Poštnina plačana v gotovini
UREDNIŠTVO IN UPRAVA Videm - via San Daniele, 88 Tel. 41820 - Poštni predal 186 Glavni in odgovorni urednik VOJMIR TEDOLDI Tiskarna T. Marioni - Videm
MATAJUR
GLASILO SLOVENCEV V VIDEMSKI POKRAJINI
Sped. in abb. post. Il gruppo
NAROČNINA: Za Italijo: polletna 600 lir -letna 1000 lir - Za inozemstvo: polletna 800 lir - letna 1500 lir Oglasi po dogovoru. Posamezna številka 50 lir
Leto XIX - N. 20 (400)
Udine, 28. novembra 1968
Izhaja vsakih 15 dni
ZA ŠE TESNEJŠE SODELOVANJE S SOSEDNIMI NARODI
Izredno zanimiva razstava šolskih knjig Furlanije-Julijske kr., Slovenije in Koroške
govorniki
Veliko zanimanje v Vidmu za slovensko knjigo in didaktične metode na osemletkah - Vsi so poudarjali željo po še tesnejših kulturnih stikih s Slovenijo in koroško - “Kultura je najboljše sredstvo za utrjevanje bratstva med narodi,, je dejal v svojem govoru videmski župan prof. Cadetto
Furlanska prestolnica Videm je ponovno pokazala, kako tenko je uglašena na potrebe po iskrenem mednarodnem sodelovanju, in kako nujno je, da je to sodelovanje čimbolj razvejano ter da seže tudi in morda predvsem na področje kulture, kjer morajo sosedni narodi najbolje pokazati, kaj zmorejo, kaj znajo in kako se lahko ravno z univerzalnim jezikom kulture premagujejo predsodki, se nadaljujejo stiki ter se gradi boljši svet v tem nekoč tako nemirnem, sedaj pa iz leta v leto vse bolj enotnem prostoru v plemenitih težnjah po trajnem miru.
Tokrat je pobuda za kvalitetno nove odnose prišla iz vrst Funanskega gibanja za poskusne didaktične metode, orizoma njenega voditelja prof. Guerrina Zanonija, ki je v sodelovanju s pristojnimi oblastmi priredil v dvorani Ajace mednarodno razstavo beril obveznih žol. Svoja učila prikazujejo Slovenija, Koroška in Furlanija -Julijska krajina. Razstavo so odprli ob prisotnosti visokih predstavnikov oblasti kakor tudi šolskih nadzornikov ter didaktičnih ravnateljev vseh treh obmejnih dežel. Kakor smo rekli, sodi dogodek v okvir splošnih prizadevanj na tem prostoru, da bi se stiki med narodi razširili na vsa področja iz sosedskega ustvarjanja. Furlanija, in še prav posebno Videm, v teh naporih ne varčujeta s silami, toliko je res, da je v kulturi izredno živahno sodelovanje ter izmenjava, ki je dosegla posebno med Slovenijo in Furlanijo na glasbenem področju izreden napredek.
Ko je videmski župan profesor Cadetto prerezal simbolični trak, so gostje odšli v razstavne prostore ter si ogledali primerke, ki so v dvorani Ajace zelo pregledno zvrščeni, potem pa so se zbrali v bližnjem salonu, kjer je več uglednih predstavnikov nacionalnih šolskih organizacij v svojih govorih poudarilo pomen tega kulturnega dogodka za zbliževanje ljudi treh sosednih držav.
Videmski župan prof. Cadetto je v svojem pozdravnem nagovoru poudaril, kako more biti kultura najboljše sredstvo za spoznavanje meja ob tromeji in za utrjevanje bratstva med sosednimi narodi, ki navzlic različnim jezikom vendarle gojijo en sam skupni cilj, to je težnjo po miru in blaginji. Za njim so se priglasili k besedi šolski skrbnik iz Vidma prof. Fi-denzi, profesor Zanoni, predsednik zbora za vzgojo in kulturo skupščine SR Slovenije prof. Miloš Poljanšek in poslanec Guttenbrunner, šolski skrbnik s Koroške.
Vsi govorniki so poudarili skupno željo, da se morajo odgovorni politični krogi
Slovensko gledališče v Trstu In
Prosvetno društvo « I. Trinko »
priredita dne 6-1-1969
Dan «igrama
v gledališki dvorani teatro « A. Ristori » v Čedadu Program bo obsegal:
Carlo Goldoni
TAST PO SILI
(Un curioso accidente)
v izvedbi goriškega gledališča iz Nove Gorice
sicer truditi za vse večjo menjavo blagovnih dobrin, da pa pri tem ne smejo pozabljati na duhovne vrednote, ki so tako velikega pomena pri oblikovanju značaja mladega človeka. Ob zaključku so prireditelji povabili vse prisotne na zakusko v salonu Lionello.
Razstava je bila odprta do 30. novembra ter sta bila v tem razdobju dva dneva posvečena slovenski in avstrijski knjigi. Priredili so tudi konferenco o slovenskem
učnem sistemu ter praktičen prikaz poučevanja petja in tujih jezikov s sodelovanjem otrok petega razreda osemletke. Predvajali so didaktični film ter z dispozitivnimi ilustracijami seznanili udeležence konference, kakšne so didaktične metode, ki jih uporabljajo v vseh razredih osemletke.
Na dan, ko je bil posvečen avstrijski knjigi, pa so govorili o koroških šolah, didaktičnih sredstvih in praktično prikazali pouk petja.
VIDEM, glavno mesto Furlanije, kjer so priredili razstavo šolskih knjig treh obmejnih dežel: Furlanije-Julijske krajine, Slovenije in Koroške
25 unnica mm« JugosMie
Letos ne bodo jugoslovanski narodi praznovali svojega nacionalnega praznika, 29. novembra, samo kot vsakoletni praznik, tem. več se so temu slavju hkrati pridružila še 25 letnica, odkar so na ta dan v Jajcu 1943. leta v bistvu položili temelje novi, socialistični, federativni in demokratični Jugoslaviji.
Tistega zimskega dne, ali bolje noči pred petindvajsetimi leti so delegati vseh jugoslovanskih narodov, sredi druge svetovne vojne in obkoljeni v srcu Evrope cd neštevilnih nemških divizij, polagali tiste osnove, na katerih počiva danes sodobna Jugoslavija. V. mislih imamo predvsem federativno ureditev Jugoslavije, v kateri so si vsi jugoslovanski narodi pridobili na ta način svojo državnost, za Slovence in Hrvate pa je poleg tega bil takrat odločilen tudi sklep, da morajo po zmagoviti vojni priti k matičnim deželam vse tiste slovenske, oziroma hrvaške pokrajine, ki jih je bila krivična rapalska pogodba po prvi svetovni vojni prisodila Italiji. Druga pomembna osnova je nedvomno tudi socialistična ureditev dežele, s tem v zvezi pa vse tiste pridobitve socializma, ki jim pravimo preprosto humanizem, socialna enakopravnost, pravica do dela in industrializacija na notranjem področju ter mir, sodelovanje in
sožitje med narodi na zunanjem področju.
Zmagoviti konec druge svetovne vojne je dal prav zasedanje AVNOJ pred petindvajsetimi leti. V matično deželo so se vrnila v glavnem vsa področja, tako Slovensko Primorje kot Istra, ki ju je nekoč dobila Italija. Pa tudi socialistični razvoj v povojnih letih je uresničil načela
II.	zasedanja AVNOJ, saj uživa danes Jugoslavija v svetu velik ugled in stoji kot država v prvi vrsti borcev za mir na svetu, sožitje, prijateljstvo med narodi in za vse druge oblike mednarodnega sodelovanja.
Res je, da je ostalo precej Slovencev še vedno izven matične dežele, konkretno v naši državi, toda napori Slovenije in Jugoslavije v širšem smislu so usmerjeni v to, da bi slovenska nacionalna skupnost v Italiji prav tako uživala vse tiste narodnostne pravice in zaščito, ki ji gre tako po mednarodnih sporazumih kot tudi po italijanski republikanski ustavi. Najbolj odprta meja med Italijo in Jugoslavijo, prijateljstvo, trgovinska izmenjava in vse ostalo pa je najboljša potrditev vseh tistih načel, ki jih je bil AVNOJ položil že pred 25 leti sredi okupirane Evrope v Jajcu kot prvi samostojni in ljudski, svobodni parlament nove Jugoslavije.
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIìIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII'ìIIIIÌIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIÌIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiihiiih,,!,,
Po pozabljenih dolinah in vaseh Beneške Slovenije
Ob Teru navzgor, ob Nadiži navzdol
To pot smo se odločili, lahko bi rekli, skoraj za izlet. Pred nami ni bilo določenega cilja. Lep jesenski popoldan nas je kar sam silil, da smo odložili poklicne in druge vsakdanje skrbi. Zahotelo se nam je, da bi se vsaj enkrat kot izletniki predali čarom Beneške Slovenije, ali konkretneje, Terske doline. Tudi načrt popoldanskega popotovanja smo si zamislili samo bežno, nedoločno. Dejali smo si: ob Teru navzgor, do Učeje. In potem nazaj. Toda, med vožnjo, v Učeji, pa smo načrt spremenili. Toda o tem kasneje.
Tarčent je lenobno in udobno mežikal v jesenskem sončnem popoldnevu, zdel se nam je kot zadnji pozdrav Furlanske ravnine, kajti že smo bili skozenj in zavili na levo, čez kamniti most, pod katerim se je penil Ter. Divji, uporni, čudoviti Ter, ki ga bomo po njegovi soteski zdaj spremljali vse do njegovega izvira pod Muzci.
Vijugava cesta se je začela počasi vzpenjati po desnem bregu Tera in kaj kmalu je bil Tarčent za nami, mi pa smo zavozili v divjo, lepo in strmo sotesko. Cesta se je dvigala čedalje više, Ter pa je ostajal čedalje globlje v svojem globokem koritu, ki si ga je divje in z močjo izsilil med goratim pobočjem na obeh straneh. Čutili smo, kot da je v reki še vedno prisotna volja izsiliti si pot v prostost, v svobodo, v Furlansko ravnino. In zazdel se nam je kot prispodoba našega življa tod, ki
dobro tisočletje kot Ter, kljubuje in vztraja, teče in se spreminja, kot življenje.
In ko smo tako zrli globoko v sotesko, v kateri se je kot svetli trak nekje globoko vijugal Ter, obsijan od zlatih jesenskih žarkov, smo začutili vso lepoto Terove soteske, doline, ki nas je tako spominjala na Soško dolino v malem.
Že smo mimo Njivice in tudi Ter nam je bil zdaj že čisto blizu. Peneč in ves sinji je v svojem koritu veselo podil belogrive valove v nasprotni smeri našega popotovanja.
Za Njivico smo za trenutek krenili na desno, zapustili glavno cesto
in se še po kar lepem, malce ozkem asfaltu podali proti Brdu. Cesta se je strmo vzpenjala, vsa ovinkasta, nekje na sredini poti pa je tudi zmanj kalo asfalta. In začudili smo se, kako to, da niso zmogli asfaltirati še tisti dober kilometer do Brda, kamor smo bili namenjeni.
Čeprav je bil naš opravek v Brdu kratek, smo vendar lahko spet doživeli veselo presenečenje: precej hiš je bilo obnovljenih, nekaj pa so jih še obnavljali. Torej se življenje le vrača v naše vasi? Ne, to je le trdo prislužen denar naših ekonomskih emigrantov, ki iz ljubezni do rodne vasi in grude težko prigarane
UČEJA ali BELI POTOK - Ta vasica s svojimi raztresenimi hišami na zahodnem pobočju Kanina leži tik ob državni meji med Italijo in Jugoslavijo
novce spet vlagajo nazaj v svoje vasi, oziroma rodne domove. In to spoznanje je bilo le majhna uteha v kupi gorja in problemov naše Benečije.
Potem pa smo zapustili Brdo in krenili nazaj, na glavno cesto in dalje naprej skozi vas Ter proti izvirom Tera pod Muzci.
Soteska je postala še bolj divja, še bolj osamela, zdelo se je, kot da tukaj sploh ni ljudi, kot da se je tukaj čas ustavil. In potem je nenadoma zmanjkalo tudi Tera. Zaustavili smo se. Bili smo pri njegovih izvirih.
Razdrapana, prazna korita, polna oelega peska, skal, kamenja in rastli nja ob robovih. In izpod skal, kar naravnost iz tal, vsepovsod mnogo, mnogo curkov. Kipečih, belih, hladnih. Izviri Tera. Nekaj čudovitega in skoraj neverjetnega. Skoraj nisi mogel verjeti, da more voda priteči, bruhniti na dan kar tako, na lepem. Kot brez vzroka. In vendar je tako. Ti poskočni, čisti izviri so se nam kar sami ponujali, da smo zajeli vodo v dlan in se je napili. Napili čiste, sveže, hladne, prijetne studenčnice. Voda Tera. Pili smo v dolgih, krepkih požirkih divji, čisti in sinji Ter in zazdelo se nam je, da v tistem trenutku ni boljše pijače na vsem svetu.
Toda čas nas je preganjal. Spet po asfaltu naprej, proti Učeji. In potem nevesel prizor: neka enota italijanske vojske je imela vaje. S svojimi kamuflažnimi uniformami nikakor niso sodili v prelep, gorski,
(Nadaljevanje na 2. strani)
I
Mia"
Iz Nadiške
Jugoslovanski arheologi obiskali Čedad
Pretekli teden je direktor če-dadskega muzeja sprejel skupino arheologov iz Ljubljane, ki jo je vodil dr. Peter Petru. Ogledaii so si stare spomenike in s še posebnim zanimanjem one iz srednjega veka. Še prav posebno pa jih je zanimal muzej, ki hrani bogate najdbe iz langobardskih časov in seveda tudi «kapitulski arhiv», v katerem se nahajajo rokopisni zakladi.
Ob zaključku svojega obiska so gostje izrazali željo, da bi navezali še tesnejše stike s Čedadom in da bi sedaj lokalni zgodovinarji vrnili obisk. Predlog so prisotni z navdušenjem sprejeli in zato upamo, da ni daleč dan, da se bo sodelovanje tudi na tej ravni še bolj poglobilo in utrdilo.
Koledar za plačevanje davkov
čedadska davkarija je že določila koledar za plačevanje davkov v mesecu decembru in sicer dne 6. decembra od 9. do 11. ure v Su-bidu in od 14. do 16. ure v Malini (občina Ahten); dne 10. decembra od 14. do 16. ure v Ahtnu in v Fojdi; dne 16. decembra od 9. do
12.	ure in od 14. do 16. ure v Ta-vorjani; dne 17. decembra od 9. do 12. ure v Prapotnem in od 14. do 16. ure v Starem mlinu (Idrijska dolina).
Srednje
Redna avtobusna proga do Oblice
Enajsti november je bil za hribovske vasi občine Srednje velik dan, ne samo zato, ker so praznovali svetega Martina, ampak ker je tega dne pripeljal avtobus prvikrat prav do Oblice. Ob tej priliki so priredili tudi malo slavje, katerega so se udeležili deželni odbornik za transport Varisco, deželni svetovalec Romano, nekateri župani Nadiških dolin, dr. Capaccioli od odborništva za transport, več funkcionarjev za civilno motorizacijo in nekateri pokrajinski svetovalci.
Prihod avtobusa je pričakovala vsa vas z velikim navdušenjem, saj bo ta redna avtobusna proga mnogo pripomogla k razvoju turizma v teh krajih, kar je pa še najbolj važno je pa to, da bo služila mnogim delavcem in študentom, ki hodijo iz teh vasi na delo oziroma v šolo v Čedad ali v druge kraje.
Podbonesec
Smrtna prometna nesreča
Vso Nadiško dolino je zelo pretresla žalostna vest o prometni nesreči, ki je terjala življenje 37-let-nega Edvarda Paolinija iz Krasa. Nesreča se je dogodila dne 15. no-
vembra okoli 18 ure na nekem ostrem ovinku pri Podbonescu. Vzroki nesreče niso znani, a po vsej verjetnosti Paolini ni utegnil napraviti ovinka in se z avtomobilom zaletel v skalo ki ga je stlačila.
Rajnki Paolini je bil zelo poznan po vsej dolini in zelo priljubljen med svojimi vaščani, ki ga bodo ohranili v trajnem spominu. Zapušča ženo in dva otroka.
Deželni prispevek za ceste
V teh dneh je naš župan prejel sporočilo, da je dežela dodelila podboneški občini osem milijonov lir za ureditev cest v vaseh Tarčet, ščigla, Laze in Landar, ki so bile hudo poškodovane zaradi slabega vremena.
Sv. Peter
Nenadna smrt
Kar ne moremo verjeti, da je vedno nasmejana in prijazna 27-letna Leopoldina Raccaro iz Kle-nja za vedno odšla od nas. Bila je tajnica na špeterskem učiteljišču in zato je bila poznana daleč naokoli vsem študentom. Nenadoma ji je postalo slabo in ko so jo pre-
peljali v čedadsko bolnico ni bilo nobene pomoči več zanjo. Obdukcija je pokazala, da je Raccar-jeva umrla zato, ker se ji je utrgala aorta.
Njenega pogreba se je udeležilo izredno dosti ljudi, pose ono mladine, ki so zasuli njen prerani grob s številnimi venci in šopki svežega cvetja.
Nenadoma je preminil tudi 46 letni Gino Pittioni iz Dolenjega Brnasa, Čeravno so ga takoj ore-peljali v bolnico, tudi zanj ni bilo nobene pomoči, ker ga je zadela srčna paraliza.
Razširili sc dom onemoglih
Dom onemoglih (casa di riposo) v Špetru, ki se imenuje po svojem ustanovitelju Sirchu in j'3 oil zgrajen še leta 1934, so sedaj razširili in moderno preuredili. To delo so izvedli z deželnim prispevkom, ki je znašal 4 milijone in pol lir.
Kosilnica mu je odrezala prst
Pretekli teden so morali peljati v čedadsko bolnico 36-letnega Elia Venturinija iz Ažle, ker mu je kosilnica odrezala kazalec leve roke.
V bolnico je morala tudi 80 -letna Cecilija Missana iz Ažle, ker je padla in si zlomila več reber. Ozdravila bo v dveh mesecih.
tlllllHIII4llllllltllllllltlNllliailllHIMMtt«M4tlltaillltlllll«Htliaillllll||||||t|||||||||||||||||||||t||HIIIII|||||||||tllltlllllllllllMIIII lili II illll
Iz Terske doline
Javni telefon tudi v Sedliščih
Končno imajo javni telefon sedaj tudi v Sedliščih. Ta vas ga namreč ni imela, ker je predviden en javni telefon vsake štiri kilometre in vas mora šteti najmanj 200 prebivalcev. Za napeljavo telefona v Sedlišče je bilo potrebno vložiti posebno prošnjo, da ga je dobila z izjemo z ozirom na svojo odmaknjenost od drugih vasi in svojo lego. Stroški za napeljavo so znašali okoli 700 tisoč lir.
Jamarji raziskujejo podzemlje Bemadije
Beneška Slovenija skriva v sebi vse polno čudes, ki jih do danes človeško oko še ni moglo odkriti. Poleg številnih že znanih podzemeljskih jam domnevajo, da mora biti nekaj izrednega v notranjosti Bernadije, kar sedaj raziskuje furlanski speleološki krožek. Lansko leto so namreč tu odkrili «Medvedovo jamo», ki se nahaja na severnem pobočju gore 250 me trov visoko, kak kilometer od Tor lana. Vhod v to jamo je zapirala velikanska skala, težka več kot eno tono. Sedaj, ko so jo natančno raziskali, so ugotovili, da vodi iz jame rov še naprej v druge jame saj je po verjetnosti vsa Berna-dija votla.
Ljudje pričakujejo od vsega tega kakšnih koristi, oziroma, da bi postale te jame atrakcija in bi si tako mogel turizem zares utreti
J c atcia i IlC/i lLlct VCL AUt UC5CL &IČIV.
ii»tiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii SgcIcIj sicer ni na njivah dosti pri
Izpod Kol
Uredili bodo obmejni blok v Solarjih
Z veseljem opažamo, da mali obmejni promet med našimi kraji in sosednjo Slovenijo iz dneva v dan narašča. In to ne samo skozi obmejni prehod prve kategorije v Stupci, marveč tudi skozi druge bloke, katerih se lahko poslužujejo domačini, ki imajo prepustnico (lasciapassare). Zaradi tako velikega prometa so postale nekaterere ceste slabe in tudi pretesne in tudi kontrolne stanici ne odgovarjajo več namenu. Da se vse to uredi je videmska pokrajinska uprava že sklenila, da bo do-
delila 25 milijonov lir. Najprvo bodo uredili obmejni prehod v Solarjih, ki je najbolj potreben, da se ga izboljša in preuredi.
Nesreča ne počiva
«Nesreča res nikoli ne počiva», tako nam je dejala 90-letna Tereza Trinko iz Topolovega. V domači hiši je tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko in so jo zato morali odpeljati na zdravljenje v čedadsko bolnico.
Isti rek velja tudi za 72-letnega Jožefa Filipiča iz Grmeka, ki je padel s senika in dobil izredno hude poškodbe. V bolnici so ga sprejeli s pridržano prognozo.
Iz Rezjanske
pot. Završka jama je nekaterim že znana, ki je prav čudovita s svojimi izrednimi stalagmiti in stalaktiti, vendar se zanjo dovolj ne propagira, saj jo obiskujejo večinoma le iz bližnjih furlanskih mest, čeprav bi zaslužila večji o-bisk in sloves.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiimiiiii
Iz Idrijske
Pogozdovanje goličav
V naši dolini jako lepo uspevajo gozdovi in so daleč naokoli znani tudi po divjačini, ki se je v njih zaredila. Pa ne samo to, gozdovi prinašajo velikih koristi, če jih umno izsekavajo. Zadnja leta, na žalost, ni nihče sadil novega drevja, čeravno je bilo dosti posekanega. Sedaj je namenila dežela precej velike vsote za pogozdovanje čedadske okolice in zato bi bilo prav, da bi domačini izkoristili to ugodno priliko in pogozdili vse goličave. Res je, da raste les počasi, a treba je misliti na bodoče rodove in jim pripraviti lažjo življenjsko pot.
Zopet divji prašiči
Ljudje so mislili, da letos ne bo več na spregled divjih prašičev, vendar so jih pretekli teden videli na Planjavi zopet celo tolpo, ki je štela menda več kot deset glav.
Slabe ceste zaradi dežja
Pretekli teden, ko je močno snežilo in potem tudi dlje časa deževalo, so postale ceste po vsej dolini izredno slabe.
Cesta, ki vodi v Stolbico, je v tem trenutku, ko poročamo, še nevozna. Tudi avtobus, ki vozi iz Vidma, ni mogel pripeljati v Stolbico in se ljudje niso mogli za nekaj časa ganiti iz vasi in so bili takorekoč odrezani od ostalega sveta. To cesto bi morali asfaltirati, saj so dela že dali v zakup, a z deli še niso pričeli in kakor izgleda, bo sedaj treba čakati pomladi. župan je o kritičnem stanju te vasi že informiral prefekturo in sedaj pričakujejo, da jim bo nakazana kakšna izredna podpora. Sedaj ne čakajo ljudje drugega kot da jim vsaj za silo odpro cesto.
Na pokrajinski cesti, ki vodi od razpotja na mostu čez Rezijo, se je malo pred električno centralo podrl podporni obcestni zid in zato je bila tudi tukaj cesta zasuta in neprevozna; promet so morali usmeriti v Ravenco.
Tud vihar, ki je divjal po vsej Rezijanski dolini, je povzročil precej škode, posebno v Liščecah, kjer je odneslo med drugim streho dvem hlevom, v katerih je bila živina in seno. Hleva sta bila last Riharda in Antona Bobaza. Prece i poškodovana je bila tudi hiša 70-letnega Antona Buttola. Na srečo ni bilo človeških žrtev.
Gradnja ceste v Korita
Pred nedavnim so pričeli z gradnjo nove poljske ceste, ki bo povezovala vas Korita s planinskimi pašniki Jama, Kot, Kanin, Klin in Beso. Delo bo zgrajeno s prispevki deželnega prisedništva za kmetijstvo in gozdarstvo in bo stalo 65 milijonov lir. Ta cesta pa ne bo velikega pomena samo za prebivalce Korit in Osojan, ampak bo mnogo pripomogla tudi k razvoju turizma, ki si tudi v teh zakotnih vaseh Rezijanske doline utira pot.
Cepljenje goveje živine proti slinavki
Županstvo občine Rezija obvešča vse živinorejce, da je obvezno cepljenje vse goveje živine stare
tllllltMI«ltlllllHHIIIIIIIIIttlMtllllimailllllMlllllllllltlNIIIHIIIIIIIIINIIIIIIIIIIIMIIIIItlllllltlllllllllllllllllllllllllllllllllllimi|„|,|„|||,
(Nadaljevanje m prve Ntranl)
nad tri mesece. Cepil bo konsor-cijski živinozdravnik dr. Francesco Baici do 31. decembra t.l. Stroški za cepljenje posameznega goveda zanašajo 200 lir, ki jih bo moral plačati živinorejec sam.
Od 1. oktobra dalje ne more nihče pripeljati živine stare več kot tri mesece na teritorij občine Rezije, če ni bila cepljena najmanj pred 15 dnevi in ne prej kot pred 4 meseci, izvzemši živina, ki je namenjena za zakol.
iiiiiiiiiimmimimmiiiimimiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiii
Iz Kanalske
Deželni odbornik Varisco obiskal Trbiž
Na povabilo trbiškega župana je pretekli teden obiskal naše mesto deželni odbornik za transport Varisco. Z županom sta se razgo-varjala o najnujnejših problemih trbiškega področja, Kanalske doline in železnega kanala. Župan je dal največ poudarka cesti med Dunjo in Kokovem, ki jo bo treba najprej urediti. Župan je nato spremil deželnega odbornika v Rajbel, kjer so se srečali z nekaterimi domačini, ki so jima obrazložili življenje tega rudarskega centra in njihove probleme. Ob zaključku pa si je deželni odbornik ogledal še mejni prehod v Kokovem, v Ratečah in onega na Predilu.
m umnim milili n n n n immilli m n mil im um milili n minil
Iz Krnatske doline
V Nemah odlikovali krvodajalce
V Nemah so na sestanku krvodajalcev «San Giorgio» (Sv. Jurij), ki šteje več kot 160 članov, nagradili najbolj zaslužne, med katerimi so: Giovanni Scagnetti, Ezio Schiffo, Mario Casarsa, Paolo Cogolo, Giovanni Marchesan, Lucio Nardoni, Antonio Altobelli, Sergio Bolzicco, Giuseppe Bianchi, Duilio Bertossi, Vittorio Giar-duz, Alfiero Garofolo, Teresa Sa-botto in Otello Zuccolo.
Ob tej priliki so govorili tudi deželni odbornik za zdravstvo De-vetag, deželni tajnik rag. Pezzo-li in dr. Nardini, ki je podelil viteški križ republike predsedniku sekcije Aulu Basaldelli.
Furlanija, Slovenija in Koroška
delkov, a privabil jih je kostanj, katerega je vse polno v gozdovih okoli Stare gore.
iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiii
Tavorjana
Deželni prispevki za javna dela
Morda bodo v Drejanu kmalu dobili kanalizacijo. Prav v teh dneh je prišlo na občino sporočilo, da je «Cassa depositi e prestiti» dala dva milijona lir posojila, dežela pa 5 milijonov in pol, kar bo zadostovalo za celotno izvedbo tega potrebnega javnega dela. Občina je dobila posojilo tudi za asfaltiranje ceste, ki veže Ronke s Toljanom, kar bo stalo okoli 10 milijonov lir.
nedolžen okvir pokrajine. Toda bili so surova stvarnost. Stvarnost, da je meja blizu.
Potem smo se nenadoma začeli spuščati. Prešli smo razvodnico med Terom in Učjo, ki je svoje valove namenila Soči. Šlo je naglo navzdol. Spet po ovinkasti, strmi cesti, na desni pa je bilo globoko spodaj samo slutiti Učjo, katere izvir pa je že v Reziji. Končno smo bili na cilju. Učeja.
Vas, stisnjena na strmali pobočij in hiše kot lastavičja gnezda pripete ob strme senožeti. Tudi za cesto je bilo skoraj premalo prostora. In potem smo zagledali ženske z drvmi in senom na hrbtu, kako so sestopale po strminah nizdol. In čudili smo se in občudovali vztrajnost teh ljudi, ki so kljubovali in še kljubujejo tudi vsej surovosti narave in pokrajine. In v Učeji smo se odločili, da bomo nadaljevali pot do obmejnega bloka. Do bloka mednarodne kategorije, ki so ga poleti svečano odprli. Do tistega bloka, o katerem pa smo že slišali vrsto pripomb in pritožb. Vojska ima namreč tukaj pogosto manevre in vaje. In takrat zapre, razumljivo, cesto za ves promet. Turizem, obmejni promet in izletniki pa tega seveda nočejo razumeti, niti upoštevati.
Pa se jezijo. Upravičeno. In tako je obmejni prehod večkrat zaprt, kar zagotovo ni v korist niti obmejnemu prebivalstvu, niti odprtim mejam.
Že smo čez italijanski blok, potem minemo most čez Učjo in že smo v Jugoslaviji. Hkrati pa smo začudeni. Pokrajina se namreč ni niti za las spremenila, le soteska Učje zdaj drži proti drugi dolini, Soški dolini. In ko pri Žagi prispemo v dolino Soče, se nam zdi, kot da nismo prešli meje. Gore, vode, ljudie so isti. Samo meja jih deli.
2e smo v Kobaridu in hitimo dalie proti Robiču. Na levi nas zopet začenja spremljati reka. To pot je to Nadiža. Toda samo do meje. Tam se spremeni v Natisone. Pa čeprav je voda ista.
Večeri se, ko samo v slutnji minemo Landrsko iamo in Šoeter Slovenov. Prve luči Čedada nas sprejmejo in v trdi temi hitimo proti Vidmu.
Naredili smo čudovit krog, dvakrat prestopili mejo, hiteli ob Teru navzgor, prepotovali kratek košček poti ob Soči, da smo se ob Nadiži nizdol spet vrnili nazaj. In povsod smo srečavali iste ljudi in isto pokrajino. Slovenske ljudi in njihovo deželo.
Ob SO- letnici smrti Ivana Cankarja
HISA ST.1 NA KLANCU SIROMAKOV
$
« Oko mojega spomina seže daleč, prav do tretjetga leta moje dobe. Pogorela nam je hiša in obubožali smo docela. Mi, otroci, kolikor nas je bilo, smo se igrali na vrhu pri Sveti Trojici. Pod večer je bilo, sonce je sijalo milo in toplo, kakor sam božji blagoslov. Spodaj je bila Vrhnika že vsa v senci, lesketala so se le še zgornja okna gosposkih hiš. «Jezus!» je vzkrik-nila sestra. Zgrabila me je za roko in je tekla; jaz, neroden v nogah, sem kolobaril za njo ter se prevračal nizdol po kamenju in po spolzki travi. Silen dim je bil obsenčil nebo prav tja do Ljubljanskega vrha, do Svete Ane in do Žalostne gore; presekal ga je navpikoma sijajen plamen, slok in visok. « Jezus! Jezus! » je kričala sestra... Tukaj, v ta prelepi plamen, je zaklenjen moj spomin; več ga ni... Prikaže pa se nenadoma mati, čisto majhna, čisto drobna, nič preplašena, samo začudena; na cesti stoji ter tišči pod pazduho staro stensko uro, ki že zdavnaj ni več šla, ne bila...».
Tako se Cankar pesniško, pisateljsko spominja tiste nedelje, 27. julija 1879., ko je proti večeru s sedemindvajsetimi drugimi posestniki na Vrhniki zgorela tudi Cankarjeva rodna hiša do tal.
Svojevrstna in zanimiva pa je tudi zgodovina usode same hiše na « klancu siromakov » št. 1. V. bajti na klancu je namreč sprva živel ded Jakob Cankar z ženo in zadnjimi otroci. Ko je dosegel sedemdeset let, se je s sinom, ki je povzel hišno obrt (krojaštvo) in edini izmed odraslih sinov ostal na Vrhniki, pogajal za odkup hiše. Tako sta sklenila 1871. kupno po-
godbo, vendar je prišlo do prepisa šele čez pet let. Vseeno pa je Jožef Cankar že takoj, tega leta, pripeljal v očetovo kajžo svojo družino, da sta živeli poslej v obeh izbah koče pomešani obe generaciji.
Kot poprej po najetih stanovanjih je tudi zdaj Neža Cankarjeva, prav tako na klancu, skoraj vsako leto povila otroka. Tako so se na klancu rodili 15. februarja 1873. France, 5. novembra 1874. Karolina in nato kot osmi otrok 10. maja 1876. Janez (v krstno knjigo so ga vpisali pod nemškim imenom Johann) in za njim 14. oktobra 1877. Karel.
Usoda hiše na klancu pa je še nadalje neusmiljeno pletla naprej svoj votek. Vrhniški nemškutar in trogovec Carl Mayer je namreč ponudil Cankarjevemu očetu v najem podružnico svoje trgovine na Vasi. Cankarjev oče je ponudbo sprejel. Vendar trgovina nikakor ni šla dobro izpod rok Jožefu Cankarju in 1. junija 1877. je moral podpisati trgovcu zadolžnico na pet sto goldinarjev po šest odstotkov, s katero si je Carl Mayer pred sodiščem, takoj izstavil zastavno pravico na hišo. 31. oktobra istega leta je moral Jožef Cankar podpisati še drugo zadolžnico za 284 goldinarjev z enakimi obrestmi in isto varščino. Pol leta kasneje si je izposodil Jožef Cankar še dve sto goldinarjev na pet odstotne obresti od tašče Marije Pivkove in še njo potegnil v nesrečo.
Septembra 1878. je Jožefu Cankarju že grozil rubež za njegovo hišo. Sodni postopek se je vlekel tja do maja 1879., toda pred izvršbo je posegla vmes usoda: hiša je, kot smo že omenili, 27. julija 1878, pogorela do tal.
Vendar pa Carl Mayer vseeno ni odnehal. Iz bajte je hotel dobiti vsaj tisto, kar se je dobiti dalo. Sredi zime, ki je sledila, je izposloval pri sodišču zastavni popis, po katerem bi prišlo do dražbe pogorišča. Tedaj se je ponudil kupec, na katerega sta pristala oba upnika, in dražbo prehitel. Pred notarjem Mulleyem so sklenili 10. marca 1880, pogodbo, s katero je gostja z Verda Marija Polanšek kupila za 219 goldinarjev svet in ožgane ostanke Cankarjeve hiše in njihov laz v Košacih. V novo pozi dani hiši je pričel v začetku 1884. France Polanšek prav tako s krojaško obrtjo.
Hiša, ki jo dandanes obiskujemo
na Vrhniki kot Cankarjevo rojstno hišo, torej ni tista, v kateri se je bil Cankar rodil, vendar pa stoji na istem mestu in je danes spremenjena v muzej, oziroma postala je naš narodni, zaščiteni spomenik.
Ko sem se vzpenjal po « klancu siromakov », sem torej lahko že takoj, na hiši št. 1. prebral, v spominsko ploščo vklesane besede; « V borni koči, ki je stala na temelju te hiše, se je krojaču Jožefu Cankarju in Neži, roj. Pivk dne 10.
kakršen je Cankarjev oče v resnici tudi bil. Iz « delavnice », če lahko tako rečemo tej največji sobi, sem pokukal še na hodnik - verando, pod katerim je bila krpa dvorišča ali vrta, če tistemu tesnemu koščku zemlje med vrhniškimi hišami na klancu lahko rečeno tako. Potem sem še pokukal v majhno kamrico, kjer je pod vitrino ležala spominska knjiga, namenjena obiskovalcem.
Potem sem iz veže stopil še v
VRHNIKA - Rojstna hiša Ivana Cankarja na «Klancu siromakov»
malo manjšo sobo na levi, kateri bi lahko rekli miniaturni spominski muzejček, v katerem najdemo izdaje prvih Cankarjevih del in podobno. Tu lahko tudi kupiš brošu-rico o Cankarju in razglednice.
V prostrani kmečki peči je bilo toplo. Videti je, da za hišo skrbijo in tako je tudi prav. Žal pa je hiša na Vrhniki nekako od rok. Na glavni cesti, « cesarski cesti », ki teče skozi Vrhniko, žal ni še nikjer opozorila za Cankarjevo hišo. Pa bi bilo zelo potrebno. Koliko avtomobilov gre vsak dan skozi Vrhniko, posebej še s tujimi registracijami kjer Cankarja poznajo dobro kakor mi.
Ko sem stopal navzdol po « klancu siromakov » in mi je nasproti sijalo mogočno, opoldansko poznojesensko sonce, sem se spomnil Župančičevih verzov, ki jih je bil zapisal prijatelju Ivanu ob tridesetletnici smrti 12. XII. 1948. leta:
Odtod,
od klanca siromakov nastopil svojo trnovo si pot, izmučen ves pokonci si korakal in si berača učil: «Bodi gospod!»
Ti verzi, zapisani pred dvajsetimi leti, nikakor niso zastareli, zastareli zdaj, ob petdeseti obletnici
maja 1876. rodil kot osmi od dvanajstero otrok
IVAN CANKAR slovenski pisatelj.
Vrata v hišo so bila zaprta, oziroma zaklenjena. Kako priti noter? Pa sem stopil do hiše Na klancu št. 6. in prijazna gospodinja mi je takoj dejala, da ima ključe in da mi bo takoj odprla. Ko sva prečkala « klanec siromakov » mi je še povedala, da samo nadomešča oskrbnike Cankarjeve hiše.
Zaškripala so vrata in že sem stal v tipični kmečki, očrneli veži, ki je hkrati služila tudi za kuhinjo, številni kuhinjski leseni predmeti iz obdobja Cankarjevega življenja, oziroma mladosti, so obiskovalcu le vzbudili občutek tretje četrtine minulega stoletja, ko je tod še živel mali Cankar. Potem sva iz veže stopila v večjo sobo, spremenjeno v krojaško delavnico. Gumbi na mizi, starinske škarje, še bolj starinski likalnik, in vzorci krojev na steni, pa meter, velika miza za krojenje in podobno, vse je nudilo očem videz trškega, malce še kmečkega krojača, obrtnika in človeka, ki je nihal med proletarcem in kmečkim revežem,
smrti Ivana Cankarja.
iiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiHiiiiiiiiiiiiitmiiiiiiimiiiiiiHiiiiiiiiiiiiimiMiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiii
Situar slovenskega jezika
Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter Državna založba Slovenije napovedujeta za prihodnjo pomlad izid prve knjige obsežnega « Slovarja slovenskega knjižnega jezika ».
Ta slovar bo po dobrih sedemdesetih letih po takratnem Pleteršni-kovem slovarju prvo tovrstno delo, ki bo v celoti podalo celoten besedni zaklad slovenskega jezika. Kako obsežno je ta slovar zasnovan, nam povedo naslednji podatki: Slovar je nastal iz skoraj treh milijonov izpiskov, ki jih je Inštitut za slovenski jezik pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti zbiral nad 20 let. V celoti bo slovar obsegal pet zajetnih knjig po okoli 800 strani leksikonskega formata. V približno 110.000 geslih in podge-slih bo zajeto celotno besedišče slovenskega sodobnega knjižnega jezika, in sicer za obdobje od leta 1900 do danes.
V novem slovarju bo podano vse jezikovno bogastvo, ki ga premore
slovenski sodobni jezik, hrati pa bo slovar tudi odsev vsega narodnega in družbenega razvoja slovenskega naroda v tem stoletju. « Tako bo novi slovar — kakor je v tej zvezi zapisal predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Josip Vidmar — važen kulturni instrument za naše umsko življenje nasploh, hkrati pa tudi z vso svojo vsebino dvojen spomenik naše kulture. V njem bodo določno zarisane meje našega današnjega pojmovnega kozmosa, naše verbalne domiselnosti in odličnosti. Pri vsem tem pa bo ta mogočna edicija znamenit spomenik naše slavistične znanosti, saj bo uspeh dela številnih naših znanstvenih delavcev, njihove znanstvene zavesti, znanja, ljubezni in izjemne požrtvovalnosti. Da, spomenik vsemu temu bo to veliko delo, ob katerem se bodo jezikovno oplajala in osveščala bodoča pokolenja naših razumnikov in jezikovnih tvorcev in na katerega bodo bodoči rodovi lahko gledali s spoštovanjem in ponosom ».
Ob stoletnici tabora v Šempasu
Prc h uj	en	j
tidcioit» Ine zavesti
<»>
Za taborjev dnevni red se odobriste prvi dve točki.
Po nasvetu gosp. Matija Doljaka se izroči točka: « Vsi Slovenci	naj	se zedinijo v eno celoto » odboru, da	jo pretresa in	sklene, ali se ima taboru predlagati	ali	ne. Ob
enem pritrdè	zbrani, da sme odbor postaviti	na	dnevni
red tudi	kaj	druzega posebno važnega, in da	naj	skliče
tabor na Šempaskem polji, kadar se mu bo primerno zdelo, in s tim konča posvetovanje.
Dne 14. septembra t. I. se ustanovi odbor v Goriški čitalnici, potrdi dr. Lavriča za predsednika in izroči tajništvo E. Klavžarju. — Na to se začne posvetovanje. Zarad točke o zedinjenji Slovencev oglasi se gosp. M. Doljak in nasvetuje, naj se je ne stavi na dnevni red. Po njegovem mnenji morali bi vsi ljudje kakoršnega si bodi naroda v bratovski zvezi med seboj živeti; s tim pa, da se hočemo od drugih narodov ločiti in sami svoji biti dokazujemo, da nam ni za to mar, tinveč mora vsakdo soditi, da smo mi vsim drugim nasprotni, ter da jih imamo za neprijatelje. Zadostovati bi nam moralo, da se nam naše narodne pravice ne kratijo, ampak v enaki meri pripusté, kakor vsim drugim narodom, s kterimi živimo v eni državi.
Gosp. Ivan Ličen, dr. Tonkli in dr. Lavrič odmetajo s tehtnimi razlogi Doljakov nasvet. Vsak dokazuje po svoje, da ne moremo razviti se in še celo v miru živeti z drugimi; če se pa ločimo od njih in zedinimo med seboj, bi to
koristilo nam in Avstriji, — nobenemu pa škodovalo.
Pri glasovanji sprejme se ta točka z vsemi glasovi proti enemu.
K točki zastran učnega jezika v naših šolah pristavi se po nasvetu Dr. Tonklija: « V Ljubljani naj se ustanovi visoka pravna šola ». Ker v Zagrebu se razlagajo le ogrske postave.
Da se bode zamoglo po vsih uradnijah na slovenskem uradovati brez odloga po slovenski, zahvali se Licenov nasvet: « V ta namen naj se podelevajo javne službe le domačinom, kterih je veliko število tudi zvunaj slovenskih krajev.
Klavžar predlaga dalje še ti točki: « Tabor želi, naj se uraduje v škofijskih in sploh v cerkvenih uradih po slovenski » — in « Naj se napravijo nektere glavne šole na slovenskem Goriškem, kterim se ima pridužiti naj potrebniši poduk v kmetijstvu ». Odbor odobri vse to in potrdi besedo « želeti », prevdarjaje, da se ne more § 19 državno osnovnih postav obračati na te točki.
Pri tej priliki je sprožil gosp. M. Doljak predlog, naj se taboru predstavi tudi ta - le točka: « Da se obravnave po vsih uradih kolikor mogoče skrajšajo in da se napravijo v ta namen primerne postave ». Dasitudi so vsi nazoči pripoznali važnost tega predloga, - ostane vendar v manjšini, ker se je nadjati, da bodo uradnije po novi organizaciji hitreje delale.
Za tabor se odloči dan 18. oktobra ob 2 urah popoldne. V. poseben ali ožji odbor, ki ima do tistega dne vse potrebno pripraviti, izvolijo se: D.r Lavrič, Doljak, Klavžar, Kerševani in Kumar Klavžarji se je še posebej naročilo, naj pismeno vabi v odborovem imenu župane in sploh domoljube, da pobirajo prostovoljna darila za potrebne stoške. Nazoči pa izrečejo, da bo celi odbor solidarno dobro stal za vse stroške, prostovoljnimi doneski.
ki se ne bi založili s
Ožji odbor se snide 4. okt. v Šempasu, odobri poziv, kterega je sestavil D.r Lavrič, in odloči vse priprave za tabor. Gosp. Kumar župan Šempaski prevzame skrb za odr, slavoloka in kar bi še trebalo na taborišči, Klavžar pa za vse drugo.
Da bi se prošnja za politiško devoljenje ne rešila tako, kakor koroškim Slovencem, podala se je c. k. okr. glavarstvu še le ta dan po razhodu deželnega zbora, to je 3. okt. t. I. — Privoljenje došlo je 8. oktobra in se glasi tako-le: « St. 770 C. k. okr. Glavarstvo devoljuje tabor na podlagi postave o ljudskih shodih 15. novemb. 1867 in opominja odbor, da je odgovoren za dobr red po §. 11. rečene postave.
V Gorici dne 7. oktob. 1868.
C. k. okr. glavar in namestn svetovalec Pino s. r.
Vsled tega dovoljenja se je razposlal ta poziv:
« Tabore, narodne tabore napravite po celi Sloveniji in glasno povejte svetu, ki še zdaj noče vervati, da je vam zares in živo mar za narodnost našo in narodne pravice. Izrecite pod milim nebom, da hočete ostati Slovenci, in da hočete narodno napredovati v vsem, kar je dobro in lepo!
To nam priporočajo dan za dnevom naši časopisi in rodoljubi.
Ker so naši bratje štajarski Slovenci že dva tabora imeli, in se jih je v Ljutomeru 7000 in v Žavcu 15.000 zbralo, sklenili so nekteri Slovenci goriške grofije, sklicati tudi Vas v slovenski tabor na Goriškem. V ta namen je 7. septembra t. I. lepa množica županov in podžupanov zvolila v Gorici odbor 25 domoljubov, da napravijo tabor v Šempasu pri Špacapanu. — 14. septembra pa je ta odbor odločil, da ima tabor biti 18. oktobra t. I., ter začeti ob 2 urah popoldan.
(konec)
4
p
za^n^i':nbtoMJt (naJbuČ
Prisklednik
Živel je mož, ki je bil len kot klada in neumen kot noč. Ničesar ni imel, ne hiše ne zemlje, delo pa mu je smrdelo. Tu si je izposodil kaj za pod zob, tam za požirek aijače, drugje spet kaj drugega. Tako se je za silo preživljal in ni poznal ne časti ne sramu.
Ime| je dobre sosede, ki so mu pogamali, četudi jim njegovo beračenje ni bilo po volji. Kadar so videli, da spet prihaja, so rekli:
« Prisklednik je tu; gotovo česa potrebuje ». Ta pa se je naredil, kakor da tega ne sliši. Slednjič so se ga tudi sosedje naveličali in mu nihče več in česa dal.
Tedaj je priskledniku začela slaba presti, toda za delo, ne, še vedno ni hotel prijeti.
Spomnil se je modrega starca Vseveda, ki je živel na samotni gori. Odpravil se je do njega, da ga vpraša za nasvet, kaj naj stori, da ne umre od gladu.
Na poti ga je srečal volk in ga vprašal:
« Človek, kam greš? ».
Lenuh mu je povedal.
« Ravno prav », je dejal volk. « Poglej, meso vsake živali sem že žrl, a sem še vedno suh kot trlica. Vprašaj še zame, kaj naj jem, da se zredim. Tu te bom počakal, dokler se ne vrneš ».
« Prav, prav », je dejal lenuh in šel dalje.
Prišel je do hrasta, ki ga je vprašal:
« Človek, kam pa, kam? ».
Prisklednik mu je povedal, kako in kaj.
« Pozvedi še zame », ga je poprosil hrast, « zakaj sem se po eni strani ves posušil, da že trohnim ».
« Prav rad to storim », je rekel lenuh, šel dalje in prišel do reke.
« Človek, kam potuješ? » ga je vprašala riba iz vode.
Povedal ji je.
« Prosim, prosim, vprašaj še zame, zakaj sem slepa na levo oko ».
« Nič lažjega kot to », je dejal lenuh in šel dalje.
Prišel je do samotne gore in splezal na njen vrh, kjer je živel modri starec Vseved. Bil je star kot zemlja, siva brada mu je segala do kolen.
« Kaj bi rad? » je vprašal prisklednika. « Govori! ».
« Nič nimam, od česar bi živel », je zajavkal lenuh. « Povej mi, modri mož, kaj naj storim? ».
« Vrni se domov in ničesar več ne boš potreboval », mu je odgovoril starec.
Prisklednik je vprašal še za volka, za hrasta in za ribo; modri starec mu je po vrsti odgovoril. Zahvalil se mu je in se vračal domov. Tako je bil vesel, da so mu noge vso pot bolj poplesavale kot hodile.
Kmalu je prišel do reke.
« No? » ga je vprašala riba.
« V desni škrgi ti tiči biser », ji je povedal lenuh. *< Odstrani ga in zopet boš videla ».
« Ne morem sama, pomagaj mi! » je prosila riba.
Lenuh je vzel ribi biser iz škrge in ta je zopet spregledala ne levo oko. Biser je iz hvaležnosti darovala priskledniku, a ta ga je vrgel v vodo.
« Čemu mi bo? » je dejal. « Ko bom doma, tako ničesar več ne bom potreboval ».
« Ta je pa velik bedak », si je mislila riba in veselo odplavala.
Lenuh je bil kmalu tudi pri hrastu, ki ga je vprašal:
(Kavkaška pravljica)
« Ali si kaj izvedel? ».
« Sem. Pod tvojo suho stranjo je zakopan velik vrč. Izgrebi ga in zopet bodo pritekli vate sokovi iz zemlje... ».
Hrast ga je poprosil, naj mu pomaga. Lenuh si ni dal dolgo prigovarjati, že je grebel na posušeni strani hrasta. Izkopal je vrč, ki je bi| do roba poln zlata in srebra. Hvaležni hrast je zaklad daroval priskledniku.
«Kaj bom z njim, če pa doma ničesar več ne bom potreboval? » je rekel lenuh in brcnil vrč, da se je zlato in srebro usulo v prepad.
« Ta je pa neumen », si je mislil tudi hrast. « Če ničesar ne potrebuje, bi zaklad lahko razdal drugim. « Zmajal je z vejami v znamenje, kako zelo se čudi temu človeku.
Prisklednik je kmalu nato prišel tudi do volka, ki ga je vprašal:
« Kakšen odgovor mi prinašaš? ». « Modri starec mi je naročil, naj ti povem, da te lahko samo človeško meso zdebeli », mu je povedal lenuh.
« Tako! Tako! No, ti si tudi človek », je dejal volk in odprl žrelo... Lenuh ni potreboval ničesar več... Drugi dan so našli pastirji ostanke njegove obleke in jih prinesli v vas. Ljudje so jih spoznali in jim je bilo hudo za lenuhom, četudi ga niso mogli trpeti.
Neki starec pa je rekel mladini: « Tu se zgledujte! Delo je poglavitno. Kdor je lenuh, se mu izogiblje kruh. In njegovo življenje in njegova smrt sta za jok in za smeh ».
'vl) ■'
'vV’ q&ìL
Slon in
V nekem indijskem mestu je živel krojač, ki je bil zelo norčav. Od jutra do večera je sedel v svoji stojnici in nagajal vsakemu, ki je šel mimo. Zdaj je tega zdaj onega zbodel z ostro besedo. Tako si je med šivanjem krajšal čas.
Nekega dne je peljal gonjač velikega slona mimo njegove delavnice k reki. Ko je krojač zagledal slona, je položil košaro jabolk poleg sebe in čakal. Lop, lop, dop, je lomastil slon p0 tlaku. Ko je prišel do krojača in zagledal lepa jabolka, je obstal in oči so se mu poželjivo zasvetile. Iztegnil je rilec proti košarici, da bi si izbral naj lepši sad. Tedaj pa mu je krojač hitro podstavil dolgo šivanko, da se je zbodel v rilec. «P, r, r, r, rm» je zahrkal slon in stresel z rilcem. Nato je odšel mirno po svoji poti, kot da mu ni mar krojačevega smeha, ki je še dolgo odmeval po ulici.
V reki si je slon shladil rilec in se napil vode. Preden je odšel, si je še nasrkal poln rilec vode. Lop, lop, lop, je odmeval njegov korak po tlaku in rilec se mu je pozibaval na desno in levo. Prišel je do
Kaznovana ošabnost
Bilo je v ljubi vigredi. Sin ubogega kočarja je pasel čredo premožnega kmeta ob bregu Vrbskega jezera. Igral se je in metal drobtinice v jezero, kjer so se ribice poganjale za njimi in jih lovile.
Večkrat je že videl, kako so se igrale blizu tega kraja tri ribice, ena je bila večja, drugi dve manjši. Ker je bil pa nedolžen, ni premislil, kako da vedno iste tri ribice prihajajo k obrežju.
Lepa večerna zarja je v čarobni svetlobi obsevala Vrbsko jezero, ko je pastirček gonil svoje ovčice domov. Ko pride na tisti kraj, pričo-fotajo te tri ribice na suho in se pretvorijo v človeške osebe, večja v gospo, drugi dve pa v zali gospodični. Gospa, ki je bila plemenitega obraza, ogovori pastirja, rekoč:
« Glej, fant, če bi nas bil ti udaril s šibico, pa bi bile rešene; smo namreč tukaj zaklete in le vsakih sto let smemo v človeški podobi govoriti z ljudmi. Bile smo ošabne. Grofovski grad, katerega razvaline krije ta voda, je bil naša last in mnogo zemljanov nam je bilo na migljaj pokornih. Moj mož je zgodaj padel v vojni proti pesjanom in jaz sem zagospodarila na mogočnem gradu. Bili so veseli časi, pojedina je sledila pojedini. Plesali smo, da se je treslo poslopje. Ko smo se
nekega večera zabavali — zunaj je lil dež, kakor bi bilo nebo odprto — mi naznani hišnik, da je prišla beračica s tremi otroki prosit prenočišča. Toda ukažem je odpoditi in ji povedati, naj nas ne moti na veselici in naj gre drugam. Beračica pa poklekne pred hišnika, moleč najmanjše dete proti njemu... "Vsaj teh sirot”, je rekla, ”ki so nedolžne, se usmilite, če jaz tega nisem vredna”. Tudi ko jo privedejo k meni,	je	milo	govorila	in prosila:
"Zunaj	črna noč in naliv, moje stare
oči	pa	slabe,	kam pa	naj grem
iskat prenočišča? V nebo bi vpilo, če	bi	sedaj	zapodili	berača od
hiše”. Tako je govorila in drhtela od joka. A v meni se je dvignila ošabnost in jeza, ker nas moti preklicana beračica pri veselici. Ker nas je še dalje nadlegovala, ukažem hlapcem, da so jo vrgli čez prag. In ko je bila zunaj, je s pretresljivim glason zaklela mene in moj zarod. Nebo se je še bolj stemnilo, veter je zatulil, strele so švigale, grozen pok — in v par minutah je bilo vse, ves grad, vse naše imetje pod vodo. Me tri pa moramo od tistega trenutka sem v podobi rib gledati strašne razvaline našega gradu na dnu jezera ».
Ko je gospa to izgovorila, je z zalima gospodičnama vred izginila na globoko dno.
  ............
Skopuh in krčmar
krojačnice. Tam pa se je nenadoma ustavil, se okrenil .dvignil rilec in frrr, izpihnil vso vodo na krojačevo glavo.
Potem se je na svoj način zasmejal in odšel svojo pot.
Odtlej so vedno vpraševali krojača, kako mu je prijala slonova kopel. Krojač pa je molčal, se na tihem jezil, nagajal pa ni več ne ljudem ne živalim.
tiiiiimiiiiiililiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiimiliimiiiiii
Nasa muca
Naša muca mehkodlaka tam pri luknji miško čaka; se ne gane, nič ne diha, z brki miga, repek viha.
Zdajci, glej, iz temne luknje drobna siva miška smukne; muca se za njo požene, pomoči ni več nobene.
Miška v sili glasno cvili, muci se pa nič ne smili.
Muca misli: « Naj pogine, kradla več ne bo slanine! ».
Živel je nekoč bogataš ki je bil tako skop, da ni privoščil nikomur ničesar dobrega, ne svojemu bližnjemu, ne samemu sebi. Na vso moč rad je jedel pečene ribe, nikoli pa si ni kupil takšnih slastic. Dan za dnem je izčrepaval samo svoj lonček riža. Da bi mu pa riž šel bolj v slast, je obiskoval s svojim lončkom soseda, ki je bil krčmar. Tam je goltal suhi riž, pri tem pa je srkal vase vonj pečenih rib, ki je prihajal iz kuhinje.
Krčmar je seveda kar pihal od jeze, da ga skopuh neprestano nadleguje in mu ne da nobenega zaslužka. Nekega dne mu je napisal prav slan račun in mu ga sam izročil.
«Dober dan, boter, vaš nos je bil več mesecev pri meni na hrani. Plačajte mi, kar ste dolžni».
«Prav», se je nasmejal skopuh. «Dobite takoj, kar vam gre. He, žena, prinesi mi brž mojo mošnjo z denarjem! ».
Krčmar si je že kar mel roke, da je mož toliko izpreviden, Ni pričakoval, da pojde stvar tako gladko in si je jel skoro že delati očitke, da je preveč zaračunal.
Žena je prinesla mošnjo, skopuh jo je vzel v roke, jo dobro otresel in je potem vprašal:
«Čuješ, kako denar zveni?».
«Čujem», je odvrnil krčmar, prijazno se smejoč.
«No, torej, potem sva oba dolg poravnala. Vonj tvojih pečenih rib je z žvenketom mojega denarja zadosti poplačan».
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiitiiiiimiiiiiimiiimiimiii
Dninar Homa razdeli raco
Nekoč je graščak spekel raco pa je nikakor ni mogel razdeliti med hčere in sinove. Pri njem pa je delal dninar Homa. Poklical ga je graščak in mu pravi:
« Razdeli raco med nas! ».
Vzel je Homa raco, ji odrezal glavo in jo dal graščaku:
« To gre vam, gospod, ki ste glava vsemu ».
Potem je odrezal vrat in ga dal gospe — saj je ona glavi najbližja. Odrezal je perutki in ju dal gospodičnama — da bi na plesu leteli ko na krilih. Račji nožiči je dal mladima gospodoma — da bi dobro jahala.
« Jaz sem pa dninar glup, meni ostane trup», je rekel še zase. Vzel je raco in odšel. Graščak pa je kar zazijal,
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
EHšhU) mišku> poto lineo k
(Po ruski narodni pripovedki)
Skupno so živeli piška, miška.
[petelinček.
Pa je našla piška zrno in dejala: [« Zmleti ga bo treba! Kdo ga nese v mlinček? »
« Jaz ne », je rekla miška.
« Jaz tudi ne », je rekel petelinček. Hočeš nočeš, piška sama nese [zrno v mlinček. Mlinar zmelje zrno v moko.
« Kdo bo nesel moko v hiško? » [vpraša piška. « Jaz ne », je rekla miška.
« Jaz tudi ne », je rekel petelinček. Hočeš nočeš, piška sama nese [moko v hiško. « Kruhek bomo spekli », rece piška. « Kdo mi pečko bo zakuril? ».
« Jaz ne », je rekla miška.
« Jaz tudi ne », je rekel petelinček. Dosti dela je pri hiši.
Sama je kurila pečko piška.
Kruhek se je pekel, pekel, spekel. Zrno našla, v mlin ga nesla, kruhek spekla.
« Kdo bo jedel? » je vprašala piška. Tista dva, ki nista nesla zrna v
[mlinček,
miška, petelinček.
-------------------------------*	MATAJUR	*	-----------------------
iti Cofts!j|Ito	Frinii	-	Venezia	imiuHa
del Consigliere regionale sloveno in favore delle nostre popolazioni
L intervento Drago Stoka
Signor Presidente,
Signori Consiglieri,
Vorrei brevemente intervenire in questa discussione sulle nuove imposizioni di servitù militari imposte su vaste zone del territorio regionale.
Nessuno ormai nega il carattere estremamente pregiudizievole di tali vincoli per lo sviluppo agricolo, industriale e turistico della Regione. La popolazione del Friuli - Venezia Giulia chiede l’eliminazione dei vincoli del tutto superflui e non essenziali, chiede la revisione delle servitù militari esistenti nella nostra Regione e la riduzione delle stesse al minimo indispensabile.
Il problema è senz’altro pressante. Altri consiglieri hanno parlato nei propri interventi delle servitù militari esistenti nel Friuli, nella Provincia di Trieste, nella zona di Gorizia. Non voglio ripetere le loro argomentazioni e tesi. Voglio invece soffermarmi sul problema delle servitù militari nella Slavia Veneta, nella Valcanale e nella Resia.
Non è un segreto affermare che la zona orientale dell’Alta Slavia è costretta ad un rovinoso isolamento che determina un ristagno eco-
nomico e ritarda certe attività a causa delle servitù militari imposte nella fascia confinaria. Le attività industriali sono quasi inesistenti da quelle parti. Non è certo facile trovare un industriale disposto ad investire il suo denaro in quelle zone soffocate dalle servitù militari, piene di cartelloni militari e di avvisi scoraggianti. Dove trovare uomini disposti a costruire alberghi, motel per turisti, fabbriche che diano lavoro agli abitanti del luogo? Non solo, ma è più che provato, per quanto concerne il turismo, che i tabelloni con i vari divieti di fotografare in determinati posti panoramici allontanano anche quei pochi turisti che capitano da quelle parti.
Quei turisti magari si recano poi in Jugoslavia o in Austria e lì si trovano più soddisfatti poiché non ci sono divieti di questo genere.
Ora noi tutti sappiamo che quelle zone, cioè delle Valli del Natisone, del Torre, della Valcanale e della Resia, sono estrema-mente povere, che vi sono più di 15 mila emigrati, che i giovani abbandonano i propri paesi per cercarsi il lavoro altrove: i paesi si
    ......................
Glas za nas v deželnem svetu
Poslanec Arnaldo Baracetti iz Vidma prikazal težke gospodarske razmere beneških Slovencev
Med razpravo o proračunu za leto 1969. in obračunu za leto 1967. v deželnem svetu so govorili svetovalci različnih strank. Za nas pa je v tej razpravi še posebno pomemben nastop komunističnega deželnega svetovalca Arnalda Ba-racettija, ki je med drugim govoril tudi o problemih Slovencev v Na-diskih dolinah.
Deželni svetovalec Baracetti je v svoji razpravi najprej kritiziral dejstvo, da se v deželi ni izvajala sploh nobena politika načrtovanja, da se je krepil monopol in da se je nadaljevalo izkoriščanje delavskega razreda. Prav tako je dejal, da dežela ni bila orodje avtonomistične politike, temveč se je, nasprotno, centralizacija še krepila.
Ob koncu svojega izvajanja pa se je Baracetti dotaknil tudi položaja v Beneški Sloveniji. Po njegovih besedah se slovenska skupnost v tej deželi razkraja in raznaroduje. Zato bi jo bilo potrebno, po njegovem mišljenju, zaščititi na
••iiiiaiiiiiiaaiiiiiiaiaaiiii>ii>i>ii>iiiiiaaaiai,iail,llliaaaiiaaaaMllliaiiai
IVAN CANKAR
etničnem in jezikovnem torišču. Vrhu vsega pa je zahteval, da naj bi dežela poskrbela še za poseben socialnogospodarski razvojni načrt Nadiških dolin.
Hiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimii
Zasilni most čez Dunjo dograjen
Pretekli teden je prvi vlak iz Trbiža ponovno prevozil Dunjo po začasno postavljenem jeklenem mostu, ki ga je uprava državnih železnic zgradila zato, da bi se železniški promet na progi lahko vsaj za silo odvijal v času, ko bodo dogradili trdnejši most. Staro konstrukcijo je narasla Dunja podrla 16. septembra letos, strokovnjaki pri državnih železnicah pa so tedaj napovedali, da bo prvi vlak po zasilnem mostu lahko stekel le okoli božiča. Ker pa v tem času ni vreme preveč nagajalo delavcem, so most lahko pripravili znatno pred rokom.
stanno letteralmente svuotando. Le attività agricole sono sfavorite data la selezione negativa che lascia nella fascia montana più vecchi e donne, che con l’avanzare dell’età riducono sempre più gli appezzamenti coltivati. Un tempo l’abbandono era limitato ai terreni più ingrati, sia per l’altitudine che per la lontananza, ora anche gli appezzamenti fertili e adiacenti alle case non vengono coltivati. Una conseguenza dell’emigrazione, che a molti sfugge, è il lento estinguersi del patrimonio linguistico, folkloristico e culturale, degli usi e dei costumi che caratterizzano la Slavia Veneta.
Se i friulani hanno ragione di lamentarsi per la imposizione delle servitù militari, alle quali se ne aggiungono ora delle nuove, tanto più sono giustificate le lamentele degli Slavi Veneti, che di queste servitù sono pieni fino al collo: Prepotto, Cividale, San Pietro al Natisone, San Leonardo, Faedis,
Pontebba, Tarvisio ecc. sono tutte zone militari. Mi è stato riferito che in un paese, e precisamente a Musi, fanno a volte sgomberare gli abitanti del paese per procedere meglio alle esercitazioni militari; che il valico internazionale di Uccea viene ogni tanto chiuso, poiché vi sono in corso manovre militari. In questo modo non si può veramente sperare in un incremento dell’attività industriale e tanto meno nell’afflusso turistico.
Le servitù militari inoltre fortemente ostacolano l’attività agricola; le aree destinate all’allevamento del bestiame sono in uno stato di profonda degradazione; le malghe e le « planine » sono sempre più inutilizzabili, poiché l’accesso è reso più difficile anche dalle servitù militari.
E’ difficile in questa situazione rimanere a casa e dedicarsi alla vita agricola. La buona volontà dimostrata dall’Ente Regione per
quelle popolazioni viene soffocata da queste circostanze di carattere militare.
Per quanto esposto auspichiamo una revisione generale delle servitù militari esistenti nelle nostra Regione, in particolare quelle nelle zone orientali del confine.
Per agevolare lo sviluppo del turismo e delTindustria bisogna revocare le servitù che si rivelano inutili e mantenere soltanto quelle strettamente indispensabili.
Bisogna corrispondere adeguati indennizzi ai proprietari soggetti al vincolo e intervenire con programmi concreti a favore di tutta la popolazione della Regione colpita dalle servitù.
Infine — e concludo — per salvare l'economia delle zone onerate dalle servitù militari è urgente intraprendere adeguati provvedimenti di carattere economico e sociale a favore della popolazione che è colpita da queste servitù.
/HEDE*
IMPORT . EXPORT LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 13/1V
Podjetje je specializirano za promet z medom, voskom in čebelarskimi potrebščinami.
Nudimo vam pristni točeni med s cvetja slovenskih planin, lipe, akacije, ajde, smreke, hoje in žajblja; embaliran v različpo veliki okusni embalaži - po konkurenčnih cenah.
V Ljubljani obiščite naš Snack bar na Miklošičevi c. 30. Postreženi boste prijazno in hitro. Samo tu dobite MEDICO, najžlahtnejšo pijačo iz medu.
“KIP„
keramika in pečarstvo
Ljubljana, Opekarska 13
Proizvodni in prodajni program: Samotni izdelki - Šamoterska dela • Keramičarsko - Pečarska dela - Trgovina na veliko in malo - Zastopanje inozemskih firm - Uvoz-izvoz
Zastopstvo inozemskih tvrdk, Ljubljana, Titova c. 81
Čestita vsem poslovnim partnerjem in prijateljem za praznik republike 29. November
Remontno	Gradbeno Podjetje
BOVEC	
čestita ob	Dnevu republike 29. no-
vembra in	ie priporoča za svoje sto-
ritve	
“TIO„
Touarna
industrijske
opreme
Lesce
(Jugosiauiia)
Edina za področje merilnih in regulacijskih naprav
LJU BLJANA	JUGOSLAVIJA
metalka
DALMATINOVA 2
komična industrija - Dol pri Ljubljani
Vam nudi kvalitetne barve, s katerimi si lahko obnovite svoje stanovanje. Splošno priznane barve JUBOFLOR in JUBOCOLOR lahko kupite v vseh poslovalnicah trg. podj «GROSIST GORICA» in trgovini «HELIOS» v Novi Gorici.
J
i
«Iniali
SLOVIN
11111111 II I II 11111111111111 II I.Illlll	lllllll	llllllllll	lllllll...II	lllllllll	I	lllllll	MIMI	I	III	11 MIHI MIHI I II IM llllllllll Iti..mu	||	|	lllllll	MIH	MII....111111111111 II 11111111111111111111111111111111111111111111111111111M11111111111111111111111111111111M11111111111111111111111111111111111111111111111111111111111
mia dimora m’arrampicavo per dei gradini ripidi e rotti, che somigliavano piuttosto ad una scala a piuoli. M'ero fatto un giaciglio sul fieno; davanti alla porta, sulla salita, avevo messo un tavolo.
Avevo davanti agli occhi un muro grigio, screpolato. Nel mio cattivo umore, nella mi adepressione, nella mia nera malinconia, scrivevo allora le mie storie d’amore. Con la violenza portavo il mio pensiero sulle bianche strade, sulle erbe fiorite, sui campi profumati per non vedere me stesso e la mia vita.
Una volta mi venne il desiderio di un caffè. Non so come mi venisse in mente. Forse solo perchè sapevo che in casa non c’era neppur del pane. Nella nostra disattenzione spesso siamo crudeli e spietati. Mia madre spalancò gli occhi e mi guardò timorosa. Fiacco, scontento, senza dir parola, senza salutare me ne tornai in soffitta a scrivere di Milan e Bada, che si amavano, che erano nobili, felici e lieti.
« Tenendosi per mano, i due giovani, illuminati dal sole del mattino, bagnati di rugiada... ».
In quella sentii dei passi per la scala. Era mia madre. Saliva lentamente con precauzione, e teneva in mano una tazza di caffè, e mai l'avevo veduta bella come in quel momento. Attraverso la porta splendeva obliquo il barbaglio del sole meridiano, proprio sui suoi occhi: e gli occhi erano ancora più grandi e più puri e tutta la luce
del cielo vi si rifletteva, tutto l'amore e la bontà celeste. E le labbra le ridevano come a un bambino, che reca un lieto dono.
La scorsi appena e le dissi con voce rabbiosa: — Lasciatemi in pace!... Adesso non lo voglio!
Non era ancora giunta in cima alla scala. La vedevo solo fino alla vita. Quando udì le mie parole, non si mosse; solo la mano, che teneva la tazza, tremò. Mi guardò atterrita, la luce le morì negli occhi.
Dalla vergogna il sangue mi salì al viso, le corsi incontro con un passo rapido:
— Date, mamma!
Troppo tardi. Nei suoi occhi non tornò più la luce, sulle labbra non tornò più sorriso.
Bevvi il caffè e mi consolavo:
« Stasera le dirò quelle parole di affetto, che il suo amore deluso attendeva ».
Non gliele dissi né quella sera, né l'indomani, né mai più...
Tre o quattro anni dopo, all'estero, una donna straniera portò nella mia camera del caffè. E questa volta il cuore mi si strinse, mi bruciò così forte che avrei gridato dal dolore.
Perchè il cuore è un giudice giusto e non conosce minuzie.
(traduzione dallo sloveno di Luigi Salvinì)
Una tazza di caffè
Ora sono quindici anni. Ero tornato a casa, per trascorrervi tre settimane. Tutto il giorno mi sentivo depresso, irritato, di cattivo umore. Avevamo una povera casa e sembrava che in noi fosse un’ombra umida, fosca, pesante. La prima notte dormii nella camera; mi risvegliai durante la notte diverse volte... e ogni volta vedevo la mamma che alzata da letto sedeva al tavolo. Era quieta, silenziosa, come se dormisse: solo premeva le mani alla fronte.
La finestra era velata dalle tende; e non c'era chiarore di luna o di stelle, ma la sua bianca figura era tutta luminosa. Ascoltai più intensamente; giunsi a distinguere. Non era il respiro di una persona che dormisse: ma era un singhiozzare soffocato a stento. Mi tirai la coperta sugli occhi; ma ancora attraverso la coperta, e fin in sogno, udivo il suo pianto e i suoi singhiozzi.
Cambiai posto e andai in soffitta, sul fieno. A questa
Vsem delavnim ljudem in gospmlnvshim avgunizueijam zelija ab dnevu vepublilie mnafja uspeha in delavnih zmag
0
Komunalno podjetje
Ceste
Kanalizacija
Celje Ul. 29 novembra 2
Čestita vsem delovnim ljudem ob 25. obletnici II. zasedanja AVNOJ-a in jim želi mnogo uspehov pri nadaljnji izgradnji socializma
Kmetijska zadruga
SEŽANA
Priporoča svoje izdelke, zlasti odlični k raški teran in pršut
Tovarna Volnenih Izdelkov
Čestita ob Dnevu republike 29. novembru vsem zamejskim Slovencem
ZNAK KAKOVOSTI
Minerje Eeport	podjetje za promet blaga
	in storitev s tujno
flOUa Gorica Rožna dolina - JUGOSLAVIJA	
Čestita za Daa republike vsem beneškim Slovencem
QVQFOVQ
ni(Q /QVQ
poslovna enota Kranj
Čestita vsem državljanom za
29. november Dan republe
Priporoča, da zavarujete svoje premoženje in življenje pri Zavarovalnici Sava PE Kranj
S SVOJIMI MUHAMIV
Ljubljani, Mariboru, Celju, na Jesenicah, Bledu, v Radovljici, Kranju, Skoj ji Loki, Tržiču, Kamniku, Litiji, Kočevju, Črnomlju, Brežicah, Trebnjem in Krškem
cesoia za 20. novemher
bralcem « Matajurja» in vsem ljubiteljem slovenske knjige.
Hkrati jih opozarja za bogat knjižni izbor
— starejših slovenskih pesnikov in pisateljev
— leposlovnih del sodobnih slovenskih avtorjev
— prevode iz klasične in moderne svetovne literature
— znanstveno in poljudnopoučno literaturo
— pedagoške knjige in praktične priročnike
— umetniške publikacije in muzikalije
— jezikovne učbenike in slovarje
— pisarniške potrebščine in učila.
Zahtevajte prospekte in kataloge ! Priporoča se uprava
DIHE ZALOZDE SLOUEDIJE
LJUBLJANA
Mestni trg 26
DRŽAVNA
ZALOŽBA
SLOVENIJE
Parls Hotel Ulova Goriea
s svojimi
gostinskimi
obvati
ZVEZDA in PRI HRASTU
INOZEMSKA ZASTOPSTVA
cosmos
Ljubljana, Celovška c. 32
Predstavništvo « COSMOS » Maribor, Grajska ul. 7, tel. 22-654 Avto Celje, Celje, Ljubljana 11, t. 21-80 Trgoavto Koper JLA 25, tel. 21-620
Prodaja iz konsignacije:
1. osebni avtomobili znamke
RENAULT
2. osebni avtomobili znamke
ALFA ROMEO
3. kamioni in avtobusi znamke M.A.N
4. poljedelski stroji in naprave: znamke:	ALPINA,	SAME,	KMF
in MALETTI
5. gospodinjski aparati:
oljne peči in plinsko električni
štedilniki GIBO
pralni stroji CASTOR - RELAX
6. radijski in TV sprejemniki AUTOVOX
Servisna služba in rezervni deli. Vse informacije daje « COSMOS » Ljubljana, Celovška c. 32 oziroma, tel.: 311-451, 311-828, 313770.
Novi servis za Renault in Alfa Romeo, Ljubljana, Celovška c. 182, tel. 51-455.
GLIN	NAZ
PROIZVAJA
žagan les iglavcev in listavcev, ladijski pod ter stavbeno pohištvo
za cenj. naročila se priporoča
LJUBLJANA, Kurilniška 10 Spicializirano trgovsko podjetje z gradbenim materialom
Kupuje in prodaja vse vrste gradbenega materiata cenjenim kupcem se priporoča
m
OVCfllJCt
EXPORT - IMPORT
Slovenija Sadje
Posredovalnica v : Rappresentanza di :
L JI I It I. J A V A
Volčja Draga
KRANJ
VELETRGOVSKO PODJETJE
kčok
ra KRANJ
EXPORT - IMPORT
želi ob državnem prazniku 29. novembru, Dnevu Republike vsem delovnim ljudem Benečije in prijateljem v zamejstvu obilo osebne sreče in delovnih uspehov.
Obiščite naše prodajalne tekstila, trikotaže, galanterije, plastike in drugega blaga široke potrošnje v Kranju, Bledu, Jesenicah, Tržiču, Škofji Loki, Gorenji vasi, Žireh, Metliki in Novem Sadu.
Prodaja na debelo v prodajnem skladišču v Kranju pri železniški postaji.
Za obisk in nakup se priporoča KOKRA - KRANJ
TOVARNA ČIPK. VEZENIN, ROKAVIC IN ŽENSKE K O N F E K C IJ E - B LE D IZDELUJEMO:
— strojne vezenine in čipke iz narav-
nih in umetnih materialov; lahko modno konfekcijo (spalne srajce, bluze, obleke) ; ženske rokavice in zavese.
Zahtevajte ponudbe! Vse informacije dobite v komercialnem oddelku, telefon (064) 77 299
Avtopromet in tuzemska špedicija « Gorjanci » Novo mesto - Straža priporoča svoje usluge za prevoz potnikov in blaga ter se pridružuje čestitkam za 29. november.
OBRTNO GRADBENO PODJETJE KANAL OB SOČI
izvršuje visoke in nizke gradnje, vsa adaptacijska dela in vse vrste cementnih in teracerskih izdelkov, kot so, betonske cevi od 0 10-60 ter betonska okna kvalitetna in po zmernih cenah, ter se priporoča
Podjetje za promet s farmacevtskim materialom Uvoz - izvoz
Ljubljana
Metelkova 7, poštni predal 143 Tele fon : 312-333
Brzojav : Kemofarmacija, Ljubliana
Telex : Kem far 31-334
Tekoči račun : pri NB : 501-1-221
Trguje na debelo z zdravili, obvezilnim materialom, veterinarskimi pripomočki in kozmetiko. Izvršuje vse uvozne in izvozne posle : opremo za bolnišnice, lekarne in laboratorije.
miinosiroi
Tovarna strojev « MLINOSTROJ » Domžale, Slovenija, izdeluje stroje in strojno opremo za mlinsko, pekarsko in prehrambeno industrijo. Nadalje izdeluje strojno opremo za tovarne močnih krmil, strojno opremo za razna skladišča in ostalo industrijo ter vrst in dimenzij transportne naprave, projektira in montira svojo opremo in se priporoča.
Delovna skupnost
trgovskega podjetja
Jesenice
se pridružuje s svojimi čestitkami ob Dnevu republike
in priporoča cenjenim kupcem iz zamejstva, da obiščejo specializirane trgovine podjetja v Kranjski gori in na Jesenicah
TRGOVSKO PODJETJE
"Prvi Junij,,
TRBOVLJE
Čestita vsem delovnim ljudem ob Dnevu republike
Delovni kolektiv
obrtno komunalnega podjetja bled
čestita k dnevu državnega praznika, za svoje usluge se priporoča
JEKLA:
konstrukcijska
konstrukcijska s povečano trdnostjo
za globoki vlek
za elektroindustrijo
za ladjedelništvo
za kotlogradnjo
za cementacijo in poboljšanje
nerjaveča in ognjevzdržna
vzmetna
za avtomate
orodna
TOPLA PREDELAVA:
debela, srednja, tanka, pocinkana, trafo in dinamo pločevina toplo valjani profili
HLADNA PREDELAVA:
hladno valjani trakovi, hladno oblikovani profili, vlečena žica, vlečeno, luščeno, brušeno jeklo, žičniki, bodeča žica
DODAJNI MATERIAL ZA TALILNO VARJENJE:
elektrode za varjenje, žica za plamensko in avtomatsko varjenje, žica za metalizacijo in prašek za avtomatsko varjenje
UTOK.
^Kamnik - JOOOSiAviJAy
Tovarna Usnja Kamnik
proizvaja svinjsko usnje v bogati izbiri in prvorazredni kvaliteti: oblačilni in obutveni velur, galanterijsko in knjigoveško usnje, chrom svinjsko usnje za tapetniško in čevljarsko industrijo, podloge in cepljence, ščetine, odpadno mast in mezdro.
Združeno Podjetje Iskra
Tovarna Avtoeleklričnih Izdelkov Nova Gorica
Priporoča svoje proizvode avtomobilski industriji:
DINAME ZAGANJALNIKE VŽIGALNE TULJAVE MAGNETNE VŽIGALNIKE NAPETOSTNE REGULATORJE
Lesno industrijski kombinat
Liha
VRHNIKA
Proizvaja in nudi vse vrste vrat, kosovno pohištvo parket in žagan les iglavcev ter listavcev
Za praznik
Dan republike 29. november
čestita vsem Slovencem, živečim v Italiji
Tekstilna industrija Ajdovščina
“TEKSTINA,,
Edinstveni uspeh v tekstilu
je dosegla TEKSTINA iz Ajdovščine s svojim novim proizvodom TEXON.
Umetno usnje TEXON se v današnjem času vse bolj uporablja v oblačenju in tapeciranju. TEXON je mehak, zračen, ne propušča vode, se šiva in čisti ter ima vse dobre lastnosti pravega usnja in tekstila.
OB DNEVU REPUBLIKE 29. NOVEMBRU VAM ISKRENO ČESTITAMO
JUGOTEKSTIL
impex
LJUBLJANA ■ Titova 3
TItADf mark
uvoz
bombaž, volna, lan, juta, surova svila, tanična vlakna, sintetična vlakna, volnene krpe,
sintetične krpe, bombažna preja, volnena preja, lanena preja, jutina preja,
preja sintetičnih vlaken, specialne preje, sukanci, tkanine za široko potrošnjo,
Kompletne strojne opreme podjetij,
stroji, rezervni deli in
utenzilije za tekstilno industrijo.
Barve in kemikalije za tekstilno industrijo.
Jugotekstil sodeluje:
pri mednarodnih trgovinskih poslih in pri poslih dodelave in predelave.
IZVOZ
bombažne tkanine, volnene tkanine, lanene tkanine, jutine tkanine,
tkanine iz naravne in umetne svile, stanične in sintetične tkanine, bombažne, volnene, stanične in sintetične preje in sukanci, tekstilna konfekcija, tekstilni izdelki domače obrti, bombažne, volnene, svilene in sintetične pletenine in trikotaža, tekstilni izdelki za tehnično uporabo.
Vsi proizvodi tekstilne strojne industrije,
oprema kompletnih tovarn.
Jugotekstil sodeluje: pri mednarodnih trgovinskih poslih in pri poslih dodelave in predelave.