Topilnica svinca Rudnika Mežica in zaščita okolja DK: 669.431; 628.5 ASM/SLA: Pb, A 8 a Peter Souvent V članku je v kratkem prikazana uporaba svinca in njegovih zlitin ter tabelarni pregled proizvodnje in predelave svinca v nekaterih državah. Pri vseh procesih dobimo poleg koristnih produktov tudi nekoristne ali celo škodljive snovi, ki so posledica kemijskih in fizikalnih lastnosti surovin ter tehnologije predelave. V metalurgiji svinca dobimo tudi velike količine dimnih plinov, ki vsebujejo precejšnje količine prašnih delcev in žveplov dioksid. Ker surovin in tehnologije ni mogoče tako spremeniti, da te škodljive snovi ne bi nastajale, jih moramo odstraniti. V kratkem so opisani danes običajni načini čiščenja prašnih delcev iz dimnih plinov ter poblemi odstranjevanja nižjih koncentracij žveplovega dioksida. Prav tako so opisani dosedanji ukrepi čiščenja dimnih plinov v mežiški topilnici ter načrti, s katerimi naj bi popolnoma obvladali emisijo prahu. Kljub nenehnemu razvoju tehnike in tehnologije si danes in v bližnji prihodnosti še ne moremo predstavljati življenja brez svinca in njegovih spojin. Ne da bi se zavedali srečujemo svinec in njegove spojine v vsakdanjem življenju. Avtomobilizem kot eden izmed znakov rasti standarda troši pretežni delež svinca: v akumulatorju je 60 do 70 % svinca in njegovih zlitin, bencinski motor, ki bo lahko uporabljal bencin brez dodatka svinčevega tetraetila kot sredstva za povečanje oktanskega števila je še v razvoju. Pretežna večina podzemnih kablov je kljub napredku raznih plastičnih mas še vedno oplaščena tudi s svinčevo zlitino. Na področju kemije se odpirajo vedno nove možnosti uporabe svinca ali spojin, saj so na primer stabilizatorji, ki se uporabljajo pri proizvodnji plastičnih mas, često narejeni na osnovi svinca. V tabeli št. 1 je prikazana topilniška proizvodnja svinca in njegovih zlitin v zadnjih 5 letih (podatki so iz »Metallstatistik«, 60. Jahrgang, za Rudnik Mežica iz letnih poročil). Poleg Rudnika Mežica proizvaja v Jugoslaviji svinec še rudarsko-metalurško-hemijski kombinat v Trepči, ki je največji evropski rudnik svinca. Po istem viru sta narejeni tudi tabeli št. 2, v kateri je prikazana potrošnja svinca v istem obdobju, in tabela št. 3, v kateri je prikazana potrošnja svinca po izdelkih v ZDA, Zapadni Nemčiji in Veliki Britaniji ter Jugoslaviji (podatki za Jugo- Peter Souvent je diplomirani inženir metalurgije in v. d. direktor TOZD metalurških in akumulatorski obratov v Rudniku in topilnici svinca Mežica slavijo so po glasilu Zveznega zavoda za statistiko »Industrija 1972«). Proizvodnja in poraba svinca v svetovnem merilu je v porastu. Pri tem ostaja delež rudarske proizvodnje konstanten, veča pa se proizvodnja svinca in zlitin iz sekundarnih surovin (raznih odpadkov, predvsem starih akumulatorjev). Zanimivo je, da je kljub raznim akcijam za zmanjšanje odstotka svinčevega tetraetila kot dodatka bencinu v smislu zaščite okolja proizvodnja le-tega iz leta v leto večja. Tako kot pri pridobivanju in predelavi večine materialnih dobrin dobimo tudi pri vseh metalurških procesih poleg koristnih izdelkov tudi nekoristne in škodljive produkte, ki so posledica fizikalnih in kemijskih lastnosti surovin ter tehnologije. Na prvo ne moremo vplivati, na drugo pa z raznimi ukrepi lahko že močno vplivamo v smislu zaščite okolja. V metalurgiji svinca ne moremo spremeniti niti prvega niti drugega. Ruda je sulfidna, v prvi fazi predelave koncentratov, to je v pražarni, od-pražimo žveplo. Produkt pražarne je tako oksidni praženec, katerega v agregatih za redukcijo zre-duciramo v kovinski svinec, in plini, ki vsebujejo žveplov dioksid ter prah. Prav tako nastaja prah pri vseh ostalih napravah (šahtna peč, bobnasti peči, rafinacija) in nekaj žveplovega dioksida, ki nastane predvsem iz žvepla v gorivu (v mazutu je na primer do 3 % žvepla). Za odpravo žveplovega dioksida iz dimnih plinov raznih procesov je še vedno edini izhod proizvodnja žveplene kisline. Dimni plini, ki gredo skozi take naprave, morajo biti predhodno očiščeni prahu; tako so plini, ki gredo za takimi napravami skozi dimnik na prosto, očiščeni prahu in žveplovega dioksida. Predpogoj delovanja take naprave za proizvodnjo kisline pa je potrebna koncentracija žveplovega dioksida (5 do 6 volumskih %) in količina dimnih plinov, od katere je odvisna rentabilnost proizvodnje. Za odstranjevanje prašnih delcev iz dimnih plinov pridejo danes zaradi vedno ostrejših pogojev zaščite okolja v poštev elektro filtri, vrečni filtri in mokro čiščenje dimnih plinov. Čiščenje dimnih plinov z raznimi cikloni, multikloni, prašnimi komorami itd. se uporablja še v nekaterih primerih, v glavnem pa služijo za predčiščenje, oziroma razbremenitev prej naštetih čistilcev. Izbira ustreznega čistilca je odvisna od količine plina in prahu, od fizikalnih in kemijskih lastnosti plina, ki ga nameravamo očistiti, od željenega Slika 1: Elektro filter Conttrell-Lurgi, s katerim so čistili pline od leta 1923 do 1954. efekta čiščenja, od nadaljne uporabe prahu in ne nazadnje od cene nabave ter stroškov obratovanja in vzdrževanja take naprave. Pri elektro filtrih vodimo pline skozi električno polje, kjer posebna elektroda s svojo praznitvijo ionizira plin, elektroni se vsedejo na nevtralne molekule plina, tvorijo se negativne molekule plina, ki se delno oprimejo prašnih delcev. Ti prašni delci se nato vsedejo na vsedalno, pozitivno elektrodo, s katere se potem prah občasno z obtrkovanjem ali izpiranjem odstrani. Konstrukcijsko so elektrode iz žice različnih oblik, vsedalne elektrode pa so ali cevi s premerom 10 do 30 cm ali plošče, ki so med seboj razmaknjene 20 do 40 cm. Električno polje dobimo s pomočjo istosmernih, visoko napetostnih agregatov. Napetosti so od 10.000 do 80.000 voltov, učinek čiščenja je preko 99 %, v očiščenih dimnih plinih mora biti pod 0,150 g/Nm3 prahu. Nabava elektrofiltra je draga, vendar je obratovanje in vzdrževanje naprave poceni. Zahteva pa konstantije pogoje obratovanja, efekt čiščenja je odvisen od fizikalnih in kemijskih lastnosti prahu ter plina, predvsem od električne prevodnosti prahu ter rosišča in temperature plina. Pri vrečnih filtrih gre plin s prahom skozi vreče, prah ostane na vrečah ali v njih, odkoder se potem v fazi čiščenja z raznimi načini odstrani. Sprva je bila uporaba vrečnih filtrov zaradi slabe kvalitete vreč izredno omejena, saj so vreče iz volne ali bombaža dopuščale obratovanje takega filtra samo do 90 °C, pa tudi obstojnost proti raznim drugim vplivom je bila slaba. Danes lahko z izbiro primernega materiala obratujemo s temperaturami do 280 °C (vreče iz steklenih vlaken, teflona). Z raznim prepariranjem tkanin (odpornost proti raztegovanju, raznim kislinam, lugom itd.) se je življenjska doba vreč zelo podaljšala. Nabava vreč-nega filtra je 3 do 4 krat cenejša od elektro filtra, vendar pa je obratovanje in vzdrževanje dražje, kar pa se je s podaljšanjem življenjske dobe vreč bistveno izboljšalo. Vrečni filter ni toliko občutljiv na obratovalne pogoje z ozirom na sestavo plina, pač pa zelo na rosišče plina, temperaturo in preobremenitve. Efekt čiščenja je višji od 99 °/o, v očiščenih plinih mora biti manj kot 0,050 g/Nm3 prahu. Neodvisno od temperature, količine in sestave dimnih plinov lahko pline efektno očistimo z izpiranjem (pralni stolpi, Venturi-izpiralci), kjer s pomočjo vode ali kake druge tekočine, skozi katero vodimo plin, omočimo, vežemo ali izločimo prašne delce. Taka naprava sama je cenejša od nje ELEX. Že pred vojno so opustili delo s kon-vertorji, z mehanskimi pečmi so prenehali obratovati leta 1957 in jih nadomestili z 2 bobnastima pečema, ki obratujeta od leta 1958. Tako so s filtrom ELEX odpraševali samo bobnasti peči. Vse-dalne elektrode so bile plošče, dimenzioniran je bil za odpraševanje 50.000 Nm3/h dimnih plinov pri temperaturi 180 °C, efekt čiščenja 99,5%, če bi bilo v plinu več kot 20 g/Nm3 prahu, oziroma v očiščenih plinih bo največ 0,1 g/Nm3 prahu, če bo ob vstopu v filter manj kot 20 g/Nm3 prahu. Elektrode so bile razdeljene v 3 komore, poraba električne energije je bila 24 kW, napetost med elektrodama 40.000 V, obtrkovanje — čiščenje mehansko, avtomatično. Iz arhivske dokumentacije lahko razberemo, da je zaradi vsebnosti žveplovega dioksida, trioksi-da in vode obstajala možnost izločanja žveplene in žveplaste kisline. Zaradi korozije železno ohišje filtra kljub izolaciji ne bi vzdržalo dolgo. Zato so bile elektrode nameščene v zidani zgradbi, oziroma komorah. S tem bi se življenjska doba filtra, kakor je bilo napisano v nekem dopisu firme ELEX, podaljšala na 15 let. Leta 1968, po 14-let-nem obratovanju smo s filtrom prenehali obratovati. Zaradi pogostih temperaturnih sprememb in neenotnega materiala so razpokale stene stavbe. Ker je bil v notranjosti filtra podtlak, je skozi špranje prihajal zrak, ki je v taki meri motil delovanje filtra, da je bil efekt čiščenja minimalen. Zaradi prevelikih stroškov popravila filtra ELEX smo zgradili nov, tokrat vrečni filter nemške firme Lurgi, ki je začel obratovati decembra 1968 in čisti dimne pline pražarne. V tistem času so pričeli zaradi izboljšane kvalitete vreč na veliko graditi vrečne filtre, ki naj bi pač bili »najbolj primerni« v metalurgiji svinca. To so poudarjali predvsem strokovnjaki iz ZDA. Naš filter ima v 8 komorah 480 vreč iz steklenih silikoniziranih vlaken, dolgih 8 m, premera 300 mm. Vzdržijo temperature do 280 °C. Kapaciteta filtra je 30.000 Nm3/h plina pri 250 °C, v surovem plinu je do 15 g/Nm3 prahu, v očiščenem pa pod 0,05 g/Nm3 (običajno 0,008 do 0,025 g/Nm3). Seveda dosegamo take rezultate, kadar filter v redu dela. Kakor sem že prej omenil, je naprava izredno občutljiva na previsoke temperature, temperaturo rosišča in preobremenitve. Tako nastopajo občasne motnje v obratovanju, pa tudi pri oskrbovanju z rezervnimi vrečami, katere dobivamo iz ZDA, imamo nenehne težave. S tem in nekaj manjšimi filtri očistimo približno 40 % topilniških dimnih plinov. Neočiščeni gredo v zrak dimni plini bobnastih peči in šahtne peči, rešiti pa moramo tudi prostorsko odpraševanje rafinacije ter bobnastih peči, kar bo pripomoglo k izboljšanju delovnih pogojev v glavni hali topilnice. Po meritvah, ki smo jih opravili julija 1973. moramo skupaj očistiti 146.000 m3/h plinov pri 150 °C, v katerih je okrog 6 g/Nm3 prahu. V plinu je tudi nekaj žveplovega dioksida in vode. elektro ali vrečnega filtra, vendar pa nadaljna predelava dobljene gošče postopek izredno podraži (do 4 kratne vrednosti elektro filtra), poleg tega pa v odvisnosti od efekta čiščenja porabi ogromno energije. V topilnici Rudnika Mežica so zgradili prvi elektro filter, tipa Cottrell — Lurgi leta 1923, ki je obratoval vse do leta 1954. Služil je za čiščenje dimnih plinov mehanskih (Newnamovih) peči, šahtne (visoke) peči in konverterjev. Bil je cevne izvedbe kap. 30.000 Nm3/h pri 85 do 90° C, v plinu naj bi bilo za mehanskimi pečmi 3 do 4 g/m3 prahu, efekt čiščenja garantiran 95 % pri normalnih pogojih obratovanja. Imel je 2 X 8 enot, v vsaki enoti je bilo po 24 cevi dolžine 3 m. Poraba električne energije je bila 45 kW, napetost med elektrodama 55.000 V, obratovanje — čiščenje elektrod je bilo ročno. Utemeljitev postavitve filtra je bila zapisana v 12 točkah. Poudarek je bil seveda na tem, da bodo dobili nazaj kovino, ki bi jo sicer izgubili, da bo zaradi tega letna proizvodnja za 8 do 10 % višja, da ne bo nepotrebnih stroškov in zastojev s čiščenjem dimovodnih kanalov itd. V točki 9 pa piše dobesedno »zaradi visokega efekta čiščenja bodo dimni plini brez prahu, odpadlo bo plačevanje škode po plinih«. Leta 1954 so popolnoma dotrajani filter nadomestili z novim elektrofiltrom švicarske proizvod- Slika 2: Elektro filter ELEX, ki je obratoval od leta 1954 do leta 1958. Slika 3: Vrečni filter LURGI, kd obratuje od leta 1968. Odločili smo se za generalno rešitev celotnega problema in pri tem upoštevali vse 3 danes običajne možnosti čiščenja: mokro, z elektro in vreč-nimi filtri. Z ozirom na fizikalne in kemijske lastnosti plina in prahu ter ostalih danih pogojev bi bilo najbolj primerno mokro čiščenje. Vendar tako dobljene gošče v naši topilnici ne moremo predelati. Zaradi narave prahu, temperature in temperature rosišča ležimo v območju, kjer se prašni delci električno slabo nabijejo (po U. Schulzu in U. Richter-ju), pa tudi pogoji obratovanja so zelo neenakomerni (različne kemijske sestave plina in prahu). Ob upoštevanju visokih stroškov nabave elektro filtra, s tem višje amortizacije, obresti in stroškov financiranja smo se odločili, da pripravimo novi projekt odpraševanja z vreč-nim filtrom. Ponudbe za novi vrečni filter smo iskali pri amerikanski podružnici American Air Filter Corporation iz Amsterdama in pri nemških firmah Mikropul GmbH, Gesellschaft fiir Mahi- und Staubtechnik iz Porza, Lurgi Gesellschaften iz Frankfurta ter Intensiv — Filter GmbH + Co.KG iz Langenberga. Konkretne ponudbe sta poslali samo firmi American Air Filter ter Intensiv. Z ozirom na izkustva z nekaj manjšimi filtri firme Intensiv, ki v metalurških in akumulatorskih obratih že nekaj let obratujejo in z ozirom na bodočo tesnejšo sodelavo med našim podjetjem in firmo Intensiv (TOZD Tovarna opreme Mežica bo prevzela zastopstvo in montažo teh naprav za jugoslovansko področje) smo se dokončno odločili, da postavimo filter te firme, ki bo imel v 80 komorah 1.320 vreč iz dralona, dolžine 3.250 mm in premera 200 mm. Tako bo problem prahu slej ko prej rešen. Ostane še žveplov dioksid. Količina in koncentracije žveplovega dioksida v dimnih plinih naše pra-žarne so tako nizke (pod 0,6 volumskih %), da ni možna proizvodnja žveplene kisline. Danes že obstajajo postopki, s katerimi se dajo uspešno odstraniti tudi nižje koncentracije dioksida. Produkti teh postopkov so razredčena žveplena kislina (SULFACID postopek nemške Lurgi Apparate — Technik GmbH), skoncentriran žveplov dioksid (Babcock & Wilcox postopek, Grillo AGS postopek), iz katerega lahko naredimo tekoči žveplov dioksid, žvepleno kislino ali elementarno žveplo, ter sadra (postopek švedske firme AB BAHCO, Chiyoda — Thoroughbred 101 postopek nemške firme Koppers in drugi). Precej teh postopkov je še v poizkusnem obratovanju, naprave pa delujejo v glavnem za odstranjevanje dioksida iz dimnih plinov velikih kurišč (na primer termoelektrarn, velikih kotlarn) ne pa dioksida, ki nastaja pri raznih procesih. Za odstranjevanje takega, procesnega žveplovega dioksida so postopki v razvoju, nobena naprava še ni dovolj preizkušena v rednem, industrijskem obratovanju. Zato bo potrebno še nekaj časa počakati. Ne samo nabava, ampak tudi obratovanje teh naprav je izredno drago. Pri teh napravah ne moremo iskati nobene rentabilnosti, služijo izključno za zaščito okolja. Iz vsega napisanega lahko zaključimo, da so podani vsi pogoji uspešne preprečitve emisije škodljivih snovi, ki jih povzroča topilnica v Žerjavu. Vse skupaj je sedaj odvisno od finančnih sredstev. Investicija je, gledano z rudniškega stališča, ogromna. S polno odgovornostjo in solidarnostjo smo v samoupravnem sporazumu o združitvi v organizacijo združenega dela zapisali, da je tako kot obnova rudnega bogastva tudi zaščita okolja skrb nas vseh. Pomoči od drugod ne pričakujemo, edino kar si želimo, je, da bi zvezni organi kot prispevek k zaščiti okolja ukinili vsaj carino in uvozne dajatve na opremo in naprave za zaščito okolja, saj znaša to 27 do 32 % od vrednosti uvoženih naprav. Tabela št. 1 — Proizvodnja svinca v zadnjih 5 letih. 1968 1969 1970 1971 1972 Rudnik Mežica 21.662 22.799 20.650 20.805 26.947 Jugoslavija 94.800 107.000 97.400 99.100 102.164 Evropa 1,132.000 1,211.600 1.239.200 1,180.800 1,196.400 ZDA 554.900 720.900 748.300 718.000 742.700 Svetovna proizvodnja 3,551.500 3,895.800 4,005.900 3,893.000 4,006.300 Tabela št. 2 — Potrošnja svinca v zadnjih 5 letih 1968 1969 Jugoslavija 47.900 44.300 Evropa 1,272.100 1,354.900 ZDA 912.000 911.500 Svetovna poraba 3,682.900 3,858.100 1970 1971 1972 46.600 58.000 55.000 1,356.200 1.353.900 1,362.000 943.200 940.600 987.600 3.925.300 3,972.000 4,119.200 Tabela 3 — Potrošnja svinca po izdelkih v letu 1972. Jugoslavija Zah. Nemčija V. Britanija ZDA Akumulatorji 24.190 118.200 100.400 588.946 Kablovska industrija 16.120 67.400 48.600 43.330 Tetraetil — — 49.800 252.506 Kemija 5.160 70.000 33.600 81.040 Polproizvodi 22.440 52.700 69.900 40.414 Skupno 70.000 325.900 354.900 1,296.095 Literatura: 300 let Mežiški rudniki (Mežica 1965). Metallstatistik, 60. Jahrgang (Frankfurt/Main 1973). Prof. Dr. Ing. W. Batel: »Entvviklungsstand und -ten-denzen beim Filtrationsentstauber«; Staub (Diisseldorf) 1973, Nr. 9, str. 359—367. Dr. W. Knop: »Luftreinhaltung im NE — Metali — Betrieb«, Teil III, METALL 1969, Heft 2, str. 183—189. Staubjournal, list Ceagfilter und Entstaubungstechnik GmbH, 46, Dortmund. Fotografije: arhiv Rudnika Mežica. ZUSAMMENFASSUNG Blei und seine Legieruragen silrad mit unserem taglichen Leben eng vertmnden. Der Verbirauch wie die Erzeugung von Blei nehmen zu, was aus den Tabellen ersichtlich ist. Beim Gevvimnen urad Verarbeiten der meissten materiellen GUter entstehen neben den niitzlfchen auch unniitzliche und schadliche Produkte, vvelche als Folge der chemischen und jphysika)lischen Eiigenschafton, der Riohstoffe urad der Verarbeitungsteohnalagie sind. Man hat beim Verhiitten von Blai im Sinne des Um-waltschutzes ikeinen Einfluss auf die friiher genannten Falktoren. Es bileibt uras nur die Entstaubung der enitste-henden Abgase in vvelchen neben den Staubteilchen auch shadliche Gas komponenten vor allem S02 sind. Wegen der immer scharferan Umweltschuitzforschriften konnen heute fiir die Entstaubung nur Elaktrofilter, Schlauchfilter oder Nassenstaubungsaaalagan angewendet werden. Die Auswaill der entsprechenden Reiinigungsanl age ist von der Gas und Staubmenge, von den physikalischen und chemischen Eigenschaften der Abgase, vvelche wir entstauben mochten, voin dem ervviinschten Entstaubungs-grad, von dar vveiteren Anwendung des Staubes und nicht zuletzt von den Anlagekosten un-d Kosten fiir den Betrieb und Wartung abhangig. Fiir die Entfernung von S02 aus den Abgasen ist noch immer der einzige Weg die Erzeugung der Schwef-falsiiure, vvozu aiber eine bestimmte Konzentration von SO, (5 bis 6 Vol. %) und eine geniigenge Abgasmenge notig sind. Verschiedene Verfahren fiir die Beseitigung kleinerer Mengen von S02 sind noch in Entvvicklung. Pro-dulkte dieser Verfahran sind verdiinnte Schweffelsaure (SULFACID Verfahran der Firma Lurgi Aparate — Technik GmbH), konzentrierter SO, (Baibcock & Wilcox Verfahren, Grillo AGS Verfahren), von welchem nachher flussiger SO,, Schweffalsaure oder alementarer Schweffel und Giips erzeugt werdan (Verfahren der Schwedischen Firma AB BAHCO, Chiyoda — Thoroughbred 101 Verfahran der deut-schan Firma Koppers und andere.). In der Bleihiitte Mežica wurde im Jahre 1923 der erste Elaktrofilter der Firma Cottrell-Lurgi aufgestellt, \velcher im Jahre 1954 mit einem Elektrofilter der schvveizarischen Firma Elex und dieser wieder im Jahre 1968 mit einer Schlauchfilteranlage der firma Lurgi ersetzt worden ist. Mit diesem Filter werden etwa 40 % der gesamten Abgasmenge der Bleihiitte entstaubt. Fiir die Ubrige Menge wird ein neues Projekt fur eine Schlauchfilteranlage mit HiJfe der deutschen Firma Intensiv Filter GmbH & Co. KG aus Lamgenberg ausgearbeiltet. Darnit wird das Problem der Entstaubung gelosst. Es bleibt noch das S02. Aus den bisher gesammelten Daten ist ersihtlich, dass noch kein Verfahren fiir die Entfernung kleiner Konzentrationen von S02 aus den Rauch oder Abgasen in der Praxis geniigend erprobt ist, so, dass die Losung dieses Probilemes auf einige weitere Jahre ver-schoben werdan muss. SUMMARY Lead and ist alloys are closaly connected with our everyday life. The consumption and the production of lead is increasing as presentad in the tables. In extraction and processing of the greater part of materials also useleiss and aven harmful products as a consequence of physical and chemical properties of raw materials and the processing technology are obtainad beside the useful products. In metallurgy of lead nothing can be done for the environ-mental control but cleaning of filue gases containing mainly sulphur dioxide beside the dust particles. Due to constanitly stricter environmental control only electric preciipitator, bag filters and scrubbimg can be used for the dust ramoval. The choice of the suitable dust cleaner depenids on amount of 'dust and gases, on physical and chemical properties of the gas to be cleaned, on the desired effieiency of cleaning, on further use of gases, and ailso on the costs of investment, operation and maintenance of the apparatus. In the ramoval of sulphur dioxide only the production of sulphuric acid is an aivailable process nowadays. For economic production a certain S02 concentration (5 to 6 vol. °/o) is necessary and adequate. Processes whioh can use lower concentrations are not yet quite developad and they can produce diluted sulphuric acid (SULFACID Process — Lurgi Aparate-Technik GmbH), concentrated S02 (Babcock & WiIcox Process, Grillo AGS Process) suitable for liquefied SO,, sulphuric acid or elementary sulphur, and gypsum (AB BAHCO Process, Chiyoda-Thoroughbred 101 Process — Koppers). In the smelter of Mežica mine the first electric preci-pitator, Cottrell-Lurgi, was built already in 1923, and in 1954 it vvas changad toy the Swiss electric precipitator ELEX, and in 1968 iby (the Lurgi bag filters. This filter removes dust from 40 % of the smelter flue gases. For the rest of the flue gases a project for a new bag filter is prqparad vvith the German enterprise Intensiv — Filter GmbH & Co. KG from Langanberg. Thus the proiblam of dust vvitl be solvad, the problem of SO, stili remains. According to the literature data no apparatus for remcuviing lovver concentirations of S02 from the flue gases devdloped in metallurgical processes is tested enough in praotical operation so that final solution of this problem has to wait for some time. 3AKAfOTEHHE CBHHeu h ero cnAaBbi HaxoAaTca b TecHoii CBH3H c Herneii emeA-hcbhoh >KH3Hbio. MucAOBaa TaSAHua hcho noKa3biBaeT HenpeptiBHoe VBeAimeHHe npoAyKimn h noTpeSAeHiia CBHHua. npn npoAyioj|Hii h nepepaSoTKH CBHHita KpoMe noAe3Hbix noAyHaioxcsi HenyjKne h BpeA-Hbie npoAVKTti; sto pe3yAbT3T XHMHyecitHX h ij)H3HqecKHX CBoftoTB Cbipbs a TaKJKe h TexH0A0rnii npoii3BOACXBa h nepepaSoTKH. B Me-TaAAypraH np0H3B0ACTBa ubiHKa het bo3,mo>khocth, mto KacaeTca 3auj;HTbi OKpyjKaiomeil cpeAbi, H3MeHHTb TexHOAoniio np0H3B0ACTBa, ocTaeTca AHinb ommjehhe OTXOAHbiy. ra30B, b K0T0pbix Kpoiie yacnm nbiAH TaKace BpeAHbie ra3bi, rAaEHbiM o6pa30M AByoKiicb cepbi. BcAeACTBHH Bce SoAee ocTpbix TpeCoBaHml uto KacaeTca 3aimiTbi oKpy>KaiomeH cpeAbi ot BpeAHtix komnoneht, aas o«mmehhh ra30B OT TBepAbIX MaCTHI^ T. e. nbiAH B npHMCHCHHH 3AeKTpO-cJ)HAbTpbI, (JjHAbTpbi-MeniKH h OMHmeHHe MOKpbiM cnocoSoM npn nOMOmH pa3-Hbix CKpy66epoB. Bbi6op cooTBeTCTBiomera npuSopa aah ihctkh ra30B 33BHCHT ot koaheKTa o^Hmenna, ot AaAbHeflmera npHMeHeHHH nbiAH h, HaKOHeu, ot ctohmocth npnoSpeTeHHa o6opyAOBaHHa aab ohhctkh, pacxoAOB npn 3KcnAyaTamiH h 06cAy>KHBaHHa TaKora ycTpoiicTBa. Aah ycTpaHeiiHS abokhch cepbi Bce ene eAHHCTBeHHHH bhxoa np0H3B0ACTB0 cepnoft KHCAOTbi. Ho sto np0H3B0ACTB0 Tpe5yeT MToSbl KOHijeHTpaiiHa abvokhch cepbi b otxoahmx ra3ax He 6biAa MeHbime 5—6 o6beMHbix npoaeHTOB npn ero AOCTaTOMHOM KOAHMecTBe. Ilp« SoAee HH3K0H KOHHeHTpaiiHH cymecTByK>mne cnoco6bi HaxoAaTca eme b a3e pa3BiiTHa; npoAVKTbi sthx cnoco6oB pa3pe;KeHHaa cepHaa KHCAOTa (SULFACID — cnocoS HeMeiiKOH HpMbi Lurgi Aparate — Technik, GmbH), KOHiieHTpnpoBaiiHaa AByoKHCb cepbi, (cnocoS iipMbi Babcock & Wilcox, cnoco6 Grillo AGS) H3 KOTopoft mojkho npoH3BecTH acHAKyio AByoKiicb cepbi, cepnyio KHCAOTy hah 3AeMeH-TapHyio cepy. npMa Koppers h neKOTopbie Apyrne HeMeuKiie 4>npMbi a TaK«e niBeACKaa 4>Hpiia AB BAHCO, Chivoda-Thoroughbred pa3BHAH cno-co6 ohiimehiia 3thx ra30B ao np0H3B0ACTBa rnnca. B cBHHuoBonAaBHAbHOM 3aBOAe Mežica ycTaHOBHAii nepBbift 3AeKTpo-HAbTp yxe 1923 TOAa. B 1954 roAy ero aaMeHHAH c HAb-TpOM niBeijapcKOH (JiHpMbi ELEX, a 3tot (j)HAbTp CHOBa 1968 TOAa c (J)iiAbTpoM Ha MeiHKH 4)iipMbi Lurgi. C ynoMaHyTbiM c}>HAbTpoM Ha MeuiKii npoMiimaeTca noKa ahiih, npiiSA. 40 % oTxoAHbix ra30B cbhhuo-BonAaBHAbHora i(exa; AAa ocTaAbHora KOAimecTBa ra30B b npnro-TOBAeHHHH HAbTp HeMeHKofi cj)HpMbi Intensiv- Filter GmbH & Co. KG, Langenberg, TaKHM 06pa30M 6yAeTb pernoH Bonpoc coAepjKaHHH nbiAH b otxoahmx ra3ax; ocTaeTca OTKpbiT Bonpoc abyokhch cepbi. H3 chx nop H3BeCHbIX H C06paHHbIX aBTOpOM HHKAaTb eme HecKOAbKO AeT.