Glasilo skupščine občine in delovnih organizacij občine Mozirje
Leto XII Številka 10 Oktober 1980
REČICA OB SAVINJI
MOZIRJE
GORNJI GRAD
LJUBNO
Pozno sobotno popoldne v Beogradu, na Dedinju. V neskončno dolgih vrstah se počasi pomikamo skozi park, nato ob Bulevaru Oktobarske revolucije, pa spet po drevoredu navzgor. Po tej poti teče že več mesecev dan za dnem tretja beograjska reka, reka ljudi iz Jugoslavije in tujine Počasi se bližamo Hiši cvetja. Utrujenost zaradi neprespane noči ternato skoraj osemurnega vztrajanja v mnogokrat pregostih vrstah izgine. Pred nami je Titov park s hišo, v kateri je naš predsednik preživel, snoval in ustvarjal toliko let, tu so pota, po katerih se je sprehajal utrujen od napornega in odgovornega dela, da si je nabral novih moči Koliko velikih idej in zgodovinskih odločitev za Jugoslavijo in svet je nastalo v povojnih letih prav v tem okolju!
In tu pred nami je prostor, na katerem je bilo ob zadnjem slovesu od našega Tita zbranih toliko državnikov z vsega sveta, kot še nikoli in nikjer v zgodovini Z zadržanimi koraki vstopamo v Hišo cvetja Težko je opisati vse, kar človek misli in čuti med mimohodom okrog groba 'Preveč silna in preveč živa je v nas Titova podoba, po-
doba neizmerne človečnosti in plemenitosti, podoba enkratne državniške veličine, da bi brez upiranja in bolečine sprejeli misel: tu pod tem nagrobnikom iz belega marmorja, obdanega z množico cvetja, počiva naš legendami Maršal, državljan sveta, revolucionar-velikan, ki je tako mogočno vplival na tok evropske in svetovne zgodovine. Ne, tukaj človek ni zmožen takšnega razmišljanja. V mislih in duši je prostora le za nemo bolečino ter za čustva naj-globjega spoštovanja, občudovanja in hvaležnosti Po mnogih licih drsijo solze Vsakdo bi želel vsaj za hip izstopiti iz vrst? ter postati pred grobom, kot postojimo pred gomilo dobrega očeta, drage matere, najboljšega prijatelja, zvestega tovariša. Toda mimo večne straže gardistov se že bližamo izhodu, mimo nas pa v neprekinjenih vrstah vstopajo novi obiskovalci In koliko tisoč jih bo tudi danes, ki so ure in ure čakali zaman. Toda prišli bodo zagotovo spet, pa čeprav od še tako daleč, da bi se tako kot milijoni drugih tu na Dedinju v Hiši cvetja poklonili nesmrtnemu spominu našega velikega voditelja in učitelja.
LUDVIKES
Mnogi se ne zavedajo odgovornosti, je ne čutijo. Posamezniki svojo odgovornost prilagajajo svojim hotenjem in željam. Takole razmišljajo: nam naj bo dobro, za druge pa, kakor že bo. Pri tem hočejo sebi zagotoviti vse, za danes in za jutri. Brez solidarnosti in vzajemnosti brez najmanjšega upoštevanja dejstva, da smo med seboj odvisni, da se naše usode prepletajo. Takšni pozabljajo
Ja beseda o tem, kako jih spraviti v prave okvire, je bilo reče-
no tudi to, da bi kazalo posamezne izmed njih celo prekini-
ti, čeprav so že v gradnji, nihče pa ne reče, da se moramo tistim, ki se šele oblikujejo, od-
lovedati. O tem smo se dogo-vaijali, in to v vseh okoljih: v
Gledam sivi spomenik, ki borbe naše je pomnik; imena berem — fantov, mož, ki šli za svobodo so v boj, za živelj naš, za naš obstoj!
Koliko jih v grobovih spi, prelite, koliko krvi? ...
Kot talci eni na strelišče, prenekateri v taborišče...
Oh, kakšno bilo je trpljenje, kako ogroženo življenje!
Na leta trajal je ta boj, za boljše dni, za naš obstoj!
Vse hudo, strah, junaštvo, moč;
vse to kalilo je zavest, vse je krepilo vašo pest...
Kot jeklo trdi, šli ste v boj, za prapor naš, za naš obstoj!
Vsi padli in vsi preživeli, ki branili ste domovino, in tkali našo zgodovino; dokazali ste da nikdar, ne bo nam tujec gospodar... Zdaj h vala vam, za zmage dan!
Premalo družbene podpore
V dolini imamo poleg raznih društev, tudi turistična. Povezuje jih mg zveza v občinskem merilu. Takšna organiziranost je bila potrjena na sestanku, ki ga je pred meseci sklical IS SO Mozirje. Takrat so bile nakazane tudi nekatere hibe sedanjega stanja in opozorjeno je bilo na hitro ukrepanje, ki bo preprečilo nadaljnje nazadovanje te gospodarske veje pri nas. No, sedaj je tudi v načrtih razvoja zapisaho, da se naj turizem razvija kot prednostna dejavnost v gospodarstvu. Do sem je vse v redu!
Pred časom je sklicala turistična zveza v Mozirju sejo izvršnega odbora, da bi proučili možnosti ukrepov v okviru turističnih društev, ki so marsikje edini nosilec te dejavnosti. Kakšno je vzdušje v tej pomembni organizaciji kaže že sama udeležba. Razen predsednika, sta prišla le dva delegata. Takšno ravnanje vzbuja pozornost in zaskrbljenost. Resje, da so ljudje, ki delajo v turističnih društvih največkrat še kje drugje vključeni. Žal, je naša grda navada, da tisti, ki je voljan delati še kje, razen na delovnem mestu, postane nekakšna točka za zbiranje vseh vrst nalog in dolžnosti. Mnogi, premnogi, pa stoje ob tem ob strani kot, da se jih življenje izven kolektivov nič ne tiče.
Vendar je tu še nekaj drugega narobe. Ko so bile letošnje turistične prireditve v dolini za nami, sicer v vseh primerih zelo uspešno, je bilo glasno negodovanje vodilnih v turistični dejavnosti po krajih, češ, že dvajset let sipo eni in isti, ki to pripravljamo. Kje so ostali? Razumlji-
vo, da so ti prizadevni ljudje ob najboljši volji, utrujeni in morda tudi razočarani. Nekoč so se v turistična prizadevanja vključevali mnogi krajani, predvsem pa gostinci. Danes temu ni tako in se zato kar najlepše zadovoljimo s tem, da se na veselici poveselimo in niti ne pomislimo, da bi lahko tudi kje prijeli za delo, ki ga ob takih prilikah ne manjka.
Vse preveč se dogaja, da so že v krajevnih skupnostih gluhi za tujski promet v kraju. Kako je potem šele v drugih, bdj odmaknjenih sredinah. Kaj torej pomagajo naravne pogojenosti, če jih ne uspemo iskoristiti. Ostaja kar pri načrtih, ki so pa marsikdaj plod ožjega kroga strokovnjakov in nimajo široke podpore. Zato tudi niso uresničeni.
Morali bi končno z dejanji pokazati odločnost v razvoju tujskega prometa v dolini. Najbrže je vsako načrtovanje brez tesnega sodelovanja s turističnimi društvi v krajih že v naprej usojeno na slab odziv. Zaenkrat so ta društva jedra, okoli katerih bi lahko zgradili čvrsto organizacijo. Več kot nesmiselno bi bilo trditi, da so sedanji nosilci družbenega sektorja storili vse, da bi turizem, v eni najlepših dolin v domovini, uspeval. Lepota sama ni dovolj, tudi prizadevnost posameznikov ne. Treba je odločno stopiti v skupno vrsto v stvari v najširši obliki zastaviti in reševati. Ali ni očitno, da je delo turističnih delavcev v posameznih krajih družbeno premalo spoštovano? Da je temu tako, kaže tudi vse hitrejše razpadanje turistične zveze.
nine opredelitve. Ne more biti i. nvesticija V tej občini ali repu-
iki opravičljiva, v drugi pa ne. Vl ie ima enake namene in enake ! a'taktične vrednosti. Tu je odgovornost popustila. Treba je
ŠTEFKA PETEK
Javna
zahvala
Prireditve ob letošnjem občinskem prazniku so izredno dobro uspele. Da je temu bilo tako, so pripomogli mnogi naši ljudje, delovne organizacije, krajevne skupnosti, društva in družbenopolitične organizacije na vseh ravneh. Posamezne prireditve so bile popestrene s kulturnim programom, zato gre zahvala tudi kulturnim delavcem ter izvajalcem prireditev. Dokazali smo veliko stopnjo zavesti in povezanosti. Vse pa je bilo v znamenju odločnosti, da se spontano spoprimemo s težavami današnjega dne. Posebno pa bi želel izreči zahvalo in priznanje občanom, gasilcem, pripadnikom civilne zaščite, delavcem raznih delovnih organizacij ter delavcem NIVO Celje, ki so v poplavi pomagali, tako ali drugače. Zahvala gre tudi varnostnikom. Tudi oni so v tej preizkušnji opravili težko in odgovorno nalogo.
Vsem še enkrat hvala!
HINKO ČOP, predsednik SO Mozirje
(V Kovinarstvu Ljubno
Nadaljnja hotenja, cilji...
V sedanjem sistemu družbenoekonomskih odnosov, ko postaja družbeno planiranje vse bolj odločujoč element razvoja našega območja, se moramo z vso odgovornostjo opredeliti o vprašanjih nadaljnjega razvoja gospodarstva, samoupravljanja in podobno, skratka razvoja nasploh. Opredeljevanje ciljev, posebno dolgoročnih, pa je zelo zahtevna naloga, saj postajajo razvojni problemi vse bolj obsežni in večstranski. Zato mora biti družbeno planiranje načelo sočasnega in kontinuiranega planiranja. Načelo sočasnosti pomeni, da va nosilci družbenega pia niranja v mejah svojih pravic in dolžnosti plane sočasno pripravljajo, jih med seboj usklajujejo in sprejemajo, da bi delavcem v temeljnih organizacijah zagotovili hkratno in celo-tivo odločanje o pridobivanju, ustvarjanju in razporejanju dohodka za vse namene porabe.
Načelo kontinuiranega planiranja pa pomeni, da je treba nenehno analizirati in predvidevati svoj razvoj in vselej imeti plane in programe za delo in razvoj za ustrezno plansko obdobje. Nosilci planiranja morajo v procesu planiranja pri opredeljevanju politike in ciljev družbenega razvoja, ter za njihovo uresničevanje potrebnih ukrepov upoštevati celovitost odnosov v družbeni reprodukciji in medsebojno soodvisnost gospodarskih, socialnih, prostorskih in drugih njenih sestavin ter ustvarjati pogoje za njihovo usklajeno delovanje in razvoj.
Smo sredi zadnjega leta uresničevanja družbenega plana občine Mozirje za obdobje 1976 — 1980, ko je že mogoče dokaj celovito oceniti dosežene rezultate v tem srednjeročnem obdobju. Ob tem je potrebno analizirati poglavitne razvojne probleme in odgovornosti na vprašanja, ki se zastavljajo pred vse nosilce razvoja ob nalogah za odločnejšo spremembo negativnih trendov in za uresničevanje ukrepov ekonomske stabilizacije tet ob snovanju in pripravah na sprejem srednjeročnih planov za prihodnje petletno obdobje. Analiza uresničevanja srednjeročnega programa za obdobje 1976 — 1980, je pokazala, da smo v tem obdobju na področju našega gospodarstva, negospodarstva, predvsem pa samoupravljanja kot družbenoekonomskega odnosa, dosegli dokaj ugodne rezultate, čeprav vemo, da nekaterih nalog, predvsem na področju investicij ne bomo v celoti uresničevali. Skoraj nič pa nismo naredili na področju razvoja turizma. Tako nam je družbeni proizvod v občini naraščal po realni stopnji 9,9 %, od tega v gospodarstvu po stopnji 12,0%. Skupna poraba je rastla po realni letni
stopnji 8,7 %, splošna pa po realni stopnji 9,2 %.
Tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju bo cil) uspešen gospodarski razvoj. Tu pa se nam odpirajo naslednje smeri:
1.	Kmetijstvo
Kljub temu, da imamo več kot polovico naše občine pokrite z gozdovi, imamo precej možnosti, da na področju kmetijstva nadaljujemo s takšnim razvojem kot doslej. Nadaljevati moramo s tržnim usmerjanjem kmetij; pridelati še več mleka in organizirati nadaljnjo predelavo; modernizirati in usposobiti nadaljnjih 25 kmetij za kmečki turizem kot dopolnilno dejavnost; postopno razrešiti vprašanje gorskih kmetij itd.
V	sami občini je pripravljen program in samoupravni sporazum za združevanje sredstev za pospeševanje kmetijstva. Predvideno je, da bi s tem razrešili naloge, kot so izobraževanje kmetov, kmetijsko pospeševalna služba, živinorejsko reprodukcijo ipd. Osnovni cilj v kmetijstvu pa je vsekakor pridelati čim več prehrambenih proizvodov.
2.	Gozdarstvo in lesna industrija
Temeljna naloga gozdnega gospodarstva je, da zagotovi trajnost gozdne proizvodnje, saj je les kot osnovni produkt gozdov naša glavna surovina, s katero moramo gospodarno ravnati.
V	gozdarstvu pa ni problem le les kot surovina, temveč tudi pomanjkanje delovne sile. Za ta poklic se namreč odloča vse manj delavcev, zato jo moramo iskati v drugih republikah, kateri pa moramo nuditi primerna stanovanja in druge osnovne življenjske pogoje.
V lesni industriji pa smo pred prelomnico nadaljnjih usmeritev. S povečanjem proizvodnje sedanjih proizvodnih programov ni računati, ker enostavno ni ustreznega lesa. Rešitev je torej le finalizacija masivnega lesa in ivemih plošč v končnem izdelku. Ta odločitev bo morala priti takoj sicer bomo prišli do enake situacije kot sedaj, ko smo skoraj po 10-letih prišli do finalizacije iverne plošče. Le ta pa je dobra osnova za nadaljnjo finalno lesno proizvodnjo.
3.	Turizem
Ta panoga dejavnosti v naši občini ni razvita tako kot bi morala in lahko bila. Zato si v naslednjem obdobju zastavljamo kar precejšnje naloge: izgradnja hotela v Mozirju; usposobitev camp prostora v Logarski dolini; nadalje moramo popestriti gostinsko in trgovsko (izgradnja blagovnice) ponudbo
Folklorna skupina v Mozirju
Prosvetno društvo v Mozirju si je že na občnem zboru zadalo nalogo ustanoviti folklorno skupino. Doslej ni bilo pravega zanimanja med mladimi. Na zadnji seji izvršnega odbora društva pa so sklenili z delom pričeti. Izkazalo se je namreč, da mnogo naših mlađih sodeluje pri podobni skupini v sosednji občini. Dogovorili so se za prve korake in kot vse kaže, bodo uspešni. Nova dejavnost bo najbrže pritegnila še tiste mladince, ki se sedaj ne udejstvujejo v 'od turni dejavnosti. Vse, ki bi se želeli vključiti v zanimivo delo, vabimo, da se zglasijo pri Francu Fužirju, ki je trenutno zadolžen za pripravo skupine. Povedati je treba, da bi ta skupina ne gojila le plesov, temveč bi oživljala tudi stare običaje iz doline. Torej gre za širše delo, ki ima velik pomen prav v času, ko smo že marsikaj iz naše kulturne preteklosti pozabili.
ipd. Teh nalog pa ne more razrešiti le ena OZD, zato bomo morali vsi združevati sredstva in delo, da bomo lahko zadane naloge na tem področju tudi uresničili. RTC Golte se, sodeč po izgradnji, kar uspešno obnavlja, za kar pa se združujejo sredstva tudi v širšem regijskem prostoru.
To so le osnovne smeri go-spdarskega razvoja, saj imamo precejšnje možnosti še v kovinski, konfekcijski, predvsem pa v kemijski industriji, ki že leta in leta tava na enem mestu. Zato so pri teh kolektivih še toliko bolj zahtevne razvojne naloge. Pomembno je, da se jih pravi čas zavemo in s tem pravočasno pristopimo k njihovemu razreševanju.
Pomembno je, da tudi v prihodnje računamo na zelo uspešno delo organov in krajanov v krajevnih skupnostih. Le-te so v tem planskem obdobju združile preko 3 milijarde S din (refe-rendusmki program, OZD, SKIS, sredstva KS) za razreševanje predvsem komunalnih problemov v posameznih KS. Od zbranih sredstev pa so blizu 60% prispevali krajani sami. Vse kaže, da se bolj in bolj zavedamo, da je KS res prostor našega bivanja, zato nam ni in ne more biti vseeno kaj se tu dogaja. Naloge KS so seveda še kar pereče: vrtci, kanalizacije, ceste, vodovodi itd., zato sodelujmo tudi v prihodnje.
y sedanjem konceptu financiranja KS ne predvidevamo bistvenejših sprememb. Same razprave o samoupravnih sporazumih in dogovoru o temeljih plana pa bodo pokazale, kje so dejansko večje potrebe, ki pa jih bomo lahko pokrili le ob ustrezni gospodarski moči.
Če se dotaknemo še potekanja priprav na srednjeročno obdobje 1981 — 1985 potem lahko povemo, da so analize razvojnih možnosti in smernice za naslednje obdobje sprejete in da smo v fazi sprejemanja družbenega dogovora o temeljih srednjeročnega plana za obdobje 1981 — 1985 in sprejemanja samoupravnih sporazumov SIS gospodarstva in družbenih dejavnosti. Pri tem moramo poudariti, da so gospodarske rasti, katere so načrtovale naše OZD za naslednje srednjeročno obdobje dokaj visoke, in da so SIS glede na te možnosti planirale previsoke stopnje rasti. V fazi sprejemanja osnutka dogovora in usklajevalnega postopka smo dosegli nižje stopnje rasti SIS.; na področju gospodarstva pa bodo OZD napravile rebalanse srednjeročnih planov glede na realne možnosti in ob upoštevanju znanih pogojev gospodarjenja v obdobju 1981 — 1985.
Startna osnova tako na področju gospodarstva in negospodarstva za naslednje srednjeročno obdobje je dokaj dobro-Na nas vseh skupaj, to je na kadrih, pa sloni odgovornost, kakšen razvoj bomo dosegli v naslednjem obdobju. Pomembno je, da v načrotvanju razvoja vseh področij sodelujemo vsi. Le ob skupno postavljenih ciljih in nalogah, je dana zagotovitev, da bomo veselo prebirali kasnejše analize o uresničevanju naših hotenj.
FRANC MIKLAVC ing. les. ind.
Spomin na prijateljsko srečanje v Lučah (poto: Gričar Jože)
Vrbovec z okolico
Kot 60. zvezek zbirke vodnikov Kulturni in naravni spomeniki Slovenije je leta 1976 pri mariborski založbi Obzorja izšla 32 strani obsegajoča knjižnica Ivana Stoparja z naslovom Vrbovec z okolico.
Najprej pripoveduje o naj* starejši zgodovini Zgornje Savinjske doline, nato pa o zgodovini gradu Vrbovec v Nazarjah. Izvemo, da prve omembe o njem segajo v leto 1248, daje bil prvotno manjši in da je najstarejši del ohranjen v jedru stavbnega kompleksa. Okoli leta 1360 so postali lastniki Vrbovškega gradu celjski grofi.
Eden od poznejših lastnikov gradu je bil tudi Ivan Kacijanar (danes je njegov nagrobnik vzidan v veži gornjegrajske cerkve). Leta 1615 je grad prešel v last ljubljanske škofije in tako ostal do konca drugs svetovne vojne (z nekaj vmesnimi presledki). Danes sov njem pisarne nazarskega Glina.
Nad Vrbovcem stoji na griču frančiškanski samostan Marija Naza rje z župnijsko cerkvijo Matere Božje. Tudi ta cerkev, katere zametki segajo v leto 1625, je obdelana v javnih obrisih, ki bodo zanimali vsakega bralca.
Nekaj podatkov izvemo o Rečici: o cerkvi, o Tavčarjevem dvoru in o prangerju. Poseben razdelek pa je namenjen gradu Rudenek, od katerega so danes vidne le še razvaline.
Vodnik je mogoče ponekod presuhoparen, saj pogrešamo
med važnejšo literaturo, ki je navedena na koncu, temeljni spis, ki se ukvarja z rečiško zgodovino. To je zapis O Rečici kot trgu Franja Baša (ki je bil objavljen v Časopisu za zgodovino in narodopisje v Mariboru leta 1940).
Domačini hitro opazimo greh pri postavljanju predloga pred krajevno ime. Najbrž bi se zdelo nenavadno tudi avtorju Ivanu Stoparju, če bi kdo pisal, da je bil »v Bledu” ali ,v Jesenicah”. Očitno pa se zdi piscu čisto v redu, ko govori o tem, da je „oglejski patriarh Bertold v Rečici sodil dvema kmetoma iz Vologa”, čeprav se je to dogajalo „na Rečici.” Majhna napaka zaradi malomarnosti.
Knjižnica je opremljena z zanimivimi in posrečeno izbranimi fotografijami in reprodukcijami. Skoda le, da knjižice iz te zbirke ostajajo vodniki. Ti pa večkrat le s prstom pokažejo na pojav in že odhitijo naprej, namesto da bi si znamenitost ogledali podrobneje. Toda tako je zasnovana celotna zbirka in ta knjižica res ne more biti izjema.
Upam le, da bomo obravna vano knjižnico o Vrbovcu z okolico kmalu lahko kupili vsaj v nazarskem kiosku, če ne še kje druge v dolini. V denar bi šia, saj stane le 15 dinarjev. Turistična dežela smo, najbrž res. Toda kako bomo skrbeli za potrebe turistov, ko še svojim ljudem ne znamo (ali nočemo) ponuditi gradiva o naši dolini?
PETER WEISS
Gostje iz Pečke v Lučah
Ko smo pred enim letom sodelovali v oddaji RTV Beograd Znanje — imanje v Pečki, smo ob slovesu povabili svoje gostitelje na prijateljski obisk v Luče. Oblubo smo izpolnili v letošnjem oktobru, ko je na povabilo naše krajevne skupnosti 53 krajanov Pečke obiskalo Luče — od 3. do 5. X. Goste iz Srbije so že v Mozirju sprejeli predstavniki družbenopolitičnih organizacij v naši občini. Po ogledu Savinjskega gaja so se odpeljali v Luče, kjer so jih pričakali njihovi gostitelji in jih odpeljali na svoje domove. Program obiska je bil bogat in pester, saj so gostje že v petek zvečer prisostvovali kulturnemu programu, ki so jim ga pripravili člani Prosvetnega dmštva Luče, in si z zanimanjem ogledali film o razvoju turizma v našem kraju ter diapozitive o savinjskih planinah.
V soboto dopoldne smo se na sestanku predstavnikov obeh krajevnih skupnosti dogovorili o konkretnih oblikah sodelovanja. Gostje so se zanimah predvsem za razvoj moderniziranega kmetijstva in kmečkega turizma ter izrazili željo po strokovnem sodelovanju. Po ogledu turistične kmetije Petra Ježa in izletu v Logarsko dolino so se s svojimi gostitelji zbrali na prijateljskem srečanju v Osnovni šoh Blaža Arniča, ki so se ga udeležili tudi predsednik skupščine občine Mozirje Hinko C op, predsednik OK SZDL Jože Kumer, sekretar SZDL Mozirje Rezka Plaznik, direktor	Zgornje-s^ vinjske
kmetijske zadurge ing. Lojze Plaznik in drugi Vsi so se strinjali, da je bil ravno ta, „neuradni” del obiska najlepši. Začetno zadržanost so člani domačega	narodnozabavnega
ansambla kaj kmalu spremenili v sproščeno razigranost, ki je trajala še dolgo v noč.
Gostje iz Pečke so se od nas poslovni že v nedeljo zjutraj, da so se lahko spotoma še za nekaj ur ustavili v Kumrovca
Namen tega prijateljskega srečanja ni bil preprosto le od-dolžitev za gostoljubje, ki so ga Lučani doživeli lansko leto v Pecld, ampak predvsem želja, da bi prijateljske stike, ki smo jih navezah lani, s tem obiskom še poglobili in utrdili.	i
M. P.
Sola in mi
Na 12. seji predsedstva republiške konference SZDL so med drugim sprejeli tole stališče: „Neposredno svobodno menjavo dela je potrebno razumeti, ne samo kot združevanje finančnih sredstev, ampak tudi kot prispevek organizacij združenega dela tako, da opredelijo v delih in nalogah svojih kadrov mentorstvo, zlasti pri fazvijanju tehničnih, športnih dejavnosti, kulturne vzgoje in razvijanju raziskovalne vedoželjnosti učencev osnovnih šol”.
Iz vsebne sklepa sledi da šola že zdavnaj ni več zgolj skrb pedagoških delavcev, temveč gre za širšo odgovornost, ki mora združevati dejavnike v krajevni skupnosti v enovita prizadevanja z učitelji, za sodobnejšo vzgojo naših otrok.
Kako pa je ta stvar pri nas. Najprej smo povprašali za stanje v šoli v Mozirju. Ravnatelj Anton Venek nam je postegel s podatki, ki So v marsičem zaskrbljujoči: Šob združuje s 4 podružničnimi ter oddelkom posebne šole v Nazarjah, 877 učencev. Samo v Mozirju jih je 583, dasiravno je bilo poslopje grajeno leta 1970 za največ 400 otrok. 13 učilnic že zdavnaj ne zadošča za potrebe ustreznega pouka. Tudi v praktični uporabi je poslopje neprimerno grajeno, saj je v sredi telovadnica in ker ni večnamenskega pro-
stora, se ta uporablja v razne namene. Tehnična delavnica je zgolj zasilna rešitev je v bistvu le opremljen' razredi V takih prostorskih razmo rah seveda ni niti knjižnice, niti prostorov za razne prostovoljne dejavnosti učencev. Primanjkuje pa tudi zmogljivosti za učence 5. razreda podružničnih šol Nazarje in Rečica. Vse to pa ima za posledico izmenični pouk, ki seveda povsem izključuje misel na celodnevno šolo. Pa tudi onemogoča oddelek podaljšanega bivanja. Ta bi glede na zpo-slenost staršev, bil zelo potreben. Se občutneje bodo omejeni v možnostih z novim učnim načrtom, ki predvideva glede na usmerjeno izobraževanje, več prostovoljnih dejavnosti za praktično, oziroma poznejše poklicno usmerjanje. Takšno je torej trenutno stanje v Mozirju.
Iz navedenih podatkov je torej ugotoviti, da je poslopje že zdavnaj premalo. Tembolj, ker vendarle moramo priti do podaljšenega bivanja nekaterih otrok v šoli ter končno, pred nami je zahteva po širšem usposabljanju naših otrok v osnovnih šolah, to pa bo zahtevalo tudi primemo prostorsko urejenost.
Naša samoupravna družba zahteva predvsem osveščenega človeka. Prav ta se pripravlja že v osnovni šoli, ki je bila in bo, temelj vsega,
Anton Venek
kar pozneje sledi Ce torej stvari tako postavljamo, potem je za vse nas razmislek v tem, če smo res storili vse, da bodo naši otroci dele-žii pouka in vzgoje, kot si to želimo in kot je za današnji čas potrebno. Ob tem se vsiljuje misel, da najbrž ni povsem jasno, kje je pri tem mesto krajevnih _skupnosti m preko njih nas vseh! Šola se naj odpira navzven, vendar bo to uspesno le, če bomo vsi želeli vedeti kaj se v njej dogaja in pri tem pomagali. Končno gre za našo bodočnost, gre za naš mladi rod!
	'sf*.	N	OVIGI
Lovro Goličnik napisal spomine
Arhiv kulturne skupnosti v Mozirju je dobil zanimive zapiske / j šmihelskega kronista Lovra Goličnika. Znano je, da je izpod ' njegovega peresa bilo že mnogo napisanega. Vendar je tokrat zgodovinski pregled razvoja Šmihela še dopolnil s pričevanji preživelih borcev in internirancev iz domačega kraja. Tudi zapis o zgodovini šmihelske cerkve je zelo zanimiv in bo dobro služil kot vir za poznejše raziskave. Takšni zapisi mnogo pripomorejo k ohranjanju resnic iz preteklosti, zato so dobrodošli v arhivu, ki tako postaja vse bogatejši.
Propagandnega gradiva
46
primanjkuje
Veliko je občudovanja naših naravnih danosti in možnosti za tujski promet. Na vseh ravneh se sliši zagotavljanje, kakšne možnosti ima naše turistično gospodarstvo. Žal pa ostaja pri dobrih željah, saj še vedno ni enotne ponudbe v dolini, pa tudi ni ustreznega propagandnega gradiva. Če pogledamo nazaj, so v 60. letih izdali zadnji skupni prospekt, poslej pa so si posamične predstavitve prizadevala turistična društva. Vse to sili k hitrejšim odločitvam in ukrepom, predvsem pa je na dlani potreba po tesnejšem sodelovanju vseh dejavnikov v dolini.
Zanimiva ponudba v turizmu
Predstavnik zadruge (ZKZ) je na seji turistične zveze povedal, da se Kompas iz Ljubljane resno zanima za stalne turistične zmogljivosti v naši dolini. Ker gre za tujce, bi na ta način tudi iz tega vira dobili prepotrebne devize. Že sedaj plačujejo bivanje tujcev na naših kmetijah v devizah. Torej gre za zanimivo izvozno dejavnost. Žal pa takšni večji posli niso dobro izvedljivi, ker gre za večje ; skupine, naše zmogljivosti pa so prešibke. Velja pa razmisliti!
Premalo premišljeno
Turistični delavci nekaterih zanimivih predelov v naši občini se i pritožujejo nad vse večjim hrupom, v sicer mirnih krajih. Tako so v ; Lučah nekateri obrtniki, ki imajo hrupno delo. Jasno, da turisti j nad ropotom v ranih urah niso navdušeni. Upadanje števila obiskovalcev, ki preživijo več časa v kraju, je prisotno. Zato bo potrebno preudariti, kako in kje naj se dovoli hrupno delo v tistih krajih, ki jih nameravamo turistično razvijati. Najbrže je posnemanja vreden primer Gorenjske, kjer so s takšnimi ukrepi že zdavnaj ! začeli in v turizmu tudi uspeli. Potrebno je pospeševati obrtno dejavnost, ob tem je treba upoštevati tudi okoliščine, ki narekujejo pogoje za razvoj turizma.
Pomanjkljivo označevanje Zadrečke doline
j Mnogi obiskovalci naše doline smatrajo, da je postavitev smero-! kaza z ustrezno napisno tablo o posebnostih Zadrečke doline na križišču v Nazaijih potrebna. Glede tega so postavili tudi defegat-; sko vpra sanje na občinski skupščini. Mnogi ljubitelji zgodovinsko-kultumih spomenikov iščejo Gornji grad in se potem hudujejo, ko preko Homa naletijo na slabo cesto. Tudi sicer bi kazalo več opozarjati na posebnosti te doline. Morda bi torej bilo na mestu Ipostaviti na križišču, pred črpalko v Nazaijih pregledno turistično tablo, ki bi imela označene tudi razne odcepe, denimo proti Menini, posebej pa bi opozorila na znamenitosti Gornjega grada.
j Komunalno podjetje sodeluje s PAP-om
O prizadevanjih podjetja za avtomatizacijo prometa na našem območju smo že pisah, Mnogi občani vedo, da ima naše komunalno podjetje delavnico za kovinske izdelke na Rečici. V zadnjem času So prevzeli del proizvodnega programa ljubljanskega podjetja za avtomatizacijo in tako pričeli z novo proizvodnjo. Kot zagotavljajo se bo sodelovanje še razširilo. Takšne povezave utrjujejo razvoj proizvodne dejavnosti pri komunalnem podjetju, zagotavlja pa tudi napredek v dolini.
j Dogovorjeni kulturni programi
Zveza kulturnih organizacij v občini ima med drugimi tudi j komisijo za sodelovanje z režiserji pri posameznih društvih. Vodijo dr. Aci Urlep. Na zadnjem sestanku režiserjev so se dogovorili za i okvirne načrte dramske dejavnsoti v dolini. Žal ni bilo vseh režiserjev, da bi dogovor bil čvrstejši. Namen takšne skupne usmeritve dela je v glavnem preprečiti ponavljanje istih dramskih del, kar potem pripelje do slabših uspehov. Zgodilo se je, da so kar-v dveh društvih načrtovali isto delo. Že sedaj pa je treba misliti na sodelovanje prosvetnih društev v prihodnjem kulturnem domu-Veliko se lahko nadejamo od dela mladih v Nazaijih, ki so že na i slavnostni otvoritvi novega doma ponovno dokazali uspešno in i posrečeno kulturno prizadevnost.
Delovna brigada podjela za avtomatizacijo prometa iz Ljubljane pri izkopu jaška za telefonski kabel.
Prijatelji, ki jih premalo poznamo
Že leto dni so med nami delavci podjetja za avtomatizacijo iz Ljubljane. Pripravljajo glavne napeljave za telefonske zveze. Delajo po naročilu FTT Celje, kjer imajo tudi svojo izpostavo. Pred leti so bili v sklopu železniškega podjetja, danes pa predstavljajo kolektiv, ki skrbi za večja dela pri telefonskem prometu poste, železnice in elektrogospodarstva. Seveda je podjetje širšega družbenega pomena. Kot vsi večji kolektivi, so se tudi oni odločili za več temeljnih organizacij. Imajo 3 proizvodne in 3 montažne TOZD, pa še skupne službe. Delo združuje kakih 1000 delavcev.
Morda velja posebej omeniti, da so sklenili v svoji sredi organizirati]
prostovoljne delovne brigade. Podobne mladinskim. Te opravljajo’ razna strokovna opravila v nerazvitih predelih naše domovine. To je verjetno redek primer, da neko podjetje na ta način pomaga zaostalim.! Zavedajo se v polni meri, kaj pomeni telefonska povezava odročnih krajev s svetom. Ne nazadnje tudi iz varnostnih razlogov! Zato so v naši občini v predelih Solčave veliko prostovoljno delali. Letos so takšno akcijo ponovili. Ob tem samo še to, delavci se na prostovoljne delovne! akcije zelo dobro odzivajo- Na Kozjanskem jih je bilo enkrat kar 1600.
Pa tudi sicer so pokazali za naše prilike razumevanje. Ne samo zaradi 4 % cenejših uslug, tudi sicer se
dogovarjajo s krajevnimi skupnostmi' za takšen način izvajanj, ki so gmotno najugodnejša. Tako je postala vez med delavci PAP-a in našimi krajani pristna in prijateljska. Lani so žago tovili zveze na predelu Luč. Prvo so poskrbeli za oddalnejše kraje. Skupno bodo omogočili 600 novih priključkov. Dela pa bi naj zaključili v drugim polletju 1981. Ta rok bodo skušali skrajšati, saj je na našem območju stalno 17 monterjev in 8 drugih delavcev. Seveda bi dela marsikje hitreje napredovala, če ne bi prišlo do ovir zaradi zemljišč na katerih se postavljajo drogovi. Naši sogovorniki so bili Zvone Zupan, direktor TOZD, Benjamin Kunaver, Ivan Makar in Stane Vosinek.
Konjeniška prireditev
Sami prizadevni prireditelji niso slutili, da bo prva konjeniška predstava v Moziiju tako uspela. Ne samo organizacijsko, tudi sicer, je bila izredna. Preko 3000 gledalcev je imelo kaj videti. Res je prvič, da so se v Mozirju odločili za tako zahtev no prireditev. Uspeh pa obeta še več tako lepih nastopov, ki bodo najbrže zopet pritegnili pozornost širokega kroga ljudi.
Konjeniška sekcija turističnega društva v Moziiju je šefe letos pričela delovati. Pridobila sije že veliko prijateljev. Seveda pa tudi tistih ne manjka, ki jim je Ta dejavnost odveč. Namreč, še vedno je glasno mnenje, da je konjeniški šport dostopen le redkim petičnežem. Zaradi stroškov pa da ne more postati množičen. V sekciji pravijo, konji so, oprema je, volja do dela tudi, zato vabijo vse prijatelje ja hanja, da se zglasijo k sodelovanju na tečaju, ki ga prav sedaj pripravljajo. Dalje so mnenja, da je v naših pogojih dostopen ta šport prav vsem, da pa je hkrati bodočnost ra zvoja, tudi v turistični ponudbi. Imajo velike načrte in pridno delajo, želeč jih uresničiti. Če vemo, da so vse priprave za minulo prireditev opravili s prostovoljnim delom, potem verjamemo, da bodo tudi uspeli.
Moziijani so zelo hvaležni za vso pomoč konjeniškemu klubu iz Celja, ki je v samih začetkih vsestransko pomagal. Pa tudi na samem tekmovanju v Ljubiji so nosili glavno breme strokov njaki priprav.
V preskakovanju ovir so se pomerile skupine iz Novega Sada, Zagreba, Maribora, Zob-natice, Celja in Mozirja. Torej gre za medrepubliško udeležbo, kar je že samo pripomoglo k večjemu uspehu prireditve.
Najprej so se pokazali mladi jahači in konji. Med 12 tekmo-
valci se je uvrstil Ivkač (Mozirje) na prvo mesto, sledila pa sta Andrej in Aleš Kučar iz Celja. Pri preskokih 12 zaprek višine 120 cm, z dvojnim in trojnim skokom, je med 15 tekmovalci' zmagala Saša Domanjko iz Celja. Sledita Vihar iz Maribora in Djaloš iz Zobnatice. Zahtevni del tekmovanja z 10 ovirami v višini 130 cm je opravilo 9 tekmovalvev. Prvi je bil Zečevič iz Novega Sada, sledila pa sta Živačeva in Juričeva one iz Zagreba. Gledalci so posebno uživali pri skokih v višina 6 jahačev se je v tej veščini pomerilo med seboj. Žmagal je Zečevič iz Novega Sada, sledila pa sta Herman iz Celja in Juričeva iz Zagreba.
Zmagovalcem so podelili lepo oblikovane medalje. Plakete pa so prejeli vsi sodelujoči klubi in trije najstarejši, navzoči furmani iz naše doline: Greta Petrin iz Lik^ (81 let), Jože Kocjane iz Ljubljane (76 let) in Ivan Presečnik iz Gornjega grada (73 let).
Mozirski konjeniki želijo obuditi pomembno vlogo konja v času, ko so po naših cestah vozili le „furmani”, ko je bila konjska vprega nepogrešljiva pri blagovnih in drugih trgovinah.
Zato so na prireditev povabili starejše, nekdanje furmane in. jim tudi izkazali posebno pozornost. Tako pričakujejo, da se bo mlajšim rodovom ohranil spomin na težko delo, ki so ga nekoč opravljali naši predniki s pomočjo konj.
Prireditev so omogočile delovne organizacije, pokrovitelji pa so bili Gorenje iz Mute, Mrex iz Celja in Gorenje—Glin iz Nazaija.
Priznanje gre tudi miličnikom postaje Mozirje, ki so zmogli urejati, preko vseh pričakovanj močan avtomobilski promet. Le njim gre zahvala, da ni prišlo do prometnega zamaška, spričo velikega števila vozil.
Saša Domanjko med preskokom na tekmovanju v Moziiju
20 let bralne značke
Letos mineva 20 let odkar so v Prevaljah ustanovili bralno značko. Pobudnika sta bila profesor Stanko Kotnik in pisatelj Le opold Suhodolčan. Nažalosl je Leopold Suhodolčan že pokojni. Prva bralna značka se je imenovala po pomembnem koroškem pisatelju Prežihovem Vorancu.
Ta akcija je doživela le uspeh. V Sloveniji podeljujejo že 26 različnih bralnih značk. Zanje tekmujejo tudi otroci naših zdomcev. V marsikateri družini se prijetno pogovarjajo o prebranih knjigah.
Naši šoli tekmujemo za Kajuhovo bralno značko. Jaz sem tekmovala že petkrat. Tudi letos sem se že prijavila. Od prebranih knjig mi Je bila najbolj všeč knjiga Leopolda Suha-dolčana Skriti dnevnik.
Zelo ploden in priljubljen mladinski pisatelj je bil France Bevk. Odzval se je vabilu tudi najbolj zakotnih šol, da je razveseljeval svoje mlade prijatelje. Dočakal je 80 let. Rodil se je 17. septembra 1890.
Bevku v spomin so proglasili 17. september za dan bralnih značk. Letos je bila na ta dan velika slovesnost v Ljubljani v Cankarjevem domu.
To je bilo srečanje mladih značkagev, pisateljev, pesnikov in ilustratorjev ob bogatem kulturnem, programu. Pri programu so sodelovali: folklorna skupina, baletna skupina in recitatorji ter govorniki. Najboljši ustvarjalci so dobili priznanja.
Proslava je izvenela v želji, da bi postala dobra knjiga vsakomur potreba in zvesta prijatelji-
“•	NATAŠA KOBALE
OŠ-FRAN KOCBEK GORNJI GRAD
TEDEN DOMAČEGA FiLMA VCELJU
Že osmič bo v Celju prireditev, ki množično privablja prijatelje domačega filma. Od 10. do 18. novembra t L se bodo v celjskih kinomatografih zvrstile predstave. Filmski spored so razvrstili v več skupin, premierni spored, spored Titovi filmski dnevi, spored filmov iz Vojvodine in filmi iz neuvrščenih dežel, spored mladinskih filmov, spored kratkih filmov ter spremni spored. Slednji predvideva posvetovanja, razgovore z občinstvom, razstave, razgovore slovenskih filmskih delavcev in zu-nanjc premiere._____
Kazni in odškodnine
Medtem, ko se ulov brez dovoljenja in na nedovoljen način še ne anatra, za kaznivo dejanje (prizadevanja v tem smislu potekajo pospešeno), sodnik za prekrške odmerja kazni po 48. členu Zakona o sladkovodnem ribištvu (izjema je nedovoljen lov po 159. členu Kazenskega zakona - kaznivo dejanje.
Novi odškodninski cenik, ki ne bil objavljen v uradnem listu SRS st 17/80, veljaven od 20. 6. 1980 predvideva določitev cene za vsako! ribo, uplenjeno na nedovoljen način, po posebnem izračunu tako, da se vzame za osnovo tržno vrednost ribe, ki se pomnoži z različnimi faktorji za posamezne vrste. Faktor za sulca je 40, za lipana 10, za potočno postrv 10 (fin. Če vzamemo tržno vrednost ribe npr. 100 din, bo odškodnina znesla za sulca 4000 din, za lipana 1000 din, za potočno postrv 1000 din itn- Za ribe, ujete v varstvenih vodah oz. v. času varstvene dobe, se zneski pomnožijo s faktorjem 2. Tako stane sulec kar 8000 dinarjev, postrv in lipan pa po 2000 dinarjev, če dodamo še plačilo kazni za prekršek, je takšen način ribolova povsem nesmiselno dejanje. Vzgoja te vrste bo pa že morala žaleči, če bo morala (ali strast) še naprej na tako nizki ravni.
JOŽE MIKLAVC
Skrbel je za hrano med vojno
Poznajo ga mnogi ljudje v dolini. Res je, zanimiva osebnost Matija Jeraj iz Varpolja. Marsikdo pa le ne pozna vsega, kar je doživljal in prestal v časih osvobodilne vojne. Dino, kot so mu pravili partizani, je sin rudarja, ki je bil kar štirikrat v Ameriki s trebuhom za kruhom. Tako je Matija že v rani mladosti moral prijeti za trdo delo pri nekem lesnem trgovcu. Pozneje je splavaril, po
pri zbiranju hrane vseh vrst Dali so kar so mo^i. Ni bilo izdaje, zato je skladišče nemoteno delovalo. Le redko sta Dina presenetili nemški „štorklji”, ki sta prileteli na izvidnico iz Celja.
Tako so iz skladišča oskrbovali brigade, bolnice, štabe in druge organe takrat nastajajoče ljudske oblasti.
Nekoč, kot se spominja Matija, je pristalo na Pobrežah angleško letalo. Zasilno se je spustilo na Bendovem travniku. Ker je moja žena govorila angleško soga pripeljali k nam, da smo se vse potrebno dogovorili. Pozneje sem zvedel, da se je pilot rešil.
Kaj vse so zbirali za potrebe vojske? Vse, od fižola do zabeli. Imeli
pa so tudi klavnica Tja so pošiljali živino, ki so jo zbrali, v zakol. Taje bila pri Toniču v Nazarjah.
Ko je pričela zimska ofenziva 1944 so hiteli skrivati skladiščeno blago. Dino je „organiziral” 16 konjskih vpreg in zapeljali so vsa živila v Globoki graben. Tam so po ponovni osvoboditvi doline ria3i vse nedotaknjeno.
Matija Jeraj-Dino
razsulu stare armade v kateri je leta
1941 služil, paje prijel za delo do-iljl Ze........................
ma na zemlji. Ze julija 1942 soga Nemci zaprli. Se danes so vidne brazgotine na njegovi glavi, izvirajo pa iz zaporov v Celju. Ko je p,o nekaj mesecih zopet prišel domov se je malo kazal ljudem, saj so ga okupatorki pomagači nenehno opazovali.
Jože Blekač ga je povezal s partiza-
_= ..... .. a. .. .Sla •
ni, tako je prišel med borce Slandro-ve brigade.
Že kmalu se je med premikom enot na Menini ponesrečil in si pri tem ponovno zlomil roko, ki je se danes pohabljena, saj takrat ni bilo ustrezne nege in ni bilo mavca, da bi mu jo pravdno naravnali.
težkih časih tudi suho sadje, so poskrbeli za lastno sušilnica Tako je bila zaloga vedno dovoljšna, saj so suho sadje rabile predvsem bolnice, za razne kompote. Matija Jerai ima zasluge za to, da se je ohranil v znatni meri arhiv skladišča. To so danes listine velike zgodovinske vrednosti. Ohranjena je Javna knjiga evidenc in liste dnevnih oddaj. Posebej zanimive so izdajnice blaga. Z njih je razbrati datum in enoto, ki je hrano prevzela. To lahko posluži za dokumentacijo nekaterih ugotavljanj okoli gibanja partizanskih enot in štabov. Tudi te listine, so našle svoje mesto v arhivski zbirki kulturne skupnosti Mozirje.
Ko so bile pri Francu Rakunu v Varpolju avgusta 1944 volitve, v OF je bil izvoljen za tajnika. Krajevna organizacija OF je takrat vključevala 4 vasi. Tako je pričel z delom pri oskrbovanju enot in štabov s hrano.
Ko šo Nemci ponovno prihrumeli v dolino, bi kaj lahko pomenili ti dokumenti smrt mnogih zavednih ljudi. Zato jih je Matija skril v bunker pod jezom Cuježeve žage. Tja so se skrili on in trije njegovi pomagači. Pod jezom so tedaj vztrajali tri dni in noči Matija Jeraj, Matija Babin, Berta Rakun in Jože Krumpač-nik. Da so hudo zmrzovali, ni treba posebej poudariti. Vendar rešili so vse zapise, ki ponazorijo zanimiv pregled o sodelovanju naših ljudi pri oskrbi enot NOV v dolini.
Pripravili so skladišče v takratnem mlinu, stavba še danes stoji v Varpolju. Skladišče se je imenovalo po njemu „Dino”. Ko obuja spomine poudarja veliko pripravljenost ljudi tega območja za sodelovanje * V
Najbrže ni predlog Matije Jeraja odveč, da se na stavbi nekdanjega skladišča vzida spominsko obeležje. Saj je bila ta dejavnost, v tistih časih nič manj važna, ko vsaka druga, v osvobodilnem boju.
Letna skupščina vrtnarjev v Mozirju
Že nekaj let nazaj si prizadevajo v Mozirju za dobro sodelovanje s slovenskimi vrtnarji, ki so v veliki meri pripomogli k lepoti gaja. Daje povezanost dobra, kaže tudi odločitev njihovega društva, da pripravi svoj letni zbor v Mozirju. Ta bo 22. novembra L 1. v domu Partizana. Po
Obisk mornarjev
V sestavu Splošne plovbe iz Pirana je tudi ladja, ki nosi ime „Bočna”. Ob njenem krstu in sodelovanju krajanov Bočne smo že poročali.
Tokrat so mornarji vrnili obisk in prišli v našo dolina Pred občinsko stavbo v Mozirju, je goste pozdravil predsednik občine Hinko Cop in jim želel dobrega počutja pri nas. Čakala pa jih je tudi skupina krajanov,~ki so bili gostitelji Prišli so predstavniki ladjarja in del posadke, da bi V Bočni spoznali še več
Prijazni pozdravi bralcem
Nova transformatorska postaja v Preseki
Pomembna pridobitev
ljudi in se seznanili s kraji naše doline. Pred spomenikom padlim v-Bočni so pripravili komemoracijo s kulturnim programom. Ogledali so si Elkroj in izmenjali spominska darila. Gostje so bili nad pozornostjo naših ljudi zelo presenečeni in tega tudi niso skrivali. Saj je bilo tudi res slovesno! Sodelovali so, godba na pihala naše občine, šolski otroci in. borci. Mnogi krajani Bočne pa so prišli, da bi segli v roke mornarjem, ki ponesejo ime njihovega domačega kraja daleč v svet.
Paraplegiki so poslali pozdrave rehabilitaciji. Najbrže velja tej po-bralcem novic in uredništvu iz Nove- zornosti - lepa hvala! ga grada, kjer so bili na podaljšani
Ni odveč povedati, da smo s hitro rastjo industrije v naši dolini, postali veliki potrošniki električne energije. Pa tudi bistveno spremenjen način
življenja, terja vsak dan večje količi-ekdaj
ne toka. Pravijo, da je nekdaj bila skupna potrošnja elektrike v dolini tolikšna, kot jo danes potrebuje sa-
pajalno točko za Gornjo Savinjsko dolina Z njo je zagotovljena kdiči-na in kakovost napetosti v dolini. Napaja se iz zagotovljenih virov TE Šoštanj in je povezana z ostalo prenosno mrežo.
mo TOZD Glina, Ivema. Jasno je to-' jžaju, ki je
rej, da smo bji v položaju, ogrozil nadaljni razvoj gospodarstva. V dolini je bilo treba zagotoviti več energije. Zato so se pri Elektro Celje odločili za gradnjo razdelilne transformatorske postaje v Preseki.
Ob prevzemu tega pombnega objekta nam je ing. Anton Medved, delavec Elektra Celja, pojasnil nekatere podatke okoli same postaje. 20 MVA je njena moč in predstavlja na-
Morda še zanimiv podatek, daje bila potrošnja na našem območju leta 1968 2MW, sedaj pa računajo porast na 12 MW. Trdijo, daje do leta 2000 zagotovljena električna energija. Vendar so misiji tudi za naprej.
Pripravili so vode za večje potrebe. Vi	.................
rednost naložb ocenjujejo na skupno okoli 5,5 milijard starih din. Samo postaja je stala 3,5 milijarde. Gre za najsodobnejšo napravo, ki se ovsem avtomatično upravlja iz el j a.
E
Pestro in športno v Lučah
Športno društvo „Raduha” Luče, ki bo letos praznovalo tretjo obletnico obstoja, samo nadaljuje bogato športno tradicijo Luč. Društvo, kije nosilec telesnokultume dejavnosti v KS Luče, se uspešno vključuje v turistično, športno in družbeno življenje kraja.
V LUČAH JE GOSTOVAL ROKOMETNI KLUB ORMOŽ
ROKOMETNO IGRIŠČE - URESNIČENA DOLGOLETNA ŽELJA KRAJANOV
Igrišče je plod prizadevanj vseh dejavnikov v KS Luče. Na igrišču so začeli z gradbenimi deli julija 1979. Zemeljska dela so dobro napredovala in septembra je bilo pripravljeno igrišče za asfaltiranje. Zaradi slabih vremenskih pogojev so igrišče asfaltirali maja 1980. Objekt je vreden okrog 400.000 din. Pri tem so všteti vsi denarni izdatki, okrog 400 m3 gramoza in okrog 1000 ur pro-
Okrog 200 jgledalcev je uživalo v eni od najlepsih rokometnih predstav v Lučah. Čeprav ŠD „Raduha” uspešno nastopa v Savinjsko - šaleški rokometni ligi je bila tekma z Ormožem najlepša doslej. V igri, ki je bila vseskozi zelo izenačena ter v mejah šprtnega boja, je zmagala domača ekipa 29:27. Po tekmi so se igralci Ormoža in domačini zbrali na tovariškem srečanju in se v prijetnem vzdušju dogovorili za povratno tekmo, ki bo oktobra v Ormožu.
ROKOMETNI TURNIR. ZA „JOŠKOV’ MEMORIAL
stovoljnega dela. Finančno so pn-
jstvo
spevali za igrišče: Gasjsko društvo Luče 1000, Turistično društvo Luče 5.000, Planinsko društvo Luče 5.000, Lovska družina Luče 10.000, KS Luče 50.000, Športno društvo „Raduha” 80.000 in Osnovna šola 150.000 din. Objekt bo služil šoli za redno dejavnost, vsem ostalim društvom pa za razvijanje drugih dejavnosti.«
ku Jošku Letnerju. Turnir je potekal v športnem vzdušju. V ekipi Solčave
so uspešno igrali tudi vojaki graničarji. Prehodni pokal je sprejela ekipa SĐ „Raduha’’ (veterani), ki ga bo hranila v svoji vitrini do prihodnjega leta.
ROKOMETNI TURNIR OB OTVORITVI IGRIŠČA
OBETA SE ŽIVAHNA ŠPORTNA JESEN
Pomembno delovno zmago vseh krajanov so počastili rokometaši z rokometnim turnirjem na katerem je sodelovalo sedem rokometnih ekip občine Mozirje. Turnirje pokazal, da je rokomet v občini Mozirje v nenehnem vzponu.
Rokometna ekipa ŠD Raduha je že začela tekmovati v šaleško - savinjsko rokometni ligi
Odigrano je bJo prvo kdo nogometne lige KS Luče, v kateri sodelu-
jejo Luče (veterani), Struge, Podvo-— “ ' ' di). Vi -
NOGOMETNI TURNIR
zboru bo tovariško srečanje. Želimo, da bi slovenski vrtnarji radi prihajali v dolino, saj bo tako njihovo sodelovanje pri urejanju Savinjskega gaja večje.
Ti pogosti obiski pri nas, samo utrjujejo, že tako dobre vezi in zagotavljajo plodno sodelovanje.
V počastitev Dneva vstaje slovenskega ljudstva je bil na rokometnem igrišču v Lučah nogometni turnir. Sodelovale so štiri ekipe. Organizator turnirja je Mo ŠD „Raduha”. Najbdjši strelec turnirja je bil Let-nar Ivan z 9 zadetki.
Borci Glina
v Logarski dolini
V okviru svojega programa delaje naš aktiv borcev NOV zboroval v Logarski dolini in ob tej priložnosti tudi proslavil dan vstaje ter 30-letrlico samoupravljanja v naši delovni organizaciji.
Zbrali smo se v partizanski Solčavi v spomin na dogodke iz leta 1944, ko je okupator to lepo, alpsko vasico skoraj v celoti požgal. Ogjedali smo si razstavo iz obdobja NOB na tem obmejnem območju. Clan odbora ZB Solčava Edvard Ikovec nam je v kratkih obrisih prikazal prispevek prebivalcev Solčave v NOV in komentiral pomembnejše fotografije z razstave. Pred spomenikom padlih borcev in žrtev nacističnega terorja smo položili lovorov venec in prižgali sveče. V spoštljivi tišini smo se poklonili spominu na naše nepozabne sotovarise in borce. Po ogledu Logarske doline in Matkovega kota, kjer so bile stalne poti partizanskih enot in kurirjev, smo se zbrali v novozgrajenem gosti-
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Gornji grad
I. rokometnega turnirja za Joškov memorial so se udeležJe samo tri rokometne ekipe. Turnir bo tradicionalen in posvečen umrlemu športni-
lovljek in Luče (mladi). V jeseni bo še nekaj trim akcij, ki bodo zopet aktivirale krajane m jim dale možnost rekreacije.
To je bilo kratko poročilo o športni aktivnosti v KS Luče, ki pa bi ga morali dopolniti še z opisom mnogih planinskih tur, ki so jih opravili člani PD Luče, strelskimi tekmovanji na novem strelišču in še bi lahko naštevali Šele tako bi lah-ko strnili celotno dejavnost in prikazali življenje kraja.
FRANJO PAJK, (Vezi, Gorenje—Glin)
GOSTILNA MENINA naj bi prenehala s poslovanjem. O predlogu kmetij-
ske zadruge glede prenehanja poslovanja gostilne, ki je edina v družbenem sektorju v kraju, so razpravljali na seji sveta KS. Proučili !
so posledice, ki bi
jih ta ukrep lahko izzval. Zavedajo se, da so nastavitvene zmogljivosti Menine za sodobno ponudbo skromne, predvsem zaradi pomanjkanja sanitarnih naprav, vendar pa bi ukinitev gostšne pomenila hud udarec turizmu v celoti, Zato se s predlogom niso strinjali. Menijo, da je treba proučiti vzroke za gmotne težave s katerimi se gostilna srečuje in jih skupno odpraviti. V zadrugi pa smo zvedeli, da je predlog opustitve gostilne vezan na ureditev prostorov za trgovino in mesnica Temu so bili namenjeni prostori v katerih dela gostilna od samega začetka. Sobe za tujce bi ostale na voljo turističnemu društvu. Prostori trgovine v štekelnu so neprimerni, zato sili zadrugo rešitev tega problema v takšna razmišljanja.
KREBSOVA HIŠA je v glavnem gatova. Sedanji videz te stare in zanimive
zgradbe je zelo prikupen in je v glavnem veren posnetek nekdanje hiše.
~............. " ‘	1 Éi eut ‘
Gradbena dela je opravilo komunalno podjetje Mozirje. Hiša bo imela dvoje stanovanj in v pritličju še lepe prostore za poslovanje pošte, ki je bJa v dosedanjih prostorih zelo utesnjena. Krajani so zadovoljni, da bodo imeli boljše poštne prostore in predvsem, da je hiša gotova. Razumljivo pa je, da so gradbeni posegi v starinske hiše vedno bolj zamudni in zahtevni
KANALIZACIJA V NOVEM NASELJU je v zaključnih delih. Ta nova pridobitev bo zagotovila odtoke 14 hišam. Na svetu KS so ocenili, da so dela
potekala v redu.
PRIZADEVAJO SI ZA MUZEJ, ki bi pomenil v Gornjem gradu, najbolj zgodovinsko zanimivem kraju v dolini, velik napredek. Posebno pohvalno je dejstvo, da se za ureditev tega kulturnega kotička zavzemajo kar vse organizacije v kraju. Želijo, da bi se ohranilo tisto, kar je od naše bogate kulturne dediščine še ostala Težave pa imajo s stanovanjsko skupnostjo, ki zaenkrat še ne kaže razumevanja za izpraznitev enega predela obstoječe stavbe' „štekl”. V kraju se sprašujejo, če je tako zgodovinski objekt sploh lahko Najbrži" “ - ----- -	•	-
ajbrž bi bolje služil kraju, če bi v njem našle zbirke starin svoj io bi vendar!
nih ustanov v naših krajih!
stanovanjski
prostor. Končno bi vendarle morali posvečati več pozornosti razvoju kultur-
PRIZIDEK H KULTURNEMU DOMU je tudi skupne skrb vseh krajanov so menili na svetu KS. Doslej so pripravili začetne načrte, ki jih je naročila krajevna skupnost. Da je prizidek potreben, ni dvoma, saj je sam oder že zastarel. Družbenopolitične organizacije nimajo svojih prostorov, tudi kra jevna skupnost gostuje. Tako bi rešili več težav hkrati Zato so odločili, da gredo smelo v obnovo doma. Dogovorili so se, da bi naložbe prevzelo prosvetno društvo, gmotno pa bi stvar reševali skupno, tako organizacije, kot krajani. Pravijo, da je že nekoč bilo kulturno življenje v Gornjem gradu zel< pestro, zato si prizadevajo, da bi to izročilo ohranili. Tako bi združili vse kat spada v neposredno kulturno dejavnost na enem mestu.
: t

#■ A
UJCI
£j
a sožitja
I
mi psi. 6. 9. 1920 se je na Rečici
: skupnega življenja s _ vala Ivan in Antonija Pariš. Ker šo
poročil ter nato prevzel trgovino z lesom v Banatu. Tako je imel mnogo,
takšne obletnice redke, smo obiskali zakonca v svojem lepem domu in skušali izvedeti kaj več o njunem
opravka s takratnimi splavarji, ki so plovili les do Beograda. Kar nerad
življenju. Če
čeprav je bilo več kot očito, da Ivan Pariš iz zdravstvenih razlogov težko pripoveduje, se je prijazno odzval m povedal nekaj zanimivosti iz bogatih spominov.
Zakonsko družico je našel pri Sti-gličevih na Rečici, sam pa je doma iz Gornjega gada. Najprej je hodil v gimnazijo v Celju, nato pa se je želel posvetiti gozdarskemu poklicu, zato
pove, da gà trgovina ni dosti veselja. Raje bi bi gozdar. Prav zato je življenje zahtevalo veliko naporov ii trpkih spoznanj.
Po osvoboditvi se je vrnil na Reči co, kjer se je vključil v življenje krs| ja. Do 70. leta starosti je redno lovil

tako divjad, kot ribe. Oboje gaj
inf
je končal gozdarsko srednjo šolo v Celovcu. Med prvo vojno je M vpo-
klican in kot vojak ranjen v Karpa-riaski-
zaradi povezanosti z naravo izredni veselilo. Seveda so potem sledila le ta, ko se človek preda mirnemu do mačemu kotičku. Tako živita s svo jo družico v slogi in ljubezni ds otrok in vnučkov.
tih- Rad se spominja dela z vojai
Mnogim čestitkam ob visokem j« bJeju se pridružujemo tudi ml
. assist
šču Žohar v Logarski dolini. Tu smo se lahko pogovorili o našem dosedanjem delu in problemih, predvsem pa o prihodnjih nalogah borcev v nasi delovni organizaciji. Na tem delovnem zboru, ki je potekal v tovariškem in sproščenem vzdušju, smo se poslovili od sedmih sodelavcev -borcev, ki so odšli v pokoj. Izročili smo jim skromna darila. Naše srečanje je prispevalo k utrjevanju tovariških vezi in izzvenelo je v prepričanju, da si bomo tudi bodoče prizadevali za uresničitev tistih ciljev, za katere je živel in se boril naš pokojni predsednik Tito, za katere smo se borili mi in za katere so naši tovariši žrtvovali svoja življenja.
Ob spremljavi harmonike je za slovo še enkrat zadonela partizanska pesem. Ob odhodu smo sklenili, da - bomo kraje z bogato partizansko preteklostjo še obiskali.
Zakonca Pariš ob visokem jubileju
IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Mozirje
VAŠKA PODODBORA KRAJEVNE SKUPNOSTI na Lepi njivi in v Šmi-jhelu sta zelo prizadevna. Prvi se ubadajo z gradnjo ceste (posodobitev) v Ljubijskem grabnu, drugi pa so uspeli dokončati asfaltiranje ceste do Šmihela. Zadnja seja vaškega odbora SZDL in pododbora KS v Šmihelu je bila zelo živahna. Zato naj obvestimo naše občane o vprašanjih, ki so jih obravnavali.
1 OSEMENJEVANJE KRAV bi se naj uvedlo tudi v Šmihelu. Menili so, da je predel izrazito živinorejski, saj imajo okoli 200 plamenskih krav. Te dosegajo dobro mlečnost. Najbližja osemenjevalna postaja je v Jazbinah, kar pa je za mnoge kmete predaleč. Tako je. nevarnost sirjenja zakonitih bikcev, ki pa samo kvarijo dobre zasnove črede. Na seji sta bila tudi veterinarja mg. Mermal in mg. Resnik, ki sta pojasnila, da gre pri vsem za stroškovno mesta Osemenjevanje pa bi opravljal veterinar na predhodno obvestilo. Oba delegata v skupščini občine pa naj seznanita oddelek za gospodarstvo o sklepu in o potrebi po dodatnih sredstvih za kritje stroškov.
KAJ BO S STARIM ŠOLSKIM POSLOPJEM so se na seji spraševali. Predstavnik kmetijske zadruge je pojasnil, da ima zadruga namen ure diti krajevno j prodajalno v enem izmed prostorov, medtem, ko vzdrževanje celotne ! zgradbe ne more prevzeti. Navzoči so bili tudi seznanjeni, da se za stavbo zanima narodna obramba. Tako bi prišli do preurejenih prostorov, ki bi jih lahko uporabljali tudi krajani za skupne namene. Prevladovala je-želja po jprodajalni, vendar so bili mnenja, da se naj najprej določi zadruga, glede 'prostorov za trgovino, če pa ta nima resnih namenov, pa naj prevzame stavbo narodna obramba, ki bi jo v celoti tudi oskrbovala.
CESTE V SLABEM STANJU pomenijo zmanjšano zanimanje za obisk teh lepih predelov pod Goltmi. Govorili so o cesti od šole do Ješovnika, ki je ; zelo zanemarena. Glede nasipavanja gozdnih cest po ustrezni službi iz Na-Izarja, pa so menili, da bi se OGK naj tesneje povezal z vaškimi dejavniki, ko namerava posipati ceste. Zadnji primer, ko so posipali cestni odsek proti Konečniku s tako grobim kamenjem, da je bila nekaj časa neprevozna, je zadosti vzrok, da so sklenili o tem obvestiti pristojne na OGK. Prepričani so, Ida bi bilo gospodarneje, če bi takšne naloge prevzeli vaški odbori, sredstva [za to pa bi se nakazala na njihov račun. Predlog bodo dali odgovornim v Nazaqih.
j PROMETNA ZVEZA Z DOLINO je potrebna. Zato so zaprosili podjetje ,Izletnik” v Celju za redno progo za Šmihel. Do sedaj niso dobili odgovora. ;Zato so prosili krajevno skupnost Mozirje, da pri avtobusnem podjetju v Celju posreduje.
SVET KREJEVNE SKUPNOSTI MOZIRJE je na svoji zadnji seji razpravljal in sklepao o zazidalnem načrtu na območju Trnava - Moziije. Tu gre za blokovno gradnjo, ki naj bi zagotovila 113 novih stanovanj. Seveda so urbanisti predvideli kraju primerne bloke. Soglasno so podprli predvidevanja o ureditvi tega predela Mozirja. Ustrezna samoupravna skupnost bo sedaj pričela z urejanjem pridobitve zemljišč.
SREDNJEROČNI NACRT za obdobje 1981 do 1985 je v'osnutku bil predložen svetu. Sklenili so, da se v obravnavo vključi vse dejavnike kraja, da ; bi predvidevanja bila resnično trdna in ne le seznam želja. Tako so zaprosili
I	za oceno smernic načrta vsa društva, delovne in družbenopolitične organizacije v Mozirju. Ko bodo stališča teh znana, bo v novembru javna razprava na
[zborih krajanov. Ker gre za važne odločitve v razvoju kraja in vseh dejavno-! sti, je pričakovati vnetega sodelovanja najširših krogov.
j Modernizacija ceste ob Ljubiji se nadaljuje. Trenutno delajo na odseku od Točaja do Ferbeqa podlago. V razpravi so ugotovili, da |bo manjkalo sredstev za pokrivanje ostalih del do asfaltne prevleke. Ta denar nameravajo zbrati od krajanov, delovnih organizacij in iz sredstev same krajevne skupnosti
i Obvoz v Lokah je pred pričetkom del. Gre za prestavitev z .estnega odseka pri športnih prostorih. Sedaj predvideno usmeritev 3 p urbanistično in tehnično proučili in sklenili, da se z deli lahko prične. V prvo nameravajo urediti običajno cestišče, ker za i.jsfaltno prevleko trenutno še ni denarja.
T"
II	Konjeniški prostor na bivšem sejmišču se naj uredi. Ponovno so obravnavali predlog konjeniške sekcije turističnega društva glede
i-steze za vadbo, kot glede večnamenske stavbe, ki naj bi sprejela i-pod streho ne le sekcijo, temveč vse dejavnosti turističnega [> društva. Po sklepu sveta je bilo dano soglasje na vsebino predloga. ® [Končno besedo ima seveda upravni organ občine.
’■ BRV V PRESEKI naj bi se postavila na mestu, kjer je že bila.
0	Svet je razpravljal o predlogu laajanov, ki zahteva da se razmere i- Jede prehoda čez vodo uredijo, kot so bile pred gradnjo vodnega
ftjetja za Gorenje - TOZD Keramika. Takrat so namreč brv [odstranili, niso pa je ponovno zgradili. Zato je svet sklenil zahtevati pri takratnemu investitorju ureditev brvi. Slednja je predvsem potrebna zaradi šolskih otrok, ki prečkajo vodo.
PRODAJALNA TOBAKA V MOZIRJU je neustrezna in kazi tedanji izgled kraja. Ta ugotovitev je spodbudila svet KS, da pri
1	Tobačni tovarni v Ljubljani postavi zahtevo po ustreznejši ureditvi prodajalne tobačnih izdelkov. Predlagali so postavitev lesene stavbice (brunarice), ki bi prostorsko in zaradi zgleda sodila v kraj. [Sedanje stanje je že zdavnaj neprimerno, saj morajo ob slabem »remenu potrošniki stati ob nakupu pod kapjo, pa tudi za [prodajalca ni delo lahko.
POKOPALIŠČE V MOZIRJU je predmet nenehnih razprav in ukrepov v krajevni skupnosti. Pisali smo že o načrtih, ki jih za. dokončno ureditev pripravlja posebna komisija pri KS. Zaradi drsečega zemljišča so sedaj naročili mnenje geologa, ki naj bi svetoval sanacijo, oziroma ukrepe za bodočo ureditev. O končni rešitvi bodo prebivalci seznanjeni na zboru krajanov, saj zasluži reševanje tega objekta širše sodelovanje.
Rečica ob Savinji
1943
KRAJEVNI PRAZNIK davijo v spomin, ko je leta rova brigada razbila okupatorsko postojanko v kraju.
V tej krajevni skupnosti ni nikoli primanjkovalo volje do sodelovanja in složnega reševanja težav, ki pač povsod nastopajo. Prostovoljno delo je pri njih že kar domače in marsikaj so na ta Način že zgradili, oziroma naredili.
I Letošnje praznovanje je potekalo slovesno in delovno. Kulturni program oziroma proslava je bila začetek. Dva dneva pa sta Potekala delovno, saj so prijeli za krampe in lopate in pričeli z ^meljskimi deli za novo mrliško vežico.
11 0 načrtih, ki jih imajo, smo že pisali, zato naj še poudarimo ob g loncu zapisa, da še vedno pričakujemo odgovor na vprašanje glede
I‘ Popolne osemletke. Poudarjajo pa tudi potrebo po večjem vrtcu v [Vaju. Kraj se širi hitreje, kot se je dalo pred leti slutiti, zato [Postajajo potrebe v« večje.
Nazarski mladinci so ponovno pokazali izredno zavzetost za kulturno delo. Posnetek je s proslave ob otvoritvi kulturnega doma v Nazarjah. Posnetek: Zvipl
Savinjski gaj bo še naprej privlačen
Vodna ujma ni prizanesla Savinjskemu gaju. Savinja je prestopila breg in preplavila večji del nasadov. Škode so tudi v stavbah, ki stoje v parku. Tako je upravljalcem zadan hud udarec, pred njimi so velike skrbi. Treba bo vložiti veliko dela, da bodo grede pripravljene zasaditev novih čebuljic. Najbrže bodo priskočili krajani Mozirja v pomoč, da se pravočasno opravijo dela, ki so vezana na rok, pred zimo.
Na zadnjem sestanku upravnega odbora gaja z vrtnarji v Gornjem gradu so se pogovorili o načrtu saditve in o potrebnem sadilnem materialu. Navzoč je bil tudi Niko Pipers iz Holandije, ki je doslej že mnogokrat priskočil na pomoč s cenenimi Čebuljicami. Tudi tokrat je pomagal in tako je v Mozirju že 90.000 tulipanov, 5000 hia-cint in 7.700 narcis. Cena je bila zelo ugodna, čeprav so na
trgu tovrstne čebuljice zelo drage.
Preteklo leto je Savinjski gaj obiskali) okoli 60.000 ljubiteljev cvetja, od blizu in daleč. V knjigi vtisov je mnogo pohval in dobrih nasvetov. Pretežno pa se obiskovalci o gaju pohvalno izražajo.
Prizadevajo si sedaj še dokončno urediti gozdarski del. Tudi manjši ribnik nameravajo urediti za lokvanje. So v dogovoru z Ginom za postavitev stare vencijanke in obnovitev splava. Tudi vhod bo lepše urejen.
Na zadnji seji upravnega odbora pa so ponovno ugotovili, da bo nujno dokončno spregovoriti o obliki upravljanja z gajem. Jasno je, da se ljubiteljsko ne bo dalo več oskrbovati tako zahtevnih nasadov in parka sploh. Potrebno bo širše sodelovanje, saj je končno Savinjski gaj ponos celotne doline in ne samo Mozirja.
Hitreje v Velenje
Ko so praznovali v Velenju letošnji občinski praznik, so med drugimi delovnimi zmagami poskrbeli za sodobno cestno povezavo od Gorenja do vpadnice v Velenju. Sedaj
je torej možno peljati po izredno lepo urejeni cesti preko Lokovice v Velenje, kar znatno skrajša čas vožnje in našega predela.
Kronika šmihelske župnije najdena
Po tem, ko je zadnji župnik zapustil Šmihel, so krajani opozarjali na izginotje stare kronike, ki so jo dolga letagMSali šmihelski župniki. Izguba tak^ražnega zapisa bi pomenila za kraj in širše območje veliko kulturno in zgodovinsko škodo.
Prav zato smo z veseljem ugotovili, da je župnijski upravi v Mozirju uspdo dobiti nepoškodovano kroniko nazaj. Nahaja se v mozirskem župnišču. Zapis je bogat dokaz nekdanjega življenja in dogajanja v tej hribovski vasici
Koristna nđložba
Veliko je govora o težavah s preskrbo električne energije. Najbrže se v svetu vsepovsod ukvarjajo s podobnimi- vprašanji. Tudi velikokrat nam preko televizijskih ekranov prikažejo gradnjo manjših, zasebnih elektrarn.
Pri Felicijanu v Nizki so mislili na težave; ki lahko nastopijo, če zmanjka toka. V stavbi, ki je nekoč služila za mlin, je Franc Jeraj uredil elektrarno za svoje potrebe, saj se zaveda, da je veliko vrst dela odvisnih od elektrike.
Sam pravi, da mu je dalo misliti vse večje tarnanje okoli preskrbe z napetostjo. Pa tudi spominja se še, kako je pri Praz-, niku med vojno delala zasebna
Ko smo obiskali naše branilce domačega kraja, so bili zelo sproščeni. Njihov, sicer pester delovni dan, so še obogatili z vajami za kulturno prireditev, ki so jo za občane pripravili ob zaključku svojih tokratnih vaj. V njihovem taboru je živahno in veselo. Duho-viteži pritegnejo pozornost v vsaki sredini, kaj ne bi še posebej v vojaški. Narodna, oziroma partizanka pesem pa zadoni, kakor hitro je prilika za to. Da pa ne gre pozabiti domačega vzdušja, sta dva pripadnika TO prinesla harmoniki in veselo zagodla. Vse to kaže na dobro povezanost kolektiva. Strnjene vrste pomenijo prav v našem načinu obrambe največ. Ko govorimo o strnjenih vrstah, mislimo na prijetno razpoloženje, tovarištvo in voljo do sodelovanja med borci in starešinami ter na prijateljsko povezovanje s prebivalstvom. Zato nič čudnega, če po vaseh, koder hodijo teritorialci, pravijo ljudje „to je naša vojska”. Tudi njihovo glasilo, ki ga izdajajo med vajami je polno mladostne svežine in dobrega razpoloženja.


Med pevsko vajo
jg|
vf'
Pripravljajo novo številko glasia
Vesele viže vedno radi poslušno
elektrarna. To ga je spodbudilo k dejanjem.
Na Vranskem je kupil staro turbino in jo vgradil. Vodne naprave nekdanjega mlina so tako dobile zopet pomen. Toka bo torej imel za svoje potrebe dovolj, pa tudi za druge bi v sili bilo delno poskrbljeno. Slednje bi pomenilo zgolj pomoč.
Zanimanje za njegovo pridobitev je v vasi prisotno. Morda bo kdo njegovemu zgledu sledil? Tu pa se postavlja vprašanje, zakaj se ne bi skupno do- -govorili za takšne in podobne naprave. Saj bi lahko v izrednih razmerah dužile raznim namenom in predvsem vsem. Mnogo-kje so vodno silo zanemarili. Zakaj je ne bi izkoriščali, kot so je že predniki?
Vzgojno varstveni zavod Mozirje
razpisuje
prosta mesta za varstvo predšolskih otrok v novozgrajenem vrtcu v Mozirju:
24 mest fa varstvo otrok v starosti do dveh let 16 mest za varstvo otrok v starosti od 2 — 3 let 112 mest za varstvo otrok v starosti od 3 — 7 let
Pismene prošnje pošljite v upravo VVZ (Vzgojnavarstveni zavod) Mozirje, sedež 63331 Nazarje, do 15. decembra 1980.
O rešitvah prošenj in o začetku poslovanja vrtca v Mozirju bodo starši pravočasno obveščeni.
Istočasno obveščamo občane občine Mozirje, da v DE Ljubno, Luče, Solčava in Gornji grad sprejemamo tudi otroke stare od dveh do treh let.
6	12225	'S/OL.	NOVK
Odgovpr TOZD Elektro Celje
Mnogi bralci so želeli odgovor na vprašanje zakaj se ne pobira po dolini sproti plačilo za porabljeno elektriko. Tudi na zboru krajevnih skupnosti SO Mozirje je bilo postavljeno glede tega delegatsko vprašanje. Elektro Celje je pismeno pojasnilo stanje (dobesedno):
„Glede pobiranja tokovine na področju dela občine Mozirje je žal prišlo do izpada pobiranja denarja.
Zaradi obolelosti starega inkasanta, smo za to delo določili takoj monterja in nato prevzeli v novo delovno razmerje novega inkasanta, vendar ta nista mogla dovolj kvalitetno nadomestiti starega inkasanta. Po
Neutrudljivi
delavec
V Gornjem gradu je že dolga le ta turistično društvo zelo uspešno. Od kar ga vodi Ivan Poličnik, pa še celo! Vsakoletne prireditve in urejanje kraja so najlepsi dokaz za prizadevnost krajanov, da bi privabili v ta del
Ivan Poličnik
doline čimveč gostov. To jim uspeva.
Ni rad govoril o sebi, vendar je vseskozi poudarjal, da gre zasluga vsem, ne samo njemu, če je bilo kaj narejenega v turizmu Gornjega gra-
ozdravitvi inkasanta je ta takoj pričel z delom in bo situacija že ta mesec v glavnem sanirana. Da v bodoče ne bi prišlo do sličnih primerov, vsa Slovenija prihaja postopoma na inkaso z letnim obračunom in tako bomo prešli tudi na našem področju. Uporabniki bodo prejeli 5 položnic s povprečno porabo prejšnjega leta in bodo to nakazali na naš račun, 6. položnica pa bo obračun, ki bo izvršen po odčitku inkasanta. Na vašem področju bomo pristopili k letnim obračunom predvidoma v drugi polovici leta 1981. Žal nam je, da je prišlo do izpada pobiranja denarja, vendar upamo, da bo z novim načinom dela to odpravljeno.”
turistični
da. Vendar, če želimo biti iskreni, leži pač vsa pobuda vedno na posamezniku. Kjer pa takega ni, tudi ni dela in ne uspehov. Ivan Poličnik je predsednik turističnega društva že sedem let. Dela pa v njem od leta 1968. Kaj vse so v tem času naredili, bi bio preveč, da bi naštevali. Eno drži, uspevali so obogatiti kraj z lepim izgedom, uredili so razne turistične pripomočke in poskrbeli za dobro počutje gostov. Seveda ni manjkalo težav. Razumevanje krajanov za potrebe tujskega prometa so iz leta v leto rasle. K temu je veliko pripomogla recepcija,ki sojo uredili, v kraju primerni brunarici. Upoštevali so vseskozi, da tujec ostane lahko zelo osamljen, če ne spozna vse, kar ga zanima, zato so tzdali svoj prospekt in z njim opozorili nà bogato zgodovino kraja. Pri tem pa niso pozabili poudariti lepoto okolice in gostoljubnost ljudi.
Moč uspeha je v skupnih naporih. Tega se Ivan Poličnik zaveda, zato se turistično društvo tesno povezuje z ostalimi društvi ter posebej s krajevno skupnostjo. Le v medsebojnem razumevanju se najdejo izhodi, še v tako zamotanem klopčiču vsakdanjega življenja.
ISKRA
Industrija elementov za elektroniko TOZD FERITI, n. sub. o. Ljubljana, Stegne 19
objavlja prosta dela in naloge
STROKOVNEGA SODELAVCA V POSLOVNIH ENOTAH LJUBNO IN SOLČAVA
za organiziranje in vsklajevanje delovnega procesa v PE Ljubno in Solčava ter koordiniranje dela s sedežem temeljne organizacije v Ljubljani.
Pogoj: dokončana višja oziroma visoka šola strojne ali elektro stroke,
3 leta delovnih izkušenj na podobnih strokovnih delih ali dokončana srednja šola strojne oziroma elektro stroke, 5 let delovnih izkušenj na podobnih strokovnih delih.
Poseben pogoj: kandidat, s katerim bomo sklenili delovno razmerje bo moral vsaj pol leta delati na sedežu TOZD v Ljubljani. Prednost imajo kandidati, ki bodo imeli stalno bivališče na področju Zgornje Savinjske dol ine.
Za opravljanje navedenih del in nalog sklepamo delovno razmerje za nedoločen čas. Za delo je določeno 3-mesečno preizkusno delo. Kandidati naj pošljejo pismene vloge v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA IEZE — TOZD FERITI, Ljubljana, Stegne 19. Pojasnila dajemo osebno ali po telefonu (061) 557—378.
Prvič na pionirski konferenci (Moziije)
Dan pionirjev na OŠ Mozirje
29. september je dan pionirjev. Praznujemo ga vsi pionirji Jugoslavije. To je dan, ko pregledamo uspehe dela v preteklem šolskem letu in si zadamo nove naloge za bodoče delo.
Na naši šoli je bil ta dan zelo slovesen. Pionirji smo se zbrali v telovadnici, kjer smo imeli konferenco. Navzoči so bili tudi gosjje, člani družbeno-političnih organizacij.
Pionirska organizacija na naši šoli je v lanskem šolskem letu uspešno delala. V okviru pionirske organizacije so delovale številne prostovoljne dejavnosti: likovni krožek, recitacij-ski krožek, ročnodelski krožek, čebelarski krožek, šahovski krožek, biološki krožek, prometni krožek, zgodovinski krožek, trije pevski zbo-
ri, taborniška organizacija, klub OZN, pionirska hranilnica, podmladek RK, športno društvo. Pionirji smo sodelovali tudi v tekmovanja za bralno značko, v veseli šoli in Jugoslovanskih pionirskih igrah.
Predstavniki vseh dejavnosti so na konferenci prebrali svoja poročila. Iz poročil je bilo razvidno, da smo bili pionirji v lanskem šolskem letu zelo aktivni, da smo sodelovali v številnih akcijah in dobili več priznanj.
Na konferenci smo izvolili tudi delegate v nov pionirski odbor. Pionirji bomo še naprej pridno delali in tako izpolnili svojo obljubo:
ZA DOMOVINO - PO TITOVI POTI NAPREJ!
Pionirski odbor osnovne šole Mozirje
Ob 50 letnici turizma na Ljubnem
Tujsko prometno in olepševalno društvo na Ljubnem ob Savinji je bilo ustanovljeno leta 1930. Ustanov-niki in člani odbora so bili: Alojz Juvan, dr. Jože Arh, Karl Druško-vič, Ante Tevž, Justa Tevž, Milko Rainer, Lucija Teiner in Ivan Mo-rovt
Društveni predsednik Alojz Juvan in tajnik Ivan Marovt sta bila od leta ustanovitve do "prihoda okupatorja. Čeprav je bilo tedaj na Ljubnem kar 25 gostiln, ni bilo lahko zaorati v ledino, na kateri je zrasel in se razvijal turizem Gornje Savinjske'doline. Nastanitev, oziroma oprema tujskih sob, prehrana, čistoča in olepsanje kraja, ureditev poti in okolice, možnost kopanja, vzgojno delo za dostojen sprejem in občevanje z gosti, propaganda, vse to in še kaj, so bili nujni pogoji za dosègo uspeha. V začetku je predstavljala prehrana gostov, težak, skoraj nepremostljiv
problem. Prebivalci Ljubnega so se ukvarjali pretežno z obdelovanjem zemlje, z lesno obrtjo in s trogovino. Bilo je skoraj nemogoče pridobiti gostilničarja, da bi sprejel goste na hrano.
Tako se je začelo. Številni gosti so prihajali iz Srbije, Vojvodine, Hrvatske, Primorja, celo iz sosednje Avstrije, seveda tudi Slovenci. Kmalu smo zgradili lepo kopališče ob Savinji (pod farno cerkvijo), izdali ličen prospekt kraja v slovenskem, srbohrvatskem in nemškem jeziku, poskrbeli za propagando v dnevnem časopisju Slovenije, Hrvaške in Srbije, pa je bil uspeh več kot zadovoljiv. V letni sezoni smo imeli vse zasedeno!
Že leta 1931 smo priredili veselično prireditev v Vrbju (pri kopališču) združeno s tekmami mladine v plavanju in skokih.
IVAN MAROVT
Varnostniki v „Glinu”
Sredi septembra je obiskala delovno organizacijo GORENJE GLIN v Nazarjah skupina 30 varnostnih inženirjev, tehnikov in pooblaščenih oseb za varstvo pri delu, članov društva varnostnih inžinerjev in tehnikov Celje. Združeni v oddelku, ki deluje na področju šaleške in gornje savinjske doline, so v letošnjem letu obiskali že Gorenje. Načrtujejo še zbor varnostnikov v Velenju, kjer bi naj v sodelovanju z gasilskim društvom Velenje, in samoupravno interesno skupnostjo za požarno varnost iz Velenja organizirali posvet na temo — požarna varnost v delovnih organizacijah. V Nazarjah so bili gostje službe varstva pri delu, uvodno temo ekskurzije pa so namenili delu, pooblastaom in organiziranosti pooblaščenih oseb za varstvo pri delu, ki se vse bolj uveljavljajo v TOZD kot členi varnostne verige med delavskimi sveti, odbori in službami za varstvo pri delu in proizvodnimi oddelki. V nadaljevanju sre-
čanja je vodja SVD Gorenje GL Ih Franjo PAJK orisal razvojno dob in samoupravno pot kolektiva v m nulih 80. letih ter seznanil prisotn z organizacijo varnostne dejavnost Pri ogledu obratov žagalnice, Iverks žagalnice za izkoriščanje drobnee tehničnega lesa, novega obrata opli menitenja iverk ter sestave finalni pohištvenih sklopov, pa je vam ostri ke prepričal, da je lesna industrija gornji savinj8ki dolini doživela izji men tehnološki in tako tudi nap« dek pri ureditvi delovnih mest, h» manizaciji in zaščiti delavca. Podi tek, ki ga je omenil tovariš Pajk, d se je zmanjšalo tako število primi rov nesreč pri delu, predvsem pa rei nost, samo potrjuje navedena de stva in vtis, da je slednjič prodrl varnostna miselnost v vrste invest cijsldh, tehnoloških, projektantski in vzdrževalskih oddelkov, v delo' no samoupravo in v notese odgovo nih oseb.
JOŽE MIKLAV
Planinsko društvo Gornji grad deležno visokega priznanja
Komaj nekaj mesecev je minilo, odkar je planinsko društvo Gornji grad prejelo visoko priznanje, odlikovanje maršala Tita. Odbor planinskega društva je organiziral programsko konferenco, na katero je povabil tudi predstavnike vseh družbenopolitičnih organizacij in društev domačega kraja.
Na tej konferenci so nas seznanili s programom dela za to sezono. Na prvo mesto so postavili vzgojo podmladka. Članom planinske šole posvečajo izredno veliko pozornost Precejšnje število mladih planincev jim je uspelo že usposobiti.
V tem letu so izvedli izlet preko Okrešlja in Kamniškega sedla na Ojstrico, izlet na Golico in na Triglav. Vseh teh izletov se je udeležilo precejšnje število pionirjev, članov laninske šole. Vsakoletni pohod na tol, pa je za naše mlade planince postal že kar tradicionalen.
Aktivnost naših mladih planicev je pravilno ocenila tudi republiška Planinska zveza, saj je bilo med 20 udeleženci iz Slovenije na zveznem Zboru pionirjev - planincev, kar pet
članov gornjegrajske planinske šol Na zveznem tekmovanju v Prijepolj so se uvrstili nà IIL mesto pri oriei tacijskem pohodu in prejjli zvezi)
Pomembno nalogo pa so si na planinci postavili z izgradnjo prist ve ob planinskem domu na Menù Pristava bo imela spodaj zimsko si bo, drvarnico in skladišče. zgoraj j bodo pridobili 4 sobe, sanitarije i umivalnice.
Treba je poudariti, da člai društva vsa dela pri gradnji opravlji jo s prostovoljnjim delom. Pristal je že pod streha Na Menini bo lete se ena večja delovna akcija, ko bed v novozgrajene prostore hranili drvi ki so jih že pripravili V zimskih p< čitnicah bodo imeli tudi letos pl ninsko smučarsko šola V zimskei času jpa opravijo naši planinci en najtežjih nalog, ko na svojih rami nih, v visokem snegu, znosijo ria Mi nino hrano, ki je potrebna za smv čarsko šolo. Te se udeleži vsako z mo od dvajset do trideset pionirje JOŽICA PURNA
ZAHVALA SOLIDARNOSTI
Marko Marolt se želi zahvaliti vsem, ki so priskočili na pomoč, ko je b; vsled narasle Savinje, hudo ogrožena njegova stanovanjska hiša v Mozitj Posebej gre zahvala pripadnikom civilne zaščite, gasilcem iz Mozirja, dela cem GG Nazarja in Gornji grad, NIVO-ju iz Celja, sodelavcem Gorenje MGA in sosedom. Občutek ob tako hudi uri je bS znosnejši, prav žara izkazane pomoči in razumevanja!
Delo v kulturni dejavnosti je lepo in plemenito. Ohranja našo izvornosti pripomore k spoznavanju pevskih, dramskih in izraznih vrednot Zato vat mo vse, ki bi želeli sodelovati pri ohranjanju bogate kulturne dediščine, da) vključijo v prosvetno društvo svojega kraja.
Zveza kulturnih organizsi Mozii
OBISKOVALCEM KINA V MOZIRJU!
Zaradi obnovitve, bo dvorana v prosvetnem domu v Mozirju zaprta od 1 novembra do 15. decembra 11. V tem času ne bo kinopredstav.
Prosvetno društvo Moziij
Vodna ujma
Obilno deževje je tudi v naši občini povzročilo poplave, kakršnih že dolgo ne pomnijo. Predvsem Savinja in Dreta sta naredili svoje. Obe sta prestopili bregove in poplavili plodna zemljišča, naselja in stavbe. V Mozirju je Savinja resno ogrozila hiše pod loškim mo-
.«Mite.	JIIMMUMMII.BŽ _ ^	wwgaawggt
V Mozirju je bila ne 'osredno ogrožena stanovanjska hiša ob jezu po loškim mostom. Na posnet à se vidi odtrgana cesta po nasipu Savinje.
stom, preplavila in upoštošUa mnoge vrtove v Lokah in pustila v Savinjskem gaju rqpvo razdejanje. V Nazarjah je Dreta prebila slabo narejen nasip ih povzročila veliko škode na poslopjih in opremi gozdnega gospodarstva, Gorenje - MGA in drugih hišah. Vdrla je tudi v nov kulturni dom, kjer je zalila dvorano do 5. vrste. Mnogi prebivlaci v dolini so imeli vodo v kleteh in prišlo je marsikje do drsenja zemlje. Odveč bi bilo naštevanje vseh posledic zdivjanih voda. Preveč jih je.
Ob tem velja poudariti pripravljenost ljudi za pomoč bližnjemu. Tudi tokrat se je pokazala ena največjih vrlin našega družbenega
Poplavljene delavnice GG Nazarje
sožitja-solidamost. Pripadniki civilne zaščite in vseh drugih organ zacij, predvsem pa gasilci so storili vse, kar so le mogli Vsem tel gre zahvala, da marsikje ni prišlo do hujših posledic.
Predstavniki občine in družbenopolitičnih organizacij so se tak vključili v prizadevanja za preprečevanje škode Tudi komisije i ocenitev nastale škode so že na delu. Seveda pa bodo marsik posledice občutili še dolgo.
Pri raznih ukrepih reševanja so sodelovali še delavci gozdnei gospodarstva, NIVO-ja in sosedje. Skratka, nesreča je priklicala reševanju mnogo ljudi
Dreta sije našla pot skozi slabo urejen nasip v Nazarjah
r
mm novice 7
Nova delovna mesta
j V dolini je še vedno ponekod jtazpdožljiva, predvsem, ženska (delovna sila. Prav zato je pohvalna zamisel Komunalnega I podjetja iz Mozirja, saj namera-
-	'va v Bočni urediti obrat za proizvodnjo učnih pripomočkov. Razgovarjali smo z direktorjem Alojzem Bastlom, ki
-	jam je nekoliko več povedal 1 ijlede tega o samih načrtih.
J Pri nas, pa tudi v svetu, je po-.jmanjkanje ustreznih učnih pripomočkov za nazomejši pouk "hernije zelo občutno. Najvidnej-j j ji strokovnjaki in inštitut za ke--:mijo v Ljubljani so dali pobudo -•it domačo izdelavo teh učil. ' Razvojni center v Celju je skupino z ljubljanskimi strokovnjaki ! pristopil k podrobnim načrtom •lin opravil raziskavo trga. Center • ipa sam, nima proizvodnjih zrno--, gljivosti, zato se je povezal z na-‘|šim komunalnim podjetjem. Tu so predlog sprejeli, tembolj, ker je njihova komunalna dejavnost, kot povsod pri nas, slabo donosna. Nekatera opravila so 'celo v izgubi.
I S celjskim centrom so se dogovorili za združevanje dela in jsredstev. Se pravi, gre za dogodkovne odnose, ki zelo jasno določajo delitev dobička in prevzem rizika. V Celju so izdelali vse tehnične in ekonomske nažrte, pripravili organizacijska . •predvidevanja za obrat in pre-u,vzeli odgovornost za redno pro-V dajo izdelkov. Po načrtih, bi že 0 v letu 1981 ustvarili eno miliardo starih din prometa. Ta pa a!bi se postopno povečeval letno j‘jza 35 %. Trg je namreč povsem
nepokrit. Tovrstna učila šo v Sloveniji že predpisana, medtem ko se v drugih republikah na tem dela. Tako se obeta dober dohodek, oziroma zagotovljena je prodaja.
V Bočni bi torej dvajset ljudi našlo dober kruh. Gre predvsem za ženske, ki se rade zaposlijo v bližini doma.
Morda še tale podatek. Za prodajo teh učil je v državi kar 14.000 mest, potrebe za praktične učne pripomočke pa so jasno izkazane. Tedaj je pričakovati uspešno poslovanje in možnosti poznejšega širjenja. Najbrže bo pričakovati uspešno poslovanje in možnosti poznejšega ki jih trenutno komunalno podjetje nima. Zavedajo se, da bi sedanja rešitev prostorskega vprašanja dolgo ne odgovarjala. Tembolj, ker se že tesno povezujejo s PAP-om iz Ljubljane, za serijsko proizvodnjo nekaterih pripomočkov za potrebe civilne zaščite. Delavnica na Rečici pa dolgo ne bo več odgovarjala zahtevnim in vse večjim nalogam.
Alojz Basti je ob kraju razgovora povedal, da gre za 9 skupin raznih praktičnih učnih pripomočkov, kar bi pomenilo kakih 70 različnih izdelkov. Načrt je izdelan za dobo 5 let in predvideva do 4 milijarde realizacije irt' možnost razširitve na 200 različnih proizvodov. Takšne številke pa so prepričljive, tembolj, če vemo, da bi v državi s tovrstno proizvodnjo pričeli prav pri nas.
v.(Toienčeva hiša v Gornjem gradu je gotova. Obnovitvena dela je opravilo Komunalno podjetje.
redi!
4 Že več kot leto dni opazu-o.«m, da so vbzni redi, izobešeni ^fa avtobusnih postajališčih po (jjjGornji Savinjski dolini precej «urejeni. Manjkajo nekateri idhodi avtobusov, ali pa na poznem redu ni navedena pra-' a ura odhoda. To velja tudi vozni red, ki je izobešen na cflttobusnem postajališču na •jubnem. Pa tudi drugi vozni Jedi po dolini niso veliko boljši, litigo je že od kar so bili sprejetij novi.
■ Izletnik je sicer nekoliko postavil vozni red na Ljubnem, a vedno manjkajo nekateri •ivtobusi, predvsem Viator—jevi. Mako ni prikazan odhod avtobusa za Ljubno ob 5,40 6,00 in .12,30 ter za Mozirje ob 15,50. oj% pa še tudi nekatere druge ^pomanjkljivosti. Pri Viatorju so Ih---------------------------------
mi povedali, da skrbi za urejevanje voznih redov v teh krajih. Izletnik.
Vsi vemo, da je Gornja Savinjska dolina turistično območje in veliko turistov se pripelje tudi z rednimi avtobusi in je za njih edini vir informiracij, glede avtobusov vozni red, ki je izobešen na postajališču. Kolikor se spominjam sem pred letom dni poslal podoben dopis na Izletnikovo poslovalnico v Mo-zirjo in je, kot izgleda, končal v košu za smeti. S tem zapisom bi rad ponovno opozoril odgovorne pri Izletniku in jih prosil, da bi si vzeli malo časa in uredili vozne rede. Menim pa da bi tudi odgovorni na občini Mozirje, lahko prispevali svoj delež, da bi se zadeva le uredila.
ŠTEFAN MATJAŽ
Občinska skupnost socialnega skrbstva Mozirje
Obvešča, da se predzakonskega svetovanja lahko v občini Mozirje udeležite:
—	vsako sredo od 8.00 do 16.00 ure — prvi stik —
—	vsak drugi ponedeljek v mesecu ob 17.00 uri v prostorih Skupne službe SIS občine Mozirje - razširjeno svetovanje
Osnovna šola Mozirje obvešča, da bo vpisovala učence v J. razred po naslednjem razporedu:
Šola Mozirje 17. in 18. novembra 1980 od 15 do 18. ure
Šola Rečica 17. novembra 1980 od 16—18 ure Šola Nazarje 17. novembra 1980 od 16—18 ur
Ob vpisu priložite izpisek iz rojstne matične knj
Osnovna šola Mozir;

NI
V Gornjem gradu so sekretarji osnovnih organizacij ZK imeli seminar na katerem so v glavnem obravnavali stanje in potrebne ukrepe v gospodarstvu.
SMUKA NA GOLTEH ŠE LETOS
Opaziti je, da se dela za usposo-dobitev rekreacijskega centra na Golteh pospešeno izvajajo. Kot doslej, opravljajo vsa obnovitvena dela v sklopu Rdeče dvorane iz Velenja.
Naše zanimanje je veljalo obsegu že opravljenih del in seveda roku iz-gotovitve. Mg. Ludvik Kastelic iz Rdeče dvorane nam je povedal, da so dela na cesti v glavnem gotova in da bo ta prometnica do zime povsem usposobljena. Gondolska žičnica je pripravljena za tehnični prevzem. Vse ostale žične naprave pa so v toliki meri popravljene, da lahko varno obratujejo. Tudi smučišča so uredili in predvsem očistili. Tako je glede dostopa in žičničarskih naprav vse na red, da bo ob ugodnem vremenu spet smučarski vrvež na Golteh. Glede gostinskih dejavnosti pa je trenutno takole. Mozirska ko-
& ne	»^à,^gr%
dela na obnovi še opravljajo. Skupaj z gostinskim podjetjem iz Velenja pa so pristopili k urejanju hotela in njegovih restavracijskih, pa tudi prenočitvenih zmogljivosti. Delavci Rdeče dvorane zatrjujejo, da ne more priti do zaprek, ki bi onemogočile redno obratovanje centra v predstojeći zimi.
Mehanične delavnice - tri ali ena?
V	dolini je veliko povpraševanje po popravilih kmetijske in gozdarske strojne opreme. Posledica vse večjega uvajanja strojnih načinov dela v obeh panogah je stalno rastoče'število strojev. Prav zato se že nekaj časa sem razpravlja o gradnji delavnic, ki bi zagotovile dobra, sprotna in redna popravila.
V	srednjeročnem programu, ki se sedaj izteka, so zapisali, da bi naj naložbe izvajali kmetijska zadruga, za kmetijsko, gozdno gospodarstvo, za gozdarsko in Glin za lastno mehanizacijo. Torej bi trije vlagali in gradili. V zadnjem času pa je prišlo do soočenja z nekaterimi drugimi stališči, zato smo povprašali predsednika izvršnega sveta občine Antona Vrhovnika za mišljenje občinske uprave in izvršilnega organa občine. Menil je, da gre za velike naložbe, ki jih je prav v tem času treba temeljito pretehtati. Razne delavnice za popravila že same na sebi ne prinašajo velikih dohodkov, ki bi opravičevali tako" smele naložbe. Naš izvršni svet se je vseskozi zavzemal za grad-
njo ene, skupne delavnice, id pa bi seveda morala poznati dosledno delitev dela po panogah katerim služijo stroji. Vendar je bilo sprejeto stališče treh delavnih organizacij, da vsaka gradi svojo delavnico.
No, medtem se je zadeva v Glinu že razčistila, tako ostaneta sedaj še dve organizaciji, ki bi prišli v poštev, kot investitorja. Gozdno gospodarstvo in kmetijska zadruga. Slednja je na temelju dovoljenj za pripravljalna dela že pristopila k nekaterim gradbenim ukrepom in je torej že vložila v ta dela na Rečici (pri glavnem skladišču) določena sredstva. Ko pa je zahtevek za kredit prispel v obravnavo na banko, je slednja predlaga združitev naložb. Torej, naj bi gradili eno delavnico z ustrezno delovno usmeritvijo. Zadruga je tedaj morala dela ustaviti, vprašanje pa je že vloženih sredstev, saj prostor za osrednjo delavnico v dolini ne ustreza.
Stvari so se torej prestavile zopet za razpravijalsko mizo. Oba nosilca pa se strinjata z odločitvijo, ki jo bo nakazal
ekonomski inštitut Ljubljanske banke. V kratkem se bodo sestali predstavniki zadruge, banke, gozdnega gospodarstva in občine. Na temelju ugotovitev omenjenega inštituta bodo dokončno oblikovali stališče okoli teh naložb. Vsekakor bi lokacija na Prihovi, ki jo predvideva gozdno gospodarstvo zaradi prostorskih možnosti odgovarjala večjim objektom, ki so za tako zahtevne naloge potrebni.
Jasno pa je, da bi v tem primeru morali dobro dogovoriti delitev dela, tako, da ne bo ne ena, ne druga zvrst mehanizacije pri popravilih zapostavljena.
Kot je še povedal Anton Vrhovnik , namerava Glin zgraditi svojo orodjarno in delavnico, ki bo omogočala še izdelavo raznih manjših delovnih pripomočkov za potrebe lesne predelave.
Prva pravljična ura
25. septembra smo v naši knjižnici zopet pripravili uro pravljic. Obiskalo nas je okoli 40 otrok. Poslušali so veselo zgodbico L. Suhodolčana O levem in desnem klovnu. Otroci so se lahko pozabavali tudi s preprosto narejenima lutkama, na koncu pa so še enkrat obnovili zgodbico ob barvicah in papirju ter ustvarili prijetne ilustracije, katere krasijo sedaj naš mladinski oddelek.
Naslednja pravljična ura bo v četrtek, dne 30. oktobra ob 17
uri. Otroci, stari 4, 5,6, 7 let, vabljeni!
V nedeljo, 5. oktobra smo gostovali z uro pravljic tudi v naši izposojevalnici v Gornjem gradu. Petnajst gornjegrajskih otrok je z zanimanjem poslušalo zgodbico P. Voranca: Levi devžej ter F. Bevka: Peter Klepec. Pravljici sta bili ponazorjeni z barvnimi aplikacijami ter lutkami.
Še to jesen bi radi na tak način obiskali vse naše izposojevalnice naše občine.
Nadležni glodalec
Sadjarji in vrtičkarji, pa tudi drugi, ki se več ali manj ukvarjamo z nadlogo, ki se imenuje voluhar.
V tem sestavku želim opisati enega od načinov za uničevanje voluharja in sicer s pastjo, imenovano „topič”, ki se je pred nekaj leti dala kupiti v Celju pri Lovcu. Ta past je zelo učinkovita, da pa se doseže uspeh je potrebno nekaj potrpljenja in včasih tudi precej časa.
Delovanje pasti voluharja ubije pritisk plinov, ki udari iz cevi po vžigu metka. V ta namen se uporabljajo metki za startne - plašilne pištole. V cev se lahko doda tudi smodnik (zelo malo) in pesek. S tem se učinek pasti poveča, vendar pa postane past tudi bolj nevarna in je potrebno z njo tudi bolj pazljivo ravnati, da ne pride do nezgode. V vsakem primeru je potrebno past varovati pred otroci.
Najbolj pomembno je, voluharja v sadovnjaku pravočasno odkriti Pri tem si lahko pomagamo s palico -sondo, ki je na spodnjem koncu debelejša. To palico zabadamo v zemljo okoli drevesa in če palica v zemlji naenkrat kar „smukne” naprej vemo, da je v zemlji rov. Zemljo odkopljemo in jjustimo rov na obe strani odprt. Če je rov od voluharja in je ta v njem, bo prišel v kratkem času rov „zasut — zabit”. Voluhar namreč ne prenese prepiha in to je v tem primeru zanj usodno. Vemo pa tudi da ni v rovu krt, ki ne dela škode, čeprav rije zemljo, ko išče črve, odprtega rova pa ne zasuje, ampak ga spodrije. Ko pustimo rov odprt, si moramo dobro zapomniti v katero smer gre, kajti lahko se zgodi, da ga potem, ko ga bo voluhar zabil, ne bomo mogli najti. Voluhar namreč natlači prst v rov s tako silo, da se sploh ne da ugotoviti kje je bil rov, če si tega prej nismo dobro zapomnili. Ce voluhar rov zabije, ga potem ponovno odkopljemo in vanj namerimo „topič”, ki mora biti odmaknjen od ustja rova komaj par centimetrov. Past pričvrstimo, nato čakamo, da pride voluhar iz rova, preden začne le,-te ga zabijati. Voluhar pride preden začne rov zabijati
za trenutek iz rova, da „pregleda situacijo”. Takrat pa sprožimo past, ki ga pokonča. Past je narejena tako, da jo lahko voluhar tudi sam sproži, vendar ta način ni tako zanesljiv, ker brani voluharja pred pritiskom plinov iz pasti plast prsti, ki jo voluhar rine pred seboj, ko zabiva rov. Past se v tem primeru sproži sama, ko postane pritisk zemlje na sprožilni mehanizem dovolj velik. Tak način uničevanja voluhaija ni primeren za velike sadovnjake — plantaže, ker je prepočasen, zelo pa se obnese v malm vrtovih, a šele potem, ko se s postopkom dobro spoznamo.
MARJAN LOČIČNIK
Novo v občinski matični knjižnici
L LEPOSLOVJE - Kane: Kavč, Wouk: Vihre vojne L,2 Jakopin: Veronika, Lessing: Generalka za pekel, Kanin: Tracy in Hepburnova (biografski roman), N’diaye: Asoka, Gajšek: Ikarovo pege, Bester: Raz-ničenec, Doyle: Izgubljeni svet, Vipotnik: Ledina, Zupan: Komedija človeškega duha 1., 2 Cosič: Cas smrti, Gion: Igral je tudi slepaijem,
II. KNJIGE ZA MLADINO - Vodar: Kam pa kam - pesmica s ploščo, Kužek Vuf, Piščanček Pik, Zaj-
ček uh, Mucek Mjav - slikanice, Hofman: Ringo Star, Petišla: Stare grške bajke, Kurirčkova torbica, Vitez: Zrcalce,
IIL PQLJODNO—ZNANSTVENA LITERATURA — Ljudstva sveta 6 zv., Aduti dobre kuhinje, Zidar: O psih, Jakobovič: Uvod v radio amaterizam, Stanič: Razpotja komunizma, Nedog: Tone Tomšič, Jan: Kokrški odred 1., 2., 3., Kardelj: O socializmu in vojni, Broz: Splošna ljudska obramba in družbena samozaščita;
Čeprav ni bilo letošnje pomladansko obdobje ničkaj naklonjeno kmetijskim proizvajalcem, je letina kar dobra. To velja tudi za gomjesavinjsko kulturo - krompir, ki ima visoko ceno. Čeprav je maloprodajna cena vsaj za polovico nižja (okrog 3,0 din za kg!) ga zasebni proizvajalci z lahkoto prodajo po 6 - 7 din, nekateri celo po 8 din za Kg. Ceneje se ne izplača, pa tudi „žitarica” savinjskega kromprija, okoli Bočne ni „vrgla” toliko pridelka, da bi le ta ostal po kleteh.
JOŽE MIKLAVC
V preteklih mesecih sem večkrat pisala o olimpiadi invalidov in najbrž je prav, da zaključim svoje pisanje s tem, kako je na olimpiadi bilo. Poskusila pa bom vsaj malo povedati, kaj smo na Nizozemskem doživeli.
Nizozemci so se takrat izkazali kot popolni organizatorji. Ni je bilo stvari, ki ne bi bila do potankosti izdelana. Natančni programi, umiki, izleti, obiski, vse je bilo do konca premišljeno in pripravljeno. Gostili so več kot 2000 tekmovalcev — invalidov iz 42 držav. Vojaška kasarna Oranje, ki se je spremenila v olimpijsko vas, je bila živo mravljišče ljudi iz vsega sveta. Avstralci, Korejci, Poljaki, Angleži, Sudanci, Mehikanci, Brazilci in drugi so tu stanovali, jedli in se, če so imeli čas, tudi zabavali. Vsak dan sta bili dve kinopredstavi, imeli smo sobo s televizorji, kjer je bilo možno gledati neposredne prenose z igrišč ali posnetke vseh dogodkov, ki so se odvijali. Za večerne ure je bil pripravljen program v ogomnem zabaviščnem šotoru, kjer so vsak večer nastopali razni ansambli in skupine. K v sem hišam oziroma k objektom so dogradili klaačine za vozičke, postavili montažne hišice s sanitarijami in toplo vodo, imeli smo banko, pošto, center za informacije, postajo prve pomoči oziroma Rdečega križa in delavnice za popravilo vozičkov. Oranje kazeme je vrvela od zgodnjega jutra do poznega večera.
„Savinjske novice” izhajajo mesečno - Izdaja SO m delovne organizacije občine Mozirje — Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Aleksander Videčnik — Tehnični urednik Niko Kupec — Uredništvo ih uprava: M» zirje 175, telefon: (063) 830—040 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje
S t 6 V f I Ir jk
52810-637-55424 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in ogase za vsako številko sprejemamo do 20. v mesecu — Stavek, filmi in prelom ČZP Dolenjski list Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za tnformacije (št 421 1/72 z dne9.m^ja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.
olimpijsko vas, navdušeni nad tem, kar smo videli.
Tekmovanja so potekala na različnih mestih od jutra do večera. Izredno dobro smo imeli organiziran prevoz. 50 avtobusov je bilo neprestano v pogonu. Imeli smo prav posebej narejeno postajališče zli rampami, tako da smo se v avtobus kar zapeljali v Arnhem, na stadion, k bazenu in dvorani za košarko so avtobusi vozili vsakih 10 minut, tako da ni bilo problema priti na željeno mesto. Tekme so bile napete in zaradi izredne pripravljenosti tekmovalcev bogate. Postavljenih je bilo veliko novih svetov nih in olimpijskih rekordov.
Kadar nismo imeli treninga ali tekmovanja, smo opazovali druge tekmovalce, kako se borijo za čimbolj še rezultate, ali pa smo lahko odšli v Arnhem. Center mesta je bil zaprt za ves promet. Stojnice so bile na ulicah in lahko smo z vozički obšli ves tisti prostor. ljudje so bili neverjetno prijazni in se je bilo z njimi moč pogovoriti kljub pomanjkljivemu znanju angleščine ali nemščine ali francošči-
ne.
Imeli smo organiziranih tudi nekaj izletov, ki jih je pripravil organizator. Tako smo obiskali muzej HET LOO v Apeldomu,
kjer so bile nekdaj kraljeve konjušnice in kolamica. Videli smo
Sama otvoritev olimpijskih iger je bila zelo lepa. Ekipe so na stezi stadiona tvorile polkrog in spremljale progam, ki je trajal skoraj tri ure. Izmed glasbenih, plesnih in telovadnih točk se mi je najbolj vtisnil v spomin nastop deklet v vijoličastih dresih, ki so izvajale moderen gimnastičen ples in so bile kot velik cvet sredi zelenega stadiona. Tudi otroci so nastopili in razne godbe, više k predstave pa je bjl trenutek, ko se je s helikopterjem pripeljala princesa Margriet, pokroviteljica olimpijskih iger. Ob zvokih fanfar in olimpijske himne so z drogov zaplapolale zastave držav udeleženk in olimpijska zastava, tekmovalec v invalidskem vozičku je prižgal olimpijski ogenj in nad stadionom je poletelo več tisoč golobov. Kasno popoldne smo se vrnili v
kočije, koleslje in sanke kraljeve družine, s katerimi so se vozili pretekla stoletja. Nekaj soban so preuredili in tam so razstavljeni dragoceni predmeti, posoda, vaze, slike, mizice in stoli, preproge, ogledala in podobno. Ob tej priložnosti smo se srečali s princeso Margiet in nekdanjo kraljico Julijano in se nekaj minut pogovarjali z njima. Kakšni so bili občutki ob vsem tem, ne morem povedati.
Drug izlet so nam organizirale naše hostese. Odšli smo,v Amsterdam in si od zunaj ogledali kraljevsko palačo, potem pa smo v American hotelu dobili brezplačno kosilo in povrh tega še brezplačno vožnjo z rečno ladjo po mestnih kanalih. Imeli smo kaj videti! Desetine in desetine kanalov, mostov,
------—’7	------ 'J
rečnih ladij, prišli smo do pri-videli hiš ‘	~
stanišča, videli hišo Ane Frank, pokazali so nam najožjo hišo v Amsterdamu (ni širša kot eno okno!), in še marsikaj bi lahko naštela.
. Tudi mi Jugoslovani teh dni ne bomo nikoli pozabili, posebno še paraplegiki, saj bodo k temu pripomogle tudi štiri medalje, ki so jih osvojili Milka Mlinkovič, Jože Okoren in Maijan Peternelj.
MARJA ŠERBELA - RUPNIK
Lepo urejena kmečka 1 gradu
pri Ramšaku v Florjanu pri Gornjem
„Še bom obiskala Titov grob”
Septembra je organizirala
krajevna organizacija Zveze borcev Mozirje izlet v Beogad in s posebnim vlakom je odpotovalo
42, predvsem starejših krajanov iz Mozirja in okolice, med njimi seveda največ članov Zveze bor-
cev- lja vseh prijavljenih je bila obiskati gobnico predsednika Tita.
Žal pa je imel vlak ob pri-
hodu v Beogad skoraj tri urno zamudo in tako je bil zamujen
tudi čas, določen za obisk Titovega spominskega parka za obiskovalce iz Slovenije. Zaradi izredno velikega števila obiskovalcev na ta sobotni dan ter zaradi nediscipline in slabe organizacije se tudi nekaterim članom iz naše skupine kljub večurnemu čakanju ni izpolnila želja, pokloniti se spominu predsednika Tita; odpadel pa je tudi skoraj ves ostali del progama.
Tako kot so bili prizadeti' tisti, ki niso mogli obiskati Titove gobnice, pa smo se čeprav hudo utrujeni vračali domov ostali člani skupine z zadoščenjem.
va z možem spet odpotovala v
‘ '• obiš,
Beogad, da obiščeva gobnico Maršala Tita ter se pokloniva njegovemu spominu,“ je zatrdila tovarišica Angelca Miklavc, ki
je čutila hudo prizadetost, ker eia
to pot ni uspela priti do Hiše cvetja.
Takšne in podobne izjave bi lahko zapisali tudi od drugih udeležencev, seveda pa poleg tega še mnenja, kaj bi bilo treba storiti, da ne bi doživeli udeleženci takšnih izletov tolikšnih razočaranj.	LUDVIK ES
Da sem segla v roko kraljici in princesi, se mi je zdelo kar neverjetno. Bili pa sta izredno prijazni in dobro razpoloženi in če bi ju srečala na ulici, ne bi nikdar pomislila, da sta „plave” krvi. Dobili smo tudi dovoljenje, da se popeljemo z avtobusom preko kraljevega posestva, ki obsega več tisoč hektarov zemlje. Tam je narava neokrnjena in smo videli divje svinje, sme, razne ptice. V tistih gozdovih je taborila francoska armada, ko se je odpravil Na poleon na pohod v Rusijo. Po-sestvo je zaprtega tipa, obiskovalci ne smejo vstopati vanj in so zato tudi nizozemske hostese in šofer napeto kot mi, gledali okrog avtobusa.
Gornjegrajski planinci pridno gradijo na Menini
„Gauge” hitro propadajo
V mnogih zapisih so opisana vešala v Homu. Kakorkoli že, gre za zanimivost, ki bi jo kazalo postopoma obnavljati v toliko, da ne bi vse skupaj propadlo. Turistično društvo Gornji grad si je zadalo nalogo, da v prihodnjem letu oskrbi za najnujnejša popravila na samih ostankih nekdanjih vešal. Nameravajo urediti zasUn rišče ob cesti Gronji gad — Radmiqe in poskrbeli b dostopno pot do spomenika.
GOSTINSTVO VELENJE Velenje, Rudarska 1
Po sklepu komisije za delovna razmerja z dne 26. 09. 1980 objavljamo naslednja prosta dela in naloge:
1.2 NATAKARICI — izvrševanje del in nalog točenja oz. serviranja pijač in jedil gostom,
2. 1 ELEKTRIČARJA — izvrševanje raznih vzdrževalnih del in popravil
Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
Pod 1) končana poklicna gostinska šola smer natakar oziroma z delom pridobljene delovne zmožnosti za opravljanje del za katera se zahteva poklicna šola in 1 leto delovnih izkušenj.
Poskusno delo 1 mesec.
Pod 2) končana ustrezna poklicna šola in 2 leti delovnih izkušenj pri izvrševanju elektrikarskih del. Poskusno delo 1 mesec.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15. dneh po objavi na gornji naslov s pripisom za komisijo za delovna razmerja.
Istočasno vabimo k sodelovanju več KV natakarjev in več priučenih in nepriučenih delavcev za delo na Golteh.
Urednikova beseda
„Še bom obiskala Titov gob, če mi bo le dopuščalo zdravje. Zelo globoko spoštujem spomin predsednika Tita in veliko žado-ščenje čutim, da sem kljub hudemu naporu lahko obiskala Hišo cvetja,“ pravi Ana Jeraj iz Lok pri Mozirju, ki se je podala na pot v Beogad kljub hudi bolezni svojih nog.
„Ni mi žal vseh naporov, samo da sem lahko počastil Titov spomin.” pravi ob povrat-ku v vlaku 74—letni Ivan Peč-nik iz Ljubije.
„Kakor hitro bo mogoče, bo?
Tudi tokrat ni vse objavljeno, ka r ste poslati. Žal, vedno pride kaj vmes, pa je prostor treba preporazdeliti. Tokrat nam je poplava za-, godla. Zato prosimo za razumevanje.
Da ne bo nejasnosti, naš list ureja uredniški odbor, ki seveda tudi dokončno določi vsebina Tako je seveda očitek naše bralke, da nismo obveščali nepristransko, ko je šlo za neko zadevo okoli lovcev, neutemeljen Tembolj, ker niti eden izmed-petih članov uredniškega odbora ni lovec! Seveda se ob. podobnih zadevah ne moremo postavljati v dogo razsodnika, temveč smo le poročevalci Razsodili bodo drugi Pa brez zamere! Ponovno še povemo, da v našem glasilu ne moremo objavljati osmrtnic in zahval ob pogrebih.
Po velikem številu raznovrstnih vprašanj, Id jih naši bralci naslovljajo na naše uredništvo, smo sklenili, da uvedemo novo rubriko z naslovom: vprašanja - odgovori Ker imamo vprašanj že
kar zajeten kup, do verjetno prišlo do problemov pri odgovorih, kajti mi, ki predstavljamo uredniški odbor, nikakor ne moremo odgovoriti na vsa Posredovali jih bomo organizacijam in posameznikom, za katere bomo menili, da lahko najbolje in najhitreje povedo (ne na dolgo in na preširoko) na bistvo vprašanja. Vse, Id boste odgovarjali, pa čeprav bo šlo, za vprašanja, ki ne bodo najbolj prijetna, prosimo, da s tem ne polnite košev za smeti, ampak po svojih najboljših močeh pomagate bralcem. In ne nazadnje: dolžnost nas vseh je, da si poizkušamo sezuti čevelj, ki nas žuti... no, pa si ga sezujmo!
Naši bmlci so vprašali zakaj se ne pobira tokovina, mi smo pripravili odgovor DES-a iz Celja Vprašali pa. so tudi, kako bo z mehaničnimi delavnicami v dolini in če bodo. Povprašali smo na občini in objavljamo odgovor. Dokončno bomo lahka pojasnili to vprašanje v prihodnji številki
Piše: Anton Ikovi
Iz Mičevca pri Zagrebu do Bibace
Očetu Jeriju so se takoj zdeli sumljivi, zato se jih je hotel otresti z izgovorom, danima nič, ker so mu vse pobrali v minuli ofenzivi. Hoteli so imeti partizanske prepustnice in potrdila. Nazadnje pa je zadostovala izkaznica „Haimatbunda". Ko so se najedli in napili, smo odšli proti Lučam. Med ujetimi,
padli. Odšli smo mimo kmet
■■MM ' d
ki so jih vodili seboi. sta bili tudi Marija Knapič iz S an drove
brigade in Alma iz Tržiča, ki sta po zaslišanju ostali v sestavu domobranske enote, ki je bila na Riharjevem. Z njimi sta hodili tudi na njihove bojne pohode.
V Luče smo prispeli zvečer in nas zaprli v Majdetovo kuhin-
Lamprečnik, Brgles na Šokal kjer smo prespali. Predhodnic pa je šla v Gornji grad po nj. daljnje direktive, kjer je prenočevala.
„Ljudje so se nas po vseh hi šah zelo bali in zaradi velike sik policije, da jim nebi vse pobral' in poklali. Tudi ko smo jin dopovedovali kaj smo, ni bili dosti bolje. Domobrancev ljudj v teh krajih niso nikoli videli I nas radovedno ogledov
so
kakšna je ta „bela garda" o teri so partizani toliko gov rili."
27. 12. 1944.
jo. „25. 12. 1944. Zjutraj ob la, 10 ljudi
jarki-
za
10. un je Šla patrola, (domobrancev) v Ljubno. Malo je preiskala teren in kmalu našla dva motorja. Eden je bil znamke Adrie, drugi paNSU. Vrnila se je proti večera čez Sv. Primož, Konjski vrh in Raduho. Popoldan je Šlo 2d ljudi pregledovat teren okrog Luč, kjer so partizani na umiku pustili mnogo svoje robe. Vse to smo zvedeli od dveh deklet, ki sta se prijavili policiji in sta sedaj hodili z nami. Našli so težki minomet s 13 minami, poleg tega 15 min za angleški minomet PIAT, 3 dvokolesa, mnogo materiala za miniranje in precej propagande. Prenočevali smo v Lučah."
26. 12. 1944. Danes zjutraj je Šla patrola zopet pregledovat ozemlje okrog Luč. Našli so 1 angleško brzostrelko, ki pa ni delala, nekaj usnja in precej mesa. 1 par čevljev, 2 vreči ječmenove moke in skoro 2 zaboja pralnega praška. Ko so se vrnili, je Šlo 65 ljudi (domobrancev in ujetnikov prip. A. I.) proti Gornjem gradu. Ostalo pa je v Lučah 7 domobrancev, ki so še nadalje preiskovali teren okrog Luč. Oni, ki so Šli proti Gornjem gradu, so šli mimo sledečih kmetij: Jerovčnik, Hribernik, Dražnik, Klinar, Špeh...“
Ko smo se bližali Sv. Lenartu, smo zagledali pri cerkvi skupino oboroženih ljudi. Tudi domobranci so bili v dvomih, kdo je pri cerkvi. Eni so trdih da so partizani, a drag, da so Nemci. Mitraljezec pa je dejal: „Hudič ga vzemi naj bo kdor hoče." in je spustil rafal mednje. Takoj so se umaknili za cerkev in v dolino. Niso nas na-
Predhodnica proti jutru prišla v Šokat in na skupno odšli proti Novi Stil
smo sk
Sli smo' mimo kmetij: Bezovše (Bezovnik? ) Ježič, Grčnik, Zavii
nik, Kos, Repenšek in Požarnik t ‘
i. B
Stangro in nato v Novo Štifto, smo nastopali z vsem regimento«
Pot smo nadaljevali skozi Tirosek «
^	:i.
Črnivec in nato v Gozd, kjer sm
prenočili. Tu se je malo prihodom policije nahajalo 7 zanov, ki pa so se pred njo umi Zadeli so skupaj z našimi m udarili. Po nesreči je eden m jadel. Bil je to Saj ovic Ciril
padel. Bil je to Saj ovic Ciril f Tupališke postojanke. Temu je krivi ;oii
neprevidnost fantov, ki se zbirajo1
gručah in kričijo. Dobili smo s i
9.
raznih kmetijah tri partizanske pl bežnike, katere smo izročili policij V Gozdu smo ujeli partizana i Tomšičeve brigade: Škof Miroslav 22. 12. 1944. (napaka v leti
roj
prip. A. I.) v Mariboru po poklic i natakar. Bil je vodja kurirjev
veza Poslan je bil v prekomando I brigade. Skupina v Lučah j
>o poklici urirjev ! imando 1 i je ta di
dobila 5000 kg ječmena, mnoj pšenice, ovsa in prosa. Poleg tega dobili še tri kolesa. Nemci so vse
pobrali, kakor tudi motorja, kate so dobili prejšnje dneve. Žito začeli razdeljevati ljudem, da ga Nemci ne dobili v roke...
28. 12. 1944. Zjutraj ob 6. smo prišli iz Gozda čez Br< Podjelse in Mekinje v Kam
Mrtvega domobranca smo voz seboj. V Kamniku smo šli n; avtomobile in se odpeljali Perovo, Duplica Smarco, Hoi Jarše, Domžale, Dob, Prevoj Lukavico. Tu smo izstopili in šfi v Gradišče... ”
Uje té partizane in dezerte odpeljali v Kranju na domobi komando. Tam so nas zaslišev; zaslišanju so mi dali na i Nemški zapor in v roke gesta pristop v domobranske vrste sem bil dezerter iz nemške v sem vedel kaj me čaka, če me i roke gestapo in povrhu tega i partizana. Zato sem si izbral izhod v upanju, da bo ob pri priliki možen beg. Oblekli so domobransko uniformo in i slednji dan smo se vrnili čez v Kunsperkav Podvolovjek.
Viri: Ustni vir Jože Peri: Arhiv IZDG — fase.