.Posamezna Številska 1 Din, mesečno, že se sprejema list ▼ upravi, naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen Sist 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PONEDELJSKI SLOVENEC Uredništvo; Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon št. 2050 in 29S6. — Rokopisi se ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon Stev. 25« Mednarodni položaj se je zboljšal Vzhodnega pahla ne bo - Sodelovanje med Anglijo in Francijo se okrepi - Japonska je lahko brez skrbi Pariz, 16. sept. TG. Tukaj so se že sprijaznili z mislijo, da se vzhodni pakt po prvotnem za-imislu ne bo mogel skleniti. To je popolnoma logična posledica stališča, ki ga je napram temu paktu zavzela Poljska. Čeprav Poljska še ni oficijelno odgovorila na francoski predlog o tem paktu, si nihče ne dela iluzij, da ho Poljska svoj pristop odklonila. Vendar pa Fran. cija smatra, da vstop Rusije v Zvezo narodov, v katerega je privolila večina članic Zveze narodov, nadomešča vzhodni pakt vsaj v veliki merL Sedanje 6tanje v Evropi in mir je zadostno zasLguran, če bo Rusija na strani Francije jn njenih zaveznikov v Ženevi. Kakšna alijansa ined Rusijo in Francijo pa se po zatrdilu francoskih diplomatov ne ho sklenila, pač pa l>o potrebno še bolj intimno sodelovanje z Veliko Britanijo in pa z Italijo. Sporazum z Italijo je postal sedaj, ko je vzhodni pakt po prvotnem načrtu postal nemogoč, še bolj potreben. Anglija je s tem razvojem zelo zadovoljna, ker se je bala, da se nc bi med Francijo in Rusijo sklenila alijansa, ki ne bi odgovarjala angleškim interesom. Anglija bi bila tudi zelo zadovoljna, čc bi bil mogoč sporazum ined Jugoslavijo in Italijo oz. Malo zvezo. To bi bilo tembolj v njenem interesu, ker bi se gospodarski položa j v srednji Evropi zelo jKtpravil in s časom organiziral, kar bi bilo za angleške trgovske interese velikega pomena. Kar se tiče avstrijskega problema, je An- glija za to, da bi se njena neodvisnost garantirala z novo skupno izjavo, je tudi zn to. da bi se sklenil gospodarski sporazum med državami Podonuvja na podlagi preferenc. Če |>a bi se posrečilo Franciji, Italiji in državam Male /veze, skleniti kakšen pakt v obrambo neodvisnosti Avstrije, bi Anglija proti temu seveda ne imela ničesar, bi se mu pa nc pridružila, ker noče sprejeti nase nobenih novih obveznosti. Vstop Rusije v Zvezo narodov smatra An- glija kot zadostno garancijo za svetovni mir. V resen konflikt z Japonsko Anglija ne verjame. Tudi vstop Rusije v Zvezo narodov ne |«>-meni kakšne nevarnosti, du bi Rusija napram Japonski nastopala agresivno. Sicer jni ie francoski poslanik v Tokiu Pila zagotovil zunanjemu ministru lliroti, da Francija z vzhodnim paktom nikakor ne namerava podpirati Rusije, ako bi le ta nameravala nastopiti proti Japon-ski. Rusija sprejela povabilo za vs lop v Zvezo narodov Ženeva, IG. sept. TG. Kakor smo že včeraj poročali, so šefi delegacij 30 držav, zbranih v Ženevi, poslali Litvinovu |>ovabilo, da naj Rusija vstopi v Zvezo narodov, izvabilo se glasi: »Ker poslanstvo, da se mir ohrani in organizira, kar je najbistvenejša naloga Zveze narodov, zahteva sodelovanje vseh držav, .vabijo podpisane države Sovjetsko unijo, da stopi v Zvezo narodov in ji ponudi svoje dragoceno sodelovanje.« Danska, Švedska, Norveška in Finska so Rusijo vsaka posebič povabile. Odgovor Sovjetske Rusije, katerega je podpisal Litvinov je kmalu nato prispel in se glasi: »Sovjetska unija si je postavila za poglavitni cilj svojo zunanje politike organizacijo in okrepitev miru. Nikoli ni bila gluha napram predlogom, ki so sli z.a mednarodnim sodelovanjem v korist mirn. Mnenja je, da povabilo, ki ga je podpisala zelo velika večina članov Zveze narodov, izraža resnično voljo po miru iu priča, da Zveza narodov priznava, da je sodelovanje s Sovjetsko unijo potrebno. Zato je sovjetska vlada pripravljena, da povabilo sprejme ili postane član Zveze narodov, pri čemer bo zavzemala mesto, ki ji pristoja. Obvezuje se v smislu čl. 1. pogodbe Zveze narodov, da bo spoštovala vse mednarodne obveznosti in vse sklepe, ki imajo za člane obvezno moč.« Otvoritev mednarodne parlamentarne konference za trgovino Pomembne besede angleškega delegata Alle na v obrambo parlamentarne demokracije Belgrad, 16. sept. m. Dvorana Narodno skupščine je bila za današnjo otvoritev med-parlamentarne trgovinske unije res okusno okrašena. Pred vhodom v veliko dvorano je. bil postavljen sredi zelenja kip pokojnega kralja Petra ,vse stene so bile pokrite z dragocenimi preprogami, stebri v veliki dvorani so pa bili zaviti v zastave držav, ki so poslale svoje delegacije na letošnje zasedanje med parlamentarne trgovinske unije. Ob navzočnosti zastopnika Nj. Vel. kralja prvega adjutanta generala Ječmenica, celokupne vlade in vseh delegacij je ob 15 otvoril zasedanje mednarodne interparla-mentarne trgovinske unije kmetijski minister in zastopnik zunanjega ministra Dr. Kojic ki je izrekel dobrodošlico uglednim in odličnim predstavnikom parlamentov 20 narodov. Vprašanja, ki so na dnevnem redu tega 19. zasedanja mednarodne parlamentarne konference za trgovino, spadajo med najvažnejša in najtežja vprašanja sodobnosti. Minister je z najlepšimi željami za veliko nalogo, ki je pred konferenco, otvoril taisto v imenu našega vzvišenega vladarja. Nj. Vel. kralja. . Za. dr. Kojičem je pozdravil zbrane parlamentarce vsega sveta v imenu Narodne skupščine in senata Dr. Kumanudi Jugoslovanski parlament je zelo počaščen, si je letos mednarodna parlamentarna konferenca za trgovino izbrala za sedež prestolico Jugoslavije, da tu razpravlja o vseh velikih, smeli bi reči, najpomembnejših in najusodnejših problemih življenja narodov in človeške skupnosti. Dovolite mi — je dejal dr. Kumanudi —, da vam že v samem začetku tega težkega dela izrazim v imenu senata in narodne skupščine kraljevine Jugoslavije toplo hvaležnost za pozornost in odlikovanje, ki ste ga nam izkazali s svojim prihodom. Podonavska kotlina, kamor spadamo tudi mi, kot pretežno poljedelski centrum, čuti bolj in huje vse neposredne udarce tor vse bližnje in daljne reperkusije splošnega kaosa na svetu, tako glede proizvodnje kakor tudi g ede izmenjave blaga. Zakaj države, ki se tod nahajajo, se razlikujejo od industrijskih, ker zaposlujejo v službi poljedelstva ogromne množice svojega prebivalstva. In ker mora ta vrsta proizvodnje zadovoljiti najpoglavitiieišc življenjske potrebe vseh narodov in vseli dr/.uv, pomeni kriza, kadar se razvname na tem področju, splošno bedo in nesrečo. Izvir krize je brez dvoma obubožaiije in postopno propadanje kmeta. Če se nc najde pot in če se nc odpravijo ona zla, v katerih tone ikmet tako kot pridelovalec kakor kot konsu-ment in dolžnik, so ne smemo zanašati ne upati, da bi se industrijski, bančni, trgovski, obrtniški in delavski sloji v mestih mogli rešiti okovov, ki jih neusmiljeno duše. Res je, da tvori gospodarstvo celoto, toda kadar nastopijo tako usodni preobrati kakor danes, takrat jc glavno, da so začne najprej rdraviti liajbolnejši del tega organizma. Samo iz vasi — to sc najbolje kuže v srednji in balkanski Evropi, kjer se zdaj mudite — lahko pride splošno ozdravljenje in zboljšanje tako na gospodarskem kakor na finančnem in socialnem polju. Plemenita in plodna misel Briandn o evropski uniji, zasnovani na gospodarski a n ta liti evropskih držav, so gotovo ne bi mogla nikoli uresničiti, pa tudi če bi jo države dejansko sprejele, brez premišljenega načrta o ureditvi razmer in o obnovi blagostanja pred vsem » Dolrcdekkih drzjivali Podonuvja, iu to s po- prejšnjim sodelovanjem in z zvezo med njimi. Na programu belgrajske konferenco je v prvi vrsti gospodursku obnova Evrope. V toni obsežnem programu zavzema važno mesto eden izmed temeljnih in najbolj zapletenih problemov sedanjosti, ob katerem so si polomili zobe od svetovne vojne pa do danes največji učenjaki in strokovnjaki sveta, ko so jim ni posrečilo dognati dogmatsko rešitev, ki bi se ji vsi uklonili. To je stabilizacija denarja, o čemer se poročilo Paula Renauda, bivšega francoskega finančnega ministra, pričakuje z največjim zanimanjem. Govornik jc končal z željo, naj bi konferenca dosegla srečne rezultate. Angleški delegat Allen Predsednik angleške delegacije, sir John Sandeman Allen, je imel govor, v katerem je najprej izrekel našemu vladarju in vsemu jugoslovanskemu narodu pozdrav in prisrčne simpatije Anglije. Nato je dejal: Sestali smo so tu, da proučimo prav resne stvari. Gre za vprašanje, ki živo zanimajo narode in vse človeštvo. Stojimo prod mnogimi iu najtežjimi vprašanji. Poglavitni vzroki skupne gospodarske stiske sveta so: 1. Svetovna vojna je prevrnila sistem sveta v mnogo večji meri. kakor smo tedaj mislili. 2. Vojni dolgovi bi se bili morali že v samem začetku uničiti. Vojni dolgovi so namreč samo enostranski odnošaji. Ilkratu z njimi pa je padla tudi vrednost zlata, kar je imelo še težje posledice. 3. Ncekonomske industrijo, carinske omejitve in avtarktični poizkusi po vsem svtu so povzročili, da jo postal priožaj še slabši, kajti »nihče ne more prodajati, če istočasno ne kupi«. 4. Razni rešilni poizkusi so uvedli razne tiskalne, gospodarske in valutne metode. Vse to je stanje samo še poslabšalo, ker so so državo s temi poizkusi odtujile od preizkušenih temeljev gospodarskega življenja. ZA PARLAMENTARIZEM! Sedanja konferenca mora tej stiski |M>s\e-iiti vso pozornost. V mnogih državah skušajo neki krogi diskvalificirati padlamcntnrni sistem. V tem grešo. Mi ne moremo odkloniti načel parlamentarne vladavine, pač |xi njeno slabo izvajanje. Parlamentarni sistem so v mnogih državah izvaja nn način, ki ne odgovarja psihologiji dotičnega naroda. V mnogih državah se tudi še ni razvil ilo svojega popolnega in neskaljenega izraza. Kjer parlamentarni sistem pravilno izvajajo, pomeni tako za liste, ki so gn poslužujejo, kakor z.a narod najpopolnejše jamstvo. Svoboščine so izravnane. Med svobodnimi državljani se izmenjavajo nazori in mišljenja. Istočasna lojalnost do naroda in vladarja prinaša samo korisli. Tu smo se sestali kot parlamentarci v dobri veri, da bo konferenca, ki to pot ne bo v objemu lokalno politike, rešila važna in težka gos|»odarska vprašanja v dobrobit vsega človeštva. Pozdravili so še: predsednik francoskc delegacije George Leredi, šef madjarske delegacije baron Baltazar L a n g , vodja japonske delegacije marquis Ila6i Tsuka, za njim zastopnik Poljske Stanislav Bankovac, vodja romunske delegacije Saveanu in zatem še zastopnik ČSR T i z i n. Z.atem je bila slavnostna seja zaključena. Ob 16 so pa začeli v senatu že delati posebni odbori. V čast delegacijam, ki so prišle na zasedanje inter-parlamentarne unije, bo priredila naša vlada banket v Gardijskem domu. Po banketu bo velik sprejem. Kulturni boj v Nemčiji se nadaljuje »Beichspost« objavlja dve tajni okrožnici berlinske tajne državne policije, ki pričata, da nemška nacionalno-sooialistična vlada ne mislli odnehati od boja zoper katoliško cerkev. V prvem dokumentu obvešča državna policija vse podrejene policijske urade, da so bili kardinal Faulhaber in škofje iz Miin-stra, Limburga, Sj>eyi'ja, Eiehstadta in Kol tenbuiga junija meseca od papeža sprejeti v posebni avdijenci. Baje se jo sklenilo, da se bodo zaprle vse cerkve in ustavila dtišno-pastirska opravila, ako bi nemška vlada nadaljevala s policijskim preganjanjem duhovščine. Državna policijska centrala naroča podrejenim uradom, naj skrbno pazijo na dogodke in gibanja cerkvenih krogov. V drugem dokumentu je rečeno, da se zelo množijo duhovne vaje različnih katoliških društev. Na teh duhovnih vajah je opa- žati tudi inozomee. To inozemce bo treba nadzirati. Duhovne oblasti pa j« treba opomniti, da morajo vse člane duhovnih vaj pri policiji prijaviti. Policija mora voditi točno evidenco o vseh udeležencih sploh. Spor tudi s protestantsko cerkvijo Tudi konflikt mod državo in protestan-tovsko cerkvijo je vodno hujši. Posamezne protestantovske cerkve se očitno upirajo državnemu škofu Miillerju, ki ga je bil postavili Hitler. Vlada je odstavila protestan-tovskoga škofa na Wirtcmberškem, Wurma, toda 90 odstotkov pastorjev je izjavilo, da so s škofom solidarni. Odredbo državnega škofa se ne izpolnjujejo. V Hannovru so celo ustanovili protostantov.ski svet, katerega člani so škof vvirtemberškl, bavarski in hanoverski. Ta svet pomeni naravnost protivlado proti državnemu škofu. Shod Jugoslovanske narodne stranke Kamnik, 16. sept. Jugoslovanskn narodna stranka jo priredila danes oo deseti uri v Zdraviliškem prrku javen shod. Zbralo so je 1700 do 2000 ljudi. Predsednik akcijskega odbora za Slovenijo dr. Ivo Potokar .ie otvoril shod ni sc v svojem enournem govoru bavil s političnimi razmerami v državi. Naslednji govornik, narodni poslanec Dragovič, se je predstavil shodu kot »črni poslanik sn .iuia«, kakor ga noči vaj o nasprotniki. Povdarjail je, da brez naroda ni iregoča nobena zdrava politika. NavecM .io mnogo primerov izkoriščanju države v priti raznih domačih in v še večji meri tujih kapitalistov. Izjavil .ie. cla se bo jugoslovanska narodna, stranka proti temu z vsemi silami borila. »Z narodom za narod!« je končal govornik in poz /al vso navz u":o. da so bore za načela svobode, cnukopravn"šti, pravico :ti poštenosti ter :.a demokratiči o volitve. I' navdušenja poslušalcev .io lahka vsak sklepal, da sta govornika govorila ljudem iz srca. Z vzklikom »Za kralja in svobodo!, jo zaključil predsednik sijajno uspeli shod, ki je bil v znamenju gesla, katerega je bil podal poslanec Dragovič. »Prvo jc Bog, drugo kralj, tretje narod.« Velika poneverba Celje 16. septembra. Zadnje dni so prišli pri tovarni Rukuš v Celju na sled velikim poneverbam. Nekateri uslužbenci so jemali železnimi in jo za majhno ceno prodajali naprej. Škoda jo precej velika. Policija je v zvezi s tem izvršila žc več arctacij. f Župnik Ivan Ivane Celje, 16. sept. V soboto zvečer je umrl v celjski bolnišnici župnik Ivan Ivano s Sladke gore. Danes dopoldne so truplo odpeljali v Šmarje pri Jelšah. V bolnišnico jo prišel v soboto zvečer malo pred svojo smrtjo. Vanče Miha jI o v izročen Carigrad, 16 sept. Turško oblasti so Vanče Mihajlovn, ki so ga bile internirale, danes eskortirale po orožnikih na mejo, kjer jo bil izročen bolgarskim oblastem. Vanče Mihajlova, vodjo nepoiuirljivili makedonstvujočlh revolucionarjev, čaka gotovo smrt, ker ga bodo obtožili neštetih umorov in drugih zločinov. Rdeči križ v Belgradu llclgrutl, 16. sept. m. Danes jo bila tudi tukaj, kakor |s> ostalih mestih, slovesna otvoritev nedeljo Bdočoga križa. Prod slovesnim zborovali jem, ki je bilo ob 11 dopoldne v veliki dvorani nove univerze, se jo pomikali od Slavijo do Kalimegdana velik sprevod šolske mladino /. vojaško godbo na čelll. V sprevodu je bilo nad (»000 šolarjev in šolaric. Po sprevodu >o se zbrale velike množice naroda na novi univerzi, ki so najprej poslušule govor predsedniku društva Rdečega križa princa Pavla, ki so ga iz Uo-hinju prenašale vso radlo-postaje v državi. Ko je bil končati prenos govora princa Pavla, je predsednik tukajšnjega oblastnega, odbora dr. Kokš imel krajši nagovor, v katerem jo pozival vse navzoče, naj slede apelu predsednika društva princa Pavli«. Nato je bilo šo več govorov, nakar je godba zaključila zborovanje z državno hinimo. Jubilej srbskih železnic Belgrad, 16. septembra, m. Proslava 50lctnice obstoja srbskih železnic se je pričela davi s službo božjo za umrle železničarje, ki so ji prisostvovali zastopniki vseh vojaških in civilnih oblasti. Pred vhodom v cerkev so bili postavljeni v špalirju gojenci državne železniške šole. Po končani službi božji sc je pa vršila v dvorani Kolarčevc ljudske univerze slovesna akademija, na kateri je govorilo več govornikov o pomenu otvoritve prve železniške proge Belgrad—-Niš pred 50 leti. Zvečer se bo vršil prijateljski sestanek železničarjev v Delavskem domu. .lutri se bodo pa nadaljevale slavnosti v Nišu, kamor bo vozil iz Belgrada tudi posebni vlak. Proslave v Nišu se bo udeležil tudi drugii razred železniške šole z ravnateljem Franjo Repi-čem na čelu. Slovo od dr. Tollazija Belgrad, 16. sept. m. Cerkveni pevski zbor župno cerkve Kristusu Kralju jo priredil danes dopoldne |mi veliki sv. maši, pri kateri so je pela stara slovenska sv. maša, poslovilni sestanek gr. inšpektorju notranjega ministrstvu dr. Tollaziju, ki je postav-1 joti v istem svojstvu na novo službeno mesto pri jianski upravi v Banjalhiki. Član tega pevskega zbora in župnik te župnije g. dr. Petlič sta so v prisrčnih nagovorih jnislovila od svojega agilnegn člana ter mu želela mnogo sreče in zadovoljsltvu na novem službenem mestu. Lep razvoj emigrantskega gibanja v Mariboru Po lejKi uspelem emigrantskem kongresu v Mariboru se delo v društvu -»Nanos nadaljuje še z. večjim zanosom. V prijaznih društvenih prostorih je ves dan kakor v čebelnjaku; ob večernih urah se zbira članstvo k predavanjem in diskusijam, odseki delujejo z veliko vnemo in vztrajnostjo. Središče vsega je požrtvovalni predsednik Marijio Kralj. V očeh vseli bereš le eno veliko hrepenenje, duša izraža le eno misel, eno željo, ki ustvarja v njih trdno voljo in moč. Tako naši možje in fantje iz Primorja. — Tudi emigrantsko ženstvo V Mariboru in okolici se prebuja. Začasni odbor novoustanovljenega ženskega krožka pripravlja načrt svojega delokroga. V torek, dne 18. t. m. tio v mali dvorani Narodnega doma sestanek, na katerem se bo izvolil stalen odbor, ki bo sprejel program bodočega dela. K temu sestanku vabimo vse rojakinje in nam naklonjeno ženstvo iz. Maribora. Strnitev v skupnem krožku primorskega ženslva je nujnost, ki jo terja naša skupna usoda. Bližajo se dolgi zimski večeri, ko bo v skupnem delu trpke življenje prijetneje in v naših srcih topleje! Kolera v Konstanci Bukarešta, 16. sept. m. Zadnji slučaji nenadnega obolenja velikega števila romunskih vojakov so porazno vplivali na goste, ki so bili v kopališčih o]> Črnem morju, ker so se širile vesti, ki so se sicer uradno de-maptirale, da se je namreč med vojaštvom pojavila kolera. Gostje so po prvih vesteh zapustili kopališče Mamuja v bližini Kon-stanze in so odpeljali s prvim vlakom, tako da je sedaj kopališče prazno. Med vojaštvom je do sedaj 8 smrtnih slučajev .število obolenj pa znaša 40. Sanitetne oblasti so pod-vzele najstrožjo korake for izvršilo mikro-skoji«ko preiskavo bacilov, toda do sedaj še niso mogle ugotoviti, kje jc izvor te bolezni. Ker je pričeilo božati tudi prebivalstvo Con« ta n ze, je bila oblast prisiljena izdati proglas, v katerem poziva narod, da se umiri. Aretacije v Španiji Madrid, 16. sept. p. V zvozi z nedavnim odkritjem 100.000 nabojev v socialistični ljudski hiši (Času po pol ar) je madridska policija aretirala industrijalca Eohe Va,-rieto. Konservativni listi prinašajo to ]>on>-čilo in obenem pišejo, da je bil aretirani intimni prijatelj bivšega socialističnega ministra Prioto. Praznik Rdečega križa Ljubljana, 16. sept. Društvo .Rdeči kri/t. cigar človekoljubne smernice in tudi uspehe priznava vsa iavnost, jo dunt^s izvedlo lepo in uspelo sluvnosi. ki |i je prisostvovala velika množica prebivalstva. Prireditve tega Hribarjevem nabrežju na Dvorni iu kongresni trg. Pogled nu zbrane valujoče množice je bil učinkovit. Za 11. uro je bil napovedan prenos govora predsednika princa Pavla. Toda telefonska zveza med Boli i n jem in med L jubljano, Zagrebom in Bel-grndoni je zelo slabo delovala, tako da radio govora sploh ni mogel oddajati. Brez krivde Rdečega križa je torej ta točka izostala. Spregovoril je nato predsednik dr. 1'cUicli, ki je med drugim poudarjal: Rdeči križ. čegar zastava nas druži, je uuivcr/ulnu človekoljubna organizacija dejanske ljubezni do bližnjega, razširjena po celem svetli. Njegov nesebični namen je, dn požrtvovalno pomugtt trpečemu in bednemu človeku. Rdeči križ« hoče prekvusiti človeštvo v duhu srčne kulture, strpnosti in medsebojnega spoštovanju. Rdeči križ.«: hoče, da IhmIi človek človeku brat, a ne volk. Mileči križ« stremi za tem, da preobrazi svet v nllruističnem duhu. da povzdigne idealistično svetovno iiaz.irunjc. Mileči križ« se trudi, du zavlada po svetu spo/.nuujo. da /a vse je svet dovolj bogat, ia srečni vsi bi bili. ko kruh delil bi / bratom brat s prav srčnimi čutili!« Godba je nato /uigrala državno himno. Nalo jc bil proinenudiii koncert v Zvezdi. Čez dan so nabirali prispevke za Rdeči križ. in se je občinstvo rndevolje odzivalo nabiralkani. Po mestu jc bilo videti vse polno občinstva / znaki Rdečega križa. Nu vsak način je Rdeči križ. s svojo prireditvijo uspel in dokumentiral svoje človekoljubne cilje. Zaključek dveh razstav Umetniška - 700 obiskovalcev, živalska - 9000 obiskovalcev Ljubljana, 16. septembra. Danes sta se zaključili v Ljubljani dve razstavi, od katerih ju prva, namreč umetniška v Jakopičevem paviljonu, zbudila mnogo pozornosti med kulturnim, druga, živalska razstava društva Noe«, pa še večjo med širšim občinstvom. Zanimivo je. da sta bili obe razstavi enako dolgo, to je nad dva tedna odprli, da pa ie prva imela z današnjim dnevom skupno kakšnih 700 obiskovalcev, druga pa nad 9000. Pa tudi prireditelji umetniške razstave so z uspehom obiska kakor tudi s prodajo povsem zadovoljni. Razstavo je priredil trgovec z umetninami gosp. Kos, razstavili pa so Jakopič, Klemenčič, Gaspari, Govše, Loboda in drugi. Prodanih je bilo ne- kaj umetnin, predvsem Jakopiča in Gasparija, z.a nekaj drugih umetnin pa se še sklepajo kupčije. Kot kupec se je predvsem pojavil znani ljubitelj umetnosti dr. Fran Windischer. Danes je društvo »Noe« zaključilo svojo razstavo v Šelenburgovi ulici. Tolikšnega odziva s strani občinstva niti največji optimisti med prireditelji niso pričakovali. Zlasti jc bilo mnogo šolske mladine. Vsak obiskovalec je bil zadovoljen z ogledom številnih znanih in manj znanih živali. Izžrebana so bila tudi nekatera darila, to se pravi razne živali, ki jih prejmejo srečni ljubitelji. Društvo •Noe« je pokazalo veliko agilnost. Stavilo si jc tudi velik cilj, da namreč osnuje v Ljubljani zoološki vrt — zamisel, ki je enkrat v Ljubljani že propadla in upajmo, da ne bo vdrugič! Jubilej srbskih železnic Ob petdesetletnici proge Belgrad-Niš Belgrad, 15. septembra. Letos mineva petdeset let, odkar je puščena v promet prva železniška proga na ozemlju bivše kraljevine Srbije. To je bila prva proga Belgrad— Niš. Ob tej priliki se bomo čisto kratko pomudili na njeni zanimivi graditvi oziroma na zgodovini srbskih železnic sploh. Ideja, da bi si bivša kraljevina Srbija zgradila prvo železniško progo, se je pojavila /e leta 1851. lega leta se je Aleksander Karadjordjevič obrnil na carigrajsko Visoko porto s prošnjo, če bi lahko Srbija gradila železniško progo. V načrtu je bila proga od Belgrada do Aleksinca. Iz zgodovine je znano, da Turčija, ki je imela svoje interese v sicer tako borbeni in proti Turčiji nerazpoloženi Srbiji, ni bila politično v posebno dobrih odnošajih s Srbijo. Zato je tudi čislo razumljivo, da sicer nazadnjaška Turčija tudi Srbiji ni mogla dovoliti civi-lizatoričnega napredka s tem, da bi ji dovolila graditi prvo železniško progo. Načrt je torej naletel na odpor in padel v vodo. Pač pa je takoj prihodnje leto (1852) dala ista Turčija posebno dovoljenje nekemu angleškemu društvu, da gradi progo Carigrad—Belgrad. Seveda Turki srbske vlade niso nili vprašali za svet, kod naj s,peljejo to pomembno progo, ki je danes najvažnejša zveza cele Evrope z Orijentom. Srkski merodajni krogi so bili radi lega razumljivo nejevoljni in prišlo je do r imantičnih incidentov pri samem trasiranju proge. Ko se namreč angleški inženjerji že nekaj časa dejali na trasiranju proge, je dal knez Srbije nalog in kmeljc so jih razgnali. Idejo o gradnji železniške pr >ge v Srbiji je leta 1864 zopet oživil knez Mihajlo v narodni skupščini. Takoj prihodnje leto je bil poklican od strani srbske vlade francoski inženjer Kusse, ki nai bi proučil možnost graditve prve srbske proge. Bil pa je vezan na program artiljerijskega polkovnika in zastopnika gradbenega ministrstva Milivoja Blaz-navca. To je prvi pismeni akt o načrtu za srbsko železniško progo. Trasa ie bila deloma različna od današnje proge Belgrad—Niš. Šla bi približno po liniji današnje proge druge vrste Topčider— Smederovo, pa ob Moravi navzdol. Do realizacije pa ni prišlo. Nastale so, zlasti po berlinskem kongresu, čudne razmere. Politično izigravanje je bilo na vrhuncu. Države, ki so obkrožale Srbijo, zlasti še Avstroogrska in Turčija, sta vedno gledali, kako bi ravno z ozirom na graditev nove proge koristili sebi, nikakor pa Srbiji, v kateri bi dotična proga bila grajena. Vplivni srbski krogi so kmalu prišli do prepričanja, da od lokalne, z nobeno drugo evropsko progo zvezane železnice država ne bo imela koristi in da je bolje počakati na zvezo na 6ever in jug. Vse do leta 1875 ni bilo kljub večim poizkusom z graditvijo prve srbske železniške proge nič. Z berlinskim kongresom pa se je Srbija napram Avstriji obvezala, da bo zgradila železniško progo, ki bo na severu v zvezi z avstroogrskiini na jugovzhodu pa z bolgarskimi oziroma turškimi programi. To je bi! sorazmerno težak pogoj za srbsko vlado. Posledice so se pokazale pozneje, zlasti po zaključitvi železniške konvencije med Srbijo in Avstroogrsko leta 1880, Tadi posojila in pa radi konkurza pariške banke »Union generale« (1882), ki je financirala graditev železnice. Končno se je cela stvar vendar dobro končala. Zgrajena je bila proga Belgrad—Niš in 23. avgusta 1884 je odšel prvi vlak iz Belgrada v Niš. Vendar so progo odprli za redni osebni promet šele 3. septembra, za tovorni pa 15. septembra istega leta. V par letih po otvoritvi prve proge je Srbija dobila še nekaj važnih zvez, tako v Vranjo in Pirot (1886 Gledališki igralci za svoj stan in slovensko gledališče Proti načrtom g. Pere Konjoviča Ljubljana, 16. septembra. Današnji redni občni zbor Združenja gledaliških igralcev, sekcije Ljubljana, ki je bil ob pol 11 v opernem gledališču, ni bil zanimiv za gledališke igralce same, temveč za vso našo kulturno javnost. Občnega zbora sekcije se je udeležilo lepo število članov. Občili zbor ki jo bil 16. po vrsti, je vodil predsednik g. Lujo Dreuovee, ki je orisal težak položaj stanu gledaliških igralcev v zvezi z izredno slabim položajem gledališč. Tajnik g. Ivan Jerman je podal obširno in poučno tajniško poročilo. Poročal je o delu sekcije, zlasti pa o glavni skupščini vsedržavne zveze, ki je bila poleti v Skoplju. V Službenih Novinah od dne 11. julija t. I. je izšla vladna uredba o pokojninskem skladu gledaliških igralcev. Osnuje se osrednji pokojninski sklad v Belgradu, v katerem morajo hiti vsi igralci v državi. Ta sklad bo prejemal dohodke od taks nu gledališke vstopnice po fin. zakonu 1932-33, dalje iz. prispevkov članov samih, od dohodkov dveh predstav, ki jih mora uprizoriti vsaka gledališka uprava in od raznih volil. Za vse neigralsko gledališko osebje pa se osnuje osrednji podporni sklad v Zagrebu, ki se združi z. lnirovinskim skladom Narodnega pozorišta « v Zagrebu. Zadnji sklad obstoja že nad 50 let in ima okoli 5 milijonov dinarjev. V ta sklad se zavarujejo vsi člani gledališč, ki ne pripadajo prvemu skladu. Pravilnik v obeh skladih je že potrdil prosvetni minister in je sedaj treba še potrdila finančnega ministra. Tajnik je povdarjal, da je organizacija gledaliških igralcev po 15 letih dosegla s tem velik in dolgo zaželjen cilj in da je lo njen največji uspeli. Zahvala gre predvsem pokrovitelju igrnlrev, Nj. Vel. kralju, ki je imel vedno razumevanje za igralske težnje. Brezposelnost V igralskih vrstah se že pojavlja tudi brez,-poselnost in se je bati, da se bo z leti še povečala. Da lenui zlu vsaj nekoliko odpomore, je organizacija osnovala podporni sklad za brezposelne delavce, ki ga jo odobril ludi prosvetni minister novembra 1933. Ustanova bo krila svoje doliodke iz dohodkov umetniške poslovalnice, s prispevki čla-i.ov in z odstotki od dohodkov gostujočih tujih igralcev. Po pravilniku tega sklada prejema vsuk član v času brezposelnosti dva meseca polno podporo, ki znaša največ 600 dinarjev mesečno, dva meseca pa po polovico podpore. Podpora pa se bo po sredstvih sklada še povišala oziroma se bo podaljšala doba podpore. Članstvo je tudi zaradi tega rado pristalo na povišanje prispevka za la sklad od 5 na 15 dinarjev mesečno. Sklad je zamišljen ludi kot poznejši borbeni lond proli samovolji ne- katerih uprav. V zvezi s podpornim londom jo prosvetno ministrstvo odobrilo tudi umetniško borzo dela, ki bo posredovala pri vseh angažmnnih v državi. Pravilnik o lej borzi predvideva tudi kolektivne pogodbe z upravami, ki nuj dosežejo z.a člane najboljše pogoje. Proti kartelu upravnikov Tako letošnja skupščina v Skoplju kakor ludi današnji občni zbor sla razpravljala o raznih umetniških zadevah, ki še čakajo rešitve. Oba zbora sta obsodila karlo! upravnikov gledališč, ki omogoča razne nesocialne pogodbe in nesocinlne razmere v gledališčih. Zakon sicer prepoveduje vsako slabo oceno v poselskih knjižicah, upravniki gledališč pa morejo dati tudi. dobremu igralcu slabo oceno, ako oseba upravniku ne ugaja. Knrtel upravnikov je sisliral edino veljavno uredbo o gledališčih iz leta 1911 in skuša postopali z. igralci v smislu uradniškega zakona, čeprav igralski poklic ni uradniški, ampak izključno umetniški, in ludi igralske plače še oddaleč niso uradniško. Nameravana centralizacija gledališke umetnosti Zanimive so težnje upravnika zagrebškega gledališča g. Pere Konjoviča. ki stremi za tem, ila postane enotni upravnik vseh »prečnnskihc gledališč, ki Iii jili vodil iz ministrstva. Občni zbor jn odločno protestiral proti takim razmeram, ker so slovenski igralci zavedajo, da morajo ohraniti svoje in vsega naroda slovensko gledališče, ki bo gojilo slovensko besedo in slovensko umetnost. Tak gledališki centralizem kakor si ga predstavlja g. Konjovic. hi pomenil smrt za slovensko gledališče. Vsedržavno združenje prične po sklopu skop-ljansko skupščine izdajati lastno glasilo, ki bo izhajalo mesečno in bo imelo obliko dnevnika. Glasilo se bo tiskalo v latinici, priobčcvnlo pa bo tudi dopise v slovenščini. Za članstvo je važna vladna uredba o draginj-skih dokladah za zaposlene družinske člane, ki jo ravno igralski stan najbolj prizadela. Združenje se je trudilo in se še trudi, da omili trdote tc uredbe. Blagajniško poročilo je ]>odal g. Mencin. Razvidno je bilo, da je denarno stanje sekcije kljub krizi povoljno iu da je bilanca aktivna. V imenu nadzorstva je izrekel razrešnico odboru prof. Šest. 0 omenjenih fondih se je razvila živahna debata, v katero so med drugimi posegli gg. Levar. šest, Šaričeva, dr. Švnrn, Gradiš in drugi. Pri volitvah je bil z vzklikom in z odobravanjem izvoljen ves dosedanji odbor s predsednikom g. Drenovcem na čelu. Občni zbor jc trajal skoraj do 1 popoldne. Mariborski drobiž Maribor, 16. sept. V znamenju Rdečega križa. Današnja nedelja je potekla, v znamenju Rdečega križa. Tukajšnja organizacija Rdečega križa je pripravila lepo proslavo, ki se je vršila dopoldne ob 10 v veliki dvorani Unionu. Poseli H so jo stolni kanonik in mestni župnik msgr. Umek, iKilkovnik Čajkovski, podžupan (■olouh, predsednik okrožnega sodišča dr. Ziher, okrajni glavar dr. Senekovič, državni pravdni k dr. Zorjan, minister v p. dr. Ku-kovec, ravnatelj v p. dr. Tominšek, odvetnik dr. Veble, vsi ravnatelji srednjih šol. občinstvo in mnogo mladine. Proslavo je otvorila godba »Drave« s himno, nato pa jo predsednik mariborskega Rdečega križa ilr. Ivan Jančič v daljšem govoru razložil pomen svetovne organizacije Rdečega križa, njen nastanek in delovanje, povojno reorganizacijo z mirovnim programom, delovanje Rdečega križa v naši državi, posebno v Sloveniji te,-njegove nnlogc za bodočnost. Vodja Podmladka Rdečega križa učitelj Ravtar je razložil namen mladinske organizacije. Uspelo prireditev jc zaključil zopet nastop godbe. Po ulicah se jc vršila dopoldne zbirka za Rdeči križ in istemu namenu je služila tudi IKipoldanska prireditev pri Gambrinn. Preboj solunske fronte so proslavili včeraj v Mariboru rezervni častniki s .slovesno miišo zaduširioo, ki .ic billa v frančiškanski baziliki. Poleg rezervnih častnikov se je udeležilo službe božje tudi večje število aktivnih tovarišev. Svečane zadušnice na Trgu in 1887), Smederevo—V. Plana (1886) in Capovo— Kragujevac (1887). Prvotno so bile srbske železnice pod upravo francoskega društva, ki jc pa kasneje po zelo romantičnih medsebojnih borbah izročilo srbske železnice v državne roke. Svobode, ki se je vršila druga leta, včeraj ni bilo. .Mladina sili v smrt. Tragične smrti je končal danes zjutraj 23 letni učiteljski abi-turijent Franc Rosner iz Petrove pri Celju. Našli so ga stanovalci hiše Meljska cesla št. 67, obešenega na dvorišču. Visel jc na hlačnem jermenu, pritrjenem na balkonu. Rosner jc prišel pred nekaj dnevi z doma v Maribor na obisk. Ril jc sinoči v nekaterih lokalih v večji družbi, i'/, katere se je ne-opaženo precej vinjen odstranil. Ko so ga našli obešenega, je bila tndi zdravniška pomoč žc zaman. Vzrok smrti mladega človeka ni znan. Umrla sta v Mariboru Peter Josip, trg. pomočnik, star 54 let, in L Štrugel, bivši trgovec in posestnik, star 73 let, ki ga jc zadela srčna kap ter so njegovo truplo prepeljali v Gradec. Naq [Kičivala v miru! 30 let razvanjskih gasilcev. Vrli gasilci v Razvanju so proslavili danes 30 letnico obstoja svoje cele. Priredili so lepo zasnovano proslavo, ki se ,je pričela sinoči z bak-Ijado. Danes ob petih .ie priredila gasilska godba budnieo, ob S jc bil sprejem gasilskih čet in okrajnega glavarja Makarja, ki jc zastopal podbana kot pokrovitelja, ob 9.30 pa sc je vršila slovesna služba božja, ki jo je opravil hoški dekan g. Saga.j. Po maši so položili gasilci vence na grobove 12 pokojnim tovarišem. Pri tem sta govorila načelnik Makar in predsednik gasilske čete Visoenik. Po obredih na pokopališču se jc vršil mimohod vseli gasilcev, nato je bila slavnostna seja, popoldne pa velika tehnična vaja |Hi(l poveljstvom načelnika delav-niške, požarne hrambe in župnega tehničnega vodje Ive.ssler.ia. Zakaj si kvarite prebavne organe z raznimi falzificiranimi grenčicami, ko dobite ceneno, naravno domačo JORDAN grenčico. Tako naokrog Angleži, pravijo, so jako družabni pudje. Ne pajdaši se pa vsak z vsakim, ampak se močno ločijo med seboj — po poklicih, po premoženju, po strokah in kar je še podobnih ločil. Vsaka taka skupina ima svoj klub (reci: kleb, če hočeš veljati za angleško-izobraženega človeka), in v vsakem klubu lahko počne vsak član, karkoli dovoljujejo dobre manire ali pa klubova pravila. Angleži so torej neke vrste aristokratski demokrati. Kar je pa za Angleža klub in za Dunajčana kavarna, lo ie za pravega Ljubljančana starega kova pivnica, gostilna ali štarija. A nc samo to — še mnogo več! V ljubljanski gostilni vidiš vse, delavce in obrtnike, profesorje in postreščke, odvetnike in branjevce, trgovce in barabe. Nekateri se res zbirajo v posebnih sobah pri posebnih mizah, ki jih krčmar večer za večerom ponosno proglaša za zasedene«, čeprav nihče za njimi ne sedi, ampak v splošnem se človek lahko vsede, kamor se hoče — dolgočasil se bo povsod, če na to pride. Kjer je pa miza »zasedena«, tam ni dobro priti blizu. V ljubljanskih gostilnah ljudje kvartajo, kvan-tajo ali pa uganjajo »politiko«. To je sedaj baje prepovedano, ampak vendar: samo znati je treba in razumeti, pa gre. Jaz se s politiko ne pečam, ker spoštujem postave in kar postava prepoveduje, je pač prepovedano. To me pa prav nič ne moti, da ne bi pre-»topil včasih — to jc vsak dan, če nisem ravno suh — kakšnega gostoljubnega praga in pogledal in poslušal, kakšne misli roje po ljubljanskih glavah. Tako opažam zadnje dni, da Ljubljančani ne- kam skrivnostno in uradno-taino stikajo svoje glave. Ne stikajo jih »skupaj«, ampak samo stikajo jih — narazen stikati jih ne morejo. In prav tako skrivnostno in uradno-tajno tudi govore — nič kričanja, nič vpitja, ampak samo šepetanje ali pa polglasno mrmranje. O čem? Glave stikajo in šepetajo navadno tatovi in podobni gospodje; to pa Ljubljančani niso. Logičen sklep: Ljubljančani se pripravljajo na volitve! Če tega ne bi bilo, bi kričali! Na svojih večernih »pohodih-« po Ljubljani sem se hotel le dni nekoliko okrepčati. Stopim v neko gostilno — v katero, to je moja stvar: bila ie to morebiti »beim Maček, dem vvcltberuhmten, tam z.a vodo«, lahko pa tudi kot drugod. V Ljubljani so prav za prav vse gostilne »beim Maček itd.«. No, pa se spravim za mizo blizu vrat; mize blizu vrat so prav praktične, če človek »slučajno« nima grošev pri sebi, doma pa še manj. Pri sosedni mizi so pa možje stikali glave in šepetali. Bili so to imenitni možje: zlate poročne prstane so imeli in težke zlale verige — sami simboli zvestobe in svobode... Kravate in ovratnike so iineli že bolj postrani, kar pomeni, da je bilo žc deset proč. Pa kadili so ludi, ker je bil petek, praznik repe, fižola in leče. Čeprav sem bil radoveden, o čem gospodje lako možujejo, vendar spočetka nisem razumel drugega kakor posamezne besede: »Mohor... novi župan... pogrebni zavod... advokat. . . vrag vzemi . . .« Gospodar je postavil na mizo poln liter; vina seveda, ne vode. Natočil je, gospoda so trkali in pili. -Haaa- — so se oddihavali gospodje kar zaporedoma od dolgih požirkov, a dober je! In so zadovoljno cmokljali: De — de — de. Postali pa so tudi nekoliko glasnejši »Astn, torej,« se oglasi mogočen gospod, »povej no, kdo pa hoče prav za prav tega Mohorjevega, ali kako mu že pravite, imeti za župana? No,' ta bi bila zopet lepa! Kdo je pa nas vprašal? Ali smo mi nič ? To so prav gotovo skuhali tisti špitalarji, ki v svoji kavarni še kave ne znajo skuhati, da jo hodijo drugam pit! Saj ni, da bi govoril! »Jaz tudi pravim, da to ne gre,« se oglasi drugi, »ampak to pa tudi povem, da to tudi ne gre, da bi bil vedno samo eden za župana! Zakai pa ne bi še kdo drugi hodil za pogrebi? Mar ima samo on noge in cilinder? Pa starokopitnež je tudi — še pumparic nima; bo že treba koga drugega. Sicer pa, saj res ni, da bi govoril!« Par sekund kasneje jc bilo na mizi kozarec vina manj. Mož se je utrudil. »Eni pa pravijo, da bo nekdo drugi,« se je oglasil glas iz kola. »Pravijo nekai o nekem advokatu, ki je še mlad, pa prav veliko ljudi ima v svoji pisarni.« »A, že vem, že vem,« se vmeša v pogovor visok glas, ampak to ne bo držalo! Kdo ga pa pozna? Ali ga jaz poznam, ali ga ti poznaš? Ali ga kdo od nas vseh pozna? Prav pa tudi ni, da bi moral biti za župana vedno le advokat! Kdo smo pa mi, kai smo pa mi? Res ni, da bi govoril!« »Kako pa naj torej naredimo?« — sc jih je oglasilo več naenkrat. »Hm« in zopet »hm« in zopet hm«. Na mizi je bilo 4 kozarce vina manj. Težke skrbi je treba preganjati z vinom. Po dolgem premišljevanju sc je oglasil star gospod: »Veste, prijatelj moj dragi, iaz sem za prin- cipe. Kjer ni principov, tam ni politike in kjer ni politike, ni življenja. Zato sem jaz za principe. Principe smo imeli nekdaj, potrebni so nam tudi danes. . .« »Kateri principi pa?« — ga prekine neki zlobnež, »ali tisti, ki smo jih imeli pred petimi, ali tisti, ki smo jih imeli pred štirimi ali tisti pred tremi leti?« »Nehajte no s principi!« »Tako je! Saj še za v starino niso, naši že ne!« Molči, šema!« se ie razvnel eden od gospodov, »kaj pa čvekaš o principih? Nesi rajši svoje možgane potemplat kam v Kurjo vas ali pa na Glince! Ali veš, kaj je princip? Nič ne veš, vidiš! Ti bom pa jaz povedal: princip je debel purman in liter vina; to je princip! Mi bomo volili tistega, kdor nam bo dal purmana, drugi naj pa prežganko žlampajo! To jc princip! Sicer pa res ni, da bi govoril.« »Plačati prosim,« se oglasim še jaz. Poravnam in grem. Na poti do druge oštarije sem sc pa spomnil na našo sivko, ki sem io kol deček gonil na pašo. Tudi sivka je imela principe. Ob stezi skozi vinograd je po p asi a trpotec in druge plemenite rastline, če sem j j Vi posoli! na naraven način, potem je po-pasla nekaj trave na našem pašniku, nekaj detelje in koruze na sosedovi njivi, potem se je pa zibala do vode, se napila in odšla prežvekoval in spat v svoj hlev. Prikleniti se jc pa dala vsakemu gospodarju. Ali niso ludi to principi? Sicer so bolj kravje sorte, so pa le! Ko sem pascl, sem večkrat rekel: O, li kraval Da nc.s pa nc vem več, kai naj rečem: O ti krava ali: O ti Ljubljana! Rc. ni hi človek govoril) Od Soče čez Žilo Siamska kraljica Velika prijateljica mladine - Njen trud za enahoprav. žen in odpravo mnogoienslua Krapi, Itf ne smemo pozzatoiti, da so slovenski Sv. Jani v Rožu. Naš narod se ne da uničiti Če človek pomisli, kakšna ogromna sredstva izdaja fašistična Italija za poitalijančenje našega naroda v Julijski Krajini, koliko se vrši najrazličnejših prireditev v to svrho, kako tlačijo našo deco v ballilske in avanguardistične uniforme, koliko milijonov so že izdali za korumpiranje prebivalstva, kako zelo so tudi že naše ljudstvo straho-vali, ga pretepali in koliko je tudi žc padlo smrtnih žrtev 'fašističnega nasilja — se mora čuditi ogromni odporni sili, s katero llrvaii in Slovenci odbijajo vse tc poizkuse režima. Naravnost junaško sc drži Istra, posebno pa-zinski in puljski okraj. V Pulju je jugoslovanska narodna zavest tako zelo močna med ljudstvom, bodisi med starimi bodisi med mladino, da so fašisti že v hudih skrbeh. Dne 1. septembra je fašistični tajnik za Istro povabil v Pulj zaupnike iz Medulina, Premanture, Potnera, šišana, Alture in drugih krajev ter imel z njimi dolgo posvetovanje. Razmišljali so, kako bi podvojili svoje sile, da dosežejo vsaj nekaj uspeha v teh krajih, kjer nočejo slišati ničesar o italijanski kulturi in o fašizmu ter se celo otrok noče prijeti italijanskega jezika. Sicer pa puljski fašisti niso bogvekaj sposobni, da bi razvijali uspešno politično delavnost, ker njihovo glavno delo obstoja v tcin, da si polnijo lastne žepe. Vsi fašistični poglavarji Istre so se obogatili s tem, da zavzemajo najrazličnejše funkcije obenem, od katerih je vsaka dobro plačana. Ti fašistični mogotci dobro živijo in uprizarjajo včasih tudi velike škandale, pridno praznijo državne in občinske blagajne ter ljudstvo izžemajo, zaradi česar so seveda uspehi njihovega dela enaki ničli, ker jih nc sovraži samo hrvatsko ljudstvo, ampak tudi italijanski meščani sami. Eden izmed glavnih, ki so skrbeh bolj zase kakor »vzvišene cilje« duceja, je g. Bilu-caglia, ki je skoraj že od osvobojenja sem bil župan v Pulju. Ker je izšel dekret, da morajo fašisti odložiti tiste šarže, ki jih imajo odveč, je Bilucaglia odložil županstvo, v resnici pa zato, ker mu je vlada sama namignila, naj odstopi. Na njegovo mesto so imenovali komisarja v osebi dr. Alessandra iz notranjega ministrstva. Fašisti se pritožujejo Kakor znano, trpi Istra najbolj zaradi ogromne zadolžitve kmetov. Italijanska vlada je obljubila, da bo kmetom preskrbela jjoceni kredite, toda dobivanje teh kreditov je združeno s tolikimi težkočami in birokratičnimi šikanami, da so začeli godrnjati že istrski fašisti. O tem se je govorilo ua sestanku fašističnih tajnikov koprskega okraja 12. t. m. in sc jc sklenilo pozvati vlado, da bi se bolj zavzela za istrskega kmeta, , ki je prišel že čisto na berasko palico. Zopet interniran slovenski duhovnik Te dni je oblast internirala žujmiega u|iravi-(elja Srečka Rejca, ki je pastiroval pri Sv. Križu nad Ajdovščino. (Ne zamenjati z g. Rejcem, ki je bil pred leti interniran, ko je bil župnik v istem kraju, pa je zdaj na svobodi.) Zdaj so v internaciji vsega skupaj 3 slovenski duhovniki z Goriškega. _V Solkanu pri Oorici je bil nastavljen italijanski kaplan. Upamo, da bodo krivice prenehale, ko pride v Gorico novi nadškof, ki je že na poti. Štajerski Nemci in koroški Slovenci »Koroški Slovenec, piše: Toliko se tarna po inozemstvu zanje, češ da jih Jugoslavija zatira in jim odjemlje tudi najelementarnejše pravice Iz Maribora pa sedaj ob začetku novega šolskega lela poročajo sledeče: Na Štajerskem bo letos otvorjenih 5 nemških manjšinskih šol in sicer v Mariboru, ftt. IIju, Apačah, Stogovc.ih in v Lokavcu. V vseh petih Šolah je vpisanih 339 učencev. Kolika je slovenska širokogrudnost, kaže slučaj v Št. llju v Slovenskih goricah, kjer vzdržujejo za 7 odstotkov priseljenega nenrštva posebno šolo. V avstrijskem Spi I ju pa za 55 odstotkov slovenskega prebivalstva ni niti enega šolskega oddelka, tslo je t Lokavcu v Apaški dolini, kjer ima 23 otrok nemško šolo, v sosednjem avstrijskem Cmurekn pa mora 200 zavednih slovenskih kmetov pošiljati svojo deco v nemške šolo. Pa jugoslovanski Nemci s tem še niso zadovoljni in zahtevajo nemške šole šo v Marenbergu, Muti in v St. Lovrencu na_Pohorju, četudi živi tod samo peščica Nemcev.' Nad pettisoč slovenskih otrok na Koroškem pa nima niti ene slovenske šolo! Deutsche Liebe, »ari umi vvcich, oh kje si šel« Medved t dvema nogama. V šmarjeli v Rožu so že delj časa posestnikom zmanjkovale ovce na paši Mislili so, da jili je prišel davit inedved-ko-einaiinec, ki se potika po daljni okolici. Te dni se jo pa orožnikom posrečilo izslediti tatu v osebi Cestnika in tovarnarja pušk Friedruhu O. » irjeti. Seda i, ko jc ovčji lat odroinal v boro- Nadškof Margotti bo iki dosedanjih vesteh 23. sept, slovesno ustoličen. Deloma se je že predstavil s jiosehno številko lista »Vita. Cathoiliea« iz Carigrada, ki i>iše o lijem, o goriški nadškofiji in njegovem geslu »Justitia et pnx« — pravica in mir. Lepo slovesnost so imeli v Kanalu na Goriškem. Kanalski rojak msgr. Anton Ber-lot, kanonik goriškega stolnega knpitlju je slavil 15. avgusta svojo zlato mašo. K slovesnosti je j>rišlo veliko prijateljev častitljivega in zaslužnega jubilanta, pa tudi silna množica vernega ljudstva iz domače in sosednjih fara. V Trstu so izšle v tiskarni Tenonte »Lo. »Pesmi« Venceslava Se javen. Knjižica obsega 62 strani. Vnanja oblika je prav zadovoljiva. Vencesilav Sejavec (psevdonim!) spada k mladi povojni generaciji. Upamo, da bo poklicna kritika izpregovorila obširneje o tem. V Gorici je izšla v Katol. tiskarni knjiga govorov za Marijine družbe: »Por Mariam ad Jesum«. Spisal Srečko Gregorec. Voditelji Mar. družb je bodo prav veseli. Vkl.iub latinskemu naslovu je knjiga slovenska. Ivana Vončina iz Idrije je izdelala jvokrivalo iz finih idrijskih či|>k, katero je fašistično združenje Idrijčank poslalo princesi Mariji, prestolo-naslednikovi ženi, ki bo v kratkem porodila dete prestolonasledniku. Smrtna nesreča. V Ročinju so kmetje Franc Jug, Franc Kogoj, Franc Crnovec in Ivan Grbec razkopavali skale, ki so se podrle in ubile Crnovca in Grbca, dočim sta bila Jug in Kogoj hudo ranjena iu prepeljana v kanalsko bolnišnico. Požar je na Katinarj pri Trstu izbruhnil v hiši nekega Spetiča, v kateri je bila tudi trgovina Frfolje. Škoda znaša 80.000 lir. — Požar je uničil tudi hišico nekega Iv. Straniča v Dolini pri Trstu. Novo šolo so otvorili v Dragi v občini Dolina pri Trstu, da bi lažje poitalijančili prebivalstvo tega kota, ki je tako vztrajno in trdovratno zavedno, da so se doslej odbili od njega vsi jx>izkusi fašistižacije in pofujčenja. Pri tej priliki bo šola dobila tudi zastavo in se bo priredil ples, tombola in slične »kulturne« točke, pri katerih se bo, kakor je navada pod črnim režimom, obilno žrtvovalo Bakliti. Za podžupana goriškega mesta je bil imenovan Galante, domačin, ki se jc nied svetovno vojno boril zoper Avstrijo v bersaljerskem jxilku. Znamenite najdbe v Trstu. Na hribu sv. J usta, kjer jc tako zvaua trdnjava, so odkrili apsido slarc rimske bazilike in ostanke rimskega gledališča. Siam je dežela, v kateri imajo moški vse pravice, torej tudi pravico niiiognžeii-stva. Prva zona zavzema nekaj višje stališče, medtem ko druge žeue enostavno kupijo od njihovih staršev. Približno 30110 dinarjev našega denarja je najnižja cena za ženo, odvisna jc seveda od lepote in lia od zvitosti očeta. Druge žene sploh nimajo nobenih pm vic, so samo služkinje moža in njegove glavne žene. Tudi otroci teh žen nimajo pravice, da bi zahtevali od svojega očeta, da jih vzdržuje, ne smejo niti nositi njegovega imena. Ce gre sinniska družina nn sprehod, koraka nujjiroj hišni gospodar, zn njim pn gredo žene iu otroci natanko po vrsti in činu. Siam ima mlado In lepo kraljico, ki je čisto moderno vzgojena. Njeni starši, princ in lirincezinju Svasti, so bili nieil nniiiii redkimi osebami starejše generacijo, ki so bile naklonjene napredku. Mulo princosiinjo so IKiučevali v francoščini, angleščini, budist ie ni filozofiji, jiu tudi v drugih znanostih. V 14.letu se je poročilu s princem Prajndhi poku, ki je študiral nn Angleškem in tam poslal podporočnik. Priineziiijn Rnnihui se .ie poročilu prav tako, kakor druge sinniske deklice, ker njeni starši še niso bili tako napredni, da bi se odrekli svojim pravicam. Kmalu se je pa pričelo govoriti v dvornih krogih glavnega mesta liangkok o ljubezni mladih j >o ročen cev. Ko je nekaj mesecev pozneje princ odpotoval v Pariz na vojno akademijo, je vzel s seboj svojo mlado ženo. Mlada dvojica je ostala nekaj let na 1'Vnn eoskem, prepotovala vso Evropo in se čez Ameriko vrnila spet v svojo domovino. Princezinja Rum ha i hi sedaj v domovini najraje vso reformirala, vsa dekletajioslala v šolo, odpravila mnogoženstvo itd. Zadovoljiti j>a se je morala s čisto skromnimi začetki zapadno kulture, tudi takrat ko je leta 1925 njen mož za svojim očrtom jiostal kralj Siama, absolutni gospodar zemlje iu ljudi kakor tudi svoje lastne žene. Razkošna slovesnost. kronanja je prinesla princezinji Ramhai več strahu kakor pa veselju. Katera bo iiostala kraljica! Onu ali kakšna druga, lepša, mlada žena T Takrat je štela šele 21 let. Ko so bile tritedenske slovesnosti kronanja končane, je pa sam kralj posadil prin-cezinji na glavo zlato krono, obloženo •/• dragim kamenjem, in jo proglasil /a kraljice. Štiri tedne pozneje .ie nastopil znamenit dan. Rojstni dan mlade kraljico, ko mi ji bili predstavljeni inozemski diplomati in domači visoki uradniki, in to jirej, preden so se smeli pokloniti kralju. To je bilo simboličnega pomena. Phloža.i kraljice je bil s tem j>otrje.n in ona je poslala svojemu možu popolnoma enakojiravna. Še nekaj je. vznemirjalo novo kraljico. Bo-li krn i j vzel k sebi tudi še druge žene? — No, kralj se je temu odrekel. Zadovoljil se je z eno ženo, četudi v svoji deželi ofi-eiclno ni ukinil mnogoženstva. Bal se je namreč, da se ne bi ljudje uprli, čc bi odpravil tu starodavni običaj. Kraljica Ramhai je uvidela, da njen mož delu prav in dn so morajo ljudje šele v/.gn juti. Skuša pu z. vso svojo močjo pripraviti mlado generacijo do tega, du bo sprejela nove znpiidne ideje. Umiri mlnde deklice, ki \ " V iSianiski kralj in kraljica danes vsaj deloma hodijo v šole, se usposabljajo zu razne jKiklice, posebno zu bolniške sestre in za študij medicine. Siuinskc žene so nenavudno inteligentne in iHištene, V mnogih slučajih žena samostojno vodi posle svojega možu in poleg tega tudi sumu opravlja vsa hišna dela. Zaradi pomanjkanju denarju vlada med prebivalstvom redno enoženstvo. Žena pnidaja žetev, ker ima več trgovskega duha kakor mož. Sedn j so ho polagoma v se izpremenilo. Moderna siamska žena ne niura več slišnti o glavnih in sporednih ženah. Mnoge mlade deklice javno zatrjujejo, da se ne bodo |>o-ročile z. možem, ki se ne bi zadovoljil z eno ženo. Kraljica deluje čisto tiho, vztrajno, h finim taktom. In vprnv zato je njen vpliv tem močnejši. Temu uplivu je ludi pripisovati dejstvo, du .ie hil Izdan zakon, ki pre poveduje ženitev deklicam pod 14. letom. Posrečilo se pa kmljici šo ni, da bi prepre-čilu prodajo deklic zn sporedne žene. Kraljica ne želi odpraviti vseh starih navad. Pruv ruda nosi slikovito narodno nošo, prav tako pu tudi najmodernejše obleke. MnloStevilni inozemei, ki pridejo n.i dvor v Rungkoku. navdušeno pri jsi vedli jejo* o simpatični in skromni mladi kraljici ka kor tudi o njeni ljubezni do mladine. „Sveti Elija" Evrope Groniand in vreme Boji zračnih struj -Vreme je odvisno od mešanja zračnih plasti 'mgmsmr*- — Pri težkočah v želodcu in črevih, pomanjkanju slasti, lenivem odvajanju, napenjanju, gorečici, pehanju, tesnobnosti, bolečinah v čelu, nagnjenju k bljuvanju povzroči 1 do 2 čaši naravne »Franz-Josei« grenčice temeljito čiščenje prebavil. Izjave bolnišnic dokazujejo, da »Franz-Josef« vodo radi jemljo celo težko bolni, in di se dosežejo z njo veliki uspehi. veljske zapore, se bodo ovce zopet lahko mirno pasle po gozdovih. Nesreča ali zločin? V Svečah so že od junija meseca pogrešali Hermana Posohiiigerja, uradui-kovega sina. Te dni je našel neki hribolazec njegovo truplo pod skalo na malem Stolu. Krokarji so truplo že tako razdejali, da so morali iskali posamezne ude daleč naokoli. Sodna komisija, ki je pregledala Iruplo, ni mogla dognati vzroka smrti, (lovori se, dn je Poschingcrja nekdo moral potisniti čez. skalo v prepad, dokazov za lo pa ni. Smrtna nesreča. Iz Žilare vasi poročajo: Iz Pliberkn domov grede se je v strugi Bele ponesrečil Kancijan Pirovc, po domače Bregar iz Kota, znani izdelovalec senoiilh vil. Našli so ga v strugi mrlvega z. veliko rano na glavi. Sodijo, da je mož dobil rano pri padcu z. voza, k| se je na ovinku prevrnil, nato pa je v omotici zašel v reko Belo, kjer je utonil. Voda ga jo odplavila kakih 1000 m daleč in ga nato vrgla na suho. Pokojni je bil splošno priljubljen mož. Naj počiva v miru! Pozno zvečer, ko je bilo že temno, je našel gozdar v gn-zdti dva dečka, ki sin se izgubila. ' Le pojdifn z menoj, jima .ie prijazno rekel, pokazal vninn bom pot. Nc, zdaj rajši še ne,« je dejal eden od dečkov. ..Morebiti pridete po naju n polnoči.-»Zakaj pa to, se ,ic začudil gozdar. .Veste," je odvrnil deček, ee prideva sedaj domov, bova lopenn, če pn počakava še jnir lir. bodo mobilizirali policijo in dobila bovii čokolado in potico, ker bova sploh še živa urišla domov... žk. fljNM C v* ■ (i rim land Splošno je znano, da vreme in vremenske napovedi niso odvisne od razmer naše bliž nje okolice, marveč, od vremenskih razmer cele severne zemeljske jiolohle, ee ne od cele zemeljske krogle. Podobna raziskovanja no ve.jše dobe so dognala, da iKilarna jiodroe.ja zelo uplivnjo nn vreme v Evrojii. Na ekv;i-lorju se zrak segreje, in se, ker je lažji, dviga v višje plasti ler se pomika v polarne cone severu in juga: ko se tam sjiel ohladi, pada na zemljo in se vrača nazaj iiroti ekvatorju. Polleg tega glavnega zračnega gibanju naletimo ua lokalne ovire, kakor so nesorazmerna razdelitev kopnih in vodnih mas, gibanje zemlje okrog njene osi itd. Zrak, ki -e ohlajen vrača iz, polarnega področja k nam na jug, naleti tukaj na subtropske zračne struje. Vreme je tedaj boj med dvema različnima strujamn. Zračna masa, ki je močnejša, krepi moč gibanja — la mn.su zmaguje, in prinaša dotičneniu področju svo.je vreme. Pri nns prihaja slabo vreme v glavnem od zahodu ali severo zahoda. Ne prihaja pa iz. Amerike, ker bi se sicer lahko pripravili nuiij. če hi nuni Američani sjio ročili. kednj je slnbo vreme zapustilo vzhodno obalo Amerike. Vsi poizkusi, du hi našli izvor naših viharjev na Atlantiku, so se popolnoma izjalovili. Po najnovejših ugotovitvah ameriškega profenorjn Hoobsn, ki je nedavno proučeval Grbnlnndi jo, lahko z. gotovostjo trdimo, da je Groniand nekako sveti Elija Kvrope. Griinlund je ves pokrit z delielimi lede ninii masami in nad t<-rt i ogromnim pod me jem 2 milijonov kv. km leže struje najbolj mrzlega zraku. Nad sosednim področjem morjem po katerem plavajo ledene gore, zrak ni tako mrzel, marveč sc suče okrog ničle. To je zn tamkajšnjo kraje razmeroma gorak zrak. Kjer se gorke in mrzle mase srečajo, nastane močno deževje, IVž se nato pomika od Gronlandije proli jugu. pride nn Atlantsko morje, kjer sc obrne proti vzhodu. K im,in pride tedaj dežeje od zahoda ali se-vero-zahodu. Zelo zanimivo je tudi to le: Kako je to, du imamo, čeprav se zemlja vedno enako suče okrog soncu, enkrat suho leto, drugič j>u deževno lelot Enkrat imnnio milo zimo. drugič pu zelo mrzlo zimo in mnogo snegu? Da bi rešil lo vprašanje, je potoval pokojni nemški prof. dr. Alfred \Vegener večkrnl na Groniand in je svojo_vnemo zn /,nanosi pln-čal s svojim življenjem. Ennko so se vse polurne meteorološke postaje v i>olarneni i. 1923-311 iKisvetile proučevanju tega vprašanja. Nemška polarna, posfaju na otoku Kajnrta'1 ik oh jugovzhodni ohnli Gr.nlandu jmroča, dn se tamkajšnja tempe rut urn v tem polarnem letu — od oktobra 1932 do sejit. 1933 —- ni mnogp razlikovala. Najnižjn leni-peralura je znašala poz.imi 15 s(o|>. C |mmI nčlo. To gotovo ni mnogo zu (ininland. ki je jnikril z, debelimi plastmi večnega snega. Nu vremenoslovju ni interesirunu samo znanost, marveč v prvi vrsti gospodarstvo. Zakaj končno ni vseeeno. kakšno bo vreme naslednje leto. Koliko bi kmetu koristilo, ee hi mogel dobiti zanesljive i»idatke o vremenu v prihodnjem letu. Tako hi se luhko obdelovanje polju prilagodilo deževnemu in hladnemu, ali suhemu in toplemu poletju. \'i še znano, kakšne uspehe je doseglo drugo [toliirno leto, upati jia smemo, da so učenjaki našemu svetemu Eliji —Gron lamin zopet izvabili marsikatero koristno skrivnost v blagor celokupnega človeštva. Nedeljstei spori Primorje:Hašk 4:4 (2:2) t Zagreb, 16. sept. Danes se .je vršila tukaj ligina tekma med prvakom reprezentantom slovenskega nogometa ASK Primorjem in najboljšim zagrebškim klulKun llaškotn. To je bila prva tekma Primorja v tem kolu nu tujem igrišču. Primorje in njegovi pristaši ter ljubitelji slovenskega ikh gometnega športa so se zavedali, du gre sedaj, ko Primorje še ni izgubilo nobene tekme, za njegovo dobro ime. Več kot 300 Ljubljančanov e spremljalo svoje ljubljence s posebnim vinom v Zagreb ter jim pomagalo nu častnem rezultatu. Tekma se je vršila ob 4 popoldne pred komaj 1500 gledalci. Sodniku, Sarajevčanu llaki-ču, sta se predstavili moštvi v sledeči postavi: Primorje: Starec, I lasi, Bertoncelj t, Zemljak, Slamič, Boncelj, šlambergur, Makovec, Bertoncelj i Jež, Zemljič. Hašk: Nedcljkovič, Slivak. Matijevič, Kova-čevič, Geuer, Kunst, Medarič, Petrak, Lajuer, Fink, šram. Primorje je danes pokazalo Zagrebčanom, kako se igra nogomet. Vsa enajstorica je bilu na mestu. Igralci so sijajno startali nu žogo. Igrali so zelo hitro in odlično, u kljub temu fair. V začetku se sicer niso znašli, toda to so pozneje popravili. Napad je vseskozi odličen. Najboljši je bil Bertoncel j I kot srednji krilec. Hitro in točno je podajal Makovec. Zemljič je bil \ prvem polčasu slab, pa je bil zato v drugem polčasu najboljši mož na polju. Jež in .šlambergur sta dobro pomugala. Med krilci je prednju-čil Slamič, ki je bil povsod nu mestu. Zelo dober je bil Bertoncelj. Zcndjak je bil včasih prepočasen. V obrambi sta se odlikovala 1 lasi in posebno Starec. Goli ne gredo na njegov račun. Bertoncelj I je bil včasih nesiguren. Lzbo-ren pa je bil njegov start. Haškovo moštvo je v začetku dobro igralo. Vsa e.iajstorica je zelo povezana, toda brez prave koni-bnacije. Na žogo sploh ne zna startati. V napadu slu se odlikovala Medarič in Petrak, ki pa je zelo ostro igral. Slaba je bila obramba, posebno vratar in oba branilca, ki sta nastopila mesto obolelih Ciolca in šijačiča. Krilska vrsta Primorja je i>o izborno razpoloženem Slamiču in Bertonclju dobro |>odpiralu svoj napad. Potek igre. V vodstvu je Primorje. Prosti strel proti Ha-šku, ki iia zastreli Bertoncelj 2. Obe enajstoriei se se nista znašlL Bertoncelj 1 napravi napako, ker pusti Starca samega, ki vzame Medariču žogo z loge. Hašk zopet napadu. Kunst grdo faula Mu-kovca. V 9. min. dobi desno krilo Haška žogo v offside. Starec leti iz gola, krilo centrira in Fink zabije z glavo gol. 1 : 0 za Hašk. Nato preide v vodstvo Primorje po Zemljaku, ki zopet po nepotrebnem izgubi žogo. Ilašk preide v premoč. Medarič dobi žogo, odda jo v sredino Petraku, ki jo {ioloži na nogo Finku, ki jo pošlje neubranljivo v gol. V 16. min. 2 : 0 za Hašk. Primorje zopet ostro napada. Bertoncelj 2 zamudi krasno predajo desne iveze. Tukoj nato Primorje zopet energično napade. Po krasni kombinaciji zabije Makovec nei ubrani,jivi gol v levi kot. Stanje po 20. min 2 :1 za Hašk. Primorje je v premoči, toda vratar Haška bruni. Primorje ima od igre vedno več. V 24. minuti faula Petrak Bonclja. Po prostem strelu dobi žogo Zemljič, pa jo pošlje v out. Igro ima v rokah zopet Hašk, toda žoga zleti čez vrata. Igra postaja vsak trenutek ostrejša. Primorje energično napade v gneči iz 16 m in doseže 16 metrovko. Hašk postavi zid. Bertoncelj 2 strelja vanj. Žoga se odbije in jo dobi zopet Bertoncelj na nogo, ki jo pošlje ne-branljivo v gol ter izenači v 33. min. 2 : 2. Hašk pride zopet pred gol Primorja, toda Starec odlično brani. Nato dobi žogo zopet Primorje. V 43. minuti Šlambergar krasno poda žogo, ki pa jo pošlje Bertoncelj 2 v out. Nato zopet napade Hašk. Starec še enkrat krasno ubrani in sodnik prekine igro. Drugi polčas. Začetni udarec ima Hašk. V gnječi pred vrati Primorja zabije Petrak gol že v 2. minuti. Bertoncelj 1 se ni prav znašel. 3 :2 za Hašk. Zdi se, da Primorje zopet ne obvlada žoge. V 5. min. korner za Primorje. Jež izvrstno strelja, toda vratar Haška odbija. Igra se zelo ostro. V surovi igri) se posebno odlikujejo Haškovci. Kljub temu pa Primorje prehaja počasi v vodstvo. V 6. minuti spet komer za Primorje, vendar bije Zemljič žogo v out. Položaj se menja. Igra se na polovici Primorja. Vil. min. korner proti llašku. Zemljič lepo strelja, Jež pa zabije z glavo krasen gol ter s tem iznačii 3 :3. Zemljič je bil ta trenutek najboljši mož na polju. Čeprav igra Primorje mnogo boljše, je vendar uspel Hašku predor po Medariču, ki strelja iz 40 m neubranljivo v gol Primorja ter zboljša rezultat v korist Haška 4 : 3. Takoj nato izvrši predor Zemljič, ki pelje žogo mimo ubeglega Haško-vega vratarja v gol nasprotnika. Stanje v 24. min. 4 : 4. Odslej igra Primorje precej raztrgano, njegov start na žogo pa je še vedno odličen. V 33. min. zažvižga sodnik offside Žemljica čisto nepravilno in s tem prepreči siguren gol. Takoj nato prosti strel pred vrati Primorja. Starec ubrani. Sledi v 36. min korner proti Primorju. Slamič pa odbije žogo v polje. Primorje odslej samo Se brani. V 44. minuti zadrži Starec žogo in sodnik prisodi indi-rekten prosti strel, ki ga pa Boncelj odbije. Nato odžvižga sodnik konec. — Pravilen rezultat bi bil vsekakor zmaga Primorja. Sodnik ni imel igre v rokah. Spregledal je mnogo faulov in offsides, povečini v korist Haška. Celjski spori Včeraj popoldne se jc odigrala na Glaziji tekma zu poškodbeni fond LNP. SK Celje : SK Olimp 2 : t. Tekma je morala biti v prvem polčasu zaradi nediscipliniranosti enega Oliinpo-vega igralca predčasno zaključena. Ponovna tekma se je končala 3:3 (2:2) za Celje. V predtekmi je SK Celje zmagalo nad rezervo SK Celje s 3 :2 (3:1). * Belgrad, 16. sept. m. Tekma, ki se je vršila na čast dosedanjemu popularnemu golmanu tukajšnjega športnega kluba Bask, ki ga je praška »Slavija-.: ob priliki zadnje meddržavne tekme med Jugoslavijo in Češkoslovaško angažirala za svoj klub, se je vršila danes popoldne med Baskom in ze-munsko Sparto ter končala z rezultatom 4 :2 (1 : 1). Novi Sad, 16. sept. ni. BSK : Vojvodina 6 :0 (2:0). Banjahika, 16. sept. ni. Slavija (Osjek : Kra-jišnik 2:1. S tem izpade iz nacionalne lige zagrebška Concordia. Split, 16. sept. m. Hajduk : Slavija 14 : 0 (7 : 0). Milan, 16. septembra, p. Juventus : Ambro-siana 4 : 3 (1 : 0). 3. kolo za češkoslovaško prvenstvo Praga, 16. septembra, p. Sparta : Prostjejov 4 : 3; Židenice : Čechie Karlin 4 : 1; Vietoria : Te-plitzer F. C. 4 : 3; Plzen : Kolin 2 : 2. Nemčija vodi v evropski lahki atletiki Nemčija : Finska 106.50 : 96.50 Berlin, 16. sept. p. Danes je meddržavni boj za evropsko prvenstvo v lahki atletiki na poštnem stadionu, ki je bil pred nedavnim preurejen, doživel svoj drugi dan. Zbralo se je še več gledalcev kot včeraj, bilo jih je 40.000, ki so z največjim navdušenjem sledili bojem. Nemčija je prvi dan vodilu z 9 točkami pred Finsko (razmerje je bilo 52.50 proti 43.50), drugi dan pa se je ta naskok nekoliko povečal. Prvi je bil tek nu 11.500 m, v katerem so Finci nesporno mojstri in je odnesel zmago eden izmeti bratov Virtanen. ludi drugo mesto je zasedel Finec. Na 100 metrov so zmagali Nemci v slabem času 10.9. V metanju kladiva so Finci dosegli za par metrov večje rezultate, so pa Nemci proti pričakovanju zasedli drugo mesto. Štafeta 4 krat 400 metrov je prinesla visoko zmago Nemčije, ki je zmagala s približno 80 metri pred Finsko. V metanju disk je situacijo za Nemčijo rešil znani rekordni desetobojnik Sie-vert, dočim so v začetku Finci daleč vodili. 400 m z zaprekami je vodil znani nemški tekač mladi Scheele. V naslednjem navajamo nekaj rezultatov, ki so bili znani do trenutka, ko to poročamo: V soboto: 110 m z zaprekami: \Vegener tNemčiia) 15 sek. — 400 m: I lamami (Nemčija) 4-9.2 sek. — Krogla: Woelke (Nemčija) 15.30 m. — Skok v višino: (Finska) 2 metra. — Kopje: Maati Jurvinen (Finska) 74.59 m. — 5000 m: Vir. tanen (Finska) 14.56.2. — Skok v daljavo: Tola-tno (Finska) 7.51 m (finski rekord). — Štafeta 4 krat 100 m: Nemčija 42 sek., Finska 43.8 sek. V nedeljo: 800 m Dessecker (Nemčija) 1.54.8. — Disk; Sievert (Nemčija) 45.78 m. — Tro-skok: Pdvvrv (Finska) 14.73 m. — 400 m z zaprekami: Schecle (Nemčija) 10.9 sek. — 1500 m: Virtanen (Finska) 4. min. 3 sek. Tako je bilo končno stanje točk za Nemčijo 106.5 in Finsko 96.5 točke. Računale pa so se točke: 5 za I. mesto, 3 za drugo, 2 za tretje mesto in t za tretje mesto. Le pri štafetah se je klasifikacija na željo Finske izpremenila tako, da je dobila prva štafeta 5 točk, druga pa 3. Pričujoče tekme so pokazale velik napredek Nemčije, ki je v zadnjem času storila izredno veliko za propagando lahke atletike. Bila je pa prireditev nekakšna mala olimpijada, saj so bile razen nekaterih (desetoboj, maratonski tek itd.) zastopane skoro vse discipline olimpijskega tekmovanja. Pomisliti je treba, cla bo prihodnja olimpijada 1. 1936 v Berlinu in Nemci nočejo doseči častno mesto. Finski tekmovalci (otl leve na desno): Toivonen, Isohollo in Kotkas, ki je mojster v skakanju na visoko Mariborski šport Brzoturnir Maribor, 16. septembra. Na igrišču ISSK Maribora v Ljudskem vrtu je priredil tukajšnji okrožni odbor LNP nogometni brzoturnir. Kot prva sta nastopila ISSK Maribor : DSK Svoboda 3:2 (1 : 2). Maribor je v še precej interesantni) in napeti borbi zasluženo zmagal nad Svobodaši. SK Železničar : SK Rapid 1:0 (0:0). Ta tekma je bila vseskozi mrtva in nezanimiva. Šele, ko se je posrečilo Železničarjem stresti Ra-pidovo mrežo, so se črnomodri malo zgenili, pa bilo je že prepozno. SK Rapid : DSK Svoboda 4:1 (1:1). Šele v drugem polčasu so štrli Rapidovci močan odpor Svobodi. Rezultat je po krivdi Svobode previsoko izražen. Rapid je dosegel tretje mesto, Svobodi pa je ostalo zadnje. SK Železničar : ISSK Maribor 1:0 (1:0). V finalni tekmi so modri takoj od začetka napeli vse sile in dosegli po Pavlinu prvi in edini gol ter si s tem priborili naslov prvaka v tem turnirju. Igra je bila precej ostra, mestoma po krivdi enih in drugih celo malo surova. Zmaga Železničarja je zaslužena. Interni tahkoatletski meeting Maratona Maribor, 16. sept. Maratonovi lahkoatleti so izrabili prost termin in današnje lepo vreme in priredili na svojem igrišču na Livadi interno lahko-atletsko tekmo. Tekmovanje je vodil agilni načelnik lnhkoatletske sekcije Smerdel. Uspehi so bili sledeči: Met diska: Verstovšek I. 30.13, Rudi 28.16. — Skok v višino: Kokalj 160 cm, Verstovšek I. 155 cm. — Suvanje krogle: Vidic 10.94 metrov. Rudi 9.26 m. — Krogla (juniorji): Lipovšek 10.25, Cezar 9.87. — Skok ob palici: Stangel 287 cm, Kokalj (enako). — Met kladiva: Vidic 32.24, Rudi 31.03. Po končanem lahkoatletskem tekmovanju je bila tekma v odbojki med seniorji in juniorji Maratona. Zmagali so povsem zasluženo po krasni igri juniorji, in sicer s 15 :13. Sodil je precej nesigurno Zemljiček. Železničar mladina : Rapid (mladina) 3:2. Tekma se je odigrala za mladinski pokal. OBČNI ZBOR MARIBORSKEGA OKROŽJA LNP Maribor, 16. septembra. V prostorih Mariborskega dvora se je vršil danes dopoldne občni zbor Mariborskega okrožja LNP ob polnoštevilni udeležbi. Bili so zastopani vsi včlanjeni klubi razen SK Svobode. Navzoč je bil predstavnik LNP dr. Kosti iz Ljubljane. Občni zbor je vodil predsednik dr. Odon Planinšek. V svojih izvajanjih je ugotavljal visok nivo mariborskega športa, kljub temu, da živi le od zasebne inicijative, opozarjal pa je obenem, da bo možno nadaljnje delo le takrat, če bo tudi državna oblast pokazala za razvoj športa dovolj razumevanja. Neznosno obdavčenje prireditev ubija vsah razmah ter je zavrlo zlasti prirejanje mednarodnih tekmovanj. Radi tega pada tudi zanimanje med širšimi plastmi ter je obisk tekem znatno nazadoval. Z zadoščenjem je ugotovil, da si je priboril sedaj že četrti mariborski klub — SK Svoboda — mesto v prvem razredu. — Tajniško poročilo, ki ga je podal Fišer, je navajalo zanimivo statistiko tekem in podatke o aktivni administrativni bilanci. Blagajniško poročilo izkazuje malenkosten deficit 96 Din. in ugotavlja nazadovanje zanimanja med občinstvom za nogometni šport. — Med slučajnostmi se je priporočalo LNP, naj v interesu nadaljnjega prospevanja mariborskega športa onemogoča snovanje novih klubov v Mariboru in njegovem območju. Mišljeni so tukaj tovarniški klubi, ki se snujejo v nekaterih podjetjih. Ob zaključku se je naglašala redka soglasnost, ki vlada v Mariborskem okrožju LNP. Osebnih izprememb v vodstvu ne bo. Mednarodno teniško prvenstvo Zagreb, 16. septembra, š. Gospodje poedinci: Včeraj prekinjena scmifinalna tekma Pallada : Tlo-činski je končala z zmago Pallade: 7 : 5, 2 : 6, 5 : 7, 6 : 3, 6 :2. Finalna tekma Punčec : Pallade se je ob stanju 4 : 2 morala radi teme prekiniti in se nadaljuje jutri. Dame posamezno: Čepkova : Kraus 1: 6, 6 : 3, 6 : 2. Odlična češkoslovaška igralka je bila v premoči nad prvakinjo Avstrije. Gospodje v dvoje: Tločinski, Witmann : Vo-dička, Časka 7 : 2, 6 : 4. Punčec, Pallade : brata Kukuljevič 6 : 3, 6 : 1. Finalne tekme: Pallade, Punčec : Tločinski : Witmann 6 : 4, 6 : 2, 6 : 8. Odlična zmaga naših teniških igralcev proti poljskim igralcem. Gospodje in dame v dvoje: Wirt, Vodička : Kraus, Tločinski 7 : 5, 2 : 6, 6 : 1. Juniorke za prvenstvo Jugoslavije: Mitič : Bu-disavljevič 2 : 6, 6 : 2, 6 : 1. Tolažilne tekme za prvenstvo Hrvatske: Karel Friedrich : Mogan 6 : 3, 4 : 6, 6 : 3, Vrebe : Drago Friedrich 6 : 4, 3 : 6, 6 : 4. Amerika: Japonska 84:75 V meddržavnem lahkoatletskem dvo-matcliu, ki se je vršil med Ameriko in Japonsko v Tokiju, so zmagali Amerikanci po precej trdem boju s prav neznatnim naskokom. Miting je pokazal, da se Anierikaiicem tudi v 1 aliki atletiki že močno maje.io tla in morejo kvečjemu na prihodnji olimpijadi upati na zmago, potem jim bo pa najbrže odklenkalo. Drugi narodi so jim postali ze enakovredni. Rezultati so sledeči: 100 m: 1. Metcalfe (A) 10.5 sek. — 20« m: 1. Metcalfe (A) 20.2 sek. — 400 m: 1. Horn-bostel (A) 49.4 sek., 2. Green (A). — 800 m: 1. Hornboste'1 (A) 1:54, 2. Cunningham (A). — 1500m: L Cunningham (A) 4:08.6. — 5000 m: 1. Riu (J) 15:41.2. 2. Crawley (A). — 110 m zapreke: 1. Wood (A) 14.6 sek., 2. Murakami (J). — Švedske štafete: 1. Amerika 1:50.7. — Skok v višino: 1. Asakuma (J) 1.95 m, 2. Ya-dn (A) 1.95 m, 3. Marty (A) 1.90 m. — Skok v daljavo: 1. Ifarada (.1) 7.53 m. — Skok s paMco: 1. Oye (J) 4 m, 2. Tshlda (J) 4 m, 3. Thompson (A) 4 m. — Krogla: 1. Dunn (A) 15.26 m, 2. Pakata 15.05 m. — Disk: 1. Dunn (A) 47.42 tn. — Kopje: 1. Nagao (J) 62.07 m. — Kladivo: 1. Abe (J) 48.96 In. Zakai si je bosat človek izbral to dekle za ženo Strojepiska pripoveduje svoj roman Gospa B ... s« je nedavno poročila a »inom nekega zelo bogatega industrijca. V razgovoru je dejala: »Vprašujete me, zakaj si je moj mož baš mene izbral. Bilo ie takole. Nameščena sem bila kot strojepiska v uradu njegovega očeta. Nisem si mogla privoščiti razkošnih oblek, kakor vse druge mladenke, j katerimi se je on družil, vedno pa sem posvečala veliko pažnjo svoji polti. Moj mož mi je sam priznal, da je v prvi vrsti zbudila njegovo pozornost moja čudovito lepa polt. Uporabljam vedno hranilo za kožo Tokalon, belo po dnevi, rožnato pa za noč. Res je čudovito, kakšno izpremembo napravijo ti preparati pri vsaki osebi že v nekaj dneh. Nikdar nočem uporabljati kake druge kreme.« Krema Tokalon, hranilo za kožo, bele barve (ne mastna) vsebuje čisto oljčno olje in svežo smetano. Te sestavine prodro globoko ▼ znojnice in odstranjujejo vso nesnago, do katere nikdar ne more niti milo, niti voda. Zajedalci, razširjene znojnice in vsi nedostatki polti naglo izginejo. Koža postan« sveža, svetia in gladka. Da «• rešite gub, uporabljajte kremo Tokalon, hranilo za kožo z Biocelom (rožnate barve) — presenetljivim izumom dr. Stej-skala, profesorja dunajskega vseučilišča. Zadnja poročila Princesa Marina Pariz, 16. sept. R. Princesa Marina Jff danes odpotovala v spremstvu princa Ge-orga iz Pariza v Chalais in od tam v Dover in London, kjer se jutri predstavi na angleškem dvoru. Titulescu se poda v Budimpešto Budimpešta, 16. sept. m. Po še nepotrjeni vesti »Pesti Napla« bi imel prispeti še to jesen v Budimpešto romunski zunanji minister g. Titulescu. Pri tej priliki bi se predvsem razpravljalo vprašanje Avstrije, problem restavracije in pa zadržanje napram Nemčiji ter vprašanje statutov za madjar ske manjšine v Erdelju. Kitaj proti Zvezi narodov Šangaj, 16. sept. m. Največji kitajski časopis »Čempao« v svojem uvodniku piše, da se bo Kitaj umaknila iz Zveze narodov, če ne bo zopet izvoljena v Svet. Izstop Kitajske iz Zveze narodov bi pomenil, da bo Zveza narodov v glavnem postala Zveza evropskih narodov. Zadržanje Zveze narodov, tako piše ta list, je vzbudilo v Kitaju veliko razočaranje ter bo imelo, če se bo v istem pravcu postopalo naprej, za posledico, da se bo tudi Kitaj docela umaknila iz te institucije. Kitaj smatra, da dejstvo, da ona ni bila znova izvoljena v Svet, pomeni ,da se Zveza narodov ne zanima za vprašanje Daljnega Vzhoda. Evropski krožni polet Varšava, 16. septembra, p. Danes se je vršilo zaključno tekmovanje za evropski krožni polet. Potrebno je bilo namreč šc izbirno tekmovanje z ozirom na največjo hitrost. Preleteti je bilo progo, dolgo 297 km. Najboljši čas je dosegel na tej progi poljski letalec Bajan z 1 uro 11 minut in pol. S tem je dana tudi končna klasifikacija za evropski krožni polet, ki je naslednja: 1. Bajan (Poljska) 1.895 točk. 2. Plonczyinski (Poljska) 1.876 točk. 3. Seide-mann (Nemčija) 1.846 točk in 4. Ambruš (Češkoslovaška) 1.822 točk. V klasifikaciji narodov je bila prva Češkoslovaška. Popoldne ob 18 je predsednik poljske republike Moscicki lastnoročno odlikoval oba Poljaka-zmagovalca z redom Polonia restituta. Pariz, 16. sept. p. Včeraj ponoči je prišlo v bližini boulevardov do velikih spopadov med rojalistično mladino in pa pripadniki skupne fronte komunistov in socialistov. Spopadi so 'trajali par ur in so zahtevali večje število ranjencev. Policija je arcti rala deset ljudi. Pred nakupom si oglejte veliko razstavo otroških in igračnih vozičkov, stolic, holenderjev, malih dvokoles. tricikljev, šivalnih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domače tovarne ..TKIBllNA" K. Batjel, Ljubljana, Karlovfika e. 4 Niijniiie cenel — ContU franko. Usnjeni suknjiči pumparce — najboljši nakup. A. Presker, Sv. Petra cesta 14. ("Itnjfe in širite »Slovenca«!