in brez olepšave nekoliko popisati.
V nočni tihoti in temi se je pomaknil naš polk čez hribovje, ki spremlja Dnjester, v dolino k vodi, kjer smo se vlegli proti enajsti uri k počitku. Toda že ob pol dveh zjutraj nas postavi nenadno povelje na noge. Gremo oprezno čez novonarejeni most, vzpnemo se na nasprotni breg, ki ga reka na treh straneh obkroža, in se bližamo sovražniku, ki nas že pričakuje v okopih, pri katerih je prejšnji dan zadal velike izgube Janezom. Ob cesti med drevjem obstanemo; del polka gre v boj, drugi del pa se vleže ob cesti kot rezerva v travo. Toda komaj se dobro raztegnemo po tleh, že pričuo pikati (ck, ck, ck) okoli nas ruske kroglje in v par minutah se čutijo trije precej dobro zadete, na druge pa padajo odbite vejice z drevja.
Med tem vpostavimo z zdravniki nekoliko zadaj polkovo obvezovališče in začnemo svoje delo. Noč in dan nam donašajo pomoči potrebne ranjence na nosilih. Grozne slike! Iz teme stopajo v rob gozdiča, kjer taborimo, k medli lučici upehani nosilci in pokladajo pred nas ranjene tovariše. Mnogi takorekoč plavajo v svoji krvi, ki se zbira iz ran na platnu nosilnice kakor voda v luži pod mokro skalo. In dvigajo se pred nami molče naši ljudje, podobni bičanemu Kristu. Različno je njihovo zadržanje. Mnogi delajo miren, vsakdanji obraz in pripovedujejo o položaju na bojišču. Nekateri se jokajo potihem in tožijo o bolečinah in o posledicah ran. Posamezni gledajo nemo, z ugašajočimi očmi vprašalca po njihovem počutenju, so pa tudi, ki razkladajo edino željo, da bi njihova kri ne bila zastonj prelita in bi bil sovražnik končno premagan. Čast mi je, ker morem poročati, da so Janezi, katerih mnogo pride k nam, ker naše obvezovališče lažje najdejo, ponajveč med poslednjimi junaki. .Dobro sem jo dobil, pa da bi le mi zmagali, še mar rni ni rana", mi je pripovedal postaren Moravčan. In Amerikanec iz Dolenjske z brado je dejal: .Samo zato bi rad še enkrat imel zdravo nogo, da bi mogel nazaj poditi Ruse." — Čudno, neverjetno je. Poredkoma padajo
med nas kroglje iz pušk, tako, da se tuintam kdo prekucne in zakrvavi, čez nas žvižgajo težke granate na most, na levo in desno, v bližini 20—50 korakov pa pokajo šrapneli na polje in na cesto, iskajoč naše topove. Med nami vse na okrog po grmovju leže težko ranjeni in vzdihajo, ob robu gozda leže mrtvi, zaviti v šotorne plahte, čakajoč pokopa. Mi pa se pogovarjamo, semintja hodimo, jemo, spimo pišemo in sploh živimo kakor doma pri vsakdanjem delu, četudi se zavedamo, da niti trenotek nihče izmed nas ni varen svojega življenja. In nad nami po vejah skačejo in ob gromu topov in pikanju pušk veselo prepevajo ptički kakor takrat, ko so todi brenčali samo roji galiških muh in se pasli ko-štruni. Res, v grozno nasprotje je postavila vojna človeka z božjo naravo, ki diha mir in oznanja srečo veselja in bratske vzajemnosti. Daj Bog, kateri edini to z a more, da se tudi zakrknjena in podivjana človeška srca omehčajo in se v pravi krščanski ljubezni ter blagonosnem miru zopet zbližajo!
Pozor, članice Marijinih družb!
Izšel je v naši tiskarni Bleiweisov družbeni molilvenik: .Hči Brezmadežne", ki obsega okrog 450 strani. Oblika je ista kakor pri .Tolažba dušam v vicah". V prvem deiu je ponatisnjen stanovski pouk, katerega so v prvi izdaji Slovenke z velikim navdušenjem sprejele. V drugem, novem delu je bogat manjanski molilvenik. ki nudi poleg drugih posebno veliko obhajilnih molitev in vse za družbe potrebne molitve. Pesmi je nad 30. Velja pa molitvenik rdečeobrezan 3 K. Naroča se lahko takoj pri .Tiskovnem društvu" v Kranju.
mrva b°na p™das
ob 4. uri popoldne v nedeljo^ dne 4. julija na dekanijskem travniku v Želinu v Voj-vodinem borštu.
Suho, solnčno
stanouanje
sestoječe iz treh sob, dveh sobic, kuhinje, predsobe, hodnika i. t. d., se odda mirni stranki. Več pri upravništvu lista.
Bila je vzeta pgica s štirimi mladimi psički.
g. K. Windischerju. — Prosi se, da se mu vse
vzeto takoj vrne, ker se bo sicer z dotičnim, ki jih ima, sodnijsko postopalo.
Umetni zobje!
Ne da bi se izruvale zobne korenine, se ustavljajo
amerlkanshl umetni zob|e
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
plombiralo zob|e 21
vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehničnem ateljeju
O. Seydl, Ljubljana.
Stritarjeva ulica št. 7.
v*iritnke. kuverte, pisemske papirje, računske zaključke ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje najličneje in ceno TISKARNA „TiSK. DRUŠTVA" V KRANJU
j čisto nouo sik: aispo laslni ceni i
£ in «fMiiflornii ****** m w|ihe zal°a*     ivhn shunik *
W  111  llllltlltl 1111 prodajani Hrani, pri BesenCann. T
Lastništvo In tssk .Tiskovnega društva" v Kranju.