Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48'—, polletno din 96"—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
68.
kos.
LJUBLJANI dne 26. avgusta 1939.
Letnik X.
VSEBINA:
420. Pravilnik o zaščiti pred zračnimi napadi.
421. Projektiranje zgradb, potrebnih državnemu gozdnemu gospodarstvu.
422. Mednarodna konvencija o pobijanju ponarejevanja denarja, ratifikacija Romunije.
423. Razne objave iz »Službenih novin«.
420.
(Ta pravilnik je nadaljevanje pravilnika o zaščiti pred zračnimi napadi 1. del, D. št. 8127/39, ki je natisnjen v »Službenih novinah; št. 98/XXIX z dne 2. maja 1939., str. 497 do 503.)*
Pravilnik
o zaščiti pred zračnimi napadi.**
I.	DEL.
Splošno navodilo.
B.	1. Postopek za zaščito otrok,
a)	Osnove za ureditev zaščite.
1. Skladno s členi 16., 17. in 23.f uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi in pravilnikom o zaščiti pred zračnimi napadi, I. del, oddelek B,ff se mora organizaciji zaščite otrok posvetiti posebna skrb, ne samo zato, ker otroci ne morejo sami za sebe skrbeti, marveč tudi zato, ker bo število nepreskrbljenih otrok, če bo vojna, takoj znatno naraslo in se bo, dokler bo vojna, trajno zviševalo.
2. Splošna skrb za otroke spada v področje ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje; »Jugoslovanska unija za zaščito dece« pa je kot posebna ustanova za zaščito otrok po svoji iniciativi pomožni organ vseh pristojnih oblastev po tem pravilniku in po uredbi o zaščiti pred zračnimi napadi.
Vse privatne organizacije, ki se želijo baviti z zaščito otrok, smejo sodelovati samo po uniji za zaščito dece. Delo unije v mirnem času pa mora imeti na umu tudi razmere in potrebe zaščite otrok v vojnem času.
»Službeni list« št. 206/37 iz 1. 1939.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
20.	junija 1939., št. 136/XLVl/339.
t »Službeni list« št. 195/36 iz 1. 1939. tt Prayilno vsekakor: A. — Op. ur.
Zato morata organizacija in poslovanje unije v mirnem času biti tako urejeni, da more unija tudi v vojni opravljati svoje delo uspešno in po natanko določenem načrtu.
Radi čim uspešnejšega dela mora unija po svojih odborih v banovinskih kakor tudi v drugih krajih stopiti v zvezo z banovinskimi in krajevnimi odbori za zaščito pred zračnimi napadi, in to v smislu spredaj navedenih določb uredbe in pravilnika. Osrednja uprava pa mora stopiti v zvezo s pristojnimi ministrstvi (za notranje posle, socialno politiko in ljudsko zdravje, prosveto, gradbe, pravosodje in promet) in nadaljevati delo v smislu tega pravilnika.
3. Jugoslovanska unija za zaščito dece priskrbi podatke o številu nepreskrbljenih otrok od ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje in jih po potrebi zbira in dopolnjuje tudi po svojih banovinskih in krajevnih odborih, da je kar najpopolneje poučena. Ti podatki služijo za pripravo organizacije za zaščito otrok v vojnem času.
Ko se izdeluje načrt, za zaščito otrok v vojnem času, je treba upoštevati, da bo število nepreskrbljenih otrok, ki bo na skrbi javne zaščite v vojnem času, mnogo večje kot v mirnem času. To število se bo zviševalo zlasti tudi z otroki iz pasivnih krajev, ki so že po kratkem trajanju vojne izpostavljeni posebnemu trpljenju. Zato mora predvidena organizacija biti zmožna, da poskrbi za mnogo večje število otrok, kot jih dajejo mirnodobni podatki o nepreskrbljenih otrocih.
Potemtakem se mora tudi organizacija unije razviti tako, da bo zmožna poskrbeti za vse otroke, ki bodo v vojnem času javnemu skrbstvu na skrbi.
4. Krajevni odbori unije bodo najbolje poslovali, če jih bodo sestavljali učitelji in učiteljice osnovnih in vseh drugih, zlasti srednjih šol, dalje zdravniki, zlasti otroški, duhovniki, mestni in občinski uslužbenci in člani raznih dobrodelnih, predvsem ženskih društev.
Ti krajevni odbori unije morajo biti razdelki krajevnih pododborov za izseljevanje, uprave banovinskih s e k-
cij unije pa morajo biti zastopane v banovinskih pododborih za izseljevanje kot njih razdelki.
5. Število članov v posameznih odborih unije je odvisno od obsežnosti posameznih banovin ali posameznih krajev, od njihovega gospodarskega stanja in od njihove ogroženosti, dalje od verjetne obsežnosti poslov zaradi sprejemanja in zaščite nepreskrbljenih otrok, uvaževaje, da ne sme ostati noben otrok nepreskrbljen.
6. Poslovalnica odbora unije mora biti v vsakem kraju prebivalstvu znana, medsebojna zveza vseh organov unije v vsej državi pa mora biti popolnoma zavarovana.
7. Občinska in državna oblastva in tudi vsa privatna društva, ki se bavijo z zaščito otrok, morajo biti nasproti vsem organom unije uslužna in jim pomagati pri zbiranju nepreskrbljenih otrok in njih odpošiljanju v zbiralna središča ali v njih zavetišča.
Načeloma morajo biti središča za zbiranje otrok sre-ski kraji.
Zavetišča za otroke iz več srezov se morajo postaviti in urediti blizu dobrih prometnih zvez in v rodovitnejših krajih. Načeloma morajo biti ta zavetišča v okolišu srezov, iz katerih so otroci, in kjer se da tudi njih oskrba laglje urediti. Kraje za taka zavetišča (za dva ali več srezov) določi banovinski pododbor za izseljevanje po predlogu pristojnih krajevnih odborov unije.
8. Mesta morajo po svoji obsežnosti, začenši že s 15.000 prebivalci, že v mirnem času imeti po eno svoje otroško zavetišče. V mirnem času se uporabljajo ta zavetišča lahko koristno kot otroška okrevališča in letovišča. To je dolžen urediti krajevni odbor unije za zaščito dece pod nadzorstvom pristojnega oblastva.
Načeloma je treba v enem zavetišču zbrati 300 do 600 otrok in jih porazdeliti po ločenih paviljonih, in to: dojenčke (z materami), otroke do osnovne šole, nato ločeno dečke in deklice v starosti za osnovno šolo in končno tudi ločeno dekleta in fante v starosti za srednjo šolo. Zavetišče tvorita potemtakem po dva ali več paviljonov drug poleg drugega, tako da se nekatere potrebe lahko skupno upravljajo, zlasti oskrba, šolski pouk itd.
9. Otroška zavetišča se napravijo vstran od večjih, zračnim napadom izpostavljenih krajev in industrijskih podjetij, predvsem v krajih, ki so za otroke varni, če so le-ti določeni. Za take pa se izrečejo manjši naseljeni kraji v gozdnatih predelih ali poleg večjega gozda in po možnosti na visokem, ki so malo izpostavljeni zračnim napadom in kjer je zadosti vode.
Velikost otroškega zavetišča je odvisna od pričakovanega števila otrok, ki naj se zberejo iz okoliša mesta, h kateremu spada to otroško zavetišče. Vsako otroško zavetišče mora imeti poleg stanovanjskih oddelkov za otroke tudi ostale potrebne prostore in lokale, in to za upravno in delovno osebje zavetišča, za jedilnice, učilnice, skladišče potrebščin, kuhinjo, za pranje perila in sploh za vse druge [»trebe.
Vsako otroško zavetišče mora imeti svoje bolniško poslopje z zadostno možnostjo za osamitev nalezljivo obolelih ali sumljivih otrok kakor tudi svoj lastni ambu-latorij in hišno lekarno. Zato je zelo potrebno, da so otroška zavetišča blizu naseljenih, toda ne izpostavljenih krajev, kjer se dajo urediti po potrebi postranski prostori, v sili pa tudi otroško zavetišče samo razširiti.
10. Nove zgradbe otroških zavetišč je treba izdelati po paviljonskem tipu solidno, toda ne razkošno in drago. Stanovanjska poslopja morajo biti dovolj velika za po 100 otrok v enem paviljonu, če imajo nadstropja, pa za
po 100 otrok v vsakem nadstropju; vhodi v pritličje in v nadstropje morajo biti popolnoma ločeni. Paviljoni, ki so določeni za dojenčke, pa tudi za otroke v predšolski dobi, morajo biti pritlični. Vsekakor morajo biti pri izdelavi povsem novih otroških zavetišč sobe za dojenčke načeloma velike za po 5 otrok, sobe za bolj odrasle otroke pa za največ po 20 v eni sobi. Ostale prostore je treba zgraditi ločeno po njih važnosti in po materialnih sredstvih, ki so na razpolago.
11. Radi kar moči cenene izvršitve vseh gradbenih del v otroških zavetiščih morajo biti vse zgradbe v všeh otroških zavetiščih tipizirane po obmerih vseh prostorov in njihovih delov, kakršni so n. pr, okna, vrata, sobe, prostori za pomožno osebje, kuhinje, pralnice, stranišča itd. Strehe, pročelja in način postavitve posamežnih zgradb pa morajo biti takšni, da nimajo vnanje podobe kakšne posebne naprave.
Prav tako mora biti tipizirana tudi oprava po zgradbah enake vrste, kakršna so mize, stoli, klopi, pa tudi postelje, peči, kuhinjske potrebščine, oprema pralnice itd. Dalje tudi osebne otroške potrebščine, kakršne so obleka po kroju in blagu, perilo, posteljne stvari, zdravstvene in vse druge potrebščine, s katerimi je treba otroška zavetišča založiti.
12. Na podstavi tako izdelane izenačitve gradbenih objektov in vseh ostalih potrebščin otroških zavetišč mora glavni odbor unije določiti/kaj od vsega tegd priskrbi glavni odbor sam s svojim delom (ob sodelovanju vseh včlanjenih društev in organizacij) in kaj naj nabavijo in izdelajo banovine in mestne občine same s sekcijami in odbori unije.
13. Vsekakor pa ni lahko postaviti za celokupno število otrok povsem nova zavetišča. Zato si je treba prizadevati, da se zasedejo za vojne tudi obstoječe večje zgradbe v krajih, ki nimajo posebnega pomena za zračne napade. Taki kraji so kopališča in letovišča, planinski domovi, samostani itd. Ob vsem tem pa je treba tudi ta zavetišča urediti tako, da ustrezajo po ureditvi novo postavljenim otroškim zavetiščem.
Del otrok, zlasti otrok od enega do sedmih let, je mogoče v vojnem času dobro spraviti tudi pri tujih rodbinah po vaseh. To mora biti organizirano v obliki vaških rodbinskih otroških kolonij, kakor so urejene obstoječe kolonije za dojenčke in male otroke (pravilnik ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 28. oktobra 1929,, št. 35.213). Glavni dve načeli, da so otroci spravljeni v naseljih koncentrirano in da so pod strokovnim nadzorstvom v kraju samem, se morata uporabljati zlasti tudi v vojnem času.
Že v mirnem času mora imeti vsaka banovina kakor tudi vsako mesto z več ko 20.000 prebivalci zadostno število vaških rodbinskih otroških kolonij v takih krajih, kamor je mogoče spraviti v vojni znatno večje število otrok. Koliko število takih kolonij zadostuje za vsako banovino in vsako mesto, predpiše ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje na predlog osrednje uprave unije.
Rodbinske otroške kolonije se smejo ustanoviti z namenom, da služijo tudi v vojnem času, samo v krajih, ki se morejo izreči za kraje, varne za otroke.
14. Da bi se otroci čim normalneje izobraževali in vzgajali, jih je treba razdeliti po starosti, kakor je navedeno v točki 10. Zato je treba zbrati srednješolske otroke iz vse banovine v otroška zavetišča okrog večjih naseljenih krajev, manjše otroke pa v zavetišča okrog manjših krajev, v isti banovini. To razmestitev je treba
izvršiti, brž ko dovolijo razmere po prvi odpravi iz mest .v najbližja zavetišča.
15. Pri razmestitvi otrok po prednji točki nastane potreba, da se lotijo odbori unije za zaščito dece tudi izenačitve ustroja šolskega pouka pri pristojnih oblastvili s podporo banovinskih odborov po členih 12., 13. in 16. uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi.
b)	Osebje: vrsta, število, kakovost in njegovo opravilo.
16. Razen osebja, zaposlenega pri glavnem, pri banovinskih in pri krajevnih odborih, mora imeti unija za zaščito dece tudi še drugo osebje s posebnimi službami, in to: v posameznih krajih in središčih za zbiranje otrok; za odpošiljanje otrok z vlaki in drugimi vozili iz zbiralnih središč v zavetišča; in naposled v otroških zavetiščih in središčih rodbinskih kolonij za vse posle pri njih.
17. Za delo v otroških zavetiščih je treba imeti dovolj osebja za ustrezne vrste poslov, in to: vodilnega in upravnega osebja; učnega osebja; osebja za oskrbo z vsemi potrebščinami; za vzdrževanje zdravja in higiene in za zdravljenje otrok; za vzdrževanje reda in snage; za strežbo in varovanje povsem malih otrok; za popravljanje obleke, pripravljanje hrane, pranje perila itd.
18. Za to je treba v vojnem času uporabljati osebje predvsem iz ministrstev in kraljevskih banskih uprav, če ni popolnoma zaposleno v svoji redni službi pri morebitni evakuaciji, dalje učno osebje vseh šol, ki preneha po odločbi ministra za prosveto poslovati. Mimo tega vsi še sposobni uradniki v pokoju raznih strok, zlasti učne moči (profesorske in učiteljske), Če niso zavezani vojaški službi v vojni, strokovno izobražene sestre pomočnice, pestunje, bolničarke, ambulančno osebje kakor tudi gospodinje in dekleta, ki ostanejo brez rednika ali brez posla, s katerim so se preživljale, zlasti, če ima taka ženska oseba otroka ali brata ali sestro v otroškem zavetišču. Tako osebje, če ni izurjeno, je treba že v mirnem času pripravljati za dolžnosti, za katere naj se uporabi.
Pomožno strokovno osebje je treba pripravljati za njegove naloge že v mirnem času v posebnih teoretično-praktičnih tečajih, ki jih prirede ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravje, ministrstvo za prosveto, banske uprave, velike mestne občine, osrednja uprava in banovinske sekcije unije po točki 5. člena 12. in točki 9. člena 16. uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi.
V teh tečajih se pripravlja pomožno strokovno osebje zlasti za strežbo otrok v otroških zavetiščih in za zabavanje in zaposlovanje otrok v izvenšolskih urah.
Razen tega se morajo prirejati posebni tečaji tudi za izobraževanje vodilnih osebnosti za organizacijo otroške zaščite v vojnem času.
Če ni kvalificiranega strokovnega osebja, je treba že v mirnem času pripravljati kar moči velik kader pomožnega osebja, poleg tega pa kar največje število oseb, zlasti žensk za kar najbolj vsestransko praktično zaščito otrok v vojnem času.
19. Vsako otroško zavetišče mora imeti svojega upra-vitelja z ustrezno upravo, ki je sestavljena po velikosti zavetišča in po dejanskih potrebah iz tajništva, za skupno opravljanje vseh vrst poslov in za osehne zadeve; iz učnega odseka, za voditev celokupnega pouka (razen v zavetiščih za dojenčke); iz zdravstvenega odseka, za prebrano in oskrbo z vso materialno opremo; iz inženirskega odseka, za vzdrževanje vseh poslopij in napeljav v dobrem stanju; dalje za službo zaščite pred zračnim napa-
dom kakor tudi za požarno službo, vse to po uredbi in pravilniku o zaščiti pred zračnimi napadi.
Da se prihrani osebje, ni treba, da bi se vselej ustanovili vsi odseki; marveč si je treba kolikor le moči prizadevati, da opravlja ena oseba dolžnosti iz pristojnosti dveh ali tudi več odsekov. Prav tako je za prevoz otrok pogosto mogoče uporabiti tudi osebje iz zavetišča ali iz središč za zbiranje otrok.
20. Na čelu vsakega takega odseka je starešina odseka, kateremu se prideli potrebno osebje po obsežnosti poslov oziroma po številu in starosti otrok v zavetišču, pri čemer je upoštevati, da je pri manjših otrocih treba več osebja.
c)	Gmotna sredstva za napravo otroških zavetišč
in rodbinskih otroških kolonij in obveznost unije.
21. Poslopja za otroška zavetišča se morajo postaviti in oprema zanje napraviti že v mirnem času, in to ob podpori vseh občin vsega okoliša, iz katerega naj se otroci zberejo, in ob gmotni podpori banovine in države. Ta poslopja morajo tudi v mirnem času rabiti poglavitno za letovanje in okrevanje otrok. To mora urediti pristojno mestno poglavarstvo oziroma občinska uprava sporazumno s krajevnim odborom unije za zaščito dece; na la način naj se priskrbijo tudi najpotrebnejša sredstva, da se postavljena poslopja stalno vzdržujejo v dobrem stanju.
Sorazmerno z velikostjo posameznih naseljenih krajev je treba postaviti tudi ustrezno število paviljonov, in to po določenem načrtu, tako da se dd, Če bi bilo treba, otroško zavetišče tudi povečati in da se pri tem upošteva tudi možnost maskiranja kakor tudi lahke oskrbe zavetišča.
22. Odbori unije za zaščito dece v vseh krajih in banovinah kakor tudi glavni odbor si morajo dejavno prizadevati, da pridobijo kar največ sredstev iz prostovoljnih prispevkov in da morejo preskrbeti postavljene paviljone ob gmotni podpori pristojne mestne občine in banovine z opravo in ostalimi potrebščinami. Če te potrebščine in oprava v mirnem času niso potrebne,Jih je treba imeti v ločenem delu paviljona, n. pr. v skladišču, ako bi ne bilo napravljeno posebno skladišče.
23. Varovanje tako napravljenih poslopij je treba poveriti primernim osebam, ki naj v teh zgradbah ali v kakem posebnem manjšem poslopju stanujejo in dobivajo za svojo skrb tudi še druge ugodnosti.
24. Osrednja uprava Jugoslovanske unije za zaščito dece mora na podstavi tega pravilnika vse svoje dosedanje predpise dopolniti, po potrebi pa izdati tudi posebna navodila o zaščiti otrok v vojnem času.
Za vsa sv<5ja navodila kakor tudi za navodila glede celokupne združene akcije za zaščito otrok v vojnem času, ki jih izda unija na podstavi tega pravilnika, mora zaprositi poprejšnje soglasnosti ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje in državnobrambnega inšpektorata.
25. V vsem ostalem, pa tudi glede gmotnih sredstev za napravo otroških zavetišč in vzdrževanje posameznih otroških kolonij v vojnem času se je treba ravnati po uredbi o zaščiti pred zračnimi napadi, in to po točkah e) in f) člena 19. in členu 22., pri čemer je vzeti, da so vsi odbori unije v banovinah in po posameznih krajih razdelki pododbora za izseljevanje po točki 1. člena 13., točki 3. Člena 16. in členu 17. uredbe o zaščiti pred zračnimi napadi. Posamezni odbori unije so glede nadzorstva
in kontrole pod ustreznimi pododbori banovinskih in krajevnih odborov za zaščito pred zračnimi napadi. Tudi vsa organizacija unije spada glede obveznosti, dolžnosti in poslovanja posameznih svojih članov in celih svojih odborov pod določbe členov 19., 20., 21., 22., 23. in 24. uredbe z zakonsko močjo o zaščiti pred zračnimi napadi.
,V Beogradu dne 8. junija 1939.; D. št. 8127.
Minister za vojsko in mornarico, armijski general Mil. D. Nedič s. r.
421.
Projektiranje zgradb,
potrebnih državnemu gozdnemu gospodarstvu, opravlja oddelek za upravo državnih gozdov pri ministrstvu za gozdove in rudnike.*
Z uredbo o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike in podrejenih naprav in o upravljanju državnih gozdov in državnih rudniških podjetij M. S. št. 268/36** je nastalo vprašanje, katere zgradbe naj se štejejo za »zgradbe, potrebne državnemu gozdnemu gospodarstvu«.
Na podstavi člena 110. uredbe M. s. št. 268/36 takole pojasnjujem:
Po členu 13. uredbe o ustroju ministrstva za gozdove in rudnike M. s. št. 268/36 se razumejo z zgradbami, potrebnimi državnemu gozdnemu gospodarstvu, vse zgradbe, naštete v členu 39. te uredbe. Zato spada projektiranje in izvajanje teh zgradb v pristojnost oddelka za upravo državnih gozdov.
V Beogradu dne 20. junija 1939.; št. 14.208/39.
Minister za gozdove in rudnike Lj. Pantič s. r.
S1 to odločbo se je izrekla soglasno glavna kontrola v žvoji občni seji z dne 27. junija 1939. pod št. 82.179.
422.
Mednarodna konvencija
o pobijanju ponarejevanja denarja.
•
Ratifikacija po Romuniji.f
Generalno tajništvo Društva narodov je z okrožnico
C.	L. 40 1939. II A. z dne 15. marca 1939. obvestilo ministrstvo za zunanje posle, da je odpravnik poslov kraljevine Romunije pri Društvu narodov dne 7. marca 1939. položil ratifikacijsko listino Nj. Vel. kralja Romunije za
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. julija 1939., št. 171.
** »Službeni list« št. 375/51 iz 1.1936. f »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4. maja 1939., št. 100/XXX/223.
mednarodno konvencijo o pobijanju ponarejevanja denarja, podpisano v Ženevi dne 20. aprila 1929.
Kraljevina Jugoslavija je ratificirala to konvencijo dne 24. novembra 1930.; objavljena je v »Službenih no-vinah« št. 283/XCVl z dne 9. decembra 1930.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu dne 20. aprila 1939.; Pov. št. 4838/1.
423.
Razne objave iz „Službenih novin“.
Številka 110 z dne 17. maja 1939.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 4. maja
1939., št. 44.172, je bil premeščen na prošnjo k okrajnemu sodišču v Kranju Žebre Andrej, pisarniški višji oficial Vil. položajne skupine okrajnega sodišča v Škofji Loki.
Z ukazom kraljevskih namestnikov z dne 28. aprila
1939., št. 3577, je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po službenih letih, ing. P u p i s Emil, gozdarski višji svetnik IV. položajne skupine
2.	stopnje z 2. periodnim poviškom pri sreskem načelstvu v Slovenjem Gradcu.
Z odločbo pomočnika ministra za finance z dne
20.	aprila 1939., Pov. št. 712/111, so napredovali: za davkarje VIII. položajne skupine davčne uprave: v Kozjem Mlakar Viktor; v Mariboru-mesto R e • bula Karmen; v Šmarju pri Jelšah Berlot Vladimir; v Novem mestu Kunc Franc, dosedaj pomožni davkarji IX. položajne skupine istih davčnih uprav; za pomožne davkarje IX. položajne skupine davčne uprave: v Brežicah E reg Nikola in Likar Ivan; v Murski Soboti Banič Matija in v Višnji gori Velecki Ljudevit, dosedaj uradniški pripravniki istih davčnih uprav.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo z odločbo z dne 5. maja 1939., št. 1/16.240, uvažati v našo državo in v njej razširjati list »D i e Z u k u n f t«, ki izhaja v nemškem jeziku v Parizu.
Številka 111 z dne 19. maja 1939.
Z odločbo pomočnika ministra za finance z dne
8.	maja 1939., št. 6109/1X, sta bila premeščena po službeni potrebi: Madjerič Marko, poverjenik finančne kontrole IX. položajne skupine glavnega oddelka Šoštanj, v glavni oddelek Makarska; Tominc Franc, podpoverjenik finančne kontrole X. položajne skupine glavnega oddelka Makarska, v glavni oddelek Šoštanj, oba po službeni potrebi.
Ti6ka in zalaga tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mibalek v Ljubljani.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; aieu credstavuik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani,:
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 68. kosu X. letnika z dne 26. avgusta 1939.
Razglasi kraljevske banske uprave
.V. No. 291/4.	2476 3—2
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri gradnji carinskega oddelka v Gornji Vižingi
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16.'" septembra 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 35 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu taks po t. p. 260.a taksnega zakona v sobi št. 13 tehničnega oddelka kralj, banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 499.890''53.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 19. avgusta 1939.
*
,V. No. 289/17.	2431—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za oddajo gradbenih del pri gradnji carinskega oddelka na Ljubelju
II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 31. avgusta 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 34 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu taks po t. p. 260.a taks. zakona med uradnimi urami v sobi št. 13 tehn. oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsotb odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 373.260’61.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska upravn dravske banovine.
V Ljubljani dne 12. avgusta 1939.
*
V-No. 87/231—939.	2452—3—3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za ugra-ditev vodovodnih cevi za vodovod Kokrica—Bobo vek—Ulaka
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo no dan 16. septembra 1939. ob 11. uri dop. v sobi št. 47 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov din 120 — med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsoto odobrenega proračuna, ki znaša dinarjev 270.54975.
Kavcijo v znesku din-28.000'— je položiti pri banovinski blagajni ali davčni upravi za mesto Ljubljana na dan licitacije najkasneje do 10. ure. Ponudbe s predpisanimi dokumenti je predložiti na dan licitacije najkasneje do 11. ure.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 16. avgusta 1939:
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 88/39-3.	2510
Amortizacija.
Na prošnjo Lasbaherja Karla, poštnega nadkontrolorja v pok. v Ljubljani, Smoletova 4, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papirjev, ki jih je prosilec baje izgubil, ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih po objavi v »Službenem listu« svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasilo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica Državne hipotekarne banke v Ljubljani štev. 1146 z vlogo 1865 din, glaseča se na ime Lasbaher Frančiška.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. IV., dne 12. avgusta 1939.
P 62/39.	2517
Oklic.
Ovnu Petru, posestniku v Uzmanih št. 5, je vročiti v pravdni stvari tožeče stranke Purkarta Franca, pos. v Uzmanih št. 2, zoper toženo stranko Ovna Petra, pos. v Uzmanih št. 5, bivajočega sedaj v Franciji, neznano kje, tožbo z dne 23. avgusta 1939., opr. št. P 62/32—1 in vabilo, s katerim se je odredila razprava radi neobstoja služnostne pravice na dan 12. septembra 1939. ob 9. uri dopoldne pri tem sodišču v sobi št. 2.
Ker bivališče Ovna Petra, posestnika v Uzmanih, ni znano, se postavlja za skrbnika Gruden Franc, posestnik na Ulaki št. 8, ki ga bo zastopal na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca. Okrajno sodišče v Vel. Laščah dne 23. avgusta 1939.
^5
I 944/39-9.	1644
Dražbeni oklic.
Dne 4. oktobra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Maledole vi. št. 196.
Cenilna vrednost: din 96.709'40.
Vrednost pritekline: din 1.020’—.
Najmanjši ponudek: din 64.473’—.
Vadij: din 9.671’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 23. maja 1939.
-j-
I 1348/39-8.	2207
Dražbeni oklic.
Dne 6. oktobra 1939. ob de* vetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Miklavž vi. št. 50.
Ceniina vrednost: din 65.385'55.
Vrednost pritekline: din 1.595’—.
Najmanjši ponudek: din 43.590’50.
Vadij: din 6.538’50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 14. julija 1939.
jg.
I 425/37—13.	2467
Dražbeni oklic.
Dne 29. septembra 1939. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Žilce vi. št. 61 hiša z dvoriščem in travnik.
Cenilna vrednost: din 4.000'—.
Varščina: din 400'—.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 2.000'—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici dne 10. avgusta 1939.
-j-
I 107/39.	2335
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Rakek vi. št. 905.
Cenilna vrednost: din 70.000'—.
Varščina: din 7.000’—.
Priteklin ni.
Najmanjši ponudek: din 40.000’—,
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici dne 24. julija 1939.
•j;
I 115/39—15.	2259
Dražbeni oklic.
Dne 2. oktobra 1939. o poli 'desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zilce vi. št. 87: stanovanjska hiša št. 25 na pare. 28/4; cenilna vrednost: din 7.500'—, najmanjši ponudek: din 5.000'—, varščina: din 750'—; zemljiška knjiga Zilce vi. št. 74: pare. št. 354 njiva, vi. št. 99: pare. št. 355 njiva; cenilna vrednost: din 2.803'20, najmanjši ponudek: din 1.868'80, varščina: dinarjev 28<0'32; zemljiška knjiga Krajnce vi. št. 67: parcela št. 57 njiva, parcela št. 58 travnik, pare. št. 18/1 travnik; cenilna vrednost: din 3.076'—, najmanjši ponudek: din 2.050'67, varščina: dinarjev 307'60; zemljiška knjiga Jeršiče vi. št. 44: pare. št. i60 njiva; cenilna vrednost: din 687'—, najmanjši ponudek: din 458'—, varščina: din 68'70.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Cerknici dne 24. julija 1939.
I 308/39.	2443
Dražbeni oklic.
Dne 30. septembra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Janžev vrh vi. št. 36.
Cenilna vrednost: din 10.376'70. Najmanjši ponudek: din 6.918'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbem oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 1. avgusta 1939.
I 59/39-18.	2482
Dražbeni oklic.
Dne 4. oktobra 1939. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Pustopolje vi. št. 18 (hiša št. 18 v Potoku, stara kovačnica, kozolec, gospodarsko poslopje, njive, travniki, pašniki, gozdovi).
Cenilna vrednost: din 39.168'40.
Vrednost pritekline: din 1.400'—.
Najmanjši ponudek: din 26.113'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu
dne 4. avgusta 1939.
I 219/39-10.	2481
Dražbeni oklic.
Dne 4. oktobra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi'št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ljubija, polovica vi. št. 57 (stan. hiša z gospodarskim poslopjem, kozolcem in drvarnico, njive, travniki, pašniki, gozdi in vinograd).
Cenilna vrednost: din 75.057'—.
Vrednost pritekline: din 4.560'— polovica.
Najmanjši ponudek: din 49.038'20.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornjem gradu
dne 31. julija 1939.
I 717/39.	2279
Dražbeni oklic.
Dne 30. septembra 1939. o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Št. Jernej vi. št. 874, 1030.
Cenilna vrednost: I. skupine dinarjev 6.135'—, II. skupine din 1.927'50.
Najmanjši ponudek: za I. skupino din 4.090'—, za II. skupino din 1.285'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozrieje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražheni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Kostanjevici
dne 12. julija 1939.
•j;
I 819/38-15.	.	2409
Dražbeni oklic.
Dne 4. oktobra 1939. ob osmili bo pri podpisanem sodišču v sobi Št. 2 dražba nepremičnin vi. št. 119 k. o. D rnovo.
Cenilna vrednost: din 35.711'35.
Vrednost priteklin: din 4.300'—, ki je že zgoraj všteta.
Najmanjši ponudek: din 23.819'56.
Varščina: din 3.571'13.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-
benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic^ ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Krškem, odd. III.,
dne 4. avgusta 1939.
I 238/39-14.	2498
Dražbeni oklic.
Dne 7. o k t o b r a 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba polovice nepremičnin zemljiška knjiga Okroglice vi. št. 24.
Cenilna vrednost: din 50.54975.
Vrednost pritekline: din 3.185'—.
Najmanjši ponudek: din 33.699'83.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Laškem dne 21. avgusta 1939.
Vb I 832/39.	2381
Dražbeni oklic.
Dne 7. oktobra 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ljubljana-mesto vi. št. 48 (hiša v Hrenovi ulici št. 12).
Cenilna vrednost: din 156.075'—.
Najmanjši ponudek: din 78.037'50.
Varščina: din 15.607'50 v gotovini ali vrednostnih papirjih.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V. b,
dne 29. julija 1939.
I 1831/38-7.	2515
Dražbeni oklic.
Dne 28. septembra 1939. o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vidonci vi. št. 470, travnika in njive.
Cenilna vrednost: din 4.378'50.
Najmanjši ponudek: din 2.919'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 30. maja 1939.
I 1640/38—7.	2516
Dražbeni oklic.
Dne 30. septembra 1939. o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi žt. 18 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Gornji Slaveči Vi vi. št. 118, gozdne parcele.
Cenilna vrednost: din 6.860'—.
Najmanjši ponudek: din 4.573'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. »
Okrajno sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 30. maja 1939.
H1
1 1128/38—17.	2400
Dražbeni oklic.
Dne 30. s e p t e m b r a 1939. o p o 1 i devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga a) Hermanci vi. št. 19, b) Ilo-Vec vi. št, 26.
Cenilna vrednost: ad a) din 21.670'—, ad b) din 5.866'—.
Vrednost pritekline: pri vi. št. 19 k. o. Hermanci din 1.700 —.
Najmanjši ponudek: ad a) din 15.580, ad bj din 3.91075.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega Sodišča
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 27. junija 1939.
•J;
1 867/37—26.	2399
Dražbeni oklic.
Dne 30. septembra 1939. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 9 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Hum 'A vi. št. 141.
Cenilna vrednost: din 7.824'50.
Najmanjši ponudek: din 5.216'32.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jfi priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati Rlede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega
sodišča.
Okrajno sodišče v Ormožu, odd. II.,
dne 25. junija 1939.
H5
1 1193/39.	2507
Dražbeni oklic.
One 27. septembra 1939. o b
8 m i h bo pri podpisanem sodišču v 8°bi št. 7 javna dražba nepremičnin
zemljiška knjiga d. o. Zg. Breg vlož. štev. 90, 115.
Cenilna vrednost: din 94.792'—.
Najmanjši ponudek: din 63.195'10.
Varščina: din 9.479'26.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV.,
dne 11. avgusta 1939.
I 219/39—10.	2146
Dražbeni oklic.
D n e 29. septembra 1939. o b 9.15 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Kočice vi. št. 50.
Cenilna vrednost: din 4.923'—.
Najmanjši ponudek: din 3.282'—.
Varščina: din 493'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Rogatcu, odd. I.,
dne 27. junija 1939.
I 219/39.	2095
Dražbeni oklic.
Dne 29. septembra 1939. o b desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Velka vi. št. 237.
Cenilna vrednost: din 61.433'90.
Vrednost pritekline: din 400'—.
Najmanjši ponudek: din 41.289'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. II.,
dne 23. junija 1939.
jj*
I 287/39-9.	2274
Dražbeni oklic.
Dne 29. septembra 1939. o b osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Višnja gora vi. št. 73 k. o. Metnaj.
Cenilna vrednost: din 43.630'—.
Vrednost pritekline: din 2.170'—.
Najmanjši ponudek: din 30.533'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori
dne 20. julija 1939.
I 215/39-8.	2272
Dražbeni oklic.
Dne 3. oktobra 1939. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Višnja gora vi. št. 144 k. o. Radohova vas.
Cenilna vrednost: din 54.000'—.
Vrednost pritekline: din 3.650'—.
Najmanjši ponudek: din 38.432'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori dne 20. julija 1939.
Konkurzni razglasi
920.	2511
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini protokoli rane tvrdke Ljubljanski oblačilni bazar, družbe z o. z. v Ljubljani.
Konkurzni sodnik: dr. Šenk Josip, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Stare Egon, odvetnik v Ljubljani.
Prvi zbor upnikov pri podpisanem sodišču, soba št. 140 dne 1. septembra 1939. ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 10. septembra t. 1. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 20. septembra 1939. ob
9.	uri v sobi št. 140.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 19. avgusta 1939.
St 7/39-2.
921.	2519
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini tvrdke Termotehnični zavodi d. d. v Račjem pri Mariboru, registrovane pod firmo Termotehnični zavodi d. d. v Račjem pri Mariboru v likvidaciji.
Konkurzni sodnik:-Habermuth Avgust, sodnik okrožnega sodišča v Mariboru.
Upravnik mase: dr. Pipan Valter, odvetniški pripravnik v Mariboru, sodišče, soba št. 67.
Prvi zbor upnikov pri imenovanem sodišču, soba št. 80 dne 12. septembra 1939. ob 9. uri.
Oglasitveni rok do 30. septembra 1939. Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 9. oktobra 1939. ob 9. uri, soba št. 80.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Mariboru. odd. III.,
dne 24. avgusta 1939.
St 3/39-2.
Razglasi raznih uradov in oblastev
1/3 št. 52.810/39.	2523
Objava.
Dne 13. avgusta t. 1. je bila v brzo-vlaku, ki odhaja iz Ljubljane ob 9.40 uri, med Ljubljano in Škofjo Loko ukradena listnica, v kateri je bila poleg drugih listin tudi lovska karta za leto 1939., izdana od mestnega poglavarstva v Ljubljani pod zap. št. 160 na ime Hafner Mate, javni notar v Ljubljani.
Ta lovska karta se proglaša za neveljavno.
Mestno poglavarstvo v Ljubljani dne 22. avgusta 1939.
Po pooblastilu predsednika v. d. načelnika občega oddelka mestni komisar:
Grasselli s. r.
*
2514
Št. 1855/1935.
Zadeva: Regulacija mesta Celja.
Razpis natečaja
za izdelavo idejnega osnutka regulacijskega načrta mesta Celja.
Mestno poglavarstvo v Celju objavlja, da je na gornji razpis bilo v predpisanem terminu vloženih šest osnutkov ter je razsodišče, ki je poslovalo v času od
10.	julija do 24. julija 1939., razdelilo nagrade sledeče:
1. prvo povečano nagrado din 25.000 osnutku »G« inž. arh. Jamnickega iz Zagreba,
2. prvo tretjo nagrado din 10.000'— osnutku >2979« inž. arh. Umeka iz Celja,
3. drugo tretjo nagrado din 10.000'— osnutku »C« inž. arh. Severja in inž. arh. Bežeka iz Ljubljane,
4. dva odkupa po din 4.500'— osnutkoma z gesli: »MAKA« in >1783« ter en odkup din 3.000'— za osnutek z geslom >1212«.
Načrti' bodo javno razstavljeni in so vsem interesentom na vpogled v sobi štev. 44 mestnega poglavarstva v Celju do vključno dne 5. septembra tekočega leta.
Projektanti odkupljenih osnutkov se vabijo za pismeno obvestilo, ali pristanejo na odkup ter na objavo imena avtorja.
Mestno poglavarstvo Celje dne 21. avgusta 1939.
Predsednik:
Dr. Voršič s. r.
Št. 1326.
*
2506
Razpis.
Občina Šmartno v Rožni dolini, srez celjski, razpisuje pragmatično mesto občinskega tajnika. Šolska izobrazba: 4 razredi srednje ali njej enake strokovna šole. Varščina potrebna.
Pravilno kolkovane in s potrebnimi listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih opremljene prošnje je
vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa v »Služb, listu« pri tukajšnji občini.
Občina Šmartno v Kožni dolini
dne 22. avgusta 1939.
P. S. štev. 16/39.	2520	3—1
Razpis.
Predstojništvo mestne policije v Mariboru razpisuje zaradi nezadostnega števila interesentov pri licitaciji dne 22. avgusta 1939. v smislu Čl. 94. zakona
0 drž. računovodstvu ponovno licitacijo v skrajšanem roku za dobavo vsakodnevne obleke za policijsko stražo, i. s. za uradnika X. skupine: 1 plašč, 1 bluza,
1 hlače in 1 kapa s kokardo, za moštvo pa: 8 bluz, 8 hlač, 8 kap s kokardo, 53 plaščev ter 4 letne bluze in 4 letne kapo s kokardo.
Ponovna ustna licitacija se bo vršila dne 15. septembra 1939. ob 11. uri v pisarni poveljnika drž. policijske straže v Mariboru.
Pogoji za to dobavo se dobe pri podpisanem predstojništvu mestne policije — poveljniku policijske straže. Predstojništvo mestne policije — policijska straža v Mariboru dne 22. avgusta 1939.
Št. 352/34.	2439-3-3
Razpis.
Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju razpisuje na podlagi zakona o državnem računovodstvu I. javno pismeno licitacijo za nabavo mesa, slanine in mesnih izdelkov ter mleka v času od 1. septembra do 31. decembra
1939.,	in sicer:
20. septembra 1939. za meso, slanino in mesne izdelke,
21. septembra 1939. za mleko.
Za nabavo premoga v času od 1. septembra 1939. do 31. marca 1940. pa dne
22.	septembra 1939.
Licitacija se bo vršila ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni te bolnice, kjer so na razpolago tudi dobavni in dražbeni pogoji.
Uprava bolnice za duševne bolezni v Novem Celju dne 16. avgusta 1939.
Št. 576/39/prez.	2502
Razglas.
Rektorat univerze kralja Aleksandra 1. v Ljubljani razpisuje pri zavonu za liziko mesto asistenta. Kandidat mora imeti diplomo iz matematike in fizike (uporabne matematike) na filozofski fakulteti in poznati nemški ali francoski jezik. Pri sicer enakih pogojih odločuje boljše znanje modernega jezika.
Prošnje, opremljene z listinami po §§ 3. in 4. uradniškega zakona, je vložiti najkasneje do 2. oktobra 1939. na rektoratu univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani.
Rektorat univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani
dne 22. avgusta 1939.
Rektor: Kušej s. r.
Razne objave
2524
Objava.
Izgubil sem odpustnico štirirazrcdne ljudske šole v Bohinjski Bistrici, izdano dne 15. julija 1920. na ime: Arh Jožef, rojen dne 12. januarja 1906. na Jesenicah. Proglašam jo za neveljavno.
Arh Jože! s. r.
❖
250S
Objava.
Izgubil sem orožni list štev. 651 ter ga proglašam za neveljavnega.
Mohorko Jožef s. r.
Maribor, Kosarjeva 35.
*	2501
Objava.
Izgubil sem legitimacijo uradnika Tujskoprometne zveze v Ljubljani ter jo proglašam za neveljavno.
Pipenbachcr Gojko s. r.
*	2509
Objava.
Izgubil sem izpričevalo III.a razreda
III.	drž. realne gimnazije v Ljubljani za leto 1938./39. in ga proglašam za neveljavno.
Potočnik Vladimir s. r.
*
2505
Objava.
Tvrdka J. Praprotnik, trgovina z motornimi kolesi, dvokolesi itd. v Domžalah, Ljubljanska cesta št. 108, objavlja
s tem, da je njen uslužbenec Janko Rav-ljan dne 12. avgusta t. 1. pobegnil od tvrdke. Ker ima imenovani pooblastile tvrdke, da sme v njenem imenu kasi-rati, opozarjamo s tem vse, da ne priznamo nikakega plačila, ki bi se plačalo zgoraj omenjenemu Jankotu Rav-ljanu in prosimo, da se mu pooblasti!0 pri prvem poskusu inkasa odvzame ter nam vrne.
Praprotnik J. s. r.
Domžale.
*
2501
OMava.
Prometno knjižico za kolo, evid. štev. tablice 2—41111 - 5. ki se mi je izgubila) proglašam za neveljavno.
Rajovee Alojz s. r.»
Sv. Jurij ob Taboru-
*
2500
Objava.
Prometno knjižico za bicikel, evid. štev. tablice 2—45243—5 izdano od srbskega načelstva v Celju, ki sem jo lZ" gubil, proglašam za neveljavno.
Slavko Rajovee s. r.» Sv. Jurij ob Taboru-
1 trla ja kraljevska banska uprava dravske banovine Urednik Pohar Robert v Ljuhliani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.