Štev. 29. Poštnina v gotovčini plačana. Cena edne številke dinar. 15. julija 1928. Leto XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Priloga Marijin list i Kalendar Srca Jezušovogá. Cena pri sküpnom naslovi na dom 25 D, na posamezni naslov 30. D., či se cela naročnina naprej plača do 31. marca. Či se pa plača po 31. marci, je pri sküpnom naslovi cena 30 D., pri posameznom 35 D. M. list i Kalendar se plačata posebi. Amerikanci plačajo za vse vküp 4 dolare. Naroči se na uprevništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti. Oglase sprejema samo tiskarna in uredništvo v Soboti Kolodvorska ulica 123. Cena oglasov cm2 75 par; 1|4 strani dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipét reči 5 Din. više od vsake reči pol D, Med tekstom cm2 1.50 D., v»Poslanom« 2.50 D, Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popusta. Rokopisi se ne vračajo. Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Agrarne zadeve. Seja načelstva, nadzorstva i odposlancov Agr. zadruge se Je vršila 1. jula. Na toj seji se je določilo, da se na kongresi 8. jula razpravlja 1) od načrta agrarnoga zakona ; 2) od odaje agrarne zemlje i šum; 3) od plačila najemnine; 4) od revizije i vpelavanja v posest i 5) od razdelbe zemlje, da se ne deli v ednom falati. — Odposlanci so zatem poročali, da zadruge nindri ne nazadnje, nego veselo napredüje. Zastopane so bile sledeče občine po svojih odposlancih : Renkovci, Bogojina, Ivanci, Lipovci, Bratonci, Gančani, Dokležovje, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Dolnja Bistrica, Žižki, Hotiza, Čentiba, Bakovci Odranci, Ižakovci, Lipa, Trnje, Kapca, Dolnja Lendava, Gumilica, Melinci, Dugaves, Mala Polana, Črensovci, Gaberje. Občni zbor agrarne zadruge. Vršo se je 8. jula, dnes tjeden. Navzoči je bilo 1800 kotrig. Predsednik Klekl Jožef pozdravi navzoče i tisto složnost, navdüšenje i medsebojno ljübezen, z šterov so kotrige pred dvema letoma to Zadrugo stvorile Nikdar ne je tak velika nevarnost pretila Slovenskim domovom, kak predlani, gda se je vsiljavala predraga küpčija agrarne zemlje. Če toča, ogenj ali drüge nesreče Vam vničijo dom, Vam os- tane ešče juš do njega i čeravno z trüdom, ga 11 nazaj postavite. Pri predlanskoj odaji agrarne zemlje bi pa zgübili tüdi juš, če nas ljübav do vas ne reši predrage küpčije ali če te že sklenjene ne razveljavi. Ostala bi Vam samo skuza, z šterov bi polevali zgübljeno domačijo. Agrarna zadruga je te početek spopolnila i Vas vse te nevarnosti rešila. Predsednik sporoča, da je zadruga v ednom leti to je do 31. decembra l. 1927. mela 116.329 Din 08 p. dohodkov, stroškov 3869 Din 65 p., v kaso vloženo 113,288 Din. 88 par, čistoga ostalo za rezervni fond 9024 Din. 83 p. Vlog je 8620 Din. Obresti od deležov 2789 Din. 52 p. Čistoga je zato telko ostalo, ar se dela vse brezplačno. K dokončki predsednik omeni, da zadruga napredüje i žele, naj dober Bog blagoslovi to delo ka naše sloge nišče ne premoti. Za predsednikom je poročao tajnik Horvat Štefan, da je sej bilo 8, i to 3 samo načelstva, ostale pa sküpno z odposlanci. Nadalje javlja, da je od 31. dec. lanskoga leta dozdaj poskočilo število kotrig na 3000. Blagajnik - Žerdin Martin poroča, da so deleže v celoti od 100 Din. največ plačale kotrige iz občine Črensovci i pozove vse kotrige, naj nasledüjejo črensovčare. Nadale naznanja, da je več kotrig že telko vlog zročilo zad- rugi, da bi lehko vso svojo agrarno zemljo izplačan i prosi kotrige, naj vlagajo peneze v Zadrugo, čeravno par dinarov, ka do je meli kredi pri odaji. V imeni nadzorstva poroča predsednik g. Ivan Jerič, da je nadzorstvo knjige dvakrat preglednejo, najšlo vse v redi i zato predlaga razrešnico. Računski zakljüček se nato ednoglasno odobri. Pri Slučajnosti predlaga predsednik, naj se vsaka pritožba zapiše v posebno knigo, ki jo küpi načelstvo. Pritožbe se pa ali ustmeno izročajo uradne dneve, to je prve četrtke v meseci i te zapišejo v Zapisnik, ali pa se pismeno javijo zadrugi od odposlancov. Na občnom zbori je bilo tüdi razglašeno, ka je posojilnica v Črensovcih sprejela penezno poslovanje nadruge. Hranilne knižice i Knižice od deležov so že vpelane v glavne knige, vsake občine odposlanci zato lehko pridejo po nje i je odnesejo. Eno dvajseti kotrig pa ešče ne dalo prek knig, opozavajo se te kotrige, naj to kem prle včinijo. Po končanom občnom zbori se je vršo Agrarni kongres. Predsednik Klekl Jožef najprle izročijo kongresi pozdrav g. Ivana Vesenjaka bivšega ministra za agr. re- formo, ki bi jako radi prišli med naš narod, pa so zadržani kak i Pozdrav g. Tomaža Ovčara, voditelja tajništva SLS v Maribori, ki želejo popolen uspeh kongresi i naznani, da se je Zadružna Zveza opravičila, ka ne mogla poslati svojega zastopnika. Zatem pa predsednik pa da reč g. Jerič Ivani narodnomi poslanci, ki govorijo od načrta novoga agrarnoga zakona. Svoj lepi govor so začnoli z rečmi še poganskoga rimskoga zgodovinara; Latifundia perdidere Italjani: to je Veleposestva so vničila Italijo. Če se zemljá pravično ne nüca. je to v pogübljenje države. Novi zakon šče biti pravičen, a vkeliko za naš kraj ne bi bio obečajo, da bodeta našiva poslanca vse mogoče včinola, da se vse krivice popravijo. Zatem so povedali kakši bo po zakonskom načrti pri nas maksimum, kda se dovoli hüperm aksimum, kak se zračuna cena za agrarno zemljo, kak de se plačüvala küpljene zemlja predvsem pa kak de se vršila revizija. Po novom zakoni bi koštala pri nas zemlja 3. razreda okoli 3000 Din. Govornik so odločno povdarjali, da moramo vsi zagovarjati pravico, čeravno bi mi zgübili zemljo. Kak pa zakon predpiše toga se vsi moramo držati. Po govori so g. poslanec Jerič mogli odpotüvati. Predsednik g. Klekl Jožef so se njim zahvalili za lepe reči i so sami prevzeli reč i razpravljali od odaje veleposestniške zemlje i Veleposestva v D. Lendavi. Politični položaj. Po krvavi dogodkaj v narodnoj skupščini se Vnogi pitajo ka bo zdaj. Na uredništvo je tüdi prišlo v tom pogledi že več pitanj, zato bi radi svojim čtitelom dali nekelko odgovora. Odstop vlade. Vlada, šteroj nihče nikdar nede mogeo dokazati, niti da je posredno kriva velkoga hüdodelstva v narodnoj skupščini, je mela za sebov vse pogoje, da obstane. Značilno v tom pogledi je to, da so klubi itaki po tistom, kda se je zgodila nesreča, dali vladi popuno zavüpanje. Nasprotstva v posamični klubaj so naednok minola i poslanci so bili kak edno v vsej vladni strankaj. Vladi, štera ma za sebov več kak dve tretjim zastopnikov lüstva, nikak ne bi trbelo odstopiti. To je v prvom hipi niti smela včinitti Red v državi i mir, šteroga si vsi brez izjeme Želemo, je diktirao da vlada ne odstopi. I tü morajo vsi tisti, ki istino lübijo, pripoznati, da se je to vladi na izvrsten način posrečilo. Ka je bilo v Zagrebi prelijane krvi pri priliki demonstracij, je krivo bilo razburkano lüstvo, štero je vse naskriž strelalo i se krvavijo samo meo sebov. Preiskave so pokazale, da so varnostni organi šli delat mir s praznimi pükšami. Kda je mir bio že zagvišani, je vlada odstopila. Zakaj? Naša stranka je vsikdar stala na stališči, da se mora delati v državi na podlagi sporazumlenja Srbov, Hrvatov i Slovencov. Le na toj podlagi bi bilo mogoče delati tak, da bi vsaki deo v vladi meo zastopstvo, štero bi delalo za vreditev razmer v državi i bi nosilo tüdi odgovornost. Da bi prišlo do sporazumeta, je trbelo poglednoti kakše žele majo zastopniki hrvatskoga naroda. Prva takša žela je bila, da naj odstopi vlada i te se bodo politični voditelje nadale razgovarjali. Vlada je to včinila i tak dala mogočnost hrvatskim zastopnikom. da postavijo pogoje za vstop v vlado. Za Vodstvo pogajanja je bio določeni Aca Stanojevič, ugleden politik ki je ne poslanec, zato najbole prilična oseba za te poseo. Kda je pitao za mišlenje Radiča, ga je te na nedostojen način odbio, rekši, da nešče meti nikše zveze z vladnimi strankami. Merodajni krogi so šli celo tak daleč, da so na Radiča zavüpali, naj Sestavo vlado. Pa ne samo to, v vladi, štero bi Sestavo Radič, bi se delalo na to, da pride do avtonomije. Velko megnjeno za vso bodočnost naše države. Vsi lübitelje mirü i reda v našoj državi smo čakali, da Radič popadne za to redko priliko. Pa je ne. S tem si je nakopao velko odgovornost pred zgodovinov, krvatski narod pa je meo znova priliko se osvedočiti, da vodijo radičvvci v zvezi samostojnimi demokrati neresno i skrajno škodlivo politiko tak za Hrvate kak za celo državo. Što hujšti ? Vsega toga razdora pa so krivi samostojni demokratje s svojim voditelom Pribičevičom. Kda so bili samostojni demokratje na vladi, te so hujštili Srbe proti nam, rekši da smo protidržavni i samo oni so nosilci državne misli. Skovali so centralizem, da bi se ležej obdržali na vladi. Pošilali so na Hrvate žandare. Njihove organizirane bande so strahüvale i strelale na nedužne lüdi i pri belom dnevi vmorile nedužnoga delavca Fakina. Brez konca i kraja so delali nasilje v imeni svoje državotvornosti, dokeč neso tam dol spoznali, da je vse to samo za to, da se obdržijo na vladi. Kda so več ne mogli ogrizavati i so zleteti z vlade, so hitro obrnoli plašč. Radiča, šteroga so zaprli po njihovoj zaslugi, so pozdigavali do nebes, se delali hrvatske prijatele i je hujštili proti Srbom. Najbole pa je prišlo to do izraza v narodnoj skupščini. Zadnji čas so stvorili v skupščini neznosen stališ. Razbijali so z radičovcami vred i zavirali vsako delo vlade. Narodno skupščino. najvišešnjo predstavitelico narodove vole, štera bi morala biti na viški dostojnosti, so spremenili v mesto, kde so se čüla psüvania pa grdostije, štere se niti v najpozagnjejšoj oštariji ne ne čüjejo. Ne čüdo, či je v takšem ozračji prišlo do krvi. Avtonomijo pa so demokratje s hujštenjom radičovcov zato preprečili, ar bi to pomenijo za demokrate politično smrt. V avtonomni zastopstvaj bi bili v takšnj menšini i tak raztrgani, da niti najmenje ne bi prišli v poštev. Teda za to, da se obdržijo, da dobijo v roke oblast za to ,se njim ide, ne. pa za dobrobiti države i srečo lüstva. 2. NOVINE 15 julija 1928. Predsednik so kongresi naznanili, da je veleposestvo pripravno agrarno zemljo kotrigam zadruge za eto ceno odati: Za veliki plüg to je 1600 klaftrov njive i travnika povprečna cena je 3000 Din. Najmenša cena velikoga plüga njive i travnika je 1300 Din., najvekša pa 5000 Din. Če bi bila zemlja neplodna, jako slaba, bi se vcenila že pod 1300 D. Če što plača naednok vse doli, se njemi pri plügi püsti 500 Din, K-toj naznanjenoj ceni ne pridejo nikši stroški, ar vse stroške odaje bo nosilo veleposestvo. Kongres ednoglasno sprime ponüjene cene pod sledečimi pogoji: 1.) Küpci plačajo zemljo samo te gda se bremena prosta na nje spiše; 2.) veleposestnik more dati i pred zakonom veljavno obvezno izjavo, da države ne bo tožo za morebitne škode i na lastne stroške bo Spravo pred vknjižbo z posestva Fidei Komis. (Fidei Komis je Prepoved, poleg štere knez Eszterházi nesme zemlje odavati brez dovoljenja vogrske vlade.) 3.) Po vknjižbi interesent ne plača več najemnine, nego se ta obračuna od pogojene cene; 4.) Küpci majo pravico plačüvati zemljo od obstanka zadruge deset let to je do l. 1938. Zadnja rata je 100 Din. delež z obrestni, šteroga dobijo vö l. 1938. Če pa prle plačajo doli celo šumo, te 100 din. vlogo more veleposestoik položiti v Zadrugo, štero z iotereši vred dobi vü l. 1938. (To je zato potrebno, ka de zadruga lehko delala i sirotam pomagale pri küpili zemlje. 5.) veleposestvo more popraviti pri odaji morebitne krivice ki bi se napravile pri reviziji, kak na priliko, ka so nešteri samo travnike dobili i more dati küpcom küpljenoj zemlji dobre poti; 6.) Kaporo mora dati po podpisi pogodbe, a je teliko vsaki da, koliko je zmore i šče, ta ne sme biti od 100 Din. menša; kapora se vračuna v odplačilo zemlje; 7.) drüge morebitne zahteve küpcov se pri pogajanji upoštevajo. Zatem je kongres ednoglasno skleno, ka se odloči tüdi za küpilo veleposestniških šum pod gornjimi pogoji, ceno po parcelaciji šum na eden—eden plüg. Naznanjena cena od 1500 do 15.000 Din. za veliki plüg loga ali šumske zemlje pride v Pogajanje potem, gda veleposestvo na plüge razmeri i večni šume. Kongres nazadnje ednoglasno sklene, naj se oprosi Okrožni agrarni urad, ka nove posestnike vpela v posest do 15. sept. i da arendo vsako leto pobira pa ostane pri dozdajšnjoj praksi pri delitvi zemlje, to je naj te ne deli v ednom falati, nego vu večih. Na občnom zbori i kongresi, šteriva sta trpela skoro tri vöre, je vladao najlepši red, veliko zanimanje i popolno zavüoanje vu Vodstvo. Da bi to zavüpanje ostalo, prosi predsednik kotrige i s tem zakljüči dobro uspelo velevažno spravišče. Sibirska nar. pripovest. Iz ruščine prevedelo: J. K. Pijotr Pjipat je bio narodni vučiteo, blüzi gubernijskoga mesta, štero mesto je imelo za Patrona — Čarno podobo. Dober Človik je bio, samo malo domišljav. Mislo je: Glejte bratje, naš Presvetli car je pun človeških napak, on ne razmi mišlenje in čütenje velkoga in dobroga ruskoga naroda. Njega moremo, prle ali sledi, pošiknoti z visokoga prestola in potem ... Najrajši bi se zajokao Pijotr Pjipot, ruski nacionalist in narodni vučiteo. Najrajši bi skuzé pretakao, slane in žareče skuze, ar se je ne mogeo rešiti misli, če se krivičen car vrže s prestola, no potem bo ruski prestol prazen. In v njegovi domišliji so se rodile krasne slike. Stao je prazen prestol visiko, jako visiko nad glavami navadnih zemljanov in govorio je: — Samo tisti imajo pravico sesti na moje mehke blazine, šteri so rešeni vsake krivice, šteri so čisli, deviške nedužni in šterim njuvo nemo srce za naš narod bije. Pa je šlo mlado in staro. Duga, do neskončnosti duga vrsta lüdij se je sükala pred svetlim prestolom ruskih carov in vsi so pitali: — Stolek, voditelski stolek, smem li na tvoje mehke blazine? Stolek na je po vrsti odkimavao in mrko je odbijao vsakoga; vsakomi je samo telko povedao: — Ne, ar krivica ima svoje korenine v tvojem srci. ... Na konci je pa prišeo na vrsto tüdi gospod narodni vučiteo Pijotr Pjipat iz kraja blüzi gubernijskega mesta, štero mesto ima za Patrona Čarno podobo. Svoje roke je pobožno položo v križ na prsaj, oči je zvijao čüteč nadzemeljsko srečo in s poniznostjov svetih romarov je pitao sveteo prestol ruskih vladarov: — Stolek, voditelski stolek, smem li na tvoje mehe blazinice? In v tom hipi se je nagno voditeljski stolek, rekoč: — Ne tebe in samo na tebe čakam, Vitez moj, Pijotr Pjipot, le pridi, friško pridi v moje materinsko naročje. Ali joj . . . prestol, sveteo ruski prestol se je pregloboko nagno, razpadne je na sto in sto malih drobcov — in glejte čüdo, iz seh malih drobcov so nastali lüdje, gospodu Pijotru Pjipatu poznani lüdje, šteri so nekam neprijateljsko in s slabo prikritov škodoželjnostjov govorili: - Če nas vse vničiš, samo te bo vničena moč comprnice. — Istine in samo te se spremenimo palik v visoki prestol v sveti prestol vsemogočnih ruski carov in samo te, nikdar, ali nikdar prle ne boš imel mejkoga mesta na njem. Gospod Pijotr Pjipat je razmo nadnaravno prikazen in od tistoga časa v svoji bujni domišljavosti bije strašen in strasten boj proti svojim poznancom in či dale, tem bole si zabije v glavo smešno miseo, da v celom ruskom cesarstvi nega bole sposobnoga človeka za carski prestol, kakši je on. In zraven si prepeva lepo, genljivo naredno pesem: „Izidor je ovčice paseo, tingel-tingel, tingel tang, Tingel tang!“ Zahvala. Ob koncu šol. leta čutimo učenci V. in VII. razreda drž. realne gimnazije v M. Soboti dolžnost, da javno Povemo : Šolsko leto smo začeli na tujih zavodih, ker sta bila naša razreda v Soboti ukinjena. Medtem se je v Soboti osnoval „Lokalni šolski odbor“, ki je prevzel vzdrževanje V. in VII. razreda. Zavedamo se, da je bilo to neprecenljivo dejanje : Slovenska Krajina je dokazala svoje trdno hotenje, da pod nobenim pogojem ne pusti krniti svoje gimnazije. „Lokalnemu šol. odboru“ in „Mestni občini M. Soboti“ z g. županom Benkom se za požrtvovalnost javno iskreno zahvaljujemo. Bodite prepričani, da Vam Vaših žrtev ne bomo pozabili in Vas prosimo: Pomagajte nam še v naprej, da doživimo prvo maturo v Soboti in še več: popolno državno gimnazijo! Ob tej priliki apeliramo na vse Prebivalstvo Slovenske Krajine: Pomagajte Lok. šol. odboru ! Še enkrat: vsem iskrena zahvala ! Što šče dobro zaslüžiti? Od g. inženira Veličkoviča, šteri dela želznico od Kragujevaca do Kraljeva, je prišla na borzo dela v Sboti prošnja, da naj ta spravi 500 delavcov. Borza je za poskušnjo poslala nekaj delavcov dol i ednoga gospoda, ki je delo Pogledno. Po vsoj toj pazlivosti se je pokazalo, da je delo preci dobro. Plača je na vöro 4 pa pol dinare, v rekord pa či ne trbe dale voziti zemle kak sto metrov, 10 dinarov od kubičnoga metra. Či dela što na vöre, lehko zaslüži dnevno do 45 din. v rekord pa do 55 din. Za Strošek i vse potrebčine je dnevno zadosta 15 din. teda si delavec vsaki den lehko na stran dene do 30 din. Škeri ne trbe ni nikše. Strošek si delavci kühajo sami. Kvarter majo po kmetski hižaj, zato si mora vsaki sebov vzetii odevko i nekaj Spodnjega obleča, da se zamore preobleči, Potrebna je tüdi delavska knjigica, i Potrdilo, kelko kotrig je v drüžini. Oboje da župan. Pozavlemo vse, posebno tiste kraje kde je letos toča pobila, da se priglasijo najkesneje do prišestnoga pondelka pri Borzi dela v Soboti. Polovična vožnja je zagvišana i znaša do 140 dinarov. Či što ide na količkaj dugši čas, se jako splača iti ta. Preprečimo nepoštenost. Iz Štajera sam glasijo, da zadnje čase hodi dosta lüdi prosit, ar njim je toča pobila. Nemalokret se zgodi, da so tej lüdje pijani. Či je. što pita za svedočanstvo od oblasti ali za dovoljenje, da smejo nabirati, se navadno nemrejo izkazati. Najbrž so to lüdje, šterim je niti toča ne pobila i hodijo na konto ponesrečencov pobirat. Zato prosimo vsakoga i vse, naj delajo na to, da se kaj takšega prepreči. Či se Šteri nabirateo ne bi mogeo skazati s sved čanstvom, ga trbe itaki naznaniti orožnikom. Naš Prezvišeni püšpek so oprosili po faraj, da naj nabirajo za ponesrečence, i to se že rüdi vrši. Lüdje bodo tam darüvali kelko premorejo i do končibar to znali, da pride njihov dar v takše mesto, kde je resan pomoč potrebna. Skrajno grdo pa je, či što prosi za pomoč pa se za to napije. Protestiramo, da bi našemi lüstvi po drügi krejinaj delali tak nepošteno ime. Murska Sobota. — Palig tovaje. Zadnje čase se je število tovajij v Soboti i okolici jako povnožilo, tak da pride skoro na vsakšo drügo noč eden. Eden takši, šteri je püsto za sebov smrtno nevarne Posledice, se je vršo v noči od osmoga na devetoga t. m. G. Norčič je prišeo večer okoli 10 vöre domou. Naitroma po tistom je žena čüla, ka je pes preveč lajao i gospod Norčič je šou gledat, ka bi moglo biti i je pri tem opazo marelo, štera je visila pri škegnji, pes pa se je zagnao proti štalam. Medtem so prišli Ritoperovi inašje i eden je šou z železnimi vilami na štale. Po kratkom smicaji v seno je smekno v nekaj trdoga, to je v tovaja, šteri je pravo, da bo šou dol i da je šteu tü samo spati. Tovaj je šou dol z hrbtom proti lestvici obrnjeni i je meo v rokaj Črevle. Medtem je potegno tüdi od nikec revolvo. Da je prišo na tla, ga je g. Meolic, šteri je medtem tüdi prišeo, močno prijeo Odzaja za rame, tak da se je tovaj nej mogo obrniti alí je začeo strelati prek rame nazaj na g. Meolica i ga s tretjim strelom zadeo 1 cm nad srcom. Drügi lüdje so v toj zmešnjavi razbežali. G. Meolic je smrtnonevarno ranjeni i leži tü v špitali. Tovaj, šteri je tüdi pobegno, je püsto tü kapo i marelo. Orožništvi se je ešče nej posrečilo ga prijeti. Slovenska Krajina. — Srebrna meša na Tišini. Mil. g dr. R gač Fr nc, papov prelat, sombotelski kanonik i ravnitel püšpekove pisarne so 5. jula obslüžili svojo srebrno mešo v lepom Marijinom svetišči tišinske starodavne cerkve. Visoki jubilant so popolnoma tiho šteli obhajati 25 letnico i se zahvaliti za vnoge milošče te lepe človeče d be dobromi Bogi, zato nese je srebrna meša naznanila. Pa ljüdstva je zato li preci privrelo v cerkev, ki so par vör pred mešov zvedli za njo. Hitro se je zbrao tüdi pevski zbor, šteri je lepo popevao. Po meši, pri. šteroj so dvorili poleg domačega g. plebanoša i Kühar Janoša, tišinskoga rojaka, sombotelskoga kateheta tüdi narodni poslanec Klekl Jožef, so stavljeno odpopevali Tedeum. Po Tedeumi so njim držali kak pred 25 leti Klekl Jožef nagovor. Med svetov mešov so g. prelat prečistili svoj rod i drüge vernike, po njej so pa vsem navzočim dali blagoslov, najprle dühnvščini, zatem rodi i nazadnje ostalim navzočim. Po božoj slüžbi so šli na pokopališče, kde so blagoslovili nove križe na očinom i maternom grobi, z vsakšega za spomin vtrgnoli edno korino, obiskali rojstno hišo i z najlepšim! spomini pa s srčnov radostjov se odpelali po poldnevi nazaj na svoje slüžbeno mesto. — Bog jih živi duga leta, njim iz srca želemo! — Za regulacijo Mőre. Narodni poslanec g. Klekl Jožef so obvestili g. predsednika oblastnoga odbora od nevarnosti, štera preti ne samo nešterim hišam, nego celim Občinam, če se mora včasi ne regulira na nevarnih m stih. Z ednim so ga oprosili za hitro pomoč. To naj napravijo tüdi občine. — Siromakom na pomoč. Poslanec Klekl so prosili g. predsednika oblastnoga odbora, naj spravi v pravilnik, ka Slov. Krajina letno dobi 25% od vplačane šume v živinorejski fond nazaj za podporo sirotam, šterim je živinče preišlo i za pobijanje kužnih bolezni. Z ednim so se zavzeli za siromaške delavce madjarske narodnosti v okolici D. Lendava. — Canada — P. O. Hüda Alta. Na podobo Marije Pomočnice v Veržeji so darüvali: po 2 dol. : Horvat Štefan Bratonci, Györköš Štefan Lipa; po 1 dol.: Raščan Martin Lipa, Žerdin Vince i Lonec Matjaš Žižki, Žalig Janoš V Polana, Kladerman Karol S. Bistrica. Farkaš Jožef Črensovci. Geld Mihael Ižekovci, Pivar Martin Bratonci Raduha Ignac Odranci. Marija Pomočnica njim naj vsem poplača posebno pa ešče dragomi nabiralci g. Horvat Štefani. — Velka Polana. Dne 8. t m. le pevski zbor našega prosvetnoga drüžtva vprizoro spevo-igro »Kovačev študent« Igralci so svoje vloge jako dobro rešili kak tüdi g. kantor Franc Balažič, ki je pevce s harmonijom spremljao. Vnožina lüdi, štera je bila na igri, se je vesela razišla i je bila z igrov jako zadovolna. — Nespametna sodba. Prezvišeni g. püšpek so mladiva mešnika, našiva domačina, g. Kolenca i g. Bakana namestili prek na Štajeri. Nekakim se je to ne vidlo i to je prišlo tüdi do izraza v ednom listi. Ki pa šče kaj takšega soditi, mora znati, da püšpek nameščavlejo svoje düšne pastire kak dühovnike i ne samo kak lüdi, zato je nastavlajo tak, kak je to za düšno pastirsko potrebno. Naj se le tej nezadovolniki pomirijo, da bota našiva rojaka tüdi tam prek dosta hasnovitoga Vidla, s šterim bota po prihodi nazaj med nas lehko hasnila zveličanji düš naši rojakov. Mladima gospodoma pa , želemo, da bi lübi Bog blagoslavlo njidva düšno pastirsko delo. 15. julija 1928. NOVINE 3. — Kitajec pri Sv. Šebeščani. Štrto nedelo v tom meseci, to je 22. julija bo pri Sv. Šebeščani darüvao prvo sv. mešo vlč. g. Kirschner, misijonar na Kitajskom, tovariš in prijateo našega dragoga rojaka in misionara vlč. g. Kereca. Na vsako novo sv. mešo radi idemo, na toj nas pa bo ešče vnogo več, da molimo za dragoga misijonare, za novomešnika in v njem čast skažemo tüdi njegovomi prijateli i našemi sorojaki vlč. g. Kereci, šteri je ne mogeo darüvati svoje prve sv. meše v domačoj cerkvi. Pridite! — Ciril-metodovska slavnost v Beltinci. Tukajšnje kat liško prosvetno društvo je priredilo na predvečer 4 julija ob 9. h. h na čast sv. Cirilu in Metodu velik kres s sledečim sporedom: ob 9. uri zvečer se je zažgal kres ob velikanski udeležbi ljudstva. Nato je pozdravil navzoče gosp. Franjo Vojsk in razložil pomen zažiganja kresov. Nato je nastopil mladenk g. Martin Glavač, ki nam je na kratko orisal zgodovino slovanskih apostolov sv. Cirila in Metoda. Po govorili je začela svirati domáča godba kapelnika g. Kocipra. Med odmorom godbe je pela navdušena množica, mlado in staro samo Slovenske in slovanske narodne pesmi. Slavnost je trajala do 10 1/2 ure, nakar je vsa množica z godbo napravila pohod po glavnih ulicah ter s tem slavnost zaključila. Lahko smo ponosni na tak Uspeh ! Ljudstvo si želi če več takih prireditev. — Čuvajte svoje male prašičke! Da te meli vsigdar zdrave, debele i črstve prašičke, küpite redilni prašek »MASTELIN«. Za male peneze dobite i si prišparate vnogo. Pakeci koštajo v vsej trgovinaj 3 i 6 Din. — Glavna zaloga A. Kosec, Maribor. Županski tečaji v Prekmurju. Oblastni odbor mariborske oblasti se je prepričal, da obstoja pri županih in občinskih odbornikih prekmurskih občin Sicer dobra volja za pošteno in vestno upravljale njihovih občin, da pa imenovanim gospodom manjka primerna praksa za točno izvrševanje teh poslov. Da odpomore tem razmeram in da pripomore Občinam Prekmurja čimprej do kolikor mogoče dobre uprave, priredi oblastni odbor tekom, meseca julija in avgusta več enodnevnih županskih tečajev. Na teh tečajih bodo strokovnjaki predavali o temeljni pojmih organizacije občinske pisarne in o osnovnih načelih pravilnega občinskega računovodja. Tečas se bodo morali udeležiti vsi župani in občinski tajniki občin, ki bodo na tečaj povabljene, in Sicer približno polovicaa občin dolnjelndavskega sreza, dočim se za ostalo polovico priredi tečaj v Beltincih. Pripnročljivo je, da se tečaja udeležijo tudi drugi občinski odborniki in taki mlajši kmečki gospodari, ki niso Sicer v občinskih odborah, ki pa so poukaželini in nameravajo pozneje tudi govoriti pri upravi svojih občin. Na tečaj bodo morali gospodje županje Prinesti seboj: a) blagajniški dnevnik občine in morebitne pomožne knjige k temu dnevniku, b) blagajniški dnevnik občinskega ubožnega zaklada in morebitne pomožne knjige k temu dnevniku, c) inventarni seznam občinskega premoženja premičnega in nepremičnega, č) opravilni (vložni) Zapisnik, d) Občinsko matico, to je knjigo, v kateri so vpisani vsi občani, ki imajo domovinsko pravico v posameznih občinah. Prvi tak tečaj se bo vršil prihodnjo nedeljo dne 15 julija 1928. v meščanski šoli v Dolnji Lendavi. Pričetek tečaja takoj po rani maši ob 8 uri 30. Prihodnji tečaj se bo vršil na. nedeljo dne 22. julija 1928. v Murski Soboti ob uri, ki se šele določi. Maribor, dne 4 julija 1828. Oblastni odbor. Državna osnovna šola v M. Soboti. Kot upravitelj drž. osn. šole sem primoran podati širši javnosti ob koncu šolskega leta sledeče poročilo: V mesecu marcu je izšel odlok srez. pogl., v katerem je naročeno krajevnemu šol. odboru v M. Soboti, da prične nemudoma z zgradbo novega Šolskega poslopja. V nasprotnem slučaju se bode šola radi širjenja küžnih bolezni zaprla. V šol. l. 1927./28. sem naprosil nič manj kot 20 Prošenj na vsa kompetentne mesta, da se vendar enkrat pride do zgradbe. Do danes nisem dosegel ničesar. Da spozna širša javnost in predvsem občani velike občine M. Sobote, kako težavno stališče zavzema razvoj in napredek naše prve kulturne institucije, podajam sledečo statistiko: V šol. l. 1927./28. je bilo vpisanih v začetku šol. 1. 454 učencev ; ob sklepu šol. 1. je ostalo od teh še nad 405 učencev. To mladino se je poučevalo v petih nezdravih, naravnost dušljivih učilnicah. Razentega je posečalo to šolo 160 obrtniških vajencev in vajenk torej skupaj nad 570 oseb. Med šolskim letom sta umrli dve učenki radi difterije. Kje je bil vzrok smrti, si lahko vsak misli. Mlada učiteljica, ki je poučevala na tej šoli, leži v bolnici na smrtni postelji; ne pretiravam, če trdim, da ji sledi v najkrajšem času druga učna oseba. Pri tej priliki opozarjam vsako učno osebo, ki prosi za M. Soboto, da se podvrže strogi zdravniški preiskavi, drugače dvornim, ali bode mogla vztrajati na tem mestu. V novem Šolskem letu bode obiskovalo brez vajencev naš zavod nad 510 učencev. Največja skrb bo ta, kam spravimo to mladino. Zato se Obračam do vseh občanov, zlasti še občinskih svetovalcev, da razpravlajo o tem predmetu. Kulturno stopnjo naroda cenimo po cerkvi in šoli. Pomagajte učiteljstvu, Pomagajte naši mladi generaciji do duševnega razvitka in napredka. Gosp. srez. šol. nadzornik je bil z letošnjim uspehom na šoli prav zadovoljen. Mladina je nadarjena, ubogljiva, redno obiskuje šolo. Učiteljstvo vzgaja z ljübeznijo v srcu to mladino, ker jo ljubi, ceni, ker ve, da je to naš narod, naša kri. Vsi pogoji do lepega napredka so, le samo nehigienske učilnice uničujejo vsako strmljenje.. Lep napredek v šoli je pokazala tudi razstava žen. roč. del; pravtako se je čudilo občinstvo vidovdanski proslavi ki jo je priredila mladina Jne 28. in 29. junija t. l. v Dittrichovi dvorani, Upoštevajte te črtice in Pomagajte osnovni šoli do nove zgradbe. GABRIJELČIČ šol. opr. Kakši je vučni napredek naše gimnazije. Na konci šolskoga leta je mela gimnazija 248 dijakov i 143 dijakinje. Z odličnim vspejom je izdelalo 9 vučencov ali 3 procenti. S pravdobrim vspejom je zdelalo 16 ali pet i pou procenta, z dobrim je zdelalo 82 ali 28 procentov, z zadostnim vspejom je izdelalo 60 ali 22 procentov. Vsej vküp je teda zdelalo 162 ali 59 procentov. Ne ji je zdelalo 34 ali 12 procentov. Ponavlalni izpit ji ma 81 ali 29 proc. Pri razmeraj kakše so bile letošnje leto na našoj gimnaziji, smo lejko z vspeji prav zadovolni, Či bi se vršo pouk ves čas redno kak na drügi zavodaj, bi bila po vučni vspejaj naša gimnazija med prvimi v Sloveniji. Jako razveselivo je to, da se je število Odlični od lanjski pet vzdignilo na devet in či računamo prvovrstne rede (odlično, pravdobro, dobro) vküper, vidimo, da je bilo lani 96, letos pa 107, štero znese 37 procentov ali dober tretji tao. Zato pa od kakšega nevspeja pač nemremo gučati, nego moremo gimnaziji samo čestitati. Število nezadostni redov se nam vidi na prvi pogled velko, ali vpoštevati moremo, da je letos število tisti, šteri so nej zdelali samo za 4 vekše kak lani; to pa gimnazije niti malo ne postavla v slabo luč. Pač pa se je proti lanjskim povekšalo število Ponavlalni izpitov. To pa je odvisno zdaj od vučencov, da ne zamüdijo ogodne prilike, da se pridno pripravlajo i pri jesenskom izpiti postanejo sposobni prestopiti v višiši razred. Starišje pa naj njim nedavajo preveč dela nego njim pistijo zadosta časa za včenje ar se tü ide za celo leto. Spregledite že ednok, kak nespametno je nej poslüžiti ogodnosti ponavlalnoga izpita i stem zgübiti celo leto. V številkaj se teda nesmi gledati samo pridnost vučencov, ar na napredek vplivajo kelko-telko tüdi različni drügi faktori. Posebno se mora še na to gledati pri našoj gimnaziji. Na slab napredek naše gimnazije je v najvekšoj meri vlivalo to, da so se profesori celo leto premenjavali. Edni so prišli, drügi odišli. Zavolo pomenjkanja potrebne vučne moči se je z ništernimi predmeti moglo začeti komaj na konci prvoga ali na začetki drügoga trimesečja. Ka takše Premenjavanje profesorov pomeni za dijake, šteri so se ešče ednoga nej dobro navadni pa že drügoga dobijo, leži na dlani. Gvüšno nega zavoda v državi, šteri bi v ednom leti vživo telko sprememb kak ravno naš. Premislimo nadale tüdi, da je odilo od vsej vküper 45 vučencov vsakši den do S km. daleč v šolo. 60 vučencov je odilo 5 do 10 km. daleč; 16 cilo prejk 10 i to v lepom pa v grdom vremeni, poleti i pozimi. Potom komaj bodemo znali ceniti potrpežlivost dijakov i dobro volo starišov. Z večine odijo tej dijaki peški ali pa se vozijo z biciklini. Kak edno tak drügo je vtrüdi, i povzroči, da se ništerni samo s težavov rivajo naprej, dokeč' bi ovači lejko bili med bokšimi dijaki. Pri toj priliki ponovno naglasimo, kakše vrednosti je pa dijaka mirno živlenje, zato starišje sküšajo dobiti za nje stanovanje v Soboti. Ništernomi bi tak mogoče bilo priti do bokši redov i bole sigurnoga znanja. Stroški i trüd, bodo sledi obilno poplačani. Potrebno pa je seve tüdi večkrat iti poglednot na stanovanje, kak vučenec žive i tüdi v šolo, kak vučenec napredüje, da sie vedno obveščeno Gospodje profesori naravnost želejo, da pridete večkrat pitat, da Vam povejo kak oni mislijo, i da se znate sledi tistoga držati. Či večkrat pridete, raj Vas vidijo i telko bogše je za Vas i za vučenca. Starišje, pazite tüdi, da dijaki v pravom časi prihajo domo. Pogosto se najmre vidi, da dijacje, posebno mlajši, včasi nikak nemrejo najti poti domo i tak zapravlajo dragoceni čas pred izložbami i na poti. — Da pridejo domo te je püstite, da najprle napravijo, ka se majo navčiti za drügi den, i nato samo je lejko pritegnete k drügomi deli. Dečko, šteri odi v gimnazijo, je v prvom redi dijak, zato ga püstite a tüdi prisilite da zvrši svojo dužnost. Vsi lüdje ne postanejo svetnicje, tak tüei nej vsi dijacke odličnjaki, ali vsi se moremo trüditi, da ji kem več odgojimo v dobre može, ar naša krajína nüca takše delavce i od njij je odvisna tüdi bodočnost naša i naši bratov prek meje. Gospodu Horvatu v odgovor. G. Horvat, dokler še bodo ti Vaši pionirji govorili teko, kakor sem zadnjič slišal nekega državnega uradnika, ki se je pred madžarskim kmetom, ki ni znal slovenski izrazil, da on govori madžarski samo takrat, ko ima kaki nega osla pred seboj; dokler ne bodo ti Vaši pionirji priznavali za ljudi one naše brate, ki po krivdi drugih ne znajo slovenski, dokler bode ti pred njimi živeli, do takrat gospod je vse Vaše, kakor tudi njihovo delo zastonj. G. Horvat piše. da nas zapüščajo odlični tovariši. Želimo jim srečno pot in več sreče s svojimi nauki drügod, kjer bodo duše bolj dostopne za Orjuno in Sokola. Mi si samo Želimo, da pridejo mesto njih resni in trezni ljudje, ki bodo res vcepljali duše našega ludstva pravo kulturo, ki bodo vzgajali pravi nacionalizem, ki bodo Šli tudi med ljudi (ne samo v kavarne) in tam delovali ter pomagali našemu revnemu ljudstvo. G. Horvatu pa, ki v svoji brezmejni gorečnosti za svoje sztranknrske pripadnike, pozablja, da ga je rodila Prekmurska mati, ki je zatajil nas Prekmurce pa kličem: Gospod spametujte se. Učitelj-domačin. Pošta upravništva. Štef Hodnlk, Arvida. Z zahvalnostjov sprejeli 4 doj. naročnine. — Na znanje vsem. Z denešnjov številkov pošljemo čeke dužnikom. Prosimo je, naj je spunijo i dug poravnajo. Z denešojov številkov ide tüdi M. List. — Farkaš Matjaš Žižki. Ar ste v Ameriki na celo leto plačali naše liste i je mate tüdi doma Plačane na letos, zato Vam je damo 1. 1929. i 1. 1930. brezplačno. To smo Vašemi širiteli že povedali. — Vsem. Polleta je minolo, tiskarne plačüjemo proti, zato naj vsaki naročnik poravna svoj dug. Širitelje na pete i terjajte zaostalo naročnino. — Včimo se od Gračanov. Grački fara je siromaška i to edna najsiromaškejših. Pa vendar je že davno plačala naročnino za Novine i M. List. Lepa pelda, ravnajte so po njej ! Na prodaj je v Murski Soboti na lepem mestu novo zidana hiža z 4 sobami, kühinjo, shrambo in pritiklinami. Podrobnejša pojasnila se zvejo v Prekmurski Tiskarni M. Sobota. VISOKO PRO VIZIJO v PREKMURJU kot stranski zaslužek dobijo lahko sposobne osebe nameščenec ali upokojenci s trdno, pošteno voljo in Sicer kot podzastopniki zavarovalno družbe v vsakovrstnih slučajih v Prekmurju. Ponudbe takoj na upravništvo lista ! „ Velik zaslužek “ 4. NOVINE 15. julija 1928. Penezi: Ameriški dolar 56.75 Din., Čehoslovenska krona 1.68 Din., Austrijski šiling 8 Din., Vogrski pengő 9.73 Din., Nemška marka 13.53 Din., Taljanska lira 3 Din., Francuski frank 2.23 Din., Švicarski frank 10.93 Jugoslovanski dinar notira na švicarskoj borzi 9.13. Cene: Zrnje: 100 kg. (metercent) pšenice 350—400 Din., žito 300—340 Din., oves 250 Din., ječmen 260 Din., ku korica 280—335 Din., hajdina 300 Din., proso 200 Din. , Živina: v Maribori: biki za klanje kg. 7—8 Din., krave za klanje 6-7 D., krave za klobase 4 5 D., mlada živina 7—7.50 Din., teoci 10—12.50 Din. Cena govedine: 10—17 Din., teletine 17—20 Din. Svinje: V Maribori: prasci od 5 6 tjednov 180—250 Din., prasci 7 do 9 tjednov 250—300 Din. eden. Svinje kg. žive vage 10—12.50 Din., mrtva vaga kg. 16 do 18 Din. Belice: na velko l do 1.25 D., na placi 1.25 do 1.50 Din. Mleko: na velko 1.25 do 2 D., na placi 2.50 Din. Kože: V Ljubljani: polske lisice 290 do 460 Din., vidre 550 do 840 Din., veverice zimske 20 Din., divji zavec 19 Din., jazbec 60 do 68 Din., srne 22 Din., dihur (tor) 210 do 290 Din., domače mačke 20 Din., krt 4 Din., podlasica bela 80—95 Din., rjava 15 Din. Razpis. Na podlagi odloka srez. pogl. v M. Soboti cd 3./VII. 1928. P. br. 2275./I.—29. razpisuje krajevni šolski odbor v M. Soboti za drž osn. šolo sledeča dela: a) Nabava šolskih klopi za dva razreda po načrtu, ki se nahaja pri upraviteljstvu drž. osn. šole v M. Soboti. b) Prav tako se bodo pobelili in preobarvali vsi Prostori na osnovni šoli. Interesenti, ki reflektirajo na ta dela, naj vložjo kolekovno ponudbo z navedbo cene na imenovani urad do, 18. jul. t. l. Pleskarska dela se morajo izvršiti do 31. julija t. l., a vsa ostala dela do 20. avg. t. l. Krajevni šolski odbor v M. Soboti. Vsa popravila pri vöraj zgotovi dobro i fal z garancijov V A C L A V PL AČEK v Murski Soboti, gostilna g. Baca. Ka je „Mastelin“? »Mastelin« je prašek za svinje po živinozdravniško preizkušenom recepti, sestavleni iz aromantični zelišč, kakti Halmus, Eencian i dr. ka povzroča prebavo i tek. »Mastelin« vsebüje bridko sol, povzroča čiščenje notranji organov. »Mastelin« utrjuje organizem pri živini. Trditev, da bi se svinje od Praška debelile, bi bila neutemeljena. Istina je pa, da se tek pri debelenji dostakrat Stavi tüdi pri najbogšoj hrani. Te je potrebno dodavati Mastelin, ž njim se obüdi tek i dostakrat odstranijo tüdi razne bolezni. »Mastelin« Stavi zavolo toga klanje pred pravim časom. Vsakomi je znano, da pri predčasnom klanji živine nega dobička nego zgübiček. »Mastelin« dobite v vsej trgovinaj na deželi za male peneze. Pakeci so po 3 i 6 Din, Kak se rabi, je napisano na pakeci. — Glavna zaloga: A. KOSEC, Maribor. HALLO! GVÜŠNO ! KMEČKA POSOJILNICA v M. Soboti r. z. z n. z. (poleg špitala). Hranilni vlog ma nad 1,500.000 Din., štere obrestuje po 8 % do 9 % Vloge se sprejmejo od vsakoga. Dobroga stanja je pa nad 12,000.000 Dinarov. Uradni dnevi so v tork, četrtek i v nedelo od 9—12 vöre. Srečen je tisti, ki ma v gvüšnom mesti svoje peneze naložene. Amerikanci pozor! Ste že prišli iz Amerike? Ali samo ščete priti? Vaša prva skrb bodi, da si Spravite kem lepši dom To pa dosegnete, či si date zozidati lepo, zdrave in kaj je najvažnejše fal hižo. Dnesden že vsi Amerikanci tak delajo. Obrnite se pismeno ali ustmeno na g. FRANJO LEVAŠIČA, zidarskoga podjetnika v DOLNJOJ LENDAVI št. 57. Jugoslavija. On i samo on, Vam napravi hižo, štera Vam bode po voli! V KANADO z Med 20. junijom i 5. augustom za polske delavce, slüžkinje, drüžine polodelcov. Samo 4 dni na odprtom morji. Najhitrejša i najbogša zveza prek Hamburga, Antverpena, Cherbourga z glasovitimi parobrodi na dvojne vijake. Odhod vsakšo nedelo. Informacije glede vozni cen, vizuma, prtlage, predpisov zavolo vseljavanja v Kanado i v Zdrüžene države davle CANADIAN PACIFIC zastopstvo za SLOVENIJO JOSIP ZIDAR (IX) Ljubljana WILSONOVA (Dunajska) cesta 31. Kajšteč rabite za sebe za svojo rodbino, za svoj dom, za poklon, naidete v najbogšoj vrsti i za najfalejše ceniki s slikami, šteroga lehko dobite ščista brezplačno. V tom ceniki najdete vöre, zlatnino i srebrnino, jedilno orodje, Žepne nože, škarje, šker, potrebščine za briti, glavnike, kefe, kühinjsko predmete, posode, itd. — Posebni oddelek je za odevko perilo, nogavice, rokavice, obüteo za moške, ženske, deco. — — Nadale štopi tkanine i oddeljenje za toaletne predmete. — Posebno oddeljenje za glasbene instrumente. — Zahtevajte te cenik brezplačno od svetovne izvozne hiše. H. SUTTNER, Ljubljana št. 945. Podpirajte i čtite „NOVINE!“ Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota . Cerkvena ulica 191. Veleposestvo. 264 plügov, prvovrstne gorice, sadonosnik, njive, travniki, gošče, krasna stanovanjska i gospodarska poslopja električna i telefonska napelava, bogat živi i mrtvi inventar, blüzi mesta i kolodvora, se tri oda vküper ali posebej. SLIVAR Ljutomer Slovenija. Posestvo 15 do 20 oralov zidano z opeko pokrito stanovanjsko in gospodarsko poslopje na ravnini, pri državni cesti pri Ljutomeru se fal odda. LJUTOMER poštni predal 20. Či želite biti zdravi, či želite, da bodete črstvi, da obdržite svoje lice mladostno zdravo, svoje kože elastično i mehko kak baršun, svoje vlase lepe i bujne, te rabite za dnevno svojega zdrávja 1. ELSA ŽÁJFE ZA ZDRAVJE I MLADOST, štere so ne samo z dišavami napunjene toaletne žájfe, nego majo v sebi tüdi vrastvo, štero ide v Vašo kožo i jo obdrži Zdravo, črstvo i mlado, Vi pa izgledate mladostno sveže. Fellerove prave žajfe za zdravje i lepoto so: ELSA-liljasta mlečna žajfa ELSA žumanjcetova žajfa ELSA-glicerinska žajfa ELSA boraksova žajfa ELSA-katranova žajfa ELSA-žajfa za briti. Probajte je! Nigdar več nete šteli meti drügi žajf. Za probo 5 kosov Elsa žájfe 52 Din i to že s pakivanjem i poštov, 2. FELLEROVA PRAVA KAUKASKA POMADA ZA ČUVANJE LICA I KOŽE, ona gladi grbe i brazgotine, napravi kožo gibko i nežno, odstrani znake staranja i vztvari mladost i lepoto. Iznenadi Vas s kakšov hitrostjov Vam minejo sunčne pege, pokanje kože piščajci, temna farba nosa, mozolčki i drüge napake kože. 3. FELLEROVA MOČNA POMADA ZA RAST VLASI, štera čuva izpadanje vlasi, prerane pišlivost, odstrani lüske, mekša trde vlase i je dela gibke i bujne i pospeši rast vlasi. Za probo 2 lončiča edne, ali pa po en lončič od vsakše Elsa pomade, s poštov in pakivanjom 38 Din. V Vašem haski je, či pošlete pejneze naprej, zato, ka či Tam pošlemo po povzetji, se stroški zvekšajo za 10 Din. Naslov napišite jasno: Lekarnar EUGEN V. FELLER STUBICA DONJA, Centrala 146. Hrvatska. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.