Tisoč pioniik iz vse Dolenjske izvaja vajo z obroči. „Kolikor nas, toliko ljubezni", „Mladost pleše“, „Skupaj smo složni", „Tistoč cvetov naSe enotnosti* svidenje v Prijedoru 75“, to je nekaj naslovov vaj.z nedeljskega zletnega nastopa. (Foto: Janez Pezelj) ,JNa PRILOGA Reportaža na ttetji strani P je tokrat namenjena najbolj slavnemu ansamblu, četverici liverpoolskih fantov, skupini The Beatles; zadnje čase oživljajo govorice, da bo skupina, ki se je pred leti razšla, spet zaigrala skupaj. Na drugi strani P objavljamo novo zgodbo iz serije o neznanih letečih predmetih, mimo tega pa še dva zapisa: o tem, kako se poskušajo dokopati do denarja organizatorji naslednjih olimpijskih iger v Montrealu, ter o znanstvenih eksplozijah, kakor jih vidijo ugledni sovjetski akademiki. Leon Štukelj nadaljuje svojo Pripoved o potovanju naTinsko; na znamkah se bo pokazal Mozart, dve strani sta namenjeni praktičnim nasvetom, ena kulturi. na zadnji pa poročamo o smrti Duka Ellingtona. XII. JUBILEJNI ZLET V NOVEM MESTU POD POKROVITELJSTVOM STANETA DOLANCA Ideja bratstva živi med našimi ljudmi Zaključne prireditve XII. zleta bratstva in enotnosti na novomeškem stadionu so si ogledali tisoči Dolenjcev in gostov iz sodelujočih zletnih območij - Naslednji zlet bo prihodnje leto v Prijedoru Dva dni je bil stadion med Krko in Portovaldom kot vzvalovljen travnik živobarvnega cvetja, pozibavajočega se v ritmu glasbe in vetra, dolenjska metropola pa kot en sam dom gostoljubja s praznično pogrnjeno mizo. Vsakogar je to moralo prevzeti in še’dež je bil očitno tako „obziren“, daje se ulil kasneje. Tako bi lahko sporočil na razglednici svoja doživetja prenekateri izmed tisočev gledalcev ali udeležencev sobotne akademije in nedeljske ga množičnega nastopa mladih na XII. zletu bratstva in enotnosti, kije bil po štirinajstih letih spet v Novem mestu. Množici cicibanov, pionirjev, mladincev in vojakov iz zletnih območij Karlovca, Gospića, Siska, Banjaluke, Bihaća, Prijedora in No- •I 15. JUNIJ - „PIONIRJEV* ŠPORTNI DAN DBH pu Krkinega pevskega zbora, se je stopnjevalo od točke do točke, dokler se spored ritmičnih vaj, gimnastike in folklornih plesov po treh urah ni končal s skoraj četrturnim ognjemetom. Tega enkratnega prizora ni hotel zamuditi nihče, tako so šli to soboto tudi številni otroci pozno v posteljo. Pokal Avgusta Avbarja V nedeljo dopoldne je predsednik inž. Seid Maglajlija v Dolenjski galeriji vodil slavnostno sejo stalnega sekretariata Zleta bratstva in enotnosti, ki se je je udeležil tudi pokrovitelj XII. zleta Stane Dolanc, sekretar . V soboto pričakujejo na krška igrišča blizu 500 športnikov splošnega gradbenega podjetja »Pionir1*. Delavci bodo tekmovali v nogometu, odbojki, balinanju, strcljai\ju, namiznem tenisu, kegljanju in vlečenju vrvi. Tekmovanja bodo na igriščih A P*5 .kopališkem bazenu pri „Celu-w lozi“ ter na igrišču osnovne šole ^ »Jurij Dalmatin". Kegljači se bo- • do pomerili na novem sedem-steznem avtomatskem kegljišču A ''.Catcških Toplicah, ki gaje gra-_ dilo to podjetje. Športni dan bo ^ praznik za Pionirjeve delavce in • Priložnost za medsebojno spoznavanje. NOVO MESTO JE VAŠA BANKA Stane Dolanc: zahvala vsem sodelujočim vega mesta oz. iz treh bratskih republik so se pri nastopu pridružili še mladinci in mladinke iz Bratislave v CSSR. Na sobotni akademiji pod reflektorji je okoli 6.000 gledalcev zasedlo tribune že pol ure pred začetkom. Navdušenje, ki seje začelo po nasto- V KRŠKEM ZA POKAL ŠTIRIH SOSEDOV V nedeljo, 16. junija, bo ob 15.30 na „Stadionu Matije Gubca“ v Krškem tekmovanje v speedwayu za pokal štirih sosedov. Sodelovale bodo reprezentance Avstrije, Madžarske, Češkoslovaške in Jugoslavije. To bodo že 36. speedwayske dirke v Krškem. f-----------------------N 12 pozdravneqa pisma tov. Titu Z jubilejnega XII. zleta bratstva in enotnosti — bil je 8. in 9. junija v Novem mestu — so udeleženci poslali tovarišu Titu pozdravno pismo, v katerem med drugim pišejo: ,JCo ti, spoštovani in ljubljeni tovariš Tito, z današnjega mogočnega slavja pošiljamo prisrčne pozdrave v imenu mladine in prebivalstva Banije, Bosenske Krajine, Korduna, Like, Žumber-ka, Gorskega Kotara, Kozare, Podgrmeća, Moslavine, Bele krajine in širše Dolenjske, ti hkrati čestitamo za tvojo izvolitev za predsednika SFRJ brez omejitve mandata. Ponosni in srečni smo, da se je uresničila želja vseh jugoslovanskih komunistov in vseh naših delovnih ljudi, ko si bil na X. kongresu izvoljen za predsednika ZKJ brez časovne omejitve mandata. Obljubljamo ti, da bomo zvesti in predani, združeni v doslednosti in odločnosti, šli s teboj po tvoji poti v socializem. V boju za socialistično samoupravljanje hočemo uresničiti napotke in sklepe X. kongresa. Enotni, kot je bil kongres, pa bomo vedno in povsod uresničevali tudi tvoje zgodovinsko naročilo: čuvali, krepili in nenehno bor mo poglabljali bratstvo in enotnost narodov in narodnosti tvoje Jugoslavije. “ V_______________________/ V BREŽICAH PETJE IN PESEM 74 Jutri ob 17. uri bodo v slavnostni dvorani odprli pod pokroviteljstvom izvršnega sveta občinske skupščine 5. cvetlično razstavo. Na otvoritvi bo zapel moški pevski zbor iz Brežic. Naslednji večer bodo nastopih pevci iz Artič in Globokega, v nedeljo pa zbori iz Dobove, Cerkelj in Pišec. Razstava bo odprta v soboto in nedeljo od 9. do 19. ure. Cvetlični sprevod bo ob zvokih dveh pihalnih godb krenil skozi mesto v nedeljo ob 10. uri dopoldne. V njem bodo sodelovali člani hortikultume-...... . . . ga društva, delovni kplektivi in (Nadaljevanje na 4. str.) ^ učenci osnovne šole. V Gradcu praznik RK V soboto in nedeljo osrednja proslava - Pokrovi- telj je predsednik RK SZDL M. Ribičič izvršnega komiteja predsedstva ZKJ. Inž. Maglajlija je sporočil sklep delovne seje sekretariata, ki je bila v soboto na Otočcu, da bo prihodnji zlet leta 1975 v Prijedoru, sledil pa mu bo zlet leta 1977 v Gospiću. Magister Miško Juras, predstavnik Zveze telesnokulturnih organizacij Jugoslavije, je ob tej priložnosti izročil Avgustu Avbarju, predsedniku novomeškega zletnega odbora, pokal zveze. V zahvali je tov. Avbar med drugim poudaril, da odbor XII. zleta z manifestacijo na novomeškem stadionu dostojno zaključuje triletno obdobje medzletnih dejavnosti. Stane Dolanc pa je na slavnostni seji med drugim dejal, naj bi ideja takih zletov in sodelovanja oplemenitila vse naše narode in narodnosti. Po seji v galeriji so delegacije zletnih območij položile vence v obnovljeni spominski avli narodnih herojev pri Studijski knjižnici Mirana Jarca. "V ■■■ Topničarji! Borci I. SLOVENSKE ARTILERIJSKE BRIGADE se dobimo 23. junija 1974 ob 11. uri na proslavi 30-letnice ustanovitve naše brigade na Jami pri Dvoru. Proslava bo združena s praznovanjem krajevnega praznika Žužemberk. Vabimo borce, naj se udeležijo proslave! Pripravljalni odbor. N CENTA V KOČEVJU V počastitev 20-letnice prve mature po drugi svetovni vojni v Kočevju so 8. junija odprli v Likovnem salonu razstavo del akademskega slikarja Jožeta Cente, ki je leta 1954 maturiral na kočevski gimnaziji. Razstava, katere pokroviteljica je gimnazija Kočevje, bo odprta do 17. junija. V juniju 1944 so v Gradcu v Beli krajini obnovili slovensko organizacijo RK. V spomin na ta dogodek bo 16. junija v Gradcu osrednja republiška proslava, nad katero je prevzel pokroviteljstvo predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič. Škarje cen režejo dohodek Kmetijci Dolenjske in Posavja o poslabšanem položaju kmetijstva - Zbor proti zavlačevanju gradnje nove kmetijske šole pod Trško goro Srečanje članov dolenjskega ^ posavskega društva kmetij-p"1 ‘nženiijev in tehnikov - bi-J* 7. junija ..na meii društev“ v c . Jun‘ja ,,na meji društev4 Mari vasi pri Šentjerneju - je pomirjajočim uvodnim "‘sedam predsednika ZK1T Slo-*M)e inž. Franca Goršiča iz-• ° doM pesimistično. To- k°Ji’ ^er * je zaradi velikih pražite v gnojil, škropiv, kme- kri stroiev *dr- ter hkratne j. .Ze \ govedoreji gospodarski J** ®*aj kmetijstva vnovič zelo slabšal prav v času, ko so ani sistemski ukrepi in odlo- čitve že dajali kmetijcem mnogo upanja. Del krivde zadene tudi kmetijske strokovnjake sanu\ Ne znajo sc dovolj povezovati, usklajevati akcije, se učinkovito dogovarjati v pokrajini in trdno, enotno nastopati navzven. Posledica tega je, da Dolenjski uhajajo iz rok možnosti, ki jih nekatere druge pokrajine, na primer Pomurje, znajo bolj izkoristiti. Društva bi kot stanovske organizacije lahko odločilneje posegla v pripravljanje programov, sodelovanje in skupno nastopanje. Na srečanju je bilo deležno zelo ostrih besed zavlačevanje gradnje novega kmetijskega šolskega centra Sod Trško goro pri Novem mestu, ki i sc morala žc začeti in katerega dokončanje je po odlogu predvideno za leto 1976. Zbor je podprl odločno vztrajanje vodstva grmske kmetijske Sole, da ne odstopi IMV Novo mesto niti pedi zemlje več, dokler ne bo Šola preseljena pod Trško goro, tako kot je bilo določeno s trojno pogodbo. Dolenjsko društvo kmetijskih inženirjev in tehnikov bo, zavedajoč se odločilnega pomena izobraževanja v kmetijstvu, posredovalo svoje stališče tudi novomeški občinski skupščini. In slednjič: v Stari vasi so izročili inž. Janezu Gačniku (Metlika), inž. Francu Somraku (Novo mesto) in Martinu Cimermanu (Krško) moralna priznanja „Zaslužni član", za kar jih je proglasil občni zbor Z KIT Slovenije 15. marca letos. M. LLGAN Organizacija je bila pred tridesetimi leti ustanovljena na pobudo SNOS in Glavnega štaba NOV in POS. Kmalu po njeni ustanovni skupščini, ki je bila 18. junija 1944, so zaživele krajevne organizacije RK po številnih krajih. Ob jubileju so lahko vsi njeni člani in aktivisti ponosni, saj spada RK med pomembne družbene dejavnike naše skupnosti. Slavje se bo pričelo pojutrišnjem, v soboto, s tekmovanjem mladih članov RK iz vse Slovenije. Gasilska društva in enote civilne zaščite pa bodo ta dan izvedle praktično vajo. Naslednji dan se bo proslava pričela ob 10. uri, ko bo spregovoril tudi pokrovitelj Mitja Ribičič. Sledil bo bogat kulturni program. B.P. PESMI IN SLIKE V ponedeljek, 17. junija, bodo nastopili učenci črnomaljske glasbene šole na zaključnem koncertu ob koncu šolskega leta. Prireditev bo v Prosvetnem domu ob 20. uri. Ob tej priložnosti bodo v zgornji avli doma odprli razstavo slikarja Maria Mahniča iz Seče pri Portorožu. S sobotne akademije: z moderno gimnastiko so gostje iz Bratislave požele največji aplavz (Foto: Zvone Šeruga) fffBj Dotok hladnega od severa bo trajal še nekaj dni, zato bo ob koncu tedna hladno in suho vreme. Možne so manjše danske plohe. tedenski mozaik Ker bo v naslednjih nekaj dneh naš planet v znamenju svetovnega nogometnega prvenstva, je nemara prav, da današnjo rubriko začnemo z dogodkom, ki ima sicer svojo politično poanto, je pa nedvomno povezan z nogometom Zahod-nonemški sodni senat je namreč osvobodil Palestinca, ki bi morala „odslužiti“ svojo zaporno kazen. Izpustili so ju zato, da bi si med svetovnim nogometnim prvenstvom zagotovili mir in nemoten potek brez incidentov. Bati se je namreč bilo, da bi Palestinci izrabili svetovno nogometno prvenstvo na podoben način kot so zadnje olimpijske igre v Muenchnu, ko so pobili več izraelskih športnikov, kar je izredno mučno 'odjeknilo v svetu. Oblasti so izpustile Ali Salerna in Mohameda Zahira, obsojena na tri, oziroma štiri leta zapora zaradi tega, ker sta nameravala vreči v zrak predstavništvo izraelske letalske družbe v Zahodnem Berlinu. Namero so jima sicer preprečili, vendar pa sta bila kljub temu obsojena po hitrem postopku. Sedaj so ju izpustili in vkrcali na letalo, ki ju je odpeljalo v Kairo... tudi nogomet ima kdaj pa kdaj svojo „politično“ moč... Medtem ko se bo ameriški predsednik Richard Nixon pogovarjal v Kairu s svojim gostiteljem predsednikom Sadatom o političnih in ekonomskih vprašanjih, bo njegova soproga Patricia, ki ga spremlja med sedanjo bližnjevzhodno turnejo, samo turist. Ogledala si bo piramide irt druge zgodovinske znamenitosti ter obiskala nekatere „ženske” objekte (vrtce, šole in podobno), kar je povsem v skladu s protokolom za take priložnosti. Ob tem pa velja omeniti, da je šef ameriškega protokola vsem ženskim osebam, ki spremljajo Nixona med sedanjo turnejo (mimogrede rečeno: spremlja ga okoli 700 ljudi, od tega 140 novinarjev, 450 tajnih agentov itd) naročil, naj se oblačijo „konzervativno'*. Tako ženske iz spremstva med obiskom v Saudski Arabiji nikakor ne bodo smele nositi kratkih kril in hlač in celo ne obleke, ki bi imele samo kratke rokave. neusmiljene določbe protokola .. Zabloda pretekloti Z dosedanjimi izkušnjami je mngoče ov~eči trditev, da samoupravljanje ni sposobno zgraditi čvrstih okopov zoper inflacijsko pl!no Deseti kongres ZKJ je za nami in zdaj lahko proučujemo pa membna stališča kongresnih dokumentov o našem prihodnjem samoupravnem razvoju. Med drugim zlasti poudaijajo nujno okrepitev gospodarske stabilnosti. Slišali smo odkrite besede, da je velika zabloda misliti, da je samoupravljanje vzrok nestabilnih gospodarskih razmer in da se ni sposobno organizirano spoprijeti z inflacijo. Menimo še več — da ne gre za zablodo, ampak za odkrito delovanje nasprotnikov sarnr‘- TELEGRAMI PARIZ - Francozi bodo v pn-hodnje lahko volili z dopolnjenim 18. letom. Vlada je sprejela osnutek zakona, s katerim je premaknila starostno mejo volivcev od sedanjih 21 na 18 let. DUNAJ - Avstrijski zunanji minister in kandidat vladajoče socialistične stranke za avstrijskega predsednika dr. Kirchschlaeger je izrazil globoko obžalovanje zaradi atentata z razstrelivom na Koroškem, do katerega je prišlo „prav v času, ko skušajo pomiriti duhove44. Napad z^raz-strelivom, 7. junga, na tako imenovano „domovinsko hišo44, v kateri imata sedež velikonemški organizaciji Heimatdinest in Abwehr-kampfverbund, so obosodili voditelji političnih strank in predstavniki slovenskih organizacij na Koroškem BRUSELJ - Belgija nima več manjšinske vlade. Premier Tinde-mans je namreč pregovoril manjšinsko valonsko skupnost, da se je pridružila vladajoči koaliciji liberalcev, s tem pa je svojemu kabinetu zagotovil večino v parlamentu. upravljanja. Dejstvo je, da bo sam uspeh uresničevanja programa protiinflacijske akcije najboljši odgovor vsem takim zlonamernim trditvam. Vendar pa tega ni mogoče pričakovati čez noč. Prvič - zato„ ker živimo v sila nestabilnih razmerah svetovnega gospodarstva. Drugič — zato, ker morajo postati nosilci glavnih prizadevanj za stabilizacijo vsi delovni ljudje in to odgovornost lahko prevzamejo nase le, če bomo ustavna načela o organiziranju združenega dela do kraja uresničili. Tega še nismo storili in zato tudi posebna kongresna resolucija o nalogah komunistov pri uresničevanju ustave. In tretjič — zato, ker so nekatere korenine gospodarske nestabilnosti zelo globoke. Na drugi strani pa je mogoče že s samimi izkušnjami naše gospodarske prakse ovreči trditev, da samoupravljanje ni sposobno zgraditi čvrstih okopov proti inflacijski plimi. Odgovorimo naj z vprašanji. KUNEITRA - Izraelske sile se v skladu z v Ženevi podpisanim dogovorom o razmiku sil umikjgo z dela zasedenega ozemlja na Golanski visoki planoti. Ozemlje, ki so ga Izraelci izpraznili, bodo delno zasedle modre čelade, delno pa Sirci. Na sliki: Izraelci rušijo svoje utrdbe v mestu Kuneitra na Golanu. Zahodno od črte, do katere se morajo v skladu z ženevskimi sporazumi umakniti, pa gradijo novo obrambno črto. (Telefoto: UPI) (Iz zadnjega PAVLIHE) DVIGOVANJE NAKLADE Alije moč tehnomenagerskih struktur v obdobju pred 21. sejo predsedstva ZKJ in pred Titovim pismom ob zapostavljanju pravic delavca v tem uspela? NE! Prav narobe, neredko je želja po podjetniškem dobičku za vsako ceno pospeševala inflacijo. Ali je močna državna intervencija s splošnim zamrznjenjem cen in drugimi potezami rodila kaj boljše sadove? Odgovor je zopet NE! Če kdaj, se je v „ledeni dobi4' cen pokazalo, da so ostri etatistični posegi nezdružljivi s samoupravnim gospodarstvom. In končno, ali je nekaj odstotkov nižja inflacijska stopnja kot pri nas v vrsti zelo razvitih kapitalističnih gospodarstev res tak uspeh? NI, pa čeprav imajo vlade na razpolago bogato orožarno instrumentov državnega irttervencionizma. Prav v neposrednem odločanju delovnih ljudi in njihovem samoupravnem sporazumevanju in dogovarjanju — seveda ob nujnih večjih delovnih naporih, čvrstejši delovni zavesti in disciplini ter borbi za hitrejšo rast storilnosti — imamo večje možnosti kot druga gospodarstva, da v stabilizacijskih prizadevanjih uspemo. Seveda v okvirih, ki jih dovoljujejo splošne gospodarske razmere v svetu. TONE KRAŠOVEC Družbeni dogovor za kmetijstvo namreč podpisniki družbenega dogovora --------------------- —r—-m -____ (podpisanega prejšnji teden) o uresničevanju dolgoročni razvem propara v kmetijstvu so dolgoročnega razvojnega programa za kme- ob tem ugotovili, da bodo za uresmčitev m-tijstvo v naii republiki. Ta program se nanaša stavljenih ciljev morali (po planski cenah) na obdobje od leta 1974 do 1980. Podpisniki tega dogovora bodo v prihodnjih letih usmerjali denarna sredstva predvsem v razvoj živinoreje, ribištva, sadjarstva, vinogradništva, hmeljarstva, v pridelovanje koruze, krompirja in zelenjave ter v gradnjo sojame - torej v kmetijsko proizvodna področja, ki so za našo republiko in za pridelovanje hrane še posebej pomembna. Zlasti se bodo podpisniki tega dogovora zavzemali tudi za pridobivanje novih kmetijskih površin - bodisi da gre za osuševanje zemljišč ali pa za namakanje sušnih obdelovalnih področij. Tako naj bi v omenjenem dolgoročnem časovnem obdobju dosegli letno rast kmetijske proizvodnje, ki naj bi v povprečju znašala približno štiri odstotke vsako leto. Republiški sekretar za kmetijstvo in gozdarstvo inž. Milovan Zidar je ob podpisu tega družbenega dogovora poudaril, da se razvojni programi v kmetijstvu (in torej v vsej proizvodnji hrane) usklajujejo ter se vanje vključujejo v imenu porabnikov tudi občine in republika. Prek poslovnih bank prevzema poslej zelo velik del naložb za izpolnitev teh razvojnih programov združeno delo v gospodarstvu — to je tudi pot za izpolnitev tega družbenega dogovora. Z družbenim dogovorom utijeni dolgoročni razvojni načrti za nadaljnjo rast kmetijstva v naši republiki naj bi v prihodnje z?.* zbrati v tem obdobju vsaj 5,4 milijarde dinarjev za vlaganja v osnovna sredstva in pa 1,34 milijarde dinarjev za trajna obratna sredstva v kmetijski proizvodnji. Prav to vprašanje pa je tudi eno najbolj poglavitnih, ki se s sklenitvijo tega družbenega dogovora dejansko urejajo. jansko urejajo. ! moraii za dograditev teh objektov v naši republiki Nasploh je bilo v dneh minulega' tedna zbrati skupno blizu 9,6 milijarde dinarjev, razen . x___ __________________ a______» Alfi O mitiinnn Hinn rii»v Pri precej pozornosti posvečeno prav kmetijskim vprašanjem — in to lahko samo pohvalimo. Zvezni izvršni svet je na svoji seji prejšnji teden (v sredo) obravnaval več gospodarskih in drncih vprašanj in eno teh se nanaša i pač vsi. . , ,. i i • ~ m.. cnol-ieiji Prejšnji teden so vidni revolucionari in družbe- prav na kmetijski razvoj. Na temelju soglasja noDol po maksimalnih cenah za umetna dušikova gno- razvojna skupnost Slovenije, republiška go- naširepiibh :ičimb<>ljeK^ denamih jjia. Po novem odloku se cene teh gnojil spodarska zbornica, izvršni svet, vse sloven- Seveda vsega tega orez u re usklaiuieio s ceno naravnega plina in to bo L občine in pet nafih poslovnih bank so ^ogočilo i kot je JTdeno^ obrazloiitvi namreč oodoisniki družbenega dogovora doseči. Podpisniki aruzoenega aogovoral novQ6 sprejetega odloka _ normalno pošlo- vanje proizvajalcev umetnih gnojil (ki jih na trgu vseskozi primanjkuje) ter potrebno oskrbo kmetijstva s to proizvodno surovino. Sklenili so še (da bi ublažili posledice novih, seveda višjih cen za dušična umetna gnojila), da bodo za letos predlagali primernox| nadomestilo kmetijskim proizvajalcem za kritje razlik med starimi in novimi cenami teh gnojil. Tudi republiški izvršni svet je imel sejo prejšnji teden (v četrtek) in je predvsem razpravljal o dopolnitvah zakona o elektrogospodarstvu. S temi dopolnitvami naj bi predvsem zagotovili kontinuirano financi-’ ranje za graditev elektroenergetskih objektov do sklenitve samoupravnih sporazumov interesnih skupnosti tega gospodarskega po-1 dročja - saj te objekte v naši republiki življenjsko potrebujemo. Na seji IS so ugotovili (po informaciji, ki jo je pripravil sekretariat za gospodarstvo), da bomo ‘ o j ■: a I. «# naii rAnnKlilfi ZDiail SKlipnU U114U mrnjaiut uuiuijut, tega pa še dodatnih 476,9 milijona dinaijev. Pri tem so poudarili, da so te zares velike — vendar tudi nujne - investicije obvezna naloga vse družbe, od organizacij združenega dela do občanov, saj bomo morali nositi to breme skupne investicije prejeli Kraigher (ki je bil odlikovan i najvišjim priznanjem, z redom junaka socialističnega dela), Vladimir Krivic, Viktor Repič, Peter Stante, dr. Božena Ravnikar in Franc Simončič. Po štiriintridesetih urah počitka v Salzburgu, med katerim se je sestal tudi s svojim formalnim gostiteljem, avstrijskim kanclerjem Brunom Kreiskim, je ameriški predsednik Richard Nixon dopotoval na uradni obisk v Kairo. Egipt je sprejel ameriškega predsednika izjemno gostoljubno in prisrčno. Prvi predsednik Združenih držav Amerike, ki je kdajkoli prišel na uradni obisk v Egipt, bo imel s svojim gostiteljem vsebinske razgovore, ki jih je mogoče tematsko vsaj v grobem opredeliti takole: izmenjava mnenj o dvostranskih odnosih in razgovori o utrditvi miru na Bližnjem vzhodu. Do obiska prihaja v času, ki ga vsi kljub še nedvomnim težavam in nejasnostim označujejo izredno optimistično. Ta optimizem sloni predvsem na spoznanju, da so z uspešnim zaključkom (in tudi izvajanjem) razmika sirsko-izraelskih sil na Golnu dosegli osnovni nujni predpogoj za začetek razgovorov o miru na Bližnjem vzhodu. Združene države Amerike imajo za to nesporno (po zaslugi neuničljivega dr. Kissingeija) zaslugo in prav to omogoča pravzaprav ameriškemu predsedniku sedanjo turnejo po Bližnjem vzhodu, med katero bo obiskal poleg Egipta še Saudsko Arabijo, Izrael, Jordanijo in Sirijo. Pred nekaj dnevi končani kongres palestinskega „parla-menta“ se je v Kairu sicer zaključil brez nekih dokončnih sklepov, kar priča o še vedno zelo različnih stališčih in mnenjih znotraj palestinske organizacije, toda to nikakor ne pomeni, da Nixon in Sadat ne bosta, pa čeprav morebiti po ovinkih, razpravljala tudi o Palestincih. Ti so namreč, kar spoznavata obe strani, eden izmed temeljnih kamnov bodoče bliž-njevzhodne stavbe mini. Toda kakšen naj bo ta kamen? Kje naj bo vzidan? O tem še vedno ni doseženo nobeno soglasje — ne na ameriški in ne na egiptovski in ne na palestinski strani. Kar zadeva dvostranske politične in ekonomske odnose med ZDA in Egiptom, je mogoče reči, da so v nenehnem vzponu, da se izboljšujejo skorajda dnevno. Ni treba dvomiti, da bo sedanji obisk ameriškega predsednika v Egiptu še dodatna orjaška spodbuda v tej smeri. Nixonov obisk pa nima samo mednarodnih razsežnosti, marveč tudi izrazito domačo. Gre za znano watergatsko afero, ki vzbuja sicer v Evropi malo, onstran oceana pa bistveno večjo pozornost. Nixonov obisk ima zato tudi nemajhen namen popraviti slab okus zaradi te zloglasne afere doma. PADEC RUMORJEVE VLADE Italija je zopet brez vlade, kajti premier Rumor je moral predsedniku republike ponuditi svoj odstop po predvčerajšnji izredno razburljivi seji vlade. Rumorjeva vlada je padla zaradi nepremostljivih nesoglasij med posameznimi člani vlade glede mnogih ekonomskih in političnih dilem današnje Italije. Razlike so bile malone glede sleherne teme, o kateri je vlada zadnje dni razpravljala - l\lixon v Kairu od tega, kako in s kolikšnimi sredstvi pomagati nerazvitemu trgu, pa do tega, ali naj v naslednjem obdobju obdavčijo vse enakomerno ali sedaj bogatejše sloje bolj kot revne. Takšen razplet v Rimu nikakor ni neverjetno presenečenje kajti nekatera znamenja so gt napovedovala že pred časom. Italija ima namreč resda razmeroma ugleden položaj v svetu razvitih, toda temelji, na katerih počiva italijanska družba, niso v vseh primerih trdni. Naši zahodni sosedje očitni potrebujejo novih spodbud > obliki družbenih, političnih in ekonomskih reform, toda pred tem bi se morale različne smeri in politične partije vsaj v grobem zediniti, kako jih izpeljati. Te nujno potrebne enotnosti ni in posledice — na zunaj najbolj vidne — so pogoste menjave vlad. Tudi Rumoijeva se je morala posloviti... kakor se bo veijetno še kakšna za njim. TELEGRAMI munoK - Sovjetski zunanji minister Andrej Gromikoje ocenil, da se mednarodni položaj nagiba k miru ne pa k vojni, čeprav je šc nadalje naloga vseh miroljubnih sil na svetu, da se borijo za proces popuščanji* mednarodne napetosti. Gromiko j® govoril v Minsku kot kandidat z® člana vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze na volitvah, ki bodo 16. j*1" ntfa. ALZiR - Voditelj afriške strank* za neodvisnost Gvinejo-Bissao Lui* vati prihodnji teden v Londonu. Cabral se je zadržal v Alžiru na po° se je zadržal v Alžiru na po° v MogadiS, kjer se bo začela afriška konferenca, na kateri bo zastopal Gvinejo-Bissao. DJAKARTA - Sporočili so, d,a bo ci\j bližnjega obiska indonezij* skega zunanjega ministra Adam* Malika v Jugoslaviji, r\a Poljskem,]' Sovjetski zvezi, Mongoliji in LD* Koreji razširitev sodelovanj n}®® Indonezijo in temi socialistični!01 državami. Minister Malik bo v Jug0" slaviji od 1. do 3. julija. Št. 24 (1299) - 13. juniju 197* OPHRZNITE: Kočljiva situacija (Karikatura: Marjan Bregar) S pesmijo in sprevodom po ulicah Novega mesta so dijakinje srednje medicinske šole proslavljale zaključek šolanja. Tako bo naše zdravstvo spet bogatejše za eno generacijo. Želimo ji obilo uspeha! (Foto: Boštjan Krže) 7. junija se je s 3-tedenske delovne akcije na Kozjanskem vrnila Brigada Majde Šilc, sestavljena iz vrst delavske mladine pobratenih občin, ki je na Kozjanskem pomagala graditi cesto in vodovod. Več o delovni akciji v prihodnji številki Dol. lista. (Foto: S. Mikulan) Sprevod nastopajočih na XII. jubilejnem zletu bratstva in enotnosti na poti skozi Novo mesto. Zatem se je na stadionu začel nedeljski del velike prireditve, ki je izzvenela v spontan'praznik mladosti, bratstva in enotnosti mladine iz treh republik. (Foto: Mikulan) 3. junija je v Dolenjski galeriji podelil Ivo Majdič, predsednik republiškega odbora RK, 21 zlatih priznanj RKJ in 39 srebrnih RKS, 10 krvodajalcev pa je prejelo zlate plakete. Zatem je bila v domu kulture še akademija s kulturnim sporedom. (Foto: S. M.) LES PRIHAJA V JUGOTANIN Delavski svet TOZD kemične industrije KONUS v Slovenskih Konjicah je na seji minuli teden sklenil nadaljevati odkup tanin-skega lesa za TOZD Jugotanin v Sevnici. Proizvodnjo so nameravali v začetku julija v glavnem ukiniti, kar je naletelo na ogorčenje v Sevnici. Organi upravljanja v KONUSU so se, kot kaže, odločili poiskati rešitev v TOZD Jugotanin v skladu s stališči izvršnega sveta ObS Sevnica in organov občinskega sindikalnega sveta. V torek so na drugi seji sevni-škega izvršnega sveta imenovali 5-člansko komisijo, ki jo sestavljajo člani izvršnega sveta ObS: Slavko Vilčnik, Franc Lipovšek, predsednik družbenopolitičnega zbora ObS Maks Bilc, direktor OZD Jutranjke Karel Vehovar in predsednik komisije za srednjeročni in dolgoročni razvoj občine Franc Ogorevc. Ta komisija ima za nalogo tudi nadaljnjo strokovno pomoč pri razreševanju gospodarskih težav.______ Sejmišča NOVO MESTO: Zaradi deževnega vremana je bil ponedeljkov sejem slabo obiskan. Naprodaj je bilo le 237 prašičev, od tega 219 starih do tri mesece. Rejci so prodali 111 prašičev, mlajši so bili po 300 do 460 din, nad 3 mesece stari pa po 470 do 700 din. Cene so bile torej nižje kot prejšnji teden. BREŽICE: Tudi na brežiškem sejmu je bila slaba prodaja; manjkalo je kupcev, saj so kmetje pripeljali v prodajo 417 živali, prodali pa so J*h le 269. Do tri mesece stari pujski so veljali 22 do 23 din, starejši pa do 16 dinarjev za 1 kg žive teže. Vsem sposobnim odprta pot do znanja Socialistično načelo, da je treba omogočiti šolanje vsakomur, ki je za to sposoben, se bo v naši republiki v prihodnje uresničevalo z novim, enotnim sistemom štipendiranja, izhajajočim iz samoupravnega sporazuma. Po novem bo štipendiranje imelo tako imenovani intervencijski značaj. Štipendije bodo ~ Otroci iz Velikega Gabra odvisne od zmožnosti družine, iz katere otrok izhaja, in od življenjskih stroškov v času šolanja. Ne bodo vezane na usmeritev šole ali učni uspeh, kar pomeni, da se bo učenec lahko povsem prostovoljno odločal za poklic. Na to odločitev ne bodo več vplivale delovne organizacije. Z izvajanjem solidarnostnega štipendiranja bodo prenehale dosedanje oblike pomoči, podpor, nagrad in posojil, pravi Kmetijski kotiček Botritis »dviga glavo« . Zaradi pretiranega in enostranskega gnojenja z dušičnimi gnojni, ki trto silijo k bujni rasti in s tem slabijo njeno odpornost, * je zadnja leta v nekaterih vinogradniških območjih čezmerno Pojavila siva grozdna plesen (Botrytis cinerea). V nevarnosti so ^asti občutljive sorte, ki jih je pred boleznijo treba obvarovati s »kropljenjem in preprečevalnimi ukrepi. Siva grozdna plesen se najprej naseli na ranjenih jagodah. Z ^jdi se bolezen v obliki sive plesnive prevleke širi na sosednje Jagode in grozde. Po toči je zato škropljenje nujno, da zaustavi nJ®no uničujočo pot. Plesen je tudi velika sovražnica trsnic in saj se prerada naseli na cepljenih mestih in uničuje cep-Jenke. V vlažnih pomladih je nevarna tudi kabmkom; napadeni * Posušijo in propadejo. Praksa je pokazala, da je mogoče uspešno preprečevati bole- Zen> če vinograd usklajeno gnojimo, če ne pretiravamo z dušikom in če vestno opravljamo tako imenovana zelena opravila, ”J)t so: trebljenje zalistnikov, vršičkanje in trganje listja v bližini ^°zdja. Zatirati jo je mogoče uspešno tudi s kemičnimi priprav-) — euparenom, mycodifolom ali ortofaltanom v vinogradih ter Klnosolom v trsnicah. to -,?n<*ar topljenje ne daje vselej najboljšega rezultata. Ugo-vili so, da je uspešnejše, če začnemo škropiti s pripravki zoper ^ *° gozdno plesen vsaj pri drugem škropljenju po cvetenju ^ *, še bolje pa prej. Enkrat ali dvakrat je treba dodatno škro- £ P|l> še v avgustu. in ve(k mofa vinogradnik upoštevati znano lastnost euparcna ^ zav*rata vrenJe- Ker sta precej Qbstojna (stro- ^ • Vno pravimo, da imata dolgo karenco), z njima ne sme škro- £ tro1 P.rePozno- Zadnjič se sme škropiti dober mesec dni pred * sicer pride prevelika količina ostankov v mošt, to- J na, da zavira vrenje. £ Inž. M. L. 5 samoupravni sporazum. Z drugimi besedami rečeno: sporazum želi izenačiti meterialne možnosti za izobraževanje, kot je že velikokrat poudarjeno in zahtevano politično stališče. Potreben denar se bo zbiral na podoben način, kot se že je pred leti. Vse organizacije združenega dela naj bi prispevale po 0,5 odst. od bruto osebnih dohodkov. Tako se bo nabralo toliko denarja, da bodo štipendije lahko dobivali vsi učenci, če dohodek na člana v njihovih družinah ne bo presegal 1.800 din na mesec, upoštevaje še kraj bivanja v času šolanja. Po novem bo torej omogočeno nadaljnje šolanje otrokom revnejših delavskih in kmečkih družin, ki so ob dosedanji politiki, štipendiranja iz kakršnihkoli vzrokov ostajali odrinjeni. še mnogo drugih zainteresiranih, kako bo z gozdarstvom vnaprej. Tudi gozdarstvo se mora v skladu z novo ustavo samoupravno organizirati, ustanoviti samoupravne interesne skupnosti, kot določa novi gozdni zakon, ki je bil sprejet 26. maja. Kako bodo to storili na Dolenjskem, o tem so se posvetovali gozdarji in predstavniki kmetov-lastnikov gozdov 6. junija in določili, da se mora 15-članski iniciativni odbor (6 članov imenuje GG, 9 pa občinske skupščine) oblikovati do 15. avgusta, do konca novembra pa je treba sklicati skupščino samoupravne interesne skupnosti. Bistvo nove ureditve v gozdarstvu je, da bo poslovna plat gospodarjenja z gozdovi še nadalje zaupana gozdnim gospodarstvom, ki bodo ohranila svoj obseg in svoje pravice kot vsaka organizacija združenega dela, širša biološka plat gozdov pa bo v pristojnosti samoupravne interesne skupnosti. Posebne pozornosti bodo deležni obrati za kooperacijo, katerih član je lahko vsak lastnik gozda. Zakon izrecno določa, da so povsem enakopravni kmetje-lastniki gozdov in delavci gozdnega gospodarstva, navaja pa tudi, kakšnim zahtevam je treba ugoditi, da se ustanovi obrat za kooperacijo. Četrtkov razgovor je potrdil, da je celo med strokovnjaki Še precej stvari nejasnih in da bo treba zavestno, prizadevno uresničevati nova ustavna zakonska določila. M. L. Inž. Janez Penca, direktor GG Novo mesto: pomen gozdov presega poslovni interes gozdnega gospodarstva, zato je nujen vpliv občanov Gozd po novem Vsakdanji pomenek Avtokuhinja Da so polovica vse Dolenjske gozdovi in da je v tem predelu kar 15.000 lastnikov gozdov (podatek za GG Novo mesto, ki obsega občine osrednje Dolenjske), ti dve dejstvi ilustrirata pomen gozdov za dolenjsko gospodarstvo. Toda pomen gozdov daleč presega neposredno gospodarsko korist, zato je mimo gozdarjev in lastnikov gozdov Vre, nekaj se bo skuhalo na jugoslovanskem avtomobilskem tržišču. Niti visoka carinska zaščita ne zadošča več domačim proizvajalcem, da bi optimistično gledali v prihodnost. Ker ni več sodobno klicati na pomoč državo in njene administra- tivne ukrepe, upajo v dogovor o omejitvi uvoza tujih avtomobilov. Logika te vrste je preizkušena, a ne daje pravih rezultatov, ker zanika zakone tržišča in konkurence. Res je, kar so navedb na nedavnem sestanku „grupacije industrije motorjev in motornih vozil“, namreč, da je domača proizvodnja občutno prevelika za domačfe potrebe. Toda na to naj bi proizvajalci mislili takrat, ko so investirali v nove proizvodne zmogljivosti. „Ekonomska politika" piše, da lahko samo štiri največje tovarne avtomobilov, med katerimi je tudi novomeški IMV, letos naredijo 216.000 osebnih avtomobilov, kar je približno 100.000 več, kot jih lahko prodajo v Jugoslaviji. Zaradi presežka ne prihajajo tarnajoči glasovi iz IMV, marveč predvsem iz kragujevške Crvene zastave, ki je že pred leti zatrjevala, da je visoka zaščitna carina samo začasen ukrep, zdaj pa zatrjuje, da niti ta ne zadošča več. Resnici na ljubo pa je treba pristaviti, da to velepodjetje ni edini krivec, da so domači avtomobili tako dragi in s tem malo konkurenčni. M. L, Otroški dodatki Skupščina republiške skupnosti otroškega varstva je na zadnji seji dokončno določila nove otroške dodatke, ki so jih upravičenci že doslej zadnje mesece prejemali kot akontacije. Po tem sklepu imajo pravico do otroškega dodatka družine, v katerih znaša lanski mesečni dohodek na družinskega člana do 1.200 din. V primeru, če imajo od 900 do 1.200 din dohodka na člana, imajo pravico do 95 din otroškega dodatka za prvega otroka ter po 150 din za drugega in naslednje. Če znaša mesečni lanski dohodek na družinskega člana od 700 do 900 din, dobivajo 130 din otroškega dodatka za prvega otroka ter po 200 din za drugega in naslednje. V primeru pa, da znaša lanski poprečni dohodek na družinskega člana manj kot 700 din na mesec, znaša otroški dodatek 160 din za prvega otroka ter 240 din za drugega in naslednje. Večji otroški dodatki — brez-skrbnejša mladost To pravico je treba uveljaviti, in to tako, da upravičenci do 15. junija predložijo izjavo in potrdila o vseh dohodkih družine strokovnim službam skupnosti zdravstvenega varstva in zavarovanja. To morajo storiti tudi vsi upravičenci, ki so že doslej dobivali otroške dodatke. Skupščina republiške skupnosti je sklenila, da bo letos prejemalo otroški dodatek tudi 25.000 otrok iz socialno ogroženih kmečkih družin, in sicer po 95 din na mesec. To pomoč bodo prejemali otroci kmečkih družin, ki jim je kmetijstvo glavni vir preživljanja in ki imajo do 2.000 din katastrskega dohodka oziroma do 600 din na leto na družinskega člana. - 13. junija 1974 Stran uredil: MARJAN LEGAN vredno ••• Industrija napravi v manj kot enem mesecu, kar je ustvarila industrija vse leto 1939. Kmetijska proizvodnja na prebivalca se je potrojila. Zgradili in modernizirali smo 30.000 km cest in železniških prog. Nad 60 odstotkov zaposlenih ima srednjo, višjo ali visoko izobrazbo ali pa so kvalificirani in visoko kvalificirani delavci. Vsaka tretja družina prebiva v stanovanju, sezidanem v zadnjih dveh desetletjih, vsako peto gospodinjstvo ima avtomobil, en zdravnik pride na 800 prebivalcev itd. Problemi, ki jih moramo reševati, in naloge niso majhni. Smo pa veliko močnejši in sposobnejši. Največja naša moč je v zavesti delavskega razreda in delovnih ljudi, da vse, kar ustvarijo, služi njim, da vztrajajo v boju za nadaljnji napredek. Pogled nazaj Ena izmed poglavitnih nalog v naslednjem obdobju pa je hitrejše povečanje proizvodnje in storilnosti. To zagotavlja večji standard, hitrejše premagovanje razlik v razvitosti posameznih območij, širše vključevanje našega gospodarstva v mednarodno menjavo. Doseči moramo večjo gospodarsko stabilnost, obrzdati inflacijo, bolje izkoriščati tisto, kar imamo doma, in odstraniti neskladja v gospodarski sestavi. To so nekatera dejstva in misli, ki jih je v svojem referatu navedel predsednik Tito na X. kongresu ZKJ. Nazorno ilustrirajo napredek, ki smo ga dosegli v povojnem času, pa ga včasih ne cenimo dovolj, ker pozabljamo, iz kako zaostalih razmer smo izšli in s kakšnimi problemi se je bilo treba spoprijemati v povojnih letih. Predsednik Tito je tudi, natančno kot malokdo, ugotovil, kaj je treba v prihodnje storiti, da se bo napredovanje družbe nadaljevalo. DOLENJSKI LIST zasadili mladi zadružniki iz drugih (Nadaljevanje s 1. str.) Zlet še tesnejša vez Glavni in zaključni del XII. zleta se je začel ob 15. uri, ko so nastopajoči v povorki, kije šla skozi mesto, prišli na stadion. Več kot 16.000 zbranim, obiskovalcem in nastopajočim, je najprej spregovoril predsednik odbora XII. zleta Avgust Avbar. Opisal je zgodovino zletov in še posebej pomen XII. zleta, ki je tudi jubilejen: podobna manifestacija je bila namreč že pred 30 leti v hrvaški vasi Tmovac — še sredi ogorčenih bojev za osvoboditev. Govornik je poudaril, da so delovni ljudje zletnih območij z dejanji dokazali, da zanje bratstvo in enotnost nista fraza, nova ustava in X. kongres ZKJ pa jih še ohrabrujeta, da bodo taka dejanja nadaljevali. Zaključno prireditev je, potem ko mu je predstavnik iz Siska izročil prapor XII. zleta, odprl pokrovitelj Stane Dolanc. Dejal je, da je v bratstvu in enotnosti kot najpomembnejšima pridobitvama NOB najtrdnejše poroštvo za naš nacionalni obstoj in socialni razvoj naših narodov in narodnosti. „V duhu bratstva in enotnosti so tudi politika tovariša Tita, ZKJ, socialističnega samoupravljanja in politika neuvrščenosti. Želim, da bi ta prireditev še bolj poglobila našo svetlo idejo bratstva in enotnosti/* je poudaril sekretar izvršnega komiteja predsedstva ZKJ Stane Dolanc. Pozdravno pismo Titu Veselje, sproščenost, igra, volja, mladost, predanost, ljubezen, bratstvo in enotnost, življenje - težko bi našli prave besede za vse, kar je imela ta nepregledna množica, ki se je od polnih tribun razlezla do Portovalda in po hribu do Drske, priložnost videti na stadionu od trenutka, ko so po otvoritvi nanj pritekli novomešla cicibani z blazinicami, do zadnje točke, ko so vsi nastopajoči z vseh zletnih območij, ki se jim je pridružilo tudi nekaj sto vojakov novomeške garnizije, leže s telesi izpisali jubilejno geslo „30 let bratstva in enotnosti44. Z zleta so poslali pozdravno pismo tovarišu Titu. V njem so poudarili zgodovinski razvoj zletov m njihov glavni namen: širjenje in utrjevanje bratstva in enotnosti kot največje pridobitve NOB med našimi narodi in narodnostmi. Na koncu so posebej poudarili, da so ponosni na to, daje bil tovariš Tito na željo vseh jugoslovanskih komunistov in delovnih ljudi na X. kongresu ZKJ izvoljen za predsednika brez časovno omejenega mandata. „Na svidenje v Prijedoru44, je vabil transparent, ki ga je skupina mladincev iz tega kraja razvila po nastopu na XII. zletu. Zlet v Novem mestu je v vsem uspel, za kar gre zasluga odboru, ki ga je vodil Avgust Avbar, hkrati pa tudi vsem komisijam in številnim znanim in anonimnim posameznikom, ki so se trudili od začetka priprav do konca prireditve. Posebna zahvala gre JLA, ki je s pontonskim mostom čez Krko pri Novoteksu omogočila hitrejši in nemoten prihod nastopajočih na stadion, kar je v prometnem vrvežu znatno razbremenilo najbolj prometne smeri v Novem mestu. I. ZORAN STANE ILC V BREŽICAH, ADAM VAHČIČ V KRŠKEM V Krškem se je te dni konstituiral novi občinski sindikalni svet. Za predsednika je bil izvoljen Adam Vahčič, za poklicnega sekretarja pa so člani sveta imenovali Draga Skerbanca. Novi predsednik občinskega sindikalnega sveta v Brežicah je Stane Ilc, sekretar pa bo ostal še naprej Tone Jesenko. 560 PEVCEV V DOBOVI Na občinski reviji šolskih pevskih zborov je v nedeljo, 9. junija, sodelovalo S otroških in 7 mladinskih pevskih zborov. Tokrat so bile zastopane vse šole v občini. Zbori so dobili za sodelovanje pismena priznanja, zborovodje pa simbolična darila občinskega sveta ZKPO. Letošnje srečanje je dokazalo razen množičnosti tudi razveseljiv napredek v kvaliteti. PRIZNANJA V BREŽICAH Na praznovanju dneva mladosti so dobili priznanja občinske konference ZMS Brežice mladi družbenopolitični delavci: Skvarč iz Velikega Obreža, Jože Blažinč iz Dobove, Ivan Glas iz Brežic, Jože Pšeničnik iz Kapel in Božena Cešnovar iz Brežic. Za mentorsko delo v pionirski organizaciji pa so prejeli priznanja Anica Rožič, Jurc Pcstotnik in Vlado Podgoršek, vsi iz Brežic. NA SREČO SAMO PLOČEVINA V ponedeljek, 10. junija dopoldne se je na Ratežu zgodila prometna nesreča, ki pa je na srečo povzročila le precejšnjo gmotno škodo. Jože Medle z Vel. Brusnic se je z avtom peljal proti mestu, ko je pri gostišču Mrak s stranske ceste zapeljal predeni dostavni avto Stanko Klobučar iz Šentjošta in vozili sta močno trčili. Škode je za 10.000 din, voznika pa sta odnesla celo kožo. SLOVENSKI GOZDARJI V DOLENJSKIH TOPLICAH 7. junija so se v Dolenjskih Toplicah zbrali gozdarski inženirji in tehniki na spomladanskem plenumu Zveze inženirjev in tehnikov gozdarstva in lesarstva SR Slovenije. Na plenumu so pod predsedstvom predsednika zveze Marjana Šebenika pregledah potek delovanja od zadnjega plenuma, potrdili finančno poročilo in potrdili urednike revije Les in Gozdarskega vestnika. Obravnavah so tudi načrt praznovanja stoletnice gozdarskih in lesnoindustrijskih društev Slovenije, ki bo letos jeseni v Postojni. Odločili so se tudi za tiskanje propagandnih zastavic za varstvo gozdov in okolja. V drugem delu srečanja, ki so mu posvetili največ časa, je bilo na vrsti posvetovanje na temo „Odkazovanje v privatnem sektorju. Da ah ne? “. Udeleženci so prebrali več referatov, v katerih so ugotavljali težave in probleme, ki se pojavljajo v praksi pri odkazovanju in sečnji lesa v gozdovih, ki so zasebna lastnina. Emblem oz. značka VI. zbora šolskih zadrug Jugoslavija je delo akademskega kipaija Vladimira Štovička iz Leskovca. NOVO MESTO - Danes ob 15. uri bo v Metropolu tiskovna konferenca, na kateri bo ZKPO seznanila novinarje s pripravami na „Srečanje oktetov 74“, ki bo ob koncu tega meseca v Šentjerneju. KRŠKO - Koordinacijski od bor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL bo danes obravnaval predloge kandidatov za stalne komisije občinske skupščine. Razpravljal bo o prijavljencih za direktorja zdravstvenega doma Krško. BREŽICE - Pod vodstvom občinske zveze PM bo v soboto zjutraj krenilo 50 pionirjev na zbor slovenskih pionirjev na Graški gori. To bo zaključek pohoda po poteh XIV. divizije. BREŽICE - V ponedeljek bo v prosvetnem domu posvetovanje o izvajanju zakona o gozdovih. Veličasten zbor v Krškem Srečali so se mladi zadružniki iz vseh republik Osnovna šola Krško je bila v dneh od 7. do 9. junija gostiteljica pioniijev zadružnikov iz vse Jugoslavije. Šestemu zboru šolskih zadrug, ki gaje organiziral Zavod za šolstvo SRS, je prisostvovalo 198 pioniijev iz 66 zadrug, 66 mentorjev in 80 drugih gostov. Na slovesnem začetku je ob spremljavi godbe na pihala zadonela pesem učencev domače osnovne šole „Lepo je v naši domovini biti' mlad“. Zbor je odprla pokroviteljica, republiška sekretarka za prosveto in kulturo Ela Ulrih - Atena, ki je poudarila družbeno-vzgojni pomen šolskih zadrug. Med gosti na svečanosti sta bila še podpredsednik izvršnega sveta SRS dr. Avguštin Lah in direktor Zavoda za šolstvo SRS Boris Lipožič. Šolske zadruge imajo v Jugoslaviji več kot petnajstletno tradicijo. Mladi zadružniki se srečujejo na zborih vsako drugo leto; letos je bila na vrsti Slovenija. Zadruge so v začetku vključevale samo kmetijske smeri, pozneje pa so začele razvijati tudi druge interesne dejavnosti. V Sloveniji se ukvarjajo predvsem s horti-. kulturo, vrtnarstom, tehničnimi dejavnostmi, čebelarstvom in ročnim delom. Posebnost slovenskih šolskih zadrug je hraniiništvo. Vse te dejavnosti so pionirji prikazali na razstavah v prostorih krške osnovne šole. Domačini so se predstavih s čebelarsko, filatelistično, hortikulturno, likovno in prometno razstavo. V telovadnici pa je bila skupna razstava udeležencev zbora. Na srečanju so se pionirji pogovorili o samoupravnih oblikah dela mladih zadružnikov in prikazali nekaj praktičnih dejavnosti. Program so v petek sklenili s kulturno prireditvijo, ki so jo udeležencem zbora pripravili domači pionirji. V soboto so si ogledali razstavo kmetijskih strojev pri Agrokombinatu, nasade v Leskovcu, tehnični muzej in Formo vivo v Kostanjevici ter muzej izgnancev v Brestanici. J. TEPPEY Peter Drakulič, predsednik pionirskega odreda Karel Destovnik - Kajuh v krški osnovni šoli: „Srečanja mladih zadružnikov so se udeležili tudi gostje iz tujih držav: iz Francije, Bolgarije, Romunije, NDR, SZ in Madžarske. Najbolj sem se spoznal s pioniijem Jurom iz Sovjetske zveze. Za spomin mi je poklonil njihov pionirski znak.44 Park, ki so ga v petek, 7. junija, zasadili mladi zadružniki iz drugih republik na bregu nad osnovno šolo „Jurij Dalmatin44 v Krškem, se bo razrastel v trajen spomin in VI. zbor šolskih zadrug Jugoslavije, v spomin na prijateljstvo, skovano med tridnevnim bivanjem pri vrstnikih v Sloveniji. (Foto: J. Teppey) Dolenjcem polovica priznanj Ponovni uspeh dolenjskih filatelistov V počastitev dneva mladosti je bila v Slovenskih Konjicah organizirana IV. republiška pionirska filatelistična razstava pod geslom „Varujmo in lepšajmo naše okolje“. Odprta je bila od 24. do 29. maja. Njen pokrovitelj je bil republiški sekretariat za urbanizem. Razstavljalo je 51 pionirjev in pionirk iz vse Slovenije. Mladi do- ____________________________________________________ lenjski filatelisti so razstavljali takole: ce in predsednik l-'ilatclističnc zveze Slovenije Franc Leskovšek. Omeniti pa moramo, da iz večjih središč Slovenije pionirji sploh niso razstavljali. To pomanjkljivost opa- fil. krožek Krško Kostanjevica Novo mesto Kočevje Skupaj št. listov 126 54 126 225 531 št. vitrin 14 6 14 25 59 To pomeni, da je bilo kar 42,4 odstotka vsega razstavljenega materiala z območja Dolenjske. Tudi uspeh ni izostal. Od skupno podeljenih 62 priznanj so jih prejeli dolenjski pionirji in pionirke 26 ali 41,95 odstotka, kar je vsekakor lep uspeh in je prav, da ga podrobneje razčlenimo. Priznanja so dobili. fil. krožek zlata pozla- čena sre- brna posreb- rena bakre- d ip Iona ma sku- paj Krško 1 1 2 2 6 Kostanjevica - - — 1 2 1 4 Novo mesto - _ 2 1 3 Kočevje , , 2 5 6 13 ^ 1 1 4 8 10 2 26 i Kakovost in sestava zbirk na razstavi je bila nad povprečjem ter strokovno precej Izenačena, zato je bilo ocenjevanje precej težavno. Organizacija razstave je bila odlična. Priznanja in nagrade sta podeljevala predsednik občine Slovenske Konji- žamo že več let. Letos je bil izjema Maribor z eno razstavljeno zbirko. Zato velja vse priznanje filatelistom podeželja, ki skrbijo /.a razvoj filatelije med mladino predvsem na Dolenjskem in na osnovnih Šolah občin Slovenjske Konjice in Koper. ANDREJ ARKO Zvone Dragan: Kaj bomo v Sloveniji gradili Pripravljalna dela za gradnjo NE Krško tečejo zadovoljivo in tudi termini začetka obratovanja plinskih elektrarn Brestanica in Trbovlje v letu 1975 so zaenkrat ostvarljivi. Predhodna pogodba z glavnim dobaviteljem za TE Šoštanj IV bo predvidoma podpisana sredi tega meseca. Zagotovljen je tudi začetek prve faze gradnje 380-KV prenosnega omrežja. Na področju plinskega gospodarstva potekajo priprave za gradnjo plinovodnega omrežja vzporedno z ustanavljanjem samoupravne interesne skupnosti za nafto in plin. V okviru INE je sprejeta odločitev o povečanju zmogljivosti rafinerije nafte v Lendavi od 600.000 na 2,000.000 ton, medtem ko proučujejo možnosti za gradnjo večje izvozne rafinerije nad Črnomljem prižgali zadnjo soboto, ko se je pričel spuščati mrak. In okrog kresa razpoložljivimi sredstvi: Železniško gospodarstvo Ljubljana nadaljuje elektrifikacijo železnic Ponikve-Maribor, modernizacijo proge na odseku Divača-Hrpelje, Jesenice—Dobova in na ranžirni postaji Zalog. Letos je predvidena dograditev avtoceste Postojna-Razdrto, v prihodnjem letu pa Hoče-Levec. /Podpredsednik slovenskega izvršnega sveta v intervjuju za „Komunista44/ ZAHVALA Ob boleči^zgubi naše drage mame, stare mame in prababice MARIJE HOFFERLE se iskreno zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju kirur-gičnega oddelka Splošne bolnice Novo mesto ter hišnemu zdravniku dr. Živkoviću za skrb in nego bolnice, duhovščini za spremstvo, tovarišu Medletu in tov. Sporaijevi za lepe poslovilne besede ter vsem, ki so darovali vence in cvetje. Enako zahvalo smo dolžni vsem vaščanom, prijateljem in znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti ah nam pismeno izrazili svoje sožalje. Zahvaljujemo se tudi podjetju „Elektromedicina44 za izkazano pozornost. Sinovi in hčere z družinami Poljane, 3. junija 1974 ZAHVALA Ob smrti drage mame, sestte, tete, babice, prababice in tašče ANE KIREN roj. Plaveč, Plavčeve mame iz Mirne peči se najiskrcneje zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagah v teh težkih trenutkih, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje. Najtopleje sc zahvaljujemo družbenopolitičnim in delovnim organizacijam iz Novega mesta, Mirne peči in Slovenske Bistrice ter vsem, ki ste pokojnico v tako velikem številu pospre^ mili na njeni zadnji poti. Žalujoči: Plavčevi in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, ata in starega ata ANTONA LTSCA z Lukovca se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo za izkazano pozornost delovnim kolektivom, tov. Liscu za poslovilne besede ob odprtem grobu ter pevcem za zapeto žalostinko. Najlepša hvala tudi vsem ostalim, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marija, otroci Tone, Marija, Ivan in Geli z družinami, Nežka, Pavli z Boštjanom in Stanko JlOVOtckS' Zletni odbor XII. zleta bratstva in enotnosti v Novem mestu se tovariško zahvaljuje vsem delovnim organizacijam, ki so s svojimi prispevki omogočile izvedbo jubilejnega dvanajstega srečanja mladine in samoupravljavcev sedmih zletnih območij iz treh bratskih republik. ČASOPISNO ZALOŽNIŠKO PODJETJE DOLENJSKI LIST NOVO MESTO IflDUSTRIJR mOTORniH VOZIL novo m e s t o r~ 19 farmacevtika, kemija, zdravilišča NOVO MESTO DOLENJKA AKfe trgovsko podjetje na dedbelo in drobno NOVO MESTO dolenjka JUGOTEKSTIL | IMPEX LJUBLJANA / JUGOBANKA \ LJUBLJANA J MM MERCATOR TOZD STANDARD IVter^atfr NOVO MESTO Zavarovalnica sava poslovna enota NOVO MESTO V _____________________________________ flnovoles j lesni kombinat NOVO MESTO PAPIROGRAFIKA LJUBLJANA 1DBHI Dolenjska banka in hranilnica NOVO MESTO NOVO MESTO labod tovarna perila NOVO MESTO GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO cestno podjetje novo mesto /O ljubljanska banka LJUBLJANA PODJETJE DOMINVEST Novo mesto —■ I S K R A—t L A tovarna usmerniških naprav NOVO MESTO Splošno gradbeno podjetje raitnrviir=? NOVO MESTO NOVOTEHNA trgovsko podjetje na debelo in drobno NOVO MESTO ISKRA-IEZE TOZD UPORI ŠENTJERNEJ Na tej strani našteta podjetja in delovni kolektivi hkrati priporočajo svoje izdelke in usluge delovnim ljudem naše domovine in pozdravljajo svoje kupce, poslovne partnerje in vse sodelavce! ZLETNI ODBOR XII. ZLETA BRATSTVA IN ENOTNOSTI NOVO MESTO Podjetje za PTT promet Novo mesto Novo mesto — Straža avtopromet, gostinstvo in turizem tekstilna tovarna NOVO MESTO KREMEN industrija in rudniki nekovin Novo mesto delo časopisno •n grafično podjetje V Ljubljana ( JL rT\ i OPEKARNA ZALOG N ■ NOVO MESTO V J C Čevljarsko podjetje — BOR l Dolenjske Toplice J Hotel K A N D IJ A Novo mesto . Trgovsko podjetje HMELJNIK NOVO MESTO Hotel Grad Otočec otopet* Otočec ob KRKI Začasna skupnost zdravstvenega zavarovanja — Novo mesto kavarna Novo mesto SLUŽBA DRUŽBENEGA KNJIGOVODSTVA NOVO MESTO Mi Belokranjska trikotažna industrija METLIKA KMETIJSKA ' ZADRUGA »KRKA« Novo mesto, <________— J \ KOVINAR splošno ključavničarstvo V NOVO MESTO J Gradbeno podjetje NOVOGRAD Novo mesto komunalno PODJETJE ^ novo mesto j NOVOMONTAŽA NOVO MESTO SLOVENIJA VINO LJUBLJANA XII. ZLET BRATSTVA IN ENOTNOSTI VODCA/OO NOVO MESTO COMMERCE — zastopstvo, izvoz-uvoz, servisi — konsignacija LJUBLJANA —r U N I T E X — Poslovno združenje tekstilne industrije LJUBLJANA To stran ste napisali sami! — To stran ste napisati sami! - To stran ste napisali sami! Gozdovi so del našega življenja Na rob razstave o gozdovih V maju je bilo v Kočevju mnogo stoijenega za varstvo narave. Zopet se je izkazala šolska mladina. Njenemu trudu pri urejanju mestnega okolja so se konec meseca pridružili še trije fotografi-ljubitelji, naši priznani mojstri za umetniške gozdne posnetke: Pe-ter^Vovk, inž. Janez Černač in inž. Marico Figar. skupno razstavo pod geslom: „Gozdi so naše življenje14. 41 velikih fotografij na enotnih belih kartonih je izpolnilo ves veliki razstavni prostor. Peter Vovk jih je razstavil 18, Janez Černač 13, Marko Figar 18, Za teden gozdov so priredili od 31. maja do 7. junija v Likovnem salonu v Kočevju veliko, nadvse privlačno skupno razstavo pod geslom: „Gozdovi so naše življenje". Kočevju veliko, nadvse privlačno »Dvakrat poglej, preden... « Pojasnilo k članku s tem naslovom, objavljenemu v Dolenjskem listu 16. maja Za maturantski ključ se ne bomo več poganjali, ker je predrag, so sklenili novomeški gimnazijci in pričeli licitacijo slik svojih profe-soijev ... (Foto: Z. Šeruga) Začnimo pred svojim pragom Boj proti onesnaževanju okolja se naj začne v najožji okolici - Nemarnost stanovalcev V Dolenjskem listu sem z zanimanjem prebral članek, ki ga je ob tednu gozdov napisal ing. Černač. Članek meje spodbudil, da tudi sam napišem nekaj misli o onesnaževanju naravnega okolja, ki je zavzelo že takšen obseg, da mu moramo posvetiti vso pozornost, ako hočemo našim potomcem ohraniti zdrav življenjski prostor. Ta problem ni pereč samo na Kočevskem, ampak povsod, kjer se razširjajo industrija in naselja. Če se bo tako nadaljevalo, potem že čez nekaj let ne bo našel delovnf človek sprostitve v čisti naravi, ampak se bo sprehajal po smetiščih, ki rastejo vzdolž gozdnih poti. Namesto svežega in zdravega zraka zaradi nemarnosti in nepremišljenosti ustvarjamo pogoje za okuženje bližnje in daljne okolice. Odpadki, ki jih ljudje nenačrtno odlagajo v naravi, se iz dneva v dan kopičijo. Človek nehote dobi vtis, da se to dogaja namenoma in da ni nikomur niti malo mar, kaj bo z našim okoljem. Nobena skrivnost ni, da tudi v samem mestu Kpčevje ni nič bolje. Posamezniki se ne morejo niti ne čutijo notranje potrebe po vključevanju v napore za čisto in zdravo okolje, saj c^lo lastnih dvorišč, vrtov in dovoznih poti ne čistijo in negujejo. Ta odnos do najožjega okolia daje slutiti, da gre za pravo neskrb-nost in nemarnost. Prav je, da se borimo za čist in zdrav gozd, ne smemo pa zanemariti tudi neposredne okolice, v kateri delovni človek vsak dan preživi največ časa. Boj proti onesnaževanju okolice bo uspešen le takrat, ko bo vsak posameznik čutil odgovornost in skrb za svojo neposredno okolico. Začeti je treba pri sebi, šele tako se bo boj lahko razširil povsod, kjer je potrebno. BORIS LINDIČ Kočevje V članku „Dvakrat poglej, preden kupiš! “ navaja pisec Tone Starc iz Impoljce, da je Elektrotehna iz Sevnice za 5'5 0,00 din dražja pri motorni kosilnici AL-ko uvoz Avstrija. Da bi si ustvarili pravo sliko o pogojih in načinu poslovanja v trgovini, je potrebna širša obrazložitev. V prodaji na drobno se uporabljajo absolutne marže iz leta 1971 ter procentualne marže, ki jih določa zvezni predpis. Z zveznim predpisom (Ur. hst št. 12/67, 23/67, 40/68, 11/69, 15/70 in 20/71) veljajo procentualne marže za proizvode: Absolutne marže se uporabljajo za vse ostale proizvode, ki so bili zatečeni v prodajalni na dan 26. 11. 1971. (Ur. Ust SFRJ št. 53/71). Navedene kosilnice AL-ko na dan 26. 11. 1971 nismo imeli na zalogi, zato se je obračunala absolutna marža, ki pripada sličnim proizvodom. Kosil- Odprto pismo občinski skupščini in družbenopolitičnim organizacijam v novomeški občini Na ustanovnem občnem zboru Društva za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam v Novem mestu smo 29. maja sklenili z odprtim pismom opozoriti širšo javnost, predvsem pa vas, na izredno pereče stanje v Posebni šoli Šmihel pri Novem mestu. Šola bo prihodnje leto praznovala 20-letnico obstoja, opravila je pionirsko strokovno delo na Dolenjskem, vendar je danes v mnogo slabših pogojih, kot so posebne šole v drugih manjših dolenjskih občinah. Zaradi prostorske stiske ostaja veliko duševno prizadetih otrok doma, nekateri obiskujejo še redne šole, vse to pa škoduje prizadetim in učencem rednih šol ter s tem širši družbi. Gradnja nove posebne šole je bila sprejeta na prvo mesto prioritetne liste 7-letnega načrta gradnje osnovnošolskih ustanov. Za gradnjo posebne šole občani tudi prispevajo denar, zato postajajo nestrpni, ker se gradnja še ni začela. V imenu staršev prizadetih otrok, članov društva in kolektiva posebne šole zahtevamo odgovor, kdaj bo zares nova stavba za posebno šolo zgrajena, oziroma kdaj se bo gradnja začela. Če menite, da nismo upravičeni do tako ostro postavljene zahteve, nas obiščite in se prepričajte, v kakšnih pogojih in prostorih delamo. Za odbor: VIKA AVSEC l.r. /70 ljubljanska banka PODRUŽNICA CELJE STIPENDIJE! razpisuje za šolsko leto 1974/75 naslednje štipendije: 4 štipendije za I. letnik ekonomske srednje šole 3 štipendije za IV. letnik ekonomske srednje šole / 3 štipendije za III. letnik upravne administrativne smeri 3 štipendije za VEKŠ ali ekonomsko fakulteto I. stopnje bančne, finančne in zunanjetrgovinske, smeri 2 štipendiji za VEKŠ II. stopnje Kandidati naj do 30/6—1974 osebno dostavijo službi poslovne koordinacije naslednje dokumente: — vlogo za dodelitev štipendije s kratkim življenjepisom — dokazilo o premoženjskem stanju — obr. DZS 1,65 (potrdilo o poprečnem osebnem dohodku ali pokojninah staršev in potrdilo o katastrskem dohodku) — zadnje šolsko spričevalo ali potrdilo o opravljenih izpitih. Pri dodelitvi štipendij in višini štipendij bodo upoštevali kriterije, ki so dogovorjeni z družbenim dogovorom o štipendiranju in kreditiranju v SRS. nica je bila nabavljena pri grosistu Elektrotehna, Ljubljana, dne 5. 7. 1973 po nabavni ceni 1.600,00 din; pri tem znaša absolutna marža 221,60 din, prometni davek 360.00 din, kar znaša skupaj 218.160.00 din, in to je bila naša prodajna cena. Pisec članka je dobil v pogled celotno kalkulacijo v priročni pisarni Elektrotehne v Sevnici, česar pa v članku ni navedel. Trditve, da je bila kupcu Tonetu Starcu vsiljena prodaja, tudi niso resnične. To utemeljujemo tudi s tem, ker nam ni bilo potrebno pospeševati prodaje na tak način, saj sočasno nobena trgovina v Sevnici ni imela na prodaj takšnih kosilnic in je bila primeijava cen nemogoča. Namen našega pisanja ni v tem, da odgovorimo na članek, zakaj je nastala razlika v prodaji, saj za prodajno ceno odgovaijamo inšpekcijski službi, ki je bila o tem primeru podrobno obveščena, temveč ga dajemo zato, da javnost obvestimo o pravilnem postopku poslovanja. Upamo, da smo si pridobili s poslovanjem zadostno zaupanje pri kupcih, da to ne bo vplivalo na naš nadaljnji poslovni uspeh. Kolektiv Elektrotehne Sevnica kar je bilo pravim razmerje za presojo kakovosti fotografij in njihovih ustvarjalcev. Izredna prvina vseh treh razstav-ljalcev je gozd s svojim rastlinskim in živalskim žitjem in bitjem. Pozoren opazovalec je zlahka zapazil vodilni motiv vseh treh umetnikov-iskalcev. Peter Vovk je nenehno na lovu za čustvenimi doživetji. Začutiš, kot da nosi v sebi usodni delež zatrtega pesnika-slikaija. Njegove fotografije, dasi izdelane samo v črno-beli tehniki, so kot drobne umetelne skladbe, ki ti potihoma pripevajo ob gledanju čudežnega gozdnega sveta, ki ti ga v premnogih inačicah odkrivata ustvarjalčevo oko in njegova kamera. Na fotografijah Janeza Černača prevladuje gozdna motivika nam vsem dobro poznane divjadi: divji prašiči, sme, skobec, lisica in medved so bili vse dni razstave prijetna očesna paša za haše lovce, zlasti pa za mlajše obiskovalce šolarje. Marko Figar je podobno kot Peter Vovk neutruden iskalec gozdne romantike, vendar dajo njegove fotografije slutiti, da so mu ljubši krepki in tršati motivi. Nekatere njegove posnetke sem osebno dojel kot naravne in rastlinske srhljivke. F- CANKAR ZAHVALA Od borcev Gubčeve in Cankarjeve brigade smo dobili pozdrave s pohoda ob žici okupirane Ljubljane, kar nam pomeni zelo veliko. Vsakemu posebej se ne moremo zahvaliti, zategadelj se na tem mestu zahvaljujemo vsem skupaj, posebno pa še naši rojakinji, pesnici Vidi Brest. Pionirski odred „Franci Lokar “ Šentrupert Kako je mogoče? Članek „Sumljivi prijatelji44, ki sem ga prebral v Dolenjskem listu z dne 9. maja, me je spodbudil, da tudi jaz napišem nekaj kritičnih misli. Ni moj namen spuščati se v problematiko naše zunanje trgovine, a vpričo tega, kar se dogaja, se moje razumevanje konča, Uvažamo meso iz Italije, iz države, ki nam je z blokado našega izvoza mesa prizadejala veliko gospodarsko škodo na področju živinoreje. Kaj je to mogoče? Ali so naši zunanjetrgovinski predpisi tako širokogrudni,« da jih lahko mimo obide, kdor hoče? Ali je morda dobiček nekoga več vreden kot škoda celotnemu gospodarstvu? Če je res, da smo uvozili 38 ton najslabšega mesa, se vsemu temu še bolj čudim. Tako velika količina ni mogla biti uvožena naskrivaj v nahrbtnikih! Verjetno je uvoznik moral plačati tudi carino. Ali ni nobenega predpisa, ki bi obvezoval carinske organe, da obveste trgovinsko inšpekcijo v primeru sumljivega uvoza? Tako početje štejem za gospodarski kriminal, ki bi ga bilo treba najostreje obravnavati, krivce pa kaznovati. Nekdo bi moral biti v takih primerih tudi osebno odgovoren. Potem bi do takih zadev ne prihajalo. KAREL KOSEM Loka pri Zidanem mostu OGORČENJE Še nikoli me ni nič tako prizadelo kot zapis v Dolenjskem listu, v katerem pišete o pretepenem Albinu Pavliču. Postalo mi je skoraj slabo. Zaradi nekih značk tako pretepsti otrokal Saj to je neverjetno! Dejanje zasluži vso obsodbo javnosti. Ljubiteljica otrok Silva Z novo cesto - boljše življenje Vaščani Male in Velike Hubajnice, Osredka, Prevol in Zavratca: »Obstali smo na pol poti do lepšega življenja, a z upanjem« Minilo bo dve leti, odkar smo prebivalci Male in Velike Hubajni-ce, Osredka, Prevol in tudi Zavratca zbrali s prostovoljnimi prispevki toliko denaija, da smo lahko plačali buldožer ljubljanske Obnove, ki je naredil traso za cesto od prevolske kapelice do Zavratca. Ker je zmanjkalo denarja za po-sipni material, je bila trasa prevozna le v suhem vremenu. Za pomoč smo zaprosili občinsko skupščino v Sevnici, ki nam po novem odloku ni mogla ustreči kljub temu pa smo se znašli. Na pomoč je priskočil še sev-niški gozdni obrat, ves denar pa je zadostoval le za polovico cestnega odseka. Sedaj smo pri starem, upamo pa, da na nas ne bodo pozabili takrat, ko bodo sestavljali občinski proračun. Vsi tukajšnji prebivalci si želimo, da občinske dotacije ne bi delili po stan praksi, kajti drugače bomo še vrsto let ostali brez prave ceste. S podobnimi težavami se srečujejo tudi prebivalci Arta in Ponikev. Iz teh in okoliških vasi hodi na delo v Sevnico in Krško mnogo vaščanov in že zato bi morali na našem koncu problemu cest posvetiti več pozornosti. Morda bo sedaj, ko so že sprejeti dokumenti republiških ustav in zvezne ustave, kot tudi stališča kongresa slovenskih komunistov, kaj bolje. Ali bodo znali pristojni prisluhniti našim skromnim željam? Čim dalj časa bomo namreč odlašali z gradnjo ceste, toliko večja gospodarska in politična škoda bo prizadela naše področje. Mladina odhaja, saj jo od vsepovsod vabi ugodnejše življenje, naše hribovske vasi pa bodo brez ceste še nekaj časa ostale kot odrezane od sveta. Želeli smo si dobro. V novo cesto smo vložili skoraj milijon starih dinarjev in brez števila prostovoljnih SOTESKA: USTANOVLJENO KUD „ZARJA" Na pobudo KO SZDL Soteska so po daljšem premoru ustanovili KUD „Zarja44. Na ustanovnem sestanku sc je zbralo veliko mladine, kar dokazuje, da je med mladimi precej zanimanja za kulturno delo. Sestanka so sc udeležili tudi mnogi starejši kulturni delavci. Program društva obsega dramsko dejavnost, knjižničarstvo in obnovo dvorane, v kateri se bo zbirala mladina. Dramska sekcija je že pripravila komedijo „Pričarani ženin44, v načrtu pa ima tudi dela več slovenskih pisateljev. Društvena knjižnica deluje /.lasti v zimskem času, ko je več časa za branje in izobraževanje. Težave so z ureditvijo dvorane, ki je edine v Soteski. Društvo samo ne bo zmoglo preuredit-venili del, zato bi potrebovalo po- delovnih ur. Obstali smo na pol poti, na pol poti v lepše življenje. Ali nam ne more nihče priskočiti na pomoč? Prepričan sem, da bomo tudi vaščani s studenških hribov z družbeno pomočjo končno dobili okno v svet - novo cesto, z njo pa boljše življenje. KAREL ZORKO Zavratec 32 V začetku tega meseca so dijaški dom Majde Šilc v Novem mestu obiskali mladinci iz dijaških domov v Gorici. V Novem mestu so prespali, nato pa so obiskali še Zagreb in Kumrovec. (Foto: foto krožek dijaškega doma) Obiskali so nas rojaki S pomočjo predavanj so mladi v dijaškem domu Majde Šilc v Šmihelu navezali stike z zamejci Mladina dijaškega doma Majde Šilc v Novem mestu večkrat pri' pravi predavanja, še posebej o življenju in boju naših rojakov v zamejstvu, v Italiji in na Koroškem. Prcjšnji_ mesec so mladi povabili spoznavali na plesu, vzgojitelji obeh domov pa so si izmenjavali izkušnje-Gostje so potožili, daje delo pri njih sedaj še toliko težje, ker sc je v Italiji ponovno prebudila fašistična kli' moč družbe. T. V Bogdana Osolnika, ki jim je o življenju in delu naših zamejcev povedal veliko zanimivega, v pogovoru z njim pa sc jc videlo, da naša mladina redno spremlja dogajanja zunaj naših meja. Razen tega so si mladi zaželeli, da bi ‘sodelovali z domsko mladino v Celovcu, Gorici in v Trstu, tovariš Osolnik pa jim jc obljubil, da jim bo pomagal pri naveza- vi stikov. Tako so v začetku tega meseca prišli mladinci iz Gorice, ki so v dijaškem domu prespali. Naši vrstniki so jim pripravili zelo lep sprejem, pionirji iz osnovne šole v Šmihelu pa so jim podarili 40 slovenskih knjig kot darilo vseh novomeških pionirjev. Po večerji so se mladi zabavali in Ob slovesu so si „domaši44 obUu' bili, da se bodo še srečali. Gostje so se pozanimali, ali bi se lahko tudi oni pridružili našemu izletu v nežna-no, ko mladina doma z borci X. Uf*' bljanske brigade odide po poteh nji* hovih junaških bojev. Ta predlog smo z navdušenjem sprejeli, kajti naša mladina bo tako še bolj krepil® stike z zamejskimi Slovenci. Mladi se bodo na izletih v neznano spoznavali med seboj in s prekaljenimi borci za našo svobodo. MARJAN TRATAR-UCO ta tern cMovai«o< Koliko srečnih družin je azdrl alkohol, koliko goija Povzročil, koliko bolečin je , *1 v srca otrok, ki so z gro-® v očeh gledali, kar bi jim ^alo biti prihranjeno. £a ljudi, ki so vdani pijači, P a vuno, da so bolniki. Eden ta-J*1 je bil tudi Martin Bec. Do-aje iz Šentjanža pri Krmelju, sti V\f let Pa živi v Novem me' seH . .jPrej je delal na železnici, uaj je zaposlen v Novoteksu. vdaSV°^Cm življenju, ko je še bil slednje?'^1, jC M’ jCft’^>ravzaprav niti ne vem, ka-sen^111 z P’1'" ^em *e t0) ^a j najprej pil občasno, po de-senli.11? °’ v 8ostilno pa ni- koli/ -ial‘ ^ato sta x P*tje »n vala 'k-3 zaužite pijače stopnje- • K pitju je pripomoglo tudi živHZUmevanje v zakonskem Pil Qe *n P°tem se je začelo: Pai m tuc*‘ P° tr*’ 5t*r* d™ S^U-in diitbo in sebe vse bolj ostajal sam. Kadar vedn Unel ^ denarja, so se piti ° na5ii prijatelji, toda ob je k:, p? novomeških gostilnah Po J* narnica kmalu prazna. mo^ieStU *m hodil kot obne-8 starec. Ne morem trditi, da so me v pijanem stanju okradli, vem le to, da sem večkrat ostal brez dežnika, klobuka, plašča. Takega življenja si ne želim več in ne privoščim niti najhujšemu sovražniku. Najbolj pa so me boleli očitajoči pogledi ljudi. Do vseh sem čutil sovraštvo, kajti mislil sem, da me tudi oni sovražijo. In še bolj sem se vdajal pijači. Tako se spomnim, da sem na dan spil tudi do dva litra žganih pijač! Nekega dne, ko sva se srečala z bratom, me niti ni spoznal. Takrat sem videl, daje moje sovraštvo brez smisla, da me ljudje, ne sovražijo, da sem si vse to le domišljal. Tako sem se znašel na novomeškem Centru za socialno de- lo in tam so me z razumevanjem sprejeli. Rekli so mi, da sem bolnik. Dolgo tega nisem mogel razumeti, potem pa se mi je zdelo, da imajo prav. Klub je nepogrešljiv No in tako sem naletel na ljudi, ki so našli zame lepo, pa tudi trdo besedo, ki meje zadela. Ali veijamete, da sploh nisem vedel, da se grem lahko zdravit? Tako sem se pred dobrim letom znašel na Škofljici, kjer sem preživel dva meseca in pol. Zdravil sem se. Takoj ko sem se vrnil v Novo mesto, sem pričel obiskovati klub zdravljenih alkoholikov. Prav gotovo je klub nepogrešljiv. Če ga ne bi bilo, bi marsikateri od zdravljenih alkoholikov ponovno zavil na stara pota, kajti alkohol, ki je enkrat zasužnjil človeka, nanj vedno preži. Jaz ga nisem pokusil že več kot leto dni in šele sedaj se zavedam, kakšno borno življenje sem imel. Tega ne morem primerjati s hudimi sanjami, kajti bilo je še veliko veliko huje., Pravzaprav sploh nisem vedel, da obstajam. Bil sem kot bilka v vetru, uboga para, ki se je je vsak izogibal. Sposojal sem si denar - za pijačo, se obnašal neprimerno in zaradi pijače bil celo zaprt. Kako mi je žal za vsa tista leta! Kako sem preklinjal to hudičevo pijačo, že naslednji trenutek pa sem jo s tresočimi se rokami pognal po grlu in zopet zahteval nov kozarec. Spomnim se nekaterih gostilniških ur in mojih bednih prijateljev. Kako smo se tolažili in verjeli v te slepe tolažbe, si z njimi pomagali. Včasih sem mislil, da sem zapornik, zapornik v gostilni, kajti večino dneva sem preživel po zakajenih lokalih, ob mizi, kjer so se gostje menjavali. Le jaz sem sedel, sedel in žulil kozarec. Kako hudo mi je bilo včasih, kako sem v treznem stanju zavidal vsem tistim veselim ljudem, ki so s prožnim korakom in zvonkim smehom hiteli po ulicah! Vsakdo je imel neki cilj: tega je čakala žena, onega otrok, drugega zopet družba prijateljev. Kako sem iim zavidal! In če me je takrat ogovoril neznanec in me povprašal za kakšno ulico, sem bil sovražen in najraje bi ga bil udaril, tako udaril, da bi iz mene splavala vsa slaba volja, vse tisto mrko razpoloženje, ki meje davilo, morilo in nagnalo v - gostilno. In takrat sem še bolj pil, še bolj razgrajal. Večkrat nisem imel sobesednika. Ko sem govoril sam s seboj, so me ljudje najprej začudeno, nato pa pomilovalno gledali. Jaz pa sem govoril, govoril, samo da sem nekoga slišal." V začetku je Martin Bec, ki je reden obiskovalec novomeškega kluba zdravljenih alkoholikov, zlil potok besed. Strmel sem nad njegovo željo, naj bi vse to zapisal. Mislil sem, da ni človeka, ki bi bil pripravljen, da bi ljudje brali o njegovem zavoženem delu življenja. Večkrat sem ga povprašal, če res želi, da bi objavili vse to, in vedno mije odločno potrdil. Preveč alkohola je bilo v meni Ob koncu pogovora sem Be-ca povprašal, kakšno razliko čuti med sedanjim in prejšnjim življenjem. Zdelo se mije, da se mu je moje vprašanje zazdelo smešno, kljub temu pa mi je, odgovoril: „Prej sem na primer denar nosil v gostilno in se počasi zastrupljal, sedaj ga hranim za stanovanje. Kako si želim svojega stanovanja! Verjemite mi, imel ga bom. Našel sem si žensko, ki ve.za mojo preteklost in ki me razume in ki mi pomaga pri zdravljenju, kajti oba natančno veva, da se še nisem pozdravil in da se še ne bom tako kmalu. Preveč alkohola je bilo v meni. Sedaj sem na najboljši poti, da zaživim srečno. Sicer pa tako in tako mislim, da sem bil deset let mrtev, kajti vseh tistih dejanj, ki sem jih storil pod vplivom alkohola, ne bi v treznem stanju NIKOLI storil. In prav zato želim, da bi bralci mojo zgodbo spoznali. Predvsem tisti, ki se prav tako, kot sem se jaz, še naprej zastrupljajo s pijačo, misleč, da je v njej rešitev. Tem še zlasti kličem: Še vedno je čas! Oglasite se na Centru za socialno delo, pridite obiskat klub zdravljenih alkoholikov, kajti tam je veliko takih, ki so morda živeli še slabše kot vi. Pridite, ne bo vam žal!“ Tako Martin Bec, zdravljeni alkoholik, ki ni okusil alkohola že več kot dvanajst mesecev. In kaj naj ob tem zapiše novinarsko pero? Ni kaj, takemu človeku lahko krepko sežemo v roko. Obenem pa v imenu nešteto nesrečnih družin želimo, da bi bilo še več tako pogumnih ljudi, kot je Martin Bec! J. PEZEU Počitek, nekaj dni brez borb, hran,3 pri praznih ljudeh. Na to so pomislili partizani vedno, kaddr *so zvet^ da odhajajo v Belo krajino, to prijazno in od 1 ?43We^dalje svobodno deželo. In zelo redki so bili boi 'CrS peterokrako zvezdo na kapah, ki med vojno ne bi vsa/' ?ikrat obiskali Bele krajine. Tja pa so prihajali po lepi, med vojno vihro skoraj vedno svobodni dolini, ki jo varujejo strma pobočja Roga in Gorjancev. Podturn - Poljane - Stare žage -Crmošnjice — Semič — Lokve — Adlešiči, to so kraji, skozi katere so pogosto hodili partizani. Zato ni čudno, da so že oni cesto, ki vodi skoznje, poimenovali s „partizansko magi-stralo“ In od konca vojne je doslej v glavah nekdanjih borcev ostajal načrt o gradnji resnične magistrale skozi omenjene kraje neizpolnjen. Sedaj pa kaže, da se bo nekdanjim borcem in vsemu prebivalstvu od Podturna do Bele krajine, želja, ki ni le želja, pač pa tudi obveznost celotne slovenske skupnosti, le izpolnila. Celotna partizanska magistrala, ki je od Podturna do Adlešičev, kjer se konča, dolga 43 kilometrov, — od tega je 16 kilometrov ceste že asfaltirane — naj bi bila do konca 1976 modernizirana in asfaltirana. Med Rogom in Gorjanci Dela vodi poseben odbor, ustanovljen na pobudo republiškega odbora ZZB NOV, ki mu predseduje Franc Leskošek-Luka, predsednik je Vladimir Logar, podpredsednik skupščine SRS, tajnik pa znani belokranjski prvoborec in dolgoletni direktor semiške „Iskre“ Franc Košir. Cesta bo imela veliko zgodovinsko vlogo, Belokranjcem in drugim prebivalcem krajev, skozi katere bo potekala, pa bo omogočila lepše jutrišnje življenje. Dolina med Rogom in Gorjanci, ki je'med vojno vodila partizane v Belo krajino, jim nudila varno zatočišče in jih s svojimi delavnicami, skritimi v sebi, oskrbovala, je bila edinstvena v takrat zasužnjeni Evropi. Zato ni čudno, če skorajda na vsakem koraku po tej prelepi soteski naletimo na spominsko ploščo, ki s svojim napisom opozarja mlade rodove na dogodke iz NOV. Naj naštejemo le nekatere: v Črmošnjicah je poleti 1944 deloval glavni štab NOV in PO S, v Srednji vasi so delovali strokovni organi predsedstva SNOS, v Starih žagah se je „rodila“ Jskra“, tu so bile tudi vse partizanske delavnice; v Lokvah je pokopan legendami partizanski komandant Stane Rozman, pa tudi v drugih krajih, skozi katere bo tekla magistrala, so se med revolucijo in NOV zgodili pomembni dogodki. Preveč jih je, da bi jih lahko zabeležili ob tej priložnosti. Beg pred noži Pa ne le zgodovinski, tudi gospodarski razlogi govorijo v prid gradnje magistrale. Z njo se bodo ti kraji povezali z osrednjo Slovenijo. In Bela krajina ter kraji, ki jih bo povezovala modema magistrala, doslej niso čakali pomoči s prekrižanimi rokami. Ljudje so si prizadevali in tudi napredovali. Vendar so bili ti predeli ob koncu vojne docela osiromašeni. Prebivalci so ponudili svoji partizanski vojski poslednji košček kruha, živina se je razredčila, gospodinje so s poslednimi drobtinami kruha nahranile razen borcev še hrvatske otroke, ki so pribežali na to stran Kolpe pred noži ustašev. Po vojni pa so ostali mnogi Belokranjci v novoustanovljeni JLA in tako je bil ta del Slovenije, kot je poudaril Franc Leskošek-Luka, osiromašen še kadrovsko. In v svojem razvoju za drugimi predeli Slovenije je toliko zaostal, da ga še zdaj uvrščamo me<^ manj razvita slovenska območja. Zato mu je potrebna pomoč. Pomoč vse slovenske skupnosti. In izgradnja partizanske magistrale naj bo del te pomoči. Pomoč pozabljenim In Belokranjci so pritrdili Avgustu Avbarju, predsedniku izvršnega sveta v Novem mestu, ko je dejal: „Predel, ki ga bo povezovala partizanska magistrala, je eden redkih, če ne edini v Sloveniji, ki je ostal vedno zvest našemu medvojenmu in povojnemu boju. Hkrati pa je ostal tako dolgo pozabljen, ko smo se odločali za širšo družbeno pomoč raznim krajem. Cesta bo prebivalcem odprla okno v svet, z njo se bo slovenska skupnost tem krajem vsaj delno oddolžila. Povsem pa nikoli, saj se z denarjem ne da,poplačati tistega, kar so ljudje teh krajev žrtvovali. Cesta bo prvi korak k uresničitvi načrta, da bi živeli prebivalci ob njej vsaj približno tako dobro, kot živijo drugod po naši republiki/' Lepši jutri Ob partizanski magistrali je mnogo spomenikov. Na sliki: spominska plošča v Starih Žagah, kjer se je „rodila“ „Iskra“. val skozi te kraje. Marsikatere kraje sem prepotoval kot borec, toda tako lepo, kot so nas sprejeli prebivalci ob partizanski magistrali, nas niso nikjer. Vse so žrtvovali, da so le nas, borce, nahranili." MIRKO ŠKRINJAR, Gaber nad Semičem: „Tam, kjer je asfalt, tam ie lepše in lažje živ- Kotama. In bratstvo med slovenskim in hrvatskim narodom, skovano ?red vojno in med njo, še utijujemo. obrateni smo s sosednjo občino in krajevno skupnostjo. Prav bi bilo, da nas poveže še partizanska magistrala. Seveda bo imela modema magistrala velik vpliv na življenje naših ljenje. In če si ga je zaslužil kdo, potem so to prebivalci ob naši, partizanski magistrali/4 ALOJZ CVITKOVIČ, Adlešiči: „V našem kraju se bo magistrala končala, čeprav bi bilo prav, da bi se končala na hrvatski strani Kolpe, saj je med vojno potekala do tja. Kurirske zveze so med vojno potekale preko naših krajev od hrvat-skega do slovenskega glavnega štaba partizanske vojske. Med vojno so delovale vse institucije karlovškega vojnega okrožja tu, v Adlešičih. Pri nas je bila zibelka partizanov Gorskega krajev, ki so med vojno med drugim žrtvovali tudi 106 življenj svojih borcev. Cesta bo ustavila izseljevanje, omogočila bo ljudem, da bodo dostojno živeli tudi doma. Prebivalcem, ki se lahko pohvalijo, da so imeli 1946 najboljšo obnovitveno zadrugo v Sloveniji in se ponašajo s pred leti najboljšo krajevno organizacijo SZDL, bo cesta tudi velika moralna spodbuda Prebivalci doslej nismo nikoli prosili, saj smo vedeli, da je treba denar vložiti tja, kjer se bo hitreje obrestoval. Sedaj pa, mislimo, bi bilo že prav, da nam družba priskoči na pomoč. Zaradi medvojnega in povojnega deleža, ki smo ga prispevali za našo stvar. In še zaradi česa drugega...“ Besedilo in slike: BRANKO PODOBNIK Magistrala - porhnik partizanom Modeme partizanske magistrale se najbolj veselijo seveda prebivalci v krajih, ki jih bo povezovala. Takole menijo: JOŽE URBANČIČ, Poljane: „Zares je prav, da partizansko magistralo moderniziramo. Iz te doline so vodile kurirske poti po vsej Sloveniji in tudi k hrvatskemu glavnemu partizanskemu štabu. Spominjam se, da je vodila kurirska pot iz Starih žag do Murske Sobote tri dni... Prebivalci v teh krajih bomo mnogo pridobili. Svet se nam bo približal, mi pa njemu. Kopanje v Dolenjskih Toplicah, smučanje v Črmošnjicah, lov v Beli krajini.44 FRANCI JERINA, Opčice: „Vsa dolina in vsi kraji ob partizanski magistrali so bili izrazito partizansko ozemlje. Tu so bili partizani doma, tu so se dogajale pomembne stvari. To potrjujejo številna obeležja iz NOV. Sam sem se boril v 13. proletarski brigadi Rade Končar. S to brigado sem med vojno poto- PROSTA UČNA MESTA! KOMISIJA ZA SPREJEM IN ODPUST DELAVCEV PRI HOTEL GRAD g™ OTOČEC ^ Otočec ob Krki OtO^eC razpisuje v letu 1974/75 prosta učna mesta za izučitev poklica • KUHAR • NATAKAR • RECEPTOR Stanovanje in hrana sta v sami delovni organizaciji. Učenci prejemajo ves čas šolanja nagrado, s katero pokrivajo vse stroške šolanja — stanovanja in prehrane. Prošnje naslovite na upravo podjetja, personalna služba. STIPENDIJE! Občinska skupščina Metlika in temeljna organizacija združenega dela ter temeljna izobraževalna skupnost v Metliki razpisujejo za šolsko leto 1974/75 naslednje štipendije I. SKUPŠČINA OBČINE METLIKA: na ekonomski fakulteti na pravni fakulteti na višji upravni šoli na višji šoli za socialne delavce na sred. ekonomski šoli na sred. administrativni šoli Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu razpisu občinske skupščine Metlika. 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1 štipendija 1,65 v 15 dneh po II. TRANSPORTNO GRADBENO PODJETJE METLIKA: na ekonomski fakulteti na ekonomski fakulteti za komercialno smer 1 štipendija 2 štipendiji 3 štipendije ng gradbeni fakulteti (gradb. inž. II. stop., I. stop. komunalna smer) na strojni f:,Kulteti 2 štipendiji (diplomirani II. stop., strojni I. stopnje) na pravni fakulteti 1 štipendija na višji upravni šoli 4 štipendije na srednji r radbeni šoli 3 štipendije na administrativni sred. šoli 2 štipendiji Kandidati naj vložijo prošnje na obrazcu 1,65 v 15 dneh po razpisu pri Transportno gradbenem podjetju Metlika III. „KOMET" METLIKA: na ekonomski fakulteti 1 štipendija na srednji ekonomski šoli 2 štipendiji na sred. šoli za oblikovanje 1 štipendija Kandidati naj pošljejo prošnje z ustreznimi prilogami v 15 dneh po razpisu na naslov podjetja ,,KOMET", Metlika. IV. KMETIJSKA ZADRUGA METLIKA: na ekonomski fakulteti 1 štipendija na kmetijski sred. šoli 2 štipendiji Prošnje dostavite v 15 dneh po razpisu Kmetijski zadrugi Metlika V. NOVOTEKS NOVO MESTO - OBRAT METLIKA: na srednji ekonomski šoli 1 štipendija na srednji tekstilni šoli 2 štiper.Jiji na srednji tehnični šoli — elektro, šibki tok 1 štipendija Prošnje na predpisanem obrazcu pošljite v roku 15 dni po objavi razpisa Novoteksu, Novo mesto TOZD — predilnica Metlika. VI.TEMELJNA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST METLIKA Na višjih in visokih šolah 6 štipendij matematika na PA ali FNT fizika na PA ali FNT slovenski jezik na PA ali FF angleški jezik na PA ali FF pedagogika na FF psihologija na FF glasbeni pouk na PA telesna vzgoja na PA ali VSTK Zaželene so kombinacije (dvopredmetni študij) samo iz navedenih skupin Na srednjih šolah 3 štipendije vzgojiteljska šola gostinska šola gimnazija ali pedagoška gimnazija Prijave na obrazcu 1,65 z vsemi prilogami predložite Temeljni izobraževalni skupnosti do 26. junija 1974 VII. MERCATOR LJUBLJANA, TOZD METLIKA: na ekonomski srednji šoli 1 štipendija Prošnje na predpisanem obrazcu pošljite v 15 dneh po objavi razpisa Mercatorju Ljubljana, TOZD Metlika. Beti Metlika bo razpisala večje število štipendij raznih strok. Razpis bo objavljen posebej. ŠTIPENDIJE! Belokranjska trikotažna industrija „Beti", Metlika RAZPISUJE za šolsko leto 1974/75 štipendije za študij na visokih, višjih in srednjih šolah, in to: eno za ekonomsko fakulteto ali visoko ekonomsko- komercialno šolo (finančne smeri), dve za ekonomsko fakulteto ali visoko ekonomsko- komercialno šolo (organizacijska smer), štiri na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — oddelek za tekstilno tehnologijo, dve na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo — kemijska tehnologija, eno za filozofsko takulteto — slavistika — germanistika. II. — šest za I. stopnjo visoke tehniške šole v Mariboru — odsek za tekstilno tehnologijo, — šest za višjo tekstilno konfekcijsko šolo, — eno za višjo pravno šolo, — eno za višjo šolo za organizacijo dela — kadrovska smer — eno za VE KŠ — organizacijska smer — eno za višjo šolo strojne stroke. — pet za ekonomsko srednjo šolo, — enajst za srednjo tekstilno tehniško šolo (5 pletilska smer, 3 predilska smer in 3 kemijsko-tekstilna smer). Pogoji za pridobitev štipendije so: — najmanj dober učni uspeh v zadnjem letu šolanja. Ob enakih učnih uspehih imajo prednost socialno šibkejši prosilci. Prednost imajo prosilci s stalnim bivališčem v občinah, kjer imajo sedeže TOZD „Beti" Metlika. Prosilci naj pošljejo prošnje Kadrovskemu in splošnemu sektorju podjetja na predpisanem obrazcu (DZS — 1,65). Vlogi naj priložijo overjen prepis ali fotokopijo zadnjega spričevala in drugo potrebno dokumentacijo. Podjetje bo štipendiralo dijake in študente po merilih družbenega dogovora o štipendijski politiki v SR Sloveniji. Rok prijave je 10 dni po objavi tega razpisa. • ŠTIPENDIJE! Odbor za medsebojna razmerja KOPITARNA SEVNICA razpisuje naslednje štipendije: NA SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI - LESNI ODDELEK NA SREDNJI TEHNIŠKI ŠOLI - KEMIJSKI* ODDELEK NA EKONOMSKI SREDNJI ŠOLI NA ADMINISTRATIVNI SREDNJI ŠOLI Interesenti naj pošljejo pismene prošnje na podjetje v roku 15 dni po objavi tega oglasa. Prošnji priložite prepis zadnjega šolskega spričevala. Prednost imajo dijaki višjih razredov. PROSTA UČNA MESTA! Prav tako sprejmemo v uk učence za naslednje poklice: 3 za modelne mizarje (modelar kopit) 1 za obratovnega elektrikarja 1 za sušilničarja 1 za ključavničarja Pogoji: uspešno končana osemletka in zdravstvena sposobnost za izbrani poklic. Pismene prošnje s prepisom spričevala o končani osemletki naj interesenti pošljejo na naslov podjetja v 15 dneh po obja- vi tega razpisa. POSAVJE. ^ trgovsko gostinsko podjetje, Brežice objavlja prosto delovno mesto za TOZD II trgovina na malo, Market Brežice MESARJA - SEKAČA > Pogoj: KV mesar — sekač s triletnimi izkušnjami. Nastop dela po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi OD. Prijave sprejema DS TOZD II Brežice do 20. 6. 1974 oz. do zasedbe delovnega mesta. in DVEH VAJENCEV ZA MESARJE - SEKAČE Pogoj: končana osemletka. Nastop učenja: 15. 7 1974. Prošnje sprejema DS TOZD II ^io30J^97^ DIMNIK SCHIEDEL f§ JE 0KR°GEL, KAR DAJE TELE PREDNOSTI: — odličen vlek zaradi najmanjše prostornine sten varnost obratovanja zaradi najmanjše kurilne površine - enostavnost pri čiščenju X DIMNIK SCHIEDEL IMA ŠAMOTNI VLOŽEK, ODPOREN PROTI KISLINI, ZATO JE: — odporen proti ognju, ker je izdelan iz visoko kvalitetnih glin in šamotov, — odporen proti kislini, ker šamotni vložek propušča kislino pod 2,5 % — varen pred zasajevanjem in zakislevanjem, ker je šamotna cev odporna proti kislini in vlagi, — temperaturno obstojen, odporen proti pritiskom in pli-notesen, ker je sistem izredna konstrukcijska rešitev. DIMNIK DIMNIK SCHIEDEL S ŠAMOTNIM VLOŽKOM JE MONTAŽNI DIMNIK IN JE: — varčen zaradi hitre in enostavne montaže, — varen pred ognjem, ker je večplastne konstrukcije s tesnilnimi fugami, — varčen pri prostoru, ker je natančno izmerljiv in funkcionalen — varčen pri ceni, ker je trajen in ga je mogoče hitro montirati in ima do 40 % boljše izgorevanje. v EVROPI SCHIEDEL~YU—KAMIN PROIZVAJA, PRODAJA, MONTIRA, UVAŽA in IZVAŽA GRADBENO PODJETEJ „GRADNJA", ŽALEC, v kooperaciji s CINKARNO Celje, telefon 71-783, 72-227. Prodajna mesta: # KZ KRKA NOVO MESTO 0 MERCATOR-TRGOPROMET KOČEVJE # TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA # PRESKRBA KRŠKO # TRGOVSKO PODJETJE RADEČE 0 GG BREŽICE 0 JELKA RIBNICA 0 GIP Beton - Zasavje, Zagorje 0 trgovina z gradbenim materialom na veliko in malo 0 Prodajalna SEVNICA v Sevnici 0 Prodajalna LITIJA v Litiji. r - PROSTO DELOVNO MESTO RAZPISNA KOMISIJA DELAVSKEGA SVETA OZD PROIZVODNEGA IN TRGOVSKEGA PODJETJA AGRARIA export-import BREŽICE razpisuje v skupnosti Skupnih služb delovno mesto GLAVNEGA RAČUNOVODJE Poleg splošnih pogojev mora kandidat za to delovno mesto izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima priznano najmanj srednjo šolsko izobrazbo -ekonomsko finančne smeri, 2. da ima najmanj 15 let delovnih izkušenj na ustreznih vodilnih delovnih mestih. Osebni dohodek po pravilniku o OD podjetja. Stanovanje ni zagotovljeno. Rok za vložitev pismenih ponudb je 15 dni po objavi oglasa v časopisu. Ponudbe pošljite na naslov: Proizvodno in trgovsko podjetJe Agraria Brežice razpisna komisija. M ^^ CENTER POKLICNIH ŠOL KOČEVJE razpisuje za šolsko leto 1974/75 sprejem učencev v: POKLICNO KOVINARSKO ŠOLO - 90 učencev - KLJUČAVNIČARJI -STROJNI KLJUČAVNIČARJI -STRUGARJI -ORODJARJI - REZKALCI POKLICNO OBLAČILNO ŠOLO - 30 učenk - KROJAČICE ZA MOŠKE OBLEKE -ŠIVILJE ŽENSKIH OBLEK Ob vpisu morajo kandidati predložiti: - prijavo (obrazec 1,20), kolkovano z 2,00 din - spričevalo o uspešno končani osnovni šoli - izpisek iz rojstne matične knjige - zdravniško spričevalo Redni rok za vpis je od 20. 6. do 5. 7. 1974, izredni pa med 15. in 31. 8. 1974. Izpolnjene prijave in ostalo dokumentacijo sprejema tajništvo Centra poklicnih šol Kočevje vsak dan od 7. do 12. ure ali pismeno priporočeno po pošti na naslov: CENTER POKLICNIH ŠOL, KOČEVJE Ljubljanska c. 12. Učenci CPŠ lahko dobijo stanovanje in oskrbo v Domu Dušana Remiha, Kočevje, Prešernova 9. PROSTA DELOVNA MESTA Svet osnovne šole Grm, Novo mesto, Trdinova 7, razpisuje za nedoločen čas delovna mesta: 1 UČITELJA ZA MATEMATIKO-PRU ALI P 1 UČITELJA ZA KEMIJO IN BIOLOGIJO - PRU ALI P 1 UČITELJA ZA TEHNIČNI POUK-PRU 1 ADMINISTRATORKE - NIŽJA ALI SREDNJA IZOBRAZBA Šola zahteva od kandidatov: — da so samoupravno socialistično usmerjeni in družbenopolitično aktivni; — da so zainteresirani za lastno strokovno izpopolnjevanje; — da so pripravljeni delati v hospitacijskem delu; — da so zadnja 3 leta poučevali na osnovni šoli in se v delu vsestransko izkazali. Prijave z ustreznimi dokazili pošljite v 15 dneh po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izidu razpisa v 8 dneh po izteku roka za vlaganje prijav. PROSTA DELOVNA MESTA! „NOVOTEHNA", trgovsko podjetje. Novo mesto objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1) VEČ KNJIGOVODIJ - SALDOKONTISTOV 2) PERSONALNEGA REFERENTA Pogoji: Pod 1) srednja šola ekonomske smeri ali nepopolna srednja šola z nekaj leti delovnih izkušenj v knjigovodstvu Pod 2) srednja ekonomska ali administrativna šola ali nižja administrativna šola z nekaj leti delovnih izkušenj. Obvezno znanje strojepisja. Vse zainteresirane vabimo, da oddajo pismene vloge splošnemu sektorju podjetja do 22. 6. 1974. Podrobne informacije dobite na željo v splošnem sektorju Podjetja, lahko tudi po telefonu 21—737. VSAK ČETRTEK BOLJŠI DOLENJSKI LIST PROSTO DELOVNO MESTO! GOZDNO GOSPODARSTVO BREŽICE TOZD GOZDNI OBRAT PUŠČAVA razpisuje prosto delovno mesto OBRAČUNSKEGA KNJIGOVODJE p a*top službe je možen takoj. /®yoji: srednja ekonomska izobrazba ali nepopolna srednja as 4 letno prakso. OD po pravilniku podjetja. Vloge sprejema TOZD GOZDNI OBRAT PUŠČAVA, 68230 OKRONOG, do zasedbe delovnega mesta. : >••••••••••••••••••••••< IZOBRAŽEVALNI CENTER SAVA KRANJ Izobraževalni center industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov SAVA Kranj razpisuje za šolsko leto 1974/75 60 mest za šolo za gumarske delavce (enoletna), 30 mest za poklicno gumarsko šolo (dvoletna), 6 mest za poklicno šolo kovinarske stroke (strugar, ključavničar), 4 mesta za poklicno šolo elektro stroke. POGOJI ZA VPIS a) v šolo za gumarske delavce se lahko vpišejo učenci: — z najmanj 6 razredi osnovne šole, — v starosti do 18 let, — ki bodo uspešno opravili test ročnih spretnosti in zdravniški pregled v ambulanti SAVA; b) v poklicno gumarsko šolo in poklicne šole ostalih strok pa se lahko vpišejo učenci: — z 8 razredi osnovne šole, — v starosti do 18 let, — ki bodo uspešno opravili test ročnih spretnosti in zdravniški pregled v ambulanti SAVA. UGODNOSTI V ČASU ŠOLANJA Učenci prejmejo: — mesečno nagrado, ki je odvisna od učnega uspeha in znaša za prvi razred najmanj 500 din (za pozitiven uspeh), — povračilo prevoznih stroškov nad 40 din, če se učenec vozi v šolo, — delovno obleko in čevlje, — topel obrok (malico), — učne pripomočke (skripta, šolske zvezke), — učencem v dijaškem domu pa podjetje prispeva še polovico stroškov za vzdrževanje v domu. Po končanem šolanju se učenci takoj zaposlijo v podjetju. Izobraževalnemu centru SAVA Kranj, Medetova 1, Kranj (64000), predložite: — prošnjo za sprejem v šolo, — zadnje šolsko spričevalo, — izjavo staršev, da bo učenec ostal v delovnem razmerju po končanem šolanju toliko časa, kolikor bo trajalo šolanje. > Učenci, ki bi želeli stanovati v dijaškem domu, naj pošljejo prošnjo v Dijaški dom, Kranj, Kidričeva ulica 2. Prošnje s prilogami pošljite najkasneje do 25. junija letos. PROSTA UČNA MESTA! ZA STANOVANJA V zvezi z zakonom o programiranju in financiranju graditve stanovanj, družbenim dogovorom o vezavi sredstev pri poslovni banki za kreditiranje graditve stanovanj in 7. člena pravilnika o gospodarjenju z družbenimi sredstvi za organizirano in usmerjeno stanovanjsko izgradnjo in z namenom, da se pospeši gradnja najemnih stanovanj za delavce, razpisuje Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj — enota za graditev stanovanj I.NATEČAJ A. za posojila za nakup najemnih stanovanj v razpisni vsoti din i;600.000.- za delavce organizacije. Posojilo za nakup najemnih stanovanj za delavce, ki nimajo stanovanj ali imajo premajhna stanovanja, lahko najemajo TOZD, OZD, DPS in ostale organizacije (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki združujejo sredstva za stanovanjsko graditev po družbenem dogovoru. Pogoj za pridobitev kredita je 50-odst. lastna udeležba k zaprošenemu znesku. Prednost pri dodeljevanju posojila pa imajo organizacije, ki bodo s posojilom in lastnimi sredstvi rešile več stanovanjskih problemov svojih delavcev. Odplačilna doba ta posojila bo določena po kreditni sposobnosti organizacije, vendar ne more biti daljša od 20 let. Obrestna mera je 4 %. Posojilojemalec začne posojilo vračati takoj po izkoriščenju, najpozneje pa v enem letu od sklenitve pogodbe. B. za posojila za dograditev individualnih stanovanjskih hiš v razpisni vsoti din 400.000,— Natečaja se lahko udeležijo tisti individualni graditelji, katerih gradnja je v zaključni fazi in zanje niso zagotovljena sredstva za dokončanje. Posojila bodo odobrena v primerih, kjer bo stanovanjska hiša sposobna za vselitev do 31. 12. 1974 in sproščeno družbeno stanovanje. Za gornje namene dobi lahko občan največ din 40.000,— kredita z rokom vračila do 20 let oz. po kreditni sposobnosti posojilojemalca. Obrestna mera je 4 % Vsa podrobnejša pojasnila v zvezi s pogoji natečaja lahko dobijo interesenti na sedežu Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Črnomelj v Črnomlju, Mirana Jarca 3, kjer se tudi zbirajo prošnje. Natečaj traja do 5. julija 1974. Kasneje dospele vloge ne bodo upoštevane. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj Enota za gradnjo stanovanj imp industrijsko montažno podjetje LJUBLJANA, Titova 37 objavlja naslednja prosta učna mesta: ZA TEMELJNE ORGANIZACIJE LJUBLJANI monter centralne kurjave vodovodni instalater monter klimatskih naprav elektroinstalater ključavničar kovinostrugar izolater trgovec tehničnih strok kovinoličar RTV mehanik kovinobrusilec rezkalec strojni ključavničar pleskar ZDRUŽENEGA QELA V 30 učnih mest 20 učnih mest 25 učnih mest 66 učnih mest 30 učnih mest 9 učnih mest 5 učnih mest 8 učnih mest 7 učnih mest 7 učnih mest 2 učni mesti 2 učni mesti 2 učni mesti 1 učno mesto ZA TEMELJNO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA V MARIBORU monter centralne kurjave 15 učnih mest vodovodni instalater 10 učnih mest monter klimatskih naprav 10 učnih mest ZA TEMELJNO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA V KOPRU monter centralne kurjave 20 učnih mest vodovodni instalater 5 učnih mest monter klimatskih naprav 2 učni mesti ZA TEMELJNO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA V IDRIJI ključavničar 6 učnih mest ZA TEMELJNO ORGANIZACIJO ZDRUŽENEGA DELA „LIVARNA", IVANČNA GORICA livar 4 učna mesta ključavničar 4 učna mesta Kandidati, ki želijo postati naši učenci, morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — da so dopolnili 14 let, vendar ne smejo biti starejši od 18 let, — da bodo dokončali osemletko, I — da so duševno in telesno zdravi ter sposobni za izučitev poklica, ki so si ga zbrali. V času učne dobe prejemajo učenci nagrado, ki znaša za: I. letnik 650.—din fl. letnik 800.—din III. letnik 950.—din Poleg redne mesečne nagrade dobijo učenci še gibljivi del nagrade, do katerega so upravičeni, če so v šoli ali pri delu dosegli: za odličen uspeh še 40 % od osnovne nagrade za prav dober uspeh še 30 % od osnovne nagrade za dober uspeh še 20 % od osnovne nagrade Učencem, ki niso doma iz Ljubljane ali iz bližnje okolice in nimajo možnosti stanovati pri svojcih ali znancih v Ljubljani, preskrbi podjetje oskrbo v enem izmed internatov v Ljubljani. Razliko med polno ceno vzdrževalnine v internatu in med osnovnim delom učenčeve nagrade krije v celoti podjetje. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu zagotavlja podjetje vsem prizadevnim učencem redno zaposlitev za nedoločen čas. Prijave sprejemamo: Za TOZD v Ljubljani in TOZD „Livarna", Ivančna gorica: Kadrovski oddelek podjetja, Ljubljana, Titova 37 Za TOZD v Mariboru: „IMP"— TOZD „PMI", Maribor, Ljubljanska 9 Za TOZD v Kopru: „IMP" - TOZD „PM", Koper, Ul. 15. maja 4 Za TOZD v Idriji: „IMP" — TOZD „TIO", Idrija, Vojkova ul. 4 PROSTA DELOVNA MESTA! ^ ISKRA VIŠNJA GORA | ISKRA IEZE - TOZD AVTOMATIKA, i OBRAT VIŠNJA GORA, vabi k sodelovanju VEČ NEKVALIFICIRANIH DELAVK ZA PRIUČITEV V MONTAŽI TV SESTAVNIH DELOV. Delo je čisto, fizično lahko, zahteva se ročna spretnost. Interesentke naj se zglase osebno ali pošljejo pismene ponudbe na zgoraj navedeni naslov. Generaciji odpreti vrata tura in bra- anje Za konec: oktet Več kot 5.000 poslušalcev je obiskalo koncerte in recitale, ki jih je v tem šolskem letu priredila Glasbena mladina Bele krajine. To gibanje je letos zajelo okoli 2.000 belokranjskih šolarjev. Več prireditev je bilo v Beli krajini, nekaj pa so si jih Belokranjci ogledali v Ljubljani in Zagrebu. Po uspelem nastopu Tria Oman -Gregorač - Zupan (klavir, bariton, klarinet) je sledil ogled filma „Večni mornar", nato Smetanove „Prodane neveste" v Ljubljani. V Zagrebu so mladi Belokranjci poslušali troje koncertov v znameniti dvorani Vatroslava Lisinskega. V Beli krajini je nato gostoval igralec Boris Kralj, prisluhnili so Triu Lorenz pa spet koncertu elektronske glasbe iz Utrehta na Nizozemskem. Prejšnji teden je prireditve v tem šolskem letu sklenil z gostovanjem Slovenski oktet. S starim milijonom, ki gaje Glas-“ bena mladina dobila od črnomaljske kulturpe skupnosti, je bilo veliko narejenega. Pri izvedbi koncertov so gmotno pomagale tudi šole. KOČEVJE: Uspeh z lutkami Člani lutkovnega gledališča v Kočevju so 5. junija odigrali že šesto predstavo lutkovne igrice „Tonček-partizan“, katere avtor je Danilo Škulj, član in mentor lutkovnega gledališča. Igrico je zrežiral Matija Glad, ki je izdelal tudi lutke zanjo. Vse predstave so bile v Domu Jožeta Seška v Kočevju. Ogledalo si jih je veliko otrok iz vrtcev in šol, pa tudi nekaj odraslih občanov. Otroci so zelo doživeto spremljali dogajanja v igrici, ki v treh dejanjih prikazuje pomembno vlogo otrok, kakršen je bil tudi Tonček, kije kot pravi partizan prispeval svoj delež za osvoboditev domovine ter maščeval očeta, ki so ga ubili nemški okupatorji. Igraje bila živahna, razgibana. Posrečene so bile tudi lutke. Igralci pa so včasih premalo razločno in nekoliko prehitro izgovarjali besedilo. Prav bi bilo, da bi organizirah še posebne predstave za otroke iz okolice Kočevja, Stare cerkve, Željn in Livolda, lahko pa bi gostovali še v drugih krjih izven občine. VILKO ILC RAZSTAVA ORNAMENTIKE -V Petkovi galeriji v Ribniškem gradu so odprli ob koncu minulega tedna razstavo „Uporabna slovenska orna-mentika“ avtorja Ivana Razborška. Odprta bo do 23. junija. Ob delavnikih bo galerija odprta od 16. do 19. in ob nedeljah od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure. MARLJIVO PERO ROJAKA Mariborska Obzorja so izdala te dni dvoje del, ki ju je napisal vodilni angleški slavist prof. Janko Lavrin, belokranjski rojak. Gre za dve novi Lavrinovi monografiji iz ruske literature: „Lermontov*4 in „I. S. Turge-njev“. „Zakaj pričakuješ, da se vrne ptica, če si razdrl njeno gnezdo? “ Tako poezijo piše sodobni pesnik Koroške, avtor zbirk „Zemlja molči“, „Ura vesti“, „Čujte, zvonovi pojo“ in „Onemelo jutro“, Andrej Kokot. In to poezijo bomo spet slišali v Kostanjevici 15. junija, ko bo v tem mestecu ob Krki likovno-razstavna prireditev „Koroški večer“. Poleg Kokota bodo na lite- men povedati avstrijski javnosti, rarnem večeru, na katerem bo da nas na domačem odru prav imela pozdravno besedo slovenska pisateljica Mira Mihelič, sodelovali še trije sodobni avstrijski pesniki: Hans Renger, Walter Novotny in Hans Giga-cher. Vsak pesnik bo po eno pesem prebral sam v izvirniku, nato pa bodo njihova dela recitirali dramski umetniki iz Ljubljane, Rengerejeve in Novotnyjeve pesmi v Kokotovem, Gigacher-jeve pa v Šmitovem prevodu. Tako bodo obiskovalci prisluhnili hkrati nemški in slovenski umetniški besedi, to pa je predsednik Dolenjskega kulturnega festivala Lado Smrekar takole komentiral: „S tem imamo na- KONCERT GIMNAZIJCEV Za občane Kočevja so člani gimnazijskega pevskega zbora priredili ?od vodstvom prof. Miloša Humeka . junija koncert narodnih in umetnih pesmi. Prireditev je bila v dvorani gimnazije. V. I. Gledališka sezona se pravkar izteka, zategadelj ne bo odveč nekoliko besed o dveh najbolj očitnih vprašanjih pri delovanju novomeških gledaliških amaterjev; še posebej ob dejstvu, da je amaterska gledališka dejavnost ponekod na Dolenjskem ena vidnejših oblik kulturno-umetniške-ga delovanja, v Novem mestu in še kje pa nikakor ne zna preseči ožjega, zgolj krajevnega pomena. Najprej se zastavlja vprašanje, do kod so pripeljali pogovori o tesnejši povezanosti in sodelovanju dolenjskih amaterskih skupin, kajti gotovo je, da so bili omenjeni pogovori prepozno. Temu primerne so tudi posledice, to je, kar zadeva Novo mesto, ni bilo mogoče izvesti izmenjave predstav, zakaj že kronična bolezen novomeškega amaterizma je v tem, da pripravi prve predstave šele v času, ko se drugod gledališka sezona že izteka, zato sc tudi ne more potegovati za nastop na kakšnem pomembnejšem srečanju. Takemu stanju botruje precej vzrokov, zato je nujno, da novomeški gledališki delavci čimprej premislijo svoje delovanje, še posebno zdaj, ko bo za kulturo več denaija; zato bi morali vsaj del nameniti tudi za vzgojo igralskega in režiserskega kadra. Ob urejanju tekočih problemov v zvezi z gledališčem bi morali Novo-meščani tvorno sodelovati tudi z amaterskimi gledališkimi skupinami na Dolenjskem. Za to pa so najprej potrebne pravočasno pripravljene in kvalitetne gledališke predstave. In še: čas je že, da v Novem mestu nehajo segati po precej okostenelih dramatikih z Zahoda in sc ozrejo tudi po kakšnem sodobnem slovenskem dramskem tekstu. ^______________________D. RUSTJA^ Razstavo del akademskega slikarja Marijana Pliberška v Lamutovem likovnem salonu, ki bi se morala izteči danes, so zaradi izrednega zanimanja obiskovalcev podaljšali. Razstava obsega pretežno krajine in več portretov znanih osebnosti. Objavljamo Pliberškov portret našega znanega basista in prvaka ljubljanske Opere Ladka Korošca. Z DENARJEM VELIKOKRAT LE RAZVAJAMO V pomanjkanju osebnostne trdnosti in vzgojiteljske moči starši in vzgojitelji često uporabljajo denar in materialne dobrine, da bi dosegli svoj namen: da bi brez težav izvedli svojo zahtevo ali pa pridobili otrokovo naklonjenost. Poznamo tudi starše, ki otroke preveč občudujejo in so v svoji pretirani ljubezni in navdušenosti nad otrokom pripravljeni ugoditi vsaki otrokovi želji. Denar je prikladno sredstvo za razvajanje. Na noben drug način ne zadovoljiš otrokove želje tako hitro in tako brez truda kot z denarjem, če ga imaš. Ni treba drugega kot seči v denarnico in dati. V današnjem času je ta nevarnost še večja, kot je bila v prejšnjih časih; starši imajo večinoma malo časflt da bi se drugače posvetili otroku. Ko( vemo, se nam razvajanje hudo maščuje. Namesto pričakovane ljubezni in naklonjenosti nam otrok našo popustljivost vrača s čedalje večjo zahtevnostjo in izkoriščanjem naših šibkosti. Zoran Jelenc, navedeno delo, str. 52-53 nič ne motijo nemški govoreči ljudje, to pa naj bi veljalo tudi za srečanja onstran Karavank.“ Ob tej priložnosti bo slikar in pesnik Walter Novotny v Lamutovem likovnem salonu odprl razstavo 45 radirank, gva-šev in risb sodobnega avstrijskega likovnega umetnika Karla Brandstaetterja iz Celovca. I.Z. ŠTOVIČKA RAZSTAVLJATA J V celjskem likovnem salonu ! razstavljata te dni likovna umetnika iz Krškega - Vladimir in Vladka Štoviček. Plakete in pla-j stike teh avtorjev bodo razstav-\ ljene do 28. junija. NEUSPEŠEN NATEČAJ - Z natečajem je želela Mohorjeva družba v Celju spodbuditi pisatelje ljudskih povesti, z obžalovanjem pa je sporočila, da je bil odziv majhen in da ni prispelo niti eno delo, ki bi ga lahko nagradili. Tradicionalni likovni manifestaciji, po katerih je šlo ime Trebnjega po svetu, sta pred vrati: 7. tabor likovnih samorastnikov, na katerem se bo zbralo 19 ustvarjalcev iz vse Jugoslavije, se bo začel 27. junija, 3. salon likovnih samorastnikov Jugoslavije, na katerem bo z 90 deli sodelovalo 49 slikarjev in kiparjev, pa se bo začel dva dni kasneje. Na sliki: delo „Mir v ravnini“ Franja Mraza, eno od mnogih, ki smo jih videli na uvodni razstavi v trebanjski galeriji. UMETNOST Z ONSTRAN KARAVANK PRI NAS: Koroški večer v Kostanjevici V soboto, 15. junija, v Lamutovem likovnem salonu razstava del sodobnega avstrijskega likovnika in literarni več?r slovenske in nemške pesniške besede na Koroškem - Recitatc ,i: dramski umetniki Zdaj tudi republiško spoznanje, da lahko vzgojno-izobraževalna dejavnost napreduje le z izdatnejšimi denarnimi »injekcijami« Zdaj je tudi z vrha zavel optimizem: o tem, kako naj bi že v tem letu izboljšali možnosti za vzgojnoizobraževalno dejavnost, so prejšnji teden zavzeto spregovorili v republiški izobraževalni skupnosti. Kaj torej lahko pričakujemo? Kot je bilo možno izluščiti iz razprave, so se člani skupščine RIS zavzeli, da bi več denarja dobilo srednje šolstvo, ker bo le tako lahko sprejelo več mladine. Poudarili so, da s to „injekcijo*4 ne kaže odlašati, saj potrebujejo srednje šole pomoč takoj. Skladno s samoupravnim sporazumom je nujno zagotoviti šolam sredstva za valorizacijo osebnih dohodkov v prvem polletju, nekaj več sredstev kot lani dati za materialne izdatke šol in podobno. Nedokončana pa je ostala razprava o merilih za financiranje vzgojno-izobra-ževalne dejavnosti v letošnjem letu. Kljub temu bodo predlog teh meril poslali šolam s pripombo, da veljajo začasno. Glede na dolenjske razmere bi kazalo podčrtati zlasti tista opozorila republiške izobraževalne skupnosti, ki se nanašajo TONE KRALJ SPET USTVARJA GUBCA - Kipar Tone Kralj sc je spet nastanil v Kostanjevici. Med zidovi tamkajšnjega samostana kleše nov kip Matije Gubca, ki ga bodo na pobudo občinske konference SZDL postavili v Krškem. PONOVLJENA RAZSTAVA Narodni muzej v Ljubljani je ponovil razstavo „Kmečki punti na‘Slovenskem". Prvo postavitev si je ogledalo nad 30.000 ljudi. Razstava je gostovala v nekaterih slovenskih mestih in na Koroškem v Celovcu. GROHARJEVA KOLONIJA LETOS V SRBIJI - 39 učencev višjih razredov osnovnih šol iz raznih krajev Slovenije sc je udeležilo male Groharjeve slikarske kolonije, ki letos ni bila v Škofji Loki kot običajno, marveč v srbski Smederevski Palanki. S tem so še bolj okrepili vezi med pobratenima občinama. V počastitev 20-letnice prve mature po drugi svetovni vojni v Kočevju so v likovnem salonu odprli razstavo del akademskega slikarja Jožeta Cente, nekdanjega kočevskega maturanta. Na sliki: po sobotni otvoritvi (Foto: F. Brus) 5 S * S * s s s 5 N I s 5 S s > s * * s H * * N s N 5 * * S 5 Nova Jarmova iskanja Akademski kipar Stane Jarm iz Kočevja se tokrat predstavlja z deli krškemu občinstvu Jarmovo Kiparsko dleto, ki je do zdaj ustvarilo tolikšno galerijo ekspresivnih podob drvarjev, t vdov in otrok, je začelo zarezovati v les nova spoznanja, nove razsežnosti. Umetnik se vrača v prejšnja obdobja, zamikala ga je pravljičnost gozda, prevzel ga je gozd sam, da ga vidi zdaj kot gotsko katedralo, zdaj kot staroslovansko svetišče. „Ali gre za velike spremembe v opusu Staneta Jarma? “ se sprašuje Sandi Sitar v katalogu za najnovejšo Jarmovo razstavo, ki so jo predvčerajšnjim odprli v krški galeriji. Vsekakor je srečanje z umetnikom v takšnem prelomnem trenutku še posebno zanimivo, Krško pa je lahko ponosno, da se to dogaja prav v njegovem hramu umetnosti. Jarm kot sin znanega obkolpskega rezbarja iz Osilnice, ki je svoje rezbarsko in podobarsko znanje spet podedoval od svojih prednikov, je v slovenski likovni umetnosti svojevrsten pojav. Ni ga prevzel akademizem, ni se pustil zavesti salonskemu ustvarjanju, ampak je svoje kiparsko dleto precej zasadil v les - tvarino, ki mu je bila najbolj pri roki. V tem plodovitem obdobju, od leta 1960 pa čez leto 1970, je ustvaril iz razklanih polen nepretrgano množico obrazov, ki zdaj obtožujejo, zdaj spet izkazujejo ponosno monumentalnost ali pa izpevajo neponovljivo otroško vitalnost, kajti „otroci rastejo, pojejo in kričijo “, kot je nekoč sam pripomnil. Jarmova ustvarjalna moč je neizmerna. Svojčas so umetnika med delom prikazali v likovnem nokturnu na ljubljanski televiziji in se je občinstvo lahko pobliže seznanilo z njim. Njegovo kiparsko delo je predvsem v lesu, čeprav so iz njegovega I ! zgodnjega obdobja znani tudi figuralni kipci v mavcu, poleg tega pa goji risbo in grafiko. V nobenem primeru ni vase zaprt umetnik, saj je ves čas tudi vztrajen likovni pedagog v Kočevju, kjer se je bil nastanil, bil pa je tudi med tistimi, ki so v tem mestu povzdignili likovni salon in z njim postavili temelje, da se tudi v mestu s simbolom roškega medveda likovno življenje smiselno razvija. - I.Z. PREDEN OTROKA KAZNUJEMO Pri vsakem kaznovanju... moramo premisliti, kje so vzroki prekrška, preden izrečemo kazen. Morda je vzrok v našem nepravilnem ravnanju. Če je tako, moramo najprej izboljšati svoje ravnanje in smemo uporabljati kazenske ukrepe le, če se prekrški še ponavljajo. Kazen uporabimo šele, če opozorila in opomini niso zalegli. Prav tako je dobro, da pred izreko strožjih kazni poizkušamo izboljšati otrokovo ravnanje in vedenje z blažjimi oblikami kaznovanja. Zoran Jelenc: Otrok in denar, str. 63. na srednje šolstvo. O tem, kako grozi sedanji generaciji osnovnošolcev, da se bo znašla pred zaprtimi vrati srednjih šol, če ne bo učinkovite pomoči, so na Dolenjskem in še posebej v Novem mestu govorili na mnogih posvetih. Novomeško srednje šolstvo kliče pomoč tudi zategadelj, ker je z njim neposredno povezana usoda celotnega srednjega šolstva na Dolenjskem. Kako nujno je dobiti denar za valorizacijo osebnih dohodkov, dokazuje novomeški primer iz tekočega šolskega leta, koje nekaj časa celo grozilo, da bodo učitelji ostali brez plač. Seveda bi radi to vsi čimprej pozabili, saj taki spodrsljaji, ki zrasejo tudi na republiškem zelniku, nikakor ne sodijo v prakso novega samoupravnega sporazumevanja. I. Z. Stotici Beti in Novoteksa V 1. slovenski košarkarski ligi A dobri igri Novoteksa in Beti Po devetem kolu v 1. SKL A so Metličani z veliko zmago na domačem igrišču na vrhu lestvice zaradi odlične razlike v koših, Novomeščani pa so z osmimi točkami in neodigrano tekmo'na sedmem mestu. V II. SKL so igralci Kočevja doma izgubili z majhno razliko, Trikonove košarkarice pa so zabeležile drugo zmago. Na treninge karateja novomeškega karate kluba, kijih vodi mojster tega športa Krčan Stane Iskra, pride vedno do 50 članov kluba, med njimi pa je vse več deklet. Na sliki so članice, ki jih vodi že izkušena karateistka Dimitričeva. KOVINOTEHNA - BETI 83:86 V izenačeni tekmi so košarkarji Beti v Celju zasluženo zmagali. Vodili so večji del tekme, domačim igralcem pa je le enkrat uspelo izenačiti in povesti za tri točke, a vodstva niso obdržali dolgo. Tokrat se je razigral Medek, dobro pa je zaigral tudi Dautovič, ki se je izkazal predvsem z odličnimi skoki pod košema. Beti: Murko 17, Kosovac 11, Ž. Vergot 3, Jezerinac 4, Dautovič 12, Rožič 2, Medek 30 in Arbutina 6 Dolenjci brez zveznih ligašev? Rokometaši Ribnice so na domačem igrišču premagali republiške prvake Kot kaže, v naslednji rokometni sezoni ekipi Brežic in Sevnice ne bosta več nastopili v drugi zvezni rokometni ligi. V Ribnici so domači igralci z odlično igro premagali nove republiške prvake in se tako zopet vrnili na drugo mesto. SEVNICA-MEHANIKA 27:32 Domači rokometaši, ki so se v zadnji tekmi na domačem igrišču pomerili z ekipo Mehanike, so zamudili priložnost, da bi osvojili 15. par prvenstvenih točk. V drugem polčasu so gostje vodili že z 20:16, domači pa so zmanjšali razliko na 21:20. Nato sta sodnika izključila igralca Mehanike kar za pet minut, in če bi Sevničani igrah bolj zbrano, bi lahko zabeležili zmago. Za Sevnico so nastopili: Sirk, Simončič, Sumej 1, Jurišič 2, Radič 4, Koprivnik, Stojs 2, Šilc 2, Trbovc 13, Bizjak 1 in Možic. OLIMPIJA - BREŽICE 10:10 V prvenstveni tekmi druge zvezne rokometne lige so igralke Brežic gostovale v Ljubljani pri Olimpiji. Tekma je bila ves čas izenačena, k odmoru pa so igralke odšle z neodločenim rezultatom. Podobno kot v prvem polčasu so igralke nadaljevale tudi v drugem in tekma se je končala neodločeno — 10:10 BREŽICE: Hribernik, Balon, Molan, Štauber, Bah, Mišič 1. ŠPORTNI DAN PIONIRJA Splošno gradbeno podjetje Pionir Novo mesto, TOZD sektor Krško, pripravlja za v soboto, 15. junija, športni dan podjetja, katerega se bodo udeležile vse temeljne organizacije. Delavci se bodo pomerili v malem nogometu, odbojki, na- Smerkolj 2, V. Mišič 1, Toplak 6, Grmovšek, Zakšek in Rožman. RIBNICA-PIRAN 20:16 V izredno borbeni tekmi, ki je bila včasih tudi preostra, so se do- / N SREČANJE VETERANOV Jutri ob 19. uri se bosta na rokometnem igrišču „Na bazenu" v Krškem pomerili ekipi veteranov iz Brežic in Krškega. V tradicionalni prijateljski tekmi se bodo srečali nekdanji asi brežiškega in krškega rokometa: Šetinc, Rovan, Sulc, brata Iskra in drugi. mači rokometaši bolj znašli in so nove republiške prvake pfedvsem v drugem delu tekme nadigrali in zasluženo zmagali. Za Ribnico so nastopili: I. Kersnič, Abram, Abra-hamsberg 1, S. Kersnič 2, Matelič, Mikulin 10, Andoljšek 1, Amgrožič 2, Tanko, J. Kersnič 4. (F. L.) TURNIR ZA VETERANE KRMELJA Letos poteka že 20 let, odkar igrajo v Krmelju rokomet. V počastitev tega jubileja so rokometni delavci v Krmelju pripravili turnir, na katerem so se pomerili razen domačih veteranov veterani iz Trbovelj in mlada ekipa Krmelja. V zanimivih tekmah so nastopili nekdanji slovenski in državni rokometni reprezen-tantje, prvo mesto pa so po odlični igri zasluženo osvojili domači veterani, pred svojimi nasledniki in gosti iz Trbovelj. Rezultati: „V. Rudar" - mladi Krmelj 12:12, „V. Krmelj11 - mladi Krmelj 15:15 in „V. Krmelj44 - „V. Rudar44 12:10. Najuspešnejša strelca na turniiju sta bila Damjan z 10 in Zorc z 8 zadetki. B. DEBELAK Najprej športna igrišča Na skupščini TTKS Trebnje: premalo denarja miznem tenisu, kegljanju, streljanju, balinanju, šahu in vlečenju vrvi. Prijavljenih je 73 ekip, v katerih je nad ^00 tekmovalcev. Na drugi letni skupščini temeljne telesne kulturne skupnosti Trebnje so se delegati skoraj dve uri ustavili ob predlogu finančnega načrta za letošnje leto. Predstavnik z Mirne je poudaril, da s predlogom izvršnega odbora TTKS Trebnje tamkajšnji nogometaši niso zadovoljni, kajti s tako majhnimi denarnimi sredstvi klub ne more delati. Razen tega se tudi njihova pionirska ekipa ne bo mogla ŠPORTNI KOMENTAR »Pionirske brigade« Izvršni odbor temeljne telesne kulturne skupnosti v Trebnjem je v programu in načrtu TTKS občine Trebnje v eni izmed točk poudaril: ,,Mislimo, da je najbolj nujno zgraditi športna igrišča v posameznih večjih krajih ... Med drugimi tudi v Trebnjem, ki šteje polovico šoloobveznih otrok v občini, pa takega igrišča sploh nima. “ Za Dolenjsko velja splošna ugotovitev, da je gle-de telesnokultumega prosto-ra ■ in koristnih površin t za telesno kul turno dejavnost učencev in občanov izredno revna. Problematika tega področja je pri nas že pereča in obsežna, redno spremljanje gradnje takih potrebnih ‘grišč pa pove, da bi pri nas lahko več naredili. Ravno Zut° je toliko bolj razveseljiv načrt TTKS občine Trebnje, ,l bo podprl gradnjo šolskih športnih igrišč v Velikem ^abru, na Mirni, v Mokro-n°gu, Šentrupertu in v Treb- njem. Sploh pa bodo poslej posvečali več pozornosti gradnji takih igrišč po vsej občini. Pri tem se lahko spomnimo na nekatere osnovne šole, ki taka igrišča že imajo, pri delu pa so zelo veliko pomagali sami učenci. Tak primer imamo v Stopičah, kjer že nekaj časa otroci neutrudno odnašajo „goro" za šolo, kjer bo kmalu stalo lepo igrišče. Ne bi bilo napak, ko bi si osnovne šole, pravzaprav člani šolskih športnih društev, pri gradnji igrišč pomagali, in sicer z delovnimi akcijami. 2e v začetku počitnic naj bi organizirali delovne brigade, ki bi s prostovoljnim delom pomagale svojim vrstnikom, ki še nimajo urejenih športnih igrišč. Tako bi lahko novomeške šole organizirale akcijo za Stopiče, podobno pa bi si lahko člani SŠP pomagali tudi drugod. J. PEZELJ udeležiti predpisanega tekmovanja. Verjetno zato je prišlo do burne razprave, v kateri so prisotni podprli predlog, da bi morali sistem slovenskih lig in tekmovanja korenito spremeniti. Nekatere ekipe namreč potujejo na prvenstvene tekme preveč daleč, ob tem pa trpijo klubske blagajne. Drugi večji problem na Mirni je bazen, ki ima premalo vode, denarja za nakup potrebnih črpalk pa ni dovolj. Razen tega so nekateri delegati predlagali, da bi pretok vode v bazen uredili drugače, saj so črpalke predrage. Spregovorili so še o športnih igriščih v posameznih večjih krajih, ki jih še nimajo. Razen v Velikem Gabru, na Mirni in v Mokronogu bodo morali graditi še v Šentrupertu in v Trebnjem, kjer je skoraj polovico šoloobveznih otrok v občini in je zato tam igrišče še toliko bolj potrebno. Da bi bila TTKS Trebnje v nadaljnjih letih čimbolj učinkovita pri gradnji športnih objektov, je izvršni odbor TTKS predlagal skupščini, naj izdela srednjeročni program gradnje športnih objektov v občini za obdobje od 1974 do 1978. V ta program se naj vključijo vsi že sedaj predlagani programi in novi predlogi krajevnih skupnosti. t Na skupščini so prav tako sprejeli predlog, da bi morala komisija za tekmovanje in vrhunski šport pri TTKS spremljati športno dejavnost in finančno poslovanje športnih klubov v občini. odbojka ŽUŽEMBERK - SALONIT 3:1 Zužembcrčani so v 14. kolu slovenske odbojkarske lige dosegli pomembno zmago. Po dobri igri v prvih dveh setih so domači igralci popustili, v četrtem setu pa so ponovno dobro zaigrali, kar je zadostovalo za zmago. Na lestvici je žužem-berški Partizan s štirimi zmagami na sedmem mestu. (S. P.) ŽUŽEMBERK - MOKRONOG 3:2 V prvem kolu tekmovanja za „Jugoslovanski odbojkarski pokal'* je ekipa Partizana iz Žužemberka po izenačeni igri premagala Mokronog 3:2. (S.P.) BETI - RADENSKA 106:67 Gostje so bili enakovreden nasprotnik domačim igralcem samo nekaj prvih minut, nato pa so se zaradi odlične igre Metličanov popolnoma zmedli. V drugem polčasu so igralci Radenske ves čas zavlačevali, kljub temu pa so jih igralci Beti močno porazili. V deveti prvenstveni tekmi sta najbolje igrala Medek in Dautovič, ki sta sama dosegla več kot polovico zadetkov. Beti: T. Vergot 2, Ž. Vergot 2, Murko 1, Kosovac 8, Jezerinac 6, Lalič 12, Dautovič 31, Rožič 4, Medek 33 in Arbutina. NOVOTEKS- MARLES 106:73 Novomeški košarkaiji so brez težav zmagali proti Mariborčanom, čeprav ne igrajo v lanski formi. Kljub temu imajo zaradi ugodnega razporeda tekem lepe možnosti, da se še obdržijo v vrhu lestvice in se borijo za najboljša mesta, ker igrajo zdaj kar trikrat doma in samo še enkrat v gosteh. Kajpak bodo morali zaigrati bolj zbrano kot doslej in predvsem bolj natančno. Marles je bil v soboto slab nasprotnik, zlasti v obrambi, tako da je Novoteks s polovico moči zlahka polnil njihov koš. Novoteks: Seničar 8, Blažič 5, Z. Kovačevič 10. S. Kovačevič 22, Ivančič 26, Poljšak 25, Munih 10. KOČEVJE - MENGEŠ 72:74 Košarkarji Kočevja so po dramatični igri izgubili srečanje z ekipo Mengša, ki je vodila vso tekmo za točko ali dve. Pri domačih sta dobro zaigrala samo Kersnič (29) in Smole (31). (Z. F.) TRIKON - TRIGLAV 64:30 Trikonove košarkarice so dosegle svojo drugo zmago. Potem ko so v zaostalem srečanju premagale Domžale s 65:61, so po odlični igri nadigrale vrstnice iz Kranja. Največ zadetkov je dosegla Vanda Oberstar (26), izkazali pa sta se še Cigličeva in Levstkova. Z.F. DERBI - LOKI 74 Naslov spomladanskega prvaka v dolenjski košarkarski ligi bo skoraj zanesljivo pripadel novomeški Loki 74, kije edina še neporažena ekipa. V derbiju prvega dela prvenstva je namreč v Črnomlju premagala tamkajšnjo ekipo 74:62. Šentjernej je doma premagal Semič, Metlika Dolenjske Toplice, Straža pa je na svojem igrišču izgubila z Žužemberkom. Vrstni red po sedmih kolih: Loka 74 12 točk, Črnomelj 10, Žužemberk 8, Bršlin, Šentjernej in Metlika po 6, Straža 4, Semič in Dolenjske Toplice po 2 točki. »Razplesana mladost« 13. zlet bratstva in enotnosti bo v Prijedoru Dvanajsti Zlet bratstva in enotnosti je za nami. V nedeljo popoldan je več kot 15.000 gledalcev zadovoljnih zapuščalo Stadion bratstva in enotnosti, kjer se je z množičnim nastopom zaključila največja prireditev v naši občini. Zletni nastop so začeli novomeški pionirji, ki so s prisrčno vajo, ki je ni zmotila niti ploha, navdušili številne gledalce in tudi nastopa- Uspehi obvezujejo Vivoda Maijan, osnovnošolec iz Metlike, pred nekaj leti ni vedel, kaj je to košarka. Sedaj redno obiskuje košarkarske treninge in je eden najboljših pi-oniijev pri mladih metliških košarkarjih. O delu v klubu je Maijan povedal naslednje: „Ze drugo leto redno treniramo in prav veseli smo, ko je naša tovarna Beti začela skrbeti tudi za pionirčke. Vseh petnajst, kolikor nas prihaja na treninge, se košarkarjem članske vrste Beti zahvaljujemo, ker prav radi svoje znanje prenašajo na nas. Tako je v Metliki vse več zanimanja za ta šport, ob igriščih pa se ob vsaki tekmi nabere veliko dobrih navijačev. Člani igrajo zelo dobro, pionirčki pa vestno vadimo, in če bo šlo tako naprej, bomo tudi mi v republiškem merilu kmalu nekaj pomenili. Na sestankih kluba se večkrat pogovarjamo o svbji bodočnosti. Takrat sc vedno ustavimo pri najyečji težavi, pri telovadnici. Kolikokrat smo se o njej že pogovarjali, kolikokrat napisali protestno pionirsko pismo, a vedno zastonj. Zato si vsi pionirji in ostali občani želimo le, da bi kar se da hitro dobili veliko in moderno telovadnico. Pozimi so namreč treningi vseh metliških športnikov okrnjeni in v času, ko naši vrstniki drugod po Sloveniji resno in redno trenirajo in napredujejo, mi ..počivamo44. Spomladi pa moramo zamujene treninge „loviti44. Vsi pa vemo, da tako ne bo dolgo. Uspehi članov, mladincev in nas hod o odgovorne prisilili k razmišljanju, ali je športna dvorana pri nas potrebna ali ne.44 joče, ki so še čakali na svoj nastop. Za njimi so pred tribune prišle pionirke iz vse Dolenjske, ki so vajo z obroči izvedle brezhibno, prav tako tudi dečki z žogami, ki so pokazali obilo spretnosti in športne nadarjenosti „Koliko nas, toliko ljubavi44 je bila naslednja točka. Gledalci so jo viharno pozdravili. Postavne mladinke iz Bihaća so svojo točko „odplesale44 brez napake, gibanje teles pa so popestrile z belimi rozetami. Prav nič slabše se niso odrezali mladeniči iz Siska Njihova vaja je bila manj elegantna, zato pa je izražala več moči, trdnosti, zaključili pa sojo tako, da so s stisnjenimi pestmi v zrak simbolično pokazali, da le složni lahko kljubujemo vsem težavam. Naslednja vaja, „Mladost v igri44, ki sojo zelo lepo izvajali mladinci in mladinke v rdečih in belih dresih, je dlani gledalcev še bolj ogrela, zlasti ob koncu točke, ko so nastop zaključili s kozaračkim kolom in so jih gledalci s ploskanjem pospremili s stadiona. Prav tako uspešna je bila vaja z blazinami, ki so jo brez napake izvajali pionirji iz Karlovca. Za njimi je prišlo na stadion 900 mladincev in mladink iz Banjaluke, ki so se prav tako kot njihovi vrstniki pred njimi izkazali z lepo naučeno vajo, kije prikazala lepoto človeškega telesa v plesu. Podobno pa je bilo tudi v naslednji točki - „Vaje z rutami in zastavami4', kjer so se pred domačimi gledalci izkazali mladinke in mladinci iz Novega mesta. Prav gotovo je bila zadnja točka („Ritem mladosti44), v kateri se je predstavilo 300 novomeških in 60 karlovških mladink, med najbolje , izvedenimi. Postavne mladinke so v zahtevni ritmični vaji dokazale, koliko smisla imajo za ritmiko. V zaključni točki so nastopili vsi udeleženci iz celotnega zletnega območja s predstavniki JLA, ki so s svojimi telesi izpisali - „30 let bratstva in enotnosti44. DOLENJA VAS - V Dolenji vasi gradijo športno dvorano, ki so se je razveselili tako rokometaši kot nogometaši in košarkaiji iz Ribnice in Dolenje vasi Dvorana naj bi bila končana do 1. avgusta, ko bo v njej košarkarski turnir. (M .G.) ČRNOMELJ - Na rokometnem turniiju, ki so ga pripravili domači rokometni delavci, so bili doseženi naslednji rezultati: Sodražica -Črnomelj 2:15, Semič - Kočevje 12:9, Kočevje - Sodražica 4:8 in Črnomelj - Semič 10:9. (F. L.) RIBNICA - Dolenjski nogometni derbi so zasluženo dobili domači nogometaši, ki so pred 350 gledalci pokazali lep nogomet. Zadetek je dosegel Stamenkovič. (M.G.) LESKOVEC - V prvenstveni tekmi zasavske mladinske lige so domači rokometaši igrah z ekipo Roda. Izkazali so se Lešnik (8) in Miklavčič (5), pri domačih pa Kulji, Zalokar, Bogolm in Šribar. (T.Š.) RIBNICA - V nedeljo, 16. junija, bo v Ribnici tradicionalni rokometni turnir, na katerem bodo sodelovale ekipe Ribnice, Ribnice B, Kočevja in lanskoletnega zmagovalca Partizana iz Grosupljega. (F.L.) ČRNOMELJ - Dolenjska rokometna zveza je na rokometnem turnirju podelila diplome in plakete prvakom v Dolenjski ligi (RK Črnomelj), najbolj disciplinirani ekipi (RK Sodražica) in najboljšemu strelcu lige Ivanu Žerjavu iz Kočevja. (F.L.) KRMELJ - V okviru sindikalnih športnih iger je' Metalna iz Krmelja v nogometnem srečanju premagala ekipo Betona iz Zagoija — PE Sevnica s 3:0. Vse tri zadetke je dosegel Zorc. (B.D.) NOV DRAGAŠEV REKORD Na letošnjem republiškem finalu za atletski pokal Slovenije, ki je bil v Celju, je nastopilo več kot 300 atletov iz 13 slovenskih klubov. Med njimi so tekmovali tudi člani novomeškega kluba, vendar so zaradi Zleta bratstva in enotnosti nastopili samo prvi dan in dosegli nekaj dobrih rezultatov. Tako je Dragaš v teku na 400 metrov s 50,9 dosegel nov novomeški rekord, Keržan in Šimunič pa sta na 100 metrov dosegla 11,2 in se uvrstila na 3. in 6. mesto. V metu kopja je sodeloval veteran novomeške in slovenske atletike Marjan Špilar, ki se posveča v glavnem trenerskemu delu, orodje pa je zalučal 67,18 metra. Novomeški atleti so kasneje nastopili še na zletu. Tekmovii so v teku na 1500 metrov in v balkanski štafeti. V teku na 1500 m je zmagal Ezić iz Bihaća s časom 4:04, 3, Novomeščana Kovačič in Bučar pa sta zavzela četrto oziroma šesto mesto. V balkanski štafeti so zmagali Novomeščani v času 3:27,3. V __________________X KAJ, KJE, KDO? Rokometaši Sevnice gredo v goste k ljubljanskemu Slovanu, ki bo prihodnjo sezono nastopal v družbi najboljših jugoslovanskih rokometašev, Brežičanke pa bodo igrale doma z najboljšimi igralkami v ligi, vrsto Trogira. Novomeški košarkaiji bodo odšli v Celje, Beti pa bo igrala doma z neposrednim kandidatom za vrh, z ekipo Fructala. Nogometaši Brežic bodo v vzhodni conski nogometni ligi igrali doma z enajsterico mariborskega Branika, ki jih je jeseni gladko premagala s 3:0. mi Šolsko športno društvo osnovne šole na Mimi je že dalj časa med najbolj delavnimi društvi v občini Trebnje. Na šolskih tekmovanjih mladi športniki dosegajo lepe rezultate, še najboljši pa so košarkaiji in košarkarice. Na sliki: vrsta dečkov, kije na občinskem prvenstvu brez težav osvojila prvo mesto. (Foto: Zdravko Kramar) TRICIKEL „ARE CAR ZA DINARJE II \ w Dolenj »M Bril pred 20 leti Neomejene možnosti V NAŠI DRŽAVI ima mladina neomejene možriosti za izobraževanje, tako v vsakovrstnih šolah, kot v obrtnih in industrij-«kih panogah. Naglo razvijajoča se industrija in celotno socialistično gospodarstvo potrebujeta iz leta v leto več strokovnjakov vseh strok. Vsakemu, ki ima voljo in željo, da se izobrazi v eni ali drugi stroki, je to omogočeno. Socialistična družba skrbi zlasti za izobrazbo otrok padlih borcev in žrtev NOB, eno in dvostranskih sirot, ter jim omogoča v okviru razpoložljivih sredstev potrebno izobrazbo. Skrb za te otroke in otroke socialno ogroženih staršev je vsako leto večja. V PODALJŠKU PARKA na Titovem trgu v Novem mestu so izročili otrokom novo otroško igrišče, ki je bilo za mesto že več kot potrebno. SkrorAne, pa prisrčne slovesnosti so se udeležili starti, zastopniki mestne občine in okrajnega odbora ter seveda malčki, ki so najbolj nestrpno čakali, da bodo lahko zasedli vrtiljaček in gugalnice. Igrišče je posuto s ]>eskom, okrog so klopi, na igrišču pa dve večji in dve manjši guj almci. Je majhno, toda na zelo lepem kraju. STRAŠNA POVODENJ, kakršne zgodovina še ne pomrn, je pretekli petek v Celju in okolici povzročila hudo razdejanje in veliko škodo. 31 ljudi je izgubilo življenje ah so pogrešani, okrog 1400 družin pa je brez stanovanja in najosnovnejših sredstev za življenje. Skupna škoda je ocenjena n i več deset milijard dinarjev. O BELOKRANJSKIH vodovodih je bilo v razdobju zadnjih štirideset let mnogo govora in pisanja. Oskrba belokranjskih vasi z vodo je eden glavnih problemov, ki so ga / predvojni Jugoslaviji razni politični špekulanti izrabljali za lovljenje glasov ob volitvah. Bela Krajina pa je iz leta v leto, brez večjih sprememb, imela še vedno več vina kot vode, zlasti v '»išje ležečih predelih in v vaseh odmaknjenih od Kolpe in Lahinje. (IZ DOLENJSKEGA LISTA 11. junija 1954) - EkonomiCno, praktično in zanesljivo vozilo za prevoz tovora do 610 kg - Idealno dostavno vozilo v mestnem prometu - Neslutene možnosti za kmetovalce pri prevozu pridelkov na tržnice - Za vožnjo zadostuje izpit „A" kategorije TOMOS KOPER uvaža ta iskana vozila kot dopolnitev asortimaju izdelkov za jugoslovansko tržišče in jih dobavlja po „Sploinih pogojih prodaje", ki jih na željo poilje interesentom. TOMOS KOPER sprejema naročila kupcev, ki so vplačali minimalno akontacijo 30.000,00 din na žiro račun: TOMOS 51400—601—10056 SDK KOPER - za APE CAR Orientacijska cena 33.000,00 din. Dobavni rok tri do šest mesecev od dneva vplačila akontacije. Vse informacije: TOMOS KOPER - Prodaja APE CAR vozila, tele-on: 21-760. TOVARNA MOTORNIH VOZIL TOMOS KOPER PO NAROČILU - Nekemu novi-naiju v južnoameriški državi Kolumbija se je utrnila pametna domislica: ustanovil je „narodno tovarno političnih in drugih govorov", v kateri nekaj deset mojstrov peresa sestavlja govore za govornike vseh mogočih strank. Toda čeprav v tovarni pišejo navdušene govore o trdnosti domače valute, mora naročnik narejeni govor plačati kar v dolarjih. KJE GA NAJTI? - V svetu je zavladala moda snemanja filmov o velikih državnikih našega časa. V te-, ku so snemanja filmov o Churchillu, Edenu, Chamberlainu, Stalinu in drugih. Se največ težav pa ima režiser, ki hoče posneti film o umrlem francoskem predsedniki* De Gaullu, a nikakor ne more najti igralca primernih telesnih razmerij. De Gaul-lovih nosov je malo! REVEŽ - Po Angliji se širijo govorice, da se bo princ Charles verjetno oženil, ker bo tako prišel do večjega stanovanja. Če bi fant ostal samski, bi mu pripadel dvorec s „sa-mo“ 72 sobami. PA DRUGAČE - Nedavno od- fuščeni ameriški podpredsednik piro Agnew se je lotil dela, ki mu bo po predračunih vrglo čedno vsoto denarja. Bivši politik se je odločil za pisateljski poklic in že vneto kleplje po pisalnem stroju in ustvarja roman. Pravi, da pri pisanju nima nobenih težav, razen pri opisu ljubezenskih prizorov, ker na tem Eodročju nima dovolj izkušenj. Ka-e, da mu izmišljanje drugače kar dobro leži. - TRDOSRČNEŽA - Bruce Stewart in Robert Argust sta dokazala svojo možatost in postavila nov svetovni rekord v medsebojnem klofutanju. Celih 31 ur sta si „mazala*' ušesa, ne da bi potočila najmanjšo solzo. Po doseženem rekordu sta vsa rdeča v obraz in ušesa izjavila, da bosta prav srečna, če se ne bosta nikoli več videla. NETOČEN IZRAČUN - Sovjetski astronomi so s pomočjo računalnikov izračunali, koliko je zvead na nebu, ki jih lahko vidimo s prostim očesom. Račun je pokazal 3790 zvezd. Astronomi najbrž niso upoštevali tistih zvezd, ki se prikažejo ob trkih s cestnimi svetilkami, ter neštevilne zvezde, ki se krešejo v pretepih. SO Z NJIMI - V borbo za ženske pravice v Franciji se bodo za dva dni vključile tudi prostitutke. Ta dva dneva, ko bodo poštene francoske žene možem v znak protesta odrekle zakonsko ljubezen, ne bo mogoče najti nadomestila v hišah z rdečimi lučkami. Umetnice ljubezni bodo solidarnostno odrekle svoje usluge v Franciji, tej deželi ljubezni, bo zavladal seksualni mrk. TOČEN ODGOVOR - Po končani konjski dirki je neki novinar vprašal v Angliji dobro poznanega jockeya, zakaj je prišel na cilj šele četrti. Jockey mu je kratko odgovoril: „Ker so pred menoj že trije.44 MOČ NAVADE - Japonci so vneti turisti in množično obiskujejo razna mesta na Vzhodu. Da bi uvedli red, so turistični vodiči začeli nositi zastave, turisti pa tem zastavam sledijo. Kakor je stvar dobro zamišljena, pa prihaja tudi do nesporazumov. Tako ie neka skupina Japonk sledila vodiču, ki je pozabil sneti zastavo in je z njo zavil v moško stranišče, da bi se odtešč&l. Japonke pa lepo za njim. Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice. Vže nam bije poslednja ura ^(N evarnost, ki) preti od dne do dne bolj naši mili domovini, nevarnost namreč, da se zaredijo med nami Židje, sili človeku pero v roke, da bi napisal resen opomin do svojih rojakov, naj se prebude k zavesti, kaka nesreča se bliža nam vsem, ako pride žid v obilnem številu v našo deželo, in da se naj oklenejo sredstva, kako zabraniti to nesrečo, kije hujša nego toča in požar, dokler ne pride v tako silo, da se ji ne bo mogoče več ubraniti. Kajti vže nam bije poslednja ura; sovražnik, ki nam uniči vse, kar nam je drago in ljubo, ki nam uniči imetje in dušni mir, je že pred durmi, vže trka na vrta in, ako se mu ne odpro radovoljno, pripravljen je se sik) ulomiti in poteptati vse, kar se mu je storilo v bran. (Res, prav veselo) je bilo videti, kako je prvič prisopihal hlapon, in tudi je bilo veselo v drugič, ko so prišli iz Ljubljane sokolci. Sedaj se je svet bolj približal jeden k drugim. Tudi za poljedelca se bo bolj skrbelo, ker bode laglje speča! trud svojih rok. Mi v Sent-Jemeju Smeh je zdravje Smeh čuva naše srce „Smeh je naj dragocenejša človekova lastnost,“ je zapisal francoski pisatelj Rabe-lais, psihologi in zdravniki pa dodajajo, da je smeh najboljše sredstvo za osvežitev človekovega organizma. Smeh nas dela trdne, čuva naše zdravje in zelo pogosto pomaga premagovati bolezensko melanholijo. Zdrav smeh namreč povečuje prenizko napetost arterij, izboljšuje krvotok in daje pljučem večjo moč. Eskimi že dolgo poznajo vrednost zdravega smeha in cenijo ga kot odlično sredstvo za mir in prijateljstvo med plemeni in narodi. Nobeno odkritje ni smeh tudi za zdravnike v umobolnicah, kjer bolniku, ki se lahko odkrito nasmeje, veliko lažje pomagajo, saj je na najboljši poti, da ozdravi. Dojenček se prične smejati že četrti dan po rojstvu, po tridesetih do štiridesetih dnevih pa njegovi nasmeški preidejo že v pravi smeh. Ko je otrok star pet mesecev, se pri smehu že tudi glasno Otročji smeh je v iem izraz ugodja in šele sje se pri človeku razvije humor in smeh kot izraz zadovoljstva, ki ni pogojeno samo fiziološko. Lahko pa je smeh sredstvo, s katerim si človek sprosti živčno napetost ali pa z njim rešuje razne neugodne situacije. Posebno 'značilen smeh te vrste je mladeniški smeh, s katerim odraščajoči sproščajo občutek m; napačno j< nje, da človek lahk< ha umre, čeprav se vsako leto dogajajo primeri, da sredi največjega krohota posameznike zadene kap. V takih primerih ne gre za smrt zaradi smeha, ampak sta kapi kriva ravno zadržavanje smeha in napor, da bi se izbruh vladal, in •UMaMNUUUUUUUMItUiaB *■— * i >.vH Slavko Mlakar v „arhivu* vonjev. Dišeče življenje Slavko Mlakar iz Celja razlikuje 2000 vonjev „Dišeča industrija" mila, kozmetike, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, kolonjskih vod in parfumov posveča veliko pozornosti prav prijetnemu vonju svojih proizvodov, ker ve, da je vonj dostikrat odločilen pri nakupu tega ali onega kozmetičnega proizvoda. Toda mešanico različnih vonjev mora nekdo pripraviti, tak človek pa mora seveda imeti izredno občutljiv in dober nos. Znano je, da ravno človekovo čutilo za vonj vse bolj odmira in da je vse manj ljudi, ki lahko dobro razločijo sorodne vonje. Eden teh redkih zemljanov je tudi Slovenec Slavko Mlakar, ki dela v celjski tovarni „Etol“. V tovarno je prišel, ko je bila to še majhna delavnica z vsega 15 zaposlenimi, in ostal v nji do današnjih dni. Njegovo delovno mesto je v „arhivu“ vonjev, ki so osnova za nadaljnjo proizvodnjo. In njegovo delo? Vohati mora. Čudno se sliši,'pa je vendar tako. Iz osnovnih surovin mora sestaviti.nove kombinacije vonjev za odišavljenje raznih proizvodov. V ,,arhivu“ je okoli 400 različnih vonjev, s pomočjo katerih sestavlja nove. Seveda mora med temi najti pravega, torej vsakega dobro poznati in razlikovati od drugih. Iz teh osnovnih lahko sestavi okoli 2300 novih, ki jih ravno tako ostro loči in razpoznava med seboj. Po takem „dišečem“ delu Slavko Mlakar rad odide do 15 kilometrov oddaljenega doma kar peš, da se lahko navžije svežega zraka in mimogrede po-vonja še kakšno cvetlico, ki vsej industriji navkljub ohranja najlepši in najčistejši vonj. Lubi Slovenci! imamo kmetijsko podružnico, ki skrbi, da se kmetijstvo povzdigne. Halpon bo pomagal tudi nam. (Danes) je bil v Trebnjem prvi somenj, odkar je dolenjska železnica stekla po našej dolini. Živine in kupcev je bilo na tem semnji toliko, da še nikdar povpred tolikšno število. Zaradi tega je bila kupčija toliko živahna, da se je vse razprodalo, karkoli je bilo le količkaj rejene živine. Za trgovce iz Ljubljane in drugod je vožnja po tej progi posebno ugodna, z^to se nadjamo, da bodo somnji ob železnici vse bolj živahni. (Lepa k.) Škropilnica Candeo se pregiblje kakor Škarje, zato vinorejci, ako hočete letos obvarovati svoje trte pred strupeno roso (peronosporo), kupite to škropilnico, napravljeno iz same lite kovine, obdarovane s 16 tu in inozemskimi svetinjami. Stane s tremi sikalnicami in gumino cevjo samo 10 goldinarjev. (Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. j unija 1894) Skoraj petsto let je tega, kar se je na Raščici v Temkovem mlinu rodil Primož Trubar. Odšel je v svet, se izšolal in se odrasel vrnil v domače kraje ter začel pridigati o novi veri. Zavoljo tega se je mnogim zameril, pa so ga podili in preganjali, da je komaj ušel na Nemško. Akoravno je dolga leta živel med tujci, ni pozabil na svoje domače. Skrbelo ga je za vse Slovence, ki so rasli brez knjig kot jurčki*za grmovjem. Se pisati in brati niso znali, kar zna danes vsak šclar, kajti dolga leta so trepetali pred šibo božjo, pred Turki, ki so požigali, morili in vodili ljudi v sužnost. Primož Trubar je imel rad naše ljudi, ki jih je imenoval „lubi Slovenci“. Zanje mu ni bilo tal ne truda ne novcev, kajti želel jih je naučiti branja in pisanja. Se knjige jim je pošiljal v sodih domov, da so imeli kaj prijeti v roke. Toliko dobrega je storil za Roparski turisti Dobro organizirane skupine ropajo zaklade z našega morskega dna _______________ Poletje je tu, z njim pa tudi turistična sezona. Cele kolone vozil s tujo registracijo se valijo po naših cestah proti morju, proti soncu, k lepotam naše domovine in k bogastvu našega morja. Med temi ljudmi, željnimi morja, pa jih je precej, ki so željni tega, kar se v Jadranskem moiju skriva: potopljenih amfor, kovancev, svečnikov to drugih antičnih predmetov. Vsako leto izgine iz našega moija na stotine teh zgodovinskih predmetov, katerih vred* « •> — sat. U-. p«, ... as .. M 0 R R 0 n) 0 S5* ...r A D R £ N A L l M .... K L A $ ■ t L 0 •V L O s L L B €. ►K. £ L J A N 3 €. ▼ D N l 0 M Hi U R n 5 A R 1 P s K € T s; B T 0 r R A V \ c A * £ T 6 Kf ■p R. t 1 N A l&! R 3 A Z A N 0 K A M L e A tta S e P € K A S A “■*' A R A H" S M 0 f> RaSitav prajinja krrtankr' morske ^ tako, zdaj boš posvinjal še ®ovi pepelnik! ivr DL DELFIN BREZŽIČNA BRZOJAVKA MUZA POEZIJE sam p- RENE- SANSA DL DRZNOST PLANTAŽA ZNAMENJE KUM DL NADUTEŽ FR. MESTO M.IME BOGASfVp RADIJ GRLO DL DL TOLSTOJ DOMOVINA KIRKE Z.IME FILIPIN. VULKAN GERMAN SESTAVINA svetilnega PLINA PIL id LANTAN IZDELOVALEC SIT FR. FILOZOF (19.ST0LJ GR.JUNAK ZADRUGA SIMBOL ZA SREBRO 02 E mmm Čebelja tvorba ZLATO I PUŠČAVSKI RIS vStuH Ognjišča SIMBOL ZA AMERICIJ TETA SOSS Dviganje amfore dna. nost se giblje od tisoč nemških? mark do 300.000 italijanskih’ lir. Roparske skupine delujejo po zelo dobro organiziranem načinu. Najprej se pojavi na naši obali „raziskovalna" ekipa. Lažni turisti se potapljajo in iščejo potopljene ladje. Ko tako mesto odkrijejo, ga na kartah skrbno zabeležijo, potem pa jel na vrsti „delovna4' skupina. Ljudje-žabe iz te ekipe dvigajo l morskega dna razne starinske* predmete, od topov do svetilki skratka vse, kar gre dobro v promet med bogatimi zbiralci starin. Predmete poskrijejo na lahko dosegljivih mestih, da jih člani „gibljive" skupine hitro najdejo, vkrcajo na gliserje in prepeljejo čez mejo. Potem starine, ki bi morale stati na policah naših muzejev, krasijo ka; mine in prostore snobov, ld zanje odštejejo precejšnje de-( narce. Jugoslovanska milica ^ vojna mornarica ob pomoč* prebivalstva sicer dokaj uspešno lovita roparske turister vendar kljub temu dno našega mod3 izgublja svoje dragocenosti. lani, letos pa še bolj pdspešeno, so pričele delovati domače pod; vodne arheološke skupine, & I dvigajo potopljene starine. TCf ekipe so ugotovile, da je p*1* ^ bližno 320 potopljenih ladij, 3 ^ daje velika večina že izropana- I Rešili bodo, kar se še rešiti da- ^ Nov žarek v temo zgodovine I Ob Rudolfovem jezeru v Keniji so izkopali lobanjo človeka, ki je ži-1 vel pred skoraj tremi milijoni leti - Najstarejši ostanki človeka Poreklo človeka leži daleč v preteklosti in je zavito v trdo temo, ki jo modemi človek počasi, a zanesljivo razsvetljuje. Izkopanine po vseh predelih sveta mečejo svetlobo vse globlje v temo, zgodovina človeka pa tako postaja vse daljša. Pred dvema letoma je moderna znanost odkrila v sivo rjavi puščavski zemlji ob velikem kenijskem Rudolfovem jezeru lobanjo, ki je tisočletja čakala, da nam izda novo skrivnost našega porekla. Sin znanega antropologa Louisa Leakeya, Richard Leakey, je s svojo ekipo ob vzhodnem delu jezera izkopal zdrobljeno lobanjo, katere starost so v laboratorijih ocenili na skoraj tri milijone let. To je torej fosilni ostanek najstarejšega človeka do zdaj. Okolica Rudolfovega jezera že dolgo velja za tisto področje, kije dalo največ presenetljivih odkritij. Arheologi so izkopali na tem po- Richard Leakey in njegov pomočnik Bernard Ngeneo pri sestavljanju najstarejše znane človeške lobanje. Njena starost je ocenjena na 2,8 milijona let. dročju več ostankov takol imenovanega pračloveka avstralopiteka, razno grobo' obdelano kamenito orodje,J zdaj pa še najstarejšega zemljana. Starejši od njega je si-1 cer Keniapitek, vendar zanj ne moremo trditi, da je bili že človek, medtem koje dovolj dokazov, da je novo od-1 krita lobanja pripadala že pravemu človeku. Med dru-j gim dokazuje to že sama| prostornina lobanje, ki znašal 800 kubnih centimetrov, to-, rej samo 600 manj od lobanjske prostornine modernega človeka in kar 400 več od Keniapiteka, ki ni poznal nobenega orodja. Izkopavanja so se začela v mesecu avgustu, ko je Leakevev pomočnik Bernard Ngeneo našel fosilne ostanke. Še isti dan so izkopali 30 drobnih koscev, ki jim jih je 6 tednov kasneje z na novo izkočanimi uspelo sestaviti v lobanjo. Toda presenečenje se je nadaljevalo: našli so tudi ostanke nožnih kosti, po katerih so sestavili okostje noge, ki je dalo množico novih podatkov. Toda šele letos, po podrobnih raziskavah, so lahko z gotovostjo zatrdili, daje fosilno okostje pripadalo ženski. I I I I I I i I I I Najmanjši na svetu Konjički veliki kot pes bernardinec - Dragi Človekova želja po spreminjanju in obvladovanju narave je stara kot človek sam. Sledeč tej svoji želji, je človek ustvaril razna tehnična čuda, premagal težnost, morske globine in pogledal v skrivnost materije. Od nekdaj pa so ga pritegovala tudi že ustvarjena bitja, ki jih je želel spremeniti. Znani so veliki uspehi, ki so jih ljudje dosegli s križanjem in selekcijo rastlin in živali. Pri tem je šlo za koristne in potrebne stvari, toda človek je znal ustvariti tudi nekoristne. Pred 1500 leti in skozi kasnejša stoletja so vladajoči sloji imeli za igro in razvedrilo razne ponesrečene primerke živih bitij. Eno od takih je bil tudi pritlikavi konj, ki ni bil dosti večji od lisice. Zadnji taki konjički so bili znani še v našem stoletju, potem pa so povsem izginili. Ameriška zakonca Ray AUey in njegova soproga sta na svoji farmi v Kaliforniji vzgojila konjička, ki je tako velik kot pes bernardinec. Z medsebojnim križanjem ponijev sta v samo desetih letih vzredila nekaj takih konjičkov, ki.so tako postali prave sobne živali, saj se igrajo kot mačke, spijo na kavču in letajo za svojim gospodarjem. Zakonca sta jih vzljubila in težko jih prodata, če- PROSTO DELOVNO MESTO! „Varnost", Ljubljana Razpisna komisija TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA NOVO MESTO na podlagi 50. čl. statuta TOZD RAZPISUJE prosto vodilno delovno mesto VODJA TOZD (ni reelekcija) Pogoji: 1. Kandidat mora biti državljan SFRJ in mora izpolnjevati splošne, z zakonom določene pogoje ter splošne, s samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori določene pogoje; 2. imeti mora srednješolsko izobrazbo ekonomske, upravne, tehnične, ali splošne smeri s 5 leti prakse na istih ali podobnih delovnih mestih pri zavarovanju družbenega premoženja ali na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu; ali nepopolno srednješolsko izobrazbo ekonomske, upravne, tehnične ali sploine smeri z 10 leti prakse na istih ali podobnih delovnih mestih pri zavarovanju družbenega premoženja ali na odgovornih delovnih mestih v gospodarstvu; 3. vozniški izpit A ali B kategorije in lastno vozilo; 4. stanovanje v Novem mestu ali bližnji okolici; 5. mora biti moralno in politično neoporečen. Osebni dohodek po pravilniku. Pismene prijave z dokazili o izpolnjenih razpisnih pogojiti sprejema RAZPISNA KOMISIJA TOZD VAROVANJE PREMOŽENJA NOVO MESTO Novo mesto, Cesta herojev št. 8. Rok prijave je 15 dni po dnevu razpisa SCHIEDEL — YU — Kamin, dimnik št. 1 v Evropi PGP GRADNJA ŽALEC 7. rttrTiirTiirnwinK - prav jima ponujajo za enega konja fantastične vsote. Njuna želja je vzgojiti konjička, ki ne bo večji od Vzgoja konjičkov je zelo težavna, ker so občutljivi na spremembo temperature. Ne sme jih zajahati niti majhen otrok, ker imajo preveč tanke in krhke kosti. Konjički so težki 25 do 30 kilogramov. Torej resnično pritlikavci v konjskem svetu. PROSTA DELOVNA MESTA! Modna konfekcijaa KRIM, Ljubljana obrat NOVO MESTO i potrebuje več KVALIFICIRANIH, POLKVALIFICIRANIH in PRIUČENIH KROJAČEV, KROJAČIC ali ŠIVILJ Osebni dohodek od 1300 — 2400 din, plačan prevoz \ na delo, dodatek na leta službe, delo’ samo v eni £ izmeni. j 1 \\VIM>INkV9tNN^\\VCMNi nrann Slovence, da ga ne bi smeli nikdar pozabiti, vendar je videti, da človeka ravno domači najmanj cenijo. Lansko leto so v njegov spomin priredili na Nemškem, kjer je živel na stara leta, veliko slavje. Vse polno ljudi se je zbralo, le njegovih „lubih Slovencev“ je bilo bolj malo. Komaj za dobro poštno kočijo se jih je nabralo, pa še ti so bili večinoma rojaki z Raščice. Menil sem, da so se zbali dolge poti, a se je tudi letos godilo takisto, ko so prejšnji teden v Bazovici na Tržaškem odprli šolo z njegovim imenom. Vendar, Čemu bi se čudil temu, ko na vsakem koraku vidim, da dandanes Slovenci ne skrbijo niti za svoje starše, ki so jim dali življenje in jih spravili h kruhu. Zdaj, na starost, pa od vseh pozabljeni starši čakajo, kdaj jih bo pokrila rodna gmda, kjer se bodo na zapuščeni gomili razrasle pekoče koprive. MARTIN KRPAN SL PARADIŽNIK V STAREM RIMU 28. čestitali so imen*^*V pa« z* uspeli „ognjemet4* in vzeli so med i^a jn n:egovo Klaro. In šele zdaj si je Klflr ‘Pedala to toli- ko opevano Kleopatro. „Tudi jaz bi bila lahko ***%£ ii toliko - šminke!“ je ugo|°v «/jeoP%n * Medtem so se prizibali v ^ palačo. Ta pa bila od muh: presega*8 “ >ho kdaj ali še 'fl % Žl!) 4 DARUJTE KRI - REŠUJTE ŽIVLJENJA SAMO KRI NADOMESTI KRI Objavljamo seznam krvodajalskih akcij v juniju 1974, da bi se občani navedenih občin in krajev lahko čimprej prijavili občinskim odborom Rdečega križa, kateri dan žalijo priti k odvzemu krvi. Ker samo kri nadomesti kri, je razumljivo, da si jo z darovanjem zagotovimo tudi sebi in svojim najbližjim, če bi jo potrebovali. Dolžnost zdravih prebivalcev je, da kri darujejo vsaj nekajkrat v življenju, saj je nehumano zanašati se samo na solidarnost drugih. Dajanje krvi je dokaz človečnosti, zato Rdeči križ pričakuje na odvzem krvi vse zdrave občane. JUNIJ Kočevje Senovo Brestanica Kostanjevica Krško Sevnica 11.,12.,13. 18. 19. 20. 21. 26., 26., 27. REPUBLIŠKI ODBOR RKS OBČINSKI ODBORI RK 1 'mela na sebi ni bomo kdaj opisovali. In Kleopatra je v tej palači priredila slavje, id mu ni para nobena veselica na svetu. Modri, bogati, lepi z vzhoda, zahoda, severa in juga so se gnetli tod, se mastili z bananami in kokosovimi orehi. In niso bile le afriške zvezde in lampiončki, ki so svetili v noč — bili so to tudi dragulji na toaletah imenitnikov. Kar malce nerodno je bUo Klari in Paradižniku y rimskem ..Varteksu“. In ko je bučno veselje popustilo, ko so gostje sedli pod palme, se niso premlevale prazne čenče. O zadnjih vprašanjih sveta je tekla beseda! In spet se je izkazal naš Paradižnik. Strmečim gostom je zdrdral vso zgodovino za dva tisoč let naprej! Majali so z glavami mogočniki, stari U-giba, največji modrec in jasnovidec tega časa, pa je dejal: „Prav ima mož! Vse bo držalo — tudi tisto o atomski bombi in vročih hlačkah!" tfKi fdniifrM V t i PREBIVALCI BELE KRAJINE, KUPUJTE VOZILA ZASTAVA V PRODAJALNI NOVOTEHIMA V METLIKI! POTA IN ST«/ 0 ženski, ki je obesila otroka Da se je strašen zločin zgodil nekje pod Gorjanci konec maja, se govori povsod, vendar so govorice povsem izmišljene ■■■■■■ O prodiranju narkomanije iz večjih mest v manjša in o nevarnosti, ki s tem preži zlasti na mlačno generacijo, je slišati resna O rt med o mami Dežurni poročajo KURJI TATOVI NA DELU - V noči na 3. junij je po 7 kur zmanjkalo Kastelčevim in Čanžljevim v Mimi peči. Naslednjo noč pa je iz kumika Marije Oven iz Martinje vasi zmanjkalo 13 kur. OBISK V VIKENDIH - V začetku junija je bilo na Semiški gori vlomljeno v vikend Ignaca Bavdaša iz Novega mesta. Vlomilec je odnesel nekaj jestvin in tranzistor, skušal pa je vlomiti še v vikend Jožeta Lavrina z Broda, a mu to ni uspelo. ČOLN SO UKRADLI - V začetku junija je nekdo ukradel čoln, last novomeške bolnišnice, vreden okrog 1.300 din. Kdo se z njim vozi, ugotavljajo miličniki. PRAZNA DENARNICA - Stane Perše iz Brezovice je 5. junija v Šmarjeških Toplicah izgubil denarnico. Pozneje jo je našel, vendar jo je neznani tat izpraznil, tako da je Perše ob 1.000 dinarjev. KJE JE PONI - V noči na 7. junij je neznan tat ukradel Novo-meščanu Dragu Lesu pony ekspres, vreden 3.200 din. LJUBITELJ STARIN - 8. junija je nekdo iz šmihelske cerkve ukradel medeninast svečnik, ki ga cenijo na 250 din. MED ZLETOM VSE MIRNO Čeprav se je v soboto in nedeljo v Novem mestu trlo mladih ljudi iz raznih krajev naše države — bilo je tudi na stotine vozil — miličnikom ni bilo treba posredovati. V obeh zletnih dneh ni bilo v mestu nobene prometne nesreče, ne vinjenih razgrajačev in ne tatvin. VRČICE: PRECEJŠNJA SKODA - 9. junija zvečer je voznik osebnega avtomobila iz Karlovca vozil od Planine proti Vrčicam, ko mu je naproti pripeljal z avtom čedo Ivančevič s Planine. Vozili sta trčili in imata za 8.000 din škode. Ivančevič je vozil brez dovoljenja. Kamorkoli si zadnja dva tedna prišel, so se pogovarjali o hudobni materi in ljudje so se pridušali, da bi takim že pokazali, če bi imeli na sodišču kaj besede. Vsak je vedel povedati, da se je zgodilo tole: Ko so šli otroci iz Štajerske na izlet, je avtobus nekje pri Šentjerneju ustavil in neka deklica je v bližnji hiši prosila za straniščni ključ. Pri tem da je videla na vrv obešeno deklico. Zakričala je, štiriletnega otroka so sneli še živega, ga prepeljali v DVORCE: MIMO ZNAK „STOP" 7. junija ob 15.10 se je peljal s Čateža proti Prilipam Anton Eres iz Brežic. V Dvorcah je s stranske ceste, mimo znaka STOP pripeljal Anton Potokar iz Čerine. Prišlo je do trčenja, pri katerem se je Eres lažje poškodoval. Škode je za 12.000 dinarjev. MRAŠEVO: V KOSILNICO 4. junija zjutraj je v Mraševem kosil po bankini s kosilnico Martin Gramc iz Podbočja. Takrat je naproti pripeljal Jože Selan z Dol. Prekope; oplazil je kosilnico in s kolesom zadel Gramca v desno nogo. Poškodovanca so odpeljali v novomeško bolnišnico. VLOMILEC NA RIGLJU V noči na 8. junij je bilo vlomljeno v gostilno Marije Gril v Poljanah. Prostori gostišča so vsi prebrskani, zmanjkalo pa je 150 din drobiža. Vse kaže, daje isti storilec to noč deloval tudi na Velikem Riglju. Tu je bilo vlomljeno kar v 6 zidanic, v eno pa je skušal vlomiti. Iz zidanice Stifana Bobaša s Podturna je vlomilec odnesel 9 litrov žganja, odejo in žensko jopo. Iz lesene letne hišice Ljubljančana Matjaža Brišnika pa je zmanjkala ležalna blazina. Drugod se vlomilcu nič ni zdelo vredno odnesti. bolnišnico in ga čez dva dni poslali domov. Se to so liudje ve- Roko ima v povoju 5. junija popoldne so bili domači iz hiše Martina Blažiča v Ždinji vasi na travniku, med tem pa je domačijo prebrskal vlomilec. Skoz okno je vdrl v kuhinjo in prišel v poslopje, kjer je očitno iskal denar in vrednejše predmete. Odnesel je 550 din, zlato verižico, zapestno uro in dva otroška hranilnika ter tako oškodoval domače za okrog 1.500 dinarjev. Vloma je osumljen 20-let-ni Jože Rolih iz Golušnika, ki ima za seboj že več takih kaznivih dejanj. Odkar je konec aprila Roiih prišel iz zapora, se zadržuje v okolici Novega mesta, predvsem okrog Grčevja, Rateža in Otočca. Pri vlomu v Ždinji vasi se je storilec porezal po roki in ima zavito. Kdor bo videl osumljenca, naj to sporoči najbližji postaji milice ali na Upravo javne varnosti Novo mesto. Devet mesecev za Kavrana Dve leti brez vozniškega dovoljenja - Senat ugotovil, da je zakrivil hudo nesrečo Anton Kavran iz Rimskega pri Kočevju je bil 13. maja obsojen pred občinskim sodiščem v Kočevju na 9 mesecev zapora in odvzem vozniškega dovoljenja za dve leti. Sodba še ni pravnomočna. Javni tožilec in Da je v novomeški občini domala porazno stanje cest, mostov in cestne signalizacije, je ugotovila spomladi komisija, ki jo je sklical oddelek za notranje zadeve občinske skupščine Novo mesto, medtem ko je tak pregled zahteval svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Ugotovljeno je, da je posebno v večjih središčih prometna signalizacija pomanjkljiva, dotrajana ali je sploh ni. Prav tako so leseni mo- vozni, občani pa zato kar prečkajo magistralo in se izpostavljajo nevarnosti. Komisija je dalje s pomočjo zastopnikov krajevnih skupnosti ugotovila, da so nekatera avtobusna postajališča na neprimernem kraju in bi jih morali urediti. Kričeč primer sta Kronovo in Draga, je pa še več drugih. Vse te stvari je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu že obravnaval, vendar cele gore zapisnikov in priporočil osta- Ne ostati pri zapisniku stovi preko Krke pri gradu Otočec, v Dragi in v Mršeči vasi nujno potrebni obnove. To velja posebno za mršečki most, saj je popolnoma dotrajan in brez zaščitne ograje. Ker vse te stvari ogrožajo varnost v cestnem prometu, bi bilo nujno prepovedati težji promet preko obeh mostov pri otoškem gradu, promet na podhodu magistralne ceste pri Otočcu pa urediti s pločnikom za pešce vsaj na eni strani vozišča. Nevarnost za ljudi in promet pa predstavljajo še podvozi pod magistralo Ljubljana-Zagreb v vasi Otočec, v Dragi, Ruhni vasi, v Grmovljah, ker so v deževnem vremenu nepre- jajo neuresničene. Temu ni toliko vzrok pomanjkanje denarja, kot to, da v občini nimamo organa, ki bi skrbel za tehnično plat urejanja prometa. V tej pomanjkljivosti je iskati tudi vzrok, da se prehodi za pešce ne obnavljajo redno, da so vse ceste v Novem mestu brez vzdolžnih, prečnih in drugih označb, da ostajajo poškodovani prometni znaki itd. Imamo torej zapisnik, napake so znane, denar, pravijo, da ni ovira - manjka torej le ljudi, ki bodo poskrbe- li za tehnično izvedbo. Upajmo, da na tak tehnični organ ne bomo čakali predolgo. R. B \\\\v\\\\\\\\v\\\\> 2 zagovornik sta že vložila pritožbe: tožilec zaradi prenizke kazni, zagovornik pa zaradi vprašljive krivde in previsoke kazni. Sodni senat je na razpravi ugotovil, da je Anton Kavran kriv, ker je 5. novembra 1973 ob 17.50 na Reški cesti v Kočevju zadel z avtom mladoletnega kolesarja Milorada Draganiča, ki si je ob trčenju zlomil lobanjo in lobanjsko dno, desno ključnico in desno lopatico ter desno senčno kost. Razen tega zaradi nesreče ne sliši na desno uho, dobil je tudi parezo (lažjo obliko ohromelosti) desnega ličnega živca. Kavran je po ugotovitvah sodišča vozil ob nesreči vinjen, s preveliko .hitrostjo in po levi strani ceste. To je imelo za posledico hudo nesrečo, ki je močno odjeknila med prebivalci Kočevja. J. PRIMC JEDINSČICA: NEIZKUŠENOST JE KRIVA - Novomeščan Aleksander G. je 5. junija podil ami 8 proti Metliki, a gaje že pri Jedinšči-ci zaradi neizkušenosti in prevelike hitrosti zaneslo s ceste. Trčil je v nasip, nato v betonski kamen, od tam pa je avtomobil zasukalo in vrglo na cesto. Voznik se je pri nesreči poškodoval, nekaj odrgnin pa je dobil tudi sopotnik. Aleksander G. nima vozniškega dovoljenja, povzročil pa je za 15.000 din škode. deli, da je dekletce, ko je spet videlo mamo, zbežalo in reklo: „Mama, saj si rekla, da ne bo nič bolelo!“ Kako je do teh govoric prišlo, še ni ugotovljeno, pač pa so nam pristojni na upravi javne varnosti v Novem mestu povedali, da so govorice raziskovali in ugotovili, da gre za izmišljotino od prve do zadnje črke. Podobne govorice so se lani ob istem času pojavile na Štajerskem, zdaj pa jih je menda svež poletni vetrček prinesel na Dolenjsko. R. B. VLOMILEC V PRIPORU Delavci UJV Celje so s pomočjo miličnikov iz Brežic in Laškega izsledili in prijavili preiskovalnemu sodniku Lada Soberja z Laškega, ki je od pomladi 1973 do letos zakrivil 17 manjših in večjih vlomnih tatvin. Šober je bil zaposlen na železniški postaji v Dobovi kot vozovni preglednik. Kradel je gume, kolesa, orodje, luči z osebnih avtomobilov, ki so jih prevažah po železnici. Preiskovalni sodnik v Novem mestu je za Lada Soberja odredil pripor. Oproščen krivde Metličan Franc Vrviš-čar odgovarjal zaradi nesreče Pred novomeškim okrožnim sodiščem je bila razprava, na kateri je senat pod predsedstvom Janeza Smoleja pretresal obtožbo zoper Metličana Franca Vrviščaija in njegovo krivdo za hudo prometno nesrečo. Bilo je 4. avgusta lani, koje Vrvi-ščar, direktor Splošnega transportnega podjetja, pripeljal čez gradaški most. Nenadoma je predenj s pločnika stopil otrok. Čeprav je voznik skušal vozilo obrniti in je zavil v levo, nesreče ni mogel preprečiti. Otroka je z avtom zadel in zbil, mali Jože Hudorovae pa ie poškodbam že naslednji dan v bolnišnici podlegel. Medtem ko je mati nesrečnega dečka trdila, da je skupaj z otrokom prečkala cesto in da je voznik pridivjal in ji otroka zbil iz rok, so priče, sodni izvedenec in dokazno gradivo govorili povsem drugače. Senat je ugotovil, da je Vrviščar pripeljal čez most s hitrostjo 36 km na uro, da otroka prej ni mogel videti, ker je stal za materjo, in da nesreče ni mogel preprečiti. Sodišče je Franca Vrviščarja oprostilo krivde, vendar sodba še ni pravnomočna. ZIDANICE PLENIJO Ko je 5. junija Janez Udovč iz Cegelnice prišel do svoje zidanice na Ljubnu, je zalotil moškega, ko je s kamnom tolkel po obešanki. Vlomilec jo je potem od-kuril. Morda je isti zlikovec zagrešil med 3. in 6. junijem še več drugih vlomov. V zidanico Milana Vintaija iz Vavte vasi, prav tako na Ljubnu, je nekdo skušal vlomiti, a so vrata zdržala. Vlomilec pa je po brajdi in čez balkon vdrl v zidanico Ljubljančana Staneta Kotnika, kjer je vse prebrskal. Kaže, da je iskal denar in vrednejše stvari. Lastnik še ni ugotovil, če mu kaj manjka. Mamila: strah ali naslada? svarila strokovnjakov. Starši se boje za svoje doraščajoče otroke, ti pa šušljajo o drogah in zvedavo poslušajo govorice. Nevarnost je torej med nami, vprašajmo pa se, kako smo pripravljeni, da bi se ji postavili v bran. Kaj mladi vedo o mamilih, koliko so poučeni o tem zlu, ki še hrusta spremeni v razvalino, so povedali: MAJDA NOVAK, frizerska vajenka iz Trebnjega: - O mamilih sem precej slišala in brala, ampak vseeno o tem ne vem nič določnega. Jaz se mamil bojim. Povsod piše, da so škodljiva. Če bi meni kdo ponudil tako cigareto, je ne bi vzela. Bojim se, da bi postala suženj za vse življenje. ZDRAVKO AVSEC, klepar iz Novega mesta : - Če uživaš mamila, postaneš živčen in razvalina. Jaz že ne, brez skrbi, ne bi poskusil! To je za take, ki imajo denar. Jaz moram zaslužek porabiti za hrano in obleko. Moja želja je priti do avtomobila, in če hočem to doseči, bom moral varčevati. Prepričan sem, da nikdar ne bom narkoman. BORIS KRANJC, dijak gradbene srednje šole, iz Novega mesta: - Posledice uživanja drog so hude. Če enkrat s tem začneš, menda ne moreš odnehati, in to ne pelje nikamor. Vsi življenjski -cilji se podro. Mislim, da sem toliko močan, da bi odklonil mamilo, tudi če bi mi ga kdo ponudil. Res pa je, da mladi bolj malo vemo o tem, razen kar tu in tam preberemo v časopisih. Strokovnih predavanj o tem doslej nismo imeli, pa bi nas zanimalo. Skoda, da se nihče ne spomni na kaj takega. R. B. lorad Draganič je dobil zelo hude poškodbe, ko gaje zbil Kavra-nov avto. Na sliki: Milorud z mamo. (Foto: J. Primc) NOVO MESTO: OD ZADAJ ZADETA - Ko je 7. junija popoldne Novomeščanka Janja Zurc ustavila avto v bršlinskem križišču, da bi dala prednost vozilom, je v zadnji del njenega avtomobila trčil avtomobilist Božo Čavlovič iz Novega mesta. Škode je za 3.000 din. MAČKOVEC: Z GLAVO V STEKLO - Ko je 9. junija ponoči vozil z avtom iz Novega mesta proti Mačkovcu Alojz Junc z Otočca, je v svetlobi žarometov opazil na levi strani ceste pešca. Prav pri srečanju je pešca zaneslo, da je omahnil in padel ter z glavo zadel v vetrobransko steklo. Pešca Milana Šuštaršiča iz Smolenje vasi so odpeljali v bolnišnico, ugotovili pa so, da je le laže poškodovan. LOKVE: Z MOPEDA NA TLA - Janez Šuštaršič iz Zg. Pake se je 8. junija zvečer na mopedu peljal iz Črnomlja proti domu. Med potjo je iz neznanega vzroka izgubil ravnotežje in padel. Odpeljali so ga v bolnišnico. SKRLJEVO: V NESREČO BREZ IZPITA - Jože Zaplatar iz Okroga je 9. junija popoldne vozil avto iz Šentruperta proti domu, čeprav nima vozniškega dovoljenja. Ko je v nepreglednem ovinku naproti pripeljal mopedist Franc Mavec iz Rakovnika, je trčil v avto. Mavec in njegova sopotnica sta sc laže poškodovala. SMUKA: OZKA CESTA - Ko je Franc Boštjančič iz Kočevja 9. junija popoldne vozil avtobus z Dvora proti Kočevju, je pred Smuko v ovinku pripeljal naproti z avtom Ivan Ogrinc iz Kočevja. Med srečanjem na ozki cesti sta vozili trčili in imata za 8.500 din škode. NOVO MESTO: NA SREČO LE STRAH - 2. junija zvečer je v križišče na Partizanski cesti pri bolnišnici pripeljal iz Šmihela osebni avto, ki ga je vozil Ivo Vencclj. Pri zavijanju na levo je avto zaneslo na pločnik. Pri tem je oplazil Drago-mirko Lučkovič, nato pa je zdrknil preko žive meje. Lučkovičeva sc ni poškodovala, pač pa močno ustrašila. Skoda znaša 1.500 din. MIRNA: PRISTAL V OGRAJI -Janko Koščak iz Mokronoga je 3. junija popoldne vozil z avtom proti Trebnjemu, na Mirni pa ga je zaneslo v ograjo, nato v levo stran. Ker je tedaj naproti pripeljal z avtom Danijel Gačnik iz Mokronoga, sta trčila. Škode je za 8.000 din. ŠKOCJAN: IZGUBIL RAVNOTEŽJE - Ko se je Viktor Hočevar iz Stare vasi 3. junija zvečer na kolesu peljal od Goriške vasi proti Škocjanu, je med vožnjo izgubil rav- notežje in padel. Hočevar se je tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. SUHOR: TRČIL IN POBEGNIL - 4. junija popoldne je neki ford na Suhorju trčil v vrtno betonsko ograjo, jo poškodoval, nato pa odpeljal naprej proti Metliki. Metliški miličniki so ugotovili, da je nesrečo povzročil Drago Ribič, ki je prišel na počitnice iz ZDA k domačim v Karteljevo. Škode je za 3.000 din. ČRNOMELJ: MOPEDIST V BOLNIŠNICI - Ivanka Pešelj iz Črnomlja je 4. junija popoldne zapeljala avto s parkirnega prostora in zavila proti Kolodvorski cesti, ko je mimo pripeljal mopedist Ivan Zalokar iz Črnomlja. Vozili sta trčili, mopedist je padel na tla in se hudo poškodoval. Zalokarja so odpeljali v bolnišnico, gmotna škoda pa znaša 2.000 din. MOKRONOG:VLAK V MOPED - Ko je 5. junija popoldne Ivan Horvat iz Hrastovice vozil z mopedom proti domu in zapeljal na nezavarovan železniški prelaz, je iz trebanjske smeri pripeljal tovorni vlak. Zadel je moped in ga odbil tako, da sta voznik in moped obležala v jarku. Horvat se je poškodoval in je moral v bolnišnico, medtem ko je gmotne škode le za 1.000 din. PREČNA: DEKLICA PRED AVTO - Ivan Parkelj iz Prečne je 5. junija zvečer vozil skozi vas, ko je pri hiši št. 6 nenadoma stekla čez cesto 3-letna Jolanda Kozlevčar. Avtomobilist je zavrl in zavil v levo, kljub temu pa otroka zbil. Jolando so odpeljali v bolnišnico. NOVO MESTO: ZADETA NA PREHODU - 6. junija popoldne je 69-letna Jožefa Gazvoda iz Koroške vasi prečkala prehod za pešce na Cesti komandanta Staneta, ko je z Glavnega trga pripeljal z avtom Franc Zupančič iz Gotnc vasi. Voznik je Gazvodovo zbil na tla, tako da so jo močno poškodovano °Q' peljali v bolnišnico. ČE JE OTROK SAM Otroška igra z vžigalicam^ je bila spet vzrok požara, k1 je 3. junjja dopoldne izbruhnil ns) gospodarskem poslop* ju Antona Kregaija v Gor. Straži. Ostrešje je kljub po* moči gasilcev zgorelo, škoda pa znaša okrog 50.000 dt-naijev. Zgodilo se je, ko sc je predšolski otrok sam igral na podstrešju. jHMM«iWilj ; Izza volana direktor s *_____________4 Štefan Galič: »Enkrat čil za to podjetje in za vselej sem se odlo-v njem bom ostal« Kadar delavci izbirajo človeka za direktorja, običajno ne gledajo okoli sebe; mora že biti vsaj na visokem položaju, še bolje pa je, da je zunanji. Da bi šel kdo na direktorski položaj kot neposredni proizvajalec - kje pa! In vendar se je tako zgodilo pri „Gorjancih Ko so zabredli 1 S 5 * * * 5 N 5 Štefan Galič: odločanje po sporazumevanju v kadrovske težave, so vrgli oči na Štefana Galiča, voznika avtobusa. To je bilo leta 1961. Pod Galičevim vodstvom je to Straško podjetje slavilo 10-letnico, ta mesec pa se pripravlja na proslavo 20-letnice ustanovitve. Čeprav bomo o jubileju še pisali, ne bo odveč že tokrat omeniti, da so „Gorjanci“ nastali 1945 z združitvijo nekdanjih GAP, OKAP in novomeške poslovalnice SAP. Danes je realizacija podjetja 35-krat večja od tiste ob ustanovitvi, vrednost osnovnih sredstev se je povečala za 13-krat, število zaposlenih za štirikrat itd. Danes potuje po jugoslovanskih in evropskih cestah 245 tovornjakov s prikolicami, s skupno nosilnostjo 2.650 ton, 50 avtobusov pa prevozi na leto 3,5 milijona kilometrov in prepelje 3,6 milijona potni- kov. Kajpak to ni vsa dejavnost „Gorjancev“, o čemer bomo tudi prihodnjič obširneje spregovorili. V podjetju priznajo, da so „Gorjanci“ pod Galičevim vodstvom skokovito napredovali Sam direktor trdi, da tega ne bi mogli napraviti, če ne bi bili složni. „Ob pomoči in razumevanju kolektiva sem ostal to, kar sem, moram pa pripomniti, da sem imel ob prvem imenovanju za direktorja hude pomisleke. Najbolj sem si ubijal glavo s tem, ... :sem mogel predvideti, kako me bodo poslej sprejeli delavci, iz katerih sem izšel, da ne bi mislili, da mi je položaj preveč stopil v glavo. No, ta bojazen je bila odveč, kar se je pokazalo vsa leta do tega jubileja. “ Sicer pa - kaj bi: tako ali drugače so napredovali vsi, ki so v podjetju od ustanovitve. Kajpak so sklenili: če hočeš postati vodilni ali vodstveni, se moraš primemo izobraziti. Tako tudi Štefanu Galiču ni ušla diploma na srednji prometno-tehniški šoli. Danes je hrbtenica podjetja kader, ki so ga vzgojili doma. Direktorjevanja se je Galič naučil še, ko je vozil avtobus. Takrat je bil v podjetju predsednik delavskega sveta. Njegovo ime je vtkano tudi v vse samoupravne organe, ki so jih kasneje volili. Naučil se je samoupravljati in ob samoupravljalskih izkušnjah tudi upravljati. „Vselej je bilo naše skupno vodilo, da rešujmo svoje probleme znotraj naše ograje, da storimo, kar je v naši moči, da izrabimo svoje rezerve, in tem načelom bomo zvesti tudi poslej, “ pravi Štefan Galič: odločanje po sporazumevanju . I. ZORAN \ S S * \ 4 1 I S J * + * 1 r '> MIN! ANKETA: „Pasji*4 poletni dnevi so vse bliže, delovni vsakdan ljudi je vse daljši v pomenu utrujenosti in prepotenosn, zategadelj mjio-gi že razmišljajo, kje bojo odvrgli s sebe navlako preteklega leta in si nabrali moči za naprej. Kakšne so (ne)možnosti za oddih in rekreacijo delovnih ljudi v širšem pomenu, smo lahko prebrali v zadnji Prilogi Dol. lista, kam pa so usmeijena „dopustniška hotenja44 posameznih občanov, je razvidno iz njihovih izjav: Dopust BRANKO MALEŠIČ, delavec: „Oddiha sem gotovo potreben, toda vse kaže, da z njim ne bo nič, kajti letni dopust bom izkoristil za dograditev hiše. Mogoče pa si bom kljub temu vzel kakšen dan in skočil v Koper, da bom spral s sebe prah.44 AVGUST ŠIVAK, ambulantni, administrator: „Denar mi ne daje večjih možnosti za letovanje, zato se bom potepal okoli toplic, ob Krki in po hostah, kar pomeni, da se ne bom izmikal vodi in soncu, ob tem pa bom še ribaril in nabiral gobe.44 VERA MIKALIČ, prodajalka v MK: „Že pred časom sem si hotela zagoviti prostor kje ob morju, pa je bilo že vse zasedeno, zato sem se morala odločiti za t.L „novomeški44 Poreč. Kljub temu da denar ni problem, bom tam samo deset dni.44 MILAN BADOVINAC, dijak TKŠ: „Za prijetno bivanje ob morju, na primer za kakšnih 15 dni, ni potrebno veliko denarja in kaj vem še kakšne navlake, ki jo vlačijo s seboj vrli Slovenci, dovolj je šotor in kolegica pa lepo vreme.44 IZTOK PEROZZI, študent: „V lastni režiji bom prebil pod šotorom najmanj en teden ob moiju. K temu me ne sili denar, ampak geslo: Nazaj k naravi! Kaj je lepše, kot svobodno, po lastni presoji preživet teden ob moiju? 44 BRANE PETROVIČ, vodja mladinske turistične poslovalnice: „Preko naše poslovalnice se odloča kar precej ljudi za razne oblike dopusta in izletov, to pa predvsem v tiste kraje, za katere lahko nudimo kar v najbolj ugodne pogoje. Veliko imamo skupinskih izletov za šole in delovne organizacije. Sam bom zaradi prezaposlenosti odšel na dopust verjetno šele po sezoni, kar bo navsezadnje kar ugodno po denarni plati.44 . D. R. -------------- Grozijo tudi z odpovedjo NOVOMEŠKA TRIBUNA Suhokrajinski drobiž Občinska skupščina bo med drugim sprejela več aktov, s katerimi bo določila način delovanja in program za obdobje junij — julij. Z dvema odlokoma bo določila organizacijo skupščinske strokovne službe in občinskih upravnih organov. V nadaljevanju bodo delegate seznanili s potekom samoupravnih sporazumov ter potrdili statut solidarnostnega stanovanjskega sklada. Dvemesečni program predvideva, naj bi občinska skupščina posvetila posebno pozornost družbenopolitičnim akcijam za ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti v občini in regiji. V zvezi s tem je treba razumeti tudi prizadevanje, da bi prišlo do tesnejšega sodelovanja med občinami ožje Dolenjske, pri čemer naj bi bilo Novo mesto sedež takega povezovanja. Zbor združenega dela naj bi ocenil gospodarska gibanja in začel priprave za izdelavo dolgoročnega gospodarskega in družbenega razvojnega načrta. Od zbora krajevnih skupnosti pričakujejo analizo dejavnosti v KS, še posebej pa obravnavo povezovanja krajevnih skupnosti z organizacijami združenega jugoslovanskega kongresa Zk ter izdelavo načrta za uveljavitev le-teh. V SKLADU 500.000 VEČ Novomeški oddelek za finance je .sporočil, da se je sklad za gradnjo šol v občini maja povečal za 500.718 din. Od tega so delovne organizacije vplačale 97.841 din, krajevne skupnosti pa: Novo mest" 252.638 din, Šentjernej 31.838, Prečna 2.119, Brusnice 6.782, Žužemberk 18.950, Stopiče 7.626, Orehovica 2.421, Straža 28.903, Birčna vas 3.442, Bučna vas 4.984, Gabrje 1.707, Dolenjske Toplice 27.536 in Otočec 13.931 din. / CESTA AJDOVEC-BREZOVA REBER, ki so jo pred nedavnim uvrstili med lokalne ceste, bo odslej redno vzdrževana. Cesta je bila letos v obupnem stanju, sedaj pa so jo že dokaj usposobili in je zanjo nameščen stalni delavec, ki dela na odseku lokalne ceste Dvor-Ajdovec. Prav tako bodo v kratkem uredili še cesto z Ajdovca na Frato. V PRAPRECAH PRI ŽUŽEMBERKU bodo v kratkem imeli del opreme za civilno zaščito. Zaenkrat so nabavili opremo za dva hidranta, ki jo bodo namestili s cevmi vred v stavbi v sredi vasi. Vsi odrasli moški se bodo usposobili za gašenje požara. ODBORI ZA PREUREDITEV ELEKTRIČNEGA OMREŽJA na Rebri, v Križih pri Žužemberku in Glasbena šola Matjan Kozina se je ob koncu šolskega leta spet predstavila javnosti. Nastop njenih učencev je občinstvo lepo sprejelo. (Foto: S. Mikulan) Profesionalni del izvršnega sveta bodo izvolili na seji občinske skupščine 18. junija, ko bo sprejet tudi dvomesečni delovni načrt S TRANSFUZIJSKE POSTAJE - Prejšnji teden je darovalo kri 69 občanov, tokrat pa jih je največ prišlo iz Krke, tovarne zdravil, IMV, Novoteksa, med njimi pa je bilo tudi nekaj srednješolcev in gospodinj. Ker so v Novem mestu morali zavrniti kar 280 prošenj za sprejem otrok v vrtce, so starši obupani, jezni - Vsa kdan intervencije Komisija za sprejem otroK v vzgojnovarstveni zavod Novo mesto je zasedala dva dni in pretresala več kot 400 prošenj za sprejem otrok, med katerimi so morali odbrati samo 120 najbolj potrebnih varstva. Težko in naporno, predvsem pa nehvaležno delo so člani komisije opravljali po vnaprej določenih merilih. Prednost so dali otrokom samohranilk, otrokom iz socialno ogroženih ali neurejenih družin, otrokom iz slabih stanovanj, otrokom iz družin z več otroki ter otrokom delavcev iz neposredne proizvodnje, ki imajo manjše osebne dohodke. Ker pa so morali hkrati upoštevati še starost otrok in prosta mesta v posamezni starostni skupini, se je kljub temu lahko zgodilo, daje Še kakšen otrok iz socialno ogrožene družine ostal OBISK „KOZJANCEM" Letošnje zvezne mladinske delovne akcije „Kozjansko 744‘ seje udeležilo več kot 70 mladincev in mladink iz novomeške, črnomaljske, trebanjske in metliške občine. Mlade brigadirje so prejšnji torek obiskali družbenopolitični delavci iz novomeške občine in- se seznanili z delom in načinom življenja kozjanskih brigadirjev. brez varstva. To v primeru, če so bila mesta v skupini-zasedena. Starši so dobili pred kratkim pismena obvestila o zavrniti oziroma ugodni rešitvi prošnje, a se s tem ne zadovoljijo. Medtem ko so prejšnja leta hodile prosit predvsem matere, prihajajo zdaj očetje. Izsiljujejo, grozijo z odhodom iz službe, iz Novega mesta. Prav tako je hud telefo-ničen pritisk na upravo vrtcev. Oglašajo se celo direktorji, posredujejo in prosijo, ker strokovnjaki grozijo z odhodom, če varstva za otroke ne bo. „Ni mogoče, ni prostora,“ pojasnjujejo vsem. Skupine otrok v vrtcih so že tako večje, kot bi smele biti, in do gradnje novih varstvenih ustanov ni mogoče misliti na sprejem večjega števila otrok. Stvar je tako pereča, da bolj ne more biti. Ce bi sc tri leta ne rodil niti en interesent za vzgojnovarstveni zavod, bi komaj spravili pod streho te otroke, ki so zdaj prijavljeni. Očitno je, da bo stiska s prostori v prihodnje še hujša, če ne bo prišlo do pospešene gradnje vrtcev! R. BAČER IZLET NA MORJE Društvo upokojencev - podružnica Novo mesto prireja izlet na morje. Izlet bo v torek, 9. julija, prijave pa sprejemajo do 3. julija. Za 90 dinarjev si bodo udeleženci izleta ogledali več krajev na naši obali: Motovun, Pazin, Plomin, Opatijo in Reko. 195 novih članov ZK, sprejetih v 28 osnovnih organizacij, ki so jim podelili članske izkaznice na Bazi 20, je znatno okrepilo partijske vrste v novomeški občini. Sklepi slovenskega in zveznega kongresa ZK zahtevajo od komunistov še večjo pripravljenost za reševanje odgovornih nalog, kar je na Bazi 20 poudaril tudi sekretar izvršnega komiteja CK ZKS Franc Šetinc (na sliki v pogovoru z novim medobčinskim sekretaije^ Lojzetom Šterkom - na levi jn sekretaijem občinskega komiteja Janezom Slapni-.om - na desni). (T ho: I. Zoran) Tudi novomeška »vlada« v celoti V torek, 18. junija, bo v celoti znana novomeška „vlada“. Na seji občinske skupščine, ki se bo ta dan drugič sestala, bodo izvolili še tako imenovani profesionalni del izvršnega sveta. Predloge smo v prejšnjih razpravah sicer že slišali, vendar bo mandatar Avgust Avbar kot predsednik izvršnega sveta prišel z dokončnim seznamom manjkajočih izvršnikov na dan šele na sami seji občinske skupščine. na Laščah zelo pridno delajo. Povsod so že pripravili električne drogove za nov daljnovod, zbrali pa so tudi precej denaija za udeležbo pri preureditvi električnega omrežja, ki jim v sedanjem stanju dela velike preglavice in skrbi, saj je oskrba z električnim tokom tako slaba, da ne morejo priključiti gospodinjskih strojev. PRIPRAVE ZA PROSLAVO 30. obletnice ustanovitve I. SLOVENSKE ARTILERIJSKE BRIGADE in praznika krajevne skupnosti Žužemberk, ki bo 23. junija na Jami pri Dvoru, so v polnem teku. Na proslavi bo imel slavnostni govor dr. JOŽE BRILEJ - BOLKO, govoril pa bo tudi predsednik občinske skupščine Novo mesto JAKOB BERlC. Na proslavi bodo razvili prapor I. SAB, ki jim ga bo podelil pokrovitelj SGP „PIONIR44 Novo mesto. V kulturnem programu bo sodelovala dramska igralka VLA-DOŠA SIMClC - TIRAN iz Ljubljane, razen tega pa bodo nastopili šolarji iz žužemberške in prevolske šole ter pevski zbor iz Žužemberka. O proslavi bomo še pisali. M. S. GLASBENI VEČER V DOLENJSKI GALERIJI Zaključni nastop učencev glasbene šole Maijan Kozina 7. junija zve-"* čer v Dolenjski galeriji je obsegal blizu trideset točk. Začel ga je zbor cicibanov, končala pa otroški pevski zbor in orkester z izvedbo Kozinove „Kekčeve pesmi44. Sodelovali so učenci od prvega do šestega razreda glasbene šole: kitaristi, flavtisti, harmonikarji, violončelisti, pianisti in klarinetisti, harmonikarski zbor, orkester glasbene šole ter že prej omenjena otroški zbor in zbor cicibanov. Obiskovalci, ki so spet napolnili veliko dvorano galerije, so z odobravanjem pozdravili mlade glasbenike. TRGOVINA IN KUPEC - V trgovini Elektrotehne na Glavnem trgu so v izložbo postavili avtoradio v kaseti. Radio je veljal, kot je označevala cena, 1700,00, kaseta pa 170,00 dinarjev. Ko je neki občan hotel kupiti kaseto, je prodajalec pobral z nje ceno in rekel, da pri njih prodajajo samo oboje skupaj. NOVA ZELENICA - Pred Mer-catoijevo trgovino na Zagrebški cesti blizu tovarne IMV so delavci prejšnji teden dokončali zelenico, ki je podobo tega dela mesta polepšala. NA ŽELEZNIŠKI POSTAJI -Kljub temu da visi nad blagajno na železniški postaji v Bršlinu opozorilo, da prodajajo vozne listke že pol ure pred odhodom vlaka, potniki večkrat živčno trkajo na okence tudi še nekaj minut pred odhodom. letu starosti, upokojeni delovodja iz Pugljeve 5, in Lucija Petan v 80. letu starosti, z Vrha pri Ljubnu. TRŽNICA - Petkova tržnica je bila tokrat dobro založena, številne branjevke pa so ponujale predvsem češnje, mlado čebulo, korenje in solato. Cene: paradižnik 25 din kilogram, kumarice 15 din, breskve 15 din, jagode do 20 dinn kilogram, banane po 7 do 9 din, pomaranče 7 dinarjev, paprika 30 din, čebula 8 din, ananas 10 din, krompir 5 din, korenček 10 din, zelena solata po 7 din do 9 din kilogram, stročji fižol 25 din in jajčka po 1,10 do 1,30 din. ROJSTVA - Rodile so: Majda Cvelbar iz Kristanove 32 - Jožico, Gospava Jerkovič iz ulice V brezov log 50 - Borisa, Vlasta Petrovič iz Maistrove 1 - Gregorja in Vesna Panjan iz Paderšičeve 11 - Snje-žano. POGREBI - Prejšnji teden so umrli: Ivan Kastelic-Darko v 69. « —Ena gospa je rekla, da m Zagrebški cesti spet kopljejo -najbrž zato, ker bi radi strokovno ugotovili, ali so prvič dobro kopali. Odgovornost na prvo mesto Sindikalne organizacije morajo same uveljaviti svoj položaj v kolektivih Komaj zadostna udeležba za sklepčnost in malo spontane razprave sta značilnosti četrtkovega občnega zbora občinskega sindikalnega sveta v Brežicah. Za molčečnost so nekateri dolžili sopa-rico v dvorani. Toda pripravljeni diskutanti so kljub temu vztrajali in prebrali svoje prispevke. V referatih in razpravah so samokritično načeli dosedanje pomanjkljivosti sindikalnega dela in nakazali naloge, ki čakajo organizacijo v novem obdobju. „Delavci, uresničimo sklepe v statutih in tako niso izkoristi- IX. kongresa ZKJ!“ je bilo geslo tokratnega zbora, ki ga je vodil Franci Volčanšek, dosedanji predsednik ObSS. Iz besed sekretarja Toneta Jesenka smo med drugim zvedeli, da je bilo težišče akcije za novo organiziranost sindikata v občini v osnovnih organizacijah. Nekatere od njih so se tudi že utrdile kot temeljne celice. Žal si niso povsod prizadevali, da bi bile dovolj zastopane IZLET V POSAVJE Združenje borcev in pododbor turističnega društva iz Dravelj sta za borce priredila izlet v Posavje. Udeleženci izleta so si ogledali več krajev v Posavju in kulturne ter zgodovinske znamenitosti. Obiskali so tudi Čateške Toplice, kjer so si ogledali gojišče rož, in Kostanjevico. Preko Šentjerneja in Novega mesta so se vrnili v Ljubljano. Izlet je bil za vse udeležence poučen in jim bo ostal v prijetnem spominu. S. SKOČIR DIJAKI V ZK V šolskem centru v Brežicah so minuli teden sprejeli v Zvezo komunistov 23 dijakov in enega profesorja.. V prisotnosti sekretarja medobčinskega sveta ZK Mirka Kambiča, sekretarja občinske konference ZK Miha Haleija, članov profesorskega zbora in delegata na X. kongresu ZKJ Milana Lokarja so mlade komuniste obdarili s knjigami. PO ASFALTU V ARTIČE Cestni odsek od Spodnje Pohance do Artič so začeli pripravljati za asfaltiranje. Del ceste bodo speljali po novi trasi. Delo je prevzel občinski cestni -sklad s svojimi delavci. Rok za dokončanje je 22. julij. le ustavnih možnosti za uveljavitev položaja organizacije v samoupravnih aktih OZD in TOZD. „Premalo je odgovornosti in na to kažejo med drugim tudi današnji izostanki," je dejal tov. Jesenko. Omenil je, da pri ustanavljanju aktivov mladih delavcev prav tako ni bilo čutiti dovolj zavzetosti. TRI SAMOUPRAVNE ENOTE V ENI SKUPNOSTI Stanovanjska skupnost Brežice bo imela tri enote,, in sicer: enoto za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, enoto za usmerjeno stanovanjsko graditev in enoto za gospodarjenje s stanovanjskim skladom. Skupščino bodo ustanovili po delegatskem načelu. Štela bo 45 delegatov, po deset iz vsake samoupravne enote, ostala mesta pa bodo zasedli delegati samoupravne komunalne interesne skupnosti, poslovne banke, delegati zborov stanovalcev krajevne skupnosti, delegati ZB NOV, Zveze mladine, invalidov in upokojencev. V PIŠECAH OŽIVLJEN AKTIV ZMS Organizacija Zveze mladine vključuje okoli 50 članov. Mladi so se odločili za poglobljeno delo in za izobraževanje v obliki predavanj. Zabavne prireditve naj bi bile poslej postranska dejavnost. Sklenili so, da se bodo vključili v urejanje kraja s prostovoljnim delom, da oodo pomagali pri dokončanju športnega igrišča in po možnosti naštudirali še kako dramsko delo. Čimveč mladih bodo skušali vključiti v ZK. Navezali so že tudi tesnejše stike s krajevnimi organizacijami, z Društvom prijateljev mladine, s Socialistično zvezo, z Gasilskim društvom in z mladinskimi aktivi v občini. - Mentorji prometne vzgoje so bili v četrtek na obisku v Celju. Ogledali so si pripomočke za prometno vzgojo v vrtcu, nato pa so se s kolegi pogovorili o problemih prometne vzgoje v osnovnih šolah. (Foto: Zupančič) NOVO V BREŽICAH PRAVNA POSVETOVALNICA. - Pri občinskem sindikalnem svetu iščejo občani pravno pomoč vsako sredo. Ta služba se je v Brežicah močno uveliavila. Po nasvete prihajajo d?lav-», upokojenci, gospodinje, kmetje, obrtniki, invalidi, pa tudi vodilni delavci. Najpogosteje se obračajo za pomoč v zadevah iz delovnega razmerja, invalidskega in pokojninskega zavarovanja, zdravstvenega varstva, obrti, zemljiških odnosov, pa tudi zaradi stanovanjskih razmerij, družinskih težav, odškodninskih in drugih zadev. Pravne nasvete dobijo brezplačno. KDO BO ŠEL LETOVAT? -Vsako leto znova se začno finančne težave, ko je Ueba poslati otroke na morje. Občinska Zveza prijateljev mladine zbira prispevke na poseben račun in pričakuje, da se bodo delovni kolektivi kolikor toliko radodarno odzvali prošnji za pomoč. Na počitnice v Savudrijo bodo šli predvsem otroci, ki bolehajo za bronhi- tisom, kožnimi boleznimi ter boleznimi nosu, ust in grla. Letovanje bodo priporočili tudi slabotnim otrokom. RIBICI BODO TEKMOVALI. -Ribiška družina Brežice je sklenila organižirati republiško tekmovanje za člane in za mladince. Prijave bo zbirala do 20. junija, tekmovanje pa napoveduje za 30. junij. Pričakujejo, da se ga bo udeležilo približno 150 ribičev, od tega kar 40 mladincev. Ta tekmovalna prireditev bo na Čerini, kjer ima družina svoj ribnik. ZADOVOLJNO OBČINSTVO. -V četrtek zvečer so napolnili dvorano prosvetnega doma starši učencev glasbene šole in drugo občinstvo. Na zaključnem koncertu so se predstavili učenci oddelka za ritmiko in ples, pianisti, harmonikarji, pihalci, kitaristi in pevci. Na prireditvi so sedmim učencem šestih razredov podelili najvišja priznanja šole: zlate lire. BREŽIŠKI vesti Dejal je še, da bo treba poslej vprašanje odgovornosti posameznikov dajati na dnevni red sestankov osnovnih organizacij. Razprava je osvetlila še probleme pri delitvi dohodka in osebnega dohodka, nakazala je potrebo po medobčinskem sodelovanju, ki ga bo usmeijal skupen organ, slišali pa smo tudi za prizadevno vključevanje sindikata v občinske športne igre. Predloge iz razprave bodo dodali sklepom, ki jih nakazuje programska zasnova za bodoče delo. Sklepi bodo vsebovali razširjene naloge sindikata, predvsem nagrajevanje, usmerjanje stanovanjske politike, zaposlovanje, izobraževanje, obveščanje in skrb za kadrovska vprašanja. J. TEPPEY V DOBOVO REDNO ZOBOZDRAVSTVO Prebivalci Dobove in okoliških vasi želijo v svoji krajevni skupnosti urejeno zdravstveno službo vključno z zobozdravstveno ambulanto. Prostore za ambulanto predvidevajo v bodoči stolpnici, ker sedanji prostori niso ndjbolj primerni za te namene. V novi stanovanjski zgradbi nameravajo urediti tudi trgovino. O NAGRAJEVANJU V torek je izvršni odbor občinskega sveta Zveze kulturno-prosvetnih organizacij razpravljal o sklepih letnih konferenc, o delegatskem sistemu ter o kriterijih za dokončno oblikovanje pravilnika o nagrajevanju skupin in posameznikov. Za leta se ne zmeni Pujski pa le rastejo Veronika Černelič iz Arnovih sel se pri sedemdesetih letih še navdušeno ukvarja s svinjerejo. Svojil.' sedmih križev prav nič ne kaže, tako urna in živahna je. Z možem gospodarita na poldrugem hektaru zemlje. Otrok nimata. Mož skrbi za dve kravi, ona za prašiče. Tudi električni mlin jima prinese kak dinar v hišo. - Kakšno sorto prašičev pa redite? - Holandsko, - je brž pojasnila in dodala, da je to dobra sorta, saj je farma v Dubravici drugače ne bi žigosala. Ponosna rejka je nato odprla svinjak in poklicala zarod na plan. Odrasle svinje in pujski so se v hipu zgrnili okoli nje in požrešno pobirali koruzo, ki jim jo je natrosila po tleh. Gospodinja je medtem povedala, da vse pujske proda na Hrvaško na farmo v Dubravici in da je zadnje čase cena nekoliko padla. Potem mi je razkazala še sadovnjak. Vse drevje z redkimi izjemami je vzgojila sama tako, da je posadila pečke in drevesca nato cepila. - Kje ste se pa naučili tega? - Na Grm sem hodila v tečaje, potem sem pa cepila po banovinskih trtnicah, v Črnomlju, v Leskovcu in drugod. - Se je morda oče ukvarjal s sadjarstvom? * - Viničar je bil in zato se je spoznal na te stvari. Tako sem dobila veselje še jaz in se izpopolnila. Vrsto let sem hodila iz kraja v kraj in cepila. Pred vojno sem celo sama vodila tečaje za cepljenje v Metliki, Kostanjevici in Leskovcu. Svinjereji se posvečam šele zadnja leta. Lotila sem se je s prav takim veseljem kot cepljenja in posrečilo se mije. J. TEPPEY ____________________________________________________________________________________________ -u Udeleženci VI. zbora šolskih zadrug Jugoslavije sledijo pogovoru o samoupra' ^ zadružnikov v osnovnih šolah. Srečanju v Krškem je prisostvovalo 198 pionirjev tej prisrčni manifestaciji preberite na četrti strani. (Foto: Jožica Teppey) 5 vagonov rdečih jagod n Na posestvu Agrokombinata iz Krškega so letos zelo lep0 dnevi, ko jih naberejo tudi po štiri tisoč kilogramov obroč 18 DOLENJSKI LIST Na posestvu Leskovec že drugo leto rdečijo jagode, najbolj zaželeni sadeži v tem letnem času. Nabirajo jih tretji teden in ne bojih še zmanjkalo. Jagode utrgajo in jih nato sproti zlagajo v lične bele košarice, v kakršnih jih prodajajo kupcem po zagrebških trgovinah. Tako prispejo do kupca naravnost izpod rok obiralca, saj se jih nihče več ne dotika. Po načrtu naj bi jih letos nabrali pet vagonov, vendar kaže, da jih bo celo več. Koliko, bomo zvedeli konec prihodnjega tedna, ko bo obiranje zaključeno. Med nasade jagod v Leskovcu jih obirajo že tretjič. Tako bo me je popeljal delovodja Jože breskov nasad dal dvojni pride- Plankar. Sproti je opisoval last- lek. nosti treh različnih sort, ki jih gojijo. Jagode so zasajene v ozkih vrstah med mladimi bre skovimi drevesci. Vse tri sorte (senga, burela in fanil) zorijo in ivr^1 ““-tliT- “-•s ES samostojna dilnice. _ Dobite jnSi$! KRVODAJALCI, ŠTIRI DNI IMATE V torek, 18. junija, se bo v krški občini začela spomladanska krvodajalska akcija. Občinski odbor Rdečega križa je obvestil delovne organizacije, s kolikšnim odzivom računa po planu odvzemov krvi ta mesec. Organizatorji so prepričani, da se bodo občani darežljivo odzvali, saj je krška občina že nekaj let zgled drugim krajem po Sloveniji. Odvzem krvi bo 18. junija na Senovem, 19. juniji v Brestanici, 20. junija v Kostanjevici in 21. junija v Krškem. BRESTANIČANI V SAMOBORU Moški pevski zbor DPD Svoboda iz Brestanice je v soboto uspešno zastopal krško občino na reviji v Samoboru in se tako vključil v program kulturnega sodelovanja obmejnih slovenskih in hrvaških občin. ZAKLJUČEK NA LIBNI Organizacijski odbor letošnjega republiškega pionirskega tekmovanja „Kaj veš o prometu1*, je minuli teden pripravil pri lovski koči na Libni tovariško srečanje. Udeležil se ga je tudi predsednik republiškega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, tovariš Boris Čižmek-Bor. Uspešni organizatorji, mentorji prometne vzgoje na osnovnih šolah in drugi, ki so omogočili doslej najbolje pripravljeno tekmovanje in imajo zasluge za še eno uspešno leto uveljavljanja prometne vzgoje po šolah, so prejeli priznanja. delavci, keIJdeM lo. v*«; 60 ljudi- Sez gf mo iz okolij škega ZagoJ diščite v vozimo. Vesj0 damo podJe J ba. _ geju - In P po dflev “ vrtijo med 0 mi dinarji za jasnil tov Delavska kontrola, na svetlo! Sindikat ji bo stal povsod ob strani - Zahteva po čistih računih v stanovanjski politiki Delavci pričakujejo od sindikalne organizacije vsak dan več. Ugotovitve jih ne zadovoljujejo in na svoja vprašanja zahtevajo jasne odgovore. To je zelo dobro pokazal zadnji občni zbor, predvsem razprava o stanovanjih. „Tu je izvor največjih socialnih razlik,“ je izjavil Božo Gelb. Zahteval je, naj se dejavnost sindikata ralširi na to področje. Veliko delavcev je brez stanovanj, medtem ko zasedajo družbena stanovanja z majhno najemnino taki, ki bi si s svojimi dohodki lahko priskrbeli lastno streho. Nekateri pa celo odlagajo s selitvijo, čeprav imajo dokončane svoje hiSe. Tudi Mirko Avsenak je zastavil vrsto vprašanj s tega področja in tako nakazal novoizvoljenemu svetu, na kaj vse mora biti pozoren in kje mora uveljavljati svoj vpliv v korist delavcev. O delavski kontroli je spregovoril Stanko Kunej in pri tem opozoril, da je njeno delovno področje mnogo širše, kot si ga običajno predstavljamo. Delavska kontrola se bo morala osredotočiti na skrb za temeljito in nepristransko obvešča-, nje delavccv, ker je to pogoj za uspešno samoupravljanje. Na njeno področje sodi ugotavljanje individualne odgovornosti za poslovne odločitve, preprečevanje dvomljivih pojavov nagrajevanja, ki sicer niso protizakoniti, so pa družbeno Škodljivi. Ta organ bo moral sodelovati z vsemi družbenopolitičnimi organizacijami v OZD in v občini. Zbor je te misli potrdil s sklepom za njihovo uresničenje. Inž. Niko Kurent se je obrnil na sindikat z željo, da bi ta podprl inte- gracijske procese v občini. V času, ko se mnoge panoge v Sloveniji združujejo, je vsako odlaganje škodljivo. Pozneje se bo vedno teže_ vključevati v že integrirane skupine. Sekretar komiteja občinske konference ZK Stane Drobnič je predlagal, naj bi v Krškem ponovno oživili družbeno politično šolo, saj se je krog tistih, ki odločajo, zelo razširil. Brez vsestranskega izobraževanja pa ni dobrega odločanja. J.T. dvaJS^8 v petek % krški r°co°S10* setletnic flU šiu P« ‘ 19.' petek °b veteran1 ^ v soboto rt đza, KRŠKE NOVI Ch I JARM V KRŠKEM - Kipar Stane Jarm je drugi razstavljavec v krški galeriji to likovno sezono. Obiskovalcem se predstavlja s 26 deli, nastalimi pretežno v 1971. letu in kasneje. Razstava bo odprta do 25. junija. VRTEC PRED ROKOM - Brestanica bo verjetno dobila novo vzgojno-varstveno ustanovo že pred predvidenim rokom, to je julija. Gradnja vrtca hitro napreduje, v poslopju pa bo prostora za 64 malčkov. Denar za novo pridobitev prispeva sklad za otroško varstvo pr» temeljni izobraževalni skupnosti. PRVIČ SKUPAJ - Pred odhodom na skupno delovno akcijo „Kozjaipko 74“ se bodo posavski Doldne. r/ 'vn v, Stran uredila: JOŽICA TEPPEY 3S3S&1* J^ašola, zgled urejenosti 9. uri bodo v Boštanju izročili namenu novo osnovno šolo, ^rooprispevkom občanov - Povabljenih skoraj 200 gostov •r3S lta*na ir°Že’ *C(X^er x razteza asfaltna ploščad in leti od f Sta ^ k°niza *n krompir. Nista i noH rendUma’ PraV na Jutro Pred k^atteba h traziTdoni> Kjer so bile glasovalne skrinjice, rje treba .J ?’ ^Jub vsemu Pa je stara šola le vzdržala Sfcu*1sdaJ>°- ■r^em, zbra- nim s samoprispevkom, ne bi mogli pričeti graditi že lani, ker zadfl$ zo' obrof* m ** pof' ain1- “dl' Icaj ^, ms«*: kultu* ja n' ■rgane )* asf' lp0*-, jiiis aefl!. ieV^ii sčtl£ k i*1 , t/oJ It t, ufT® Stai^v’ t0 Je “ za<*njega Partizanovega ti^1- ^ovadci in telovadke so vodniki a And • Va,*e SV0J^1 zamislih. Na sliki: Meta rojna na gredi in vaja mladink. (Foto: JV je bilo denar treba šele zbrati, zato so prišla prav posojila republiške izobraževalne skupnosti in mariborskega Marlesa, izvajalca gradnje. Čas torej ni bil naklonjen gradnji stavbe, ki bi bila spomenik že na zunaj, kot pa pravi ravnatelj šole, se objekta ni treba sramovati. „Ni monumentalna, na zunaj je skromna, znotraj pa Izredno bogata, prepolna topline, svetlobe in zraka,“ se veseli ravnatelj, ko govori o objektu, ki so ga dolgo čakali. Pripravna je v kar največji meri zato, da bodo lahko učitelji ob prizade vanju učencev mnogo uspešneje kot doslej opravljali svoje poslanstvo. Šola se ponaša tudi z urejeno okolico, kar je redkost pri novih gradnjah. Po ravnateljevem mnenju je namreč tudi zunanjost del učilnice Za radi tega so pri urejevanju okolice pritegnili prof. Vardjana iz Leskovca. V notranjosti se ponašajo z izredno funkcionalno opremo LIK Kočevje, ki je na beograjskem sejmu doživela mednarodna priznanja. Posebno pozornost vzbujajo mize za pouk kemije in biologije. Za kulturno življenje kraja bodo pomembni skupni prosto ri, ki jih je mogoče na mah dobiti iz učilnic. Na pogled majhna stavba skriva 1.200 metrov talne površine. Asfaltirano igrišče za rokomet in košarko pred šolo bo lahko koristilo razmahu športa med mladino. Nova šola je prestala 5. junija tudi izredno, strog glavni tehnični prevzem .z zelo ugodnimi ocena- mi’ A. ŽELEZNIK LOVSKI DOM NA SELIH Člani lovske družine Bučka so pričeli na Selih nad Radulja-mi graditi svoj lovski dom. Do kraja, kjer bo stal dom, so z buldožerjem zgradili cesto, tako da bo do koče mogoče z avtomobili vse leto. k z IJAT. pf t° ,V' 1 w z cVf t u* '°$0 i ■hujšali s ^ečega križa priredil na Lisci tradicionalno srečanje Krvodajalcev, iz avt°busi. Letošnja krvodajalska akcija v občini bo 25. in 26. junija v > ^ (Foto: Železnik) Nar 5 *°tili 1 ni A J* IN STUDENCA s £ 2ato avtobus celjskega IZLtlNlKA, ki vozi na progi Pijavško-Studenec-Sevnica in nazaj, vsaj dvakrat na teden peljal tudi na progi Bučka-Studenec-Sevnica in nazaj med časom, ko vozilo stoji v Sevnici. KLJUČI ZA NEPRAVA VRA-rA - Nova cesta od Prevol preko Lepe gore do Zavratca, ki bi skrajšala pot vaščanom iz obeh Hubajnic, Osredka in Zavratca, je še vedno do polovice brez gramoza. Toliko se je dalo narediti s 1.500 dinarji pomoči studenške krajevne skupnosti in 2.000 dinarji gozdnega obrata. Za buldožer so naprosjačili po hišah. Da bi vse skupaj lahko vendarle že dokončali, bi potrebovali 15.000 dinarjev. Za pomoč so se obrnili na studenško krajevno skupnost, ki ljudem teh krajev ne bo mogla kaj prida pomagati, če bodo delili denar po Številu vasi in številu prebivalcev, ne pa po programih. Vozi previdno Ki vestnik Po sliki sodeč, gradnja dobro uspeva, saj je znak pred gradbiščem sevniškega mostu že kar pognal. Vseeno so graditelji mostu pridni. Priključek gradi celjsko Cestno podjetje, znake pa so postavili iz novomeškega podjetja. Za cesto proti Krškemu le-tem niti ni treba iskati vrbovih palic, saj traja modernizacija te ceste toliko časa, da bi lahko pribijali znake že kar na drevesa! Po kar treh otvoritvah, stadiona ob mirenski šoli, kluba društva upokojencev in novih prostorov ljudske tehnike, je bilo minulo nedeljo še zborovanje, na katerem sta govorila inž. Marko Bulc in komandant 3. bataljona vojske državne varnosti Marko Sodja. Mirenski kulturni delavci so nato pripravili pester kulturni spored. (Foto: Železnik) Solidarnost naj bo res za delavce! Delegati zaenkrat le za kreditiranje družbene gradnje stanovanj. O zasebni gradnji uskladiti stališča do prihodnje seje - Na voljo 14,5 milijona dinarjev Obračajmo kakorkoli, prvo delovno zasedanje delegatov vseh treh zborov občinske skupščine skupno z delegati samoupravne stanovanjske skupnosti minuli četrtek je navkljub dobronamernim željam vlade iskalo rešitev, ki bi bila kar najbolj v prid občanom. Šlo je za izredno občutljivo vprašanje stanovanjske politike v občini do prihodnjega leta. Čeprav se že močno mudi, si delegati niso mogli kaj, da ne Študent - delegat Za nerazvito občino je kadrovsko vprašanje še po sebno težko. Trebanjci sku šajo za razvoj vpreči vse sile Zato ni naključje, da najde mo med delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine tudi študenta Marka Borštnaija. Z delom v mladinski organizaciji — do lani je bil tudi predsednik Goliovega akademskega kluba - je povezan z domačo občino. Konec koncev se bo vanjo tudi slej ko prej vrnil, saj je kot vzoren študent, štipendist TRIMA, že v če trtem letniku ekonomske fakultete. ,»Zaenkrat še ni bilo časa, da bi se v kaj poglobil,“ je izvenelo skoraj kot opravičevanje molka med sejo. Prva delovna skupna seja vseh zborov nove delegatske skupščine je namreč pokazala izredno zavzetost delegatov. Tudi midva sva za pogovor izkoristila odmor, ki je nastal zato, ker so ravno delegati nagnali občinsko vlado na izredno sejo, da uskladi stališča. Marko je prepričan, da strokovnjaki, ki izhajajo iz domače sredine, z večjo zavzetostjo bdijo nad tem, kako napredujejo kolektiv, domači kraj in vsa občinska skupnost. Tudi delegatski sistem daje študentom lepo možnost, da se še tesneje povežejo z dogajanjem v občini. S svojimi mnenji bodo laže prodrli, če jih bodo pred občinsko sejo vsestransko pretehtali v svoji delegaciji. A. Ž. bi pokazali dobre mere previdnosti. Občinski izvršni svet je namreč želel, da bi tudi občinski solidarnostni sklad namenil 20 odst. denarja poleg de-naija iz združenih sredstev za kreditiranje tistih zasebnih graditeljev, ki bi že devet mesecev po podpisu kreditne pogodbe izpraznili družbeno stanovanje. Na ta način bi naj v občini že v kratkem času prišli do osmih stanovanj, kar bi rešilo nekatere težke probleme. Delegati so predvsem izražali bojazen, da ne bi zaradi preslabo opredeljenih kriterijev prišli do teh posojil ljudje z boljšimi prejemki, delavci pa bi spet ostali praznih rok. O tem je tekla večurna, mestoma ostra razprava, dokler se niso odločili za odmor, med katerim so vladi dali možnost, da se posvetuje. Na kraju je zmagala kompromisna rešitev, ki zagotavlja, da predvsem družbena gradnja, s katero so že itak močno v za-mudi(denar je naložen, vse se draži, solidarnostni sklad pa se ne more pohvaliti niti z enim novim stanovanjem!), ne bo še nadalje v slepi ulici. Za družbeno gradnjo naj bi šla tudi večina denaija (14,5 milijona dinarjev), 10 odst. denaija solidarnostnega sklada (750 tisočakov) pa naj bi bilo namenjenih tudi za zasebno gradnjo. Seveda pa se bodo delegati odločali o kriterijih za dodeljevanje tega denaija šele po temeljitih posve- tovanjih na prihodnji seji. Prva delovna seja delegatske skupščine pa je nauk tudi za nekaj drugega. Delegati so se ob inačici, ki jim je bila ponuđena šele na seji večkrat spraševali, ali kaže o njej sploh govoriti, ker se o njej niso mogli posvetovati z delegacijo. Zaradi tega je bilo na seji tudi nekaj „poučevanj a“ iz poglavij novega občinskega statuta in ustav o' samostojnosti delegata ob glasovanju, kar pa ni moglo zabrisati vtisa, da je vendarle bolje delegacije pravočasno seznaniti z vsemi inačicami rešitev, saj je tako več možnosti za tehtno razpravo in predvsem lažje opredeljevanje. GASILCI SLAVILI V nedeljo, 2. junija, je Trebanjski vrh slavil. Tamkajšnje gasilsko društvo, ki bo prihodnje leto slavilo 20-letnico obstoja, je v prisotnosti številnih prebivalcev in gostov izročilo namenu nov gasilski avtomobil, kombi zastavo 1300. Novi avtomobil je imel kar sto botrov. Z njim bo gasilsko društvo iz Trebanjskega vrha lahko hitreje in bolj uspešno pomagalo okoliškim prebivalcem v primeru nesreče. Na prireditvi so pogrešali predstavnike ostalih gasilskih društev iz trebanjske občine, saj so prišli samo predstavniki petih gasilskih društev. s__________________________ TREBNJE: SLOVENSKI FILM Novi slovenski film Let mrtve ptice režiserja Živojina Pavloviča bodo predvajali v trebanjskem kinu 15. in 16. junija. Film je v osnovi ljubezenska drama, okoU katere se prepleta življenje sedanjega Prekmurja, problem izseljenstva in propadanja vasi. Film sije vredno ogledati. IZ KRAJA V KRAJ STANOVANJSKA KMALU NA SVOJEM — Stanovanjsko podjetje Trebnje ne bo več dolgo povečevalo stiske v zgradbi doma družbenopolitičnih organizacij. Pred nedavnim so podrli stavbo, kjer je bila cvetličarna nad železniško postajo, sedaj že rastejo temelji novih prostorov. Sedanji prostori so za dejavnost, ki jo opravlja podjetje, že zdavnaj pretesni, saj gre le za dve majhni pisarni. NASITILI 700 UST - Na vojaške starešine iz trebanjske občine je ob obisku enoti JLA v Cerkljah naredila izredno dober vtis gostoljubnost, s katero so bili sprejeti. Zadovoljni so bili s strokovnim ogledom naprav in orožja, ravno tako pa tudi s kuhinjo. V tako kratkem času namreč ni malenkost poskrbeti za toliko ust. Tudi šolarji so bili zadovoljni z ogledom in pojasnili o mož-' nostih za vojaške poklice. najboljši Žagarji v Mokronogu - Na tekmovanju gozdnih delavcev brežiškega Gozdnega gospodarstva v Kostanjevici so dosegli lepe uspehe tudi delavci TOZD Puščava. Martin Janc, motorni žagar je bil prvi pri zadevanju v piko, Anton Ajdišek pa je bil prvi med tekmovalci v zlaganju prostorninskega lesa. Uspehi na tekmovanju so še toliko bolj razveseljivi, saj je bila huda konkurenca. KRUH SE PONUJA - V minulem tednu so na vseh treh šolah, v Mokronogu, na Mimi in v Šentrupertu, pnkazovali poučne filme o delu v gozdu. Predvsem je šlo za prikaz sodobnega dela v gozdu s številnimi stroji, ki jih je vse več tudi pri naših gozdnih organizacijah. Največ zanimanja je med otroki vzbudila žaga za žaganje vej na nepodrtih drevesih. Stran uredil: ALFRED ŽELEZNIK TRZEAHJSEE NOVICE V okviru tedna mladosti je osnovna šola v Kočevju organizirala športni dan s pohodom v bližnjo okolico. Kakih 70 učencev sedmega in osmega razreda se je napotilo 23. maja na Fridrihštajn, od koder je tudi posnetek. (Foto: F. Brus) Gospodarstvo zaostaja za načrtom Vendar bi ob največjem prizadevanju vseh zaposlenih nadoknaditi zamujeno, meni novi občinski IS - Kaj je zapisano v načrtu 1971/75? Izvršni svet občinske skupščine Kočevje je pripravil za prihodnjo sejo občinske skupščine, ki bo 20. junija, poročilo o problemih v občini in stališčih izvršnega sveta do njih. O tem poročilu in o razpravi na seji skupščine bomo poročali v nekaj sestavkih. Danes objavljamo prvega. V srednjeročnem družbenem načrtu razvoja občine od leta 1971 do 1975 so predvideni naslednji ukrepi in politika, ki naj bi dajali najboljše rezultate: Delavske organizacije (gospodarske in negospodarske) se bodo prizadevale za hitro gospodarsko rast, pri čemer bodo zaposlovale vedno več kvalificiranih delavcev. Hitrejši, skladnejši in uravnovešen razvoj bo dosežen ob večjem uveljavljanju tržnih zakonitosti, sodelovanju znotraj občine in zunaj nje, predvsem na kočevsko-ribniškem območju. Procesi sodelovanja in združevanja naj bi v tem obdobju zajeli predvsem območje občin Kočevje in Ribnica. K napredku bo pripomoglo tudi varčevanje in pametno izkoriščanje materialnih in umskih virov, denarja, naravnih bogastev, kvalificiranega dela in smotrno gospodarjenje z zemljišči. Občina bo ohranjevala tudi zdravo okolje, storila ukrepe za okrepitev kmetijstva ter zagotovila smotrno gospodarjenje z gradbenimi zemljišči in disciplinirano izvajanje urbanističnega reda. Nadalje je predviden hitrejši razvoj turizma, gostinstva, obrti, prometa in kmetijstva, k čemer bo pripomogla tudi primernejša davčna politika. Načrtovana je tudi pospešena gradnja stanovanj za delavce in mlade družine. Socialne razlike je treba odpravljati in ustvarjati enake možnosti pri izobraževanju, socialni varnosti, stanovanjskih zadevah in drugod. Izboljšati je treba pogoje otroškega in šolskega varstva, osemletno izobraževanje mladine in delavcev, pa tudi zdravstveno varstvo. Umske delavce je treba pridobivati tudi od drugod. Zato je treba izboljšati pogoje za razvoj duhovne in telesne kulture ter razgibati družbeno in politično življenje. Odpraviti je treba vsako razločevanje, zapiranje, izključne pravice posameznikov ali skupin pri odločanju in uveljavitvi načela samoupravnega odločanja. Vsi ti ukrepi so bili sprejeti zato, da bi občina dosegla ponovni gospodarski in socialni vzpon, da bi družbeni proizvod naraščal hitreje od republiškega povprečja in da bi dosegli v občini tak narodni dohodek, kot je povprečje v republiki. Vendar predvideni rezultati niso bili doseženi. Rast družbenega proizvoda je leta 1971 zaostajala za 4,2 odstotka za republiško rastjo, leta 1972 pa celo za 5,1 odstotka, medtem koje bila lani za 2 odstotka nad republiško rastjo. Tako podatki povedo, da je kočevska občina v občutnem zaostanku pri izvajanju srednjeročnega načrta. Vendar je mogoče ob največjem prizadevanju vseh zaposlenih zamujeno nadoknaditi. J. P. Dvesto novih mladincev Na dan mladosti so v Kočevju svečano sprejeli 225 pionirjev osnovne šole Kočevje v Zvezo mladine. Sprejem je organiziral aktiv mladincev osnovne šole v sodelovanju z občinsko konferenco ZMS. Svečanosti je prisostvoval tudi sc- Šolsko leto se bliža koncu. Učenci osnovne šole Kočevje so imeli pred kratkim literarno popoldne z naslovom „Pisana beseda". Na njem so se učenci višjih razredov predstavili s svojimi spisi. Program je bil popestren z glasbenimi točkami, ki so jih izvajali učenci glasbene šole. (Foto: J. Podržaj) DROBNE IZ KOČEVJA kretar občinske konference ZKS Jože Novak. Clan ZZB France Ožbolt je mladini pripovedoval spomine na NOB. Sekretar občinske konference ZMS Kočevje Rudi Mueller je novim mladincem izročil članske izkaznice. Na slavju so mladince sprejeli tudi v organizacijo RK Slovenije. Po sprejemu so mladince pogostili pripadniki JLA iz ribniške enote z vojaško posebnostjo „srbskim pasuljem", uprava šole pa je priskrbela sadni sok. Sprejem so predvideli v Konca vasi pred hišo, kjer so fašisti med vojno ujeli narodnega heroja Jožeta Seška, zaradi slabega vremena pa je bila svečanost v avli nove kočevske osnovne šole. Posebna delegacija mladincev, ki so jo izvolili na sprejemu, je odšla v spremstvu vojakov in z zastavami v park narodnih herojev Kočevske, kjer so položili cvetje. VILKO ILC PRIMERJAVA - Govorjenje o povišanju stanarin se kar ne poleže. Iz nekega poročila za drugo polovico lanskega leta je razvidno, da je povprečna jugoslovanska štiričlanska družina porabila za stanovanje 4, - odstotka, za pijačo in tobak pa 4,8 odstotka skupnega mesečnega osebnega dohodka. Zaključek bi bil, da veliko pijemo in kadimo ter prepoceni stanujemo. To naj bi bil tudi vzrok, trdi poročevalec, da v Jugoslaviji še 800.000 družin nima ustreznega stanovanja. Zanimivo bi bilo vedeti, kaj bi pokazala podobna analiza za samo Kočevje. ZAB NI Žabjega kvakanja in regljanja ob večerili ni slišati več, kar je znak, da smo vso okolico parka Gaj dobro osušili, še pred nekaj leti so bili okoli doma telesne kulture pravi žabji koncerti pozno v noč. Tako smo ob del spomladan-*!Ccga užitka. SVOBODNI IZGREDNIKI - Gaj postaja vedno bolj kočevski Teksas, ker na vsa opozorila v časopisju in na raznih sestankih ni nihče ničesar ukrenil. Nasprotno, vsa opozorila se je skušalo prikazati tako, kot da niso resnična in da so le natolcevanje mladine. Tako mišljenje je netočno in tudi škodljivo, saj je milo vzeto, tudi podpora stalnim izgrednikom. Ne „natolcujemo** mladine, temveč kritiziramo početje male skupine, katero bi morala mladina sama onemogočiti, da ne bi še nadalje počenjala stvari, ki kvarijo ugled ostali, dobri kočevski mladini. Kriminalna dejanja ta skupina stopnjuje: razbite so tribune, uničuje pozno v noč. V zadnjem obdobju prihaja pogosto celo do nasilja. Ce bi ta del mesta ponoči večkrat. Kakor se temu pravi, temeljito „pre-čistili** in odločno pozvali na odgovor tudi starše, bi končno le zaleglo, ker bi izgredniki in starši videli, da ne ostaja vse samo pri besedah. — Predstavniki Združenega KGP opozarjajo, da bi hrup iz „Agroservisa“ lahko motil stanovalce bodočega naselja ob Mahovniški cesti. — Ne bo tako hudo. Bomo pa gradbene parcele oddajali le tistim, ki bodo prinesli potrdilo, da slabše slišijo. Delavci SLOVENIJA CEST iz Ljubljane so že začeli spomladi asfaltirati po Koče\ju. Tako so asfaltirali razširjeno cesto od avtobusne postaje do IT AS in ob njej uredili nov pločnik, asfaltirali cesto do Cvišlaijev in opravili še nekatera dela. Denar je prispevala krajevna skupnost. (Foto: Brus) UREDNIKOVA POŠTA V pretekli številki je tiskarski škrat k sliki 6 delih v Čolnarskem klancu na cesti Kočevje Brod dal podpis, ki sodi k sličici o propadajočem nekdanjem župnišču v Mozlju. Sličico o tej stavbi, ki jo je posnel France Brus, objavljamo danes. KOČEVSKE NOVICE Občinska skupščina Ribnica bo v kratkem obravnavala poročila javnega tožilstva Kočevje, občinskega sodišča Kočevje, občinskega javnega pravobranilca Ljubljana in postaje milice Ribnica. Najboljši pregled o raznih prekrških in postopkih na območju občine Ribnica daje prav poročilo postaje milice za lani, zato ga preglejmo nekoliko podrobneje. Manj kaznivih dejanj Postaja milice je lani obravnavala 87 kaznivih dejanj ali 20 manj kot leto prej. Uspešno jih je raziskala 65. Skupno je odkrila 94 storilcev, od tega 25 mladoletnikov. Število mladoletnih prestopnikov je lani na-rastlo. Razen kaznivih dejanj so miličniki obravnavali še dva samomora, 9 požarov, dve nesreči pri delu iri 4 druge dogodke. Pri odkrivanju klasičnega kriminala in kriminala v gospodarstvu so miličniki vedno sodelovali z upravo javne varnosti Ljubljana, po potrebi pa tudi z občinskimi inšpekcijskimi službami, službo družbenega knjigovodstva, komisijo za družbeni nadzor in komisijo za ugotavljanje družbeno neg:'fivnih pojavov v občini. Postaja milice pričakuje pri ugotavljanju raznih premoženjskih prestopkov večjo pomoč javnosti in občanov, ker je dela veliko, miličnikov pa malo. Mladinski kriminal narašča, ker so mladoletniki prepuščeni sebi. po- gosto pa jih tudi starši slabo vzgajajo. Zato postaja milice tesno sodeluje s socialnim delavcem pri občinski skupščini. / Lani štirje mrtvi Na področju prometnih zadev je postaja milice obravnavala 101 primer prometnih nesreč, katerih posledice so bili 4 mrtvi, 35 hudo in 26 lažje poškodovanih ter 521.520 din materialne škode. Najpogostejši vzroki nesreč so neprimerna hitrost (39 primerov), vinjenost (11), vožnja po levi (7), nepravilno prehitevanje (6), izsiljevanje prednosti (5), vožnja po sredini ceste (5), nenaden prihod na cesto (6) itd. Največ nesreč se je zgodilo na naslednjih cestah: Ribnica-Ortnek (21 nesreč), Ribnica-Jasnica (20), ZlebiČ-Nova vas (20), Sodražica-Loški potok (15) itd. Javnemu tožilstvu .so odstopili 54 prometnih nesreč, 46 pa sodniku za prekrške. V upravno kaznovanje je bilo predlaganih 292 občanov, 532 kršiteljem pa so bile izrečene man- Več denarja za kmetijstvo Kako bo porabljen pospeševalni denar Lani je sklad za pospeševanje kmetijstva občine Ribnica uspešno izpolnil naloge, ki jih ima pri posodabljanju kmetijstva. V sodelovanju s pospeševalno službo pri KZ je bilo pre-usmeijenih 10 kmetij v pašno-kosni sistem oziroma mlečno in mesno proizvodnjo. Lani je imel sklad okoli 317.000 din dohodkov in izdatkov. Letos so potrebe sklada zaradi načrtovane hitrejše rasti kmetijstva še večje. Sklad je predvidel 421.900din dohodkov (130.000 din dotacija iz občinskega proračuna, 267.300 din prispevki gospodarskih organizacij in 23.800 din’obveze KZ od lani). Sklad bo letos predvidoma financiral naslednje zadeve: izobraževanje kmečke mladine in odraslih (10.000 din), regresiranje obrestne mere od najetih posojil (40.000 din), sodelovanje z znanstvenimi ustanovami (Kmetijski inštitut. Biotehnična fakulteta - 9.000 din), načrti za gradnjo hlevov za najmanj 15 glav živine (30.000 din), za bika v naravnem pripustu (2.400 din), pomoč za sprejem krav v rodovnik (150 krav po 300din - 45.000 din), soudeležba za nakup dobrih plemenskih krav, kupljenih izven občine (10 glav 10.000 din), poravnava obveznosti socialnega zavarovanja za kmetije, ki se preusmeija-jo (43.000 din), ogled živinorejskih razstav (5.000din), regres za umetna gnojila (84.000 din), kemične analize zemlje (6.000din), najetje prostorov za strokovna predavanja (1.000din), sofinansiranje pospeševalne službe (42.000 din), nagrada za plemenske telice, katerih matere imajo najmanj 4.0001 mleka (10.000 din), odplačilo posojila za vodovod Gornje in Dolnje Podpolja-ne (24.000 din), nerazporejena sredstva (22.000 din). Ostalo so administrativni in bančni stroški. J. P. datne kazni v skupnem znesku 12.5 10 din. Največ pretepačev Na področju javnega reda in miru je bilo lani največ kršitev, in sicer 49 v skupini „pretepi", vanje pa je bilo vpletenih kar 109 pretepačev, oziroma kot sc strokovno reče, „krši-teljev**. Za njimi so še nedostojno vedenje (39 kršitev in 50 kršiteljev), drzno vedenje (20 in 38), omalovaževanje uradnih oseb (14 in 14), sovražni izpadi (9 in 9), hazardiranje (6 in 29), kršitev predpisov občinskega odloka o javnem redu in miru (5 in 5) itd. Skupno je podala postaja milice 166 predlogov zaradi kršitev javnega reda in miru, v katerih je zajetih 328 kršiteljev. Veliko teh dejanj je bilo storjenih v vinjenosti. Vsak naj več stori za varnost Miličniki ugotavljajo, da je potrebno nadaljevati že uspešno začeto delo na področju družbene samozaščite. To pomeni, da je vsak občan, ne le organi javne varnosti, sodišča, tožilstva, milice, inšpekcij itd., dolžan varovati sebe in druge, premoženje skupnosti, družbo, skratka vse, kar imamo, zato temu tudi na kratko rečemo družbena samozaščita. Družbena samozaščita se že dokaj uspešno uveljavlja na področju prometa, kjer občani prijavljajo kršitelje. Nekateri uspehi so bili doseženi na področju gospodarskega kriminala, pa tudi drugod. Občani pravilno ugotavljajo, da bo družba najbolj zaščitena, če jo bodo varovali sami, pri tem pa jim bodo v pomoč tudi ostale službe, ki smo jih že našteli in ki se vse bore s šibko kadrovsko zasedbo, zaradi česar ne zmorejo same vsega dela. J. PRIMC Ribniška občina je „priljubljena*4 med krivolovci iz Ljubljane in drugih krajev. Posebno razmeroma čiste vode, polne plemenitih rib, privabljajo ribje tatove. Tele palice, puško in osti so ribniški ZAHVALA IN PROŠNJA Društvo za pomoč duševno nezadostno razvitim osebam Kočevje in Ribnica se je pred kratkim zahvalilo za pomoč in darila vsem TOZD in ostalini organizacijam v ribniški in kočevski občini ter jih povabilo med podporne člane. Hkrati jim je zaželelo: „Želimo, da delate in ustvarjate srečno, brez nesreč, ki ustvarjajo delovne invalide. In če pride do tega, ne pozabimo, da invalid je in ostane naš delovni tovariš." BORCI NA LETOVANJE Na predlog komisije za zdravstveno in socialno varstvo borcev NOV pri občinskem odboru ZZB NOV Ribnica naj-bi letos napotili na klimatsko topliško zdravljenje 24 članov, ki imajo status borca pred 9. septembrom 1943. Krajevne organizacije Zveze borcev so že določile imena borcev, ki naj bi šli letos na zdravljenje. Razen tega pričakujejo borci, da bo tudi občinska skupščina namenila nekaj denarja za zdravljenje borcev letos, in sicer za tiste, ki so stopili v NOV po 9. septembru 1943. -r LESAR PREDSEDNIK, DROBNIČ TAJNIK „Upravni odbor krajevne organizacije Zveze borcev Sodražica je za predsednika ponovno izvolil Janeza Lesarja, za tajnika pa Venceta Drobniča. Oba tovariša sta prizadevna družbenopolitična delavca v krajevnih in občinskih organizacijah. Med članstvom in ostalimi občani sta priljubljena. • -r miličniki zaplenili med nedavno „racijo' lovcem. (Foto: J. Primc) trem ljubljanskim krivo- RIBNIŠKI ZOBOTREBCI HLADNO OROŽJE - Sezonski delavci radi nosijo hladno orožje, se pravi nože. Zato se pogosto znajdejo pred sodnikom za prekrške. Nože jim odvzamejo in jih še kaznujejo. MLADI PRED SODNIKOM Kar 75 mladoletnikov je bilo lani prcd sodnikom za prekrške. Od teh je bilo 43 kaznovanih z denarnimi kaznimi, 30 jih je dobilo opomin, zoper dva pa so postopek ustavili. NI BILO USPEHA Na nedavnem troboju osnovnih šol Ribnica, Delnicc in Kočevje naši niso dosegli posebnih uspehov, saj so kot celota zasedli zadnje mesto (160 točk). Zmagalo je Kočevje (385 točk). Delnice pa so zbrale 295 točk. Seveda so mladi Ribmčanje zasedli prvo mesto v rokometu. Tekmovanje je bilo Še v atletiki, košarki, odbojki, malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju in šahu. Sicer pa na takih medobčinskih oziroma medrepubliških srečanjih ni važna le zmaga, ampak predvsem sodelovanje in prispevanje k medsebojnemu razumevanju, spoštovanju in prijateljstvu. DRUŽBENI NADZOR - V novo komisijo za družbeni nadzor pri občinski skupščini Ribnica so predlagani Alojz Marolt, Stanka lic, Tomislav Lukič, Jože Marolt, Ivan Gradič, Franc Petek in Jože Mohar. — So pa učinkovite ribniške družbenopolitične organizacije, saj jim celo trava raste na asfaltu pred pisarnami.. . - Politični delavci s° skromni. Pravijo, da oni za t® nimajo nobenih zaslug, amp^k izključno gozdatji, ki imaj° tudi tu svoj glavni stan. RESETE) Vsakdo naj varuje zakonitost Kaj vse so obravnavali ribniški miličniki lani? V vročih dneh se senca na vnu Gradu zelo prileže, še bolj pa vrček hladnega piva ... (Foto B. Podobnik) Le solidarnost lahko pomaga Občinski proračun »pod streho« - Krajevne skupnosti bogatejše § kot so bile lani - Če solidarnosti ne bo, se bo proračun »podrl« Kljub temu da je iz letošnjih občinskih proračunov izločeno financiranje šolstva, socialnega zavarovanja, kulture in telesne kulture, je število porabnikov proračuna še vedno tolikšno, da vsem ni mogoče v celoti ustreči. Kajti za dejavnosti, ki se odslej financirajo na osnovi sklenjenih samoupravnih sporazumov, se v proračunu tudi denar ne zbira več. Proračun, ki so ga na zadnji seji sprejeli delegati vseh zborov občinske skupščine, pa je zadovoljil predvsem tiste porabnike, ki živijo izključno z njegovo pomočjo. ga denarja naj bi zbrali v občini 8,452.000 din, od republike naj bi dobili iz solidarnostnega sklada, v katerega naj bi po družbenem dogovoru prispevale najrazvitejše slovenske občine, 4,046.000 din, iz dopolnilnih virov republiškega proračuna Letošnja proračunska poraba v občini bo za 22 odstotkov večja od lanske. V to porabo niso všteti šolstvo, socialno zavarovanje, kultura in telesna kultura. Tako naj bi se zbralo v proračunski blagajni skupno 13.559.000 dinarjev. Od te- Inšpektorji v zasedah Zasebni avtoprevozniki so zviti, inšpektorji in miličniki pa včasih še bolj. Prvi so spoznali, da je nadzor v sosednji Ozeljski občini milejši kot na cestah metliške in črnomaljske občine, drugi pa so sklenili, da ji bodo „porezali peruti“ metliške in črnomaljske občine, drugi pa so sklenili, da jim bodo „porezali peruti44 Pa so jim pred dnevi vse dopoldne nastavljali pasti v obliki zased. Miličnika iz ozeljske in črnomaljske občine, medobčinski tržni in cestni inšpektor, davčni inšpektor iz Metlike in načelnik črnomaljske davčne uprave Ivan Hrustek. In ne zaman. Razen kršiteljev so si pridobili „ljudje v zasedah41 še eno bogato ^poznanje: spoznah so še nekaj zvijač zasebnikov, ki tako radi tarnajo o izgubah v svojem poklicu. Od 38 ustavljenih zasebnih avtoprevoznikov in šoferjev vozil raznih Podjetij jih je bilo kar 36 kršiteljev. Ce zanemarimo razne tehnične ,NAJ BO PETEK ALI SVETEK" Silvester Mihelčič, znani solist na harmoniki, je zelo delaven in uspešen. Za prireditev „Vesela jesen“ so izbrali tudi njegovi popevki „Ključek*4 in „Naj bo petek ali svetek44. V ponedeljek, 10. junija, pa bo ljubljanska RTV posnela petje otroškega Pevskega zbora glasbene šole, mešanega gimnazijskega pevskega zbora in ženskega pevskega zbora iz Črnomlja. Vse tri pevske zbore vodi Silvester Mihelčič. > -------------------------------- pomanjkljivosti tovornjakov, so bile najtežje kršitve naslednje: zasebnih tovornjakov niso vozili lastniki oziroma imetniki obrtnih dovoljenj, pač pa njihovi šoferji, kar pa je prepovedano; nekateri so vozili z vozili, registriranimi za določeno tonažo, po dvakrat več; vozila so „krasile44 tablice „Preizkušnja44, ki so si jih avtoprevozniki dobili v drugih občinah; vozniki v svojih „listinah44 niso imeli vpisane relacije, blaga, ki ga prevažajo, itd ... Enostaven način goljufanja davkarjev je to. Na tri-tonski tovornjak naložiš še enkrat več. Dokler te ne dobijo! Za nameček akcije, katere bodo inšpektorji nadaljevali, pa so jim v obeh gostilnah v Nerajcu postregli s takim vinom, da so ga inšpektorji nekaj vzeli še s seboj. Za analizo namreč. B. PODOBNIK MLADI - DELAVNI 10. junija so se člani predsedstva konference mladih delavcev, ki deluje v okviru občinske konference ZMS, dogovorili o programu posveta predsednikov aktivov mladih delavcev v OZD in TOZD, ki bo v prihodnjih dneh. Dogovorili so se tudi o vrstnem redu razprav o republiškem in zveznem statutu mladinske organizacije ter o resoluciji o nadaljnji vlogi mladine pri graditvi samoupravnih socialističnih odnosov. Ker so do konca preteklega tedna vsi mladinski aktivi v šolah že izvolili svoje delegate v občinsko konferenco mladih v izobraževanju, bodo to konferenco v kateri bodo predstavniki mladih iz osnovnih in srednjih.šol ter kluba belokranjskih študentov, ustanovili v prihodnjih dneh. ČRNOMALJSKI DROBIR KNJIGA ZA PRAZNIK - Knjiga zgodovini Belokranjskega odreda, y jo piše Radko Polič, bo izšla še to j?*®n. Ko bo ta znani odred proslavil* obletnico ustanovitve, bomo anko tudi v knjigi prebrali njegovo Kato zgodovino OBRTNIKI PREDLAGAJO - V ”°c>ni je 113 rednih obrtnikov, ki anieravajo ustanoviti poseben de-”®mi sklad. Razen tega so obrtniki r^tevah, naj davčna služba v občini j*>sveti več pozornosti tistim, ki se z itništvom ukvarjajo popoldne, pa lj0JC dejavnosti sploh nimajo prijavne. Tako na neupravičen način b°8atij0. hjMJ BO Z GLASBO? - O uspe-, črnomaljske glasbene šole ni po-jg izgubljati Besed. Znano je, da *°la v zadnjih letih močno raz-Vpa’ *tcvilo učencev v njej se je po-a,°. pa tudi kvaliteta te dejav- nosti se izboljšuje. Prav zato bodo morali v Črnomlju kmalu resno razmisliti o prostorih, v katerih šola deluje, saj postajajo sedanji kar pretesni. EDINI USPEH - Ko so črnomaljski delegati sprejemali letošnji občinski proračun, so mnogi še skušali prikazati velike potrebe in tako pridobiti še kak dinar iz proračuna. Pa ni bilo nič, saj nikomur ni bilo mogoče nič vzeti. Uspel je le predstavnik borcev, saj so delegati spoznali upravičenost njegove zahteve in odobrili dodatno te 40 tisočako\ za priznavalnine. DOLINICA NAJ BO - Zakaj bi prostor pod bencinsko črpalko vedno imenovali le „prostor za jurje-vanjc44? „Dajmo temu prostoru ime!“ so sklenili člani odbora za jur-jevanje in so sklenili: „Dolinica naj bo!44 mjiML pa naj bi v črnomaljski občini dobili še 1,061.000 dinaijev, ki bi jih porabili za družbeno denarno pomoč, za priznavalnine nekdanjim borcem ter za otroški dodatek socialno ogroženim otrokom iz kmečkih družin. Ker tedaj, ko so črnomaljski delegati sprejemali proračun, katerega predlog je izdelal občinski, izvršni svet, še ni bila znana točna delitev dopolnilnih virov iz republiškega proračuna niti se še ni „uveljavila44 solidarnost bogatejših slovenskih občin, so delegati menili, da bo verjetno potreben še rebalans proračuna, ki bo začel veljati v začetku julija, ko bo izgubil veljavnost občinski odlok o začasnem financiranju proračunskih porabnikov. Če pa do konca junija solidarnost še ne bo pričela veljati, bodo morah delegati v občini sprejeti rebalans proračuna, še preden bo sploh pričel veljati. Seveda bodo morah v tem primeru mnogim porabnikom vzeti del sedaj dodeljenega denarja. Če pa se proračun vendarle ne bo bistveno spremenil, bodo porabili za kulturno-prosvetno dejavnost 136 tisočakov, za socialno skrbstvo 1,845.200 dinarjev, krajevne skupnosti pa bodo dobile iz proračuna 800.000 dinarjev, kar je znatno več kot lani. Tistim, ki bi bili upravičeni do proračunskih dinarjev, pa jih zaradi premalo denarja ne bodo dobili, bo skušala občinska skupščina pomagati pridobiti denar iz drugih virov, ne iz proračuna. B. PODOBNIK Start uspel Novi skupščinski sistem je v črnomaljski občini že zaživel. To je predvsem dobro pokazala druga seja občinske skupščine, ki je bila pred dnevi. Vsi delegati so bili „oboroženi44 z mišljenjem tistih, ki jih zastopajo, pripravljeni so bili na razpravo. „Vseeno pa bomo morali kar najhitreje izpolniti programe o izobraževanju delegatov. Ti bodo morali pri vsaki odločitvi upoštevati širše družbene interese44, je med drugim povedal sekretar občinske skupščine Mirko Jelenič. Občinska skupščina ima že delovni program za letos in skozi vse mandatno obdobje. Kaj je v njem najpomembnejše? „Najprej moramo uresničiti programe, ki si jih je zadala prejšnja odborniška občinska skupščina; srednjeročni razvojni program občine in pa program javnih del, za katere plačujejo občani samoprispevek. Pripraviti bo treba seveda tudi lastne razvojne programe in jih vključiti v srednjeročni razvojni načrt republike.44 - čemu pa bo skupščina najprej posvetila pozornost? „Se v tem mesecu bodo vsi skupščinski zbori spregovorili o kadrovski politiki v občini. Na podlagi izdelane analize o stanju kadrovskih služb v OZD in TOZD, o štipendiranju, številu sedanjih kadrov in nadaljnjih potrebah kadrov bo sprejela skupščina sklepe, ki bodo obvezovali vse dejavnike v občini, ki imajo opraviti s kadrovanjem. Jeseni pa bo družbenopolitični zbor občinske skupščine že ocenil izvajanje nalog.44 B. P. i«\V\\V*NNKi9NMNIN SLOVESNOST Osrednja republiška proslava ob 30. obletnici ustanovitve slovenske organizacije RK bo 16. junija v Gradcu. Pokrovitelj proslave je Mitja Ribičič, ki bo ob tej priložnosti tudi spregovoril. Prebivalci belokranjskih krajev, ki nimajo rednih avtobusnih zvez, se bodo v Gradac lahko pripeljali s posebnim avtobusom. Podrobna navodila lahko dobe pri krajevnih organizacijah RK. Pot razvoja -načrtovanje Kriza, v kateri se je lani znašla „Beti“, ni bila le posledica zaostrenih tržnih pogojev, težjega in dražjega nakupa uvoznih surovin, pač pa tudi pomanjkljivega načrtovanja v preteklih letih. Tako je povedal delegat omenjene delovne organizacije na zadnji seji metliške občinske konference ZKS. Ni pa se nam treba bati, da bomo širili neresnico, če zapišemo, da „Beti“ v tem primeru ni osamljena. Pa ne le v metliški občini. Slabo načrtovanje v preteklih letih sedaj že marsikoga tepe, še bolj pa nas bo čez leta, če sedaj te pomanjkljivosti ne bomo odpravili. Načrtovanje bodočega razvoja pa se mora pričeti že v vsaki TOZD in OZD posebej. Načrte posameznih delovnih organizacij je potrebno uskladiti najprej v okviru posamezne občine, občinske načrte pa v okviru dolenjske regije. Le taki razvojni načrti posameznih regij, v katerih bodo svoj razvoj in svojo perspektivo našle vse občine določene regije, bodo uspešni. Žal doslej pogosto Dolenjci nismo nastopali enotno na tistih mestih, kjer bi morali biti najbolj enotni. To se ne bo smelo več dogajati, saj nas lahko neenotnost predrago velja. Mnogo je problemov, ki jih bo treba kar najhitreje rešiti v okviru celotne Dolenjske. Srednje šolstvo, na primer. Sedaj je na psu. Če ga bo vsaka občina reševala le zase, uspeha gotovo ne bo kmalu. B. PODOBNIK POTRDITEV USTAV Volitve v občini so bile dobro organizirane in so uspele. S številno udeležbo so volilci potrdili, da sprejemajo novo zvezno in republiško ustavo in nov, delegatski skupščinski sistem. Prav zato bo treba sedaj zastaviti vse moči za to, da bo delegatski skupščinski sistem zares prav zaživel in tako upravičil konec odborniških in začetek delegatskih skupščin. PRAZNIK RK Na nedavni občinski proslavi organizacije Rdečega križa, kije bila v Metliki, je predsednica občinskega odbora RK Anica Molek spregovorila o delovanju te humane organizacije v zadnjih 30 letih ter o njenem pomenu, podelili pa so tudi več značk, plaket in priznanj Rdečega križa. Spominske značke RK je dobilo 84 krvodajalcev, ki so darovali kri najmanj petkrat. Med njimi je bil tudi kmet Ivan Pezdirc iz Slamne vasi, ki je daroval kri že dvajsetkrat. Zvezno priznanje (zlati znak RK) je dobilo sedem, republiški srebrni znak pa 15 aktivistov RK. Diplome, priznanja OO RK, je dobilo 14 aktivistov, štirje pa so dobili praktična darila. BRATSTVO VEŽE MLADE V okviru praznovanja dneva mladosti so metliške mladince obiskali vrstniki iz Karlovca. Delegaciji mladincev obeh mest sta najprej položili venec pred spomenik NOV in obiskali Belokranjski muzej, nato pa so priredili kulturni program ter nekaj športnih srečanj. Ob obisku mladih Karlovčanov so podpisali tudi listino o pobratenju mladih iz obeh mest. Nato so se pogovarjali o nadaljnjem sodelovanju. Pogovorov so. se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij in občinskih skupščin karlovške in metliške občinske skupščine. Dogovorili so se, da bodo poslej bolj sodelovali med seboj posamezni mladinski aktivi Ob koncu so poslali čestitko svojemu dragemu maršalu Titu. IZLET UPOKOJENCEV Društvo upokojencev iz Metlike prireja v soboto, 22, junija, za svoje člane izlet. Vse informacije o izletu daje tajnik društva. Prijavite se lahko najkasneje do 19. junija. Cene krojijo mesarji Živinorejci se jezijo nad nizkimi odkupnimi cenami živine - Pustil bom kmetijo in šel v službo Metliški živinski sejem velja za največji tovrstni sejem v naši republiki. Trgovci z vseh vetrov prihajajo sem kupovat živino in še pred časom je kupčija dobro cvetela na zadovoljstvo vseh: kmetov, ki so prodajali, in mesarjev. Sedaj pa so že nekaj časa zadovoljni le zadnji. Zaradi znanih dogodkov je cena živini padla. Kmetje tarnajo, da so močno oškodovani, in se čudijo, zakaj morajo oni prodajati živino sedaj ceneje, ko pa v mesnicah ne kupujejo mesa za nič manj denarja. Pet prodajalcev na sejmu pa je takole povedalo: JOŽE KOFALT, Krvavčji vrh: „Živinoreja je poglavitni dohodek moje kmetije. Sedaj, ko seje živina pocenila, sem zato zares prizadet. Na sejmu sem sicer prodal teličko, vendar po ceni, ki mi jo je mesar ponudil. Sedaj prodajalec sam ne more nič odločati. ,Prodaj po ponujeni ceni ali pa pelji domov!4 ti rečejo. Izbire nimaš.44 JANEZ KRAŠEVEC, Bu-šinja vas: „Danes sem prišel na sejem le pogledat. Vidim, da se ne splača prodajati. Stroški krmljenja so mnogo večji, kot pa je cena živini. Cena krmilom raste, zato hranim svojo živino le s senom. Tako je pri prodaji manj zgube. Mislim, da se kolikor toliko splača prodajati le še teleta/4 ANTON PEZDIRC, Boršt:. „Nič nisem prodal! Junca bom odpeljal nazaj domov in počakal na boljše čase. Da bo imela živina vsaj tolikšno ceno, kot nas, živinorejce, velja vzreja. Moram pa reči, da smo kmetje s padcem odkupnih cen živine močno prizadeti. Mnogo nas je, ki nam je živinoreja poglavitni vir dohodkov.44 JANEZ KONDA, Gradnik: „Vidite, če bi tole kravo, ki je danes nisem prodal, ker zanjo ne bi dobil več kot 5 tisočakov, prodal pred tremi meseci, bi za njo z lahkoto iztržil vsaj 8.000 dinaijev. Slabo je to. Živina mi je poglavitni vir dohodkov kmetije, saj mleka pri nas, ker ni urejen prevoz, ne odkupu-jejo“. ANTON DRAGOVAN, Križevska vas: „Doma imam par juncev, pa sem prišel na sejem pogledat, kakšne so kaj cene. A vidim, da je slabo, saj še za porabljena krmila ne dobiš nazaj, ko prodaš živino, kaj šele, da bi dobil plačano delo! Cene določajo mesarji. Tako ne bo šlo več, vidim, da bom moral tudi jaz v službo.44 BESEDILO IN SLIKE: BRANKO PODOBNIK SPREHOD PO METLIKI VODSTVO MLADIH - Na pobudo občinske konference ZM je bila 7. junija v mladinskem klubu ustanovna konferenca mladih delavcev, na kateri so sprejeli poslovnik ter izvolili predsedstvo, predsednika in sekretarja konference. DELO - Organizacijsko-tehnični odbor za pripravo centralne proslave ob 30-letnici ustanovitve RK Slovenije - proslava bo 16. junija v Gradcu - je izdal prvo številko biltena, ki govori o nalogah odborov in posameznikov ter o programu proslave. Bilten so pripravili Anica Molek, Martin Molek in Egon Petrič. POGUMNI - Prvi toplejši dnevi v juniju privabljajo na kopališče v Metliki predvsem mlade ljudi. Naj- bolj vročekrvni si upajo namočiti se v Kolpi, čeprav je še precej hladna. NA TV - Radiotelevizija Ljubljana je v sodelovanju z Ljubljansko banko pripravila na Suhorju in v Metliki prireditev Koncert iz naših krajev. Suhorsko oddajo so poslušalci lahko poslušali prejšnjo nedeljo, metliška pa bo na sporedu jeseni. KAM NAPREJ? - Konec šolskega leta je pred vrati in učenci osmih razredov osnovne šole se morajo odločiti za poklic. Da bi bila njihova odločitev lažja, so imeli v šoli vrsto predavanj o poklicih, a tudi več ekskurzij po podjetjih in šolah. Poklicnemu usmerjanju posvečajo na osemletki veliko pozornost. metliški tednik KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE * KOČEVSKE NOVICE Otroške jasli v Kočevju lahko sprejmejo v varstvo le 30 otrok. Prav toliko jih je še vpisanih za sprejem. Prostori jasli so majhni, primanjkuje pa tudi otroških sester in denatja, da bi jih lahko razširili. Odgovorni v občini bi morali temu posvetiti več pozornosti. (Foto: F. Brus) 1. junija je bilo v osnovni šoli Vas-Fara prisrčno srečanje, ki so se ga udeležili mladinska pisateljica Branka Jurca, pisatelj Ivan Potrč ter urednik Naših razgledov Bogdan Cepuder. Učenci so namreč priredili zaključno proslavo Levstikove bralne značke. Program srečanja je bil zelo pe- vedno bolj odsev naše nove stvarno-ster. Najprej so se člani literarnega ^se» kar je v literaturi dobrega, krožka predstavili s svojimi pesmicami in zgodbicami, nato pa so spraševali pisateljico Branko Jurca o njenem življenju in njenih delih. Zelo zanimivo je pripovedovala in učenci so bili z njenim nastopom nadvse zadovoljni. Pisatelj Ivan Potrč pa je vse posebno presenetil, ko je povedal, da se je bil udeležil najprej VII. kongresa ZKS, nato pa še X. kongresa ZKJ. Učenci so pisatelja pozdravili z burnim aplavzom in ga prosili, naj jim pove vtise s kongresa. Rad jim je ustregel in poudaril predvsem, da je na kongresih spoznal, kako enotna je danes ZKJ in da sc tudi v literaturi z zdravo kritiko razčiščujejo pota. Naša literatura postaja torej bo ostalo; vse, kar je brez prave cene, bo propadlo. Na srečanju smo izvedeli marsikaj novega. Spoznali smo izredne ljudi, ki so potrdili tudi pravilnost našega dela na šoli. Ob zaključku je pisateljica Branka Prisrčnega srečanja s pisateljema ob letošnji zaključni prireditvi na osemletki Vas—Fara se bomo še dolgo spominjali. Jurca razdeiua bralne značke učencem, ki so tekmovali prvič, in knjižne nagrade tistim, ki so tekmovali drugič. Čeprav je pot do Fare danes zaradi gradnje ceste zelo težka, se je Branka Jurca s tovariši ni prestrašila. Zato smo ji še prav od srca hvaležni za obisk in za nepozabno srečanje. MARIJA VOLF SAVA: STALNO DEŽURSTVO Predstavništvo zavarovalnice SAVA v Kočevju sc je pred kratkim preselilo iz stavbe družbenih organizacij v prostore Komunalnega zavoda za socialno zavarovanje. Novost je tudi, da so dobili novo uslužbenko in tako je zdaj med uradnimi uranji stalno nekdo vpisami. Prej so namreč sprejemali stranke le ob določenih dneh,'zaradi česar so občani nego-dovali. Po kongresih dopolniti programe ZK Vse novosti zahtevajo tudi novo, poglobljeno znanje, zato je dan poseben poudarek izobraževanju delegatov in komunistov O nalogah komunistov po obeh kongresih smo se pred kratkim pogovaijali s sekretarjem občinske konference ZK Kočevje Jožetom Novakom. DL: — Ste tudi X. kongres ZKJ počastili podobno kot republiški, se pravi s sprejemom novih članov? ODG: - Da. Tokrat smo na svečani seji komiteja sprejeli 45 novih članov, ki smo jim podelili izkaznice ZK, značke X. kongresa in knjigo, brzojavno čestitko kongresu. Podobne brzojavke in čestitke so poslale kongresu brzojavno čestitko kongresu. Podobne brzojavke in čestitke so poslale kongresu še osnovne organizacije (00) ZK Rožni teren in MELAMIN, v Stari cerkvi in Fari pa so poslali čestitke z zborovanj vseh družbenopolitičnih organizacij. ; DL: — Kako bodo 00 ZK, pa tudi občinsko vodstvo ZK uresničevali stališča in sklepe obeh kongresov Z K? ODG: - Materiale, predvsem stališča in sklepe, obeh kongresov so dobile vse 00 ZK. Občinsko vodstvo jim je naročilo, naj svoje akcijske (delovne) programe dopolnijo in uskladijo s sklepi obeh kongresov. To pa velja tudi za občinsko konferenco ZK, ki bo prav tako dopolnila svoj program. Najpomembnejše novosti DL: - Katera področja so tista, ki jih bo treba dopolniti oziroma uskladiti? ODG: - To velja predvsem za uresničevanje novih ustav. Zaživeti morajo delegatski sistem in delegacije. Tudi samoupravljanje mora napraviti korak naprej. TOZD so ustanovljene, zdaj pa je treba samoupravljanje v njih dopolniti v duhu ustave, se pravi doseči, da bo o sredstvih odločal res tisti, ki jih ustvarja, se pravi delavec. Ustanoviti bomo morali samoupravno interesno skupnost na področju otroškega varstva in samo- upravno stanovanjsko skupnost. Ostale skupnosti pa je treba organizirati v duhu nove ustave. Krajevne skupnosti so z ustavo dobile tudi novo vlogo in mesto. Uresničevati morajo skupne interese in potrebe, opravljati’novc naloge in odločati o vrsti novih zadev. Posebno pozornost bo treba posvetiti nekaterim drugim novostim. To sta na primer samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje. DL: — Katere pa so posebne pokongresne naloge na ožjem partijskem področju? ODG: - To je seznanjanje z novima statutoma ZKJ in ZKS, sprejemanje v ZK in delavska večina, organizacijsko utrjevanje, zaostrovanje odgovornosti, izobraževanje itd. Brez znanja ni napredka! O nalogah komunistov v sedanjem obdobju se bomo več pogovorili na seminarjih za člane občinske konference in sekretarje 00 ZK. Ta razprava bo tudi osnova za do- polnjevanje programov dela organizacij ZK. DL: - Novi ustavi, kongresa, delegatski sistem, poglobljeno samoupravljanje in vse druge novosti zahtevajo novo znanje Kako ste zastavili izobraževanje delegatov in komunistov in koliko jih bo zajetih z izobraževanjem? ODG: - Izobraževanje delegatov in delegacij so organizirale vse družbenopolitične organizacije, izvaja pa ga Delavska univerza. Trajalo bo do zime, zajelo pa bo 469 delegatov. V tej številki niso všteti člani tistih TOZD, ki štejejo do 30 članov in ki jih bo po nekaj iz vsake tudi zajetih z izobraževanjem, v sen volil-cev v občini je 11.555. Razen tega so po liniji Z K zajeti v izobraževanje vsi komunisti; teh je nad 900. V vseh 00 ZK b*xlo letos predelali 7 tem: tri so že („Slovenski komunisti pred obema kongresoma", „Od diktature proletariata do asociacije svobodnih proizvajalcev4* in „Družbeno bistvo delegatskih raz-mcrij“), štiri, pa bodo še („Zgodovinski pomen boja ZK s tehnokratlz-mom“, „Problemi stabilizacije gospodarstva", „Politika socialističnih sil do religije, cerkve in klerika-lizma“ in „Neuvrščenost v sodobnem svetu"). Nekatere OO ZK, na primer prosveta, imajo še posebna predavanja. Druga oblika izobraževanja komunistov so seminarji za sekretarje OO ZK. Letos bosta še dva. Tretja oblika pa je izobraževanje vseh na novo sprejetih članov. ZK v TOZD in KS DL: — Katere pa so prav določne naloge, ki ste se jih v sedanjem trenutku lotili ali pa se jih boste? ODG: - Prizadevali si bomo, da bomo ustanovili 00 ZK ali vsaj aktiv ZK v vsaki TOZD in krajevni skupnosti. V zadnjem obdobju smo Jože Novak: ,JNi dovolj ustanoviti TOZD, ampak je treba doseči, da bo z re/ultatidela odločal delavec, se pravi tisti, ki ustvarja.44 (Foto: J. Primc) že ustanovili organizaciji v HOTELU PUGLED in LJUBLJANSKI BANKI. Prizadevali si bomo tudi za povezovanje vseh komunistov, zaposlenih in ostalih, na območju krajevne skupnosti v tako imenovanem svetu ZK krajevne skupnosti. Tako bodo zaposleni komunisti lahko izražali svoja mnenja in stališča o programu dela krajevne skupnosti in drugem. DL: - So 00 ZK že začele uresničevati sklepe kongresov? ODG: - 2e, posebno prizadevni pa so v Fari. Za njihovo dobro delo jih je pohvalil občinski komite ZK. DL: — V javnost prodre malo obvestil o delu komisije za ugotavljanje izvora premoženja ifl komisije za družbeni nadzor ter o težavah, na katere sta naleteli ti dve komisiji pri svojem delu. 00 ZK Seškov teren je zahte* vala neka pojasnila v zvezi * tem, vendar zadolženi tovariš niso prišli na sejo. Veš kaj več o tem? ODG: - Morali bomo sklicati skupno sojo komiteja in teh dveh komi^jj ter se pogovoriti o r\junefj| delu in ostalem. Vem, da komisu* delata in da večjo javnost dela ovira* —jisL v ji jeio le številke, ne pa imen, vsaj o0" jo tudi predpisi V javnost lahko d** jeio le številke, ne pa imen, vsaj d0" kler zadeva ne pride do določen® PRIMC stopnje. Bratske želje Poročali smo že, da so se pred kratkim spet sestali predstavniki pobratenih občin Dolina pri Trstu in Kočevje ter izrazili skupno željo, da bi bila taka srečanja pogostejša, zajela pa naj bi čimveč prebivalcev obeh občin, tudi žena in mladine. Doslej so se namreč srečevale predvsem uradne delegacije in kulturne ter športne skupine. Eno takih, neuradnih srečanj je bilo tudi predlansko taborjenje zamejskih slovenskih tabornikov v Mahovniku pri Kočevju. Vendar, žal, do večje poglobitve stikov med taborniki ali mladino obeh občin rti prišlo. Med zadnjim obiskom pri rojakih v Dolini pri Trstu so domačini iskali stika z gosti iz Kočevja in se radi zapletli z njimi v pogovor o vsem, na kar so ponosni, kar jih teži, pa tudi o vsem, kar jih zanima. Tako so z veseljem pripovedovali o uspehu pri glasovanju o razvezi. Zaskrbljeni so zaradi dvigajoče se glave fašizma. Zanimajo pa jih dogajanja pri nas, v njihovi matični domovini. Za vse take pogovore so tiste redke ure uradnih srečanj premalo, saj takrat niti ni časa zanje, ker so na programu druge zadeve. Zato je treba najprej iskati razne oblike za medsebojne stike, predvsem pa preučiti možnosti, dalji na primer prebili letni dopust nekateri Dolinci sami ali z družinami pri družinah v kočevski občini, kočevske družine pa pri njih. Za taka srečanja niti niso nujni veliki stroški, saj obe strani želita le prostor za bivanje in domačo hrano. Ni potrebno pretirano razkošje, ki je gostu lahko celo nadležno, saj se potem čuti dolžnega, da se tudi sam oddolži bolj, kot mu dopuščajo možnosti. J. PRIMC ŠOLNIKI NA DUNAJU Izvršni odbor sindikalne podružnice osnovne šole Kočevje bo 14. in 15. junija organiziral za vse delavce šole dvodnevni poučni izlet na Dunaj. V. I. Kadar obiščejo predstavniki kočevske občine pobratene rojake iz Doline pri Trstu, se vedno ustavijo tudi pri bazoviškem spomeniku in se poklonijo ustreljenim junakom. (Foto: J. Primc) Za kulturo letos 1,6 milijona Kako bodo letos porabljeni kulturni dinarji? Temeljna kulturna skupnost (TKS) Kočevje je pred kratkim obravnavala program dela in finančni načrt za letos, ki predvideva 1,627.845,82 din dohodkov in izdatkov. Največ denaija je v finančnem načrtu predvidenega za poklicne kulturne ustanove oziroma dejavnosti, in sicer 780.525,82 din, za amatersko dejavnost 219.820 din, za neposredno dejavnost TKS 173.000 din, za izredne izdatke 88.500 din in za Kulturno skupnost Slovenije 366.000 din. Med poklicnimi ustanovami naj bi dobila največ Ljudska knjižnica, in sicer 271.180 din, ostalo pa Pokrajinski muzej (90.000 din), Zgodovinski arhiv v Ljubljani (69.870 din), Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo (40.000 din), Delavska godba Kočevje (20.000 din), SAZU (za izkopavanje v Zeljnskih jamah) 5.000 din. Inštitut za narodopisje (1.500 din), Delavska univerza Kočevje (20.000 din) in Šeškov dom (262.975,82 din). Pri amaterski dejavnosti oziroma Zvezi kulturno-prosvetnih organizacij je predvidenih razen 219.820 din dotacije TKS še 70.000 din lastnih dohodkov. Ta denar pa bo predvidoma porabljen za koncerte, gostovanja Mladinskega gledališča iz Ljubljane in Mestnega gledališča ljubljanskega, lutkovno srečanje, dota- cijo umetniškim društvom v občim in kulturniškim skupinam, za Filatelistično društvo, Likovni salon, najemnino dvoran itd. V skupini izdatkov za neposredno dejavnost TKS so predvideni izdatki za domače lutkovno gledališče, izdajo Lovšinovih „Preprostih pesmi", sprejem kulturnih delavcev, za anketo o kulturnem standardu v občini, štipendiji (knjižica, muzej), osebne dohodke, honorar, pisemske stroške in rezervo. Med izrednimi izdatki pa so letos predvideni: plačilo 23.000 din za tiskanje Bernikove knjige Arhitekturni oris Kočevja, sofinanciranje raziskav Kostela in dovršitev obnove cerkvice v Ribjeku. J. P. —■—■—■M Zavoženi turizem! Lepi načrti, narejenega pa malo — Turističnega društva ne upoštevajo V srednjeročnem družbenem načrtu občine Kočevje za obdobje od 1971 do 1975, ki je bil sprejet na seji občinske skupščine Kočevje 10. junija 1973, je upoštevan tudi turizem. Pretekla je že polovica obdobja, ki ga zajema načrt, narejenega pa ni dosti. Turizem v Kočevju zaostaja za potrebami časa in za ostalimi kraji. Na zadnjem občnem zboru turističnega društva (TD) je bilo nanizano veliko bodočih nalog, h katerim so prispevale tudi gospodarske organizacije levji delež. Vsi so bili prepričani, da je prišlo do velike prelomnice. Ne bi ponavljal tega, o čemer smo se dogovarjali. To vsi vedo, vedo pa tudi, kakšno je dejansko stanje po dveh letih dogovorov. Veliko obljubljenega podjetja niso naredila, nekaj že napravljenega pa so kljub začetnemu zagonu opustila. Mišljenja in pripomb amaterskih turističnih delavcev, izraženih na občnem zboru, niso upoštevali. Bilo nas je tam nekaj ustanovnih članov turističnega društva, torej takih, ki smo že 25 let delali v kočevskih razmerah. Počutili smo se kot revna skupinica amaterjev, ki jo je povozil valj turizma željnega kapita- la. Kljub temu smo pozdravili tak razvoj turizma. Ko smo videli, da ni bilo enotnosti zainteresiranih podjetij, smo si bili takoj na jasnem. Turistično društvo Kočevje je takoj po občnem zboru prišlo v težak položaj, ker ga ni nihče upošteval ali z njim sodeloval. Zastopniki podjetij niti niso hodili na seje TD in so vsak po svoje razvijali turizem. V TD je prišlo v začetku do zastoja. Od vseh načrtov podjetij so ostali samo gostinski objekti; le-ti pa, naravno, živijo predvsem od turizma, za katerega bi bilo treba vzporedno pripravljati vse, kar bi turista pritegnilo v kraj in ga v njem čim dalj zadržalo. To, glavno, pa je pri vseh širokih načrtih odpadlo. Zašli smo v slepo ulico, zastali ali celo nazadovali. To ni krivda TD, še manj pa turističnih delavcev-amater-jev. Kljub temu se predsednik TD Stane Jajtič trudi, da bi delo društva poživil in ga spravil na pot napredka. TD bo nujno moralo sodelovati s krajevno skupnostjo in doseči, da bo TD zopet postalo vodilni usmerjevalec turizma, kot je bilo do zadnjega občnega zbora. ANDREJ ARKO Pisatelja B. J urca in J. Potrč v Fari Branka Jurca odgovarjala na vprašanja značkarjev,lvan Potrč pa je govoril šolarjem o vtisih s VII. kongresa ZKS in X. kongresa ZKJ Kvalitetno PIVO pivovarne LAŠKO TUDI NAGRAJUJE 8 zamaškov s črkami pošljite na naslov: PIVOVARNA LAŠKO Zbirke zamaškov pošiljajte posebej! Kolikor zbirk, toliko vaših srečk. Čim več osmič, tem več uspeha pri žrebanju, ki bo: 13. aprila v Mariboru 11. maja v Ptuju 29. junija v Celju Nagrade ŠOLSKI CENTER ZA KOVINARSKO STROKO V NOVEM MESTU, Ul. talcev 3 RAZPISUJE vpis v prvi razred POKLICNE KOVINARSKE IN POKLICNE AVTOMEHANIČNE ŠOLE Kandidati morajo predložiti prijavo na obrazcu DZS 1,20. Prijavi morajo priložiti: — originalno spričevalo ali fotokopijo o uspešno opravljenem 8. razredu osnovne šole, — učno pogodbo, — zdravniško spričevalo (sposobnost za kovinarski ali avtomehanični poklic). PRIPOROČILO! delovnim organizacijam, članicam Gospodarske zbornice Slovenije Upravni odbor Gospodarske zbornice Slovenije poziva vse organizacije združenega dela, ki so po zakonu dolžne obvezno združevati sredstva za modernizacijo železniških prog v SR Sloveniji, (2. člen zakona o samoupravni interesni skupnosti za železniški in luški promet — Ur. list SRS številka 18/74), naj do 15. junija 1974 sprejmejo samoupravni sporazum o združevanju v samoupravno interesno skupnost za železniški in luški promet SR Slovenije, izvolijo pooblaščeno osebo za podpis samoupravnega sporazuma, izvolijo delegata oziroma delegacijo za skupščino. Gradivo je bilo objavljeno v posebni publikaciji, ki jo je izdal Vestnik Gospodarske zbornice Slovenije. V dveh brošurah so ga sprejele vse organizacije združenega dela in skupnosti, ki so aprila 1974 dobile tudi osnutek samoupravnega sporazuma. Predsedstvo Gospodarske zbornice Slovenije ŠOLSKI CENTER BREŽICE ' VPIS V ŠOLE ŠOLSKI CENTER BREŽICE Trg. dr. Ivana Ribarja 14 BREŽICE RAZPISUJE vpis učencev za šolsko leto 1974/75 v I. RAZRED GIMNAZIJE I. RAZRED PEDAGOŠKE GIMNAZIJE I. RAZRED ŠOLE ZA PRODAJALCE GIMNAZIJA IN PEDAGOŠKA GIMNAZIJA V I. razred gimnazije bo sprejetih 90 učencev, v I. razred pedagoške gimnazije pa 30 učencev. Sprejeti bodo učenci, ki so končali osnovno šolo z najmanj dobrim uspehom in so pozitivno ocenjeni iz tujega jezika ter niso starejši od 18 let. Učenci se bodo učili naslednjih tujih jezikov: prvi tuj jezik — angleščina drugi tuj jezik — francoščina ali nemščina. Vpisovanje učencev bo do 26. 6. 1974 vsak dan od 8. do 12. ure. Prijavi za vpis (obrazec DZS 1,20), kolkovani z 2,00 din, priložite originalno spričevalo o dokončani osnovni šoli. Vse informacije dobite vsak dan od 8. do 14. ure na šoli ali po telefonu 72 234. ŠOLA ZA PRODAJALCE V prvi razred šole za prodajalce bo sprejetih 190 učencev. Šolanje traja tri leta. Učenci obiskujejo med šolanjem polovico šolskega leta teoretični pouk v šoli in polovico šolskega leta praktični pouk v trgovinski delovni organizaciji. Vpisni pogoji so naslednji: — končana osnovna šola (najmanj dober uspeh) z oceno iz tujega jezika; , — starost do 18 let; — zagotovljeno učno mesto za praktični pouk. Kandidati si zagotovijo učno mesto za praktični pouk tako, da predložijo izjavo (obrazec DZS 1,95), ki ga izpolni trgovska delovna organizacija. Pri vpisu morajo učenci do 15. julija 1974 vložiti: 1. prijavo za vpis (obrazec DZS 1,20), kolkovano z 2,00 din; 2. spričevalo o dokončani osnovni šoli (original); 3. zdravniško spričevalo; 4. izjavo (obrazec DZS 1,95). Vse dokumente oddajte v trgovinski delovni organizaciji, kjer boste sklenili učno pogodbo. DOM UČENCEV Dom učencev Šolskega centra Brežice bo v šolskem letu 1974/75 sprejel 120 učencev (40 fantov in 80 deklet). Za sprejem v dom učencev morate oddati do 15. 8. 1974 naslednje dokumente: 1. vprašalno polo za sprejem gojencev (obr. 1,74); 2. potrdilo o premoženjskem stanju; 3. potrdilo o osebnih dohodkih zaposlenih staršev; 4. prošnjo, kolkovano z 2,00 din; 5. dopisnico s točnim naslovom. POSLOVODSKA ŠOLA (oddelek za odrasle) V prvi razred poslovodske šole — oddelek za odrasle bo sprejetih 30 kandidatov. Pogoji za vpis so: — uspešno končana šola za prodajalce, — najmanj tri leta dela v trgovini, — priporočilo trgovske delovne organizacije. Pri vpisu, ki bo od 20. 6. do 30. 6. 1974, morajo kandidati predložiti: 1. prijavo za vpis, kolkovano z 2,00 din (prijavo dobite v tajništvu Šolskega centra); 2. priporočilo trgovske delovne organizacije; 3. spričevalo o zaključnem izpitu; 4. potrdilo o plačevanju šolnine; 5. dopisnico s točnim naslovom. Pri vpisu mora kandidat plačati vpisnino 20,00 din. Šolanje traja dve leti, pouk je 4-krat na teden v popoldanskem času. O višini šolnine in programu bodo kandidati obveščeni na skupnem sestanku po izvršenem vpisu. RAVNATELJSTVO DELO NA ŽELEZNICI! PROMETNA SEKCIJA NOVO MESTO sprejme takoj v redno delovno razmerje VEČ DELAVCEV ZA KRETNIKE, ZAVIRAČE in SPENJAČE na postajah od Metlike do Ljubljane, od Sevnice do Trebnjega in Grosupljega do Kočevja. Pogoj je starost od 18 do 35 let in po možnosti odslužen vojaški rok. Prošnje sprejema Prometna sekcija Novo mesto, Kolodvorska 1, 68001 Novo mesto, pp 75 Vsakokrat trije avtomobili, tri motorne žage, dve kosilnici itd. Uživajte pri zbiranju, ob pričakovanju nagrad in z laškim pivom ZLATOROG! Na vsako vašo kuverto z osmimi zamaški - vaš naslov! TEDENSIAie ■ TEDENSKI KOLEDAR Četrtek, 13. junija - Anton Petek, 14. junija - Metod Sobota, 15. junija - Vid Nedelja, 16. junija - Beno Ponedeljek, 17. junija - Lavra Torek, 18. junija - Marko Sreda, 19. junija - Julijana Četrtek, 20. junija - Silverij v BRESTANICA: 15. in 16. 6. jugoslovanski barvni film „Živeti od ljubezni milosti4*. BREŽICE: 14. in 15. 6. ameriški barvni film „Petero v akciji”. 16. 17. 6. ameriški barvni film „Sito mesto", 18. in 19. 6. ameriški barvni film „Plamen nad Smirno“. ČRNOMELJ: 14. 6. angleški barvni film „Čarovnica iz Vraje Ho-ste“. 16. 6. ameriški barvni film lipJi „Detektiv Klut“. 19. 6. jugoslovanski barvni film „Fazanovo popoldne41. KOSTANJEVICA: 15. 6. ameriški barvni film „Ilerbi ah, ta čudoviti avto44. 16. 6. španski barvni film „Štiri dolarje za maščevanje44. 19. 6. ameriški barvni film „Sanje zločina44^ KRŠKO: 15. in 16. 6. ameriški barvni film „Dolarji44. 19. 6. italijanski barvni film „Sanje zločina44. METLIKA: Od 14. do 16. 6. ameriški barvni film „Slačenje44. 19. in 20. 6. francoski barvni film „Ubijalec v imenu zakona44. MIRNA: 15. in 16. 6. „Dinamitaš Djo“. NOVO MESTO: 16. in 17. slovenski film „Vesna44. Od 18. do 20. 6. kanadski barvni film „Prostitutka ali svetnica44. RIBNICA: 15. in 16. 6. ameriški barvni film „Kje je pot na fronto44. ŠENTJERNEJ: 15. in 16. 6. „Robin Hood, ognjeni lokostrelec44. TREBNJE: 15. in 16. 6. romunski barvni zgodovinski film „Hajdu-ško maščevanje44. 19. 6. švedski barvni ljubezenski film „Strast44. Og SLUŽBO DOBI TAKOJ SPREJMEM dva mizarja za pohištvo. Nudim lepo plačo in delo na učinek. Stanovanje zagotovljeno. Lado Lipar, Šenčur 39, Kranj, delavnica Lahovče, telefon 41-098. TAKOJ SPREJEMEM frizersko vajenko. Salon Jurij Pestner, Novo mesto, Kandijska 5. ELEKTROINSTALATERSTVO ALBERT JORDAN, Kom. Staneta 13, Novo mesto, sprejme v uk dva vajenca. Prošnje za sprejem pošljite na gornji naslov. TAKOJ ZAPOSLIM enega ali dva monterja, sposobna za samostojno napeljavo centralne kurjave. Plača dobra, samsko stanovanje v Kranju. Andrej Maček, Mlakarjeva 66, Šenčur, telefon 064-41-013. NATAKARICE, kvalificirane ali priučene, sprejme takoj Gostinsko podjetje „Zelenice44, Tržič. Samsko stanovanje in hrana zagotovljena. PLANINSKO DRUŠTVO „BOHOR44 sprejme zakonski par (prednost imajo upokojenci) za vodenje planinske koče na Bohorju. Pismene ponudbe sprejema Upravni odbor Planinskega društva „Bohor44, Senovo, do 1. julija 1974. TAKOJ SPREJMEM vajenko v uk za pletilstvo. Nudim tudi hrano in stanovanje. Krašna, Škocjan 22. TAKOJ sprejmem kvalificiranega slikopleskarja in vajenca. Tone Mustavar, slikopleskar, Trebnje, Paradiž 1, telefon 83-284. IŠČEM DEKLE-za delo v kuhinji. Stanovanje in hrana zagotovljena. Javite se na telefon 068-71-345, gostilna „Majolka44, Krško. STANOVANJA NUJNO potrebujem opremljeno sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Plačam dobro. Naslov v upravi lista (1500/74). MLADOPOROČENCA iščeta stanovanje ah večjo sobo v Novem mestu ali okolici. Naslov v upravi lista (1504/74). INŽENIR IŠČE opremljeno sobo s souporabo kopalnice. Prednost center, jrendar ni pogoj. Naslov v upravi lista (1507/74). ODDAM OPREMLJENO sobo s kopalnico dvema fantoma. Naslov v upravi Usta (1513/74). ODDAM sobo solidnemu moškemu. Naslov v upravi lista (1514/74). IŠČEM opremljeno ali neopremljeno sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1472/74) ali telefon 21-996. IŠČEM opremljeno sobo, po možnosti s posebnim vhodom in ko- Palnico, v bližini Novega mesta, onudbe pošljite na upravo-lista pod „SOBA44. IŠČEM sobo v Novem mestu ali bližnji okolici. Naslov v upravi lista (1476/74). ODDAM dve opremljeni sobi dekletom. Naslov v upravi lista. (1478/74). Motorna vozila PRODAM FIAT*750 po delih, letnik 1964. Franc Murn, Podgora 6, Straža. PRINZ 1200, letnik 1970, ugodno prodam. Ogled popoldne. Jože Semenič, upokojenec, Jesenice na Dol. 7. PRODAM eno leto staro kosilnico BCS 127. Franc Retelj, Vrh-trebnje 4. Trebnje na Dol. - SLUŽBO ISCE AVTOMEHANIK s štiriletno prakso, voznik B kategorije, išče primerno zaposlitev za julij, avgust in september v okolici Brežic. Naslov v upravi lista (1508/74). KUPIM KUPIM suhe hruškove plohe. Sporočite količino in ceno na naslov France Merjasec, aranžer-mojster, Ljubljana-Šentvid, Štrukljeva 17, telefon 51-641. KUPIM ovčarja z rodovnikom ali brez njega. Cena od 500,00 do 1.000,00 din. Miro Bobnar, Gor. Globodol 40, Mirna peč. PRODAM FIAT 850 special, letnik 1969, dobro ohranjen, prevoženih 53.000 KM. Ragovska 30, Novo mesto. UGODNO PRODAM fiat 850 special, letnik november 1970. Dušan Lazar, podružnica Dnevnika, Novo mesto. WV 1300, novejši, odlično ohranjen, poceni prodam zaradi selitve v svojo hišo. Naslov v upravi lista (1485/74). UGODNO PRODAM ford taunus 17 M, letnik 1963, motor brezhiben. Marko Klinc, Kom. Staneta 5, Novo mesto. UGODNO PRODAM osebni avto DKW F 11, dobro ohranjen. Ivan Zagorc, SOP, 68322 Kostanjevica na Krki. POCENI PRODAM tovornjak-kiper mercedes, tip 1620, letnik 1966, v dobrem stanju in z novim mo-toijem. Smiljanič, Zagreb, Alea Bologna 60. UGODNO PRODAM osebni avto LADA, letnik 1972. Pavlič, Nad mlini 37, Novo mesto, telefon 22-018. PRODAM FIAT 750, letnik 1969, po ugodni ceni. Janko Vovk, Potov vrh 37, Novo mesto. PRODAM AVTO Fiat 750, letnik 1968, registriran do aprila 1975. Alojz Kavšek, Gimnazija, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam zastavo 101, letnik 1972. Telefon Primc 22-543. PRODAM POCENI PRODAM seno na rastilu. Odvoz dober. Marija Šušteršič, Škijanče 10, Novo mesto. V ODLIČNEM stanju prodam vprežne grablje in obračalnik za seno. Jože Gregorčič, Dol. Kro-novo 20, Šmarje ta. PRODAM šest metrov dolge škarje za ostrešje. Stanislav Udovč, Črmošnjice 43, Stopiče. PRODAM hidrofor (110 liuov-cno-fazni), zelo dobro ohranjen, za polovično ceno. Ignac Fcrkolj, Dobravica 23, 68310 Šentjernej. ZARADI bolezni v hiši prodam kravo, brejo 7 mesecev. Franc Košir, Gor. Laze 1, Semič. PRODAM hrastove plohe. Alojz Potočar, Dol. Kamence, Novo mesto. KINOKAMERO Canon (super 8 film) ugodno prodam. Informacije dopoldne na telefon 84-530, interna 50. Eržen. PRODAM puhalnik. Premera cevi 50 cm, dolžina 9 m. Jože Bašelj, Gor. Kamenje 5, 68000 Novo mesto. UGODNO PRODAM italijanski obračalnik - zgrabljalnik SONCE, gumi voz (15 col), 2 toni in koso Original za traktor Fiat (gosti gTcben, primerna za peščen teren). Vse novo. Krašna, Škocjan 22 - UGODNO PRODAM enoosno traktorsko prikolico nosilnosti treh tori, velikost kasona 1,7 m3. Prikolica ima tudi diferencial za pogon, ki se ujema s pastjualijem italijanskega tipa. Ogled vsak dan. Alojz Mešiček, Armeško 37, Brestanica. PRODAM PRIKOLICO za prevoz živine in električni štedilnik z dvema ploščama in pečico. Janko Košak, 68232 Šentrupert 71. NOVO dvodelno omaro in več metrov sivega novega podolida prodam. Tudi za vino. Ločna 14'Novo mesto. ZARADI BOLEZNI prodam žitni kombajn Zmaj 630 S. Ogled vsako nedeljo. Martin Komljanc, Malo Mraševo 16, Podbočje. HIŠO IN KOZOLEC na Mimi poceni prodam. Vseljiva soba, souporaba kuhinje, možna nadzidava. Janez Vidmar, Ljubljana, Jamova 60. PRODAM enostanovanjsko hišo z vrtom v Straži pri Novem mestu. Naslov v upravi lista (1497/74). PRODAM hišo z vrtom v centru Novega mesta. Ponudbe pod „Center44. Informacije tudi na telefon 22-178 od 19. do 20. ure. PRODAM MANJŠI vinograd s hramom, lepa razgledna točka v Mirenski dolini. Dostop z vozili. Informacije: Strojan, Muljava 36. RAZNO FANT, prost vojaščine, gre pomagati na kmetijo, kjer bi imel vso oskrbo. Možna tudi zaposlitev. Naslov lahko dvignete pod šifro „Priden in pošten44. PRODAM .enodnevne piščance po 4,00 din in 3 do 4 tedne stare. Ob sobotah. DoU. Podšumberk 8, Žužemberk. GOSTILNA CUGELJ, Odrga pri Trebnjem, prireja 16. junija 1974 VRTNO VESELICO. Igrali bodo Veseli Zasavci. Postreženi boste z domačimi specialitetami in jedmi na žaru. Vljudno vabljeni! OBVEŠČAM vse stranke, da bo mlin pri Ignacu Kušljanu iz Šentjerneja zaprt od 1. julija do 1. avgusta 1974 zaradi nujni popravil. Mlinar Anton Mostek. KRAJEVNA SKUPNOST Orehovica pri Šentjerneju išče solidnega zidarskega ponudnika, ki bi prevzel popravilo pokopališkega obzidja. Oglasite sc v pisarni KS Orehovica. INICIATIVNI ODBOR MATURANTOV novomeške gimnazije sklicuje srečanje maturantov letnika 1964 ob 10. obletnici mature v soboto, 29. junija, ob 20. uri na „Bregu44 v Novem mestu. OBVEŠČAM CENJENE stranke, da bo frizerski salon v Straži v bodoče odprt nepretrgoma od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 17. ure, ob nedeljah od 6. do 11. ure, ob ponedeljkih zaprto. Priporoča se Jožica Darovic, Gor. Straža. POROČNI PRSTANI! Poroka spomin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! > SPECIALIZIRANA servisna delavnica za pralne stroje: CANDY, REX. NAONIS, ZANUSSI, ZOPPAS, CASTOR, INDESIT, IGNIS IN GORENJE (Gorenje izven garancije) ponovno obratuje. Elektromehanika, Metlika, telefon 77-179. sEMBniro DRAGEMU nečaku Srečku Ostro-vršniku in njegovi ženi Manji iz Novega mesta, Nad mlini Št. 34, iskreno čestitajo za 10. obletnico poroke in jima želijo, da bi še dolgo let živela v zdravju, sreči in zadovoljstvu, teta Boga iz daljne Cosenze v Italiji, sestrična Breda, Lilijana s Pinom, Majda s Tomažem. - Mali Tobio, Mirko in.J)c-bara pa jima pošiljajo koš poljubčkov. 6. junij 1974-6. junij 1974. DRAGI MAMI ANI KAVŠEK iz Gotne vasi želimo za sedemdeseti rojstni dan vse najboljše, veliko zdravja in še na mnoga lela. Otroci: Marjana, Ema, Stane, Elka, Franci, Slavi z družinami. lasfiiumi Ob izgubi mojega dragega moža MIHAELA PETANČIČA iz Pisec št. 11 /a se zahvaljujem vsem, ki so mi pomagali v teh težkih dneh, predvsem pa sestri Vidi, bratu Bernardu, nečakinji Anki Petančič, drugim sestram in sorodnikom, sosedom Sušinovim, Pšeničikovim; Dirnbckovim, Maijanci Ogorevc ter vsem drugim sosedom, govornikoma Cizlu in Molanu za poslovilne besede, moškemu pevskemu zboru iz Pišec, organizaciji ZB Pišece in praporščakom sosednih organizacij ter vsem darovalcem vencev in cvetja. Prav lepa hvala vsem za tolažilne besede in izrečena sožalja. Žalujoči: žena Tonka in hči Cvetka z družino Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame ANTONIJE ILENIČ iz Velike Lahinje se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in vaščanom, ki sojo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence in cvetje. Posebna zahvala zdravnikom in osebju interne klinike iz Novega mesta za skrb in pomoč ter župniku za opravljeni obred. Žalujoči: sin Alojz z družino Črnomelj, 27. maja 1974 Po hudi bolezni in trpljenju nas je v 84. letu starosti za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in babica NEŽA BLATNIK Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami sočustvovali, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje, ter pogrebnikom in župniku za opravljeni obred. Žalujoči: hčeiki Marija in Lojzka z družinama Ob nenadomestljivi, boleči izgubi našega očeta, starega očeta in brata JANEZA GREGORČIČA iz Družinske vasi 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, podarili pokojniku vence in cvetje ter ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu in sodelavkam Dolenjke, UJV Novo mesto, IM V Novo mesto in NOVOLES Straža. Hvala župniku iz Otočca za opravljeni obred. Se enkrat v&m skupaj in vsakemu posebej iskrena hvala. ŽALUJOČI: žena Ančka in otroci z družinami ter drugo sorodstvo Družinska vas, 31. maja 1974 Ob boleči in težki izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta JANEZA TOMAŽINA iz Podgotja 15 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so pokojnega spremili na zadnji poti in darovali vence in cvetje. Zahvaljujemo sc trgovskemu podjetju Sevnica in poslovalnici 9 za podarjene vence. Posebno zahvalo dolgujemo dr. Šmitu iz Planine pri Sevnici za obiske na domu, župniku za pogrebni obred in poslovilne besede ter tov. Oblaku za poslovilni govor na domu. Žalujoči: žena Alojzija, sinova Franc in Alojz z družino, hčerke Julči, Rezika in Anica z družinami. Ob boleči in tragični smrti dragega moža, očeta, sina in brata FRANCETA STRNIŠE z Vrbovca pri Dobrniču kije umrl star komaj 42 let, sc iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč, njegovim kolegom in prijateljem za vence in izrečeno sožalje, gasilskim društvom Dobrnič, Občine in Vrhe, lovskima družinama Dobrnič in Ivančna gorica ter obema govornikoma. Zahvaljujemo se tudi vsem sorodnikom in znan-ccm za podarjene vence, učencem in učiteljem osnovne šole Dobrnič za podarjeni venec in župniku za opravljeni obred in govor. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste našega a tka spremili do mnogo preranega groba. Žalujoči: žena Anica s štirimi otroki, ata, mama, brat in sestre z družinami. / Ob nenadni smrti strica RUDIJA ROMBA s Tolstega vrifa se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Najlepše se zahvaljujemo družini Putiš, gasilskemu društvu Orehovica, tov. Janezu Šiški za poslovilne besede ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: družina Božič s Tolstega vrha. Ob nenadni in boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče MARIJE SMUKOVIČ iz Podbočja se iskreno zahvaljujemo vsem vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so pokojnico spremili na njeni zadnji poti, darovali vence in cvetje ter nam ustno ali pismeno izrekli sožalje. Posebna zahvala Splošnemu mizarstvu Krško. Žalujoči: sinova Martin in I Alojz z družino. ZAHVALA Ob nepričakovani in nenadomestljivi izgubi naše drage žene in mame VIKTORIJE PLANINŠEK roj. Rogelj, iz Velike Loke se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, kolektivoma Motvoz in platno v Grosupljem, Mercatoiju Trebnje, Gasilskemu društvu Velika Loka, MA ZMS Velika Loka in kmetijski šoli Grm. Posebno zahvalo smo dolžni pevcem, duhovniku za opravljeni obred, vsem, ki so nam ustno ah pismeno izrazili sožalje, darovalcem prelepega cvetja in vsem, ki ste našo drago mamo v tako velikem številu pospremili do njenega preranega groba. Žalujoči: mož Jože, hčeike Marija, Viktorija, Jožica in Urška ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica DARKA-IVANA KASTELCA iz Novega mesta, Pugljeva 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na zadnji poti, mu darovali vence in cvetje ter nam ustno ah pismeno izrazili sožalje. Posebna zahvala velja zdravnikom in zdravstvenem osebju interne in kirurgične novomeške bolnišnice, kakor tudi duhovnikoma za opravljeni obred. Iskrena zahvala kolektivu „Iskra44 Novo mesto, pevskemu zboru „Dušan Jereb44, Društvu upokojencev in tov. Rudiju Mrazu za poslovilne besede. Žalujoči: žena Pavla, sin Janez in hčerka Pavli z družinama in sorodstvo ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani izgubi naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tete MARIJE GRABNAR z Gor. Kamenja 1 »e iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki so pokojnico spremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje in darovali vence in cvetje. Najlepše se zahvaljujemo Novoteksu in ZB za podarjeni venec ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: hčerki Fani in Anica z družinama, Pepca s sinom, sinovi Stanko, Polde in Jože z družinami, vnukinje, vnuki in pravnuki DOLENJSKI UST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mcesto - USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET: Lojzka Potrč (predsednica sveta), Franc Beg, Viktor Dragoš, Tone Gošnik, Jože Jeke,Vlado Silvester, Franc Lapajne, Tine Molek, Slavko Smerdel, Franc Stajdohar m Ivan Živic UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Milan Markelj, Janez Pezelj, Branko Podobnik, Jože Primc, Jože Splichal (urednik priloge P), Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Fotoreporter Sandi Mikulan, oblikovalec priloge Peter Simič. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 3 din - Letna naročnina 119 dinarjev, polletna naročnina 59.50 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 240 din ali 15 ameriških dolarjev oz. 45 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun-52100-620-107-32002-009-8-9 OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 45 din, 1 cm na določen' strani 62 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 90 din. Vsak mali oglas do 10 besed 17 din, vsaka nadaljnja beseda 1,50 din. vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 6 od L*-1974 Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-11'1 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek oc prometa pi TEKOČ roizvodov I RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100-601-10558 Naslov uredništva in uprave: 68001 N^vo mesto, Glavni trg 3 oz. poštni predal 33 - Telefon: (068) 21-227 -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stave*, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto Barvni filmi 1 tisk: Ljudska pravica, Ljubljana RADIO LJUBLJANA TELEVIZIJSKI SPORED ČETRTEK, 13. junija: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Iz glasbenih šol. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Trtovšek: Problemi varstva gozdov. 12.40 Igrajo pihalne godbe. 14.10 Popoldne za mladi svet. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak11. 17.10 Popoldanski simfonični koncert. 18.15 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Petnajst minut za EP. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Popevke in plesni ritini. PETEK, 14. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Sedem dni na radiu. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Lea Milharčič: Alije uporaba herbicidov tvegan neracionalen ukrep? .12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 16.00 „Vrtiljak11. 17.10 Operni koncert. 18.15 „Signali41. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Burnika. 20.00 Stop-pops 15. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih. SOBOTA, 15. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Studio za najdene skladbe. 10.15 Glasbeni drobiž od tu in tam 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti -inž. Nevenka Cmok: Kakšne šole imamo za kmete živinorejce. 12.40 Cez travnike in polja. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10 Kitara v ritmu. 18.15 Dobimo se ob isti uri. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Radijski radar. 22.20 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 16. JUNIJA: 8.07 Radijska igra za otroke — Frane Puntar: „Gosli44. 9.05 Še pomnite, tovariši. .. 10.05 Koncert iz naših krajev. 11.00 Poročila - Turistični napotki za nstfe goste iz tujine. 11.20-14.00 Naši poslušalci česti- tajo in pozdravljajo. 14.50 Humoreska tega tedna - L. Piran dello: Zaupna prijatelja. 15.10 Nedeljska reportaža. 16.00 Radijska igra - Karol Szakony: „Kdo govori44. 17.05-19.00 Nedeljsko športno popoldne. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Jazz za vse. PONEDELJEK, 17. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.20 Pesmice na potepu. 10.15 Za vsakogar nekaj. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.20-12.30 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Miljeva Kač: Dopolnitev seznama učinkovitih pesticidov in varstvo okolja. 12.40 S tujimi pihalnimi godbami. 13.30 Priporočajo vam ... 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10 Koncert po željah poslušalcev. 18.15 Listi iz pop albumov. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 20.00 Stereofonski operni koncert. 21.30 Zvočne kaskade. 22.15 Popevke se vrstijo. TOREK, 18. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Mali pevski sestavi pojo. 10.15 Promenadni koncert. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - dr. Dušan Modic: Novejše vzgojne oblike krošenj pri breskvah. 12.40 Po domače. 13.30 Priporočajo vam,.. 14.40 „Na poti s kitaro44. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Vrtiljak44. 17.10 Zveneča imena. 18.15 Z majhnimi zabavnimi ansambli. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Lahka glasba slovenskih avtorjev. 20.30 Radijska igra - Ivan Potrč--Vladimir Frantar: „Na verne duše44. 22.15 Od popevke do popevke. SREDA, 19. JUNIJA: 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 10.15 Urednikov kotiček. 11.0O Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - inž. Jože Vengust: Kakšen je letošnji program oskrbovanja poljedelstva s stroji v Sloveniji? 12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.10 Slo- venske narodne v raznih priredbah. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 „Loto-vrtiljak‘. 17.10 Operni koncert. 18.20 Zvoki današnjih dni. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana. 22.15 S festivalov jazza. Četrtek, 20. junija: 8.10 Glasbena matineja. 9.35 Potujmo z glasbo. 10.15 Po Talijinih poteh. 11.00 Poročila - Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.30 Kmetijski nasveti - Jože Resnik: Rezervne čebelne družine porok za uspešno čebelarjenje. 12.40 Pihalne godbe. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.10 Domače in tuje popolame zborovske skladbe. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vrtiljak. 18.15 Tipke in godala. 18.35 Iz kastne produkcije RTV Ljubljana. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Petnajst minut za EP. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 22.15 Nočni koncert. RADIO BREŽICE Četrtek - 13. junija: 16.00-16.15 - Napoved programa, poročila, šport in turistični napotki - 16.15-17.00 — Nove plošče RTB, Aktualnost tedna, Mala šola avtomobilizma, obvestila in reklame — 17.00-18.00 - glasbena oddaja Izbrali ste sami SOBOTA - 15. junija: 16.00-16.30 - Pol ure za pop glasbo - 16.30-17.00 - Radijska univerza, Jugoton vam predstavlja - 17.00-17.30 - Kronika, Med zabavnimi zvoki nekaj obvestil, reklam in Melodija za vas, Za naše najmlajše, Iz naše glasbene šole -17.30-18.00 - Domače zabavne na valu 192 m NEDELJA - 16. junija: 10.30 -Domače zanimivosti - Kako se pripravljamo na družbeni sporazum o štipendiranju — Za naše kmetovalce: ing. Alojz Pirc: Uporabljajmo zaščitna sredstva in herbicide po po- - m PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 14 Bantar l trebi - Nedeljska reportaža s srečanja šol bratov Ribarjev v Makedoniji - obvestila, reklame in spored kinematografov - 12.00-15.00 - Občani čestitajo in pozdravljajo TOREK - 18. junija: 16.00-16.15 - Napoved programa in srečanje z Ivanko Kraševec 16.15-16.50 - Poročila, Kaj prinaša nova številka Dolenjskega lista, Novo v knjižnici, Tedenski športni komentar — 16.50-17.00 — obvestila, reklame in filmski pregled -17 00-17.30 - MLADINSKA ODDAJA - 17.300-18.00 - MALO ZA VAS - NEKAJ ZA VSE RADIO SEVNICA NEDELJA, 16. JUNIJA: 10.30 Reklame, oglasi in obvestila - 10.50 Po domače - 11.05 Osebnost in enakopravnost dekleta - žene -11.20 Kviz VI IN MI NA VALU 213,8 M - 11.50 Nedeljski intervju - 12.00 Za vsakogar nekaj - 12.30 Poročila - 12.45 Čestitke in pozdravi naših poslušalcev - 14.30 Zaključek programa. SREDA, 19. JUNIJA: 16.00 Poročila - 16.10 Reklame, oglasi in obvestila - 16.30 Po domače - 16.45 Kotiček za šoferje: Steklo proti očem - 16.55 Disko klub brez imena - 17.30 Vesele in žalostne zgodbe iz naše vzgoje - 17.40 Slovenska popevka 74 - 18.00 Zaključek programa SOBOTA, 22. JUNIJA: 16.00 Sobotni vrtiljak - 16.15 Pet minut za... - 16.20 EPP I. del - 16.30 Poročila - 16.35 EPP II. del - 16.45 Mini anketa - 17.00 Zaključek sobotnega vrtiljaka in napoved sporeda za nedeljo. i Za varjenie kosov tanke pločevine ali za n|t jio obdela vo je najidealneiše orodie BAN TAM transformator; ker tehta le 20 kg je zelo primeren za delo v de lavnici ali na potovamu 7 n|im lahko va rite navadno mehko ipklo neripvera lekla in jekla k« so odporna proti kislinam Moč ie variti lito železo ah obnoviti izrnhiipnp površine z e' ktrodami za tuSo var enie Strni ie možno pri ključiti r\a eno^azm priključek 220 ali 380 V Za BANTAM veha qflranei|a lete. dni Ce se pokvari v garancijskem roku bo kupec dobil v zameno nov aparat Če pa se stroi pokvari po qararici|Ski dobi lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P P ŠTEV 208 TELEFON CENTRALA (052) 22 322 TELEX 25 252 YU ULJTES Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Anica Koščica iz Braslovja - dečka, Terezija Planinc iz Pesjega - dečka, Jožica Srpčič iz Vrhovske vasi - deklico, Rozalija Deržič iz Bukoška - Liljano, Veronika Kovač iz Zasapa - Natašo, De-sanka Klemenčič iz Kerestinca -deklico, Karolina Lekše iz Senuš -deklico, Karolina Krošelj iz Pesja -deklico, Viktorija Jug iz Strmca -Tihomira, Ana Bošnjak iz Bistraca -dečka, Bariča Vlašič iz Strmca - deklico, Terezija Colvar iz Dol. Leskovca - Draga, Jovanka Desan-čič iz Brežic - Bojana, Jožica Ko-matar iz Cerkelj - Jožico, Olga Travnikar iz Srednje Bele - Sonjo, Frančiška Domitrovič iz Stare vasi - Bojana. - Čestitamo! BREŽIŠKA KRONOKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Julijana Bohorč je padla na dvorišču in si poškodovala desno nogo; Marjan Stipčič je padel na poti in si poškodoval desno nogo; Jožefa Strašek si je na postelji poškodovala levo nogo; Franca Kosa je pes ugriznil v desno nogo; Urška Gračner se je zastrupila s tabletami; Janez Kostevc je padel po stopnicah in si poškodoval glavo; Ana Kresnik je padla s kolesom in si poškodovala desno nogo; Alojz Piltaver je padel z mopedom in si poškodoval glavo. ČETRTEK, 13. junija: 14,55 Propagandna oddaja (Lj). 15.00 Frankfurt: Svetovno prvenstvo v nogometu - barvni prenos slavnostnega začetka (EVR-Lj). 16.50 Frankfurt: Svetovno prvenstvo v nogometu -barvni prenos srečanja Jugoslavija : Brazilija (EVR-Lj) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj). 18.50 Propagandna oddaja (Lj). 18.55 Poročila (Lj). 19.00 Junak mojega otroštva (Lj). 19.45 Barvna risanka (Lj). 19.50 Cikcak (Lj). 20.00 TV Dnevnik (Lj). 20.25 Kam in kako na oddih (Lj). 20.40 Lebovič-Krvavac: Valter brani Sarajevo, barvna TV nadaljevanka (Lj). 21.25 Četrtkovi razgledi: Borec danes (Lj). 21.55 TV Dnevnik (Lj). 22.10 Nogomet Jugoslavija : Brazilija, barvni posnetek iz Frankfurta - vmes Propagandna oddaja (Lj). PETEK, 14. junija: 15.50 Berlin: svetovno prvenstvo v nogometu -barvni prenos srečanja ZRN : Cile (EVR-Lj) - v odmoru propagandna oddaja (Lj). 17.50 Obzornik (Lj). 18.05 Veseli tobogan: Kobarid II. del (Lj). 18.35 Risanka (Lj). 18.45 Mozaik (Lj). 18.50 Atletika: Skok ob palici (Lj). 19.15 Pet minut za boljši jezik: Conteiner (Lj). 19.25 TV Kažipot (Lj). 19.45 Barvna risanka (Lj)! 19.50 Cikcak (Lj). 20.00 TV Dnevnik (Lj). 20.25 Tedenski gospodarski komentar (Lj). 20.30 3-2-1 (Lj). 20.40 39 stopnic - celovečerni film (Lj). 22.05 TV Dnevnik (Lj). 22.20 Filmski pregled s svetovnega prvenstva v nogometu (Lj). SOBOTA, 15. junija: 15.50 Hannover: Svetovno prvenstvo v nogometu - barvni prenos srečanja Urugvaj : Nizozemska (EVR-Lj) -v odmoru propagandna oddaja (Lj). 17.50 Mozaik (Lj). 17.55 Obzornik (Lj). 18.10 Kje izvira Nil - serijski barvni film (Lj). 19.15 Rezerviran čas. 19.45 Barvna risanka (Lj). 19.50 Cikcak (Lj). 20.00 TV Dnevnik (Lj). 20.25 Tedenski notranjepolitični komentar (Lj). 20.30 3-2-1 (Lj). 20.40 4 asi - 4. oddaja (Lj). 21.20 Barvna propagandna oddaja (Lj). 21.25 Cannon - serijski barvni film (Lj). 22.15 TV Dnevnik (Lj). NEDELJA, 16. JUNIJA: 9.20 W. S. Reymont: Kmetje - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 10.15 Kmetijska oddaja (Sa) - 11.00 Mozaik (Lj) - 11.05 Otroška matineja: Beli kamen, Na daljnem severu, barvna filma (Lj) - 12.00 Poročila (do 12.05)- (Lj) - Nedeljsko popoldne (Jurjevanje v Beli krajini, Filmski pregled s svetovnega prvenstva v nogometu) - 17.40 Propagandna oddaja (Lj) - 17.45 Poročila (Lj) - 17.50 Retrospektiva jugoslovanskega filma: Mimo poletje (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) -20.25 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) - 20.30 3-2-1 (Lj) -20.40 V gosteh pri Nušiču (Lj) -21.30 Borec včeraj in danes (Lj) -21.58 Propagandna oddaja (Lj) -22.00 Športni pregled (Lj) - 22.20 TV dnevnik (Lj). PONEDELJEK, 17. JUNIJA: 16.45 Madžarski TV pregled (Pohorje, Plešivec) do 17.05 (Bg) - 17.50 A. Papler: Hudobni graščak -I. del (Lj) - 18.15 Obzornik (Lj) - 18.30 Ali rastline čutijo - barvni film (Lj) - 18.55 Mozaik (Lj) -19.00 Mladi za mlade (Bg) - 19.30 Kaj hočemo -.aktualna oddaja (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) - 20.00 TV dnevnik (Lj) — 20.25 3-2-1 (Lj) — 20.30 Sodobna oprema - barvna oddaja (Lj) - 20.40 M. Majstorovič: Sosedje - drama TV Beograd (Lj) - 21.50 Kulturne diagonale (Lj) -22.20 TV dnevnik (Lj). H TOREK, 18. JUNIJA: 15.45 Madžarski TV dnevnik (Pohorje, Plešivec do 16.05) (Bg) - 17.20 Poročila (Lj) - 17.25 Prigode neke kapljice (Lj) - 17.35 Mozaik (Lj) - 17.40 Jazz na ekranu: Kvintet Teru-masa Hino (Lj) - 18.10 Marksizem v teoriji in praksi: Mednarodna dogajanja in zunanja politika v SFRJ (Lj) - 18.30 Barvna risanka (Lj) -18.35 Cik-cak (Lj) - 18.45 TV dnevnik (Lj) — 19.10 3-2-1 (Lj) -19.20 Gelsenkirchen: Svetovno prvenstvo v nogometu - barvni posnetek - srečanja Jugoslavija:Zaire (EVR-Lj) - v odmoru Propagandna oddaja (Lj) - 21.20 Propagandna oddaja (Lj) - 21.30 W.S.Reymont: Kmetje - barvna TV nadaljevanka (Lj) - 22.25 TV dnevnik (Lj) - 22.40 Nogomet Škotska:Brazilija -barvni prenos iz Frankfurta (Lj). SREDA, 19. JUNIJA: 14.40 Madžarski TV dnevnik (Pohoije, Plešivec do 15.00) (Bg) - 16.15 Filmski pregled s svetovnega prvenstva v nogometu - barvna oddaja (Lj) - 17.35 Beli kamen - serijski barvni film (Lj) — 18.05 Obzornik (Lj) - 18.20 Mozaik (Lj) - 18.25 Zabavno glasbena oddaja (Sk) -18.45 Prišleki - reportaža TV Beograd (Lj) - 19.15 Ne prezrite -Gremo v kino (Lj) - 19.45 Barvna risanka (Lj) - 19.50 Cik-cak (Lj) -20.00 TV dnevnik (Lj) - 20.25 3-2-1 (Lj) - 20.40 Film tedna: Ujemite naju, če morete! (Lj) - 22.10 TV dnevnik (Lj) - 22.25 Svetovno prvenstvo v nogometu: barvni posnetek srečanja Argentina:Italija (Lj). djBb LJUBEZENSKE ZGODBE POSEBNA IZDAJA 144 strani 5 dinarjev IZBOR ŠE NEOBJAVLJENIH ZGODB. KI JIH JE NAPISALO ŽIVLJENJE • ŠOPEK RESNIČNIH DOŽIVETIJ, KI SO BRSTELA V NAŠEM VSAKDANJEM OKOLJU. PRED KRATKIM. VČERAJ • IZBOR JE PLOD NATEČAJA, KI GA JE ANTENA OBJAVILA V ZAČETKU LETA • ZGODBE SO ZELO ODKRITE, VČASIH BREZOBZIRNO ISKRENE. JIH JE PAC NAPISALO ŽIVLJENJE PROSTA DELOVNA MESTA! „Surovina", Maribor — TOZD Celje, Mariborska 63, objavlja prosta delovna mesta za POSLOVNO ENOTO BRESTANICA: 1) BLAGAJNIČARKA, ZASEDBA 1 2) SORTIREC PRI TRANSPORTU, ZASEDBA 2 Pogoji: Pod 1: administrativna šola ali druga ustrezna izobrazba z dvema letoma delovnih izkušenj na ustreznih delovnih mestih, poizkusno delo 2 meseca. Pod 2: PK delavec, poizkusno delo 2 meseca. Objava velja do zasedbe delovnih mest. Stanovanja ni. Osebni dohodki se formirajo po pravilniku o delitvi dohodka in osebnih dohodkov TOZD Celje. Prijave pošljite na zgornji naslov komisiji za sprejem in odpust delavcev, „Surovina" TOZD Celje, Mariborska 63. Osebne informacije o delovnih mestih lahko dobite vsak delovni dan, razen ob sobotah. TRGOVSKO PODJETJE EHNO-MERCATOR CELJE Globlji pomen bratstva Prekaljenost komunista, znanje in topla človeška čustva lahko zaslediš v dr. Peče - Janičijevičevi iz vsakega izgovorjenega stavka. Ko se je s prižgano cigareto zamislila za hip, sem takoj dobila vtis, da ji je življenje naklonilo težke preizkušnje, da pa je previharila viharje neomajna in vselej prepričana o uspehu svoje poti. Izbrali smo jo za delegatko v zvezni skupščini in za delegatko na nedavnem kongresu Zveze komunistov Jugoslavije. Politično delo jo spremlja od rane mladosti, pa je vseeno to le del prave notranjosti dr. Jasne Peče. Kot zdravnica splošne prakse, ki je začela študij v Leningradu in ga končala v Ljubljani, je z vsem srcem zapisana bolnikom. Celih petnajst let je v Beogradu in kasneje v Novem mestu zdravila železničarje. Še zdaj, ko so njeni pacienti zdraviliški gostje v Šmarjeških Toplicah, se rada spominja dela na železnici. Kakor sama pravi, pa najlepše trenutke svojega življenja preživlja doma z otrokoma. Biti dobra in vestna mati je doraščajočima hčerki in sinu po njenih lastnih besedah njena glavna skrb. Toliko odgovornih bremen dr. Pečetova vsaj na videz zlahka prenaša. Mladostna, živahna in prijetna sobesednica je. Njeno politično delovanje sega v dobo okupacije, v takrat nemški Maribor, ki je pod streho Pečetovih skrival partizansko tiskamo, ona pa je kot 13-letno dekletce že bila sprejeta v SKOJ. „Ta doba me je utrjevala, vcepila spoznanja, ki so nas mlade takrat gradili. Pozneje sem sodelovala tudi v petih mladinskih brigadah, kar je prav tako na meni pustilo pečat, “ je rekla. Ne čudim se, da je osnovna organizacija 'Zveze komunistov v novomeški tovarni zdravil KRKA pod njenim enoletnim vodstvom uspela v tako težkih nalogah, kot so bile lanske: začetek sodelovanja kemične industrije v Sloveniji, začetki integracije znotraj farmacevtske stroke in začetki praktičnega uresničevanja nove ustave z organiziranjem TOZD. Njeni vtisi s kongresa so prečiščeni in urejeni, čeravno sva se srečali, ko je šele dodobra odložila potovalno torbo. Lahko bi o kongresu pripovedovala ure in ure, zna pa bistveno povedati tudi v nekaj stavkih: „Ganila me je popolna enotnost vseh delegatov, ki smo bili zbrani v Beogradu. Prav v tem vidim jamstvo za uspeh naše nove akcije. Če bi le malo popustili v revolucionarnosti, se naša prizadevanja lahko zavlečejo in oslabijo. Tega pa ne smemo dovoliti! Komunisti moramo biti v akcijah kot en mož, dobro oboroženi z znanjem, vedeti, kaj hočemo. Potem moramo vztrajati pri svojih stališčih neomajno in do konca. Prepričana sem, da ima tovariš Tito še kako prav, ko znova in znova poudarja pomembnost bratstva in enotnosti med našimi narodi. Imejmo se radi med seboj, pa bomo imeli svetlo prihodnost Kot me je prevzela njena politična odločnost, pa moram reči, da bi se ji že po najinem prvem daljšem pogovoru popolnoma zaupala tudi kot zdravnici. Zlahka pa si jo zdaj predstavljam še v veseli družbi, kjer se poje, doma s kuhalnico v roki ali pa ob večerih, ko sklene dan v ožjem družinskem krogu. RIA BACER »Ki za kolo, naj gre z nami!« Več kot 300 narodnih noš in nekaj tisoč gledalcev na jurjevanju Visoko pod nebo so švignile iskre kresa, ki to ga v Dolinici nad Črnomljem prižgali zadnjo soboto, ko se je pričel spuščati mrak. In OKrog plesa so zaplesale kresničke, zavriskali sokresovalci, številni radovedni gledalci so si potem ogledali obred semiške kmečke ohceti, vse skupaj pa je napovedalo velik dohodek, pričetek dvanajstega jurje vanja. Vso noč so se veselili okrog kresa, še bolj pa ob dobro založenih pultih z jedačami in pijačami. In hitro je minila noč, kolone vozil, ki so drvela proti Črnomlju, pa so v nedeljo dopoldne napovedale, daje tistih, ki radi gledajo stare narodne običaje, še veliko. Folklorne skupine iz Črnomlja, Starega trga, Metlike, Bojancev, Pre-loke, Vinice, Adlešičev, Semiča in madžarske narodne skupine iz Vinkovce v jih s svojim nastopom niso razočarale. „Ki za kolo, naj gre z nami v kolo, ki ni zato, naj od strani gleda . . se je razlegla pesem. Gledalci so uživali ob pogledih na pisane noše ter poskočne narodne plese, škljoc, škljoc, so peli svojo pesem fotoaparati v rokah profesionalnih in amaterskih reporterjev . . . r ‘ : KJE JESRNJACEK? V ponedeljek, 10. junija, so v Šmarjeških Toplicah ugotovili, da jim je nekdo iz parka ukradel srnjačka. Doslej je ljubka živali-ca razveseljevala zlasti otroke, verjetno pa je ni odpeljal ljubitelj živali, temveč nepridiprav, ■za katerim miličniki poizvedujejo. ČATEŽ: MRTEV MOPEDIST 7. junija zvečer se je s kolesom s pomožnim motorjem peljal po avtocesti proti Zagrebu Martin Cirenski iz Prilip. Na Čatežu je zapeljal na neutrjeno bankino in padel. Vtem je za njim pripeljal tovornjak s prikolico Uzeir Vila iz Mušičev. S tovornjakom se je uspel ogniti Cirenske-mu, žal pa ga je povozil s prikolico. Mopedist je bil takoj mrtev. KOZOLEC JE ZGOREL Hud ogenj je 7. junija popoldne izbruhnil na kozolcu Janeza Bambiča v Šmalčji vasi. Kozolec je popolnoma zgorel, z njim pa tudi nekaj voz sena in smrekovih desk. Nastalo je za 40.000 din škode, čeprav so pri gašenju pomagali prostovoljni gasilci iz Šentjerneja in Maha-rovca. Tudi ta požar je nastal ob otroški igri z vžigalicami. RIBNICA - V soboto, 15. junija, priredi OBZTK Ribnica v Sodražici tradicionalno tekmovanje za najhitrejšo pionirko in pionirja v občini. (F.L.) Dobro so organizirali jurjevanje v Črnomlju. Kakšnega kulturnika pa čaka naloga, da bo napisal besedila in glasbo pesmi, ki jih pojejo po Beli krajini. Prevelika kulturna škoda bi bila, če bi'se vse to pozabilo. Pa še kaj drugega bi lahko napisal. To na primer, da nastopajo v folklorni skupini iz Preloke razen enega sami Starešiniči. B. PODOBNIK MRTEV ŠOFER OB AVTU V torek zjutraj so našli pod avtomobilsko cesto pri Poljanah razbit fiat 850, poleg njega pa mrtvega voznika, 25-letnega Silva Papeža iz Gornjih Vodal v sevniški občini. Ugotovljeno je bilo, da je nesrečni voznik vozil skoraj 50 metrov po bankini, potem pa trčil v betonsko ograjo prepusta tako močno, da je avto in voznika vrglo več kot 20 metrov daleč od mesta trčenja. „ROMI KRADEJO SENO' Občan z Mačkovca je 10. junija obvestil postajo milice v Novem me; stu, da so se v bližini vasi utaborili Romi z osli in konji ter da kradejo seno in deteljo. Miličniki so takoj odšli tja in dobili na paši še dva konja, Romi pa so jo že popihali v neznano. BROŠURA V brošuri, ki je izšla ob desetletnici boštanjskega pevskega zbora, niso pozabljeni niti številni umetniki, ki izhajajo iz Bošta-nja: pesnik Anton Umek-Okiški,' slikar Franc Klemenčič, kipar Anton Štefic, medaljer Vladimir Štoviček in kipar samouk Rudi Stopar. Sobotna prireditev je bila uvod v slavnosti ob otvoritvi nove osnovne šole v Boštanju, ki bo to nedeljo. Zeleni Jurij se je le za hip prikazal gledalcem. Potem so ga dekleta osmukala, fantje pa so ga polili z vodo. Boštanj: pesem kot še nikoli!) Oktet »Boštanjski fantje« dobili Gallusovo srebrno priznanje - Ob deset* letnici zbora so nastopili oktet Gallus, Pirnati in Šentjernejčani Deset let je minilo, odkar se je osem fantov, potem ko so zapeli „Kaj bi te vprašal? “, dogovorilo, da bodo ustanovili oktet. Po 10 letih so to pesem ponovno zapeli na slavnostnem koncertu. Večina fantov je medtem že stopila med može. Čeprav si služijo kruh vse od Ljubljane, Dobove in Velenja, jih pesem še vedno redno vabi v domači kraj. Na slavnostni koncert, ki je potekal v prenapolnjeni dvorani TVD Partizan, so se pripravljali že od zime. Poseben pripravljalni odbor je za pokroviteljstvo zaprosil ČZP Dolenjski list. Pripravil je 18 strani obsegajočo brošuro o zgodovini kraja, njegovi kulturni dediščini in seveda oktetu. Pred koncertom je Milan Kokalj v imenu Zveze kultumo-pro- svetnih organizacij Slovenije podelil zboru še srebrno Gallusovo priznanje, predsednik posavske pevske zveze Adolf Moškon pa priznanje za desetletno delo. Člani zbora so se predsedniku pripravljalnega odbora proslave desetletnice Rudiju Stoparju oddolžili s častnim članstvom. Posebno doživetje so bili seveda nastopi vseh štirih oktetov. Občinstvo je izredno toplo sprejelo petje svetovno znanega okteta Gallus iz Ljubljane, ki je znan po svojih interpretacijah starih mojstrov in udi sodobnih umetnih pesmi. Sprejem občinstva je dokaz, da je ljudem blizu tudi taka glasba, če pridejo umetni-: ki mednje. Dvorana ni z nič manjšim navdušenjem sprejela oktet br» tov Pirnat iz Jarš in Šentjemejski oktet. Vsi zbori so v spomin na ta dogodek prejeli skulpturo kiparja samouka Rudija Stoparja. a. Železnik V Sušici 1000 rib manj i Zaradi zastrupitve poginilo v Sušici okoli tisoč rib - Raziskave še potekajo Pred dobrimi desetimi dnevi so prebivalci ob spodnjem toku Sušice zapazili na gladini potoka večje število poginulih rib. Ribiški čuvaji so takoj obvestili novomeško ribiško društvo. Med očiščevanjem potoka so iz Sušice potegnili okoli 1000 že razpadajočih in smrdečih rib. Škoda, ki sta jo zaradi za zdaj še neraz-iasnene zastrupitve utrpela tako ribiška družina kot turizem, je velika. Ko bo krivec po končanih raziskavah v ljubljanskem zavodu za ribištvo znan, bo seveda moral plačati odškodnino. Toda zgodbe s tem ne bo konec. Zastrupitve rib v dolenjskih rekah in potokih so skoraj na dnevnem re-; du. Povzročitelji škode, če jih spo*j znajo in ugotovijo, morajb scved*j plačati odškodnino, vendar kaže, da! vse to ne pomaga. Škodljive odplaki se še vedno iztekajo v dolenjske vo; de in uničujejo ribji zarod. Kdo b' sc razburjal zaradi rib ali odškodn*' ne! Plačajmo in delajmo dalje tako, kot smo! Po novi ustavi smo dolžni skrbet* tudi za zdravo in čisto okolje. T* obveza je široka in sc začenja pri t* ko „malenkostni4* zadevi, kot je unj* čevanje ribjega bogastva naših Srebrno Gallusovo priznanje naj bo spodbuda za nadaljnje delo. Na sliki: vodja zbora inž. Jože Fajfar sprejema priznanje (Foto: Železnik) Bistrim repiškim glavam se je posvetilo, da bi bilo dobro napraviti analitično oceno delovnih mest, kajti le tako bodo utišali tiste, ki stalno nergajo, da se jim pri osebnem dohodku dela krivica in da se nekateri kot troti rede na račun njihovih žuljev. Tako pa se bo točno vedelo, kdo kaj dela, za kaj odgovaija in koliko je njegovo delo vredno. Najprej so dali izpolniti obrazec županovi tajnici, da bi potem list kot primerek potoval po pisamih v roke ljudem, ki niso vešči izpolnjevati podobnih listin, tajnica pa je bila odprte glave, saj je hodila na tri fakultete, na četrti pa je imela fanta. Županova tajnica se je držala pri pisanju resneje kot na pogrebu bivšega župana, kar je povsem razumljivo, saj pokojnik res ni bil za nič drugega več kot za vestno delo. In županova tajnica je s potnim čelom napisala v rubriko: dnevna rutinska opravila, da vsakodnevno skrbi za odgovarjanje na pošto, da vodi skrb za županove sestanke, da sprejema goste, da vodi kartoteko, da kuha kavo in toči vinjak; v preveliki želji, prikazati se neutrudno delavko, je še zapisala, da skoči čez cesto pogledat, kaj dela njen prvorojenec, ki ni v otroškem vrtcu, ker ga zaradi prenaba- sanosti niso hoteli sprejeti,-akoravno je vzgojiteljicam grozila s svojo in županovo avtoriteto. Še bolj se je oznojila županova tajnica, ko je morala izpolnjevati rubriko: po- sebna, občasna opravila. Po krajšem gubanju možgan ji ie roka kar sama drsela po belem papirju. In tam je stalo zapisano, da občasno dela družbo gostom iz večjega mesta v gostilni Pri treh kegljih, da gre včasih z županom na seminar v toplice. Da, pod občasnimi opravili je navedla tudi to, da se je morala učiti smučanja, ker župan to rad dela, toda samo pozimi, da tako priložnostno smukneta v kakšne planine, kjer je dovolj snega in malo zvedavih pogledov. Ko je prenehala pisati, si je oddahnila, obraz pa ji je izžareval zadovoljstvo, kajti ljudje bodo končno spozna- li, da je prezasedena, in jo bodo spoštljivo gledali. Župan je sedel za zeleno mizo, ko je položila predenj popisan list. Pokimal ji je in vrata za njo so se zaprla. Ko je snažilka prevračala popoldne koške, je v enem izmed njih med drugo rešeno pošto našla tudi list s taj-ničino pisavo. Na vrhu lista, v desnem kotu je bilo zapisano: Koza. Snažilka je prepoznala županovo pisavo. TONI GAŠPER1Č vod* To je samo del rib, ki so poginile v spodnjem toku Sušice. (f° ; M. Radenkovič) V članku na 26. strani, ki nosi naslov TRETJA ZNANSTVENA EKSPLOZIJA TEGA STOLETJA, pišemo o nalogah, ki jih morajo razvozljati znanstveniki v biološki revoluciji. Akademik Artoboljevski meni, da je zdajšnja revolucija odvisna predvsem od tega, kako hitro bo človeštvu uspelo, da bo oskrbovalo stroje z umetnim intelektom. Če se bo to kmalu zgodilo, bo lahko 20. stoletje dobilo ime — stoletje robotov. Sovjetski akademik Ivan Artoboljevski, ki je sicer tudi podpredsednik svetovne federacije znanstvenih delavcev, trdi, da imamo v tem stoletju že tretjo znanstveno revolucijo: biološko. Prva znanstvena revolucija tega stoletja je bila po njegovem mnenju atomska (v dobrem pomenu te besede), drugo pa je pripisal osvajanju vesolja. Za biološko revolucijo naj bi sledila energetska. K imenom četverice liverpolskih fantov priimkov ni treba: Beatli so v svetu še danes znam vsaj tako kot odlični športniki, politiki ali znanstveniki, čeprav so se že pred nekaj leti razšli. Pred meseci pa se je začelo šušljati, da bodo spet zaigrali skupaj, avtorji in izvajalci množice skladb, ki so jih uvrščali na prva mesta najrazličnejših evropskih in ameriških top list, naj bi spet postali ansambel Beatles. Govorice so postale glasnejše, ko sta začela v Santa Monici snemati skupaj John Lennon in Ringo Starr: to naj bi bil otipljiv dokaz, da skupina spet prihaja k sebi. V reportaži na 27. strani pod naslovom ALI BEATLI ALI BREZ BEATA pišemo o tem. kakšne so možnosti, da bi ta najbolj znana in najbolj popularna skupina spet zaigrala skupaj, hkrati pa zapisujemo tudi številne izjave znanih oseb iz popevkarskega in poslovnega sveta zabavne glasbe o morebitnem ponovnem nastopu Beatlov. DOLENJSKI UST mm Ml ■i II % I llllfis f 1» »šiJP Kot je znano, bodo naslednje olimpijske igre v kanadskem mestu Montrealu od 17. julija do 1. avgusta 1976. Kanada bo tako prvič organizator olimpijskih iger, po svetovni razstavi Expo 67 pa bo hkrati v manj kot desetih letih gostitelj drugega svetovno pomembnega dogodka. Sreča je, daje 75 odstotkov objektov, potrebnih za igre, že zgrajenih. Tisto, kar še potrebujejo, že gradijo: olimpijski stadion za 70.000 gledalcev, bazen s tribunami za 9.000 ljudi in velodrom, ki bo sprejel 7.500 gledalcev. Prav tako dobro napreduje gradnja olimpijske vasi, kjer bodo stanovali športniki, pa komunikacijski in stanovanjski objekti za novinarje. Organizacija olimpijskih iger ni majhna stvar. Potrebni so sposobni organizatorji, še bolj krvavo pa je potreben denar. Spomnimo se le, kako vrtoglavo naraščajo stroški organizacije: v Melborneu so dali za olimpijske igre 20 milijonov mark - to je bilo 1956. leta. Rim je veljal 197 milijonov mark, Tokio 288, Mexico City 748 in Muenchen že 1.972 milijonov mark! Kaže, da bo Muenchnu ostal neslavni rekord, ker bo Montreal po sedanji oceni stal 310 milijonov dolarjev in se bo na tej lestvici uvrstil sicer pred Tokio, toda daleč za Muench-nom! In kako kanijo Kanadčani dobiti ta denar? Nedvomno jim ne gre odrekati pametne zamisli. Če se jim bo posrečila, si bodo organizacijo tega shoda športnikov iz vsega sveta lahko privoščile tudi majhne države. Do olimpijskih iger bodo namreč v kanadski državni kovnici skovali sedem serij srebrnikov z nominalno vrednostjo po 5 in 10 dolarjev in računajo na zaslužek 250 milijonov dolaijev. Prva serija je že v prodaji; predstavlja geografsko temo in poudarja vlogo mesta-organiza-toija. V vsaki seriji so po štirje kovanci, kanadski ambasador v Jugoslaviji R. L. Rogers pa je konec maja poklonil prve štiri srebrnike tudi tovarišu Titu. 60 milijonov srebrnikov nameravajo skovati v sedmih serijah, srebrniki pa bodo skovani po standardih britanskega srebrnega denaija: 92,5 odstotka srebra in 7,5 odstotka bakrene legure. Kanadčani kajpak niso bili prvi, ki so se odločili za prodajo spominskega denarja. V zadnjih dveh desetletjih so tako ukrepali ob olimpijskih igrah tudi Finci, Avstrijci, Japonci, Mehikanci in Nemci. Kanadčani se razlikujejo od njih po tem, da nameravajo kar 60 odstotkov denaija prodati v države, ki bodo na olimpijskih igrah nastopile. Drugače povedano: šest desetin srebrnikov bo šlo v 130 držav na vseh petih kontinentih, ki bodo 1976 prišle v Montreal. Štiri desetine olimpijskih novcev naj bi kupili Kanadčani in turisti, ki bodo prišli na olimpiado. Doslej je bilo drugače: Nemci so devet desetin spominskih kovancev prodali doma in komaj vsak deseti kovanec je šel na tuje. Kanadčani, ki so v ta namen organizirali široko prodajno mrežo in imenovali celo direktorja za Evropo, Severno Ameriko in Pacifik, ker računajo, da bodo prav tam prodali največ srebrnikov, so prepričani o uspehu svoje poslovne odločitve. Spodbuja jih tudi dejstvo, da je na domačih tleh zani-' manje za prvo serijo srebrnikov, ki je že v prodaji, večje od množice skovanega denaija! Za zdaj so torej organizatorji optimisti in računajo, da bodo skovali olimpiado s srebrniki. In če se jim to ne bo posrečilo? Potem bodo pač plačali olimpijski vrvež kanadski davkoplačevalci, kot se je to zgodilo v Nemčiji, Mehiki, Japonski, Italiji, Avstraliji in povsod drugod ... TREUA ZNANSTVENA EKSPLOZIJA TEGA SIOIEUA 111* tlii? n iii ►ul I frlill 1 MIR Kaj je značilno za to znanstveno stoletje in kako se bo razvijala znanost? Na to zapleteno vprašanje je jedrnato odgovoril akademik Ivan Artoboljev-ski, strokovnjak na področju teorije strojev in mehanizmov, poslanec vrhovnega sovjeta ZSSR, heroj socialističnega dela, podpredsednik svetovne federacije znanstvenih delavcev: „Mislim, da smo v času tretje znanstvene eksplozije v tem stoletju - biološke. Ko jo bomo rešili, bo na vrsti naslednja - ta bo po mojem energetska!44 Kaj to pomeni? Sovjetski akademik je mislil, da je prva eksplozija znanosti v tem stoletju atomska, kajpak v dobrem pomenu te besede. Druga znanstvena eksplozija je po njegovem povezana z osvajanjem vesolja. Ciolkovski in Meščerski sta že v začetku stoletja objavila nekaj teoretskih izhodišč, ki so bila v povezavi s sodobno mehaniko koristno uporabljena. Osvajanje vesolja je spodbudilo hiter razvoj radioelektronike, računske tehnike in drugih disciplin znanosti in tehnike. npi Zdajšnja eksplozija znanosti je biološka. V osnovi številnih nalog našega življenja so družbeni procesi. Za naše razumevanje blaginje je temelj življenjski standard. Torej je najpomembnejša naloga dvigniti standard. Ob tem se zastavi druga naloga: kako olajšati človekovo delo? Tretja naloga: odkriti lastne ustvarjalne sposobnosti. Potrebni so torej stroji, ki bi bili sposobni reševati te naloge. Ne gre potemtakem zgolj za avtomatizacijo delovnih procesov tudi najtežjih del (metalurgija, rudarstvo in podobno), pač pa bo potrebno avtomatizirati človekovo miselno delo. Kibernetični stroji, ki delujejo po določeni logiki in lahko opravljajo ta ali oni proces, pomenijo prvi korak na tej poti. če bo človeštvu uspelo, da bo kmalu oskrbovalo stroje z umetnim intelektom, bo lahko 20. stoletje dobilo ime - stoletje robotov. Znanost je tu še v povojih: zdaj delajo stroje, ki naj posne- majo osnovne mehanske gibe. Stroji dobivajo „spomin44, znanstveniki pa si prizadevajo, da bi jim dali še čut za vid, za sluh, za dotik in za vonj. Poznamo že stroje, ki razlikujejo barvo, obliko in volumen predmeta. Ko bo vse to doseženo, bo končana prva stopnja. Potem bo potrebno strojem dati občutke, kakršnih človek sploh ne pozna: na primer občutek magnetnega in gravitacijskega polja, sposobnost za premagovanje ovir na drugih planetih. Sovjetski lunohodi so zametki teh zamisli. Kje bo človeštvo lahko najprej uporabilo robote, ki bOdo „vse vedeli*4? Bržkone pri podzemskih delih, v globini morij in pri zahtevnih tehnoloških operacijah. „ Znanstvena misel je pač taka, da razmišlja naprej, ko še zdajšnjih problemov ni rešila. Medtem ko se bojujemo za uresničitev biološke eksplozije znanosti, razmišlja duh že naprej. Kaj bo v 21. stoletju? Kaže, da bodo znanstveniki najprej poskr- beli za energetsko eksplozijo. Problemi, ki se na tem področju kopičijo v vsakdanjem življenju, bodo gotovo spodbudili k hitrejšim raziskavam. Izkoriščanje energije sonca ali oceana, tehnika spreminjanja kemične energije neposredno v električno in številne druge metode, o katerih zdaj komaj razmišljamo, bodo sčasoma postale resničnost in vsakdanjost. Bomo to doživeli že mi ali šele naši otroci? Kdo ve ... Toda spomnimo se: 20. stoletje je v tretji znanstveni eksploziji. Pred desetletji so komaj smeli razmišljati o atomski energiji in Julesa Verna so imeli za utopista! Vse to je zdaj resničnost... Nič nenavadnega bi ne bilo, če bi probleme biološke eksplozije rešili hitreje, kot pričakujemo, in če bi nam 20. stoletje prineslo še energetsko znanstveno eksplozijo! Ob krizi, ki jo doživlja svet v pomanjkanju energije, pač smemo pričakovati posebno intenzivne raziskave znanstvenikov prav na tem področju. $ © Ig©© Z Čudna bitja in še bog Buden obroč Navadno opisujejo bitja, ki prihajajo iz vesolja, kot; majhna: primeijajo jih s pigmejci ali palčki, kot je bil to> primer s „strašnimi bitji44, o katerih je poročal neki farmar iz Kansasa že leta 1897. Zgodilo pa se je tudi, da so vesoljska1; bitja opisovali kot velikane, od katerih se širi smrad in ki se oglašajo s šumečimi zvoki. Sorazmerno majhni leteči krožniki, ki so pristajali na zemlji v 1947. letu, so dajali vtis, da so ali teledirigarani ali pa da jih upravljajo res majhna bitja. Prvo poročilo verodostojnih prič o teh majhnih bitjih je objavil časopis Steep Rock Echo, tovarniški časopis velikega rudnika premoga Steep Rock v kanadski provinci Ontario. V časopisu so objavili, da sta priči višji rudniški uslužbenec in njegova žena, ki pa sta hotela ostati neimenovana, ker sta se b Ja, da bi se jima posmehovali. Rudniški uslužbenec in njegova žena sta tistega dne odšla v majhen zaliv ob ozkem in globokem delu jezera, ki je obkroženo z visokimi in nadvse strmimi stenami. Vhod v zaliv je širok komaj kaj več kot 90 metrov in zaradi ovinka je zaliv zvečine skrit. Popoldne 2. julija sta torej zakonca privezala svoj čoln v zalivu in ga spravila pod drevo, tako da v je bil skrit. Potem sta pojedla nekaj sendvičev in popila čaj. j Sedela sta in počivala - ko je nenadoma zrak vztrepetal. Bilo je, kot da bi nekje eksplodiral dinamit, vendar se eksplozija ni slišala. Tako misel sta zavrgla tudi zato, ker sta bila več kilometrov stran od ljudi. Ker sta bila vznemirjena, se je mož povzpel na vih koničaste stene, od koder je lahko videl naokrog, ne da bi ga mogel kod opaziti. O dogodku je rudniški upravi poročal naslednje: „Z vrha stene sem zagledal ogromen sijajen predmet, ki je plaval na vodi, kakih 500 metrov od vhoda v zaliv. Hitro sem se vrnil k ženi. Vprašala me je, kaj se je zgodilo. Poskušal sem jo pomiriti, potem pa sem ji povedal, kaj sem videl. Oba sva se še enkrat povzpela na steno in opazovala predmet, ki je še vedno plaval na vodi. Bil je take oblike, kot da bi bila spojena dva velika krožnika, ki sta se pokrivala. Ob robu so bila obrobljena okrogla okenca. Ker je bilo dno tega predmeta na vodi ali prav blizu nje, nisva mogla videti, kaj je spodaj. Zdelo se nama je, da so lopute na vrhu predmeta dvignjene in ua se okrog njega počasi giblje deset čudnih bitij. Okoli tri metre nad tem predmetom se je v zraku počasi gibal v krogu nekakšen obroč. Ko je prišel točno nasproti naju, se je ustavil, prav tako so obstala tudi bitja. Kazalo je, kot da so se vsi osredotočili na vrh stene, kjer sva bila midva. Obrnil sem se in s pogledom iskal možnost, kje bi se najhitreje umaknila. Takrat sern opazil, kako se nekaj premika v grmovju. Na nasprotni strani zaliva je jelen prišel pit vodo v jezero. Bitja in obroč nad njimi so ga opazovali. Ko je krog ali obroč, kakor pač hočete, spet začel krožiti, se ni ustavil pri jelenu. Z ženo sva preštela do dvajset in se sklonila. Stena naju je ščitila pred morebitnimi napadalnimi nameni obroča. Oba sva dobro videla, kako je obroč upravljalo neko bitje, ki je stalo na majhnem podstavku točno pod njim. Na glavi je imelo nekaj kot svetlo rdečo čepico ah čelado. Vsi drugi so imeli temflO modre čepice. Vsi so bili enako veliki, približno meter do meter dvajset. Tudi oblečeni so bili enako: čez prsi so imeli nekaj, podobnega svetleči kovini, roke in noge pa jim jc pokrival temnejši material. Iz skoraj polkilometrske oddaljenosti nisva mogla razpoznati njihovih obrazov - če so jii*' sploh imeli! j Najbolj nenavadno se nama je zdelo, da so se premikali kot avtomati in da so morali najprej obrniti stopala, če so hoteli spremeniti smer gibanja. Vseskozi sva z ženo slišal* zveneče brenčanje. Bilo je tako, kot da bi skozi eno c& srkali jezersko vodo, skozi drugo pa nekaj spuščali v jezero Še enkrat sva se morala skriti za stene zaradi tistega obroč* ko pa sva spet pogledala, ni bilo na predmetu ničesar več & počasi seje začel dvigati z vodne gladine. Lebdel je približuj1 tri metre nad jezerom: površina vode, na kateri je prej plaval* je bila rdečkasto modra, z odtenki zlatega. Zdaj sva lahk° ocenila, da je bil predmet na najširšem mestu debel okrojj pet metrov, na robu pa približno štiri. Ko je predmet pod kotom 45 stopinj spremenil smer in hitro izginil, je zapih* močan veter. Ko sva njegov premer primerjala z dvema dtf' vesoma na nasprotni obali zaliva, sva ugotovila, da je v prt' meru meril nekako 16 metrov.44 . 1 B. J. Eyton, glavni kemik rudarske družbe in hkrati ured' nik časopisa Echo, je zapisal, da so tudi druge priče vide* podoben ali morda celo isti predmet v tistem samotnem zal*' vu. Tudi te priče so videle podobna bitja na plovilu, ki pa*® pobegnila, ko so se jim približali. Urednik, ki je rudniške^ uslužbenca in njegovo ženo dobro poznal, je bil prepričaj1, da sta zcnesljivi priči. M Zanimivo je, da opisi čudnih bitij, oblečenih v svetleče * I kovinske obleke, ki jih povezuje nekak obroč in ki se za pojme čudno nerodno premikajo, niso prišli samo iz ielC£ Steep Rock v kanadski provinci Ontario, pač pa v naslednj1*’ letih še nekajkrat z raznih drugih koncev sveta. Vedno ljudje poročali skoraj do besede tako kot zakonca, ki sta buj tisti dan na izletu v samotnem zalivu. Znanstveniki so belili glave, kaj je z obročem: je radioaktiven, ali ima kaK drugo rušilno moč in v kakšni povezavi s čudnimi bitji j® J Zanimalo jih je tudi, zakaj so se bitja tako zanimala 1^ jelena, medtem ko so sc pred ljudmi umaknila, kakor hOT so jih zagledala. Odgovorov na vsa ta vprašanja žal le <* . danes nismo dobili.... /-*<1 ,3eatles or Beatless“ je zapisal najbolj znani glasbeni tednik Melody Maker. Ta beseda igra, ki naj bi pomenila, da brez Beatlov ni beata, in katere poskus dobesednega prevoda nosi tudi naš današnji naslov, kaže, da še niso pozabljeni časi liverpoolske četverice, ki so v svet zabavne glasbe prinesli samosvoj in nov stil! Čeprav se danes histerične množice mladine navdušujejo nad čisto drugimi izvajalci rocka — zvečine desetletnimi otroki, kakršni so Jimmy Osmond, Andy in David Williams, bratje Jackson Five, Randy, skupina James Boys in* drugimi, Beatli še danes niso pozabljeni, čeprav zvezde na popevkarskem nebu ugašajo hitreje kot kjerkoli drugje — celo hitreje kot na športnih igriščih! ponovnem nastopanju mnogi skeptični in opozarjajo: „Vseh dobrih stvari je enkrat konec. Če bi se Beatli združili, bi se prav kmalu tudi razšli. Njihov čas je minil!“ Svoje napovedi utemeljujejo s tem, da ima svetovna pop scena po toliko letih druge idole, druge zahteve in drugo, znatno mlajšo publiko. Le kaj naj bi počeli tridesetletniki med občinstvom, ki ga sestavljajo punčke in fantki od petih do največ petnajstih let? BERTU SPEI5KUPIU Ringo Starr, George Harrison, John Lennon in aul McCartney so se, ne gfede na to, če bodo še daj snemali ali zaigrali skupaj ali ne, za vedno ^pisali v zgodovino zabavne glasbe. Yesterday, «uchele, Yellow submarine, Strawberry field, ni nor Rigby, Let it be, vse skladbe na long daif ^ . Al>bey road in množica drugih, še anes znanih in izvajanih, dokazujejo, kako dobri oni in kako zares so jih po vsem svetu sprejeli svoje. Nič čudnega ni, da se po zahodnem u zato zadnje tedne in mesece govori o nji-k-J1 morebitni ponovni združitvi približno toliko o nameravani ločitvi najbolj znanega filmske-Para, Liz Taylor in Richarda Burtona. an^i°VOr*ce so Postal glasnejše, ko sta konec jPnla John Lennon in Ringo Starr v Los Ange-stau spet začela snemati skupaj. V Santa Monici Bo ^ hišo in skoraj neprekinjeno snemata. Petr i ^ vćasih last filmskega zvezdnika 5 000 *n ^atere mesečna najemnina je rice V’ • U^ev’ Pon°vno združitev četve- jone skupnem nastopanju zaslužila mili- naln milijone, osnovala med drugim svojo gra- maihnA^k tVrco’ Novice o oglašat ponovn* združitvi so se začele tiho novi- narie*! lani, ko je McCartney izjavil da »Jr' ’:?ad ^1* da bi spet delali skupaj. Upam, m° “ Vse skupaj je utihnilo, ko jc Ringo ill J _ — 1 _ • *_____1 . . If___I romun zgled boem Dvunn? Naj bo kakorkoli, velika množica ^poslušalcev bi bila navdušena, če bi se četverica spet združila. Če zaradi ničesar drugega, že iz radovednosti, če bi jim uspelo premagati čas in navdušiti ljudi tako kot nekoč. Od takrat, kc je Bob Dylan izjavil, da se odpravlja na mamutsko turnejo po Ameriki, se zdi v svetu zabavne glasbe vse mogoče. Iz New Yorka so sporočili, da so se Beatli srečali v januarju in februarju in utrli pot za novo združitev. Marca so zapleteno situacijo popravili s sodno izgladitvijo nesoglasij. Pričakujejo, da bodo po legalni razpustitvi partnerstva imeli bolj proste roke. Če se bodo ponovno združili - ugibajo ljudje - kaj bo nastalo iz tega? Bodo šli na turnejo, bodo izdali album ali bodo pripravili koncert, na katerem bodo v „živo“ posneli album? Da se zares nekaj kuha, dokazujejo tudi zadnje vesti, ki govore, da so vsi štirje Beatli v Los Angelesu in da stanujejo v Beverly Wilshire hotelu. Hkrati se v Beverly Hillsu skrivata John Eastnam, ki ureja njihove finančne posle, in Bill Graham, za katerega menijo, da bi bil najprimernejši, da bi lahko organiziral ponovno srečanje Beatlov. Vse to. daje slutiti, da se nekaj dogaja - čeprav ni nihče dovolj poučen, za kaj gre. Melody Maker je pripravil anketo, v kateri je znanim umetnikom, znanim ljudem in poslovnežem zastavil eno samo vprašanje: „Kaj mislite o ponovni združitvi Beatlov? “ Mnenja so različna. Sprašujejo se, ali naj bi se združili iz domotožja po starih časih ali zaradi denarja (mimogrede: denarja nikomur ne manjka!). Zanimivo pa je, da se ni nihče zlobno vprašal: „Kdo pa so sploh Beatli? “ Torej so cenjeni še danes! Starr Zami.fi? rac*iu izjavil, da ni prav nič navdušen nad p da bi se Beatli spet zbrali. Toda dobro Bernste' vecl0 P°vedati» da bo njihov menažer Sid Do 7a Je Pred leti pripravil njihovo turnejo jo Pruženih državah, pripravil zdaj novo tume- n*ožnost te8a ansambla sodijo, daje zdaj več ^nnon * /a Ponovno oživitev Beatlov, ker sta se Snem * . aP°nka Yoko Ono razšla; po splošno nne-f i je namreč prav ekscentrična Yoko ^°va H.,k * delež krivde za razpad ansambla. tW 2s iCZen ^Ima Lennona je Kitajka May ^iskournf ftna. yslu*benka newyorške podružnice 0no ie h ni Apple. Kitaika pravi: „Yoko jaz pa . a kriva, da so se Beatli 1970. leta razšli, paj!“ m poskrbela, da bodo spet zaigrali sku- »luialcj n^°it0 usPel°» potem ji bodo številni po* vse hvaležni, čeprav so o morebitnem Ril BERTU nu BREZ BEHTH SE BO RinGO USRJ ZAPOSLIL! Med vsemi vprašanimi torej ni bilo nikogar, ki bi bil tako zloben in tako zaverovan vase, kot je bil pred nekaj leti naš košarkar Slavnič. Ko so ga vprašali, kaj misli o takratnem trenerju jugoslovanske reprezentance Ranku Žeravici, je kot iz topa ustrelil: „Žeravica, kdo pa je to? “ Fant se je očitno zelo cenil - zdaj, ko je trener Mirko Novosel, pa je tudi Slavnič v reprezentanci in igra tako, da ga smatrajo za enega najboljših! In kaj pravijo poklicani o Beatlih? Noddy Holder in Dave Hill iz ansambla Slade: „Mi gotovo ne bomo skakali v zrak od veselja, če se bodo Beatli spet srečali, čeprav morava reči, da bi bilo to lepo, morebiti pa bi bili tudi razočarani. ...“ Jerry Shirley od Humble Pie: „Da, rad bi jih spet videl skupaj. Toda prej bi se morali spet ujeti kot osebnosti in zavedati se morajo, da so se od njihovih časov stvari spremenile. Za ves bussines v tej vrsti glasbe pa bi nedvomno naredili ogromno uslugo! “ Aliče Cooper: „Mislim, da bi bilo to dobro, ker bo vsaj Ringo prišel do zaposlitve. Slišal sem namreč, da se je prijavil za mesto hišnika v neki nollywoodski šoli...“ Brian Connly iz ansambla Sweet: „Rad bi jih spet videl skupaj. Ne vem, če niso postali muzikalno ali individualno sterilni, vendar mislim, da bi bilo dobro zanje, če bi spet delali skupaj. Toda kako bi reagirali mladi? Ne morem si misliti, da bi lahko pritegnili mladoletnike, vendar človek nikoli ne ve.“ ROD BI DRL 100 FIIRTOV Jon Lord iz ansambla Deep Purple: „Razdvojen sem: Čudovito bi jih bilo spet videti skupaj, hkrati pa ne bi bil rad razočaran. Mnogim od nas - meni tudi - so toliko pomenili! Zdi se mi, da je Lennon izgubil svojo smer, McCartney pa je našel sebe.“ Tony Barrow, publivist Beatlov: ,*Ni važno, če se združijo. Njihovi individualni talenti so znani, zakaj bi jih silili v skupen nastop? Ni skrivnost, da so včasih prihajali na snemanja v studio ločeno. In tudi njihovih zlatih let ni več mogoče vrni-ti.“ Derek Taylor, ki je pri hiši Apple zadolžen za tisk: „O tem nikoli resno ne razmišljam. Morda bi bilo čudovito.. .Med njimi ni sovraštva, so pa druge stvari; kljub temu ne dvomim, da se bodo nekega dne spet pojavili skupaj na odru. Z veseljem bom dal 100 funtov za vstopnico.“ Morebiti je najbolj pravilno odgovorila Čilla Black, koje dejala: „Vsak od njih hodi zdaj svojo pot. Se vedno jih imamo na ploščah in jih lahko poslušamo, kakršni so včasih bili. Zdaj pa naj raje dela vsak zase...“ REHRJTE S TEIH! Pfiil Lynnot od Thin Lizzy: „To bi bilo dobro. Videli bi, če še lahko igrajo skupaj. Rock scena danes pogreša pobude Beatlov!“ Big Jim Sullivan: „Po mojem so prav Beatli prinesli glasbo v pop. Dokazali so, da so nenad-kriljivi, toda njihov čas je minil. Zdaj so različne osebnosti. Rad bi jih videl skupaj, vendar ne verjamem, da bi delovali tako kot včasih. Saj bi tudi rad videl, da bi si Cassius Clay povrnil naslov svetovnega boksarskega prvaka, a močno dvomim, da mu bo to uspelo.“ Alvin Stardust: „Navdušen bi bil, če se bi sešli. Ne vem, če bi naleteli na tak odziv publike kot nekoč, toda niso še za staro šaro. Vsak zase so v zadnjem času naredili nekaj dobrih del! Zlasti Paul je izdal nekaj odličnih single plošč. Prehodili so vso sceno morda — pa bi se spet radi vrnili na izhodiščno točko! “ To je ena plat medalje, ki ima enak refren: zvečine bi ljudje spet radi videli skupen nastop Beatlov, kajti spomin na njihove velike uspehe še ni zbledel, kot ni zbledelo silno navdušenje, kije njihovo nastopanje spremljalo povsod, kamor so prišli. Druga plat je za liverpoolske fante malce bolj žalostna: „Nehajte s temi govoricami!“ pravijo mnogi in primerjajo šepetanje o morebitni ponovni združitvi z govoricami o ločitvi Taylorje-ve od Burtona in z govoricami o tem, naj bi odstopil ameriški predsednik, ki se čvrsto oprijemlje svojega fotelja v Beli hiši. ' Kakšen bo torej zaključek? Po tistem, kar je doslej znano, so Beatli nekako na sredi poti. Približno enake možnosti imajo za ponovno združitev kot za to, da bo šel še naprej vsak po svoji poti. Nedvomno pa bi ponoven nastop nekdaj najbolj slavne skupine pomenil za vso četverico izvrstno finančno naložbo. Lahko smo namreč prepričani, da bi bila njihova turneja izredno obiskana in da bi bila morebitna njihova plošča razgrabljena. 5U0J STIL ZR VES SVET V času največje slave so bili Beatli idoli milijonov mladih po vsem svetu. V Angliji in Združenih državah so padali v trans na njihovih koncertih, za četverico dolgolasil Liverpoolčanov se je zanimala celo angleška kraljica, v Sovjetski zvezi, kjer so bili zaradi „kapitalističnega zahoda“ prepovedani, so njihove plošče na črni borzi dosegale fantastično ceno. S svojo glasbo, s svojim obnašanjem, s svojim oblačenjem in s svojo filozofijo so dajali ton svoji generaciji. Kovali so jih v zlato in jih tudi v resnici zasipali z zlatom. Njihovo ime je bilo večkrat zapisano ali izgovorjeno od imen najbolj slavnih politikov, športnikov, znanstvenikov in vesoljcev. Skratka: bili so v središču in ena izmed osi sveta tistega časa se je vrtela okoli Beatlov in z Beatli. V času, ko v zabavni in pop glasbi zvezde nastajajo in izginjajo hitreje od kometov na nebu, so Beatli ostali pojem do danes, čeprav že lep čas ne nastopajo več skupaj. Beatli predstavljajo sinonim za zvrst in opredelitev določene smeri v glasbi, za način življenja in hkrati za življenjsko filozofijo. Bolj kot kdorkoli pred njimi so vplivali na mladino. Nič čudnega ni zato, da njihovo ime vsi izgovarjajo s spoštovanjem in da si velika večina želi njihovega ponovnega nastopa v času, ko prevladuje na svetovnem odru mlečnozobi rock: ko desetletni otroci po svetu služijo milijone s petjem in igranjem in ko mladoletniki pri nas prav tako služijo milijone in izvabljajo vzdihe ob solzavih, pogrošnih skladbicah. Beatli so bili mnogo globlji in so imeli svoj slog — zato so se ohranili. J. SPLICHAL Same ste najbrž že opazile, da na plažah vidimo včasih žensko, na račun katere nam nehote uide kritika iz ust: „Joj, kakšna je tale .. Tista, ki je objekt opazovanja, je gotovo sama kriva, da vzbuja pozornost in neke vrste pomilovanja. Še tako debela, še tako suha ali sicer telesno poškodovana ženska se lahko brez strahu in sramu pokaže kjerkoli na peščini, ob jezeru ali reki, če ima za svojo postavo pravilno kopalno obleko. Nikjer drugje ni potreben tolikšen čut in samokritika, kot ravno pri izbiri kopalnega kostima. Bolj ko vam kilogrami delajo težave, bolj se izogibajte svetlim in živim kopalkam, medtem ko na velike vzorce sploh ne smete pomisliti. Da ne govorimo o tem, da je ne glede na modo za tako telo nujna enodelna kopalna obleka. Pretirano koščene morajo biti prav tako previdne, vendar imajo veliko več možnosti. Njim so namenjeni veliki vzorci, svetlejše in žive barve ter dvodelno krojene kopalke. Modne muhe, bikini hlačke in drzno krojene nedrčke pa naj nosijo samo mlajše ženske, ki jim glede postave ni kaj očitati. Prav pri izbiri kopalnih oblek se zavedajmo, da so modne stvari samo za tiste, ki si glede na postavo in leta lahko dovolijo vse. Ni važno, če ima ženska z ogroženo linijo na sebi kopalke svetovno znane tovarne, za ka- tere je odštela težke tisočake. Če niso za njeno postavo, je vrgla denar proč, kajti mnogo lepša bi bila videti morda v domačem izdelku, če je prave barve in ustreznega kroja. Ko ' kupujemo kopalno obleko, imejmo torej pred očmi vse svoje telesne hibe. Skušajmo zakriti, kar ne želimo, da bi sicer opozarjata nase. Kljub temu da je prosto kožo sila prijetno nastavljati sončnim žarkom in da je ta navada še zdravju koristna, niti ne ogledujte dvodelnih kopalk, če se vam salo nabira na trebuhu. Ko sedete, se potem kar cela gora mesa povesi čez rob kopalnih hlačk. To je neokusno, zato si ta užitek privoščite le kje na samoti, ne pa na kopališču, kjer se tare ljudi. Močno debele naj imajo čez kopalke tudi kopalni plašč, jopo iz frotirja ali samo dolgo krilo in šal iz lahkega navadnega poletnega blaga. Tako oblečenim ne bo nerodno preriniti se mimo stotin soncu izpostavljenih teles do svojega prostorčka ob vodi, kjer boste vrhnje oblačilo sneli. Neumno in 'Ovsem nepotrebno pa je ostajati v poletni vročini doma, če si želite vode, samo zato, ker nimate idealne postave. Malo je žensk z idealnimi postavami, pa vendar na plaži vidimo dosti lepih žensk. Zakaj? Napake znajo skriti. RIA BACER Prijazen nasmeh je za trgovca pol uspeha. Martina Judnič, prodajalka v se miški samopostrežni trgovini OKOP&LKAH ZAGORELE BREZ B NEVSEČNOSTI Menda ni ženske, ki si poleti ne želi lepe, zagorele polti, ki daje tudi zdrav in mladosten videz. Če se sončite pravilno, se vam bo ta želja lahko izpolnila, sicer pa vam zagorelost lahko prinese zlasti na obrazu kup nevšečnosti. Koža postane globoko nagubana, kaj rade pa se pojavijo tudi opekline na nosu in čelu. Prav gotovo s tem na lepoti ne boste pridobile. Posebno previdni moramo biti spočetka, ko začnemo kožo izpostavljati soncu. Nujna sta zaščitna krema in pravilen umik sončenja. Zdravo, zagorelo polt daje počasno sončenje in gibanje na soncu. Plavolaske z nežno poltjo morajo še posebej paziti, kajti pri njih pride še prej do opeklin. Moč sončnih žarkov je tem večja, čim više je sonce na poletnem nebu. Junija, julija in avgusta je priporočljivo sončenje med 7. in 11. uro dopoldne, septembra in oktobra pa od 8. do 12. ure. Prvi dan na plaži morate po polurnem ležanju zbežati v senco, naslednji dan ste lahko četrt ure dlje na soncu, potem podaljšujete čas sončenja po 15 ali 30 minut. odvisno od občutljivosti kože. Šele po tednu dni bivanja na morju ali v gorah lahko po več ur uživate ob neposredni toploti sončnih žarkov. Mazanje s kremo je pri sončenju tako potrebno kot sol v prehrani. Ni dovolj, če se samo enkrat namažete s kremo in ves dan presedite na plaži. Seveda mazanje stane, ker so kreme drage, zato si lahko pomagate z nič manj učinkovitimi preparati, ki jih delajo v lekarnah. Rado pa se zgodi, da ob koncu sezone ugotavljamo: veliko truda, denarja in časa nas je stala zagorela polt, ko pridemo domov, pa se nam koža v nekaj dneh obeli. Ne boste tako hudo ogoljufane za temno barvo, če boste že med bivanjem na morju nekajkrat stopile pod sladkovodni tuš in če se boste mazale s kremo še nekaj dni potem, ko ste dopust končali. Vsemu trudu do naravne zagorele polti pa se danes lahko izognete sila enostavno: prodajajo kremo, ki vam po nekajkratnih premazih daje zagorel videz, čeprav morja niti od daleč niste videle. ■ R.B. V zelo odprti poletni obleki na sprehodu po mestu ne boste videti tako gole, če okrog vratu spretno zavežete rutico. Veliko možnosti se ponuja spretnim rokam, tri pa vam kažejo tudi posnetki na fotografijah. Tudi k zaprtemu puloverju sodi rutica, posebno za rojene Se v predvojnem času, ker pomladi in skrije naguban vrat. Če si belite glavo, kaj boste dale v kov< bo treba na dopust, ne pozabite do tal dolga krila ali široke hlače blaga. Naš prvi model je namenje ob morju, drugi tistim, ki ljubijo tretji pa je uporaben pravzaprav za vse p*1* nosti. za kuhinjo ali jedilnico za kuhinjo ali j edilnico MLADOST POTREBUJE ZASCITENOST W „iVhko Tudi težnja po varnosti in zaščitenosti kleše v mladostnikovo življenjsko podobo črte, ki so zanjo zelo značilne. Ta pobuda je v človekovi naravi tako globinska, da nemalokrat premaga temeljne življenjske potrebe, kot sta glad ali utrujenost. Seveda gre na različnih razvojnih stopnjah za različne oblike teženj po varnosti. Težnja po varnosti, ki je stalen sopotnik razvoja človeškega bitja vse od prvih dni, se dvigne v mladostništvu nanovo kakovostno stopnjo. Če teži otrok predvsem za zunanjo varnostjo in zaščitenostjo, pa teija mladostnik od staršev in življenjskega okolja notranjo varnost in zaščitenost. In težnja po tej notranji varnosti je pri mladostniku tako močna, da lahko njeno pomanjkanje ali napačno uresničevanje povsem skrivenči mladostnikov osebnostni razvoj. Prvi in najbolj pomembni uresničevalec te mladostnikove težnje po varnosti je in more ter mora biti domača družina, ljubezen očeta in matere, bratov in sestra. Mladostnik, ki tega vira svoje notranje varnosti nima in nikoli ne doživi, lahko postane kaj hitro plen viharjev v sebi in zunaj sebe. Kaže se povsem protislovno, a vendar je res, da otrok najbrž nikoli tako ne potrebuje varnosti in zaščitenosti, vznikajoče iz ljubezni in topline doma in razumevanja . šole, kakor prav v času mladostništva, ko se na zunaj dela, da te zaščitenosti, in tega pristana sploh več ne potrebuje. Zaradi tega pa ravno izgubljamo toliko mladostnikov, ker starši in učitelji mislijo, da je razumna in topla ljubezen do mladostnika v tem času samo nepotrebna navlaka. Res je, da zbuja mladostnikovo vedenje na videz nemalokrat prav nasproten vtis. Saj se vede mladostnik običajno, kakor da ga je sram ljubezni in zaskrbljenosti staršev in učiteljev zanj. A to je samo obramba. V resnici pa mladostnik stalno eksperimentira z ljubeznijo, s človeško prizadetostjo svojih staršev in vzgojiteljev. Mladostnika v tem ni mogoče prevarati. Starše in učitelje ima glede tega tako spregledane, da so pred njegovimi očmi in čustvi kakor na rentgenski plošči. In temu svojemu spoznanju ustrezno se vede. Če odkriva, da ga starši prepuščajo samemu sebi, naključnosti ali stihiji življenja, začne igrati na vsak korak vlogo njihove poosebljene vesti, ki neusmiljeno razkriva roditeljsko lažno prizadetost /.a njegov razvoj. V takem primeru postane do staršev in učiteljev grob, nesramen, grd, žaljiv, nesprejemljiv, samosvoj, odtujen, leden, zadirčen in očitajoč. To skalo vedenja svojega mladostnika dobro poznajo očetje in matere, ki iilt je mladostnik spoznal za egoiste. DR. FRANC PEDIČEK Prizadevanja, da bi ženam pri porodu pomagali, so že zelo stara. Medicina je v preteklosti iskala vedno nove poti in razne načine, da bi ženam olajšala porodne bolečine. Že približno pred sto leti so v ta namen začeli uporabljati narkozo, vendar so pozneje ugotovili, da ima lahko škodljiv vpliv, predvsem na otroka. Tudi hipnoza je že dolgo znana, pa tudi doslej ni prišla v splošno uporabo. Komaj nekaj desetletij pa so stara prizadevanja, da bi žene rodile z naravnimi silami. Znani raziskovalec in porodničar Read je namreč spoznal, da žene preprostih ljudstev rodijo preprosto, hitro in skoraj brez bolečin. Ugotovil je, da so hude porodne bolečine le sad civilizacije, strahu pred porodom in napačnih informacij že od rane' mladosti. Na podlagi tega se je v Ameriki in Angliji razvila metoda priprave na porod, ki jo imenujejo „naravni porod“. Ta metoda žene nauči sproščanja med porodom, ki odstranjuje napetost in s tem lajša bolečino. Z gimnastičnimi in dihalnimi vajami pa žene pripravijo na zavestno sodelovanje pri porodu. Skoraj po vsej Evropi in tudi pri nas v Sloveniji se je razširila podobna ruska metoda duševne in telesne priprave na porod. Na tečajih se bodoče mamice natanko seznanijo z vsemi dogajanji med nosečnostjo in porodom. Naučijo se sodelovati med porodom in pravilno dihati, kar je zelo velikega pomena za mamico in novorojenčka. Prav tako imajo velik pomen gimnastične vaje, ki pripomorejo k večji elastičnosti telesa in k lažjemu premagovanju napora, kar vse zahteva porod. Razen tega na tečaju nosečnice izvedo še, kako morajo po porodu negovati sebe in otroka, seznanijo se s pomenom dojenja ter s sodobno in zdravo umetno prehrano otroka. Taka priprava zagotavlja bodoči mamici mir in zaupanje glede na porod, prežene strah, omogoči pravilno sodelovanje med porodom, s čimer dosežemo, da se porod hitro in brez zapletov konča. Žal ugotavljamo, da še veliko žena pride v porodnišnico nepripravljenih. Posebno tiste žene, ki prvič rodijo, dostikrat zelo malo vedo o porodu. Njihovo znanje o tem je napačno in zato škodljivo. Zaradi najrazličnejših pretiranih govoric o strahotah poroda se žene tega trenutka bojijo, vendar je strah neupravičen, saj gre v bistvu le za strah pred neznanim. Na porod se je treba pripraviti, da to ne bo le nujno zlo, ampak eden najlepših* in najsrečnejših dogodkov v življenju žene - matere. Medicinska sestra-babica JOŽICA VERSTOVŠEK Bi imeli lesene predmete v svojem stanovanju, na svoji mizi, za vsakdanjo rabo? Nič teže jih ni vzdrževati kot kovinske ali plastične, da so lepi, pa ni nobenega dvoma. In mnogo prijetnejši so za rabo in oko. Seveda boste vprašali, kje to dobimo. Ti leseni predmeti na fotografiji so iz Danske, mi pa imamo precej domačih krožnikov raznih velikosti in deščic za"rezanje prav tako. Moramo jih le kupiti toliko, da z njimi lahko pripravimo kompleten pogrinjek. Razne lesene predmete uporabljamo tudi na vrtu ali na izletu. Arh. MARTA RAČEČIČ PRIJETEN KOTIČEK Odcvelo cvetje na vrtnicah in drugih cvetlicah čimprej pore* ote, ker porabijo odcveli cvetovi mnogo hrane za seme, kar rastline slabi. Z obrezovanjem odcvelih cvetov pospešujemo ust, pri vrtnicah pa še nastanek novega cvetja. Pozlačene in srebrne okvire ^ slikah očistimo prahu s čopičem ali krtačo, nato jih zdrgnejo s prerezano čebulo. Na tako očiščene okvire tudi muhe ne bodo sedale. dela „ V TEM C ASU VRT. Junija privabi okrasni vrt s svojimi največjimi čari. Cvetijo vrtnice. Ko so še v popju, jih poškropimo z 0,15-odstotno raztopino ortosana ali kakega sorodnega škropiva, da jih obvarujemo pred rjo in pepelasto plesnijo. Zdaj je čas obrezovanja živih mej, sajenja cvetlic dvoletnic in presajanja odcvetelih trajnic. Na zelenjadnem Vrtu Se lanko nadoknadimo zamujeno. V juniju je primerno saditi pozno zelenjavo, radič, popčar ali brstični ohrovt, pozne sorte zelja, ohrovta in cvetače. Zdaj sejano oo bolj obstojno, kot če bi sejali zgodaj spomladi. Na oknih in balkonih zacveto lončnice, zato potrebujejo več vode in hrane. Vsak teden jih dognojimo s tekočimi gnojni, ki jih nalašč zanje izdelujejo v tovarni. VINOGRAD. Na vrsti so poletna opravila. Še pred cvetenjem trto prvič povežemo, po potrebi pa potem to še večkrat ponovimo. Grozdja in listov ne smemo povezati vkup; vezati v mokrem je trti škodljivo. Nerodne poganjke, ki poženejo na starem lesu, trebimo še pred cvetenjem, pa tudi po njem. Priporočljivo je odstraniti tudi ^osne korenine, ki silijo iz trsa nad cepljenim mestom. °oročkanja se vinogradnik poslužuje le tedaj, če hoče Prej dozorelo grozdje ali Če želi spodbuditi rodnost jalova trsa. Ko začne trta spodaj rjaveti in rast vidno po-jenjuje, je priporočljivo trto vršičkati. S tem se zmanjša Poraba vode, očesa, ki so ostala, pa se lepše razvijajo. SADOVNJAK. Danes nekaj besed o varstvu jagodi* Cvja. Ribez že pred cvetenjem škropimo s karatanom Ffoti plesni in s tiodanom zoper brstno pršico. Škropivu odamo še dimekron, ekatin ali kak drug sistemični in-Kticid, da uničimo sesajoče žuželke. Kake tri tedne ni .omanjem poškropimo ribez proti listni pegavosti. P esni in rji, po trgatvi in čez dva tedna pa spet,- Malinam ra nevarna malinova sušica in malinar. Zoper sušico je inkovito večkratno škropljenje z bakrenimi pripravki lj, ortocidom, maUnarja pa zatre fosforni insekticid, ia H10 na Pr‘mcr /e*° strupeni paration. Sivo plesen ^ot! zatira euparen ali benlat, po cvetju in po obiranju v ^ Pa^e koristno škropiti proti beli in rdeči listni pega-stl. za kar so uporabni bakreni in sintetični fungicidi. Inž. M. LT2GAN PRED PORODOM Na balkonu ali na vrtu lahko z majhnimi stroški uredite ličen in prijazen kotiček, kjer boste radi posedeli in z gosti popili kavico. Pleteno klop ali fotelj prekrijte s pregrinjalom, sešitim iz kvadratov raznobarvn&ga platna in črtastega blaga. Naredite še tak prt na mizo, pa je komplet končan. HALO KALORIJ Nikjer ni rečeno, da z malo kalorij pripravljen obrok ni okusen in vabljiv. Pust zrezek, obložen s kuhano zelenjavo, je lahko glavna jed za kosilo, povrhu pa ponudimo še naribano sadje z jogurtom. Ob taki hrani se zagotovo ne boste redili. t ŠTUKELJ S * ponviHJt Ker sva imela s sopotnico še precej časa do odhoda vlaka v Helsinke, sem na bližnji pošti oddal brzojavki v Helsinke in domov v Novo mesto. Uradnica je tudi sporočilo za Novo mesto sprejela brez pripombe in takoj začela iskati kraj v seznamu. Pomagal sem ji tako, da sem jo opozoril na Ljubljano, in potem je kar hitro našla Novo mesto. Njena iznajdljivost me je presenetila: to je bilo prvo v vrsti presenečenj, ki so se potem kar vrstila. Že vstop v vagon v Turkuju je bil nekaj novega, nam neznanega, toda izredno praktičnega. Vstopili smo naravnost s perona, ne da bi bilo treba po stopnicah. Peron je bil namreč dvignjen do višine vrat vagonov. Pomislil sem na uboge stare in betežne ljudi pri nas, ki morajo še zdaj stopati po strmih stopnicah in s pomočjo sopotnikov. Naši vojni ujetniki iz Rusije so nam pripovedovali, da je vstop s perona na vlak tudi tam na finski način. Z brzovlakom smo se odpeljali po širokem ruskem tiru, kurili pa so z lesom. Hitrost zato ni presegala 45 km na uro. Vagoni so bili prostorni in čisti, v kotu kupeja je bila steklenica s pitno vodo, pri oknu posoda za odpadke, na steni pa termometer. Bili smo že nad 60. stopinjo severne zemljepisne širine, kar je za več kot 14 stopinj severneje od Ljubljane. Bili smo blizu vzporednika in kmalu po 14. uri se je že znočilo. Ta pojav sem v še hujši obliki doživljal v mestih Joensuu in Kuopio, ki ležita približno na 63. stopinji severne širine. Finska je bila v tem času več v mraku kot pa v svetlobi. Luči so prižigali kmalu po 14. uri, pošteno pa se je zdanilo okrog desetih. Ko je kasneje začelo še snežiti in je pritisnil mraz, se je pred menoj odkrila veličastna severna zima. ?o 6-umi vožnji smo prišli v Helsinke. Na postaji so me počakali funkcionaiji zveze športov in telovadne sekcije ter me prisrčno pozdravili. Poslovil sem se od ljubeznive sopotnice in se ji zahvalil za pomoč. Povabila me je, naj jo obiščem. Naj povem, da sem jo res obiskal na njenem domu v bogato opremljeni vili, polni umetniških slik. Še isti večer sem obiskal tudi opero; poslednjič sem bil gost sopotnice. Predvajali so neko finsko opero, ki me pa ni navdušila. Takrat je že naša Ljubljana lepo pela, preveč pa sta mi bili v ušesih berlinski predstavi. Povrh vsega je minilo komaj šest let, odkar sem med prvo svetovno vojno na Dunaju, kjer sem služil vojake, poslušal pevce takratne dvorne opere: Pisaverja, Slezaka, Lothe Leinann, Jeritzo in druge, pevce najvišjih kvalitet. Zaradi tega sem morda krivično ocenil ta edini večer, ki sem ga prebil v operni hiši v Helsinkih. Predsednik telovadne sekcije v zvezi športov, ki meje sprejel na postaji v Helsinkih, je bil kapetan Kustaa Levaelahti. Ko se je njegova domovina po prvi vojni borila za neodvisnost, je izgubil roko, sicer pa je bil oficir „Varnostnega zbora“, prostovoljne armade, ki je bila vsak trenutek pripravljena braniti neodvisnost. Po pripovedovanju je ta armada štela okoli 100.000 mož, ki so vsak teden po nekaj ur preživeli na vojaških vajah. Le del oficiijev in podoficiijev je bilo poklicnih vojakov. K njim sta sodila Levaelahti in poročnik Jyijoe Nykaenen, vodnik finske vrste v Parizu. Oba sta bila oficirja za telesno vzgojo v tej armadi, hkrati pa funkcionaija v zvezi športov oziroma v telovadni sekciji. Armada je imela namreč v generalnem štabu oddelek za telesno vzgojo vojske, v kateri je bil tudi Levaelahti. Finci so že takrat, ko so bili še ruska gubernija, skrbeli za telesno vzgojo naroda, po osvoboditvi pa je ta skrb postala naravnost vzorna. Diplomi-irane učitelje telesne vzgoje z univerze v Helsinkih so razmeščali po vsej Finski. Poklicni učitelji so bili jedro* telesnovzgojne organizacije: vodili so športna društva, prirejali tečaje za teoretično izobrazbo amaterjev, pisali poljudne knjige o športu in praktično učili ter vadili športnike. Tako je postal šport na Finskem množičen; od tam so vstale zvezde, kakršne so bili tekači Koleh-mainen, Tuulos, Nurmi, Stenroos, Ritola in drugi, po letu 1924 pa tudi telovadci Savolainen, Saarvala, Huhtanen, Uosikinen in drugi. Leto 1924 je bilo krstno leto finske telovadbe v mednarodni areni. To leto so prvič nastopili na olimpijskih igrah, ker so hoteli s slavnimi uspehi drugih športnikov izenačiti tudi telovadce. Na ta korak so se pripravljali dlje časa, spiritus agens tega hotenja pa je bil prav kapetan Levaelahti, Začeli so se ozirati po dobrih zgledih in pred menoj so povabili v goste takrat najboljša nemška telovadca Rudolfa Kobsa in Martina Gebhardta, po olimpijskih igrah v Parizu pa še mene. Tako sem lahko sam videl, kako globoko in široko je v tem narodu športna misel in kako šport cenijo. Pozdravne večere so navadno zdru- žili s klubskim sestankom. Med večeijo ali ob hladnem prigrizku so razpravljali o različnih športnih dogodkih, o telesni vzgoji in o ukrepih za odpravo napak. Vmes so brali prozo, recitirali in igrali na klavir. Da so bili ti sestanki tako resni in kulturni, je imela nemalo zaslug popolna alkoholna prepoved v deželi. Mogoče je bilo dobiti le 2-odstotno pivo, zato pa mleko v neomejenih količinah. Švedi so v tistih časih lahko na karte vsak teden dobili nekaj alkohola, Finci pa ga niso mogli legalno dobiti niti kapljice! Ko sem pozneje razmišljal o teh društvenih večerih s kulturnimi vložki, sem se spraševal, kako bi bilo, če bi imeli Finci namesto mleka toliko vina, kolikor ga imamo pri nas. Finci namreč niso sovražniki alkohola, o tem sem se prepričal najprej v Viborgu, potem pa še v Helsinkih. V Viborgu sta me brata Roine, člana tekmovalne vrste iz Pariza, sicer pa aktivna oficiija finske vojske, peljala v nočni bar. Mislim, daje bil bar v znani viborški trdnjavi. Bilo nas je več. Vsi smo si naročili čaj. Nedko iz družbe je potegnil iz žepa pločevinasto stekleničko čistega alkohola in jo ponudil tudi meni. Kajpak sem ponudbo odklonil, saj niti ruma ne bi hotel. Že nekaj let sem bil namreč popoln abstinent. Drugi so si pridno prilivali alkohol v čaj in se skrbno ozirali k vhodu v bar, kjer je križaril policaj in pazil, da se ne bi treznosti storila krivica. Tako so delali tudi pri drugih mizah in v baru je postalo glasneje. Nekateri so se začeli pri hoji zibati, nisem pa zvedel, kako je bilo s policajevo strogostjo. Njegove intervencije nisem opazil. Pozneje so mi povedali, da so alkohol pretihotapili iz bližnje Estonije. V Helsinkih so me hoteli počastiti s pravim konjakom. Steklenico so odprli tako svečano, kot pri nas odpiramo šampanjec. Vrata sobe, kjer smo se zbrali, so prej zaklenili. Ko sem jim pravil, koliko vrst alkohola imamo pri nas, so jim kar žarele oči. Dodam naj, da med nami ni bilo mladih, ampak sami odrasli, zvečine funkcionaiji. Omenim naj še, kako sem obiskal bife-restavra-cijo. Za moje pojme je bilo to nekaj posebnega, obisk te restavracije v Helsinkih pa so mi svetovali obiskovalci. Z bogato obložene mize sredi restavracije so si gostje lahko po mili volji vzeli, kar so hoteli. Razen mesnih narezkov je bila bogata izbira vseh vrst rib, v piramide zloženih kroglic surovega masla, različnih vrst kruha in polnih vrčev mleka. Nato so postregli s kosilom, po njem pa še s pecivom in belo kavo. Za ta kulinarični užitek sem moral ob vstopu plačati 10 finskih mark, kar je bilo takrat 17,50 naših dinaijev. Sicer pa me je popolna prepoved točenja alkohola, čeprav sem bil sam abstinent, vznejevoljila. Iz solidarnosti do navad svojega naroda sem se večkrat odločil raje za pivo kot za mleko. Zato sem pri kosilu pil pivo, mleko sem pa samo poskusil. (nadaljevanje prihodnjič ) i VVolfgang Amadeus Mozart, rojen 1756, je v 35 letih svojega življenja naredil toliko, da še danes sodi med izredne ljudi. Že pri njegovem porodu so bile komplikacije. Najprej so vse do 1781. leta mislili, da se je rodil 17. januarja, in šele iz pisma Mozartovega očeta Leopolda izdajatelju Lotteiju v Augsburgu je razvidno: „27. januaija zvečer ob osmih je moja žena srečno rodila dečka, toda s posteljico so bile težave. Žena je bila zelo slaba, zdaj pa je, hvala bogu, vse dobro!*4 Naslednje jutro po porodu je bil Leopoldov sin krščen na ime Johanes Chrisostomus VVolfgangus Theophilus - ob zibelki so bile muze in geniji. Ob rojstvih te družine ni bilo sreče: pet bratov in sester slavnega Mozarta in štirje njegovi otroci so umrli v otroških letih. Mladi Wolfgang je že s šestimi leti znal razen materinega jezika tekoče latinsko, francosko, angleško in italijansko, čeprav sinovi vicekapel-mojstra Leopolda bržkone niso obiskovali šole. Wolfgang je že pred šestim letom komponiral in z briljantno tehniko igral na klavir. Že na prvi turneji, ko bi moral na Dunaju igrati cesarici Mariji Tereziji, so se začele težave: Wolfgang je bU hudo bolan. Zdravili so ga tako, kot so takrat znali. Po simptomih njegove bolezni vemo, da je šlo za bolezen veznega tkiva. Oče Leopold ga je zdravil z zdravilnimi rožami, slono- MOZART vo kostjo in izvlečkom makovih glav. Zdravnika so izplačali 5. novembra 1862, 5 dni po začetku bolezni - s koncertom. V tistih časih so bila potovanja naporna. O tem govori tudi pismo Leopolda Mozarta salzburškemu lastniku hotela, v katerem ga prosi, naj v Wolfgangovi sobi zakurijo v peči. Pozor: bilo je v januarju! Že naslednjega leta je šel oče z otroki na novo turnejo. Igrali so po vsem svetu in poželi na koncertih v Aachnu, Bruslju, Parizu, Calaisu in Londonu velik uspeh. Zanimiv je podatek, da je bil mladi VVolfgang bržkone prvi znani muzik, ki gaje testiral britanski znanstvenik Daines Barrington. Med drugim je Barrington zapisal, da je izreden mojster v tehniki, da s prsti fantastično obvlada klaviaturo. Veliki Goethe je 14. februarja 1831 o Mozartu izjavil: „Kako naj bi bogovi delali čudeže in imeli priložnosti za to, če jih ne bi včasih uresničili v izrednih ljujdeh, ki se jim lahko samo čudimo in sploh ne moremo razumeti, od kod prihajajo!" Očividci so bili na Mozartovih klavirskih ekshibicijah in so videli, daje bila klaviatura prekrita s prtom, roke pa zavite v tkanino, pa vendar je VVolfgang igral virtuozno in enako lepo. Kako so muze obdarile VVolfganga Mozarta, lahko sklepamo tudi iz naslednjega podatka: na veliko sredo 1770 so v rimski Sikstinski kapeli izvajali Miserere Oregona Allegra. Prepovedano je bilo pripisati to delo, in kdor bi to storil, naj bi ga izključili iz cerkve. To delo, komponirano za večglasni zbor, katerega finale je bil v 9-glasni harmoniji, je bilo skrivnost več kot 100 let. Mladi VVolfgang je delo slišal samo enkrat, potem pa je po spominu napisal kompozicijo v pravilnih tonalitetah brez napake. VVolfganga niso izključili iz Cerkve, kot se je bala mati, pač pa gaje 8. junija istega leta papež odlikoval, tako da je Mozart lahko nosil plemiški naslov - vitez. Narava se je okrutno pošalila s tem velikanom umetnosti. S komaj 150 cm veliko glavo, z brazgotinami po prebolelih črnih kozah, s tenkimi nogami, kratkoviden, z manjkajočim ušesnim mešičkom, zaradi česar je nosil dolge lase - je bil vse prej kot lepotec. Kot je bilo nenavadno njegovo življenje, je bil nenavaden tudi njegov odhod s sveta. Po protokolu pravijo, je Mozart umrtl 1791. leta, 5. decembra, okrog 50 minut po polnoči. Guldneijev protokol, ki so ga sestavili 33 let po Mozartovi smrti, je potvorjen. šele pred leti so po rekonstrukciji dokumentov in podatkov, ki so bili na voljo, ugotovili, da ni umrl zaradi revmatizma. Tudi ni bilo prič, ki bi šle za pogrebom, menda zaradi hude nevihte. Meteorolog Zinzendorf, znani dlakocepec, pa je za dan pogreba napisal, daje bila megla in da je rosil dež. Ostaja torej sum. da je umrl zaradi zastrupitve. Po Daumeiju naj bi prvo dozo strupa dobil poleti 1791 in že ta naj bi bila smrtna. Se bolj verjetno pa je, da je umrl zaradi kronične zastrupitve majhnih doz živega srebra. „Reclam“ je izdal libreto Čarobne piščali 1889. leta, v katerem prav tako piše o Mozartovi zastrupitvi; obtožen je bil Salieri. Zanimiv je podatek, daje za prvo izdajo Čarobne piščali na levi strani ovitka natisnjena Merkurjeva palica z njegovo srednjeveško alegorijo (ibis, kača, oven, lira). Tudi spominska znamka Avstrije iz 1956. leta, posvečena Mozartu, kaže isto prispodobo. V starorimski mito* logiji je Merkur bog zgovornosti, cest, trgovcev, goljufov in tatov ter božji sel, sin Jupitra in Maje. v drugem pomenu pa pomeni živo srebro. To naj < bi bilo skrivno opozorilo za njegovo zastrupitev z živim srebrom. Glede na odkritje poganskih obredov in mitov ter njihovih skrivnosti, kar J obsojen na smrt. Čarobna piščal je tako postala njegova usoda, zastrupili pa so ga s strupom, ki je odgovarjal njegovemu glasniku Merkurju. Puškin je napisal poemo o Mozartu in Salieriju, v katefl opisuje Mozartovo zastrupitev. VBeethovnovin zapisih najdemo podatek, daje Salieri na postelji priznal svoj zločin, ker so ga preganjal erinije, boginje maščevanja. Skrivnost pa ostaj nepojasnjena. kje ste ‘ la m utovi DOMOVINA V SRCU Ivan kreft teh PLOŠČE Črnski pevec Otis Reding že dolgo več ali manj uspešno prepeva na koncertih in snema plošče. Pri nas ni toliko znan, kot bi sicer zaslužil, saj zna^malo pevcev tako uspešno povezati zabavno glasbo z jazzom. Zagrebško podjetje Suzy je izdalo veliko ploščo, na kateri je posnetih 11 skladb, med njimi več Redingovih lastnih skladb, kot so: Thousand Miles Away, A Waste of Time, The H^ppy Song. KNJIGE Partljič tone Si! m madridskih Med izdajami izvirnih slovenskih del je založba Obzorja v Mariboru pripravila tudi izbor kratke proze mladega slovenskega pisatelja Toneta Partljiča. Knjiga „Volk na madridskih uli-cah“ obsega 12 proznih del, za katera je značilno moderno pisanje, kije „nekakšen sprevrnjeni reizem“, kot je zapisal kritik France Forstnerič. V središču pisateljevega zanimanja so ljudje. S MMEKJO Pri Državni založbi Slovenije je izšla drobna knjižica humoresk slovenskega pisatelja in pesnika Branka Soemna pod na- Slovenski narod je doživljal svojevrstno usodo izseljenstva, usoao, ki nosi kali tragike v sebi. To je tudi tema trilogije „Domovina v srcu 4, ki je izšla pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani. V trilogijo so vključeni trije romani znanega slovenskega pisatelja Antona Ingoliča: „Kje ste Lamutovi", „Lastovka čez ocean“ in ?rNebo nad domačijo“. i slovom „Skregan s pametjo“. Slovenska književnost ni preveč bogata s tovrstno literaturo, za-. to bodo ljubitelji humorja, kije dostikrat jedek in oster, tolike raje posegli po tej knjižici. Kreftovi spomini so pomemben prispevek k podobi naše preteklosti in delovanja Komunistične partije v Sloveniii mkhad grant >v' " , kkrmtm : V počastitev trboveljskih dogodkov, koje slovenski delavski razred vstal proti prvim pojavom fašizma v Sloveniji, je založba Borec iz Ljubljane izdala knjigo Ivana Krefta „Teh petdeset let spomini“. To je prva knjiga spominov avtorja, v kateri opisuje svojo življenjsko pot, srečanja z raznimi osebnostmi in delo mladih izobražencev. Lik egipčanske kraljice Kleopatre je zamikal že številne zgodovinarje in romanopisce. V skladovnici branja o nji zavzema posebno mesto knjiga Michaela Granta, čigar roman velja za eno najverodostojnejših leposlovnih del o Kleopatri. V središču dogajanja je ljubezen Kleopatre do Cezarja in Antonija, saj so ti odnosi vladajočih v marsičem vplivali na usodo takratnih ljudstev. Roman je izdala Državna založba Slovenije. Pri Državni založbi Slovenije je v zbirki Biografije izšla knjiga znanega življenjepisca Ficharda Friedenthala „Mož na grmadi“. V nji podaja pisec podobo Evrope v 14. stoletju, ko so srednji vek razgibale verske vojne in so začele vdirati med ljudi nove, prosvetljene ideje. Glavni junak pripovedi je znani češki reformator Jan Hus, ki je s svojimi idejami sprožil celo gibanje med Cehi. Njegovo življenje se je tragično končalo: zgorel je na grmadi. Roman „Mož na grmadi“ se bere zelo tekoče in je poln napetosti. slovensko narodno in umetno zborovsko pesem; pesem, ki ima vse manj resničnih ljubiteljev, saj jo iz leta v leto izpodrivata zabavna narodna pesem in popevkarstvo. Včasih je veljalo, da so trije Slovenci že zbor, danes pa bi težko še to trdili. Zato je zagrizeno delo in vztrajanje pri zborovskem petju osmih Dolenjcev toliko bolj pohvalno. Dolenjski oktet vodi elektrotehnik Peter Cigler, ostali člani pa so: elektromonter Jože Cvelbar, čevljar Jože Šime, elektrotehnik Milan Korče, gostilničar Andrej Jakše, avtomehanik Milan Šinkovec, inženir strojništva Drago Medic in varilec Miha Grošelj. Razen Ciglerja, ki je opravil dirigentski tečaj, nima nobeden oa članov večje glasbene izobrazbe, druži in spodbuja jih predvsem veselje do petja. Zato ob začetnih težavah niso obupali. Vaditi so morali ob večerih, ko so bili prosti. Niso imeli ustreznih prostorov, saj so se shajali v Jakšetovi gostilni ob dnevih, ko je bila zaprta, ali pa v Medicevi kolarski delavnici, ko so v nji končali delo. Kasneje so dobili prostor za vaje v sedanji pisarni ZKPO, zdaj pa vadijo v prostorih glasbene šole. Tudi s finančnimi sredstvi so bile na začetku težave; note, obleke in druge potrebne stvari so si nabavili z lastnim denarjem. Toda ker so pokazali, da niso muha enodnevnica, so prejeli nekaj dotacij, ki jim pomagajo pri reševanju denarnih zadev. „Naša dejavnost je izrazito amaterska,“ pravi vodja okteta Peter Cigler, „in današnji čas je tej dejavnosti bolj naklonjen, kot je bilo to pred leti. Očitno je, da amaterska dejavnost ponovno oživlja, žal pa moram vseeno ugotoviti, da zborovska pesem še vedno nima tistega pomena, kot ga je imela včasih. Na vas, kjer sicer narodna pesem še živi, vse bolj prodira zabavna narodna pesem, ki ni vedno najboljša, v mestu pa se mladi bolj zanimajo za popevkarstvo, pop glasbo ali jazz. Menim, da je temu delno kriva splošna glasbena neizobraženost ljudi in premajhno spoštovanje do naše, slovenske pesmi. Danes težko še zasledimo, da bi matere učile svoje otroke peti narodne pesmi. Ne časa ni zato ne veselja. Konec koncev pa mlade matere ne znajo več same zapeti naših starih narodnih pesmi. Posledica tega je, da otroci pobirajo, kar pač slišijo na radiu. S tem se izgublja čut in smisel za narodno pesem.“ Vendar ljubiteljev vseeno ne zmanjka, kadar je treba prisluhniti zborovski pesmi. To dokazuje dejstvo, da ima Dolenjski oktet za seboj že 71 nastopov v raznih delovnih organizacijah, na proslavah in koncertih. Nastopila je tudi na srečanju oktetov v Šentjerneju. S karlovškim oktetom, s katerim se je pobratil, pa prireja občasne skupne koncerte. In kaj jih tare? Predvsem je tu večno vprašanje denarja. Spopadajo se tudi s strokovno platjo samega petja, vendar jim gre na tem področju vse bolje, saj zagrizenost, volja in veselje ter stalne vaje veliko narede. Občasno pa nalete tudi na nerazumevanje. O izgubljenem času, energiji, ki jo v delo vlagajo, pa ne govore člani Dolenjskega okteta kot o težavi. To je pač nujnost v amaterski dejavnosti, ki prav zaradi tega predstavlja kulturno vrednoto, katere pomen ponovno odkrivamo. „Upamo, da bo naša dejavnost pripomogla ohraniti slovensko narodno in umetno zborovsko pesem,“ pravijo okte-tovci. To pa ni malo! M. MARKELJ DOLENJSKI LIST r~PR£D5TAvunmo vnm-N BURJEVESTNIK Studio film iz Sarajeva, Viba film iz Ljubljane in Dunav film iz Beograda se pripravljajo na snemanje filma „Burjevestnik“, ki bo pripovedoval o predvojnem delavskem gibanju v Jugoslaviji. RUDkRSKK ČETA Po scenariju Baneta Božoviča d1 Džurovića je režiser Predrag Golubovič pričel snemati film „Rudarska četa“. Film bo posnet zvečina v rudni- Pevski trio tako imenovane „folk music“, Lutajuča srca, je gotovo eden najbolj znanih in »riljubljenih tovrstnih ansam-ilov v Jugoslaviji. Nedavno je izdal pri RTB svojo veliko ploščo z dvanajstimi najbolj uspelimi skladbami iz svojega programa. Večino priredb je napisal slovenski skladatelj zabavne glasbe Jure Robežnik. Naj naštejemo nekaj skladb s plošče: Starac i more, Rastanak, Seti se, Putnik, Ti$e, srce. ku Zvečani, v njem pa bo nastopila vrsta znanih jugoslovanskih igralcev, Bata Živojinovič, Boris Dvornik, Bert Sotlar, Olivera Katarina in drugi. To bo po dveletnem premoru spet nov film prištinskega filmskega podjetja „Kosovo film“. Na jugoslovansko tržišče je prišla že druga velika plošča pevca Demisa Roussosa, kar že samo po sebi kaže na njegovo priljubljenost pri našem občinstvu. Na plošči ,,My Only Fasci-nation“ je 12 skladb, značilnih za petje Demisa Roussosa, ki je zelo občuteno, obenem pa pri- memo modernemu okusu, k čemer veliko prispevajo tudi odlični aranžmaji. Tudi za to ploščo je značilen grški melos. let jesen* b° poteklo pet • odkar so se zbrali mladi c* moškega pevskega društva st ni* •*ereb“ in začeli samo- P l °^*e*a- Sprva so va- dili samo za lastno zabavo, kasneje pa, kojih je petje v oktetu vse bolj privlačevalo, so tudi pravno ustanovili samostojno društvo Dolenjski oktet, ki goji sedmi naboj Distribucijsko podjetje Vesna film je za letošnjo sezono odkupilo tudi sovjetski Film režiserja Alija Hamraeva „Sedmi naboj“. Film je napeta pripoved o borbah med rdečearmejci in ostanki razbojniških tolp, ki so se borile proti revoluciji. Glavni junak filma, rdečearmejec Maksu-mov, uspešno prevari razbojniško tolpo in pripravi končni obračun z njo. Film je izrazit primer sovjetskega avanturističnega filma, ki ostaja v mejah resničnosti, brez lažnega herojstva. ■ ' PLETERJE PR ciganiada Ciganiada. Ciganski pop Miha imel 13 otrok, 6 hčeri - vse pomaži!\ s/« Vincenc mu je zaprt tri leta na gradu, ker je ukral v Karlovcu na trgu konja. Hrvatje Šli za njim in ga zasačili šele v Kačji riti Oče pravi, ko pride iz ječe, bo za odškodbo in zasluge posvečen za popa in bo utemeljil potem tretjo cigansko dru-hal na Dolenjskem. Konja da ni ukradel on ampak da je odnesel le konj njega. V veliko sredo omožil je Miha zadnjo hčer pod hrastom. Ljudje sploh govore, da se Cigani ženijo naj raje o postu. Veliko nedeljo prišla je ta nevesta lepo oblečem v Pre-činsko cerkev, krilo imela je obšito z bršunom, okoli glave in vratu pa čista, nova volnena robca. Sicer se vidijo Ggani bolj poredkoma v cerkvi ko Ciganke. V Straži se je že pripetilo, da je prinesla Ciganka „že-gen“ na blagoslov v cerkev. Pridši, „na trate“ pred Jagrčko-vo posest, djala je košamo na tla, poklicala otroke in velela: ,JVo de ca zdaj pa le jejte, danes je žegnano, bo prineslo srečo...“ Za ukradene stvari dobe od Ciganov odgovor: „O, ne bojte se nič, ukral sem tako daleč, da gospodar ne bo prišel nikdar ponj." Cigani potrdijo, da so ukradli: „Je res, da smo ukradli. Ali zdaj je naše, ker ni prišel gospodar te reči nazaj tir-jatL “ Kvartajo Cigani radi, beračijo pa dosti malo, za konček smodke prosijo največkrat brez razločka dedci in babe. Cikati, trdijo, morajo zato, da jih ne pikajo kače. Tako Trdina o ciganskem življu. Ste opazili nenavadno spa-kedranko — ciganiada? Da ne bo kdo mislil, da so jo izumili dandanašnji zastopniki lesarjev, tekstilcev, farmacevtov in drugih, ki imajo svoje lesariade, tekstiliade, farmacevtiade in druge podobne —iade, ki na- vadno nimajo drugega oprijemljivega haska, kot da gre iz sindikalnega ali kakega drugega kupa denarja večina novcev za prazen nič . . . Ciganov torej že v Trdinovih časih niso preveč radi gledali: že takrat so imeli slabo slavo, ki se je ohranila do današnjih dni. Mislim, da še danes pravijo, da je ukradeno njihovo, če gospodar ne pride hitro terjat svojega. Edina prednost je v tem, da je zdaj roka pravice hitrejša y. leta m v Bistri pri leta 1255 - je doživljala hude čase ob turikih vpadih in reformacijskem gibanju. Ob enem izmed turških napadov, bilo je 1471., koje divjim Turkom uspelo samostan zavzeti, so ga porušili, več menihov pa odpeljali v sužnost. Samostan so sicer obnovili, a nove nadloge so prišle nadenj ob koncu 16. stoletja, ko je mo* čan val protestantizma tako prizadel kartuzj* jance, da so bili leta L590 v samostanu s pri' orjem vred le še štirje menihi. Zato je dal upravitelj kartuzije Franc Viljem a Casso samostansko posest v zakup protestantu Karlu Juriču za šest let. Nič čudnega ni, da so v Pleterjah ob času protestantov ostali le še Štirje menihi, saj je bu Šentjernej močno protestantsko središče, kjer je nekaj časa živel tudi Primož Trubar. Ta*0 je samostan, ki je 'imel po obnovitvi močno obzidje s sedmimi stolpi in gaje obdajal jarek z vodo, leta 1595 izgubil svoje prve lastnike i*1 po protestantskem Juriču prišel v last ljubljanskih jezuitov. Ti so že ob svojem prihodu na Kranjsko postali pozorni na razpadajoči kartuzijansK red in njegovo posest. Kljub dolgovom je bil* namreč kartuzija Pleterje še vedno dovolj bogata, da je jezuite privlačila. Ko je cesaj Maksimilijan II. prosil papeža za ustanovite jezuitskega kolegija v Ljubljani, je prišel n Kranjsko papeški legat Hieronimus de Pore**' da bi stopil v stike z opolnomočencem ralnega kapitlja kartuzijancem France . Quintano. (nadaljevanje prihodnj* >