dobra hzhi. vfini poboshnim deklizhem SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA m m ■J£ ta ::шт dobra hzhi Isgled vfim poboshnim dchlizhem. is ncmfhkiga prcftavll ,.9l Ayo^dmej’ v Jjjiil)ljanfki diiliovflini/i. Natifnil, saloshil, V MINIMAUX in na prodaj jih ima Joslief ПIasntk na bregu, Nr. irjo. 1840, V natif teh bukev fo miloftivi Firfht GOSPOD GO SPOD АЖИФ.Ж Ljubljanfki Shkof dovolili i3. dan velkiga ferpana 1840. KKA h t»(S 1 S** V ; j 'v'/.v • :; ■ č • , .. ^fA'ßy IL Aa . iT. ЈАл&у 1, v prelepi in prerodovitni Lafhki (lesiteli, vertu Evrope, je shivela pred Ho in petdefelmi • leti ftaroplemenita rodovina v lepim gradu ob rélu Gariljani. Odlozhena je bila od hrumézhe deritali velikih meli, in od Uradi njih prebivavzov v na* rozhji ljubiga miru, kteriga le prava poboshnoft, preferzbna Ijultésen, blaga fprava s vefoljnim fvetam, in hvaleshna sadovoljnoll na tém fvélu podelili samorejo, Savolj preshlahiniga rodu je bil Josltcf Almar-fld—-to je bilo gofpodovo ime—v poprejfhnih zhafih na dvor poklizan, prav imenitno flushbo opravljat, v kteri fe je Г preshlalitno, zhednofti pob no gofpodizhno oshenil, f ktéro je nekaj lét po tem dvoje preljubih otrok dobil, Franzifhka in Evftahijo. Prekmalo Joshef fposna, de lo svija-zhni premeti, po pazite no ft pravize, in marflklero na fkrivnim dopernclheno delo, ki njegovimu biftroumo ni odlhlo, njegovim poboshnim mif-lim ravno nafprotni. S gorezhnoftjo praviga krili-jana, kteri le Boga bolj mem ljudi boji, fe na vel glaf soper to vsdiguje ; lode dragi, s svija-zhami omresheni knés, kléri je bil nevedama od ljudi ofut, ki fo vfo fvòjo mozh vpirali, po-fhteniga Josbefa s dvora fpravili, ga je krivizhno satosheniga na njegove gradi pregnal. Ta Joshefu namenjena kasen je 'bila le is-polnjenje njegove velike shelje, kakor tudi nje- ga vredne shêne Kamile. S tihim ponishnim vefêljem fla vfe na odhod perpravila, in shé tretje jutro fla vefela in f zhiftim ferzam, hres jese do fvojih sopernikov f preferzhnim blago-darjenjem knésa in ozhetnjave s Franzifhkam in Evftahijo, od nekoliko Tvojih svetlih flushabni-kov fpremljena, proti fvojimu mirnimu felifhu oh reki Gariljani odrinila. • Shivljcnje, kteriga je tukaj drushina -shivela je hilo okufu nehefhkiga vefelja enako. Star-fhi To Te fkufhali, otroka po lepih naukih in is-gledih rediti, kterih sa vfe dobro obzhutljive ferzi fté njuno persadevanje polajfhcvale. Fofehno fe je Evftahija med njimi kakor krona fvetila. Zhe ravno fhc le federn lét tiara, je vender v pravim fposnanji Boga, njegove fvéte volje, v ljuhesni do vfiga, kar je dohriga in hlasiga she marfikte-riga odrafheniga prefcgla. Vfako njeno befedo, vfe nje djanja fo njeni bogoflushni obzhutljeji osaljfhevali. Na njenim angeljfkim ohlizhji fté nedolshnoft in krepóft (ali zhednoll} kraljevale; vfe njeno djanje in nehanje je Bogu vdano, po-boshno devizo fkasovalo; sadobila je neko duhovno zhiftoft, ktera je tudi fitnesha k neproftovolj-nimu fpofhtovanju filila, hudobneshe pa v velik lirah perpravljala. — Prehivavzi vafi, kterih po-loviza je bila njenimu ozhetu podloshna, fo jo le hlasiga angela imenovali, po vfih hifhizah u-hogih je bila njena dobrotljivo!! snana. Vfako milovanje ftarfhev je prizhalo, de je bila Evftahija vefelje drushine ; ftarfhi fo jo vedno dobro hzher imenovali, in njen brat Franzifhk ji je preferzhna feftriza rekel. Ofem lét nefkaljeniga vshitka, in nar zhi-ftejfhiga vefelja jim je bilo tako minulo ; kar fc na enkrat nad glavami téh dobrih ljudi zhcrni oblaki rasprofté, in she jim ura hude fkufhnjc bije. Ravno fo pelnajfli god ljubesnjive Evflahijc prasnovali. Polni saupanja v lepo prihodnoft Го vefelo med Teboj kremljali ; otroka in ftarfhi fo fe fkufhali eden drusiga od Tvoje ljubesni prepri-zhati, in vshivali fo fladko Trezho in boshji mir bogabojezhih Terz. Evftahija je bila kraljiza prasnovanja, ktéro fi je mili brat persadeval, s brenkanjem in petjem The bolj povelizhali. „Danf fi kraljiza“, fe je njegova pefem perzhela, kar fe nanaglima duri odpró. Baron Rikordam, fia ri, svefii per-jatel Almarfkiga vef safôpen noter plane, ter preflrafhen savpije: „Refhile fe! refhi fe! Almar-fki! velika nefrézha te zhaka. Komej te befede isgovori , she grad Almarfkiga vojaki ofujejo. Strah vfe fpreleti, rasun Almarfkiga, kterimu veft ni imela kej ozhitati, miren in pokojin, kakor fe moshu fpodobi, is-hoda pergodbe perzha-kuje. Pofhteni perjatel, zhigar fvaritev je fizer dolbla, lode prepòsno, fe je v ftranfki hram fkril, ker prizhujozh nizh pomagati ni mogel. Kmalo potem je ofizér s nekoliko vojaki v hifho fiopivfhi, pofhlenimu Almarfkimu napovedal , de ima povelje, ga s vfo njegovo drushino prijeti in na kraj njih prihodne namembe odpeljali. She toliko odloga Almarfkimu nefo dali, de bi nekoliko fvoje hifhne opravila ofkerbel. Per ti prizhi je mogel s Franzifhkam v eno, Kamila s Evftahijo pa v drugo kozhijo fefii, in preden fo shaloftni pofli po vali nefrezho rasglalili, fo she s njimi oddirjali. j> Kozini de bile saperte in tako narejene, do zlo nizh fvetlôbe va-nje priti ni moglo. She zheterti dan fo le peljali, pa fhe nizli gorkiga nefo vsilili; kar na enkrat vos, na ktc-rim fe Kamila in Evdahija peljete, obdoji, ter fe vrata odpró. Bila je temna nozh. „Vun pojte ,44 safhepta neki mofhki, „v beg fe fpudite, na levo po gojsdu, smiram naravno!!.44 S kerben dober dub, je miflila Kamila, nama je na pomozh prifhel, ter je menila, de fe tudi nje mosh in fin refhenja vefelità. Strehama grede s vosa. „Dobro fe imejte, Bog vaji okvari,44 rezlie njosb, ter hitro sgine. Kamila jd zelo nozh s hzherjo po godim, drafhnim gojsdu beshala. Ko folnze pride is sa-gorja, vidite pred fabo v prijetni okoljfhini per-jasno medize; ali oh! Almarfkiga in Franzifhka ni bilo nikjer ugledati. Evdahija je bila filno shejna; ranjena noga, medlenje vfih mozhi fo mater perfdili na tratizi pozhiti. Bliso sraven je majhin potok po germovji fhumljal. Evdahija fe je vfa objokana materi is rok smusnila', ter je po gofhi do dudenza fhla. Materi infehi kaki poshivitek in hladivne selifha ifkajc in smirej dalje po tihim gojsdu grede, saide. Velik drah ji je ferze prepadel, klizati je jela, pa nobeniga odgovora ni bilo; na enkrat saflifhi dirjanje konj, komej fe osre, she fhtirji konjni-ki pred njo dojé, kteri s grosovitnim vpitjem „tukej je ,44 prcdraffieno deklizo vdavijo, po tem s vervmi sveshejo. Sposnala je tide, ki fo ko-zhijo, is ktere je bila prejfhni vezher f fvojo jnaterjo pobegnila, fprcmljevali; po vfih udih fe je trefla , in ker jo nogé nîzh vezh ncfo hotle nokti, je na tla padla. Korijniki fo jo fprafhevali, kje de je nje mati. Ona pa kar nizh ni odgovorila. Ne shuganja in ne okljuke nefo kile vftani le hefedize is nje fpraviti, Ker je Evftahija obupno roke fldepo-vala, in savolj notranje kritkolli vfa prepadena kila, in tudi kino jokala, fo preganjavzi menili, kzki in mati lié fo v temni nôzhi sgukile,,ter sdej ena drugo ifhete; ko fo fe poprejfhniga Evfta-kijniga klizanja fpomnili, fo jim je to fhe bolj refnizhno sdélo. En konjnik jo je pred fe na kolena pofadil, in s njo sdirjal, drugi fo pa fkle-nili gojsd urno preiskati, vender fo jih drugi mogli f kozhijo zhakali. Evftahii fe je velika skaloll flednjizh v tiho vefelje fpremenila, ko fo konjniki kres Kamile nasaj perdirjali, in po tern f kozhijo odrineli; —- miflila k je , do fo she le mali oteti. Soparen poletinfki dan je kih Evftahija je kila fkorej vfa is uma ; v njenih perfih fo fe shaloftni okzhutljeji vojfkovali. Savolj vrozkine, ki je fkorej ni kilo prekati, in savolj saperliga, nesdraviga sraka, ktériga je dihati mogla, je fkorej omedlela. Prokla je poshirek mersle vode , al terdoferzkni fprémljavzi, jé ji nefo kotli dali! Spomin Jesufoviga terpljenja ji je pomogel tudi to terpljenje s voljo prenafhati in premagovati. Okoli dveh popoldne fo konje vftavili, de fo jih napafli, in de fo fprendjevavzi juskinali; Evftakija je pa mogla v kozkii oliati. V lem, ko jo od vhh sapufhêno prevelika folnzhna vro-zliina perpeka, nepokojno sadremlje, pa fe kmalu fjjct skiuli. Na tihania fe kozkijne vratiza odpró, eden is med Evftahijnih fprcmljevavzov, flar, fiv vojak k njéj pogleda, ter jo ob kratkim nekoliko potolashi. Zhmerin fe ji je sdel, ter-dovratin in bres obzhutljivofti, kakor fe vezhi-del Ilari vojfhaki dershé, defiravno nefo, kakor-fhen je bil tudi ta. У fvoji obnafhi proti Evfla-bii fe je fkasal miloftljiviga in ufmiljeniga, kar je nje pobito ferze ovefelilo. S ginljivo dobroferzhnolljo ji je flarzhik rekel; „Vsemite to, dobra hzherka, poshivite fe in ne obupajte. Le na fvojo nedolshnoll in na Boga fe sanefite ; on vaf gotovo ne bo sapuflil.44 S temi tolashnimi befedami ji je fklenizo (ali flafho) ,vode s dvema lemonama in eno pomo-ranzho podal. Potok hvaleshnih fols nefrezbni Evflahii ni perpullil, notranjih obzhutljejev flarimu vojfha-ku rasodeti. Le kdor v potrebi dobriga perjatla najde, kader fe ga nar mènj nâdja, fi samore mifliti, kako fe je EvJlahija ji dodeljene neu-pane dobrote svefelila. Evflahija je eno lemono v vodo oshméla, s drugo fi je pa sharézhe liza hladila. Obojno ji je bilo v pokrepzhanje in v ohlajenje, po zhi-mur je she dolgo zhafa hrepenela. Spet fla dva dneva v flrahu in upu minula. Na vezher drujiga dne fe je kozhija nanaglima vflavila. Ko fe je odperla, je mosh temniga obra-sa noter ftopil, tìvflahii ozhi savesal, ji vkasal viin iti, ter jo je v hifho po vezh flopnizah peljal, Po tem fo fe duri odperle, in ozhi fo ji odvesali, Nefrezhna fe je snajdla v majhnim hramu, kteriga zherne fléne fo jo fhe v vezhi shalofl utopile. Polomljena misiza, en flol in fiaba po-flelja je vfe, kar je bilo v hramu— pa kaj hramu — jezhi bi rekel. Solse fo fe ji uderle, fprém-ljavza je profila, ji povedati, kje je, pa ne de bi Lil kej odgovoril, je prozìi hitel, ter duri jezhe saloputnil. . Obupno fe Evftahija na policijo vershe, in milo proti nebu sdihuje. Zhes pol ure fe duri jezhe fpet odpró, in flushabnik revni jetnizi nekaj jedila pernefe, pa fkerbi ji ne pulte veliko vshiti. Ko je flushabnik odfhel, in duri sa fa-bo saperi, fe slezhena na policijo vleshe, kmalo terdo safpi, in fe fhe le drugi dan ob ofmih v novo britkoll sbudi. Solnze je she vifoko na nebo Halo, pa njegovi gorki sharki Evllahije nizh nefo oshivili ; jezlia namrezb je bila tako sidana, de je folnze famo svezher, in fhe takrat le malo noter pofi-jalo. Le shiva vera v vfigamogozhniga vladnika nafhih pergodkov, ponishno saupanje v njega, kteri fhe tako britke folsé v vefelje fpremeniti samore, ktéri je tudi v temni jezhi nafh Kog, in kteri nam ob pravim zhafu gotovo pomozh pofhlje, s eno befedo — svesa s Bogam jo je samôgla umiriti, in le is tega nebefhkiga llu-denza je ubogi Evttahii tolashba v revah isvirala. O velika tolashba bogoflushnofti! fladka zhu-dopolna mozh molitve ! kdo bolj obzhuti, de v nebelih isvirate, kakor po nedolshnim terpezhi, kteri fe s bogabojézhim saupanjem v vaji pomozh poda ! Zhe mu ravno vfe pomozh odre-zhe, zhe je tudi gotov rop Itrafhnih nevarnoll, mu vender sharki boshje milolti v temno jezho, v pulle Itrafhne pufhave, v globozhino morja perfijejo ; s saupanjem v boslijo previdnoll ter^ pezhimu angelj miru na Hrani Hoji, ki 'rane britkiga ferza manjfha in hitro osdravljuje, on JO kashe f palmovo vejo v boljfhi slavljenje, v vezh-noft, mémo ktćre vfe semljifke tesliavc sginejo, in zhlovek s gorezho saupljivoftjo , kakor bi bil na tem fvetu she svelizhanfko vefeljc okufil, poprime roko nebefhkiga angela, de bi le s njim tjekaj povsdignil, kjer ni ve z h ne terpljenja, ne folsa. II. V kolikorfhne. nesaflusbene ftifke fo koli leto nedolshno drushino krivizhne svijazhine, ger-do mafhevanje, nezhimurni famoprid perpravili, klere je fofebno Evftahija obzhutila, bi bila vender fhe tolike tesbave f ferzhnoftjo preftala, zhe bi bila le s njimi ftan Tvojih dragih ftarfhev kcj polajfhati samogla. Ali ona ni ne od ozheta, ne od brata kej vedila; de bi bil pa ta grad tudi njina jezha, in de jih famo poftranfki sid le tega velikiga poflopja lozhi, fi The miflila ni. Ravno tako nepokojna je savolj matere bila, ker ni nizh od. njih svedili mogla. Jesdizi, ki fo jé ifkali, jé fizer nefo bili dobili ; ali pa ni mogla posneje v povfod nabavljene saderge preganjav-zov palli, kali? Popolnama fpehano, bres vfe pomozhi, s ranjeno nogo je Kamilo v gojsdni puftoti sapuftila; ali jo je na zhudno visbo Bog refbil, ali je shaloftno poginila, in njeno truplo jed divjih sverin pofialo ? Kolikorkrat fe je Evftahija takfhnimu shaloft-nimu domifhljevanju prepuftila, in v teshavne dvome sabredla, je fladko sadremala; v fanjah fe je f fvojimi ljubimi v grajfhini ob reki Garil-jani 'snajdla, in fvojze objemaje, folsé vcfelja tozhila ; pa ko fe je sbudila je vidila prizhujo- zhi, grosovitni Han. Ko fo fe ji smiraj ravno take fanje ponavljale, jih je Evflahija sa navda-janje milofti in vfigamogozhnoRi Boshje imela , vfak dan je s vezhim saupanjem miflila, de kodo fpolnjene, in njeno ferze fe je umirilo. Shell mefzov je bilo minulo, kar jo je vfak dan trikrat termafti Rreshej ohifkoval, in ji flabo jedilo in vodo nofil. Kar befedize ni s njo * pregovoril, in na vfako vprafhanje je molzhal. Ena fama ftvar ji je v ti shalollni famoti zhaf perkrajf hevala, in ta je bila pajik, ki je bil v EvRahijni jezbi. Shivalizo je lepo pervadila, jo krotko fiorila, in fe je žele ure s njo pove-felovala. Pa fhe to nedolshno vefeljze ji ni bilo dolgo zhafa pufheno. Neki dan fo jezhe pregledovali. Tudi k EvRahii nekej v to namenjenih brizhev pride. Ravno v rasgovoru f pajkam fo jo nafhli. Komej eden prizhujozhih ugleda shivalizo, kar jo she flushabniku flreti veli. Ev-fiabija joka hi profi, ji vfaj tomaio Rvar, ktéro ima od vfih sapufliena tako rada, per shivljc-nji puflili. Pa nobeden je ni poflufhal, s sgo-voram, hram mora zliedin biti, je bil pajik rastert. EvRahija je fvoje folsne oziri prezh obernila, in sgubo te male sliivalize obshalovala, ktéra ji je ne malo britkih ur v famoti ofladila. Sama je bila sdej shaloRi prepufhena, nizh tolashbe ni bilo vezli v njeno britko ferze, kakor vefela mifel na pomozhnika v vfih potrebah, kteri tudi nje ni p udii dolgo neuflifhane. Dvaj-fet let Rara, dobra in ufmiljena jezliarjeva bzlii je od fvojiga ozlicta pervoljenje fprofila ubogo, nefrezhno Evflaliijo v jezili vczlikrat obifkati , v kar ji je, lerdi mosh po velikrat ponovljenih proflmjah vender рсгуоШ. Milovanje, lucro je ko j pervikrat Evftahii fkasala, je nje britko sha-loft îilno polajfhalo. Oh, le takrat zhlovek vé ženo dobrih, svetlih perjatlov zhiflati, ko mu je od vtih ljudi odlozhenirnu v terpljenji koperneti. Po pogoltnim obifkovanji Lavrete— tako je bilo jezharjevi hzheri imé — fe je Evltahijna sha-lott smanjfhevala. Nevedama je Evftahija fhe * nekaj slatov imela , ki jih je bila od fvojih ljubih ftarfhev, kterim je bilo snano, de je njeno nar vezhi-vefelje na fkrivbim dobro delati, ob fvojim petnajftim godu, ktériga prasnovanje jim je bilo tako ogrenjeno, sa vesilo dobila. Sdej nefo farno prijasni pogovori zhafa krajfhali, te-muzh Evftahija ti je po Lavreti tudi inarliktere lepe bukve, barve, kilt (ali penseljz) in perpravo sa nar lepfhi shenfke dela kupila, v kterih rezheh je bila Evftahija slo umetna; ali ni ji bilo sadofti, famo febi delati, ampak tudi ferzhno fe je vefelila Lavreto vfiga tega nauzhiti, zhefar fe je ta tudi zhuda hitro uzhila. Ko fe je Evftahija f fvojo uzhenko po vrednofti rasvefelovala in od saupanja v Boga, od krepofti (ali zhed-nofti) in neumerljivofti pogovarjala, fe je dufh-ni ftan le tega, fizer dobriga, pa v veliki neved-nofti in priproftofti isrejeniga dekleta, fzhafama poblashil in sboljfhal. Evftahija zlo v jezhi fvo-jiga nagnjenja, dobrote fkasovali ni satirala; Lav-reta je marfiktéri milodar fkrivàj ubosim podala , ktéri fo f folsami hvaleshnofti nesnano do-brotnizo blagoflovljali. Shtir leta je Evftahija bres proftofti, od ozheta, matere in brata lozhena, v jezhi kopernela. Neki vczhcr ob defelih fo fe duri Evaftahijne jezhe odperle. Klezhé je molila; fveta poboshnoft fe je fvetila na njenim obrasu, velike teshave fo jo obfhle, in savolj nesnanih britkih obzliutlje-jcv je bila dalje po konzu oliala, kakor ji je bilo v navadi. Safhemljen zblovek je noter liopil, kogar fe je v lira fhila. „Nizh fe ne bojte, ljuba Evlla-hijajo sashemljenez ogovori, „k vam prija-tcl pride, njemu saupajte ! Kmalo bo ura vafhe refhitve bila, jeli fini baron Rikordam.“ „Rikordam ?“ saupije Evllabija, ter kvifhko plane. „O blagi, dragi perjatel! le hitro, kaj od mojih ftarfhev velie? ali flie shivé, in moj brat Franzifhk? ali fo moja mati refheni ?“ „Le tiho, tiho! dobra Evflahija vefelje sakrivajte, fi-zer fe bolle isdali, in moj fldep bo lires prida. Sovrashnik vafhe hifhc jo je tako svodil, de je bilo vzherej v sboru fklenjeno, vaf Almarfke vfe na fkrivnim pomoriti. To fim od nekiga fod-nika, fvojiga nar vczhiga prijatla svedil, kteri mi je koj po obfodbi povedal. Bersh fim fklê-nil, naj fe sgodi, karkoli hozhe, zhe mi tudi sa shivljenje gre, vaf oteti; kar nizh shaliga fe vam vii m néma sgoditi.“ „0 prijatel v nefrezhi!“ je Evflahija rekla, in od vefelja trepetaje blasimu haronu na perii padla : „In moja mati, ali fo odfhli preganjanju trinoga? Zhe lim ravno po vfi mozhi fkerbno vprafheval, vender nizh nefim svedil, pa gotovo fo obvarvani, faj fovrashnikam v rokah nefo.C£ „Vfc, kar je k vafhimu refhenju potrebni-ga, je napravljeno, pravi na dalje baron. Tudi vafh òzhe in brat v tem pobifhtvu fedita. S Boshjo pomozhjo, klera nedolshniga nikoli no sapufti, fim terdiga jezharja omezhil, mi njuno jézhi odpreti. Jeli fim she s vafhim ozhetam in bratam govoril. Dva mosha, na ktira fe sa- nefem, bota o polnozhi po njü prifhla, in ju v blishnji gojsd odpeljala, kjer bo na namenjenim kraji she vfe sa lieg perpravljeno. Jeft pa, dobra Evftahija, vaf fam refbit pridem. Jezhar-jeva hzlii, klera v vaf, kakor fama pravi, fvef-,nizo fpofhtuje, in nizli ferzhneji mem vafbiga refhcnja ne sheli, mi je obljubila, ko je sha-loftni, vam odmenjeni lian svedila , o polnozbi vafho jezho odpreti, in vfe po moji volji ofker-beti, naj fe ji slie godi, kakor hozhe, fo nje befede, de bo le moja dobra Evftahija otéta. „Blaga dufha,“ je Evftahija djala, „kako firn v ftani ji to dobroto kdàj poverniti ; ali dobrotljivi Bog, kteri mi jev mojih ftifkah tolaSho in refhilev poflal, bo njeno hvale vredno delo poplazhal, in jo po fvojih angelih varoval.“ Rikordam, komur fo fe per teh befedah folsé po lizih uderle, ji da nekaj ponofhenih oh-lazhil, rekozh : „Vsemite leto obleko, v nji vaf nihzhe ne bo posnal, hodite ferzhni, dobra Evftahija, le dvé uri flie, in hote otéti. Sdej imam pa fhe drugih opravkov, varni beg ofkerbéli.“ Evftahija fe je v vefelji fvojiga refhénja in blishnjiga sdrushenja f fvojim ozhetam in bratam na kolena vergla, in njena dufha je v nar po-lioshnifhi molitvi k Bogu, ozhetu terpézhih, in viru vliga dobriga, puhtela. S britkim trepetam je polnozhi perzhakovala. Dvanajfta ura bije, blagi baron pred-njo ftopi, Evftahii sa fehoj hiteti veli, in otéta je bila. Tiho in ne de bi ju kdo vidil, fta v blishnji gojsd hitela, kamor fta imela tudi ozlic in brat priti. She je bila kozhija perpravljena, ob* varvati te nefrezhne. Pa komej fte dve minuli minule, she baron koj tam hliso vrifh sa- 15 ft fiifhi. Kdo M fi po baronovih naredbah ne mi-fJil, de nella Almarfki in Franzifhk Г fpremljav-zama? Baron jo fam fhel v germovje, od koder je fhum flifhal; Evllahija je per kozini oliala. Baron natihama vprafha, zhe fta ona dva, in ravno tako tiho fe mu odgovori, zhefar fe ni malo vftrafhil: de je namenjena refhitev isdana, fpodletela. Pobit k Evflahii hiti, jo naglo v ko-zhijo dene, in ji ftrahama pofhepta: „Le hitiva, dobra Evllahija ! lo- podvisajva fe.“ Kar je mogozhe bilo fta hitela, in ko je dan napozhil, je Evllahija na baronovim obrasu ne-pokoj in Urah ugledala. Dosdej Ha oba molzhala, in Evllahija je milo djala: „Dragi, dobri perja-tel, sakaj tako hitite ? kje fta moj ozhe in brat ? oh meni fe velika nefrezha dosdeva, ali bo fhe dolgo zhafa hudobija zhes nedolshnoft kraljevala ?“ Solsé fo fe obzhutljivi Evftahii po bledih lizih ulile. Baron fi je persadeval, jo utolashi-ti, ter je rekel: „Nikar , poboshna Evftahija, me sdej ne prafhajte ? pred dvema dnema vam ne morem na nobeno vprafhanje sadovoljno odgovoriti. Szhafama pa imate vfe svediti, do tiftih mal v Boga saupajte, ktérivaf je doflej tako zhud-no ohranil, vaf bo tudi sanaprej fovrashnikov varoval.“ Dva. dni po begu je baron v kerzhmi (ali gollnizi), kjer fta malo pojushinala, od ptujzov, ki fo fe ravno tam snajdli, svedil, de ga nafle-dujejo. Tega svediti fhe zlo miflil ni, fehe in Evftahijo v nar vezhi nevarnofti vidi5 pa po mofh-ko fe obnafha, fi rezhe papirja, zhernila (ali tinte) in pero pernefti, in vef ganjen nekej ver-ftiz napifhe, po tem papir vkupej sloshi, ga sapezhati, in v shep vtakne. S Evilahijo naglo v kozhijo fede, pa kar befedize ne fpregovori, in bersh ko moreta, odrineta. Tretji dan svezher, ko Ila v golt gojsd prillila, fe je baron pred nadfledovanjem prega-njavzov varniga miflil, ker Ila bila dalezh od zelle. Gojsd je bil bliso ognjobljuvniga Vesuva. Kot golla megla fe je dim is njegoviga raspora valil, in ta rasfhirjena temota ni bila perpravna britkiga ferza polajfhati. Vef samifhljen je fhel baron nekoliko od vosa, pot vosniku odkasat, po kteri bo sdej peljal , ko je komej Ho llopinj sa fabo vezh jesdi-zov s oroshjem ugledal, in ni mogel dvomiti, de bi ga preganjavzi ne bili ofledili. Bòlj sa Evllahijno refhitev, kot sa fvojo fkerben, je pre-firafheniga dekleta urno s vosa vsdignil, ji ne-kej slatov v roko vtifnil, ter ji djal: „Beshite v nar vezhi gofho, lizer fva oba sgubljena, preganjavzi fo nama sa petami. Vsemi te leto pi-femze, ali profim vaf, de ga pred dvema letama ne raspezhatite ; jeli moram naprej, naj bo kar koli hozhe, de He le vi obvarovani ; dobrotljivi Bog vaf tudi v leti divji pufhavi ne bo sapullil, dobro fe imejte.ar fladkejfhi mašilo tolashbe njunima oloshni-^a in globoko ranjenima ferzama. Koj pervi 'lan nju prihoda v klofhler je bila pofebna fkerh l'eanzifhka, jadernika v Melino pollali, ljubim karfhcm nju prebano terpljenje in frezhno rc- Thenjo osnanit; pa Thkoda, jadernik je bil ne-Trczhin, kader hozhe neko reko pregasili, v kcr-nizo sabrede in vtone, ter fo fkerbni ftarfhi fhc smirej v sliaioflni nevednoüi pergodka Tvojih sgub-Ijenih otrok oliali, in ravno takó Ila tudi Fran-ziThk in Evllahija saftonj fporozhila od Tvojih ftarThev perzhakovala. She drugi dan nju prihoda v kloThter je po vafi velik hrup vilah Truma vojThakov je prillila, in rasglaThalo Te je, de To roparTko lla-novanje koj po FranziThkovim in Evllahijnim begu rasdjali. Vezhi del tolovajev, kteri To Te obupno branili, je bilo pobitih, le malo jih je bilo vjetih, in zhe ravno slo ranjeni, To bili na kolih perpeljani, de bi jih, zhe Te osdravijo, pravizi isdali. Per kloThtru truma polloji, ker je eden tolovajev uro blishnje Tmerti obzhutil, in duhovna profil. Kako pazh llraThna mora bili Tmertna ura zhloveku, zliigar duTho tolike pregrehe teshé, kako shivo To mu doperneThene gnjuTohe v migljeji, na komur je vTe leshezhe, v Tpominu, ko na meji shivljenja in Tmerti Hoji, kjer Te mu vrata odpirajo, Kopiti pred Todni ftol viigamogozhniga in pravizhniga Boga. — Tukej ga samore le The saupanje v Boshjo neis-merno miloll obupa reThiti. O de bi Tleherni zhlovek veT zhaT Tvojiga shivljenja nad zhilloltjo Tvojiga sadershanja zhul, de bo T Tladko tolasho, pred miliga Todnika priti, Tvojo dulho isdihnih Varujte Te vfi, ki to poveli berete, od perve mladolli tudi nar manjThiga pregreThka, smiram vezli, kakor val sa valovam jih bo naTledovalo, in greThnik tudi nema vfelej tolikanj zbala, pre-tezheniga Te TkcTali in Tpokorili. Isglcd savolj ran umirajozhiga tolovaja nam ozliitno kashc, kakó naf ludi v fredi ftorjenih pregreh fmert prehiteti samore, pokrepzhalo ga je fizer tola-sl»ilo pohoshniga duhovna, ali le preraslozhno k; je v obrasu umirajozhiga ridilo, kako drafh-Oa mora njemu hiti poflednja llopnja v veglinoli. Franzifhk fé je s ofizerjem, ki je vojfhake vladal, pogovarjati sazhel, ter mu je fvojo sgod-ko med tolovaji pravil, ktero je ta per ti pri-7hi sapifati dal, tudi mu je obljubiti mógel, fe koj po tvojim prihodu v Metino per gofpofki oglati ti, de bi ji nova prizha njih iiorjenih hudobij bil. Potem ha fe lozhila, ko Ila bila eden drusiga gorezhe perjasnolti sagotoviln. Franzifhk bi bil rad koj s njimi proti Merini fhel, pa ga je Evltahijna tl a hod sadershe-vala, in ni mu bilo mogozhe, jo famo tù po-puftiti ; on fam bi bil rad fvoje tlanovanje v klofhtru sa nekoliko dni perdaljfhal, ako bi ga Oe bili llarfhi fkerbeli. Dobro fe mu je godilo per vrednih klofhterfkih moshéh, kterih umni pogovori in poboshno shivljenje fo njega smirej v poboshnodi in ljubesni do Boga vterdovali. Tudi shelje nju refhenika, dariga tolovaja, Pavla po imenu, fo bile fpolnjene. Opatu je vfe shiv-ienje fvoje mladodi rasodel, ter fe je pokasalo, de je bil le sapeljan in permoran fe med roparje podati, nikoli ni ne ropal, ne moril, ampak smirej s britkim ferzam sa jezharja flushil. Milovanja je bil vreden, in bi bil, kakor drugi tolovaji, v fmert obfojen, ako bi ne bil Fran-^•flika in Evdabijo is rok tolovajev refhil. Periodni opat ga je po dorjeni, kefanja polni fpo-v'edi sa klofhlerfkiga brata vsel, kjer je tudi o-kanek fvojih dni v ojdri pokori preshivel. Le l|a Franzifhkovo profhnjo mu je bilo perpufhe- no, njega in foAro savoljo varnoAi ino snanja poli do Meline fpremiti. Brat ino feltra le prevezli od blagodarnoAi fvojih flarfhev preprizha-na, pofebno na takó fvetim kraji, v ktérim Ita njih otroka tolasho ino pomozh dobila, Aa od fvoje prihodne dedovine klofhtru delesh perpifa-la. Ker fo jima bili roparji vfe pobrali, saltavi EvAahija dragi perAan, ki ji je bil fhe oAal, de Aa mògia potrebno potnino plazhati. Ker fe ni bilo vezh hudih nafledkov bati, jima per voli tudi vrazh fe na pot podali, in vfe, zbefar je bilo potreba, je bilo koj perpravljeno. Hva-leshno fe per zhaftivrednih minihih poflovilà, ino potem grefta s vefelim ferzam v Mefino. Defiravno je bilo lepo jutro, ko Aa klofhtcr sapuAiia, ino de fi ju je lih mikavnoft v nar obilnifhi rodovitnoAi polja tiftih krajev ovefclo-vala , fe je vender vgodrii perkas hitro fpreme-nil. Hud vihar je temne oblake firn ter tje gonil , kteri fo fe kmalo fvoje teshe snebili ; desh je jel liti, ter je saporedama blifkanje f Arafh-nim trefkanjem sdrusheno zherne oblake rasfvel-Ijcvalo. Nanaglima fe konja fplafhita, ino vaje tu neka vezh pokorna, kozhijash pade f fvojiga fe-desha, ino neprenehama Aa po germovji in karanji dirjala; dokler fe ni fprednje kolo sa deblo salaknilo, in voje slomilo. Sdaj Aa fe fplafhena konja mogla vAavili. Pavl in sa njim letezhi kozhijash, Aa koj konja omògla, ter ju k dre-vefu pervesala, brat in feltra pa Aa fe od Araku prepadena pod goAo, od deshja fhe ne pre-mozheno germovje , v travo ufedia. S pofled-njim hudim trefkam fo oblaki vfo fvojo mozh sgubili, le po malim fe je fhe med oblaki bli-fkalo, kteri fo fe proti morju vlekli. Kakor koli đelczh ozhi nefejo, ni bilo kraja vi di ti, kjer bi bili ljudje prebivali, vender fla mogla Pavl in kozhijash naprej , v kakfhni vali pomozhi ifkat, Franzifhk in Evflahija fta med tem v travi fe-déla ; pozhafi fo sopet oshivljajozhi folnzlmi sbari oblazhno nebo jeli rasfve tl ovati. Sdej safhumi sraven nju v germovji, in mosh zhudne pofta-ve je pred nju ftopil. V premozheno in fler-gano balo je bil savit, njegove gole noge fo bile f flamo ovite, divje fkufhtrani lafjć fo mu glavo in zhelo pokrivali, sraven je pa fhe imel vfo obrafheno brado; debelo gorjazho je v defnizi dershal. Defiravno je imel brado in lafe rasmerfhene, je vender njegov obras mladenzha rasodeval. Eliso Franzifhka. in Evftahije poftoji, ter ju s oflrim in ftermim pogledam ogleduje. Evflahija fe je slò preflrafhila ; Franzifhk je pa fvoj famokref (ali pifhlolo) is sa pafa isle-ltel, kjer je imel fkritiga. „Puflioroshje, pregovori uni, defiravno ljudi po vfi mozhi fovrashim., fe vender nikomur ni treba pred mano bati.“ „Kdo fi pa, in koga hozhefh od naju?“ „Kdo de firn, to vidifh. Revni berazh. Moji poprejfhni pergodki fo pa tebi malo mar. Kaj pa hozhem? — Kruha mi daj, le toliko ga mi daj, kar ga mi je potreba, fvojo lakoto potola-shilx.“ „Kevesh nefrezhtsi! Rad ti pomagam, kar morem. Na slat.“ „Zhe bi bil ti od morfkiga viharja na pufti otok vershen, kjer bi te le gole fkale obdajale, kjer na golim fkalovji fhe zlo zhajka fvojili jajz ne leshe, in ko bi ftrafhna lakota tvoje zheva kèrzhila, in bi ti le ta slat oliai, ali bi fe ti mogel s njim nafititi? Menije fvét— ljudi pra-sin otòlc. Shc tretji dan farno lilije jem. Lakota me rasjeda; po okoljnih kajtah firn bera-zliil, ali fhe drobtiniza mi ni bila podeljena, pfe pa fo vame fhuvali. Ljudje fo me od febe pahali, ker frezhni ne morejo revesha gledati.“ „Ubogi mosb! pomagati ti hozhem, te po-shiviti, oblezhi in ti saflushek dali, zhe mi fvoj poprejfhni kan rasodenefh.“ „Vender bres pogoja dobrotljiv ne morefh biti? kakor ptizh v kletki bi ti fhe poprej sapeti mogel, preden mi tvoja roka jedila podeli? Sa-fe ohrani fvoje milovanje, tudi li li zlilovek, kakor uni ; vii ile fi enaki. Od vfih firn nafvetu sa-pufhen. Ali limalo bom pred vifhiga Sodnika ftopil, vfe satoshit, kteri hudobno s mano delajo; kar pizbliga kofzhika kruha mi vfa natora ne ponudi.“ Per tih befedah fo fe mu folse po obrasu vlile, in urno je hotel v gofhavo sbeshati, pa Franzifhk ga je s mozhjo udershal. „Pozhakaj fhe malo,“ mu rezhe, „in per vfigamogozh-him Bogu ! kolikor samorem, ti bom pomogel.“ Ko je to isrekel, fo saflifhali konje dirjati, in ljudi govoriti. Pavl in kozhijash prideta f kmeti nasaj, rasbiti vos v blishnjo vaf perpravit ; Pavl je tudi jedila sa gofpôdo pernefei, po tem je pa vfe prefkerbel, vos poprej ko je mogozhe popraviti. Ali pogled na lazhniga ptujza je bratu in feltri vfe jedi ogrenil, ter podalta nefrezhni-mu njima pernefheno jed. Viditi, kako sashc-Jjene fo mu bile jedi, in kako fe fzhafama njegov temni pogled rasfvetljuje in mirneji po-ftaja, jc nju ferza rasvcfclilo. Pavl mu tudi zhu- taro vina poda; to ga tudi vnovizh poshivi ino pokrepzha. „Hvala tebi , blagi mosh! ko bodo tvoje dobre dela pred Bogam tehtane, bo to med nar bolj imenitne fhteto. Sdej fim sopel mozh sadobil, dalje iti; morebiti, de dobim kaki gojsd, v kterim mi bo mati semlja korenin in selifh jeki podajala.“ — „Tega nikar!“ odgovori Franzifhk, ter ga sa roko prime, „sanizhljiv zhlovek je, kdor po Tvoji smoshnoki dobrih del ne dopernafha. Po mozhi te bom prefkerbel , in povedati mi morafh , kako de naj ti po po-tolasheni lakoti v drugih potrebah pomagam.“ „Kaj pravifh?“ mu rezhe, „ti morafh pazh prav dober mosh biti, ker li bogat, in vender na ter-pljenje reveshev miflifh; hvaleshno prejmem tvojo ponudbo , farno tolikanj mi daj, de ne bom lakote terpel, in de fe bom fmel ljudem perkasati. Sa vfe drugo zhutim fhe doki mozhi in ferzh-noki v febi.“ Ko ka fe tako sgovarjala, fo kmetje in ko-zhijash vos toliko svesali, de ka ga konja po-zhafu naprej peljala, gofpòda pa je «raven pefh fhla. Pofledama pridejo v vaf, kjer fo v kerzli-mi (ali gokivnizi) neke zhumnale sa kanovanje dobili. Tukej je bilo pervo Franzifhkovo opravilo, nefrezlinimu dobro pokreshbo in obleko prefkerbeti. Pavl prevsame to opravilo, in ko ka lì brat in fekra malo pozhila, gre Franzifhk v kanizo ptujza, ter fe ne savsame malo-, ko njegovo lepo mofhko pokavo sagleda; ravno tako fe tudi Evkahija sazhudi, ko ga brat k nje perpeljc. Sdej je bilo malo jedi pernefheno, tudi fo fe kmalo pogovarjali jeli, ino per li priliki ka vidila, kakó lepo in prikojno fc ptujiz vé obnafhali. Ljubcsnjivo ga oba filila, fvoje sheljo jima rasodeti, kako bi mu bilo v prihod-no pomagano ; nalafh mu pa fvoj primek (ali fvoje rodno ime) samolzhita, ker tudi ona neka vedila, sa koga fe pràv sa prav trudita. „Vefelju fvetâ firn fe odpovedal,“ pravi Ferdinand — tako je bilo ptujzu ime — „shelel fim na otok Malta iti, in tam v Maltefhld red kopiti; lode tudi ta pot mi je kasnujozha, pa pravizh-na roka Boshja saperla; šakaj vef moj rod je prcklizan. Sato fe tudi reva bégama po fvetu klatim, ker fi ne upam po mekih profiti, kjer bi me le vender lahko kdo fposnal. Samo vama fe saupam. Vidva me ne boka isdala, in fe fhe zlo predersnem, vajno dobroto profiti, mi le toliko od fvojiga bogakva podeliti, de bom mogel vfaj na kakfhno Maltefhko barko priti, kjer bi fe dal prokiga vojfhaka sapifati. Moj pogum mi je porok, de fe bo moje terpljenja polno shivljenje v bojevanji soper nevernike konzhalo, ali pa de fe kmalo fpet do vifokoki povsdigne , ktere je moj kan vreden.“ Oba, brat in fekra, mu obljubita po fvoji mozhi pomagati, vender fi vofhita, de bi ju f fvojimi poprejfhnimi pergodbami fosnanil. Ferdinand, ki je nekej zhafa miflil, pravi: „Vfiga .fe hozhem vama v snanmje fvoje velike hva-leshnoki saupati, de Jim ravno fam per febi terdno fklenil, fkrivnok fvojih shaloknih pergodb feboj v grob sakopati.“ „Moja rodovina fe med nar shlahtneji, kar jih je, fhteje.“ tako je perpovedovati jel. „Ime-nitnok ino bogakvo bi bila moj prihodni delesh; edini fin s bogakvam obdarjeniga, in slo per dvoru zhiflaniga ozfieta, bi bil tudi jek po njegovi pomozhi nar imenitnifhi flushbo lahko sa- dobil. Bil firn ljubzhek fvojiga ozheta, pa oh! ta ljubesen je bila tudi vsrok mojiga fprijenja , saka j le prevezli je zhlovefhko Terze nagnjeno, mikavno vabljenje hudobije flediti, kakor pa po ternjevi ftesi zhednofti hoditi. Zhe Te tukej vfak naravni dar po vertnarjevo, kteri Tvojim zvetkam flreshe, v dobro ne obrazila, zhe tukej The prevelika persanelljivoft nar manjThih preftopkov kal hudiga k mogozhni rafti shene; o potlej pa gorje revni ftvari, ktera bo sanemarjena bresnu naTproti peljana! Oh, le prevezh isgledov Tmo she doshiveli, de je bila mehkushnoft, is prevelike ljubesni ftarThev do Tvojih otrok, letih nar vezhi neTrezha! — VTaki mojih otroThkih, terma-ftih shêlj je bilo sadovoljeno, noben mojih pre-grcThkov grajan, tudi fi is med mnoge drushine ni nihzhe upal, Te zhes me perloshiti; in tako fim v neumni prevsetnofti sraftel. Ko Te je pa zhaf mojiga daljniga poduzhenja perlilishal, To me po Tvetu poflali, de bi, kakor To rekli, Tvoje snanje pomnoshil, sraven tega Te pa napak ptujih ljudi pervadil. — S dnarjem prevezh previden, T komur To me smiram sakladali, fim ga po vfi mozhi sapravljal, de bi le Tvoji Tlafti Tlu-sbil ; tako fim prehodil FranzoTko, ShpanjTko, IngleThko in NemThko, kakor rasusdanez, komur ni bilo nizh predragiga, Tvojih shelj sadovoliti. Sa nekej let fim Te na LaThko vernil, Tko-rej nizh bolj suzhen, na duhu in Terzu pa veT sdivjan. V Venetkah fim Te vTelil pufta perzha-kovaje, in potem firn Tklenil, Te k ozlietu nasaj verniti. Kar ni bilo vezli ne denarja, ne denar-Tkih piTem od doma. V vezli kupzhivTkih hiThah fim popraTheval, pa fim le negotove, zhudnc odgovore dobival. Is te ftiTke fi nefim vcdil po- magati, ter od fkópzov veliko denarjev na po-fodbo vsamem.“ — „Puti fe p erzhn e ; sio firn fe vefelil tukcj fvo-jo nemarnotl vnovizh vganjati ! Judje lo mi mógli fpet veliko denarjev pofodili, sa ktere firn jim mogel po fheftkrat vezh perpifati.“ „Sit klatenja m,ed mnogimi trumami fhem, me je nefrezha peljala v igrifhe, kjér tim veliko mladih ljudi imenitniga (lanu dokih Vdele-shil firn fe igre, ter tim vef troj gotovi denar saigral; fhe zlo fvojo slatnino tim sadnjizh satla-vil in sgubil. Skorej firn obupal ; nato tim fe s nekim igravzam jel prepirati, gerdi primki, f kterimi firn ga rasshalil, ga raskazhijo, in na prihodnji dan fi boj napoveva. Kakó bi fi bil jeti to mifliti mogel, de je ta zhlovek v hrambi vifhi gofpofke ! Posno po polnozhi firn fhel po-zbivat. Terdno safpim, nanaglima me hrum ras-plafhi, orôsheni moshje v mojo llanizo perrine-jo, ter me v imenu vifhi gofpofke primejo. S savesanimi ozhmi fo me v nefrezhno bifho peljali , in v jezho vergib O naj molzhim od groše tega banovanja, kjer le po redkim nefrezhni, ki je va-nj obfojen, dneva luzh ugleda, kjer je she sgol natolzovanje sadotli, njega bres fodbe, lires perpomozhka sagovarjali fe, na vekomej od ljudi lozbiti, in kjer vezhkrat le farno hudobni milovnik fvojiga fovraslinika tosbiti in toshbo f perfégo poterditi fme, de je dolli, fe jetnika nizh vezh ne fpomniti, ampak ga v obupu koperneli puftiti. Gorje firomakam, po kterih Venefhki fkrivni fodniki fvoje roke istegnejo, in ktere fhe v daljnih krajih dofezbi samorejo! Tri žele leta firn per flabi hrani v gerdim podsemljifkim oboku kopernel, moje mozlii fo omagale, moj duh jc v shelesji lenobe vef oflabel, na pol merlev bin v jezivi leshal, kar fe ob nenavadnim zhafu duri odprejo , 1er notri ftopijo fhtirje moshje s oroshjem, mi kapo na glavo vershejo, ino mi vele sa njimi iti. Bil firn po vezh ftopnizah peljan, in ko fo perkrivalo od mojiga oblizhja vseli, fe «najdem v velikim, f zhernim fuknam pregernje-nim sbiralifhu. Le pozbafi fo fe moje od triletne temnote oblepljene ozili sopel sunanjih rezili vadile, in tù ugledam per berlenji vifezlie lampe okoli zborne mise vezh belo obfhemljenih mosh fedeti, pred flehernim je fvillo bodalze leslialo, na frodi mise pa je Ital krish in niert-vafhka glava, in zhes to dva krishem leshezha mezlia. Kakor podobe fo fedeli obfhemljeni ne-kej zhafa mirno, kar fe po tem poglavar smed njih oglafi, rekozh : „Vi ile velikih hudobij ob-dolsheni, ali preiskovati jih, ni nafha navada. V fniert bi vaf bili obfodili, ko bi vifhi fodba ne imela ufmiljenja s vafho mladofljo. Is persana-fhanja vam je bil zhaf dan, fvojo veh isprafhe-vati, in fe fvojih prellopkov fkefati, in tako sdej upamo vaf poboljfhane fpet s ljudmi sdrushiti. Ali gorje vam! zhe sopet v fvoje poprejfhno po-sheljivo shivljenje sajdele! Trikrat gorje vam, zhe rasglafile, kar je vifoka fodba zhes vaf fkle-nila, in kar fe v tem fodifhu godi! Na to nam morete perfezhi, in nam gotovo molzhanje obljubiti.“ „Strafhna je bila perfega, ktero firn fiorii, in mi bo tudi vcf zhaf fvojiga slavljenja branila, kaj od unih fkrivnoft rasodeli, ki fim jih v fvo-jim dolgim fianovanji v tem ilrafhnim kraji sve-dil. — Ko je bila ta grosovitna rezh konzhana, fo mi fpet kapo na obras vergli, 1er me nasaj v jezho peljali s opombo, de bodo o polnozhi po-me perfhli in me fpudili. Zhaf do polnozhi fe mi je dalje od vezhnodi sdel. Çlednjizh fo fe duri jezhe odperle, in v halo savitiga fo me po donézhih modovshih , in sadnjizh po prašnih, odrozhnih ulizah na breg morja peljali, kjer firn koj v zhelnizh dopil. Per ti prizhi fmo odrinili, in s sasheljenim vetram jadrih, dokler fmo fled-njizh per Kamhii na fuho kopih. — Tukaj fo mi fpremljavzi mojo torhizo dah, ter fo fe hitro v zheln vernih, mene pa famiga sapufheniga v nesnanim kraji popukili. Samo to moram fhe povedati, de mi je eden fpremljavzov na uho povedal, de bom v fvoji torbizi malo denarja sa prihodno popotvanje dobil.“ „Moje pervo opravilo je bila fkerb, fe kam vfeliti, de bi fe od predane kifke opozhil. Dobil flm prodor v kerzhmi, kjer fim danizo najel. Moja merlizhu enaka podoba je ljudi pla-fhila, ko fim pa fvojo torbizo odvesal, in malo mofhnjo denarja islekel, fo bili koj k pomozhi perpravljeni. Bolan fim bil, pomozhi sdravnika fim potreboval, kleri mi je pofebno pozhitek in dobro podreshbo perporozhal. — To je bil tudi nar bolji perpomozhik fvoje sdravje sadobiti, kar fo mi pa bili moji priljudni fodniki sa os-djjavljenje podali, je bilo tako pizhlo, de fim le malo zhafa is-hajati mogel. Moja terdna natora mi je nar vezh v sdravje perpomogla, ali po-mankanje me je sazbelo difkati; domiflim fe v fvojim shepu maliga drasiga perdana, kteriga fim bil od fvoje matere dobil, in vedno na per-fih nofil, na kterim je bil pezhat mojiga rodu vresan. Oboje fim fhe imel, dresheta pofhljem k slatarju, perdan, tako drag, ko mi je bil, v tej hudi difki prodat.“ „Kmalo je llreshcj «latarja famiga napovedal, k Ieri je holel s mano savolj perdana govorili. V danizo ftopi, in per li prizhi fc Tposnava, ker je bil on dodikrat v hifhi mojiga ozliela. „Sa lioshjo voljo ! Ferdinandpravi, „Ile vi tu-kej, in v takim danu?“ Dopovedal firn mu Tvojo ncTrezho, on mi perdan nasaj da, verh tega pa Ilo statov is hvaleshnodi, ker je od mojiga ozliela vezhkrat lep dobizhek dobival. „Tudi to vam bodo, pravim, moj ozhe povernili, kakor hitro do njih pridem.“ „Kaj ? vi hozhelc — ali ne velie nizh, kaj Te je ta zhaf sgodilo, ko de hili v Venetkah saperti? — O gorje meni, de vam moram osnanovavez nefrezhe hiti ! Ali savolj valhiga shivljenja je potreba. Ne tolikanj vezh, kar bi s ozhmi trenil, Te ne Tinete dalj v kerzhmi muditi. Perpravite Te na nar draThneji rezh ! VaTh ozhe ne shivi vezh — hotel je eno nar shlahtnejThih rodovin deshele pokonzhati, knesa je ogoluTal, de je Tmertno Todbo podpiTal, klera je pa k Trezbi od njega preganjanih, ko Te je njih nedolshnod rasodela, The o pravim zhaTu Tpodletela. VaTh ozhe je bil potem k Todbi poklizan, gerde golufije To na dan priThle, in on je bil k Tmerli obTójen. Obnoril je, ufliel in v valovih Tmcrt najdel, na primorju To njegov klobuk in plajTh naThli. Vflh njegovih graj-Thin Te je knes polallil, in ko Te je Tzhafama ras-glafilo, de je vaTh dri z poglavar tolovajev, To pa salo vTo drushino preklizali. — Vi, ubogi Ferdinand , de revni, in vTaki lahko s vami dela, kakor Te mu poljubi. Kdorkoli v aT Tposna, val’ otegne perjeti, ter goTpoTki isdali. — Jed vam kolizh v Tvoji hifhi ponudim do perloshnodi da-Ijej popotvati.“ „Lahko fi sdej moj ftrafhni flan miflita. Ali hi ne bilo boljfhi, ko hi bil v jezhi fvoje revno shivljenje konzhal? Vfe moje lepo upanje velele prihodnofti je sginilo ; revnifhi firn mem vfaziga berazha. Boshja fhiba sa marflktero pregreho me je bila hitro dofegla.“ „Ofem dni fim bil v hifhi slatarja fkrit, ali enkrat mi vef bled pove, de fo me fpasili, in per te prizhi fim mogel beshati. She fo vojaki hifho obfedali, jefl: fim pa fkosi fkrivne vratiza hitro ufhel, in ne denarja, ne oblazhila nefim mogel vkup fpraviti. Srezhno fim v gofhavo prifhel, kjer fim fe po germovji fkrival. Sklenil fim, fvojiga ftriza poifkati, mu tolovajfko shivljenje odfvetovati, h zhimur ga je padez nafhiga rodu perfilil, ali vfaj od njega s denarjem previden v drugi del fveta uiti. Ali tudi tukej fim preposno prifhel; ftriza je ftrela ubila, ino vojaki fo koj po tem tolovaje v njih ftano-vanji polovili in pokonzhali.“ „Sapufhen fe sdej po fvetu klatim, in fi ne upam kaki veliki vali perblishati fe, savolj ftrahu, de bi ne bil fposnan, in defiravno fim le kofžhik kruha profil, fo mi ga vender povfod odrekli, dokler nefim vaju tukej v fvojim nar vezhim obupu dobil.“ Franzifhk obljubi, mu po vfi fvoji mozhi pomagati, ter ga vprafha sa primek ; Ferdinand je pa profil, ga samolzhati. Zhudni obzhutljeji fo per ti povefti brata in feltro obhajali , in nekaki dosdevek fe jima pred ozhi ftavi ; sdej poklizhe Franzifhk ftariga Pavla k febi , ter ga vprafha, zhe ne vé primka tolo-vajfkiga poglavarja. „Kako pa, de ga vem, bil je od imenitne hifhe in fe imenoval Zhibolin.“ Bratu in feltri je bilo sdej vfe snano. Ferdinand je bil fin fmertniga fovrashnika Almarfke drushi-ne, ludi mafhevanje, klero je bil tolovajfki poglavar nad njima fklenil, je bilo sadofii snano, pa fia vender fklenila sa nedolshno tei'pózbiga profiti. Sdej fia fkerbela , de bi do perpravni-fhiga zhafa fkrit.ofial. Kakor hitro fo vos le nekoliko popravili, Го fe na pot v Melino podali; Pavlu je bilo pa vfe narozheno, kar je sa Fran-zifhkov fklep potrebniga bilo, ino on je bil Ferdinandov flusbabnik. Po ukasi je zbeln najel, s Ferdinandam permorje objadril, kjer fla v Me-lapi na fuho fiopila, ter tukej drujiga Franzifh-koviga ukasa perzhakovala. Lahko fi miflile, kako shalofine dni fo fiar-fbi savolj fvojih ljubesnjivih otrok, in nju prav nesnaniga pergodka presliiveli. Po vfi mozlii fo fe oni in gofpofka trudili, ali vfe safionj. Mati fo miflili, de jih bo ta sguba v grob fpravila, ozhe Almarfki fo bili fizer fianovitnifhi, ker fploh mofhki duh loshej terpljenje posemljifkiga shiv-Ijenja preftoji. V veri fo pomozhi ifkali, ktéra fama nam saniore zhuđopolno niozli ob shaloft-nih dneh dati. Sosnanili fo fe s zhafiilim duhovnim , fploh poboshni ozhe Ramir imenovanim , njegove perljudne pomozhi fo fepoflushili, bres-upno mater s vfimi mogozlmimi tolashami vere umiriti, kar jim je fhe prezej po volji fhlo, ako ravno fo mati po tem fhe bolj jokali, zhe fo fami bili, ino pred krishanim isvelizharjem fo sa fvoja otroka pomozhi profili. Franzifhk in Evftahija fia le predobro po-snalaljubijozhe ferze fvoje ljubesnjive matere, de bi ne bila uméla, kakfhna neisrezhena shaloft njih ferze tesili, in slo fia fe bala, de bi pofeb-no njim ne bilo nevarno, tako neprevidama pred fvoje ftarfhe dopili, salo fta v daljni goftivnizi oliala, kjer fta lian fvojih ftarfhev na tanko ispra-flicvala. Kar fta pa tuke j sredila, ni kilo nizh vefeliga. Ko je pa Franzifhk od zheftivredniga patra Ramira flifhal, je k njemu fhel, fe mu fposnati dal, ter ga profil, ftarfhe na vefelo fni-denje perpraviti. Poboshni mosh fhe ni bil nikoli tako vefeliga opravila doshivel, in f tako vefelim ferzam prevsel, kakor tega. Per ti pri-zbi je k fvojima shaloftnima perjatlama hitel, in ker je bila sguba otrok navadna goriza, fe je Ramir perloshnofti vefelil, jih Boshje dobrote in modre previdnofti opomnili, veliko sgledov jima je povedal, kako zhudno Bog poboshne ljudi tudi v nar vezhih nevarnoftih po fvoji vfigamogozh-nofti ohrani; smirej bolj fe perblishuje fvojimu zilju , s vefelim upanjem napolni nju ferza, in ko fta fe mu she dofti perpravljena sdela, je dal, kakor fo fe bili pogovorili, flushabniku snam-nje. Kmalo po tem fe duri odprejo, in notri prideta Franzifhk in Evftahija, ter ftarfhe objameta. Preveliko radoft popifati, bi bilo tudi fhe takó fpretno pero preflabo, in noben jesik nima dofti befedi, gorezhih obzhutkov njih ferz dopovedati. Sadnjizh fo fe vefelja sjokali, in jesik jo sopet mozh dobil, fvoje obzhulke s hefedami povedati. Per ti prizhi fo jadernika k ftarimu per-jatlu Rikordamu poflali, kteri je po hitro do-konzhanih opravilih perhitel f fvojimi nar vezhi-mi perjatli fe rasvefeljevat. Nizh drugih goltov ni bilo povabljenih, fklenili fo namrezh dan fvojiga sedinjcnja fhe le zlies nekoliko mirnih dni po prasnifhko obhajali; tudi fo fhe farni fabo prevezli opraviti imeli, in tolikanj fo fi fhe ime- li dopovedovali, de fe nefo radi od drugih moliti dali. Ko fta Franzifhk in Evftahija fvoje sgodbe, kolikor je hilo mogozhe sloslmo perpo vedo vaia, ju je paler Ramir védno opomnoval, kako vidno fe je Boshja roka nad njima resodela; per-ftavita tudi zhudno fnidenje s Ferdinandam. Slo fo fe savseli, in ganjeni fo Lili savolj njegoviga nesaflusheniga pergodka, in grof Almarfki je fkle-nil nefrezhnimu per knesu gnade fprofiti; Ri-kordam je pa menil, de bi bilo boljfhi, njemu to opravilo isrozhiti, ker ni le vfak dan per knesu, ampak je tudi per njem v pofebni milofti, tudi mu je bila nar bolj perloslmoft snana, kdaj de je dobri, pa ojftri in pravizhni gofpod nar bolj per volji, mu njegovo profhnjo dovolili. Njemu fo ta opravek isrozhili, ali soperni nakloni s drujimi dvori fo knesa ravno sdej v nevoljo topili, tako de ni bilo varno, fe ta zhaf njegovi milofti perporozbati. Ko Ila Franzifhk in Evftahija sopel prifhla , fo fe ljudje savseli, in kakor popred n ju sguba, fe je tudi sdej nju prihod po vfi Mefini rasgla-ffl, in vfa gofpôda fe je gledat rinila otelili, vedno fta bila kam povabljena, sadnjizh je pa tudi knes ukasal, de naj na dvor prideta. Per-jasni Rikordam je doftikrat pofkufil jier knesu kaj opraviti, ali vef njegov trud je bil saftonj, ga na bolji mifli v ti rezhi perpraviti, ker njegova navada ni bila tudi en laf od fvoje befede odftopiti. Ferdinandova frezha je fizer bres knesove gnade tudi v rokah bogatih Almarfkih bila, ali leti blagi néfo bili sadovoljni, fvoje dobro delo le na pol ftoriti, tudi zhaft in proftoft mladiga mosha tuora pred ljudmi opravizhena bili, in v to je Evbahija porloshnob obernila, ko je bila farna ( kneshnjo v zhumnati, pred njo poklekne, ino prav perferzhno nefrezhnimu Ferdinandu milobi profi, ter vfako fvojih befedi imenitni gofpej tako na Terze poloshiti vé, de gofpa slo ganjena obljubi fvojiga gofpoda sa-nj profiti. Potolashena drushina Te poflovi od dvora, ter gré v Tvoje banovanje. She zhes malo dni je bilo Tprafhevanje po Rikordatpu ukasano, de bi bila Ferdinandova rezh vnovizh s vfo ojftrobjo preifkana. Ko pa preklizanimu ni bilo perpu-fheno na dvor priti, ba dva poflanza k njemu prillila, ga vfe na tanko isprafbat, in njegovo govorjenje sapifat. Rikordam je po Tvoji mozhi to rezh ofkerbel, in Ferdinandova nedolshnob Te je fkasala; tode praviza savoljo pregrehe nje-goviga ozheta ni fmela vfiga fpregledati. Knes je flednjizh fklenil, de Ferdinand ni fizer vezh preklizan, vender pa mora ime Zbibolin prav saierto biti, in de Te ima on sanaprej od nekdanjih ozhetovih labin Ramefhkiga grofa imenovati , tudi mu je bil del perhodkov njegoviga ozheta povernjen, vender le, zhe bo v Maltefhki red bopil, kar je she poprej njegov terdni fklep bil. Tako je Ferdinand veliko vezh sadobil, kakor bi fi bil predersnil upati, ino kako mu je The le potlej moglo per ferzu bili, ko je svedil, de ima vfo Tvojo frezho tibi drushini sahvaliti, ktero ba njegov ozbe in ftriz nar bolj pofhko-dovati, The zlo ob shivljenje perpraviti hotla. Tudi pravda Almarfkiga je bila dokonzhana, pravi-zo je dofegel, in njegovo she tako veliko boga-bvo Te je po tem The bolj pomnosliilo. Sklenili To, na Tvoj grad ob Gariljani Te prefeliti, 1er Te od tega mirniga, rajfkiga banovanja nizh vezh ne lozhiti. Ferdinand fc njih pcrjasnimu vabljenju, tje jih [premiti, ni mogel vdavljati, fklenil je ledej fe tarn per tih bogabojczhih ljudeh sa fvoj prihodni (lan perpravljali. Zhes grosovitne gore in po goltih gojsdih je pot peljal, ali dodi fo bili sdej previdni, fe ne bres varhov na pot podati. V nekim teh velikih gojsdov, ker bi do vezhera do nobene hifhe ne bili prillili, fo na perjetni, s vifoko travo porafheni tratizi obdali, fe s merslimi jedmi, ki fo jih feboj vseli, po-shiviti, ino trudnim konjem zhafa sa pozhilek dati. Vefelo fo fvojo malizo pojedli, in ofnove sa prihodnod delali, kar pef, ki fo ga feboj imeli, Salaja, ter Pavl do germovja hiti pogledat, kaj de je. S gromezhim glafam sap ove pfu molzhati, in ga f fvojo palizo umiri, sa roko perpelje kmezhkiga dezhka, kteri fe je od drahu pred hudim pfam po vfim shivotu trefil, in kakor je bilo viditi je slo obloshen jerbaf nefel. Stari grof mu perjasno veli blishe dopiti, in de bi fe vezh ne bal, sapové pfu, vlezhi fe, kar je tudi pef per ti prizhi vbogal. Bil je prav perljudin mla-denezh, kteri je drushbo prodo pogledoval, in ni fe dal dolgo filiti, njemu ponujen kofzhek poliže hvaleshno vseli. »Kaj ne, de fi ti is blishnje vafi?“ ga vprafha dari grof. „Tako je, moj go-fpod,“ mu odgovori odkritoferzlino, „ne morem fc sadodi zhuditi, tukej tolikanj ljudi dobiti, ker fe pazh malokdaj kdo v ta kraj sgubi.44 „Kaj tukej ni varno ?“ „Menim de. Vi miflite, zhe fe je treba tolovajev bati? O gotovo ne, tù ni navadna zeda sa popotnike, tudi fo prebivavzi te okrajne tako revni, de fi hudobnesbi per njih nizh ne upajo dobiti, shc veliko let fe od take nefrezhe tukej ni flifhalo, kakor fo moj ozhe od drujih krajev vezhkrat perpovedovali. Pa kakor vidim, fle vi na pôljfko pol safhli, klera bo limalo tako oska, de le s nobenim vosam ne more naprej, slo fte safhli, dobro uro boda fe bote nasaj peljali, predin fe bote na pravo zefto saviti mogli,- in tudi ni mifliti, de bi vi pred polnozhjo do kraja prifhli, satorej vam fvetvam raji v nafhi vali odati, šakaj mi kmetje fe prezej dobro na vreme sallopimo, in predin fe popolnama trna Ilo-ri, vaf utegne huda ura prenaglili.“ „Hvala ti bodi, ki fi nam to povedal“, rezhe grof, „na, vsemi ta denar sa plazhilo fvojiga opomnjenja, po kterim fe bomo mi ravnali.“ „Kako fe pazh blifklja in fvetli, gotovo firn nar boga tej f hi fant v vali,“ pravi dezhek. „Ali bi nam hotel pot k fvoji domazhii po-kasali?“ ga vprafha grof. „Perferzhno rad, zhe le pozhakaii hozhete, v eni urizi she nasaj pridem, in do tilliga zha-fa fe ni hude ure bali,“ mu odgovori dezhek. „Kam,“ vprafha grof, „morafh pa fhe iti?“ „Daljej med gorje k poboshnimu ozlietu Hieronimu ; tukej mu nefem hrano, ktero mu vfa vaf od tedna do tedna pofhilja.“ „Kdo pa je ta ozbe Hieronim ?“ „Nizh rezh vam ne vem od njega povedati, kakor de je fiv Itarzhek, zhigar glavo le fhe kakfhin bel lafzhik pokriva, ali njegova fiva brada mu feshe noter do pafii, f kterim je njegova debela hala prepafana. Tam na gori v luknji flanuje, njegova pollelja je lilije; revni mosh je v kratkim vef oflépel, ino bi mogel lakote umreti, zhe bi ga mi od fvojiga ubofhtva ne redili.“’ „Vender bi fe ga imeli ufmilili, ino mu v fvoji vafi Itaki proflorzhik pervofhiti, de bi vfaj blishej zhlovefhke pomozhi bil.“ „Dragi gofpod, to bi fe bilo she davno sgodilo, fofefka fe je pogovorila, de bi mu zela obzidna sloshno shivljenje perpravila, ali tega on nozhe, ter pravi: Revfhina ino potreba Ite meni odlozhene, in ko bi ravno fhe Ite let lukej koperneti imel, bi mi bilo vender fhe le premalo zhafa , fvojo ftorjeno krivizo fpokorili. No, pravijo moj ozhe: Komur ni fvétovati, mu tudi ni pomagati; jeft pa tega ne morem verjeli, de bi bil ta poboshni mosh, ki smiram moli, kdej tolikanj hudobij ftoril. — Ali ozhe pravijo : de v fak zhlovek fam nar bolj vé, kaj mu ferze teshi. Ne samerite, jeli moram k ubogimu Hieronimu hiteti, ker vzherej savolj prevelikiga desbja ne-fim iti mogel, me bo gotovo she teshko per-zhakoval, in bo she lazhen. Zhe me pozhakate, bom fkufhal kmalo nasaj priti, ter vam bom pot v vaf pokasal.“» S temi befedami beshi mladenezh tako hitro, kakor mu je le polni jerbaf perpullil, ino fe je kmalo v goflim germovji sgubil. Veliko fo od liarzhika govorili, kteri tukej tako famotno ino teshavno na leti pulti gori flanuje, de bi fvoje poprejfhne pregrefhke /pokoril. Almarfki grof je menil, de per tako ftanovitnim kefanji in pokori dobrotljivi Bog gotovo tudi nar vezhi-mu grefhniku fvoje nefkonzhne milolli ne odtegne. Med tem, ko fo fe tako menili, fo fe hlapzi trudili, vose na oski poli obernili, de fo pa to Iterili, fo mogli vfe rasloshili, per tem je pa vezh zhafa preteklo, kakor ga je mladenezh sa fvoj sopetni prihod potreboval. Napofled pride vcf shalollen. Grof fprafhuje, kako fe poboshnimu Ilič- ronimu godi; ali ta je s ramama pomajal, in foîsne ozhi brifal, ter pravi: „Starzhek je she tako flab in bolan, de gotovo dolgo nebo shivel.u Serzhno je obshaloval, sanaprej od njega nizh vezh uka od Boshje ljubesni do poboshnih otrok, kakó jih Bog ofrezhuje, in nevarnolt varuje, flifhati. V takih pogovorih fo v majhno vaf prifhli, klera je fizer veliko revfhino Tvojih prebivavzov rasodevala, pa jo je bilo vender savolj fnashnofti lepo viditi. Tudi To dobili prenozhifhe ino pod-llrcfhje sa vosa ino konje, zhigar je oboje slo potrebovalo, pofebno, ko Te je she hudo vreme, kakor ga jim je bil kmezhki dezhek napovedal, she perzhenjalo. Mirno To tukej pod flreho fedeli, dokler je sunej gromelo in trefkalo, ino desh fzurkama lil. Grof Pavlu veli, sa vfe jedila, kar jih je bilo v vali dobiti, prefkerbeti, dobro vezherjo perpra-viti, ino vfi v vali fo fi persadeli, imenitnim go-ftém f potrebnim pollrezhi. Mladenzhevi ftarfhi-fodniki in perfesheni moshjé fofefke fo bili k je, di povabljeni. Dolgo zhafa fo fe dobri kmetje branili k misi fe vfefti, ino fe nefo mogli dofli prezhuditi perljudnolli tako imenitne gofpôde. Zeli drugi dan je fhe deshevalo, kar jih pa, ki je ravno nedelja bila, nizh ni sadershevalo, k boshji flushbi v malo zerkvizo iti. Tudi tukej je bilo vfe v redu in fnashnofti, defiravno fe je povfod revfhina fledila. Fajmofhter fo prav po-boshno pridigovali, bili fo zhaftivredni ftarzhek, njih ponafha je bila slo poboshna ; pergodbo ufmiljeniga Samarijana fo raslagali, in fo poflu-fhavzam tako ginljivo na ferze govorili, de fo fe vezhi del vii jokali. Ravno tako pokosimo fo po tem fveto Mafho brali; ko je minula jih je grof f fvojo đrushbo obifkal. Bili fo, kakorfhne fo jih ludi vfi posnali, prav uzhen in z halli vreden duhoven. Grof fprafhuje na tanko okoljfhine fo-fcfkc, tudi po zerkvenim pi'cmoshenji, in poka-salo fe je, de je oboje revno. Satorcj je veliko denarjev k pridu zerkve perpifal, in ravno toliko je revnim k poboljfhiku podaril. Tako dobro delo ni moglo fkrito oliali, Ilari in mladi fo fe rinili, fe mu sa te nenadjane dobrote sahvalit. Evltahija je shelela, predin bi prezh fidi, fhe pufhavnika na gorji obifkati, vfi drugi fo tudi v to dovrolili ; gofpod fajmofhter fo farni sheléli, jih fpremiti, de bi ga morebiti vender pregovorili, lohkejfhi shivljenje nallopiti, ker fe je bil she slo pollaral, grof Almarfki je tudi obljubil k temu perpomôzhi. Ker fe je prihòdni dan sopel isjafnilo in svedrilo, in ker fe jim fhe ni domu mudilo, fo fe vfi fkupej na pot podali. Pavl in flushabnik lia veliko hrane nc-fla, kmezhki dezhek jim je pa pot do pufhavnika kasa!, ino fe je perferzhno vcfelil, de bo njegov Ilari perjatel in uzhenik, kakor ga je imenoval , sdej dobrote vshival, menil je namrezl» fantizh, de bo pufhavnik sanaprej v vali llanoval. Slo teshavna je bila pot v goro, kjer je fivzhek llanoval, fhe bolj pa salo, ker je savolj deshja polselo. Plesanja navajen je kmezhki dezhek naprej hitel, ali komej fe je nekej zhafa v llanovanji pufhavnika pomudil, fe she plakajozh verne. „Merlev je !“ savpijc : „mertev ! mersel in o-lerpnjen leshi na fvoji policiji.“ Sdej vfi hite v luknjo, pcrshgejo luzh, ali llarzhek je bil she mer-lizhu enak. Gofpod fajmofhter ga sa roko primejo. „She zlmlim gorko to, pravijo, morebiti je fhe mogozhe, ga k slavljenju obudili.“ Grof je G imel,mozhno mašilo per /ebi, ktero je fajmo/h-Iru podal, s njim fo mu lenze dergnili, in limalo ga slo sdihniti saflifhijo. „Kje firn,“ pravi liho, in kdo je permeili?“ Fajmofhtcr pravijo: „Jeli, li v hudim hoji pomagati.“ „Kog vaf /primi, lolaslinik oh /merini uri! Oh molite sa-me, zha-llitljivi ozhe, in ako vam je mogozhe, po/hljite porozhnika na graj/hino ob Gariljani Almar/kim, ino jim povejte, de je njih nar vezhi /ovrashnik Zhibolin, ki je jezhi in ralovam od/hel, tukej /ke/an in /pokorjen /voje slavljenje /kleni 1 ; Bog mi ho odpuftil, naj me v grobu ne preklinjajo. O moj fin , moj ubogi Ferdinand !“ „Ozhe !“ ve/ v shaloft vtopljen“ pravi ta : „va/h Ferdinand je luke j, in va/ proli va/higa blago/lova.“ Sdej pozidata /lepi ozhe njegov ohras. „Gotovo, po tem sahrope, to je obras mojiga Ferdinanda! Blago-flovim te jeft /ke/ani gre/hnik. — Oh Almar/ki!“ „On me jeo/rezhil, pravi Ferdinand, savolj njega nifim vezh preklizan; vfi Almar/kovi /o tukej, ljubi ozhe, okrog va/ shrani. „Tebi odpu-llili,“ pravi Almar/ki, in vfi /o mu po tem roko podali ; nato flarzhek trepetaje /voje roke kvi/h-ko vsdigne : „O Bog ! kako ne/konzhna je tvoja mildft, rezhe / tihim gla/am. She v shivljenji mi dodeli/h /rezho, de preganjani ne le meni, /vojimu preganjavzu, o dp ulte, temuzh tudi mojiga fina o/rezhé,in meni tako po/lednjo llopnjo is tega shivljenja polaj/ha/h. O /prejmi, vezhni Bog, milollljivo mene /ke/aniga gre/hnika, in ne pahni me vekomej od /vojiga oblizhja.“ — Sdej je vtihnil, ve/eli na/mehljej jo njegovo oblizhje ob/hel, ter /e je njegova du/ha / tihim sdihlje-jem lozhila. Vfi /o umolknili, le sdihovanjc pri-zhujozhih je to tihoto konzhalo. Zhaflilljivi du- hoven fo pervi Tvoje mifli sbrali, ga The enkrat blagoflovili, in po lem druge lolashili. Drushba Te je shalokno vernila. Nato fo krnela je po merlizha prifhli, in fo ga sune j pokopalifha pokopali, dokler ni po nadleshnih profhnjah Al-marfkig« knes dovolil, mertviga od prekliza od-vcsali, ter ga na hlagoflovljcnim kraji pokopati. Grof fe je she f fvojo drushino na pot proti fvoji grajfhini podal, kamor fo tudi bres nefrezh k vefelju fvojih podloshnih prifhli. Zhes nekej dni fe je Ferdinand per fvojih dobrotnikih poflo-vil, de bi v Malto fhel. Prav mirno fo nekej let preshiveli, in vedno fo fvojimu perjatlu Rikordamu pifma pofhiljali, in jih tudi od njega dobivali. Zhes nekej zhafa je Rikordam , ta miru in po-krcshbe potrebni mosh, flushbo pukil, in je fhe fvoje prihodne dni per ti sdej frezhni drushini preshivel, ktero je on, ker je bil vdovez bres otrok in forodnikov (ali shlahte) po fvoji fmerti f fvojim velikim bogallvam prav slo rasvefelil. Dolgo zhafa she grof ni dobil nobeniga pifma od Ferdinanda, kar své po nekim perjatli, de je liki red vezh oroshenih bark od Malte poflal, de bi Turfhke morfke tolovaje pobili in polovili. Kmalo polenijo pa tudi pifmo od vajvoda dobil, v kte-rim mu je la nasnanil, de fe je Ferdinand per tem opravili prav flavno obnefel, in de fe je prav po vitefhko bojeval; ali fhkoda, deje kmalo po sadobljeni smagi savolj prejetih ran zhaltilljivo fmert korih Vfi fo ga slo obshalovali. Evkahijo je vezh blagih mladenzhev is nar imenilnifhih hifh fnubilo, ali njeno obzhulljivo fei-ze ni bilo sa nobeno posemljifkoljubesen vnelo; na njenim lepim, jafnim obrasu fe je ncdolsh-nok Retila, de fo fe ji le f fpofhlovanjem blishfdi. Franzifhk fe je fzhafama f poboshno gofpo-dizhno oshenil. Almarfki in Kamila fta fhe fladko vefelje doshivela, vnuke in vnuknje pcftovati, pre-din fta Ге v deshelo vezhniga miru prefelila. Oka fta ok enim dnevi umerla. Evftahija je pa po fmerti fvojih slo okshalovanih ftarfhev v klofhter fhla, in je kila nuna per fveti Urfhuli; tudi Lavreta in Pavlina, ktere fte vezh let per njej shivele, fte po njenim isgledu nune portale. Evftahija je klofhterfka opatnja slo ftara umerla, in ljudje fo jo po fvelnifhko zheftili. She dan da-nafhni fe od njene imenitne in pođuzhljive sgodbe kmetje tiftiga kraja v vezhernih kremi jih pogovarjajo, is kterih poveft je Nemfhki pifavezvfe to skral in fpifal. Le fhe tega hozhem opomnili fvoje ljubesnjive bravze in kravke. — O ne denite teh hukviz pred is rok, dokler vfiga dobro ne premiflite. Doftiper-loshnoft kote v njih dobili, Boshjo vfigamogozhnoft, in njegovo modro previdno!!: v zhlovefbkih pergod-kih moliti. Pomiflite, v kolikih ftifkah in nadlogah fe je Evftahija snafhla, preglejte vfe llopnje njeniga shivljenja, in kote vidili, de v nar vezhi revi, s ne-varnoftmi obdana, zlo ko ji je bila nar saframljivfhi fmert shugana, ni nikoli zhednofti sapuftila, nikoli ne jenjala v Boshjo miloft upali, in kako zhudno je bila vfelej od Boshje roke obvarvana. Ravno tako bote v pergodkih Zhibolinfke drushine tudi vidili, kako nesapopadljivo Bog fvojo kasnujozho roko u-dershuje, in tudi nar vezhimu grefhniku zhaf fkcfa-nja in pokore ponuja. Vsemite lì k ferzu, ljubi moji, Evftahijno sadershanje, pofncmajtc jo v vlih soper-noftih, in zhe fe bo po tem kal dobriga v vafhih ne-fprijenih ferzih bolj vkoreninil, fe bo frezhniga fhlel le vafhe frezhe sheljni pifar. COBISS M V’ иивидш. Nalifiiil Josbef Шам>Ш. SLOVPNSKfi KNJIŽNICO LJUBLJANA K RP B 186 9741267